Frančiškanske ulica štev. 61, Izhaja vsak dan zju Fcfcmezna številka velja 1 k n zjutraj /elja 1 krono 232, marke 119.75, re 308, franc, franki ji 82, avstrijske kro- L& inozemstvo: leto 5 • K 400'— 19! :*ia. „ 200 — ?.r\ Seta . . . „ 100 — ^ n-esec . 35'— Og>as se larseesato se pouhtlma prest«* m ste« I mm v>sek i(i 55 mm Uies jioslo m t*kf*i 2 S za veexra< »en*st. Vprašanjem glede inseretov i. dr. se n») priloži ta odgovor dopisnica ali znamka. ■— Dopisi naj se Iram-iraio. — 11...—'jr: Rokopisi se ne vrecato. - ... ________L 293. štev. - V Ljubljani, sobota 4. decembra 1920. Velja v ljubi ani in po pošti: celo leto ... K 240' — pol Ida , . „ 120'— (dri leta , „ t0~ 'i, »:ssec . . „ 20 — Fokiiiiiia plačana v gotovini. ||| Za Ameriko: celoletno . . 8 dotor. polletno ... 4 dolarje četrtletno, . . 2 doieria Nev> aaroestki *»i pesiimtž »smtnlno nskasnici. Uiedništvo ie v Ljubljani, Telelon štev. 360. — Uprevništvo je na Marijinem trgu 1 štev. 8. Telefon štev. 44, 1 —■— italba proglasila blokado reške države. Curih. 3. doc. (Izvirno poročilo.) Po poročilu Aver.zie Stefani so ostala pnzutlevania itnli:anske vlade, doseči sooraztim z d’ Anminziom Brezuspešna * Zato ie nrestias’:!* vlada I. L m. nad re#la nrovla^ena nad Reko. ie bila v snlošnem snreieta zelo do-vo’lno. ker ie videti v ntef resna vo-Ha itabianske vlade, da se Izvedelo določbe ranallske Doeodbe. Londonska konferenca proti vrnitvi Konstantina. LDU Pariz, 8. dec. Kakor s« poroča lz Loudon.a, le medzaveznlška komisija z lavno Izjavo končala svoj« delo hi se Iz« rehia proti vmltvl bivšega kralja Konstan« lina aa grški prestol. Sklep konlerence od. rovarja nazorom francoskega ministrske* f a predsednika. Po padca Venlzefosa fe Loygues AngllH predlagat, da se kralj Konstanti!! lavno izključi s prestola. Angleško zunanje ministrstvo le teran ogovarjalo hi so sklicevalo na to, da bi mogel tak korak totHI čustva '- '" oi ljudstva. Leygnea J* vztrajal v Londonu aa svofom ataiiJCu la Je poudarjal, da bt bito nadvsem nemoral-ao, vrniti moč Konstantinu, ki Je i.o-al toliko dokazov nezvestobe. Angleži Jn Italijani so se končno teran m.- .j pridružili. Sedaj s* vsi zavezniki strinjajo v um, da se bodo protlvlil povratku bivšega kralja Konstantina. Sodi se, da bo ta solidarna izjava treb velesil vplivala aa razpoložene v Atenah, kjer očlvidno rn.^ na ■radeško pomoč. Madžari ne priznavajo habsburške dedne pravice. Budimpešta, 3. dec. (Izvirno poročilo.) Vladna stranka le m svoji včerajšnji seti po dolgi zaupni, a burni debati sklenila izjavo, da naj postane Madžarska svobodna in neodvisna narodna kraljevina. Pragmatične sankcije In dedne pravice Habsburžanov ali kak« drug« dinastije Madžari ae morejo priznati. POGAJANJA ZA NOVO VLADO. ' jv ‘j •.-'L?: -'v 'v t Oeosrad; 3. dec. (Izvirno noročifo.) Ministrstvo dr. Vesniča ie končalo ra^nravo o načrtu ustave in s tern tnrti svolo ttalovo DenrsHa vlade sc or Čakuie že ra lutri. Prevovori za sestavo nove vlade se nrično naibrže v uedefte aH v nonclellek; 9. t. m. bodo 'konference narodnih noslancev komunistične radikalne in demokratske stranke na katerih bodo razorav-hai' o taktHo strank v konstituantl. URADNO POROČILO O MIN1- S1RSKIH POSVETOVANIIH HLEDE POKRA IINSKE UPRAVE. LDU. Beoarad. 3. dec. Na seti mi-•nistrsketra sveta so raznravliali v tdavnem o Dokra»inskih unravah v naši državi. Miirstri so bili edini v /em. da mora biti v naši državi 35 ckrilžif * 20(1 do 600 tisoč prebivalci. Na čelu take oblasti bo stal načelnik Ah žunan. Skuoščine. v teh novih okri.žiih bi imele nmoeo širš* delokrog od srbskih okožnih skupščin no stari ustavi od 1. 1903. Unravliale U posamezne stroke ookraiinske uora-ve. bi sicer na nollu financ, ooliedel-5tva. orosvete. narodpeva zdravstva soualne politike Ud Pri seli so vnvo-rili tudi o noPebi ustanovitve Dokra-bnskib odborov. Sklenili so. da bodo nokraVnskl odbori izvrševali skunno z načelnikom Dokraiii. -ko samoupravo. Kakor se zdi. vodo ti odbori nai> bržc nalvi&ii eksekutivni orvanf uDra-ve v dotičnih oblastih. Vprašanis o delokrosru skunščin in odborov se reši že danes. Treba le razpravljati Se u ostalih členih ustave ki se na-naSaio na sodstvo, voisko in oarla-Ticnt. ZASTOPNIKA ANGLEŠKE VLADE PRI VOLITVAH V CRNI GORI. Cetinie. 3. dec. (Izvirno ooročilo.) 7 '.stonnika an^leSke vlade ki S’a Ha za časa volitev v Črni aorj. *o na stooi orotl temu da bi Kotor »ostal rusko oporišče. ITALIJANSKI STRAH PRED WRANGLOM. Beovrad 3. dec. (Izvirno noročilo.) Prihod ostankov Wranclove, volske. Či>c oddelki se izkrcavalo v Kotoru. te. kakor izvleda. vznem:rila rtmsko vlado. Deistvo da le ruski poslanik na našem dvoru odnotoval v Kotor, da pozdravi vene ra la Wranu!a. te osupnilo italijanske novhiarle. ki se nahaiato že nekai dni v Beotrradu in k» se boli zanfmaio za nrihod WranK-love vojske, kot za konstituanto in za sestavo nove vlado Naš donjsnik ie imel vlede teva vorašania dolv razvoz or z italiianskim novmartem dopisi kom velikeva italilanskeea dnevnika ter ie movel ona z iti. da deda baUfa ne^dovolino na izkrcavnnie ruskih čet v naši volni luki. ker Ita-b’3 ne rnore dovoliti, da tula vlada ustvari ob Jadranu pomorsko oporišče. ker te to proti tnte-tesoni Italiie. Izvfeča. da se Italiia br.'il da ne bi ruske voine ladte izve-sile nekeua dne iueoslovansko državno zastavo. GROF SFORZA PRIDE V BEOGRAD. Bewrad. 3. dec. (izvirno poročilo.) V drutri nolovic? teva meseca pride v Eeo g? d italiianski zunanii minister erot Sforza kj te svoi obisk žc naznanil potom našeea rimskeza Dosianika Antoniievtea. POSLOVNIK ZA KONSTITUANTO. LDU. Beograd, 9. decembra. Včeraj popoldne se Je začelo delo za sestavo poslovnika za lioustituanio, lil bo veljal do tedaj, dokler ga ne zameni parlament. Poslovnik bo gotov v nekaj dneh. Oovorf sc, da 9e večina članov parlamentarnega odseka strinja z vlado, da mora biti novi poslovnik tnl'a izdelan, da bo omogočal čim najhltrcišc d ero v kdnstltuali Ib preprečeval tehnično obstrukcijo. TURSKE ZAHTEVE PO REVIZIJI MIROVNE POGODBE. Berlin, J. dec. tlzvlroo poročilo.) Bcr-finer Tagcblau javlja U Londona: Gr"'"ova vlada resno voljo, točno Izvršiti svoje obvezo Iz sporazuma v Rapallu, Df Annunzlo rapathke.. ogdube fe vedno noče priznati. Odgovoril Je G^ativtto na vse pozive Iz Rima In naročil svojim legUonarJem, naj ostanejo kljub nasprotnim poveljem Italijanskih vojaških oblast) m zasedenih otokih Krk« hi Rabu. Ker )e ostal tudi zadnji poziv brezuspešen, le morala seči rimska vlada, oko se at hotela blamirati, po nasHnih odredbah. Proglasita Je nad Reko bi and ostalim od d* Anmmziovlh ar dl tov zasedenim ozemljem s Krkom In Rabom vred pomor, sko blokado. Privatne vesti celo poročajo, da Je prišlo med Rimom In kvarnersko re-genco do popolnega preloma In da Je d* Annunzlo proglasil vojao stanje med svojo državo In rimsko vlado. Uradnega, ali vsa) zanesljivega poročila o tem doslej ie at-mamo. Blokada pa te ie Izvrtale. Poluradna Agcnzla Stefani objavlja, da Je obvestila Italijanska vlada d tem sklbpu po svojlb poslanikih že tndl vse tateresirane držav«. Ali Jie itradno obveščena že tudi naša vlada v Beogradu, tega seveda še ne vemo bt vsied škandalozne htdolence zun. min. tudi ■e bomo tako kmaln vedeli. Imamo vesli ta Londona, Pariza, Dunaja, le gospodje v zunanjem nradn demokratične Jugoslavije ao le vodme' 1 frameaa naziranja. da so take stvari sarao za vzvišene diplomate. Začela sc Je blokada — po Itollfansklk vesteh — v sredo dopoldne. Italijcnsv« vojne lad)c krožijo po kvarnerskem zalivu In nadziralo ves promet. V blokirano vo-do v Je reške regence ne sme, ali vsaj ne bi smela nobena ladja, ravno tako tudi ve« ne. Le tuje trgovske ladje, ki so t« čas v roškem pristanišču, smejo v gotovem roku odpluti. Počakati moramo, da vidimo, ali mltR Italijanska vlada to pot resno aH pa Je njeno postopanje le komedija. Zna-tn »e. dn to odredila Italija žo enkrat blokado Reko, ko Je bila od mirovne konlerence pozvan«, naj sama odstrani d'Annunzla z Rek« Tudi takrat so razširjale laike agenture P« ovetu vesti o strogem Izvrševanju efektivne blokade, a d’Annunzlo fe Imel kljub torna vedno dovolj živil, obleke, orožja I« mmticije za svoje vojake. Bojimo se, da bo tudi sedaj tab«. Cele le b| italijanska brodovje res preprečilo ves promet s Reko, fe krnel tfMmfmtio dovolj čas« i« prilike, da se fe v toliki meri preskrbel s potrebnimi predmeti, da bo blokade vzdržal dalj« časa. Pa vzemimo, da pride do skrajnosti, da pride blokada trAnmmzlu do živega* aH pa da poseže, ako ostane brezuspešna, po zadnfem sredstva, po vojaški okupaciji Reke bi obob otokov. Verjetno Je, d« so d’Annunzlo tudi v tem slučaju ae bo adab ampak postavil proti vladat* bajonetom svojs legijonarf«. Ravno tako verjetno na Je tudi, da rimska vtpda ne bo tako močna, da M prisilita svojo nadJonallstKne sla-nottairan« oddelke, da M streljali aa dl Annunzlovce. Vlada bo morala kapitulirati la laitst! bodo vnovič trlumflrsH. < m mm bom« botežat v črno knjigo ropaliskega poraza ie aneksijo -Rok« bt kvarnerskih otokov po hatiji. VRHOVNI SVET O REKAH KOT MEJI. LDU Duna) 2. doc. Dunaiski korespondenčni urad noroča iz Gradca: I/ Pariza ie nred kratkim dosoela določba veleposlaniške konference, do kateri se smeio melne Droce. katere tvorite vode. iznremenlti do soglasnem skfeon razmetitvene komisiie. Ako se tak skled ne stori mora razmejitvena komis' !a orioraviti sdorazum. ki ščiti PosDodarske interese, katerim bi določitev meie škodovala. Komisiia ima zatorei nedvomno raz-rravliati tudi vnrašanie dodelitve anaSke kotline. (Ouomba LDU: Iz tetra izhala. kako smo že nedavno ooročali. da te eventualna iznrememba naše severne meie ki te določena od vrhovnesra sveta do toku Mure. le movoča. ako hi na to nristala naša država.) RADIKALCI IN DEMOKRATI JEDNAKO MOČNI. LDU. Beograd, 3. decembra. Kakor io definitivno ugotovljeno, so dobili v vse! kraljev Inl demokrati 95 in radikalci tudi 95 mandatov. V Srbiji sam) so dobili demokrati 56, a radikalci 50 mandatov. VELIKA MANIFESTACIIA RADIČEVE S TRANKE V ZAGREBU Zaereb. 3. dec. (Izvirno ncročilo ) Za 8. t. in. ic sklicana v Zavreb ve-ika skunščina Radičeve seliačke stranke. Pričakuie se da se te skuo-ščine udeleži več tisoč kmetov. LDU. Zavreb. 3. dec. Shod sellač-ke stranke bo v sredo 8. t. ni. Potein bodo Drlredili udeleženci shoda obhod no mestu ter bodo šli naiorei na krai kier ie bil sežtran MatMa Oubec »•'teni na nred snomenik Kačiča Pre-radoviča in Jelačiča. Na vseh lch kiaiih bodo eovorili nrvaki seliačke stranke. Tei manifestaciji seliačke stranke se bodo nridružite tudi drage hrvatske stranke ODSTOP MADŽARSKE VLADE. • LDU Budimpešta. 3. dec. Uradni list nriobčuie ostavko kabitfeta In noveritev nrovizoričnesra vodstva poslov istemu kabinetu. Roman »KRALJEV VITEZ« na zadati strani, NOVE VEIIKE STAVKE NA DUNAIU. Dunai. 2. dec. (Izvirno ooročilo.) Danes so nameščenci 48 dunalskih veletrgovin pričeli stavkati. Od stavke so med drueimi »v5zadete tvrdke Zw;eback. Rothercer, Neumann, lierzmanskv. Oemeross In drueL Tudi ootraia^ia z industriialn:mi delavci ivso imela usoeha. Godbeniki v kavarnah, barih in zabavališčih so nredlož*ii vosnodariem ultimat. Na-takaril izdriniefo zahtevo no ooviša-niu plač. Bate bodo zahtevali 120% ccviSka. DR. ROJC TE2KO OBOLEL. Zagreb: 3. dec. (Izvirno poročilo) Poverjenih za notranje posl« dr. Mila* Rojc fe težko oboleL BORZNA IN TRŽNA POROČILA, 3. decembra, Valufe in devize. Car Ib: Berlin 9.19, Newyork 434^5, London 22.26'Pariz 38.80, Milan 23JS, Praga 7.75. Varšava 115, Zagreb 4.80, Budimpešta 1.45, Bukarešta 9.40, Duhal L97'J>, avstrijske krone IM. Dunaf: Zagreb 361.75—367.75, Budimpešta 367.75. Budimpešta 99—101, Praga 611—617, Varšava 92.50—94.50, češk* krone. 620—626, dinarji 1455—1475. ‘Praga: Dinarji Svič. Iranki 1314.50, lire 507.50, funti 291, dolarji ne 15.85, poljske marke 14. Zagreb: Devize: Berlin 198—200, Italija 505 —510, London 460—485, Ncw* york 136—137, Pariz 830—845. Praga 165 do 166. Švica 20.50, Dunaf 27—27.25. — Valute: Dolarji 134.50—136, avstrijske hrane 29—30, francoski Irank) 835—848, na-poTbondor 460—465. nemške msrke 197 do 198, romunski leji 0—215, iiaViians': lire 500 —505, bolgarski levi 0—180, turške lir« 500 -0, angleški funti 460—475, češkoslovaške krone 162—165. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 1000—» 1030, Jadranska 1900, Jugoslovanska 610-» 615, Ljubljanska 900, Praštedlonica 8900— 9025, Rifočka ptička 495—515. .. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. JE „JDGOSLAVUA“. K .. Naše volitve in — koroški piebisbit. Poznavalci koroških razmer so Včasih trdili, da stoti slovenska stvar »ns'ran Karavank zato tako slabo. Irer v deželi nismo imeli naprednih slovenskih strni. Slovenska stranka se e v davnem Viovesiln s konservativno. oziroma celo naravnost s klerikalno stranko In se ie deiansko vezala vedno z nemško krščansko-Suciialito in s slovensko Liudsko Stranko. Resnica ie. da ie šlo na Koroškem vse. kar 'bi šlo na or. na starem Kranjskem k liberaloen). nn nemško stran Kar ie bilo meščanstva se ie v dobi ustavmh borb obrnilo k Nemcem. zato so mesta in trgi na slovenskem ozemltu dobila nemško zunanie lice Istotako so kmetski veliakl. ki so hoteli ostati »nobel«. vsi oni orea-stavn ki podeželske gospode. ki so tvorili na or. v stari Kraniski gardo nckdanic narodno-nanredne stranke, ostali v dobrib stik5h z odločilnimi krovi Celovca in ostalih nemških in bemškutarskih mest in treov. Niihn-va »deutsche Gesinnung« le bila oo-temtakem nreie liberalno-oolitična pripadnost nesro eloblie narodno re-■evatstvo. Istotako si ie razredno-delavska ^rvanizacila. ki se ie Širila iz nem-Sltili mestn:h središč, prevzela nem-ško-narodno obliko in zadevala čisto nrirodno na odoor slovenske du-i havščine. slovenske stranke. Ves ta razvoi se ie začel, kakor nas uči slovenska Do):tična zgodovina v dobi avstriisklh ustavnih bole/. ko ie svobodomiselna »mlado-slovenska struia. oonuščaioč v načelni stvari. skle»i'la usoden kompromis s konservativnimi Bleiweisovd. To fe usodni korak in do te dobe nami seva korenina naše koroške nesreče. -čakal posegamo danes k temu faiostnemu noglavlu? Zato ker nam izid naših ustavo-tvornih valitev nomaca razlastiti varoke našega poraza orl plebiscitu dne 10. oktobra. Ako odštejemo nebistvene maloštevilne iz teme se ie zbiraio na slovenski strani ored vsem afl bolle: skoro izkl nično le to kar le tio ostali Slovenili ostalo okra« JbmnišČa. Zato le pravilno da so nam ženiti vlasovf na Koroškem mnoero pripomogli. orav tako kakor naša SLS upa z žensko volilno pravico ohraniti ori občinskih volitvah svoio poziciin Kar ie v nedeiio 28. nov šlo s socKalnim’ demokrati odnosno komunisti (nrim. Mežiško dolino!) kar le Mo s Samostohto kmetiisko stranko z demokrati ter nar. sociiallst!. vsem teni političnim strolam odgo-vartelnče elemente te na Koroškem plebiscit postavil na nam nasprotno nemško Stran. Klerikalna stranka ie pri nas dobila 37.5% vseh mandatov, na Koroškem na nam le Plebiscit prisodil okrovi o 4191 glasov. Razmerte se torei viemai te za nekal odstotkov več nam ie pripadlo vzorlčo narodnega motiva. Kakor ie SLS padla v svobodni Slovenili v primeru s stanlem ored vomo tako le število slovensko mislečih nazadovalo od liudskeva šte-tia L 1910 do plebiscita. Analoviia ie ejobokn utemoliena v vsei politični tradiciii in nlenem razvoiu.______ Pošljite naročnino! Začnimo z narodno I propagando! Naša usoda na Koroškem in Primorskem ie začasno zapečatena, tudi volilne bomatite imamo srečno za se-boi. Sedal ie prižel čas za pozitivno delo. Toda nihče se ne gane. nimamo še niti načrtov, še mani pa sredstev. Tudi ne vemo. kdo nai vzame stvar v roke. Idealnih in sposobnih narodnih delavcev nam hvala Botru ne mani-ka. Naša akademska mladina ie bila triavna onora v narodnem obrambnem in manišlniskem delu že tedal. ko le bila razkronliena do tuiih vseučilišč h. Temboll lahko računamo na nio sedal ko io imamo osredotočeno v Llubliani. Predvsem le treba, da se skličeio vsa naša obrambna društva (Jugoslovanska Matica Ciril-Metodova družba. Straža. Gosposvetski zvon) in vsi ki imalo smisel za narodno delo. na razvovnjT. Zadevo nai bi vzela v roke morda Jueoslovenska Matica. Nainrel si moramo biti na lasnem, s kakšnimi sredstvi momentano razpolagamo in kakšni viri so dosegli! vi v bližali bodočnosti. Na sestanku bi se nai dognalo ali kaže združiti obsto-ieča obrambna društva v enotno organizacijo s oododseki ali pa se vsa! na) delo porazdeli med obstpieča društva. Dvoino pa ie neizogibno za uspešno propagando in obrambo: glasilo obrambnih oreanizacH. četudi samo mesečnik in stalni organizator. Z noticami in članki v naš’h dnevnikih se sicer zainteres!ra domače občinstvo, toda naši oodlannlleni bratie o tem te malo izvedo. Samo iz Disaren se ne da vod:ti usnešna obramba, še mani oa propaganda. Aeitaciia za koroški plebiscit in za volitve ie pokazala, kako važen faktor so letaki s slikami. V naši obrambni in propagandni orvaniza-ciii moramo torei misliti na pritegnitev naših umetnikov. Za naše neod- j rešeno ozemlie ie treba om(sl;ti alegorično sliko, ki bi prišla v sleherno j Srt0 kot važno nazorno utflo. Da tudi v vse lavne lokale. O vsem tem in drugih podrobnostih bi se razoraviialo na obrambni etiketi, ki se nat Cimprete skliče. Pristransko postopanje razmejitvene komisije. Maribor. 2 decembra. Počasno te delo razmeiitvene ko-misiie na Štaierskem. kakor da bi se h smilili Slovenci, da bi ne dobili naenkrat oreveč kryavečih ran. Sele. kadar orvo rano orebolimo. zaseka nam novo. Tako «e delal tisti rahločutni mož. ki ie odsekaval psu reo v maihnih kosih, da bi era ne bolelo preveč. Dosedai te orišla razmelltvena ko-misila šele od Košniaka nad Dravogradom do Sv Lovrenca nad ivni-kom. 2e prvi odsek te določen v očitno škodo Juffoslavil*. Pri tem se nt oziralo ne na interese naše države, ne prebivalstva temuč le na Avstrito. Tu se le šlo za tri gorate ohč'ne: Scbota. Pernice in Sv. Primož nad Muto. Nič nimamo proti temu. da se nam ni orisodila cela občina Sobota, ki te v goratem delu res oooolnoma ponemčena, toda drugo vnrašanie ie ako ie bila oridelitev k Avstriii co-soodarsko pametna. — Občina Per- nice oa ie slovenska, posebno sood-nii del proti Dravi. t. i. katastralna občina Mlake. V tel občini so našteli leta 1910. le 89 »Nemcev« in 129 Slovencev. Čez polovico sveta v občini tvoriio gozdovi. Mlačani so se or! vsak’ priliki kazali zavedne Slovence ter so splošno prosili, nai se iih Dri-deli k Jueosl-jviii. Od te občine ie ko-misiia le eno tretiino orisodila naši državi. Občina Sv. Primož nad Muto se razteza od Mute visoko v vorovie ter obseva katastralni občini Sv. Jertiei in Radvanie. Občina ie štela leta 1910* le 78 »Nemcev« in . 258 Slovgncev. Tudi v katastralni občini Radvanie ki le ob iezikovni meii- ie bilo 123 Slovencev in le 56 Nemcev. To občino ie konvsHa celo prisodila Avstriii ter io odtrgala od žuoniie In šole ori Sv. Jerneut. a od katastralne občine Sv. Jernel so tudi dali eno tretiino Avstriii. Ze stara avstrilska unrava. ki ie oovsod krepko pospeševala vermani-zaciio ni mraria teh občin spotiti s so-sednlimf nemškimi nokraiinami temveč iih ie pritegnila k soodnieštater-skemu upravnemu okraiu v Slov. gradcu. v cerkvenem oziru Da k mariborski škofili. Vse navedene občine gravitiralo gospodarsko In zemlieois-no oroti Dravi. Pomisliti le treba, da le glavni produkt prebivalcev les ki so ga složno soravliali navzdol k Dravi, potem oa nanrei po splavih V bodoče oa nai vlačiio les visoko čez gorovte in na drugi strani do 8 ur da-teč na avstrijsko železnico. Grade so imeli ti kraki v Marenbervu. kamor ie Hudstvo nrihalalo Deš ali z vlakom. V bodoče bodo imeli svoie urade ah v Ivniku ali celo v Lučanah. Hoditi bodo morali skozi Marenberg še po več ut* nanrei. NagaFva nerodnost komlslle torei ni utemeljena ne v narodnostnih, ne v gospodarskih. ne v prometnih ozirih amoak naravnost kbuhuie vsem tem načelom. Ni nobeneva utyuila več. da bi se nam ta krivica oooravlla. Naš član komisiie na’ vsa! stori vse da se nam ori nadalievaniu ne zgode zopet krivice, oziroma da dobimo drugod delno zadoščenie. Prihodnli odsek za določitev mete bo tvorila črta od Sv. Lovrenca do Sv. T>»h* na 0&trc*rt vrh«. Tu bo menda ostala meia no grebenih te na Kapli !n Dri Sv. Duhu samem ho treba gledati komis:ii na nrste. Naivaž-neišl odsek bo od Sv. Duha do Mure. Tu moramo zahtevati zase občini Orad/šče in Klanec, nato pa mora ostati meia nad Svečino no vrhu Plača V tem odseku se bolimo novih krivic, zalo nai bo budna vsa slovenska iavnost _____________ Izid volitev na Štajer-skem. Maribor 3. dec. Delo vlavneva volilnega odbora, ki ie pričelo s fttetiem glasov odda-h h za volitev v konstituanto v mariborskem volilnem okrožiu v nonde-llek 29. t. m., le snoči končalo. Po-uradnem štetiu znaša skuono število voiiteev 82.106. od teh i'h odpade na • Sl S 27 144 SKS 17.936. J DS 4632. JSDS 22.383. NSS 2365. KS J 5735. 1 prekmurska stranka 1908 glasov. torei skuono 82.103. Razlika treh ela-' s°v «e razliva na ta način da ie bf-, dognanih v skriniicah nekaterih volišč deloma nekoliko več deloma nekoliko mani kroeliic. kakor ie znašalo število volilcev Izvolieni so torei za SI5 Ivan Roškar. Franc Pišek. Josio Klekl. Martin Krainc. Vlado Pušeniak in kvalificirana kandidata dr. Anton Korošec in dr. Josip Hoh-n ec. za SKS Ivan Urek. Josin Drofenik. Jvan Mrmolia. Ivan Kirbiš In kvalificirani kandidat dr. Boeumil Vošniak. za JDS dr. Vekoslav Kukovec za JSDS Ftbin Kristan. Filip Kisovar Josip Konač. Rudolf Golouh kot kvalificirana kandidata dr. Milan Korun in Zvonimir Bernot. za NSS Ivan Deržič. za KSI Miha Koren. Prekmurska stranka ni dobila nobenega mandata.__________ Težka obsodba« Slavni nroletarec Maksim Gorki odhaia iz Rusiie na otok Capri. Njegov odhod ie celemu svetu viden protest proti temu. kar se v Rusiji godi nievov odhod ie obsodba boii-ševiškeea režima. V razgovoru s pisateliem Sokolovem oovdarla Maksim Gorki, da boii.ševiškega režima nikdar ni odobraval. ter da ie vztraial v Rušili samo zato. da bi laišal usodo nesrečne inteligence in Io branil ored gnusnim boliševiškti« teroriem. Besede, s katerimi fe Maksim Gorki obsodil boljševiški režim sa strašne in oadaio kot kladivo no roi-siionarj h ruskega boliševiztna. »Nesreča soietskega režima tiči v tem, da ie 95°c vseh komunistov lumpov,, k’ nirnaio z idealnim komun;zmom ničesar skunnega. ki se daieio Dod« kuoovati in so zmožni vsake lumparije.« — Čeprav ie Gorki sovražnik' smrtne kazni smatra smrtno kazen zq^ ruske nsevdokomtmiste kot edino primerno kazen. Pa ne samo Gorki, tudi drugi goreči zagovorniki sovietskeca režima Dovdari?;rt da so rusko revoluciio začeli lenuhi banditi tatovi, pustolovci in drugi ned;sciniiniranl elementi. Tako izrecno niše češki komurrst dr. Veitaver v »Cervnu« pod naslovom »Slava brezumia hrabrih«: »Jemala so se premoženia in posestva in na čelu eksekutoriev ie bilo videti naivečie lenuhe, tatove in morilce — odvzemale so se tovarne, ‘in iniciativo so imeli povsod znani kričači id lenuhi.« Sami nočemo k temu ničesar ork* pominiati. dosti ie da govore nenrl-stranskr nriče in komunistični misijonar« b katerim spada tudi dr. Vol-taver. Jugoslavija. Take Jonescn prido v Beosrad. LDU. Beograd, 2. decembra. Romon-skl poslanik na naSem dvoru z. Emanada }e posetil mhtlstrskezt predsednika dr. VesnICa. Vzrok teza poseta fe prihod romunskega zunanieca ministra Take Ionesca v Beograd. Take Jonescu pride v Beograd najhrže v draži polovici decembra. PHeakufe se tudi obisk bolzarskeza mtnistrskeza predsednika StambolUskesa. Dr. Spalafhorld prod BolsariiL LDU. Ženeva, 2. decembra. Medtem ko so se Anzlila, Italtia hi nevtralne drža. ve Izrekle za sprejem Boizarife v zvezo narodov, se Je na zadnji seji razen pri Romunih In Jueoslovanlh pojavil odpor proti sprejemu Bolgarije tudi pri kanadskemu zastopniku. Položaj na KeU. LDU. Rim. 2. decembra. LIMI javljalo t Reke. da ie reSka regenca postavka vol- nišCe na stražo; da ne bi mogle ladje uhajati iz pristanišča. Preskrba cIvMnega prebivalstva Reke z živili Je baje zagotovi lena Prebivalstvo Reke Je mirno. Usti poudarjajo disciplino na Reki, s katero se le volna mornarica odzvala povelju vlade. Mnogoštevilne vojne ladje križarijo pred Reko In v vodah okoli otokov Krita ki Raba ter Izvajajo strogo kontrolo ladij, ki plujejo v obližiu otokov. Odlikovan konzuL LDU. Beograd, 2. decembra. ProSk mesec Je bil naS konzul na Krtu, dr. odlikovan z grškim redom Sv. IzvolICarJa. Seja demokratske stranko. LDU. Beograd, 2. decembra. (.Kavtd odbor demokratske stranke bo imel Se pred otvoritvijo konstituante sejo, da razpravlja o onih, ki so krivi cepljenia kan* dldatnih Hst, da podvzame proti njim ko« rake, U Jih nalagajo interesi stranke. Dr. Žerjav v Beogradu. LDU Beograd, 2. decembra. Iz Ljub« «ane Je dospel v Beograd poverjenik za pravosodje dr. Žerjav, da prisostvuje sejam glavnega odbora demokratske stranke. Doklade za orožnike v Južni Srbi« to Črni gori. LDU. Beograd, 3. decembra. Vsem sroSnUconu M «ta£t»ulaia v krajih Južno Srbije la Crne gore. Je notranji minister povišal doklade za 50 dinarjev mesečna. Poleg tega so se uredile pokojnine vseh orožnikov. Za enotno organizacijo književnikov. LDU. Beograd, 2. decembra. V ned eh* 12. t m. se vrli v dvorani beograjske ob« Sine konfereca književnikov, na kateri bodo razpravljali o ustanovitvi edinstvena organizacije književnikov. Razna poročila. Obiski. - Nova Evropa. Dvanaist naših naibdiših za raz-Vol noveiše slovenske kulture naime-fodaineiš‘h mož le obiskal Izidor Cankar in nam nato napisal dvanajst obiskov kakršnih še nismo Imeli ori-like čhati v našem ieziku. Pisec te bil cost naših kulturnih tvorcev vseh panoer v umetnosti: tako stote sedal nred. nam* rezultati razgovorov z Ivanom Cankariem. Fr. S. Finžsrar-fetn A Foersterjem. Rih. Jakopičem M. Jamo. dr. Q. Krekom. A. Lajovicem Ks. Meškom. S. Sardenkom. dr. |. Tavčariem. Ant Verovškom in O. Zupančičem. lz dor Cankar ni covoril z ob-Iskanci o vsakdaniih rečeh: s svoiimi TDrašanii ie prodrl v dušo vsakega ■metn ka ki se mn te odkril do dna. Baš v tem »trledaniu do dna« tiči velika vrednost »Obiskov«, človek lih bere pozabila na zunaniosti in se bliža samo niih smotru: bistvu slovenske duše in nične kulture. Način Dodaiania ie ori Iz^dorm Cankariu nov in sočen, Z enim stavkom obseže celo vrsto vprašani, na katera mora uriti odeovor spontano in nePri-Stlieno. Tako ie z enostavnimi gredstvi dosejrel da se le odkril vsak obiskancc kot se le dalo adoboko: zato v »Obiskih« ne čitamo o živlie-ntu umetnikov, temveč o končnih ci-li h ni hoveua udeistvovania Ti zaključki na so takšni, da Uh mora do-' znati sleherni slovenski in tudi dru-vorodni izobraženec, ki hoče vsa! sa-niati o naši kulturi. Kniiva le takšna da se ne da opisali. Tieba Io ie brati treba si io le kupiti. In Citati vedno nanovo Vsako oot se naide v niei nekai noveva. le-nesra. užitneva. »Nova založba« ie delo opremila no evropsko Panir ;n tisk sta prvovrstna, renrodukelia slik tudi. Krniva stane broš. 48 K. vezana 60 K in ne bi smela manikati v nobeni naši hiši. teter se voli duševnost • St. 8 (Ecce hotno!) Vsebina: Watsonova »Nova Ev-rcpa« -— Slobodna crkva u slobodnoi Evrool. — Savremena crkva: — Crkva i omlad'na. — Ničeova filozofiia i problem vrednosti. — Vasiliie Markovič i niecrov rad. — Politički pregled. — Kniiževni 1 umetnički pregled, — Knifee i listovl. — Beleška. j — Št. 9 (Juuoslav Ja!) Vsebina: Priča o ooluffi. — Ime naše države. • •• O drrjtvu naroda. — Liea naroda, Rusi i jadransko Ditanie — Rusi u Rušili. — InteliKencila i parlameut. — Prosvetni pregled. — Politički pregled'— Kniiževni rrcvled. — KniiPc i Ms rovi. - Beieška. — Št. 10 (Na- rodne maufine!) Vsebina: Mehanika iedm^tv» — A,a»arvk,iv nacoonaM-zain — Organizacija Čehoslovaka u Jucnslaviii. — Nemci u Jugoslaviji. — »Kulturband« i školsko Pitante Nemaca u Voivodini. — Ekonomski nrevled. — Prosvetni pregled. — Kniiževni nrevled. — Knlive i listovl. — Beležka. — Že sam? naslovi spisov v teh treli številkah »Nove Evrope« nam kažeio odličnost in višino kulture. ki io oodaia »Nova Evropa«. Poleg ostal:h kulturnih delavcev so v omenjenih zvezkih zastonani tudi dr. Pitamic. MMan Rešetar in A. Vetrin-čič. Nai bi ne bilo nri nas kulturne družme in posameznika, ki bi ne bil naročen na »Novo Evropo«! »Nova Evropa« pomenia pri Jugoslovanih doslei naiDODolneiši razmah vseh kulturni panog do svetovnih vid kov. Zato bi morala iznonolnievati izobrazbo vsakega Jugoslovana ln no-glabliati živlienie vsakega posameznega člana človeške družbe ki ume iuvoslovanske Jezike. Naslov za naročila: Zagreb. Preradovtčev trg 9. — Posamezna številka v krasni o«remi 10 kron. , Italija to BprfjMi Avstrija v sveto narodov. LDU. Ženeva, 2. decembra. Kakor javlja »Journal de Oeiteve«, Je Italijanski zastopnic Tagliatio na danaSn« soli pete komisije pred glasovanjem o sprejemu Avstrije poda! Izjavo, da polaga italijanska vlada važnost na to, da poudarja, da Avstrija vo|a*kih in zrakoplovnHi določil salnteermainske mirovne pogodbe ni popolnoma IzvrSUa. Vendar pa Je Italijanska vlada gotova, da bo avstrijska vlada dala povelje za popolno tzvrSltev določb mirovne pogodbe, in sicer zaradi tega. ker le avstrijska vlada s proSnjo za sprejem dala novo obljubo, popolnoma In hitro zadostiti svojim obveznostim. Itallla prosi zvezo narodov, naj bi se, kakor Je to storil dr. Bene* z gotovimi klavzuli, sporočila tudi ta lzvaianja Avstriji. S tem pridržkom s« Je Italijanska delegacija priključila pred- govorniku to bo glasovala za sprejem A* •trije. Madžarska vladna stranka no priznava pragmatične sankcije. LDU. Budimpešta, 2. decembra. Vlad« na stranka je Imela danes konterenco. ka* tere so se udeležili skoraj vsi člani stran« ke. V Imenu izvrševalnega odbora le dr« žavn! tajnik Meško stavil predlog, da stoli stranka na načelnem stališču neodvisna narodne kraljevine in da smatra pragmatično sankcijo za neveljavno. Vsi govorniki so se izrekli za neodvisno kraljevino, Samo poslanec Ernst je odklonil staviient predlo«. Po Izvajanjih groia Paula Teleky-]a le stranka v svrho določitve načelnih vprašanj, ki so v zvezi z reformo ustave, ! sklenila imenovati komisijo, ter je ugotovila. da stoji stranka na stališču samostojne, narodne iri neodvisne kralievtne In dz Je proti dedinskl pravici prestola. Gospodarstvo. '+ Cene svinjam v Slavoniji so začele padati. Se pred kratkim Je staJ kg živo teže 32—34 kron, sedaj pa se ie dobi tudi po 25 kron. + Dovoljena prodaja dalmatinskih vin po Primorju. Dalmatinska vinska trgovina, ki Je glavni vir dalmatinske trgovine, se ima boriti z velikimi težkočami, ker izvoz v one kraje, kamor so največ vina izvažali, n! dovoljen. Sedal le oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Zagrebu odredil, da smejo vsi dalmatinski vinski trgovci brez omejitve prodajati vino z brodov na debelo po vseh primorskih lukah v področju Hrvatske in Slavonije. Dokazati morajo le, da imaJo na teritoriju SHS obrtni list in da so opravili svoio davčpo dolžnost naprarn naši državi. Odredba pa Izrecno prepoveduje trgovino na drobno; najmanjša količina mora znašati I hektoliter. + Odsekj glavne kontrole. Glavna kontrola v Beogradu le ustanovila svoie reku, Pančevu in pri carinarnici v Zak grebu. Ti odsold bodo pričeli z delom v kratkem. -I- Parobtodskl promet na Donavi Brodarski sindikat je uvedel s 1. t. m. redni parobrodni promet med Beogradom in Oradištem. Brod odhaja Iz Beograda ob 7., iz Gradi Sta pa ob 6. url zjutraj. + Jugoslovanska moka v Avstriji. Moka, katero je kupila Avstrija pri na* povprečno za 15 kron žt kg, pride s carino in drugimi stroški vred v Avstriji na 80 avstrijskih kron k kg. + Češko . avstrijska pogajanja o dobavi premoga za avstrijsko Industrijo. Kakor poročajo praški Usti, dospe v kratkem avstrijsko odposlanstvo z ministrom-za trgovino Helnlom v Prago zaradi po-gaiand o dobavi premoga za avstrijsko Industrijo In zaradi trgovinske pogodbe. - + Amerikanskl Izvoz. AmerikanskJt bankirji se bodo te dtti sestali v Chicagu, da osnujejo novo eksportno društvo s ka* % Novem Sadu, Velikem Berčiča- l oltalom 400 »iUionov dolarjev. 293. si** ■■ 1 r — Demls ta dr. Žerjava. Poverle- htk za uravosodstvo dr. Žeriav ie z ozirom na svoio izvolitev za ooslan-fct Dodal ostavko. O spremembi v deželni vladi ie raznravlial ministrski hvet v včeraišnii seii. Za ooveriemka »ravoaodia bo naibr^e imenovan dr. Ravnihar. Ni na še določeno, kdo brevzame v tem slučaiu noverleni-Živo za sociia1"'' skrbstvo. — Ponarejeni ooldiiiarskl bankovci so se noiavili v večii množini zlasti na Hrvatskem. Falsifikati niso dobro izdelani in se nri natančnem onazovaniu lahko ločilo od oravih. Zatrrebčka norciiska oblast ie »vedla Dreiskave. da nonareialce izsledi. — Diiaštvu iz zasedeneea ozem-fia. Onozariamo vse diiaštvo iz zasedenega onemita. katero namerava vrvor^tt' bož:čne počitnice za obisk svoirva doma. da mu da italoanska delccaciia v Liubliani brezplačen vizum za notovanie ond oovoiem. da vnošlle vlooo liniooznele do 8. t. m. m '^psiov nodnosaneva odseka kateri bo vtove nr«^*n?n na nristoin.em mestu. Na oozcnte vnoslane vlocre se ne bo oziralo. — Šolski odsek Narodne-ea sveta za neosvoboteno domovino v Liubliani Pražakova ulica 3.1. nad-»tropie. — Odločitev n dragem mandata NSS. Nocoi se vrši v Liubliani seia načelstva in odposlancev ookratinskih orvanizacii nar.-soc. stranke v nedelio donoldne na zbor zaunnkov. Na nosvetovaniili bodo razpravljali tudi o vorašaiviu. kateri mandat nai obdrž’- strankin načelnik m. Deržič. ki ie izvoiien kakor znano dvakat. v Liubliani to na Staierskem. V poštev prideta za druei mandat tre. Brand-ner in Ztmanc. — O žurnal-stičn! dostojnosti je orlnesel »Slov. Narod« že več moralnih člankov in onazk. A ko pride vr.sta na nieva da bi tudi sam pokazal svoio dostoinost in poštenost za-tati vsa svoia lepa načela. V sredini s četrtkom datirani, številki ie priobčil notrco. v kateri si .ie neki tudi — žurnalist. sološno znan no svotcm intrisrantstvu kar na lenem Izmislil t;sivr>vnr> tožbo e. inž Gustinčiča orott »Jiicoslavifi«. samo da bi lahko mi tem nekai maščevalne vnoi-mce no :zdak»teliu »Juvoslaviie« sr. Peska. Mi srno tako! -v četrtkovi Številki ueofovili. da te nofca prosto Izmišl ena in zlavana Meneč, da ie ravnajo uredn:štvo »Naroda« v dobri veri ie e. Pesek srlavneea urednika »Naroda« e. Pustoslcmška še oo-sebel opozoril r.a mistifikaciio. Da ie notica neresnična ie izdavil sr. Pusto-siemšku tudi komnanJome. dr. Šubica kt zastopa v. inž. Gust:nčiča v nieeo-vib tiskovnih nravdah. Kliub temu ni čutilo uredn:štvo »Naroda* toliko Častne dolžnost*, da bi nooraviio stor-leno krivico S tem ie postalo sokrivo tumnarOe ki tiči v omenieni notici. — Tiskovne pravde. Pri bodočem zajedanju ljubljanske porote prideta na razpravo tudi dve tožbi, ki )u je vložil g. Inženir Oustinčič zoper g. Milana Pluta kot odgovornega urednika »Domovine« In zoper g. Albina Prepeluha zaradi napadov v »Napreju«. ' — 70 letnica dr. F. Detele. Včeraj le praznoval dr. Fran Detela svojo 70 letnico. Dr. Detela je deloval kot profesor klaslč-»!h jezikov ter dovršil svojo uradniško karijero kot ravnatelj novomeške višje gimnazije. Od leta 1882. je stal v prvi vrsti naših pisateljev. Že v drugem letnika »ljubljanskega Zvona« je priobčil »Malo življenje«, leta 1883. »Kislo grozdje«, lota 1885. zgodovinski roman »Veltkl grof«. Zlasti znane so njegove povesti »Pegam in Lambergar«, »Gospod Lisec«, »Trolka« itd. Sodeloval Je mnogo pri »Dom hi Svetu« in napisal veliko ljudskih povesti za »Družbo sv. Mohorja«. Spisal je tudi satirično - humoristično igro »Učenjak«, ki se je uprizorila na našem odru. Pisatelj je zlasti mednarodom zelo priljubljen. Družba sv. Mohorja Je izdala že seka) njegovih del v ponatisku. Zaslužne-m pisatelju želimo še mnogo let — Imenovanja v finančni službi. Za vlije davčne upravitelje v Vii. čin razredu so bili imenovani: Karel Semen, Rihard Debeljak in Fran Uršič v Ljubljani, Alojzij Mušič v Novem mestu in Ivan Per-novšek v Slovenjem Gradcu: za blagajniškega ravnatelja v VIL čin. razredu pri finančni deželni blagajnici v Ljubljani pa ad personam kontrolor Emanuel Josin. — Poziv Invalidom - Inteilgentoro. Splošna organizacija vojnih Invalidov sklicale za nedelio 5. t. m. ob 9. zjutraj v ma-fcistratno dvorano izredno zborovanje, Izvoliti se ima tudi nov odbor. Želeti Je, da N se slovenski inteligentni - invalidi pri-Cell bolj zanimati za invalidsko orgatiizaci-te. Dasl so invalidi - Inteligcnti kolikor-'ollko oskrbljeni ' v primernih službah, Vendar bi njih tovariši nujno potrebovali Mihovega sodelovanja. Splošna invalidska i vesti. organizacija zelo pogreša ravno sodelovanja inteligentov pd svojem Človekoljubnem delu. Naj toga poziva ne presliši noben invalid - inteligent, ki Ima količkaj srca iu umevanja za veliko bedo vojnih Invalidov, vdov in sirot — Slovenska dijaška zadruga v Pragi Ima namen podpirati gmotno svoje člane visokošolce v Pragi ter jim omogočiti študij na tamošnjfli visokih šolah. Je edina slovenska podporna organizacija v Pragi in od njene podporne zmožnosti Je odvisna eksistenca slovenskega dijaka. Vlada Jo po svojih najboljših močeh pod. pira: vendar splošna draginja, visok kurs češke krone in splošna revščina slovenskega visokošolca pospešno Izčrpava denarna sredstva zadruge ter je ista sklenila, potom svojih članov, ki gredo na božične praznike domov, nabirati v domovini prostovoljne prispevke. Prosimo vso slovensko javnost, da posveti največjo pozornost tej za našega visokošolca tako važni zadrugi in po svoji najboljši možnosti krepko prispeva. — Sokolskim društvom. Za neko sokolsko društvo na Hrvatskem potrebujemo dobrega vaditelja. V poštev bi prišel v prvi vrsti brat, ki je klepar ali mizar, ker bi tani dobil primerno službo z dnevno plačo 60—80 K. Bratje, ki so zmožni prevzeti vodstvo društva, sc naj javijo Sokolskemu Savezu v Ljubljani. Istotako se potrebujejo za večje posestvo na Hrvaškem 3 uradniki - ekonomi Bratte vaditelji naj se javijo Savezu. — Sprememba voznega reda. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Od nedelje 5. decembra naprej izostaneta Ra progi Maribor glavni kolodvor - Dra. vograd - Meža vlaka št. 416 in št. 417. Id sta dosedaj vozila ob nedeljah In praznikih. Vlak št. 417 je odhajal iz Maribora ob 13. 20 in prihaial v Dravograd . Mežo ob 15.07. V nasprotni smeri je odhajal vlak *t. 416 iz Dravograda - Meže ob 20.06 hi prthajat v Maribor ob 21.45. — Dne 6. decembra stopi v veljavo na progi Grobel-no - Rogatec nor vozni red. In sicer vozilo nastopni vlaki: Mešani vlak št. 2901 odhaja Iz Grobelnega ob. 8.30 in prihaja ▼ Rogatec ob 9.53 in mešani vlak št. 2903 odhaja iz Grobelnega ob 16.20 In prihaja v Rogatec ob 17.40. V nasprotni smeri odhaja U Rogatca mešani vlak M. 2902 ob 3.20 ki prihaja v Grobelno ob 6.43. Mešani vlak SL 2904 odhaja iz Rogatca ob 12.40 in prihaja v Grobelno ob 14.23. — Državna posredovalnica ga delo. Pri vmIi podružnicah »Dr*. (Mredov. z* delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju hi Murski Soboti le Iskalo v preteklem tednu od 21. do 27. novembra 1920. dola 152 moških in 64 ženskih delavnih moči Delodajalci so pa iskali 112 moških in 65 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je lzvrš’lo 141. V delo se sprejmejo: ždezostrugartt, ščetarji, mizarji za pohištvo In mešano delo, tesarji, livarji, strojevodje, čovljar-prt-rezovalec, urarji, puškarji, pletarji, lllca-rice, pferlce, delavci k zidarjem, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, sobarice, po. strežaice, valenci, vajenke Itd. — Škrajnar zanlkrnost. V roke nam je prišel dokument, s katerim dovoljuje »Izpraševali« komisila za ljudske in meščanske Šole v Mariboru« neki učiteljici, da položi usposobiienostni izpit. Dovoljenje je pisano na nemški tiskovini Iti je vrhu-tega samo deloma slovensko Izpolnjena. Tako Citatno na primer od začetka: An dle Dlrektion der meščanske šole In . . laut Zuschrift dor Bezlrksschuirates In... vom . . . itd. Dalje je vse nemško do konca, kjer se je predsednik podpisal kot »Dl-rektor der tepr. komisije«. — Razumemo, če razni uradi štedljo s tiskovinami, ali taki slučaji so že višek Indolence in. lenobe, sad bi vendar ne stalo toliko truda, če bi pustili odlok na drugi strani tiskovine natipkati v slovenščini. — Godba invalidov. Invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrb namerava osnovati v nekem Invalidskem zavodu godbo, za začetek na pihala. Kakor je znano, je ravno Invalidom po zavodih slično razvedrilo nad vse potrebno: poleg tega bi pa to tudi njihov gmotni položaj mnogo izboljšalo. Tudi se vedno prigtaša-Jo Invalidi, ki bi se radi učili godbe. Zato bi bil nujno potreben invalid, ki je v godbi teoretično in praktično toliko Izvežban, da bi bil sposoben voditi tak orkester. Nagrada mu je zagotovljena. Tozadevne proštve je nasloviti na poverjeništvo za socijalno skrb. Invalidski oddelek v Ljubljani, St. Peterska vojašnica. — Na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani se razpisuje šest štipendij po 250 K mesečno, počenši s 1. januarjem 1921 do konca Junija 1921 za obiskovalke tega zavoda in sicer za sledeče tehnike: belo In pisano vezenje, to-ledo, filet, šivane čipke In blsma dela. Ubožne prosilke, katere naj vložijo prošnje s potrebnimi prilogami pri Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani do 20. t. m., naj dokažejo, da imajo v Ljubljani pri sorodnikih ali znancih stanovanje zagotovljeno, da se bodo tudi od doma podpirale in da se hočejo temeljito ene od teh tehnik Izučiti za samostojno izvrševanje tonske domače obiti kot živ-ljenski poklic v svojem kraju. \ Ljubljana. — O sleparijah na UublJansk! Klavni noš« Drihaiaio na dan vedno lepše stvari. Poštenjaki so Izvrševali svoio uznioviško orbt skoro celo leto in orouaii 7.a stotisočake naše žene. otroke, stariše. ki tako teško čakajo denarnih nodnor od svolcev tam onkrai moria Za denar s katerim bi si kunila revna kmečka ali delavska rodbina živil in obleke, so ku-oovali ti fini kavallrii svik) !n šamoa-niee svotim nuncam. se vozili z avtomobili n>»veselicah širom Slovenite in snloh živeli kot mladi mililonarii. Nekateri izmed niih so se silili tudi v nolirično živlienie in hoteli celo tam isrrati vel:ko vlovo. ~ Na sled Hm le nrišel e. nidkormsar Janžekovič. odo-zorien od nekeva oremeščeneva uradnika. S nomočio e. nadzornika Habeta ie Dre:skava kmalu toliko napredovala da le bilo mosroče aretirati 7 vlavnih krivcev, med niimi tudi več v Hubllaiiski družbi sdošno znanih imen. Poizvedbe še niso končane, zato imen aretirancev še ne moremo obla vi ti. = Umrl le včerai častni kanonik In profesor državneea učiteliišča v ookolu e. Anton Kržič . — Ravnateljstvu južne železnice. Ptičjo nam: Na Dunaj se je odpeljal te dni višji revident južne železnice g. F. Rutar. Gospod je znan tat dobe pred prevratom, ko je ostentatlvno posedal kot stalen gost pri oknih takratne nemške Izzivalne trdnjave, kazine. Sedaj Ima vpHvno mesto v vodstvu Jugoslovanskega ravnateljstva južne železnice. Mehka slovenska duša se je pustila zopet pregovoriti in je pozabila na grehe preteklosti. A tudi s tem svojim udobnim mestom g. Rutar ni zadovoljen. Na Dunaju se hoče sedaj informirati, ali Ir. kedaj se osnuje ravnateljstvo južne železnice v Trstu. Potem da ne ostane niti ure več v Jugoslaviji. Kljub tej očitno kazanl mržnjf do naše države, pa bo baje Imenovan pri ravnateljstvu na referenta za vojaške agende. Seveda, na to za nas tako važno mesto gotovo ne s«/«n ta dotrodek orkriti. L-h dno le nri celi stvari, zakai so ra-n ence prenehali ravno v voiaško bolnico. Zdi se da so bili s temi tolovajskimi naklepi v zvezi tudi italijanski voiaški krotri. Goriški italiia-naši so začeli snloh veliko tronio orotl Slovencem. Goriške ulice so neore-stano prelepljene s hulskaločimi fašl-stovskimi nrrurlasi proti slovenskemu prebivalstvu. Skraini čas le. da se tem tolovalstvom nanravl konec. Odločno zahtevamo od naše vlade, da zahteva od laške vlade poiasnila. Šport in turistika. Nogomet V nedeljo 5. t m. ob 14. uri priredi S K. Ilirija ob ugodnem vremenu tekmo med svojim 1. moštvom in rezerva Kompletna rezorva Ilirije je po dosedanjih Igrah najmočnejši protivnlk L moštvi v Ljubljani, morda celo v Sloveniji. Zadnla tekma med njima, najlepša tekma domačih moštev v sezoni 1920, je izpadla 6 : 4. Osrednji odbor S. P. D. začne z Izdajanjem Planinskega Vestnika. Kdor se 2eH naročiti, naj pošlje svoj naslov v društveno pisarno kralja Petra teg. 5, Gledališče in glasba. Iz gledališke pisarne. Vsled tehničnih ovir se predstava »Figaro se žeti!« v nedeljo, 5. L m. ne more vršiti. Dramsko gledališče ostane ta dan saprto. Predstava dr. Lahove, drame »Noč as Hmeljniku«. fei je bila uprizorjena na večer praznika našega narodnega ujedinletija v mariborskem gledališča le dobro uspela, dasiravno med Igralci ul bUo opaziti Mali oglasi. Proda se: PRODA SE lflSA v Zgornjih Domžalah št 68, s petjem ta sadnim vrtom. Poizve s* pri Franc Rojc, Kamnik, Graben št 6. STARINARJI POZOR! Prodam krasno uro s tremi mehantamt; 2 mehanizma gonita krasen vodopad In ostali uro. katera repetlra. Pri vsaki uri Igra godba. Ura ima lep stat okvir. Cena 1500.— din. Turin, Št. fU v Slov. Gor. ‘ HIŠA s 4 sobami, kuhinjo, pralno kuhinjo ta velikim vrtom na lepem kraju v Mariboru pri koroškem kolodvoru na prodaj. Več se poizve pri J. Turin, Št ll| v Slov. Oor. GLASOVIR prodam radi pomanjkanja prostora zešo ceno. Glince 213. FIN, DAMSKI ZIMSKI PLAŠČ črn, popolnoma nov se proda za 4000 K In otroška posteljica z mrežo. Vpraša se Prisojna utica 3, pritličje leva BELA SOBA pis. miza, omara za knjige, tapecirana salonska garnitura se skupno ali posamezno proda. Stolna ulica 1. III. nadstropje vrata 8. Maribor. KOMPLETNA konjska oprema za par konj s komati ta medenimi okovi, 1 popolnoma novo sedlo Iz rulavega usnja, ter za par konj tudi popolnoma nova oprema iz rujavega usnja sestoieča Iz rukremov uzde ta zraven spadajoče voje (Kreuzziegel), ene malo rabljene mesarske sani in za par konj popolnoma novih lepih kraguljev ter slamoreznica, tudi še malo rabljena se proda. Poizve se pri upravništvu »Jugoslavije«. OPRAVA ZA SODAVICARNO z električnim pogonom s hišo se takoj proda v Sloveniji. Dopisi na upravo »Jugoslavije«. PISALNE STROJE »Remington« nudi tvrdka K. et Kregar, Ljubljana. 2361 ZALOGO USNJA !N PODPLATOV priporoča Andrej Sever, Prešernova ulica 9 (Restavracija Perles). 2367 ORODJE ZA KNJIGOVEZE. Dve stiskalnici z vsemi pripadajočimi de'f. En oblič z dvema nožema. Ena šivalna mizica s tremi kljukicami. Vse še malo rabljeno. Cena zmerna. Vpraša in Izve se v upravi »JiizosJavIJ««- 2359 popolnega razumevanja stvari. Občšostv* je prirejalo navzočnemu avtorju dr. Lahti velike ovacije in ga ponovno klicalo na oder. Poklonjen mu je bil lovorjev venec* Ruska operetna družba »Chat nodri, se povrne v Maribor ter nastopi v nedelja popoldne z opereto »Svečnica ognja«. Komorni večer ševčlkovega kvarteti, Obiskal je Ljubljano' slavni Sevčikov go« dalni kvartet In priredil v Četrtek zvečel v Unionu koncert Bati se je bito, da b* dvorana kot je v zadnjem času navada -« prazna, pa Je vseeno prišlo toliko ljudi, dti ni zevalo preveč praznih stolov ln s* stroški gotovo pokriti. O Igri štirih umel« nikov, ki Je izlita v eno celoto ta posla« šalca fascinira je težko pisati. Menda Ljub« ijančanl že dolgo niso Imeli tako popolne« ga umetniškega užitka kot na Idealno lo< pom večeru Sevčikovega kvarteta. Unio« nova dvorana seveda za take tatimn« glasbene večere ni primerna. Prišla W za« nje vpoštev edinole dvorana fjihartnonlč« nega društva, ki je žalibog še danes na« menjena skladišču za poštne pakete in sc nihče ne zgar.e, da bi jo Izročili »vojenut pravemu namenu. Pač kulturen škandal1 prve vrste I D. Glasbena Matica priporoča od novej« šib slovenskih klavirskih skladb nakup; muzikalij za Miklavževe ln božično dark lo mladini: Tri nove klavirske skladbe Stanka Premrla: 1. Ob kolovratu. 2. Prt otrocih. 3. Vzdih ln Klavirski album zt slovensko mladino, sestavil Josip Pavčičs Premrlove skladbe spadajo k onim red« Irlm slovenskim klavirskim umetninam, kt so samostojne ta lepe. Pavčičev klavirski album obsega 81 slovenskih narodnih pes« ml, je zelo okusno prirejen in priljubile«, Cena za Pavčičev album 16 K, za Premr« love tri klavirske skladbe 12 K. Naroča ta dobiva se pri Glasbeni Matici v Ljubljani, Trn’te na revmatizma in srlhtlč* n!h bolečinah? Vdrsrntenie n oraviitt Feilerievim Klza-fluidom le tafcore-koč dobrodelno! 6 dvolnatih ati t veliki šoeciialnl steklenic* 42 K. -*■ Dr*Tvna trošarina oosehel. Rahfto mio - odvplafnSe sred« sivo? Fellerleve Drave Elza-kroelH-« ce izvršuleio svoio dolžnosti 6 škat« llic 18 K. - • Zaeorski sok zooer ka-f&fH ln nrsne bolečine 1 steklenica 9 K. Želodec okrenčutoča Švedska tinktura I' steklenica 20 K.— Omolf In nr-*tn!na nosebel. a natcenelo. Ettven V. Felter. StuMca donia. ElM trv At 157 Hrvatsk« E. POSESTVA od i do 30 oralov z živ..’.«., rila v Mariboru lo na deteti btie, tud! za trgovina pripravne. Gostila« v Mariboru ta na d«< želi se prodalo potom pisarne »Zagorsk’« Maribor, Barvarska uL 3. Dopisi le prott znamki. 2371, 21TNO KAVO IN FINO MARMELADO ponuja d. d. Triglav tovarna hranil v Srnah d pri Kamniku, lstotam se kupi tozadevn« surovine. Kirni se: PEKARNA kf le že v prometu v Ljubljani at! oko!*cf se kupi ati vzame v najem. Pismene po« ondbe pod »pekarna« na upravo Usta, Sluibe: 2 KALfGRAFA potrebuje Obratno ravnateljstvo Južne Žeu lezmce Ljubljana za litogr. tiskamo. Frol« nje'opremljene ■ domovinskim, krstnim Ustom, šolskim ta nravstvenim spričevalom ter spričevalom o dosedanji zaposle« nosti na) se predtožljo na obratno ravna^ teljstvo lužne žel odd. 111/4 Ljubljana.« INTELIGENTEN MLADENIČ vešč poleg slovenskega še ruskega Ig nemškega jezika ter cirilice v pisavi ta čltanlu. išče primerne službe. Eventuehio kot sluga pri kakšnem uradu ali kaj do. dobnega. Ponudbe pod: »Pridnost 906 pošt ležeče Hrastnik«. TOVARNA PLETENIN ta za obdelavanje ovčje volne v Zeutt (Bačka), za proizvajanje svitrov, jopic L dr. Išče mojstra Povprašati je v hotelu »Slon« soba št. 60 od 12 do 2 ure ta zvo« čer od 7 do 9 ure. STROJNIK In elektromehanik Iz zasedenega ozem’ta Išče službe. Ponudbe na naslov Slovenn* cesta štev. 284. Ljubljana VII. * 2364 Razno: KDO 0~DA V N A. Liti trgovino ali lokal, bodisi v mestu ali n* deželi. Naslov: C. C. št 201, Trbovlje t, 2377 SOBO z električno razsvetljavo ln vso oskrba Išče dobro situiran mlajši bančni uradnik, Pcmud&e na upravo pod »Primorec«. DVA DIJAKA Primorca Iščeta stanovanje s hrano hi vsemi pritiklinami. Plača se dobro. Ponudbe z navedeno zahtevo pod »Srednješol' ca« na upravo lista Oniraite se name. »ko t Da 'tak ne poideva daleč. Vite?, te vstal. V v\a \rt;lo toda premagal se lek. Junaško te strini Marsikdo izmed nai M se b:? ustav?l že no ku: on na le zataleval ?e vri/el v wstn!ce. da slehernem »>hu. Toda n’ ilavakt nred očmi. 2e ie »a snet nriiemlie vroč le videl, da vresta i>o POZORI JW. Zčvaco; Kraliev vitez. Zgodovinski roniaa (Dalje.) fmatjnte le stonila nredenl ženska. k,i ie ni motrel sooznati. zakai nosila le krinko aa obrazu. S čašo v roki ie Stonih k nfeirovemu ležišču. Toda Caneslanv li ni zaupal. »Počakal malooridnica!« te škrt-liii z zobmi, »Pokorila se boš za 08fa!e’« to tako srdito se ie vrtrel nroti nri-Ka?ni da ie zaiečal od bolečine ter Otrdel ves nbunan znak na trdo blazino Tiida naslednji li n se ie izore-cnenil nte/ov nbnn v veselie: žena ie re« stonila bližo srebrna čaša se le dotaknila nietrovlb ust! PII le! Z naslado ie zvrnil osvežilno Diiačo do zadnie kanite in snoznal takoi da mora bit« niimešatto rootročno zdravilo. Zakfl' moči so se mu lele vračan. Se oreden le dal nosndo iz rok! »Mcdamc.« le zastokal, »sam Bo« vas blavoslovi!« Neznanka k! se ie bila sklonila k ulemu in ie ba* vstaiala. se ie silno vdrznda ob tel besedi. »Kdo ste?« le povzel vitez. »Ka- ko da mi nrihalate nd DUmofi v tel zapuščenosti?« »Ali zmorete Dar korakov?« le vprašaja žena s krinko, ne da bi mu odaovoriia. »Poizkusil bi. Toda kam ute ho čete neliati?« »Rešiti vas hočem. Kako in čemu. zveste nemara nnzreie. Zazdai narodte vse s:le in noidite z mano. name. »ko treba. Sicer poideva daleč.« vlavi se mu le »e in zbral sv-)»e moči tem lavlie ker iih le bite stanal z naloo-uo or-bo ni mecr-ie ču-vročica. vresta on ne- čal oooiti neznanko, etmineiših vein koraku: lečrno in se vviel kričal ob slehernem la mu ie plavala ril kako »a snet Poluiasno Ip videl, kašni dvorani nato nrekn dvorišča, no tesnih stopnicah v eloboko klet. ’n oazadnie. kakor bi stonila v sobo. kler se te zrušil brez zavesti... Brez truda se te bik) nosrečilo markizi, da ie odstranila stražo katero ie bil Dostavil Rinaldo Dred vra- ta Caoestanzove ieče. Vzro% zakai le hotela — ne morda rešiti pustolovca — marveč preprečiti, da bi umrl od ran. zadanih mu do Conci-novi volti, le bravcu že znan: Lo-renzov zvezdovnik ie eovoril lasno in določno, da ie Concino izsrublien. ako mnori ali ukaže umoriti Caoe-stanva z ornžiern ali strupom, lakoto ali žeio. ovniem ali vodo. Ntkai dni »e bila dama s črno krinko viteza neumorna strežnica Pri tem noslu ii le nomacal zamorec ki le molčal venomer kakor »rob: a tudi ona Bi odcovariala ranlencu na nieirova vnrašania. Kvečlemu da le katerikrat zamrmrala s Čudnim »lasom: »Potrpite potrpite!« Mahoma pa le izn^ata. Rane so se celite prekrasno. !n NuMtec le lahko ODiavlial vso postrežbo sam. Nekal pa vitezu ni šlo iz »lave. Pri svoiem ?adniem nosetu ie bila zahtevala neznanka. nai li pove točno krai. leto dan In uro svoleca rolstva. »Nič lažteva.« ie odtrovorll Cape-sianv. »Sai smo imeli doma kmlao. kamor le vp:sovala mati vse važne docodke v rodbini. Roien sem dne 15. marea leta 1594.. natanko ob dveh Dopolnoči.« Te navedbe ie nesla markiza ne-uteeoma k zvezdariu na Meniavskem mostu, da bi mogel ponoviti zvezdov-nih na temeliu točnih podatkov. Od tistihdob n» videl vitez svote strežnice nikoli več. ‘Ker oa hrana zato ni postala slabša in rviača ne ničleiša in Ie bila postelia z naslanlači vred slej-konrei višek popolnosti. se nt preveč vznemtelal radi nlene nezvestobe »Kadar bom čisto zdrav.« se le tolažil, »me oač izpusti na bel' dan. Čas bi bil. corbacoue! sai sltorai že več ne vem. kakšne barve ie solnce. Nu. notrprmo! A kdo ie oravzanrav ta čudna ženska? In kako da se toli-kani zanina zame?« V treh tednih le okreval dodobra. Vstaia! le že zdavnai: nekeva iutra le bil našel na stolu zraven nostelte nooolno novo obleko, zakai oreišrria ie bila vsa razcapana od boia. Minilo te še uekai dni Canestanv se ie čutil svežetra ‘n čtleva kakor nred svoio slavno bitko: telovadil le z nasla-niačl in delal dotee marše iz kota v kot. Misel na svobodo te postaiala čedaHe »lasneiša In nestmnelša. Začel ie drviati od negotovosti. Dama s črno krinko »a vendar ni imela Dočemn zadrževati v ietni-štvu! Zakai bi mu bila drueače stre-vla tako požrtvovalno? Kai se '.rod:? Kdo te neznanka? Kam so »a vtek-m.li? Čemu ea zadržuieio tu? Vitez te natnrei siril v Belfecorla. kadar n.u ie prinašal obed. In ker Nuhiiec ni zinil besedice mu ie nekoč zaoro-z‘l da »a zadavi, odere na meh in mu odreže ušesa. Po nieeovctn odhodu le storil trden sklen da skoči ort nrvem nrihodniem obisku na črnca ter mu zavite vrat. nato na noide tebi n!č meni nič do svoiih opravkih Toda Nubilec od tisteva h!na ni stonil več v niecovo sobo! Canestanv ie osunn:l. ko ie nrišla spet ura obeda namesto da hi črnec odnrl vrata, mu ie ondal ied in Di-?ačo skozi mallmo lino ki ie dotlel nit? ni bil opazil. In ko te poizkusit zvrabiti sv otepa iečaria skozi to odprtino se mu te zaloputnila nred nosem! Natedel se ie in nan:l. srdito, kakor h* nožteal svote. neznane sovražnike: tako nokrenčan se te lotil vrat da bt »ih razbl. ali ves nie»ov trud in nanor te ostal zaman. (Dalj# prih.) Machiavellijev »V LA DAR« J* fežel Naročit« ga takoj pri Zvezal flrt. Sprejemu Jo se naročila sa man)# t Unr r,uol«>H»titg«. Drra twi* U«» se dostavijo mi dom. VAVfcTtllU Trgovina a drvmi. Akacijeva cesta 10, tramvajska postaja Sv. Petre cerkev, okroglo 380 oralov aI Mestna občina Stov. Bistrica razpisuje mesto za I eafe n posestvo i v• | j. • I »V ■ tostoo ribarako O UCII1Sl(CSf3. iŽI 1 tl 1 ti Sl • stvari, čevljarskih potre j v bližini Slovenj- C_5 »" I a fai lovsko pravico grndca pa brn stanovanjske bile .ter enonadstropna trgovska bi A« v činfikem uradu Slovenj*?) adeo sto na prodaj ca ugodno ceno vadi preselitve v Nemške Avstrijo. Pojasnila daje IVAN SCHDLLKR, 9 Slovenjgradec. 3083 Dospela je veliko poš.ijnttv ra/.n ih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinČic za revije, zapon, toaletnih potrebščin n orodja itd. — Za obilen obisk se priporoča tvrdka Pismene kotkovane proSnJe je vložiti pri podpisanem oh- 1AC DFIFI SKf I Hihliana Sv Pufra način 7 em uradu do 10, decembra J920. JUO. L>l!DI|ailBf »V. rara nasip t. Občinski urad Slov. Bistrica dne 30. novembra 1920. Hatzova ulica 15 |~ Knpl ae staliva o lira njena preporuča nabavit beletrističkih 1 znanstvenih knjiga svih jezika. Vanjsko naručbe obavljaju se brzo i točno. Svakovrsine božične, novogo- te telesna »tla »iflit«|Hs te tcht- , , . islee. Ponndba pot) .Ceno* ne aamfao dttne kao i ine I špedicijo Al. Matelič, Usbjjana, Kon- gmai trg & 2048 Speci alna trgovina perila HED ŠARC, Šelerburpv8 u’ica 5 priporoča za Miklavža in bi žična darila svojo begi to Izbiro volnenih čepic, ovratnih Šerp viklerjevj jopic, spodnjih kril itd. s kpeeerijskiai te galanterijskim bla-1 po izdatno nizkih cenah. 2048 pom ter manofaktuio, da'Je registrirna MehanKno delavnico odprl K. Lindtner Florjanska ulic«ite*. 11. Postrelba tožna to soUitoal Postroftba telsa ta settdnat razglednice Ved v^tesof X« aubfh nadalje svakovrotnog papira kao Kftl/rkirill Ht*!? 1 t papira za Mampatl nud|a na UllliUVlil 2 Veliko i na malo a uz povoljna frant0 Ljubljana se odda tak®’ B djeno Naročila se sprejemajo Akacijev* Jeftho. jngoss« ven. fcnjtians cesta 10, trgovina z drvmi, Tram- J. Herejk n Zagrebu lin t sova ulica 1«. | PrlpOTOtiaiaO kot bij* JoSiUavnikar» Kolodvorska ol. 26. (Vbod skozi Vežo.) na j s urarska razpre da ja radi opustitve trgovin«. Naznanjam slavnemu občinstvu in urarjem, da se vrii dne 7 decembra ob 9 vri zjutraj javna nroolovoijna dražbe rasnega urarskega blaga: ure, nbani, verižice, medsltonl, a«p* atnice, prstani, velika zaloga parnitnr za urarje. Lepa prilika sa nakup in božična in novoletna dari'a. Dražba se vrti v trgovini Gosposvetska prej Marije Teresije cesta 7 pri IPtrol litrbHrdtj nrurln, Ljubljaini, i«p!«t»Oil ino d« Ilc« orlelnalit« A Sl,. ... ■ j ^ n ovf icrnnim *ao I inozemnim novi- oljnate slike vama obavtja br/o I točno t« na n#j- povoljnlje vvjete I pa llSlI-iBEKllKBrtlSSf3SB8 k2K6l8fj]8 BPlIi viCi« J Herojk u Zagrebu ■" Jk* ""eta*OT f® „ r- izredno nizkih cenah v trgovini Hatnva aliea 10. nmetoin Za molok vne in po boleani oalabot« ja __ _ Vdiuo sredstvo, sdravnižko priporočena j 1 g Dl811 ,Jadranska kapljica4, Zagreb, Duga ulica kri te moč tvoreče dalmatinsko vino. Prva Ja 90 ni o v. tvorni« Glavna zaloga : [«" okvlrlov. - Volil« zalog« JI um IMOS. Mb n Sa. 3.1 Gospodje! Naročajte moško perilo edinole v tvornicl perila M. Aleiovec, Uubljana, Cankarjevo nabrežje Stev. 1. «4 f.BRUHAT ••tam |R 1 ' UUBLJANA 9 s 0 S 1 . Manufaktura in tkanine. m s m 9 B S S t s ! Mestni trg 25. (t *-* ’j= POZORI V Macchlavelii: Vladar« Poslovenil Abdltuz cena broš. ... 20 K vez. ...... 25 » A. S. Puškin: preložil Dr. VI. Borttnik cena broš. ... 10 K t niooAi** jiHRinii lita'* cena broš. ... 25 K vez. ,..........30 „ Dobe se v upravi JUGOSLAVIJE". Liubljana, Marijin trg 1. vanilin sladkor pecilni prašek iaj UHU-Htki lal Ljubljana. Telefon la ersrb. 405. F. ŠIBENIK, trgovec Gosposka ulica 16. 1586 Ne zamudite prilike si ogledati, nbvo urejeno manufakturno in modno trgovino Dragotin Sirec Celje Cankarjeva ulica 6t. 4, (zraven davkarije.) Slavnemu občinstvo in trgovcem vljudno naznanjam, da sem otvoril popolnoma novo tre,jedo trgovino s mannfakturutei in modnim blagom. , , ; Založil sem isto s ogromno množino krasno sort. inozemskega bla^a, po čudovito nizk b cenah. Za naklonjenost se cenjenim odjemalcem priporočam, sa-got&vijkjoč prijazno in solidno postrežbo z odličnim spoštovanjem Dragotin S reč. Cosulich-Lirte TRST—AMERIKA, N«W-York - Bu* nos-Hyr«s- 1463 Rio bi ianelio, - Santos — Mcitfevid«©. Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov sa j otnlkc iz Slovenije edinole rrh S mon Kinrtec, Li«hi:ana, Kolodvorska ul. 26. Mjl Vedn~» novosti l Konkurenčna cenel liitt \mmbil Poli i udelnje z pet priznano najboljša usnjata sehitna Jermena za'vsakovrstne stroje in pogone kože za prevleko mobiiij ipeeijalnega stroja te najokoanejiib vzorcev. Obrtna banka ¥ Li^bllani Kongresni trs štev. 4. Telefon S!eu. SOS. **««• P»I*- urada SHS ia*0Sr Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča dela kar naikalantneje. Obrestuje Vloge im tekoči račun s = od’ dne vloge do dne dviga. Ustanovljena leta 1831. OBČNA ZAVAROVALNICA iBMU9«..ummlASol 4? 4% mm <.<.«» Sl E 2 «0 Vrcf llV ' 1312 Ustanovljena leta 1831 ■„ (Asskurastonl Generali m Trstu) .Ai41.. Generalni zss!©f& SIOv«wllo v llu^ijanl, Marijin trn-Sv. Patfa cesta S vJ^J^^jenje »h mmm, fmm, za doto mmm jlska »Učitelbk* tiskarna* v. Ljobljan' isrcdulii Aa:o» Pc?'-1!.