ORSKI DNEVNIK - Cena 40 lir Leto XXI. Št. 214 (6192) TRST, četrtek 9. septembra 1965 VOJNA NA INDIJSKEM POLOTOKU SE NEVARNO^ ŠIRI Dve novi fronti na indijsko-pakistanski meji Indijske čete napredujejo proti Karačiju Boji se nadaljujejo na vseh frontah - Dejavnost letalstva in padalcev it«? obeh straneh jo z vzhodnim Pakistanam. Pripomnil je: «Mi nimamo nobenega spora z vzhodnim Pakistanom in ne nameravamo nastopiti v tej smeri, razen če nas ne bo Pakistan prisilil.* Kar se tiče indijskega sporočila, da je bilo sestreljeno eno pakistansko letalo nad Kalkuto, je pakistanski predstavnik izjavil, da je bilo to letalo sestreljeno, potem ko je sodelovalo pri napadu na indijsko letalsko oporišče Kalikunda. Dalje je predstavnik izjavil, da ni res, da so pakistanska letala napadla Novi Delhi in Bombaj. Pakistanski radio pa je izjavil, da so pakistanska letala izvedla več napadov na indijska oporišča na področju Lahore in Srinagar. Indijska letala pa so davi napadla pakistansko oporišče Sargoda. V Novem Delhiju pravijo, da so nameravala pakistanska letala porušiti v bližini Novega Delhi- WOVI DELHI, 8. — Indijski minister za obrambo čavan je “Porodil danes v parlamentu, da so indijske čete odprle dve «ovi fronti, oddaljeni 800 kilometrov druga od druge. Na severu so prekoračile pakistansko mejo na področju Jamu in njih namen je verjetno korakati na Sialkot, ki je važno vojaško središče oddaljeno približno 150 pmJ od Lahora. Na jugu pa so indijske čete začele korakati v smeri Karačija in so zasedle prvo pakistansko manjše obmejno središče Gadra. S tema novima frontama so se boji vneli na vsej fronti med Indijo in zahodnim Pakistanom. Minister čavan je izjavil, da je Pobuda, ki so jo začeli v ponede-ijek proti pakistanskemu ozemlju, dosegla prvi smoter, t. j. olajšati Pritisk Pakistancev na sektorjih Cantb in Jaurian. Kar se tiče meje na področju “Shore, je indijski radio javil, da indijske čete nadaljujejo napredovanje kljub močnemu sovražnemu odporu. V Pundžabu so ujeli do sedaj okoli 200 pakistanskih padal-°ev. Nekateri pakistanski padalci 80 bili oblečeni v vojaško unifor-*n° indijskega letalstva. Ministrstvo za obrambo je dalje Pradno sporočilo, da so pakistan-ske vojne ladje bombardirale pri. stanišče Dvarka na zahodni obali blizu pakistanske meje. Preteklo noč so pakistanska letar la dvakrat skušala napasti letalsko oporišče Barakpore blizu Kalkute, toda indijska letala so jih odbila. Indijska letala pa so s svoje strani sinoči znova napadla letališča *n vojaške objekte v zahodnem Pakistanu. Pakistanski uradni predstavnik je v Karačiju izjavil, da je Pakistan ^tol vse indijske napade na področju Lahore ter da je indijska vojska utrpela velike izgube. Dalje Je izjavil, da so Pakistanci utrdili ** * * * v°je položaje na tej fronti. Pripomnil je, da so od začetka bojev Poškodovali nad 60 indijskih letal. Prav tako so uradno javili, da so ®e indijski padalci spustili na pod-ročju Lahore in na bližnjih področjih in da so se jim pakistanske £ete postavile po robu. * Novem Delhiju so sporočili tudi' da so pakistanska letala izvedla Pepad na področju Novega Delhi-J®' niso pa povzročila škode. Se-•treljeno Je bilo prevozno letalo *C-130». iz tega sklepajo, da je letalo verjetno prevažalo pakistanske Padalce. Minister za obrambo Čavan je v Parlamentu obtožil Pakistan, da noče raztegniti vojno tudi na me- *............................ Poziv mednarodne zveze za mir PORTOROŽ, 8. — Izvršni odbor mednarodne zveze za razorožitev *n mir je nocoj zaključil štiridnevno zasedanje v Portorožu. Odbor J* sprejel resolucijo o indijsko-pa-istanskem spopadu, v kateri pojva vse organizacije za mir na sve-d> da se odločno zavzamejo, da vzP°stavi mir med obema drža-»ma. Dokument pravi, da je med-arodna zveza za razorožitev in , r zelo zaskrbljena spričo razvo-Ja oogodkov med Indijo in Pakista-Resolucija pravi nadalje: «M1 Jttlvno podpiramo vse tiste, ki se ,PjaJ° vojnim spopadom. Prepri-nw ,sm°> da bodo napredne orga-zacije zahtevale od vlad svojih nh V’ da se aktivno zavzamejo za jt,”°vitev miru med Indijo in Pa- klstanom.« Mednarodna konferenca Je naslo-• ‘ a Kanerelnemu tajniku OZN brzo-fla h’ V kateri lzraža prepričanje, ppl b0 ta svetovna organizacija na-Jr vse sile, da se ustavi spopad, četrtem zasedanju v Portoro-sni i kvtšnl odbor sprejel tudi re-tJ^Jo, v kateri zahteva ustavlja vojne v Vietnamu. Odbor izra- P**nanje vsem nevezanim državi« U4med katerimi tudi Jugosla-burt ** 80 dale vrsto stvarnih po-nam da 131 se nehala vojna v Viet-aJ"1*. Prav tako izraža priznavanje razr.) kim organizacijam za mir, vo» m verskim organizacijam, uni-ih skupinam ameriških iz-vain 6ncev’ kl že dolgo časa zahtevi® od ameriške vlade, da spre-haihu edanJo Politiko nasproti Viet- orv-i posebni resoluciji Je odbor stati?111 na nevarnost, ki jo pred-w ,a izkoriščanje vesoljskih po-da h V V0Jne namene. Sklenili so, Prihodnji kongres zveze za v v5?Jltev in mir septembra 1966 Zahodni Nemčiji. Francija in SEATO J^NILA, 8. — Predstavnik SEA člani lzJavil' da je Francija edina la v organizacije, kl ni posla-ob ,r,Z0Javke s čestitkami in voščili koi- °bietnici te organizacije. Ka-hlzn ?nano> s° drugi člani te orga-(uzacije; Avstralija, Nova Zelandi-‘ndija, Filipini, I Britanija in ZDA. iiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Papež bo obiskal OZN na vabilo U Tanta V New York bo prispel 4. oktobra ®nano, so drugi člani te orga la 6re: Avstralija, Nova Zelandi-Vf.n\Ja landiJa, Filipini, Pakistan, BrltanlJa in ZDA. se v Stavnik J® dodal, da čeprav se ,.ranciJa ni umaknila iz SEATO, nieaV?lena dejavnost pri tej orga led*?1 vedno manjšala, tako da *Ploh ne sodeluje. ja važen most na reki Jamuna Most je pet milj severno od pre stolnice. Bombe, ki so jih odvrg la letala, pa so padle v reko. In dijska letala so pognala nasprot na letala v beg. ' Predstavnik Združenih narodov je sporočil, da je bilo letalo načelnika vojaških opazovalcev OZN v Kašmiru, avstralskega generala Nimma uničeno na letališču v Srinagaru med pakistanskim letalskim napadom. Indijski padalci v Karačiju KARAČI, 8. — Pakistanski radio je v posebni oddaji sporočil nocoj, da so indijski padalci pristali v Karačiju. Nad mestom je bila nocoj huda bitka med pakistanskimi in indijskimi letali. Indijski padalci so pristali tudi v drugih delih zahodnega Pakistana, in sicer v bližini Lahora, Ra-vaipindija, in mnogih drugih mest. Dalje sporočajo iz Karačija, da se nadaljuje indijska vojaška akcija proti Gadri v jugozahodnem Pakistanu ter proti Sialkotu na severu. RIM, 8. — »Osservatore Romano« objavlja danes sporočilo, da je papež Pavel VI. sprejel vabilo tajnika OZN U Tanta in da bo 4. oktobra obiskal OZN. O tem so že prej obvestili diplomatske predstavnike v Vatikanu. Tiskovni urad Vatikana poroča, da program papeževega obiska v OZN ni bil še dokončno določen v podrobnostih. Predvideva pa se naslednji program: Iz Rima bo papež odpotoval z letalom 4. oktobra ob 7. uri; v New York bo prispel okrog 10. ure po newyor-škem času. Ob 15. do 16. ure bo obiskal OZN in bo imel tudi govor. Pozneje bo imel mašo na new-yorškem stadionu. Zvečer bo odpotoval z letalom v Rim. Takoj po prihodu v New York in še preden bo odšel v OZN, bo papež obiskal rezidenco newyorškega kardinala Spellmana. Predstavnik Bele hiše je na vprašanje, ali bo tudi predsednik Johnson prišel v OZN, ko bo papež obiskal to organizacijo, odgovoril, da je predsednik že prejšnji teden sprejel vabilo ameriškega poslanika pri OZN Goldberga, naj pride 3. oktobra zvečer na večerjo. Pripomnil je, da je 4. oktober še daleč in sproti bodo lahko upoštevali možnosti uradnega bivanja predsednika v OZN. Zatem je pred stavnik izjavil, da predsednik Johnson nima drugih obveznosti v New Yorku, razen omenjene večerje in da Bela hiša še ne ve za podrobnosti papeževega programa. Končno je predstavnik Bele hiše zanikal govorice, da je predsednik Johnson ponudil papežu vojaško štiri-motorno letalo za njegovo potovanje v New York. Med Papandreujem in Kanalopulosom Razbita pogajanja za sestavo vlade ATENE, 8. — Politični položaj v Grčiji je vedno neustaljen. Voditelj radikalcev Kanelopulos ni dal nobene izjave glede stikov, ki jih je imel v preteklih dneh s Papandreujem. V pričakovanju, da se dokončno pojasni pobuda vodje nacionalne radikalne zveze za sestavo vlade pod njegovim predsedstvom, so odložili vsako dejavnost, da bi našli rešitev na podlagi sklepov, sprejetih na zadnjem zasedanju kronskega sveta. Kralj je takrat zahteval, da se sestavi vlada iz vrst sedanjega parlamenta. Iz krogov zveze centra se je zvedelo, da bodo pristaši Papandreuja zahtevali zopet sestavo začasne vlade, če ne bo sprejet predlog za sestavo radikalne nacionalne unije, ki bo imela nalogo oklicati volitve v štirih dneh. V krogih radikalne stranke pravijo, da ni Kanelopulos dobil pristanka svoje stranke za sestavo vlade pod predsedstvom radikalcev ter da hoče baje člm-prej razjasniti položaj bodisi s sestankom s Papandreujem ali z uradnimi izjavami. Pristaši Papandreuja pa so optimistično razpoloženi in pravijo, da bo Kanelopulos končno le sprejel pristanek večine svojih poslancev. Pravijo, da je tudi Kanelopulos mnenja, da se lahko reši kriza le s takojšnjimi volitvami. Razkolniški poslanci, ki so zapustili Papandreujevo stranko, pa pravijo, da je med obema voditeljema nemogoč vsak sporazum. V tem primeru pričakujejo, da bo sestavil novo vlado Stefan Stefano-pulos. , , „ Bivši minister za obrambo Ga-rufalias je ponovil svojo obtožbo proti Papandreuju, češ da je hotel v noči med 15. in 16. julijem I povzročiti »ljudsko vstajo*, ki naj bi bila nekak državni udar. Minister pravi, da so Papandreujevi pristaši zlasti v Atiki računali z dobrohotnostjo nekaterih poveljnikov vojaških enot ter oficirjev, včlanjenih v podtalni organizaciji »Aspida*. Sedanji obrambni minister Ko-stopulos je zanikal vesti o spremembah v ' gtervnem pčveljstvu vojske, zlasti kar se tiče poveljnika tretjega armadnega zbora generala Colakasa in poveljnika a-tenskega vojaškega okrožja Lou-kakisa. Po zadnjih poročilih so se pogajanja med Papandreujem in Kanelopulosom glede sklicanja novih volitev razbila. Papandreu je namreč izjavil, da je prejel od Kanelopulosa pismo z novimi predlogi, ki pomenijo dejansko razbitje pogajanj. Papandreu je dejal, da so Kanelopulosovi predlogi nesprejemljivi. Nocoj je bila v Atenah manifestacija, ki so jo priredile levičarske organizacije. Med demonstracijo so se slišali protiameriški in protimonarhistični vzkliki. Trg. delegacija Vzhodne Nemčije v Washingtonu BERLIN, 8- — Nedavno je vzhodnonemška trgovinska delegacija napravila kratek obisk v ZDA in se ustavila v raznih ameriških mestih. To je danes sporočil vzhodnonemški minister za zunanjo trgovino Beil. Minister Soel-le pa je izjavil, da Vzhodna Nemčija želi povečati trgovino z ZDA in jo zelo zanimajo kemijske naprave, ki bi jih lahko kupila v Ameriki, skupno s tradicionalnimi proizvodi strojne industrije in proizvodi široke potrošnje. Danes tiskovna konferenca de Gaulla PARIZ, 8. — Po današnji seji francoske vlade je minister Peyre-fitte izjavil, da so govorili o spopadu med Indijo ln Pakistanom na podlagi poročila zunanjega ministra de Murvilla. Peyrefitte Je pripomnil, da je pakistanski predsednik Ajub Kan v pismu de Gaul-lu obrazložil pakistansko stališče in da ni prosil za de Gaullovo posl edo vanje. Zunanji minister de Murvllle je na seji poudaril, da Francija obžaluje, da je nastalo v Aziji novo vojno žarišče, in prav tako obžaluje spopad med Indijo in Pakistanom, s katerima ima Francija prijateljske odnose. De Murvllle je izrazil upanje, da bo moč preprečiti hujše. Politični opazovalci so mnenja, da bo de Gaulle na jutrišnji tiskovni konferenci podrobneje poročal o francoskem stališču. Iranski šah obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 8. — Upoštevajoč prijateljstvo in dobre odnose med Iranom in Jugoslavijo, je predsed. nik Tito povabil iranskega šaha Mohameda Rezo Pahlevija in njegovo soprogo Farah Pahlevi na u-raden obisk v Jugoslavijo. Vabilc sta sprejela in bosta obiskala Jugoslavijo od 4. do 11. maja 1966. Boji v Vietnamu SAJGON, 8. — V zadnjih štiriindvajsetih urah so enote osvobo- dilne vojske izvedle več sabotažnih dejanj. V bližini Dgnanga so pognale v zrak tovorni' vlak poln riža. Ranjenih Je bilo šest vojakov in dva civilista. Na področju Južno od Culaja, kje so ameriški mornarji začeli iskanje enot osvobodilne vojske, niso dosegli pričakovanega uspeha, ker so naleteli tu pa tam le na manjše skupine, ki so se spretno umaknile. Včeraj so enote osvobodilne vojske obkolile na tem področju enoto sajgonske vojske ki se je prebila k drugim enotam šele po hudih bojih. Kosiginov intervju s Thomsonom MOSKVA, 8. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je sprejel danes lastnika lista «Sunday Times« in mednarodne verige časopisov Lorda Thomsona. Med razgovorom, ki je trajal eno uro, sta govorila o Kašmiru in Vietnamu. Vsebino intervjuja bo objavil v nedeljo «Sunday Times«. Po razgovoru Je Thomson izjavil, da je bil ta «zelo prijeten«. Thomson je bil tudi zadnji zahodni časnikar, ki je avgusta 1964 sestal s Hruščovom. Sovjetski odgovor na ameriško vabilo glede «Gemini 6» MOSKVA, 8. — Sovjetska akademija znanosti je odgovorila danes na vabilo predsednika Johnsona, naj bi sovjetski znanstveniki prisostvovali izstrelitvi vesoljske kabine «Gemini 6». Predstavnik ameriškega poslaništva, kateremu so izročili odgovor, je izjavil, da so odgovor takoj poslali v Washington in da zadevni komentar pritiče samo ameriški vladi. ALZIR, 8. — Kitajski zunanji minister Cen Ji se je danes pogovarjal s predsednikom alžirske vlade polkovnikom Bumedjenom. Včeraj se je Cen Ji sestal z zunanjim ministrom Butefliko. Ju- j tri bo odpotoval v prestolnico Ma- j lija Bamako. §§! iilpilll Cit i ’* ^ ^ 'iMHi Indijski vojaki v gorah na kasmirski meji iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiia NOVI POZIVI ŠTEVILNIH DRŽAVNIKOV INDIJI IN PAKISTANU U Tant prispe danes v pakistansko prestolnico Pakistanska vlada zahteva plebiscit za Kašmir ZDA ustavile vojaške dobave Indiji in Pakistanu ■ Nova kitajska grožnja ladijj LONDON, 8. Glavni tajnik OZN U Tant je na poti v Indijo in Pakistan prispel danes v London, kjer je imel na letališču daljši razgovor z zunanjim ministrom Stewartom. Nato je nadaljeval pot in je zvečer prispel v Bejrut ter je takoj nato odpotoval v Teheran. Ne v Londonu ne v Bejrutu ni podal nobene izjave. Jutri bo prTšper v Ravalpindi, še prej pa se bo ustavil v Karačiju. Proti koncu tedna bo prispel v Novi Delhi in se bo vrnil v New York v ponedeljek, 13. tm. ter bo takoj predložil svoje poročilo varnostnemu svetu. Danes so objavili vsebino brzojavke, ki jo je pakistanski predsednik Ajub Kan poslal U Tantu v odgovor na njegov poziv na ustavitev sovražnosti. A-jub Kan izreka priznanje U Tantu za njegova prizadevanja. Pri tem pa vztraja, da bi bila edina rešitev razpisati v Kašmiru plebiscit. Na koncu pravi, da se boji, da bo U Tantov poziv mogel «samo podaljšati IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMHIIIIIIIimillllll V KOMISIJI ZA ZUNANJE ZADEVE Poročilo ministra Fanfanija o vladni zunanji politiki Italija se zavzema za okrepitev OZN, za mirno rešitev sporov in za jedrsko razorožitev - Zaradi neurja 40 mrtvih in pet pogrešanih kršitvam kitajskega ozemlja ln kl- moči Pakistanu«. Predstavnik vlad« RIM, 8. — Med razpravo o proračunu zunanjega ministrstva je v zadevni komisiji senata spregovoril tudi zunanji minister Fan-fani. V svojem govoru se je dotaknil. raznih političnih vprašanj, o katerih so razpravljali senatorji. Najprej je poročal o takojšnji akciji ministrstva zunanjih zadev v zvezi s hudo nesrečo v Švici, v kateri je zgubilo življenje 56 italijanskih delavcev. Zatem je govoril o vprašanju razorožitve in dejal, da se Italija že mnogo let zavzema za razorožitev, pri čemer je omenil njen pozitivni prispevek v letih 1961-62 pri pripravah za sklenitev moskovske pogodbe. Nato je omenil tudi akcijo zunanjega ministrstva, da bi se ponovno začelo delo ženevskega odbora za pogajanja o razorožitvi. Fanfani je rekel, da predlaga Italija pogodbo o jedrski razorožitvi. Ker pa sedaj *e ni mogoče skleniti te pogodbe, bi bilo koristno, če bi se države, ki še nimajo jedrskega orožja, obvezale, da se mu odrečejo v pričakovanju, da sp pripravi in tudi sklene zaželena pogodba za jedrsko razorožitev. Če bi države, ki nimajo jedrskega orožja, enostransko izjavile, da se odrečejo temu orožju, bi to že bil konstruktiven način, da bi se zaključilo sedanje zasedanje ženev. skega odbora, saj bi s tem nudi li OZN možnost za nadaljevanje razgovorov. Fanfani je dejal, da ne zanima Italije vprašanje razorožitve le samo zase. marveč služi tudi kot sredstvo, da se ponovno začne razgovor med Vzhodom in Zahodom, saj je položaj na svetu na pet. Pri tem je Fanfani omenil zlasti Vietnam in sedanji spopad med Pakistanom in Indijo. Itali ja si prizadeva, da bi prišlo do pogajanj glede Vietnama čeprav to ne bo lahko Kar se tiče spo ra med Indijo in Pakistanom, je zunanje ministrstvo takoj spre je lo potrebne ukrepe za zaščito > talijanskih delavcev in tehnikov, ki so v Pakistanu, in je prijateljsko svetovalo obema državama, naj se odpovesta orožju za rešitev spora. Seveda Italija v OZN odločno podpira akcijo, ki jo je započel Varnostni svet. Fanfani je ponovno poudaril, da je spričo sedanjega napetega položaja bistveno, da se ponovno prične razgovor med Zahodom in Vzhodom, pri čemer so nastale težkoče zlasti zaradi tega, ker stoji Kitajska ob strani. Italija ni varčevala z napori, da bi OZN lahko zopet začela učinkovito akcijo. Dejal je, da bo takoj po obisku v Južni Ameriki osebno odšel v OZN, da se udeleži prvih sej 20. skupščine. Pri tem je omenil tudi papežev obisk. Zatem je Fanfani govoril tudi o vprašanjih SET in o zadnjih razgovorih. Fan-fant je omenil tudi razvoj položaja v Južni Tirolski ter umor karabinjerjev. Dejal Je, da je zunanje ministrstvo zahtevalo tudi sodelovanje avstrijskih oblasti, da se preprečijo dejanja, ki kvarijo dobre odnose med obema državama. Treba je namreč nadaljevati z napori in z iskanjem sredstev, da se zagotovi napredek prebivalstva italijanskega in nemškega jezika v Južni Tirolski v redu in miru. Fanfani je še enkrat poudaril, da se Italija predvsem poteguje za ohranitev miru. Končno je še omenil potovanje predsednika republike v Južno Ameriko in v predlog za ustanovitev italijansko-južnoame-rifkega zavoda za pospeševanje kulturnega in gospodarskega sodelovanja med Italijo in južnoameriškimi državami. Danes je notranji minister Tavia-ni poročal komisijam za notranje zadeve in za kmetijstvo poslanske zbornice o škodi, ki jo Je povzročilo neurje, in o ukrepih, kl so bjli sprejeti. Tavlanl je dejal, da je vsedržavno ozemlje glede zašči-ored naravnimi nezgodami raz- področij. Prejšnja neurja in poplave v posameznih krajih so bile v preteklosti še hujše, toda v tem primeru gre za zelo velik obseg prizadetih ozemelj. Samo v Srednji Italiji so nevihte prizadele področje 30.000 kvadratnih kilometrov. Taviani je omenil veliko pomoč ki so Jo nudili gasilci, policija, karabinjerji, vojska in RK, katere Je pohvalil. Rekel je, da je bilo skupno 40 smrtnih žrtev, medtem ko pet oseb pogrešajo in med njimi tudi dva gasilca. Kar se tiče izdatkov, so znašali samo za prvo pomoč dve milijardi, k temu pa je treba prišteti vse podpore, ki jih bodo razdelili ter vsa potrebna javna dela. Skupni izdatki bodo znašali 16 milijard. Taviani je tudi napovedal, da bodo na prizadetih področjih nudili davčne olajšave, oziroma sploh prekinili izterjevanje davkov. Zatem je še odgovoril raz-ni\n poslancem na njihove posege v razpravo in tudi na njihove kritike. Za Tavianijem Je poročal komisi-jema tudi minister za poljedelstvo Ferrari Aggradi, ki Je dejal, da je neurje najbolj prizadelo Sicilijo, Toskano, Lazio, Furlanijo in Benečijo. V svojem poročilu je podrobno orisal škodo v kmetijstvu in ukrepe, da se ublažijo hude posledice. V Vidmu se je začel «sedmi socialni teden italijanskih katoličanov«, katerega tema je «svobodne družbene formacije v sodobni državi«. Danes so med drugimi govorili predsednik «tedna» kardinal Siri, tajnik KD Rumor in predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine dr. Berzanti. Danes je minister za bilanco Pie-raccini v Neaplju umestil deželni odbor za načrtovanje v Kampaniji. V svojem govoru je omenil predvsem petletni gospodarski načrt in Je rekel, da posveča še posebno pozornost italijanskemu jugu. Pri tem je poudaril tudi glavne smer te ........................___________ d' ono na osem področij ter da niče. po katerih se bo petletni načrt je bilo sedaj prizadetih ksi' šest I Izvajal. sedanjo krivico in prepustiti ljudstvo zasedenega Kašmira na milost in nemilost Indije«. Na letališču v Londonu je bil ob U Tantovem prihodu navzoč tudi pakistanski visoki komisar Hilay. Minister Stewart pa je izjavil, da nima nobenega posebnega sporočila Wilsona za U Tanta in dodal, da želi U Tantu sporočiti, da ga britanska vlada podpira v težavni nalogi, ki ga čaka. Ameriški predsednik Johnson se je včeraj pogovarjal o spopadu med Indijo in Pakistanom z demokratičnimi voditelji kongresa. Voditelj večine senator Mansfield je izjavil, da predsednik upa, da bo OZN mogla najti rešitev. Norveški zunanji minister Lange Je izjavil, da je njegova vlada pripravljena sprejeti morebitno zahtevo OZN za nove norveške častnike, ki naj bi jih dodelili skupini opazovalcev OZN v Kašmiru. Dodal je, da se bo Norveška še dalje trudila v okviru OZN za sporazumno in ne vojaško rešitev spora. Kenijski predsednik Kenjata je poslal Ajubu Kanu in Sastriju pismo s pozivom, naj si prizadevata za takojšnjo ustavitev sovražnosti v smislu resolucije varnostnega sveta. Iz pisma ne izhaja, da bi Kenjata ponudil posredovanje, kakor je bilo rečeno včeraj. Podobna pisma so poslali tudi predsednik malezijske vlade Rahman, predsednik ugandske vlade Obote in japonski zunanji minister. Predsednik turške vlade Urguplu je Izjavil, da Turčija želi, naj bi se Indija in Pakistan odzvala pozivu varnostnega sveta in sporazumno rešila spor. Zanikal je trditve, da je Pakistan zahteval od Turčije vojaško pomoč na podlagi pogodbe CENTO. O zadevi bodo vsekakor govorili z iranskim ministrskim predsednikom, ki bo prišel jutri v Ankaro. Turški predsednik je danes sprejel pakistanskega poslanika, ki mu je izročil pismo predsednika Ajuba Kana. V Alžiru je predstavnik zunanjega ministrstva Izjavil, da Alžirija želi za Kašmir samoodločbo na podlagi resolucije OZN lz leta 1949. Obžaloval je, da je spopad Izbruhnil prav med pripravami za afrl-ško-azijsko konferenco. Alžirija želi, naj bi se spor rešil z mirnimi in bratskimi pogajanji med Indijo in Pakistanom Tudi papež Pavel VI. Je danes med sprejemom vernikov v Vatikanu v svojem nagovoru pozval na ustavitev sovražnosti med Indijo ln Pakistanom. V Pekingu Je kitajski predsednik Lju Sao čl sprejel pakistanskega poslanika, kateremu Je Izročil pismo za Ajuba Kana. Gre za odgovor na pismo pakistanskega predsednika. Agencija «Nova Kitajska« pa javlja, da je kitajsko zunanje ministrstvo poslalo danes Indiji protestno noto. Kitajska vlada poziva Indijo, naj «uniči vse napadalne utrdbe, kl jih Je nezakonito zgradila na meji med Kitajsko in Siklmom«. Dalje prote-itira «protl ponovnim in hudim tajske suverenosti« ter zahteva od Indije, naj umakne svoje čete ln naj «ustavi napadalna in izzivalna dejanja proti Kitajski«. Nota trdi dalje, da so indijske čete julija štirikrat prekoračile mejo med Slkinom in Kitajsko, avgusta pa dvakrat in izvedle izzivalna dejanja proti tamkajšnjim položajem. Zatem pravi nota, da, če ne bo »Indija ustavila teh napadov, bo utrpela vse posledice«. Na koncu dodaja, da Kitajska ugotavlja «eks-panzionistična dejanja indijske vlade proti njenim sosedom in zaradi tega bo okrepila svojo obrambo in povečala do največje mere budnost na meji«. Kitajski tisk zelo ostro napada Indijo. Vsi časopisi objavljajo pod velikimi naslovi izjavo kitajske vla. de, ki obsoja Indijo in vali nanjo odgovornost «za posledice, ki bi mogle nastati«. Kitajski tisk obtožuje tudi OZN, češ da »enostransko brani Indijo pod ameriškim vplivom«. Iz Djakarte pa poročajo, da je predsednik Sukamo sklical za nocoj posebno zasedanje »vrhovnega operativnega poveljstva«, da razpravljajo »o obliki indonezijske po- je izjavil, da je Pakistan uradno zaprosil od Indonezije pomoč. Ameriški državni tajnik Dean Rusk .le danes sporočil, da je ameriška vlada ustavila vojaške doba. ve Indiji ln Pakistanu, ter je znova izrazil željo, naj bi se spopadi ustavil. Izrekel je tudi zadovoljstvo, ker SZ podpira OZN v tej zadevi. Tito sprejel danskega ministra BEOGRAD, 8. — Predsednik Tito je skupno s soprogo Jovanko sprejel danes opoldne danskega ministra za zunanje zadeve Pe-ra Haekkerupa in njegovo soprogo, ki sta ju spremljala danski veleposlanik v Jugoslaviji Mel-hior in namestnik državnega pod. tajnika Adam Cernig. Sprejema so se udeležili tudi državni tajnik za zunanje zadeve Marko Ni-kezič in jugoslovanski veleposlanik na Danskem Lazar Lilič s soprogo. Predsednik Tito se je zadržal z danskim zunanjim ministrom v dolgem in prisrčnem razgovoru o vprašanjih obojestranskega interesa. liiniiiiiiiiiiuumiiiiiuiiimiiitumiimiimmimiimiiiiiitinitiiiiiiimitiiimiimimmimiiiMiiMiniiitimi« PO GOVORU PREDSEDNIKA VLADE V BARIJU Tajništvo C0IL kritizira Morovo izjavo o mezdah Pogodbena in mezdna politika je po mnenju CGIL le stvar pogodbenih strank RIM, 8. — Tajništvo CGIL Je i v zakupu železniška dela. Stavke danes proučilo tisti del govora je enotna, ker so jo napovedale predsednika vlade Mora v Bari-1 vse tri vsedržavne sindikalne or- ju, ki se nanaša na politiko sindikatov glede mezd in zaposlitve. Tajništvo je izdalo poročilo, v katerem pravi, da je zlasti proučilo tisti del govora, v katerem je Moro dejal, da je vlada s tem, da se je upirala pritisku nekaterih skupin javnih uslužbencev, hotela dati zgled nepopustljivosti spričo nevarnosti nadaljnjega neomejenega višanja plač, pri čemer Je Moro omenil nekatere ključne pogodbe, ki Imajo zaradi svoje važnosti odločilno funkcijo usmerjevanja v zadevah delovnega tržišča. Tajništvo poudarja, da se Je predsednik Moro v tem zadnjem delu svojega govora skliceval na pogodbene spore v zasebni industriji in v kmetijstvu, v katerih se velike kategorije delavcev trudijo da bi odstranile odpor delodajalcev, ki bi hoteli zvrniti na deiavce breme za povečanje proizvodnosti in preprečiti sindikatom, da bi razpravljali o raznih plateh delovnih odnosov. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da Je tajništvo CGIL obsodilo to nedopustno vmešavanje predsednika vlade v stvar pogodbene in mezdne politike, kl Jo je treba prepustiti svobodnemu pogajanju obeh strank. CGIL poziva delavce, naj zavrnejo vsak delodajalski napad ter tudi podporo, kl jo hoče predsednik vlade Moro dejansko dati temu napadu. Danes se je pričela 24-urna stavka delavcev v podjetjih, ki imajo ganizacije. Stavko so napovedali, da bi dosegli poenotenje prejemkov in ohranili sedanjo raven zaposlitve. Predstavniki sindikatov se bodo zopet sestali po stavki, da se pomenijo o nadaljnji akci-ji. Danes so se nadaljevala okrog • okrogle mize* dela sindikatov železničarjev s proučevanjem dokumenta, ki se tiče odnosov med raznimi sindikalnimi organizacijami železničarjev. Predstavniki sindikatov se bodo ponovno se* stali v torek 14. septembra. Jutri se bodo predstavniki SAUFI-CISL sestali z zveznim tajnikom CISL za sektor javnih služb Ar-matom, kateremu bodo orisali dokument o samodisciplini pri izvajanju pravice do stavkanja. Danes se je sestal izvršni odbor italijanske zveze poštarjev (FIP), ki je proučil poročilo o delu odbora za reformo poštne uprave, katero je predsednik odbora pred kratkim izročil vladi. Na koncu zasedanja je izvršni odbor FIP negativno ocenil omenjeno poročilo, saj ne bo prispevalo k rešitvi spora, ki je nastal med uslužbenci in poštno upravo. Glavni svet sindikata javnih služb UIL, ki se je sestal, da bi proučil sindikalni položaj te stroke, je v poročilu o tem poudaril, da je treba obnoviti delovno pogodbo uslužbencev ENEL v njenem mezdnem in tudi normativnem delu, ker je treba prilagoditi nekatere plače. POGOVOR S PREMIEROM KAŠMIRA, KI JE ŽE DOLGO LET KAMEN SPOTIKE MED PAKISTANOM IN INDIJO «Kašmir in Pakistan sta menda prva primera neokolonializma^ «Sleherna država, zasnovana na veri, je reakcionarna in ne more reševati problemov, ki mučijo človeka dvajsetega stoletja> NEW DELHI, septembra. — Galerija kašmirskih predsednikov vlad v zgodovini ni velika. V predsedniški rezidenci na senčni sri-nagarski Hotelski cesti so v osemnajstih letih neodvisnosti živeli na najbolj vročih tleh Indije le trije premieri, dva bivša ln sedanji. Bil Je tudi četrti, ln sicer v kratkem prehodnem razdobju pred tfemi leti, vendar se ga zdaj le redkokdo Se spominja. , Dva prejšnja premiera sta postala znana tudi zunaj indijskih meja. Prvi Je bil šejk Abdulah, legendarni »kašmirski lev», politik, ki Je zaprosil za pomoč Indijo v letu 1947, ko so pakistanske enote stale pred srinagarskim letališčem. Vladi Je načeloval vse do leta 1953, ko se je lz predsedniške rezidence preselil v zapor. Obtožili so ga za separatistično aktivnost, češ da Je hotel Kašmir odcepiti od Indije. Lani so ga naposled izpustili iz zapora, vendar so ga zaradi enake dejavnosti v tujini letos vnovič internirali daleč od Kašmira na indijskem jugu. Tudi njegov naslednik Bakšl Gulam Muhamed, «močan človek Kašmira«, ki Je bil ravno desetletje vsemogočni diktator v državi, se je prav tako znašel v zaporu, resda samo preiskovalnem. Obtožba je bila veliko bolj prozaična: šlo je za korupcijo. Kot je ugotovila kašmirska vladna komisija, se je med politično kariero premiera lmovina njegove naj-ožje družine povečala za 15 milijonov rupij (okrog 3 milijarde dinarjev). Premier je bil prisiljen odstopiti, vendar do enega Izmed najbolj senzacionalnih sodnih procesov v Indiji ni prišlo, ker bi to še bolj zapletlo že tako zamotane notranje politične odnose v Kašmiru. Osrednja vlada ni dopustila, da bi se bila tako sramotno končala kariera njenega dolgoletnega eksponenta v Sri-nagaru. Bakšlja so politično na tihem likvidirali, vendar sem ga na nekem nedavnem sprejemu v Srlnagaru videl v družbi častnega gosta, notranjega ministra Nande, in kašmirskega guvernerja. Tretji premier, ki prebiva zdaj v rezidenci ob Hotelski cesti, pred mesecem dni, ko sem ga srečal, ni imel nobenega vzdevka kakor prejšnja premiera. Srečal sem ga mesec dni pred naJnove']šim vpadom v Kašmir. Gulam Muhamed Sadik, ki je prevzel niti najmanj lahko dediščino svojih veličastno - legendarnih prednikov, Je bil politik v senci, dober organizator svojega resorja, dijak, ki so ga z dvanajstimi leti kaznovali v šoli zaradi simpatij do Gandija, in nekdanji borec za osvoboditev Kašmira, katerega so preganjali Angleži. Nikdar ni vzklikalo pol milijona ljudi kot robustnemu šejku Abdulahu na srlnagarskih ulicah, ko so ga Izpustili lz zapora. Prav Ista množica ljudi pa Je leto pozneje, po pogajanjih s Kitajci, skoraj nemo sprejela Ab-dulahovo internacijo. G. M. Sadik tudi ni znan po fevdalno-demagoških gestah, kot na primer Bakši, katerega mi Je v Srlnagaru neki trgovčič hvalil na vsa usta kot «dobrega človeka, ki Je delil denar revežem«. Vendar pa je prav v zadnjih desetih dneh G. M. Sadik ukrenil nekaj, kar mu bo zagotovilo prostor v galeriji legendarnih. Odkar so se začeli krvavi boji v Kašmiru, ni bilo niti ene izjave lz Delhija, od predsednika vlade do centralnega komiteja KPI, ki ne bi dajala priznanja kašmirskemu premieru za njegovo odločnost, s katero se Je postavil po robu invaziji komandosov lz Pakistana ln zlomil oboroženi napad. Triinpetdesetletnega kašmirskega premiera z levega krila njegove stranke, pravnika ln redkega indijskega politika, ki se tudi doma oblači po evropsko, sem srečal v njegovi hiši v ozki uličici srinagarske četrti Gabribal, ki vodi proti 10 km dolgemu promenadnemu obrežju ob Jezeru Dal. Do strmoglavljenja svojega prednika je bil minister za prosveto in kulturo Refren enournega razgovora ob obveznem čaju je bil. da je Indija zmerom pripravljena na pogajanja s Pakistanom ln na miroljubno rešitev kašmirskega problema. Ta problem ni nerešljiv, kot je dejal G. M. Sadik, vendar seveda s pogojem, da je ta država integralni del Indije. Sadik mi Je med drugim povedal, da Je čas pokazal, da so bili cilji ln Ideje nacionalne konference v okviru katere so se bojevali proti britanski oblasti ln oblasti maharadže, tako idejno kot praktično edino sprejemljive za kašmirskl narod. «Naše gibanje,« Je poudaril, «Je temeljilo na načelih sekularlzma, ki Je strpen tako do Jezika kot vere ln boja ljudi. Ta sekularlzem Je temeljil na boju revnih proti bogatim, nikakor pa ne tudi boju muslimanov proti hindujcem. Ko bi se bili odločili za Pakistan, temelječ izključno na verski podlagi, bi biti zanikali vsa svoja temeljna načela. Prav zato tudi zdaj zavračamo sleherno opredeljevanje na verski podlagi. Pakistan pa se tudi dandanes loteva kašmirskega problema na tej podlagi. To so argumenti, ki Jih Je bilo mogoče navajati v 12. stoletju, m pa jih mogoče v dvajsetem. Menimo, da Je sleherna država, zasnovana na katerikoli veri, reakcionarna, in da ne more reševat! problemov, ki mučijo ljudi dvajsetega stoletja.« Premier Sadik je nadalje povedal, da navzlic tem načelom in idejnim razlikam želi prijateljske odnose s Pakistanom, najbližjim sosedom Kašmira, in da bi bil vesel, če bi bilo konec tega nenaravnega stanja. Vendar pa vsega tega ni mogoče doseči na račun legitimnih pravic Indije, pravic, ki so bile kršene pred osemnajstimi leti z okupacijo enega dela Kašmira. Sadik Je nadalje razpredal svoje misli. Pakistan ln Kašmir sta nemara prva primera neokolonializma. Velika Britanija, preden se Je umaknila, tudi na tem področju ni zapustila čistega položaja, kot se to pozneje povečini ni zgodilo v vseh tistih deželah, ki so Jih zapustili kolonizatorji, od Izraela pa do Konga. Napad na Kašmir v letu 1947 pa Je bil večidel plod hladne vojne. Takrat so bile nekatere sile močno zavzete za ustanovitev vojaškega kordona in oporišč okrog Sovjetske zveze, za kar pa na indijskem ozemlju niso imele možnosti. Na vprašanje, ali bo problem v prihodnosti mogoče rešiti z ne- bila formula za to rešitev, je G. M. Sadik še enkrat poudaril, da je Indija zmerom pripravljena na pogajanja o mirnj rešitvi, vendar agresije iz leta 1947 ne more sprejeti. O formuli za rešitev Sadik ni povedal nič konkretnega. Pred dvema- letoma, ko sta se zadnjič neposredno pogajala pakistanski zunanji minister Zulfikar Ali Bhutto in Svaran Sing (takrat še indijski minister za železnice), so se Indijci ogrevali za sedanji status quo — za to, da bi črto premirja priznali za stalno mejo. Indija se je tako odpovedala načelu, ki ga je zastopala od leta 1947, da bi namreč ves Kašmir pravno pripadal Indiji na podlagi sporazuma o prenosu britanske oblasti na nanovo ustanovljeno indijsko državo. Pakistan Je pri teh pogajanjih predlagal, naj b) od 85.000 kvadratnih milj kašmirskega ozemlja 83.000 pripadlo Pakistanu. Pogajanja so se prav ob tem predlogu tudi razbila. Takrat, ko sem se o tem pogovarjal s kašmirsklm premlerom, so ravno sklenili soprazum o Kut-chu, malo pred tem pa sta v Londonu navezala stike predsednik AJub Khan in premier Sastri, tako da po dveh letih, kolikor ni . uiuguvc iconi i, ne- | uaiwu ut* pu uveu leun, KOiiKOr m posrednimi pogovori in katera bi I bilo neposrednega dialoga med I Indijo ln Pakistanom, niti izjave o želji po prijateljskih odnosih niti pripravljenost na pogajanja niso učinkovale kot parole ali fraze. Med mojim- pogovorom s Sadi-kom so bila v skladu s popolnim zatišjem tudi njegova razglabljanja o daljnosežnih načrtih za razvoj Kašmira. To, kar je bilo še zlasti zanimivo med najinim pogovorom ln Sadikovim razlaganjem načrtov, je bil njegov popoln mir in pogled, ki je bil brez nervoze zazrt v prihodnost, prav kakor da ne bi šlo za državo, na mejah katere je bilo v enem letu 1600 incidentov, kakor da mesto, v katerem je Sadik razpredal te načrte, ne bi bilo niti 100 km oddaljeno od najbolj nevralgičnih točk in kakor da del države v Ladaku ne bi bil tačas pod kitajsko okupacijo. Ta mir je bil v tistih dneh sploh značilen za ves Kašmir in Kaš-rriirce, ki jih je, kot se je zdelo, pi e ve vala želja, da bi bila vsa trenja okrog njih rešena. Mesec dni po mojem pogovoru so se oglasile puške in strojnice, ves Kašmir Je zajel požar in predsednik vlade G. M. Sadik Je vodil akcijo, s katero so obrzdali akcije komandosov. DJ. ZELMANOVIC Plaz ledu in kamenja, ki se je pred tednom dni zrušil z ledenika Allalil in pokopal pod seboj naselje gradbišča hidrocentrale v Mattmarku in okoli 90 ljudi, se je preteklo noč nepričakovano začel premikati v svojem zgornjem delu. Ta premik so zabeležile alarmne naprave, ki so jih bili postavili na robovih plazu. Zaradi tega so del delavcev, ki so zaposleni pri teh delih evakuirali in jih premestili na srednje področje plazu, kjer bodo nadaljevali s svojim odkopavanjem vse do tedaj, dokler ne bodo strokovnjaki ugotovili dejanske nevarnosti premika od prejšnje noči. Predsinočnjim so reševalci od- kopali še eno truplo in sicer truplo švicarskega delavca E. Billisclierja niiiiiiiitiiiiiiiiiiii,iiiiiiti,|||,||l|||l|||,ini,llllfllll||IIIMII|lll|ll|M|ll,lmilll,limifllll|l||||||)|||||l||m)||||||||||l|)||||||||^||||||||||||||||||)||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||I||||)||)|t||tlt|||||||||lt||||i)||||||||||||||||ll|||||(||||(||||J||||||||||||||1||||||(||||n|||||||||||M||||1|t|||||||||| knjige ~ gledališče glabbu ^ bliha'ibtoo Še vedno zelo ostre kritike na račun beneškega festivala PRED ZAČETKOM ZAKLJUČNEGA ZASEDANJA OZADJE ZAROTE ‘MUSLIMANSKIH BRATOV* PROTI NASERJU BENETKE, 8. — Letošnji mednarodni filmski festival je sicer ie nekaj dni za nami, vendar se še vedno oglašajo kritike, ki bi jih lahko razdelili —, kar se domačih tiče — na tiste, ki festival v sedanji obliki tako rekoč odklanjajo, in na tiste, ki zahtevajo temeljite spremembe. Kaie, da s festivalom, kakršen se je pokazal letos, nihče ni povsem zadovoljen. Italijanski dnevnik «11 Gior-nos je polemično zapisal, da se j« treba vrniti spet h komisiji, ki naj izbira filme za festival, kajti «diktatorji si vedno razbijajo piano«, s čimer je jasno povedano, da sedanji ravnatelj prof. C Marini s svojo izbiro ni zadovoljil. Z druge strani pa je skupina novinarjev in filmskih kritikov, ki so bili na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah, izdala skupno poročilo o stališču, ki ga zavzemajo proti pomanjkljivostim letošnjega festivala, predvsem proti nizki ravni filmov, ki «ne ustrezajo pričakovanju visoko kvalificirane selekcije», ki bi »upravičila manjše število filmov ki so bili pripuščeni na festival.« Istočasno pa isti novinarji odklanjajo trditve tietih svojih kolegov in vseh 1 krogov, ki so napadli letošnji film Pavel VI. hoče koncil Glavni navdihovalec zarote zaključiti Še letos je bila organizacija CENTO Mnenja nekaterih koncilskih očetov so dokaj različna VATIKAN, 8. — Znano je, da je papež Pavel VI. že večkrat v svojih govorih in raznih dokumentih poudaril, da bo bližnje četrto zasedanje vatikanskega koncila tudi zaključno. Z druge strani pa je tudi znano, da to že mnogi škofje in koncilski očetje izrazili mnenje, da je nemogoče s četrtim zasedanjem opraviti vse delo, ki vatikanski koncil še čaka, kajti na vrsti Je še cel niz shem in predlogov, o katerih je treba šele razpravljati in nato o njih glasovati. V kolikor bi to ne bilo dovolj, je znano tudi to, da so nekateri koncilski očetje izrazili namen, da bi sprožili ponovne diskusije v avli glede »apostolata laikov*, glede »verskega življenja* in še kakega drugega vprašanja, o katerem je bilo že veliko govora, vendar so bili v prvotne sheme vneseni številni popravki, tako da bi jih bilo treba smatrati malo manj kot za nove. V zadnjih časih pa so se slišali glasovi, da so nekateri koncilski očetje za nekakšen kompromis: sedanje četrto zasedanje bi naj bilo zadnje in zaključno, vendar naj bi se vršilo v dveh obdobjih in sicer od 14 septembra, ko se bo zasedanje začelo, pa do prvih dni decembra, ko bi se začela pavza dveh ali treh tednov, ki bi bila namenjena božičnim praznikom, takoj po Novem letu pa naj bi se začelo nadaljevanje. Iz zanesljivih vatikanskih virov pa se je zvedelo, da bi papež Pavel VI. želel, da se četrto, to je bližnje zaključno zasedanje, konča že v letošnjem letu. K temu zagovorniki te papeževe zahteve dodajajo, da so trije meseci, in sicer od srede septembra do srede decembra, povsem dovolj, da se obdelajo že načeta vprašanja, ki jih je, kakor pravijo, enajst. Seveda je pri tem treba upošteva. ti še to, da je treba o vseh teh problemih, vokvirjenih v še glasovati, kar vzame veliko časa. Ker pa je znano, da bodo, po sedanjih načrtih razpravljali na splošnem zasedanju le o štirih za devah, ker da so o ostalih že dovolj razpravljali, bi mogli pričakovati, da se bo koncil vendarle končal še letos. če bo holandska vlada držala obljube o večji pomoči Kubi. Borba za Oswaldovo puško v ZDA AVASHINGTON, 8. — Predstavniški dom je odobril zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da ohrani puško Leea Harweya Osvvalda, ki naj bi bil ubil predsednika Kennedyja. Neki zbiralec orožja, ki zatrjuje, da Je od Oswaldove vdove odkupil omenjeno puško za 10.000 dolarjev, je sprožil sodni postopek proti ameriški vladi, da bi si ohranil lastništvo nad omenjeno puško. Poslanska zbornica je odobrila tudi zakonski načrt, ki zagotavlja, da bo varnostna služba Ščitila vdovo In otroke katerega koli predsednika ZDA v prvih štirih letih po predsednikovi smrti, hkrati pa tudi vsakemu predsedniku in njegov* ženi tudi po zapadlosti predsedniškega mandata. Tudi ta varnostni rok bo trajal štiri leta. Predsedniki ZDA, ki Jim mandatni rok zepada, lahko to zaščito odklonijo, pra • tako Jo lahko odklonijo tudi njihove soproge Kar trije načrti za umor predsednika - Nameravani tudi umori veleposlanikov štirih velesil Ustvariti so hoteli teror v deželi in krizo med ZAR in velesilami nji vzhod je objavila nadaljnje podatke v zvezi z zaroto »muslimanskih bratov«, da bi umorili Naserja. Gre za zaroto, o kateri je govoril sam predsednik Združene arabske republike med svojim obiskom v Moskvi. '"•<* Agencija poroča, da so ,,»muslimanski bratje« imeli namen, (pognali v zrak vlak, s katerim"'bi še bil Naser moral peljati 26. Julija v Aleksandrijo na proslavo ob 13. obletnici revolucije. V kolikor pa bi ta atentat ne uspel, so nameravali pognati v zrak tribuno v Aleksandriji, s katere je Naser govoril. Nato je imela organizacija »muslimanskih bratov«, namen, ustvariti v Egiptu vzdušje terorja. To bi dosegla z umorom večjega števila voditeljev v deželi ter s sabotažnimi dejanji v glavnih Jav-n..’ zgradbah. Vsi tisti člani organizacije, ki bi sodelovali v teh napadih in terorističnih akcijah, bi po opravljeni nalogi morali napraviti samomor. Agencija nadalje poroča, da je pretekli teden policiji uspelo odkriti poslednje celice te organizacije in aretirati vse njihove člane. | Edino Ime, ki se ob tem omenja, DVA PROMETNA INCIDENTA : PET MRTVIH Na poti na poroko - v smrt Prenaglo pridrvel na ovinek Peklenski stroj na grobu Karla Marxa RIM, 8. — Dva brata, 19-letni Antonio in 10-letni Lucio te njena 24-letna sestra Franca so se na «fia-sheme tn 800* vozili lz Neaplja proti Ri-iWn | mu na neko poroko. Pri 22. kilometru na Ul. Appia pa je prišlo do prometne nesreče: Iz še nepojasnjenih razlogov je njihov avtomobil zašel s svoje na obratno stezo in trču v angleški avtobus, ki Je vozil proti Castelgandolfu. «Fiat 600» je z vso silo treščil v angleški avtobus in se raztreščil. Ljudje, ki so priskočili na pomoč, so potegnili lz razbitin Antonia in Franco še komaj živo, Lucio pa je bil ves okrvavljen. Z nekim mimoidočim avtomobilom so Jih takoj odpeljali v bolnišnico v Albano, kjer pa sta Antonio in Franca podlegla ranam, za Lucia pa so zdravniki rekli, da bo okreval v 10 dneh PARMA, 8. — Davi kmalu po 9 uri, je na pokrajinski cesti, ki vodi od Fidenze proti Salsomaggiore, prišlo do avtomobilske nesreče, ki Je terjala smrt treh žensk Avtomobil »fiat 500» iz Parme je vozil proti Salsomaggiore in en kilometer od Fidenze trčil ob avtomobil «1500», ki je vozil v obratni smeri. LONDON, 8. - Angleška policija je danes sporočila, da so pretekli teden ob grobu Karla Marxa na londonskem pokopališču Highgae odkrili peklenski stroj z električnim vžigalnikom. Pokopališče so za dve uri zaprli, da bi strokovnjaki mogli ________ _ __________ ______________ pfklenskl stroj odstraniti. Ob gro- FlUt «500» 'je zaradi trčenja zdrvel bil so našli nekaj loterijskih stavnih listkov, tiskanih v španščini. Britanska policija Scotland Vard je začela s preiskavo med raznimi antlkomunistlčnlmi organizacijami Po nekaterih podatkih Je podpredsednik kubanske nacionalistične zveze Santiago Gonzales dal v New Torku vedeti, da so za ta atentat odgovorni nekateri člani njegove organizacije v Londonu. Gonzales Je dodal, da bo njegova organizacija sabotirala holandske ladje in vso holandsko trgovino. s ceste in zgorel. V njem so se vi žile tri ženske: pri volanu je bila Paola Palni, ob njej Maria Lulsa Masseroni, na zadnjem sedežu pa Je bila 9-letna hčerka Paini-Jeve Računajo, da je Pezzam, ki se je vozil na «1500», privozil na ovinek tako naglo, da je izgubil kontrolo nad vozilom in zato je prišlo do trčenja z vozilom «500», ki Je prihajalo z nasprotne strani Pri trčenju se je na «fiatu 500» razbil tank za gorivo In avtomobil se j« vnel in sletel • oeste. KAIRO, 8. — Agencija za Sred- J > Sayed Kotb, ki ga imajo za enega izmed voditeljev tajne organizacije «muslimanskih bratov«. Kar zadeva financiranje te tajne organizacije, agencija zatrjuje, da s.) finančni dohodki prihajali iz treh virov: Prvi vir' je vir iz tujine in sicer preko Saida Ramadan, ki mu je leta 1954 uspelo pobegniti v tujino, ngjpsgj, za nekaj časa v Sirijo in Jordanijo, nato pa v Evropo, kjer je med voditelji tajne organizacije. Ta finančna sredstva so, po poročilih agencije, prinašali v Egipt tuji državljani, ki so prihajali v deželo, «da bi si jo ogledali«, ter nekateri piloti civilne letalske službe, katerih štiri je policija aretirala, enemu pa je uspelo pobegniti v Sudan. Drugi vir dohodkov tajne organizacije «muslimanskih bratov« so predstavljala darila, ki Jih je organizacija sprejemala od članov in voditeljev organizacije. Tretji vir pa je predstavljal določen odstotek, ki so ga bili člani tajne organizacije dolžni plačevati od svojih osebnih dohodkov. Za atentat na predsedniški vlak Je — po pisanju agencije — tajna Organizacija dobila 8,000 ekiptov-skih lir. Odkod je ta vsota prišla, agencija ne pove. Kairski list «A1 Ahram« piše danes, da je tajna organizacija imela v načrtu tudi umor ameriškega, sovjetskega, britanskega In francoskega veleposlanika. S tem so hoteli ustvariti napetost. med ZAR ln temi državami. Datum za ta «splošni atentat« ni objavljen, vendar pa časopis piše, da so se «muslimanski bratje« začeli pripravljati že leta 1963., ko so začeli zbirati orožje. Njihov namer. Je bil, da bi vse pripravili za akcijo do leta 1965. Ko našteva razne načrte »muslimanskih bratov« za atentat na pred. sednika Naserja med prazničnimi dnevi letošnjega Julija, «A1 Ahram« piše, da je po odkritju prvih celic in po prvih aretacijah organizacija sklenila, takoj napraviti atentat na Naserja. Skupina teroristov bi morala Naserja umoriti že v Kairu pred njegovim potovanjem v Geddo. Ta načrt pa je propadel, ker je Naser odpotoval neposredno iz A-leksandrije, kjer se Je vkrcal na svojo jahto. Tudi ta skupina atentatorjev iz tajne organizacije »muslimanskih bratov« je bila aretirana List »Al Ahram« pravi, da je bilo aretiranih vsega okoli 400 oseb Časopis navaja tudi neki uradni vir, po katerem je organizacija CENTO »glavni navdihovalec in finančni podpornik« zarote, muslimanskih bratov, proti Naserju. Takoj so prihiteli na pomoč ljudje, za njim pa cestna policija, karabinjerji in gasilci. Poslednjim je uspelo sicer ogenj pogasiti, ni Jim pa uspelo, rešiti žensk v njem. Ožgana trupla so odnesli na pokopališče v Fidenzo. Pezzani se je pri vsem tem le lahko ranil Udobnost v avtomobilu tudi vzrok nesreč? NEW YORK, 8. — Ali Je možno, da neprestano večanje »udobnosti«, ki jo nudijo sodobna vozila, pripomore k vedno večjemu številu smrtnih nesreč. To je vprašanje, ki si ga postavljajo ameriški strokovnjaki, ki bodo v ta namen proučili tudi statistične podatke o avtomobilskih nesrečah, do katerih je prišlo med dolgim «week-endom», ki se je zaključil včeraj. Smrtnih žrtev Je v teh dneh bilo kar 500. »Nacionalni svet za varnost« je sklenil proučiti tudi »faktor udobnosti« v modernih avtomobilih, da bi ugotovil ali ne tiči morda tudi v tem kak vzrok za vedno pogostejše smrtne nesreče. Nekateri strokovnjaki so postavili domnevo, da v «okolju udobnosti« refleks šoferja »zadrema«. »Okolje udobja« pa Je v ameriških avtomobilih izredno, saj so najnovejši Orkan «Betsy» v južni Floridi pustijo svoje domove, če menijo, da ti ne bodo zdržali tako močnih vetrov. V Nassau, prestolnici Bahamas, ki jo je včeraj zajel orkan, nimajo električne energije in vse telefonske in telegrafske zveze so prekinjane. Za dosedaj še niso zabeležili človeških žrtev. Po novejših1 vesteh je orkan «Bet-sy» že zajel Florido. V posameznih trenutkih je pihal veter z brzino 480 km na uro in ruval ob obalah polotoka drevje in električne drogove. Dosedaj pogrešajo devet oseb. Prve cenitve govore o dveh milijonih dolarjev škode. Jedro orkana je šlo kakih 60 kilometrov od Miamija. Meteorološki strokovnjaki trdijo, da je orkan «Betsy» potencialno bolj nevaren kot je bil «Kleo», ki je lani povzročil za 200 milijonov aolarjev škode. Tudi na otočju Bahamas so proglasili alarmno stanje in tisoči ljudi so se zatekli v šole, cerkve in kinematografe. Radio Havana pa Je sporočil, da so na tisoče ljudi preselili iz severnih predelov dežele, ki jim grozijo poplave. j ski festival v Benetkah, češ da j je bil preveč pust in suhoparen, I ker pač ni bilo na njem monden j skega izživljanja. I Vse bolj konkretna kritika pa j prihaja iz Francije. Vrsta francoskih dopisnikov je na račun je stivala povedala kako ostro besedo in čeprav vsi soglašajo, da je Viscontijev film »Vaghe stelle delTOrsa« zaslužil «Zlatega leva«, kritik Steve Passeur, kritik lista •L’Aurore>> meni, da je razsodišče zgrešilo, ko je po nepotrebnem dodelilo nagrado »Opera pri-mo« mehiškemu režiserju Bunue-lu in sovjetskemu filmčku »Dvajset let mi je«, ki da tega priznanja ni zaslužil, ker da bi isto priznanje v mnogo večji meri zaslužil film «Ljubezni plavolaske« češkega režiserja Fromana. Prav tako ni s sklepi razsodišča zadovoljen Henry Čtiapier, kritik lista »Combat«, ki popol noma razumeva «zagato, v kateri se je znašlo razsodišče» ker je bilo »veliko dobrih filmov izven konkurza« in hkrati meni, da če bo sedanji vodja festivala prof. Chiarini s svojim delom nadaljeval, bo verjetno treba vse nagrade ukiniti ali pa »na široko odpreti vrata« tudi režiserjem, ki še ne nudijo «akademskih jamstev«. Chapier obžaluje tudi, da je prof. Chiarini «neumno izločil« s tekmovanja filme kot so «Le mani in tasca« M. Bellonchija in «1 non riconciliati« J. M. Strauba. Za Bellonchioti film meni, da je bil eden najlepših, kar jih je bilo letos na festivalu, da gre za «eksplozijo mladega talenta, ki meji ie na genialnost«, in če bi aa bit prof. Chiarini vključil v seznam tekmovalnih filmov, bi imel v njem kandidata za nagrado «0 * v pera prima«, ki je bita «ex aequo« imiliiiiimiiiiniiiii,iiiiiiiiiiiiim,,m,,,,,,IIIMIIIMIIIIU|IMI||)|||||||)||||||||||m||)MIII|||||||||||t|) MINISTER CORONA O PRVIH SEDMIH MESECIH Italijanski turizem pokazal nov napredek V primerjavi z enako dobo lanskega le. ta nad 100 milijard večji izkupiček Tudi plačilna bilanca za julij pozitivna RIM, 8. — Minister za turizem | milijonov lir, proti 311 milijard lir, MIANI (Florida), 8. — Orkan »Betsy», ki ga Je spremljal veter z brzino 225 km na uro, Je sinoči divjal po Južnih obalah Floride, še posebej nad področjem Pompano Beach, kakih 50 km se- ameriški avtomobili opremljeni z vemo od Miamija. Oblasti so ob-najboljšimi napravami, tudi z na-1 vestile prebivalstvo obrežnega pod-pruvami za kondlcioniran arak. ‘ročja (okoli 50.000 ljudi), naj za- in prireditve Corona je v senatni komisiji za industrijo in turizem povedal, da podatki, ki so bili zbrani za prvih 7 mesecev letošnjega leta o turizmu in dohodkih lz turizma, govorijo o novem poletu. Minister Corona je to prikazal tudi z nekaterimi podatki; v Italijo Je v prvih sedmih mesecih prispelo nekaj nad 12 milijonov tujih turistov in izletnikov, v tem ko je bilo v isti dobi lanskega leta 11,670.000, to se pravi, da Je bilo letos za 3 odstotke več tujih turistov kot v Istem razdobju lanskega leta. To se odraža tudi v zasedbi hotelov in gostinskih obratov, v katerih Je bilo od Januarja do julija letos 13,681.000 domačih in tujih turistov s skupno 51 milijoni noč. nin, kar je za en odstotek več glede števila turistov in skoraj dva odstotka več kar zadeva nočnine. V prvih sedmih mesecih letošnje, ga leta Je bilo v hotelih 4,810.000 tujih turistov z 20 milijoni nočnin, kar je za 5,4 odst. več kot lani, in 6,7 odst, več nočnin. Ti podatki kažejo, da Je Italijanski turizem v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zabeležil večji napredek kot v enakem razdobju lani, seveda v primerjavi z letom 1963. Italijan, skih, torej domačih turistov, pa je bilo v istem razdobju letos 8,860.000 s skoraj 31 milijoni nočnin. Kar pa zadeva finančni uspeh tujskega prometa, Je minister Corona izjavil, da je bil dosežen nov rekord v znesku 411 milijard 500 kolikor Je turizem prinesel gostinstvu v prvih sedmih mesecih lanskega leta. To se pravi, da se je izkupiček od turizma v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povečal za 32,4 odstotka odnosno za okroglih sto milijard lir. Hkrati se tudi opaža, da je letos Slo manj italijanskih državljanov v tujino, tako da so italijanski državljani odnesli kot turisti v tujino le 73 milijard ln 500 milijonov lir, vtem ko so v prvih sedmih mesecih lanskega leta odnesli v tujino 75 milijard ln 500 milijonov lir. Turistični obračun je torej — kot poudarja minister Corona — letos zabeležili izrazito večji prebitek kot lansko leto, in sicer 338 milijard lir prebitka v sedmih mesecih letošnjega leta, v Isti dobi lanskega leta pa 235 milijard in pol. To se pravi, da je Italija letos od turizma dobila v prvih sedmih mesecih obilni 102 milijardi lir več kot v Isti dobi lanskega leta Splošna plačilna bilanca za julij pa beleži 171 milijard ln 800 mili-jonov lir prebitka, vtem ko je v juliju lanskega leta znašal prebitek 94 milijard in pol lir, to se pravi, da Je bil letošnji prebitek v juliju za 77 milijard 300 milijonov lir večji kot v istem mesecu lanskega leta. Del tega večjega prebitka je treba pripisati tudi večjim uspehom v tujskem prometu, ki so, kot smo že prej omenili, prinesli v prvih sedmih mesecih letošnjega lete 411 milijard in pol lir. podeljena Bunuelovemu filmu in sovjetskemu »filmčku« «Dvajset let mi je«. Henry Chapier zaključuje svojo ostro kritiko na račun festivala s besedami, da je razsodišče «neupravičeno žrtvovalo film »Ljubečni plavolaske«, vzburljivi film Ce' ha Fromana, in sicer na račun sovjetskega filma, ki je sicer politično - socialno zavzet dokument, ki pa je vendarle povprečno režiran. Luis Jauvet pa v listu »Figaro# zatrjuje, da se je beneški filmski festival končal s polomom, kajti od predloženih filmov bi ustrezala umetniškim zahtevam le dva, in sicer japonski film «Rdečebra■ dec« ter izredni sovjetski /*lm «Vojna in mir«, ki je bil predložen izven tekmovanja. Isti kritik očita odgovornim krogom beneškega festivala, da branijo »preveč ozko formulo«, ki ima za posledico sektaštvo in u’ stvarjo vzdušje antipatije. Poleg tega unn*avlja zelo skromno že-tev na filmskem področju, kar da je bilo znano že zdaj. Kongres jug. slavistov v Sarajevu SARAJEVO, 8. — Od 13. do tf-t. m. bo v Sarajevu kongres jugoslovanskih slavistov. Na njem bodo govorili najpomembnejši slavistični znanstveniki in strokovni de-lavci Jugoslavije. Prvi dan bodo razpravljali o delovnih problem‘k pri proučevanju zgodovine jugoslovanskih književnosti in o teoretičnih načrtih za zgodovinsko-literar- no periodizacijo, naslednji dan bodo razpravljali o knjižnem jeziku, tretji dan o mestu v svetovni književnosti v poučevanju književnosti, četrti dan se bodo pomenili o pouku materinega jezika, zadnji dan pa bo sledilo poročilo o dem zveze med obema kongresoma. Razprava «za okroglo mizo« o Romaninu BRESCIA, 8. — V Teatro Grande so imeli razpravo za okroglo mizo» o Glrolamu Romaniju, bolj znanem pod imenom II Romanino, ki je bil po rodu iz Brescie. " razpravo so posegli prof. DelVAC-gua, višji skrbnik za umetnostne galerije v Lombardiji in docent z® umetnostno zgodovino na Katoliški univerzi v Milanu, ki je g°' voril o Romaninovi umetnosti ter njegovem poslanstvu. Prof Bal' duccl je govoril o verski tematiki velikega slikarja, direktor «Bre-rev iz Milana prof. Russoli pa 1e govoril o tem, kako sodobna kritika ocenjuje Romanina. Govorili so še Guttuso in Piovene, hi je prikazal vzdušje Lombardije m Benetk, kjer je Romanino živel m ustvarjal, ter še Pasolini. hi govoril o fantaziji velikega umetnika. Londonsko Nacionalno gledališče na gostovanju v Moskvi MOSKVA, 8. - Londonsko Na-zionalno gledališče Velike Britanije je v torek začelo svoje dvajset-dnevno gostovanje v Moskvi. ” kremeljskem gledališču je prvi t#' čer uprizorilo Shakespearovega Othella z L. Oliverom v glavni vlogi. Gostovanje je organizirano na osnovi konvencije o kulturnem to-delovanju med SZ in Veliko Britanijo. Reška Moderna galerija odprla prodajno razstavo REKA, 8. - Reška Modema galerija je v svojem Malem salonu odprla prodajno galerijo slik, skulptur in keramike. Med razstav Ijcnimi deli so dela avtorjev hot so Gliha, Murtič, Kumbatovii. Motika, Diamonja, Kučinski, Ktnheia itd. V zbirki keramike so dela R®’ deja, Pribaniča, Likiča in drugih Dela so na prodaj. V Riminiju festival filmov F. Fellinija RIMINI, 8. - Tudi če film »Gin-lietta degli spiriti» ne pride v B'' mini pred predvidenim rokom. se bo «Festival Federica Fellinija* vendarle vršil ker manifestacija ra bila zamišljena kot predvajanje vseh Fellinijevih filmov z nujnim predvajanjem tudi najnovejšega njegovega dela «Giulietta degli spiriti«, pač pa je bila ta manifestacija zamišljena kot nekakšna od-dolžitev znanemu režiserju, ki je P' rodu iz Riminija. — Tako j® izjavil producent Rizzoli, ki je »e dodal, da je bilo prvo predvajanje novega Fellinijevega filma »Giulietta degli spiriti« določeno v nekaterih mesVh Italije za 28 oktober Zadnji Fellinijev film, hi ga bodo predvajali po drugih ital*■ jenskih mestih 28. oktobra pa bi bil moral priti v Rimini prej, her bo tu že omenjeni «Festival Fe-devico Fellini« Ker pa film še m dokončan, ga bodo tudi v Riminiju prvič predvajali 28. oktobra, omenjeni festival pa bo veliko prej Uspeh Beograjčanov v Franclji BEOGRAD, 8. - Ansambel nerodnih plesov tn pesmi «Ivo Lola Ribar» je odnesel prvo mesto na jubilejnem festivalu v Dtonu. Ta uspeh mladih Beograjčanov J* toliko večji, ker so letos na ttj prireditvi tekmovali vsi dotedanji zmagovalci. ♦♦♦♦♦♦♦♦H ♦♦♦♦♦♦♦< ČETRTKOVA ČRTICA ftMiojiHoM' Or. Kadereit je osamljen sedel v svoji sprejemnici še dolgo zatem. ko je odpravil zadnjega pacienta. Misli starega zdravnika so se razpredale okrog fanta, čigar ime in sliko je videl v časopisu. Karel Relling... morilec. Pred petintridesetimi leti je bil prisoten, ko je otrok zagledal luč sveta. Karel je bil sin poštenih staršev, toda Ze v otroku je tičalo nekaj zlobnega in nepojmljivega. Njegov oče, vaški kovač, je bil že v grobu, le gospa Rellingova je še Živela v hišici, ki je bila nekoč kovačnica. Karel je bil edinec. Svoj čas je bila na fanta ponosna, toda odkar se je znašel Prvič za zapahi, se je v njeni notranjosti nekaj zlomilo. Na vasi se je prikazala le v najnujnejših primerih. Kar na lepem pa umor... in k nsemu še prostaški umor. Roparski napad. Opazovali so ga, ko je zapuščal hišo Žrtve. Zenska, ki ga je srečala, je natančno opisala mreno na levem očesu. Doslej ga policija ni zasledila. Ze v Rellingovi otroški dobi so imeli z njim teZave. Razen njegovega poguma, ki je čestokrat izbruhnil v predrznost, bi lahko našli kaj redke vrline. Med vojno so ga vpoklicali, toda njegov trmasti in nedisciplinirani značaj ga le izoblikoval v kaj bednega vojaka — kljub pogumu. V nastopajoči temi je polagoma temnelo gričevje na obzorju. Stari zdravnik je še vedno zamišljeno slonel ob oknu, pogreznjen v svoje misli. Morilec... kljub vsemu dolguje zdravnik njemu, morilcu, hvaležnost Zdravnik se je vzdignil. Namerni se je obiskati Rellingovo mater. Misel, da sedi zdaj zapuščena v svoji skromni hišici, ga je teiila. Pred vrtnimi vrati ga je nekdo Ogovoril. Prepoznal je glas Rellin-gove matere. "Vaše pomoči sem potrebna, gospod doktor. On je prišel.» "Bog nebeški!« je vzkliknil zdravnik. «Kam naj se vendar zateče, če ne k meni,» je preprosto pripomnilo. mati. «Toda policija najbrž opazuje vato hišo, gospa Rellingova.« "To vem. In tudi on. Bolan je, Oospod doktor. "Kaj... kaj ga muči?« «Ne veva. Vedno ste bili tako dobri z njim, kljub vsemu. Saj vem, pokvarjen človek je, toda sama ne bom nikdar pozabita, 'Ko J? bil ze nebogljenček... dr občen, ste edini, ki mu lahko pomaga.« «Kje tiči?« «Doma pri meni. Prišel je takoj solem... ko je... prek gora je pri-žei. Hudo je preplašen, gospod doktor.« "Policija je seveda preiskala vaš dom?« "Nad staro kovačnico je pregrada, za katero nihče ne ve. Ze Prejšnje čase se je vedno tam skrival.« desetih minutah pridem za vami,» je mirno pripomnil zdravnik. «Le po svojo torbo bom skočil » Mati se je proseče zazrla vanj. "Gospod doktor, vašemu sinu je rešil Življenje...« "Tega nisem nikdar pozabil, go-*Pn Rellingova,« je resno pripom- Ko se je približal kovačnici, ni nikogar opazil. Kakor vselej pri obiskih bolni-Kov• je tudi tokrat priZgal žepno svetilko. Na vrata je potrkal tako moč- °. da je bilo slišati tudi na ulico. Prostor na vrhu stopnic je bil omajda večji od omare. V svitu slabe luči je zagledal zdravnik morilca, ki je ležal na kupu vreč. Njegov obraz je bil bled. Toda brazgotina nad očesom je bila še bolj bleda. letna Adriana Romitto por. Tila* 77-letni Michele Coslovich 79-1 e t»« • Antonio Carli, 57-letnl Francesco Četrt, 77-letni Cesare Morpurgo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (6 9 - 12. 9.) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Gret3D dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dri S* gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro i« Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori. Trg U- niti 4; G. Papa, Ul. Ftlluga 46 (Sv. Alojz). Od 13. do 1« ure Godina, Trg S. Giacomo H Ali? Minerva, Trg S Francesco l: Al Due Mori, Trg Uniti 4, G. Papa, Ul. Feliuga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta)! dr. Rossetti, Ul. Combi 19: dr Si* gnori. Trg Ospedale 8; Tamaro m Neri, Ul. Dante 7. Darovi in prispevki Ob sedmi obletnici smrti Andreja Pregarca iz Loga daruje družina ipvv lir za Dijaško Matico. Mali oglasi RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah dobite pri «AS I HOMOBIL«. Via Giu-lia 108 (Hotonda del Boschetto). Sintetične preproge tn preproge za nodnlke iz pl® stike kBALATUM« in »MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice »RIKETT« in ((ARMSTRONG«. Bežna vrata ((ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s sDecializiranim osebjem PO OBJAVI V URADNEM LISTU Kakšne ugodnosti nudi novi zakon o pospešitvi gradbene dejavnosti ? Kreditni zavodi bodo odslej dajali za gradnjo ali pa nakup ljudskih stanovanj posojila v višini 75 odst. vrednosti stanovanja . V ponedeljek je bil v Uradnem ‘JStu italijanske republike objavljen zakonski dekret o pospešitvi gradbene dejavnosti, ki ga je odobril ministrski svet pretekli petek. Zakonski dekret določa letne prispevke za gradnjo ljudskih stanovanj zavoda za ljudske hiše, zavoda INCIS, zavoda ISES, gradbenih zadrug in posameznikov. Za letoš-nje leto bo ta prispevek znašal eno jnijijardo lir. za prihodnje leto 3 jnnijarde 500 milijonov lir, za le-1967 pa 1 milijardo 500 milijonov lir. ,^ov| zakonski dekret se v bistvu “kucuje na tako imenovani zakon *«5i • Bančni zavodi (v Trstu Tr- eske kranilnica), ki so poobla-dajati posojila za gradnjo sta-?0Vanj, so s tem zakonskim dekretom pooblaščeni dajati posojila gradnjo ali nakup že zgrajenih °nnosno stanovanj v gradnji v vi-stni do 75 odst. vrednosti stanova-,.!a in ustreznega stavbišča. Poso-if w so Jamčena s hipoteko prve stopnie na stavbišče in na zgradbo, posojila morajo biti amortizirana najkasneje v 25 letih. Za najeto podojilo bodo prizadeti plačali 5,50 oc*st. obresti letno. Posojilo dobijo vse osebe, posamezniki ali pa združene v zadruge odnosno konzorcije, ki želijo kupi-"■ a'i si zgraditi stanovanja; razne ustanove, ki gradijo ljudska stano-;an.1a, jn gradbena podjetja, ki nameravajo graditi stanovanja za pro-?aJ°' ki pa morajo imeti vse zna-clmpsti neluksuznih stanovanj. Prošnje za posojila morajo biti opremljene z obrazložitvijo o značilnosti stanovanja, ki ga prizade-■f nameravajo kupiti ali graditi, in morajo biti za letos vložene pri zadevnem kreditnem zavodu najkasneje do 31. decembra. Osebe, ki bodo kupile odnosno zgradile stanovanja s posojilom, morajo stanovati v stanovanju najmanj pet let od dneva ko so se vselile. Prodaja stanovanja ali pa bajanje stanovanja v najem v prvih Petih letih lahko pooblasti deželni "*rbnik za javna dela samo v nuj-mh in upravičenih primerih. ,. Vse stavbe zgrajene s tem poso-Jiiom bodo uživale davčne ugodno-?:*■ ki jih določa zakonski dekret “te,v- 124 od 4. marca 1965, ter "aJvečje ugodnosti, ki so določe-ne za zidanje ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Prispevek države za zidanje sta-ncvanj na osnovi omenjenega zakonskega dekreta se nanaša na Občevanje dela obresti, ki velja-JO sedaj za najetje posojil za zi-3'mje stanovanj pri zadevnih kre-?'rnih zavodih. Te obresti znašajo ?•"? odst., 5,5 odst. bo plačal pri-zadeti, ki bo najel posojilo, a 3,25 “bst. pa bo v breme države. Dru-?a ugodnost, ki jo nudi novi za konskl dekret, je ta, da sondoslej1 ^devni kreditni zavodi dajaU po-“OJila samo do 40 odst. vrednosti stanovanja in stavbišča, sedaj1 pa 29 Pooblaščeni dajati posojila do °.TCKist. vrednosti. r,., 0yi zakonski dekret je vlada "‘Pravila z namenom, da se orno-“°ci čim večjemu številu oseb, S«.*?* kupijo stanovanje po ugod-uejših pogojih, kot jih imajo na »»obodnem trgu. Zato ostanejo še v«dno v veljavi vsi drugi zakoni "zakonski dekreti o gradnji ljud-rS" stanovanj, o gradnji stanovanj tw?CAL, ki nadomestuje bivšo tftO-CASA, itd., kakor tudi tako menovani zakon «Aldisio». Ra ovinku s ceste *,V«?raj ponoči se je v bližini a kofij pripetila prometna nesre-~,a'. Pri kateri sta se ranila dva .tzačana. 22-letni študent Rober-Calacione s Šalite di Gretta 42 u 22-letni Claudio Vetta iz Ul. • ®mbini 9 sta se v avtu »giuliet-Peljala proti Kopru. Ko sta SW«°?ila le nekaj sto metrov iz BiiK-i ’ sta na nekem ovinku iz-VoTia oblaRt nad avtom in za-, žila s ceste na travnik. Nesre-le S6i PriPetiia okrog polnoči, co Ure kasneje so v bolnišni-av.,v Trst prepeljali z zasebnim ral m Calacioneja, ki se bo mo-na nevrokirurškem oddelku zdraviti mesec d.ni zaradi ran in udarcev po glavi, levem sencu in obrazu ter zloma leve ključnice. Pri nesreči se je Vatta le laže ranil. Natečaj za upravna mesta na trg. akademiji Pokrajinska uprava je razpisala javni natečaj za eno mesto upravnega tajnika, eno mesto asistenta za knjigovodstvo in eno mesto tehničnega pomočnika pri slovenski trgovski akademiji v Trstu. Interesenti morajo vložiti prošnjo s potrebnimi dokumenti najkasneje do 12. ure 9. oktobra tl. Podrobna navodila in določbe glede prejemkov in napredovanj so objavljene na oglasni deski trgovske akademije. Za udeležbo na natečaju za mesto upravnega tajnika, kot za mesto asistenta za knjigovodstvo in mesto tehničnega pomočnika je med drugim obvezno popolno znanje slovenščine. Kandidati za vsa tri mesta ne smejo imeti manj kot 18 let in ne več kot 30 let, morajo imeti italijansko državljanstvo itd. Prošnjo je treba napisati na kolkovanem papirju za 400 lir in jo nasloviti na predsednika tržaške pokrajine. Prošnje bodo morale prispeti na glavno tajništvo pokrajine do prej o-menjenega roka. Kandidati morajo med drugim v prošnji navesti svoje osebne podatke, italijansko državljanstvo, občino, kjer so vpisani v volilni imenik, morebitne kazenske obsodbe, postopke proti njim ali pa izjavo, da niso bili kaznovani, šolsko izobrazbo itd. Razen 'tega mora biti v prošnji točno naveden naslov kandidata. Podpis na koncu prošnje mora overoviti notar ali pa občinski tajnik občine, kateri kandidat pripada. Kandidati morajo na ločenem listu navesti vse dokumente, ki so jih priložili prošnji in morajo ta seznam tudi podpisati. Pokrajinska uprava bo pravočasno sporočila kandidatom, ki bodo sprejeti k natečaju, dan in kraj pismenih in ustnih izpitov. Prispevajte ;sa DIJAŠKO MATICO! Kdor bo na natečaju dosegel prvo mesto, bo v določenem roku moral predložiti še druge dokumente, ki so navedeni v razpisu natečajev. Podrobne informacije interesenti lahko dobijo ob delavnikih od 10. do 12. ure na personalnem u-radu tržaške pokrajine, Ul. Gep-pa 21, III, nadstropje. S tem natečajem bo torej v kratkem urejeno vprašnje uprav nega osebja na trgovski akademiji, za katero skrbi pokrajinska u-prava. Tako bomo imeli upravnega tajnika, tehničnega pomočnika in asistenta za knjigovodstvo, K bodo na podlagi javnega nateča ja imeli stalno službeno mesto ter urejen svoj položaj, medtem ko bodo profesorji še brez te u-reditve, ker pristojno ministrstvo ni še razpisalo natečajev za to šolo, niti za učiteljišče, klasični in znanstveni licej in druge srednje šole s slovenskim učnim jezi kom. Tudi ob tej priliki, in še posebej zaradi tega, ker smo pred začetkom novega šolskega leta, ponovno opozarjamo pristojne oblasti na ta pereči problem sl,oven- Goriško-beuešbi dnevnik P0 PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE Največjim industrijskim obratom na Goriškem grozijo težave zaradi pomanjkanja naročil Zaenkrat normalno obratujejo ladjedelnica in elektromehaniine delavnice - Premestitev tekstilnih delavcev iz Ronk v Podgoro Industrijska dejavnost na Goriškem se je v mesecu juliju ponovno dvignila. Ugoden razvoj na tem sektorju se sploh opaža v zadnjem obdobju. Stavke, ki so jih zabeležili v ladjedelnicah, elektromeha-nlčnih obratih in v tekstilni Industriji, pa niso bistveno vplivale na proizvodnjo. Težave se zaradi negotovosti še vedno občutno poznajo v tekstilnem in gradbenem sektorju. Ladjedelnica CRDA v Tržiču popolnoma normalno obratuje ter postopoma dokončuje ladje, ki se gradijo v dokih. Vendar se bodo kmalu pokazale težave za ta največji industrijski obrat v naši pokrajini, če pravočasno ne bo dobil novih naročil, s katerimi bi zaposlili delavce ter uporabili skih šolnikov, katerega rešitev se 1 svoje moderno napravo. Ravno žal v nedogled zavlačuje. I pred kakšnim tednom dni je eden iiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiHitiiiiiiuiiiiimiiiinivmmifiiiiiimiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiuiiiiiiii JZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zaradi prevelike hitrosti povzročil smrtno nesrečo Po prizivu ga je sodišče obsodilo na še dodatno plačilo sodnih stroškov Pred prizivnim sodiščem so ponovno obravnavali hudo prometno nesrečo, ki se je pripetila 21. avgusta predlani. Pri nesreči je izgubil življenje 30-letni delavec Renato Givico iz Novare, ki je u-pravljal avto fiat 600 in k'i je bil namenjen v Tržič. Skupaj z njim so se peljale še tri ženske, ki so pri nesreči dobile razne poškodbe. Do nesreče je prišlo nekaj po 16. uri ikakih 20 metrov po naravnem predoru na obalni cesti. Nesrečni Civico se je peljal pravilno po desni strani ceste, ko je nenadoma zgrmel nanj močan športni avto, ki ga je v nasprotni smeri upravljal 72-letni Pietro De Rosa iz Romk. Z-di se, da je De Rosa MiiiimuiiaiimMmiHmiiiiiiiiimtiiiiiiiimmimiilnmimtimiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Ob koprski obali še vedno živahna turistična sezona V Portorožu zaključeno zasedanje mednarodne konfederacije za razorožitev in mir - V Postojni mednarodni speleološki kongres Vse kaže, da bo turistična sezona trajala na koprski obali najbrž še ves september in še dlje, v koliko ne bi bilo nekih posebnih vremenskih navšečnosti. Pri tem je seveda pomemben činitelj, da so mnoge gostinske organizacije uvedle znižane posezonske cene. Tuje turiste zadržuje na koprski obali obilica prireditev, zlasti družabne igre na restavracijskih vrtlh, nastopi folklornih skupin, igralnica v Portorožu, lepe izletniške točke v okolici itd. Sinoči je turistično podjetje Ge-neralturist iz Zagreba povabilo vse tuje turiste, ki letujejo v Luciji, na zaključni večer v Grožnjan. Ta istrska vasica v bližini Buj je zmeraj bolj privlačna točka za domače in tuje turiste. Njena slikovita lega je privabila doslej tudi okrog 70 slovenskih in hrvatskih slikarjev in kiparjev, ki so v njej odkupili in prenovili stavbe ter uredili vrsto razstavnih prostorov. Tako Je na- Radio _ televizorji - avtomatični in supehav- TOMAT1CN1 PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-Trogospodinjski PREDMETI UANDV - REX - GUB Izredne cene za izvoz Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji ONIVJRSALTECNICA Trteste — Trst Corso Garibaldi St. 4. tel. 41243 In Trg Goldoni št. 1 nineriait mamk- Predvaja danes, dne 9. t. m. z začetkom ob 18. uri film: FRENESIA DESTATE (POLETNA BLODNJA) Igrajo: VITTORIO GASSMAN SANDRA MILO MICHELE MERCIER PHILIPE LEROY GABRIELLA GIORGELLI Kino „1K1S» P KOS Eli Predvaja danes, dne 9. t. m. z začetkom ob 19.30 uri pusto-vski dramatični Columbia film: LE RAGAZZE Dl BUONA FAMIGLIA J (DEKLETA IZ DOBRE DRUŽINE) **rRib: MARIE FRANCE PISIER — PEZZETTI PRADIER — BERNARD BLIER Prepovedan vstop mladini pod 14. letom! stala ena najpomembnejših umetnostnih galerij na meji med Slovensko in hrvatsko Istro. Okrog 100 tujih turistov iz Avstrije, Nemčije, Švedske, Belgije, Švice in Italije si je z zanimanjem ogledovalo na stotine razstavljenih umetniških del, med njimi tudi dela Iva Copiča-Seljaka, Mihe Maleša, Miloša Požara, Karla Zelenka, Janeza Boljke, Draga Vidmarja, Zorana Bileka, Andreja Jemca in Janeza Pirnata. Po ogledu umetniških del so tuji turisti preživeli prijeten večer med petjem in plesom, postregli pa so Jim z domačimi vini in jedili. Ob odhodu so bili polni hvale na račun lepot istrske pokrajine in prijetnega okolja ter prisrčnosti domačega prebivalstva. • * • V Portorožu se bo danes zaključilo zasedanje izvršnega odbora mednarodne konfederacije za razorožitev in mir. Na zasedanju so posvetili glavno pozornost OZN ter vlogi te organizacije pri reševanju mednarodnih problemov. V ospredju razprav so bila razna žarišča sporov po svetu, kot v Vietnamu in drugod. Govorili so tudi o nevarnosti, da bi začeli vesoljske polete uporabljati v vojaške namene. Jugoslovansko ligo za mir je zastopal v Portorožu član izvršnega odbora Jože Smole. • * * Se nekaj dni nas loči od mednarodnega speleološkega kongresa. Začetek je predviden za 12. september v Postojni. Zbrali se bodo jamarji z vsega sveta, izmenjali izkušnje ter se pogovorili o bodočem znanstvenem delu na področju speleologlje in o raznih drugih vprašanjih. Otvoritvena slovesnost bo v glavni dvorani Postojnske jame. V pripravah na kongres so slovenski Jamarji dosegli nov, pomemben uspeh. V Zelških jamah pri Raku v Škocjanu so prebili pot na površje, tako da bo nov, čudovit podzemeljski svet dostopen domačim in tujim turistom. * • * Na pravkar zaključenem vinskem sejmu v Ljubljani je Primorska dosegla vrsto uspehov. Priznani enologi so ugotovili, da so istrska, briška in vipavska vina zelo dobra in da se lz leta v leto vidi napredek v negi vin. Zlato medaljo so dobila briška vina rebula, tokaj, merlot in pinela, nadalje vipavec iz KZ Vipava, iz konrske zadruge pa re-fošk in merlot. Podjetje Fructal je prejelo zlato medaljo za beli vermut, za Black berry ter za Mount Flcwer. Od sokov pa je prejel zlato medaljo marelični sok. Jeklenka je počila Na delu se je včeraj zjutraj ponesrečil 55-letni delavec Francesco Vallefuoco iz Ul. Marconi 38, ki je uslužben pri tržaškem podjetju plina v Ul, Monte D’Oro. O-krog 11. ure je Vallefuoco hotel zapreti ventil jeklenke tekočega plina. Ko je to storil, je jeklenka nenadoma počila im drobci so de lavca ranili po levem kazalcu in sredincu ter po roki , Z zasebnim avtom so Vallefuo-ca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Ponesrečenec se bo moral zdraviti dva tedna. zaradi velike brzine izgubil oblast nad vozilom ter presekal z desne proti levi neprekinjeno belo črto, ki se vleče na tistem odseku vzdolž ceste. De Rosov avto je s strani treščil v fiat 600 ter ga stisnil ob skalo. Udarec je bil silovit ter je povzročil pravcato razdejanje na obeh vozilih. Vsi potniki v fiatu 600 so se več ali manj hudo poškodovali. Na kraj nesreče je najprej prišel neki vojaški avtobus, gi je prevzel ponesrečence ter jih odpeljal proti Trstu. 2e v Barkov-ljah pa so jlih oddali uslužbencem RK, ki so medtem odšli z osrednje postaje. Med prevozom v boLnišnico je Civico umrl. Kazensko sodišče je v januarju letos obsodilo De Roso na 11 mesecev zapora ter na 20.000 lir denarne kazni zaradi raznih cestnih prekrškov. Poleg tega je sklenilo, da mora plačati pokojnikovi vdovi (ki se je tudi peljala v avtu ter se je poškodovala) 1.5 milijona lir predujma. Večje vsote predujma so šle tudi ostalima potnicama, oziroma sorodnikom pokojnega Civica. Proti tej razsodbi so se pritoži-li De Rosa in prizadete stranke. Prizavni sodniki so v bistvu spremenili prejšnjo kazen na slabše. Zvišali so namreč stroške za zastopnike zasebnih strank na obravnavi prve stopnje ter obsodili De Roso še na plačilo stroškov za zastopstvo zasebnih strank na obravnavi druge stopnje. V ostalem so potrdili razsodbo kazenskega sodišča. Huda prometna nesreča na Greti Z avtom zavozil s ceste in se zaletel v drevo Na Greti se Je včeraj ponoči okrog 1. ure pripetila huda prometna nesreča, katere žrtvi sta postala 24-letni šofer Mario Tron iz Ul. Bo-nomea 101. Ob omenjeni uri sta se Tron in Jeuscig peljala po Ul. Bo-nomea proti Greti v fiatu 600 TS 29940. Avto je s precejšnjo brzino šofiral Tron, toda hitra vožnja je bila zanj usodna. Ko je privozil na neki ovinek, približno 100 metrov pod Trstenikom, je izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je zdrvel s ceste in zavozil na neki travnik. Po skoraj dvajsetih metrih divje vožnje se je avtomobil končno zaletel v drevo. Oba potnika sta se ranila in pobila. Nekaj časa potem so na kraj nesreče prihiteli bolničarji RK in Jeusciga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi ran in udarcev po zatilju, levem sencu, po levi obrvi in desni podlakti. Jeuscig se je pobil tudi po glavi. Sele dve uri kasneje se je tudi Tron odločil in v bolnišnici zaprosil za zdravniško pomoč. Pri nesre. či se je ranil in pobil po čelu, po levem uhlju, levi roki in kolenu. Nudili so mu prvo pomoč in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v enem tednu. Požar v čevljarnici V majhni čevljarski delavnici v veži stavbe v Ul. Trento 5, je predvčerajšnjim zvečer nekaj minut po polnoči izbruhnil silovit požar, ki ga je povzročil kratek stiik. Na kraj požara so prihiteli gasilci, katere so poklicali stanovalci in začeli takoj gasiti požar. Ko so prišli gasilci je bila majhna delavnica že polna dima in preden so gasilci opravili svoje delo, so se morali truditi skoraj dve uri. Žal je požar uničil skoraj vse, kar je bilo v čevljarski delavnici. Zgorel je čevljaski stolček in mizica, usnje in precejšnje število čevljev, ki jih je bilo treba še popraviti. Skupna škoda, ki jo je povzročil požar, znaša 150.000 lir. izmed strokovnjakov za gradnjo ladij v CRDA podal zelo zanimivo Izjavo o modernizaciji gradbenega postopka in o dokih za gradnjo cistern. Z novim dokom ne bodo več ladij splavljall na tradicionalni način, ki prinaša določeno mera tveganja, ampak bodo v dok spustili vodo, da bo ladja zaplavala. Dok je tako velik, da bodo mogli graditi tudi do 140.000-ton-ske cisterne, se pravi največje tovrstne ladje na svetu, ki bodo merile v dolžino blizu 250, v širino pa 55 metrov. V elektromehaničnih obratih je zagotovljeno delo za omejeno dobo; ko bodo potekla sedanja naročila, pa bodo zašli v krizo z naročili, ker obstaja huda mednarodna konkurenca. Livarna SAFOG se bori s hudimi težavami, ker zaradi krize tekstilne industrije ni povpraševanja pa tekstilnih strojih, ki jih izdeluje livarna; pa tudi na Inozemskih tržiščih se slabo uveljavlja zaradi močne konkurence. Nekoliko bolje se prodajajo jeklene zlitine. Razmere so neprimerno boljše v manjših metalmehaničnih delavnicah; tako bodo v podjetju za izdelovanje industrijskih hladilnikov po vsej verjetnosti namestil! novo delovno silo. V mejah normalnosti se suče proizvodnja v kemičnem kakor tudi v lesnem sektorju; kar zadeva lesno industrijo bi mogli pripomniti le to. da se opaža pomanjkanje naročil pohištva, kar odraža predvsem stagnacijo v gradbeništvu. Tekstilna industrija je v mesecu Juliju nekoliko na boljšem, saj so v podgorski obrat sprejeli na delo nekaj desetin delavk, odpuščenih pozimi ln spomladi. Vendar pa Je v obratih Cotonificio Trlestlno v teku obsežna proizvodna preosno-va; predilnico v Ronkah so zaprli v začetku avgusta, tkalnico pa nameravajo zapreti kasneje. Razen 60 delavcev in uradnikov bodo vse ostalo osebje zaposlili v podgorskem obratu. Kriza v tekstilni industriji se pojavlja samo v proizvodnji bombažnih tkanin, medtem ko se normalno proizvajajo tkanine iž umetnih vlaken. Izboljšanje so zabeležili v proizvodnji gradbenega materiala, ker obstajajo možnosti prodaje blaga izven meja naše pokrajine. O po-r.ehanju krize pa, seve, ne moremo govoriti toliko časa, dokler se ne bo zboljšal položaj na domačem tržišču. Težave Je premostilo tudi prevozništvo, medtem ko je prehranjevalna industrija v zastoju, kot vsako poletje. Pristanišče Porto-rosega je v mesecu juliju služilo skoraj izključno samo za razkladanje blaga. V tem mesecu so raz- ložili 74.000 ton; med drugim so skozi tržiško pristanišče pripeljali gorilna olja za termično električno centralo ENEL, pri kateri so gradbena dela prešla v zaključno fazo. Danes zopet dražba v mestni zastavljalnici V mestni zastavljalnici v Ul. Carducci v Gorici so tudi zaključili s poletnimi počitnicami lin danes z začetkom ob 9.30 bo zopet dražba zastavljenih predmetov, ki so zapadli do 31. julija letos. Med tem se je morda kateremu zastav-Ijalcu posrečilo, da je rešil svoje zastavljene predmete, da ne pridejo na dražbo. Prodajali bodo navadno blago in dragocenosti. Kot je prišlo že v navado, bodo prodajali tudi novo blago, ki so ga dali na dražbo tigovcl. V mesecu avgustu prisodili 492 glob V mesecu avgustu so mestni stražniki prisodili 492 glob, ln sicer 474 kršilcem zakona o cestnem prometu, 5 kršilcem pravilnika mestne policije, 4 pravilnika o delovanju trgov, 3 pravilnika poljskih stražnikov, 3 pravilnika o gradbeništvu, 2 pravilnika o javnih napisih, 1 pravilnika o kreta-nju psov. Psoderec Je v tem mesecu zajel 27 psov, ki so se klatili po mestu brez nagobčnika. Seja občinskega odbora v Gorici Sestal se Je odbor gorlške občine, ki nadaljuje svoje upravno delu v pričakovanju izvolitve nasledstva Razpravljal Je o osebnih zadevah, Javnih delih ln financah. Na predlog odbornika za osebje Agatija Je odbor potrdil prednostno lestvico otroških vrtnaric za leto 1965-66; izvršni odbor Je potrdi! lestvico od lanskega leta. Na predlog odbornika za šolstvo Lo-dlja so sklenili potrošiti 340.000 lir za nakup omar, ki Jih potrebujejo nekatere šolč. Na predlog odbornika za Javna dela Lupierija so cdobril; strošek za popravilo ulic Colonia ln Puccini ter Duše; strošek 1.9 milijona lir. Odbornik De Simone Je poroča! c finančnih zadevah; mestnim podjetjem sd izplačali 5 milijonov lir. Sejo Je vodil podžupan Lupieri. Sestanek pevcev p. d. Briški grič Odbor prosvetnega ara tva »Briški grič« iz štsverjana sporoča vsem pevkam in pevcem, da bo v petek 10. septembra točno ob 20.30 pri Rejevih sestanek, na katerem se bodo pogovorili o pričetku pevskih vaj. .......umil............................................im..umu.mirnim.im PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE ZA MESEC AVGUST Na goriškem sektorju 250.000 prehodov v maloobmejnem in mednarodnem prometu Lastniki propustnic obeh držav opravili 169.194 prehodov, lastniki potnih listov pa 82.444 Maloobmejni promet na goriškem mejnem sektorju je v mesecu avgustu zabeležil 169 825 prehodov italijanskih in jugoslovanskih imetnikov propustnic. Na mednarodnem prehodu pa so s potnimi listi zabeležili nadaljnjih 82.444 prehodov italijanskih in inozemskih državljanov. Skupno je bilo na celotnem sektorju v okviru maloobmejnega ter mednarodnega prometa 252.269 prehodov. Z raznovrstnimi propustnlcami so italijanski državljani opravili 79.631 prehodov, jugoslovanski pa 86.194. Razdeljen na posamezne vrste propustnic Je bil promet tak-šenle; italijanski dvolastniki 3.037, jugoslovanski dvolastniki 11,47§ prehodov; navadne propustnice: italijanski državljani 74.712, jugor slovanski 70.704 prehodov; posetv ne propustnice: italijanski državljani 1.828, jugoslovanski 195 prehodov; izredne propustnice: italijanski državljani 54, jugoslovanski 44 prehodov; s tranzitno propustnico so jugoslovanski državljani v Brdih opravili 3.775 prehodov. Z navadnimi propustnicami so po navadi jugoslovanski državljani opravili več prehodov kot italijanski. V tem mesecu se je to razmerje nagnilo v korist italijanskih imetnikov propustnic. Razlogov za IIMIIIIIIIItlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIItllllimilllllllllllllllMllIlllllllllllinilMinititllMUlMIIIIIIfllllllMIIIIIIIIIIIMUlI S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Začeli bodo s pripravo načrta za avto cesto Proučevanje šolskih zadev z goriško občino Pod predsedstvom dr. Chlenta-rollja je imel pokrajinski odbor pretekli torek svojo običajno tedensko sejo v pričakovanju, da ga nadomesti novi odbor, ki naj bi ga izvolili na prvi seji pokrajinskega sveta. Kot je znano tri mesece po volitvah še niso sklicali take seje, ker se tri zainteresirane stranke še niso sporazumele glede sestavu odbora levega centra, ki naj bi prinesel tudi v pokrajinsko upravo nove ljudi in nov program. Na seji so proučili in odobrili več ukrepov glede podpor ln pokrajinskih financ. Obravnavali so tudi odnose med upravo državnih cest (ANAS), vojaškimi oblastmi in inž. Maternlnijem s tržaške u-nlverze v zvezi s pripravami načrta za priključek avto ceste Vil-lesse — Gorica, ki naj bi ga v kratkem začeli izvajati. Pokrajinski odbornik Fecorari pa Je poročal o svojih razgovorih s predstavniki občinske uprave v Gorici gle- de na ubikacljo sedežev za nekatere srednje šole; razpravljali so ludi o delovanju strokovnih tečajev zn gojence pokrajinske gluhonemnice v Gorici. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE tSpremcmba urnika za izlet na Štajersko Udeležencem izleta na Štajersko, ki bo v soboto 11. in nedeljo 12. septembra sporočamo, da bo od-hod avtobusa z zgornjega Oslavja ob 4. zjutraj, avtobus bo takoj nato pobral izletnike izpred kostnice na Oslavju ter bo peljal v Sovod-nje, kjer bo odhod (pred cerkvijo) od 4.20, v Standrežu (na trgu) bo odhod ob 4.30, iz Gorice s Travnika pa bo odhod točno ob 5. uri. Vsem izletnikom priporočamo, da se ravnajo po navedenem urniku za odhod in programu na izlet. takšno stanje Je več: predvsem so bile velikošmarenske počitnice, ko je pri nas v navadi, da se odpravljamo zdoma. Mnogi so izkoristili propustnico za krajša letovanja v jugoslovanskem pasu. Po drugi strani se je število prehodov jugoslovanskih državljanov nekoliko zajezilo zaradi deviznih sprememb in gospodarske preosnove. Ne prav nazadnje pa Je na zmanjšanje priliva Jugoslovanskih imetnikov propustnic vplivajo tudi dejstvo, da so bili na letnih počitnicah pri morju ali v hribih in zategadelj niso upajo, da Je odlog le kratkega značaja. Trije ranjeni pri trčenju skuterjev Prejšnjo noč okrog 0.15 ure »e jc peljal 16-letni Silvam Prev a-to. doma iz Gorice Ul. Mamell 6 l lambreto 125 lz Ul. Boccacc‘o proti Ul. Oberdan v Gorici. Ko je prečkal križišče pred pošto, pa je privozil po Korzu Verdi z vespo 125 24-letnl Gianfranco Gru-sovln Iz Gorice Ul. Michaelstftd- izkoristili mesečnih prehodov v ter 3 'tl Je lmel na zadnjem se- avgustu. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Gorici Sola Glasbene Matice v Gorici začenja s svojim rednim poukom v ponedeljek 13. septembra. Vpisovanje v Gorici, Ascolijeva ulica 1, bo trajalo od ponedeljka 6. do sobote 11. septembra vsak dan od 10. do 12. ure, V Steverjanu bo vpisovanje jutri, 10. septembra od 18. do 20. ure v prosvetni dvorani na Valerišču. Vpisovanje v slovenske osnovne šole dežu 25-letnega Sergia Bertonija iz Gorice, Ul. Ascoll 16. Ker Prevlato na križišču ni dal prednosti Grusovinu, sta obe vozili trčil) in vsi trije potniki so padli ter se pri trčenju ranili. Z avtom Zelenega križa so jih odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so Previatu ugotovili rano na lasišču ter so mu nuditi pomoč s prognozo 7 dni. Grusovin sl je zlomil levi mezinec ter dobil poškodbe po rokah in nogah ter se bo moral zdraviti 10 dni. Ber toni se je udaril po licu in okrog očesa ter se odrgnil po stegnu. Okreval bo v 10 dneh. Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji lz Ul. Sauro, ki so ugotovili le manjšo škodo na o-beh vozilih. Didaktični ravnateljstvi za slovenske osnovne Sole za Gorico in Do- CORSO. 17.30: «Accadde in estate«, Mauren 0’Hra in R. Brazzi. Ameriški cinemascope v barvah. VERDI. 17.15: »Una vita alla rove-scia«, C. Denner in A. Gaylor. Cmobeli francoski film. MODERNISSIMO. 16.00: «L’uomo che non voleva uccidere«, J. Mur-ray in G. Varsi. Cmobeli ameriški film. VITTORIA. 17.30: «Caccia al ladro«, Cary Grant in Grace Kelly; ameriški barvni film. CENTRALE. 17.00: «Ballata selvag-gia«, Gary Cooper in Barbara Stanwick. Cmobeli ameriški film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je v Gorici odprta lekarna San Giusto, na Korzu Italia 244 - tel 35-38. berdob sporočata, da se bo začelo vpisovanje otrok v te šole dne 16. septembra ter bo trajalo do vključno 27. septembra. Staršem se priporoča, naj vpi-š«'Jg svoje otroke že takoj v začetku da bodo učitelji lahko pravočasno naročili učne knjige in druga učila ter jih dobili do začetka pouka, ki Je določen za 1. oktober. Nogometaši iz Štandreža se pripravljajo na sezono Prea kratkim je imel odbor športnega društva Juventlna v Staridrežu sejo, na kateri so proučil. razne zadeve društva. Ugotovili so, da se nogometaši že redno pripravljajo na novo nogometno sezono, ki se bo pričela v začetku oktobra. V društvo so pri tegnll. še nove mlade člane in do-do z njimi pomnožili vrste podmladka. Nameravano srečanje z nogometno ekipo lz Domžal, ki bi se moralo vršiti prihodnjo nedelo v Domžalah, so morali odložiti, ker so nastopile nekatere tehnične o-vire. Vsekakor pa se bo r.o srečanje Izvedlo ln domači športniki TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 24,2 stopinje ob 13.15 in najnižjo 14,8 stopinje ob 4.50 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 80 odst. ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK (ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IIHIinilllllllnilll||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||iž||||||||||||||||||t||||||||||||||||||||||||||||||||||||H|||||||||||||lllllllimilllMIIIIIHIIIMIUMMMII| V SOBOTO IN NEDELJO, 11. IN 12. SEPTEMBRA Najdeni predmeti Na poveljstvo mestnih stražnikov v Gorici so pošteni najditelji prinesli naslednje najdene predmete: žensko zapestno uro, zlato verižico, tri poročne prstane, bankovec, denarnico z vsoto denarja, žensko torbico z italijanskim in inozemskim denarjem, žensko torbico z denarjem, žensko ln tri moška kolesa, žensko obleko, žensko Jopico, zavoj oblačil, dežni plašč, svileni foulard, odejico, vžigalnik, ključ. Lastniki naj se priglasijo na po-veljstvu v Mazzinijevi ulici Svečanosti v Novi Gorici Mednarodni folklorni festival 0b današnjem občinskem prazniku v Tar centu z udeležbo 5 držav Sodelujejo Avstrija, Švica, Jugoslavija (Beograd), Holandska in Italija V soboto In nedeljo 11. in 12. septembra bo v Tarčentu prvi mednarodni folklorni festival, na katerem bodo sodelovale folklorne skupine iz Avstrije, Švice, Jugoslavije, Nizozemske, Italije ter izven programa tildi skupina z narodnimi pesmimi iz Indonezije; Jugoslavijo bo zastopala sšuplna !z Beograda. Festival prirejata pokrajinska turistična ustanova in ENAL iz Vidma. V soboto zvečer ob 21. url bo otvoritev prireditve, v nedeljo popoldne ob 16.30 bodo skupine šle v povorki po mestnih ulicah. deljo ob 21. url. Za zaključek prvega mednarodnega festivala bodo ob 23.30 prižgali umetne ognje. Nezgoda šoferja iz Ščednega Ko je prejšnji večer okrog 23. ure 27-letni Hadrijan Mikluž, doma iz Ščednega št. 24 hotel zapreti dvoriščna vrata pri podjetju Polet-tt, kjer je zaposlen kot šofer, se je ranil z železom, ki služi kot notranja opora vratom. V goriški civilni bolnišnici so mu ugotovili rano na lasišču ter so mu nudili Nastopile bodo na prostem v ne- prvo pomoč. Okreval bo v 10 dneh. Slavnostna seja občinske skupščine Zvečer akademija Goriškega gledališča Občina Nova Gorica slavi danes svoj občinski praznik. Ob tej priliki bo imela občinska skupščina slavnostno ln delovno sejo, ki se začne ob 8.30. Na sporedu Je slavnostni nagovor ter izvolitev delegacije, ki bo ponesla venec k spomeniku padlih v Novi Gorici. Ob 9. url se bo začela skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, za katero je piedložen obsežen dnevni red o važnih vprašanjih. Zvečer ob 2u. url bo v veliki sejni dvorani skupščine Nova Oorica slavnostna predstava, ki Jo bo Goriško gledališče priredilo v počastitev občinskega praznika. Ob letošnjem občinskem prazni- ku so v Novi Gorici izročili namenu dva pomembna javna objekta: v Šempetru so otvorlll novo moderno šolsko poslopje, v Novt Gorici pa so šolslro poslop*e nadzidal! ln razširili. Slovenska prosvetna zveza prireja v nedeljo 13. septembra enodnevni avtobusni izlet v Kobarid in na Vrsno, kjer bodo odkrili spominski plošči Andreju Gabrščku ln dr. Antonu Gregorčiču. Vpisovanje samo še danes v uradu SPZ, Ascolijeva ulica 1, telefon 24-95. MEDNARODNI NOGOMET za medcelinski pokal Independiente razočaral Zmaga Interja s 3:0 (2:0) Gole so dosegli Peiro in Mazzola (2) - 15. t.m. povratna tekma GOLI: v 3’ p.p. Peirb, v 23’ Mazzola; v 15’ d. p. Mazzola. INTER: Sarti, Burgnich, Facchet-ti; Bedin, Guamieri, Picchl; Jair, Mazzola, Peiro, Suarez, Corso. INDEPENDIENTE: Santoro, Navarro, Pavoni; Ferreiro, Acevedo, Guzman; Bemao, Mura, Robriguez, Savoy, Rolan. SODNIK: Kreitlein (Z. Nemčija). KOTJE 4:4. GLEDALCEV 65.000. •iai iiiiiiiiiiiai laiimiMiif iiiiiiii um iiiiiiiiiiitiiiiiiiiifi PIA VANJI Svetovni rekord štafete Y. Nemčije Dva nova italijanska rekorda BERLIN, 8. — Plavalci Vzhodne Nemčije so danes zabeležili nov svetovni rekord na 4x200 jardov prosto. Nemška štafeta je progo preplavala v 8’07”3. Prejšnji rekord je pripadal od 1. avgusta z 8’08”3 Zahodni Nemčiji. * * • CATANIA, 8. — Carmen Longo je danes z 2’54”7 Izboljšala italijanski državni rekord na 200 m prsno, ki Je z 2’55”1 pripadal Marcellinijevi. Na mednarodnem plavalnem mitingu v Catanii je italijanska reprezentanca izboljšala v štafeti 4x100 v štirih slogih za ženske državni rekord. Italijanska štafeta je zabeležila čas 4’50’’7, medtem ko je bil prejšnji rekord, ki Je pripadal od mitinga za «Trofejo šestih narodov,) v Rimu pravtako reprezen-tančni ekipi, 4’53”7. MILAN, 8. — Inter je danes z lahkoto odpravil južnoameriškega prvaka Independiente z rezultatom, ki skoraj ne potrebuje komentarja. Dva gola v prvem polčasu in tretji v drugem je rezultat, ki si ga niti najbolj vroči navijači italijanskega in evropskega prvaka niso pričakovali. Toda resnici na ljubo je treba povedati, da bi bil lahko plen še obilnejši v korist Interja. Argentinsko moštvo je namreč le redkokdaj zaslužilo to ime. Igralci so bili, razen v redkih trenutkih, zmedeni in brez jasne ideje. Njihova igra je bila milo rečeno naivna, njihove poteze pa skrajno nelogične in zato neučinkovite. Jasno je, da zaradi tega niso mogli resno ogrožati Sartija, ki je posegel v akcije le malokdaj. Argentinci so sicer uvodoma pre. šli v napad, a Italijani so jim prestregli žoge in jih pošiljali v nasprotno smer. V 3’ je Picchi usta-vil prodor in je žogo predložil Sua-rezu. Ta jo je podal Jairju, ki mu jo je nemudoma vrnil. Suarez se je vrinil med branilce nasprotnega moštva in je žogo predložil prostemu Peirbju, ki jo je brez oklevanja spravil mimo Santora v desni kot mreže. Gostje so se večkrat poslužili grobosti, a vseeno niso dosegli rezultata, ki so ga pričakovali. V 20’ so imeli edinstveno priložnost, vendar je Mura ni znal izrabiti. V 23' je Peirb izvedel hiter pro-dor in ko Je bil skoraj na out črti, je žogo predložil na sredo kazenskega prostora. Vratar je žogo zgrešil, kot je zgrešil Jair. Sele Mazzola je izrabil priložnost in je po kratkem predložku nasprotnega branilca poslal usnje v nezavarovano mrežo. V 40’ nova priložnost za Inter: Peirb je silovito poslal žogo proti mreži, a ta se je odbila od prečke in rešila Santora nove nevšečnosti. V drugem polčasu so Argentinci skušali preurediti vrste. Igralci Interja pa jim niso dopustili in če-prav so se gostje večkrat prikazali pred mrežo Sartija, so redkokdaj streljali. Poskušali so tudi od daleč, vendar so njihove žoge skoraj vedno končale v rokah... navijačev na tribunah. V 15’ pa jim je Mazzola še enkrat prekrižal račune in jim je s tretjim golom dneva zadal poraz, ki ga morda oni niso pričakovali. Vsaj v taki meri ne. Lahko bi ta dosegel še večji obseg, vendar v tem delu ne Jair, ne Mazzola, ne Peirb in ne Corso niso našli prave poti do mreže, pa čeprav so jo do zaključnega žvižga vztrajno iskali. DANES V ATENAH Slovesen začetek Balkanskih iger ATENE, 8. — Danes so odpotovali v Atene jugoslovanski atleti in atletinje, ki se bodo udeležili 24. balkanskih iger. Na letošnji izvedbi bo nastopilo nad 320 predstavnikov in predstavnic Romunije, Bolgarije, Grčije, Turčije m Jugoslavije. Jutrišnji svečani o-tvoritvi, ki se bo začela z defi-lejem, bo prisostvoval grški kralj Konstantin. Balkanske igre se bodo začele s tradicionalnim maratonskim tekom, ki bo na klasični 42.105 km dolgi progi od Maratona do Aten. BOKS RIM, 8. — Vodstvo družbe ITOS je javilo, da je boksarski miting, ki bi moral biti 24. septembra, odložilo na 1. oktobra. Med tem mitingom bo tudi dvoboj za evropski naslov med Ninom Benvenutijem in Spancem Folledom. 1,111............................. KOŠARKA PO LETIH PRIČAKOVANJA Bor ustanovil košarkarski odsek Nocoj sestanek mladih ljubiteljev te panoge Po večletnem zavlačevanju ln velikem zanimanju Je končno športnemu združenju Bor uspela ustanovitev košarkarskega oddelka, ki Je za sedaj med našo mladino nedvomno najbolj priljubljen šport. To dolgo zavlačevanje pa je bila posledica pomanjkanja kadrov. Vsi namreč vedo, da Je Bor zelo mlado društvo in ima pri svojem udejstvovanju veliko problemov, med katerimi je najbolj pereč primanjkovanje ustrezne dvorane, ki bi lahko zadostovala vsem trem že obstoječim sek- Zgoraj INTER: Sarti, Facchetti, Guarneri, Bedin, Burgnich, Picchi, Jair, Mazzola, Peirb, Suarez in Corso. Spodaj INDEPENDIENTE: tehnični vodja Manuel Giudice, trener Gonzales Garcia, Guzman, Santoro, Ferreiro, Avallay, De La Mata, Acevedo, Navarro, Bemao, Mura, Savoy in Decaria cljam za njihove treninge. Vodstvo združenja sl Je zavihalo rokave in letos bomo tako lahko z zanimanjem sledili borbi slovenskih fantov pod koši v italijanskem prvenstvu. Odbor društva je namreč sklenil, da se moštvo vpiše v promocijsko ligo. Pe-torka, katero bo treniral novopečeni trener Branko Lakovič, je kolikortoliko vigrana. Nastopila Je že na lanskem športnem tednu ln ja zasluženo zasedla drugo mesto. Ta ekipa bi za letošnje prvenstvo tvorila jedro sekcije. Ne smemo pa misliti, da se bo delo ustavilo pri tem rezultatu. Vodstvo-,J«, namreč sklenilo, da bo že danes sklicalo in pozvalo vse. ml&fiijjce, ki mislijo sodelovati v tej panogi, Te sile bodo za prihodnje leto tvorile juniorsko ekipo. Za sedaj poziva sekcija vse mladince rojene med 1946. in 1950. letom, da se udeležijo današnjega sestanka, ki bo ob 18. uri na stadionu Prvi maj, Vrdelska cesta 7. Novoustanovljenemu odseku in mladim članom želimo obilo uspeha v zelo težki košarkarski areni. Prepričani smo, da bodo slovenski košarkarji uspeli v svoji panogi, tako kot so že želi obilo uspehov odbojkarji, namiznoteniški igralci in atleti. Ker pravi star pregovor, da je vsak začetek težak, mora slovenska javnost ta novi odsek podpreti. In to kljub temu, da ne bomo v prvih letih brali o velikih uspehih in zato bo že najmanjši podvig vse veselo razveselil, da ne rečemo presenetil. Borovi košarkarji srečno poti f. v. S D BREG vabi vse nogometaše, da se udeleže rednih treningov, ki bodo pod vodstvom g. Vec-chieta ob sredah ln petkih ob 17. uri na igrišču pod Dolino. Priporočamo točnost. VESTI S PRIMORSKEGA Koper v Kranju ni razočaral Začetek prvenstva v republiški rokometni ligi čeprav so nogometaši Kopra ln Gorice v nedeljo ostali praznih rok, je v obeh taborih morala na dokajšnji višini. Gorica je namreč prav dobro igrala v Celju in je šele v zadnjih minutah prejela zadetek. Minimalni poraz proti moštvu, ki sodi med favorite letošnjega prvenstva, predvsem pa seveda dobra igra, sta jasen znak, da so bile neutemeljene govorice o slabi pripravljenosti Goričanov. Zato lahko z zanimanjem pričakujemo prihodnje nastope Nove Gorice. _______ Koper je doživel v Kranju pri- čakovani poraz, vendar ni razočaral. Dosegel je dva prav lepa zadetka, medtem ko so vsaj trije zadetki Triglava plod grobih napak obrambe. Rezultat 2.4 je časten in nogometaši Kopra so sklenili, da bodo odpravili še nekatere napake, zaradi katerih jim je u-šla točka v Kranju. Predvsem bodo na treningih posvečali vso pozornost ostrejšim startom in večji hitrosti posameznih nogometašev. To velja predvsem za obe krili, ki nista znali v nedeljo v Kranju izkoristiti številnih lepih žog, podanih od krilske vrste ali od soigralcev v napadu. V zahodni skupini republiške lige je Slavija gladko premagala Izolo z 2:0. Rezultat pomeni majhno presenečenje, saj se je Izola skrbno pripravljala na prvenstvo, po drugi strani pa je Slavija po splošni sodbi slabša kot lani (med drugim je v pripravah na prvenstvo izgubila na lastnem igrišču s kranjskim Triglavom z 0:5). Res pa je. da imajo Izolčani nekaj težav z igralci, ki bodo trajale najbrž še nekaj tekem. Najbolj ugodno je presenetilo od vseh primorskih klubov ajdovsko Primorje, ki Je na domačem igrišču premagalo Kamnik z 1:0. Ajdovci so sicer zakasnili v pripravah, vendar jim je kljub temu uspelo osvojiti dve dragoceni točki. • • • Prvenstvo se Je začelo tudi v republiški rokometni ligi. V Kopru sta se pomerili ženski ekipi Luke Koper in Pirana. Pirančan-ke so slavile visoko zmago 13:3 in bržkone bodo tudi letos glavni favoriti za naslov republiškega prvaka. Presenetila je ekipa Tekstilne tovarne v Ajdovščini, ki letos prvič nastopa v republiški ligi. Premagala Je namreč ekipo Selc z 10:5. V moški ligi so igralci Partizana gostovali v Ormožu in premagali tamkajšnje moštvo, ki letos prvič nastopa v republiški li- MOTOCIKLIZEM V TRŽIČU, 19. l-m- * v Nove prijave za Grand Prix Jugoslavije v moto-crossu TRŽIČ, 8. — Pokrovitelj letošnjega Grand Prixa v moto-crossu Ljubelj 1965, ki bo 19. tm. je turistično in avtobusno podjetje <:Kornpas» - Ljubljana. Tekmovalna proga za letošnji nhstop je preurejena in je neico-liko daljša ln zahtevnejša od prejšnjih ter bodo na njej morali tekmovalci pokazati vse svoje sposobnosti in znanje. Sovjetska Avto-moto zveza je te efonično obvestila prireditelja, da se bodo njihovi tekmovalci u-de ežili dirke 19. septembra 1965. Pr javili so sledeče tekmovalce: v kat. 250 ccm: Andrias Kljainš, Andrej Dežinov (oba tekmujeta na motorju češke proizvodnje cZ), v kat. 500 ccm: Aleksander Ja-kovljev in Jurij Matvejev (prav tako na motorju CZ 350 ccm). Prispela je tudi dokončna pri-Java tekmovalcev iz Madžarske. Imen zaenkrat niso sporočili. Objavili jih bomo v naslednji številki informativnega biltena. Vstopnice za prireditev bomo dali v predprodajo po znižani ceni, in sicer za odrasle din 300, na dan prireditve din 500. Otrosomo igrali po podeželju. Avgusta — dopust. Jasno, odšla bom v Zelenino, do tam mi pač dopušča žep. Vse že vidi vnaprej: razgovore o tem, da so dušeni zrezki najboljši za dieto, nabirala bo črvive gobe, nekdo se ga bo napil in povzročil škandal in vsi bodo tako preživljali dopust. Zvečer križanka iz Ogonjka — in dvajset ljudi se bo trudilo —■ kateri mineral ima sedem črk in se pričenja s črko «b»... In najbrž mi bo pričel dvoriti inštruktor pokrajinskega oddelka za ljudsko prosveto ali administrator kluba ali pa kak sodelavec lokalnega časnika. Težko mi bo, ne bom ga vrgla iz sobe, potem pa bom tulila in si pudrala objokani obraz. Nasploh, kaj žalostno... Volodji je odgovorila: «Dobro, pojdiva«. Kaj misliš, naj oblečem plašč ali površnik?« »Površnik. Prvič ti bolje pristaja in drugič je zunaj že zelo toplo. Kaj do danes sploh nisi šla ven?« «Bila sem zunaj, toda ne spominjam se, ni me zanimalo...« Na cesti je bilo svetlo in veselo. Mokri pločnik se je bleščal. V kioskih so še bili obledeli papirnati cvetovi, toda med njimi so že mežikali šopki vijolic, obrizgani z vodo. Tanečka Je kljub temu hodila žalostna. Zdelo se ji je, da jo je Volodja povabil samo zato, da bi jo žalil. Dokazati mi hoče: dobrika se mi, da bi vse pozabila. Glej, tako pa že ni! Morda so bila v mehi nekakšna čustva do njega, toda to Je že davno minilo. Na vsak način mu je hotela reči nekaj zlega. «že dolgo se nisva videla. Kako živiš? Ali, da govorim na tvoj način, dobro služiš?« «Malo manj kot slabo. Ne gre mi od rok. Naslikal sem portret vodilnega uslužbenca industrije žuravljeva, pa so ga odstavili. Pravijo, da se zdaj ukvarja z lokalno obrtjo, ki izdeluje pisarniške sponke. Za njegov portret pa mi ne dajo niti deset rubljev.« «Ali si zelo prizadet?« «Na splošno ne. Dobro, da so odstavili Žuravljeva«. «Kaj pa pravzaprav sploh počenjaš?« «Pred kratkim sem napravil pano za klub nameščencev živilske industrije. Upam, da bom prejel še kakšno naročilo v tem smislu...« «To pomeni torej, da deluješ kakor prej. Kaj pa počenja Saburov?« ((Slikarstvo. Predvčerajšnjim sem bil pri njem. Kaže, da so prišli iz društva k njemu in mu sporočili, da bodo vzeli dve njegovi stvari za razstavo. Povedal mi je, da so izbrali najslabše. Kljub temu pa je to dobro znamenje, prav veseli me...« «Cudno. Dokazoval si mi prej, da je shizofrenik.« Volodja ni odgovoril. Pred nima je šel parček, že po kretnjah je bilo videti, da sta zaljubljenca, ki imata buren pogovor. Volodja se je nasmehnil : «Midva pa greva kakor starčka, ki praznujeta zlato poroko.« «Ne zdi se mi. Mene osebno to ne spominja na nič.» «Toda jaz se marsičesa spomnim... Sploh pa, to ni bistveno. Saburov je naslikal nov portret svoje šepave žene — to pot v rožnati jopici.« «Ali ti ni bil všeč?« «Nasprotno, všeč mi je bil. Toda kaj takega ne bodo sprejeli na razstavo.« «In tvoj zaključek?« «Enak ničli, če pa hočeš, zaključek je ta, da sem jaz šušmar. Toda to pa ni več novo.« ((Dokazoval si mi, da vsi šušmarijo. Odkod tebi naenkrat tako skromen ton?« «Ne vem.« ((Nenavadno, da ne ženeš stvari na ostrino. Ne spoznam te več.« ((Pogosto sam sebe ne spoznam. Nekoč mi je oče pravil, da sem skrenil s poti, toda tudi po tej poti ne hodim. Prav tako sem si mislil, da ne hodim po njej. Izkazalo pa se je, da sploh nikjer ne hodim. Sploh pa je to nezanimiv predmet za pogovor, zlasti ob tako lepem dnevu... Pripovedujejo, da si igrala Ofedijo.« «Da, in to slabo.« «Savčenko je bil navdušen, pripovedoval je, da si bila ginljiva, prav takšna, kakršno si je Ofelijo zamišljal.« ((Seveda, njega je lahko navdušiti. Zato, ker sem igral® zares slabo. Toda, bilo je že tako — nisem se mogla vživeti v vlogo... Ti pa si prej vedno govoril, da vse to ni važno in si se mi posmehoval... No, kako pa zdaj misliš: ali je vse to umetnost?« «0 tem sploh nisem razmišljal. V glavnem sem razmišljal o tem, da v meni umetnosti ni in to je, oprosti, dejstvo. Ali mi niso dali niti kopejke talenta ali pa so mi dali petak, jaz pa sem ga zaigral že v prvi predsobi. Kaj bi govorila ° tem?... Rajši poglejva najina zaljubljenca — uspejo jima Je že, da sta se skregala — ona je stekla na drugo stran, on Pa je šel za njo in spet sta pred nama.« «Reči hočeš, da Je zmagal on.» «Ne, toda na tej strani je sonce. Tudi Sonja in Savčenko sla se prepirala in pomirjala — ves čas.« «Ali se bo poročila z njim?« «Ne .odpotovala je v Penzo. Seveda, prepirala pa se bosta in pomirjala v pismih. Očetu je brez nje zelo dolgočasno...* «Kaj pa zdravje tvojega očeta?« »Zadnja dva dni nekoliko bolje. Toda zdravniki so črnogledi. Po mojem ga vzdržuje samo volja — za sleherni dan posebej se bori.« «Ti imaš čudovitega očeta in to veš.» «Vse to vem, Tanečka. Celo to, o čemer nikoli ne govorim * Njegov glas je bil tako žalosten, da se je Tanečka vznemirila. Ni lepo, da ga ves čas zbadam. Ni si več podoben, ne spakuje se in ne govori aforistično. Zares, njemu je zelo hudo. Kakor meni... (Se nadaljuje j UREDNIŠTVO- TRST — UL MONTECCHI fl II TELEFON 93-808 In 84-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 • H. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST —- UL. SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej, četrtletna 2 250 lir polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50.- din, mesečno 1.000.- in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg VI., te: fon 22-207 tekoči račun pri Narodni n»nirt v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške In gorlške pokrajine s« naročajo pri upra — iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Soclett Pubblicitk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ________