Zima je načela cestnoprometno signalizacijo na gorenjskih cestah. Ekipa Cestnega podjetja iz Kranja za označevanje in urejevanje signalizacije na cestiščih se je pravočasno lotila dela, vendar jo ovira slabo vreme. Kljub temu posel dobro napreduje, saj cestarji izkoriščajo dneve lepega vremena. Njihovo delo je pogosto ovirano, saj je promet na naših cestah vedno gostejši, popolna zapora prometa pa bi na cestah povzročila še večje probleme. Cestno podjetje upa, da bo cestiščna signalizacija do začetka turistične sezone na magistralnih in regionalnih cestah nared. (jk) — Foto: F. Perdan ^eto XXXII. Številka 27 L'fttnovitelji: občinske konference SZĐL ^etenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka **» Trtic — Izdaja Časopisno podjetje vi|M Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zaiar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J U D Kranj, petek, 6.4. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. STVA ZA GORENJSKO Tudi v interesnih skupnostih gospodarimo Ocena lanskega gospodarjenja spodbuja družbenopolitično akcijo — Žarišča slabega gospodarjenja niso nova, ampak se pojavljajo iz leta v leto Gospodarjenju v interesnih skupnostih posvečamo premalo pozornosti Kranj — Sredino zasedanje ob-in«ke konference ZKS Kranj je dopolnilo dosedanje razprave o zaključnih računih in ocenjevanju lan-tftefP gospodarjenja. .Ponovljene so £ile ugotovitve, da je bila akcija »zaključni računi«, čeprav je bila prvič ~*ipravljena, uspešna, da so delavci /t>«zarjali na probleme in zastavljali * kr#*anja, na katera moramo odgo-i riti. Ugotovljene vrzeli silijo družbenopolitične organizacije, pred-? N^m pa Zvezo komunistov, v akcijo, ne sme obstati na pol poti, temveč j •'ajati, dokler problemi ne bodo hajno rešeni. Takšen smisel imajo ^tdi sklepi komiteja, s katerimi je ^%dina konferenca soglašala. Komi-^ in konferenca terjata od združe-j*^gfl dela, da se ob prvem periodičnem obračunu primerja znotraj pa-ali s sorodnimi panogami, da ^rotno ocenjuje doseganje letnih in ^^dnjeročnih planov, da se člani K. sindikata in mladine še naprej usposabljajo za obravnavanje zaključnih računov in ocenjevanje gospodarjenja ob periodičnih obračunih, kar mora postati odslej stalna praksa, da pripravi načrte za zmanjševanje stroškov in da je treba tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, ki razpolagajo s precejšnjimi sredstvi, bolj kot ob lanskih zaključnih računih ocenjevati gospodar »enJe- ,-. ... V kranjski občini so iansko poslovno leto zaključile z izgubo tri temeljne organizacije združenega dela: dve gospodarski (savski TOZD umetnega usnja in aerodromska dejavnost brniškega letališča, kjer je vprašanje, če gre za izgubo, saj je bil izpad načrtovan in pokritje predvideno s posojilom) in Konfekcija Mladi rod, ki ima poseben položaj. 30 delovnih kolektivov pa je životarilo na meji rentabilnosti: 16 brez dinarja v poslovnem skladu in 14, kjer je bil poslovni sklad manjši kot leta 1977. Ugotovitve so toliko bolj zaskrbljujoče, ker so to delovni kolektivi, kjer je težko Z delovno silo (kmetijstvo, gradbeništvo, komunala), kjer se že leta in leta otepajo s težavami in kjer se vzroki za slabše gospodarjenje tudi drugje. Vsi so sanacijske ukrepe že sprejeli in na konferenci je bilo slišati zagotovila, da bodo letošnji zaključni računi razvesel jivejši. Predvsem pa je upoštevanja vredno opozorilo konference, da žarišč slabega poslovanja ne bi bilo, če bi bili urejeni dohodkovni odnosi, kar še posebej velja za elektrogospodarstvo in deloma kmetijstvo in da se odstranjevanja težav ne kaže lotevati ne le v kranjski občini, temveč so pomanjkljivosti gorenjskega značaja. Na dvoje pa je sredina konferenca še posebej opozorila. V prihodnje kaže posvetiti večjo pozornost ocenjevanju gospodarjenja tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Združeno delo mora reči 6 tem svoje, v senci pa tudi ne bi smele več ostajati delegacije združenega dela v teh skupnostih. Klopi delegatov v zborih uporabnikov interesnih skupnosti so prepogosto prazne. Žabnica pred referendumom Žabnica, Šutna — V Zabnici in Sutni so se odločili za referendum o samoprispevku za asfaltiranje krajevnih cest in odcepov v vaseh Žabnica in Šutna. Referendum bo v nedeljo, 15. aprila, med 7. in 17. uro na glasovalnih mestih v Zabnici in na Sutni. Samoprispevek naj bi veljal za pet let in sicer med 1. majem letos in 30. aprilom leta 1984. V Zabnici in na Sutni računajo, da bi s samoprispevkom krajanov zbrali 2,409.528 dinarjev, s prispevkom delovnih organizacij 500.0(X) dinarjev, s prostovoljnim delom 1,324.080 dinarjev, z združenimi sredstvi občinske skupščine 1.100.000 dinarjev, s prispevkom kmetijsko-zemljiške skupnosti 185.000 in iz ostalih virov 400.000 dinarjev, kar znese skupno 5 milijonov 918.608 dinarjev. -jk \ Šola za sindikalne delavce Danes se na Jezerskem prične politična šola I. stopnje za kranjske sindikalne delavce, ki jih bo usposobila za družbenopolitično delo v osnovnih organizacijah sindikata, v občinskem sindikalnem svetu in drugod. Tu se bodo namreč udeleženci seznanili s konkretnimi nalogami za nadaljnje uresničevanje zakona o združenem delu; večina predavanj bo namenjena za njihovo boljše razumevanje družbenoekonomskih in idejnopolitičnih zakonitosti v naši družbi. Sola bo trajala 80 pedagoških ur, v 4 ciklusih po dva polna dneva. Predavanjem bodo sledile razprave, individualno in skupinsko delo ter? testi. Slušatelji bodo izdelali in zagovarjali tudi svoje seminarske naloge ter samostojno nastopali. Imeli pa bodo tudi zanimive razgovore z družbenopolitičnimi delavci kranjske občine. Šolanje bodo sklenili z zaključno konferenco. D. D: Sejem odpira vrata ^anes bodo odprli 18. mednarodni kmetijski in fpzdarski sejem v Kranju - Zanima prikaz kmetske, gozdarske in prehrambene mehanizacije -Ocenjevanje sirov, vin„ prehrambenih izdelkov in kovačij kmetijske in gozdarske mehanizacije - Kr»nj — Danes, v petek, 6. aprila. '• ob 10. uri odprli 18. mednarod-kmetijski in gozdarski sejem. Ustavilo se bo 571 razstavljavcev, • «wl njimi tudi razstavljavci iz Nem-Avstrije, Italije, Švedske. Ja-^n«ke. ZDA, Holandije in Svite, v L^ošnji kmetijski in gozdarski l^jjem so izredno skrbno pripravili in > ^sKmeli za zanimiv prikaz mehani-jjjjCJJ* in za privlačne spremljajoče J^iftfditve. Obiskovalci si bodo na v^*wializiranem sejmu lahko ogledali ^JW0'jsko, gozdarsko in prehram-mehanizacijo, živinorejsko raz-•s ~ ;'> plemenskih telic in ovac, ^oz-ko razstavo, lovsko razstavo, ^5Wtovo za opremo kmetij, ki se wVv*rjajo s kmečkim turizmom ter ■£Wtovo živilske in prehrambene in-V^jt- Posebne žirije bodo ocenje-le sire, mlečne proizvode, pre-»fflbene izdelke in kmetijsko-goz-#ko mehanizacijo ter podelile I je za kvaliteto. Vsak dan bo #jmu pokušnja raznih sirov, vin, k^VjMih proizvodov ter praktičen - vifcflz kmetijske in gozdarske meha-^atije. ^ TfKovina se predstavlja letos le ^lojna, z blagom, ki je namenjeno ^i^odinjstvom in kmečkemu turiz- mu, ponudili ga bodo s primernim popustom Najbolj zanimivi bodo vsekakor razstavljavci, ki bodo Gorenjcem predstavili novosti prehrambene industrije in kmetijske mehanizacije, uporabne za gorenjske kmete. Na sejmu imajo svoj prostor tudi Gorenjski muzej za razstavo o prvotnih in starih kmetijskih orodjih, gobarji in sadjarji. Za organizirane skupine obiskovalcev bo sejem pripravil izlete v kmetijsko in turistično zanimive kraje Gorenjske. Vsi sejmi so bili do /daj zelo dobro obiskani in tudi na letošnjem mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu, ki bo odprt do I H. aprila, pričakujejo precejšen obisk. Kranj ima bogato sejemsko tradicijo, za razstavljavce je vedno zanimiv, pritegne pa tudi veliko obiskovalcev. Da bi bil še kvalitetnejši in še bogatejši, bodo takoj po ietoš-njem mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu začeli odstranjevati sedanje neprimerne improvizirane hale in gradili novo večnamensko dvorano. V novem poslovnem prireditvenem centru l>o na voljo več razstavnega prostora za vse sejme, ki jih bodo v Kranju v prihodnjih letih pripravili. D. S DR ANTON VRATUŠA V KRANJSKI OBClNl - Včeraj. 5. aprila, je prispel na dvodnevni obisk v kranjsko občino predsednik izvršnega sveta skupščine SRS dr. Anton Vratuša s sodelavci. Po prihodu v Kranj seje na občinski skupSčini sešel s predstavniki družbenopolitične skupnosti m gospodarstva in se pogovarjal it razvoju kranjskega gospodarstvo, danes zjutraj pa je osrednja tema pogovora predsednika republiškega izvršnega sveta kmetijska problematika. Nato odhaja del delegacije na otvoritev kmetijskega in gozdarskega sejma, del pa na obisk r Iskro Elektromehaniku. Opoldne je predviden razgovor o komuna/ni problematiki v kranjski občini, nato pa obisk v krajevni skupnosti 'Jezersko, kjer bo govora o razvoju in problemih obmejne krajevne skupnosti. Več o obisku bomo še poročali (jk)— Foto: F. Perdan 18.MEDNARODNI KMETIJSKI kranj IN GOZDARSKI SEJEM 6.-16.4.79 Razstava in prodaja: — sodobne kmetijske mehanizacije — živinorejska razstava. — gozdarska razstava, — lovska razstava — razstava za opremo kmečkega turizma, — razstava živilske in prehrambene industrije. NASLOV. G LAS 2.STRAN PETEK. 6. APRILA Nove tovarne v Makedoniji Makedonsko gospodarstvo je od lani bogatejše za 777 novih oziroma moderniziranih objektov, katerih gradnja ali obnovo je financirala skopska združena banka. V te gospodarske objekte so vložili skupno 4.228 milijonov dinarjev. Politika investiranja v gospodarstvu se je ravnala po razvojnih načrtih republik. V skladu s tem so največ vložili v razvoj industrije in rudarstva, kjer je že stekla proizvodnja v več kot 50 novih oziroma moderniziranih objektih. Sledijo kmetijstvo z 11, gostinstvo s 7, trgovina s 4, stanovanjska in komunalna izgradnja s 3 in vodno gospodarsko z enim investicijskim objektom, ki so začeli obratovati lani. Iverne plošče iz Bosne Za prvomajske praznike bodo pognali proizvodnjo v tovarni oplemenitenih iver-nih plošč, ki jo gradi tovarna Una iz Bosanske Krupe in bo delovala v sklopu sarajevskega Sipada. Menijo, da bodo z izgradnjo te tovarne imele vse Sipadove tovarne pohištva dovolj ivernih plošč za nemoten potek proizvodnje. Na 2300 kvadratnih metrih proizvodnega prostora so namestili najmodernejšo tehnologijo. Naložba v vrednosti 28 milijonov dinarjev se bo hitro obrestovala. Industrijsko gojenje rib V Zadru razmišljajo o možnosti, da bi industrijsko gojili morske ribe. Na leto bi vzgojili 7 milijonov bracinov in lipanov, vsak pa bi v poprečju veljal 4,5 dinarja. Po oceni centra za ribe in gospodarstvo Sredozemlja, ki ima sedež v Zadru, bi za zgraditev celotnega centra potrebovali skupno 177 milijonov dinarjev. Letni prihodek od rib pa bi znašal 150 milijonov dinarjev. Sončna energija v turističnih objektih O možnosti za uporabo sončne energije v turističnih objektih bodo govorili na posvetovanju, ki bo od 15. do 17. junija v hotelu Medena v Splitu. Posvetovanje prirejajo jugoslovansko združenje za sončno energijo, društvi za sončno energijo Hrvaške in Slovenije in fakulteta za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelstvo v Splitu. Pozornost bodo posvetili predvsem razvoju turizma in njegovim energetskim potrebam ter gospodarskim vidikom izkoriščanja sončne energije. Poleg strokovnih zadev bodo na dnevnem redu tudi arhitektonski in urbanistični problemi v zvezi z izkoriščanjem te energije. Največji rudnik železa Na več kot 900 hektarjih zemljišča v podkozarski vasi Omarska pospešeno gradijo ceste, elektroenergetske in druge objekte, nujno potreb ne, da bi lahko odprli naj večji in najsodobnejši rudnik železa v državi. V gradnjo tega objekta ljubinskih rud mkov, ki bodo osnova za bo dočo bosensko-hercegovsko železarno, bodo vložili okoli 5 milijard dinarjev. Prve tone železa pa naj bi nako pali leta 1983. V sredo m se člani delovne skupine CK ZKS, ki se mudi v Skofji Loki, pogovarjali s komunisti, ki delajo v samoupravni stanovanjski in komunalni skup nosti in drugih vejah stanovanjskega gospodarstva. Največ časa se je raz prava zadržala pri programu oblikovanja novih družbent>ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, ki morajo zagotoviti neposreden vpliv delavcev na stanovanjsko politiko. Ugotovljeno je bilo, da bodo za poživitev akcije potrebni odločni koraki v okviru socialistične zveze. (Ib) - Foto: F. Perdan Obrambna vzgoja mladine Radovljica — V okviru jugoslovanske akcije proslav 3CMetnice organizirane vzgoje mladine za obrambo in zaščito so tudi v radovljiški občini pripravili vrsto tekmovanj in drugih prireditev. Pri občinski konferenci ZSMS Radovljica so ustanovili poseben odbor za organizacijo jubilejnih proslav na vseh osnovnih in srednjih šolah. Ta je izdelal obsežen program dejavnosti, s katerimi bodo spodbujali mlade k množičnemu sodelovanju in krepitvi vseh oblik ljudske obrambe in zaščite v svojem okolju. Od 26. marca do 3. aprila so se s slovesnim začetkom zvrstila tekmovanja v vseh petih osemletkah in v Šolskem centru Radovljica, na katerih je sodelovalo 866 učencev osnovnih in 280 iz srednjih šol. Šestčlanske tekmovalne ekipe so se pomerile v streljanju, reševanju topografskih nalog in preskusnih vprašanj iz zgodovine NOB in SLO. Vse te naloge so morale ekipe opraviti na orientacijskem pohodu, osnovnošolci so tekmovali na tri in pet. srednješolci pa na šest kilometrov dolgem pohodu. 7. aprila in 15. aprila se bodo najbolj uspešne osnovnošolske in srednješolske ekipe pomerile na občinskem tekmovanju. Zmagovalni ekipi bosta predstavljali radovljiško mladino na nadaljnjih regionalnih in republiških tekmovanjih. Aprila bo v okviru te akcije izobraževalna skupnost občine Radovljica organizirala širši posvet, na katerem bodo ocenili dosedanji potek, izkušnje in kvaliteto pouka obrambe in zaščite. Maja bo odbor za proslavo .'H)-lct-nice obrambe in vzgoje mladih v sodelovanju z oddelkom za ljudsko obrambo pri občinski skupščini, ki tudi sicer nudi vsestransko pomoč organizatorjem, pripravil razstavo o dosežkih 30-letne organizirane vzgoje mladih. Bogato razstavno zbirko bodo postavili na Bledu, v Bohinjski Bistrici in v Radovljici. Na svečanostih ob tej priložnosti bodo sedmim najbolj prizadevnim mentorjem za obrambno vzgojo podelili posebna zvezna priznanja. Po vseh osnovnih in srednjih šolah bodo na začetku prihodnjega šolskega leta ustanovili obrambne krožke kot dopolnilno obliko praktičnega usposabljanja mladih za SLO in družbeno samozaščito. Vse jubilejne prireditve imajo precejšen vzgojni pomen, zato so jim prizadevni organizatorji in mentorji V vseh šolah posvetili izjemno pozornost in veliko truda. JR Ne gre brez družbenih svetov Da zaradi zahtevnosti nalog, ki jih zadnje čase dobivajo občinski sindikalni sveti, ne bo šlo brez družbenih svetov, so ugotovili tudi pri občinskem sindikalnem svetu Kranj. Na zadnji seji predsedstva so sprejeli sklep, da se ustanovita svet za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter svet za socialno politiko in delovne pogoje delavcev. V obeh svetih bodo sodelovali sindikalni in drugi družbenopolitični delavci, ki se aktivno ukvarjajo s problematiko delovnega področja sveta, delavci iz združenega dela in strokovnjaki za posamezna področja Na svoje seje pa bosta sveta vabila tudi delegate posameznih družbenopolitičnih organizacij, organov družbenopolitičnih skupnosti, samo upravnih interesnih skupnosti in strokovnih združenj ter drugih organizacij. D. D. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Skupščine občine Jeseaiice razpisuje naslednja dela in naloge: 1. ravnatelja TOZD Osnovna šola Kranjska gora 2. ravnatelja TOZD Osnovna šola 16. december Mojstrana 3. ravnatelja TOZD Osnovna šola Tone Cufar Jesenice 4. ravnatelja TOZD Osnovna šola Karavanških kurirjev NOB 5. ravnatelja TOZD Osnovna šola Žirovnica 6. ravnatelja TOZD Osnovna šola Polde Stražišar »Jesenice 7. ravnatelja TOZD Glasbene šole Jesenice Poleg splošnih pobojev /;i sprejem na dela in'naloge morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: od 1. do •").: da izpolnjuje poboje učitelja osnovne šole« imeti mora sred njo. višjo ali visoko izobrazbo, vsaj let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit. pod 6.: da izpolnjuje pogoje strokovnega delavca organizacije /a uspo sabljanje, imeti mora predpisano strokovno izobrazbo, najmanj pet lel izkušenj pri delu / otroki ter opravljen strokovni izpit pod 7.: da izpolnjuje pogoj«- z;t učitelja na Glasbeni šoli. imeti mora višjo ali visoko izobrazim ustreznega glasbenega izobraževalnega cen tra in vsaj .'» let prakse v glasbeno-vzgojnem delu in opravilen strokovni izpit. Poleg splošnih m posebnih pogojev morajo kandidati za razpisana delu in naloge imeti tudi ustrezne moralno politične kvalitete. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju ra/pisnih pogojev m opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 15dneh po objavi; Skup ščini občine Jesenice, Komisiji za volitve m imenovanja tet kadrovska vprašan ja. Jesenice, ('. m. Tita št 78 Komisija za volitve in unenov ;i n |u ter kadrovska v prašan ja Skupščine občine Jesenice Svet v tem tednu Zaostrovanje v Aziji Kitajska pretrgala sporazum s Sovjei zvezo in ponudila nova pogajanja PEKING, MOSKVA - Odnosi v Aziji se zaostrujejo. To je meljena trditev po vesteh, da boji med Kitajsko in Vietnamom še no trajajo, čeprav je bilo obilo govoric o pripravljenosti za pogajanji Ponavljajo se trditve, da je Kitajska že umaknila svoje čete iz Vietat-ma in da ni ovir za pogajanja, po drugi strani pa slišimo, da se kitaj* čete še niso umaknile in da boji trajajo. Se vznemirljivejša pa je Uk novica, da je Kitajska pretrgala pogodbo s Sovjetsko zvezo o prijat* stvu. zavezništvu in vzajemni pomoči. Odločitev je sporočil krt2 zunanji minister Huang Hua, sprejel pa jo je stalni odbor vsekitajafeaj ljudskega kongresa. Sporazum je bil podpisan februarja leta 1950, a nila pa sta ga Stalin in Mao. Takšen razplet dogodkov je bilo pi jfm* vati, saj je bila ena od osti sporazuma naperjena zoper Japonsko s ka tero pa ima sedaj Kitajska dobre odnose. Pretrgan sporazum tam samo še potrjuje stanje, ki že nekaj časa vlada med Kitajsko in Sovi* sko zvezo. Kljub temu pa se porajajo po prekinitvi sporazuma med Ki tajsko in Sovjetsko zvezo številna vprašanja. Kitajska je namreč k predlagala Moskvi nova pogajanja o odnosih med državama in reJe* nju spornih vprašanj. Ali potem lahko pričakujemo začetek novega a> dobja pogajanj. Razlike med državama so velike. Razrešijo jih lahkaf dogovori, osnovam na iskrenosti in dobri volji na obeh straneh, biecV kalnih interesov. Na kairskem letališču pa je zadonela izraelska himna. V sko glavno mesto je pripotoval izraelski voditelj Begin. Beginov naj bi pomenil tudi začetek umika izraelskih sil s Sinaja. Obisk v znamenju pogovorov o reševanju palestinskega vprašanja, u raelskih sil in taktike, kako vključiti v mirovna prizadevanja tudidrs* arabske države. Državnika sta se tudi dogovorila, da se bosta ari* 27. maja v glavnem sinajskem mestu El Arišu. Dan pred tem bodo -raelski vojaki zapustili mesto in med sosednjima državama bodo vafr stavljeni normalni odnosi. Veliko pričakovanega in tudi nepričakc** nega se je pripetilo med Beginovim obiskom v Kairu. Veleposlanic nekaterih arabskih držav so iz protesta zapustili Kairo, Sadatovi p* tiki pa so obrnili hrbet tudi nekateri egiptovski vojaški in pobota funkcionarji. Premier Halil se ni pojavil na pogajanjih. Nekateri sodu* da namerava odstopiti, vendar sam Halil to zanika in pravi, da a1 je bolezen preprečila sodelovanje. Pogovori med državama se bodo ** daljevali na najrazličnejših ravneh. Vsekakor pa se zaradi bojkot* arabskih držav obetajo Egiptu težke preskušnje, ne brez posledic za p* litični in gosnodarski položaj. Za nas pomembno je bilo srečanje zunanjih ministrov zahodi držav, članic Evropske gospodarske skupnosti. Največ govora je bik' odnosih z Jugoslavijo. Ministri so zagotovili naši državi posojilo oa> delovanju nasploh pa bo govora na prihodnjih srečanjih predstavnik«1 obeh strani. Sklepati kaže, da je nov predlog sodelovanja EGS z n$0 ugodnejši, ni pa takšen, kakršnega smo predlagali mi. So možnosti 3 bo mandat izvršne komisije EGS za pogajanja z nami še širši. Vsaj tak* je izjavil francoski zunanji minister Poncet, ki seje pred tedni poeovt' jal z našim zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrb^vces Pomembna politična dogodka sta se zgodila v sosednji Itaiia Predsednik italijanske republike Sandro Pertini je podpisal dekret razpustitvi parlamenta. Predčasne volitve so neizbežne. Najverjetse* bodo 9. ali 10. junija. Andreottijeva vlada je dobila nezaupnico Prec^ sednik senata Fanfani je sicer ponujal nova pogajanja o sestavi vla* vendar je Pertini odločil, da je razpis volitev ustavno edina pravi* r pot. Drugi dogodek pa je bil 15. kongres italijanskih komunistov, ki« * izpričal pripravljenost partije priti na oblast in v vlado in se ponavai odločil za samostojno politično pot. Koliko bodo uspešni bo** pokazale že bližnje volitve. _J- Košnjek KRANJ Včeraj, 5. aprila, se je v Kranju sešlo na 2. sejo predsedstvi ščine gorenjskih občin. Na seji so obravnavali delovni program sk* ne gorenjskih občin in njegovih organov, uresničevanje dogovor« delovanju Gorenjske z Ljubljano, samoupravni sporazum o ok* stih in odgovornostih pri organiziranju najrazličnejših priredja' renjskega in širšega pomena, problematiko prodajanja in kredit trajnih potrošnih dobrin ter izvajanje družbenega dogovora olr ski politiki. Včeraj opoldne je bila 27. redna seja komiteja občinske koa#* ZKS. Na seji so razpravljali o obveščanju za delegatsko odloča*«' lanskem gospodarjenju v kranjski občini. 0 tem je v torek raj*** tudi izvršni svet kranjske občinske skupščine. Na seji je bilo rsa*1 govora še o lanskem poslovanju samoupravne stanovanjske sk& in njenem letošnjem programu, o zemljiških in pravnih zadevat-nah v sdcialnih zavodih in gibanju prebivalstva v kranjski 3 TRŽIČ Občinski svet zveze sindikatov Tržič pripravlja za danes posvet s predsedniki osnovnih organizacij in predsedniki k osnovnih organizacij sindikata. Obravnavali bodo priprave Nič nas ne sme presenetiti, ocenili javno razpravo o stališčih sindikatov do pridobivanja dohodka ter uveljavljanja delitve in rezultatih dela, zatem pa bodo spregovorili še o predlogu pra" o financiranju in finančno materialnem poslovanju zveze Slovenije ter o pripravah na »prvomajski tabor«. V ponedeljek ob 17. uri pa se bodo sestali predsedniki in krajevnih konferenc SZDL ter predsedniki skupščine oziroma krajevnih skupnosti. Občinska konferenca namreč pripravlja sejo o poteku akcije Nič nas ne sme presenetiti, pogovorili pa se o najpomembnejših nalogah krajevnih konferenc SZDL v tem H J Komunalno gospodarstvo Radovljici n. sub. o. TOZD KOMUNALA Radovljica, o. sol. o. razpisuje JAVNO LICITACIJO /h prodajo osnovnih sredstev I BAG K K Radoje Dakič A-35 letnik v iuvo/iu-iii slanju. izklicna cena M.OOOdin: ELEKTRIČNI GENERATOR Simena tipDG - 88/4. HO K W. pogonski motoi FAPFF148KS, pol rebrn ma|hnega popi .1 v il;i. izklicna cena W) IHMidin Licitacija ho v petek. It. aprila lf»7fl. ob 11 uri v kamnolomu Crv Brezovica pri Ki.....za vse pravne in fizičneosebe. Ogled objavljenih .redatev je možen na dan licitacije od 9. do H ure. Ostale informacije dobite pred pričetkom lu-.tacue. STEK, 6. APRILA 1979 ovim nalogam naproti V Kranju je bila prejšnji mesec v°lilno-programska konferenca Medobčinskega sveta ZSMS za Go-^hjsko. Zaradi odhoda predsednika ^^eea Nečimra v JLA so se mladi iz |°renjskih občinskih konferenc ^MS morali dogovoriti o novem v.°dstvu. Na podlagi širokega eviden-*?ranja in demokratičnega kadrov-|rega postopka so soglasno izbrali 5"da Grudna, zaposlenega v kranjski ^vi, ki se je kot izkušen mladinski ***Uvec že krepko spoprijel z novimi" slogami. Priprava celovite družbenopolitične ocene JESENICE - Na skupni seji Medobčinskega sveta Zveze komunistov in medobčinske-Jb) s veta Zveze sindikatov za Wenjsko, ki je bila 20. marca *t Jesenicah, so se člani obeh ^rganov med drugim dogovori o pripravi izhodišč za ce-'Ovito družbenopolitično oce-na Gorenjskem. Kot so členili, bodo v vseh gorenjskih občinah izdelali oceno ^zmer na 18 različnih področjih. Na osnovi dokumentov kongresov družbenopolitičnih Organizacij, ustave, zakona o združenem delu in druge sistemske zakonodaje ter temeljne družbenopolitične ^sineritve regije in gorenjskih ^bčin bodo podali idejnopoli-'ićflo oceno, oceno uresničevanja določil zakona o združenem delu in ustave, varnostno Politično in vojnopolitično Veno, oceno razmer v združenem delu in družbenih dejavnostih, oceno dejavnosti spravnih organov in služb Vmoupravnih interesnih Hupnosti, pregled objektov 'iffastrukture na Gorenjskem, povezovanje regije v Hviru Slovenije, Jugoslavije 'n tujine, stanje urbanizma in Prostorskih planov, kmetijstva, lesne industrije in agro-Nvilstva ter trgovine v miru odstotkov, pa kaže resno razmišljati o takojšnjem začetku gradnje na Planini II in pripravi na gradnjo na Planini III - jk Iskra Elektromehanika Kranj TOZD Tovarna telefonskih enot BLEJSKA DOBRAVA po sklepu Komisije za delovna razmerja razglaša prosta dela oziroma naloge: L VIŠJEGA RAZVIJALCA 1 Pogoji: zaključena I. stopnja elektro smeri, 6 let ustreznih delovnih izkušenj. 2 VIŠJEGA RAZVIJALCA II Pogoji: zaključena I. stopnja elektro smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; 3. SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTERJA I Pogoji: zaključena 4-letna srednja šola strojne smeri, 6 let ustreznih delovnih izkušenj; 4 SAMOSTOJNEGA RAZVIJALCA II Pogoji: zaključena 4-letna srednja šola elektro smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; V TEHNIČNEM RAZVOJU: 5. VODJE ODSEKA ELEKTROMEHANSKIH ATC Pogoji: zaključena II. stopnja elektro ali strojne smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj; 6. VODJE ODSEKA ELEKTRONIKE Pogoji: zaključena.II. stopnja elektro smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj; SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA II Pogoji: zaključena 4-letna srednja šola elektro ali strojne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; V TEHNOLOŠKI PRIPRAVI PROIZVODNJE: 8. SAMOSTOJNEGA TEHNIČNEGA REFERENTA II Pogoji: zaključena 4-letna srednja šola ekonomske ali elektro smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj; V GOSPODARSKI PRIPRAVI PROIZVODNJE: 9 VODJE MEHANSKE IN VHODNE KONTROLE Pogoji: zaključena 4-letna srednja šola strojne ali elektro smeri. 8 let ustreznih delovnih izkušenj; 10. SAMOSTOJNEGA KONTROLORJA (4 izvajalci) Pogoji: zaključena 3-letna poklicna šola — RTV mehanik. TT mehanik: V TEHNIČNI KONTROLI 11 VODJE LINIJE RELEJNIH ENOT 12 VODJE LINIJE CENTRAL Pogoji: zaključena 4-letna srednja šola strojne ali elektro smeri, 8let ustreznih delovnih izkušenj V PROIZVODNJI: 13. VODJE PROIZVODNJE DOPOLNILNEGA PROGRAMA Pogoji: zaključena II. stopnja elektro smeri. 1 leta ustreznih delovnih izkušenj: II MOJSTRA I Pogoji: zaključena 4-letna srednja šola strojne ali elektro smeri, (> let ust reznib delovnih izkušenj; V PROIZVODNJI DOPOLNILNEGA PROGRAMA: Kandidati naj posredujejo vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: ISKRA Elektromehanika Kranj, TOZD Tovarna telefonskih enot 64273 Blejska Dobrava 124 Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1 VODJE PROIZVODNEGA OKOLIŠA Poljane 2 VODJE AVTOMEHANIČNE DELAVNICE v Skofji Loki 3 FINANČNEGA KNJIGOVODJO (za dobo 1 leta) L DELAVKO v mlekarni Pogoji za opravljanje del in nalog: pod 1.: srednja kmetijska ali ekonomska šola. zaželene so ustrezne delovne izkušnje. pod 2.: delovodja avtomehanske stroke ali VK avtomehanik z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Za delo pod 1. in 2. je določeno poskusno delo dva meseca, pod 3.: srednja ekonomska šola in ustrezne delovne izkušnje, pod 4.: delovni čas od 9. do 17. ure. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi tega oglasa v tajništvu Kmetijske zadruge Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21. Gozdno gospodarstvo Bled, n. sol. o. Bled, Ljubljanska c. 19 TOZD gozdarstvo Bohinj Temeljna organizacija objavlja prosta dela oziroma naloge: ČIŠČENJE PROSTOROV v delavskem centru Za opravljanje del oziroma nalog so zaht vane enomesečne delovne izkušnje pri čiščenju poslovnih prostorov. Poskusno delo bo trajalo 5 dni. Začetek dela je možen takoj. Prednost pri izbiri bodo imele kandidatke z okolice Bohinja. Kandidatke naj pošljejo prijave najkasneje v 8 dneh od objave tega oglasa na naslov: TOZD gozdarstvo Bohinj, 64264 Boh. Bistrica, Grajska c. 10. G L A S 4 STRAN PETEK. 6 APftltA Prihodnost z boljšo tehnologijo V škofjeloški Jelovici imajo pripravljen osnutek srednjeročnega plana razvoja delovne organizacije za obdobje do leta 1985 — Proizvodnjo montažnih hiš naj bi potrojili, povečali proizvodnjo oken in število trgovin Pravočasno narejeni programi so prvi temelj za uspešen razvoj v določenem obdobju. Zato že pripravljamo plane za prihodnje srednjeročno obdobje. V škofjeloški Jelovici imajo te dni pripravljen osnutek srednjeročnega plana, ki ga morajo še uskladiti v SOZD GLG in s srednjeročnimi plani občin, v katerih ima Jelovica svoje tovarne. Razvoj Jelovice bo tudi v prihodnosti usmerjen v tri panoge: gradbeništvo, lesno industrijo in trgovino. Predvsem bodo izdelovali kakovostne proizvode, ki zahtevajo sodobno tehnologijo in dobro opremljenost in manj novih delavcev. Se pravi, da bodo proizvodnjo povečevali predvsem z večjo produktivnostjo dela in se še bolj kot doslej usmerili v intenzivno proizvodnjo. Predvidevajo, da bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju pot rotili proizvodnjo montažnih biš. V ratkem bodo namreč odprli novo tovarno, ki bo imela zmogljivost bKX) hiš letno. Vendar pa se pri proizvodnji teh objektov ne bodo opirali le na lastne moči, temveč tudi na številne kooperante. Tako računajo na tesno dohodkovno sodelovanje s škofjeloškimi delovnimi or- ganizacijami Instalacije. Tehnik in Obrtnik. Sodelovali bodo tudi z. Golen jem, ki ima v načrtu proizvodnjo montažnih hiš oziroma njihovih elementov. Se posebnega pomena pa je sodelovanje v okviru SOZI) GLG. Po programu razvoja le SOZI) je namreč Jelovica nosilka razvoja proizvodnje montažnih hiš. druge članice pa bodo v tem programu sodelovale. Poleg tega bodo na Trati še naprej izvijali proizvodnjo oken in izolacijskih stekel v sodelovanju h TOZD primarna predelava v Preddvoru. Tudi pri tej proizvodnji je pomembno sodelovanje v okviru GLG, imajo pa tudi sklenjen dolgoročni samoupravni sporazum o sodelovati ju s tovarno f>. maj iz Pule. V Poljanski dolini v TOZD Jelo-bor bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju izdelovali okenska senčila, v proizvodnjo pa prihajajo tudi posebna okna iz drugih materialov, ne le iz lesa. V Preddvoru, kjer je TOZD Primarna predelava pa bi poleg žage bila tudi tovarna vrat, ki bi jih izdelovali v sodelovanju z LIP BLED. V Preddvor naj bi preselili tudi obrat, ki ga ima Jelovica v Kranju. Tri dejavnosti škofjeloškega Gradisa Gradbeno-indust rijsko podjetje Gradiš Ljubljana je največje gradbeno podjetje v Sloveniji in tretje v Jugoslaviji. V 17 temeljnih organizacijah zaposluje 7.'?(K) delavcev, ki bodo letos naredili za 5,8o*2 mili: jarde dinarjev. Temeljna organizacija Gradiš Škofja Loka pa ima 258 zaposlenih in 42 učencev v gospodarstvu. Zaposlujejo tudi 25 delavcev podjetja Izgradnja Bosilegrad. ker sami rte morejo narediti toliko, kot imajo planirano. Temeljna organizacija je sestavljena iz petih organizacijskih enot in sicer tesarske in mizarske, primarne predelave lesa. vzdrževanja in strokovnih služb. Poleg tega imajo v svojem sestavu tudi temeljno organizacijo »DOM učencev m delavcev«, v katerem je 138 ležišč ter posebne učne delavnice, v katerih se suposabljajo učenci za tesarski poklic-. Mizarstvo izdeluje vse vrste profiliranih opažev, oblog, ladijskega poda in drugih podobnih lesnih elementov in te izdelke tudi montira. Tesarji pa izdelujejo stanovanjske barake, lesene montažne stanovanj- ske hiše. pisarniške barake, lesene mostne in strešne opore in druge konstrukcije, leseno embalažo, vseh vrst transportne palete in druge lesene izdelke Poleg tega ima Gradiš tudi žago s sušilnico. Za letos je temeljna organizacija Gradisa iz Škofje Loke planirala proizvodnjo v vrednosti 238 milijonov dinarjev. 240 milijonov celotnega prihodka. H.'{ milijonov čistega dohodka in 22 milijonov ostanka dohodka. Za investicije pa bodo namenili 8<> milijonov dinarjev. Po letošnjem gospodarskem načrtu naj bi v škofjeloškem (iradisu delalo 2(»(> delavcev, imeli pa naj bi tudi 7(1 učencev v učnem razmerju Ker pa učence za poklic tesarja in mizarja težko dobijo, sedaj pospešeno razvijajo ko«>|>ei aci jske odnose Se pred nekaj leti je bilo večina delavcev le priučenih, sedaj pa je kar 1 12 kvalificiranih. Pri Gradisu nam reč spodbujajo izobraževanje oh delu. ker priučeni delavci zaradi zahtevnejše tehnologije, ne morejo več UKpeftno slediti delovnemu pro ('<'s,, L. Bogataj Jelovica ima razvejano mrežo svojih prodajaln po Jugoslaviji. Sedaj ima Iti poslovalnic, do leta lf>85 pa naj bi jih zgradili še !> in bi tako »pokrivali« vso Jugoslavijo. Računajo, da bodo za nove prodajalne ter obnovo in modernizacijo sedanjih potrošili 80 milijonov din. V njih bodo prodali večino svoje proizvodnje in približno četrtino proizvodnje drugih člani« sestavljene organizacije ter proizvodov ko|»e-rnntov in gradbenega materiala L. Bogataj Konfekciji Mladi rod se obetajo lepši dnevi V kako hudih težavah se je znašla Konfekcija Mladi rod iz Kranja zaradi nesolidnega poslovanja v preteklih letih, neustreznih prostorskih rešitev in slabe kadrovske strukture, smo že pisali. Delavski svet zavoda invalidskih delavnic- Konfekcija Mladi rod Kranj je v januarju sprejel program ukrepov za sanacijo. Pri izdelavi programa ukrepov so sodelovali tudi predstavniki komiteja občinske konference ZK Kranj, izvršnega sveta skupščine občine, skupnosti za zaposlovanje in socialnega v arst v a. Eden od predlogov za rešitev problemov je bil tudi.da bi vse samoupravne interesne skupnosti to delovno organizacijo oprostile prispevkov iz bruto osebnega dohodka in dohodka TOZD za leto lf>79 in 1980 Njihov predlog je obravnavala tudi občinska skupnost socialnega varstva Kranj in v začetku marca je izvršni svet skupščine občine Kranj priporočil vsem samoupravnim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti, da sprejmejo take sklepe. Prav le dni so bile končane razprave po posameznih samoupravnih interesnih skupnostih in povsod je bil predlog sprejet. Konfekcija Mladi rod pred videva, da bo s temi sredstvi letos in prihodnje leto v glavnem sanirano finančno stanje. Preostali del si bo pa prizadevala nadomestiti iz tekočega poslovanja. Na seji obedi zborov skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva, je bil ob sprejemanju tega sklepa sprejet predlog predstavnika Društva invalidov Kranj, naj Mladi rod poroča o namenjanju leti sredstev, naj poveča svoj proizvodni program, ustrezno organizira delo in pripravi delovna mesta za težke invalide, ki litn Skupnost /a zaposlovanje ne more nikjer najti prave /a|H.slitve D Dolenc Dobri plani, dobri uspehi Alples iz Železnikov ima izdelan plan investicij in potreb po kadrih do leta 1990, plan izdelkov do leta 1985 in natančen program proizvodnje za prihodnje dve leti Alples iz. Železnikov je ena najbolj uspešnih delovnih organizacij v občini in v lesni industriji kot tudi v sestavljenih organizacijah GLG in Slovenijales. Delovno organizacijo sestavlja tj temeljnih organizacij, ki so lani ustvarile 730 milijonov celotnega prihodka, 279 milijonov dinarjev dohodka in 57 milijonov dinarjev za sklade. Proizvodnja je usmerjena v predelavo lesa. razen v temeljni oi-ganizac iji. ki se je preumerila \ izdelavo kovinskih delov in strojev za obdelavo lesa. 1'spešnost AI plesa izvira med drugim tudi iz dobrega planiranja, tako razvoja kol proizvodnje Tako že imajo narejen plan investicij do leta P»90. prav tako tudi plan potreb po novih delavcih za I o obdobje ProiziHKinju v Alplesu jv natančno programirana - Fnt,,: F. Perdan Slednji je usklajen / osnovno šolo \ Železnikih, ki usmerja učence v tiste poklice, ki jih industrija v Selški dolini potrebuje Sprejet imajo plan izdelkov do leta 1985 m natančno izdelan program proizvodnie za letos, prihodnje leto in leto 1981 V Alplesu dnevno Izdelajo 20 ion pohištva. Geprav s«- tovarne pohišt-va pogosto otepajo z zalogami, tega problema v Alplesu ne poznaj«« Proizvodnja j«- namreč programirana in organizirana lako. da izdelujejo le tisto, kar irg pot rebu je. Pravzaprav bi lahko rekli. da izdeluje pohtvl v o po naročilu Alples je član VODJE PRODAJNEGA ODDELKA T INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVALCA I PRODAJNEGA REFERENTA I. R. PROJEKTANTA I. a (i NABAVNEGA REFERENTA II. 7 STRUGARJA (več delavcev) K, ORODJARJA (več delavcev) Poleg z zakonom določenih splošnih pogojev, morajo kandida: ' zpol nje va ti Ae naslednje: 1.: visoka ah višja izobrazba strojne ali ekonomske smeri in 4 JeU delov niti izkušenj: ' . 2 - visoka izobrazba stroju«', elektro ah ekonomske smeri m ,1 lete " delovnih izkušeni, pasivno /nanje angleščine ah nemsčir* ;{.: visoka izobrazba smer oblikovanje- ali arhitektura i 2 letnimi delov mini izkušnjami: visoka i/olua/l... siropie. elektro ali ekonomske smeri in Jfcti delov 11111 izkušen i .... i i ii- visoka ./..h..i/ha st rojne smeri i ni leti delovnih izkušenj, v iv,., izobra/ba tehnične ali ekonomske smeri in J jeti delov ml) izkušen i. pod 7.: poklicna -ola. pod H.: poklicna šola Prijave / ustreznimi dokazili sprejema kadrovsko socialna služba DO II dni po objavi. pod pod pod pod I. pod "t. ^TT»d ♦>. PETEK, 6. APRILA 1979 Ob izidu drugega albuma kvarteta Toneta Janše 5.STRAN Jubilejni koncert Cerklje — Jutri, v soboto, bo ob ri v avli osnovne šole v Cerkljah Jubilejni koncert ob dvajsetletnici Ustanovitve prvega moškega pevskega zbora Davorin Jenko in desetletnici obnovitve zbora. Naj ob tem Povzamemo nekaj misli, ki jih je kred koncertom zbora zapisal slovenski skladatelj in glasbeni strokovnjak Lojze Lebič. Čudovito v muziki je, da lahko na ^as vpliva tudi mimo razuma in enja, da zna povezovati raz-* »ene svetove naše« za vest i. • x Kaj petje je? Zakaj pojemo? *emo samo, dokler se ne vprašamo, ^akaj se tisoči in tisoči pevcev večer *a večerom tudi v najbolj odmaknjenih kotih sveta zbirajo k petju? 'n ko se njihovo petje spremeni v J*oživetje, so vsi ti nepoznani pojoči vudje povezani v zbranosti z občutkom prave svobode in resnico-Juhnosti, brez surovosti in žalitev. Koliko pomembnih stvari je z mušico mogoče povedati, nam kaže ludi koncertni spored Davorin «*enko iz Cerkelj z dirigentom Jože-Močnikom. Razdelili so ga v tri dele. Prvega, najbolj čisto glasbenega, uvede pomenljiv moto: brez muzike ni življenja, brez življenja ni muzike. Skladbe Palestrine, Gallusa, Beethovna. Mozarta in Brahmsa nas povežejo z veliko in dragoceno dediščino evropske glasbene kulture. Drugi del sporeda bo naš, slovenski: Vrabec, Gobec in Stebot-njak kot prireditelji posredujejo misli in napeve Apiha. Sturma in Puebla. Najtežje, a najlepše naloge pa so se dirigent in pevci lotili, ko v nadaljevanju prikličejo v življenje doslej še ne oblikovana ali redko slišana nova slovanska dela Jakoba in Janeza Močnika. V tretji del sporeda so cerkljanski pevci povezali pesmi, ki nam bodo vedno blizu in prav je. da jih ne pozabimo. Premišljen izbor skladb podkrepijo tudi besedila, med drugimi Jacobusa Gallusa. Thomasa Moora, Karla Destovnika Kajuha. Branka Hofmana. Svetlane Makarovič pa ljudska, ponarodela in revolucijska. H. J. ^Mladostpred sodiščem« ....... .»ua; ("m-L-iiuMi t..,i, Po nekaj letih zastoja je dramska ^•krija KUD Davorin Jenko /nov;) ^živela. S srečno izbiro predstave in . -miselne* izbranimi igralci in igral , Srni mladi Cerkljani dobro star ^li v novo delovno obdobje. t Napredno pisana in angažirana r'.andska drama aludira na zabred /J mladino, ki je v celoti žrtev okupacijske politike in pookupacijskih ^--^'v Razočarani mladinci, ki za 3ejo na stranpoti, so v bistvu prav-^prav idealisti, ki krivit ne morejo znašati. ^ Režiser Silvo Ovsenk je poskrbel. ^ je bila drama doživeto podana, da ; j« dejanje na odru gladko razvi-i-rio in doseglo ob koncu drugega - anja svoj pretresljiv vrhunec Seveda so se mladi Cerkljani tudi sami močno potrudili, imponirala sta sodnik (Jože Katern) in* Ana Daalders (Albina Brezar). Njuni prepričevalni igri sta zvesto sledila Piet van Dorn (Jože Jerič) in Rva de Broin (Pavla Jenko). Izvrstno, četudi le epizodno vlogo Hegendorsteve je zaigrala Sonja Mali. Ostali soigralci (Boštjan Robas, Vlasta Bernard, Tone Brezar. Jure Bobnar in Jože Korošec) so tudi prispevali svoj vidni delež k uspehu uprizoritve Vsekakor vse priznanje nastopajočim, kot tudi vodstvu K lTI> Davorin Jenko, za njihov nemajhen trud. ki so ga imeli z obnovo dela domače dramske sekcije, premier«) drame so imeli v soboto. JI, marca C./,. Jazz je še vedno svojevrstna glasba Tone Janša je že povsem zrela in popolna osebnost našega sodobnega jazza. Mirno lahko zapišemo, da je danes na domači sceni vodeči tenpr-saksofonist, lahko rečemo tudi mul-ti-instrumentalist, če vemo, da z enako zavidljivo tehniko obvlada tudi flavto in sopran-saksofon. Janša je glasbenik velike energije in modernega, svobodnega dojemanja improvizacije. Njegova glasba je sveža, inventivna in dinamična ter harmonsko in ritmično izredno zanimiva, kar se še posebej izraža na nedavno izdanem drugem albumu njegove skupine. Ob sebi ima preverjene glasbenike — klaviature igra pianist Andre Jeanquart ier, bas Evvald Oberleitner, kot bobnarja se predstavljata Johann Preininger in Miroslav Karlovič iz Beograda — ki Repertoar Prešernovega gledališča Kranj PONEDELJEK. 9. 4. 1979, ob 19,30 - red: PONEDELJEK F. Sehovič: »KURBE« Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje 9. 4. 1979 ob 19.30 N. R. Erdman: -SAMOMO RILEC« Gostovanje Prešernovega gledališča v Preval jah TOREK 10. 4, 1979 ob 19.30 - red: TO-R EK F. Sehovič: »KURBE« Gostuje Slovensko ljudsko gledališče (VI je 10. 1 1979 ob 19.'{D N R. Erdman: »SAMOMORI leg* Gostovanje Prešernovega gledališča V Žerjavu SREDA 111 I97<*. ob |r>, uri N R Erdman: ..SAMOMORILEC Zaključena predstava /a Ciklično šojo K ran j ČETRTEK 12 t 1979. oh 19 m - IZVEN Jurčič Inkret: ,DESETI BRAT* Gostuje Slovensko narodno gledališče i/ Maribora PETEK l.i I. 1!»79. ob Ki. uri S M a k a i o v i c , S AI > R A MIS K A <« Zaključena predstava /a šolo Simon Jenko v prvi vrsti uresničujejo ideje 'svojega vodje, so pa sposobni in enakopravni tudi kot solisti. Ob priliki izida novega albuma je Kranjčan Tone Janša spregovoril o jazzu na Slovenskem. »Možnosti za delo jazz glasbenikov so se spremenile na bolje. Znano pa je, da je krog poslušalcev te glasbe na Slovenskem sorazmerno ozek. Tvoj komentar?« »To ne velja samo za Slovenijo, pač pa tudi za širši jugoslovanski prostor. Problem je v tem, da publika nima svoje jazz tradicije. Kritiki pravijo, da sem s svojo glasbo .korak naprej', torej pred ostalim domačim jazz dogajanjem. Tako se mi še posebej ponuja alternativa pionirja na naši jazz sceni, kar na mojih nastopih seveda povzroča različne reakcije publike. Težko je pridobiti občinstvo, če stvari niso utečene. Malo pa je ljudi, ki so se pripravljeni truditi, da bi se stanje spremenilo.« »Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se krog poslušalcev povečal? Je mogoče z besedo pomagati tistim, ki bi jazz želeli razumeti in pravilno doživeti? Ali je morda vse skrito že v človekovi naravi, sposobnosti dojemanja stvari, predznanju?« »Z besedo se jazza ne da razložiti. Dve stvari sta: govor in glasba. Glasba je zamena za govor. Glasbo mora vsak človek doživeti sam in ima si pravico ustvariti svojo sodbo o njej. Igram zato, da mi ni treba govoriti. Nekateri govorijo zato, ker ne znajo igrati.« »S svojim kvartetom rad in veliko nastopaš po slovenskih krajih. Lahko bi ti nadeli definicijo nosilca jazz kulture po Slovenskem.« »Dejansko se skušam truditi v tem smislu. Najraje pridem v kraje, za katere pravijo, da v njih jazz ni doma. Prepričan sem namreč, da je v vsakem kraju nekaj ljudi, ki jih jazz zanima, a nimajo priložnosti, da bi ga ,v živo' slišali. Za te ljudi igram, zanje hodim po slovenskih krajih. Zraven pa upam, da s tem ustvarjam neko zaledje za jazz na Slovenskem, kar je v interesu naše skupine in končno mene posebej.« Kvartet Toneta Janše se v teh dneh zaradi izida drugega albuma pospešeno predstavlja po Sloveniji. Pojdite ga poslušat. Po možnosti celo večkrat. Kajti šele potem boste morda lahko dojeli vrednost glasbe, ki jo prinaša. KAZIMIR MOHAR GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava akvarelov TOMAŽA GOSTINCARJA, v kletnih razstavnih prostorih pa razstava fotografij DRAGA HOLYNSKEGA. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slikarskih del LOJZETA CEMAZARJA. V Mali galeriji Mestne hiše pa je odprta razstava del slikarja MATEJA METLIKOVIČA. V stebriščni dvorani razstavlja tapiserije MARINA MIHELIĆ-SAT-LER. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galeriji iste stavbe je odprta razstava grafik ADRIANE MARAZ. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ob ponedeljkih in nedeljah popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. Od 6.-16. aprila si lahko v hali A na razstavišču Gorenjskem sejmu ogledate etnološko razstavo Starejše oblike kmečkega gospodarstva na Gorenjskem. CELJANI GOSTUJEJO S » K URBAMI« Kranj — V sredo so v Kranju začeli gostovanje celjski gledališčni-ki. Do vključno torka bodo za vse abonmaje uprizarjali lanskoletno uspešnico hrvaškega avtorja F. Šehoviča Kurbe. Komedijo iz prve svetovne vojne so pripravili prevajalec Bruno Hartman, režiser Franci Križaj, scenograf in kostumograf Miodrag Ta-bački, dramaturg Janez Žmavc, lektorica Majda Križaj in drugi. V duhoviti komediji se predstavlja domala celoten ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Ob celjski predstavi, ki je zadnja v letošnjem abonmajskem sporedu za odrasle, bo Prešernovo gledališče izvedlo anketo med obiskovalci. Z anketo želi gledališče ugotoviti, kako so gledalci sprejemali predstave letošnjega abonmaja in kakšne so njihove želje za naslednjo sezono. M. L. RAZSTAVE IN KONCERT TRIA TARTINI V Kranju bodo drevi ob 17.30 v galeriji v Prešernovi hiši odprli razstavo akvarelov slikarja Tomaža Gostinčarja. Pred otvoritvijo bosta nastopila Cveto Sever, ki bo prebral tekst Toma Rebolja in flavtist Boris Campa. Ob 18.15 bo v kletnih prostorih otvoritev razstave S poti pb Indiji fotografa Draga Holvnskega. Ob 18.45 se bosta v Galeriji Mestne hiše predstavila s svojimi deli slikarja Matej MetlikoviČ in Lojze Cemažar, v stebriščni dvorani Mestne hiše pa bo razstavila tapiserije Marina Mihelič-Satler. Kulturni večer bo sklenil koncert tria Tartini. Trio se je pred dnevi vrnil z uspele turneje po Združenih državah Amerike. Koncert bo ob 19.15 v Renesančni dvorani. P. L. SEMINAR SLOVENSKIH KNJIGARNARJEV Bled - Splošno združenje, grafične, grafično-predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva Slovenije je v torek in sredo na Bledu pripravilo prvi seminar slovenskih knjigarjev. Uvodni referat je pripravil podpredsednik republiške konference SZDL Beno Zupančič. Seminar je zbudil izjemno zanimanje med slovenskimi knjigarji, zato ga bodo prihodnji torek in sredo ponovili. j KOVINOTEHNA CELJE TOZD Tehnična trgovina OBIŠČITE blagovnico FUŽINAR Jesenice za vas so pripravili — pralne stroje, hladilnike, štedilnike, zmrzovalne omare Gorenje, LTH — barvne televizorje Gorenje in RIZ — kotle za centralno ogrevanje TAM STANDLER — radiatorje Aklimat in Trika — betonske mešalce LIV — motorne žage TOMOS HUSOVARNA Možnost nakupa na potrošniški kredit na 6, 12 ali 24-mesečno odplačevanje GLASE STRAN PETEK, 6. APHItA I! Jabolko spora je ekonomska šola Kamničani so imeli do koma pel desetih let mnogo bolje razvito srednje šolstvo kot danes Titanova poklicna šola se je preselila v Domžale, kasneje je prenehala delati tudi poklicna šola raznih strok. Ostala je gimnazija, ki danes gostuje v prostorih osnovne šole Frana Albrehta, kjer nima vseh pogojev za uspešno delo. Leta 1970 so se Kamničani odločili, da s samoprispevkom zgradijo center usmerjenega izobraževanja, ki bo pod streho z novim šolskim letom. S preselitvijo gimnazije bo nekoliko omiljena huda prostorska stiska, ki tare kamniško osnovno šolstvo. Pouk že davno poteka v dveh izmenah, nekaterim šolam grozi celo tretja. Gradnja centra usmerjenega izobraževanja pada v čas, ko obliku jemo vsebinske, tehnične in organizacijske obrise usmerjenega izobraževanja. Kamničani so pripravili temeljiti program centra — z. njim bodo nastopili pri izobraževalni skupnosti Slovenije — ki poleg utemeljenosti naložbe opredeljuje tudi smeri srednješolskega izobraževanja. Občinski konferenci zveze komunistov Kamnika in Domžal sta področje obeh občin opredelili kot enoten prostor, v katerem so dani vsi pogoji za skupno načrtovanje usmerjenega izobraževanja: koriščenje učnih in delovnih prostorov strokovnih kadrov, racionalen razvoj šol, upoštevanje potreb gospodarstva, izboljšanje pogojev šolanja večjega števila učencev, ki se jim ne bo treba več voziti v Ljubljano. Kamničani so program usmerjenega izobraževanja v novem centru izoblikovali na osnovi demografskih analiz, vključenosti mladine v usmerjeno izobraževanje in potreb združenega dela. V Domžalah danes izobražujejo učence za 13 poklicev, v Kamniku imajo le dve usmeritvi v okviru gimnazije. V Domžalah se šola 1.247 učencev in potrebe po usmerjenem izobraževanju so pokrite 76-odstotno, v Kamniku imajo le 461 učencev in potrebe so pokrite-le 44-odstotno. O upravičenosti gradnje novega centra torej ne moremo dvomiti. Ob tem velja omeniti, da so Kamničani analize naredili za področje občin, medtem ko so Rom-žalčani na Kamnik nekoliko »pozabili«. Kamničani predlagajo, da bi razvijali predvsem splošne izobraževal ne smeri. V novem centru naj bi Pomembno je najti pot Brez lutkarstva ne moremo govoriti o celostni kulturni in estetski vzgoji mladega človeka, je dejal na minulem občnem zboru slovenskih lutkarjev Marjan Belina, ko je govoril o aktualnih nalogah slovenskega lutkarstva. To je zagotovo res, kot je tudi res, da lutke, čeprav se z njimi v Sloveniji ukvarja kar 106 skupin in morda še več, ne nadejo prave poti do otrok, mladine, odraslih. Vprašanje, kako naj se lutke uveljavijo, je zato sila pomembno. Verjetno bodo morale lutkovne skupine sme najti pravo pot. Vsaj v začetku, dokler jih ne sprejmejo, priznajo za potrebne in enakovredne vsem drugim oblikam kulturnega izražanja. In kakšna je ta pot? V vrtce, šole, pe če še tako težko! Vsi ravnatelji vendar niso, ne morejo biti proti lutkam. In če že ne pride žejen k vodi, naj voda priteče k njemu. Ustvariti je treba le dobro uprizoritev, jo ponuditi, morda s priporočilom občinske zveze kulturnih organizacij, in priti. Zato je v lutkarstvu ta hip, verjetno bolj kot kjerkoli drugje v kulturi, pomembna uprizorit-vena in gostovanjska dejavnost. Ta najmočneje šepa. Lutkarji so premelo povezani med seboj in zato premalo glasni v svojih hotenjih. Osamljeni vsak na svojem koncu. Pomislimo samo na televizijski Muppet show, o katerem kvaliteti sicer ne bi razglabljali, pa vendar ga radi gledajo tako mladi kot odrasli. Ali pa na Zverinice i/ Rezije. Lutke torej so priljubi je ne. Zato bi tudi slovenske lutkovne skupine in odri s pametnim pristopom morale in iahko našle pot do gledalcev. Ne gre namreč prezreti vpliva, ki ga imajo lutke zlasti na otroke in mladino, saj bi jih lahko vzgajale h kritičnemu odnosu tule do posamezne predstave, do kulture in celotne družbe, ampak jih spodbujale tudi k lastni ustvarjalnosti, torej oblikovale kulturne ljudi. H Jelovčan poleg gimnazije z jezikovno-družho-slovno in pedagoško smerjo usposabljali mladino za poklic ekonomskega in administrativnega tehnika, prodajalca in kasneje tudi za kemijskega procesničnrja. Ze danes število učencev iz drugih občin v kamniški gimnaziji stalno raste, /.lasti iz. Domžal. V zadnjih desetih letih se je število domžalskih učencev ver kot pol rojilo in letos je skoraj trct-j ina gimnazijcev iz. Domžal. Novi kamniški center bo vključil tudi usmerjeno izobraževanje invalidne mladine, saj je stavba Zavoda /a usposabljanje invalidne mladine v neposredni bližini. V Domžalah pa naj bi razvijali predvsem pnuz vodno-tehnične smeri. Dobra osnova je sedanja kovinarska šola, ki bi jo bilo treba bolje opremiti in obogatiti vzgojni proces. Prav gotovo pa bodo morali tudi v Domžalah še naprej razmišljali o novih smereh. Predlagana delitev dela na področju usmerjenega izobraževanja je danes gotovo najsmotrnejša. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se zatika pri vprašanju, katera občina naj ima srednjo ekonomsko šolo. Na odločitev bo gotovo vplivalo tudi dejstvo, da je kamniška delavska univerza dobila soglasje za vpis v Visoko ekonomsko šolo, s čimer bo dosežen nepretrgan vzgojno izobraževalni proces. M. Volčjak Kako je z vplačili posojila za ceste? Radovljica — Podobno kot povsod v Sloveniji so se tudi v krajevni skupnosti Radovljica ob zadnji akciji vpisa posojila /a ceste dokaj dobro odrezali tudi nezaposleni občani, predvsem pa upokojenci in zasebni obrtniki Vendar pa je prišlo do nekaterih težav pri vplačilih prijavljenih zneskov in podeljevanju obveznic Gre predvsem za nepopolno evidenco, ki jo je svet krajevne skupnosti konec marca podrobno pregledal. Od prijavljenih 171 upokojencev in 52 zasebnih obrt-nikov-je obveznice doslej dvignilo na sedeŽU krajevne skupnosti Radovljica komaj slaba tretjina Ugotovili so tudi, da še precejšnje število upokojencev svojih denar nih obveznosti ni poravnalo. Očitno gre za nesporazum, ker Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni odtegoval prijavljenih zneskov pri nakazilih pokojnin. Svet krajevne skupnosti je opozoril vse krajane, da čimprej urede svoje obveznosti, vse druge upravičence pa, da dvignejo obveznice za vplačane zneske posojila na sedežu krajevne skupnosti. dR Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniku KRANJ, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje finančne službe Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih. / zakonom določenih pogojev, še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba ekonomske smeri. — 5-let ne ustrezne delovne izkušnje, — moralno-politična neoporečnost m pozitiven odnos do samouprav Ijanj i. — organizacijske in vodstvene sposobnosti Mandal na doba 1in ja I leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA, Kadrovska služba. Savska loka 4. 64000 KRANJ z oznako - razpis za DSSS. Kandidate bomo o dokončni odločitvi obvestili v 60 dneh po končanem razpisu. objavlja Tiskarna in kartona/a Gorenjski tisk n. sol. o. KRANJ, Moše Pijadeja 1 I. za TOZD KARTONAZA 4 delavce za dela v proizvodnji - priučitev Pogoj: končana osnovna šola, delo je dv (.izmensko in se združuje /a nedoločen čas. Za objavljene delovne naloge vcl|a l-nn-se.no posk/isno delo. II Za TOZD BLAGOVNI PROMET 1 delavec za opravljanje delovnih nalog računovodska opravila v TOZD Pogoj: visoka ali višja šola ekonomske ah organizacijske smeri in do 3 let delovnih izkušeni Za obiavliene delovne naloge je določeno '{-mesečno poskusno delo Delo ur združuje za nedoločen delovni čas. III Za D K LOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUZH a) 1 delavec za opravljanje delovnih nalog kuharska opravila II. za nedoločen čas Pogoj: osnovna šol« in priučitev /a kuharico, ter t leta delovnih izkušenj Delo je dv oizmensko in |e zanj določeno 2 mesečno poskusno delo b) 1 delavka za opravljanje delovnih nalog čiSčenje obratnih prostorov za nedoločen čas Pogoj: osnovna šola Delo je samo v popoldanskem času m je /aii| določeno l•mesečno poskusno delo. v) 1 delavka za opravljanj«* delov nih nalog čiščenje pisarniških prostorov - delo je za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pogoj: osnovna šola. delo je samo v popoldanskem času m |e zani določeno I -mesečno poskusno delo. d) 1 delavka za opravljanje delovnih nalog TAJNICA Pogoj: 4-letna srednja administrativna šola ali 2 letna administrativ na šola in tri leta delovnih izkušenj. Delo je onoizinensko in je zanj določeno 2-mesečno poskusno delo. e) 1 delavec /a opravljanje delovnih nalog vodenje knjigovodstva pomožnega materiala — za nedoločen čas Pogoj: ekonomska srednia šola in do 3 let delovnih i/ku^eiii Za opravljanje delovnih nalog je določeno 2-mesečno poi/kusiio delo Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Corenjuki (isk Kranj, Moše Pija-deja 1, v 15 dneh po objavi. Na podlagi H. člena ODREDBE o preventivnih cepljenjih a diagnostičnih ter drugih preiskav v letu 1979 (Uradni list SSS. št. 1/79 z dne I .'L I. 1979) ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI l£ VOD GORENJSKE - KRANJ OBVEŠČA VSE LASTNIKE PSOV da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju obti« ŠKOFJA LOKA (mesto in širše okolice) po naslednjem rarpore- du: Kraj Datum Ura Mesto Sk. Loka 9. L od L", do 17. ure pred klavnico — za pse katerih lastniki so člani lovske družine Sk Loka 10. 1 od 15 do 17. ure pred klavnico — za kin« društvo Log III ob 15. uri pri (velfarju Zminec 11.4. ob Ki uri pri Svavnarju pri Poljancu Brezni, a lil ob 17. uri Moškrin j 12. 4. ob 15 uri pri Stejsu Sv. Duh 12. 4. ob 16. uri pred domom (Jodešič 12. 4. ob IH. uri pri Martinovcu Retcče 12. 4. ob 19. uri pred domom Sk. Loka 13. 1 ob 15. u ri pred klavnico Gosteče 13. 4. ob 17. uri pri Mirtu H rast niča 13. 4. ob 18. u ri pri Mrzlem studencu Sk. Loka za zamudnike 14. 4. od 12. do 13. ure pred klavnico Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pismenih obvestil nebo* pošiljali (to obvestilo nadomešča dosedanje pismeno obveščanje^ sameznikov). Pristojbina za lepljenje psa je 150.00 din (90 din taksa in 60 din siliti cepljenja). Posebej še opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini OBVEZNC1 (lepiti je treba vse pse starejše od 4 mesecev. Kršilci bodo kaznovani po zakonu o varstvu živali pred kužni* boleznimi. Veletrgovina " VILA i Kranj Obiščite nas na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 6 do 16 aprila 1979 Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj UGODNO ZA PLANINCE IN ALPINISTE Nahrbtniki vseh vrst. iz najkvalitetnejših materialov NOVOST nahrbtniki za noienje otrok Se priporoča P0RENTA na SEJMU v Kranju in v VIR MAŠAH 51 Gozdne semenarne in drevesnice /*Jfc\ [IrOM-IMPOm nudi/o sadike za gozd parke, vrtove, žive meje, zaščitne nasade, gozdna semena m okrasne storže. LetOŠnji ho-ruk gorenjskih Lokalna akcija Pristava 79 brigadirjev Več kot 500 mladih Gorenjcev bo sodelovalo na letošnjih mladinskih delovnih akcijah — Razmišljanje o akciji na Gorenjskem — Vse več lokalnih akcij — Odgovornost vseh, ne le ZSMS V__ V Sloveniji bo letos sedem repub-ih ter tri zvezne mladinske ovne akcije. Na njih bo sodelo-jta blizu 5000 brigadirjev, med {yjnii več kot 300 z Gorenjske. ^**zen teh bo v okviru drugih 26 kovnih akcij po Jugoslaviji sodelo-še okoli 200 gorenjskih briga-TJjev. To vsekakor niso majhne šte-J?*ke, zato krepko obvezujejo finske konference ZSMS v Kra-2fU. Radovljici. Skofji Loki. Tt Z1CU 2* na Jesenicah, ob tem pa tudi ^občinski svet ZSMS. ^, Na seji republiškega koordinacijama odbora podpisnikov družbena dogovora o mladinskih delov-j^h akcijah — predsednik odbora ^ Franc Šetinc, sekretar predsed-i va centralnega komiteja ZKS - je *jo med drugim poudarjeno, da je številkah o udeležbi mladih na v*kijah treba upoštevati tudi kako-J*tno plat te oblike dela mladih. V . viru več kot 600.000 delovnih ur, vl jih bodo letos opravili brigadirji Sloveniji, bo treba predvsem podariti vzgojni značaj mladinskih L^lovnih akcij. Le-te morajo še bolj jV^t doslej postati šole samouprav-J^nja. nekakšne mladinske delavske *Jiverze. v katerih se hod«) šolali jj)ladinski aktivisti. je poudaril Šetinc. TRDNI TEMELJI ^Dosedanja tridesetletna tradicija ^Jladinskih delovnih akcij je tudi na |*orenjskem pustila močan pečat ^kušnje, prinesene z akcij, so danes .fauocena opora družbenopolitič-j ' m delavcem, vsakemu samouprav-J^vtu, ki mu brigadirsko življenje ni ^menilo le dela. temveč zlasti šolo 5* življenje. In ko trenutno v vseh j^renjskih občinah teče evidentiranje brigadirjev za skupaj deset ^riltad iz petih občin, se povsod ~^vedajo tudi velike odgovornosti, i Prav gotovo ni le ZSMS mesto. *^mor hi lahko stresli celotno breme >*dtfovornosti za to, da bo uspeh akcij i* večji kot v preteklosti. Vse družbenopolitične organizacije, temelj-3* organizacije združenega dela in .samoupravne skupnosti mo-^jp skrbeti, da se ne bodo v juniju "OJavljala nerešena vprašanja od-J^uiosti z dela, plačevanja zdravnikih pregledov za brigadirje in po- dobno, torej stvari, ki so marsikateremu mladinskemu aktivistu delale sive lase v preteklih letih. Na Gorenjskem smo ustvarili trdne temelje mladinskemu prosto-voljnjemu delu: razen šestih občinskih brigad — dveh iz kranjske ter po ene iz drugih občin — bomo sestavili tudi pionirsko brigado, katere pokrovitelji bodo Jeseničani, ob tem pa bodo iz Kranja, Radovljice ter z Jesenic poslali po eno brigado še na delo zunaj republike. DOLOČILO DRUŽBENEGA DOGOVORA Vsaka brigada naj bi štela ."><> mladink in mladincev, je zapisano v družbenem dogovoru o mladinskih delovnih akcijah. A pomembnejše kot to j*' določilo, naj hi 45 odstotkov bilo mladih delavcev. .")."> odstotkov brigadirjev pa iz vrst dijaške. študentske. kmečke ter seveda osnovno-šolske mladine Prav gotovo bo to kamen, ki ga občinske konference ZSMS ne bodo zlahka preskočile. Lani je bilo na vseh republiških mladinskih delovnih akcijah na primer le 268 študentov in tudi struktura brigad z. Gorenjske priča o premajhnem deležu šolajoče se mladine. ZANIMANJE PIONIRJEV IN MLADIH DELAVCEV Nasprotno kot med učenci in študenti pa je zanimanje za delo na akcijah ogromno med mladimi v osnovnih šolah in delovnih organizacijah. Če bi hoteli zajeti vse. ki žele na akcije, hi zlahka sestavili pet delovnih brigad, so ocenili v komisiji za delo s pionirji pri medobčinskem svetu ZSMS. Tudi v tovarnah se korenito spreminjajo odnosi do delovnih akcij: če so pred leti marsikje skušali akcijo izrabiti za to. da so nanjo poslali vajence ali pa slabše delavce, se danes že skoraj povsod zavedajo, kakšne obresti dajejo mlademu delavcu akcije. MNOŽICA LOKALNIH AKCIJ Kakršenkoli zapis o mladinskih delovnih akcijah ne more biti popoln, če vsaj z besedo ne omenimo tistega, čemur pravimo lokalne akcije. Le-te postajajo stalna praksa osnovnih organizacij ZSMS v vseh okoljih. Popravilo objektov družbenega standarda, čiščenje okolice tovarn in naselij, urejanje komunalnih naprav: cela' vrsta področij je. kjer s prostovoljnim delom zagotavljamo sebi in drugim boljše življenje. Na Gorenjskem je nemogoče našteti vse take akcije. Čiščenje okolice v jeseniški Železarni, Škofjeloške pobude na Žirovskem vrhu, vrju. akcija na Pokljuki, ki jo snujejo Radovljičani, uspehi mladih v Preddvoru, urejanje Titove poti v Tržiču, to so le drobci iz mozaika neštetih akcij, ki jih letos pripravljajo na Gorenjskem. Na njih bodo skoraj povsod sodelovali tudi mladi iz. pobratenih občin. POKRAJINSKA AKCIJA - DA ALI NE? 1975. leta je bila v Dražgošah pokrajinska mladinska delovna akcija.Odtlej je medobčinski svet ZSMS za Gorenjsko vsako leto želel pripraviti podobno akcijo, a pokazalo se je. da pri nas nimamo objektov, ki bi jim lahko mladi pomagali k hitrejši uresničitvi. Letos morda akcija le bo; v Tržiču namreč snujajo izgradnjo vodovoda iz zajetja Crni gozd in če bo združeno delo v občini dovolj elastično, bo že v letošnji jeseni stekla gradnja prve etape. — mv Srečanje brigadirjev in pohodnikov v Podljubelju Tržič — Letošnji dan mladinskih delovnih brigad. 1. april, so mladi v tržiški občini obeležili z vrsto priložnostnih svečanosti. Osrednja prireditev oh prazniku brigadirjev pa bo jutri. 7. aprila, ob 19. uri v dvorani družbenih organizacij v Podljubelju. Na tovarišo srečanje center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Tržič vabi brigadirje veterane iz tržiške občine, vse sedanje brigadirje mladinske delovne brigade Kokr-ški odred ter pohodnike mladinske pohodne enote Kokrši odred. Srečanje bo namenjeno izmenjavi brigadirskih izkušenj med udeleženci akcij V okviru mladinskega prostovoljnega dela. Iz tržiške občine se je v več kot tridesetletnem udejstvovanju na mladinskih delovnih akcijah zvrstilo veliko ndadih. Natančnega pregleda o vseh udeležencih ni. zato občinska konferenca ZSMS Tržič vabi vse. ki so sodelovali na mladinskih delovnih akcijah, da se udeležijo srečanja. Nekaj besed bo na shodu brigadirjev in pohodnikov spregovoril Marjan Sajovic, predsednik centra za mladinske delovne akcije pri tržiški občinski konferenci ZSMS, zatem pa bodo člani Mladinskega gledališča Tržič ter člani osnovne organizacije iz. Podljubelja pripravili družabni večer. Iz Tržiča bo poseben avtobus odpeljal ob 18.15 z avtobusne postaje, -m v /./../i/i i>n kmtrtnem društvu Krvavec te dni kije - Člani petnega kitTuS^^^^ .<„/,, S prmtovaljnim vjejo okolico ^.[^^^^1^» za obema goloma. - J. Kuho, m pa bodo postavili tudi za$( /"'" A'"./ Tekmovanje klubov OZN Kranj — Danes ob 18. uri se bo v Osnovni šoli Lucijan Seljak v Kranju zečelo občinsko tekmovanje klubov.OZN. ki ga organizira Center klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS Kranj. Kviza ki spada v okvir republiškega tekmovanja, -c bodo udeležili vsi klubi z osnovnih in srednjih šol, krajevnih skupnosti in društev. Tekmovalci bodo enotno odgovarjali na vprašanja o KIM in OZN. posebej srednješolci o vprašanju juga Afrike, osnovnošolci pa o UNICEFC — mednarodnem skladu za pomoč otrokom. Kranjski center klubov OZN ima letos poleg organiziranja občinskega tekmovanja še eno pomembno odgovornost, saj je organizator finalnega tekmovanja klubov OZN, ki bo 12. maja v Domu JLA v Kranju Džilio Kilipčič Jesenice — 1. april, dan mladinskih delovnih brigad, so letos delavno proslavili tudi mladi Jeseničani. Komisija za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS je skupaj s komunalno skupnostjo in podjetjem Kovinar v soboto, 31. marca, začela akcijo urejanje ceste na Pristavo v Javorniških rovtih. Več kot 180 mladih je zjutraj najprej oblikovalo pet brigad, in sicer brigade Dragoljub Milovanovič, Jože Gregorčič-Gorenjc, Matija Verd-nik-Tomaž. Viktor Kejžar in Mladi železar. Na več kot kilometer dolgem odseku ceste so veselo zapeli krampi in lopate, da bi obnovili cesto, ki jo je deževje v januarju precej poškodovalo. Celotna lokalna delovna akcija je bila tudi samoupravno organizirana, saj so delovali vsi organi, ki so potrebni za nemoteno delo na večjih akcijah. Udeleženci bodo izdali tudi brigadno glasilo. Akcija Pristava 79 se bo namreč nadaljevala še aprila in maja. Cesta mora biti nared do 19. maja, ko bo na Pristavi osrednja prireditev meseca mladosti v jeseniški občini, združena i praznovanjem 60-letnice KPJ in SKO J. Ob koncu še omenimo, da se je sobotne akcije Pristavi 79 udeležilo največ mladih iz Centra srednjih šol in iz Železarne. J. Rabič VA VtATOR , SOZD SAP - VIATOR DO Medkrajevni potniški promet SAP - LJUBLJANA Ljubljana, Središka 4 OBVESTILO! Obveščamo cenjene potnike, da z 9. aprilom 1979 pričnemo redno obratovati na mednarodni avtobusni liniji: LJUBLJANA-KRANJSKA GORA — BELJAK - CELOVEC z odhodom iz Ljubljane ob 5.30 in prihodom v Beljak ob 8.45 oziroma v Celovec ob 9.30. Povratek iz Celovca je ob 15.10, oziroma iz Beljaka ob 16. uri in prihodom v Ljubljano ob 19.17 z opombo, da ob sobotah in nedeljah vozi avtobus do Celovca ostale dni pa do Beljaka. Rezervacije in nakup povratnih vozovnic v dinarjih, možen na avtobusni postaji v Ljubljani. TOZDTURBUS Splošno gradbeno podjetje Kranj, N«-*orjeva 1 SGP GRADBINEC Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA objavljamo proste delovne naloge in opravila TEHNIČNEGA VODJE V TOZD Pogoji: — končana visoka oziroma višja šola strojne, elektro ali organizacijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj; VODJE SEKTORJA Pogoji: — KOVAČA Pogoji: — končana višja oziroma srednja šola strojne, elektro ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj: končana poklicna šola kovinske smeri z zaključnim izpitom in 2 leti delovnih izkušenj: KLJUČAVNIČARJA Pogoji: - končana poklicna šola kovinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj; STROJNIKA TGM Pogoji: končana poklicna šola kovinske oziroma avtomehanske smeri in izpit za strojnika TGM ter 3 leta delovnih izkušenj STROJNIKA T OM za greder Pogoji: — končana poklicna šola kovinske oziroma avtomehanske smeri opravljen izpit za strojnika TGM in 3 leta delovnih izkušenj ŽERJAVISTA Pogoji: — končana poklicna šola kovinske smeri in izpit za žerjavi-sta. 3 leta delovnih izkušenj: ELEKTRICARJA Pogoji: — končana poklicna šola elektro smeri z zaključnim izpitom in 2 leti delovnih izkušenj; DELAVCA za priučitev ključavničarja oziroma varilca Pogoj: — končana osemletka Po sklepu Odbora za delovna razmerja TOZD LESNI OBRATI KOKRICA objavljamo ponovno proste delovne naloge in opravila VODJE SEKTORJA v mizarski delavnici in žagi Pogoji: — končana višja oziroma srednja šola lesne smeri in tri leta delovnih izkušenj Po sklepu Odbora za delovna razmerja TOZD GRADBFCNA OPERATIVA KAMNIK objavljamo proste delovne naloge in opravila VODJE OBRAČUNSKE ENOTE Pogoji: — končana višja oziroma srednja šola gradbene smeri, opravljen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj 1 5 KV ZIDARJEV 2 2 KV TESARJA 3 3 KV ŽELEZOKRIVCE Pogoji: — pod točko L, 2.. 3.: končana poklicna šola gradbene smeri in eno leto delovnih izkušenj 5 DELAVCEV Pogoji: - nepopolna osnovna šola Za vse razpisane delovne naloge in opravila se delo združuje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP Gradbinec kadrovsko socialna služba, Kranj, Nazorjeva 1. Prijave sprejemamo 15 diri od objave v časopisu. KO SE /V1IADI UČE SjIMOUPRRI Betka Rems, mentorica: »Čudim se, da profesorji na srednjih ekonomskih šolah niso bolj ogreti za mladinske hranilnice: tu se čudovito združuje teorija s prakso« JO Junija bo 2. jugoslovanski mentorjev pionirskih in mladin hranilnic Ljubljanske banke, kjer poseben poudarek dan prav or nizaciji in delu mladinskih hra nič Oktobra 1977 so se na ekonom? ki srednji šoli pri Šolskem centru Radovljica odzvali pobudi Ljubljanske banke, da bi na šoli ustanovili mladinsko hranilnico. Nobenega pravega programa sicer niso imeli zanjo in so vse skupaj prepustili kar njim: mentorici Betki Rems in dijakom. V dobrih dveh letih delovanja se je pokazalo, da je prav za ekonomsko srednjo šolo taka praksa, kot jo daje mladinska hranilnica izrednega pomena za oblikovanje in pridobivanje ekonomske zrelosti mladega človeka, za njegovi pravi odnos do dela, do materialnih dobrin, do upravljanja z družbenimi sredstvi. »Mi smo najmlajša ekonomska šola na Gorenjskem in prva z mladinsko hranilnico,« pravi njihova mentorica. Betka Remsova, računovodkinja šolskega centra v Radovljici in predavateljica knjigovodstva in prava v tretjem in četrtem letniku, ki je v resnici lahko vesela uspehov svojih gojencev. »Sprva smo se lovili, saj se nisi imel kje zgledovati. Nobenega programa ni bilo, a se je delo kar kazalo. Vedno nove in nove operacije so bile potrebne. Nobene evidence jim nisem vsiljevala, vse so si sami prilagodili. Zdaj so dekleta že tako vpeljana, da mene kot mantorice skoraj ne rabijo več: starejše učijo mlajše, jaz pa le še podpišem dokumente, ker one niso pooblaščene. Priznati moram, da delajo z veseljem in vesela sem, da je tako. Ko gre dijak s srednje ekonomske šole, mora v miniaturi poznati vse knjigovodske in računovodske operacije. In s tole prakso jim je vse skupaj lažje. Lažje razumejo vso snov, ki je med seboj tako tesno povezana. In ko gredo ta naša dekleta in fantje med počitnicami na prakso, žanjejo pohvale, saj jih povsod lahko takoj uporabijo za delo, tudi za zahteven obračun osebnih dohodkov. In vesel si, ko vidiš, da otrok z veseljem dela, da se je pravilno odločil v življenju.« "1. i Miro Tavčar, predsednik mladin ske organizacije na šoli: »Prav je, da učenci srednje ekonomske šole prično z delom pri mladinski hranilnici že v prvem letniku.« Praktično delo med šolanjem jih bo usposobilo tako, da bodo vešči večine nalog knjigovodstva, računovodstva in podobnega, ko bodo prišli v proizvodnjo. Saj vodijo pravo računovodstvo in knjigovodstvo v malem s tole svojo mladinsko hranilnico. Da, prav vse je tu: blagajna, blagajniški dnevnik, kartice, ki jih je treba sproti razknjižiti, nalogi za banko, hranilna knjižica z vsemi vlogami in dvigi in še in še. Vsega mi tudi ne pokažejo, ker ni časa. Toda tu so in vodijo povsem samostojno hranilniško službo na šoli. In to povsem samoupravno. Samoupravno se v razredu domenijo, kdo bo ta teden dežural v hranilnici, koliko bodo ta mesec prinesli od doma za končni izlet, katero prireditev bodo organizirali, kdaj, kje kaj bo kdo delal — izkupiček gre seveda na skupni razredni fond za, recimo, skupni izlet .. . Znajo si tudi poiskati zaslužek. Tako so s skupščino občine dogovorjeni, da jim hodijo skladat materiale za skupščino, za delegacije, dežuraju v vzgojnem zavodu v Kamni gorici ob nedeljah itd. In ves zaslužek gre spet na skupno blagajno razredne skupnosti. Ce zmanjka, kot je na primer lani četrtemu letniku, ko je šel po Jugoslaviji, so si sposodili denar od tretjega letnika. Kar stari milijon in pol. Pa je bil tu kreditni odnos. Svet varčevalcev jim je odobril kredit za dobo 10 mesecev po (i-odstotni obrtietni meri. Tudi pogodbo so sami sestavili z vsemi sestavinami, kot jih zahteva banka. In tu je torej spet obračun obresti, obrestno obrestni račun Tu lahko najdeš snov iz vrste šolskih predmetov — gospodarsko računstvo, knjigovodstvo, poslovna korespondenca . . . Yse^iy>rajo narediti sami^in ta pra- k uči •amOStajnOSti. Mladinske hranilnice „.,, hi bile majhne samoupravne orfsnizaciie. ki naj bi združevale razredne skupnosti V svet varčevaj-,ev. potem bi pa moralo biti v republiškem m.Milu koordinacijsko telo, ki bi vključevalo delegate iz osnovnih ,.,.|ic _ vse skupaj naj bi šlo t iko kot skupščinski delegatski sistem Glavni organizator pa naj bi bi a tu Zveza socialistične mladine £'()V<' nije m Ljubljanska banka Ko ho povezava i republiko, »>e bp to delo več tako samouško. DO strokovno gaj se vendar ta samouprava ne st reŠS kar iz rokava' Dekleta fetrteg« letnika imajo svoie posebne teljs Gre m matu rantaki sprevod in »les Rade bi bito oblečene v bele niapce / znakom mladinske hranilnica "">> P'«'« lagalo lastovko - In kida. ki bi jui posebej zailie spleti, v radovljiški Lidija Sekloča m Zvona. - sta bih tisto sredo dežurni ™ nik. Almiri. No, to okrog 2naka fc seno. Pionirske hranilnice ■ svoj znak pikapolonico ki io bro poznamo, toda srednieš mladinske hranilnice bi <*» dci vem mnenju le morale njfc In zato predlagajo nov znak Priznati je treba, da ie H*V je v radovljiškem koncu dS natelj na osnovni šoli dr Mencingerja v Bohiniski Franc Fister, rodilo bosa t* -Kar deset šolskih hranUnk jemo v Radovljici, na vseh mi šolah, tudi na posebni i>i; J T«< Matevža Langusa v Karn : d celoto pa je zaokrožila prS & let. še ekonomska sred^^ dovljici, ki daje že nOVe in*E* bude za razvoj hranilnifctva ml in vzgojo mladega človeka v C — samoupravljavca. •Janez Zupan, referent m sko varčevanje pri pt,, I /ubljanske banke r AVs si nismo predstavi s Ljubljanski banki, da se bota** dmska hranilnica pri mdonfa** ekonomski šoli tako /"avrjAi "i* • toliko oprijemljivega tn amMtf pri tem. Kako čudovito se AraaaV ca vgrajuje i tuljenje na -čeprav se kače samoupn pri osnovnošolskih hranilnicuh biva tu, v srednji šo/^ ^ ', ■ ; n ,)i >mcn... jgfK. 6. APRILA 1979 GOLICA JESENICE TO ZARJA na XVIII Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju RAZSTAVLJA IN PRODAJA: pohištvo gospodinjske aparate akustiko gradbeni material instalacijski material svetlobna telesa Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice tkladno z določili Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj ter Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve objavlja po sklepu 3. seje zbora uporabnikov Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice z dne 28. 3.1979 RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM, KI GRADIJO OZIROMA ADAPTIRAJO STANOVANJSKE HIŠE ALI KUPUJEJO DRUŽINSKA STANOVANJA Ce znaša poprečni mesečni OD na člana družine v primerjavi s poprečnim OD v občini Jesenice /a leto 197« Znaša lastna udeležba v V od cene standard, stanovanja najmanj I SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI l.člen . Posojilo po tem razpisu lahko najamejo delavci tistih temeljnih m drugih organi za nj združenega dela in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije!, ki združujejo del »vojih stanovanjskih sredstev po določilih Samoupravnega sporazuma o izločanju, /dni-tevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Jesenice /a obdobje 1*77—1980 ali po ustreznem odloku skupščine občine Jesenice. Razpisa se lahko udeležijo tudi delavci, ki združujejo svoje delo pri samostojnih °Wtnikin, če le-ti vplačujejo stanovanjska sredstva <>d skupnega zneska izplačanih ""•bnih dohodkov samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice. 2. člen Posojila so razpisana iz dela sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki jih organizacije "dn^ujejo pri Ljubljanski banki TrHI Kranj, poslovna enota Jesenice in i/del« sredstev, ki jih vplačujejo samostojni obrtniki od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov Pd njih zaposlenih delavcev. Razpisni vrednosti znašata: - «■ delavce, ki združujejo delo pri organizacijah do visine ."»..'h-ni mm _ ,j,„ - za delavce, ki združujejo delo pri samosio|nih obrtnikih do visine 500 Mm. - din. :t. člen Delavci, ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno ali neustrezno aianoVan*-. lahko "prosijo posojilo pod naslednjimi pogoji: - da gradijo oz. adaptirajo stanovanjsko hišo ali kupujejo stanovati*' v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standania. - da so kreditno sposobni. Prosilci za posojilo, ki bo uporabljeno za dograditev stanovanjske hiš« pa morajo apnbijevati Ae naslednje pogoje: - »tanovanjska hi*a mora hiti že zgrajena do III gradtiene laz.', nz do I gradbene r««e. če gradi jo montažno stanovanjsko hiso. - stanovanjsko hiso morajo usposobiti za vselitev naj|»ozn< ic v roku M. n.cse. ,x dodelitvi kredita, če zasedajo družbeno najemno stanovanje. Posojila za adaptacijo obstoječih stanovanjskih hiš m stanovanj bodo odobrena I« »»tim prosilcem ki bodo z adaptacijo dosegli boljšo funkcionalno razporeditev m |>ovc činje Atevila stanovanjskih prostorov ali /boljšali stanovanjske razmer, z uvedbo «1, modernizacijo sanitarij in ogrevalne opreme. Posojilo za gradnjo oz. adaptacijo stanovanjske hise se lahko odobri tudi I istim delavcem, ki gradijo ali adaptirajo svoje stanovanjske hiše izven občine Jesenice in to * kraju z urejenimi pogoji dnevnega prevoza na delo m z del«, vendar se morit jo v leni Primeru obvezati, da bodo takoj v celoti vrnili preostali tlel iieodpbičaneg« |>osojila. č, Pridobijo lastnost delavca v drugi organizaciji izven občine Jesenice do se '> od 51 1-751 od 78 V - HX)r. od 101 K - 120', nad 120 ri .«) * .15 ri 40'♦ 45 r, 51) V Potem pripada delavcu posojilo v r( t>d cene standardnega stanovanja največ do 35 r* 25 ri 20 t 15r» 10 f 5. člen /a lastno udeležbo štejeta tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki, ne šteje pa se posojila, kijih je delavec pridobil v organizaciji, v kateri združuje delo iz sredstev skupne porabe oz na pod lagi vezave teh sredstev v banki. III DRUGI POSOJILNI POGOJI ♦i. člen Odplačilna doba za iMMOJhV kalerega najame delavec za nakup lastnega stanovanja oz. gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hise. znaša 20 let. če ima delavec enak ali nižji osebni dohodek v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v občini Jesenice za leto 1!>78. Odplačilna doba se skrajšiip.. če presega delavčev poprečni OD poprečni OD na zaposlenega v občini Jesenice |x> naslednji talveh do 10 ? od 11 —2(1 S od 21 -30', od 31-40% od 41-50'. nad 50 ri 19 let 18 let 17 let 1« let 15 let 14 let. člen Za nakup stanovanja v etažni lastnini pri II. LASTNA UDELEŽBA 4. člen Pri nakupu, gradnji ali adap.acij. stanovanjske hise ali stan.................. j-Ntaoph, HV^TJ^^Ih^IHb^u. kadar grad, oz. adaptira ..nižinsko Mano njskef^izratenv.JlHtolkV«! vrednosti standardne dn.žmskc *.*„ova,„sk.. hise ,e **«-\ iz naslednje tabele: . I znaAa poprečni mesec • OD na člana družine v Phatcrjavi s popreč. me*. 00 v občim Jesenice za leto 197M Znaš« laatna udeležba v V od vred. standard, družinske stanovanjske hise najmani od51-75* od 76-100 K od 101- 120 r* nad 120* 4(>'f 45 f 50 K 151 6<)'» Potem pripada delavcu posuplo v 1 imI vrednosti standardne družinske stMiiovaiiiske hiše največ do 25 '1 20'* 15'* 101 Obrestna mer« /a ptatojijo je I '• letno. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja Ikosojila se obrestna mer« /« neodplačani del posojila UOVeČS za 2 't. H. člen Skupna obremenitev posoplojemalc« po z«|>rošeiiem (s.sojilu in že odobrenih posojilih ne sme presegati I t mesečnega osebnega dohodka prosilca. Obveznosti do I leta se ne štejejo kot obremenitev IV DOKUMENTACIJA r.leleženci razpisa morajo k zahtevkom z« posolilo na predpisanih obrazcih, ki jih rlobiio v l.pihljanski banki. T|{C> Krnili.ptadovna enota Jesenice, predložiti še: tli — lzi«vo organizacije n .stanovanjskih razmerali delavca, potrdilo n njegovem po prečnem mesečnem Ol) za lelo MI7M in njegovih dolgoročnih in kratkoročnih obvezni stih i/ osebnega dohodka Iz uav.tlho slanja posojil) in enako potrdilu organizacije, kateri je zaposlen pnsdttVi zakonec — potrdilo prijavnega urad« •« številu njegove družine in izjavo delavca, koliko članov družine bo vseljeno v kupljeno stanovanje. — kupoprodajno pogo«lbo ali predpogodbo za nakup stanovanja v etažni lastnini z navedbo objekta, v katerem kupuje stanovanje in podatki o stanovanju. — Idi okopi jo varčevalnih pogodi> če delavec ali člani njegove družine namensko \nrčii|ejo v banki in na varčevanje še niso.lobib stanovanjskega posojila. — p>tokopi|e (Mrsojilnih pogodi) za posojila, za katera delavec ali člani njegove lini Zine š«> nimajo upravno izplačanih prepovedi na osebne dohodke. I>| Za graditev ali adaptaeijo stanovanjske hifte Delavci, ki gradijo ali adaptirajo individualno .stanovanjsko hišo. pa morajo poleg dokazil iz I . I. in .">. alinee, ki veljajo z« delavce, ki kupujejo stanovanj« v etažni lastnini, predložiti še — pot nI 11" pritavne^a Uradu o številu njegov.- družine in izjavo, koliko članov (Iružinelto vseljeno v zgrajeno ali adaptirano individualno stanovanjsko hišo — tolokopip) ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo ali adaptacijo individualne siauovaujske hiše m zemljiškoknjižni izpisek z datumom izdaje po I I I97'l. — laedrui mi stroškov po zaključni III. gradbeni lazi, oz. I. gradbeni lazi z« montažne hiše in vire sredstev za gradnjo individualne stanovanjske hiAe ter opis še nedokončanih del. za adaptacijo stanovanjske hiše pa predračun in vire sredstev ter opis morebitnih že izvedenih adaptacijskih del. — izjavo, da botlo v roku :«» mesecev po dodelitvi posojila izpraznili družbeno sianovanjc. kolikor Kaaetlajti tako stanovanje. — in neme organizacije v kateri ima prosilci lastnost delavca, če gradi stanovanj, -ko hiso i/v. n občine Jesenu o Komisija za delovna razmerja osnovne Sole DAVORIN JENKO' CERKLJE na Gorenjskem objavlja prosta dela in naloge: 1 PEDAGOGA -PSIHOLOGA oziroma PEDAGOGA 2 UČITELJA ZA RAZREDNI POUK Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Nastop dela takoj. Pogoji so določeni z veljavnimi zakonskimi in drugimi predpisi. Na voljo je eno stanovanje za razrednega učitelja. Prijave z dokazili o usposobljenosti sprejema tajništvo Sole 15 dni po objavi. Na podlagi sklepa SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI NAKLO objavljamo prosta dela in naloge TAJNIKA KS Naklo Pogoji: ekonomska srednja Šola ali upravno-administrativna Sola in poskusno delo 2 meseca. S kandidatom se sklene dopolnilno delovno razmerje ali razmerje za skrajšan delovni čas. Prijave sprejema Krajevna skupnost Naklo 15 dni od dneva objave. » Delavci, ki združujejo svoje delo pri samostojnih obrtnikih pa Se: 2 -___■- MMiili ki ga delavec lahko dolu za nakup lastniškega (etažnega! stano- *Wji in pot^nalastna udeležba izražena v odstotku .d cene standardnega stanovanj«. *« razvidna iz naslednje tabele: — potrdilo samostojnega obrtnik« m vplačanih stanovanjskih sredstvih .samouprav m stanovanjski skupnosti občine Jesenice v letu 107»*. — i m .t idilo samostojnega obrtnika, d« ima s prosilcem sklenjeno r.slno delovno rnz-nier|e za ii.sloločell čas — mnenje osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri samostojnih obri nikih Pri vseh sprejel tli v logah Ml preverjeno depinsko slanje na terenu V OSTALE DOLOČBE trkam za dodelitev (Misojila je potrebno vložili v JO dneh od dneva objave na predpisanem obrazcu s celotno dokuuieiilacijo pri Ljubljanski banki. Temeljili banki Kranj, poslovna enota Jesenice. Titova M/l. kjer udeleženci razpisa dobijo podrobnejša |s>jas-mla l're|s»zno prispele vloge se ne ImkIo obravnavale Končni slep o odobritvi oz zavrnitvi posojil« bo sprejel pristojni organ stanovanjske skupnosti Jesenice, n izidu razpis« pa bodo obveščeni vsi prosilci v roku JO.iiii po preteku razpisnega roka Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice Odbor za delovna razmerja Konfekcije MLADI ROD Kranj objavlja prosta dela in naloge 1. OBRAČUN OD 2. BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE 3. ADMINISTRATORJA Pogoji: pod 1. in 2.: — ESft ali dvoletna administrativna Sola. — poskusno delo 2 meseca, pod 3.: — dveletna administrativna, — poskusno delo 1 mesec. Pismene ponudbe oddajte v roku 10 dni po objavi na naslov Konfekcija Mladi rod Kranj, Pot na Kolodvor 2. GLASIO STRAN PETEK, 6. APflIU Veliki uspehi Konjeniškega kluba iz Komende V preteklem letu vrsta delovnih in športnih uspehov — Letos organizatorji prvega državnega prvenstva v militariju — Konjeniški šport bo moral dobiti pomembno vlogo v konceptu splošnega ljudskega odpora Komenda — V soboto, 24, marca, o se člani Konjeniške",;! kluba i/. Komende /brali na letnem obenem zboru, ocenili delo v preteklem letu, se dogovorili o letošnjih akcijah in prireditvah ter podelili priznanja najzaslužnejšim ("lanom kluba. Zbora so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in temeljne telesnokul-turne skupnosti kamniške občine, krajevne skupnosti Komenda in Konjeniške zveze Slovenije. r omenški konjeniški klub je danes najbolj množično društvo v kamniški občini. Več kot 200 članom se je na občnem /boru pridružilo še 25 novih. Klub se lahko pohvali / delavnostjo vseh svojih članov, saj jih večina sodeluje pri vseh delovnih akcijah. Hkrati je to društvo, ki upravlja z največjo imovino, saj konjeniški šport zahteva drage objekte Te pa so člani kluba zgradili predvsem s prostovoljnim delom in s sredstvi, ki jih je prinesla organizacija tombol. Nekaj je prispela tudi krajevna skupnost, ki ima za delo kluba dosti posluha, in temeljna telesnokulturna skupnost. Tako so lani vložili v dograditev objektov kar 303.400 dinarjev. Uredili so hipodrom in hleve za konje. Zelo spodbudni so športni uspehi. Med najpomembnejše štejejo tretje mesto Zdenka Ciberška na republiškem kasaškem derbiju v Ljutomeru. Sodelovali so na vseh kasaških tekmah v Sloveniji ter v Zagrebu in Beogradu in dosegli kar 11 prvih mest. Sami so pripravili tri kasaške tekme, ki so jih kombinirali s kmečkimi dirkami. Poleg kasaškega pa so lani začeli tudi z jahalnim športom. V .Komendo so povabili /veznega trenerja Kajka Dokiča iz Novega Sada, ki je v jeseni VAŠA PISMA SMETIŠČE BOMO PREPREČILI! Dvorska vas pri Begunjah — Zadeta s smetiščem v Dvorski vasi se vleče. Krajani Dvorske vasi. Mlake, Zadnje vasi. Srednje vasi, Slatne. Poljč, Begunj, Zgoše. Zapuž, Nove vasi. Otoka smo ogorčeni, ker nam predstavniki z občine tako odgovarjajo. Že na dveh zborih delovnih ljudi in občanov je bilo sklenjeno, da se poišče druga lokacija, ker lokacija v Dvorski vasi ni najbolj ugodna Delovni ljudje in občani se sprašujemo, če nič ne pomeni sklep izvršnega sveta sku/iščine občine Radovljica. saj t sklepu točno piše. naj se opravi ponoven pregled še drugih možnih lokacij. Do danes tega ogleda še ni bilo. ampak so po hitrem postopku sklicali skupščino komunalne in teresne skupnosti. kjer so lokacijo v Dvorski vasi potrdili 2 dvigom rok vseh delegatov, rasen dele gata krajevne skupnosti Begunje Ta delegat /c poskuša/ prikazati strokovno mnenje o alternativni lokaciji ob Zgoši, vendar ostali delegati niso hoteli prisluhniti. Zanima nas. zakaj imamo svoje delegate, ki govore v našem ime nu. Na vseh sestankih nam zatrjujejo, da imajo pridobljena Že vsa soglasja, vendar kakšna so ta so glasja! Oddelek za gospodarstvo in finance sku/>ščtnc občine Ha (ločljiva je izdal odločbo, ki po meni negativno soglasje s tega področja. V tej odločbi odločno piše, da ni možen poseg v gozdove na parcelne številke 9,'i, 95, 97 k. o. Otok Potem GG Bled je dal soglasje pod pogoji, med drugim /e napisano, da /c soglasje /)osi tuno, če so vaščani in lastniki gozdov za lokacijo. Kdo bo trpel, ko bo vonjal smrad' Kdo f><> na škodi, če mu pogori gozdi Lahko je govoriti in pisati ka/ /c na/bo/; primerno, toda mi bomo edini tudi /uisade ti Dobro vemo. da smeti nekje morajo biti in da tudi naši družbi ni vseeno, če so smeti sredi vasi, kot /e tudi nam presneto važno, kakšno /e naše okolje Zakaj po tem ne bi našli skupnega jezika, se pogovori/i in smeti peljali tja, kjer ne bo nihče oškodovan, ne za gozd, ne za vodo .. . Sedanji predlagani rešitvi pa v celoti nasprotujemo'.« Janez St roj. Dvorska vas 30, Begunje mesec dni vodil jahalno šolo, ki je privabila v klub veliko novih, zlasti mlajših članov. Ob dnevu republike so pripravili konjeniški kros. ki so se ga poleg komenških jahačev udeležili tudi tekmovalci i/. Novega Sada. Na Hi kilometrov dolgi progi je zmagala domača ekipa Konji so morali premagovati naravne ovire, zato je bil kros za jahače zelo zahteven. Ob tem velja omeniti, da so komenški kmetje z razumevanjem omogočili organizacijo tekmovanja, saj je proga potekala po okoliških gozdovih in poljih. Med najpomembnejši- tekme, ki jih bo letos organiziral Konjeniški klub i/. Komende, spada prvo državno prvenstvo v militariju, ki bo koncem meseca oktobra, ter kasaški tekmi za pokal mesta Kamnika in za pokal Komende. Seveda se bodo udeležili vseh kasaških tekmovanj v Sloveniji. Se naprej bodo prizadevanja usmerjena v dograditev objektov: razširili bodo hipodrom, osvetlili dirkališče, dogradili hlev in dokončno uredili veselični prostor. Za tO bodo potrebovali veliko sredstev. Nekaj denarja bo priteklo z organizacijo tombole. Seveda pa bodo morali s temeljitim programom Za jahalno šolo je nadaljevali. bilo lani veliko zanimanja, zato bodo letos z njo Občni zbor TD Bohinj Bohinj - Danes H. aprila, bo ob 19. uri v pr hotela Stane Žagar v redni občni zbor Tu ris; društva Bohinj-Jezero. Pre. bodo svoje delo ter se pos nalogah v prihodnje. Na c* /boru bodo podelili tudi d«! zna nji. Turistična zveza i*^ nije daje Bohinju posebne /nanje za doseženo prvo m*H okviru akcije za najbolj e« slovenski turistični kraj D priznanje pa bo podelilo -> štvo Arene, Zlato srno, za urejen manjši turističr jezerih. Na občnem zboru bodo podelili tudi zasebniknn priznanja za urejeno in lepe lito. dela nastopiti v okviru občine, s čimer bo njihovo delo deležno večje materialne podpore. Vendar pa konjeniški šport ni le tekmovanje, rekreacija in prispevek k razvoju turizma, temveč mora imeti pomembno vlogo v konceptu splošnega ljudskega odpora Vse bolj potrebujemo ljudi, ki znajo ravnati s konji, ob tem pa ugotavlja, da konji izginjajo z naših kmetij. Konjeniški klubi so zato celica vzgoje, dirke pa bi lahko združevali s tekmovanjem v elementih splošnega ljudskega odpo-ra M.Volčjak Gobarstvo ni samo nabiranje jurčkov.. Na svojem rednem letnem občnem zboru so se v petek /večer /brali člani kranjske gobarske družine in ugotovili, da so kljub zelo slabi gobarski letini, lani veliko napravili. Pridobili so svoje prostore in pripravili eno najbolj uspelih gobarskih razstav na jesenskem gorenjskem sejmu. Kar 425 vrst gob so poka/ali. njihovo razstavo pa je obiskalo preko 10.000 obiskovalcev Tudi za finančni uspeh se morajo pohvaliti: bil je trikrat večii od razstave v letu 1077. Pred vse tri se morajo tu zahvaliti, poudarjajo, vodstvu Gorenjskega sejma, ki je pokazalo veliko razumevali je in pripravljenost do sodelovanja, ki naj bi ga v bodoče še razširili. Zahvalo so pa dolžni tudi gobarskim družinam iz Ljubljane, Škofje Loke in Jesenic, ki so prinašali na razstavo gobe / njihovih terenov. Je že tako. da so pri večini društev delavni vedno le eni in isti. Tako je tudi pri kranjski gobarski družini Le 18 je bilo gobarjev, ki so pripravljali razstavo in sproti polnili zamrzovalno skrinjo za kuhanje gobarskih speč utlitet na razstavi In teh IS je tudi vedno pri pripravljanju piknikov, spoznavnih srečanj, predavanj o gobah in podobnem. In kot pravijo, se ljudje kaj hitro naveličajo biti njihovi člani: lani so jih okrog 1.50 izključili iz članstva, ker že dve leti niso plačali članarine, letos pa kaže, da jih bodo morali izkl jučlil i spet okrog HO. Biti član gobarske družine vendar ne pomeni, da te bodo sprejeli v članstvo, potem te pa peljali pokazat mesta, kjer rastejo najlepši jurčki . . . Ne. ne. Gobarstvo je raziskovanje, je stalna skrb za čuvanje gozda, je širjenje znanja o gobah, je pomor drugim gobarskim družinam pri pripravah razstav, je rekreacija. Gobarstvo ni in naj ne bo dobičkarstvo! Vse, ki se mislijo tako obnašati, vabijo v svbje vrste Svoje prostore imajo v Kranju v Tomšičevi ulici, na številki 10. Tu se bodo /hirali od 7. maja pa do konca novembra vsak ponedeljek od IN. do 10 ure. Niso pa njihova vrata odprla samo za člane Vsak lahko pride, ki ga zanimajo gobe m njihova veda. mikologija. Zdaj bodo dobili magnetofon in veliko platno. da bodo lahko prirejah predavanja, razstave Veliko se že pozna pri nas njihovo organizirano delovanje: veliko manj je že zastrupitev z. gobami, odkar vodi jo to široko akcijo okrog spoznava nja gob in tudi nabiramo še kaj dru gega. ne le lurčke. Nov upravni odbor so izvolili la večer Z;i predsednika je bil izvolien •lože Vuk. za podpredsednika pa Ivan Petelinšek Tudi za novo članarino so se dogovorili povišali so jo na -~>0 din na leto. 10 din pa velja vpisnina Ob koncu pa |e di Dušan Vrščaj. predsednik Zveze gobarskih družin Slovenije, prisotnim pripravil eno svojih kvalitetnih predavan i o gobah Spodnji Brnik - (lani goloburskega društva Kamnik so Iv ,/ni javnosti pokazati prvi avto v Jugoslaviji za prevoz golobov pinmonai m tako odprli letošn/o tekmovalno sezono. Lastnik avtomobila je Tettdor 1'ann v hian/a ki je tudi predsednik Društva go/itel/ev /nisemskih matih živali Kamnik, sekei/e gojifeljev golobov pismonoš »Pismonoša 1977 Kamnik« Načrt a predelavo avtomobila (jat IUM) /e Teodor Panič pripravil skupa/ N tajnikom društva Stankom Slaparjem, kleparska u ln'arska dela pa je opravil Drago Kavčič. V posebej prirejene gajbice. ki so na zadnjem delu avtomobila. lahko spravijo okoli I(HH) golobov. Avtomobil bodo u/)orahl/a/i za prevos golobov pismonoš na tekmovanja. Ce/trav je društvo v Kamniku še soraznn-rno mlado, saj je bilo ustanovljenilšvIv pred dvema letoma, mm km 'JS pnza devnih članov iz bližnje m daljne okolice Kamnika ( fp) Koto: K Perdan Potrošniki' Ko ?oste °Jbiska,i »«oinjl spomladansk.. ruuusniKi. tlJsko gozdarski sejem v Kranju ne noa«* obiskati tudi paviljon MERCATORJA vtarf- V dobro založenem in lepo aranžiranem paviljonu Mercatc C si lahko ogledate in nabavite vse vrste pohištva, bele akustike strojčkov in orodja Iskre V hali C pa si lahko oki osvežite s kavo v dobro založenem bifeju Pred halo B in C pa vam nudi Mercator motorje, kolesa beto-i mešalce samokolnice motorne žage vrtne kosilnice k^-'~ stroje in orodje Muta Gorenje mline in drugo. V sklopu Mec^ razstavlja in prodaja svoje izdeike tudi Tovarna kos m srp* Tržiča Ugodnosti nakupa v paviljonu Mercatorja so: — solidna postrežba s strokovnimi nasveti pri nakupu — sejemske cene, — možnost nakupa blaga na potrošniško posojilo do 5 mili1' S din brez poroka in dostavo blaga na dom — brezplačna montaža Obiščite spomladanski sejem v Kranju in dobro založen Dav Mercatorja v bali C. DO ROŽNIK TOZD Preskrba Nasvidenjepri Mercat Komisija za delovna razmerja pri DO Maloprodaja TOZD Blagovni* ASTRA Ljubljana, Bežigrad 6 objavlja prosta dela in naloge za svojo blagovnico v Kranju, Prešernova 10 OBRAČUNSKO ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne »Jj - ne smeri in 1 leto delov nih izkušenj, /.nanjo st rojepiaja. Za drla m naloge je določeno poskusno delo. Objava velja If) dni po objavi. Ponudbe sprejema kadrovska služba Skupne službe. Ljubljana, Titova 77. ASTRA Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti nih organov Skupščine občine Radovljica objavlja prosta dela in naloge Referenta za varnost cestnega prometa v oddelku /a noti mjc zadeve Kandidati morajo za ..-.pesno opravljanje nalog imeti poleg spto "'' .'r.koiV.om^v.Ha voh. upravne ali tehniške smeri (gradbene. milne!. - dve let i delovnih izkuMtj Poleg navedenih p..P,,ev ,uoi a ,.. kandidat i imeti tudi mora kvalitete S^%^?«Xr'BAyi8NA KOMISIJA CPR.VVV'1 ORGANOV sob Radovljica. *ETEK, 6. APRILA 1979 SOZD Gorenjski zdravstveni Center, Kranj Delavski svet razpisuje dela in naloge: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA 2. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE v SOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev predpisanih z zakonom izpolnjevati Se naslednje pogoje: pod L: visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali medicinske stroke, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj. ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, pravilen odnos do samoupravljanja nekaznovanje za kazniva dejanja našteta v 511. čl. Zakona o združenem delu; pod 2.: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri. 5 let delovnih izkušenj v stroki. organizacijske in vodstvene sposobnosti; Izbrani kandidati bodo imenovani za obdobje 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: SOZD Gorenjski zdravstveni center, Kranj, Gosposvetska 9 z oznako: Za razpisno komisijo. Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA o. o. Odbor za delovna razmerja Temeljne organizacije ZARJA o. sub. o. Jesenice, Titova 1 ponovno objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas 1 BLAGAJNIKA Z OBRAČUNOM OSEBNIH DOHODKOV v Delovni skupnosti TO ^ogoji: — končana srednješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — tri leta delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delih. — trimesečno poskusno delo 2. SPREMLJEVALCA PRI RAZVOZU POHIŠTVA v skladišču PGM (dva delavca) Pogoji: - končana osemletka, — eno leto delovnih izkušenj. — dvomesečno poskusno delo Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih del je treba dostaviti v 15 dneh od objave na naslov: ABC POMURKA — Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA Jesenice, Kadrovska služba, Jesenice — Titova 1. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. Mesna industrija na Gorenjskem o. sub. o. TOZD MESOIZDELKI o. sub. o. Škofja Loka, Mestni trg 20 Komisija za delovna razmerja TOZD Mesoizdelki objavlja oglas za opravljanje del in nalog za nedoločen čas: 1. klanje, izkoievanje in obdelava živine v klavni liniji — 3 delavce 2. opravljanje fizičnih del in Čiščenje proizvodnih prostorov v klavnici — 2 delavca ■t. soljenje kož — 1 delavec 4. pakiranje mesa — 1 delavec ■>. opravljanje fizičnih del v skladišču trgovskega blaga — 1 delavec K razpečevanje blaga — 1 delavec /. 7. splošno vzdrževalna dela — 1 delavec 8. kontrola blagajniškega poslovanja in analiza poslovanja v maloprodaji — 1 delavec 9. opravljanje fizičnih del in nalog ter čiščenje proizvodnih prostorov v predelavi — 1 delavec ^oleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati za prevzem del m ^logizpolnjevati še naslednje pogoje: fcod L: — končana poklicna živilska šola. profil K V mesar proizvajalec 2., 3.,4., 5. in 9.: — dokončana osemletka &°d — končana poklicna živilska šola. profil K V mesar proizvajale« fc°d 7.: — končana poklicna šola strojne smeri, profil K V ključavničar fe°d8.: — končana srednja ekonomska šola Objavljena dela in naloge se opravljajo v Skofji boki. razen del m nalog kod 9., ki se opravljajo v Tržiču. Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb DO MIG objavlja oglas za opravljanje del oziroma nalog za nedoločen čas 1 vodenje knjigovodstva kandidat mora izpolnjevati poleg zakonskih »e naslednje pogoje: v končana višja ali 4-letna ekonomska šola. x 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih opravilih. kandidati naj dostavijo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki so določeni s tem oglasom v 15 dneh od dneva J^jave, na naslov: SOZD KIT Mesna industrija na Gorenjskem, klovna skupnost skupnih služb, Škofja Loka, Mestni trg 20. Dežurne trgovine V soboto, 7. aprila, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure. v nedeljo pa od 7. do 11. ure. Od 7. do 19. ure pa so dežurne sledeče prodajalne TOZD: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemen-ček. Duplje, prodajalna Na vasi. Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. Živila — prodajalna PC Vodovodni stolp. Ul. Moše Pijadeja. prodajalna SP pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator. C. JI,A 6. prodajalna SP Planina — center. Gorenjskega odreda 12. JESENICE: Samopostrežna trgovina Rožca na Plavžu ŠKOFJA LOKA: S P Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo TRŽIČ: Poslovalnica Merkator. Bistrica (nad šolo), poslovalnica Merkator, Trg svobode 16, KZK. Trg svobode 16. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (113. zapis) Nadaljujem pripoved iz prejšnjega zapisa o blejski (t. j. izrazito gorenjski) praznični ljudski noši, na splošno in po starem imenovani preprosto kar kot »narodna noša«. To poudarjam pač le zato, ker vem za resne raziskave in prizadevanja, da bi utrdili poleg te naše, kar močno »baročne« praznične narodne noše. še ono drugo, prvotnejšo. starosvetno preprosto in strogo, vsakdanjo ljudsko nošo, ki je v podobah ohranjena na raznih srednjeveških freskah, v risbah pa pri Valvazorju in drugih (do Golden-steina!). mogoče priti do usnjenih škornjev (gumijastih nikar!), lahko fantje nosijo nizke črne čevlje na zaplet in dolge, živomodre nogavice z vzorcem osmice. Dodatek k moški gorenjski praž-nji noši: srebrna verižica s pravim tolarjem, za starejše možake je primerna gorjuška pipica v zobeh, na prsa in za klobuk pa vselej prav lepo sodi nagelj z rožmarinom in roženkrautom. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 80 do 95 din, špinača 25 din. korenček 16 din, česen 42 do 50,80 din, čebula 9.60 din, fižol 25,60 do 30,56 din. pesa 10,60 din. kumare 35,05 din. paradižnik 50 din. redkvica 28,50 din. slive 35 din. jabolka 16,30 din. hruške 32 din. grozdje 19 din, pomaranče 16.25 din. limone 19.95 din, ajdova moka 24.20 din. koruzna moka 8.80 din, kaša 17,15 din. surovo maslo 87,30 din, smetana 41,90 din, skuta 31.70 din. sladko zelje 16 din. kislo zelje 9.80 din, kisla repa 8 din, orehi 198.40 din. jajčka 2,30 do 2,70 din, krompir 6,60 din. LOTERIJA Srečka št. 0 50670 55810 242020 41 61 70091 326941 12 72 82 362 07832 13782 62142 072082 166642 1519852 294202 549632 23 33 83 3493 7993 03323 12843 56253 89213 7 zaposlenih krajanov pa dela v trgovini, prometu, šolstvu, zdravstvu in drugih dejavnostih. Razen temeljne organizacije Iskre, ki je tudi edina večja organizacija združenega dela v dobravski krajevni skupnosti, je le malo objektov, pomembnih za vse krajane. In še ti stoje predvsem na Blejski Dobravi. Mednje sodi stavba, v kateri imajo tri oddelke otroškega vrtca za 70 predšolskih otrok, prva dva razreda osnovne šole in pošto. Poleg je mala trgovina pa avtobusno in železniško postajališče. V vasi imajo trafiko in gostilno ter gasilski dom z dvorano. PROBLEME REŠUJEJO POSTOPNO Kot so povedali predstavniki krajevnih organov in organizacij, je varstvo otrok le delno urejeno. Prvič zato, ker v varstvenem zavodu ni prostora za najmlajše, predvsem pa zato, ker je stavba stara in neprimerna. Tudi šolarji prvih dveh razredov so utesnjeni v njej, drugi pa morajo obiskovati pouk v matični šoli v sosednji krajevni skupnosti Ja-vornik — Koroška Bela. Ker je v tej stavbi tudi pošta in edini družbeni prostor za delo krajevne samouprave in društev, pa so se odločili, da najprej razrešijo ta skupni problem. V ta namen so že pripravili idejni načrt za izgradnjo nove šole s telovadnico in adaptacijo stare stavbe. Zagotovili so tudi prostor za izgradnjo šole, poleg katere načrtujejo še novo pošto, mesnico in obrtno uslužnostne delavnice ter povečano trgovino. Takšni načrti pa izhajajo iz. realnih potreb občanov. Brez sodobnejše pošte namreč ne bo moč priti do večjega števila telefonskih priključkov in javne telefonske govorilnice, zdaj pa imajo telefon na Dobravi le pošta, trgovina in Iskra pa gostilna na Kočni. Tudi prošenj za priključitev telefona je znatno več, kot je možnosti. Trgovino so zgradili pred 15 leti. Zato zaradi precejšnjega povečanja števila prebivalstva ne zadostuje več za dobro oskrbo z živili. Gospodinje zlasti pogrešajo meso in tarnajo nad skromno izbiro raznih potrebščin. Ce bi bila trgovina večja in bolj založena, pa bi po končanem delu v njej rade kupile vse potrebno tudi delavke Iskre. Prav tako kot boljšo osnovno preskrbo krajani potrebujejo tudi bližje frizerske, čevljarske in podobne usluge. Nekdanjo železniško postajo na Blejski Dobravi so spremenili v skromna bivališča za železniške delavce. Zato je tod le postajališče za vlak; in še to neurejeno, saj je nekdanja postaja in njena okolica močno zanemarjena. Edina trgovina za preskrbo prebivalcev Dobrave, Lipe in Kočnc. ki je na Blejski Dobravi, že dolgo ne more zadostiti vsem potrebam krajanm Ohraniti plodn zemljo Kraji v primestnih krajevnih skupnostih postajajo v glain bivalna naselja, način življenja v njih pa povečini usmerja t... nja industrija. V jeseniški občini je ena takšnih krajevnih sku: nosti Blejska Dobrava. A. vendar jo od drugih loči posebna -čilnost. Čeprav danes kmetijstvo daje kruh le okrog štiridese~ krajanom, vseh tisoč osemsto prebivalcev Blejske Dobrave Li: in K očne druži skupna skrb za zaščito zemlje. Obnovljena cesta od Blejske Dobrave proti Poljanam je velika pridobitev zlasti za prebivalce Kočne. mnogih udeležencem prometa pa skrajšuje pot med Jesenicami in Bledom. Vsi posnetki: S. .So/.- Druga prometna zveza je lokalni avtobus, ki vozi z Dobrave proti Jesenicam in nazaj okrog desetkrat dnevno. Ker pa so avtobusna postajališča slaba, bo ena pomembnejših prihodnjih nalog krajenov tudi ureditev primernih postajališč v vseh treh zaselkih. V Lipcah in na Kočni bi naj to bila nekoliko večja prosto-1 ra, ki bosta obenem služila za vse družbene dejavnosti. URESNIČENE IN NAČRTOVANE NALOGE Cesta je za dobravsko skupnost izrednega pomena, saj povezuje vsa tri naselja med seboj. Zato so ji že v preteklosti posvečali veliko pozornosti. Največja akcija v zadnjih letih je bila obnovitev ceste od Blejske Dobrave proti Poljanam. Zanjo so zbirali sredstva s pomočjo cestnega posojila. Krajani pa so sodelovali tudi pri reševanju zemljiških vprašanj in nekaterih drugih težav ob izgradnji. Obnovitev te ceste je velika pridobitev zlasti za prebivalce Kočne, saj imajo zdaj tudi avtobusno zvezo z dolino, prav tako pa se je odprla možnost stanovanjske izgradnje. Za mnoge delavce, ki se vozijo na delo na Jesenice z blejske strani, ta cesta seveda pomeni dosti krajšo pot. Drugo večjo akcijo so krajani namenili za ureditev ceste skozi Lipce. S sredstvi, ki so jih zbrali s samoprispevkom in pomočjo komunalne skupnosti. Klana in železarne, sd obnovili in asfaltirali okrog kilometer cente skozi tO naselje. Dosedanja dela so veljala 42 milijonov starih dinarjev, za nadaljnja dela pa bodo morali zbrati še okrog 12 milijonov. Poleg popravila in asfaltiranja vaških cest. ki še niso dokončno urejene in zato marsikje predstavljajo ozko prometno grlo. so krajani imeli v preteklosti veliko opraviti z deli za regulacijo hudourniških vod in kanalizacijo starega naselja. Sodelovali so tudi pri postavitvi televizijskih pretvornikov na Katarini in Kočni. pri čemer so njihova dela veljala prek 30 milijonov dinarjev, pa ureditvi pretvornika za drugi TV spored Njihove glavne naloge v prihodno sti so nadaljnje asfaltiranje cest in poti ter urejanje hudournikov, širjenje vodovodnega m kanalizacij-skega omrežja, napeljava električ nega omrežja na Kočni. obnovitev javne razsvetljave v vseh zaselkih in kontejnerski odvoz smeti. Pri/ade vali si bodo tudi za izgradnjo novih družbenih stanovanj in popravilo se danjih, večje stanovanjske potrebe pa bodo reševali tudi z načrtno izgradnjo individualnih hiš na praznih pov ršinah Slvdni«' predstavniki krajevnih organov in organizacij niso poudarili brez razloga. Namreč, zemljo si prizadevajo ohraniti za nadaljnji ra/ voj kmetijstva, predvsem pa živino reje. Mnogo jo bodo izgubili /e /aia di izgradnje nove ceste od karavanškega predora proti Žirovnici in več |ega električnega daljnovoda |>.i predvidenega širjenja industrije Za veda jo se, da morajo za splošni na predele tudi nekaj žrtvovati Pa vendar Se bodo za ohranitev plodnih površin v bodoče kar se da odločno zavzemali. V ta namen se bodfl ten ncie povezali (udi s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, zlasti skupno s.tjo Javornik - Koroška Bela. H katero so že doslej uspešno reševali nekatera skupna vprašanja Prav gOtOVO, prizadevanja, ki družijo prebivalce dobrav ske krajevne skupnosti, ne kaže podcenjevati; še posebno zato ne, ker izhajajo i/ skrbi za čistejše okolje, ki jim ga ta sedaj bližnja industrija DO it* nO onesnažuje. S. Saje Ta stavba sredi Blejske Dobrave je resnično središče življenja v v njej vrtec, šola,-pošta in prostor za krajevno samoupravo, pos.^ za vse namene. Zato bo ob njej v prihodnosti zraslo novo poslopje* bodo prenovili. Krajani so po veda MAJDA REZEK z Blejske Dobrave: »Že osmo leto delam v temeljni organizaciji Iskre na Blejski Dobravi. Sem mehanski kontrolor pri proizvodnji relejnih enot De lamo v dveh i/menah Pri delu ni posebnih težav, čeprav je dokaj odgovorno. V Iskri sem zadovoljna. Kaj menim o življenju v naši krajevni ukupnosti? Kar dobro je. Vendar tudi težav ne manjka. Vaške cest« so še vedno slabe, nimamo primernega prostora za družabno življenje krajanov, gospodinj pa najbolj moti preskrba. Mislim, da je največji problem v kraju premala trgovina. Tudi mesnico bi rabili« ZDENKO TRATNIK z Blejske Dobrave: »Sem zobotehnik v ambulanti jeseniške železa« Na delo se vozim. Čeprav do* me m daleč, imamo krajan težav s prevozom zlastiiie*1 zaradi slabega pluženja V letošnjo zimo je bii0 neke* boljše toda v preteklosti snw* nemalokrat zametani s sn*1' Nasploh imamo na j več Vdihov s komunalno ureditv jevne skupnosti. Z Urejanje, m kanalizacije bo še dost Seveda pa homo morali i' rešiti še marsikatero vprašaj, drugih področjih. Najprej'bo'" gotovo treba zagotoviti prim prostore za varstvo naših prei* skih otrok in pouk osno cev.« JANEZ OZEBEK / Blejske Dobrave: »Po poklicu sem elektrikar. Dc- lam kot elektrikar - kontrolor v Iskri Sel« kratek čas. fest niese rev, sem I od zaposlen Delo mi Ugaja, minam pripomb 0 našem kram pa ni kaj dosti povedati Počasi s,- razvila, prav tako počasi popravljamo slabe ,,.Kie T..... pravzaprav največja težava, ki larc vse skupaj Sicer pa kar \ redu živim" Kaj počno mladi v kraju. Največ s.- ukvarjajo s športom, sum Panjem in hokejem, kler dosegajo ka. dobre uspehe Družabnega življenja pa k »°U m*'°< s;" '" m;imn „Hi pravega prostora za to Kdor hoče .../vedrilo, gre na Jesenice. Bled ali kan. drugam, kjer m.aio k.m. m podobno zabavo.« VLADO ZAVELJCINA iz Lipe: »Delam v jeseniški želeji" Metalurški inženir sem. V krajevni skupnosti delujem M< vsem v socialistični zvezi 5 Mini v Lipcah, bi hotel pod** ti. da je t;, kraj nekoliko odn-' n i«' n od icdra krajevne sk i/ lega pa izvirajo tudi vs : blenii. Na primer: pri deloval družbenih organizacij nas o' priman ikovanje prostora, ki«?" se lahko /hirali. Zato smo s* nih. da bomo sestanke Dobravi. Lipčani imamo d*^ ludi do trgovine; nekateri hooX«* nakupovat na Dobravo, druc na .Javornik. Nasploh pa lahk* rečeni, da probleme postopno W MI|CIIIO*< PETEK. 6. APRILA 1979 Brez tovarniške ograde Edina enota Iskre v jeseniški občini je njena temeljna organizacija Telefonske enote na Blejski Dobravi — Doslej je bilo sodelovanje delavcev in krajanov plodno zlasti na področju obrambnih priprav in kulture — Ogrado, ki delno loči tovarno od okolice, si bodo v prihodnosti prizadevali odstraniti z reševanjem še neusklajenih skupnih vprašanj Temeljna organizacija Iskre na Blejski Dobravi je edina večja organizacija združenega dela v dobravski krajevni skupnosti. Ustanovili so jo na prelomu prejšnjega in tega desetletja, in sicer z namenom, da bi v njej zaposlili predvsem ženske, za katere v jeseniški občini primanjkuje delovnih mest. Tako je 1970. leta začelo 150 delavcev izdelovati v njej žične oblike za telefonijo in justirati telefonske releje. Ob povečevanju delovnih obvez je naslednji dve leti naraslo tudi število delavcev; tako je bilo 1972. leta v temeljni organizaciji že več kot 400 zaposlenih. Veliko so proizvajali za izvoz, zlasti za Sovjetsko zvezo in Italijo. Kljub uspešnemu delu pa so temeljne) organizacijo pestili slabi finančni rezultati. Zato je 1977. leta spreme- nila proizvodni program m se usmerila v izdelovanje avtomatskih telefonskih central za zasebno rabo. S tem se je njen poslovni položaj toliko izboljšal, da je lani razširila svoje proizvodne in upravne prostore ter začela z izgradnjo skladišča. Zdaj je zaposlenih v njej 423 delavcev, od tega prek 30 krajanov. V prihodnosti načrtujejo investicijo v sodobnejšo proizvodno opremo in širjenje proizvodnih prostorov. Glede na svoj neugoden finančni položaj temeljna organizacija Iskre v preteklosti ni mogla veliko pomagati krajevni skupnosti. Tako je za njene potrebe lani prvič namenila 2 milijona starih dinarjev. Vendar pa so njeni delavci plodno sodelovali s krajani na več področjih. Zlasti Iskra Blejska Dobrava je edina večja organizacija združenega dela v dobravski skupnosti. Sodelovanje med njenimi delavci in krajani postaja čedalje tesnejše in širše. Bratske vezi iz borbe Krajevna skupnost Blejska Dobrava je že četrto leto pobratena s krajevno skupnostjo Ravne -Bate iz novogoriške občine — Povod za povezavo obeh krajevnih skupnosti so bili dogodki med narodnoosvobodilno borbo na Primorskem Naselji Ravne in Bate sta združeni v eno manjdih krajevnih skupnosti, ki se razprostira na vzhodni strani Banjščice. Tod so med narodnoosvobodilno borbo partizani bili težke boje z okupatorjem. V njih je sodelovalo tudi več gorenjskih partizanov, med katerimi je bilo okrog 50 prebivalcev današnje krajevne skupnosti Blejska Dobrava. Med borbo na Banjski planoti je padel Milan Kalan-Klek z Blejske Dobrave. Dogodki iz narodnoosvobodilne borbe so prebivalce s Primorske in Gorenjske povezali tudi v sedanjosti. Zaradi prijateljskih stikov mnogih občanov, ki so bili živi vsa leta po osvoboditvi, je krajevna organizacija Zveze borcev z Blejske Dobrave sklenila predlagati, da bi se obe krajevni skupnosti pobratili. To zamisel so tudi uresničili. Poleti 1975. ieta so se srečali predstavniki ravenske in dobravske krajevne skupnosti ter izmenjali listine o Pobratenju. Seveda ni vse ostalo le pri formalnostih. Po pobratenju so prijateljski stiki prebivalcev Raven, Bat, Blejske Dobrave, Lipe in Kočne postali se tesnejši in pogostejši. Predstavniki krajevne skupnosti Blejska Dobrava obidejo vsako leto krajane Raven in Bat ob njihovem prazniku junija, oni pa vrnejo obisk avgusta, ko praznujejo na Blejski Do- dobra VSKO K RAJ K V NO SKUPNOST SO PREDSTAVILI - KRAM SRPĆIČ, predsednik sveta krajevne »kupnoati, B KRN ARI) JAKOPIČ, prednednik skupščine krajevne skupnosti, ANDREJ PIKON, prednednik krajevne konference Socialistične zveze, JOŽE K KRSNI K, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, ANTON KONČNIK, vodja oddelki za ekonomiko v temeljni organizaciji Iskre na Blejski Dobravi. Krajevno skupnost je obiskal novinar STOJAN SAJE. bravi. Med obiski krepijo tradicije narodnoosvobodilne borbe, predvsem mladi sodelujejo v kulturnih in športnih prireditvah, prebivalci pa med seboj izmenjujejo izkušnje o delovanju krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij. O sodelovanju med obema krajevnima skupnostima v prihodnosti je pred nedavnim razpravljala tudi krajevna konferenca Socialistične zveze z Blejske Dobrave. Med drugim je sklenila predlagati organizacijam pobratenih krajevnih skupnosti, naj bi vsakoletne obiske ob krajevnih praznikih organizirali tudi v bodoče, peto in deseto obletnico pobratenja pa naj bi leta 1980 in 1985 proslavili skupno na Blejski Dobravi. Ob pomembnejših proslavah bodo akcije medsebojnih obiskov predvidoma zajele večje število krajanov, kar naj bi omogočilo še plodnejše sodelovanje. uspešni so bili pri uresničevanju nalog v zvezi z obrambnimi pripravami. Sprejeli so sporazum o obrambnih nalogah skupnega pomena, v katerem so opredelili predvsem način zavarovanja pomembnih objektov v primeru vojne in drugih nevarnosti. Dogovorili so se tudi o načinu sodelovanja med tovarniškim in krajevnim odborom za ljudsko obrambo ter gasilskim društvom z Blejske Dobrave. V več obrambnih dneh v krajevni skupnosti sta sodelovali enoti civilne zaščTte Iskre in krajevne skupnosti, pridružili pa so se jima tudi šolarji. Sodelovanje delavcev in krajanov je dokaj razvito tudi na kulturnem področju. Iskra je lani prevzela patronat nad spomenikom padlim borcem NOV, ki stoji pred dohravsko šolo, njen sindikat pa bo letos pokrovitelj petih proslav v krajevni skupnosti. Pogosto je tudi sodelovanje na skupnih prireditvah. Tako je moški pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave že večkrat nastopil na raznih svečanostih v Iskri. Ker je tako za krajane kot delavce Iskre pomembna dobra cestna povezava, se že dogovarjajo o sodelovanju pri popravilu vaške ceste in prestavitvi glavnega transformatorja zaradi širjenja ceste. Vprašanja, ki jih doslej še niso uspeli reševati skupno, zadevajo predvsem skrb za razvoj otroškega varstva, stanovanjske in kadrovske politike, ne nazadnje pa tudi skrb za zaščito plodne zemlje in okolja. Prav sodelovanje na slednjem področju bo prišlo do izraza v prihodnjih desetletjih, ko bo treba pretehtati možnosti za širjenje temeljne organizacije Iskre na Blejski Dobravi. Pri iskanju najprimernejših rešitev bo seveda, kot so poudarili udeleženci pogovora, nujna kar najtesnejša povezava med organi Iskre in krajevne skupnosti. S tem pa bodo premostili tudi sleherno pregrado med delavci in krajani. Pohvalili so jih V krajevni skupnosti Blejsk« Dobrava deluje poleg družbeno političnih organizacij več družbe nih organizacij in društev: Zveza borcev. Rdeči križ. Društvo pri jateljev mladine. Gasilsko dru štvo. Telovadno društvo Parti zan. Pevsko društvo in interesna zemljiška skupnost, ki povezuje kmete. Predstavniki krajevnih orga nov so med pogovorom pohvalili delo članov Zveze borcev, ki aktivno sodelujejo v mnogih de javnostih krajanov, predvsem pa prenašajo svoje izkušnje s področja ljudske obrambe na mlaj še. Poleg pomoči v obrambnih pripravah krajevne skupnosti pa je pomembna tudi njihova skrb za starejše in obolele občane. Izredno aktivni so tudi dobravski gasilci. V preteklosti so v krajevni skupnosti zgradili večja protipožarna bazena ter nabavili novo motorno črpalko in gasilni avto. Skrbe za pridobivanje novih članov in vzgoje gasilcev. Sodelujejo tudi pri vajah enot civilne zaščite in obrambnih dneh v krajevni skupnost i. Moški pevski zbor Vintgar, ki združuje •'!.'! pevcev, je glavni nosilec kulturnega življenja v krajevni skupnosti. Nastopa na vseh prireditvah v domačem kraju in okolici, občasno pa priredi tudi samostojni koncert. Za nastope zbora je na Dobravi dovolj zanimanja, saj krajani vedno napolnijo šolsko dvorano do zadnjega kotička. r Nagrada v športu Nagrada je spodbudni dejavnik dela in športnega treniranja. Pri delu gre bolj za gmotno nagrajevanje v denarju po številnih merilih, vidikih in sistemih. Nagrada športnega treniranja je v uspehu, izboljšanju kondicije, v dragocenih tekmovalnih izkušnjah in življenjskih vrednotah. Simbolična pa tudi gmotna nagrada je priznanje najboljšim in onim, ki so se odlikovali kot organizatorji ali aktivisti na tem področju. Nagrada zmeraj pomeni pohvalo za prizadevanje, napor, dolgoletno delo in uspehe. Nagrajevanje v športu in v vsaki dejavnosti je splošnega družbenega pomena. Prednost športnega udejstvovanja je v bolj ali manj natančnem merjenju uspehov in uvrščanja na določeno mesto, danes je statistika v športu že dovolj popolna. Nagrade podeljujejo organizatorji tekmovanj, športna društva, republiški in drugi odbori, izročajo jih ugledni družbeni delavci. Ob podelitvi nagrad se navadno oglaša čustvo ustvarjalnega zadoščenja, ki veleva še več zavzetosti, vneme, vadbenega in tekmovalnega prizadevanja. V naši domovini se je v pospešenem razvoju športa med ljudskimi množicami bolj uveljavljalo simbolično nagrajevanje. S porastom blaginje pa so se takim načinom pridružile še gmotne nagrade: Najprej praktična darila, nato pa še denarni zneski. Ti so danes v poklicnem športu, podobno kot pri vsakem delu, plačilo za uspeh. Od vrhunskega poklicnega športa se veliko nauče amaterji. Uče se tehnike, taktike, načina treniranja, po malem pa jih začne mamiti še plačilo in denarni sklad, ki je namenjen določenemu tekmovanju. Tako začne v športu prevladovati koristolovska miselnost, po kateri, podobno kot pri drugih storitvah, mora biti vse plačano v gotovini. Pridobitno usmerjeni športniki, ki so jih poveličali v športne zvezde, velike šampione se izogibajo tekmovanj za katere ni nagrad. Taka miselnost je značilna v zapadnem poklicnem športu, saj mora vsakdo čim dražje prodajati športne, dirkalne in igralne vrline. Po razmeroma kratkem vzponu, obdobju uspehov sledi daljši čas zatona. Za stara leta, če tako rečemo, pa se je potrebno pripraviti že v dneh vrhunskih dosežkov, ki kaj hitro minevajo. Pri nas nismo proti nagrajevanju v športu. Cenimo tekmovalno prizadevanje in uspehe, pri dodelovanju nagrad upoštevamo čim bolj pravična in objektivna merila. Nagrada mlajšim športnikom naj bi bila bolj simbolična, v njej naj bi se kazala idejno-moralna vrednost, ki bi z rastjo uspehov pridobivala pri družbenem pomenu. Posebno trenutki izročitve nagrad, z značilno svečanostjo in prisrčnostjo naj bi vplivali vzgojno. V nobenem primeru ni dobro spodbujati kulta pretirane samovšečnosti, domišljavosti in drugih znamenj odvečnega samopotrjevanja. Ti se večkrat pojavijo, ne da bi jih posebej spodbujali. Gmotna pomoč športnikom amaterjem — reprezentan-tom za napor in nadomestilo za delo je utemeljena. Vedeti moramo, da udejstvovanje v mednarodnem merilu zahteva veliko odpovedi, časa in znoja, kar je težko oceniti po ekonomskih računih. V tem smislu je nagrada športnikom v njihovi obveznosti in odgovornosti do družbe, da jo čim bolj dostojno zastopajo. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Šah Pahlavi na Bahamih Bivši iranski šah Reza Pahlavi, ki mu je ljudstvo na referendumu v Iranu s skoraj stoodstotnimi glasovi za »islamsko republiko« odpravilo monarhijo, se je iz maroškega Marakeša preselil na bahamsko otočje. Tam bo bržkone s svojo družino in milijardami preživel naslednja leta. Z referendumom je namreč odpadla tudi verjetnost, da bi še kdaj vladal v Iranu. Kaj bomo jedli leta 2000? Se pred letom 2000 bodo kupcem na voljo vsa mogoča nenavadna jedila, na primer umetni kaviar, dehidrirano maslo in podobna, od pijač pa recimo martini v zrnih, piše ameriški časopis Future Life. Po mnenju ameriških strokovnjakov bosta na področju prehrane pred koncem tisočletja odločilnega pomena pridobivanje hrane na »vodnih farmah« in vegetarianizem. Sladokusci si bodo verjetno oddahnili ob podatku, da ni mišljena prehrana v obliki tabletk, kobilic, deževnikov ali termitov, temveč gre predvsem za izboljšanje kakovosti že obstoječih živil. Plin dohiteva nafto Naravni plin 'bi utegnil postati enako pomemben energetski vir kot nafta že do konca stoletja. Po grobih ocenah znašajo rezerve naravnega plina v svetu 70 milijard kubičnih metrov, kar je enakovredno $0 milijonom ton nafte. Najbrž pa so plinske rezerve še precej večje, saj so dosedanje raziskave in odkrivanje novih ležišč plina zaostajale za naftnimi. TE DNI PO SVETU Udeleženci pogovora med pojasnjevanjem idejnega načrta za izgradnjo novih družbenih objektov na Blejski Dobravi. JEDRSKA NEZGODA ODPIRA DILEM K Po nesreći v jedrski centrali Three Milea Island v ameriški državi Penn-svlvaniji je kalifornijski guverner Broun zahteval, naj v Kaliforniji zaprejo jedrsko elektrarno, ki je enake vrste kot tista, v kateri seje zgodila nesreča. Guverner Pennsvlvanije pa se mora odločiti o evakuaciji, ki naj bi zajela okrog 650.000 ljudi. Jedrska nesreča je povzročila ostre polemike v političnem vrhu, pojavljajo pa se tudi zahteve, naj bi Se poostrili kontrolo v jedrskih centralah. Podobno je nesreća v Three Miles Islandu vznemirila prebivalce pokrajine Kbro v Španiji, kjer delajo .štiri J€'drske elektrarne, graditev treh pa se načrtujejo. SPET SMRTNA KAZEN? I' je eksplodirala, burnim pod sedežem \ njegovem avl« moluhi. je v britanski javnosti sprt "živela stara debata o tem. ali bi morali uvesti smrtno kazen /a teroriste. Na konferenci »mladih konservativcev«, ki je l>ila pred dnevi v Fnlkcstiinu. so izglasovali resolucijo, s katero zahtevajo Uvedbo najhujše kazni /a teroristične uboje .le pa malo verjetno, da In tak predlog lahko prodrl v bri-I anskem parlament u URAGAN NA PACIFIKU V uraganu, ki je minuli teden zajel južni del Pacifika, je izgubilo življenje več kot 60 ljudi, so sporočili z Nove Zelandije. Posledice čutijo tudi na otoku Fidži, kjer pogrešajo 15 ljudi, med otokoma Tonga in Fidži pa je izginilo 20 južnokorejskih ribičev. NAFTO NOSI PROTI RTOCKHOLMU Finska in Švedska l>osta skupaj skušali rešiti morje, onesnaženo z okoli (> tonami nafte, ki se je verjetno izlila iz sovjetskega tankerja v bližini Latvije. Nali m madež je dolg okrog _';") morskih milj in se vsak dan za eno miljo pomakne proti otočju na jugozahodu Finske in proti Stockholmu .Švedska je obljubila, da bodo ( gladine načrpali čim več surove nafte, čeprav so zaradi zaledenelega morja možnosti precej omejene »KOMITE DESETERICE« SPET DELA V črnskem predmestju Jotiannesburga Sovvetu je bilo pred dnevi zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 20(K) nasprotnikov režima apartheida Organiziral ga je »komite deseterice« v Sowetu, Tako je komite začel znova delovati. |>otem ko so oktobra 1977. leta zaprli njegove člane Udeleženci zborovanja so Kavrntli vsakršen digalog z rasističnim režimom, dokler vlada ne ho ukinila predpisov, ki črnskemu prebivalstvu ome jujejo svobodo gibanja. SMRTNA KAZEN IN 41 LET ZAPORA Kazenski senat sarajevskega okrožnega sodišča je v soboto na smrt z ustrelitvijo obsodil 51-letnega Semsa Šiljka, zasebnega gostilničarja iz Go-ražda. Na zaporne kazni od enega leta do šestih let in pol skupaj 41 let pa je obsodil 14 oseb, ki so morilcu pomagale, dn se je več kot tri leta skrival. Semsa šiljak je 4. decembra 1975 na kolovozu med vasema Kazagiča in Brest ubil brata Ahmeda in Salka Pleha, da bi se maščeval tretjemu bratu Pleh. Najstrožjo kazen je sodišče izreklo tudi zato, ker je bil obtočenec že pred 20 leti obsojen za 17 let zapora in se je tudi takrat izmikal kazni ter se skrival Po končani smučarski sezoni 1978/79 USPEHI TERJAJO TRDO DELO KRANJ - Izredno bogata in plodna smučarska sezona 1978/79 se počasi poslavlja. Pred alpinci, tekači in smučarskimi skakalci je še nekaj domačih prireditev ter mednarodnih nastopov in nato bodo vsi potegnili črto ter že pripravili načrt za novo. Sezona 1979/80 je namreč olimpijska. V Lake Placidu bo zimska olimpijada in vse priprave bodo podrejene olimpijskemu letu. Poleg teh pa bo še vrsta zanimivih tekmovanj v alpskem svetovnem pokalu in evropskem ter mednarodne FIS tekme. Enako kot alpinci bodo tudi tekači in skakalci pred olimpijado, pred njo in po njej, imeli mednarodne nastope. Ta plodna poslavljajoča se sezona je našim reprezentantom v vseh treh smučarskih disciplinah prinesla bogato zakladnico mednarodnih uspehov. Prednjačijo alpinci, saj so dosegli toliko lepih uspehov, kot še nikoli za zdaj v zgodovini jugoslovanskega smučanja. Lahko samo zapišemo: Bravo fantje in dekleta. Lep napredek so v tej sezoni pokazali tudi tekači. To še posebno velja za mladince. Tu smo imeli lepe mednarodne uspehe. In če se bo z njimi delalo tako tudi v prihodnje, so uspehi že napol zagotovljeni. Tudi člani so imeli nekaj svetlih trenutkov. To kaže, da tudi tekači napredujejo. Od skakalcev smo pričakovali več. Toda na mednarodnih tekmah so se izkazali le Bogdan Norčič in trojica mladih; ostali so bili pod poprečjem. Tu bo treba še veliko narediti. ALPINCI DOSEGLI VKC KOT SMO PRIČAKOVALI Naši alpsk.' smučarji so to sezono dosegli več kot smo pričakovali. To še posebno velja za naAo moško trojko Bojana Križaja, Jožeta Kuralta in Borisa Strela. Fantje so v svetovnem pokalu dosegli uvrstitve, ki se jih nismo nadejali. To kažejo uvrstitve med najboljših deset na svetu. Trojica je prinesla Jugoslaviji mesto med elito svetovnega alpskega smučanja. Postali smo moštvo — sila, ki nas uvršča med Avstrijce, Italijane, Švicarje, Liechtensteince in smučarje ZDA. Prekosili smo Svede, CSSR, Poljake, Spance in se mnoge druge, ki so prej krojili svetovni alpskih vrh. Postajamo alpska velesila, saj imamo za Jožetom, Bojanom, Misom, Borisom in Janezom v moški konkurenci zaledje mladih, ki bodo nadaljevali uspehe. Tudi alpinke so naredile korak naprej. Vendar za Dornigovo, Tometovo, Za-vadlavovo že stopajo mlade, nadarjene smučarke, ki bodo nadaljevale z uspehi Majde Ankele, Slave Zupančič in drugih. Pri alpincih lahko smelo gledamo v bodočnost. progah. Prav tako je Bojan dober tudi v slalomu. Vendar mu je v tej panogi športna sreča obrnila hrbet. Trener nase moške A reprezentance Filip Gart-ner. Alp. .a bodočnost nam prinaša torej lepe načrte. Da pa smo to vse dosegli, je trud celotnega alpskega tirna. Pri tem pa ne smemo pozabiti na Klan. Ta je našim fantom in dekletom dal kvalitetne smuči. Smuči, ki so med svetovnimi proizvajalci med najboljšimi na svetu. (Ne smemo pa pozabiti tudi na Elanovega serviserja. Miran Gašperšič in Križ sta bila tista, ki sta skrbela za smuči naših tekmovalcev in tekmovalk v vseh nastopih. Za vsako tekmo sta jih pripravila tako kot jih je treba.) O uspehih, in kako naprej, smo se te dni pogovarjali s trenerjem moške reprezentance Filipom Gartnerjem; Gartner je doma iz Železnikov in je ž« sedemnajst let trener za alpske discipiine. Bil je dvanajst let poklicni trener pri mariborskem Braniku; eno leto pa je poklicni trener naših mojstrov slalomskih in veleslalomskih vratic. • Scmiio smo sklenili zares lepo. V veleslalomu smo bili boljši kot v slalomu To pomeni, da bomo slalom morali bolje trenirati. Trenirali in vozili smo tudi nekaj smuka. To je bil bolj trening drsenja in hitrosti za nastope v veleslalomu, vendar seje .pokazal' za uspešnega.« Bojan Križaj iz Tržiča tretji mož svetovne velesla-lomske moške »'lite. »In kako vi ocenjujete naše fante« »BOJAN KRIŽAJ - Bojan je v veleslalomu letos dosegel uspehe, da mu je treba samo čestitati. Veleslalomsko formo je .držal' vso sezono. Računali smo, da bo dosegel take uvrstitve v veleslalomu. Toda presenetil je vse. Pri tem mu je bila naklonjena športna sreča. Tekmovanja so bila v lepih vremenskih razmerah in na trdih Najbolj samozavesten alpinec Jože Kurah iz. loškega Alpetoura. JOŽE KURALT - 2e na začetku sezone je dobro kazal. To velja predvsem za veleslalom. Toda veliko je pokazal tudi v slalomu. (Ce ne bi imel smole z neuporabnimi smučarskimi čevlji in poškodbo, bi dosegel še več.) Jožeta krasi tudi izredna samozavest; zahvaljujoč tej je posegel po svetovnem alpskem vrhu. MIŠO MAGUSAR - Je dober slalomist. Za veleslalom zanj še nismo našli pravega treninga. Na treningu v Argentini je v slalomu dokazal, da sodi med prvo dvajsete-rico na svetu. (Zanimivo, da so tudi za Miša bili problem čevlji.) V svetovnem pokalu je pokazal manj kot sem pričakoval. Nekaj dobrih uvrstitev je dosegel na mednarodnih FIS tekmah in ostal je na istih FIS točkah kot jih je imel iz pretekle sezone. Sicer pa je dober tekmovalec. JANEZ ZIBLER - Na pripravah /a sezono je dobro kazal. Bi bil pa lahko tudi boljši glede na lanski november in na trening. Kasnejše njegove uvrstitve so pod poprečjem. Te pa so delno tehnične in še bolj psihične narave. TONE KOZKL* - Na treningu je kazal, da bo vcleslHlomisi. ki se ho prebil med ' prvo polovico svetovne elite. Moralno je premalo samozavesten in morda ni niti dovolj treniral. Decembra in januarja pa je tudi imel težave s čevlji in poškodbami. Tako se je torej moštvo šestih razbilo na tri: Jože. Boris in Bojan. Ti so pokazali največ. Janez, Mišo in Tone pa so ostali na istem kot so bili.« • In kakšne načrte imate /a olimpijsko sezono?« »Poprcčck naših ji- dober. Vendar se bo treba potruditi, da ho ,B grupa' reprezen-tantov bolj heterogena. Aleš Gartner je naredil veliko, h bo moral narediti še več. Zdi se celo, da za prihodnjo sezono ne bomo imeli dovolj tekmovalcev v svetovnem pokalu. Kako bo v evropskem, se n« vem Potrebna bo pomladitev!« Ocenjujemo, da Filip razmišlja o dveh variantah treninga. Prva naj hi bila enaka sedanji: trening v Argentini in nato nadaljevanje v septembru. Boji pa se, da je za Bojana, Jožeta in Borisa ta trening prehud. (Že četrto sezono nimajo pravega poletnega oddiha!). Bolje je. da bi prvi trije Jeseničan Grega llenedik naj bi v novo sezono star-tal \ ev ropskem * in svetovnem po-I kalu. ostali v Evropi. Pred pričetkom treninga naj bi konec avgusta testirali vso smučarsko opremo. V poletnih mesecih naj bi .pilili' predvsem tehniko in nato oktobra in novembra opravili vse treninge. Trenirali naj bi nato še decembra in januarja in tako končali priprave. Vendar varianta kaže, da bi bili rezultati decembra in januarja slabši, čeprav naj hi vozili celotni svetovni pokal. Vprašljiva je tudi pot za mlajše v Argentino na poletni trening. Zanje bi bil potreben razdeljen trening. (Toda fantje naj bi le šli na trening v Argentino.)« Boris Strel iz loškega Alpetoura je športnik, ki ve kaj hoče. BORIS STREL - Tradicija evropskega prvaka izpred dveh let v veleslalomu se pri njem nadaljuje. Pokazal je nadarjenost, je močan in bil je v dobri .formi*. Ne bi beležil uspehov, če ne bi bil dober športnik. Sicer pa v slalomu Boris potrebuje štirinajst dni treninga. Glavni cilj zanj je prihodnja sia-lomska sezona in še bolj naj bi se približal svetovnemu vrhu. Ivo Čarman iz Triglava Kranj je to sezono dokazal, da bo z marljivim treningom izreden tekač SPODBUDEN NAPREDEK TEKAČEV Tekači so to sezono pokazali viden napredek. To predvsem velja za mladince: Iva Carmana, Dušana Podlogarja in Dušana Djuričiča. Ti so v svetovnem in evropskem tekaškem mladinskem vrhu pokazali, da imajo izreden talent za tek. Z njimi (in drugimi) se je to sezono delalo načrtno kot še nikoli doslej. Vendar za njimi so mladi, ki bodo z marljivim treningom prav tako posegali po dobrih uvrstitvah. To ne nazadnje velja tudi za člane. Maks Jelene. Tone Djuričič, Janez Rebršak in Vinko Poklikar so vidno napredovali; čeprav bo še potrebno načrtno delo. Enako kot za mladince in člane pa velja tudi za mladinke. V teh vrstah je nekaj nadarjenih tekmovalk. Tekači so to sezono napredovali To velja tudi mladinko v a iz Krar Jelov čan. Trigla-inja Jeli Pri tekačih naj bi bila nova sezona še boljša. Treba ho še bolj (načrtno) delan Čimprej je treba najti poklicnega trenerja; sedanji zvezni trener Mihail Prjahin iz SZ je namreč odšel (domov) v Moskvo. SKAKALCI POKAZALI NAJMANJ Se najslabše so se med alpinci in tekači odrezali skakalci. Začetek je bil še obeta joč, a med sezono so bile njihove uvrstitve vidno slabše (Res je bilo med slabimi uvrstitvami tudi nekaj dobrih, a premalo, da hi lahko govorili o načrtnem delu.) Največ je pravzaprav pokazal Kranjčan Bogdan .Norčič. Čeprav mu na svetov nem prvenstvu v smuških poletih ni šlo, je še vidno naš najboljši skakalec. Za Bogdanom pa imamo šestorico mladih obetajočih skakalcev. Ti ho sposohni. da z marljivim in načrtnim treningom posežejo po boljših mednarodnih uspehih. Toda v skakalnem športu so potrebne korenite spremembe. Najti bo treba sposobnega zveznega trenerja. Razprtije se v tem športu vrste vse leto. Zveznemu trenerju skakalci očitajo, da nima pravega pristopa do dela. do treninga. Tudi skakalna komisija nima pravega odnosa do skakalcev. Ce se hočejo uspehi pokazati je nuja. da se najprej naredi red pri trenerju in nekaterih članih skakalne komisije. Dokler bo tako kot ic bilo to se/ono. pa se ne moremo nadejati uspehov. Itcsfdlln m »like D II...... Naše mlade alpinke Nataša Blažit iz Triglava Kranj, Meta Jerman iz ljubljanske Olimpiie m Polona Pehare iz TrKiea na/ hi r prihodnjih sezonah pokazale, da so dobre alpske tekmovalke Kramarjev smuk Jezerjanom TRŽlC - Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Tržič je pripravil na senožeti na planini Javornik letošnje tekmovanje alpinistov in planincev v veleslalomu •Kramarjev smuk«. Na :t(HI metrov dolgi progi je med ekipami zmagala ekipa Jezerskega pred Tržiča-ni in Mojstrano. Tekmovanje bi moralo biti pod Storžičem, vendar je bila tam prevelika nevarnost snežnih plazov. Rezultati: pionirk«-: I Ceglar Polona 29.18. 2. Papler Darja 30.92. .1 Kuparčič Suzana .'12,19 (vse Tržič); pionirji: I. Neme Iztok 2H.IH, 2. Kralj It..In 26.79. I Vodnik Robi (vsi Tržič) 28.50; planin ke: I. Lakota Ksenija (Mojstrana) .tO,.11, 2. Maček Anka (Škofja Loka) .Vi.KI, S, Kodrič Karmina ('Tržič) 33.29; planinci: I. Sarahon Marjan (Tr/iZ-) .1.11. 2. Kranj« Min« '.T., 10, (Idriia) I Karničar Izidor (Jezersko) 56,59; alpinisti: I. Karničar Luka 10,67, 2. kunu čar 'Tone (oba Jezersko) .11.J* t, .1 Koz man Janko ('Tržič) 93,70; alpinislkc: I. Karničar Inim (Jezersko) 28.95. 2. Kranj« Antlrcja (Idrija) S I,M, I So«lp. Lučka (Jesenice* .12.7M; Ekipno: I. Jezersko 2:36.93. 2 Tržič 2:53,31, « Mo| strana 3:00,65 I Kik.l V. Smučarski teki V spomin mrtvega bataljona KRANJ - TVD Partizan Gorje in SK Triglav bosta v nedeljo 8. aprila na Pokljuki organizirala smučarski tek v spomin zmage mrtvega bataljona. Ta tek bi moral biti že 17. decembra 1978, vendar je zaradi slabih snežnih razmer odpadel. Pričetek tekmovanja bo ob 9. uri pri vojašnici na Rudnem polju. Pravico nastopa imajo vsi nekategorizirani tekmovalci in tekmovalke. Moški bodo nastopili v treh kategorijah - do 35 let, rojeni 1944 in kasneje, od 35 do 45 let ter nad 45 let. Ženske pa v dveh kategorijah rojene 1949 in pozneje ter rojene 1948 in prej. Dolžina proge je za vse 25 km. Startnina je 100 dinarjev. H j Muflonov smuk KRIŽE - Kriško Planinsko društvo je pripravilo na Kriški gori 4. tradicionalno tekmovanje v veleslalomu, imenovano »Muflonov smuk«. Tokrat je nastopilo okrog 50 članov društva in ostalih, predvsem članov SD Lom, ki so se pomerili na 600 metrov dolgi progi. Rezultati: pionirji: 1. Marjan Meglic; 2. Boštjan Bukovnik; 3. Jurček Rozman; članice: 1. Tončka Rozman; 2. Silva Žnidar; 3. Vida Donik; člani do 35 let: I. Milan Rozman, 2. Jože Rozman; 3. Franc Gaberc; člani nad 35 let: 1. Tone Soklič; 2. Jože Hladnik; 3. Marjan Si vic J. Kikel Pionirji v Kranjski gori Preteklo soboto so se v Kranjski gori pomerili v veleslalomu mlajši pionirji in cicibani. Nastopilo je 154 pionirjev in cicibanov ter 67 mlajših pionirk in cicibank. Največ uspeha pa so imeli tekmovalci Gorenjske, ki so pobrali vsa boljša mesta. Tekmo na progi Podkoren je organiziral SK Kranjska gora. REZULTATI - MLAJŠE PIONIRKE: 1. Hafner (Alpt.) 58.51. 2. Dežman (Triglav) 1:01,64, 3. Tomažič (Triglav) 1:02.33; MLAJSl PIONIRJI: 1. Košir (Alpt.) 58.78, 2. Žan (Jes.) 58.97. 3. Robič (Jes.) 59.73; CICIBANKE: 1. Kotnik (Kr. gora) 1:07.87, 2. Novak (Jes.) 1:09.58. 3. Žmitek (Radov.) 1:09,66; CICIBANI: 1. Grašič (Alpetour) 1:05.82, 2. Potočnik (Jes.) 1:06,14, I. Jem«« (Alpt.) 1:07.33. bet Alpsko smučanje Veleslalom Blegoš '79 GORENJA VAS - V škofjeloški občini je malo prireditev, ki bi vzbudile toliko zanimanja kot ga vsako leto tradicionalni spomladanski veleslalom na Rlegošu. Ponavadi se ga vsako leto udeleži razen številnih tekmovalcev tudi veliko planincev. To je hkrati otvoritev planinske sezone in obiskovanje gora. Letošnje deseto jubilejno tekmovanje bo to nedeljo.22 aprila. Start veleslaloma bo ob 8. uri. Prireditelj TVD Partizan Gorenja vas je že dobil številne prijave. Le-te bo sprejemal še d«» sobote popoldne. Ob tej priložnosti ho odprta tudi koča. Za vse tiste, ki nimajo lastnega prevoza, bo iz Gorenje vasi do Leskovice v«»zil v nedeljo tudi kombi. Prvi bo od-pt Ijal oh 6.. drugi pa ob 7. uri. H Smučarski skoki Globočnik in Baloh PLANICA - V organizaciji ObS/. Jesenice sta bili dve p«»m«mhni tekmovanji v smučarskih skokih na 65-m skakalni«. V sobot«, so se najpr.j pomerili slsrejši pionirji v letošnji zadnji I«"k mi za pokal s;ns Kranjčani s«, slavili lro|iio zma«o Zanesljivo zmagal Beton, ki t« tak«, postal ž«- drugič zmagoval«« pokala MKM. tretjim mestom pa je ici pomerili za na-Tcknia bi morala Drugi je bil Gašpir« pres«*netil Cimžar. V nedeljo ««> s«- mladinci slov državnega prvaka, biti na 90 m. vendar je niso m«»gli OTgani-zatoni usposobiti t« prv.nstv.i Naslov prvaka M „svn.il Prim«.Ž Ulaga. z GOr»nJ-sk. pa sta s,- naib.ilje uvrstila Slane Baloh ,„ n,,,,,,, ci.J.očnik. ki sta delila drugo mesto. REZULTATI - MI.mmn« ' - MJVKN-sivosiim i IKasa (Ilirija) _ «2 mi. I. Oleboralh (Triglav) Ml.7 (OM - rtO.r,, ,„ Baloh (Jesenice) 228.7 («1 - 6 .5). I Kooi.l (II..,,a) 116.8 («1 - HM «<•" (Iliri)..) 225.6 (59.5 ««). t. 1 "V'f, ,„,,.,. 7 >«*.., (Ilirna). K I ,-peš (11. - .,« . «1 Jem.c (Jesenice). It Beton <. "V ' n Pintgar (Triglav), H Gnsp.rc (i r,gi«v >. II Bizjak . I I rcrlan (Z.r.) STA- RKJSI PIONIRJI: I. •»«•«<"• fTrlrfav) IMJ (M ,..,| I t.ašpi.c (Triglav) 200,5 (M _ v« II i « imaai (Triglav) "«•«.» <*'. T II ,) I Svlgelj (III...... I' i Zeli (/.in). 7 ,'pes (Ilirija). H M.....k vogradnje 100 točk, 2. Remontne delava* 67 točk, 3. Komerciala — financ* s* ■*> MOŠKI POSAMEZNO: 1. «»TMnJ I *m delav.) 66 točk, 2. Auber (Livarni) Si* 3. Bokan (Zičarna) 61 točk, 4 Osvak I varna) 60 točk, 6. Nikoli« (Blumiar ' točk; ŽENSKE POSAMEZNO- iS* (SEO-TKR-NOV) 39 točk, 2. Lo*ri*(SX TKR-NOV) 32 točk, 3. Klinar (K^m^i nance) 29 točk, 4. Intihar (SEO-TKB.NPT 29 točk. 5. Pintar (SEO-TKR-NOV) »no Dopisniki poročajo KONDOR C V FINALU - Pretakat» bo t o je S D Kondor iz Godesiča v les««*' niči osnovne šole na Trati pripravil (ka* trim prvenstvo v namiznem tesan * člane. Sodelovalo je kar 28 moštev i* r meljnih organizacij, krajevnih akasa* in društev. V finale so se svratih **. moštva. V boju za prvo mesto Je Kos**-premagal Kondor A s 5:1. Zmagaj j« V dor C pred Kondorjem A, Gabrkoa C ' j Graparji. J.Sti TRŽIŠKO TEKMOVANJE v STBfl^j NJU — Občinski svet Zveze sil Tržič je v sodelovanju s strelsko Anton Štefe- Kostja pripravil 1 činsko tekmovanje v streljanju < Nastopilo je 30 strelk. Zmagala Kreus (BPT) s 156 krogi pred H (BPT) 138 krogov in Marijo Pen 134 krogi. INVALIDI SMUCALI - Invalidi 11 so pripravili tekmovanje v ve)« Tekmovanje je bilo dobro orsj udeležba pa ni bila najboljša. Od v*s so dosegli največ uspeha Škodlar. Pungartnik, člani Borca iz Kranj«. J BPT ZMAGOVALEC - Kerii«4ka ja TVD Partizan Tržič Je uspešno la občinsko kegljaiko ligo. S 20 moških in ženskih ekip. hi _ po dvakrat. Pri moških in ženska la največ uspeha moštvi Bonaatatfe. niče in tkalnice. Med ženskami i» red BPT I. Peko Obutev. Zeleiaica. U BPT II, med moškimi pa BPT I PekoO* tev, krajevna skupnost P>od!juh«»K FJfT in Zlit. NOVI KOŠARKARSKI SOI KRANJU - Komisija za k«»*«»ko ZTKO Kranj je pripravila tečaj Uhi** nove košarkarske sodnike-peinrasst* Sodelovalo je kar 17 kandidatovu"^ ske občine. Tako je sedaj v obeiai B r šarkarskih sodnikov, hi prvo lete sodelujejo v najrazličnejših trim is aW« ligah, kasneje pa jim Je z*Upaao t90* zahtevnejših srečanj. Marsihateri oi nikov začetnikov prav zaradi na ših provokacij starejših iskalcev kar škoduje razvoju košarke I igralci bi morali mladim sodnikosi '"KOŠARKARSKI POKAL i^AjijA nale košarkarskega tekmovanja Kranja je zanimivo. Najostreisa bila na srečanju med Kokro 8 in vejami, ki je kdaj tudi prešla meje. Sodnikoma ic tekmo kih uspelo pripeljati do konca, eeoravi« po tekmi deležna številnih napnA.* " vrača sodnike od sojenja na tahaadi njih, kar postavlja tekmovanje v^ vost. Kokrs B je premnarala t-vi" Beksel Savo A. Kokra B ^ahl«f Wl Trhle vele. Vodi Beksel pred LZ£\ B in Trhlimi vejami. PRVENSTVO KOKRICE V TKI nedeljskim maratonom na Pokli^fa končslo prvenstvo Kokrice v mmma tekih. Med rekreativci Je z na»v«I* k— zmagal Jure Dolenc. SleaijoK«-^ i na, Kaučič. Vrlinsek. Grani« Rit-Tepina. Grah, Drinovec itd v, vlada za teke veliko zanimanji kaški progi stalno vadilo o«ro|fl»» **v I? Vr USPEH SAVE - V Nabrežji -ri je bil mednarodni namiznotenisk;\L pokal Julijskih Aln. Sodelovale^sT zentance Julijske Krajine, Koroške is-venije. Ob 20. obletnici društva Krta M letos tudi izjemoma turnir »pH,rr pionirjev. Sodelovalo Je 176 tekma«** od tega 66 iz Slovenije. Najve* usa«s> imelo žensko moštvo Save v pruntaTlSr Blažlč in Svetina. Med elm!^^ ^ BorovIjc. med članicami Trniu,« l* ška). med člani pa Mikeln iz Ljtsbaisj« pionirkah je zmagala Trtae^v^ c* med pionirji Likar (Muta). med ml«**** I mi Traunig (Koroška) in med mlasiK kar iz Mute. AvStiaM isto 4» P PLAVANJE Mladinci za naslove SRS J Ji I lllk cah. Nastopilo bo nad osemdeset nsjiVi * ' i/ vseli slovenskih plavalnih koiekt--1" Po rezultatih državnega članskega pn siva. ki je bilo v Zagrebu, lahko prie«** ,,,„,, i/redne hoje za naslove in tudi kosK* novih rekordov. Start prve discipline bo jutri ob 9.Jt * popoldne ob 16.30. V nedeljo pa se dss* danski del prične ob 9. ter popoidan.sk 16. uri. PETEK. 6. APRILA 1979 15. STRAN Tudi v telesni kulturi se bo treba odločiti KRANJ — Telesnokulturna skupnost j«' *■* lansko leto ocenila svoj račun in obračun. Knjige izkazujejo za 16 milijonov dinarjev prihodkov, ki so bili zbrani po mi-Tioupravnem sporazumu po dogovorjeni »topnji 0,49 odstotka od bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih. Največji del sredstev TKS pa je bil porabljen za vrhunski »port (3,454.000 din) in za množično telesno kulturo (3,323.000 din), nekaj manj pa *» vzdrževanje objektov (2,286.000 din), za delo strokovnih služb TKS 2.460.000 DIN), adaptacije in investicije športnih objektov (2.129.000 din) in za skupni republiški program TK 1,823.000 din. Iz teh podatkov je razvidno, da sta kranjski šport in telesna kultura za svojo redno dejavnost dobila kari in pol milijona dinarjev in to za dejavnost 45 registriranih telesnokulturnih >n športnih društev ter 14 šolskih športnih društev. Vendar ta sredstva niso bila zadostna za aktivno delo 195 sekcij z okrog *10* člani in za 14 SŠD z okoli 6000 člani >d so klubi na tak ali drugačen način (reklame, članarine, pokroviteljstva) morali lani zbrati še nekaj več kot 5 milijonov dinarjev. — Dejstvo, da morajo društva in klubi za svojo redno delovanje poleg sred-*t*v. ki jih dobe od TKS, pridobiti skoraj še enkrat toliko sredstev, da bi lahko obdržali tempo razvoja (množičnost, treningi, strokovni kader — trenerji, tekmovanja). ROKOMET zahteva resni premislek: ali je sedanji način zbiranja sredstev pravi, ali ni morda prispevna stopnja prenizka, ali ne bi kazalo v širjenju športnih panog le napraviti red in povedati, da prav vseh športnih panog, ki jih danes gojijo po svetu le ne kaže organizirati tudi v Kranju. Dogovoriti seje treba katera športna panoga bo danes in v prihodnosti imela družbeno podporo. Zavedati seje treba, da sredstev ni na pretek, da drobljenje pelje v životarjenje, da pa načrtna usmeritev (le-ta je možna samo pri vsestranski temeljiti proučitvi celotne problematike in ustrezni skupni zavestni odločitvi vseh zainteresiranih) lahko omogoči vsem preostalim športnim panogam neslu-132 ten razvoj. Menimo, da ne za Kranj, za našo mladino in za našo družbo moramo odločiti kako naprej in temu primerno začrtati naše cilje za bližnjo in daljšo prihodnost. Sredstva, ki jih daje združeno delo (delavec od svojih osebnih dohodkov in organizacije združenega dela iz svojega dohodka) moramo gospodarno naložiti v zdravje mladine in delovnega človeka, v zdravo športno vzgojo in življenje delovnih ljudi ter ne nazadnje za doseganje najkvalitetnejših športnih dosežkov v panogi, kjer imamo možnosti in sposobnosti, pa tudi ustrezne pogoje. Igor Slavec Pred pomembnimi srečanji KRANJ — V drugem spomladanskem kolu moške druge zvezne rokometne lige - sever so kar štirje slovenski klubi gladko zmagali, med njimi tudi rokometaši Jdovice v srečanju z ekipo Senja. V 14. kola igrajo rokometaši Jelovice v gosteh, tokrat pri ekipi Varteksa, ki je z 12 točkami na šestem mestu. Rokometašice Alplesa nadaljujejo z dobro igro. Po lepi zmagi nad vodečo ekipo Podravke v prejšnjem kolu bi skorajda pripravile tudi veliko presenečenje na Reki ■roti ekipi Zameta, saj so kar devetkrat izenačile rezultat, trikrat pa so celo povedih Na koncu je bil rezultat 14:12 za ekipo Zameta. V 14. kolu se obeta v Železnikih Mnimiv slovenski derbi ekip Alplesa in Novega mesta, bivše ekipe Krke. Tekma bo jutri popoldne na igrišču pri osnovni šoli. V moški republiški rokometni ligi — zahod io v derbi srečanju rokometaši Prul s težavo premagali borbeno ekipo Tržiča escami, Bohinjem, "elekcijo Gorenjske in drugimi ekipami. Priprave so v celoti uspele, nogometaši pa v> si poleg dodatnega znanja pridobili tudi ustrezno kondicijo. Tudi na spomladanskih tekmah bodo igrali v standardni po-tavi, le en igralec nekaj časa ne bo mogel nastopati, ker si je na tekmi z Merkatorjem poškodoval nogo. V soboto, 7. aprila, bo na sporedu prva Pokalna tekma Gorenjske, v kateri se bodo *iani NK Jesenice pomerili z ekipo I.TH '* Škofje Loke. Tekma se bo začela oh uri in 30 minut na velikem nogometnem 'Piscu Podmežaklja. .1 Knbič mlado ekipo Tržiča, ki v 11. kolu gostuje v Ajdovščini pri ekipi Mlinotesta. Rokometašice Preddvora bodo jutri ob 19.15 odigrale prvo tekmo v spomladanskem delu prvenstva pred domačim občinstvom s selekcijo Dolenjske. Tekmo bosta sodila Košič in Hrvatin. V mladinski republiški rokometni ligi — center bo jutri le eno srečanje. Ob 18. uri se bosta v Kranju pomerili mladinski vrsti Kranja in Polja, ostala srečanja pa bodo v nedeljo, med drugimi Duplje : Kočevje in Tržič : Bežigrad ob 10. uri, tekma Preddvor : Alples pa bo ob 11. uri. J. Kuhar Zmaga Tržiča KRIZK - V organizaciji SSl) Kokrški odred je bilo pred dnevi letošnje gorenjsko področno prvenstvo občinskih pionirskih selekcij v rokometu. Nastopile so ekipe vseh gorenjskih občin, največ uspeha pa so imeli mladi domači rokometaši, ki bodo tudi nosilec selekcije Gorenjske za nadaljnja tekmovanja v republiškem merilu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Lesce : Tržič 14:19 (7:11); Jesenice (nosilec šola Tone Cufar) : Kranj (nosilec šola Matija Valjavec Preddvor) 13:19(5:10); Sk. Loka (nosilec šola mladi rod) : Lesce 1H:K (11:5); Tržič : Jesenice 27:12 (15:3); Škofja Loka : Preddvor-Kranj 14:18 (6:9); Lesce : Jesenice 23:14 (10:8); Kranj : Tržič 16:17 (8-8): Jesenice : Škofja Loka 17:26 (8:8); Kranj : Lsce 18:20 (11:12); Tržič : Škofja Loka 11:13(6:6). Končni vrstni red: ! Tržič 4 3 0 1 71:55 « 2 Škofja Loka 1 3 0 1 69:55 6 t. Kranj 4 2 0 2 71:61 I 4 Lesce 12 0 2 65:67 I 5. Jesenice 4 0 0 I 57:95 0 ■I Kikel Udarec za kranjske atlete KRANJ - Po sklepu tekmovalne komisije atletske zveze Slovenije v letu 1980 nobeno republiško tekmovanje ne bo moglo biti več na atletskih tekmovališčih iz ugas-kov. S tem se slovenska zveza pridružuje sklepu predsedstva atletske zveze Jugoslavije, po katerem že letos tekmovanja v zveznem merilu lahko organizirajo le atletske organizacije, ki imajo najsodobnejše naprave: umetno maso, orodja, foto-finiš in podobno. Kaj pomeni to za kranjsko atletiko? Po letu 1980 niti enega republiškega ali zvezne- §a tekmovanja več v Kranju, e pred desetimi leti močno atletsko središče se tako zaradi nerazumevanja nekaterih spreminja v tretjerazredno ateltsko središče. I). Zumer VATERPOLO Zmaga Triglava v Vidmu VIDKM - Vaterpolska liga prijateljstva _ pionirji - Triglav : Videm 7:8 (II. 2:0. 3:1, 1:2). zimski bazen, gledalcev 100. Triglav - Perkovič. Goloh 3, Pibernik I. Znidarsić I, Sajovic 2, 1'crš. Križat. Kosi I. Margeta, Marn, Sirk, Noč. V prvi tekmi pionirske lige prijateljstva so mladi vaterpolisti Triglava slavili. V srečanju, ki je bilo polno preobratov. si> bili boljši od vrstnikov iz. Vidma. Po izenačeni prvi četrtini so se triglavani v drugi in tretji razigrali in povedli. V zadnjo četrtino so šli kar z lepo prednostjo. Čeprav so vaterpolisti iz Vidma poskušali vse, da bi v odločilni četrtini razbili obrambo gOStOV, jim to ni uspelo. Pionirji Triglava so ponovno igrali dobro, tako da gostitelju ni uspelo, da bi dobil prve točke. Jutri ob I 7.30'Triglav v domačem bazenu gosti moštvo Kdera izTrsla. II Pred jubilejno XXXV. mednarodno kolesarsko dirko Po Jugoslaviji Etapni cilj v Stražišču KRANJ — Pred jugoslovanskimi kolesarskimi delavci je letos jubilejna petintrideseta kolesarska dirka po Jugoslaviji. Ta dirka, ki bo startala v Skopju in se končala v Zagrebu, šteje tudi za svetovni pokal amaterskih kolesarjev. Bo ena največjih, saj jo je mednarodna kolesarska zveza AICC vključila kot tretjo največjo na svetu. Tudi kolesarski delavci kranjske Save se skrbno pripravljajo na jubilejno dirko. Ktapni cilj bo namreč na dirkalni kolesarski stezi v Stražišču. To bo konec etape, ki bo startala 3. julija v Martuljku, cilj pa bo v Stražišču. Pred to etapo bodo kolesarji iz petnajstih držav ta dan prišli iz Nove Gorice na Vršič. Na dan borca, 4. julij, pa bo nato karavana krenila iz Kranja preko Domžal — Celja — Podčetrtka — Kum-rovca v Zagreb, kjer bo končni cilj. Kranjski organizacijski odbor vodi direktor tovarne Save Filip Majcen. M Radovljiške športne vesti OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU Prvenstvo radovljiške občine v spomladanskem krosu bo v nedeljo 8. aprila v Radovljici. Tekmovanje organizira Športno društvo Radovljica pod pokroviteljstvom ZTKO in OSZS Radovljica. Mladinci in mladinke bodo nastopili v dveh starostnih kategorijah, članice v treh in člani v štirih starostnih kategorijah. Posebna tekmovalna kategorija pa bodo pripadniki JLA. Tekmovanje spada tudi v okvir delavskih športnih iger radovljiške občine. Prijave za tekmovanje je treba poslati do petka, 6. aprila, na ZTKO Radovljica. Najboljši iz občinskega prvenstva bodo sodelovali na gorenjskem prvenstvu in dalje na republiškem finalu akcije Atletske zveze Slovenije »Kros Dela«, ki bo letos v Ajdovščini. 36 EKIP V OBČINSKI LIGI Za nastopanje v občinski ligi v malem nogometu se je letos prijavilo kar 36 ekip iz radovljiške občine. Na sestanku s predstavniki ekip so se dogovorili, da bodo ekipe razdeljene v tri skupine. Prvi del občinske lige se prične 8. aprila. SLALOM NA ZATRNIKU Na Zatrniku je bilo v nedeljo tekmovanje v slalomu za mlajše pionirje in pionirke se-lekcijskega razreda v slalomu. Na odlično pripravljenih progah je tekmovalo 110 tekmovalcev. Tekmovanje je organiziral Smučarski klub Bled. Rezultati: Mlajše pionirke: I. Zaje Katra (Nov) 79.48. 2. Dežman Mojca (TRG) 80.83. 3. Hafner Petra (Alp) 80.91, 4. Tomažič Breda (Trg) 81,88, 5. Svet Mateja (Nov) 82.00; Mlajši pionirji: 1. Košir Tomaž. (Alp) 78.30. 2. Zan Robert (Jes) 78.47. 3. Čebul j Pavli (Fuž) 78.67. 4. Peneš Matjaž (Trg) 79.3.->. 5. Kobič Sašo (Jes) 79.53. M Faganel ISKRA Tovarna merilnih instrumentov Otoče «4244 Podnart potrebuje skladiščni prostor v velikosti do 100 k v. m. V pošte\ pride i <1 v asi Otoče, Posavec. Ljubno in Podnart. Tovarna obutve n. sol. o. Tržič DSSS — splošni sektor objavlja za obrat družbene prehrane prosta dela in naloge KUHARJA Pogoji za sprejem: — kuhar s '» meseci delov nih izkušenj, izpit /a pridobi I e\ \ nega /uan ja u higieni ži\ j| in osebni higieni. — poskusno tlelo 1 meneč. TREH DELAVK PRI PRIPRAVI H RAN K Pogoji za sprejem: — priučen delavec, — izpit /a pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni, — poskusno delo en mesec Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj interesenti oddajo v kadrovskem oddelku tovarne v 15 dneh po objavi. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. Kranj, Primskovo komunalna cona razpisuje prosta dela in naloge vodje splošnega sektorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogovoru izpolnjevati še naslednje: — da ima visokošolsko izobrazbo pravne smeri, diplomirani pravnik, — da ima pet let ustreznih delovnih izkušenj. — da je moralno in politično neoporečen. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti kuverti na naslov Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, Primskovo — komunalna cona z oznako razpisni komisiji za vodje splošnega sektorja. Delavca za opravljanje teh del bomo imenovali za mandatno dobo štirih let. Rok za prijavo je 20 dni od dneva razpisa. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh od izteka roka za prijavo na razpis. Hr\ alples industrija pohištva Železniki 64228 ŽELEZNIKI objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za kadre DSSS naslednje delo in naloge v DSSS referenta varovanja delovne organizacije Pogoji za zasedbo: - višja šola (FSPN — smer družbena samozaščita). - soglasje pristojnega organa za opravljanje del in nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. - 1 leto delovnih izkušenj na podobnih opravilih. Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO ALPLES v 14 dneh po objavi. Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Tržič razpisuje prosta dela in naloge 2. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE heroja Bračiča Tržič 2. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE heroja Grajzerja Tržič ) RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE Kokrškega odreda Križe Pogoji: visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri in opravljeni strokovni izpit. vsaj 5 let vzgojne izobraževalne prakse, družbenomoralne lastnosti za uresničevanje vzgojnih izobraževalnih smotrov. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh od objave razpisa komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Tržič. Prijavi naj priložijo tudi program dela za mandatno obdobje. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 60 dneh od objave razpisa. GPMEGRAD TOZD ELMONT BLED objavlja prosta dela in naloge 1 KUHARICE 2. TEHNIČNEGA RISARJA X LIČARJA I SNAŽILKE Pogoji za zasedbo: pod 1.: gost inska šola — kuharica, več let prakse, pod 2.: opravljen tečaj tehničnega risanja, praksa zaželena. pod 3.: KV ali priučen ličar, praksa zaželena: pod 4.: dokončana osnovna šola. praksa zaželena. Nastop dela po dogovoru Poskusno delo traja po sporazumu. OI) po opravljenem delu. Stanovanja ni. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GP ME-GRAD TOZD ELMONT p. p. 16 Bled - komisija za delovna razmerja. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po končani objavi. Sredi dela nas je nenadoma zapustil naš dobri mož in očka IVAN MORAN "ogreb dragega pokojnika bo danes. (i. aprila 1979. ob l.r). :{() izpred hiše žalosti z Luž na pokopališče .Šenčur Žalujoči: žena Ana, sin Ivan, hčerka CVetka in ostalo sorodstvo Luže. \\. aprila 1979 r Najboljše je to krhko pecivo sveže Štorkljina gnezda Potrebujemo: 300 g moke, ščepec soli, 1 čajno žličko sladkoria, 1 zavitek nnP ikorja, 3 ru-njuk , 1/8 do 1/41 . isle t.netane, olje za cvrenje, cimet in sladkor za posipanje (skupaj 1760 kalorij) Moko presejemo v skledo, umešamo sol, sladkor, vanilij, rumenjake in smetano ter napravimo trdno testo. Iz testa oblikujemo kot oreh velike kroglice, jih damo na po-mokano desko, potresemo tudi zgoraj z moko in pol ure pustimo stati. Potem iz kroglic zvaljamo pol cm debele okrogle krpice, jih m koleščkom narežemo, vendar tako, da ne poškodujemo robu. Vsak drugi trak z ročajem kuhalnice dvignemo in vržemo v vročo mast; po malem gnezda v maščobi obračamo, da se lepo zapečejo z vseh strani, odcedimo in na krožniku posujemo z mletim sladkorjem, ki smo mu dodali cimeta. Najboljše je to krhko pecivo sveže. Jabolko za staro in mlado Jabolko je zdrav sadež, ki poživlja organizem in preprečuje utrujenost. V vsakodnevnem jedilniku lahko popestri in obogati nade obroke. Ima vitamine Bi, B2 in C, rudninske snovi, kalcij, fosfor, železo, baker, žveplo, kalij, magnezij in cink. Važno je le, da použijemo surovo in neolupljeno. Že samo je lahko idealna malica. Dva stebra sodobne prehrambene terapije sta jabolko in mleko. Predlagamo vam star kmečki recept za jabolčno mleko. Sveža in zrela jabolka naribamo v skledo in polijemo s hladnim mlekom, da dobimo redko kašo. Osladimo po želji. Ali pa: jabolka zmešamo v me-šalniku in dobimo pravo jabolčno kremo. Začinimo jo s sladkorjem, vanilijo, cimetom, medom ali potresemo z naribanimi orehi, ovsenimi kosmiči ali naribano čokolado. Ta mesec na vrtu Napihnjena konzerva DRUŽINSKI POMENKI 0 0 0 0 0 0 0 0 V bombirani. napihnjeni konzervi je vsebina pokvarjena. Nabreknila je ali zaradi učinkovanja kislih sestavin na pločevino ali zaradi razvoja glivic. Pri učinkovanju kisline na kovino sicer ne nastanejo strupi, a je vsebina zaradi sla bega okusa neužitna. Ce pa v konzervi delujejo bakterije, je vsebina lahko nevarno strupe na. Zato napihnjeni* konzerv** zavrzite. Veje, ki silijo na sosedovo, po-režimo zdaj. ko vrtovi še niso urejeni. Preglejmo in dopolnimo zalogo sredstev za varstvo rastlin za pomladansko in poletno rabo: za bolezen rastlin bakrove in žveplene pripravke, škropiva in prašila. Pa tudi za uničevanje vrtnih škodljivcev se je treba pripraviti: proti mravljam, polžem, krtu. voluharju, ogrcem. Krte preženemo s preskušenim sredstvom — s štirirednim mlečkom. Mleček moramo le enkrat posejati, in to aprila, v naslednjih letih se bo pa sam. Sejemo ga gosto po vsem vrtu. Pravijo pa, da je ravno tako učinkovit cesarski tulipan. Za cvetačo, ki jo sadimo zdaj. so najprimernejša globoka peščeno ilovnata tla z mnogo humusa in z veliko zalogo hranilnih snovi. Sadimo jo na sončno lego. V senci nam bo naredila le velike liste in neznatne glavice. V aprilu posajene sadike cvetaee zavarujemo pred morebitnim mrazom s tuneli iz plastične folije. Cas pa bo tudi. da posejemo kolerabieo za poletno rabo. prav tako redkev. rdečo peso. par, pa seveda korenček, peteršilj. grah. blitvo, črni koren, špinačo itd., če jih nismo posejali že v marcu. Fini čaj Za takšen čaj lahko vzame mo ali ruski ali šipkov čaj. Na skodelico čaja damo ličku limoninega soka ali soka iz črnega ribeza. Po želji lahko tudi žličko ruma. Caj lahko pijemo vroč ali hladen. Za to razkošje kodrčkov ne potrebujete nobene trajne. Navi jte kar suhe lase na številne drobne navijače, ki se sicer uporabljajo za trajno. Po 30 minutah jih odvijte in s krtačo vlecite navzven. Ko slečemo krzno Spomladi, ko smo odložili t no,naj vas spomnimo: Ne smemo ga shraniti v plastične vreče, ker sicer posto krhko. Krtačimo ga čim manj. P* in umazanijo s krzna stresemo: stepemo s palico. Plašč obesimo v* le j na obešalnik z razširjenimi r»a»! ni. V omaro ga spravimo tako ^ ima dovolj zraka in ea ne smemo sv skati med druga oblačila. Kotel kape in klobuke natlačimo z zn* kanim papirjem, da obdrže lepo ot* ko. Cez poletje moramo očiščene prezračene krznene izdelke de* zavarovati pred molji. Hraniti moramo v hladnem, zračnem bro zamreženem prostoru. Ta store imajo krznarji, zato je Ije, da krzno spravimo čez polti strokovnjaku. Ce to ni mogoče, vimo krznene izdelke v Čisto zavite samo v papir ali papirtf* vreče. V krznena oblačila in v on** j damo tudi sredstva proti molj« Krznena oblačila moramo tudi por ti večkrat prezračiti in stresti Pogovor z Ano Rozman Bilo je okrog treh popoldne, ko smo se člani novinarskega krožka odpravili v Ročevnico. Stopili smo v prijazno hišo Ane Rozman. Ana Rozman je upokojenka, saj je stara že osemdeset let. Med vojno je bila izseljena v Zagreb, kjer je preživela tri tedne celo v zaporu. Po vojni je nekaj časa živela na kmetiji, ko pa ji starost ni več dopuščala kmečkega dela, se jc preselila v Tržič. »Rodila sem se 31. marca 1899. leta v Logatcu, kjer sem tudi preživela svoja otroška leta. Moje otroitvo je bilo veselo, čeprav je bil oče kurjač in ni dobil veliko denarja, mati pa je le gospodinjila,« je pripovedovala Ana Rozman. »Ste morda hodili v šolo?« »Da. Bila je nemška sola. Do nje sem imela le pet minut. Ko sem bila stara šest let, sem prvič stopila v solo, zapustila pa sem jo na svoj štirinajsti rojstni dan.« »Kako so vas odselili?« »Sanovali smo na majhni kmetiji. Imeli smo nekaj živine. Znaki ki nam je dajala hrano. Mož je bil žandar in to je bil tudi vzrok, da so nekoč prišli vojaki in nas naložili na tovornjake. Odpeljali so nas v Rogaško Slatino, kjer so nam veleli, da gremo lahko kamorkoli, le nazaj ne. Odločili smo se, da gremo v Zagreb. Zavetje smo našli pri nekem sodniku. Vsak dan smo iskali stanovanje, da bi lahko zapustili sodnikovo hiso in zaživeli po svoje. To nam ni uspelo, saj so nas nekega dne aretirali Italijani in nas zaprli. Po treh tednih nas je iz zapora reiil Rdeči križ. Prišli smo v Ljubljano. »Stanovanje mi je pomagala Coiskati sestra. Pozneje sem sti-e z njo povsem izgubila. Pisati ji je bilo težko, saj so Nemci večkrat pregledovali pisma ali pa so jih celo zaplenili.« »Kako ste služili vsakdanji kruh?« »Veliko nam je pomagal Rdeči križ, sama pa sem prala še sosedom. Pozimi smo kidali sneg in čistili ulice. Zaslužek je komaj zadoičal, da smo kupili obleke.« »Ste imeli kaj otrok'.'« »Imela sem sina. Bil je dober učnec. Šolal se je na Jesenicah. Ravno na začetku druge svetovne vojne, ko se je vračal domov, so ga ustrelili Nemci.« »Kaj pa mož?« »Mož je umrl 1949. leta. Kmalu po njegovi smrti sem se preselila v Tržič. Tu mi je zelo všeč; svez zrak je kot na kmetiji, hribi so vsenaokrog. ..« Počasi smo začeli vstajati in se poslavljati. Zahvalili smo se Ani Rozmanovi in bili zadovoljni, saj smo veliko zvedeli. Metka Slal>e. ti. b r. osn. šole heroja Bračiča. Tržič S ŠOLSKIH KLOPI Kurir Ivan Tam, kjer je bila doma moja mama, so imeli skritega kurirja. Vsak dan je nosil posto. Nekega dne ga je nekdo izdal. Prišli so belogardisti. Sedel je ravno pri mizi in nekaj pisal. Zalajal je pes, pogledal je skozi okno in videl, da gredo proti hiši. Skočil je ven in skozi obroč. Streljali so za njim. Iz rok so mu izbili puško, a njega niso zadeli. Pribežal je do gozda in jim srečno ušel. Doma so bili samo otroci. Moja mama, ki je bila najstarejša, je bila stara devet let. Pobrala je pošto, ki jo je pustil kurir. Vrgla jo je za neko staro omaro. Belogardisti so delali preiskavo, toda našli niso ničesar. Izpraševali so otroke, če so kurirja kaj videli, toda ničesar niso priznali. Rekli so, da je bil mogoče samo v veži. Kurir je prišel čez nekaj dni po pošto. Bil je tako preplašen, da do konca vojne ni upal več k hiši. Martina Bevk. i. h 1 osn. šole Petra Kavčiča.Škofja I.oka Ce bi bil drevo Sem staro drevo. Stojim na robu gozda, Pred menoj se rae/>ro*ft* trata, v daljavi pa se vidi tovarna, ki svoje dimnike dviga visoko i zrak. Iz vsakega dimnika se noč in dan vali gost črn dim, ki sega oni do trate pred menoj. Trava na njej je posuta s sivim prahom, ki Jo d*k da ne vidi nobene srne več na njej. Moje veje se suie in komaj k diham. E/. če se samo spomnim nekaj let nazaj! Name so sedate ptic* B> gradile svoja gnezda. V daljavi ni bilo tovarne, ni bilo dimnikov Ju* zastrupljali ozračje. Bil je le gozd, kije sijal v vsej svoji lepoti Trn* pa. kije sedaj pokrita z odpadki, je bila tedaj gozdna jasa in na »Jet* bilo vse polno cvetja, da je bila kot velika pisana preproga. />0 ntej* je poleti sprehajala srna s svojimi mladiči, pozimi, ko Je 2*000* sneg. je tam skakljal zajček in iskal hrano. Ko je prišla pontfoi pa seje začelo spet prebujati življenje. Zvok avtomobila me je prebudil iz lepih spominov. Spet se g prikazala kruta resničnost in spet seje v daljavi pokazala /ononto fl katere je puhal smrtonosni dim. Tako kot pred tednom dni so se soH pripeljali izletniki. Ko so odšli, so ptwečali kup odpadkov. Jozm stoftm na robu gozda m počasi umiram. Robert Porenta, 7. č. r. osn. Sole I.ucijan Seljak v Kranju Na cesti Sestra Tončka je bila stara štiri, jaz pa šest let. Mama nama je vedno zabičevala. da ne smeva nn t esto, da sva še premajhni. Vendar je nisva ubogali. Skoraj / Vesel jem sva |i nekega dne ušli 1/ hiš,, ko je obešala |>erilo Naravnost na cesto sva jo mahnili. Hodili sva po pločniku, čez cesto. Katerim tovarnam, prijetjem oziroma ustanoinm pripadaj** znaki? (Boris Cof, 7. a r. osnovne šide Cvetko Golar, Škofja Loka *bw0ujt P*Wdnq» vujva2 'Jnoj <*d,y dimom 'vjifsi 'mag :.\.M?tf<»>| Pomlad Pomlad je prišla izza daljnih gora, prinesla nam sonca, pomladnih cvetic, veselja na koše in dobrih potic. Mirjana Suva, 4. r. osn. sole v Dražgošah Prometni miličniki na obisku Obiskal nas je prometni miličnik. Ker smo imeli pouk zjutraj, je prišel kar ob osmih. Svoj prosti čas je porabil za nas. Ob šestih zjutraj se je vrnil iz nočne službe. Veliko smo zvedeli, ker je bil pogovor z njim prijeten. Lahko bi zvedeli še več, če ne bi klepetali. Pripovedoval nam je o svojem delu. Njegova uniforma je siva. Ima belo kapo s črnim ščitnikom. Njegov delovni dan je naporen in traja osem ur ali več. Kdor hoče postati prometni miličnik, mora imeti osnovno šolo in še štiri leta miličniške šole v Ljubljani. Jaz bi bila miličnica. ker me promet zanima; če bi bila zdravnica, bi pomagala v prometnih nesrečah. I.emma Audič. t h t, <>«" Slane Zagai. K run I gledali čez ograjo mostu in vali ribe. Za avtomobile se dosti zmenili. Stekla sem, Tončka pa z« tnt^ Zgodila se je nesreča. Rumen k<** je povozil sestro. Joj, kako m ' skrbelo. Bala sem se Šoferja in 9* me. A šofer je bil prijazen. Pobrtl \ Tončko, tedaj pa je iz sosednje Iv* nrišla Vera. Nekaj sta se pogovar* la, potem pa je šofer odpeljal nap«* Vera je nesla Tončko domov. Stop* la sem za njima. Ne spominjam * kako je bilo, ko smo prišle doc*" Avto je zadel sestro v glavo. Mirna je tudi povedala, da je 9& manjkalo, da bi jo povozil do saV* Cez nekaj dni je prišel tisti ŠofV» nam Opravičil se je, čeprav ni bil*-česar kriv. in Tončki prinesel kilogramsko lesnikovo čakoladc t je hotela vzeti. Ne vem, zakaj * Zato jo je vzela mama. Ko je ht* odšel, jo je »lastno jedla. Marinka Stalec, 7. dr. osn. Šol« Prešernove brigade, Železniki PETEK, 6. APRILA 1979 TELEVIZIJA 7. APR. 8.00 Porodila 8.05 Zgodbe o prisnuikih. serijska 8.15 Vrtet-na obisku: Budnica za miške 8.25 (čarobno sedlo 8JJ5 Pisani svet 9.*) F. Cialente: Camilla. nadaljevanje in konec 10.25 Po sledeh napredka 1100 Mednarodna obzorja: Alijeva revolucija I1J0 Televizija brez trebuha 12.25 625 15.20 PoroAla 15.25 Nogomet Željezničar . Crvena zvezda, prenos 37.15 Oliver Tvvist. mladinski film 19.05 Na* kraj 19.15 Risanka 19.*) TV dnevnik 20.00 H.Claus: Rubens. nadaljevanje in konec JIjOO Vrnitev od mrtvih, film 22.40 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17,55 Test 18.10 Poročila K 15 Narodna glasba 1K.45 Krilati farmacevti I TV koledar 17.45 Naše leto. naš studio, mlad ode IU.45 Humoristična oddaja 15*-«» TVdiM-vnik 20.(10 Železničar, lilm 2155 TV dnevnik Stjfl V soboto zvečer »Id NEDELJA 8. APR. 9.(10 Poročila 9.(15 Za nedeljsko dobro jutro: Na«a pesem 78 i 15 VV. Mankovvitz: Dickens iz Londona, TV nad TA TEDEN NA TV Sobota vod v nedeljsko inko o slovitem Kot uv< nadaljeval, angleškem pisatelju nam ljubljanski televizijci pred stavlja jo ekranizacijo Di-ckensonovega romana OLIVER TWIST. Dela, ki je pravzaprav že »železni repertoar« šolskega čtiva. m treba posebej predstavljati. Povejmo le. da je bil nedeljski film posnet leta 1948 in ga filmski pozna talci štejejo za najbolj znano enačico O/iverju Tuista. Film VRNITEV OD MRTVIH so posneli po zgodbi Huberta Monteilei-ta, ki pripoveduje o možu, ki ima dovolj razpetosti med ženo in posvojenko pa se ju hoče na lep način znebiti za vedno. Vrnitev <>d mrtvih ni zahtevna kri minalka. Tudi kol prime rek v tem žanru ni nič posebnega. Pravzaprav bi bila lahko tudi čisto navadna dolgočasna limonada, če ne bi prišel scenarij roke režiserju J. Lee Thompsonu, mojstru spek taklov, ki je iz njega naredil poprečno dobro in napeti* kriminalka. Ponedeljek VSAKDANJA ZGODBA je naslov ponedeljkove drame. Ne gre pa. da bi že vnaprej izdali vsebino. Če pa v skopih obrisih opiše tnn življenje ruskega pisa telja Ivana Aleksnadrovi-ta Gončareva in povemo, da je snov za svoja dela zajemal iz meščanske predre volucionarne dru ž be, boste sami presodili ali je drama vredna ogleda. Pisatelj je bil, za razliko od svojih sodobnikov, veli kih ruskih pisateljev,, poli Učno dokaj ravnodušen. Revolucionarne ideje ga niso zanimale, bolj se je posvetil meščanskemu rea lizmu. Torek Za torkovo aktualno od dajo »NADURNO DE- . , ...... 10.25 Katka in rdeči čevlji, mladinska oddaja 1 l.."J0 Ljudje in zemlja 1430 Poročila 12.40 Vaš šlager sezone. oddaja TV Sarajevo 13.55 Vrtnice, oddaja o gojenju rož 4.10 Dosje našega časa: Leto 197(1 oddaja T V Beograd 15.10 Poročila 15.15 Ostrina britve, film 17.40 Športna poročila 17.45 Košarka Partizan : Zadar, prenos 19.15 Risanka 19.10 TV dnevnik 20.00 Anno domini 1573, TV nad. 21.00 Dokumentarna oddaja 21.25 TV dnevnik 21.40 Risanka 21.50 Glasbeni album 22.05 Športni pregled 2435 Nogomet Dinamo: Partizan, reportaža Oddajniki II. TV mreže: 15.00 Test 15.15 Nedeljsko popoldne 19,30 TV dnevnik 20.00 Skrivnosti morja, dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Film tedna: Madeline TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Svetilnik, otroška oddaja 10.30 Družina Miki miške 1 1.00 Narodna glasba 1 1,30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13,30 Kritična točka 14.00 Velika atrakcija, film 15.15 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Anno domini 157.1 21.(M) 0 Zenici, dokument, oddaja 21..«) TV dnevnik 21.50 Glasbeni album 22.05 Šport ni pregled 2435 Nogomet Dinamo: Partizan, reportaža 9. APR. 9.00 TVvšoli. Pravopis. Naftne poti, Za prosti čas. Razvoj organov 10.00 TV v šoli: Materinščina. Risanka. Fizika I 1.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.00 TV v šoli - ponovitev 10.15 Kmetijska oddaja TV Beograd 17.15 Poročila 1 7.20 Glasbena pravljica: Desnica, levica in klavir LO« lahko trdimo, da bo precej »vroča«. Ker nadeva mnoge izmed nas. ji bomo najbrž prisluhnili. Kleve-turno ali ne. ko pritrjujemo besedam urednika televizijskega inft >rm a tii n ega programa Staneta Graha, ki v oddaji pravi: »Pogovarjali smo se že o dokaj u i elja 11 jen em rn i šljen ju : Se bomo dopoldne med rednim delom toliko odpo-čili. da bomo z nadurami lahko več zaslužili1!« Sreda Režiser prvega pekinškega celovečernega filma NOVINEC je Richard de Madeiros. ki je v Franciji študiral latinski in grški jezik. Sedaj predava na univerzi v Kolonu sodobno poezijo. Novinec govori o socialni temi. režiserjeva želja pa je bila spregovori ti o spopadu generacij. 17.40 Katastrofe - dok. film 18.05 Družbena lastnina - li — ponovitev TV Zagreb 14.55 TV vš 17.15 TV dnevnik 17,15 TV koledar 17.45 Tehtnica za nataču« tehtanje 18.15 Po poteh samoupravljanja 18.45 Peščena ura 19,10 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Več kot igra — TV nadaljevanka 21.55 Akcije 22.00 TV dnevnik 22.15 Revija mladih glasbenikov 23.15 Goli z evropskih nogometnih igrišč 13. APR. 9.00 TV v šoli: Ruščina. Od petka do petka. Klektronika 10.00 TVvšoli: Angleščina. Risanka. Zgodovina 15.00 TV v šoli - ponovitev Iti.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 17.15 Poročila 17.20 La Fontainove basni 17.35 Dnevi z Gumbkom. otroška oddaja 18.05 Ročk koncert: KevinOovne 18.40 Obzornik 18,50 Skupna akcija, oddaja iz cikla I bužbena samozaščita 19.10 Spekter 19.15 Risanka 19,30 TV dnevnik 20.00 7+ 7. zabavno glasbena oddaja 20.55 Propagandna .'Maja 21.00 Šerif v Nevv Vorku - serijski filr 22.10 TV dnevnik 22.25 025 s 22 45 Nočni kino: Šest tednov dolgo jutro Oddajniki II. TV mrež*-: 10,55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddata 18 15 Družbena tema 18 15 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20,00 Kultura neuvrščenih 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti 21 50 VV. A. Mozart: Simfonija 38 22 35 Zabava vas-losephine Baker 23.25 Kronika Sterijinega pozorja T V Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.15 Otroška oddaja 18 15 Danes v skupščini 18.15 Prijatelji glasbe 19 30 TV dnevnik 20.00 7 + 7. zabavno glasbena oddaja 21.00 A.Tolstoj: Trnova pot. TV nadaljevanka 22.1 5 TV dnevnik 22.:HI Latinska Amerika -dokumentarna oddaja K4IV? *********** GOSTILNA MOJCA Kranjska gora telefon 88-586 domaČe specialitete: domače krvavice kmečka pojedina kmeejti narezek Struklji Vsak dan sprejemamo naročila za zaključene družbe LJUBLJANA PODJETJE ZA TURIZEM. TRANSPORT IN GOSTINSTVO VAS VABI OBIŠČITE NAS NOVI hotel - ATOMSKE TOPLICE It pokrit bazen s termalno vodo savna trim kabinet sprehajalne steze Desetdnevni turistični paket CENA od 1 960 rio 2 270 dn Prijave sprejemajo turistične poslovalnice TTG Ljubljana TTG Postojna TTG Koper in TTG Portorož Vse informacije lahko dobite po telefonu 311351 311-852. 31 7 366 ^INEX Potovalna agencija POTOVANJA V DOMOVINI - V neznanu. 1 dan. odhod 22. 1.1 bus) - Ohrid, veriga letov od 20. I dalje (letalo) - Skopje-Dojrunsko jezero, odhod 17. 4. (letalo) - P« poteh Avnoja. i dni. odhod 2r>. r> (liusl POTOVANJA V TUJINO - GAĆI-1A — več variant iKreta. Atene) — veriga li tov ml 11. 4. dalje - TUNIZIJA - različne variante, veriga letov od 21 dal ie - ISTANHU. - veriga letov ud 17. J dalje - MAROKO ICasal.laji.ia - Mohamedial 5 dni -mini počitnice, odhod "28. 1 - MAROKO - planinska lura na visoki AII.A K -TtKTBKAI. Hiti', ml 7 chu. odhod 21 -t samo r.«n dinarjev - .ŠPANIJA i Andaluzija) odhod 2. ">..(>. '. - RRCUA I Makedonija in Tesali jal vlak lius <> fin odh«»d I S. .">. - TOSK AN A — l 'M HUMA. ~> dni. bus, odhod 2H. J.' - AŽURNA OBALA, ti dni. Ims. odhod 27. I. - I.IKf'HTKNSTKIN. I dni. bus. odh.nl 27. in 2!l. •, STROKOVNA POTOVANJA - INTKKSTOKF Frankfurt - mednarodni tekstih sejem odhod IJi. ">. (bus) - DENTECHNH A 7!) Munrh.-n - razstava najin vejSih dosežkov v zobotehniki in (i. mednarodni koti Kres zohotehnikov. odhod 2-1 li. (busl Prijave in informacije: , . 1NEX Ljubljana. Titova 25. tel. :ll2-!rt).r>. :l27-<>47 t IMS 11 Alpeloin Kranj. (el. 21-lr22 Alpelour .Škofja Loka, tel. lili'««) Alpetoui Radovljica, tel 7.r>-l8(> -\ % NA PLES V petek V Naklem oh 19. uri. Selekcija Igra v soboto v Ljubnem oh 19. uri. Selekcija Igra v nedeljo na Kokriri ob 16.30. Selekcija Igra FILM KINO KINO FILM KINO KINO Petek Sest tednov dolgo JUTRO je ma/odra ma, vendar brez sotjt. de običajna zgodba o dveh ljubimcih, ki se naveličana drug drugega razideta Film je j prvenec režiserja Nikola i a van der Hevda. ki je zanj napisal tudi sce nanj. Sest tednov dolgo jutro je film slovesa, ^melanholije, praznine in ne izrečenih besed. Zalo je tudi odslikan v izrazito si vi h tonih. Za ha i n i igla siren i / . >< Ida jo so tokrat pripravili r beograjskih študijih. Na slov poznamo, to je 7 + 7. Vemo tudi. da nas bo za ha t alo Sedem mladih. So delovali pa hod,, še gostje Lee Martin, ansambel /.,, Ic in Dubravka Zubom' in še koga bodo r zadnjem trenutku povabili. Oaveč bi bdo. ee bi zapisali, da je 7+7 najbolj gledana od dajo petkovega spmreda, ki ga pripravljajo naše fele vizijske hiše. Morda hi mo rali tudi naši televizijci malce /rrerešc/afi naše >>Z(ihat riog/asbenc odda je« i, U . >. > l i i j h j 11. APR. 9.00 TV v šoli: Ljubivoj Ršumov ic. Trogir v NOB. Klektromagnetno žarčenje 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film. Risanka. Kocka, kocka. Reportaža 17.30 Poročila 17 35 /godbe o priMiiukib — serijska oddala 17 15 Od slike do slike. serijska odda ja 18.10 Ne prezrite 18.25 Obzornik 18,35 Propagandna oddaja 18,10 Od vsakega jutru raste dan: Porab*- II tlel 19.15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 1)0 Kihu tedna. Nov mci I po filmu pogov or / režiserjem i JI 5(i Miniature: Poglcd.v delavnico oblikovalke Miše -IcInikar 22.06 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 10,55 Test" 17 |(l TVdnevnikv madžarščini 17 m TV dnevnik 17 15 Majske igre - ol roška oddaja 18 15 Tcbničnn kultura |H 15 Popul.iriia glasba 19 to TV dnevnik 20.00 Spo t na sretla 22 36 TV dnevnik T V Zagreb - L program: 17 16 TV dnevnik I7-15 TV !voled..i 17 15 Otroška ...l.lai.i |8 15 Slavitsnki Urod dokumentarna odtlaia |N I i Popularna glasb i 19,lo TV dnevnik _>() IMI Špi.rl na sreda 22.35 TV dnevmk •M!it\ Dokiilnetit.iriii lilm Kranj CKNTKR ti. a|nila a mer barv pust SMOKKV IN MANDIT ob 16.. 18. m 20. uri 7 apiila amei. barv. pusl. SMOKKV IN MANDIT ..b I«.. 18. in 20. uri. prem ilal. barv pust. SAPAMI MAI.LV 10.000 K M STMAHli ob22. uri 8. aprila češka barv. riti*, pravljica /I-VKLI DLHOVI ob 10. uri. amei. barv. pust. SMOKKV IN MANDIT ob 15.. 17. in 19 uri. prem franc. barv. erotič. spekl PARIŠKI CMA/V HOLSK ob 21. uri 9. aprila it al. barv. pust. SAPAMI MAI.LV Mi.oooKM STMAHli tdi i«.. 18. in 20. uri H) aprila ital. barv. pust. SAPAMI MAI.i.V ob 10.. 18. in 20. uri II aprila liane barv erotič. spekt PAMIŠKI CMA/.V HOKSKob Hi.. 18. in 20. uri. Pilni ni primeren za otroke! 12, apiila (rane. barv. erotič spekl. PAMIŠKI CMA/V HOMSK ob Hi.. 18 in 2o uri Pilm ni primeren za f it roke' Kamnik DOM 7. aprila.amei. barv. akcij. DVA Sl'-PKM POLICAJA ob iti. j„ JH. uri. ob 20. tni nastopa ansambel Lojzeta Slaka, prem. ital. barv. vvesl. KI. MACHO, KAVBOJ ob22.ini 8. apiila amer. barv. akcij. DVA SU-PER POLICA-IA ..b 15.. 17. in 19. uri. prem. meb barv. zg.nl KI. MKXIKANO ob 21. uri 9. aprila prem, amer. barv. srh I j. C.MO/LJIVI DOOODKK ob 18. in 20. uri. Pilni ni primeren za otroke! 10 aprila amer. barv. srhlj. GROZLJIVI DOOODKK ob 18 in 20 uri. Piliti ni primeren za f)t,rf>ke! 11. aprila b.mgkon. barv. karate BRl'CK I.KK. POOMKSAMO TE ob 18. in 20 uri 12. aprila amer. barv. akcij. SMOKKV IN MANDIT ob 18. in 20. uri la amer. barv DIVJA DIRKA /god. VELIKA NKLSONA ob Kranj STORZ1C klim POLICAJ ČETRTEK 12. APR. Iiion 11)30 r .vi- iii l'l|š| Itn llilka. TV v Soli: < leoiiioi ni Igrale, v lilniu. i Id Rogov -ki si.iesk TV v suh Pran. oščjna TV v -.nli I mrl nosi Risanka. Kemija Šolska TV Ofl Osla do Si uha v naravi, Pravemu človeku pravi t M l Poročila I 7 05 ()pera narave dok lilm I80.5 Nil sedmi stezi, šp.ntna 18,15 Obzornik If, L,,grobno sedi.f v^'''.'.!!1 S^ A-^-i-M > , 11) 111; t ilal h; tli., 18. m 20. uri a|)iila bongkoii barv', karate BRUCK I.KK. POOKKŠAMOTK ob Iti uri. unci l.aiv ljub ZAPKUIVKC ..b 18. in 20 uri i jiprila bougkou. barv. karate BRl'CK I.KK. POOMKSAMO T K ob II. in 18 mi. ilal barv krmi POI.IOAJ-ob Hi uri. |ncni ifal. barv vvesl KI. MACHO. KAVBOJ ol.20. uri apiila ilal barv vvesl KL MA-( HO. K AVR().) ..1.20. mi I I aprila tl.'l barv. klim KI. MACHO. KAVRO.I ..b Hi.. IN. m 20. uri I I tipi i la ulitek barv . tik. i i PO SI.KDNJI ICNAK ob Mi. 18 m 20 mi 12 hprila ani.-i l.tuv krim ŠKORPIJON rili M. 18 in 20. uri Duplica 7. aprila nastopa ansambel Lojzeta Slaka ob 18. uri. amer. barv. akcij. DVA SCPKM POLICAJA ob 20. uri 8. aprila amer. barv. akcij, drama POSLKDNJI JINAK ob 15. uri. ka-nad barv ljub CVAJANJK V LJl'-BKZKN ob 17 in 19. uri. Film ni primeren z.a otroke! II aprila ital. barv. pust. SAPAMI MALLV Mi.ooo KM STMAHC) ob 20 ini 12. aprila bongkon. barv. karate BMPCK I.KK. POORKŠAMO T K ob 20 uri CeSnjica v Bohinju .. aprila angl. barv. erot kom. IZPO-VKDI ČISTILCA OKEN ob 20 uri Film ni primeren za <>t roke! 8. aprila amer. barv P1JON ob 17 in 20. uri tbnller ŠKOR- ržič ike Mi uri, amer. DOOODKK , tipi Ha tunel l.tuv POSLKDNJI H NA h t.b bt.rv silil, OROZLJDI ol. IN in 20 tiri. prem lian. l.tuv erol s,„.kt PARIŠKI uri 10. aprila amer. barv. DIVJA DIRKA ob 20. in i 11 aprila amer. barv DIVJA DIRKA ob 20. uri 12. aprila amer barv. PUSTOLOVCI ob 20. uri Jesenice RADIO 0. aprila domači barv. erotič. POKVARJENO ob 17 in 19 uri 7. apiila tiani. barv. pust. GROŽNJA ob 17 in 19. uri 8. aprila franc. barv. pust. GROŽNJA ob 17. in 19. uri 9. aprila angl. barv. akcij. MAŠČEVALEC IZ BELKASTA ob 17 in 19. uri 10. aprila angl. barv akti j. MAŠČEVALEC IZ BELKASTA ob 17. in 19. uri 11. aprila danski barv. er. kom. HOP-SASA V POSTEIJI ob 17. in 19 uri. Mladini do 10. leta ogled filma ni do- Jesenice PLAVŽ R. aprila amer. barv. GOSPODAM ŽIVLJENJA IN SMRTI ob 18. in 20. mi 7. aprila angl. barv. MAŠČEVALEC IZ BELFASTA ob 18. in 20 uri 8. aprila angl. barv. MAŠČEVALEC 18. in 20. uri barv. GROŽNJA ob I/. BELFASTA <>l 9. aprila franc. 18 in 20. uri 10. tiprila franc 18. in 20. uri 12. aprila doma. NO rili 18 in 20. uri barv. GMOZNJA-ob i barv POKVAR.IF. . Dovje Mojstrana 7. aprila amer barv DRUM — ZADNJI MANDLNGO ob 19. uri 8 aprila bongkon. barv MM1<'E I.KK PMOTI SUPKRMANU ob 19 un v PUSTOLOVCI pust ON KO A N' pust ON KO A V n r barv DIVJA Kranjska gora tiprila bongkon barv RRt'1 K LEE PROTI SUPERMANI ob £u. un II. tiprila angl. barv. MAŠČEVALEC I/. BELKASTA obL-o uri V » ». yj a i. \ % a i ;\ k\ n , v \ ^ j j f i . : '. t ' • ' ( » • ■ • \ RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.60. 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. 9.00. 10.00. 12.00, 13.00. 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00,3.00.4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. 7. APR. Prvi program 4,10 Dobro jutro! 8.OH Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9..'15 Mladina poje — DPZZGBI Ljubljana 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem'.' 10.45 Turistični napotki /a naSe goste iz tujine 11 JK) Collegium musieum iz Maribora in skladbe G. F. Handla in J. D. Heinichena 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.'10 Kmetijski nasveti — prof. Bogdan Ditrih: Zaščita lesa, zlasti v zemlji 12.40 Veseli domači na|>evi 13.00 Danes do 13.00 -posebna obvestila I3.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevcem Kemalom Montenom 15.30 Glasbeni interniezzo 15 45 S knjižnega trga 10.00 Vrtiljak 17 (HI Studio ob 17.00 18.(15 Od ari je do ari je t 18.30 Zgodovinsko deset let je »Trboveljskega slavčka« 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19,3.5 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmir Sepe 20.1 Hl Sobotni zabavni večer 21.00 Za prijel no razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih 20 0.05 Nočni program — glasba Drugi program «.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz. partitur velikih zabavnih orkestrov 13,13 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 1 4.2(1 K lavir v ritmu 14.30 I z naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas rO.00 Naš podlistek N. Radanović Novgorod. Voronjež 10.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 10.40 Glasbeni casino I 7.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanski!) avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (Radio K operi 18 40 Z ansamblom •Janez Gregorc 18.50 Svet in mi Tretji program 19.(15 Nove prevodne strani — A. K. Poe: Izbrani verzi 19.20 Stereofonski o|»erni koncert 21.15 Znani skladatelp — sloviti izvajalci Niccolo Paganim - Kuggiero Ricci. v mlina 22dO Sobotni nočni konceri 23.55 Iz slovenske poezi |c 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Gocktail melodij 13.3.1 Iz roda v ro<| 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Mozaik glasov in ritmov 15.00 Mladina sebi in vam 15,35 Instrumenti v ritmu 1545 Naši kraji in ljudje 10.00 Operetna glasba 10.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Igramo, kar ste izbrali 21.(K) Poročila 21.05 Naš likovni svet 23.00 Komorni večer 23,55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 9. APR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Matija Kovačič: Nekatere možnosti za povečanje obsega proizvodnje na kmetijah 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 1.1.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočaj« vam . .. 14.05 Pojo amaterski zbori 14,30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15,30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naši znanst veniki pred mikrofonom 10.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Veseli pianšarji 20(10 Kulturni globus 20.10 Predstav ljamo vam opero » Laszlo Hun vadi« Kerenca Krkla 22.20 Popevka iz jugosloanskih studiev 23 05 Literarni nokturno I. Zagoričnik: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza NEDELJA 8. APR. Prvi program UM) Dobro jutro' 8 07 Radijska igra /.a otroke Marjan Marine: Nenavadni polet h II Skladbe za mladino 9.05 .Še pomnit*, tovariši 10.03 Kar znaš, to vel jaš' I 1.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitalo in pozdrav I |a |o 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13 20 Za kmetiiske proizvajalce 1345 Obisk pri orkestru Bud Sherman 14.05 Nedeljsko popoldne 17 50 Radiiska igra Smiljan Rozman: poseben poklic 1930 Obvestila m zabavna glasba 19 35 Lahko noč. otroci' 19 45 Glasbene razglednice _'ll (H) V nedelp> zvečer 22.20 Skupni program J RT Studio Zagreb Glasbena tribuna mladih 23 05 Literarni nokturno M Komadina. Pesmi Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov krizenikraž 13.55 Glasb« na medigra 14(10 Književnost jugoslov anskib narodov in na t odnos' i 14.20 Z vami in za vas I(».00 Novost na knjižni polici M>.o5 -Jazz na II programu — Andrej Arnol — Tone Janša 10.40 Od ena do pel 17 30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocklail 18.40 Lahka glasba slovenskih av lotjev 1855 Minute za kulturo Tretji program 19.05 KKMUS 1978 - nastop Akademskega komornega /bora Collegium m lisic um 19 45 Satie - Schonberg I Krit' Satie. Skladbe v obliki hruške za klavir št iriročno — Arnold Schnnbi-rg. Šesl pesmi iz »Knjige u visečih vrtovih« I 2<> 15 Kkonomska politika 20,15 A. Havdn Simfonipi št. 45 v fis-molu »Simfonija slovesa« 21.00 l.llerai m v ečer 21 10 Večeri pri slovenskih skladateljih Program izbira Bojan Štih 23(10 Za vas muziciralo 23 55 Iz slovenske poC/i|c 10. APR. program I )obro jul m' Glasbena maline|n Radiiska šola za srednjo stopn|o !\ umske pol i Iz glasbenih šol — Glasbena šola Radeče Kdaj, kam. kako in po čem'.' Turist ičtn napol ki za naše goste I/ I (lune Promenadi)! koncert I )anes smo izbrali K metliški nasveti ing SlavkoGliha Kdaj bomo pridelali več koruze? Po domače Danes do 13.00 Obvestila v in zabavna glasba Pri|Kiroča jo vam V korak z mladimi t i lasbctii mlei...../,/n I )i o/li.i in čas — dr France K res,d Ustanovitev K PI in n|eti generalni razvo| do leta 1941 Prvi 4.30 8.08 9.05 9 30 i 0.11 10 45 11.03 12 10 12,10 12 40 13.00 13 20 13. Ul 14.05 15 30 15.45 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17(X) 18 05 Obiski naših solistov . . . 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19,35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampiča 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra Gregor Strniša: Samorog 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Jugoslovanska glasba — Studio Sarajevo 23.05 Literarni nokturno V. Modernorfer: za višjo stopnjo (ponovitev) Pesmi 23.15 Po|>evke se vrstijo 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13,33 Danes vam izbira l l "ii Radijska šola za višjo stopnjo Začetki in razvoj partizanskega šolstva v ljubljanski pokrajini 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 18.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.30 Zrcalo dneva 1 7.40 Z ansamblom Andrej Arnol 17.50 Ljudje med seboj is no Lahka glasba na našeni valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18,55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 VVolfgang Amadeus Mozart: Odlomki i/ opere »Vrtnarica iz ljubezni« 20.00 Znanost in družba 20.15 1 .udiv m van Beethoven: Sonata cpiasi una fantasia. op. 27. št. 2. »V mesečini« — Igra pianist Aci Bertoncelj 20.35 Poje vam komorni zbor RTV Ljubljana 21.00 Deseta muza 2I.20 Stuttgarski glasbeni večeri Koncert Simfoničnega orkestra Južnoneniškega radia: dirigent Seigiu Celibidacbe 22.50 Sezinio v našo diskoteki. 23,55 Iz slovenske poezije Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13,33 S solisti in ansambli Ji 14.00 Radijska Sola za srednjo st opi, Kurirske poti 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščeno* 10.10 Lahke note 10 40 Iz slovenske produkcije zabavne glashe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18,55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Madrigali Luce Marenzie 20.35 Iz. manj znanih oper 21 40 Sodobni literarni port ret Marguerite I hiraš 22.00 XV. tribuna glasbene ustvarjalnosti Jugoslavije — Opatija 78 23.15 Richter in C zima igrata Schumanna 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 12. APR. APR. Prvi program 4.30 I )ol>. o jut m' 8.08 Glasbena matineja 0.06 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapo|mo pesem MMZ slovenske gimnazije ('elovec 9 10 Aktualni problemi marksizma Ml 15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.15 Turistični napotki za naše goste iz I u jine 11 o.i p.. Tanjinih poieb 12.10 Veliki zabav m orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — dr Stojan V rabi Varst v.. sadov n|ak>>v proti škrlupu 12 40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 1.3 KO 1320 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Priporočajo \ ani I t 05 Ob i/vnih Ijlldskc glasbene kult ure I I Ki Naši poslušalci čestitajo in pozdrav I i,i|o 15,30 Glasbeni internu//.. 15.15 Somini in pisma K. Destovnik- Kajub. Iz pisem 18.00 Loto vrtiljak 17(10 Studio ob 17 (Mi 18(15 Odskočna deska - SlavkoOeOrgiev - rog 18 30 Koncert /a besed.. — morje 19 20 Obvestila in zabavna glasba 19,3.5 I.ahk«. noč. niroei! IN 1 ' Minule z ansamblom Jožeta PrivSka 200(1 Konceit iz našega studia - Neposredni prenos koncerta Zagrebških simfonikov dvorani »Lisiuski« 22.2*1 Slesiivalov jazza S francoskih festivalov la/.za 23 05 Literarni noki urno Jurgeii Hccker V družinskem krogu 23 15 Revija jugoslov Hnskih pevcev zabav ne glasbe O 05 Nočni program -glasba Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.06 Radijska šola za višjo stopnjo |x>novitev Začetek in razvoj partizanskega šolstva v ljubljanski pokrajini 9.3.5 Narodne in ponarodele 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Slavko Cepin: Ocenjevanje klavne kakovosti govedi na določitev odkupne cene 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.0.5 Koncert za mlade poslušalce 14 40 Enajsta šola 15,30 Glasbeni intermez/o 15.45 Jezikovni pogovori 10.00 Vrtiljak I 7 (Mi Sttulio ob 17.00 IV 05 Z opernih odrov 1920 Obvestila in zabav na glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža 20 (Ki Cel rt k ov večer domačih pesmi in napevov 21 OO Literarni večer Naša misel! I uja heseda 21.10 Lepe melodije 22 20 I/ literature za dva klavirja (Hrnhm*. I )eboss\. Si v« i 23.05 Literarni nokl urno 11. Foseolo: (I robov i luli|o 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.0.5 Nočni program - glasba Drugi program 8.0O Četrtek na valu 20_' I UM) |/ partitur velikih zabav nih orkest rov I I 13 I )anes vam izbira I i INI Aktualni problemi marksizma I 1 20 Mehurčki I I.IO Iz naših sporedov I 1,3.3 Z v .trni in /a vas 10.00 Tam ob ognju našem 10 15 Instrumenti v ritmu 10.40 S popevkami po Jugoslav m I 7 oo Kn miki..(.ni za dve izkuSii p I 7 |ll S popev kanu po Jli|>oslav Hi i nadaljevan p-i 17 30 Zrcalo dneva 17 10 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.1 NI Popev ke iz ltall|e 18 10 Z velikimi zabavnimi orkest ri 18.55 Miitute za kulturo 11.0.3 Znano in prihiiblieiio 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Silva Avšič: Preskušanje novih sort v rt nin 12.40 Pihalne godbe 13.(NI Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 1350 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica Janez Sever-Borivoj Savicki: Prepir v orkest ru 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni interme//o 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z. ansamblom Borisa Kovačiča 20.00 Stop popa 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz preti polnočjo Kdvard Vesala - Barre Phillips 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13,33 Glasba iz socialističnih dežel 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo Kje delajo svinčnike 14.25 Z vami in za vas , 16.IM) Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora - Mitja Košir To in ono s planinskega sveta 17,50 Prijetni zvoki IN.00 Stereojazz Kai VVinding s svojimi po/a v nisi i - Dona Id H vid s i ronili in glasov i 18 40 Glasba za vsakogar 18,55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra Finn Mecht ling: Gospoda gre na koncert 20 15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.(Ni V nočnih urah 22 30 Mednarodna radiiska univerza 22.01 Petai Konjović: 5. ir. H. slika opere »Košlaua« Srbski skladatelji in slovenski interpret i I/ slovenske poezije -'3 1 Tretji program 1905 Jugoslovanska Vokalna glasbena ustvarjalnost m p. .ust v a i |a limsl 20 slolel |a - Zbor »Ivo Lola Ril.ar« 1930 Zuiiiiii|epolilični feljton 19 15 Večerni < ■onrert ino 20 35 Vprašania telesne kult ure 2(» IO Solistični kun. ci t nagra jencev medna na! nega lekniov aii|a AR I) v Milil. Mlin l!l/8 22.00 SesI romantičnih kaolal 23,55 I/ slovenske p..e/i|c Radio Triglav Jesenice l KV\ I-M področje tu m dovljisko olicino s7.. MM/ — (loienjesav sk.i dolina llli^ Mil/. — Jescniic m okolica MNI.O Mil/ sietluji vali 19.. Kil/ Petek: 10.03 Lokalna poročila — olivestila - 11, to Kiillui na oddaja — Moitlu vas I... zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset lil plos, IMA Ljubljana Sobota. Ioni Lokalna pomcila obvestila. 10 Id Kani danes in jutri - log..(on v.no predstavlja - Morda v.i« ho zanimalo Nedelja: I I (H Mi pa nisino se iiklo Mili — Kolttlai vaziujsdi dogodkov iz pieteklosli — j Reklame - Nedeljska kio nika - obvestila - I2«A> Ceslilke Morda vas l.oi /aiumalo Ponedeljek: 10 01 Lokalna poi>>. da oliv est lla 111 II l Pone- deljkov spoi t ni piegletl -Minil.i vas In. zanimal.i | Minul. , i i.o i mIo nin pa s minu II. APR. Prvi program 4,'«) Dobro jutro' 8 08 G lasiicna mal ilie|a 995 Radijska Kola /a nižjo stopniii K |e tlela |o s\ m. nike I 10 Iz glasbene 1 radici|e Itlgnshiv. anskib narodov ili nar.Nloosli 10 15 Kdaj, kam, kako m po čem? 10 45 Turistični napoiki /a naše goste i/ luiine I orek: Idll.l Lokali Obvest ila za mlad. /aiiuualo a polotila - I in 10 Oddata j Molila vas I... Sreda: 10.0.1 Lokalna poio. iln 10,10 Slop /c Moida va- lio t )l.v csi da lena lili zanimalo Četrtek: 101)3 Lokalna |»>i... d.. Oliv. si ila H. «» Na* ob/oiiiik Moitla vas bo zanimalo Po doma. e /a vas 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 \12 13 14 15 16 17 ■ L 19 ■ 20 21 2? ■ 24 ■ L 26 27 28 29 ■ 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 1 41 42 43 44 45 ■ 1 47 ■ 48 4S 50 ■ * 53 II 55 56 57 58 59 60 Vodoravno: 1. kdor je nagnjen o erotiki, 7. zgornji del poslopja, iz strešni nosilcev in kritine, 13. republika na zahodni obali Afrike z glavnim mesto Dakar, 15. del tkalske priprave, 17. začetek abecede, 18. skupina garam' jugozahodni Bolgariji, 20. kdor se poklicno ukvarja s kasiranjem, 21. reka jugovzhodnem delu Francije, pritok Isere, 23. v starogrški mitologiji nuni ljevalci boga Erosa, 25. enaki soglasniki, 26. letalec, 28. veletok v sevajo. Italiji, Pad, 30. letoviški kraj pri Opatiji, 31. v grški mitologiji 1 idijski kralj,sc Zevsa, obsojen, da trpi lakoto in žejo, ker se mu sadje in voda odmika, t najstarejši del Rijeke, naseljen na hribu iznad useka vode Rječine, Sušakom. 34. drsnik, tokovni odjemnik pri trolejbusih, 36. sovjetski med vojno načelnik glavnega štaba vojno pomorskih sil, Ivan StepanovK.J Romulov brat-dvojček, Remus, 40. znak za kemično prvino silicij, 42. izkušo vojskovodja; poznavalec strategije. 44. introdukcija, predgovor, uvertura,* tkanina, papir s svetlikajočim se vzorcem lesnih letnic, 48. psihologa dram ruskega pisatelja in dramatika Cehova. 50. reka v vzhodni Madžarski, ki ori* iz Romunije. 52. človek, ki je telesno in duševno nerazvit, 54. znak za kernita prvino aluminij, 55. Izoldin ljubimec, protagonist srednjeveške ljubav* legende keltskega izvora, 57. strd s satjem vred, 59. ime dramskega igrale*' MGL Sugmana. 60. grški pisec tragedij, prijatelj Evripida in Platona. Navpično: 1. muslimansko moško ime, ime skladatelja Arnavtaliča, 2 oboo-podobne kosti, deli prsnega koša, 3. osebni zaimek, 4. pobožnjakar, teiTciiaiK 5. jarem. 6. vrsta avtomobila Oel, 7. zor, svitanje, 8. kratica za treraofa. 5 nevarna bolezen, karcinom, 10. vrsta ogljikovega vodika, plin brez barve* vonja. 11. hišni samoupravni organ, 12. ime dramske igralke Svetelove U italijanski meščanski ekonomist in sociolog, kritik Manta, umri I9*i Achille. 16. slavnostna ali obredna oprava cerkvenih ali svetnih mogočnik* 19. član dubrovniške glasbene skupine; glasnik v srbohrvaščini, 22. moton* vozilo, 24. Ivan Potrč. 27. star denarni drobiž v Hindokušu, 29. ranca 33. okrogla zgradba, navadno s kupolo, okrogla dvorana. 34. ena razvitih oblik kapitalističnih monopolov, združba podjetij, 35. potnjii prejemu izposojene stvari, 31 posledica duševne ali telesne preobremenit** 38. znamka švicarskih ur, 41 Ivan Mrak. 43. sloji iztrebkov in trupel mors ptic, 45. kraj na jugu Romunije, tudi narodno žensko ime Desanka, 47 odjor tina v steni, 49. ime dveh prelazov na Velebitu, 51. nekdanja kratica za Svobodni tržaški teritorij, 53. najmanjša fizikalna enota za delo, 56. Ano* Kurent. 58. Ivan Tavčar. Rešitev nagradne križanke z dne 30 17. korenje. 19. bes. 20. Rama. 22. nerga in. 33 AM. 3.5 Marti. 87. cent. 39. tabu stažist 53 gin. 54 Antares, 50. žarnica. 58 candra. 59. angora marca: 1 razvoj. 7. trojka. 13. podveza, 14. Aalbor* ic afa. . 23 krap, 24 avizo. 26. Keel, 27. Lala, 28. čiba, 30mi^^ i, 41. beta. 43. Perun, 46. Arat, 47. irada. 49. col«. 50li^S Prejeli smo 133 rešitev. Izžreban, so bili: 1 nagrado (70 din) prejme Lenčka Sok, M 64240 Radovljica, 2. nagrado (60 din) prejme Ivan Štrukelj, Retnje 30, 64290 Tžič, 3. naj din) prejme Branka Dragomirovic. "lica 31. divizije 54. 64000 Kranj. Nagrade bom pošti Rešitve pošljite do srede, 11. aprila na naslov: Glas Krani Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2/2a 60 din, 3. nagrada 50 din. o poakOi H SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Gostinstvo Kranj > - ^ objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja /. dne 15. 3. 1979 naslednja dela in naloge: FINANČNEGA KNJIGOVODJE (določen čas) VODJE KUHINJE VODJE IZMENE V KUHINJI NATAKARJA I. 2 delavca NATAKARJA II. 2 delavca KUHARJA I. POM02NE DELAVKE V KUHINJI SOBARICE (določen čns) SOBAKHK POMIV ALK K Pogoji: pod 1.: pod ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj, 2.: šola za VKV kuharje in i leta delovnih izkušenj, poskusno delo I mesece, , pod 3 • poki...... gostinska šola ... I leta delovnih izkušenj ah šola u VKV kuharje In 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delt) 2 oziroma 3 mesece. m _ I. in !>.: poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj), poskusno delo 2 meseca. . 6. : poki.« .... gostinska šolo ... 2 leti delovnih izkušenj, poskusilo tlelo meseca. .... » • 7. : osemlelks in I leto delovnih izkušenj kot pomožni gostmsiu tlil.i vec. poskusno delo I mesec. , H. in B.: osemletka in 6 mesecev delovnih uktfenj DOsklHUltl > I m.•src 10.: osemletka ... I leto delovnih izkušenj kot pomožni gostinski delavec poskusno delo I mesec Za vsa dal. ne del----------—»• ^«^ •'«£l^ln č«»r*^ ood tč I kjer se delovno r«/mer,e sklene *a določen čas atMfl ^omaiianje delavke n. porodniškem dopustu. ~, 11,. , riokH^ili soreiema kadrovski oddelek Kranj. J5K !M,r- ."r. dni po objavKandidate bomo o izidu obvi stili v SO dneh po i/teku priiavnega roka. pod pod poil poil pod PETEK, 6. APRILA 1979 19. STRAN O L/A S Iz posebnega rebrastega frotirja, mehkega in prijetnega, je ta dekliški in ženski anorak, ki smo ga poslikali v Murkini P L K T NI v Park hotelu na Bledu. Blago je uvoženo iz Italije, se-sili so jih pa pri Kursu. Dekliški so v velikostih od 8 do 16 let, ženski pa od 36 do 44. Barve so lepe pastelne — bela, rjava, zelena, beige. Cena: dekliški 480 do 610 din ženski 835,85 din Pri Zarjini TEKSTILKI na Jesenicah (na tržnici) imajo bogato izbiro voln: od najtanjše »perle«, odlične volne za kvačkanje in strojno pletenje, ki jo pletilje že več let iščejo, do naj-debelejše islandske domače volne (za pletilke št. 7!). Cena: 228 do 618 din za kg Veliko izbiro kovinskih omaric za kruh, enobarvnih in vzorčastih, tudi takih, ki so kompletirane s posodami za dišave, imajo v Murkinem FLGU v Lescah. Cena: od 232,05 do 497,75 din elqo Lesce v Kranju od 6 — 16. 4 Z ženskega oddelka KOKRE v GLOBUSU vam pa predstavljamo lep ženski balon ar iz hvaležne mešanice bombaža in sintetike. V velikostih od 36 do 44 jih imajo, v beige, drap in sivi barvi. Vprašajte za model Zenit od Mure. Cena: 1.454,15 din Pri MERKURJU v GLOBUSU (te dni pa tudi na sejmu) si lahko ogledate najnovejšo opremo kopalnic, program KOLPA, ki je novost na našem tržišču. Iz trdne plastične mase je, v lepih pastelnih barvah — zeleni, modri in beige — ter v živi oranžni. Prodajajo po elementih. Cena: banja 5.516,30 din KŽK Kranj TOZD AGROMEHANIKA, TRGOVINA REZERVNIH DELOV Kranj, Koroška cesta 25 Nudimo vam 200-, 340- in 500-litrske sode za škropilnice / lepotnimi napakami 50 % popusta Pohitite, dokler imamo zalogo, sezona škropljenja se pričenja. V FUŽINARJU na Jesenicah predstavljajo vzorec motorne žage. ki je narejena na Poljskem po švedski licenci PARTNER. Prav zaradi nizke cene vzbuja veliko zanimanja. Moč: 90ccm, 4,5 KS. Cena: 6.968,65 din Liubkc, drobno vzorčaste dežne plašče . Id£*~ za velikosti od 2 do b U imajo naproda v Z.rj»» specializirani otroški trgo v?ni KEKEC na J^«Jfl Pri Jutranjki so p sešili, so pa v rdeči in modri barvi. 1 Cena: 373,70 do 385 din ENTRAL Vse to vam nudi v svoji delavnici ali na XVIII. MEDNARODNEM KMETIJSKEM SEJMU V KRANJU v času od 6. do 16. aprila 1979 §e priporoča S SVOJimi kvalitetnimi izdelki mojster Žnidar. OBVESTILO Obveščamo cenjene kupce, da bo prodajalna Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11 od 1. aprila dalje odprta ob sobotah od 7. do 13. ure. Dežurna pa bo ob nedeljah od 7. doli. ure. ' Priporočamo se za nakup ob sobotah ud 7. do lf). ure v ostalih prodajalnah TOZD - Delikatesa: — prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, — prodajalna Hrib, Preddvor, — prodajalna Klemenček, Duplje, — prodajalna Na vasi, Šenčur, — prodajalna Krvavec, Cerklje. Zahvaljujemo se vam za razumevanje! PRIPOROČA KRANJ od 15. 3. do 15. 4. 1979 Ugoden nakup opuščenih programov pohištva in pohištva z manjšimi transportnimi poškodbami — regali za dnevne sobe — sedežno pohištvo — kuhinjsko pohištvo — bela tehnika — in razno kosovno pohištvo ZNIŽANO od 20 Kuhinjsko pohištvo in belo tehniko dobite v salonu kuhinjskega pohištva na Titovem trgu v Kranju. Ostalo pohištvo pa v salonu na Primskovem. Cene so ugodne, količine omejene, zato ne odlašajte! lesnina kranj vas pričakuje. OBIŠČITE NAS TUDI NA 18 MEDNARODNEM SEJMU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA V KRANJU Gorenjska oblačila Kranj Na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju razstavljamo in prodajamo svoje izdelke po zelo znižanih cenah. Ugoden nakup ženske konfekcije! MERKUR VELEZELEZNINA KRANJ VAM NA 18. MEDNARODNEM SEJMU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA V KRANJU, OD 6. DO 16. APRILA NOVOST NA SEJMU. »KOLPA« PROGRAM OPREME ZA KOPALNICE NUDI BOGATO IZBIRO i SHiMi VSEH VRST — ŠTEDILNIKOV — HLADILNIKOV — PRALNIH STROJEV Komunalno, obrtno in podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, bo. o. Stražišče, Pševska c. 18 nudimo vam na enem mestu celoten izbor izdelkov za gradnjo kot so: m opečni in betonski zidaki, opečni montažni strop »NORMA«, dimnike TO-MO-DI strešnik NOVOTEKS NORMA strop — je montažen, čas gradnje minimalen — je lahek in enostaven za montažo — je kvaliteten in poceni — dobra toplotna in zvočna izolacija — spodnja površina stropa je v celoti opečna — majhna poraba gramoza. J^NHMHMK cementa in železa Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarne, Krami Stražišče, Pševska 18, tel. 21 140 ali 24-857 Se priporočamo? OBIŠČITE NAS TUDI NA KMETIJSKO GOZDARSKEM SEJMU V KRANJU OD 6. DO 16. APRILA 1979. - RADIJSKIH APARATOV - TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV - GLASBENIH CENTROV PONY KOLES MOŠKIH IN ŽENSKIH KOLES MOPEDOV IN MOTORNIH KOLES PREVLEK ZA AVTOSEDEŽE SEJEMSKE CENE • POTROŠNIŠKI KREDIT • DOSTAVA NA DOM! mUPke formopo| SOVODENJ Predelava plastičnih mas 64225 Sovodenj telefon: (064) 69 012 IZDELUJEMO torbice za kasete albume za kasete — velike in male albume za plošče — velike in male albume za značke — velike in male albume za kovance albume za diapozitive albume za slike albume za vizitke razne vrste map: IVO BLED. AGENT REKLAM itd NOVO cevi za namakanje Kmetovalci! vabimo vas na 18. Mednarodni kmetijski in gozdarski sejem v Kranju od 6. do 1 6. aprila 1 979 KŽK Kranj TOZD AGROMEHANIKA tel 24 786 traktor 7 30 rOMO VINKOVIC Nudimo vam za ogled in dober nakup naše lepe izdelke obiščite nas na XVIII. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu od 6. do 1 6. aprila 1 979. Odgovorni nosilec traktorskega programa TOMO VINKOVIČ za Sloven.jo. vam na največjem kmetijskem sejmu v Sloveniji nudi pod ugodnimi kreditnimi pogoji izdelke proizvodnje TOMO VINKOVIC Poleg nabave po tovarnišk.h cenah bo še kvalitetna instruktaza z manjšo - demonstracijo Za to skrbi hitra ih učinkovita servisna služba NA SEJMU BODO RAZSTAVLJALI, DEMONSTRIRALI IN PRODAJALI PRIKLJUČKE LASTNE PROIZVODNJE KOT SO: - škropilnice /a vse tipe traktorjev 200, 340, 400 in 500 litrov - traktorske atomizerje nošene 200 m 300 litrov - kultivatorjezdrobilci 120 140 1 65. 1 80 in 200 cm in drugo Pod ugodnimi kreditnimi pogoji se lahko oskrbne s strop /a spravilo krompirja, kombajni, izkopalniki Ostalo kmetijsko mehanizacijo pr, nabav, večph vrednost, tudi kred.t.ramo, (traktorji DEUTZ. FIAT ŠTORE URSUS samonakladalke silažne kombaine itd ) OSTROJ LJUBLJANA LJUBLJANA, DRAGA 41 Nudimo opremo za namakanje — silose — motorne žage in kosilnice — plastenike Pričakujemo vas na našem razstavnem prostoru na Kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju. Na GORENJSKEM SEJMU V KRANJU priporočamo ogled ■ PASQUALI: nezglobnik traktorjev 30 in 33 KM NIEVVOHNER: kombajner Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Zastopstva od 6. do 1 6. aprila 1979 2 krat povečani prodajni ^salon pohištva v Lescah murka sma r- Najnovejši izdelki pohištva tovarn: »Alples«, »»Brest«, A »»Marles«, »»Meblo« in drugih. - Novi izdelki tovarne »»Lipa« Ajdovščina W I - Program >»VIVA« - Savinja Celje - Nov oddelek za prodajo a pisarniškega pohištva, strojev, blagajn itd. i^^, - Brezplačna montaža i^r nadomu - razen kuhinj. ^r- Odprto od 7. do 1 9. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure Vabimo vas, da nas obiščete. MURKA LESCE poslovalnica POHIŠTVO poHišri/o aMkupwP«P°roĆ8mo prodajalna KRANJ Cesta JLA 6 (nebotičnik) (tel 064-22-738) ŠIPAD-KOMERC Sarajevo TOZD Pohištvo Prodajalne: Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Ljubljana, Celovška 87 — novi program — potrošniško posojilo do 50 000 din — brezplačna dostava na področju Kranja in okolice EXPORT - IMPORT Frankopanske 16 - 41000 ZAGREB PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA Ciril Metodov trg 16 organizacija za proizvodnjo in promet semenskega blaga, tehničnih sredstev in opreme ter ostalega reprodukcijskega materiala za kmetijstvo vam nudi: — semena vrtnin in cvetlic v klasičnih vrečkah, — semena žit, okopavin, krmnih rastlin, — čebulice cvetlic, vrtnice, okrasno grmičevje, — kmetijske in vrtnarske stroje in orodja — tudi na kredit, — kemijska in zaščitna sredstva. Zastopanje tujih firm Na sejmu predstavljamo Vi. Vi. Ex. (vinoagraria) Gorica, Italija z enakim izborom blaga. Obiščite naš pavilion na kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju in naše poslovne enote • Predstavništvo Ljubljana, Ciril Metodov trg 16, • Poslovalnica Maribor Cankarjeva 34 • Prodajalne v Ljubljani Ptuju Ljutomeru Zahtevajte informacije in ponudbe. ) I ALPETOUR RAD IMAM ROŽE ČE TUDI VI LJUBITE CVETJE, POTEM VAS VABIMO NA OGLED CVETLIČNE RAZSTAVE V0L0M0CU. ZA OGLED RAZSTAVE SMO PRIPRAVILI NASLEDNJI PROGRAM: 27. 4.: odhod iz Radovljice m Bleda v ranih jutranjih urah. Po najkrajši poti se bomo napotili preko Ljubljane — Celovca — Semmeringa in Dunaja v Brno Tja bomo prispeli popoldne in čas do večerje namenili ogledu mesta in nakupom Po večerji prosto — nočitev; 28. 4.: po skupnem zajtrku se bomo odpeljali v OLOMOUC in si ogledali cvetlično razstavo, katero v tem kraju pripravljajo vsako pomlad Kosilo bo ob 13 uri, potem bo ogled mesta in povratek v Brno — večerja, nočitev 29. 4.: zajtrk in odhod proti Dunaju Po prihodu v mesto bomo na- pravili krožno vožnjo po središču mesta in se ustavili v Schonbrunu za ogled parka in dvorca. Vrnili se bomo preko Celovca in Ljubelja, ter prispeli domov okrog 22 ure Vabi vas turistična agencija ALPETOUR RADOVLJICA Cena potovanja je 1.650 din Prijave sprejemajo naše poslovalnice do 10. 4. 1979 ob vplačilu akontacije 650 din. V ceno je vračunan: prevoz z avtobusom, gostinske usluge po programu, vstopnica za ogled razstave, vodenje in organizacija izleta. Trgovska delovna organizacija modna m hiša Ljubljana Specializirana trgovska organizacija MODNA HIŠA za pj.odajo tekstila, tekstilne konfekcije in galanterije. Vedno na izbiro velik asortiment aktualnih modnih izdelkov renomiranih tekstilnih proizvajalcev. Obiščite naše blagovne hiše v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu ter se prepričajte. MALI telefon OGLASI 23-341 ^PRODAM- Po ugodni ceni prodam macesno-va dvižna GARAŽNA VRATA širine 220 cm. Stanonik Franc, Zminec 54, Škofja Loka 2380 Prodam dobro ohranjeno SLA-MOREZNICO na motorni pogon brez verige. H rastje 53, Kranj 2427 Prodam črnobel TELEVIZOR. Ferjan, Kranj, Staneta Žagarja 29/a Ugodno prodam skoraj nov barvni TELEVIZOR gorenje. Noč Stane, Bistrica 163, Tržič 2429 Prodam nov PRALNI STROJ in KAVČ. Ogled od 16. do 19. ure. Česen Marija, Šorlijeva 18 2430 Prodam SENO in OTAVO. Kržiš-nik, Hotovlje 9, Škofja Loka 2431 Prodam SENO in OTAVO. Krek Marija, Sr. Bitnje 34, Žabnica 2432 Prodam dobro ohranjena rabljena zasteklena OKNA. Mavčiče ' 80, Kranj 2433 Prodam SENO, Kranjska c. 13, Šenčur 2434 Prodam dva od 120 do 130 kg težka PRAŠIČA za zakol. Repnje 38, Vodice 2435 Prodam KRAVO pred telitvijo. Zg. Veterno, Križe 2436 Prodam suho SENO. Tupaliče 22, Preddvor 2437 Prodam termoakumulacijsko PEČ aeg (2kW) in MOTOR tomos VN 14, letnik 1971. Voglje 52, Šenčur 2438 Prodam KRAVO frizijko s teletom. Komendska Dobrava 10 2439 Prodam otroško KOLO in otroško POSTELJICO. Informacije po telefonu: 26-525 v popoldanskem času. Po ugodni ceni prodani AGREGAT, 1,5 kVV. Kralj Jože. Bistrica 88, Tržič 2441 Prodam malo rabljen plinski ŠTEDILNIK na 4 plošče in pečico. Slatna 3, Begunje 2442 ZAHVALA Ob mnogo preranem in nadvse bolečem slovesu od nenadomestljive žene, mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče PEPCE HRIBAR roj. Zaje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, jo pospremili na zadnji poti in njen prerani grob obilno zasuli s cvetjem. Posebna zahvala dr. Markežu in vsemu zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice Jesenice, zdravstvenemu domu v Kranjski gori za dolgoletno skrb in lajšanje bolečin. Lepa hvala gospodu župniku za pogrebni obred in poslovilni govor ob odprtem grobu; kakor tudi pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Vsi njeni! Podkoren, 4. aprila 1979 ZAHVALA Ob smrti naše sestre in tete MARIJE JENKO z Brega ob Savi 41 se najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja; ter vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala tudi osebju Doma upokojencev v Kranju. Se posebna zahvala č. duhovščini iz Brega za poslovilni govor in spremstvo; ter pevcem in zvonarjem. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: sestra Frančiška, brat France ter drugo sorodstvo! Mavčiče. Breg ob Savi, 25. marca 197$ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MATEVŽA RIHTARŠICA iz Tre bije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in prijateljem za cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se iz srca zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se dr. Gregorčiču za zdravljenje, zastopnikom TEKSTI L-INDUSA za venec in g. župniku za lepe poslovilne besede in pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, sinova Franc in Vinko, hčerki Rezka in Meri z družinama, sestri Merv in Marjanca in ostali sorodniki Trebija, 1. aprila 1979 ! ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, brata in strica FRANCA BERTONCLJA Sr. Bitnje 56 se iskreno iz srca zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se gasilcem za spremstvo in govorniku Zvonetu Staretu za poslovilne besede. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke ter g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: žena Ivanka, sestra Minka in nečakinja Olga Sr. Bitnje, 2. aprila 1979 Po ugodni ceni prodam dve leti rabljen PUHALNIK TAJFUN, 1000 kilogramov lepega SENA, hrastov SOD za gnojevko in ČRPALKO za gnojevko ter SLAMOREZNICO s puhalnikom. Trstenik 2 2443 Prodam TELICO frizijko tik pred telitvijo. Smokuč 11, Žirovnica 2444 Prodam domače ŽGANJE. Žirovnica 57 2445 Prodam deset tednov stare JARC-KE. Sprejemam naročila za maj. Ažman, Suha 5 pri Predosljah, Kranj 2446 Prodam MOPED Tomos NT in japonski PLETILNI STROJ na kartice. Pot na Jošta 53, Kranj 2447 Prodani SENO, skoraj nov 80-litr-ski KOTEL za žganjekuho, 650-litr-ski SOD in 700-litrsko KAD za namakanje. Ogled 8. aprila. Šmarjetna gora 3 2448 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Dolar, Vrba 9, Žirovnica Prodam črnobel TELEVIZOR, RADIO in globok OTROŠKI VOZIČEK. U. M.. Bled, Cankarjeva 16 Prodam KRAVO po izbiri. Palo-viče 15, Tržič ^ 2451 Prodam večjo količino STREŠNE OPEKE bedekovčina (Zagorka) in lesonitne PLOŠČE. Valančič, Pševo št. 10 2452 Ugodno prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK temno zelene barve s kombinacijo rjavega žameta. Šifra: Ugodno 2453 Prodam SENO in OTAVO; in kupim ŽAGO amerikanko. Kocjančič, Krnica 3, Gorje 2454 Prodam približno 2000 kg SENA. Krmelj Anton, Sp. Pirniče 19, Medvode 2455 Prodam mlade PRAŠIČKE. Ambrožih Franc, Zasip, Muže 2, Bled Prodam več od 300 do 400 kg težkih TELIC simentalk za pleme ali nadaljnje pitanje. Demšar Janez, Vincarje 15, Škofja Loka 2457 Prodam večjo količino SENA. Po-izve se ob nedeljah od 10. do 12. ure. Kristan Marjanca, Ševlje 15, Selca 2458 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Gorenjskega odreda 2, stanovanje 16, Kranj, Planina 2459 Prodam novo PEČ za centralno ogrevanje (35.000 kal.) labin. Pod-brezje 39, tel.: 70-147 2460 Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 22-898 2461 Prodam MLIN za mletje žita (šro-tar). Voglje 39 2462 Prodam DESKE. Oblak Jože, Zalog 11, Gorice 2503 Prodam TELIČKO sivko, staro osem mesecev. Jezerska 92/a, Kranj Prodam hlevski GNOJ in MOPED T-12. Glavan Jože, Poženik 36 2517 Prodam SENO. Kne Valentin. Britof 7. Kranj 2518 Prodam štiri mesece starega BIKCA. Kern, Čadovlje 4, Golmk 2519 Prodam šest tednov stare PUJSKE. Soklič, Selo 22, Bled 2520 Prodam dolgo belo OBLEKO številka 40. Zg. Brnik 5, Cerklje 2521 Prodam KRAVO s četrtim teletom ali brez. Sp. Brnik 26, Cerklje 2522 Prodam semensko GRAHORO. Cerklje 35 ^ 2523 Prodam lepe PRAŠIČKE, stare šest tednov. Sen turska gora 3, Cerklje 2524 Prodam mlado KRAVO, devet mesecev brejo. Psa t a 13, Cerklje 2525 Prodam nekaj ton suhega SENA. Sp. Brnik 30. Cerklje 2526 Prodam vrtno UTO. brunarico, primerno tudi za manjši vikend. Erce Janez. Vodice 76/a 2527 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Praprot na polica 3, Cerklje 2528 Prodani šest tednov stare PRAŠIČKE. Sent urska gora 14. Cerklje 2529 Ugodno prodani električni ŠTEDILNIK. Informacije popoldan po tel.: 60-030 , , 2532 Prodam KRAVO za zakol. Jama 8 2531 Prodam 15 kom. skoraj novih OKEN z roletami in zunanjimi policami, različnih velikosti; 80-litrski BOJLER te. 8-litrski BOJLER, vse malo rabljeno. Ogled v nedeljo cel dan ter vsak dan popoldan. M u mik Franc, Tupaliče 73, Preddvor^ Prodam še ohranjen K A Vi m DIVAN. Černigoj, Grnnčeva ^ 1», Kprnoaam SEMENSKI KROMPIR igor ali zamenjam za jedilnega. Kej-žar. Begun je 5 Prodam TRAKTOR goldoru, 32 KM, pogori na štiri kolesa ter »FREZO« in PLUG. Zg. Lipnja 16, Kanina gorica Prodam DNEVNO SOHO po m/k. eeni. Kidričeva 33, pritličje levo, Q*8£S?*n ŠTEDILNIKA, in »icer električnega m plinskega. Kranj. Valjavčeva 4. stanovan^.,l Prodam o.roški ŠPORTNI VOZIČEK. Kranj. Zadružna 4/a BETONSKI MEŠALEC ugodno prodam. Lotrič Boris, M<>^"^ Veliki Breg 19 Oglasile se po .D. u... dežurni veterinarji od 6. do 13.4. 1979 TERAN Janez, dipl. vet, Kranj, Vrečkova 5, tel. 357 ali 21-798 za obči m Kranj VODOPIVEC Davori«, dipl. vet., Gorenja vas 18t tel. 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet. Šk. Loka, Novi svet 10, teL 60-577 ali 44-518 za občim Skorja Loka GLOBOČNIK Anton, dipl vet., Lesce, Poljska pot J/a telefon 75-668 za obeia Radovljica in Jesenice Prodam SEMENSKI KROI saški, igor, dezire in SEMEN GRAHORO. Žerjavka 9. 1 Ugodno prodam rabljeno NICO. Oblak Ivan. nebo 7. nadstropje, Kranj Prodam: PUHALNIK, dve TRAKTORSKI GUMI v 750 X 16, ENOOSNI GUMAR ugodni ceni. Kupim tri OTR KOLESA za otroke 6, 8 in 10 starosti. Šturm Viktor, Stara 0» ca 66, 64225 Sovodenj Prodam mladega VOLA za njo, težkega 600 kg. Zalokar še 42 Prodam SLAMOREZNICO. b lahko poganja tudi enofazni e motor, z motorjem ali brez nje 39 Prodam stare KOMATE. S NJE, TRLICE, PINJE in * * drugih starih predmetov. Non**- Boh. Bistrica Dva meseca stare JARČKE lične nesnice, dobite pri Bkfc Srednja vas 7, Golnik Po ugodni ceni prodam malo ljeno MOTORNO ŽAGO hua no, staro eno leto. Ogled v cel dan, med tednom po I Gogič Marinko, C. revoltu; Jesenice Prodam SMREKOVE DE ročni SKOBELNI STROJČE lefon 70-095 Prodam: OSTREŠJE. D LATE in STREŠNO OPEK čak, vse rabljeno ter 500 k nove STRESNE OPEKE larc«. Rupar, Zbilje 18, M Prodam večjo količino SENA. Možjanca 3, Preddvor Prodam globok OTROŠKI ČEK in PRIKLJUČEK za za zastavo 750. Bonča, R< Šenčur Prodam MLADIČA, ovčarja, 3 mesece starega, z kom. Rekar. Trboje 22 Prodam TRAKTOR 18 KM. Sp. Besnica 143 Prodam raztegljiv KAVČ tegljivo MIZO. Medved h 259, Kranj Prodam TELICO. ki K1 aprila telila, ter OBRAČA heublitz za traktor pas^uali vrt 6, Golnik Prodam 2 toni SENA ! Ana, Dobje 2, Poljane na Prodam KRAVO za zakol * v oglasnem oddelku Prodam visoko brejo KRA\ ho čez mesec dni telila. Golob ca 2, Naklo Prodam 2 OKNI 100 x 140: tarna. Vopovlje 3. Golnik Poceni prodam star TEI ZOR. Zalaznik. Janeza Puhar^ Kranj Prodam KRAVO po 3, Kranj Prodani 25 metrov BALK0? OGRAJE. Telefon 47-370 Lepa JABOLKA jonatan i* vopecelj dobite po ugodni Janezu Tavčarju, Grenc 2\ Loka Prodam MEŠALEC BI bencinskim motorjem l nov V št. 125 Prodam JEDILNI in SKI krompir igor. Ljubno M Prodam črnobeli TELE1 TV STABILIZATOR. Rupar. trg 5, Šk. Loka, telefon 60-19" Prodam mlado KRAVO po Sp. Gorje 144 Prodam TELICO tik pred jo. Poljšica 44, Zg. Gorje Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica Pijadeja 1. Stavek: KT Gorenj tisk Kranj, tisk: Združeno podjec* Ljudska pravica, Ljubljana. Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva ta uprava lista: Kranj, Moae Pyade» 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31W» - Telefoni: glavni urednik, odgovoru urednik in uprava 23-341. uredništvo 21-835, novinarji 21-&60. ndk* oglasni in naročniški oddei** 23-341. - Naročnina: letna 300 vJ8 2550 ,JjATlI00R, 1968, registriran do Aj^t*. prodam. Ogled v soboto po-ali v nedeljo. Kidričeva 6 iptaurbandag), Sk. Loka 2551 ljNl.ni FORD CAPRIII., letnik Milan Zavrl, Vopovlje 22, Jfr 2552 i J»Jdim R-8 po delih. Predoslje 43, f** 2553 f>d»m FIAT 126, letnik 1977. 7* Bled, Mlinska 7 2554 k^dam MOTORISO KOLO mbvv ^odlično ohranjeno. Ogled: Jen-mkm, SmledniSka 64, Čirče, te->24-336 2555 jA«n ZASTAVO 101, let. 1974, i^tt kredit. Ogled v petek in so-* Rozman. Gasilska 2, Stražišče 2556 im prodam avto ZAPORO-letnik 1975. Informacije: *n Slavko, Naklo 77 2557 efl« prodam avto SAAB 96, let-JTO, registriran do decembra, n 40-568 2558 -Jflo prodam avto FIAT 124, 17* 1969. Djukič, Gosposvetska \ fM}, telefon 25-920 2559 -J\>* PONV EXPRESS. Česen, TJW> 81, telefon 22-917 2560 ^itm ZASTAVO 750, let. 1973, Mpoih 50.000 km, dobro ohra-%, registrirano do konca oktobra ' Apno 9, Cerklje 2561 *d*m ZASTAVO 750, dobro Ijfflo, zaradi odhoda k voja-Glinje 4, Cerklje 2562 lam FIAT 850 special, letnik paradi odhoda k vojakom. K«ft 31. Cerklje 2563 totem OPEL KADET, letnik ^ubic, Zg. Brnik 28 2564 karamboliran AVTO R-4, l975. s prevoženimi 60.000 km. ^ 0oien na domu v petek do W v .soboto in nedeljo. Infor-Cfc Po telefonu 26-961, in t. 38. J Preddvor 32 2565 Vj&m avto SIMCO 1000, dobro V^jeflO. Jetnik 1969, registrirno iSril* 1980. Rant, Log 29, Želez- 2566 jNirn FIAT 850 po delih ter VECUME 150 x 12. Britof 187, jS> 23-816 2567 Mani ZASTAVO 750, starejši j* Informacije vsak dan od 14. 0*. Zg. Besnica 95, tel. 40-624 2568 ZASTAVO 750, let. 1969 din. Kepic, Klane 37, Ko- 2569 LADO SL. staro 2 leti. %ift. Zasavska 49/a, Orehek 2570 ZASTAVO 750. let. 1973. icir Franc. RetIjeva 7, Čirče 2571 osebni avto FORD TAU-M, letnik 1969. Lahko tudi 'o. Telefon 27-555 2572 »o prodam ZASTAVO 101, . J072, registrirano do novem-^Wic Sašo, Kropa 103 2573 fem KOMBI Z 750, let. 1974. V« 21 Kranj 2574 0*> prodam ZASTAVO 101. £105. Letence 2, Golnik 2575 *bm zaleteno ZASTAVO750. 400 din. Vagner, C. Prodam ZASTAVO 101, let. 1974, zelo ohranjeno, prevoženih 53.000 kilometrov. Ogled v soboto in nedeljo. Praprot no 1, Selca 2622 Prodam PONY EX PRESS ter sprednji pokrov za ford taunus, letnik 1972/75. Rakovec, Podlubnik 168, Škofja Loka, telefon 62-707 2399 Prodam dele za ZASTAVO 750 (streho, stekla in drugo). Vizjak Milan, Zali log 13, Železniki 2400 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Ogled je možen vsak dan. Krmeli Janez, Andrej nad Zmincem 14, Škofja Loka 2401 Prodam M-15 ford MOTOR, V-iz-vedbe. Zalaznik, Studeno 21, Železniki 2406 Prodam MOPED avtomat ic ex-press. Kranj, Nartnikova 5 (Labore) Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen avto NSU, registriran do februarja 1980. Koder Branko, Kokra 41, Jezersko 2337 Prodam ZASTAVO 750, let. 1974, delno na kredit. Luže 6 2464 VW 1200, letnik 1967, prodam. Telefon 24-191 2465 Prodam dve leti in pol staro ZASTAVO 125-P. Hrastje 135, Kranj, tel.: 24-523 2466 Prodam skoraj novo dirkalno KOLO sprint, primerno tudi za zahtevnejše rekreativce. Tel. 21-819 2467 Prodam dobro ohranjen AUSTIN 1300, letnik 1971. Jernej Bajželj, Sempetrska 50, Kranj 2468 Prodam ZASTAVO 101, let. 1978. Rekar, Prase 27, K ran j 2469 Prodam TOMOS avtomatic 3, cena 4000 din. Zasavska c. 7, Orehek, tel.: 27-259 2470 Prodam dobro ohranjenega KADETA, letnik 1968. Golniška c. 44, Kokrica 2471 Prodam ŠKODO, letnik 1969, po delih. Vidic, Trojarjeva 23 ali tel.: 26-574 v popoldanskem času. 2472 Prodam ZASTAVO 101, letnik februar 1977. Telefon 064-23-058 po ZAPOSLITVE i MIZARJA in mlajšega delavca za priučitev takoj sprejmem v stalno delovno razmerje (30 do 35 din na uro). Stanovanje s hrano zagotovljeno. POHIŠTVENO MIZARSTVO ŠIVIC, Dobro polje 3, Brezje 2513 Redno zaposlim žensko srednjih let za šivanje zgornjih delov otroške obleke. Zaposlitev možna takoj. Osebni dohodek po dogovoru. Šifra: Tržič z okolico 2514 Zaposlim kvalificiranega ali nekvalificiranega PLESKARJA ter VAJENCA. Slikopleskarstvo Dušan Bizanc, Britof 9, Kranj 2598 Zaposlim KV MIZARJA in NK DELAVCA za priučitev. Stare Anton, Mizarstvo, Zg. Bitnje 186, Kranj 2599 Dva KLEPARJA sprejmem takoj. Lahko tudi priučena. Vse sobote proste. Šifrer, C. talcev 2, Šk. Loka Takoj zaposlimo KV KUHARICO in KV NATAKARICO ali PRIUČENO KUHARICO in NATAKARICO z večletno prakso. Zglasite se osebno na naslov Gostišče Tulipan, Lesce, Alpska c. 8 2601 .23.STRAN GLAS STANOVANJA 14. un 2473 Prodam RENAULT 16-TS, letnik 1970. Kranj, Čirče 24 2474 Prodam ŠKODO 100 L, let. 1970. Senjak Marjan, Koroška c. 53, telefon: 22-059 popoldne 2475 Prodam FIAT 750. letnik 1975. Britof 173 2476 ĐIIIUI i I 't Ugodno prodam FORD ESCORT 1100, letnik 1970. Snoj Lojze, Val-burga 3, Smlednik 2477 Prodam dobro ohranjen FIAT 125 PZ, letnik 1974. Kalinškova 41, Kranj (Gorenje) 2478 Prodam ZASTAVO 101, let. 1974. Ogled v soboto, nedeljo in ponedeljek od 14. ure dalje. Plava, Tomšičeva 18, Kranj 2479 Oddam vrstni red za »KATRCO« R-4 za gotovino. Informacije po telefonu 25-500, Šorlijeva 11, Hribar 2480 Prodam »SPAČKA« celega ali po delih. Mesec Stane. Žabnica 1 2481 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750Luxe. Novak. Kranj, Valja včeva 15 2482 Prodam PONY EXPRESS v dobrem stanju. Šuštaršič Marija. Po-dreča 1, Medvode 2483 Prodam SPAČKA, letnik 1968. v voznem stanju, za 3000 din. Rogelj. Zasavska c. 39 2484 Zaradi odhoda v JLA prodam po zelo ugodni ceni ZASTAVO 850, letnik 1968. Voklo47 2485 Prodam MOTOR in druge dele za ni 8, letnik 1971. Gril, Kranj, Stara Mlada družina išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Možna pomoč na kmetiji in v gospodinjstvu. Oddati ponudbe pod Razumevanje 2608 Skromen, nekadilec, nujno potrebuje SOBO v Kranju. Zaželen posebni vhod. Možnost predplačila. Oddati ponudbe pod Gorenje 2609 Sprejmem na STANOVANJE dve dekleti. Naslov v oglasnem oddelku 2610 Samski moški, dobro situiran, miren, nekadilec, nealkoholik IŠČE SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod Domačin 2611 Nujno zamenjam enosobno STANOVANJE (36 kv. metrov) centralno ogrevano za večje. Informacije v soboto in nedeljo. Muljavec, Planina 26, tel.: 25-436 2137 Mlad intelektualec, zaposlen na Jesenicah išče sobo na relaciji Radovljica—Mojstrana. Ponudbe pod: Plačam dobro 25IC Najboljšemu ponudniku oddam opremljeno SOBO s kuhinjo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pof Šifro: Soliden 2511 Na stanovanje vzamem samskega moškega. Naslov v oglasnem oddelku. 2512 POSESTI am •v JLA 6. 2576 ZASTAVO 750, let. 197L S>dni ceni prodam ZASTA-rl 10-70 registrirano oo o, /f). letnik 1970, registrirano c £e*bra 1979. Jovič Milenk JVj* L Žabnica 2578 **V* prodam ZASTAVO 750, \okopali bie/ navzočnosti Butove družin«- Zasedanje v Beogradu — Odbor Združenih narodov za dekolonizacijo je prvič sprejel ponudbo Jugoslavije, da ho naslednje zasedanje odbora v .Jugoslaviji. Tako ho posvetovanje <>.(MX)' avtomobilov znamke »škoda«, kar je veliko ver. kot so načrtovali. Vendar bo Jugoslavija morala ob tem ustrezno povečati menjavo n Cehoslovaško ter več izvoziti tovarniška prodajalna 11 vam nudi erejica nudi 1 SKRB ZA VASE UDOBJE širok izbor__ modne obutve za pomlad po ugodnih cenah PALICE PO BREGU Tržič — V Bistrici pri Tržiču so pred dnevi izruva/i ob cesti pod prvim predorom palice za sneg in jih pometali po bregu proti Tržiški Bistrici. Kdo? Te ga nihče ne te. razen storil cev . .. Lahko je bila takti navdušena razborita mladina, vsa iz sebe nad pomladjo, ki prihaja m vsa huda na palice, ki oznanjajo in pričakujejo sneg. Mogoče je. da so se storilcem cestarji zasnu lili. saj imajo danes čez glavo dela z luknjami in udarnimi jamami in bi lahko palice tam pustili tja do nove zime? Kdo bi vedel za vzrok in povod, nesporna pa gre za objestnost, ki se porodi iz očitnega dolpočasja in naveličanosti. . . Vrba - Na osemdnevnem obisku v Sloveniji je bilo 68 otrok naših z domet iz Essna, ki obiskujejo dopolnilni pouk v slovenščini. Med drugim so se M dva dni mudili v Bohinjski Bistrici, kjer so bili gostje učencev osnovne šak' Bistrici. Mladi so si ogledali več kulturnih in turističnih zanimivosti Gore* ske, med drugim tudi muzej talcev v Dragi, slap Savico in Prešernm*o rujs* hišo v Vrbi. (D. S.) - Foto: F. Perdan Tatici izkoriščajo našo naivnost Kraje iz osebnega avtomobila na Bledu ne bi bilo, če bi bilo vozilo zaklenjeno, goljufi pa na Bledu prav tako ne bi uspeli, če bi bila občanka bolj previdna — Samozaščitno ravnanje prodajalke v poslovalnici Murke za.• Radovljica — Tatici in goljufi so ta teden v radovljiški občini nekaj krat poskusili srečo. Dvakrat jim je prevara in kraja uspela, enkrat pa ne. ker je prodajalka ravnala samozaščitno. Če bi bilo tudi v prvih dveh primerih tako, bi ostali ljudje z nepoštenimi nameni praznih rok. Zal pa temu ni bilo tako! V nedeljo. 1. aprila, med 14. in 15. uro je 18-letna Breda Poderžaj i/. Ljubljane pustila na parkirnem prostoru pred hotelom Park na Bledu nezaklenjen osebni avtomobil. Neznanec je izkoristil njeno neprevidnost in iz vozila izmaknit žensko torbico s 300 dinarji, izkaznicami, čekovnimi in bančnimi knjižicami ter drugimi predmeti. Poderžajeva je tatvino opazila šele v Ljubljani in jo takoj prijavila. Medtem pa so želeli tatici ukradeno blago in predmete čim prej vnov-čiti. Naslednji dan. v ponedeljek. 2. aprila, okrog pete ure popoldne so se v prodajalni Pika Murke iz Lest v Radovljici pojavili ženska, moški in otrok. Nabrali so za okrog '{(HM) dinarjev blaga. Hoteli so plačat i s čekom na ime Brede Poderžaj! Prodajalka Milica Gaser je bila previdna. Terjala je osebno izkaznico. Neznani kupci so se izgovarjali, da osebnih dokumentov nimajo pri s"bi in da jih gredo iskat. Ker se niso Kaznovano zaupanje Kranj — Primer, ki ga te dni raziskujejo kranjski kriminalisti in delavci milice, kaže, na kako nizki ravni je pogosto naša skrb za osebno varnost in družbeno samozaščito. Prepogosto smo preveč zaupljivi in verjamemo vsakomur, četudi so v ozadju zlobni ali celo kaznivi nameni. Poznamo številne primere, a nas nočejo in nočejo izučiti. Preteklo nedeljo, 18. marca, so ob cesti v Britofu našli hudo pretepenega in poškodovanega Alija Fazlija, starega 32 let, iz Kranja. Miličnikom je povedal, da se je tega dne popoldne okrog šeste ure zadrževal v Park restavraciji v Kranju. Spoprijateljil r Pojasnilo V torkovi številki Glasa smo poročali o tragediji živinozdrav-nika Antona Prestorja iz Ročev-nice pri Tržiču, ki ga je doletela minulo nedeljo med akcijo, s katero je skušal rešiti oboleli trop kozorogov v Košuti. Kozoroge je lovil s pomočjo omamnih igel. Ni šel v lov, da bi jih odstrelil na običajen način, kot bi lahko kdo razumel iz teksta, ki je bil objavljen v torek. se je z dvema neznancema, s katerima je odšpl še v bližnji bife kina Center. Plačal jima je pijačo, neznanca pa sta ga pregovorila za nadaljevanje veseljačenja na Šmar-jetni gori. Prisedel je v njun osebni avtomobil. Odpeljali so se, vendar ne proti Šmarjetni, temveč proti Kokri-ci. Fazlija ju je opozoril, da pot ni prava, pa sta ga »pomirila«, da se bodo spotoma oglasili še pri Marin-šku v Naklem. Avtomobil se je ustavil v gozdičku pri Bobovku. Neznanca sta od Fazlija terjala denar, a ga le-ta ni imel. Iztrgala sta mu denarnico, ga potegnila iz vozila, pretepla in vzela ročno uro ter prstan. Poškodovanega sta pustila na kraju kaznivega dejanja, ki naj bi se zgodilo med pol šesto in sedmo uro. Če kdo kaj ve o dogodku, naj se oglasi na najbližji postaji milice ali na Upravi javne varnosti v Kranju. Po sedanjem opisu naj bi bil prvi storilec visok okrog 170 centrime-trov, močne postave, svetlih las, kratko ostrižen in počesan na prečko ter oblečen v rdečo jopo in temno-rdeče hlače. Drugi pa je visok med 175 in 180 centrimetri, star okrog 30 let, temnejših las in oblečen v svetel suknjič in žametne kavbojke. -Jk Zaradi deževja so ceste spolzke in zaradi tega za voznike bol/ ncvaim Nekateri vozniki se te pasti ne zaveda,o m hitrosti ne prilaga/<'/<> razmetan na cesti. Poroči/a o marčnih m aprilskih prometnih nesrečah govotc. "aj* morah, marsikatero vozi/o zaradi lega s ceste, vozniki m potntkl/M s*' ,>oškodocam Tudi jičko na si,ki /c m,»al pri Tcnetišah s ceste Ohsfal /♦ strehi na bližnjem triu niku (/k) /•'"/.» /•' l*cPdun vrnili, je prodajalka Milica Gaser • primerom seznanila radovljiške ■»> ličnike. S samozaščitnim ravnanje« je preprečila družbeno škodu m zasluži priznanje! Neznani moški, ki je nakupov Piki. je bil star okro^ 25 let. okrog 170 centimetrov in temneč las ter polti. Ženska je bila prih! enake starosti, manjše rasti, p ženih las in temnejše polti Oh je bila v plašč in obuta \ visokimi petami. Otrok pa na star okrog dveh let. S tem pa veriga tatvin in p goljufij v radovljiški občini -^e sklenjena. Naslednji dan. \ toni 3. aprila, se je med 14. in 15. uro p* stanovanjem Vinka Velikon* * Kajuhovi 13 na Bledu ustavil ni osebni avtomobil BMW Y, je sumljivo obnašalo in nekoliko stran od stanovanja njem so bili ženska, moški in Moški je izstopil in se napet;! stanovanju Vinka Velikonje K ni bilo doma, se je oglasil pr: Jani Klinar. ki običajno tudi za da poravnava račune, če le-t« doma. Tudi tokrat je neznanec na to karto. Jani Klinar je pov« da ima za Velikonjo po đogM prte. Ce ga ne bo doma. naj kar plača, ji je rekel. Klinarjeva t .t jela in neznancu za pet prtov la 12.000 dinarjev! Obiskovalec na belo ovojnico napisal svoj nevni naslov: Franc Bertič. C 22. Ko se je Velikonja vrnil, o tem' nič vedel in je goljufijo prija Dosedanja1 preiskava je poka da je bil neznani moški star 30 let. visok približno 170 cent: rov, temne polti, kostanjevih širokim prstanom ter zlato co na roki. Ženska je bila moš} marsičem enaka. Imela je svetle lase, otrok pa naj hi okrog treh let. J Ko let. Prehitra vožnja motorista ZIRI - Motorist Valtcr len*, star 24 let. i/ Ledin prt Idriji je vodi v ponedeljek. 2. aprila. popouh\ . regionalni cesti od Trebite p: : rem. V Fužinah je šel prehitro v ovh nek Ni mu ga uspelo :\ o it je ravnotežje in padel Pri letu iv Nil razen voznika motornega koles* Valterjn leteha poškodovan tudi sopotnik na motorni 22 letni Heittut« Kogovšfk P«> imdeniu prve [«.»ni««čl v iKi|hti>!cin zdravstvenem domu ,u prepeljali v ljubljanski Klii ■ enter