Pof tnfna plačana'v golovfnf Cena 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 86 Maribor, torek, 16. avgusta 1927 »JUTRA« Izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova uliefc It, t •»Europa" in »Bremen** ponesrečila Nemški letalci so se na poletu v Ameriko morali radi viharja na Angieškm predčasno vrniti v Dessau — „Europa“ razbita čeprav so ameriške vremenske po5 staje v soboto sporočile, da vlada ob atT1eriški obali zelo slabo vreme, so Nemci kljub temu v Dessau startali za Polet čez Atlantsko morje v Ameriko. Prvi se je dvignil ob 18.22 v Dessau »Bremen« s pilotoma Kochlom in Loo-seom kr spremljevalcem Hiinenfel-aom. Štiri minute kasneje je poletela Se »Europa« s pilotoma Risticzem in tdzardom ter_ novinarjem Knicker-bockerjem. Vsako letalo je tehtalo 3800 kilogramov in je imelo 2100 kilogramov bencina in 85 kilogramov olja. ^mer poleta je šla preko Hannovra, •Anglije in Škotske čez morje. Še pred obema letaloma, ob 17.45, se je dvignil spremljevalni veliki Junkersov ae-roplan »G 31«. ki je nosil do Anglije zaloge hrane, posebno biskvita, čokolade, čaja in vode. Razpoloženje letalcev je bilo odlično, vremenske prilike v Nemčiji izvrstne. Pri vzletišču r. bila zbrana velika množica ljudstva, je prirejala pilotom navdušene ovacije. taVnirern^H* *n »Evropa« sta krenila' lievaini™ ?apac*u. Ob 19.16 je sprem-žično da ^n°PK°v 31* ^avil brez' schweig in v°7pu H Prcleteli Braun Hanovra proti SiK^™^ in Rotter^momnJenrter AreTn°m drugi strani težka nevihta rK1'30 na ie zato krenil proti jugu! do&m*"1«* »Europa« proti severu, da bi nJeiL a srednjo Anglijo in Orknejskeotoke! Zrakoplovi so leteli z brzino 180—220 km na uro nad Severnim morjem. Približno čez pol ure, odkar je plu* la »Europa« nad Severnim morjem, je pilot Risticz ugotovil, da motor ne funkcijonira. Zato se je takoj obrnil, krožil nekaj časa nad letališčem v Bre menu in se v soboto ob 21.55 spustil na tla. Ker je bila teža bencina in olja zelo velika, si je letalo pri spuščanju zlomilo eno krilo in propeler. Letalo samo je popolnoma neporabno, piloti pa so ostali k sreči nepoškodovani. Tak je bil tragičen konec »Europe«, ki se je pred dnevi vzdržala nepretrgoma nad 51 ur v zraku. Risticz je, čim je pristal v Bremenu, izjavil, da je že nad Magdeburgom izgubil zvezo z »Bremenom«, ki so ga v soboto ponoči opazili nad Anglijo. Njegovim pilotom se ni niti sanjalo, kakšna usoda je doletela »Europo«. V nedeljo so opazili letalo »Bremen« nad Kingsto\vnom, 5 milj jugovzhodno od Dublina na Irskem, potem pa so za njim izgubili vsako sled. Šele kasneje je došlo poročilo, da tudi »Bremen« ni imel sreče. Vsled velikega neurja na Angleškem se je moral obrniti in se vrniti v Dessau odkoder je odletel. Prvi poizkus nemških letalev, da bi premagali Atlantski ocean, se je torej popolnoma ponesrečil. Nedvomno bi Nemce, da se niso pravočasno vrnili, zadela ista usoda kakor Francoza Nungesserja in Collija. ki sta prva poizkušala poleteti iz Evrope v Ameriko. ©sem volilnih Skrinjic v Mariboru Vlagane kandidatnih list zaključeno Rok za vlaganje kandidatnih list je potekel danes ob dveh popoldne. Zadnje dni so se še potrudili kandidati treh skupin. V soboto popoldne se je po Ivanu Glogovšku, peku iz Artič, Henriku Felserju, šoferju iz Krčevine in Alojziju Orizku, delavcu iz Ma r£°nt predstavil nekak »Republikan-rH x ’ J0 z velikim trudom z 2.1'1!*0 spisal kandidatne liste, okoliče * S° ve^*noma ‘z brežiške s svoioTp^0^001* JC Prišel Zagorski sam, kand^t-0^1^0 listo«. »Nosi« jo ribora in okv;i-S0 Pa večinoma iz Ma-Laslo Kraičič daleč ic edini kandidira za sr£ a’k>5r iz Zagreba, ki Dolnja Lendava ^Urska Sobota in Lista JSDS (Bertw sko-kmetskega rem?hi^Cev^ in Dc,av ka, t. zv. detaHsPtovlk?Ask?P '»■>-skupina) je sestavljena tako 1 • va Nosilec liste: Vinko , učitelj v Mežici. M6dcnidorfer, Sreza Brežice in Ljutomer: jaknh Zorga strojevodja, Ljubljana; nam franc Wetsbacher, zidar, Celje — c za Konjice in Šmarje: Ivan Biziaif £evl.iar, Celje: nam.: Fngelbert Wcim’ Jerger, stekIari Sv. Križ. - SreJn Maribor levi in desni breg: Andrej Čandek, žel., Maribor; nam.: Ignac I ersek, del. Guštanj. — Sreza Gornji .fad Celje: Alojz Leskovšek, taj-S*'n e,ie; nam-: Ivan Nemec, kovač, il' e,cl pri Preboldu. — Sreza Mur-t l0ta in Bolnja Lendava: dr. Milan Lemež. odvetnik, Ljubljana; namestnik: Albin Hrast, kmet. Stična. — va» 1 fevalje in Laško: Drago Gustinčič. mg., Ljubljana; nam.: Fran r encelj. kovač, Trbovlje. — Sreza 1 tuj in Ormož: Marcel Zorga, stroje” vodja, Ljubljana; nam.: Štefan Lah, p 'r«0- ‘ Srez Slov. Gradec: Pevec Miroslav, rudar, Velenje; nam.: Josip I olanc, rudar, Velenje. Lista brežiškega »bloka« je bila zavrnjena, lista Moderndorferja je dobila številko 7, lista Zagorskega pa 8. Vrsta list in Skrinjic v mariborsko-ccljskcm volilnem okrožju je torej sledeča: L SLS (nosilec dr. Korošec), 2. Radič, 3. Zadružna slovenska gospodarska lista (dr. Pivko), 4. Ncmci (dr. Miihleisen), 5. radikali (dr. Ravnik), 6. SSJ (Petejan), 7. DKRB (Mo-derndorfer), 8. Zagorski. Kandidatska poplava torej pada. Pri parlamentarnih volitvah leta 1920. ie bilo 7. leta 1923—10, leta 1925—14 (P sedaj je 8 volilnih Skrinjic na voliščih mariborskega volilnega okrožja. Sokolski BsrasisiSs v prleški Ob krasni udeležbi Sokolov iz Slovenije in Hrvatske ]e bil v nedeljo otvorfen ponosni Sokolski dom v L:utomeru Ljutomer, 16. avgusta. Napredna prestolica Prlekije in Slovenskih goric, Ljutomer, je imela v soboto in nedeljo svoj veliki dan. Bil je to praznik, ko so privreli iz vseh krajev Slovenije in tudi iz bližnje Hrvatske Sokoli in ostala napredna društva čestitat ljutomerskemu Sokolu ob priliki otvoritve novega Sokolskega doma, središča nacijonalne in demo* kratične vzgoje naroda. Prihod in sprejem gostov. Narava je tik pred sokolskim praznikom izmila prašne ceste, namočila presuho zemljo in ohladila soparno o-zračje, tako da so se blesketale, kakor pomlajene Slovenske gorice v večernem solncu, ko so prihajali v soboto z vlaki in vozovi prvi gostje v Ljutomer. Pri prihodu vlakov so pozdravljali možnarji došle deputacije in občinstvo, katero je sprejemal in pozdravljal splošno priljubljeni župan mesta Ljutomer, predsednik pripravljalnega odbora dr. S t o j a n. Na kolodvoru prvi slavolok z napisom: Zdravo! mestne ulice vse v trobojnicah. Ker so bili hoteli prenapolnjeni, so sprejemali prijazni meščani tu.ice na zasebna prenočišča. Gostje so odšli po kratkem oddihu v posameznih sku* pinah v Sokolski dom, da si ogledajo novo ponosno stavbo najmlajšega mesta naše oblasti. Ko se je stemnilo, se je razvila izpred Sokolskega doma lepa povorka v mesto. Na čelu mestna godba, ki je marljivo svirala pod vodstvom neumornega vodje g. Z a c h e r 1 a, nato domači in tuji Sokoli, člani, članice, naraščaj, zastopniki društev itd. Občinstvo je viharno pozdravljalo in klicalo Sokolom »Zdravo!« po vseh ulicah. Ze v soboto zvečer se je videlo jasno, kako živi vse mesto isto dušo s Sokoli. V dvorani doma je sledila akademija s pestrim sporedom. Zlasti navdušeno je bil pozdravljen na odru pesnik Cvetko G o 1 a r. ki je recitiral svojo: Sokolskemu domu! Posebno lep značaj so dale sporedu akademije tudi naslednje točke: solo točka: Kla-rinet-klavir: g. Ali Mehmcd, prof. kon servatorija v Budimnešti in g. Ivo Ser šen, sopran čolo ga Elza Baukart in g. M- Zacherl. alt solo ga Vika Drvenik in koncertni komadi mestno rodbe ki io je vodil oba dneva osebno g. Zacherl. ter telov. mariborskih Sokolic na bradlji, ki so jim sledili tudi člani. V nedeljo so prispeli z vlaki še mnogi udeleženci. Opaziti je bilo posebno častno število Orjunašev v krojih. — Člani Jugosl. akad. društev so se spomnili svojega častnega člana rranca Miklošiča in mu položili pred spomenik venec s trobojnicami. Sokoli pa so počastili grobove v Ljuto* meru umrlih velikih sokolskih delavcev Joška Rajha in drugih. V Sršenovem gaju so se zbirali kmečki vozovi vsi nad vse okusno o-krašeni. Po tri ure daleč in več so prihajali kmetiski Sokoli in Sokolice v narodnih nošah na vozovih v Ljutomer. Veličasten sprevod. Ko so z dopoldanskim vlakom prispeli še zadnji udeleženci, zlasti iz Maribora, se je formiral sprevod, ki je krenil izpred Sokolskega doma skozi mestne ulice. Med pokanjem možnarjev, mahanjem meščanov z zastavicami iz oken in vzklikanjem pasantov Sokolstvu je prispela na čelu sprevoda v mesto sokolska konjiča z mariborskimi fanfarami. Sledila je mestna godba, šest sokolskih praporov iz Maribora, Celja, Središča, Ljutomera in nekaj naraščajskih, dalje veržejska garda s puškami, četa Orjune s štirimi prapori, sokolska godba iz Varaždina, Sokolice, Sokoli in naraščaj, — 50 — kmetiskih jahačev v narodni noši na iskrih konjih, vrsta kmetskih voz in civilno občinstvo. — Neizmerno lep vtis so napravili na goste vrli kmečki murskopoljski jahači in originalne skupine na vozovih. Pred Sokolskim domom. Ko se je sprevod povrnil pred Sokolski dom, se je izvršila slovesna o-tvoritev nove napredne trdnjave. Na stopnišču pred glavnim vhodom se je pojavil znani sokolski delavec in or* ganizator g. Avgust Lukačič, posta jenačelnik ljutomerski in predsednik gradbenega odseka za Sokolski dom. Pozdravil je imenoma vse delegacije in zlasti kmetsko ljudstvo ter izročil starosti g. Baukartu novo zgrajeno sokolsko zavetišče. Starosta je z lepimi besedami sprejel novo stavbo, nakar je prvi čestital Sokolu na uspehu domači župan dr. Stojan. V imenu mariborskega Sokola je prinesel pozdrave dr. K o v ač i č, v imenu jugoslovanskih Sokolov s Hrvat-skega pa je imel krasen pesniški govor dr. Svoboda iz Varaždina. Za Orjuno je spregovoril dr. Irgolič, za mariborsko Sokolsko župo dr. Š a-1 a m u n. Godba je zasvirala himno, veržejska garda ie izstrelila salvo in ob 12.30 so se odprla vrata v dom. Med sviranjem varaždinske sokolske godbe na galeriji se je dvorana napolnila do zadnjega kotička. Popoldanska telovadba, ki se je vršila na lepem telovadišču za novim j domom, je bi!?, vrlo lepo obiskana. — j Vsem udeležencem pa ostanejo lot-merški sokolski prazniki gotovo v nailepšem spominu. Naj živi. cvete in raste napredna metropola Prlekije! Bančni podravnatelj Kunej — umrl. Danes zjutraj je v Celju umrl po kratki jn težki bolezni splošno priljubljeni podravnatelj celjske podružnice Ljubljanske kreditne banke g. Anton Kunej v najlepši moški dobi 36. let. Iskreno sožalje vsem od težke izgube prizadetim. — Nesreča zdravnika pri izvrševanju poklica. Zdravnik iz Sv. Jurija ob Pesnici idr. Franjo f*eh. ki se je včeraj s ko* j lesom voz'l k nekemu bolniku, je pa' , del tako nesrečno, da si je zlomil de-jsno norr>. Prepeljali so ga v maribor* i sko bolnišnico. — , Čitajte Večernik! Stran 2. Martborstct V F C E K M K Jutra. VMarlboru, dne 16. Vin. 192?. Naše neodrešene pokrajine K italijanizaciji priimkov. Tržaški »Piccolo« je pisal na dolgo o vprašanju poitalijančevanja priimkov.^ Hudo mu je, da je bilo doslej vložemh tako malo prošenj. Pravi pa, da nihče noče biti prvi, da marsikak noče izpre meniti spoštovanega priimka svojega očeta, nekateri niso pri volji, da bi izpremenili svoj priimek, pod katerim je znana njihova tvrdka. Preveč^ pomislekov. Tržaška komisija si včasih beli glavo, kaj naj stori s kakim barbarskim priimkom, ki sc ji zdi posebno neroden- Tako ni vedela, kaj naj počne z priimkom »Andlovitz < in meni, da bi bil poitalijančen najboljše z »Andlovi«. Na prefekturi je uradnica, ki se piše »Poselil«. Kaj je to, kako pretvoriti po italijanski ta priimek? Na pomoč je prišla razglednica, ki jo je pisal prefekturni uslužbenec, Napo-litan, z dopusta in jo naslovil na gospodično »Pešce« (riba). Dr. Pulgher je hotel postati latinski »Pulcher« ali komisija ga ni hotela pretvoriti v »Puleri«, kakor da bi ne bil za priimek Pulcher dovolj čeden človek. Dr. Pulgher se je pravdal s komisijo in zmagal ter sedaj ponosno po Trstu koraka kot »Pulcher«. Poštno poslopje potrebuje Gorica. Prostori, kjer so še vedno nastanjeni poštni uradi, so pretesni, pomanjkljivi, redna in točna služba je nemogoča, uradniki so pravi mučeniki, nezdravo je bivanje v starem, razpadajočem poslopju. Tako piše fašistično glasilo, ki hoče imeti v Gorici novo poštno palačo v središču mesta, dasiravno dobro ve, da ga še dolgo ne bo. Ker je potreba nujna in vse prebivalstvo .godrnja, se je zavzel za stvar tudi fa- Mariborski in dnemi drobi * v % Au? šistični list, češ, glejte: mi fašisti se brigamo za vse! Res je, da v vsako reč vtaknejo svoj nog, ali mislijo vedno le nase. Fašistična organizacija potrebuje za svoje življenje ogromno denarja. Zato ga pa ni za nujne splošne potrebe in tako ga ne bo tudi za poštno palačo v Gorici. Stekleničico živega srebra je izpila Marija Brajac na Reki iz strahu pred zaslišanjem v procesu proti nekemu bivšemu uradniku pri »Genio civile«. Prepeljali so jo takoj v bolnico in tam jo izprašujejo, zakaj se je hotela usmr titi. Raznovrstnega žita, pšenice, koruze, rži. ovsa in ječmena se je pride3 lalo v Julijski Benečiji 1925. leta 629-000 kvintalov, lani pa 836.120. Fašistični »II Popolo di Trieste« je vesel tega rezultata in omenja opras vičeno izreden trud našega kmetoval ca za povišano produkcijo žita. O tej stvari naj bi v deželnih fašističnih vod razmišljali malo globje in poslali naj bi rimski vladi poročilo, kako priden poljedelec je »drugorodec«. Tre-balo bi ga lepo podpirati in ravnati ž njim v vsakem oziru kot s kulturnim človekom. Znamenit ameriški rokoborec je Tržačan de Kuhacevich. Nastopa pod nseudoimenom De Kuk. Fašistični listi ga ne morejo prehvaliti in Tržačani vabijo Kuhačeviča, zvestega sina tržaškega mesta, naj se vrne domov, da si pribori ime prvega borca Italije. Na raznih poljih se udejstvujejo v korist Italije potujčeni »drugorodci«. Zato je treba hiteti z asimilacijo, da bodo Julijske potujcenci prednjačili v borbi za vedno večjo slavo Italije! Živahni prazniki Nedelja in praznik sta potekla v raz igranem razpoloženju. Ze v soboto po poldne so Mariborčani trumoma zapuščali mesto, da se oddahnejo v okoliških krajih, ki so oživeli in nalikovali na živahna letovišča. Pohorje je nosetilo rekordno število planincev. Ze v soboto sta bili Mariborska in Ruška koča prenapolnjeni. Nedeljski posetniki pa so se morali zadovoljiti s prenočišči na senu. Maribor ska koča in nje okolica dobiva vedno bolj obiležje mednarodnega letovišča. Razen Zagrebčanov in številnih Srbov jo stalno posečajo avstrijski go* stje, ter planinci drugih narodnosti. Minula dva dni je pasiralo 175 gostov, ki pa so morali nadaljevati pot, deloma pa se vrniti tudi v mesto. Na Ruški koči ni prazen niti kotiček, preko praznikov pa je bila tudi koča na Klopnem vrhu prenapolnjena. Treba bo misliti na povečanje sedanjih letoviških toriSč, kajti radi stalnih gostov, ki napolnijo vse prostore, so domači planinci v mnogem prikrajšani. Mnogo meščanov je s sobotnimi in nedeljskimi vlaki odhitelo na ljutomer ske sokolske slavnosti, o katerih poro čarno na drugem mestu. Znatnega obiska s strani Mariborčanov so bili deležni tudi Bistričani, ki so priredili v tamkajšnjem kopališču veliko veseli co, ki je nad vse dobro uspela, čeprav je nagajivo vreme že v soboto skalilo m shladilo Dravo. nl?s*u so se vršile tri prireditve. Največjo pozornost so vzbudile kozaške dirke na rezini, katere je posetilo obilo občinstva. Poštarji so priredili pri Gambrinu vrtno veselico. Delavsko kolesarsko društvo pa je imelo veliko slavje v -Unionu«. Tudi poslednji dve prireditvi sta bili dobro obiskani. Športniki, v kolikor niso od«li L S S» nr.i!n I,a .raC,v1 ™ tenis icrrišcih Maribora« in »Papida < kier le rdimvpl turnir za prvenstvo Novenne 'lop-cmefpo moštvo Maribora« pa ie gor tovajo v Celin Oba nre- f- «0 torpi ^nrih am ■ ••■•Ivi; m7„Hrilo j„ Rokovnjač Blaž in njegovi tovariši Zle posledice slabe tovarišije. Nedavno smo poročali o 141etnem organizatorju-vlomilcu Blažu Walder-ju, ki je izvršil v Mariboru in okolici okrog 15 drznih vlomov in tatvin v družbi mladih dečkov, ki so mu pri vseh zločinskih akcijah zvesto služili, Pri poslednjem vlomu, ki ga je izvršil v stanovanju svoje matere, je bil aretiran in izročen sodišču, kjer ostane v zaporih, dokler policija ne zaključi preiskave. Pričakovalo se je, da bodo njegovi sotrudniki iz strahu mirovali, toda včeraj je bil na Aleksandrovi cesti štev. 14 zopet izvršen vlom na pod strešje kjer so vlomilci pokradli razne predmete katerih vrednost še ni ugotovljena. Kmalu po vlomu so bili prijeti štirje storilci — vsi šoloobvezni dečki, ki so se klatili v družbi izprijenega Blaža, ki je pridno vodil svoje tovariše v kino, kjer so z veliko vnemo študirali drzne atrakcije in zločinske talente ameriških akrobatov. Razen tega jim je dajal iz lastnih izkušenj teoretski pouk in jih s praktičnimi vajami uvajal v skrivnosti vlomil' skih. tatinskih in drugih zločinskih tajnosti. Aretirana četvorica priznava tatvino in tudi nekatere druge vlome, ki so jih izvedli še pod vodstvom zloglasnega Blaža, ki je gotovo že danes popolnoma dozorel za izvedbo najdrznejšega zločina. Zanimivo je. da se je vseh pohodov udeleževal tudi neki lOletni dečko. Sreča, da je policiji uspelo tako hitro razkrinkati tolpo mladih zlikovcev, ki oi P1,;' - i ča- |5 tto t >rez ,zb,rc in okusa v mneniu dn koncu ? !ia ta način Pridobili vso ev-ka 1° kuIh,r0- Vslcd Prevelikega zt pvroSJi?1* *do,aria nazivai° mnogi P W Amcriko ~ Do,arijo- &i zSki ..je začel primerjati lica katkii, njc velikih svetovnih mest. V Primerjanja^ 'C zak*J njegove* Pariz je duh in okus. Po duhu in o-kusu se ravna prebivalstvo tega mesta tudi v najtežjih časih. Ko je Gambetta pozival dobrovoljce na obrambo, so ga vprašali, kaj bo, če se mu to ne Posreči. »Po vsem svetu bo pač lakota prišla v navado« je odvrnil. Ker so ga začudeno gledali je še dodal: »Ker bo lakota v Parizu moda«. Po Parizu se slava umetnikov raznese z neštetimi duhovitimi anekdotami, če pa v New-yorku koga proslavljajo, potem razla5 gajo, da je na dan. na uro, minuto in sekundo dobil toliko in toliko dolarjev. Amerika hira kulturno pod vlado dolarske aristokracije brez tradicije. Tiara in fes Egiptovski kralj Fua d I. je bil vsh vrst in lani je bil ustanovljen zo-tedeu dni gost italijanskega kralja, za Ključek njegovega bivanja v Rimu je Pa tvoril sprejem v Vatikanu. Kralj uvedel v Egiptu popolno versko toleranco. Po njegovi deželi delujejo svobodno katoliški redovniki vseli vrst in lani c bil ustanovljen zopet nov katoliški vikarijat v Suezu, lo vsem tem bi človek mislil, da je , ,f sprejemom pri Vatikanu vse j ,mu Pa ni bilo tako. V Kairi so pred kraljevim odhodom sestavili natančen program, vse so dobro premislil, a kakor je že slučaj pri tehtnem Premišljevanju, so le na nekaj malega, a prav važnega pozabili- Malo je manjkalo, da vslcd te pozabljivosti egiptovski kralj ni videl Vatikana od znotraj. K0 je bilo s papeškim komornikom že vse dogovorjeno glede sprejema in spremstva in je komornik vstal, da se zadnjič pokloni pred impozantno kraljevo postavo je naenkrat obvisel njegov pogled na — fesu. Komornik osupne, odreveni. — Kralj kot mohaniedanec se nc sme odkriti, papež s tino ali baretom na glavi pa nc sme nikogar nokritega sprejeti. — Kaj sedaj? Kralj ne more izdati zakona, da se lahko vsi Egipčani ob posebnih prilikah odkrijejo, \ atikan pa tudi nc more kršiti starodavnih ceremonij. Kralj, kakor je modern in toleranten, ni hotel IvU tete JC ° Yatikan napra~ Žrtve madžarskega režima V Budimpešti se je ustrelil bivši glavni in odgovorni urednik od Horthy jeve vlade prepovedanega lista »A Vi-lag« Emerih Purjesz- Iz izjav prijateljem in iz par pisem, ki jih je zapustil, je jasno, da je šel v smrt, ker ni mogel več živeti pod terorističnim režimom, ki zatira demokracijo in preganja vse resnično demokratične in pravico-ljubne ljudi. Na madžarski meji so zaprli voditelja madžarskih demokratskih republikancev Emeriha Beera. Beer je bil pred leti zaprt v Budimpešti in sicer v tako škandalozni luknji, da bi bil kmalu oslepel. Iz bolnišnice, kamor so ga končno le poslali, se mu je s pomočjo prijateljev posrečilo pobegniti. Bežal je v Pariz, kjer je ustanovil madžarsko sekcio Lige za človečanske pravice. Nedavno je pa prišel iz Pariza na Dunaj in se je javil pri madžarskem konzulatu. Menda je bil mnenja, da je doma teror že pojenjal. OdpeljaJ se je z Dunaja proti Madžarski s prvim vlakom in na prvi madžarski postaji so ga že čakali tnad žarski orožniki. Prijateljem, ki so ga na Dunaju svarili pred vrnitvijo, je dejal, da je treba rojakom, ki živijo pod diktaturo, pokazati, da ječa. ki muči telo, ni najstrašnejše. Menil je, da bo vse, kar bo še moral prestati, najboljša propaganda za demokracijo. i atvina voza in konja Voznik neke velike dunajske prekajevalnice je vozil blago svoje tvrdke od prodajalne do prodajalne. Ko stopi iz prve, kjer je blago oddal, mu pride nasproti neki človek s poročilom, da ga je tvrdka poslala, naj hitro zapelje v sosedno ulico štev- toliko in toliko, kjer bo od dr. Rosnerja prevzel neki paket za tvrdko. Voznik takoj požene ter se ustavi pred označeno hišo. Stopi v vežo, poišče portirja in vpraša po dr. Rosnerju. Portir mu objasni, da stanovalca tega imena sploh ni v hiši. Voznik nekaj časa razmišlja, potem pa stopi ven, kjer v veliko začudenje opazi, da ni ne voza, ne konja. Slepar je stopil za niim ter od-neljal voz, na katerem je bilo preko 500 kil mesa in klobas. Roparski napad z zastrupljenim šopkom Iz Solnograda poročajo o roparskem napadu, ki bi bil precej nenavaden celo za velikomestno raz-bojniško kroniko. V prodajalni nekega trgovca v Bischofshofnu so našli na tleh prodajalko v globoki nezavesti. Po dolgem obujanju k življenju si je prodajalka toliko opomogla, da je izpovedala, kako sta prišla v prodajalno dva moška, od katerih ji je eden pomolil pod nos večji šopek cvetlic. Še vsa začudena, kaj naj to pomeni, je zgubila zavest in se zgrudila na tla. Kaj pojneni, se je takoj videlo ob odprti in izropani blagajni. Prodajalka kaže vse znake zasfcrupljenja z vdihavanjem še neugotovljenega strupa ali strupenega plina. — Smrt slikarja Nikolaja Vadasza* V Parizu je umrl znani madžarski slikar Nikolaj Vadasz v 46. letu starosti na jetiki. Pokojni slikar je užival velik sloves kot portretist Med vojno je slikal vladarje in vojskovodje centralnih sil, po vojni se je pa naselil v Parizu, ki mu je postaj druga domovina. V Parizu se je proslavil kot risar in portretist žensk in ni nobenega modnega lista brez njegovih finih rizb in skic. Rimski muzej v Angleški banki. Kakor že znano so pri prekopavanju temelja za razširjenje glavne palače Angleške banke v Londonu naleteli na številne ostanke iz starorimske dobe. Sčasoma so starorimskih ostankov toliko izkopali, da bodo uredili v bančni palači poseben staro-rimski muzej. — Starorimski ostanki so vseh vrst, od orožja do najmanjših hišnih in kuhinj' skih predmetov je vse zastopano poleg velikega številnega lepotičja. Profesor Marton, ki urejuje muzej, noroča v nekem londonskem listu podrobno o posameznih predmetih, ki so prav dobro ohranjeni. Tako so n. pr. sandale iz leta 127 po Kristu, stare torei 1800 let, po mazanju z oljem tako mehke, da bi se dale nositi« Šport Prvo kolo za srednjeevropski cup Naša reprezentanta poražena. V nedeljo se je odigralo prvo kolo za srednje evropski cup, v katerem sta naša reprezentanta Hajduk in BSK podlegla. Hajduk je v boju z dunajskim Rapidom vzdržal le prvi polčas (1:1), v drugem polčasu pa je doživel nepričakovano katastrofo. V 45 minutah so Dunajčani v elegantnem stilu dosegli 7 golov in našega prvaka odpravili z 8:1. BSK je dosegel častnejši rezultat proti Hungariji. Podlegel je v razmerju 4:2. Sparta (Praga) je porazila Admiro (Dunaj) v razmerju 5:1 (1:0), tekma med praško Slavijo in budimpeštan-skim Ujpest pa se bo vršila v nedeljo v Budimpešti. Atletiki Celje: SK Maribor 5:4 (2:3). V nedeljo popoldne je gostovalo v Celju moštvo ISSK Maribora in kljub dobri igri podleglo Atletikom, ki so igrali z veliko srečo. Stalne premoči Maribor ni znal izkoristiti. Usodna pa je bila pregrupacija moštva v drugem polčasu. Odločilni gol rezultira iz autogoala, ki ga je zakrivil levi branilec. Vratar Maribora je imel izredno slab dan. Rezultat sicer ne odgovarja niti poteku niti močem nasprotnikov, dokazuje pa, da manjka napadu potrebna odločnost. Sodnik gosp. Ochs slab. Lawn-tennis turnir za prvenstvo Slovenije Včeraj je bil dokončan teniški turnir za prvenstvo Slovenije, ki se je tri dni odigraval na igriščih ISSK Maribora in »Rapida«. Dobri organizaciji prireditelja SK Maribora in ugodnemu vremenu se je zahvaliti, da je prireditev potekla v vzornem redu. Že prvi dan turnirja je bilo opazit) premoč mariborskih športnikov nad dosedanjimi prvaki iz Ljubljane. Zadnji dan turnirja pa so uspehi domačinov Ljubljančane popolnoma potisnili v ozadje. Uspelo jim je, da so z velikim drudom priborili eno tretje mesto. Izid tekmovanj je sledeči: Mešane dvojice: 1. Hitzl—Hitzl, 2. Schweighardt—Leyrer, 3. Ravnikar— Bleiweiss in Holzinger—Holzinger. Dame posamezno: 1. ga Schweig-hardt, 2. gdč. Hirtl, 3. gdč. Graselli. Gospodje posamezno: 1. Leyrer, 2. Hitzl, 3. Gasparin in dr. Blanke. Gospodje v dvoje: 1. dr. Blanke— Hitzl, 2. Holzinger—Halbert F., 3. Hal-bert W.—Riepach. Za pokal »Marburger Zeitung«. Po dosedanjih igrah, ki pa še niso končale je zasedba mest sledeča: 1. Hitzl, 2. Gasparin, 3. dr. Blanke. Zadnje igre, katerih se bo udeležil tudi lanskoletni zmagovalec g. Leyrer, pa se bodo odigrale dne 28. t. m. Po zaključnem turnirju se je vršil v hotelu »Meran« banket na čast odličnih gostov. V imenu prireditelja SK Maribora je pozdravil udeležence dr. Verstovšek in častital zmagovalcem, nakar je dr. Stamol razdelil dragocena darila. Po pozdravnih nagovorih pred sednikov ostalih klubov in drugih ofi-cijelnosti, se je vršila prijetna zabava. Otvoritev telefonskega prometa z Madžarsko. Med Slovenijo in Madžarsko je bil o tvoTjen telefonski promet, in sicer med Ljubljano in Budimpešto in N&gyka-nizso, med Mariborom in Budimpešto, Najrykani7,$o in Vasvarom, končno med Ptujem in Nagvkanfrso. Pristojbina za enoto navadnega pogovora od treh minut znaša v relacijah Ljubljana—Budim-nešta in Maribor—Budimpešta Din 39.60 '' relacijah Ljubljana—Nagykanizsa, Ma ribor—Nagykamzsa in Maribor—Vasvar Din 28.05, v relaciji Ptuj—Nagykanizsa pa Din 32.10. Pristojbina za pozivnico Je 1 tretina pristojbine za navaden pogovor. Sfran 3. Mar$orsfe~? VECERNTK 'Jufnt V M a r!£ or tt, cine 16. VITI. 1927 E. G. Brat: Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 85 In najeli so tri jinrikše, vozičke na dvoje visokih kolesih, ki jih. vozijo džini, do pasu goli Japonci bosih nog. In džini tečejo drug za drugim v najhujšem diru iz ulice v ulico ... dolgo ... neverjetno dolgo brez prestanka in odmora. Živi motorji so ti japonski vozači! Končno se ustavijo, plačajo po 12 sou in stopajo v kreber, mimo hišic, vrtov in ograj iz bambusa. Od povsod diši po rožah, a tiho je, nikjer žive duše. Hipoma obstoje pred velikim lesenim poslopjem brez oken, in Kangoru potrka na vrata. Skoraj takoj se odpro, na pragu pa se pojavita dve komični ženski, majhni, drobni, starikavi, a z ročicami in nožicami malih otrok. V trenotku ležita obe na obrazih, v trenotku sta zopet na nogah ter se klanjata in smehljata. In sezujeta vsem trem čevlje, jim obujeta vlaknate opanke ter jih med neprestanimi pokloni vedeta po stopnicah v prvo nadstropje. Povsod gladke, enobarvne rogozovine. vse čiste in snažne, brez gube in madeža. A stene bele, brez vsakršne slike ali dekoracije- Vstopijo v dvoranico, pokrito z lepo rogozo-vino, a brez vsakršnega pohištva. Stene so iz papirja, in ženski jih razmakneta, da se pojavi v daljavi hrib, po katerem mrgole luči v sveh bojah in velikostih. Zenski prineseta nato velike blazine iz črnega baržuna ter jih položita v krogu sredi dvoranice. »Večerjo!« je naročil Kangoru in počepnil na blazino. »In potem želimo videti in slišati kaj lepega.« Za papirnato steno se je slišalo mrmanje več glasov. Zenski sta klanjaje se odstopicali, Buteau je prisedel. »Presneto nerodno!« je dejal Jack in ogledoval blazino na tleh. »Na tleh sedi le majhen človek. Ako bi si mogel noge odviti ali če bi bil Turek z vrečastimi hlačami. • .« Tedaj se je oglasila za steno kitara, in zapela je ženska otožno pesem. Jack je stopil tja in gledal skozi špranjo, ki sta jo tvorila okvirja obeh stisnjenih sten. Večja družba Japoncev je sedela ondi v krogu v širokih kimonih z mahadravimi rokavi. Čisto kakor ženske. Črni lasje so se jim svetili od pomade, obrazi so jim bili bledi, široki, a tako slični, da bi jih ne razločil. V krogu so bile tri dame v svetlih svilenih kimonih z vezenimi zlatimi netopirji, rožami, metulji, zmaji, gosti črni lasje so jim bili ob straneh kakor prilepljeni, a vrhu glave nakupičeni v debelih zavojih, polnih cvetlic in dolgih igel. Vse tri so majhne, drobcene, nežne igračke. Sede; ena brenka, druga poje, tretja se smehlja in si pahlja. »Pst! Pst! Prihajajo« opozori Kanguru in Jack urno počene na svojo blazino. Tri služkinje prihajajo s pokloni in sladkim nasmehom ter prinašajo miniaturne štedilnike, v katerih tli oglje, in konvice s čajem. Štedilnike postavijo na tla in nanje postavijo konvice. Nato prinesejo krožničkov, skodelic, čašic in palčic, ki služijo namesto vilic, žlice in nože. In rib, rakov, teletine, kuretine, pa sočivja in sadja. Neprestano strežejo služkinje, neprestano se smehljajo ter se včasih Jacku, ki je neroden ter ne zna jesti s palčkami, zasmejejo glasno kakor grlice, nedolžno, otroško, a tudi koketno. Jack pa se loti le teletine in kuretine ter zahteva vino. Prineso ga, sladko je in opojno. Potem musme izginejo in pritečejo tri gejše-Tri mucke^ ki so res dobrikave, gladke in prožne krotkp mačice ter bi se menda rade pestovale. Kangoru in Buteau si posadita vsak svojo v naročje, le Jack ne ve, kaj bi počel s svojo. A ona ve. Pritiska se k njemu kakor nedolžen otrok, stika po njegovem obrazu, po njegovi obleki, se smehlja, gruli kakor grlica ali golobica ter mu naliva čašo in jo prinaša k njegovim ustom. Dražestna je, srčkano majcena in elegantna v svojem svilenem kimonu. In dobro diši. Krasne, goste^ trde črne JaseJma. A komično je našminkana. Lici stanji polni in čisto beli, a v sredi lic ima okrogel rdeč tolarusta so ji bujna in karminasto rdeča, a spodnja ustnica ji je celo pozlačena. Tudi grlo ima belo našminkano; toda tilnik ji je porasel z gostimi črnimi dlačicami, mehkimi kakor svila, zato tilnik ni pobeljen, nego kaže naravno rumenkasto polt. Mandelnaste temne, majhne, kakor dremotne oči zasenčujejo dolge resaste trepalnice. Krasna je za japonski oRus, Jacku pa se zdi le dražestna, originalna igračka. Iz širokih rokavcev ji gledajo drobne ročice, ki ne morejo mirovati niti trenotek in jih mora^Jack loviti neprestano. Nikakega poželenja ne občuti do te ženske, ki je kakor nerazvito otroče. Buteau pa se valja s svojo gejšico po preprogi in krohota. In Kangoru je pozabil na vse in se srčka s svojo cvetko kakor pastirček s pastirico na paši-In kmalu se dvigneta, vzameta vsak svoje dekle na roko ter ju odneseta. Sam ostane Jack s svojo mucko, ki že omaguje v ljubeznivostih in mu leže z glavico na prsi. Dolgo” časi se lepotica, iztegne roko in se igra s papirjem, ki je ostal na prostoru, na katerem se je šalil Buteau. In dvigne tisti papir, ga razgrne. Časopis je! Jack seže po njem: amerikanski dnevnik. Poboža ji ročico, vzame časopis in ostrmi. Chicagoški »Herald«! Zaboga, glas iz Pollyne domovine! Preleti borzna poročila, vzkrikne, se glasno zasmeje, objame gejšico in jo stiska, stiska in poljubi, na njen rumeni vrat ter vzklika: »Polly! Polly!« »Herald« poroča, da bakrovi papirji v svoji vrednosti naraščajo. Neznatno, a vztrajno! Vsak dan . . . senzacija! O, Hegan! O, Polly! Vsa srečna se je gejša oklenila Jacka. Toda Jack je vstal, vtaknil »Herald« v žep, izročil gejšici bankovec za sto rubljev in odšel. Hotel si je poiskati v luki hotel, da bi lahko nadziral prihajajoče parnike. Nasproti luke je našel angleški hotel »Tokio«. Najel je sobo in opolnoči je že trdno spal. In naslednje dni je čakal parnike in tujce, a Polly in Dodda ni bilo. Poiskal je Buteaua in mu vrnil »Herald«, tudi s Kangorom se je sestajal, in delali so izlete skupaj, toda v čajarne ni maral več. Gejše so mu bile zaprne.’ Vsaj tako je trdil. Že je minil teden in še drugi, a Jack je še vedno čakal Polly in Dodda. Postajal je nestrpen. Tu je opazil nekega popoldneva, ko je stopal baš mimo amerikanskega konzulata, da je pridrvela jinrikša in je stopil iz nje Bobby Dodd. »Oha!« si je dejal Jack,» tukaj sta in zdajle si gre izposlovat tiralnico za menoj ter legitimacijo, da me sme na japonskih tleh aretirati. Ne boš, bratec! Zdaj treba le zvedeti, kje je Polly, potem se odpeljemo počasi skupaj domov.« Čakal je, skrit za čajarno, kjer je stalo nekaj džinov s svojimi vozički. Dolgo ni bilo Dodda. Ko pa je prišel in stopil v jinrikšo, je skočil tudi Jack v svojo in velel džinu, naj vozi za prednico. Le toliko se je nalašč pomudil, da je bilo med vozičkoma dovolj razdalje. (Dalje prihodnjič.) Mati oglati, ki »lužijo v posredovalna In socljalne namena občinstva: vsaka beseda 30 p, najmanjil znesek Oln 5-— Stlali Ženitve, dopisovanje In ogla. si trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjši znesek Din 10'— Staronemško pohištvo po cen! prodam. Vprašati v gostilni pri »Zelenem vencu«, Danjkova ulica št. 10. 680 Električni prahožer (Staubsauger) z ali brez postrežbe Din 15 ali 10 na uro posojuje Kočevar, Cankarjeva 14. Telefon 401. 742 Električni aparat za znaženje poda z ali brez postrežbe Din 12 ali 7 na uro posojuje Kočevar, Cankarjeva 14. telefon 401. 743 Najugodneia prilika za, oddajo stanovanj, sob, lokalov, gostiln — prodaja hiš, posestev _ brezplačna prijava v posredovalnici »Mar-stan«, Maribor, Koroška c. 10. 760 Vafeijne za sladoled, vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov V. Bizjak in drng, Rog. Slatina. 369 DUNAJSKI VELESEJEM 4,—11. septembra 1927. POSEBNE PRIREDITVE: Belgijska razstava, italijanska razstava, japonska razstava. Tehnične novosti in iznajdbe. Velesejem hotelskih potrebščin. Reklamna razstava. Radio velesejem. Dunajski modni salon kožuhovine. nrnft S .,eln,sko ilk**nico In potnim listom P hnPn. HdK,?e,e v Avs,ril°! Madžarski vizum se bo pa dobil proti sejmaki legitimaciji ua meji. madž' “godnostl in popusti na jugoslovanskih. Jadranslti avst,rilskih železnicah, na Donavi ia ranskem morju kakor tudi zračnem prometu. Dn WleneVrm««.,t aiV* ,eimske '^»znlce (it Din 40) rlrk M««.«?.. . ,k,lenfles,l,scha,t Wien v«., Be- zlrk Mcsstplatz 1, kakor tudi v dobi lipjkeea ie« OstVr^Vh^ pojasnil nem uradu v Leipzigu V vwh Meisehaug HolnstraOe 16-18 in ..... a. kastnih za*iopstvih v Mniiooru: Pllljalka Ljubljanske kradltna banka, pral Jugosl. Transport d. d., Schankar & €©.» MalJska casta 1«. Tujska promatna svasa xa mariborsko oblast. 735 Frankenhausen (Nemčl)a) Ing. koIh la avto- in strojegradbo, elektrotehniko. 1’osebni oddelki za poljedel. stroje in zrakoplovno tehn. 0 sprejema vse vrste popravila brez izjeme ter izdeluje čevlje in pletene sandale po meri. Postrežba točna! 69B Cene nizke! iiiiiiiiiiiiiiiMiTiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiil) I 19 ■■ • 11 ©V ■ v*w a« ... a Volneni deleni od 18 Din napreji SliknO od 26 Din naprej itd. dakler trsja raloga se dobi pri 6» f. Trpin-u, Maribor, Glavni trg 17 -- - ' —-----—— .. m* Izdaja Konzorcij »Jutra« Na Novo! Na Novo! Na novo otvorjena trgovina Dletenin Ženko Hribar Celje, Stotnikov trg štev. 1 (pri farni cerkvi) priporoča cenj. veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice, športne telovnike vseh vrst I. t. d, po dnevni konkurenčni ceni. Postrežba prvovrstna! Na debelo I občinstvu svojo pleteno perilo, Na drobno! v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: F r a n B r o z o v I 4 v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., pred**«* v ta n k n DeteD y Mariboru.