7
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Vladni list „Wien. Ztg." je zadnji dan preteklega leta oznanil oklic denarstvenega ministerstva, da se izdajo nove državne obligacije po 50, 100, 1000 in 10.000 gold., v ktere se morejo zamenjati druge stare. Od novih obligacij po 50 gold. se plačujejo obresti za celo leto skupaj, od viših pa vsacega pol leta.
—  Zbornica gosposka, v kteri je večina po kolovodji svojem grofu Antonu Auerspergu na vrat na nos sklenila medverske postave, se obotavlja s sklepom o porotnih sodbah zarad tiska (Časnikov in knjig) že tako dolgo, da je neki sveta jeza zgrabila ministra pravosodja dr. Herbsta in da žuga z odstopom, ako zbornica ne reši že dolgo zavlečene osnove. Sliši se zdaj, da 20. dne t. m. se zbornica vendar loti te postave!
—  Časniki pruske vlade tako zabavljivo pišejo o avstrijski vladi, kakor 1866. leta pred začetkom vojske.
Cesko. Iz Prage. Leto je preteklo, in še smo tam, kjer smo bili. Čenčalo se je veliko, da se odpravi obsedni stan, da se prične sprava z nami, da je ta posel državni kancelar Beust na-se vzel, da je bil za-tega del dr. Rieger v Beču itd.; al vse to so le prazne govorice, to pa je žalostna resnica, da še zmiraj v ječo zapirajo vrednike  in jih kaznujejo z visocimi globami!
Ogersko. „Slovenske Novinv" pripravljajo Slovake na volitve v novi deželni zbor ogerski. Volilce opominjajo, naj se ne dajo motiti z vinom, medenimi besedami in bankovci desetaki. Crno naj jim bode lice — pravi — kdor se da po tacih zvijačah zapeljati, da voli sov* ražnike slovenskega naroda! — Deakova stranka že dela na vso moč, da bi si spet ohranila večino v zbora; prav „zlat dež" — pravi — se že zliva po deželi, da se podkupijo glasovi za to stranko.
Francozko. Iz Pariza. Ob novem letu je po navadi sprejel cesar Napoleon poročnike druzih vlad in jim upanje razodel, da bode 1869. leto vkljub vsem težavam tako, kakor 1868. mirno preteklo, ker svet potrebuje miru. — Napoleon je tedaj miroljuben ali se saj tacega svetu kaže. Al kteri vladar danes ve, kaj bode jutri? Res se je s tem, da pridejo turško-grške homatije pred vladarski zbor v Pariz, oblačno politično nebo nekoliko zvedrilo; al zbor ni še mir. Al bode zbor tudi kaj kmalu, se še ne vć, ker ruska vlada zahteva , da v tem zboru tudi grške vlade glas toliko velja kakor vsake druge, a ne, da bi samo svete dajala.
Srbija. Iz Novega Sada. Srbi na Ogerskem o grško-turškem razporu vse drugače mislijo kakor Ma-gjari. General Stratimirovič v „Napredaku" v navdušenem članku, ki dela veliko senzacijo, kliče srbsko vlado in Srbe na pomoč Grkom v boji zoper Turka, ter med drugim govori takole: Po številu majhen, glede vojnih sredstev siromašen grški narod nima ničesar od svojih slavnih prednikov, razun junaštva in hrabrosti svojih sinov! Al ravno zato, ker so mu materijalna sredstva pičlo odmerjena, in ker Evropa, hvaleča se s svojo omiko,   v sramotni   sebičnosti   svojo   pomoč daje
8
turškemu tiranstvu — ravno zato je treba , da Grčija izve, kje so njeni prijatelji, kje so njeni zavezniki. In kje hočejo ti biti, ako ne v vrstah onih milijonov raje (podjarmljenih kristjanov na Turškem), kteri kakor tudi Grčija že veke in veke trpe*, in lepega dne svojega re-šenja pričakujejo. Pa tudi naši bratje v Bosni in Hercegovini — v stari deželi naših  kraljev,   v Stari Srbiji
—  tudi oni čakajo na novo Kosovo,   srečen Vidovdan!
—  In kedar grški junaki zakličejo in pozovejo svoje brate na pomoč, ali ne bo našel njihovi klic tisočernega jeka v prsih srbskih bratov? Mar so nam srca tako pokvarjena, da niso več sposobna gojiti vzvišenih čutil? so nam li živci oslabeli? ali so nam ostri meči zarju-veli? Ali nismo mi vnuki kosovskih junakov; ali ni tudi nam, kakor Grkom, divna svetinja: Milovati našo bivšo veličino in jo maščevati? V tem osodepolnem trenutku, v kterem se ima naša osoda k boljemu zasukati, moremo samo eno storiti: izpolnjevati svojo dolžnost! In kadar tako ena misel in eno čustvo napolni srca vsega srbskega naroda, kadar je on, spominjaje se svoje preteklosti odločen pridobiti si svojo prihodnost, po kteri koli ceni: tedaj bo srbska vlada, ktero bo branilo in vodilo narodovo javno mnenje, tudi storila svojo dolžnost: z belih dvorov belegraškega kneza se bo v kratkem razlegal slavni klic: Ustanite, Srbi! hajdimo na Kosovo!^
Tursko. Francozka vlada je vse svoje moči napela, da je to doseglo, da se bojo turško-grške homa-tije obravnavale v zboru vseh vlad, ki so 1856. leta v Parizu podpisale pogodbo turško-grško. Ta zbor (kongres) bode v Parizu in se neki začne 9. dne t. m. Zborovali bodo zastopniki turške, angleške, francozke, avstrijske, ruske, pruske in italijske vlade; prisednik le za svet a ne za glasovati bode tudi zastopnik grške vlade. Podlaga temu zborovanju bode neki le to, kar turška vlada v svojem zacinjem pismu (ultimatumu) zahteva od grške.