227. številka.
V LiuDlfoni. v ponedeljek, l oktobra 1915.
XLVIII. lelo,
»Slovenski Narod* velja v Ljubljani
nz dom dostavljen:
cei o lelo naprej » • • • K 24*—
pol leta     m • . . •   . 12*—
četrt leta    m • • • •   • 6"-*-
na mesec   M • • • •  » 2*—
v upravništvu prejeman. celo leto naprej • # . • K 22"— pol leta     „     • • . •   . 11 — četrt leta    „ 5*50 na mesec   .     »'•-••« 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. C*c2ui*»ivo: Kaallova ulica $t. 5 (v pritličja levoj telefon iL 34.
Izhafa vsak dan sve čer Irviemšt nedelfe in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t (L, to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka vel]a 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
.Slovenski Narod* wot\m po polite
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej pol leta     „ M četrt leta   „ „ na mesec   m m
K 25-—
# 6*50 . 2-30
celo leto naprej      ♦ • - K 30-~< za Ameriko in vse droge dežele z celo leto naprej . • • . K 35.—
Vprašanjem glede Inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica aTI znamka* Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica it 5, telefon s 183*
liiani siiplja
KLAVERNI KONEC PRIPRAVLJE-NEGA VELIKEGA ITALIJANSKEGA NAPADA NA DOBERDOB. PRIPRAVE ZA ITALIJANSKO ERONTO.
Dunaj, 3. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo 3. oktobra:
Italijansko bojišče.
Včeraj pred zoro so se grupirali Italijani k velikemu napadu na se-verozapadni odsek Doberdobske visoke planote. Naša artiljerija je napadalne čete s svojim ognjem napadla ter jih večinoma razpršila. Tako se fe končalo sovražno podjetje z navalom enega bataljona ob cesti Zdrav-ščina-Sv. Martin. Ta naval in podoben proti opoldnevu izvršeni napad smo odbili. Ravnotako so se ponesrečili sovražnikovi poskusi prodirati vzhodno od Redipulja.
Izvestna kretanja za sovražnikovo fronto in živahni promet na be-nečanskih železnicah smo dobro opazili.
Na ostalih delih jugozapadne fronte se ni zgodilo ničesar posebnega.
Namestnik načelnika generalnega Štaba pl. H d f e r, fml.
PRI ROCEGNU SO SE ITALIJANI KLALI MED SEBOJ.
Dunaj, 2. oktobra.   (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Na tirolski fronti so se vršili včeraj v splošnem le topovski boji.
V okolici, vzhodno od Sepra - Cor-mella (severno od Roncegna) je bilo slišati v noči na 1. oktober živahno streljanje s pušk. Na naši strani se tega boja nobene čete niso udeležile.
V ozemlju Christailo smo zvečer na kratko zavrnili napad alpinskega oddelka na sedlo med Rauchkoffeiom in Schonleitenwand.
Enaka usoda je zadela na koro. ški fronti opetovane napade protf našim pozicijam na Malurchu in zapadno od Bombaschgrabna (severno Pontablja).
V Primorju je bojevanje v prostoru  severno   Tolmina pojenjalo.
Včeraj zvečer pričeti italijanski napad na tolminsko mostišče se je razbil v našem ognju.
Namestnik načelnika generalnega štaba rM. li 6 f e r, fml.
Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA.
Iz dopisa poročevalca »Novin« iz vojnoporočevalskega stana dne 2. oktobra:
Ob času potovanja po soškem bojišču se je moglo izvedeti iz verodostojnega vira, da je zdravstveno stanje italijanske armade jako slabo. V okolici Tržiča je bilo več slučajev kolere in bolezen se širi v deželo, italijansko vojno vodstvo ne more storiti nič proti tej grozni bolezni. — Italijanski vjetniki pravijo, da v italijanski armadi primanjkuje častni-kov;ker jih je največ mrtvih ali ranjenih, mnogi pa so bolni. Pri raznih bataljonih ni niti enega aktivnega častnika. — Kar Italijanom ni uspelo s pehoto in topovi, to hočejo doseči sedaj potom dela svojih saper-jev, ali naše čete in naši topovi uničujejo tudi to delo. — Pri italijanskih vjetnikih so se dobila pisma, iz katera sledi, da je v Italiji velika draginja, zlasti v Neaplju. — Kako je naš položaj sijajen, dokazuje dejstvo, da na soškem bojišču stoji neka brigada, ki v mesecu septembru ni izgubila niti enega moža. — Gorica je jako blizu naših postojank, pa se je vendar v njo vrnilo 6000 prebivalcev, ki so bili odšli začetkom vojne. To govori mnogo jasneje nego vsa Cadornova poročila.
Italijanska ofenziva.'
Kakor poročajo švicarski listi, se delajo priprave na vsem italijanskem bojišču za novo ofenzivo, soglasno po dogovoru med Cadorno in Joffrejem.
BOJI NA KOROŠKI FRONTI. Boji pri Bovcu in na Vršiču.
Dunaj, 3. oktobra. (Kor. urad.) Iz
vojnoporočevalskega stana:
Vrsta večjih in manjših akcij sovražnika v zadnjem čau proti koroški meji, zlasti pa proti bovški kotlini, se je skončala povsodi s težkimi neuspehi Italijanov.Na karnskem gre-
LISTEK.
Odvetnikna skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
Terence O' Neil se je vsedel, kakor bi ga bil pogovor izmučil do onemoglosti in se zamislil. Če bi bil Hugh hotel odstraniti črepinje, o katerih je vendar kot pravnik natančno vedel, kako izdaten dokaz bodo za njegovo krivdo, bi bil to lahko storil. Ali je mar imel namen, provzročiti, da bi policija našla prav pri njem te črepinje ali šele po njegovem odpo-tovanju? Sto in sto misli je bliskoma begalo O' Neilu po glavi, a najnovejši sum, da je Thesiger črepinje z določnim namenom pustil v peči, se ga je najbolj prijel.
»No, Terence, prijatelj, le pojdi mimo domov in pozabi to nadležno stvar.« S temi besedami je Hugh prebudil O' Neila iz njegovih premišljevanj. »Pozabi, vsaj za toliko časa, da pride do glavne obravnave. Če me boš takrat hotel imenoma kot za-stopnik Downeya zagovarjati, ti bom od srca hvaležen. Lepše je vendarle, če ima človek zasebnega za-
govornika, ne oblastveno določenega in morda se ti tudi posreči, da bom obsojen samo zaradi uboja in ne kar zaradi umora. Ker ni niti sence dokaza, da sem jaz imel kak vzrok, spraviti starega Feliksa v večnost, in ker tudi kokain ni brezpogojno smrt provzrocajoč strup, se že da doseči, da bom umora oproščen in obsojen samo zaradi uboja.«
»Thesiger!« je kar prestrašen zaklical Ot Neil. »Kako je le mogoče, da si zmožen govoriti in misliti o toli resni stvari tako hladno in še nekako porogljivo. Ti vendar sam najbolje veš, da nisi storil hudodelstva, katerega si obdolžen, in če je že tvoja roka dala nesrečnemu Feliksu strup — a jaz še tega ne verjamem — izmislila si je to lady Boldonova in te zapeljala v to dejanje.«
Spet je Hugh Theisiger lahko zardel in na sicer gladkem čelu njegovem so se naredile gube.
»Jaz nisem kriv, da bo ime la-dy Boldonove zapleteno v to stvar,« se je razburjal O' Neil, a ločiti od te stvari lady Boldonove ni mogoče. Slišal sem ...«
»No?«
»Slišal sem,« je šepetaje nadaljeval O' Neil, »da izvrši policija ali še' nocoj, ali pa jutri zjutraj pri lady Boldonovi hišno preiskava«
benu so naše čete izjurišale dne 14. septembra po dolgotrajni artiljerijski pripravi in trdovratnem pehotnem boju sovražne pozicije na Findenig-koflu in C. V. di Puartis in pri tem so vjele 3 italijanske oficirje in 119 mož. Sovražne izgube se cenijo na 100 mrtvih in 300 ranjenih, lastne izgube znašajo samo 38 mrtvih (1 oficir), 129 ranjenih (2 oficirja). Vple-nilo se je polno municije, pušk itd. — Sosednje čete so dne 14. septembra z močno artiljerijsko podporo mnogo stori!e,da je bil uspeh popolen.Po tem boju, v katerem smo zmagali mi, se je omejil sovražnik na priložnostno obstreljevanje grebena vrha, ki ga je izgubil.
Čeprav je bil sovražnik že dne 12. in 13. septembra pri Bovcu opetovano odbit, je vendar nas napadel dne 14. septembra in nastopna dva dneva z uporabo največje siie ponovno v istem prostoru, ali nikjer se mu ni posrečilo, da bi predrl.
Dne 16. septembra popoldne je začel sovražnik, ko si je preskrbe! velika ojačenja, prodirati proti našim pozicijam, dospel pa je samo do 600 korakov pred žično oviro. Dne 17. septembra dopoldne je izvršil napad z več črtami zaporedoma, ali samo na enem mestu se je približal napad do 100 korakov, ko je poprej prvo črto, ki je bežala nazaj, naslednja druga zopet spravila naprej. Dne 18. septembra je precizni ogenj havbic Italijane na sploh prisilil k begu. Dne 16. septembra so napadli Italijani na južnih obronkih Rombona, ali bili so odbiti z našim ljutim artiljerijskim ognjem in so nam pustili enega oficirja in 30 mož. Dne 17. septembra zvečer je začel napadati po intenzivni artiljerijski pripravi samo en bataljon, ali bil je gladko odbit. Dne 18. septembra ob pol 5. zjutraj je pod-vzel sovražnik z močnimi sovražnimi silami skrajno trdovratne napade, pri katerih je ostalo v naših rokah 392 mož in 3 oficirji potem, ko so bili zavrnjeni vsi napadi. Italijanski vjetniki so izpovedali, da so bile izgube tako znatne, da so bile še tri stotnije izmučene in pripravljene, da e vdajo. Premirje, za katero so prosili s klici in s tablami iz svojih kritij, da pokopljejo mrtve in spravijo ranjence, smo odklonili. Izgube naših vrlih borilcev v teh bojih znašajo 10 mrtvih in 30 ranjenih.
V ozemlju Vršiča so podvzeli zvečer dne 13. septembra mali oddelki drzen napad na neko stotnijo, ki se
je bila vstalila na severnem obronku Vrat; 1 oficir in 27 vjetih alpincev je plačalo to podjetje, ostanek je zbežal v skalovje. Obenem so razstrelili naši infanterijski pijonirji istih čet neki nadležni, blizu naših pozicij izpostavljeni italijanski oddelek. Deset alpincev in 30 pušk je ostalo kot plen v rokah drznih napadalcev. Vjetniki pravijo, da je bil preprečen s tem napad alpincev, ki bi se bil imel izvršiti pod zaščito izpostavljenih oddelkov.
Dne 14. septembra in nastopne dneve je divjal na Vršiču ljut boj, v katerem je ovražnik, ki je bil razlju-čen in skrajno trdovraten, uporabljal vsa bojna sedstva, kar se jih je mogoče izmisliti, da bi premagal hrabre »može na Vršiču«. Neštevilno itali-jankih trupel pred lastnimi ovirami spričuje najbolje italijanske izgube in hrabrost naših čet.
Javorček in Golubar planina sta bila tudi posuta od sovražne artiljerije s pravo točo, ali tudi tam sovražnik ni dosegel niti najmanjšega uspeha. Naše vrle čete s svojim hrabrim generalom na čelu, so vzdržale junaško kot neomajen zid vsa obstrelje-
vanja.
»Benedetto Brin«.
Lugano, 2. oktobra. Glede eksplozije na vojni ladji »Benedetto Brin« javlja »Corriere d* Italia«: Kontreadmiral Rubin se je bil pravkar povrnil od posvetovanja z drugimi višjimi zapovedniki in je bil zbral štabne oficirje ladje »Benedetto Brin« na raport, ko je nastala tik pod prostorom, kjer se je vršil raport, v municijskem skladišču eksplozija.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 1. oktobra.   (Kor. urad.)
Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Poročilo italijanskega generalnega štaba od 29. septembra:
V tolminskem oddelku je skušal sovražnik z vedno večje bližine na planoti Sv. Marije v noči od 28. na 29. september izvršiti dva presenetljiva napada na naše postojanke, toda bil je obakrat odbit. Včeraj so naši gorski oddelki na razrastkih Krna, ki se znižujejo proti Tolminu, napadli sovražnikove postojanke ter se jim je posrečilo, da so vrgli sovražnika na nekaterih mestih nazaj ter mu vzeli 60 vjetnikov in 2 strojni puški. — V Soči smo zajeli troje plavajočih min, ki jih Avstrijci še vedno spuščajo z
namenom, da bi poškodovali naše mostove.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Ravnatelj palatinskih izkopin, profesor Bone, ki se je vrnil s planinske fronte, priobčuje v listih jako ginljiv oklic na prebivalstvo, naj poskrbi za čete, ki se bore v gorovju, belo volneno obleko, da jih ne bo videti v snegu.
»Stampa« poroča: Imenovanju Corsija za mornariškega ministra bo sledilo poverjenje posebne misije admiralu Cutinelliju. Salandra upa, da imenovanje teh dveh mož bo mornarici mnogo koristilo.
Lugano, 2. oktobra. Italija je zaprla privatno brzojavno zvezo s 'Švico.
Ministrski svet v Rimu.
Lugano, 2. oktobra. Včeraj se je posvetoval Salandra 5 ur s Sonni-nom, Carcanom, vojaškimi ministri in z generalom Porrom, ki je došel iz glavnega stana. V časopisju je cenzura zatrla vsako poročilo o tej konferenci. Posvetovali so se brez dvoma! o nasprotju med Cadorno in vlado v vprašanju udeležbe Italije na kaki! vojaški akciji v orijentu.
BALKANSKO B0JISCE.
DELOVANJE NAŠE ARTILJERIJU
OB SAVI. BOJI NA ČRNOGORSKI
FRONTI.
Dunaj, 2. oktobra. (Kor. uradj* Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Na savski fronti, blizu izliva Ko-lubare, so naše baterije, odgovarjajoč na sovražni artiljerijski ogenj, uspešno obstreljevale pozicije srbskih čet.
Pri Gorazdi smo pognali črnogorski, kakih 300 mož broječi oddelek, v beg. Vzhodno od Trebinja so jizvršile naše čete, podpirane od ognja zapornih trdnjav, izvidnl pohod na črnogorsko ozemlje. Napadle so sovražne predstraže ter nekatere uničile.
NEDELJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. oktobra.  (Kor. urad.) Uradno razglašajo 3. oktobra: Jugovzhodno bojišče. ' Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
»Naj iščejo kar hočejo in kolikor hočejo.« je naglo rekel Hugh, dasi ga je O' Neilova vest vidno prestrašila. »Ti, prijatelj, pa nfkar ne misli, da ne znam ceniti tvoje dobrote in zvestobe in da ti nisem zanjo hvaležen. Ti si edini človek na svetu, ki stoji na moji strani in se trudi, da bi mi pomagal. Toda, veruj mi, ti mi ne moreš nič koristiti, pač pa je lahko mogoče, da mi ponevedoma še škoduješ. Zato pa ti povem, da mi storiš veliko uslugo, če mi o tej stvari ničesar več ne poveš. Čisto odkritosrčno ti bodi-povedano, da ti na nobeno vprašanje več ne odgovorim. Zato izpolni mojo prošnjo. Jaz te stvari ne bom več omenil — stori tudi ti tako. Bodi dober, prijatelj, in pusti me v miru.«
Seveda je bil s tem onemogočen vsak nadalnji razgovor o Hu-ghovi nesreči. O' Neil je popolnoma verjel, da mu je Hugh o nakupu kokaina povedal golo resnico in tudi sam se je spominjal, da se je po času njegovega obiska v Roby Chaseu lady Boldonova pritoževala, da jo trga po obrazu. A rekel si je tudi: Če Hugh in Iady Boldonova nista skupno zastrupila odvetnika Feliksa, kako je potem prišla tista nesrečna steklenica v Hughovo sobo? O* Neil je čutil, da je nastala pred njim nova in jako velika težava, obenem pa
je začel dvomiti, če si je o slučaju napravil pravo mnenje. Hugh se je vedel, kakor mož, ki ima čisto vest; tudi govoril je tako, njegov pogled, njegov glas, vse je to pričalo. Tako se je počasi porodilo v O* Neilu novo naziranje; začel je misliti, da je lady Ada Boldonova sama in brez tujega sodelovanja zastrupila starega odvetnika, Thesiger pa da je izvedel za njen način in da bi njo obvaroval, žrtvoval sebe in vse, kar je poštenemu človeku ljubo in drago, eksistenco, dobro ime in svobodo.
XX.
Naslednje jutro je sedel O' Neil s pipico v ustih in širokorazgrnjenim časopisom v rokah na staromodnem stolu ter slabovoljno čital ter srkal kavo, čakaje na običajno uro, ko se začenja njegovo uradno poslovanje. Še pred to uro pa je stopil v sobo njegov pisar, in zaprši za seboj vrata, se mu bližal šepetaje:
»Gospod O' Neil... neka dama ... neka dama želi z Vami govoriti.«
»Dama?« se je začudil O' Neil ter planil prestrašen pokonci.
»Da! Svojega imena mi ni povedala, pač pa je rekla, da jo dobro poznate. Ali jo naj pripeljem sem, alt naj počaka v pisarni?«
»Ta soba je sicer zadimljena !n tudi še ni pospravljena, a dami bo vendar ljubše, da tu opravi, kakor da bi morala čakati v pisarni. Pripeljite jo sem.«
O' Neil je med tem odložil pipo, ob u I čevlje in suknjo ter si ravno uredil svoje goste lase, ko je že stopila v sobo lady Boldonova. O1 Neil je bil skrajno presenečen, kajti niti trenotek ni mislil, da želi baš Ada Boldonova ž njim govoriti. Še pozdraviti jo ni mogel, ampak ji je samo podal roko in ji primaknil stol.
»Kakor se mi zdi, se zelo čudite, da sem prišla k Vam,« je iz-pregovorila lady Boldonova.
Nisem slutil, da ste v mestu,« je z vidno težavo odgovoril O* Neil. »Prišli ste najbrž zaradi Hugha, zaradi gospoda Thesigerja.«
»Da!« je dejala lady Boldonova. »Prišla sem, ker hočem in moram na vsak način ž njim govoriti. Povejte mi vendar, kdo pa dovoljuje obiske takim... vjetnikom ?«
O* Neil je imenoval urad, oddelek in uradnika,   ki ima pravico,' dajati taka dovoljenja, pa je takoj do* stavil:
»Opozarjam Vas, milostiva, da spričo nanovo nastalih razmer sploh, ne boste dobili tega dovoljenja.
(Dalje prihodnji«.)
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 4. oktobra 1915.
227. štev.
Umikanje Rusov v Voliniji.
RUSI PORAŽENI  PRI ČERNlCU IN VSLED TEŽKIH IZGUB IZMUČENI,   SO   SE   UMAKNILI NA VZHODNJI BREG KORMINA.
Dunaj, 3. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo 3. oktobra:
Rusko bojišče.
Izmučen vsled mnogih brezuspešnih izgub, polnih napadov, ki jih je izvršil prejšni dan, je sovražnik včeraj opustil zapadni breg dolenjega potoka Kormina.
Sicer je na severovzhodu položaj neizpremenjen in se ni ničesar posebnega pripetilo. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml.
SOBOTNO AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Boji ob potoku Korminu so se nadaljevali. Nemške in avstrijske čete so vrgle sovražnika iz vasi Čeraič, za katero so divjali zadnje dni vroči boji. Število vjetnikov, o katerih smo včeraj poročali, se je zvišalo na 5400. Naša konjen. je bila kakor običajno se boreč peš, na tem uspehu slavno udeležena. Sicer je potekel včerajšnji dan na severovzhodu brez posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r. fml.
KAVALERUSKI BOJ PRI KOZJA-NIH. USPEH NEMŠKIH ČET V VOLINIJI.
Berolin, 3. oktobra. (Kor. urad.) JVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 3. oktobra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feldmar-šala v on Hindenburga.
V kavalerijskih bojih južno od Kozjanov je bil vržen sovražnik čez Madsjofko nazaj. V ostalem nič posebnega.
Pri armadnih skupinah generalov feldmaršaiov princa Le-©pol d a Bavarskega in v on Mackensena je položaj neizpremenjen.
'Armadna skupina generala von Linsingena.
Po porazu pri Černiču in ker so se vsi ruski napadi na fronto severno Imenovanega kraja ponesrečili, so Rusi opustili zapadni breg Kormina, Izvzemšl majhne straže ob posameznih prehodih. Število vjetnikov, ki so jih ugrabile nemške čete, se je zvišalo na 2400.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 2. oktobra. (Kor. urad.) LWolffov urad poroča:
Veliki glavni stan % oktobra.
NOVI ANGLEŠKI NAVALI PRI LOOSU TER FRANCOSKI NAPADI PRI SOUCHEZU SO BILI ODBITI V CHAMPAGNI JE VLADAL MIR. FRANCOZI SO BOMBARDIRALI NEVTRALNI LUKSEMBURG.
Berolin, 3. oktobra. (Kor. urad.) ^VVoiffov urad poroča:
.Veliki glavni stan, 3. oktobra.
Zapadno bojišče.
Sovražni monitorji so popoldan brez učinka obstreljevali okolico iVVestende-Bad.
Ponovni angleški poskusi ponoči zopet osvojiti severno od Loosa izgubljeni teren, so se popolnoma ponesrečili. Š težkimi izgubami po mestoma srditih bližinskih bojih je sovražnik svoje napade tukaj opustil.
Vzhodno od Soucheza se je ponesrečil francoski naval, navzlic vpo-rabi znatne množine plinovih granat. Sovražni napadalni poskus iz Neu-vifie proti višinski poziciji vzhodno od tam je bil z močnimi izgubami za sovražnika odbit. V ponočnem boju z ročnimi granatami, ki je sledil napadu, smo izgubili 40 m dolg del našega jarka.
Francoska pehota včeraj svojih napadov v Champagni ni ponovila. Sovražna artiljerija pa je streljala z menjaiočo silo naprej. Severno od Le Mesnil smo vrgli sovražnika iz nekega proti našim pozicijam molečega jarka, pri čemer je izgubil tudi mnogo vjetnikov,  V boju z ročnimi gra-
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Severno od Postavov se vrše ka-valerijski boji. Južno od Naroškega jezera, pri Stjagli in vzhodno od Višnjeva, smo odbili ruske navale. Po (neuspehih dne 30. septembra, pri katerih je imel velike izgube, se sovražnik ni več lotil močnejših napadov. Naše čete so vjele včeraj pri Smorgenu P3 častnike, 1100 mož ter ugrabile 3 strojne puške.
Armadna skupina generala feldmar-šala   princa   Leopolda Bavarskega.
i Pred fronto armadne skupine je vladal v splošnem mir. Tudi tu se odreka sovražnik, nadaljevati svoje giapade. Pred našimi črtami leži mnogo padlih sovražnikov.
Armadna skupina generala feldmar-šala von Mackensena.
Nič novega.
Armadna skupina generala von Linsingena.
Naše čete so v naskoku osvojile sovražne pozicije pri Černiču (ob Korminu). Sovražnik je bil vržen proti severu. Pustil je 1300 vjetnikov v naših rokah. Na drugih točkah fronte smo vjeli nadaljnih 1100 sovražnikov.
Pri armadi generala grofa Both-meria so poskusili Rusi v noči od 29. tia 30. september predreti naše črte, •zapadno od Tarnopoia. Poskus se je z zelo znatnimi izgubami za sovražnika popolnoma ponesrečil. Le ena naša divizija je pokopala dosedaj 11168 Rusov, 400 do 500 jih še leži pred fronto. Vplenili smo mnogo pušk.
Vrhovno armadno vodstvo.
POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Iz vojnega poročevalskega stana ♦javljajo: Na severo - ruskem bojišču «je, na zahtevanje iz Pariza začeta ofenziva po dvadnevnem trajanju (zopet odjenjala. Popolna brezuspe-tšnost ruskih sunkov na celi fronti, od jezera Miazdziol do zgornjega Nje-mena, ki so se končali z velikimi izgubami za Ruse, je vzrok, da so ♦Rusi opustili daljnja večja podjetja. Na jugo - zapadnem ruskem bojišču je postal sovražnik v vzhodnji Galiciji zopet ofenziven, misleč, da je itista fronta oslabljena, češ, da je ar-madni skupini Linsingena poslala pomoč. Rusi so se mogli hitro prepričati, da je bil ta nazor napačen, kajti njihovi napadi okrog Tarnopoia so bili z velikimi izgubami odbiti. Naša .ofenziva severno od železnice Ro-.žišče - Rovno napreduje. Močne sovražnikove pozicije pri Czernvszu Kiugo - vzhodno Kolkega ob srednjem tetvru), so bile zavojevane in je bil sovražnik pognan čez potok Kormin proti severu.
Sklicanje ruske dume.
Londonske »Times« poročajo, da se sestane ruska duma. 8. oktobra k novemu zasedanju.
natami za pozicijo severozapadno od Vlile sur Tourbe smo ostali mi močnejši.
Sovražni aeroplani so ponovili svoje napade na Laon in Vouzieres. V obeh krajih so zahtevale bombe zopet več civilnih oseb kot žrtve. V okolici Rethel smo prisilili francoski zrakoplov »Alsace«, da se je moral spustiti na tla. Posadka je vjeta. Danes ob 8. uri 30 minut dopoldne so bombardirali francoski letalci nevtralno mesto Luxemburg. Dva luksemburška vojaka, neki delavec in neko kmečko dekle so ranjeni.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 2. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 2. oktobra.
Zapadno bojišče.
Angleži so danes ponoči poskušali osvojiti s protinapadom ozemlje, severno Loosa, ki smo ga Hm v bojih zadnjih dni zopet odvzeli. Poskus se je ponesrečil s težkimi krvavimi Izgubami za sovražnika.
Francoski napadi, jugo - zapadno od Angres, vzhodno od Souchez ter severno od Neuvlile, so bili odbiti. Število vjetnikov, ki so jih ugrabile dosedaj naše čete v tem francosko - angleškem napadalnem odseku, se je zvišalo na 106 častnikov In 3642 mož. Strojnih pušk smo vpienili 36, ^
V Champagni so napadli Francozi opoldne vzhodno od Auberive v iširoki fronti. Napad se je ponesrečil. Le na enem kraju je vdrl sovražnik v našo pozicijo. Badenskl telesni grenadirji so prešli k protinapadu ter so vjeli 1 častnika m 70 mož. Kar Je sovražnikov še ostalo, so bili ubiti. Francoski napadi, severno od Le Mesnila In severo - zapadno od Vlile sur Tourbe, so bili odbiti. Pri zavrnitvi teh napadov, severovzhodno od Le Mesnil, se je posebno odlikoval rezervni polk št. 29.Skupno število vjetnikov in plen iz bojev severno od Arrasa in v Champagni je doseglo včeraj 211 častnikov, 10.721 mož in 35 strojnih pušk.
Brodovje letal, ki se je dvignilo v Parizu, da z bombami napade Laon, je povzročilo smrt ene žene, enega otroka, ter težko poškodbo enega meščana tega mesta. Naši obrambni topovi so južno od Laon eno letalo sestrelili; letalca sta bila vjeta. Neko drugo letalo je strmoglavilo nad Soissonsom goreče na tla.
Vrhovno armadno vodstvo,
Boji bodo trajali dolgo.
Kolonija, 2. oktobra. Velike izgube, ki so jih imeli Francozi in Angleži v Champagni, jih silijo, da si privoščijo počitek. Boji bodo dolgo trajali in na mir za sedaj ni misliti.
Berolin, 2. oktobra. »Berliner Tagblatt« javlja: Na dveh točkah tjužno kanala La Bassče divja boj z »nezmanjšano ljutostjo. Padel je neki angleški general. Izgube Angležev in Francozov, se utrditi pri Lensu, je vjetnikov narašča. Namen Angležev »in Francozov, sc utrditi pri Lencu, je ponesrečil, kakor poskus prebitja, vendar je računati z novimi težkimi boji. Iz Pariza javljajo, da so na Flanderskem padli angleški generali Thomson, Cappa in Thesiger.
Strašne žrtve.
Berlinska »Vossische Zeitung« (javlja: Odločilni boji na zapadu ne divjajo več s tako strahovitostjo, kakor prve dni, vendar se nadaljujejo ljuti boji. Izgube nasprotnikov morajo biti strahovite. Vjeti polkovnik je izpovedal, da so bili celi polki uničeni. Pred nemškimi pozicijami leži na »desettisoče mrtvih.
Italijansko vojaštvo v Franciji?
Geneva, 2. oktobra. Po zanesljivih poročilih je za tvorite v francoske meje v zvezi s transporti italijanskega vojaštva. Prebitje se naj zgodi na zapadu na vsak način in z vso silo. — Sodi se, da pojdejo transporti voja-ištva čez nevtralni del Savojske.
Francosko - švicarska meja zopet odprta.
Ženeva, 1. oktobra. (Kor. urad.) Francosko - švicarska meja je za osebni in poštni promet zopet odprta.
Angleške izgube.
London, 2. oktobra. Izkaz izgub z dne 30. septembra navaja 2£ oficirjev in 1855 vojakov, izkaz z dne 1. oktobra 28 oficirjev in 1197 vojakov, izkaz 2. oktobra 41 oficirjev in 1706 vajakov. »Times« od 30. septembra do 2. oktobra navaja že 115 padlih oficirjev.
BOJ NA MORJU.
Novi Jork, 2. oktobra. Iz Arrgle-Škega vrnivši se ameriški živino-zdravnik Barks poroča, da se je angleška ladja-stražarka, vozeč pod amerikansko zastavo, približala nekemu nemškemu podmorskemu čolnu in potem, ko je do njega prišla, razobesila angleško zastavo. Ladja je podmorski čoln obstreljevala in ga potopila. Banks je gledal uničenje podmorskega Čolna s krova živino vozečega parnika »Nicosian«, ki ga je podmorski čoln poprej napadel in poškodoval. Osobje tega parnika je bilo prevzeto na angleško ladjo. Banks pravi, da se je oficirjem in moštvu angleške ladje strogo prepovedalo, o tej stvari kaj govoriti. V privatnem pismu, ki je priobčeno v ameriških listih, pravi Banks, da so Angleži brezobzirno streljali na moštvo podmorskega čolna, ko je plavalo po morju in se poskušalo rešiti na parnik »Nicosian«. — Wolffov biro pravi, da je potopljeni podmorski čoln tisti U 27, s katerim- je bil 6. septembra uradno razglašeno, da je izgubljen.
Kristijanija, 3. oktobra. Moštvo v Kristijansand dospele ladje »Gale-asse Hanna« poroča, da je videlo 1. oktobra 25 milj jugozapadno Rvvin-gena gorečo ladjo. Dognalo se je, da je ladja vozila železo in cbsegala 700 ton. To je že četrta ladja, ki je gorela zadnje dni na jugu Norveške.
Angleški pomorski promet
London, 2. oktobra. Uradni razglas javlja, da je v tednu, ki se je končal 29. septembra, prišlo v angleške pristane in odšlo iz njih 1387 par-nikov. V tem tednu je bilo potopljenih šest parnikov, ki so imeli skupaj 2<k72Zto& ^----
BoRorsbl normi je
Bolgarska vlada naznanja, da bo v najkrajšem času odgovorila na zadnje predloge četverozveze. To naznanilo je bilo izdano včeraj in zastopniki entente imajo bolgarski odgovor morda že danes v rokah. Dogodki se bodo sedaj naglo razvili. Mi smo bifl že od začetka tega mnenja, da bo odbila odločilna ura na Balkanu, Čim bo dovršena mobilizacija bolgarske armade. Dejstva kažejo, da se nismo zmotili: bolgarski odgovor je znamenje,da je Bolgarija sedaj pripravljena, skončati diplomatično igro in pričeti, če treba, z dejanji. Informacije ameriške »Associated Press« nam dajo spoznati, da se postavlja bolgarska vlada na jako odločno stališče: ona zahteva takojšnjo brezpogojno izročitev takozvanega nespornega ozemlja, torej vzhodnje Makedonije do Vardarja. Brezpogojno, to so pravi: Bolgarija ne prevzame za -to nikakih obveznosti. Znano je, da tangira ta bolgarska zahteva najob-čutnejši srbski živec — železniško zvezo s Solunom in iz samega tega dejstva lahko presodimo izglede mirne poravnave. Že tudi prihajajo iz Sofije vesti o naraščajočem razburjenju proti Srbiji in manifestacijah pred avstrijskim in nemškim konzulatom, že se pojavljajo poročila o spopadih med bolgarskimi in srbskimi obmejnimi stražami, ki so sicer najbrž izmišljena, ki pa le karakterizi-rajo razpoloženje. Kaj pričakuje en-tenta, to nam kaže pariška vest, da je Francija zabranila odhod vpoklicanih bolgarskih rezervistov. Med tem, ko se vrše med diplomati v Sofiji zadnji sestanki, hiti divizija za divizijo na svoje zbirališče in poročila berlinskih listov pravijo, da bo zbrala Bolgarija tokrat kakih 700.000 mož pod orožje. Vsak dan nam je sedaj pričakovati odločilnih vesti z Balkana. Vsa poročila, ki prihajajo zadnje dni iz balkanskih glavnih mest, soglašajo v tem, da je vojna med balkanskimi državami neizogibna.
Po izjavah ministrskega predsednika Venizelosa, ni več dvomiti, da se je dala tudi Grška zaplesti v krvavo igro. Staro sovraštvo proti Bolgarom je zaslepilo grške državnike in ko je Venizelos poudarjal, da bo treba izpolniti dolžnosti napram Srbiji, je to odobraval v imenu vse opozicije tudi nevrralist Gunaris in oficijozna »Hestia« je ostentativno naglasila, da je kralj Konstantin Veni-zeiosov govor pregledal in odobril. Kako sodijo v Sofiji o namerah Grške, to razvidimo iz sofijskega »Mira«. Danes se poroča, da se je podal kralj Konstantin v Solun, v katerega okolici se pač koncentrira grška armada.
Le Romunija si je znala ohraniti navzlic vsemu pritisku entente hladno in trezno preudarnost. Dunajski politični krogi polagajo posebno važnost na dejstvo, da je romunski ministrski predsednik Bratianu izjavil, da vlada ne smatra, da bi bila že odbila ura za romunsko intervencijo. Romunija je ena izmed onih srečnih držav, ki še ne pozna grozot svetovne vojne. Centralni državi nista ničesar storili, da bi jo oropali te sreče. Pa že sedanja nevtralnost Romunije je za entento posebno dragocena, saj je napram srbskim in ruskim municij-skrm transportom silno popustljiva in dobrohotna, kar se o transportih, namenjenih za Turčijo, ne da trditi. Ako sedaj romunski rusofili tako kriče po vojni, hočejo morda le preprečiti, da bi se romunska vlada spomnila na dolžnosti prave objektivne nevtralnosti. Romunska vlada se noče zaplesti v vojno in zato naj bi ji bil vsak pravi romunski domoljub hvaležen, ker le na ta način se je rešila Romunija usode, ki bo zadela entento.
BOLGARSKI     ODGOVOR ČE-TVEROZVEZI.
Sofija, 3. oktobra. »Agence Te-legraphkme Bulgare« javlja: Odgovor bolgarske vlade na noto četve-rozveznih držav bo v najkrajšem času podan.
Bolgarsko stališče. New York, 1. oktobra. (Kor. ur.) Poročevalec »Associated Press« br-zojavlja iz Sofije: Upanja, da se balkanski položaj mirno poravna, gine-vajo čedalje bolj in to vsled postopa-taia srbske vlade, ki se zrcali v srbskem časopisju. Vtisk se širi, da bi odnehanje Bolgarske ustvarilo za to deželo položaj, ki bi mu lahko postal nevaren, ker zavzema Srbija sovražno stališče in ne kaže volje, pripoznati bolgarske zahteve glede Makedonife. Edino sredstvo, preprečiti balkansko vojno, m je takojšnji brezpogojni odstop nespornega dela Makedonije S n njega zasedenja po Bolgarski. Dobro podučeni krogi pravijo, da ključ do položaja ni v Sofiji, »nego v Nišu in da bi morala četvero-teveza tam pritisniti, da stvar uredi. Ministrski predsednik Radosjavov ie
pripravljen za boj.
pri sprejemu voditeljev agrarne stranke izjavil, da se pogajanja o bolgarskih zahtevah glede Makedonije še nadaljujejo. Zastopni »Associated Press« pravi, da je čas za pogajanja ;le še kratek, ker ve bolgarska vlada, da bi bilo daljnje zavlačevanje brez .pozitivne akcije Bolgarske njenim {interesom škodljivo.
»Narod z orožjem pripravljen.«
Berolinski »Lokalanzeiger« jav-'lja iz Sofije: Glasilo ministrskega predsednika Radoslavova prijavlja iizjavo, da je bolgarski narod sedaj pod orožjem, pripravljen se žrtvovali za domovino in da bodo bolgarski državljani, poklicani pod orožje, kmalu doprinesli nova dejanja slave.
Zadnji poskus entente se je ponesrečil.
Berolinski »Lokalanzeiger« jav-Jlja iz Geneve: Francosko vladno Časopisje mora sedaj priznati, da se je ponesrečil zadnji poskus četvero-zveznih diplomatov, doseči kako popuščanje Bolgarske. Mobilizacija Bolgarske se nadaljuje in bo sredi oktobra končana. Omenja se novic, daje po dogovoru Joffrea s Cadorno prišel sedaj trenotek, ko Italija lahko v službo četverozveze postavi tiste armade, ki jih zaradi poznega letnega časa ne more rabiti v pogorski vojni proti Avstriji.
Vesti o novih ponudbah Bolgariji so neresnične*
Sofija, 1. oktobra. »Agence Tele-graphique Bulgare«. Angleško poslaništvo razglaša sledečo noto: Glasom poročila v listu »Praporec«, naj ije angleški poslanik v imenu zastopnikov četverozveznih sil bolgarski vladi podal gotove nove predloge, ki baje govore o zasedenju takozvanega nespornega dela Makedonije. Pooblaščeni smo, izjaviti, da O* Brien-ne ni storil nikakega takega koraka.
Nov  balkanski   dogovor četverozveze.
Iz Ženeve poročajo: »New York Herald« naznanja, da so države četverozveze podpisale 27. septembra nov dogovor o Albaniji in o balkanskih vprašanjih.
Četverozveza je Bolgarijo obvestila, da bo podpirala Srbijo.
Pariz, 2. oktobra. »Temps« jav-Ilja, da so zastopniki četverozveze v Sofiji naznanili bolgarski vladi sklep četverozveze, da bo podpirala Srbijo, če bi jo Bolgarska napadla, kar odgovarja izjavi sira Edvarda Greva v ^angleški poslanski zbornici.
Četverozveza za Srbija
Budimpeštanski listi javljajo: Poloficijozna, v NiŠu izhajajoča »Samouprava«, prijavlja očividno inspiriran komunike", glasom katerega je dobila Srbija zagotovila, da bo Četverozveza Ščitila Srbijo proti vsakemu napadu, naj bo storjen od katerekoli strani. Sir1 Edvard Grev je pred nekaj dnevi sporočil romunskemu, grškemu in srbskemu poslaniku, da pošlje četverozveza v prihodnjih dneh čez Solun vojaštvo na Balkan.
Ruske čete proti Bolgariji?
»Kolnische Zeitung« javlja iz Bukarešte: V srbskih vojaških krogih govore, da pride v kratkem v V a r -n o ruska armada, 200.000 do 350.000 mož. Rumunski lfsti pravijo sami, da ta vest ni verjetna.
Razpoloženje  Bolgarov proti Srbiji.
Razburjenje Bolgarov proti Srbiji postaja vedno večje. Sofijski listi priobčujejo vesti, da so srbske oblasti napram makedonskemu prebivalstvu v zadnjem času posebno krute in surove, ter poročajo, da je mnogo Makedoncev iz srbske armade dezertiralo ter pobegnilo v polni opravi celo s puškami čez bolgarsko mejo.
Bolgarija in balkanske države.
Sofijski »Mir« z dne 26. septembra poroča:
Vesti, da je prišlo med Romunijo in Bolgarijo v gotovih stvareh do sporazuma, niso resnične. Res je, da Romunija ni proglasila splošne mobilizacije, pač pa je njena armada faktično že zelo mobilizirana. Med Romunijo in četverozvezo se vrše še pogajanja. Vsekakor Romunija ni z nami in nam tudi ne obljublja svoje nevtralnosti.
Grška je mobilizirala, seveda ne kot naša prijateljica. Verjetno je. da bo šla z entento in s Srbijo, na vsak način pa bo skušala še pred nami okupirati Gjevgjeli, Doiran in Bi tolj in morda še kaj več.
Železniški promet s Srbijo v ustavljen in sicer je to storila srbsk vlada. Na bolgarsko vprašanje, zak-se je to zgodilo, Srbi dosedaj še nic odgovorili. Diplomatični odnošaji s med Srbijo in Bolgarijo so Se ko rekteL
Velllil hup na zapadu
Kakor poroča »Mire nadalje, se
vršijo med Nišom. Atenami in Bukarešto pogajanja za skupni nastop Srbije, Romunije in Grške v obrambo bukareškega miru (?X
VEN1ZELOSOVA IZJAVA V GRŠKI ZBORNICI.
Berolinska »B. Z. am Mittag« javlja: »Daily Telegraph* poroča iz Aten: V sredo se je sestal grški parlament. Venizelos je pojasnil položaj ter je izjavil, da hoče ostati Grška sicer nevtralna, vendar pa se zaveda svojih dolžnosti, ki izvirajo iz pogodbe s Srbijo. Ako bo treba, bo te dolžnosti izpolnila. Venizelos je zaključil svoj govor: Radoslavov je iz javil, da nima bolgarska mobilizacija nikakih agresivnih tendenc niti proti Grški, niti proti Srbiji, temveč da je bila le odrejena v obrambo nevtralnosti. Ako je to res, potem je treba razlagati tudi grško mobilizacijo v zmislu, ki izključuje vsak agresivni namen. Grški narod bo na vsak način izvršil svojo dolžnost. Vladabo srečna, ako s e položaj razvije tako, da bo mogoče mobilizacijo preklicati.
Bivši ministrski predsednik Gu-naris se je v imenu opozicije pridružil tej izjavi. Finančni minister je predložil kredit 150 milijonov.
Oficijozna »Hestia« poudarja, da je kralj Konstantin Venizelosovo izjavo pregledal in izrecno odobril. Italijanski listi navajajo še, da je Venizelos v svojem govoru poudarjal, da je prevzel vlado kot nevtralist, da pa je bolgarska mobilizacija položaj popolnoma skalila. Grška je morala odgovoriti Bolgariji z enakim ukrepom.
Grška kot pomočnica ententi?
»Corriere della sera« pravi, da 'se že lahko z absolutno gotovostjo pa to računa, da se Grška prehodu četverozveznih sil čez njeno ozemlje jne bo ustavila. Ni niti izključeno, da ,bo Grška te Čete sprejela kot zavezance.
Polanec Torre pristavlja v »Cor-Jriere«, da se Italiji te akcije ni treba »udeležiti, le če bi se šlo za veliko »podjetje proti Carigradu, bi sodelovali tudi Italijani.
»Kolnische Zeitung« pravi, da računajo rimski krogi na to, da bo Graška ob strani  četverozveze posegla
V vojno. Prav tako se smatra kot zagotovljeno, da se bo četverozvezno vojaštvo izkrcalo v Solunu.
»Zeit« poroča, da vlada v berlinskih diplomatičnih krogih glede Grške še popolna nejasnost. Venizelos in kralj sta sicer složna, toda vsak hip se lahko pojavijo nove tež-koče. Zdi se, da v Atenah sami še ne vedo, na katero pot jo naj krenejo.
V grški javnosti se raznaša, da je stavila četverozveza grški vladi, ako {pomaga Srbiji proti Bolgarom, take (predloge, da bi se uresničile vse savije helenizma.
V Atenah in Pireju je bilo po vesteh iz Pariza, proglašeno obsedno istanje.
Grška armada.
Listi poudarjajo, da je vsled reorganizacije leta 1913. grška armada znatno ojačena. Pred balkansko vojno je štela 10 divizij, sedaj jih je 24, ki štejejo v mobiliziranem stanju po 18.000 mož, 100 konjenikov in 24 topov. Poleg tega so Grki svojo artiljerijo ter tehnične čete v zadnjih dveh letih znatno oiačili in modernizirali. Celotna sila grške armade šteje torej po reorganizačnem načrtu, ki je razširil brambno dolžnost od 30 na 36 let, približno 450.000 mož.
Grški kralj v Solunu.
Berolin, 3. oktobra, Privatni ko-respondent Wolffovega biroja javlja iz Aten: Kralj Konstantin pojde tekom prihodnjih dni v Solun.
Proti grožnjam romunskih intervencijonistov.
Bukarešta, 2. oktobra. Z ozirom na novo politično združitev, ki jo vodi Filipescu in ki ima namen, uresničiti veliko Romunsko, je oficijozni »Vitorul« jako ostro obsodil poskuse, provzročiti zmešnjave in ustvariti razpoloženje, ki bi bilo ugodno fca vsako podjetje. List poudarja, da ije zveza med narodom in dinastijo tako neločljiva, da jo bodo vsi poskusi, je omajati, le še utrdili. Naznanilo »Adeverula« o ustanovitvi neve velike stranke narodnega edin-stva, ki bi ogrožala kralja, če se ne pridruži stremljenjem te stranke, fpriča, da ima ta stranka burkast značaj, ki se ne da kvalificirti in nima zunanja politika s pravim ciljem *te stranke ničesar opraviti.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carirad, 2. oktobra. »Agence Te-Iegraphique Milli.« Glavni stan jav-H*:      dardanejsfci frpjttj fe
nepremenjen. Naši poizvedovalni oddelki zavojujejo pri svojih napadih vedno puške in vojni materijal. Naša artiljerija, odgovarjajoč na brezuspešno streljanje sovražnika križar-ke na višine Ari Burnu, je zadela kri-žarko na krov. Križarka se je od-stranila. Pred Sedil Bahrom se artiljerijski dvoboj nadaljuje. Nekaj sovražnih baterij je moralo umolkniti. Na levem krilu smo razdejali del sovražnih strelskih jarkov. Na desnem krilu je protimina, ki smo jo razstrelili, razdejala sovražno mino in ubila sovražne saperje. Z drugih front ni nič novega.
NEMČIJA IN AMERIKA.
Novi Jork, 2. oktobra. Reuter javlja: Nemški poslanik grof Berns-torff je izročil državnemu tajniku Lansingu noto nemše vlade, o kateri zatrjuje, da bo na tej podlagi mogoča rešitev »Arabic«-vprašnja.
i izuri
I.
Nadvojvodinja Marija Jožefa pri slovenskih beguncih v Gmundu. Pred par dnevi je posetila nadvojvodinja Marija Jožefa, pokroviteljica komiteja za oskrbo beguncev iz južnih pokrajin, v Gmundu barake, v katerih se nahaja sedaj tudi mnogo slovenskih beguncev z meje pred vsem z Goriškega. Visoka gospa si je ogledala v svojem spremstvu vse tamkajšnje naprave. Obisk je pustil v beguncih prijeten spomin.
V Gmundu na Nižiem Avstrijskem je dosedaj slovenskih beguncev nad 5000, največ z Goriškega, sedaj pride še 12.000 slovenskih in hrvatskih beguncev. Slovenska naselbina tam utegne narasti na 20.000 oseb.
Iz ruskega vjetn*štva se je oglasil znani pevec društva „Trst" in član slov. tržaškega gledališča gosp. Rado Pregarc. Pisal je svojemu očetu.
Podružnica Glasbene iViatics v Trstu otvori tudi letos svojo glasbeno šolo. Vpisovanje dne 6., 9. in 10. t. m. Redni pouk se prične 14. oktobra.
Dnevne v*
— Cesarjev god. Povodom cesarjevega godu je bila danes v stolni cerkvi maša, katere so se udeležili zastopniki državnih oblasti ter avtonomnih korperacij in mnogo občinstva. Sinoči je bil v proslavo cesarjevega godu dobrodelen koncert v un i jonski dvorani. Z mnogih hiš vihrajo danes zastave.
— D3nes je god našega vladarja, katerega počasti občinstvo zlasti tudi s tem, da zabija žeblje v obrambni ščit na korist vdovam in sirotam padlih junakov.
— V obrambni ščit je danes zabijala selska mladina nekaterih šol.
— Odlikovanje. Stotnik Konrad Pučnik iz Kranja, ki je že prej dobil signum laudis, je bil po zasedenm BresNLitovskega od nemškega cesarja osebno odlikovan z redom železnega križa.
— Gospod dr. Matej Senčar, odvetnik v Ptuju, sedaj c. kr. nadpo-ročnik na bojišču, je odlikovan s cesarjevim pohvalnim priznanjem.
— Odlikovani slovenski vojaki. Zlati zasi. križec na traku hrabrostne svetinje je dobil štabni narednik 27. domobranskega pešpolka Ivan Logar. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili: orežniški okrajni stražmojster I. Č e b o k 1 i, orožniški stražmojstri: Ivan K a r 1 i n, Ivan B e n k o (padel) in Simon Jazbec, vsi 125. Črnovojniškega bataljona. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: četovodja 3. domobranskega pešpolka Ivan D o r -n i k, stražmojster 12. dež. orož. poveljstva Franc Ah lin; korporal Ivan Ba b i č ter infanterista Ivan Slamnik in Martin D a m i š, vsi pri 125. črnovojniškem bataljonu. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: Albert Teršovec, Matija V o r š i č in Ivan Ag r e š, vsi pri 26. domobranskem pešpolku, in Miha Pšeničnik 152. črnovojniškega bataljona.
— Z bojišča. Vsem znancem in prijateljem pošilja tem potom prav lepe pozdrave: Tone V a h t a r, četovodja c. in kr. topničarskega pglka 8./6., vojna pošta 223.
— Povodom Najvišjega godov-nega dne je poklonil gospod Nikolaj vitez Gutmansthal na gradu Dvor sledeča darila v dobrodelne namene in sicer za oskrbo invalidov 200 K, za vojno oskrbo 200 K in za Rdeči križ 200 K.
— Darilo. Dr. Jožef K o s 1 e r v Ljubljani je daroval v spomin na svojo umrlo soprogo 100 kron za Rdeči križ.
— Darilo za Berto Kenda Iz Tolmina. Njegova ekscelenca gospod cesarski namestnik v Trstu baron Erigs-Sfeene, ig posjal sa gerto &šg-.
da iz Tolmina, ki je bila od drobca granate težko ranjena in so ji morali v tukajšnji dejelni bolnici odrezati desno nogo, znesek 300 kron.
— Zopet ustavljen je promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov z voj-nopoštnimi uradi št. 34, 45, 46, 308, 317, 324, 605 in 620.
— Podpisovanje na 3. vojno posojilo sprejema podružnica Splošne prometne banke v Ljubljani.
— Imenovanja v poštni službi. Gospod Josip Verdir je imenovan za višjega poštarja na Bledu, Anton UČakar za poštarja v Ribnici.
— Iz srednješolske službe. C. kr. deželni šolski svet je namestil bivšega suplenta na državni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Gorici g. dr. Frana Mišica za suplenta na c. kr. drugi državni gimnaziji v Ljubljani.
— Začasno je vpokojena ljudsko-šolska učitelilca gospa Severa Zorko-Reil.
— Novi šentjakobski most je dograjen, a z ozirom na vojno se ta lo kalno pomembni dogodek ni posebe obhajal. Po cesarski maši je bilo blagoslovljene mostu, kateremu so prisostvovali deželni predsednik, zastopniki občine ljubljanske in dežele, zastopniki podjetništva in mnogo občinstva.
»Glasbena Matica.« Današnji koncert vijolinista-virtuoza Zlat-ka B a I o k o v i č a se začne točno ob S., ker rabi stranske prostore velike dvorane »Union« še vojaštvo; prosimo slavno občinstvo potrpljenja. Vhod bo drug in garderoba v dvorani sami ped galerijo. Ker traja oddajanje garderobe za vse občinstvo nad 20 minut, prosimo, n a j p r i-d e j o p o s e t ii i k i zgodaj (že pred tričetrt na 8.) in naj kupijo vstopnice, če le mogoče, že v predprodaji. Med izvajanjem posameznih točk se vstop ne more dovoliti. Zakasneli obiskovalci naj blagovolijo torej počakati konca dotične točke.
— Mestna pprovizactja.   V petek se ie vršila na deželni vladi vsled želje deželnega odbora važna konferenca, ki je imela pred vsem proučiti vprašanje, kako bi bilo urediti vojaško rekvizicijo klavne živine in krme, da bi ne bila ogrožena obstoj in bodočnost kmetovalca v deželi; v zvezi s tem pa je prišlo na razgovor tudi vprašanje, kako spraviti v kolikor mogoče  pravično ravnotežje interese kmečkega producenta 'z onimi meščanskega konsumenta?   V tem pogledu se je pokazalo v debati ostro nasprotje med zastopniki deželnega odbora in zastopnikom meščanskega konsumenta, ljubljanskim  podžupanom dr. Tril-lerjem. Deželni glavar dr. Šusteršič je zahteval, da se takoj razveljavijo maksimalne  cene  za   klavno živino, potem pa ves promet s klavno živino monopolizira   v   posebni   družbi z omejeno zavezo (živinska vnovčeval-nica), ki bo določevala v sporazumu z deželno vlado tržne cene za klavno živino in  prašiče,  ker  so današnje maksimalne cene po sodbi deželnih strokovnjakov veliko prenizke! Even-tuvaino naj se do ustanovitve take družbe vsaj materijalne cene primerno zvišajo. Istotako naj se zvišajo maksimalne cene za seno ter potem vsa dobava sena in slame poveri izključno zadružni organizaciji.   Nadalje naj se razveljavijo maksimalne cene za mleko ter vsa kupčija z mlekom poveri tudi zadružništvu.  Pač pa naj se določijo dogovorno z zastopniki producenta enotne primerne (t. j. izdatno povišane) maksimale cen za jajca in po potrebi tudi za druge kmetijske pridelke. Pravica podeljena mestni občini ljubljanski, da sme izključno ona kupovati jajca v nekaterih   dolenjskih sodnih okrajih, naj se nemudoma razveljavi kot deželni kulturi kvarna inkrivična in tudi pre-pravica kupovanjakrompirjav kranjskem političnem okraju. — Podžupan dr. Triller je pobijal stališče deželnega  glavarja ter je z vso odločnostjo ugovarjal odpravljeni u oziroma zvišanju maksimalnih cen, ker bi vsako še nadaljno podraženje najpotrebnejših   živil,   kakor mesa, mleka, jajc itd. pomenjalo za meščanskega konsumenta  naravnost katastrofo, dočim so za producenta že dosedanje cene navzlic vsem težavam produkcije jako ugodne. Nevarnosti, ki preti vsled vojnih razmer bodočnosti živinoreje  in drugih  panog deželne kulture, naj se skuša odpomoči na drug način, ne pa z izstradanjem meščanskega prebivalstva, ki itak, vezano po večini na pičlo stalno plačo, komaj še diha. — Konferenca, katero je vodil g. deželni predsednik baron Schvvarz je končala, ne da bi bila prišla do konkretnih zaključkov. Navzoči so bili tudi zastopniki notranjega in poljedelskega ministrstva in vojaške oblasti
— Z razdeljevanjem krompirja, ki ga je preskrbel mestni aproviza-cjjski odsek, se jma baje pričeti y
prihodnjih dneh. Merodajnim osebam si usojamo vsled splošne želje nasvetovati, naj pri razdelitvi spremene dosedanji način razdelitve, ko izgube ljudje s čakanjem po več ur časa. Povrh pa imajo še sitnosti s preskrbo vreč, osobito pa velike neprilike in izdatke z odnosom, oziroma dovozom, ker primanjkuje delavcev in tudi vozov. Ker ima mestni magistrat dovolj mestnih delavcev in tudi vozov na razpolago, je najenostavnejše, da razpošlje krompir v svojih vrečah z mestnimi delavci na dom naročnikov, kjer naj delavci iztresejo krompir in odneso vreče. Mestni magistrat poziva torej vse naročnike, naj pridejo plačat naročeni krompir. Da pa pri vplačevanju ne bo prevelika gnječa, naj se pozo-vejo ob posameznih dneh in urah le dolodene skupine po zaporednih številkah, ki so napisana na naročilnih listkih. Za dovoz naj se zaračunajo primerni stroški za vsak naročeni kvintal. Stranke bodo prav rade do. plačale malenkostni pribitek, saj jim ne bo treba skrbeti, kje bodo dobile vreče, ne bo jim treba iskati vozov in ne prestati cele dneve na magistratu.
— Prodaja krompirja po mestni aprovrzaciji. Jutri, v torek, dne 5. oktobra, začne mestna aprovizacija prodajati gorenjski krompir, in sicer iz skladišča v pritličju »Mestnega doma«. Krompir se bo oddajal skozi 14 dni do 3 tedne, vsled česar se priporoča, da se jutri ljudje preveč ne drenjajo.
— Prodaja žrebet. Dne S. oktobra 1915 ob 12. opoldne se vrši na dirkališču v livoliju v Ljubljani dražba žrebet. Opozarja se. da se smejo dražbe udeležiti le legitimirani konje-rejci in kmetovalci.
— Ustanovitev „fonda za vsled vojne oslepele avstrijske državljane celokuone oborožene sile". Na iniciativo in s krepko podporo patri-otkrno mislečih pospeševateljev pomožne akcije za naše junaške branitelje domovine se je započelo mnogo zbirk za pripadnike naše oborožene sile, ki so vsled vojne oslepeli. Velik del na ta način nabranih denarnih sredstev, zlasti donesek temu namenu posvečene prireditve lista „Neue Freie Presse" se je prepustilo c. kr. ministrstvu za notranje zadeve v prosto razpolaganje v okviru namena, za katerega se je nabiralo. V dvojnem namenu, na eni strani ustvariti od države različno juristično osebo, ki ima lahko lastno premoženje, kot lastnico teh sredstev, na drugi strani pa patriotom, ki so pri teh poklonitvah v prvi vrsti udeleženi in izkušeni in izkušenim poznavalcem uredb za slepce dati priliko pri upravi teh sredstev sodelovati, je ustanovilo c. kr. ministrstvo za notranje zadeve iz izročene mu gotovine fond, ki naj nosi ime: „Fond za vsled vojne oslepele avstrijske državljane celokupne oborožene sile" (naslov: Kriegsblinden-fonds, Dunaj, ministrstvo za notranje zadeve) in je v splošno direktivo za obstoj in delovanje tega fonda izdalo sledeči statut, po katerem se bo izročilo upravo fonda posebnemu ku-ratoriju. Priprave za ustanovitev tega kuratoriia so že dokončane in se bo isti v bližnjem času konstituiral. Na ta način se zdi, da je dano jamstvo, da se bo velikodušna darila, namenu primerno in pravično porabilo v korist in blagor onih žrtev vojne, ki so najbolj pomilovanja vredne.
— Nov češki literarni in kulturni tednik. Dosedanji glavni urednik praškega »Časa« Jan Herben je pričel izdajati s 1. oktobrom nov za-bavno-poučni list »Novina«, okoli katerega so se zbrali odlični sotrudni-ki kakor J. S. Machar, A. Radi i. dr. Novi tednik vsem ljubiteljem češke literature in kulture prav toplo priporočamo. Naroča se v Pragi, Vac-lavske namesti, U zlate husy, ter stane 12 kron na leto.
V Senožečah je umrla gospa Fa-ni P e r h a v c, rojena Č i č. Z njo so izgubili reveži svojo največjo do-brotnico, sirote svojo mater. Njeno življensko geslo je bilo: Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! Sirotam lajšuj gorje! — Bodi ji blag spomin!
Iz Celja. Nalivi v četrtek in petek so povzročili v celjski okolici velike povodnji. Voglajna je šla čez bregove in poplavila vso okolico od Gro-belnega do Celja; tudi drugi manjši potočki okoli Celja so silno narasli in v posameznih hišah so dobili v kleti vodo. Vsaka povodenj znova dokazuje, kako silno je potrebna regulacija voda okoli Celja, pa storilo se ni doslej ničesar, v bodoče je pa še manj upanja.
Štetje živine na Štajerskem po stanju z dne 3. oktobra, je odredila štajerska namestnija. Štetje ima glasom odredbe namen, dognati, koliko bodo rabili posamezni okoliši otrob, da se doseže pravična razdelitev.
Iz uradniške službe pri Južni železnici na Štajerskem. Premeščena $ta asistent Jakob Grailar iz Grobel-
nega v Bruck ob Muri in uradniški aspirant Albin Weber iz Judendorfa v Slov. Bistrico.
Velika povodenj v Zagrebu. V,
petek in soboto so bili v Zagrebu veliki nalivi, poplavljena je bila vsa periferija mesta in višina vode je na nekaterh krajih dosegla pol metra. Vsled tega ne samo da je začela Sava rapidno rasti, marveč so narasli tudi vsi gorski potoki, ki tečejo skozi Zagreb v pravcu od severa proti jugu. Potok Jordanovac je sto-i pil iz svoje struge ter preplavil cesto na levo in desno in voda je vdrla v nizke hišice na Maksimirski cesti, voda je prispela do hiše št. 51 in po-i plavila skladišče drv Ivana Cagariča. Iz Petrove ulice se je vlila silna voda ter poplavila vse vrtove naokoli. Potok Lašćinćak je tudi močno narasel. Tramvajski promet v tem mestnem delu je bil ustavljen. Na zapadni strani mosta sta potoka Kustošija in Cr-nomorec provzročila cele poplave. Največjo škodo so napravili potoki, ki tečejo po sredini mesta, v prvi vrsti potok Kuniščak, tako je bil narasel, da je na mestih nad pol metra, visoko poplavil ves del med Cvjetno in Savsko cesto; s Cvjetne ceste so morali iz hiš na plaveh. Slično je bilo poplavljenje drugih potokov. Na nekaterih krajih je moralo pomagati vojaštvo, da so se rešili ljudje. Na Savski cesti je vozil tramvaj samo do mosta železniške proge. Sava je stala že zjutraj 2 metra nad normalo. Povodenj je odnesla mnogo stvari. Škoda je velikanska.
Poskusen umor. 191etni Karel Sark na Reki je bil ljubosumen na 19-letnega Petra Karstulovića in ga poskusil kar na cesti umoriti. Ko sta se srečala, je Sark prijateljsko ponudil Karstoloviču roko, zaeno pa ga je z nožem sunil v trebuh in ga smrtno-nevamo poškodoval.
Kino »Ideal«. Danes se bo zadnjikrat predvajala najodličnejša detektivska drama v štirih dejanjih: »Pasasti domino«, v glavni vlogi Stuart Webbs (Ernest Beicher), katera je vzbudila te dni velikanski uspeh. In izvrstna veseloigra: »Potegnjeni dediči«. — Jutri do četrtka prvi »Carmi Vollmoller film »Prokletstvo lepote«. Zaloigra v petih de-tih dejanjih, priredila V. Turszinsky in R. Wiene.
Izgubljena je bila včeraj srebrna podolgasta broška z velikimi obeski z rozakamenčki v Tivolskem drevoredu ali Šelenburgovi ulici. Najditelj se prosi, da jo odda upravništvu »Slov. Naroda«.
Dijak-begunec, ki je prosil pro-stega stanovanja pri kaki ljudomili družini v Ljubljani, naj se zglasi jutri dopoldne v našem uredništvu.
Mim stvari.
* Afera Dumba. Avstrijski veleposlanik v V/ashingtonu dr. Dumba odpotuje 5. t. m. na parniku »Nieuwe Amsterdam« iz Novega Jorka čez Nizozemsko domov. Angleška vlada je zasigurala veleposlaniku prosto pot.
* Ruski poslanik v Sofiji. Sa-vinskij je, kakor javlja korespon-denčni urad, težko obolel na vnetju slepiča.
* 681etnico generala feldmaršala: von Hindenburga so na Nemškem povsodi slovesno praznovali. V Be-rolinu je priredilo tisoč šolskih otrok poklonitveno manifestacijo pred kolosalnim kipom »Železnega Hindenburga«.
* Rad bi bil vojak. 2e 45 let star?
retormirani duhovnik Ludovik Mate se je v Somagvju na Ogrskem ogla-i sil prostovoljno za vojaško službo« namreč za službo z orožjem. Pa rekli so mu, da so duhovniki vojaškega1 službovanja oproščeni in ga odšlo-* slovili. Zdaj se je ta duhovnik obrnil na ogrsko domobransko ministrstvo« a seveda tudi tam ne bo nič opravil* To je prvi slučajv Avstriji, da se je' duhovnik oglasil za službo z orožjem.
* Obdavčenje vojnih dobičkov na* Nemškem. Nemška vlada namerava! vpeljati nov, jako pravičen davek, irl sicer davek na čiste dobičke pri da* jatvah za armado. Vsi podjetniki nt trgovci, ki so imeli ali imajo dajatve za armado, morajo s knjigami izkazati svoj čisti dobiček. Že doslej so morali plačevati 10%' davka od čistega dobička, zdaj pa se bo ta davek povišal za 25% in bo znašal 35%. Spričo dejstva, da pa imajo poljedelci in živinorejci v vojnem času sploh največje dobičke in je kar oči-vidno, kako se z delom in štedljivost-jo pridobljeno imetje mestnih prebivalcev seli na kmete, bo nemška vlada tudi upoštevala dobičke poljedelcev in živinorejcev pri odmeri davkov.
Današnji list obsega 4 stran?.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tjfkarne«.
s
- -
Kefeorolosicno poročilo.
ViSItu n«! inC		rjem 306"		Sreda i zračni tlak 73« mm	
oktobra j	Cm 'opazovanja	1 Stanje barometra t mm	uU s S «* = 1— *-	Vetrovi	Nebo
2. ?•	2. pop. 9. ZV.	733 1 733 6	101 101	sr. svzh. brezvetr.	dež oblačno
3.	7. zj.	730-0	90	si. jvzh.	dež
>» »r	2. pop. 9. zv.	73V6 733/	103 88	si. zah. si. svzh.	oblačno
4.	7. zj.	7342	/•5;	sr. zah.	deZ
Srednja temperatura sobote 10*1 °, norm. 12 6, nedelje 9-4°, norm. 12-50. Padavina v 24 urah 12-0 mm in 6*6 mm.
Išće se za takoj
2509
stanovanje
z opravo ali brez nje s 3—4 sobami s pritiklinami. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod „stanovanje-tako].
Redka prilika
Krasna salonska oprava, garnitura, mize, vitrine, omara za knjige, pisalna miza se prodajo-
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
Učenka
nižjih razredov SO 3pro|B10 na hran O
in stanovanja k boljši rodbini.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2515
knjigovodja
in korespondent v obeh deželnih jezikih, vojaščine prost, teli slnibe samo v mestu. Ponudbe pod „Točnost 2482" na uprav.  »Slov. Nar«.
Vestno se pončnje
italijanščina
na podlagi nemščine. 2510
Gledališka nI. 10IV, vrata 16.
od 5 kg naprej po 30—60 vin. kg razpošilja po povzetju A* 0SET, p.
Bnftfanj, Koroško. Razpošilja se tudi vino, jabolčni k, suhe cešplje in novo zdravilno kislo vodo „ SILVA vrelec".
MMMmmmmmM Iščejo SO enenesevi
konjski hlapec
oženjen, dobra plača; stanovanje, kurjava, vrt brezplačno ;
uri močnih delavcev
plača 3. K, napoldorasli fantje 250K na dan. Preprosta,
dostojna deklica
z dobro pisavo in dobra računarica za zapisovalko. 2511
Ponudbe na uprav. »Sloven. Narod*.
sprejme
turdho Nagla; v UuMjani.
2505
Predstavi se v Sodni ulici Št. 2t levo. 2313
Učenko
sprejme
Minka Horvat,
modistka 2490
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin oziroma brat, gospod
ANTON GERNE
abitnrlent
v nedeljo dne 3. t m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek dne 5. oktobra ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
V LJUBLJANI, 4. oktobra 1915.
2518
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
i ZA-NOTRANJE UM KIRURG ICNE -BOLEZNLI" it   it«-« -PORODrvCŠNICA. 'LUUBLtJANA*KOMENSKEGA ULICA-4 \yi
Učenec
z   primerno    šolsko   izobrazbo so
BV sprejme takol
v modno trgovino peter Sterk
Ljubljana, Stari trg 18.
2469
'lekarnarja PlCCOUja v Ljubljani
M/po povzetju
1 steklenica 20 vin. ~3t8
Kupiti želim
zilp ali tiso
Z ZOmliiŠČem, najraje od Ljubljane proti Št. Vida ali Posavju.
Ponudbe  do  10. t. m. na naslov l9BnpOG/2479M na upravništvo »Slov.
Naroda«. 2479
Dr. Jožef Stanič, odvetnik v Gorici, ki je zopet odpri sv^jo pisarno (v poslopju velike pošte) §3lp" išče
(steMosrafel
in
daktilografu
veščo slovenskega in nemškega jezika.
Sprejme se
_ (iT
zmožen   tudi   prekajevanja (zelharije).
Proda se 2464
težak konj, močan voz „Bera", koleselj in :: acetilensti aparat :
za   10   luči,   vse   v    dobrem stanju.
Kupujejo se
konji za klanje.
IVi Marinšek, mesar, Slincc (gostilna Amerika) pri f jubljanL
Jrfodm sccion
Osebno izbrane
/Ljubljana novosti 5 Dunaja.
"V
Eidovska ulica št. 3 Dvorski trg t. najumčjo tstero h^kov
za dame in deklice kakor tudi bogato zalogo žalnih klobukov.
Solidno blago*
^opravila točno in vestna
Priznano nizke cene.
Ovci
2117
vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah
J. GR0BELNIK, .JfS?^ „.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Idriji razpisuje začasno službo
NosomKkes
Zadevne prošnje je vložiti JJaT* do 15. t. m. "TJ^E Plača po dogovoru. V IDRIJI, dne 1. oktobra 1915.
Ravnateljstvo.
Damske
olsiike
v največji izberi priporoča
MINKA HORVAT, modistka
i LJUBLJANA, Stari trg štev. 21.
Popravila najceneje.
11=1
2465
Popravila najceneje.
Št 1082
2507
iS s
N Razpisuje se služba pobiratelja občinske davščine na žganje in pristoj-
bin od klavnice, nadziratelja klavnice, nastanjevalca vojaštva in oglednika mr-ličev. Mesečna plača K 80— Za ogled mrličev posebna pristojbina. Nastop službe
IS. oktobra 19f5.
Ponudbe opremljene s snrićevali o dosedanjem službovanju, naj se pošljejo na podpisano županstvo dO 10. t. U£.
Prednost imajo vpokojeni orožniki, finančni stražniki in sploh deželni ter državni vpokojenci.
Županstvo občine Naklo (p. Divača),
dne 1. oktobra 1915. Župan:
A. Sftrekelj.
Večer smeha
v ,Kino Central'
v deželnem gledališča.
Specijalni film samo za današnje predstave:
„Dundi!
Najnovejša veseloigra v 3 dej. V glavnih vlogah Toddy in Elsa BSttoher.
,,Kdo je zmagovalec^.
Filmski roman Iz višjlh krogov.
stili ^? 1*50  cefa leži s «SS * ",a l0žl 4 scdeži K 3'50' ~ «•        loža 8- %
11 *Jda* v     . -J f *   5/deŽeV 0 K; ,ož* 4~3 scdcž K V20> cel* lož* 4 sedeži K 4- loža n^JLIe1 °v?inl0Ž«4 SCdCŽi K 380; Iož* št- 1 s«dcž K H*        «■ 3 sedeže K 2*80 TniL[Li eS / 1 t^SS cen* 60 v- ",a      3 sedeži K 280. - Balkon: sedež K 11 o' S^LSL^TLRez«mranl P/ostor: L in II. vrsta sedež K 120, znižana cena 70 t?lil. vrsta lil L^r^ 2" 60 Ti." 1 PfOStor: sedcž 90 v' znižana ««* 50 *> ~     prestor sedež 70 v. znižana cena 40 v - HI. prestor 40 v, znižana cena 20 v. - Galerija: 60 v^nižana «na 40 v. - Dijaki in vojaki do narednika plačajo na vseh prostorih znižane csne
Jutri v torek s
Poštni voznik
iz San Hila".
Mojstrski film danski.
2517
III. AVSTRIJSKO VOJNO POSOJILO
na katerega se prične v prihodnjih dneh podpisovanje, jemlje
C. KR. PRIV. SPLOŠNA PROMETNA BANKA
,„ PODBUiHlCA. T LJUBLJANI, PRBJB J. C MATER —
že sedaj predprijave.
==   Pojasnila na 2eljo vedno pismeno in ustmeno na razpolaganje. 1
4153