i
i
“954-Strnad-parabola” — 2010/6/15 — 8:51 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 16 (1988/1989)
Številka 6
Strani 338–342
Janez Strnad:
ASTRONOMSKI DALJNOGLED
Ključne besede: fizika, matematika, astronomija.
Elektronska verzija:
http://www.presek.si/16/954-Strnad-parabola.pdf
c© 1989 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
'''1~/'/"
r L""
ASTRONOMSKI DALJNOGLEDI
Pisanju o paraboloidnih zrcalih in antenah dodajamo nekaj podatkov o krogel -
nih zrcalnih astronomskih daljnogiedov. Angleži so že leta 1986 izdelali zrcalo
novega daljnogleda, ki ga imenujemo po Wil/iamu Herschlu. (Ta je poleg druge-
ga leta 1781 odkril planet Uran.) Zrcalo s premerom 4,3 metra je tretje najve-
čje zrcalo na svetu - za šestmetrskim sovjetskim na Kavkazu in petmeterskim
ameriškim na Mt. Palomarju. Daljnogled je sestavni del zvezdarne greenwiškega
observatorija pr i La Palmi na Kanarskih otokih. Razmere so tam nenavadno
ugodne za opazovanje. Da bi to prednost v celoti izkoristili , so morali zrcalo
izdelati zelo natančno. Znana družba Corning iz New Yorka je zrcalo za pol mi-
lijona funtov vlila iz posebne steklene keramike Cer Vit. Opt i čna delavnica
Parsons v Newcastlu v Angliji pa je za enako vsoto zrcalo zbrusila. V celoti
odstopa oblika zrcala za manj od 1/12 valovne dolžine svetlobe, to je za manj
Slika 1. Zrcalo Herschlovega daljnogleda med končnim brušenjem .
338
kot pol desettisočine milimetra, od predpisane oblike. V dveh točkah v razdalji
dveh centimetrov je odstopanje še manjše, meri kvečjemu 1/80 valovne dolžine
(slika 1). Po začetnem preskušanju bi moral biti daljnogled zdaj kmalu nared za
opazovanje .
V načrtu so večji daljnogiedi r ki pa ne bodo imeli enega samega velikega
zrcala. Več zrcal bo uravnaval računalnik tako, da bodo zbrala svetlobo v
skupnem gorišču. Tak daljnogled že stoji, to je MMT (Muitipie Mirror Telesco-
pe, daljnogled z več zrcali) Whipplove zvezdarne v Arizoni. Ima šest zrcal s
premerom po 1,8 metra, kar ustreza enemu zrcalu s premerom 4,5 metra (sli-
ka 2) . Zrcala v resnici niso krogel na ampak paraboloidna. Izdelajo jih tako, da
talino zavrtijo v posodi. Tako dobi paraboloidno obliko in jo zadrži, ko se ohla -
di. Ker zrcala ni treba brusiti, je lahko dvajsetkrat lažje in zato cenejše.
Na Mauni Kei na Havajih načrtujejo daljnogled z zrcalom iz večjega števila
odsekov, ki bo ustrezalo zrcalu s premerom 10 metrov. Predvidena cena je 85
milijonov dolarjev. Prav tako so v delu načrti za NNTT (National New Techno-
logy Telescope, državn i daljnogled po novi tehnologiji) s štirimi zrcali s pre-
merom po 7,5 metra, kar ustreza zrcalu s premerom 15 metrov (slika 3). Poleg
ameriških načrtov obstaja še japonski načrt za daljnogled z zrcalom s preme-
rom 7 metrov.
Večje zrcalo zbere več svetlobe in je z njim mogoče opazovati šibkejša
vesoljska svetila. V načelu pomeni večje zrcalo tudi boljšo ločljivost, se pravi
manjši kot med vesoljskima telesoma, ki ju še ločimo . Toda v praksi omejujejo
ločljivost tokovi v ozračju. Zato je NASA (Ameriški urad za vesolje) izdelala
Hubblov vesoljski daljnogled, ki ga bo vesoljsko letalo (shuttie) odneslo nad
ozračje . Daljnogled bo prosto krožil okoli Zemlje kot umetni satelit. Vsakih
Slika 2. Večzrcalni daljnogled MMT
Whipplove zvezdarne v Arizoni. Slika 3. Maketa daljnogleda NNTT.
339
Slika 4a
levo
Slika 4c
desno
Slika 4b
spodaj
I
I
Slika 4. Zrcalo Hubblovega vesoljskega daljnogleda (a), risba daljnogleda: c sončne celice,
v vrtavke za določanje smeri, m merilniki za natančno usmerjanje, p preverjanje usmeritve,
z zrcalo Ib) in daljnogled pred vgraditvijo v vesoljsko letalo (cl.
341