p Leto XXI 22. maj 1987 Številka 5/199 glasilo kolektiva gip pionir novo mesto Ocena poslovanja v obdobju MII/ 87 Konec leta 1986 so bili sprejeti zakoni, ki bistveno posegajo v naš ekonomski sistem. Spremembe v novem obračunskem sistemu lahko grupiramo v tiste, ki zadevajo zaščito družbenih sredstev, ter v spremembe v delitvi dohodka. Na obračun za prvo trimesečje so vplivali predpisi, ki skušajo realno ovrednotiti stroške in s tem izkazati realen dohodek (zakon o celotnem prihodku in dohodku), medtem ko bodo spremembe na področju delitve dohodka veljale šele od 1.7. 1987 dalje. Zakon o celotnem prihodku in dohodku predpisuje tekočo revalorizacijo amortizacije, poleg revalorizacije zalog tudi revalorizacijo materialnih stroškov, to pomeni, da so stroški znatno višji, kot so bili doslej iz naslova revalorizacije. Občutne so spremembe na področju obresti. V stroških so izkazane le realne obresti, to pomeni več dohodka za tiste tozde, ki so do sedaj poslovali pretežno s tujim kapitalom in so imeli visok strošek iz tega naslova. Enako se v celotni prihodek vštevajo tudi le realne obresti. Ko smo pristopili k izdelavi plana za leto 1987, še niso bili znani novi pogoji za poslovanje, zato jih v planu nismo upoštevali in so indeksi primerjave doseženih rezultatov s planiranimi pri ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka dokaj nizki. Sedaj, ko smo si osvežili spomin na že večkrat povedane in zapisane spremembe, si oglej- ~ mo, kako se vse to odraža na S poslovanju za prvo četrtletje »5 1987. H Na ravni delovne organiza- c cije smo ustvarili 14,4 milijarde neto realizacije, kar predsta- § vlja 18% letnega in 94% ž trimesečnega plana ter 122% več kot v enakem lanskem obdobju. Ob dnevu OF — 27. aprilu, je bila slavnostna podelitev priznanj OF, srebrnih znakov sindikata in priznanj SLO. Naša delovna organizacija je prejela priznanje za »prizadevno delo ter družbene uspehe na področju SLO in DS«. Na sliki Slavko Guštin, predsednik PO, prejema priznanje, ki mu ga izroča podpredsednik skupščine občine Stane Žunič. (Foto: Borsan) ♦ IMAŠ IDEJO - NA DAN Z NJO Maj mesec inovacij in racionalizacij v tvoji delovni organizaciji Tvoje sodelovanje korak bliže k večjim rezultatom ____________♦ (Nadalji (Nadaljevanje s 1. Stroški poslovanja bili 'S doseženi v višini 19% letnega in is 96% trimesečnega plana in so “ za 114% višji od lanskoletnih. Poslovni stroški v celoti so presegli planirane, posledica tega pa je negativno pokritje III v znesku 232 milijonov din. Izgubo na pokritju III izkazujejo naslednji tozdi: Novo mesto (136 milijonov), Krško (103 milijone), Metlika (26 milijonov), Lesni obrat (8 milijonov), MKI (285 milijonov) ter Togrel (14 milijonov). Obračun je izdelan po starih predpisih z upoštevano revalorizacijo. Celotni prihodek znaša na ravni delovne organizacije 11,2 milijarde, kar predstavlja 13% letno planiranega in 66% trimesečnega planskega zneska in je za 70% večji od lanskoletnega. Porabljenih sredstev je v višini 12% letno planiranih ter 60% komula-tivnega plana. Dohodek je dosežen v višini 4 milijard ter je zadostoval za obveznosti iz dohodka (32%), za OD (64,9%), za SSP(3,5%), za RS (1,8%), za PS (1,3%). Trije tozdi (Novo mesto, Metlika, Togrel) beležijo izgubo, ki znaša na nivoju delovne organizacije 155 milijonov din oziroma 3,8% dohodka. Opisani poslovni rezultat smo dosegli z za 1% večjim številom delavcev, v primerjavi s planom, vendar moramo upoštevati, da je delež izostankov v fondu delovnega časa večji, kot smo planirali (indeks 117), kar je tudi posledica sezonskega značaja dela pri nekaterih tozdih. Doseženi rezultati poslovanja na nivoju DO v primerjavi s prejšnjim letom so boljši, razen v tozdih, ki so poslovali z izgubo. Za sklade je bilo namenjenih 270 milijonov, v prejšnjem letu le 74 milijonov, izguba pa je znašala 155 milijonov din, v lanskem enakem obdobju pa 63 milijonov dinarjev. V bližnji prihodnosti ne pričakujemo nikakršnih ugodnosti za gradbeništvo, zato moramo preiti od besed k dejanjem pri dvigu delovne storilnosti ter zmanjševanju vseh stroškov. Ekonomski biro PIONIREKA Strokovni kolegij in samoupravni organi GIP Pionir Novo mesto so se z namenom, da bi pospešili produktivnost dela, povečali diferenciacijo med dobrimi in slabimi delavci ter da bi spodbudili več interesa, motivacije in iniciativ za boljše delo odločili, da se uvede nagrajevanje v okviru programa PIONIREKA in sicer: a) nagrajuje se letno najboljše proizvodne delavce s tem, da se izbira nagrajence na vsakih 100 delavcev. Tako bi bilo število nagrajencev po posameznih proizvodnih tozdih naslednje: — Novo mesto 8 — Ljubljana 5 — Krško 5 — Zagreb 3 — Metlika 1 — Togrel 1 — MKI 7 — Keramika 1 — Lesni obrat 1 b) Nagrade bi se podelile ob zaključku leta, pri čemer bi vsak nagrajeni delavec prejel denarno nagrado v višini 100.000 din v breme sredstev OD tozda, praktično nagrado in priznanje oz. diplomo. Kriteriji ocenjevanja so naslednji: — disciplina (red) 0...5 — gospodarnost (stroški, materiali, delovna obleka, škart) 0.5 — inventivnost (izboljšave, predlogi, ideje) 0...5 — medsebojni odnosi 0.....5 skupni razpon 0........20 Nagrade so posledica ocenjevanja ob periodičnih obračunih. Rezultati ocen se seštevajo za obdobje enega leta, s tem da bi v letu 1987 pričeli z ocenjevanjem za razdobje III-VI in nato za razdobje VI-IX. Predloge ocen dostavijo na upravo tozda vodje gradbišč ali vodje delavnic v sodelovanju z delovodji. Dokončno pa določeno število delavcev zbere ožja komisija, v kateri so vodja proizvodnje, oziroma vodja gradbene operative, pomočnik direktorja tozda in direktor tozda. Razgovore z nagrajenimi delavci bi objavili v glasilu Pionir. V letošnjem letu bomo poskusno uvedli samo nagrajevanje proizvodnih delavcev. V kolikor bodo rezultati akcije pozitivni, bi se v prihodnjem letu odločili tudi za nagrajevanje ostalih struktur delavcev. Služba za organizacijo in razvoj poslovanja Plenum slovenskih gradbenikov Prikrite slabosti in brezbrižnost Gradbeni delavec mora biti motiviran, sposoben in dobro nagrajen. Cilj je popolnoma jasen, usmeritve slovenskega gradbeništva so začrtane in 77.000 delavcev v gradbeništvu Slovenije optimistično zre v prihodnost. Preteklost gradbeništva v Sloveniji, in ne samo v Sloveniji, je bila takšna, da je optimizem nujen. Zaostrene gospodarske razmere, slabšanje akumulativne sposobnosti, zaostreni pogoji za delitev — vse to je precej vplivalo na to, daje v slovenskem gradbeništvu nastalo slabo, politično negativno razpoloženje med zaposlenimi. Če k temu prištejemo še nejasno prihodnost zaradi številnih zakonskih sprememb, je to potem dovolj razlogov za začetek razčiščevanja vseh zapletov. Nedavni plenum republiškega odbora sindikata delavcev v gradbeništvu Slovenije je opozoril na te in številne druge probleme, ki jih je potrebno takoj rešiti. Sindikalni delavci v gradbeništvu so samokritični. Ravnodušnost gradbenikov je bila pred časom dovolj veliko opozorilo, da je potrebno spremeniti ne načina mišljenja, ampak dela. Veliko gradbenikov v svojih delovnih organizacijah ni našlo socialne varnosti, prihodnost je bila nejasna in popoldanska siva ekonomija je prikrivala slabosti gospodarskega položaja delavcev v gradbeništvu. Za uresničitev ciljev slovenskega gradbeništva je samokritičnost nujno potrebna. Pri ocenjevanju dela je republiški odbor sindikata delavcev dejavnosti odkrito in jasno povedal, da sindikalna organiziranost v številnih primerih ni bila primerna zaostrenim razmeram. Celo več, gradbeniki so od sindikalnih delavcev zahtevali reševanja številnih vprašanj, predvsem socialn-ozaščitnih. Zaradi neustrezne organiziranosti delo sindikata v številnih okoljih ni bilo učinkovito in brezbrižnost seje polotila tudi sindikalnih delavcev. Kako naprej? Osrednja in glavna usmeritev je pridobitev vseh subjektivnih sil v sindikatu za uspešnejšo organiziranost in izkoriščenje gmotnih možnosti za delo, gospodarjenje in upravljanje. To pomeni večjo povezavo med poslovodnimi delavci in sindikalnimi aktivisti, le-ti pa morajo z drugačno organiziranostjo in prijemom prodreti neposredno do delavca oziroma do baze, kot radi rečemo. Na takšne cilje je moč gledati optimistično. Predvsem zato, ker so si gradbeniki na plenumu postavili konkretne cilje; politično, sindikalno in delovno ozračje se bo moralo spremeniti. Za rešitev najbolj perečih vprašanj so si na plenumu republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva postavili tri osrednje naloge. V gradbeništvu morajo začeti razmišljati o skrajševanju delovnega časa, saj so gradbeniki še vedno edini, ki kljub izredno težkim delovnim razmeram delajo »še po starem«. Najhitreje je potrebno rešiti vprašanje, kdaj in katere nadure se štejejo v pokojninsko osnovo. Gradbeniki so namreč zaradi narave dela mnogokrat primorani delati v podaljšanem času. Najhitreje je treba preprečiti nelojalno konkurenco oziroma podpisati sporazum o enotnem nastopu. Rešitev teh treh osnovnih problemov bi rešilo slovensko gradbeništvo, seveda pa so še številna področja, na katerih je nalog precej. Mladi, na primer; v gradbeništvu ne vidijo prihodnosti in slovenske gradbene šole so prazne. Strokovni kader odhaja iz gradbeništva zaradi izredno nizkih osebnih dohodkov. Sedeminsedemde-set tisoč delavcev v slovenskem gradbeništvu premalo izkorišča tisto, kar ima. Številne komisije v republiškem odboru sindikata gradbenikov v preteklem obdobju niso delale. Na seji je manjkala skoraj polovica članov. S sej občinskih in mestnih odborov sindikata so prihajale številne pripombe na delo in čutiti je bilo, kot bi gradbeniki izgubljali zaupanje v možnost reševanja svojih problemov. Brezbrižnost in zakrivanje resničnega je trenutna rešitev, odločnost v gradbenih vrstah je in predvsem tudi pripravljenost. Franc Berginc, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v gradbeništvu Slovenije, je povedal: »Spremenjen odnos do dela pomeni resnično oporo na lastne moči in znanje, ustvarjanje možnosti za samostojno, odgovorno pridobivanje dohodka in gospodarjenje z rezultati dela ter hitrejše odpiranje perspektiv dobrim gospodarjem, dobrim ustvarjalnim delavcem.« Sindikalni aktivisti v slovenskem gradbeništvu so torej v svojih načrtih in zahtevah odločni. Za uresničitev svojih ciljev so pripravljeni dobro prevetriti svoje vrste, od preostalih subjektov pa zahtevajo ustrezno delo in reševanje vprašanj. V prihodnje sindikat ne bo smel ščititi tistih, ki niso pripravljeni, tudi za ceno svojih položajev, spremeniti svojega odnosa do dela, predvsem pa do gradbenega delavca. TOZD M KI - sektor kovinski izdelki Dlje časa že ni bilo v našem glasilu nič napisanega o tozdu MKI, sektor kovinski izdelki, zato ga bomo ponovno na kratko predstavili, predvsem za tiste člane kolektiva, ki ga še ne poznajo. V sektorju KI je zaposlenih skupno 68 delavcev. Sedež sektorja in proizvodne delavnice so v nekdanjih prostorih mehaničnih delavnic tozda MKO v Bršljinu. Predvidena oz. planirana realizacija za leto 1987 znaša 110,000.000 din. V sektorju KI se izvajajo v glavnem vsa ključavničarska dela za potrebe gradbenih tozdov na objektih, ki jih le te gradijo. Poleg stavbnega ključavničarstva posega sektor KI po izdelavi zahtevnejših jeklenih konstrukcij, kovinskih kalupov za betonske proizvode tozda Togrel. Poleg opisane dejavnosti pa sektor z velikimi napori skupno z vodstvom tozda MKI, posega po novih programih posebno na področju strojegradnje. Že v letu 1985 smo pričeli z proizvodnjo šasij za cestne valjarje za zahodnonemško firmo MBU, jih uspešno izdelali in izvozili v vrednosti 70.000 DM. Ta izvoz je omogočil razvoj programa proizvodnje hidravličnih komponent, ki se odvija v sektorju mehanizacija. Z nadaljnjim izvozom šasij za MBU je GIP Pionir lahko uvozil sodoben cestni vibracijski valjar ter prišel s kooperacijsko pogodbo s firmo MBU do lastne proizvodnje cestnih va- ljarjev, v katerih je vgrajenih po vrednosti le okoli 20% uvoženih delov. Tako smo letos v tozdu MKI s skupnimi napori razstavili na sejmu v Radgoni in Zagrebu lastni valjar PY-45, za kar smo prejeli posebno sejemsko priznanje in vzbudili zanimanje trga za tovrstne stroje. Oba izdelana valjarja sta tudi že prodana. Meseca julija bomo poslali v Nemčijo firmi MBU 10 garnitur šasij novega tipa veljarja PV-35, 5 garnitur šasij tipa PV-50 v skupni vrednosti okoli 78.000 DM pa je bilo izvoženih v februarju 1987. Poleg do sedaj omenjenih področij dela naj omenimo še, da smo osvojili proizvodnjo 120-litrskega mešalca betona, ki ima pogon z elektromotorjem ali pa z bencinskim motorjem. Prodaja mešalcev pa je tudi že uspešno stekla, se pravi, da jih je trg dobro sprejel. Seveda so to rezultati trdega dela celotnega kolektiva sektorja KI, na razvojnem in proizvodnem področju. V letih 1986 in 1987 smo pričeli z novimi investicijami v delovne stroje, kar pogojuje razvoj strojegradnje. V ta namen smo kupili in montirali fotooptični plamen-ski rezalnik pločevin s sposobnostjo rezanja kovinskih plošč od debeline 6 mm do 300 mm. Sedaj je v teku nabava najsodobnejšega horizontalno-frezalno-vrtalnega stroja, ki deluje po naprej postavljenih programih, z možnostjo priključitve na računalnike, kijih ima DO. Stroj bo nabavljen iz DDR od svetovno znane firme WMW, namenjen pa je zahtevni obdelavi večjih strojnih delov. Predvidevamo, da bo stroj v programu do konca meseca septembra. Ne bomo naštevali težav, ki spremljajo prestrukturiranje proizvodnje na zahtevna področja, važno je, da se vsi zaposleni v DO končno zavemo, da brez ustreznega razvoja na vseh nivojih izgubljamo vsi. Prav zaradi tega bi moral vsak član kolektiva podpirati razvojne težnje in po svojih močeh sodelovati, kajti edino tako bomo kos vse težjim pogojem za gospodarjenje. VINKO DEŽMAN Tako je bil na zagrebškem velesejmu letos predstavljen valjar in številni drugi proizvodi. (Foto: Borsan) Meritve nosilnosti tal — nova dejavnost centralnega laboratorija GIP Pionir Centralni laboratorij deluje v GIP Pionir od leta 1987. Delo tega oddelka je v preteklih letih pokrivalo predvsem izvajanje tekoče kontrole betonov in osnovnih materialov ter naloge v zvezi s tehnologijo betonov, prvenstveno za tozd Togrel, kateremu je organizacijsko tudi pripadal. V letu 1986 je postal centralni laboratorij oddelek tehnične službe z namenom, da se vzpostavi tesnejši stik tudi z gradbeno operativo in da se razširi njegova dejavnost. Poleti 1986 je bil nabavljen VSS aparat za izvajanje meritev nosilnosti temeljnih tal ter spodnjih in zgornjih nosilnih slojev. Po začetnem uvajalnem obdobju v preteklem letusmoz januarjem 1987 začeli izvajati meritve nosilnosti tal, ki nam jih potrjuje ZRMK Ljubljana, tozd Geotehnika, s katerim imamo sklenjeno pogodbo o strokovnem sodelovanju. Prednost sedanjega načina izvajanja meritev je v tesnejši povezanosti gradbišč in centralnega laboratorija pri ptipra-vi in utrjevanju nosilnih tal in s tem hitrejše reševanje tovrstnih problemov, nadalje v krajših zastojih in kvalitetnejši izvedbi del, ne nazadnje pa tudi v cenejšem izvajanju meritev. Meritve nosilnosti tal izvajamo v skladu z JUS U. BI. 046 po metodi krožne plošče z dol- ~ očanjem modula stisljivosti £ (Ms). Preiskovano podlago t? obremenjujemo s postopno na- t' raščajočim izvajanjem pritiska g prek krožne plošče. Meritve nastalih posedkov so natri p osnova za izračun modula stis- £ ljivosti, ki nam pove mero zbitosti preiskovanega materiala. (Nadal (Nadaljevanje s 3. si U30[^]0^0ora 4 ^ Ponavadi je s projektom že 5 določen potreben modul stis-“ ljivosti tal, vsekakor pa je potrebno zahtevati od geomehanika pri ogledu odprtega terena, da preveri ustreznost projektiranega temeljenja glede na dejansko stanje in s tem tudi potrebnega modula stis-ljivosti. Na ta način se lahko v veliki meri izognemo kasnejšim neugodnim sanacijam objektov zaradi neustrezne priprave nosilnih podlog. MIRAN TOMLJANOVIČ TORKAR, dipl. inž. gr. r n 1 — naprava za dviganje 2 — teleskopski trinožnik 3 — gibljiva cev 4 — hidravlična črpalka 5 — komparatorji J mmdS&i Kompleten aparat, pripravljen za delo s krožno ploščo 0 obveščanju V preteklem letu smo delavce naše delovne organizacije obveščali o vseh važnejših dogajanjih preko Glasila in Obveščevalca. Če objavljene prispevke lanskega letnika primerjamo z vsebinsko zasnovo časopisa in našimi samoupravnimi akti, lahko ugotovimo, da smo naloge obveščanja v veliki meri uresničevali, čeprav smo morda določenim problemom dajali preveč, drugim pa premalo prostora. Včasih so tudi očitki, kdo in kaj bi moral pisati oziroma dajati informcije, toda pri konkretnih zadolžitvah ostane le malo tistih, ki lahko posredujejo pisne informacije. Tudi člani uredniškega odbora niso dovolj aktivni (iz tozda Ljubljana ni prisostvoval še nobeni seji, kljub opominu, prav tako so neredni člani iz tozdov Togrel, Metlika in Keramika). Tudi vodstveni in vodilni delavci so nedejavni pri dajanju informacij za nekatera področja za časopis. Kajti glasilo ni le zbir prispevkov in neaktualnih sestavkov, ampak projekt kot na vsakem drugem delovnem področju, ki naj ga oblikuje naširši krog sodelavcev. V tem letu bomo morali popraviti in dopolniti naše samoupravne akte v zvezi z izdajanjem glasila. Zakon ojavnem obveščanju, ki je bil sprejet pred slabim letom, nam to nalaga, obenem pa poudarja odgovornost pri izvajanju obveščanja v posameznih okoljih. Prav tako moramo opraviti organizacijske in kadrovske dopolnitve. Delavski svet in družbenopolitične organizacije so skupaj z usmeritvami za delo do pričetka leta potrdili predračun stroškov za obseg, število in naklado časopisa. Izdali bomo 11 rednih številk, s tem da bo za julij in avgust skupna številka. Sproti pa bomo izdajali še Obveščevalca, ki izhaja po potrebi. Če na splošno ocenjujemo naš časopis kot sredstvo obveščanja vdelovni organizaciji, lahko ugotovimo, da je zaže-Ijen in da ga delavci radi prebirajo. r \ Sodelavci v letu 1986 Prav je, da objavimo imena sodelavcev, ki sov lanskme letu poleg urednika sodelovali pri oblikovanju Pionirja. Zato naj jim bo ta zapis znak priznanja in zahvale. Ničkolikokrat izrečene pa tudi zapisane graje sodelavcem, ki razpolagajo z informacijami, pomembnimi za vse nas, pa nam jih ne posredujejo, naj veljajo še naprej. Prav gotovo pa nas tudi v to leto spremljajo upanja in želje po večjem sodelovanju. TOZD MKI: GOLOB Vesna MLAKAR Jože BAŠ EU Slavko ZUPANČIČ Janez F A BJA N Jožica TOZD LO: KRAMARIČ Silvester VIDE Irena OP ALK Vinko GREGUREK Davorin STRMEC Slavko ZUPAN Franc VIRC Anton LUKAN Jože MILOJEVIČ Siniša TOZD NOVO MESTO: ŠEGA Štefka P RES K AR Jože OGRIN Marko TOZD KRŠKO: RIHTER Branko STANKO Miran SLAPŠAK Ida TOZD ZAGREB: LA D AN Lidija VIDOVIČ Rade TOZD PB: MLAKAR Jože DSSS: RIBIČ Jože RANGU S Davor RAČEČIČ•Albert FRANTAR Edo TOMAZIN Vlasta ZUPANČIČ Majda BARIČ Jože MIKEC Veronika SVETINA Marko VERČEK Milan RIHAR Nevenka KOCJAN Egon POREDOŠ Ervin GUŠTIN Slavko BAJEC Milka TOZD METLIKA: CERJANEC Anica ŠTOKIČ Ivan TOZD TKI: ROVAN Ivan ANDOUŠEK Jakob DS DS: BEVC Peter ŠUEKOVEC Miha INTERNA BANKA: VARDI.!AN Karel UREDNIŠTVO Urednica frEinr^nn^nnrf^ 5 A GIP Pionir za šolsko leto 1987/88 razpisuje naslednje štipendije: Število Program Poklic Štipendij II. zahtevnostna stopnja 1. gradnja — zidar,’tesar," 25 železokrivec’ IV. zahtevnostna stopnja 1. gradnja — zidar,’ tesar,’ železokr.* 100 — pečar* 4 — kamnosek’ 4 2. gradbena mehanizacija — strojnik gradb. mehaniz.' 6 3. keramijska dejavnost — keramik* 3 4. pleskarstvo — slikopleskar’ 3 5. kovinarstvo in strojn. — ključavničar* 8 — avtoklepar 2 — stavbni klepar 5 — avtomehanik 4 — varilec 2 — orodjar 1 — monter ogrevalnih naprav’ 7 — monter vodovodnih naprav’ 7 — monter klima naprav* 5 6. elektronika — avtoelektrikar 2 7. elektroenergetika — elektroinstalater’ 10 8. lesarstvo — lesar širokega profila 3 V. zahtevnostna stopnja 1. gradnja — gradbeni tehnik’ 18 2. administrativna dejavn. — upravni tehnik 1 3. elektroenergetika — elektrotehnik-energetik’ 5 4. poslovno-fin. dejavnost —ekonomski tehnik 4 5. naravoslovno-mat. teh. — matematični tehnik 1 6. lesarstvo — lesarski tehnik 1 7. oblikovanje — industrijski oblikovalec 3 VI. zahtevnostna stopnja 1. gradbena fakulteta — gradbeni inženir* 5 2. višja šola za org. dela — organizator dela-kadr. izobraževalna smer 2 VII. zahtevnostna stopnja 1. ekonomska fakulteta — diplomirani ekonomist 2 2. pravna fakulteta — diplomirani pravnik 1 3. gradbena fakulteta — diplomirani inženir’ 19 gradbeništva 4. fakulteta za strojništvo — diplomirani inženir* 4 strojništva 5. elektrofakulteta — diplomirani inženir* 5 elektrotehnike — diplomirani inženir’ 2 računalništva 6. naravoslovno-matematična— diplomirani inženir 1 fakulteta matematike 7. biotehnična fakulteta —diplomirani inženir’ 1 lesarstva 8. visoka šola za organizacijo — diplomirani organizator 3 dela ali FSPN dela kadrovsko-izobr. usmeritve ali dipl. sociolog kadrovskoorg. usmeritve Vsi poklici, kisooznačenizzvezdicami.sodeficitar-ni, zato bodo učenci in študentje prejemali k osnovni kadrovski štipendiji še dodatek za deficitarnost, učencem na II. in IV. zahtevnostni stopnji pa nudimo še ostale ugodnosti: plačilo bivanja v domovih in nabavo šolskih potrebščin. Vloge na obrazcih Dr. založbe Slovenije (obrazec 8,40) dostavite na naslov: GIP Pionir, kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, Novo mesto, najkasnejedo30.junija1987.Kerželimo, da bi vloge dospele čimprej, priložite vlogi polletno spričevalo oziroma potrdilo o vpisu ter ocene za tekoče šolsko leto, končno spričevalo pa bostedosta-vili po koncu šolskega leta. Vse informacije lahko dobite po telefonu v referatu za izobraževanje (tel.: 068-21-826). v_________________________________________________J \ VI SPRAŠUJETE - Ml ODGOVARJAMO Z naslednjo številko našega glasila bomo začeli z novo rubriko »VI SPRAŠUJETE — MI ODGOVARJAMO«. Obsežnost in seveda stalnost rubrike bo odvisna od vas, dragi delavci — sodelavci. Odgovarjati želimo na vaša vprašanja, ki se porajajo v pogovorih in ostanejo marsikdaj nepojasnjena, zato želimo po tej poti poiskati odgovore. Vprašanja pošljite na uredništvo glasila. Biti morajo podpisana, tudi če ne želite biti imenovani. V tem primeru navedite to v pismu. Anonimnost spraševalcaje zajamčena. Neumestna vprašanja bomo izločali. . Urednica XXXVI. $IG Predtekmovanje v kegljanju Kegljaška sekcija pri sindikalnem športnem društvu PIONIR je prevzela organizacijo in je letošnje predtekmovanje v kegljanju v sistemu tekmovanj SIG 87 pripravila in izvedla v celoti po sprejetih sklepih komisije za šport in rekreacijo pri RO sindikata delavcev gradbeništva Slovenije in v skladu z razpisom tekmovanja iste komisije pod štev. 1-8/86-II/12 z dne 18. 2. 1987. Tekmovanje je bilo na kegljišču Doma JLA v Novem mestu 18., 19. in 25. aprila 1987, ker zaradi števila prijavljenih ekip tekmovanja ni bilo mogoče izvesti v dveh dneh. Vse udeležene ekipe so pravočasno prejele urnik in razpored tekmovanja, prav tako pa smo ugodili prav vsem ekipam glede dneva in časa nastopa tako, da zaradi neustreznega termina nobena ekipa ni imela razloga za odpoved. Samo tekmovanje je bilo izvedeno po tehničnem pravilniku Kegljaške zveze Jugoslavije in Pravil tekmovanja, ki so bila dostavljena vsem udeleženim ekipam ob dostavi urnika tekmovanja. Tekmovanje je potekalo po sprejetem urniku v prijateljskem športnem vzdušju in vzorni športni disciplini. Kegljišče je delovalo brez zastojev, prav tako pa so bili na razpolago tudi ustrezni spremljajoči prostori. Pritožb na organizacijo tekmovanja in delo sodnikov ni bilo, zato smatramo, da so vsi rezultati doseženi pod enakimi tekmovalnimi pogoji, regularni in dokončni. Kot tudi vse dosedanje organizatorje nas je tudi v letošnjem tekmovanju izredno motil velik izpad ekip, kar ustvarja vtis neresnosti tekmovanja in znat- £ ne nepotrebne stroške organizacije. To je posebno važno v kegljanju, ker ima vsaka ekipa strogo določen termin nastopa in odsotnosti ene ekipe ni možno nadomestiti z nastopom druge ekipe kot v nekaterih drugih športnih panogah. Anica Oražem na tekmovanju. (Foto: Borsan) (Nadaljevanje na 8. sl IMAŠ IDEJO NA DAN Z NJO — IMAŠ IDEJO NA DAN Z NJO IMAŠ IDEJO NA DAN Z NJO - [jš][ GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO TEHNIČNA SLUŽBA Na osnovi 21. člena pravilnika o inventivni dejavnosti, sprejetega na seji DS DO 8. 3.1983, in sklepa 12. redne seje DS DO z dne 7. 5.1983 razpisuje nagradni natečaj za naslednje naloge: 1. IZDELAVA IDEJNEGA PROJEKTA DVOKRILNIH SKLOPNIH VRAT ZA GARDEROBNE OMARE V STANOVANJSKIH PROSTORIH Razpisni pogoji: I. TEHNIČNI POGOJI: 1. Avtor izdela idejni projekt v pisni obliki z risbami ali v obliki pomanjšanega modela minimalnih dimenzij š x v = 40 x80 cm. 2. Vrata so namenjena za zapiranje zidnih odprtin, namenjenih za garderobo ali podobno. Opis vrat: Vrata so dvokrilna, sklopna (sistem preklopnih vrat) s tem, da je posamezno krilo sestavljeno iz dveh lamel, ki se pri odpiranju preklopita. Dimenzije vrat: širina: š = 90 cm (s širino lamel se prilagaja večji ali manjši širini vrat). Višina: v = do 2,50 m Okovje: Obešanje vrat naj bo rešeno v sistemu »Pionir«. Mehanizem za zapiranje naj bo v enostavni ceneni izvedbi. Vse okovje naj bo skrito v konstrukcijo vrat. Material za vrata: — iverica, furnirana ali oplemenitena z drugimi pokriv-nimi materiali — naravni les — kombinacija 3. Vse dodatne informacije v zvezi s tehničnim opisom in okovje za izdelavo modelov lahkozainteresirani dobijo v upravi tozda Lesni obrat, Novo mesto, Kettejev drevored 37 (inž. Kramarič). II. SPLOŠNI POGOJI 1. Trajanje natačeja: do 15. 9.1987. 2. Natečaj je anonimen do konca ocenjevanja. 3. Pravico do udeležbe na natečaju ima vsak. 4. šifriraneizdelkeznapisom»ZANAGRADNINATEČAJ« skupaj z zapečateno šifrirano kuverto, v kateri je shranjen naslov predlagatelja, se preda na sedežu GIP Pionir, DSSS, tehnična služba (pri Jožetu Bariču, 68000 Novo mesto. 5. Ocenjevanje bo izvršila posebna strokovna komisija v roku 30 dni po zaključku natečaja. 6. Rezultati natečaja bodo objavljeni v internem glasilu Pionir. III. NAGRADE 1. Za najboljše rešitve komisija podeli nagrade: 1. nagrada 80.000 din 2. nagrada 40.000 din 3. nagrada 20.000 din 2. GIP Pionir si pridržuje pravico modelne ali druge pravne zaščite in uporabe natečajnih modelov. 3. V primeru uporabe predloga v proizvodne namene se avtorju priznava odškodnina v skladu z veljavnim pravilnikom o inventivni dejavnosti GIP Pionir. 2. INOVIRANJE POSTOPKA IZDELAVE PEČNIC ZA DOSEGO ZAHTEVANE OBLIKE IN DIMENZIJE Razpisni pogoji: I. TEHNIČNI POGOJI: 1. Avtor poda predlog inoviranja tehnološkega postopka izdelave pečnic v pismeni in grafični obliki. 2. Obseg naloge: V predlogu je potrebno podati rešitve inoviranja: a) v postopku priprave gline za oblikovanje izdelka, b) v izdelavi negativ modelov za pećnice iz domačih materialov, c) v predelavi obstoječih enostopenjskih preš na večstopenjsko hitrost prešanja, d) v racionalizaciji delovnega časa pri obrezovanju pečnic. Rešitve obsegajo: 1. tehnološki del — opis postopka 2. projektni del — projekti inoviranja strojev, opreme in drugo 3. ekonomski del — prikaz ekonomsko-finančnega učinka predloga 3. Vse potrebne informacije o navedeni proizvodni problematiki dobite na sedežu tozda Keramika, Slakova 5, Novo mesto, pri Siniši Milojeviču. II. SPLOŠNI POGOJI 1. Trajanje natečaja: do 15. 9.1987. 2. Natečaj je anonimen do konca ocenjevanja. 3. Pravico do udeležbe ima vsak. 4. Šifrirane izdelke z napisom »ZA NAGRADNI NATEČAJ« skupaj z zapečateno šifrirano kuverto, v kateri je shranjen naslov predlagatelja, se preda na sedežu GIP Pionir, DSSS, tehnična služba (pri Jožetu Bariču). 5. Ocenjevanje bo izvršila posebna strokovna komisija. 6. Rezultati natečaja bodo objavljeni v internem glasilu Pionir. III. NAGRADE 1. Za najboljše rešitve komisija podeli denarne nagrade: 1. nagrada 140.000 din 2. nagrada 70.000 din 3. nagrada 35.000 din 2. GIP Pionir si pridržuje pravico modelne ali druge pravne zaščite in uporabe natečajnih modelov. 3. V primeru uporabe predloga v proizvodne namene se avtorju priznava odškodnina v skladu z veljavnim pravilnikom o inventivni dejavnosti GIP Pionir. 3. IZBOLJŠAVA STABILNEGA MEHANSKEGA SPOJA PLOČEVIN Razpisni pogoji: I. TEHNIČNI POGOJI 1. Opis naloge: Avtor izdela predlog izboljšave (nadomestilo) za spajanje pločevin s slepimi kovicami, namensko za pritrjevanje prirobnice, izdelane iz pločevinastega traku na pločevinasti prezračevalni kanal ob upoštevanju teže kanala od 10 do 100 kg, dolžine kanala do 2000 mm. Manipulacija je možna z orodjem ali s kanalom. Vrsta materiala: ČO OOO do ČO 148 in Al pločevina vseh vrst. Debelina pločevine: do 3 x 1,25 mm. 2. Obseg naloge: — tehnologija: — tehnološka zasnova spoja — konstrukcija: — idejna rešitev delovne priprave (načrt) a) stabilna delovna priprava b) mobilna delovna priprava — ekonomika: — finančna utemeljitev izboljšave 3. Vzorec za rešitev izboljšave in dodatne informacijeso na IMAŠ IDEJO NA DAN Z NJO IMAŠ IDEJO NA DAN Z NJO — IMAŠ IDEJO NA DAN Z NJO razpolago v tozdu MKI, sektor Sl, oddelek TPE (Vlado Leskovšek). II. SPLOŠNI POGOJI 1. Trajanje natečaja: do 15. 9.1987. 2. Natečaj je anonimen do konca ocenjevanja. 3. Pravico do udeležbe ima vsak. 4. Šifrirane izdelke z napisom »ZANAGRADNI NATEČAJ« skupaj z zapečateno šifrirano kuverto, v kateri je shranjen naslov predlagatelja, se preda na sedežu GIP Pionir, DSSS, tehnična služba (pri Jožetu Bariču), Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto. 5. Ocenjevanje bo izvršila posebna strokovna komisija v roku 30 dni po zaključku natečaja. 6. Rezultati natečaja bodo objavljeni v internem glasilu Pionir. III. NAGRADE 1. Za najboljše rešitve komisija podeli nagrade: 1. nagrada 80.000 din 2. nagrada40.000 din 3. nagrada 20.000 din 2. GIP Pionir si pridržuje pravico modelnezaščiteali druge pravne zaščite in uporabe natečajnih predlogov. 3. V primeru uporabe predloga v proizvodne namene se priznava avtorju odškodnina v skladu s pravilnikom o inventivni dejavnosti GIP Pionir. 4. OPAŽ ARMIRANO BETONSKE STENE OB DILATACIJI Razpisni pogoji: I. TEHNIČNI POGOJI 1. Opis naloge: Avtor izdela projekt opaža in načina opaževanja armiranobetonske stene ob delovni dilataciji objekta. Pri tem je treba upoštevati: — širino dilatacije 5 do 10 cm, — dilatacija ostane po izdelavi stene prazna, — možnost opaževanja različnih višin etaže, — možnost opaževanja stene v vseh primerih, in sicer: a) pri istočasni gradnji sosednjih dilatacij objekta, b) pri gradnji dilatacij v zamiku ene etaže, c) pri gradnji, ko je ena dilatacija že zgrajena. 2. Obseg naloge: Naloga obsega izdelavo: a) tehnologije opaževanja: tehnološka zasnova z možnostmi uporabe b) konstrukcije opaža: projekt opaža ob upoštevanju: — opaž mora biti tipske izvedbe — zaželena je lahka ročno prenosljiva konstrukcija opaža — cenena izvedba opaža. c) Ekonomika: Finančna utemeljitev uporabe opaža glede na običajno izvedbo dilatacije. 3. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisano nalogo se dobijo v tehnični službi DSSS (tehnološka priprava, inž. Barič), Kettejev drevored 37, Novo mesto. II. SPLOŠNI POGOJI 1. Trajanje natečaja: do 15.9.1987. 2. Natečaj je anonimen do konca ocenjevanja. 3. Pravico do udeležbe ima vsak. 4. Šifrirane izdelke z napisom »ZA NAGR ADNI NATEČAJ« skupaj z zapečateno šifrirano kuverto, v kateri je shranjen naslov predlagatelja, se preda na sedežu GIP Pionir, DSSS, tehnična služba (pri Jožetu Bariču). 5. Ocenjevanje ob izvršila posebna strokovna komisija. 6. Rezultati natečaja bodo objavljeni v internem glasilu Pionir. III. NAGRADE 1. Za najboljše rešitve komisija podeli denarne nagrade: 1. nagrada 80.000 din 2. nagrada 40.000 din 3. nagrada 20.000 din 2. GIP Pionir si pridržuje pravico model ne ali druge pravne zaščite in uporabe natečajnih rešitev. 3. V primeru uporabe predloga v proizvodne namene se avtorju priznava odškodninavskladuz veljavnim pravilnikom o inventivni dejavnosti GIP Pionir. 5. OBLIKOVANJE PREDLOGA O NAGRAJEVANJU DELAVCEV PO DELU V GIP PIONIR Razpisni pogoji: I. TEHNIČNI POGOJI 1. Naloga: Izdelati jetreba predlog nagrajevanja delavcev po delu s ciljem: doseči večjo produktivnost, to jezmanjšati delovni čas na enoto proizvoda, ob doseganju boljše kvalitete proizvodov. 2. OBSEG NALOGE Avtor naj izdela predlog v pismeni obliki. Predlog naj vsebuje: a) opis načina nagrajevanja b) postopek predlaganega izračuna c) opis skupine, vezane na predlagani način izračuna d) ekonomsko utemeljitev 3. Vse dodatne informacije dobijo zainteresirani vtehnični službi DSSS, oddelek študij dela (Peteline), Kettejev drevored 37, Novo mesto. II. SPLOŠNI POGOJI 1. Trajanje natečaja: do 15.9.1987 2. Natečaj je anonimen do konca ocenjevanja. 3. Pravico do udeležbe ima vsak. 4. šifrirane izdelke z napisom »ZA NAGRADNI NATEČAJ« skupaj z zapečateno šifrirano kuverto, v kateri je shranjen naslov avtorja, se preda na sedežu GIP Pionir, DSSS, tehnična služba (pri Jožetu Bariču, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto. 5. Ocenjevanje bo izvršila posebna strokovna komisija v roku 30 dni po zaključku natečaja. III. NAGRADE 1. Za najboljšo rešitev komisija podeli nagrade: 1. nagrada 80.000 din 2. nagrada 40.000 din 3. nagrada 20.000 din 2. GIP Pionir si pridružuje pravico modelne ali druge pravne zaščite in pravico uporabe predloga. 3. V primeru uporabepredlogaseavtorjupriznavaodškod-nina v skladu z veljavnim pravilnikom o inventivni dejavnosti. GIP PIONIR NOVO MESTO TOZD MKI INTERNI RAZPIS GIP PIONIR TOZD MKI razpisuje na osnovi sklepov 15. redne seje komisije za kadrovsko socialne zadeve tozda MKI z dne 6.5.1987 naslednja prosta dela in naloge: 1. KALKULANT ZA STROJEGRADNJO Pogoji: končana šola V. zahtevnostne stopnje — strojni tehnik, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pogojem 3-mesečnega poizkusnega dela. Kandidati naj pošljejo pismeneprijavezdokazilioizpolnje-vanju pogojev in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi na naslov: GIP PIONIR, TOZD MKI, Kettejev drevored 37, Novo mesto (kadrovska služba) (Nadaljevanje s 5. si 8 n^nr^in^nnrr^ Naša ekipa v predtekmovanju ŠIG 87. (Foto: Borsan) Zmaga ekipe Pionirja na turnirju v malem nogometu v Črnomlju ~ Prijavljeno je bilo skupno 54 § ekip, tekmovanja pa seje udel-“ ežilo 41 ekip ali 76%. Pri moških je bilo prijavljeno 37 ekip, udeležba 28 ekip, pri ženskah pa je bilo prijavljenih 17 ekip, udeležba pa 13 ekip. Ob doslednem in resnem prijavljanju bi lahko stroške organizacije znižali za 25%, kar smo v tem primeru nenamensko porabili. Vsekakor je potrebno v tekmovanje vpeljati več reda, resnosti in odgovornosti, saj trošimo družbena sredstva, kijih delovne organizacije vedno težje izdvajajo v ta namen. Naši ekipi sta dosegli le polovičen uspeh. Razveseljivo je, da je moška ekipa zmagala v predtekmovanju in si pred nastopom v finalu zagotovila tudi dokaj solidno prednost podrtih kegljev pred ostalimi konkurenti. Daleč najslabšo uvrstitev na SIG je tokrat dosegla ženska ekipa, ki je bila vsa leta zanesljivi finalist in bila redno uvrščena blizu samega vrha. Odsotnosti dveh rutiniranih tekmovalk, ki iz objektivnih razlogov nista mogli nastopiti, seveda ob že tako skromnem kegljaškem kadru, ni bilo mogoče nadomestiti. Vsem ekipam se v imenu organizatorja zahvaljujemo za udeležbo in čestitamo za dosežene rezultate in uvrstitve. Posebne čestitke namenjamo prvim šestim ekipam, finalistom letošnjega tekmovanja, in jim želimo čimveč podrtih kegljev tudi na kegljišču v Titovem Velenju. Ob zaključku izrekamo še posebno čestitko in zahvalo kegljaški sekciji in organizacijskemu odboru v celoti za uspešno in vzorno izvedbo predtekmovanja. REZULTATI I. MOŠKE EKIPE — FINALISTI Rezultat 1. PIONIR Novo mesto 856 2. BETON Zagorje 829 3. INGRAD Celje 827 4. GRADIS Ljubljana 826 5. OBNOVA Celje 822 6. KONSTRUKTOR Maribor 815 II. ŽENSKE EKIPE — FINALISTI Rezultat 1. INGRAD Celje 1560 2. KONSTRUKTOR Maribor 1491 3. OBNOVA Celje 1480 4. STAVBENIK Koper 1467 5. GRADIS Ljubljana 1433 6. SGP GORICA Nova Gorica 1392 PREDSEDNIK ORGANIZACIJSKEGA ODBORA IVAN ROVAN 7. maja 1987 je ekipa Pionirja gostovala na turnirju v malem nogometu, ki ga je pripravil GOK v Črnomlju. GOK, delovna organizacija za gradbeništvo, obrt in komunalo iz Črnomlja, je organizirala turnir v malem nogometu, šahu, streljanju in kegljanju v počastitev praznovanja 40-letnice njihove delovne organizacije in gradbeništva v črnomaljski občini. Sam turnir v malem nogometu je bil hkrati uigravanje pred ŠIG-om, ki bo 30. maja. Praznovanje je počastil s svojo prisotnostjo tudi večkratni svetovni prvak v kegljanju Nikola Dragaš. Na turnirju v malem nogometu, kjer smo branili prvo mesto iz lanskega turnirja, je nastopilo pet ekip: domače GOK, BELT, RUDNIK Kanižarica in JLA ter PIONIR kot edini gost. V finale so se uvrstile ekipe Goka, Belta in Pionirja. Rezultati finala: GOK : BELT 2:2 PIONIR : BELT 7:0 PIONIR: GOK 6:1 Iz rezultatov je razvidno, da smo premočno osvojili prvo mesto, ki pa ni bilo plod slabe igre nasprotnikov, ampak bri- ljantne igre naše ekipe. Za primerjavo naj navedem, da smo lansko leto osvojili prvo mesto z zmago nad Beltom na sedemmetrovke. Za osvojeno prvo mesto so nas nagradili s pokalom v trajno last, s prehodnim pokalom ter s pokalom za najboljšega strelca, ki ga je osvojil Ervin Poredoš iz IB. Poleg njega so Pionirjeve barve zastopali še: Kraševec, Klemenčič in Krupljanin iz MKI-ja, Bruner in Škrinjar iz Keramike, Cindrič iz TKI-ja, Maletič iz IB ter Vertuš iz Gradbenega sektorja Novo mesto, ekipo pa je zbral in vodil Mrvar Lado iz DSSS-ja. Ob tej priložnosti vabim vse, ki se zanimate za mali nogomet, da se zglasite vsak četrtek ob 18. uri na igrišču na Loki. Ker interesenti iz oddaljenih tozdov te možnosti nimajo, pozivam vodje njihovih ekip, da se mi javijo na interni telefon 207, da se dogovorimo o medsebojni aktivnosti. Lado Mrvar MDA ’87 V letošnji brigadirski sezoni bodo iz Novega mesta odpotovale naslednje 3 brigade: 1. SKOPJE (zvezna akcija): 2.8.-29.8.1987 (MDB Katja Rupena — SR Makedonija) 2. KOBANSKO (republiška akcija): 19.7.-8.8.1987 (regijska MDB Jože Slak-Silvo — občina Radlje) 3. GORIČKO (zvezna akcija): 26.7.—22.8.1987(samo 14 dni) (PDB Janez Mrak — občina Murska Sobota) Glede na to, da bo evidentiranje potekalo še v maju in juniju, vas pozivamo, da se prijavite na eno izmed omenjenih akcij in s tem zastopate OK ZSMS in novomeško občino. Prijavite se na: OK ZSMS Novo mesto, Kettejev drevored 3 Telefon: 21-536 Brigadirski Z-D-R-A-V-O! [faotšMra S strokovne ekskurzije v Munchnu V organizaciji Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije je bila od 9. 4. do 17. 4. 1987 strokovna ekskurzija v tovarno Siemens v Munchnu, glavnem mestu Bavarske v ZRN. Siemens je šesto največje podjetje v ZRN s 53.000 zaposlenimi in vodilno na področju elektroindustrije. Med drugim se ukvarjajo s proizvodnjo avtomobilske, komunikacijske, medicinske in varnostne elektronike. Velik delež zajema proizvodnja elektrarn. Pomembno je omeniti, da precej investirajo na področju razvojno-raziskovalnega dela. V sistemu njihovega izobraževanja zavzema pomembno mesto funkcionalno izobraževanje industrijskega trgovca in referenta prodaje. Industrijski trgovec najprej maturira na ustrezni srednji šoli, nato pa se usposablja v Siemensovi proizvodnji. To mu omogoča, da dobro spozna tehnične karakteristike posameznih proizvodov, ki jih pozneje tudi prodaja. Referent v pisarni (referent prodaje) je predvsem zadolžen za pripravo ustrezne dokumentacije za industrijskega trgovca. Eno leto pred zaključkom srednje šole predvidijo število kandidatov za sprejem v delovno razmerje. Pred sprejemom opravijo kandidati pismene izpite in imajo poseben razgovor s predstavniki podjetja. Izpitno komisijo sestavljajo člani z različnih področij. Izpiti so dokaj zahtevni, zato se precej kandidatov vrne domov brez uspeha. Daje zanimanje za izobraževanje in zaposlitev v Siemensu res veliko, pove podatek, da se prijavi tudi do 3.000 kandidatov. Prijave sprejemajo samo na sedežu v Munchnu kar na 20 mestih. V poštev pridejo predvsem kandidati v starosti od 19 do 21 let. Blok izobraževanja tvorita strokovno-teore-tični in praktični del. Učenci so v rednem delovnem razmerju in imajo pravico do plačanega dopusta. Poudarek v izobraževalni tematiki za industrijskega trgovca dajejo vprašanjem, kako priti do kvalitetnega proizvoda in kako proizvode čim bolje plasirati na tržišču, kakor tudi na področju kalkulacij. Veliko pozornosti posvečajo funkcionalnemu izobraževanju vodilnih kadrov. V obliki tečajev izvajajo predvsem sledeče teme: — tehnologija — matematika in fizika — kvaliteta proizvodov — racionalizacija dela — varstvo okolja — logistika — skladiščenje in transport — zastopanje — komuniciranje s podrejenimi in podobno. Celotno izobraževanje izvajajo v treh lastnih izobraževalnih centrih, in sicer kot obvezni del v rednem delovnem času in pa za osebne potrebe (jezikovni tečaj, računalniško opismene-vanje in podobno) v večernem času. Vse plača podjetje. Vodilni delavci se lahko individualno odločajo za posamezne problemske tečaje (teme), kot npr. retorika in podobno. Posameznike predlagajo neposredno nadrejeni delavci. Za izobraževanje porabijo v Siemensu letno približno 720 milijonov DM, kar pomeni, da veliko vlagajo v osebni profesionalni razvoj kadrov. Letno se v različnih izobraževalnih oblikah zvrsti tudi do 140.000 udeležencev v 12.000 različnih programih funkcionalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in dopolnilnega usposabljanja. Okoli 3.000 strokovnih delavcev se tako ali drugače ukvarja z izobraževanjem kadrov. Andragoško pedagoško izobraževanje strokovnih kadrov za potrebe poučevanja izvajajo sami v obliki krajših tečajev oz. seminarjev. Zanimivo je to, da imajo po 3 do 5 let dela vodilni in strokovni delavci tako imenovano informativno leto, ko se intenzivno vključujejo v različne izobraževalne oblike informativnega in formativnega tipa (predvsem zaradi novosti v tehnologiji in podobno). Zanimivo v Siemesu je tudi to, da nobenega delavca, ki seje izobraževal na stroške podjetja, ne vežejo z nikakršno pogodbo, za določen čas ostane v delovnem razmerju. Mnenja so namreč, daje treba delavoe pritegniti k trajnejšemu sodelovanju z drugačnimi astimulativnimi ukrepi, ki pogojujejo njihovo notranjo pozitivno motivacijo. Poleg verbalne predstavitve, spremljanja z grafoskopsko projekcijo različnih tabel in shem, so nam prikazali tudi film o proizvodnji čipov v računalništvu. Za primerjavo naj povem, daje računalnik iz leta 1948 tehtal 30 ton in bil 100-krat počasnejši kot pa čip vel. 5 x 5 mm, cena računalnika je bi- DELO ZA PROJEKTIVNI BIRO - DELO ZA OPERATIVO Ko se srečajo projektanti in operativci, se med drugimi vedno zastavlja tudi vprašanje: »Kaj projektirati v projektivnem biroju?« To vprašanje pomeni, da operativci vedo, da predstavljajo projekti, izdelani v projektivnem biroju, v večini primerov tudi njihovo bodoče delo. Hkrati pa je to tudi odgovor na vprašanje o pomenu projektivnega biroja v Pionirju. Zato projektanti v svojih načrtih za bodočnost postavljajo kot svojo prevenstveno nalogo pridobivanje dela pri investitorjih že v fazi investicijskega programiranja in idejnega snovanja. To nalogo bodo uspešno opraviti le z boljšim in tesnejšim sodelovanjem s tehnično komercialo (inženiringom) in tehnično službo (razvojem). V ta namen so TKI, PB in tehnična služba sklenili 25. marca 1987 dogovor o bolj poglobljenem poslovnem sodelovanju. Z realizacijo dogovora bomo uspešnejši pri pridobivanju dela za vse dejavnosti Pionirja, kar je v sedanjih gospodarskih razmerah najvažnejše. TONE GLOBOKAR, dipl. inž. gr. 9 la 2 milijona DM, cena čipa pa je pod 50 DM. Pokazali so nam tudi razvoj telegrafije in delo baronov Siemens, od začetka pa do najsodobnejših telekomunikacijskih naprav. To je le nekaj najpomembnejših utrinkov z obiska v Siemensu. Pri tem pa moram povedati, da smo si bili vsi prisotni kadrovski delavci enotni, da je bila predstavitev v Siemensu pod nivojem, ki bi bil primeren za strokovne kadrovske delavce, saj je tovrstno posredovanje informacij mogoče že za povprečnega turističnega obiskovalca v določeni firmi. V Munchnu smo imeli tudi delegatsko srečanje s predstavniki slovenskega društva Triglav, kjer nas je solidno zastopal predvsem dr. Emil Milan Pintar, namestnik predsednika republiškega komiteja za razvoj in raziskave, ki je bil tudi med 52 udeleženci ekskurzije. Ob tej priložnosti je bilo govora predvsem o socialno ekonomskem položaju naših delavcev na Bavarskem. Omeniti je tudi treba, da se je srečanja udeležil tudi predstavnik jugoslovanskega konzulata v Munchnu. Na srečanju s predstavniki Iskra-Cefra (zunanje trgovinsko predstavništvo), ki se gaje udeležila 10-članska delegacija, pa je bilo govora med drugim o težavah v preboju naše elektroindustrije na zahtevno zahodnoevropsko tržišče. Ogledali smo si tudi znameniti tehnični muzej v Munchnu, nekateri pa so obiskali tudi taborišče Dachau. Med udeleženci ekskurzije so bili iz Novega mesta trije predstavniki iz Krke, dva predstavnika iz IMV in jaz kot edini predstavnik Pionirja ter obenem tudi kot predsednik DKD Bela krajina. Sicer pa je bila ekskurzija namenjena predstavnikom DKD, ki so bila v preteklem obdobju nadpovprečno aktivna. Ekskurzije so se udeležili tudi predstavniki sekretariata za kadrovska vprašanja pri Izvršnem svetu SRS in kadrovskega oddelka Gospodarske zbornice Slovenije. Menim, da je slehernemu strokovnemu delavcu odpiranje spoznanj na strokovnih področjih razvitega sveta nujno potrebno. Sestavil: Anton Mihelič, dipl. org. dela 10 [j^o^D^ora SLO »N DS Vojaške obveznosti rezervnega sestava Vojaška obveznost je sestavni del pravic in dolžnosti vseh prebivalcev SFRJ, za katero se le-ti pripravljajo, usposabljajo in organizirajo za izvajanje potrebnih nalog. Ena izmed posebnih obveznosti oseb iz rezervnega sestava so prijave nastalih sprememb pri pristojnem organu, pri katerem je obveznik vpisan v evidenco, kot so: — očitna sprememba zdravstvenega stanja, ki je pomembna za sposobnost vojaške službe — sklenitev ali prenehanje delovnega razmerja — pridobitev šolskih in strokovnih kvalifikacij — sprememba stalnega prebivališča — sprememba stanovanja ali začasnega prebivališča. Vse naštete spremembe je treba prijaviti pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti v osmih dneh. Ravno tako je treba prijaviti bivanje v tujini, ki je daljše od 40 dni, ter začasno odsotnost iz stalnega prebivališča daljšo od 40dni — v osmih dneh pred odhodom, vrnitev iz tujine oziroma v stalno prebivališče pa v osmih dneh po prihodu v stalno prebivališče. V naši delovni organizaciji oziroma v gradbeništvu nasploh sama narava dela zahteva daljše odsotnosti delavcev od stalnega prebivališča na kraj, kjer se izvajajo gradbena ali druga dela. Za uresničevanje zasnove SLO so ti podatki izredno pomembni, predvsem o bivališču in trajanju bivanja oz. odsotnosti. Na osnovi 72. člena Zakona o vojaški obveznosti (Ur. list SFRJ št. 64/85) je dolžnost vsakega posameznika, da odjavi oz. prijavi svoje začasno prebivališče, ravno tako pa se lahko uredi obveznost pri referentu za SLO in DS v vsakem tozdu. Posameznik je nato dolžan, da prijavljene spremembe uredi v osmih dneh na pristojnem organu družbenopolitične skupnosti, ki ima obveznika v evidenci. Vse navedene obveznosti se na osnovi 78. člena Zakona o vojaški obveznosti tudi sankcionirajo v primeru neizvajanja, za kar se predpisuje denarna kazen od 5.000do 50.000di-narjev ali z zaporom do 15 dni, ravno tako se kaznuje obveznik, ki mu ni bilo mogoče pravočasno poslati poziva za vojaško službo, in sicer z zaporom do 30 dni. Dan gradbenega šolstva na sejmu v Gornji Radgoni Na 4. sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni smo se gradbinci vključili na nov način, vendar s področjem, kije osnova za delo v celoti, in sicer z geslom GRADBENIŠTVO IN NJEGOVA SKRB ZA KADRE. Aktivnosti sta organizirali Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije ter Izobraževalna skupnost za gradbeništvo Slovenije v sodelovanju z delovnimi organizacijami. Šole gradbene usmeritve ter delovne organizacije so se predstavile na sejmišču z učno vzgojnimi vsebinami, didaktičnimi pripomočki, različnimi izdelki, oblikovanimi za učni proces in v učnem procesu. Z namenom, da bi gradbinci opozorili nase in popularizirali gradbeništvo med slovensko mladino, je bil razpisan že v šol. leto 1986/87 natečaj pod geslom GRADBENIŠTVO IN NJEGOVA SKRB ZA KADROVSKO REPRODUKCIJO. Finale in zaključek natečaja je bil na dan gradbenega šolstva v okviru sejma. Natečaj je bil razpisan za naslednja področja: spis na temo gradbeništva, izdelava strokovne naloge in tekmovanje v matematiki. Odziv mladine je bil zadovoljiv, saj je svoje prispevke dostavilo kar 180 učencev iz 52 osnovnih šol, 26 nalog pa je obravnavalo probleme iz ekologije, računalništva ter spise kulturno-arhitektonskega spomenika s predlogom za obnovo. Prav v zadnjem področju se je izkazal tudi štipendist tozda Krško Miha Rostohar, učenec II. letnika gradbene srednje šole. Njegov prispevek (Ljudska posojilnica v Celju, po arh. Plečniku) je bil uvrščen na drugo mesto. Za najboljšo nalogo je bil enoglasno izbran komplet (nastanek, zgodovina in opis, projekti itd.) z nazivom Rudarske hiše v Trbovljah, ki so ga prispevali štirje učenci Srednje gradbene šole Ivana Kavčiča v Ljubljani. Iz vseh nalog je razvidno, da imajo bodoči gradbinci velik smisel za poklicno delo in so polni idej. Nekatere naloge že kar prekašajo pričakovanja in so prave mojstrovine mladih strokovnjakov, tako daje imela strokovna komisija dokaj zahtevno delo pri ocenjevanju prispevkov. Na dan gradbenega šolstva so bila na sejmišču organizirana tudi naslednja predavanja in posveti: — strokovni jezik — terminologija v gradbeništvu, — problem vključevanja mladine v okolje in gradbene poklice (Svoj prispevek na to temo smo dali tudi Pionirjevci), — prenova srednješolskih programov v gradbeništvu. Posvetovanja so bila zadovoljivo obiskana in odmevna. Iz Pionirja smo se posvetov udeležili vsi delavci, vključno z inštruktorji, ki delamo na področju izobraževanja. Upamo, da bodo takšne in podobne akcije vzbudile zanimanje za gradbeništvo pri mladini. TOMAZIN VLASTA, dipl. psih. [j^D^D^DOra 11 PRVONAGRAJENISPIS na natečaju »GRADBENIŠTVO IN NJEGOVA SKRB ZA KADRE« Gradbeništvo je trdo delo... Moj stari stric, babičin svak, je zidar. Živi v lepem kraju pri Mariboru, kjer stoji hiša ob hiši. Samo pozimi je doma in plete košare, druge letne čase zida od zore do mraka. Hišo zgradi od temeljev do strehe. Kaj vse zna in zmore? Teše tudi les, da napravi »špirovce« in trame za ostrešje. V širokih ramenih in žuljavih rokah ima pravo moč za takšno delo. Bilo mi je 12 let, ko sem nekaj dni bila pri njem in teti. »Darja, jutri greš z menoj! Boš šla?« »Kam?« »Tjale čez travnik. Vidiš tisto staro hišo? Moram jo popraviti ali renovirati, kot rečejo danes.« Drugi dan je stric že zgodaj začel. Ko sem prišla dobri dve uri za njim, je stari hiši že izbil trhla okna, da je bila podobna revnemu slepcu. Stric pa je bil ves prašen, a dobre volje, in oči so mu kar žarele, ko je dejal:» To bo pravi cukrček, tale hiša! Veš, jaz imam načrt kar v glavi, nekateri pa brez njega ne znajo delati.« »Kakšen je ta načrt?« »To je pač na listih narisana hiša. Za novo hišo je res potreben, za tole pa imam jaz boljšega tu notri.« In se je potrkal po čelu. »Saj ti verjamem, stric. Moja mama je tudi rekla, da si ti pravi mojster. V kakšno šolo si pa hodil?« »Tri leta sem se učil takole med zidarji, vmes pa nekaj mesecev letno še v obrtni šoli v Mariboru. Danes je srednja gradbena šola. pa še visoka. Iz prve pridejo gradbeni tehniki, iz druge pa inženirji. Tisti res veliko vedo. Povem ti, da sem zidal hiše gradbenim inženirjem. Ja, res je, res! Glej! Vidiš?« In pokazal je široke kot podplat trde dlani. »Saj ne moreš zidati, če nimaš takšnih rok. Jaz sem pač rojen zidar. Poglej! Vzamem opeko, pogledam, če je dobra, če ne, jo prelomim na pol.« Takrat je udarils kladivom po opeki, ki jo je držal v roki, da se je razpolovila, kot bi prerezal sir. Pa še tisti polovici je preklal in jih zatlačil za okenski podboj. Potem je s kelo vrgel zraven še malto, da mu je nekaj pik priletelo na obraz in vrat. Menda še čutil ni, ker si je samo kapo malo poravnal in delal dalje. Si videla? Če nekaj rad delaš, te roke ubogajo.« »Tebi stric, torej ni žal, da nisi gradbeni inženir?« »Kje pa! Če bi še enkrat prišel • nasvet, bi bil spet zidar. Saj sem res najrajši na zidarskem odru. Ko rečem — malto, se mi zdi, da sem kralj?« Pa ni rekel, ampak zakričal, da se je v prazni sobi odbilo od sten kot grom, medtem pa je že gledal in iskal pravo opeko v samokolnici. Klepetala sva in delala in bil nama je kratek čas. Potem je teta prinesla kosilo: »Joj, kakšna pa si Darja? Umazala si obleko, ker nisi vzela predpasnika!« Pogledala sem sebe, potem strica in še »prima« se mi je zdelo, da sem mu bila vsaj po obleki podobna. Po obilnem kosilu sem strica še bolj občudovala. Še bolj je zdaj dela! in govoril. V meni pa je bilo menda nekaj narobe. Rajši bi samo sedela in poslušala. »Pripelji spet malo opeke,« je rekel stric. Tako je šlo do trde teme. Po večerji sem rekla: »Stric, lani si pravil, da boš letos že v pokoju.« »Saj sem. Ampak zidar bom do smrti, ker je to moj hobi. Veš, pozimi že pletem košare, ja, saj jih, ampak zraven pa mislim na zidarijo in je čisto nekaj drugega.« Globoko in široko se je zasmejal. Moj stari stric je res srečen, ker je zidar. Tudi jaz bi bila, ampak naredila bi čisto drugačno hišo. Tako sem razmišljala v postelji tiste tople poletne noči. To bi bila hiša s sedmimi stolpiči, na vrhu v njih pa spalnice, da bi vsak večer spala v drugi. V globoke kleti bi vodile strme stopnice do prijetno hladnih kokt. Med stolpiči bi bila velika in svetla soba z dolgimi okni od stropa do tal. V njej pa rože in zelenje iz vsega sveta. In hiša bi stala na hribčku, obraščai bi jo bršljan, za družbo pa bi ji bili trije beli lipicanci. »Osedlajmi konja Orla, ljubi brat! Moram k stricu, ker je bolan.« Sestra mi je pomagala izbrati še prave škornje in bila sem nared. Orel me je lepo vzel na hrbet in ježa k stricu se je končala sredi poti. Ko se je konj pognal, da bi preskočil jarek, sem padla iz njega. »Oh« mi je prišlo iz 'prsi. »Si imela hude sanje?« je vprašala teta, ko je odprla vrata v sobo. »Ne, nasprotno! Zelo lepo!« Ampak teti in stricu nisem povedala, kako lepo hišo sem naredila v sanjah. Saj bi bil morda stric užaljen. Raje sem svojo skrivnost zaupala mami. In ta skrivnost je, da bi postala gradbeni tehnik. URBANC DARJA 8. razred COŠ Ribnica na Pohorju DRUGA NAGRADA NA NATEČAJU »GRADBENIŠTVO IN NJEGOVA SKRB ZA KADRE« Gradbeništvo je znanje, ustvarjalnost in množica delovnih rok Ko je človek spoznal, da ni možno življenje samo v jamah, ampak tudi izven njih, si je začel graditi bivališča. Najprej zelo preproste bivake, kasneje koče in tako je še! razvoj do današnjih dni, ko nekateri ljudje živijo v sodobnih stanovanjih, bogato opremljenih in sorazmerno zelo mehaniziranih, drugi pa še« vedno v šotorih. Tako lahko opazimo, da se z načinom življenja razlikuje tudi način gradnje bivališč. Nekoč so gradili stavbe delavci ročno, material pa so dovažali z vprežno živino in vozovi. Delali so z lopatami in krampi, ponekod pa so že imeli ročni betonski mešalec, ki je bil pravo bogastvo. Čeprav delavci niso imeli strojev in moderne mehanizacije, so imeli veliko delovne vneme in zavzetosti, ki je odtehtala današnje pripomočke. Danes je gradnja bivališč zelo mehanizirana. Prejšnji material zamenjujejo sodobne snovi in mase. Vse pomembnejša postajajo stanovanja, katerih elemente izdelujejo v montažnih halah in jih na gradbišču samo še sestavljajo. Ročno delo so zamenjali stroji, ki lažje opravljajo težka deta gradbincev. Po mnenju strokovnjakov bo v bodoče stanovanjska hiša podobna stolpu in bo iz umetnih mas. Proizvodnja elementov za sestavo naj bi bita serijska. Gradbinci ne bodo delali z rokami, ampak predvsem z glavo. Morali bodo veliko znati in to s pridom uporabljati pri svojem delu. Biti bodo morali ustvarjalni. Slovenci smo že od nekdaj znani kot dobri gradbeniki. Pomislimo na naše kmečke hiše, ki so po svoje velike arhitekturne posebnosti. Koliko različnih stilov gradnje je tu, v našem malem slovenskem prostoru! Od hiš v Prekmurju pa do stavb ob Jadranu. Kako je šele raznolik način gradnje po Jugoslaviji, po Evropi, po vsem svetu! Koliko znamenitih stavb in spomenikov gradbeništva in arhitekture poznamo? Nekateri več, drugi manj. Vsakdo bi mora! vedeti za egiptovske piramide, le kdo ne pozna mogočnih katedral v Nemčiji, Italiji in Franciji, pa čudovitega »mesta na kolih«, kot nekateri radi imenujejo Benetke in »Večno mesto« Rim, pa znamenite stavbe v Grčiji, med njimi Akropola in različni templji, predor skozi Mont Blanc, Ato-mium v Bruslju, Eifflov stolp, ki se, kakor skrben stražar in varuh velikega mesta, blešči nad Parizom, pa pariški Slavolok zmage, pa versaillski grad, ki je najlepši na svetu, pa razni gospodarski in drugi objekti širom Evrope. Vse to priča, kako delovni so bili narodi v preteklosti in kako bogata je njihova kulturna dediščina. To delovno vnemo kažejo v veliki meri tudi azijski narodi, ki se ponašajo z bivališčem sončnega boga — Baalbekam, Jeruzale- „ mo m, templji v Bangkoku in 'E japonskem Nikku ter velikim 2 Kitajskim zidom. V Afriki je na gradbeniškem področju zelo znan Sueški prekop terjezKari-ba. Amerika je poznana po Kipu svobode, vesoljski postaji Cape Kennedy, največjem visešem mostu na svetu Golden Gate, po Panamskem prekopu in najlepšem mestu na svetu Rio de (Nadaljevanje na 12. si (Nadaljevanje zli. Knjižne novosti v knjižnici Janeiru. Vse to priča, da je 2 svetovna arhitektura zelo obse-H> žna in bogata. Gradbeništvo je obširno znanstveno področje. Najbolj znani poklici te stroke so: tesar, zidar, cementar, pečar, kamnosek, as-falter in ne na koncu gradbeni tehnik. To so takoimenovani gradbinci. Sledijo delavci, ki opravljajo zaključna dela. Sem sodijo pleskarji, steklarji, ope-karji, dimnikarji in parketarji. Če imamo stroje, potrebujemo tudi upravljalce strojev in strojnike. Zelo pomembni so tudi geodetski tehniki in operaterji. Ti delajo in merijo predvsem na terenu. Seveda bi se delo ustavilo, če ne bi za to skrbeli delovodje. In na koncu najbolj izobraženi gradbeniki: inženirji gradbeništva, arhitekture in geodezije. H gradbeništvu spada torej tudi arhitektura. To je posebna zvrst umetnosti, ki se je v različnih obdobjih, npr. v romantiki, baroku, renesansi..., različno razvijala. Moderna arhitektura se je začela razvijati skupaj z industrijsko revolucijo. Naš veliki arhitekt je bil Jože Plečnik, kije ustvaril veliko umetnin doma in v svetu. Zal ga mi Slovenci, kise imamo za njegove sodržavljane, dolgo nismo poznali ali pa ga poznati nismo hoteli. Sele ko so v tujini pripravili njegovo razstavo, smo se tudi mi prebudili in spoznali tega velikega moža iz naših vrst. Mislim, da je poklic gradbenika lep in privlačen tudi za ženske. Mene namreč zelo zanimajo svetovne zgradbe, ki so bile zgrajene v bližnji preteklosti, ter tijte, ki so jih arheologi izk opali. Želim, da bi narodi bolj spoštovali svoje arhitekte, katerih dela lahko občudujejo tudi bodoči rodovi, in tako pokazali svojo stopnjo kulturne razvitosti. URŠKA O RAŽE M 8. a OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK BRDO PRI LUKOVICI JANUAR — Organiziranje del investicij ter vodenje investitorskega in izvajalskega inženiringa. Radenci, 1986 K.l. Organiziranje del investicij ter vodenje investitorskega in izvajalskega inženiringa. Radenci, 1986. K. 2. — Organiziranje del investicij ter vodenje investitorskega in izvajalskega inženiringa. Radenci, 1986. K.3. — Odločbe in mnenja ustavnega sodišča Jugoslavije 1985. Beograd, 1986. — Hočevar: Ergonomija. Kranj, 1986. — Miladinovič: Beton osobine i tehnologija. 2. dop. izd. Beograd, 1986. — Jamsa: The C Library. Berkeley, Osborne, 1985. — Murray: Using the Microsoft Business BASIC Computer on the IBM PC.New York, 1986. FEBRUAR — Goldštajn: Ugovor sa stranim privatnim investicijama u Jugoslaviji. Zagreb, 1986. — Varstvo pri delu v gradbeništvu. Ljubljana, 1983. — Priročnik za študij dela in časa. Ljubljana, 1987. — Novak: Letni dopust. Ljubljana, 1983. — Katter: Getting the Most out of Your Epson Printer. New York, 1986. — Wood: Using Turbo Pascal. Berkeley, Osborne, 1986. — Schildt: C Made Easy. Berkeley, Osborne, 1985. — Carrol: Programming with Turbo Pascal. New York, 1985. — Hancock: The C Prim-mer. New York, 1986. — Mclntyre, Granoff, Bi-shop: Framework TM Made Easier. New Yersey, 1985. — Baras: Guide to Using Lotus TM 1-2-3, Berkeley, Osborne, 1984. Jump: Programmer's Guide to MS DOS for the IBM PC. New York, 1984. Wiederhold: Database De-sign. Bogota, Guatemala, 1983. — Flast: 54 Super Calc Models: Finance-Statistics- Mathematics. Berkeley, Osborne, 1984. — Banks: IBM PC Applications for the Industrial En-gineer and Manager. — Jones & Harrovv: Problem Solving Using Turbo Pascal. New Yersey, 1986. — Sarch: Data Network Design Strategies. New York, 1983. MAREC — Martič: Matematičke metode za ekonomske analize I. Zagreb, 1987. — Ekologija, energija, varčevanje. Ljubljana, 1987. — Messen Regeln Automa-tisieren. Wien, Haarlem, 1986. — Rutar: Sodelovati in zmagati. Ljubljana, 1986. APRIL — Zabel: Uvod v gospodarsko pogodbeno pravo. Ljubljana, 1987. — Newmark & Rosenblueth: Osnovi zemljotresnog inže-njerstva. Beograd, 1987. PRIPRAVILA: META DRAGMAN žira s kronika TOZD Gradbeni sektor Novo mesto V delovno razmerje so sprejeti: L Beganovič Meho — tesar 2. Grošič Adem — delavec 3. Horozovič Ibrahim — tesar 4. Marinkovič Slavoljub — zidar 5. Mehanovič Ibrahim — zidar 6. Sukur Slobodan — tesar 7. Šabič Salih — delavec 8. Turšič Azem — tesar 9. Vukovič Šekib — tesar Delovno razmerje so prekinili: L Vevoda Stanko — zidar 2. Merlin Anton — na DSSS 3. Pejič Avguštin — delavec Upokojili so se: L Kocjan Anton — zidar 2. Gašperič Francka — snažilka 3. Zoran Jože — gradb. delovodja 4. Piletič Karel — tesar V JLA so odšli: L Hodžič Safet — zidar 2. Porčič Esad — delavec 3. Plavac Milan — zidar Kot pripravnik je nastopil delo: Kocjan Jože, dipl. gr. ing. šš TOZDMKI Kot pripravnik je nastopil delo: L Vrhovšek Robert — monter OG naprav Iz JLA so se vrnili: L Tepič Nedeljko — ključavničar 2. Tomažič Boštjan — priučeni elektroinstalater 3. Kokalovič Marko — strojnik TGM 4. Gorenc Zvonko — ključavničar 5. Muhič Darko — ključavničar 6. Jeke Branimir — pralec avtomobilov Delovno razmerje so sklenili: L Butala Renata — upravni tehnik 2. Simonišek Damjan — elektrotehnik 3. Ljubanovič Josip — ob ratovni elektrikar 4. Dronjak Zelimir — dipl. ing. elektrotehnik Delovno razmerje so prekinili: L Kocjan Janez — voznik 2. Tolar Branko — strojni tehnik 3. Anderlič Marjan — avtomehanik 4. Kočevar Tomaž — gradbeni tehnik 5. Mlakar Roman — strojnik TGM 6. Plavan Peter — avtoklepar TOZD Metlika Prijave in odjave v aprilu 1987 Delovno razmerje so sklenili naslednji delavci: 1. Hajder Mihret pleskar K VII 6. 4. 1987 2. Pekmič Fikret pleskar KV II 9.4. 1987 3. Mujič Bego pleskar KV II15. 4. 1987 Delovno razmerje je prenehalo naslednjim: L Mahovac Asim pleskar VK II 28. 2. 1987 2. Ilič Uroš pleskar KV I 31. 3. 1987 3. Janjac Marijan pleskar VK II 4. 4. 1987 Pionir je glasilo kolektiva GIP PIONIR Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša Borsan, namestnik Danila Jenko TOZD 1.0, člani uredniškega odbora: Štefka Šega (Gradbena operativa Novo mesto), Vera Hiti (Gradbena operativa Ljubljana), Ida Slapšak (Gradbena operativa Krško), Branko Lavrenčič (Togrel), Boško Živkovič (Gradbena operativa Zagreb), Drago Popovič (gradbena operativa Metlika), Smilja Kos (Keramika in zaključna dela), Fanika Krivec (Projektivni biro), Marija Jurekič (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Roman Tomšič (Interna banka) Polona Mlinar (Skupne službe). Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva GIP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Lektoriranje, tehnična ureditev, stavek, montaža in filmi: DIC Novo mesto. Tisk v Tiskarni Novo mesto. So masivna, izdelana iz dvorednega sklopa lamel, spojenega med seboj preko osnovne nosilne konstrukcije, izdelane iz masivnega lesa. Tehnični opis izvedba: - enokrilna - dvokrilna (simetrična ali asimetrična) - odpiranje v dve smeri - z nadsvetlobo za steklo (brez stekla) ali s polnilom Dimenizije: enokrilna: širina od 100 - 1200 cm višina do 600 cm dvokrilna: širina od 240 - 2500 cm višina do 600 cm Finalna obdelava: - furnir naravni - furnir lužen po vzorcu - lakirano z mat prozornim lakom - ultrapas, konal - umetno usnje Delovanje: Vrata so spodaj oležajena s krogličnimi ležaji in drsijo po vodilu, vgrajenim v tlaku, ki tudi nosi vrata. Zgornji kotalni PVC ležaji drsijo v smernem vodilu. Spodnje vodilo je izdelano v več izvedbah (glej skico) Vgrajevanje: Vrata se vgrajujejo, ko so vsa finalna obrtniška dela zaključena, predvsem pa mora biti v tlaku vgrajeno spodnje vodilo (dobavi izvajalec). Vgraditev vodila izvrši naročnik ali po dogovoru izvajalec (samo v gotov tlak), prav tako izvrši končno montažo naročnik ali po dogovoru izvajalec. Tehnični podatki: teža: 18-20 kg/m2 zvočna izolacija: dušitev zvoka 51 % (DIN 1318) pri frekvenci 2048 Hz toplotna izolacija: enaka sobnim vratnim krilom okovje: nerjaveče galvansko cinkano, eluksi-rano spojni material: umetno usnje (armirano), preizkušeno na 360000 pregibov. Masivna su, izrađena iz dvorednog sklopa lamela, međusobno spojenog preko osnovne nosivne konstrukcije, izrađene iz masivnog drveta. Tehnički opis: izvedba: - jednokrilna - dvokrilna (simetrična ili asimetrična) - otvaranje u oba smjera - s nadsvjetlom za staklo (bez stakla) ili s punilom Dimenzije: jednokrilna: širina od 100 - 1200 cm visina do 600 cm dvokrilna: širina od 240 - 2500 cm visina do 600 cm Finalna obrada: furnir prirodni furnir lužen prema uzorku lakirano s mat prozirnim lakom ultrapas, konal umjetna koža Po narudžbi, površine obrađujemo svim vrstama lakova i drugih materijala za prekrivanje. Djelovanje: Vrata su s donje strane opremljena s kliznim ležajevima i klize po vodilu ugrađenum u pod, koji nosi vrata. Gornji kotrljajni PVC ležajevi klize u smjernom vodilu. Donje vodilo je izrađeno u više izvedbigledaj skicu). Ugrađivanje: Vrata se ugrađuju, kad su već svi obrtnički radovi završeni, prije svega, pa mora biti u podu već ugrađeno donje vodilo (dobavlja ga izvodi-lac). Ugrađivanje vodila izvede sam naručilac ili prema dogovoru, izvodilac (samo u gotov pod), isto tako izvrši konačnu montažu naručilac ili prema dogovoru, izvodilac. Tehnički podaci: težina: 18-20 kg/m2 zvučna izolacija: prigušivanje zvuka 51 % (DIN 1318) kod frekvencije 2048 toplotna izolacija: kao kod sobnih vratnih krila okovi: nerđajući, galvanski, cinkani, aluksirani spojni materijal: umjetna koža (armirana), preispitana kod 360000 pregiba. STANDARD LAMEL ENOKRILNA VRATA ŠIRINA ZIDNE ODPRTINE DVOKRILNA VRATA ŠIRINA ZIDNE ODPRTINE To so vrata z enako namembnostjo, enakih izvedb in v enakih obdelavah kot vrata tip STANDARD. Razlika je v dimenzijah in vodenju vrat. Prvenstveno so namenjena za pregrajevanje prostorov, kjer ni možna vgradnja spodnjega smernega vodila. Dimenzije: enokrilna: širina od 100 - 250 cm višina do 270 cm dvokrilna: širina od 240 - 500 cm višina do 270 cm Delovanje: Vrata so oležajena s krogličnimi ležaji zgoraj in drsijo po nosilnem, na podboj pričvrščenem vodilu. To su vrata jednake namjene, jednakih izvedbi i obrade kao vrata tip STANDARD. Razlika je u dimenzijama i vođenju vrata. Dimenzije: jednokrilna: širina od 100 - 250 cm visina do 270 cm dvokrilna: širina od 240 - 500 cm visina do 270 cm Djelovanje: Vrata su s gornje strane opremljena s kotrljaju-čim ježajevima i klize po nosivom na podboj pričvršćenom vodilu. Moguća je i izvedba s donjim smjernim vodilom. ili ■' tim »Č M ■ .: s ■S--..'- ^Bi Preklopna vrata PIOGLAS so vrata sestavljena iz posameznih elementov v samonosilnem eno-rednem sklopu z vgrajenim rahlo dimljenim akrilnim steklom, kar jim omogoča prepuščanje svetlobe. Namenjena so vgrajevanju v notranje prostore posebno tam, kjer želimo z njim razbiti monotonost ter hkrati z različnim odbojem svetlobe doseči razgibanost prostora. Tehnični opis: izvedba - enokrilna - dvokrilna (simetrična ali asimetrična) - z nadsvetlobo za steklo (brez stekla) ali polnilom enokrilna: širina od 81 - 200 cm višina 210 cm, 230 cm, 250 cm dvokrilna: širina od 160 - 400 cm višina 210 cm, 230 cm, 250 cm Finalna obdelava: furnir vseh vrst v naravni barvi lakirano z mat prozornim lakom Delovanje: Vrata so vodena zgoraj v vodilu preko nosilnih PVC ležajev, spodaj prosto visijo, možna pa je tudi izvedba s spodnjim smernim vodilom. Preklopna vrata PIOGLAS su sastavljena iz pojedinih elemenata u samonosivom jednored-nom sklopu, sa ugrađenim blago dimljenim akrilnim staklom, koje omogućuje propuštanje svjetlosti. Namijenjena su ugrađivanju u unutrašnje prostore, posebno tamo gdje želimo razbiti monotoniju te ujedno s različitim odbojem svjetlosti postići dinamičnost prostora. Tehnički opis: izvedba - jednokrilna - dvokrilna (simetrična ili asimetrična) - s nadsvjetlom za staklo (bez stakla) ili puni-lom jednokrilna: širina od 81 - 200 cm visina 210 cm, 230 cm, 250 cm dvokrilna: širina od 160 - 400 cm visina 210 cm, 230 cm, 250 cm Finalna obrada: furnir svih vrsta u prirodnoj boji lakirano s mat prozirnim lakom Djelovanje: Vrata su vođena odozgo vodilom preko nosivih PVC ležajeva, dolje slobodno vise, moguća je i izvedba s donjim smjernim vodilom. Ugrađivanje: Vrata se ugrađuju u otvor, kad su već svi obrtnički radovi završeni. Vgrajevanje: Vrata se vgrajuje v odprtino, ko so vsa finalna obrtniška dela zaključena. Vrata so izdelana iz enorednega sklopa lamel, ki je samonosilne konstrukcije in med seboj spojen z masivnimi furniranimi letvicami. Namenjena so za pregrajevanje odprtin v notranjih prostorih, kot tudi zamenjava za standardna enokrilna vrata. Vrata PIOMET so zaradi ožjih lamel primernejše za pregrajevanje manjših odprtin, vrata PIOMET - B imajo širše lamele in so primernejše za odprtine večjih dimenzij. Tehnični opis Izvedba: - enokrilna - dvokrilna (simetrična ali asimetrična) - z nadsvetlobo za steklo (brez stekla) ali s polnilom Dimenzije: enokrilna vrata: širina od 71 - 200 cm višina do 260 cm dvokrilna vrata: širina od 140 - 400 cm višina do 260 cm enokrilna vrata tipskih dimenzij: PIOMET: širina: 71 cm, 81 cm, 91 cm, 101 cm višina: od 198 cm Finalna obdelava: - tipska: - furnir hrast - furnir mahagoni, - lakirano z mat prozornim lakom - izventipska vrata: - furnir vseh vrst v naravni barvi - furnir lužen po vzorcu - lakirano z mat prozornim lakom Delovanje: Vrata so vodena zgoraj v vodilu preko nosilnih PVC ležajev. Spodaj prosto visijo, možna pa je tudi izvedba s spodnjim smernim vodilom. Vgrajevanje: Vrata se vgrajuje v odprtino, ko so vsa finalna obrtniška dela zaključena. Vrata su izrađena iz jednorednog sklopa lamela, koji je samonosivna konstrukcija, međusobno spojena s masivnim furnirovim letvicama. Namijenjena su za pregrađivanje otvora u unutrašnjim prostorima, kao i za zamjenu za standardna jednokrilna vrata. Vrata PIOMET su zbog užih lamela prikladnija za pregrađivanje manjih otvora, vrata PIOMET - B imaju šire lamele i primjerenija su za otvore većih dimenzija. Tehnički opis Izvedba: - jednokrilna - dvokrilna (simetrična ili asimetrična) - s nadsvjetlom za staklo (bez stakla) ili s punilom Dimenzije: jednokrilna vrata: širina od 71 - 200 cm visina do 260 cm dvokrilna vrata: širina od 140 - 400 cm visina do 260 cm jednokrilna vrata tipskih dimenzija: PIOMET: širina: 71 cm, 81 cm, 91 cm, 101 cm visina: od 198 cm Finalna obrada: - tipska: - furnir hrast - furnir mahagonij - lakirano s mat prozirnim lakom - izvantipska vrata: - furnir svih vrsta u prirodnoj boji, - furnir lužen prema uzorku - lakiran s mat prozirnim lakom Djelovanje: S gornje strane vrata su vodena vodilom preko PVC ležajeva. Dolje slobodno vise, također je moguća izrada s donjim smjernim vodilom. Ugrađivanje: Vrata se ugrađuju u otvor, kad su već svi obrtnički radovi završeni. VODENJE PREKLOPNIH VRAT LAMELA PIOGLAS (14 mm x 146 mm) LAMELA PIOMET (9 mm x 92 mm) PIOMET-B (14 mm x 146 mm) Vrata so izdelana iz enorednega samonosil-nega sklopa lamel. Namenjena so predvsem za vgrajevanje v odprtine manjših dimenzij in kot notranja vrata namesto standardnih enokrilnih vrat. Posebnost vrat je enoviti pregibni spojni PVC profil, ki vizuelno ne odstopa od barv površinsko obdelanih vrat, omogočajo enostavno vgraditev ter vsestransko funkcionalnost. Z dokupom lamel omogoča kasnejšo eventuelno razširitev vrat, kot tudi sestavo vrat, ki jo opravi kupec po sistemu »NAREDI SAM«. Tehnični opis izvedba: - enokrilna - dvokrilna (simetrična ali asimetrična) - z nadsvetlobo za steklo (brez stekla) ali polnilom Dimenzije: enokrilna tipska: širina 71 cm, 81 cm, 91 cm, 101 cm višina 198 cm enokrilna izventipska: širina od 71 - 200 cm višina do 260 cm dvokrilna izventipska: širina od 140 - 400 cm višina do 260 cm Finalna obdelava: tipska - furnir hrast - furnir hrast lužen - furnir mahagoni - lakirano z mat prozornim lakom - PVC folija hrast, bor, mahagoni, slonova kost izventipska - furnir - furnir lužen po vzorcu - lakirano z mat prozornim lakom - umetno usnje - PVC folija hrast, bor, mahagoni, slonova kost Po naročilu površine obdelamo v vseh vrstah lakov in z drugimi vrstami prekrivnih materialov. Delovanje Vgrajevanje Vgrajevanje je preprosto in se izvede samo z najosnovnejšim orodjem. Tipska vrata se vgrajuje v obstoječe podboje, izven tipska vrata pa imajo dodatni okvir. Vgrajevanje opravi naročnik sam ali izvajalec. Vrata su izrađena iz jednorednog, samonosi-vog sklopa lamela. Namijenjena su, prije svega, za ugrađivanje u otvore manjih dimenzija i kao unutarnja vrata umjesto standardnih jednokril-nih. Njihova posebnost je istovrsni spojni PVC profil, koji vizuelno ne odstupa od boje površinsko obrađenih vrata, a omogućuje jednostavno ugrađivanje i svestranu funkcionalnost. S dokupljivanjem lamela, vrata se mogu eventualno kasnije i raširiti, to i njihovo sastavljanje može izvesti sam kupac po sistemu »URADI SAM«. Tehnički opis izvedba: - jednokrilna - dvokrilna (simetrična ili asimetrična) - s nadsvjetlom za staklo (bez stakla) ili punila Dimenzije: jednokrilna tipska: širina 71 cm, 81 cm, 91 cm, 101 cm visina 198 cm jednokrilna izvantipska: širina od 71 - 200 cm visina do 260 cm dvokrilna izvantipska: širina od 140 - 400 cm visina do 260 cm Finalna obrada: tipska: - furnir hrast - lužen furnir hrast - furnir mahagonij - lakirano s mat prozirnim lakom - umjetna koža - PVC folija hrast, bor, mahagonij, slonova kost izvantipska: - furnir - furnir lužen prema uzorku - lakiran s mat prozirnim lakom - umjetna koža - PVC folija hrast, bor, mahagonij, slonova kost Po narudžbi, površine obrađujemo sa svim vrstama lakova i s drugim vrstama materijala za prekrivanje. Djelovanje Vrata su vođena odozgo s PVC kliznim ležaje-vima po nosivom vodilu. Mogu biti vođena i s donje strane pomoću ugrađenog donjeg usmjerenog vodila. Ugrađivanje Ugrađivanje je jednostavno i može se izvesti i s najjednostavnijim oruđem. Tipska vrata se ugrađuju u postojeće podboje, izvantipska vrata imaju dodatni okvir. Ugrađivanje izvodi sam naručilac ili izvodilac. Vrata so vodena zgoraj s PVC kotalnimi ležaji v nosilnem vodilu. Vodena so lahko tudi spodaj z vgradnjo spodnjega smernega vodila. PREKLOPNA VRATA tip »PIOPLAN« - tipske dimenzije ŠIRINA ZIDNE ODPRTINE PREKLOPNA VRATA tip »PIOPLAN« - izven tipske dimenzije ŠIRINA ZIDNE ODPRTINE Vrata so izdelana iz enorednega sklopa lamel, ki je samonosilen in med seboj spojen s sestavljenim PVC spojnim profilom. Prvenstveno so namenjena odprtinam manjših dimenzij in kot notranja vrata namesto standardnih enokrilnih vrat. Tehnični opis izvedba: - enokrilna - dvokrilna (simetrična ali asimetrična) - z nadsvetlobo za steklo (brez stekla) ali s polnilom Dimenzije: enokrilna tipska: širina 71 cm, 81 cm, 91 cm, 101 cm višina 198 cm enokrilna izventipska: širina od 61 - 200 cm višina do 260 cm dvokrilna širina oa 160 - 400 cm višina do 260 cm Finalna obdelava: tipska: furnir hrast furnir hrast lužen furnir mahagoni lakirano z mat prozornim lakom izventipska vrata: furnir furnir lužen po vzorcu lakirano z mat prozornim lakom ultrapas umetno usnje Po naročilu površine obdelamo v vseh vrstah lakov in z drugimi vrstami prekrivnih materialov. Delovanje: Vrata so vodena zgoraj s PVC kotalnimi ležaji v nosilnem vodilu, ki je pričvrščen na podboj. Spodnje smerno vodilo se dobavlja samo pri izventipskih dimenzijah vrat, pri tipskih pa samo po naročilu naročnika. Vgrajevanje: Opravi ga naročnik sam ali izvajalec. Posebnost tipskih vrat je v tem, da se lahko vgradijo v že obstoječi podboj klasičnih enokrilnih vrat. Vrata su izrađena iz jednorednog sklopa lamela, koji je samonosivan i međusobno spojen sa sastavljenim PVC spojnim profilom. Prvenstveno su namijenjena otvorima manjih dimenzija i kao unutarn,a vrata umjesto standardnih jednokrilnih vrata. Tehnički opis izvedba: - jednokrilna - dvokrilna (simetrična ili asimetrična) - s nadsvjetlom za staklo (bez stakla) ili s punilom Dimenzije: jednokrilna tipska: širina 71 cm, 81 cm, 91 cm, 101 cm visina 198 cm jednokrilna izvantipska: širina od 61 - 200 cm visina do 260 cm dvokrilna: širina od 160 - 400 cm visina do 260 cm Finalna obrada: - tipska: - furnir hrast - lužen furnir hrast - furnir mahagonij - lakirano s mat prozirnim lakom - ultrapas - umjetna koža Po narudžbi, površine obrađujemo i svim ostalim vrstama lakova i s drugim vrstama materijala za prekrivanje. Djelovanje: S gornje strane vrata su vođena s PVC kliznim ležajevima u nosivnom vodilu, koje je pričvrščeno na podboj. Donje usmjereno vodilo dobavlja se samo kod izvantipskih dimenzija vrata, kod tipskih samo po narudžbi naručioca. Ugrađivanje: Izvodi ga sam naručilac ili izvodilac. Posebnost tipskih vrata je u tome, da se mogu lako ugraditi u već postojeći podboj klasičnih jednokrilnih vrata. PREKLOPNA VRATA tip »PIOSTIL« - tipske dimenzije ŠIRINA ZIDNE ODPRTINE PREKLOPNA VRATA tip »PIOSTIL« - izven tipske dimenzije ŠIRINA ZIDNE ODPRTINE GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE PIONIR Novo mesto, Kettejev drevored 37, tel. 068/21-826, p.p. 89 / telex 35710 yu pionir TOZD Lesni obrat Kettejev drevored 37 tel. (068) 21-826, 25-189, 22-849 telex: 35862 Jugoslavija GIP »PIONIR« TEHNIČNA KOMERCIALA IN INŽENIRING Kettejev drevored 37 68000 Novo mesto tel. (068) 21-826 KOMERCIALNA PREDSTAVNIŠTVA: Ljubljana, Dvoržakova 5, Tel. (061) 321-347 Zagreb, Trpimirova 25, Tel. (041) 410-523 Rijeka, Emilija Randiča 2, Tel. (051) 37-322 Sarajevo, Investgradnja Sarajevo, Jovana Cvijiča 21, Tel. (071) 521-054 Novo mesto, Kettejev drevored 37, Tel. (068) 23-686, 21-826 Beograd, Novi Beograd, II. Bulevar, blok 19a, br. 17, Tel. (011) 138-742