Otroci na Vrhu in v Sovodnjah
odkrivali skrite kotičke svojih vasi
Zlati zmaj: nova premiera SSG in njeno zakulisje
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 14. NOVEMBRA 2010
Št. 270 (19.977) leto LXVI._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Misliti na pomlad, še preden pritisne zima
Dušan Udovič
Naslov se ne nanaša na kaka kmetijska opravila, temveč na upravne volitve, pred katerimi se bomo znašli prav kmalu, verjetno tudi obenem s parlamentarnimi, glede na razsulo, ki nam ga politična scena v državi ponuja vsak dan pred oči. Desnica je nepopravljivo razbita tako na vsedržavni kot na krajevni ravni, čeprav poskuša v Trstu nekako krpati luknje in ustvarjati sicer vse manj verodostojen vtis, da je še sposobna dogovora.
To bi morala biti enkratna priložnost za vse, kar se premika od sredine do levice in prvi pogoj za uspeh je, da se na tem koncu v možnost alternative sploh začne verjeti. Pravzaprav bo za volitve v Trstu pomemben prvi krog že sredi decembra, ko se bo leva sredina podala na primarne volitve. Iz njih bo izšel skupni županski kandidat in to bo prva preizkušnja, iz katere bo mogoče razumeti dvoje. Prvič, ali je leva sredina v vidiku volitev sposobna umakniti z dnevnega reda delitve, ki so jo doslej usodno razkrajale in pehale v emarginacijo. In drugič, ali je možna široka levo-sredinska koalicija, ki je ljudem sposobna spregovoriti z jasnim in prepričljivim alternativnim programom.
Izpolnitev navedenih dveh pogojev je podlaga za to, da leva sredina najde temeljni kompas in z dovolj jasno skupno politično platformo postane kompetitivna. Znamenja, ki jih je zaznati iz izjav Co-solinija in Andoline, ki se bosta poleg drugih kandidatov pomerila na decembrskih primarnih volitvah za županskega kandidata v Trstu, so pozitivna. Krepijo vtis, da je treba z optimizmom misliti na pomlad, še preden dobro pritisne zima.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA
Industrijska cona 15, ul.Travnik,10Tel. 040/8990110 semenarna - 040/8990100 rezervni deli
mjanmar - Vojaška h unta po več kot 15 letih izpustila na prostost Nobelovo nagrajenko
Aung San Suu Kyi končno osvobojena
Postala je globalni simbol boja za človekove pravice
videm - Mednarodni posvet
Podjetništvo in jeziki manjšin
VIDEM - Povezava med podjetništvom in manjšinskimi jeziki je bila glavna tema celodnevnega mednarodnega posveta, ki ga je pod pokroviteljstvom videmske trgovinske zbornice in prispevkom Dežele Furlanije Julijske krajine (na konferenci jo je predstavljal odbornik Elio De Anna) v Vidmu priredila zadruga Informazione friulana v sklopu niza prireditev ob 30-letnici delovanja. Za govorniško mizo so se tako zvrstili predstavniki številnih evropskih jezikovnih skupnosti, ki so predstavili svoje izkušnje na področju vrednotenja manjšinskih jezikov in njihove uporabe na različnih področjih.
Po pozdravnih nagovorih predstavnika trgovinske zbornice Federica Ver-zegnassija, videmskega podžupana Enza Martinesa in Paola Cantaruttija predsednika zadruge Informazione friulana, ki med drugim upravlja radijsko postajo Radio Onde furlane, je Davorin Devetak predstavil delovanje Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Na 3. strani
CEPILCI
od250 €
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
(kopačice, motokultivatorji, spaccalegna - cepilci, traktorji FERRARI)
MARINI GH
I Cy&n^eßloni/ J
BUKOVA DRVA ZA KURJAVO SEMENARNA - TOPLA GREDA PO UGODNI CENI
G A INI T"-
YANGON - Mjanmarska vojaška hunta je včeraj izpustila na prostost borko za človekove pravice in Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi, ki je bila zaprta večino od zadnjih 20 let. Pred hišo jo je pozdravilo več tisoč navdušenih podpornikov, izpustitev pa so pozdravili tudi v svetu. Hkrati pa so pozvali tudi k izpustitvi ostalih političnih za-pornikov.Aung San Suu Kyi je pred njeno hišo množico več tisoč podpornikov, ki jo je pričakala, najprej pozvala k enotnosti. S tem pa je tudi nakazala, da ne namerava prekiniti svojega dolgoletnega boja za demokracijo v Mjanmaru.
Številni podporniki so kljub tveganju, da se tudi sami pridružijo več kot 2200 političnim zapornikom v državi, oblekli majice z napisi «S teboj smo, Aung San Suu Kyi!». V množici so bili namreč tudi pripadniki tajne policije, ki so snemali in fotografirali ljudi.
Na 31. strani
MAXI
★★★★★★★★★★
Discount
Čez tri tedne prehod na digitalno oddajanje
Na 2. strani
Andolina in Cosolini o primarnih volitvah
Na 5. in 6. strani
V Gorici manifestacija za porodnišnico
Na 10. strani
Doberdob: hiter odvoz kosovnih odpadkov
Na 10. strani
Zlati zmaj:
uspešna premiera SSG
Na 14. strani
N0X POSODA ZA OLJE
od4l€
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
T0RKLA
extra
deviško
oljčno
olje
GRABUICE ZA
POBIRANJE
OLIK
od350 €
■	Ekstra-deviško olivno olje
■	Sadike in cvetje
■	Velika izbira krizantem vseh barv in velikosti
■	Vse za kmetijstvo in enologijo
■	Mreža za pobiranje oljk
K0MP0STER
Za iztrebitev organskih odpadkov
Ob nakupu novih motornih žagJonsered in Alpina odvzem starih za odpad SLIKE SO LE SIMBOLNE
CANADIEN^*^
WOOLRIGH
j:'jH S PlEfhHA nñQh
Trg Cavour, 25
34074 - Tržič
Tel in Fax 0481 791066
pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču
« 1I3J.0J0J
m^rn =
<msESSM EEfl
v,	,
<3&> \ Z/(ffaj*ft(t\Sf{/
! öY
«4k, S
Nou urnik: ponedeljek, torek, sreda, petek g.Gfl - 15.30 četrtek 9.BO - 1 7.00 sobota zaprta
botjují&c - fui trjus
Sel. 04O ¿28092
2
Sobota, 13. novembra 2010
ALPE-JADRAN	/
TELEVIZIJA - Čez tri tedne prehod na digitalno oddajanje
MPEG-4 za slovenske oddaje, pa tudi za visoko ločljivost
Z digitalizacijo bistveno več programov - Decembra obilo dela za instalaterje, najprej pa bo nujno potrpljenje
Čez tri tedne bomo v Furlaniji-Julijski krajini prešli z analognega na digitalno oddajanje televizijskega signala. To se bo zgodilo po 3. decembru, le nekaj dni po izklopu analognega signala v Sloveniji (1. decembra). Marsikdo je na spremembo pripravljen, saj trgovci dobro prodajajo nove televizijske sprejemnike in (čeprav v manjši meri) tudi deko-derje oz. pretvornike. Drugi bodo z nakupi še malo počakali. Dobro je vsekakor vedeti, kaj kupiti.
Kot znano, imamo dve različni obliki digitalnega signala. Italija in ostale zahodnoevropske države so že pred leti izbrale tehnologijo MPEG-2, Slovenija in še nekatere države, ki so se za digitalizacijo odločile pozneje, pa so izbrale novejšo obliko MPEG-4. Problem dveh formatov se postavlja na obmejnem območju. Dekoderji, ki so v Italiji najbolj prodajani (MPEG-2) ne razberejo signala MPEG-4, tako da bodo televizijski programi iz Slovenije za te pretvornike nevidni. Če pa imamo MPEG-4 pretvornik, bomo gledali italijanske in slovenske oddaje. Poleg tega je bistvena razlika tudi ta, da MPEG-4 odgovarja tehnologiji visoke ločljivosti (HD), MPEG-2 pa ne. Visoko ločljivost zaenkrat oddajajo samo poskusno, na območju Ljubljane in Milana, predstavlja pa prihodnost televizije.
Najnovejši televizorji imajo vgrajen dekoder MPEG-4. Kdor kupi nov televizor (v Italiji so nekoliko cenejši), ne potrebuje dodatkov, uporabljal pa bo en sam daljinec. Kdor hoče obdržati star analogni televizor, potrebuje pretvornik in SCART kabel, uporabljal pa bo dva daljinca (za televizor in dekoder). Lahko se tudi zgodi, da je kdo že kupil televizor s tehnologijo MPEG-2, zdaj pa potrebuje dekoder MPEG-4. V tem primeru bo najbolje, da ju poveže s HDMI kablom, drugače bosta slika in zvok prek SCART kabla slabša.
Decembra bo bržkone kar nekaj dela za inštalaterje, saj bodo ponekod nujne prilagoditve. V glavnem pravijo, da kdor dobro sprejema analogni signal, z digitalnim signalom ne bi smel imeti težav. Je pa tudi res, da je jakost digitalnega signala nižja od jakosti analognega. Možno je, da bodo morali tehniki zvišati jakost na oddajnikih. Inštalaterji pa bodo nekatere antene na hišah in poslopjih najbrž prilagodili s filtri, saj se pogosto zgodi, da se signala dveh različnih oddajnikov (npr. iz Slovenije in Italije) med seboj motita. Če se na enem kanalu prepletata dva programa, bomo s filtrom izbrali, katerega gledati. Takoj po izklopu bo treba nekoliko potrpeti, da se situacija stabilizira, šele zatem bo jasno, ali potrebujemo inštalaterja.
Število programov se bo z digitalizacijo krepko povečalo. Bogatejša bo npr. ponudba televizije RA1 (digitalni programi RA1 v večjem delu dežele FJK še niso vidni), prav tako slovenska televizijska ponudba: ob omrežju multipleks A, ki ga upravlja RTV Slovenija, je svoj paket multipleks B že zagnalo tudi norveško podjetje Norkring, ki ima svoje oddajnike.
Vprašanje, ki se pogosto postavlja zlasti pri priletnih uporabnikih, je, ali bodo kanali že od začetka samodejno razvrščeni (pro-
KAKO LAHKO SPREJEMAMO ITALIJANSKE IN SLOVENSKE TELEVIZIJSKE PROGRAME PO PREHODU Z ANALOGNEGA NA DIGITALNO ODDAJANJE?
TELEVIZOR Z ANALOGNIM SPREJEMNIKOM
TELEVIZOR Z DIGITALNIM SPREJEMNIKOM
KABEL SCART
www.primorski.eu
klikni
in izrazi svoje mnenje
Ob prehodu na digitalno televizijo boste ali ste že:
Q kupili televizor z vgrajenim dekoderjem
Q kupili dekoder
Q Še ne vem
Q TV gledam samo preko satelita ali interneta
O Ne gledam televizije
DEKODER MPEG-4
Po prehodu je dovolj, da priključimo na anteno samo dekoder. Televizor in dekoder povežemo s SCART kablom.
Drevi TV mesečnik Mikser
TV mesečnik Mikser bo ponovno na sporedu nocoj po slovenskem Tv dnevniku RAI (okrog 20.50). V televizijskem studiu bosta novi gostji dijakinji iz organizacijskega odbora splošne zasedbe slovenskih višjih srednjih šol v Trstu Lucija Tavčar ter Mojca Briščik. Težnja po iskanju večje povezanosti z lokalnim je vse bolj občutena. Med redke tržaške zelenjadarje gre prišteti družino Debelis iz Kolonkovca. Od bogastva, ki nam ga nudi narava, pa do nespornega kulturnega in umetniškega bogastva tržaške Vile Tomažič. Po treh desetletjih propadanja je po temeljiti prenovi ponovno pridobila ugled meščanske vile.
In ponovno v naravo, v Nediške doline, na območje kostanja, ki nam tokrat ne bo pomenil le slastni grižljaj ob kakem prazniku, kot je lahko znani Burnjak In ponovno k človeku, tokrat k narodni noši. Z rekonstrukcijo teh oblačil se Marta Košuta ukvarja že 30 let. Oddajo so pripravile Luana Grilanc, Živa Pahor in Vida Valenčič, ki jo tudi vodi. Režijo podpisuje tokrat Luana Gri-lanc. Če zamudite, vam bo oddaja spet na voljo v ponovitvi v četrtek, 18. novembra, ob istem času.
gramov bo skupaj bistveno več, v Italiji jih bo med 40 in 50). Načeloma naj bi bilo tako, odvisno pa je tudi od dekoderja. Najbolje je, da se v trgovini pozanimamo, paziti pa moramo tudi, da ne kupimo po nepotrebnem predragega dekoderja, npr. tistega, ki sprejema tudi plačljive programe. Slednji zanimajo le del gledalcev. (af)
Večer o digitalni TV
Prehod na digitalno oddajanje bo tema torkovega večera v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20 ob 20.30), ki ga v sodelovanju s SKGZ prireja Slovenski klub. Govoril bo generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli.
REGIQNE AUTONQMA FRIWLI VÉNEZIA GIUUA
Avtonomna Dežela Furlanija Julijska krajina bo omogočila uporabo slovenskega jezika v VI. Generalnem popisu kmetijstva preko podelitve petih pogodb usklajenega in trajnega sodelovanja za vzdrževanje odnosov z javnostjo na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Ufficio Relazioni Pubbliche Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine ter preko ene pogodbe usklajenega in trajnega sodelovanja za upravljanje spletne strani in obdelavo statističnih podatkov na Deželnem uradu za popis - Ufficio Regionale di Censimento. Javno obvestilo je bilo objavljeno 10. novembra v deželnem uradnem glasilu - BUR in na spletni strani www.regione.fvg.it v sekciji Razpisi in Obvestila - Bandi e awisi pubblici. Rokza oddajo prijav zapade 25. novembra.
LJUBLJANA - Predstavniki SSO obiskali nadškofa dr. Antona Stresa
»Slovenci v zamejstvu del narodnega
telesa, torej tudi Cerkve v Sloveniji«
LJUBLJANA - Predstavniki Sveta slovenskih organizacij so v petek obiskali ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Antona Stresa. Srečanje je potekalo v prostorih ljubljanske nadškofije v Ljubljani. Poleg deželnega predsednika SSO Draga Štoke so se obiska udeležili še Giorgio Banchig, pokrajinski predsednik za Vi-demsko, Walter Bandelj, pokrajinski predsednik za Goriško, Marij Maver, ki je zastopal tržaško pokrajino ter odbornik Julijan Čavdek.
Predsednik SSO Štoka se je ljubljanskemu nadškofu najprej iskreno zahvalil za sprejem, nato pa je predstavil krovno organizacijo, vrednote, na katerih je osnovana, njeno deželno strukturo ter število včlanjenih društev. Obenem je bila to tudi priložnost, da se je dr. Stres seznanil s trenutnim stanjem slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Poseben poudarek je bil posvečen stanju slovenskih župnij na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Pri tem so poleg Štoke spregovorili še ostali predstavniki SSO. Delovanje slovenskih duhovnikov je bilo od vedno temeljnega pomena za ohranitev narodne identitete in seveda zdrave omike. Tega se SSO dobro zaveda, zato je tudi krščanstvo del njegovih ustanovnih temeljev.
Splošni trend krize vrednot je danes zajel tudi slovensko narodno skupnost v Italiji, ki mora pri tem kljubovati tudi bolj ali manj izraziti asimilaciji ter upadu šte-
Delegacija SSO z nadškofom metropolitom dr. Antonom Stresom
vila rojstev. Stanje v slovenskih župnijah na Tržaškem in Goriškem še vedno omogoča, da se pastorala in bogoslužje odvijata v slovenskem jeziku. Povsod se soočajo s pomanjkanjem novih duhovnih poklicev. Na Videmskem delujejo štirje slovenski duhovniki, maše v slovenskem jeziku pa potekajo v Žabnicah, Ukvah in v vasi Matajur. Pri tem je hvalevredno dejstvo, da so se nekateri furlanski duhovniki naučili slovenskega jezika in tako skrbijo tudi za slovenske vernike v beneških župnijah.
Predstavniki Sveta slovenskih organizacij so nadškofu Stresu predstavili še stanje slovenske šole, njene uspehe zaradi kakovosti vzgojno-izobraževalne po-
nudbe ter nevarnosti in težave, ki se porajajo z izvajanjem zadnje šolske reforme.
Predsednik Štoka je izrazil zaskrbljenost zaradi napovedanega klestenja finančnih prispevkov za slovensko manjšino s strani italijanske vlade. Uresničitev takih napovedi bi bila lahko usodna za družbeno organiziranost Slovencev v
Italiji.
Nadškof Stres se je predstavnikom SSO-ja zahvalil za obisk in knjižni dar ter jim zagotovil posluh za nakazana odprta vprašanja. Pomembno je, da bi se tovrstni obisk ustalil kot vsakoletna stalnica, saj so Slovenci, ki živijo v zamejstvu del slovenskega narodnega telesa in torej tudi Katoliške Cerkve v Sloveniji.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 14. novembra 2010
3
VIDEM - Celodnevni mednarodni posvet zadruge Informazione friulana ob 30-letnici delovanja
V ospredju povezava med podjetništvom in manjšinskimi jeziki
Za govorniško mizo predstavniki slovenske, furlanske, ladinske in baskovske jezikovne skupnosti
VIDEM - Povezava med podjetništvom in manjšinskimi jeziki je bila glavna tema celodnevnega mednarodnega posveta, ki ga je pod pokroviteljstvom videmske trgovinske zbornice in prispevkom Dežele Furla-nije Julijske krajine (na konferenci jo je predstavljal odbornik Elio De Anna) v Vidmu priredila zadruga Informazione friulana v sklopu niza prireditev ob 30-letnici delovanja. Za govorniško mizo so se tako zvrstili predstavniki številnih evropskih jezikovnih skupnosti, ki so predstavili svoje izkušnje na področju vrednotenja manjšinskih jezikov in njihove uporabe na različnih področjih.
Po pozdravnih nagovorih predstavnika trgovinske zbornice Federica Verzegnas-sija, videmskega podžupana Enza Martinesa in Paola Cantaruttija, predsednika zadruge In-formazione friulana, ki med drugim upravlja radijsko postajo Radio Onde furlane, je Davorin Devetak predstavil delovanje Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, pri čemer je izpostavil njegov razvoj in spremembe v gospodarstvu znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Omenil je nekaj konkretnih rezultatov, ki jih je SDGZ doseglo na različnih področjih svojega delovanja. Zaustavil pa se je tudi pri pomenu sodelovanja z drugimi manjšinami, tistega na lokalni, deželni ali čezmejni ravni oziroma s šolami ter pri vlogi, ki so jo imele dejavnosti, ki so nastale na pobudo SDGZ pri promociji manjšine nasploh, a tudi samega gospodarstva.
Sabrina Rasom, odgovorna za jezikovne in kulturne projekte pri Skupnosti doli-
ne Fassa, je nato predstavila ladinsko izkušnjo. V dolini Fassa so še posebno v zadnjih letih po zaslugi nove jezikovne politike na področju manjšinskega gospodarstva oziroma gospodarstva, ki prispeva k večji prepoznavnosti manjšine, naredili pomemben korak naprej.
Drugi sklop jutranjega dela je bil namenjen manjšinskim medijem. Joan Mari Lar-rarte je predstavil razvejano dejavnost medijske družbe Berria, ki med drugim izdaja tudi istoimenski dnevnik, in njeno vlogo pri širjenju baskovščine, ki jo v Baskiji govori le približno četrtina prebivalcev. Carlo Puppo, glavni urednik Radia Onde Furlane, je podal kratko zgodovino delovanja radijske postaje in zadruge Informazione friulana nasploh, ter izpostavil ključne uspehe in težave. Predstavljena je bila tudi avdio-videoprodukcija v gal-ščini.
Jutranji del se je zaključil s sklopom o jezikovnih storitvah, ki jih furlanska zadruga Serling (predstavljal jo je Licio de Clara) in sar-dinska Altra Cultura nudita javnim upravam in drugim: pri tem gre za jezikovne tečaje, profesionalno prevajanje in tolmačenje, pripravo spletnih strani, upravljanje jezikovnih okenc idr..
O jezikih in promociji teritorija ter turizmu pa je bil govor na popoldanski okrogli mizi, ki so se je udeležili tudi Luigia Negro (KD Rozajanski dum), Adriano Gariup (SDGZ) in Teresa Covaceuszach (Gostilna Sale e Pepe, Srednje). O posvetu bomo obširneje še poročali. (T.G.)
Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus
razpisuje natečaj za dodelitev
sledečih štipendij za šolsko leto 2010/2011:
pet štipendij v znesku osemsto evrov za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji morata biti priložena družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov;
eno štipendijo v znesku tisoč osemsto evrov za višješolske študente, ki obiskujejo pošolski program Slov.I.K.-a EKSTRA, ki ga organizirata Slov.I.K. in Dijaški Dom Simona Gregorčiča. Prošnji morata biti priložena družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov;
šest štipendij v znesku dva tisoč evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list ter davčna prij ava vseh družinskih članov;
štipendijo v znesku štiri tisoč evrov za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov.
V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 15. decembra 2010. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (048132545) in Karlo Černic (048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 30. novembra 2010 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Slov.I.K. KBCenter, Corso Verdi št. 55,34170 Gorica.
Sklad »D. Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij.
Udeleženci posveta so vzeli v pretres manjšinsko gospodarstvo in medije, jezikovne storitve ter promocijo ozemlja in turizem
SKGZ - Deželni tajnik Livio Semolič za resen pristop k problematiki
Zasedba slovenskih šol posledica brezbrižnega odnosa oblasti do šolstva
TRST - »Slovenska kulturno gospodarska zveza izraža svojo prepričano podporo vsem tistim pobudam, ki stremijo za tem, da se položaj slovenskega šolstva in nasploh italijanskega šolskega sistema vsaj približa povprečnim kakovostnim standardom, ki veljajo v državah Evropske Unije«, poudarja v tiskovnem sporočilu deželni tajnik SKGZ Livio Semolič. »Zadnji finančni ukrepi in dodatna krčenja dotacij kažejo na popolnoma brezbrižni odnos sedanje vlade do tega vprašanja, kjer prihaja vedno bolj do izraza podrejena vloga ministrice Gelmini, ki pasivno sprejema računovodska navolila za-kladnega ministra Tremontija. Taka politika brezobzirnega krčenja finančnih sredstev za šolstvo, kot tudi za kulturo, okolje itd. potrjuje neperspektivno strategijo vladnih predstavnikov, ki sploh ne razmišjajo in se nočejo zavedati dolgoročnih negativnih posledic za celotno družbo in predvsem za mlajše generacije.
Tudi zasedba slovenskih višjih šol dokazuje zaskrbljenost in potrjuje potrebo po večji občutljivosti do teh vprašanj kot tudi po resnem soočanju glede specifičnih problematik slovenske šole v Italiji. In ker je to vprašanje posebno resno in občutljivo, stvari ne smemo poenostavljati, pač pa je nujno potrebno resno uokviriti probleme in posledično nakazati rešitve. To je tudi naloga manjšinskih predstavnikov, od predsednikov krovnih organizacij in senatorke, druž-

Livio Semolič
bumbaca
w
beno političnega področja, vse do najvišjega šolskega predstavnika in posameznih ravnateljev na šolskem področju. Nič koliko srečanj in sestankov se je zvrstilo v zadnjem letu, kjer je prišla do izraza tudi tista prepotrebna koordinacija nastopov, ki je na primer omogočila, da kjub vsedržavnemu krčenju učnega osebja manjšinske šole niso bile pri tem prizadete.
Številna vprašanja, ki ne zadevajo samo odnosa do ministrstva in ostalih javnih uprav, pač pa tudi potrebe po določeni sintezi znotraj manjšine o razvojni viziji našega šolstva, ostajajo še vedno odprta. Pri tem bi se navezal na pravilno ugotovitev prof. Mirjam Bratina, ki je pred časom opozorila na potrebo, da družba temeljito razmisli o tem, kakšno šolo dejansko potrebujemo in predvsem kaj resnično potrebujejo mladostniki tretjega tisočletja, ki imajo zelo razvite tehnološke spretnosti in so pod stalnim pritiskom informativnih tokov. To dejansko pomeni postaviti učenca v cen-
ter pozornosti in ne zanemariti dejstva, da mora biti vse ostalo prilagojeno v to smer, od urnikov in učnih ur vse do pedagoških oprijemov in vsesplošnih vzgojno-izobraževalnih strokovnih pristopov. Nenazadnje se to veže tudi na vprašanje višješolske izobraževalne ponudbe in razvoja posameznih šolskih središč, kjer bi morali tudi sami odločiti, kaj je za nas najbolj učinkovito in primerno.
Pri vsem tem imamo in gotovo bomo še imeli prepričano podporo Vlade RS in njenih pristojnih ministrov, ki z veliko pozornostjo sledijo našemu prizadevanju in so nam stalno ob strani. Česar ne potrebujemo pa so nepotrebne polemike in poceni demagogije, kjer se želi tudi s pretiravanjem in določenimi neresnicami izkrivljeno predstaviti položaj slovenske šole v Italiji in tako pridobiti določeno vidljivost v medijih.
SKGZ se torej zavzema za resen pristop, tvorno soočanje in tudi največjo odločnost pri izpostavljanju konkretnih potreb našega šolstva in iskanju primernih rešitev. Pri tem seveda gre poudariti specifiko manjšinskega šolstva, ob upoštevanju vsesplošnih dinamik vse-državnega šolskega sistema, ki doživlja velike pretrese in vsesplošno krizo. Prepričano tudi podpiramo vsako pobudo, ki gre v smer iskanja odgovorov v zvezi z načini prilagajanja naše šole hitrim družbenim spremembam, saj tudi od tega odvisi kakovost našega šolskega sistema«, zaključuje deželni tajnik SKGZ.
4	Nedelja, 14. novembra 2010
APrimorski
r	dnevnik
IZ
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
ŽUPANSKE VOLITVE - Roberto Cosolini (DS) predstavil svojo kandidaturo
»Potruditi se moramo, da zaustavimo zaton Trsta«
Cosolini zadovoljen, da bosta na primarnih volitvah sodelovala tudi Andolina in Metz
Trst zasluži nove sanje in Roberto Co-solini je pripravljen aktivno prispevati k njihovi uresničitvi. Tako je včeraj zagotovil pred polno dvorano mestnega hotela, v kateri so sedeli številni izvoljeni predstavniki in somišljeniki leve sredine.
Pofoajinski tajnikDemokratske stranke je včeraj, pod velikim napisom Comin-ciamo (Začnimo), tudi uradno predstavil svojo kandidaturo za tržaškega župana.
S kakšnim političnim programom se predstavljate volivcem?
Program je še v zasnovi, saj ga pripravljamo v sodelovanju z volivci in zavezniki. Nekatere smernice pa so že danes jasne. Prvo vodilo je ljubezen do Trsta. Trst imam zelo rad in prepričan sem, da se moramo bolj potruditi, da zaustavimo njegov zaton in ljudem vrnemo zaupanje v bodočnost.
Potem je tu skrb za delo. Mladi so v velikih težavah, prav tako štirideset ali pet-desetletniki, za katere na tržišču ni pravega mesta. V težavah pa so tudi podjetja, zato mora politika ustvariti pogoje za njihov zagon.
Robertu Cosoliniju je prisluhnila polna dvorana mestnega hotela
kroma
Izpostavil pa bi tudi ovrednotenje kulturnega bogastva, ki je možno samo v primeru, da Trst ponovno najde državno in mednarodno vlogo, ki mu pripada.
Sedanja občinska uprava je vlagala sa-
mo v strogo mestno središče, pozabila pa na periferijo in okolico. Naš čudoviti Kras je zapostavljen, rajoni prav tako. Urediti je treba zelene površine in parkirišča, pripraviti tak regulacijski načrt, ki ne bo v slo-
Z leve psihiatri Fonda, Groleger, Žmitek, Jogan in Dell'Acqua
kroma
SKUPINA 85 - Psihiatrija ob meji - italijanske in slovenske izkušnje
O preteklih revolucijah in evolucijah v zdravljenju duševnih bolnikov
Ob 30. obletnici smrti Franca Ba-saglie oziroma psihiatrične reforme v Italiji (zakon 180) sta Skupina 85 in Slovensko zdravniško društvo Trst v novinarskem krožku v petek priredili srečanje o Psihiatriji ob meji - italijanske in slovenske izkušnje. Primerjave oz. iskanja skupnih točk med dvema sistemoma sta se lotila psihiater Hektor Jogan in psihoanalitik Pavel Fonda s pomočjo sogovornikov - direktorja tržaških psihiatričnih služb Peppeja Dell'Acquo ter predstojnikov psihiatrične bolnišnice Polje v Ljubljani Urbana Grolegerja in psihiatrične bolnišnice Begunje pri Kranju Andreja Žmi-teka.
Zgodba psihiatrije na Slovenskem sega v drugo svetovno vojno, ko je tam delovala le psihiatrična bolnišnica v Ljubljani in šele po vojni so del kroničnih bolnikov razselili v Begunje, Idrijo, Maribor, Ormož in Celje. Delovale so kot azili, saj je bilo pomembno varovanje bolnikov, ne pa ambulantne aktivnosti.
Dell'Acqua se je spomnil Basaglie-vega dela v Gorici (1961-1968), se pravi časa Mariottijevega zakona, ki je spremenil strukturo in delovanje psihiatričnih bolnišnic: takrat je bilo v Italiji 80 psihiatričnih bolnišnic s 100 tisoč pacienti. Na kongresu o duševnem zdravju v Londonu (1964) je Basaglia opozoril na nasilje do pacientov ter izrazil zahtevo po ukinitvi bolnišnic. Stvari so ubrale pravo pot leta 1968, ko je bil odobren prvi državni zakon, ki je nakazoval potrebo po uvedbi bolj humanih pogojev zdravljenja.
Sprememba iz azilskega v terapevtski sodobni sistem je bila v Sloveniji postopna, brez zakonov ali prelomnic. Pred 30 leti je bila polovica pacientov kroničnih in je živela v bolnišnicah, danes pa ni nihče hospitaliziran. Tudi v Sloveniji si prizadevajo za zdravljenje, ki je blizu bolniku in ga raje zdravijo v domačem okolju.
Bolj kot na revolucijo, je Groleger opozoril na evolucijo: v Sloveniji je danes 200 psihiatrov - 1 na 10 tisoč prebivalcev. Pred desetletji je okrog psihiatrije delovala trdna mreža zdravstvenih domov, ki je psihiatrom olajšala delo z zmanjšanjem števila bolnišničnih ležišč in odpravo bremena kroničnih bolnikov. Vseeno pa je bila Slovenija neenakomerno pokrita -60% psihiatrov je delalo v Ljubljani in ča-
gu »nasprotje Robina Hooda«. Kajti zadnji, k sreči propadli, načrt je bil prav tak: jemal je revnim, da bi dal bogatim ...
12. decembra vas čakajo primarne volitve znotraj leve sredine. Kako gledate na to soočanje?
Primarne volitve so čudovit in koristen instrument, ki ljudem omogoča, da se aktivno udeležijo političnega življenja. Zadovoljen sem, da bo na primarnih volitvah sodeloval tudi Marino Andolina, koliko vem pa tudi Alessandro Metz. Soočanje z odličnimi kandidati bo nedvomno koristno.
Kaj pa bodoče sodelovanje v levi sredini?
Predstavniki različnih strank smo že pred časom stopili na novo pot in začeli iskati, kar nas druži. Nastal je skupen dokument, ki je osnova za nadaljnje delo. Prepričan sem, da obstajajo dobre možnosti za čim večjo enotnost in vključevanje.
Vaše besede zvenijo zelo optimistično ...
Saj sem optimist! Glede volilne preizkušnje sem absoluten optimist.
Poljanka Dolhar
Zasedba šol do srede
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu bodo skušali nadaljevati z zasedbo šol do srede. Za skupni zaključek so se dogovorili na včerajšnjem srečanju predstavnikov šol na liceju Carducci, spored dejavnosti na liceju Prešeren pa je včeraj predvideval obisk skupine slovenskih študentov z avstrijske Koroške, medtem ko bodo v prihodnjih dneh potekala še srečanja s predstavniki Dijaške organizacije Slovenije, italijanskih dijakov v Sloveniji in slovenskih dijakov v Avstriji ter predstavniki SKGZ.
Zapori še naprej prepolni, direktorji na bojni nogi
V ponedeljek je v Rimu zasedalo vodstvo sindikata direktorjev italijanskih zaporov SIDIPE, na srečanju so obravnavali pereče probleme tega sektorja, točneje prenatrpanost celic, pomanjkanje osebja in sredstev in kočljiv položaj zaporniškega sistema za mladoletne, ki mu preti ločeno uprvljanje. Državni tajnik sindikata in direktor tržaškega zapora Enrico Sbriglia je v tiskovnem sporočilu napisal, da so direktorji zaradi nevzdržne situacije in praznih obljub vlade v skorajšnjem stanju pripravljenosti. Načrta za posodobitev in pom-nožitev zaporov, ki ga je obljubljala vlada, ni od nikoder. SIDIPE bo v skrajnem primeru razglasil stavko direktorjev, piše med drugim v sporočilu.
Na ladji so ga prijeli 16 let po kaznivem dejanju
Tržaška pomorska policija je v petek zjutraj pregledovala podatke o članih posadke ladje za križarjenje družbe MSC. Pozornost policistov je pritegnilo ime enega izmed tehnikov na ladji, 41-letnega bolgarskega državljana. Našli so ga namreč tudi na mednarodnem spisku iskanih oseb, saj je bila na njegov račun napisana mednarodna tiralica. Leta 1994 je Bolgar na Poljskem ukradel več avtomobilov, poljsko sodstvo pa ga je pozneje obsodilo na pet let zapora. Na seznam iskanih oseb so ga vpisali decembra 2008. Po prejetju dokumentov iz sodnega postopka, so policisti na krovu ladje poiskali obsojenca in mu odvzeli prostost.
Policija: nadzor z avtodomi
Že več kot mesec dni so v raznih mestnih četrtih redno navzoči avtodomi policije. Gre za stalno postojanko za nadzor ozemlja in referenčno točko, ki jo lahko občani ob potrebi obiščejo. Policisti, ki opravljajo to nalogo, so v petek dopoldne pregledali dokumente 33-let-nega italijanskega državljana brez stalnega bivališča in ugotovili, da so mu pred časom prepovedali vstop v tržaško občino.
kalne dobe so bile zelo dolge. Na spremembo sistema sta v začetku devetdesetih let vplivala razvoj privatnega sektorja zdravstva z delnimi koncesijami in razvoj nevladnih organizacij oz. skupnostne psihiatrije.
Ob vstopu v goriško bolnišnico je Basaglia spoznal nekaj groznega, ki ljudi uničuje bolj kot zdravi. Začutil je potrebo po odkrivanju osebe, njene identitete in postavljanju bolezni med oklepaje. Postregel je z utopijo realnosti, idejo o odpiranju vrat, ki bi omogočilo spoznavanje pacienta. To je bilo izhodišče njegovega dela, ki je predpostavljalo tudi povrnitev državljanskih pravic in svobode ter prekinitev podrejenosti v obstajajoči hierarhični dominaciji. Da so marsikatera vrata zaklenjena tudi v možganih ljudi, ki odločajo in oblikujejo zdravstveni sistem, sta poudarila gosta in opozorila na več pomanjkljivosti v državi: premalo je psihiatrov, zdravila se uvajajo počasi, ni intenzivnega psihiatričnega oddelka za mladoletne, ni forenzične psihiatrije in malo je kapacitet za starostnike.
Debata se je v sodelovanju občinstva dotaknila še angleških pristopov, o tržaškem, Basaglievem modelu v času globalnih procesov, o družbenem konsenzu in skupni volji, da se uredi skrb za ljudi z duševnimi motnjami. (sas)
TRG GOLDONI - Preurejena zdravniška zbornica
Dobrodošlica v obnovljenem »skupnem domu« zdravnikov
Palača Caccia na Goldonijevem trgu 10 gosti že 20 let v svojem prvem nadstropju sedež zbornice zdravnikov in stomatologov. Načrt prikupnega poslopja je leta 1875 podpisal tržaški arhitekt Giovanni Berlam.
Sedež so na pobudo predsednika Claudia Pandulla v preteklem letu posodobili in preuredili. Kakor predvidevajo določila, je vstop v sedež po novem prirejen osebam s posebnimi potrebami, ki imajo na sedežu na voljo tudi primerno stranišče. Notranjost sedeža pa je lična in pisana, saj so stene prepleskali z živimi barvami, vrata pa okrasili z reprodukcijami slavnih svetovnih slikarjev. Poskrbeli so za večje open space tajništvo in sejno sobo, ki lahko gosti 70 udeležencev. Dela so omogočili sami člani, ki so odšteli nekoliko višjo članarino. (sas)
/
TRST
Nedelja, 14. novembra 2010
5
POLITIKA - Včeraj na sedežu Stranke komunistične prenove
Prvi kongres Federacije levice nov korak k večjemu združevanju
Vse tri komponente podprle županskega kandidata Andolino - Prihodnji teden tudi vsedržavni kongres
Tržaška levica se združuje in išče svoje mesto pod soncem. Federacija levice, ki so jo ustanovili gibanje Delo in solidarnost, Stranka italijanskih komunistov in Stranka komunistične prenove, je včeraj obeležila prvi kongres, na katerem so njeni člani in članice predvsem razmišljali, kakšna naj bo njena vloga na krajevni in državni ravni.
Prvi korak je že na dlani: na primarnih volitvah se bo za mesto županskega kandidata na občinskih volitvah, ki bodo v Trstu prihodnjo pomlad, potegoval skupen kandidat. Kljub nekaterim kritikam nad načinom, kako je bila kandidatura predstavljena (v prejšnjih dneh jo je namreč avtonomno predstavila SKP), bo Federacija levice enotna: zastopal jo bo zdravnik Marino Andolina (pogovor z njim objavljamo posebej).
Za predsedniško mizo v polno zasedeni dvorani v Ulici Tarabochia so sedeli pokrajinski tajniki Iztok Furlanič (SKP), Geni Sardo (gibanje DS) in Giuliana Zagabria (SIK). Predstavili so smisel prvega kongresa, ki predstavlja nov korak na poti združevanja tržaške levice, a tudi glavne smernice temeljnega dokumenta, ki ga bo čez teden dni obravnaval vsedržavni kongres federacije. Dokument je bil ob koncu sprejet z veliko večino glasov: zanj je glasovalo 51 somišljenikov, trije so bili proti, trije pa so se vzdržali.
Po pozdravih gostov (med drugimi so posegli R. Cosolini v imenu Demokratske stranke, P. Močnik v imenu Slovenske skupnosti in F. Vallon v imenu Levice, ekologije in svobode) se je razvila daljša debata. Večina posegov je bila usmerjena v iskanje dodatnih priložnosti za združevanje. Paolo Ge-ri je na primer obžaloval, da je v federaciji preveč prisotna delitev na »mi in vi«, a tudi, da se politični dokument ni resno spoprijel z vprašanjem bodočih koalicij: bojim se, da ostajamo zunaj realne politike, ki sloni na zavezništvih.
Stojan Spetič je prepričan, da bi se morala vsa gibanja in stranke levice združiti v novo skupno stranko. Na Tržaškem smo naredili ogromne pozitivne premike in delujemo tako, kot bi bili že združeni, je dejal deželni tajnik SIK ter javno povabil gibanje Levica, ekologija in svoboda (SEL) naj pred občinskimi volitvami pristopi v volilno zavezništvo, ki bo slonelo na realnih skupnih interesih. (pd)
RAI 1 - Ob 12.20
Trst in Kras danes na
Danes bo ob 12.20 na prvi televizijski mreži RAI na sporedu oddaja Linea Verde, ki so jo pred 10 dnevi snemali v naših krajih. Protagonista oddaje, ki ob nedeljah opisuje naravne lepote, tradicijo in kulinarično bogastvo različnih koncev Italije, bosta tokrat Trst in Kras s svojimi kmečkimi proizvodi in trgovino s kavo. Ekipa je obiskala tržaški 7. pomol in posnela prihod tovorov kave, s helikopterjem preletela Kras, se ustavila v zadružnem hlevu v Praprotu, ki ga upravlja Dario Zidaric, nato še v kraški domačiji pri Škerkovih v Praprotu (klepet s Sandi-jem Škerkom, Francem Fabcem, Andrejem Škerljem) in naposled postala na Ponterošu, kjer je v kamero ujela pridelke krajevnih zelenjadarjev.
Furlanič, Sardo in Zagabria med včerajšnjim kongresom na sedežu SKP
kroma
POGOVOR - Na primarnih volitvah tudi Marino Andolina
»Levica velja 20%«
»Roberto Cosolini je zelo dober kandidat« - »Možnosti zmage nad desnico so zelo zelo velike«
Marino Andolina je od včeraj uradni kandidat Federacije levice in se bo na primarnih volitvah v Trstu potegoval za mesto županskega kandidata. Tržaškega zdravnika, predstavnika Stranke komunistične prenove, je na včerajšnjem prvem kongresu Federacije levice podprla tudi Stranka italijanskih komunistov.
Obstajajo možnosti, da postanete kandidat vse levice in da vas podpre tudi gibanje Levica, ekologija in svoboda?
Neumno bi bilo, če bi se radikalna levica v tem trenutku ločevala: podpora Levice, ekologije in svobode bi bila primerna in pametna, objektivno gledano pa imajo tudi oni pravico, da izberejo svojega kandidata. Zaradi tega jih ne bi mogel grajati.
Za predstavitev vašega programa bo še čas: katerim točkam pa se ne mislite odpovedati?
Najprej javnemu zdravstvu in to tudi zaradi svoje osebne zgodbe. Videli smo, kakšne dokumente je na zdravstvenem področju izglasovala ta deželna vlada: grozljivi so, prava znanstvena fantastika! Zdravstvo sicer ni v pristojnosti tržaškega župana, ta pa lahko koordinira reakcijo proti tovrstnim odločitvam.
To mesto ni prijazno z otroki in mamami, predvsem samohranilkami. Potrebujemo več igralnih prostorov, a tudi struktur, ki naj pripomorejo k temu, da bo materinstvo manj naporno, otroštvo pa lepše.
Tu je še železarna. Prelahko je reči: zaprimo jo. Vsi hočemo, da to grozodejstvo zapusti Trst, ampak, če so lastniki povzročili škodo, bi rad, da jo popravijo. Predvsem pa moramo pred zaprtjem železarne poiskati ustrezno in dostojanstveno rešitev za 500 družin, ki od nje živi.
Seveda nimam vseh odgovorov in vem, da določene stvari slabo poznam. Prepričan pa sem, da je v Trstu veliko inteligentnih ljudi, ki mi lahko pomaga poiskati ustrezne rešitve.
Na podlagi dosedanjih volilnih rezultatov bi na primarnih volitvah slavil kandidat Demokratske stranke ...
Lahko se zgodi, da izgubim primarne volitve, a boril se bom za zmago. V tem mesecu pa gotovo ne bom slabo govoril o svojem nasprotniku, saj ga zelo cenim. Roberto Cosolini je dober kandidat in če bo zmagal na primarnih volitvah, bo užival vso mojo podporo. Tudi zato, ker menim, da so možnosti končne zmage nad desnico zelo zelo velike. Če bodo ljudje kljub sramoti, ki prihaja iz Rima, krajevnim polomom desnice (začenši z občinskim regulacijskim načrtom), še dalje volili za desnico, si mesto zasluži, da mu vlada za vse večne čase.
Če bi zmagal Cosolini, bi ga torej podprli.
Seveda, sodelovanje se pri tistih temah, ki nas združujejo, že začenja. Ponudil pa bi mu tudi tehnično pomoč na pri-
mer na zdravstvenem področju.
Sodelovanje med Federacijo levice in DS je torej mogoče?
Seveda, združiti moramo kompeten-ce na eni in drugi strani. Ne bomo se spopadli na podlagi programa, ker je skupen.
Upam, da bodo primarne volitve dokazale, da je levica veliko močnejša kot kažejo volilni rezultati. Na volitvah smo večkrat žrtve tako imenovanega koristnega glasu: ljudje, ki nas sicer cenijo, raje volijo drugo stranko, ker se bojijo, da bo glas levici izgubljen glas v bitki proti desnici. Na primarnih volitvah tega problema ni, tu lahko ljudje volijo na podlagi zavesti in prepričanja. Prijateljem leve sredine bomo dokazali, da ne veljamo 2%, temveč 20.
Poljanka Dolhar
ZGONIK - Nedelja
Koncert Denisa Novata in
muzikantov Evrope
Prihodnjo nedeljo, 21. novembra, bo v Športni dvorani v Zgoniku zaživela druga izvedba mednarodna glasbena prireditev Denis Novato in muzikantje Evrope, ki se vključuje v festival Glasba brez meja 2010.
Obeta se nepozaben dogodek za vse ljubitelje narodnozabavne glasbe, na katerem bodo ob Denisu Novatu nastopili vrhunski izvajalci in skupine iz petih evropskih držav. Slovenske glasbenike bodo na koncertu zastopal legendarni Alpski kvintet, iz Avstrije se bo pripeljala skupina Sepp Mattlschweiger's Quintett Juchee, katere vodja Sepp Mattlschweiger velja za največjega virtuoza na baritonu v narodno zabavni glasbi. Atrakcija večera bo tudi nastop folklorne skupine Schuplatt-ner pfunders iz Južne Tirolske, ki izvaja tipične tirolske narodne plese ob spremljavi diatonične harmonike.
Iz »zamejstva« bo ob Novatu nastopila tudi skupina Kraški muzikanti, ki jo sestavljajo mladi in obetavni zamejski glasbeniki ter trobilna skupina Alpen-barss, ki izvaja večinoma nemške koračnice in priredbe slovenskih narodnoza-bavnih hitov. Večer bo povezovala televizijska voditeljica Betka Šuhel.
Začetek koncerta - pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu - je predviden ob 18. uri, vstopnice pa bodo na voljo uro pred začetkom pri blagajni Športne dvorane v Zgoniku.
Marino Andolina
kroma
Hvaležnica pri sv. Justu
V	stolnici sv. Justa bo danes ob 16. uri tradicionalna maša hvaležnica, pri kateri se bodo slovenski verniki tržaške škofije srečali s škofom msgr. Giampaolom Crepaldijem. Geslo letošnje hvaležnice je Biti Kristusovo pismo v Trstu in se navezuje na istoimenski dokument, v katerem msgr. Crepaldi nakazuje smernice za pripravo tržaške škofijske sinode, ki je napovedana za leto 2012.
V Škednju predstavitev umetnine Andreja Ajdiča
V	cerkvi sv. Lovrenca v Škednju bo danes dopoldne lep kulturni dogodek. Po slovenski maši ob 10.30 bo namreč umetnik Andrej Ajdič predstavil svojo umetnino Križev pot -trinajsta postaja, ki bo odslej krasila notranjost cerkve. Gre za 1,30 metra visoko in 1,50 metra široko delo iz brona, ki obsega kakih dvesto figur.
Od Nabrežine do Križa
V	okviru tedna, ki ga Unesco posveča vzgoji k trajnostnemu razvoju in je tokrat posvečen mobilnosti, prireja svetovnega dne proti diabetesu prirejata danes združenje Assodia-betici in deželna agencija La REA dvourni sprehod od Nabrežine do Križa po stari ribiški poti. Zbirališče ob 14.45 v Nabrežini (ob 14.05 gre avtobus št. 44 s Trga Oberdan).
Caracreatura danes po tretji mreži RAI
Danes bo ob 9.50 tretja mreža RAI predvajala predstavo Caracreatura (po romanu Pina Rovereda) v priredbi tržaškega gledališča Contrada. Režiral jo je Franco Pero, v njej pa nastopata Maria Grazia Plos in Massimiliano Borghesi. Zgodba pripoveduje o mamini ljubezni do sina, ki zabrede na kriva pota mamil.
Tartini začenja s koncertom
Pri konservatoriju Tartini se pripravljajo na začetek novega akademskega leta. Slovesno odprtje bo danes ob 18. uri v dvorani De Ban-field Tripcovich, kjer bodo v izvedbi 70 članskega orkestra in 50 članskega zbora konservatorija zadone-li Mozart, Mendelssohn, Sibelius in drugi. Vstop je prost.
SSG - Nova otroška produkcija
Bine Brvinc
Jutri v vrtcu na Colu - Po motivih pravljice Marka Kravosa
Bine Brvinc se vrača v Slovensko stalno gledališče. Uspešna otroška produkcija po motivih pravljice Marka Kravosa, ki je pred leti doživela tudi televizijsko različico, bo ponovno zabavala najmlajše gledalce v novi priredbi in novi postavitvi režiserja Marka Sosiča. Z razliko od prvega nastopa simpatične mravlje, bo fokus predstave usmerjen tokrat v ljubezensko zgodbo Bineta in muhe Žuže. Velike dogodivščine malega mravljinca se začnejo, ko se z nahrbtnikom na ramenih in tremi drob-tinami kruha odpravi na pot, da bi si poiskal novo hišico. Na poti sreča novega prijatelja, deževnika Motovilčnika, a tudi spogledljivo muho z mavričnimi krili, ki ga bo naučila leteti. Kot se za vsako pustolovščino spodobi, bo moral Bine kljubovati tudi antagonistu, črnemu Pajku, ki bo ugrabil Žužo in jo zadržal v svoji mreži. Na koncu pa se bo vse srečno razpletlo in prava ljubezen bo zmagala na svetli, drseči površini namišljenega travnika, senčnika-sončnika, na katerem zaživijo lutke poljskih živalic, ki so jih izdelale Marija Vidau, Silva Gregorčič in Luciana Schillani. Vse vloge bo odigral in animiral Luka Cimprič. Premiera nove otroške produkcije bo jutri ob 10.30 v vrtcu na Colu. Do decembra bo Bine obiskal vse slovenske vrtce na Tržaškem.
6
Nedelja, 14. novembra 2010
TRST
/
opčine - Posvet SSK in Euroservisa o črpanju evropskih sredstev in čezmejnih projektih
Projekti med Slovenijo in Italijo: 116 milijonov evrov za obdobje 2007-2013
Strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije in Italije govorili o možnostih črpanja sredstev in izpeljanih projektih
Slovenija je sicer uspešna pri črpanju evropskih sredstev, lahko pa uspešnost še izboljša, medtem ko je za čezmejne projekte med Italijo in Slovenijo v okviru programa 2007-2013 na voljo 116 milijonov evrov. To in še drugo je bilo slišati na včerajšnjem celodnevnem posvetu Ko ni več meja, ki ga je v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah priredil Svetovni slovenski kongres v sodelovanju s podjetjem Euroser-vis, ki se v okviru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ukvarja z evropro-jektiranjem.
Openski posvet je bil že deveti iz niza Ko ni več meja, katerega namen je povezovanje Slovencev na obeh straneh meje na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih, tokrat pa je bil posvečen črpanju sredstev iz evropskih skladov in uspešnim čezmejnim projektom. O evropskih skladih in črpanju sredstev so v dopoldanskem delu ob predsedniku SSK Borisu Pleskoviču govorili Primož Ilešič iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Dimitrij Pur iz Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Erik Švab iz podjetja Eu-roservis in Kristina Kočet iz podjetja Tiko-pro iz Slovenije (slednje se ukvarja s spodbujanjem tujih investicij v Sloveniji), medtem ko je bil popoldanski del posvečen nekaterim že izvedenim oz. načrtovanim projektom z nastopi Janeza Stergarja z Inštituta za narodnostna vprašanja, Bernarda Sadovnika iz Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje, Zaire Vidali s Slovenskega raziskovalnega inštituta, Andreja Šika iz SDGZ ter Danijela Grafenauerja (INV) in Mirka Messnerja (SZI). Govorniki so med drugim poudarili vprašanje načina koriščenja črpanih sredstev, ki je odvisno od samih izvajalcev, pa tudi včasih ne ravno enostavno vprašanje posredovanja med partnerji oz. tolmačenje evropskih smernic. V Sloveniji bi ustanovitev regij lahko prispevala k še boljšemu koriščenju sredstev, drugače pa je za čezmejne projekte v okviru evropskega programa 2007-2013 na razpolago 228 milijonov evrov, od katerih je 116 milijonov na voljo za projekte med Slovenijo in Italijo. Vloga Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je tu v spodbujanju, sodelovanju in podpiranju vseh tistih evropskih projektov, ki bi koristili slovenskim manjšinam.
Ob prikazu že izvedenih oz. načrtovanih projektov pa je beseda tekla tudi o prednostih in slabostih: med prvimi je treba omeniti razvoj kompetenc, koriščenje izdelanega gradiva, zaposlovanje, primere dobre prakse in možnost nadgradnje, med drugimi pa - vsaj na italijanski strani - zamude pri izplačevanju sredstev in praznino med zaključkom enega programa in začetkom novega.
Openski posvet je bil že deveti iz niza Ko ni več meja
kroma
ZKB - V ponedeljek, 22. novembra
Tečaj o bančnem spletnem poslovanju za stranke in člane
Zadružna kraška banka bo v novembru organizirala za svoje stranke in člane brezplačni tečaj Internet bankinga. Namenjen je tistim, ki se poslužujejo oz. nameravajo koristiti storitev In Bank za upravljanje tekočega računa preko spleta. Predlog za ta tečaj se je rodil ravno na območnih srečanjih na pobudo prisotnih članov. V kolikor je bilo zanimanje za to tematiko v zadnjih časih veliko, bo banka priredila kar dve srečanji, in sicer v ponedeljek, 22. novembra, v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah.
Prvo srečanje bo namenjeno fizičnim osebam in se bo pričelo ob 17.30 - na tem srečanju bodo predstavljene osnovne funkcije programa In Bank z vsemi možnimi poslovanji: od rednih bančnih nakazil, raznih plačil vse do preverjanja saldov in pogojev na tekočem računu.
Drugo srečanje, s pričetkom ob 19.30, pa bo namenjeno podjetjem, ki se poslužujejo oz. želijo koristiti storitev In Bank - Gold t.j. specifičnega programa za potrebe podjetij.
Vpise na zgoraj omenjena tečaja sprejemajo v uradu za člane na tel. 040-2149278/263, v vseh podružnicah in po elektronski pošti na naslovu clanisoci@bcccarso.it
Ta pobuda se vključuje v bančno strategijo vse večjega odpiranja in večjega stika s članstvom in strankami ter čim bolj konkretnega sodelovanja, dialoga in direktnega soočanja s člani samimi.
Na teh srečanjih bodo stranke imele priložnost, da spo-
znajo bančno spletno poslovanje na enostaven in praktičen način z izvedenci družbe Phoenix iz Trenta, ki banki omenjeni program tudi nudi.
Program In Bank se še naprej izpopolnjuje in dopolnjuje in zato velja omeniti ravno zadnjo novost, ki zadeva upravljanje naložb prav preko In Banka: možnost neposrednega trgovanja z delnicami, obveznicami in skladi preko svetovnega spleta, tako na italijanski kot na nekaterih evropskih borzah t.i. trading on-line. Kupoprodajni stroški za ta način poslovanja so znatno nižji. Poleg tega lahko stranke dnevno pregledujejo kotacije omenjenih vrednostnih papirjev v realnem času in dobijo vsakdanjo makro analizo svetovnih tržišč. Velja poudariti, da so vsi podatki strogo zaščiteni in da je dostop do njih možen samo preko osebnih kod in gesel.
Nekaterim strankam se spletno poslovanje mogoče zdi prava neznanka, a če razpolagajo z računalnikom in inter-netno povezavo in ju malce obvladajo, je bančno spletno poslovanje idealna rešitev za tiste, ki bi radi prihranili čas in se izognili vrstam pri blagajni. S programom In Bank namreč lahko stranke upravljajo lastni tekoči račun kar od doma, delovnega mesta oz. od tam, kjer imajo dostop do interneta. Za vsakogar, ki bi se rad odločil za ta sistem poslovanja, je postopek zelo enostaven: mora se oglasiti v banki ali v njenih podružnicah in zaprositi za to storitev.
DSI - JUTRI
Slovenski Dunaj včeraj, danes ...
V	Društvu slovenskih izobražencev bo jutri ob odprtje razstave Slovenski Dunaj nekoč, danes in jutri, ki jo je pripravil Slovenski svetovni kongres.
Vezi med Dunajem in slovenskim prostorom so bile vedno tesne in globoke. Številne slovenske znane osebe s področja znanosti in umetnosti so tam živele in ustvarjale, in tako pustile pomembne sledi duha, uma in izjemne ustvarjalnosti slovenskega človeka. Osnovni del dogodka se navezuje na razstavljene panoje in z njimi na predstavitev Slovencev, ki so živeli in ustvarjali na Dunaju. Nekaj pričevalcev bo nakazalo, kaj bo in kaj bi lahko bilo slovenskega na Dunaju tudi v prihodnje. Dogodek želi prispevati k proučevanju in vedenju o življenju Slovencev na Dunaju ter biti povezovalni člen med slovensko skupnostjo na Dunaju in v Trstu. Na jutrišnjem večeru DSI bo pozdrav Slovenskega svetovnega kongresa prinesel njegov predsednik dr.Boris Pleskovič, o razstavi pa bosta govorila Mojca Goetz in pisatelj Lev Detela, ki že desetletja živi in ustvarja na Dunaju.
Jutri tri pobude v spomin na p. Corteseja
V	cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giu-lia 70 se bodo jutri s tremi pobudami spomnili junaškega minorita p. Placida Corteseja (Cres, 1907 - Trst, 1944), ki je v Padovi med drugo svetovno vojno pomagal mnogim slovenskim in hrvaškim internirancem, pobeglim zavezniškim vojnim ujetnikom, Judom, pre-ganjancem in upornikom proti naci-fašizmu. To je plačal z življenjem sredi mučenja v bunkerju gestapa na Trgu Oberdan novembra 1944. Njegov lik se je v zadnjih letih rešil pozabe, Cerkev pa je zanj uvedla postopek, da bi ga razglasila za blaženega.
Jutri bo ob 18.30 somaševanje, ki ga bo vodil škofov vikar za kulturo in laike msgr. Ettore Malnati. Ob 19.15 bo odkritje značilne Cortesejeve fotografije v kapeli sv. Maksimilijana Kolbeja, nato pa predstavitev najnovejše knjige o p. Corteseju. O knjigi bodo ob okrogli mizi, ki jo bo vodil časnikar Ivo Jevnikar, spregovorili msgr. Malnati, vicepostu-lator za Cortesejevo beatifikacijo p. Tito Magnani iz Padove, avtor prve Cor-tesejeve biografije p. Apollonio Tottoli iz Benetk in avtorica. To je mlajša poklicna časnikarka Cristina Sartori.
science+fiction - Intervju z animatorjem filma Despicable me (Jaz, baraba; Cattivissimo me) Mitjo Rabarjem
Zlobnež Gru prinesel svetovni uspeh
Tržačan je po obiskovanju umetnostne akademije v Benetkah ubral drugo pot, zdaj živi in dela v Parizu - Danes sklepni dan mednarodnega festivala
V žiriji mednarodnega festivala Scien-ce+Fiction v Trstu je tudi 32-letni domačin Mitja Rabar, animator risanih filmov v pariškem studiu Mac Guff. Tam so za pro-ducentsko hišo Universal Pictures nazadnje animirali tridimenzionalni film Despicable me (Jaz, baraba; Cattivissimo me), ki ta čas polni kinodvorane. Film o zlobnežu Gruju se je z razmeroma nizkim proračunom presenetljivo uvrstil med 10 najbolj gledanih risank vseh časov. Mitja, ki ni Slovenec, temveč ima istrsko kri (dedki so po rodu iz Pazina in okolice) in po novem tudi avstralsko državljanstvo, živi pa v Parizu, je ustvaril gibe ekstravagantnih junakov tega filma. Pred leti je v Trstu obiskoval zavod za geometre Max Fabiani, nato umetnostno akademijo v Benetkah. Ker je bila akademija usmerjena predvsem v klasične študije, je ubral drugo pot, ki ga je privedla do svetovnega uspeha.
Mitja, opiši poklic animatorja.
Mi smo prihodnost (smeh). 3D tehnologija je naraven razvoj sveta filma, primerljivo je prehodu s črno-belih na barvne filme. Isto velja za risanke. Organizacija de-
Sklepni dan festivala z nemškim Mr. Nobody
Program sklepnega dne mednarodnega festivala Science+Fiction je nadvse bogat. Ob 18.30 bodo podelili nagrado Asteroide, nominacijo za Zlati Melies in nagrado Srebrni Melies. V Cinecityju bo prvi film ob 14.30, zadnja dva (nagrajena filma) pa ob 22. uri in 22.15. Omeniti gre film Despicable Me (15.15), 13. epizodo serije Haven (19.15), StarsCrash (20.30) in Mr. Nobody (po nagrajevanju in ob 21.45).
la je danes zelo različna v primerjavi s preteklostjo, delamo seveda z računalnikom, spremenil pa se je cel postopek. Tudi pri tradicionalnih risankah je imel vsak svoje naloge, zdaj pa gremo v vse ožjo specializacijo. Studio ima več oddelkov, ki so pristojni za animacijo, svetlobo, materiale, za lase risanih junakov, za njihove obleke itd. V delo
vlagamo ustvarjalnost in tehniko, zadoščenj je veliko.
Si že zdavnaj izbral ta poklic?
Ne, nisem med tistimi, ki se po rojstvu odločijo, da bodo animatorji. V 5. razredu višje šole nisem bil pripuščen na maturo, to pa mi je prineslo srečo. Po maturi bi se namreč zaposlil pri Telitu ali kakem drugem
podjetju. Ko sem ponavljal letnik, pa sem spoznal osebo, ki me je usmerila na alternativno študijsko pot. Vpisal sem se na beneško akademijo, čeprav so umetnost pri nas vedno imeli za neresno dejavnost. Doma sem previdno podkrepil svojo odločitev, družina pa me je vselej podpirala. V Benetkah sem začel spoznavati ta svet, v Franciji pa je čudovito, saj zelo cenijo stripe, ilustracije in risanke.
Marsikateri otrok gotovo sanja, da bi se v prihodnosti preživljal z risankami. Kako ti je uspelo?
Za Italijana in najbrž tudi za Slovenca to ni lahko. Tukajšnje šole ne nudijo veliko. Svetoval bi ZDA, Kanado ali tudi Francijo, kjer so specializirane šole med boljšimi na svetu. Najbolje je študirati in delati v državi, v kateri cenijo te zadeve. Delodajalci v Italiji podcenjujejo tvoje delo in te čim manj plačajo. Podpora pa je za umetnika pomembna.
Ti je sreča kaj pomagala?
Sreče nisem imel veliko. Kar nekaj let je minilo, preden mi je skok uspel. Najtežje je doseči položaj, na katerem ti ugleden ku-rikulum odpira številna vrata. To delo zah-
teva sposobnost, srečo in požrtvovalnost, potrebna je tudi zvrhana mera koncentracije.
Je bil uspeh filma Despicable me pričakovan?
Absolutno ne. Pariški studio Mac Guff ima tradicijo, a se je običajno ukvarjal z drugačnimi načrti. Družba Universal pa je pri nas odprla pisarno in nas izbrala. Šlo je za evropski eksperiment z omejenim proračunom, a odziv je bil odličen. Presegli smo že 500 milijonov dolarjev prihodkov, stroški pa so znašali 70 milijonov.
Kaj zdaj?
Na vrsti sta nadaljevanje tega filma in načrt The Lorax, ki temelji na knjigi za otroke Dr. Seussa.
Za konec navedi svoj najljubši strip in risanko.
V šoli sem bral strip Martin Mystère, najljubših risank pa je preveč. Všeč so mi zlasti japonske.
Danes ob 15.15 bodo na festivalu v kinu Cinecity predvajali film Despicable me, sledilo bo srečanje z Rabarjem o tehniki fim-ske animacije.
Aljoša Fonda
/
TRST
Nedelja, 14. novembra 2010
l
glasbena matica - Ob uradnem odprtju šolskega leta
Deset najboljših gojencev nagrajenih za dosežene uspehe
Nagrajevanje najboljših gojencev v dvorani ZKB na Opčinah
V	naši manjšini se krešejo različna mnenja glede porazdelitve finančnih sredstev kulturnim ustanovam in včasih je kar nerodno, da mora institucija upravičevati svoj obstoj: da so izobraževalne ustanove dragocene ravno zato, ker dvigujejo ugled in kulturni nivo naše skupnosti, bi moralo biti vsem na dlani, ni pa odveč, da se ta dejstva javno izpostavijo.
Predsednica Glasbene Matice Nataša Paulin je izkoristila priložnost ob nagrajevanju najboljših gojencev in uradnem odprtju šolskega leta zato, da je poudarila nekatere značilnosti glasbene umetnosti. »Glasba ne pozna pregrad, govorica umetnosti je jasna in vsem doumljiva, zato ruši pregrade in gradi mostove... « K temu bi lahko dodali še ugotovitve znanstvenikov, ki trdijo, da glasba povezuje obe možganski polobli in vzporedno razvija kognitivne in čustvene sposobnosti, spodbuja v mladih preseganje svojih meja in zdravo tekmovalnost ter kljubuje kulturnemu osiroma-šenju, ki ponuja mladini puhle vrednote. Poslanstvo Glasbene matice je predvsem v tem, da mlade vpelje v svet glasbe, ki bo nekaterim postala življenjska družica, drugim pa morda le sredstvo za čustveni ali vsaj estetski užitek.
V	dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah sta razmišljanje o vrednotah sprožili tudi dva datuma - leto 1908, ko se je rodila ZKB, in 1909, ko obeležujemo rojstvo GM: vsi verjamemo v pomen ekonomske stabilnosti, ki nam jo lahko daje solidna in uspešna bančna ustanova, nekateri pa se morajo še prepričati, da se kulturne-
ga bogastva ne da meriti z ekonomskimi pokazatelji. Nagrade najbolj uspešnim učencem je podelila CRT-Tržaška hranilnica, ki je že lani podprla GM ob pobudi, ki je glasbo peljala v domove za ostarele. Trinajst koncertov so izvedli lani, letos se je niz pravkar začel, ostalo pa je še nekaj sredstev, ki so jih ravnatelj in profesorski zbor porazdelili med učence s štirimi kriteriji: uspehi na tekmovanjih, izpitih, nastopih in mojstrskih tečajih. Prijavilo se je 24 kandidatov, nagrajenih pa jih je bilo deset: harmonikar Manuel Figheli, učenec Aleksandra Ipavca, je zasedel prvo mesto predvsem z odličnim uspehom na diplomskem izpitu, za njim so se uvrstili pianist Matjaž Zobec iz razreda Vesne Zup-pin, flavtist Marco Obersnel, učenec Erike Slama, ki je tudi mentorica četrtouvršče-ne Petre Marega. Peto mesto je osvojila har-fistka Tadeja Kralj, ki študira pri prof. Tas-sinijevi, za njo sta se uvrstili še dve mali har-fistki, učenki Tatjane Donis- Martina Ca-recci in Paola Gregoric. Pianista Cristian in Katarina Visintin (oba iz razreda Vesne Zuppin) sta osvojila osmo in deseto mesto, med njima pa se je uvrstil harmonikar Ja-ri Jarc, diplomiranec iz razreda Dorine Cante, ki je tudi uvedel vrsto nastopov nagrajencev. Jarc je zaigral Pozzolijevo Danza fantastica, nato je flavtist Marco Obers-nel ob spremljavi Matjaža Zobca lepo podal Donizettijevo Sonato. Tadeja Kralj je zaigrala Tournierjevo Au matin, Matjaž Zobec Chopinov Bolero, Chopina je izbrala tudi flavtistka Petra Marega, ki je ob spremljavi Tadeje Kralj podala variacije iz Rossi-
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 14. novembra 2010
NIKOLAJ Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 9.33 - Luna vzide ob 13.06 in zatone ob 24.00.
Jutri, PONEDELJEK,15. novembra 2010
POLDE
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinje C, zračni tlak 1013,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 93-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,4 stopinje C.
OKLICI: Michele Vergola in Lisa Niero, Jean Baptist De Monte in Martina Lo-bosco, Stefano Vizintin in Gabriella Puz-zer, Italo Iscra in Giuseppina Saffi, Claudio Dei in Beatrice Micovilovich, Salva-tore Dorso in Maria Elena de Posarelli.
[13 Lekarne
Nedelja, 14. novembra 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giot-ti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212753) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. novembra 2010 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Piave 2 (040 361655).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške
bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
au Kino
trk
sirena|P^
vabi
v petek, 19. novembra,
ob 20. uri na filmski večer.
Odbornik Pino Rudež bo predvajal film
Društveni sedež v Barkovljah
I SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKAl PR0SEK K0NT0VEL
vabi na premiero igre
kroma
nijeve Pepelke, nastop pa je sklenil Manuel Figheli z živahno Confreyevo Dizzy Fingers.
Med glasbenimi točkami je ravnatelj Bogdan Kralj predstavil bogato delovanje ustanove v lanskem šolskem letu. Spomnil je na kritično finančno stanje in na težke pogoje, v katerih šola deluje, saj nima svojega sedeža in mora plačevati najemnino tako za glavni sedež v Rojanu kot za številne podružnice. Omenil je tudi strukturalne probleme, ki se rojevajo ob še nezaključeni reformi glasbenega šolstva: čeprav je zaščitni zakon zapisal, da GM postane državna šola, se to še ni udejanilo in učenci imajo še vedno status privatistov, ki ne bodo mogli več polagati državnih izpitov. Ob vsem tem pa si šola vztrajno prizadeva za kvalitetno rast, zato se je ravnatelj zahvalil učencem, njihovim mentorjem in družinam, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli k ugledu šole. Kralj je napovedal pomembne pobude, ki bodo zaključile praznovanja ob 100-letnici šole: 19.no-vembra bo v bivšem Narodnem domu v Ul.Filzi mednarodni posvet o glasbenem šolstvu v Italiji in Sloveniji, sledilo bo odprtje fotografske razstave, ki jo je uredila Nadja Kralj in oblikoval Andrej Pisani, nato pa se bo zavrtel filmski dokumentarec v režiji Jurija Grudna, ki je nastal v sodelovanju z goriškim društvom Kinoatelje, RTVS in deželnim sedežem RAI. Tudi 26. november bo pomemben datum, kajti najboljši pianisti GM bodo oblikovali poklon Chopinu v dvorani Victor De Sabata gledališča Verdi.
Katja Kralj
BERTOLT BRECHT
MALOMEŠČANSKA SVATBA
Režija GREGOR GEČ
Danes, 14. novembra, ob 20. uri
Kulturni dom Prosek Kontovel
AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Maschi contro femmine«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Potiche - La bella statuina«.
CINECITY - 10.45, 13.00, 17.30, 19.50, 22.05 »The social network«; 10.55, 12.50, 17.30, 20.00, 22.00 »Unstoppable - Fuori con-trollo«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.15, 20.00, 22.00 »Ti presento un amico«; 13.15, 17.35, 22.10 »Last night«; 11.00, 15.10, 20.00 »Maschi contro femmine«; 10.50, 13.10, 15.15 »Il regno di Ga' Hoole - La leggen-da dei guardiani 3D; 11.00, 13.00 »Winx - Magica avventura 3D«; 15.20 »Cattivis-simo me 3D«.
FELLINI - 16.00, 20.10 »Porco rosso«; 17.30, 21.40 »Noi credevamo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 20.15 »Uo-mini di Dio«; 18.20, 22.15 »Una vita tran-quilla«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Stanno tutti bene«.
KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Klepetalnica«; 14.30, 16.30 »Legenda svojega kraljestva«; 17.10 »Scott Pilgrim proti vsem«; 15.00, 19.20, 21.30 »Spet ti«; 14.00, 16.00,
11.11.2010 je na psihološki fakulteti tržaške univerze dokončala študij
Martina Richiardi
s tezo o duševni bolečini v
onkologiji.
Srčno ji čestitata
nona in teta
18.00, 20.00 »Gremo mi po svoje«; 22.00 »Žaga VII - 3D«; 18.30 »Piran/Pirano«.
KOPER - PLANET TUŠ 11.30, 14.25, 16.35 »Jaz, baraba - 3D sinhro«; 12.00, 16.40, 18.50, 21.00 »Žaga VII - 3D«; 13.00, 16.10, 18.40, 21.10 »Socialno omrežje«; 19.25, 21.25 »Hudič«; 12.30, 15.50, 18.20, 20.40 »Zamenjava«; 12.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Gremo mi po svoje«; 13.30, 16.50, 18.55, 20.50 »Lahka punca«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Unstoppable - Fuori controllo«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.00 »Cattivissimo me«; 17.30, 19.10, 20.45, 22.30 »Ti presento un amico«; Dvorana 3: 17.45, 20.45 »Last night«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The social network«; Dvorana 4: 16.20, 19.15, 22.00 »Devil«.
SUPER - 16.20, 20.00 »Due cuori e una pro-vetta«; 18.00, 22.00 »L'immortale«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 18.00, 20.10, 22.15 »The social network«; Dvorana 2: 15.00, 16.40 »Il regno di Ga' Hoole - La leggenda dei guardiani«; 18.15, 20.15, 22.10 »Maschi contro femmine«; Dvorana 3: 16.00 »Winx Club - Magica avventura«; 17.30, 20.00, 22.00 »Stanno tutti bene«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.20, 22.10 »Unstoppable - Fuori con-trollo«; Dvorana 5: 17.50, 20.00 »Uomi-ni di Dio«; 16.00, 22.10 »Benvenuti al sud«.
¿I Čestitke
Res hitro čas beži, nič zato če ga ti lepo živiš. Jutri tvoj rojstni dan slaviš, dragi SERGIJFERLUGA tvoja sestrična Li-via ti mnogo zdravja želi.
JOŽICA vse najboljše za rojstni dan!!!
1964/Padriče - Gropada: Intanto j šlo uekule še ano leto. Mi jm 'mua srečua, rečmua, jn se lhko ueščmua n'prej. N'čko koražno! Čau jn auguri! ....46...!!!
H Šolske vesti
LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča vse starše, da bo roditeljski sestanek potekal v ponedeljek, 22. novembra, za bienij in za klasično ter v torek, 23. novembra, za trienij ob 18. uri na sedežu šole.
M Izleti
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano v Ul.Donizetti 3 v Trstu
na odprtje razstave
IMBMSM MJIiMJ
Nekoč, danes, jutri
Sodelujeta na Dunaju živeči pesnik in pisatelj Lev Detela in Mojca Gatz
Začetek ob 20.30
razstave »Pariz, čudovita leta«, razstave »Monet Cezanne Renoir in druge zgodbe slikarstva v Franciji« in tradicionalnega božičnega sejma. Na razpolago še nekaj dodatnih mest! Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072.
SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za Novoletne praznike od 26. decembra do 2. januarja na Prelazu Jochgrimm z mož-nost'o tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 348-1334086 (Erika).
Loterija
1B. novembra 2G1G
Bari	ll	lG	89	B2	4G
Cagliari	1G	6B	19	4l	4
Firence	1B	2	BB	20	S2
Genova	82	BB	ll	B	S0
Milan	BB	B	Bl	19	1B
Neapelj	l	2S	90	Sl	B9
Palermo	ll	61	11	49	BS
Rim	62	BS	B8	8l	lB
Turin	81	45	Bl	24	ll
Benetke	l8	88	6l	1B	66
Nazionale	48	S1	6l	89	8S
Super Enalotto Št. 136
2 34 45 47 54	74 jolly 48
Nagradni sklad	5.206.816,04 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 52.300.000,00 €
1 dobitnik s 5+1 točkami	1.041.363,21 €
30 dobitnikov s 5 točkami	26.034,09 €
2.485 dobitnikov s 4 točkami	314,29 €
86.356 dobitnikov s 3 točkami	18,08 €
KRUT vabi na izlet 11. in 12. decembra v Rimini in San Marino z vodenim ogledom
Superstar	20
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
13 dobitnikov s 4 točkami	31.429,00 €
430 dobitnikov s 3 točkami	1.808,00 €
6.463 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
42.361 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
93.933 dobitnikov z 0 točkami	S,00€
8
Nedelja, 14. novembra 2010
TRST
/
PROJEKT »»ZLATE UOKE-MAN1TVORO«
AJ remi iiur>j * -"ti.
Večnamenski kulturni center F. Prešeren v Boljuncu
> Petek. 19. novembra 2010. ob 20.30
v Sprejemnem centru Deželnega naravnega Rezervata Doline Glinščice OKROGLA MIZA O PRIMORSKI NARODNI NOŠI
Posegi: Marta Košuta - izvedenka za noše, Zvona Ciglič - muzejska svetovalka Pokrajinskegajnuzeja v Kopru, Dušan Jakomin - pobudnik Etnografskega muzeja v Skednju, etnologinja Jasna Simoneta
»Sobota. 20. novembra 2010. ob 20.30 v dvorani gledališči ZAKLJUČNI VEČER PROJEKTA
Sodeluje otroška in odrasla dramska skupina KD Sloven projekcija promocijskega dvd-ja in koncert Ženske pevske skupine Stu ledi
»Nedelja. 21. novembra 2010.
ob 16.00 v foyerju gledališča RAZSTAVA IN P0KUŠNJA STARIH PECIV IZ BREGA IN OBČINE HRPEUE-KOZINA
ob 17.30 v dvorani gledališča ČEZMEJNO SREČANJE FOLKLORNIH SKDPIN ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE Nastopajo: Folklorna skupina iz Brkinov, Klapa Volta iz Brtonigk, in Tržaška folklorna skupina Stu ledi
s članicami društva F. Prešeren
Triaika folklorna skupim STU LEDI
□ Obvest ila
KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za tečaj psihomotorike ob petkih popoldne. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072.
KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinsko vadbo, ki se odvijal ob torkih in četrtkih popoldne. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072.
AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: danes, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 347-5292058.
DANES, 14. NOVEMBRA, bo v Mladinskem krožku v Dolini tradicionalno Martinovanje ob 18.30. Nastopili bodo MoPZ Valentin Vodnik in harmonikar Marko Manin, sledila bo družabnost.
SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja, še danes, 14. novembra, od 10.30 do 19.00.
SLOVENSKI TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAV-TINJE obveščajo, da si člani lahko nabavijo skavtske kroje danes, 14. novembra, od 14.30 do 15.30 na sedežu organizacije, Ul. Risorta 3.
AŠZ POMLAD vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v Bazovici v športnem centru v ponedeljek, 15. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
JUS - MEDJA VAS sprejema prošnje za sečnjo drvi do 15. novembra. Obrazci za prošnje so na razpolago kot po navadi v vaških gostilnah.
NOVA JUTRANJA VADBA ZA ZRELA IN ZLATA LETA - Vabimo vas na vadbo, ki bo potekala v KRD Dom Briščiki pod vodstvom prof. Mateje Šajna ob ponedeljkih in/ali ob četrtkih ob 10. uri. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 15. novembra, ob 10. uri. Informacije: 040-327327 ali 340-4835610 (Anica), 00386-40303578 (Mateja).
OBČI NA DOLI NA sporoča, da bodo do 15. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu, ki se bo letos odvijal od 3. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljuncu. Prijavnice in pravilnik na spletni strani občine Dolina in v uradu
13. GLEDALIŠKI VRTILJAK
Gledališče Koper
/ioDRI Huflu
Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) DANES, ob 16. uri (red RIBICA) samo za abonente in ob 17.30 (red ŽELVA).
Sodeluje ŠC Melanie Klein
Animacijo je podprla	Zadružna kraška banka
SKD TABOR - PROSVETNI DOM - Openska glasbena srečanja _nedelja, 14. novembra, ob 18.00_
TRIO JOŽE KOTAR-klarinet, ZORAN MITEV - fagot, LUCA FERRINI - klavir
Na sporedu: Michaii Giinka, Vitja Avsec, Jani Golob, Primož Ramovš, Črt Sojar Voglar, Paguito De Rivera, Patrick Cardy
5PPT
¡904 J-«o«
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
prireja v četrtek, 18. novembra 2010, ob 20.30
v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke v Ulici Ricreatorio 2 na Opčinah
predavanje o
BIOTSKI RAZNOLIKOSTI NA KRASU
Govoril bo višji kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Andrej Gogala
Slovenije ^^
za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9. do 12. ure. Info na tel. 0408329239.
DELAVNICI ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnice za starše v torek, 16. novembra, (Družina z adolescenti) na sedežu sklada, Proseška ul. 131, Op-čine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile psihologinje dr. Antonella Ce-lea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen. Informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040-212289 ali na starsi@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: v slovenščini in v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami.
GONG ZVOČNA KOPEL - SKD F. Prešeren in učitelj yoge Goran Koren vabita na doživljanje Gong zvočne kopeli, ki bo potekala v torek, 16. novembra, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani na 1. nad. gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Prinesite s seboj steklenico vode, spalno vrečo in podlogo za ležanje. Prispevek zaželjen. Informacije in prijave na yoga.koren@gmail.com, +38641-649004.
KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN vabi na predstavitvi gibalne terapije, ki bosta potekali v društvenih prostorih v torek, 16. novembra, ob 17.00 in v petek, 19. novembra, ob 20.00. Urnik redne vadbe je naslednji: torek ob 20.00, četrtek pa ob 17.00. Gibalno terapijo vodi mag. David Labuschange, oče metode iz Avstralije, mag. Liza Koželj in prof. Mateja Šajna. Informacije tel.:00386 4030578 (Mateja).
KLEKLANJE pri Skd Tabor-Opčine prvo srečanje v torek, 16. novembra, ob 20.15.
O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer, ki bo posvečen vinom iz južne Italije. Srečanje bo v torek, 16. novembra, ob 20. uri v restavraciji v Ul. Mazzini, št. 3. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio).
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na izredni redni občni zbor, ki bo v torek, 16. novembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih srenjske hiše v Gročani. Dnevni red: izvolitev delovnega predsedstva; poročilo o dejavnosti za obdobje 2008-10; izvolitev odbora za ob-
MLAQINSKI KROŽEK
»DOLINA« vabi na
DOLINA
MAkVtiOVANJE
Sodelujeta: MoPZ "Valentin Vodnik"//? harmonikaš Marko Manin.
Slovesna sv. maša bo danes, 14. novembra ob 11 .url v cerkvi sv. Martina.
Toplo vabljeni!!!
dobje 2010-12; program dejavnosti za obdobje 2010-12; razno.
SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z SKGZ vabi v torek, 16. novembra, na večer na temo »Prehod na digitalno oddajanje televizijskih programov«. Spregovoril bo generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli. Pobuda bo potekala v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pri-četkom ob 20.30. Vabljeni!
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 16. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
40-LETNIKI bomo skupaj praznovali in se srečali v petek, 19. novembra, ob 20.30. Kdor si želi družabnosti naj potrdi svojo prisotnost do srede, 17. novembra, v popoldanskih urah na tel. št. 3471079983 (Katja) ali 338-1032624 (Elena).
DRUŠTVO TIGR - TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA IN DRUŠTVO EDINOST prirejata tečaj, ki ga bo vodil prof. Samo Pahor »Kako nastopati pred oblastmi, ko govorimo slovensko«, na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6), 17. in 24. novembra, ob 20.15. Prijave na tel. št. 040274995 ali 347-5469662 (Ivica).
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Trstu 17. novembra zaprt.
DRUŠTO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v četrtek, 18. novembra, na predvajanje dokumentarnega filma »Sonja«, zgodbe iz časa fašizma. Prisotni bosta protagonistka, gospa Sonja tms Kocjan, in režiserka Loredana Gec. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Corda-roli, 29) ob 20. uri.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 18. novembra, predavanje o Biotski raznolikosti na Krasu. Govoril bo višji kustos Prirodo-slovnega muzeja Slovenije dr. tndrej Gogala. Predavanje bo v Razstavni dvorani ZKB v Ul. Ricreatorio 2 na Opči-nah. Začetek ob 20.30.
AD FORMANDUM - Jesen na mizi: vabimo vas k vpisu na kulinarični tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v petek, 19. novembra, ob 18.00 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Jedilnik: bučni njoki z žajbljevim maslom in dimljeno skuto, mariniran goveji file s krompirjevo tortico s hrenom, čokoladna pita s hruškami. Vpisovanja in informacije na tel. +39-334-2825853, promo@adformandum.eu.
KRD DOM BRIŠČIKI organizira za mlade od 14 do 29 let, s prispevkom Pokrajine Trst, tečaje: v petek, 19. in soboto, 20. novembra, od 15. do 17. ure yoga - 5 tibetancev, od 17. do 19. ure Tribal dance v veliki dvorani, od 16. do 20. ure v mali dvorani pa Mandale. V nedeljo, 21. novembra, 3. srečanje kuhinjskega tečaj, od 9.30 do 13.30 ter Hišna opravila (likanje, šivanje gumbov... ) od 15. do 19. ure v društvenih prostorih v
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Osnovni abonma Nova produkcija SSG -v veliki dvorani
Ronald Schimmelpfennig
Briščikih 77 (Občina Zgonik). Info in vpisi 348-9876308 ali preko Facebooka.
OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VIL-HARJA KOPER vljudno vabi na predavanje prof. defektologije Ksenije Funa iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož »Skrivnostno življenje otrok z di-sleksijo«, ki bo v petek, 19. novembra, ob 18. uri v prostorih Odd. za mlade bralce v Verdijevi ulici 2. Predavanje je namenjeno staršem otrok z disleksijo. Spoznali boste s kakšnimi izzivi in čustvi se otrok sooča vsak dan tako, da boste lahko otroku v večjo oporo bodisi doma, kot v svetu okoli njega.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja v petek, 19. novembra, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah, večer z naslovom »Človek in živali: sobivanje?«. Živinozdrav-nik dr. Egon Malalan bo spregovoril o našem odnosu do domačih in divjih živali. Prisrčno vabljeni!
ODBORNIŠTVO ZA KULTURO Občine Dolina prireja v okviru vsakoletnih božičnih dogodkov in prireditev brezplačno delavnico izdelovanja jaslic, namenjeno osnovnošolskim otrokom (z možnostjo spremstva enega odraslega za vsakega otroka), ki bo potekala ob sobotah od 16.00 do 17.30 v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Predvidena sta še dva srečanja (še 20. in 27. novembra).
ŠKD CEROVLJ E-MAVHIN J E vabi predstavnike amaterskih dramskih skupin na sestanek, na katerem bomo predstavili 9. izvedbo Zamejskega Festivala Amaterskih dramskih skupin v ponedeljek, 22. novembra, ob 20. uri v društvenem sedežu na trgu v Mavhinjah. Za informacije pišite na cerovljemavhinje@li-bero.it. Vljudno vabljeni.
50-LETNIKI! Obveščamo vas, da v soboto, 27. novembra, organiziramo zaključno večerjo v restavraciji v Kopru. Prevoz z avtobusom, prijave do najkasneje 24. novembra na tel. št.: Marinka 3494133919 ali Nives 040-226517. Vabljeni!
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2010/2011 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Rok za predložitev prošenj zapade 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabre-žina 102 (tel. 040-2017371).
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ zbira vloge za štipendije in podpore za akademsko leto 2010/11 do petka, 26. novembra. Razpisni pogoji na spletni strani www.sklad-toncic.org.
(slovenska praizvedba) režija: Janusz Kiča
Ponovitve
danes - nedelja, 14. novembra ob 16.00 - red C v četrtek, 25. novembra ob 19.30 - red K (z varstvom otrok) v petek, 26. novembra
ob 20.30 - red F v soboto, 27. novembra ob 20.30 - red T
Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi.
Abonmajska kampanja 2010-2011
VPISOVANJE PROSTIH ABONMAJEV JE MOŽNO DO SOBOTE, 27. NOVEMBRA. POHITITE!
Vpisovanje prostih abonmajev in nakup vstopnic v predprodaji
pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave.
Brezplačna telefonska številka 800214302
Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it
45-LETNIKI IZ BREGA se dobimo v soboto, 27. novembra, v Dragi. Rezervacije sprejemajo: Magdi (349-1298707), Silva (338-8867903), Elena (3395953205) in Nadja (347-5056289). Pokliči čimprej!
KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po zaklad v Sauris«, v soboto, 27. novembra. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel. št. 040368094 od 9. do 12. ure.
MEDITACIJA - SKD F. Prešeren in učitelj yoge Goran Koren vabita na praktično delavnico meditacije z univ. dipl. psih. in yoga inštruktorjem Mihom Potočnikom, ki bo potekala v soboto, 27. novembra, od 9.00 do 12.00 v društveni dvorani v 1. nad. gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Delavnica je namenjena začetnikom in že izkušenim. Prinesite s seboj pritlehtno sedalo (10-20cm nad tlemi). Informacije in prijave: yoga.koren@gmail.com, +38641-649004.
PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se v telovadnici nižje srednje šole v Dolini odvija tečaj Pilatesa, Pilates body tehnike ter telovadbe: ob torkih, od 18. do 19. ure tečaj za začetnice - Pilates 1.; za vse ostale pa od 19. do 21. ure ter ob petkih od 18. do 21. ure pa Pilates, Pilates body tehnika in telovadba.
TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca obvešča, da nov tečaj telovadbe za razgibavanje in zdravo hrbtenico za gospe v zrelih letih poteka ob ponedeljkih in sredah, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo imele in naredile kaj zase. Vabljene.
OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici: »Slovenske ljudske pravljice«, pripoveduje tlenka Hrovatin. Spored: sreda, 1. decembra, ob 17. uri praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti.
SEČNJA 2010/2011 NA OPČINAH - Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30, in nato vsak naslednji torek do najkasneje 14. decembra na upravnem sedežu v Proseški ul. 71
/
TRST
Nedelja, 14. novembra 2010
9
Ul. San Lazzaro, 6 - TRST tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it
Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00 - sob: 9.00-12.;
'JJ.H.WJJl
BOŽIČNI SEJMI w
M CELOVEC IN BELJAK. *
4. decembra	.
' SALZBURG '
4. decembra in 11. decembra
TORINO in LANGHE .
5. - 8. decembra %
•	' AOSTA in MONTREUX • _
10.-12.	decembra
^ LJUBLJANA
*	• 11. decembra	0
«VERONA, LEVICO in TRENTO
11.-12.	decembra •
NOVO LETO za "avtomobiliste"
3 noči na Dunaju, v Salzburgu im.	ali v Grazu = od 145 €
MALTA
26.	decembra -1. januarja MAGIČNA SIRIJA
27.	decembra -3. januarja
MADŽARSKA
med gradovi in opatijami 30. decembra - 2. januarja
LIGURIJA in TOSKANA
30.	decembra - 2. januarja DALMATINSKA OBALA
31.	decembra -2. januarja
NAPOVEDI ZA 2011
NEW YORK skupina iz Trsta 1.-7. februarja
BURMA 4.-15. marca VIETNAM in KAMBODŽA 21.-30. aprila
SLOVENSKI KLUB
Sksz
Slovenski klub in SKGZ
vabita
v torek, 16. novembra 2010,
na večer na temo
PREHOD NA DIGITALNO ODDAJANJE TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV
Spregovoril bo
Generali direktor RTV Slovenija MARKO FILLI
Pobuda bo potekala v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20,
s pričetkom ob 20.30
[ID Osmice
V	KRIŽU sta odprla osmico Erika in Martin. Toplo vabljeni! Tel. 040-220605.
BORIS PERNARČIČ ima v Medji vasi št. 7 odprto osmico. Tel. št.: 040-208375.
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št. 040 - 291498.
MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah, Župančičeva št. 8. Tel. št.: 0481419956.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen št. 42.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Clarič. Toplo vabljeni. Tel. 040-2907049.
V	KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta jesenska osmica. Tel. št.: 3467590953.
o Kam po bencin
sanes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Srevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Sevin -državna cesta 14 SHELL: Drevored ianzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče
Q8: Istrska ulica 212
TAMOIL: Miramarski drevored
233/1
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Sevin (jug) - avtocesta A4 VETi, Valmaura - hitra cesta ii 202 km 36
TOTAL: Sevin (sever) - avtocesta A4 Ti-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. ievero 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje iv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ca-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Sevin ii 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Sržavna cesta 202, Ul. Car-naro - Sržavna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Craška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, iesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGIiC Trst.
Sant'Aflna
Impresa Trasporti Funeßri

Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico,
narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih.
Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu
S Poslovni oglasi
IZKUŠENEGA KNJIGOVODJO
(M/Ž) zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na:
osebje@libero.it
KLJUČAVNIČARJA ALI STRU-GARJA ALI REZKARJA CNC
(M/Ž) z izkušnjo tehničnih načrtov zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na:
osebje@libero.it
NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija.
Janmont d.o.o.
00386(0)5-7686240,
00386(0)-41617838.
0 Prireditve
RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 14. novembra, v okviru Gledališkega vrtiljaka na sporedu predstava Mali modri Huhu v izvedbi gledališča Coper. Prva predstava bo na sporedu ob 16.00 (red Ribica), druga pa ob 17.30 (red Želva) v dvorani Marijinega doma pri iv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
SDD JAKA ŠTOKA obvešča, da bo premiera igre »Malomeščanska svatba« danes, 14. novembra, ob 20. uri.
SKD TABOR, NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: Sanes, 14., ob 18.00 Openska glasbena srečanja: nastopa Trio Cotar-Mitev-Ferrini (klarinet, fagot in klavir). V petek, 19., ob Mednarodnem dnevu otrokovih pravic, ob 20. uri predvajanje dok. portreta Otroštvo (z Alenko Rebula in Alenko Puhar, režija: Sušan Moravec, scenarij: Marija Zidar, glasba: Aldo Cumar). Večer bo povezovala Poljanka Solhar. V nedeljo, 28., ob 17.00 gledališka predstava v tržaškem narečju Selitto al castello v izvedbi skupine Proposte teatrali.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 15. novembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Sonizetti 3 v Trstu na odprtje razstave iloven-ski Sunaj. Nekoč, danes, jutri. iode-lujeta: avtor knjige »ilovenski Sunaj« Srago Medved in ustanovitev slovenskega doma Corotan pater Ivan To-mažič. Začetek ob 20.30.
SKD PRIMOREC - Trebče vabi na Večer šansonov in ljudskih pesmi v izvedbi ŽVi Cappella Civica pod vodstvom Marca io-fianopula in kitarista Marka Ferija. Concert bo v Ljudskem domu v Trebčah v ponedeljek, 15. novembra, ob 20.30.
OBČINA DOLINA in TFi itu ledi v sklopu projekta »Zlate roke - Mani d'oro« prirejata v petek, 19. novembra, ob 20.30 v iprejemnem centru v gledališču F. Prešeren v Boljuncu okroglo mizo o primorski narodni noši. iode-lovali bodo izvedenka za noše Marta Cošuta, muzejska svetovalka koprskega muzeja Zvona Ciglič, pobudnik škedenjskega etnografskega muzeja Sušan Jakomin in etnologinja Jasna ii-moneta.
SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje Carin Lavin o poglobljenem doživljanju prostora, ki bo v petek, 19. no-
V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada.
040-228537
(8.30-12.30 in 14.30-16.30)
Turistične kmetije
RESTAVRACIJA KRIŽMAN V REPNU prireja v soboto, 27. novembra, narodnozabavno večerjo in ples z ansamblom MODRIJANI.
Rezervacije: tel.040-327115
vembra, ob 20. uri v KD Igo Gruden v Nabrežini.
OBČINA DOLINA in TFS Stu ledi prirejata v soboto, 20. novembra, ob 20.30 v dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu zaključni večer projekta »Zlate roke - mani d'oro«. Spored: nastop otroške in odrasle dramske skupine SKD Slovenec, projekcija promocijskega dvd-ja in koncert Ženske pevske skupine Stu ledi.
DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE v nedeljo, 21. novembra, ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgo-niku. Na mednarodni narodnozabav-nem večeru bodo nastopili: Alpski kvintet, Sepp Mattlschweiger's Quintett Juchee (Avstrija), Kraški muzi-kanti, folklorna skupina Schuhplattler Pfunders (Južna Tirolska), trobilna skupina Alpenbrass, Betka Šuhel in Denis Novato. Organizator koncerta je Glasbeno Kulturno društvo Druga-Muzika. Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred začetkom koncerta.
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 21. novembra, na koncert Ženske vokalne skupine »Cappella civica« iz Trsta. Pri klavirju Corrado Gulin, dirigent Marco So-fianopulo. Začetek ob 17. uri.
TFS STU LEDI in Občina Dolina prirejata v nedeljo, 21. novembra, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu: ob 16.00 v foyerju gledališča razstavo s pokuš-njo starih peciv iz Brega in občine Hrpelje-Kozina, ob 17.30 v dvorani gledališča tradicionalno čezmejno srečanje folklornih skupin Čez tri gore, čez tri dole. Nastopajo: Folklorna skupina iz Brkinov, Klapa Volta iz Brtonigle in TFS Stu ledi s članicami društva F. Prešeren. Vstop prost.
DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga« je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave.
H Mali oglasi
COMBI IVECO letnik 2002, v odličnem stanju, za 8.500 evrov prodam. Tel. št.: 335-5387249.
DOMAČI KIS iz belega vina prodam. Tel. št. 040-228898.
GOSPA srednjih let, zanesljiva in brez družinskih obveznosti išče delo kot hišna pomočnica in kot negovalka starejših ljudi. Tel. 040-2171069.
GOSPA SREDNJIH LET išče delo v trgovini, tovarni ali kot hišna pomočnica pri raznih opravilih v Dolini ali v Miljah. Tel. št.: 347-3132910.
IŠČEM teren v Barkovljah za gradnjo stanovanjske hiše. Tel. št. 347-7334742.
IŠČEM DELO kot varuška. Tel. št. 3402762765.
IŠČEM DELO kot vrtnar, pomagam pri raznih drugih opravilih tudi na kmetiji. Tel. 040-229335.
NINTENDO Wii sports pack, limited edition, originalno pakiran, nikoli rabljen, prodam za 150,00 evrov. Vključena dodatna garancija 4 leta. Tel. 3925769896
PODARIMO zelo simpatičnega mucka. Tel. št.: 040-200865.
POŠTENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših ljudi. Tel. št. 3356445419.
PRODAJAM koze Tibetanke; tel. 3347755361.
PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z vrtom. Te. št.: 040-228390.
PRODAM intarzirano staro skrinjo, 130x60, tel. št. 338-5313529.
PRODAM prenosni šivalni stroj singer. Tel. št. 040-910148.
PRODAM FIAT PUNTO SPORTING letnik 2000, tel. št. 345-0918084.
PRODAM MOUNTAIN BIKE za 8-let-nega otroka za 80,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849.
PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO: telefonirati ob uri obedov na tel. št.: 040-231592.
PRODAM avtomobil mazda 3, 1.6 TD, črne barve, v zelo dobrem stanju. Kličite na tel. št. 328-1570366.
SADIKE OLJKE belica prodam po ugodni ceni; tel. 0481-882112 ob uri kosila.
V	NAJEM ODDAJAMO opremljeno stanovanje na Proseku, približno 55 kv. m. s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 320-1509155.
V	SREDIŠČU MESTA, Park Fenice, dajem v najem box. Tel. št.: 3926166694.
ZANESLJIVA GOSPA z izkušnjami in priporočili išče delo kot hišna pomočnica ali pri varstvu starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 3478601614.
t
Tiho je zaspala naša draga
Giovanna Richter vd. Sushmel
stara 100 let
Žalostno vest sporočajo
sin Graziano z ženo Rossano, vnukinja Lorena in ostalo sorodstvo
Pogreb bo v sredo, 17. novembra, ob 11. uri v mrtvašnici v ulici Costalunga.
Colonja, Bani, 14. novembra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda
t
Zapustil nas je naš dragi
Rafael Semec (Elo)
Za njim žalujejo
žena Danica, sin Marijan z Vero, vnukinja Martina ter Claudio in ostali sorodniki
Žarni pogreb z mašo bo v petek, 19. novembra, ob 14. uri v barkovljanski cerkvi.
Trst, 14. novembra 2010
Zadnji pozdrav dragemu stricu nečakinja Marinella
Za dragim Elotom žaluje Klara
ZAHVALA
Darko Cossutta
Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in ki ste na kakršenkoli način počastili našega dragega.
Družina
Boljunec, 14. novembra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda
t
V nežnem objemu žene Marije nas je zapustil naš dragi
Mario Pregarc
Žalostno vest sporočajo
žena Marija, hči Susanna s Frankom, sin Denis z Eliso ter ostalo sorodstvo
Od njega se bomo poslovili v torek, 16. novembra, od 11. do 13. ure v mrliški vežici v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte za ''La fonte-Izvir'' ikupnost družina Opčine.
Somjo, Bazovica, Trst, 14. novembra 2010
Pogrebno podjetje Alabarda
Ciao nono! Matej, Nicholas in ^omas
Ob prerani izgubi dragega Mariota izrekajo družini in vsem svojcem iskreno sožalje
družine Di Donato
Dragi Mario, ostal boš vedno v našem spominu.
Silva, Marina, Alan z Inko, Daniel, Martin
Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Zadnji pozdrav Mariotu.
Marta in Lučko z družino
ZAHVALA
Lucia Sancin vd. Kozina
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin naše drage.
Svojci
Boljunec, 14. novembra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Roza Zahar vd. Cosma
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Družina
Boršt, Catinara, Prečnik, 14. novembra 2010
Pogrebno podjetje Alabarda
12.11.2008
12.11.2010
Dino Zobin
Minili sta dve leti, odkar si nas zapustil, a ti si vedno v naših srcih.
Družina
1 0 Nedelja, 14. novembra 2010
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
DOBERDOB - Občinska uprava sklenila sporazum z družbo Iris
Odvoz kosovnih odpadkov odslej hitrejši in enostavnejši
Hladilnike in druge večje odpadke iz gospodinjstev bo podjetje za javne storitve odvažalo v Moraro
Odvoz kosovnih odpadkov v občini Doberdob bo kmalu hitrejši in enostavnejši. V prejšnjih dneh je do-berdobska uprava podpisala sporazum s podjetjem za javne storitve Iris in nekaterimi občinami z desnega brega Soče, na podlagi katere bodo kosovne odpadke iz doberdobskih gospodinjstev, kot so hladilniki in zamrzovalniki, odslej odvažali v zbirni center v Moraru.
»V naši občini smo do danes imeli težave z odvažanjem kosovnih odpadkov. Manjše občine z desnega brega Soče se poslužujejo odlagališča v Moraru, saj vzdrževanje zbirnega centra in uslužbenca veliko stane, večje občine, kot so Gorica, Tržič in Ronke, pa imajo svoja,« je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin in nadaljeval: »Skušali smo skleniti sporazum s Tržičem in Ronkami. Do dogovora nam ni uspelo priti, ker se tržiški in ronški občini le-to z vidika stroškov ni splačalo, zato smo poiskali drugo rešitev. Za odvoz kosovnih odpadkov bodo doberdobski občani po novem morali poklicati družbo Iris, ki bo s svojimi uslužbenci in vozili poskrbela za prevoz z domov v odlagališče v Moraru. Doslej je bila stvar nekoliko bolj zamudna in zapletena, saj so občinski delavci nabirali odpadke, jih skladiščili na Palkišču in jih nato odvažali. To je povzročalo nevšečnosti občanom in občini.«
Vizintin je poudaril, da bo nov sistem, ki ne bo bremenil občanov, stekel v prihodnjih dneh. »Po vsej verjetnosti bomo v kratkem sporazum z družbo Iris in občinami z desnega brega Soče še razširili. Družba Iris bo preverila, ali lahko omogočimo prebivalcem doberdobske občine, da bodo lahko tudi sami odvažali odpadke neposredno v zbirni center v Moraro,« je povedal župan Vi-zintin in nadaljeval: »Ob tem bomo skušali tudi omogočiti, da bodo v odlagališče v Moraru doberdobski občani lahko odvažali manjše količine gradbenega materiala.« Za dodatne informacije, je zaključil župan Paolo Vizintin, je občanom na voljo telefonska številka občinskega tehničnega urada. (Ale)
V DOBERDOBU
Kaj je dekoder?
Bliža se odklop analogne televizije, ki jo bo povsem nadomestila digitalna televizija. Kdor se na Doberdobskem sprašuje, kaj je dekoder, kateri je pravi, kako ga povežemo z omrežjem, kako do slovenskih programov, na koga se lahko obrnemo za pomoč in še marsikaj, bo imel v sredo, 17. novembra, priložnost, da vprašanja naslovi na izvedence. Na pobudo občine Doberdob bo v sredo ob 19. na sedežu društva Jezero informativno srečanje, na katerem bodo predstavniki deželnega odbora za komunikacije Corecom pojasnili vse vidike decembrskega dokončnega prehoda iz analogne v digitalno tehniko TV oddajanja. Na srečanju bodo spregovorili doberdobski župan Paolo Vi-zintin ter predstavnika odbora Core-com za FJK Giancarlo Serafini in Maria Lisa Garzitto.
Kosovni odpadki
GORICA - Ekonomski forum
Pogled usmerjajo v prihodnost
Na prihodnjem srečanju o manjšinskem gospodarstvu
Pogled usmerjajo v prihodnost. Pri Društvu slovenskih ekonomistov v Italiji se pripravljajo na drugi del svoje prve pobude. Prejšnji četrtek so v goriškem Kulturnem domu izpeljali uvodni večer prvega Ekonomskega foruma Slovencev v Italiji, med katerim so bile v ospredju pozornosti zgodovinske teme, zdaj pa pripravljajo srečanje, na katerem bodo spregovorili o prihodnosti manjšinskega gospodarstva. Potekalo bo v četrtek, 25. novembra, ob 18.30 v goriškem Kulturnem domu, mladi ekonomisti pa si prizadevajo, da bi prišlo do čim bolj zanimive razprave o izzivih, ki v prihodnje čakajo manjšinske gospodarstvenike.
Glede srečanja, ki so ga priredili prejšnji četrtek, mladi ekonomisti pojasnjujejo, da je bilo namenoma bolj splošne narave, saj je šlo za prvo pobudo komaj nastalega društva. Že 25. novembra bo po drugi strani tema razprave bolj specifična in privlačna za širšo publiko; na srečanju bodo o manjšinskem gospodarstvu spregovorili predstavniki SSO, SKGZ, bank, podjetij in združenj.
foto pdk
SOVODNJE - Po nesreči
Poškodovanka se zdravi v Vidmu
V videmski bolnišnici se zdravi Karin Tommasi iz So-vodenj, ki je v petek doživela prometno nesrečo med Gorico in Ločnikom, k sreči pa njeno zdravstveno stanje ni tako hudo, kot je zgledalo takoj po trku. Mlada Sovodenjka je že prestala operacijo zlomljenega kolka, ker k sreči ni utrpela drugih hujših poškodb, pa naj bi bolnišnico zapustila po kakih osmih dneh zdravljenja. Čim prejšnji povratek domov ji seveda želijo vsi odborniki in prijatelji iz kulturnega društva Sovodnje in iz društva Karnival, pri katerem opravlja funkcijo blagajničarke.
Prometna nesreča se je zgodila v petek okrog 13.30 v Ulici Brigata Re med Gorico in Ločnikom. Tommasijeva je parkirala svoj avtomobil tipa Mini ob robu ceste, potem ko je oddala poštno pošiljko pri eni izmed tamkajšnjih hiš, pa se je nameravala vrniti v svoje vozilo. Ko je vanj vstopala, je iz Gorice privozil 79-letni Franco Milani. Iz še nepojasnjenih razlogov je moški trčil v avtomobil, parkiran ob robu ceste, in v mlado So-vodenjko. Tommasijevo so nato s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v Videm, moški pa se v nesreči ni poškodoval.
GORICA - Včeraj dopoldne protestna manifestacija pred bolnišnico
Z balončki za porodnišnico
Pobudo priredil odbor mamic »Voglio nascere a Gorizia« - Marsikoga zmotil letak z napisom »Hočem se roditi v Gorici, ne pa v Novi Gorici«
Množica na včerajšnji manifestaciji
Preko tristo občanov se je včeraj zbralo pred bolnišnico v Gorici, kjer je odbor »Voglio nascere a Gorizia« priredil protestno manifestacijo zoper zaprtje goriške porodnišnice. Ob mamicah in oče-
bumbaca
tih, ki so prišli tudi iz drugih krajev, so modre in rožnate balončke spustili v zrak tudi številni upravitelji, zdravniki in babice, ki so se udeležili pobude, s katero so želeli deželno upravo FJK prepričati o potre-
bi po ohranitvi oddelka tudi po letu 2012. V Goriški porodnišnici se je letos skupno rodilo 326 otrok (lani so to število dosegli v celem letu), po mnenju deželne uprave pa bi morala porodnišnica dosegati vsaj 500 porodov letno.
Ob goriškem županu Ettoreju Ro-moliju sta množico nagovorila občinski odbornik Francesco Del Sordi in Genj Furlan, predstavnica odbora »Voglio nascere a Go-rizia«. Prisotni so bili tudi drugi goriški občinski odborniki, deželna svetnika Gaeta-no Valenti in Roberto Marin, župana iz So-vodenj in Fare Alenka Florenin in Ales-sandro Fabbro ter predstavniki opozicije v goriškem občinskem svetu Federico Portelli (DS), Silvan Primosig (SSk) in Livio Bianc-hini (Levica in svoboda). Slednji je opozoril, da je bila edina črna pika na včerajšnji manifestaciji letak, ki so ga v teku pobude odstranili, in na katerem je v italijanščini pisalo »Hočem se roditi v Gorici, ne pa v Novi Gorici«. »To dokazuje, da je bila manifestacija pristranska in politično obarvana,« je povedal Bianchini in poudaril: »Manjkalo je le to, da bi namesto rožnatih in modrih
balončkov v zrak spustili rdeče, bele in zelene.« Portelli, ki je včeraj dopoldne delil letake pred bolnišnico, je opozoril, da bo 27. novembra v avditoriju Fogar Demokratska stranka priredila še eno protestno manifestacijo v bran goriškega zdravstva, na katero so vabljeni vsi občani in upravitelji ne glede na poltično pripadnost. (Ale)
GORICA
Goriški policist se je odločil za usodni korak
Osebje goriške kvesture je včeraj presunila vest o tragični smrti 43-letnega policista, ki si je vzel življenje s službeno pištolo. Gianluca Raschilla, rojen v Gorici 11. septembra leta 1967, je v petek zvečer, potem ko je izvedel za novico, ki ga je čustveno pretresla, pustil sporočilo materi, v katerem ji je napovedal svoj namen. Nato je vzel kolo in odšel v Moš, kjer se je odločil za usodni korak. Mater je klicala na goriško kvesturo, komaj je dobila sinovo sporočilo. Policisti so nemudoma sprožili obsežno iskalno akcijo, pri kateri so sodelovali tudi prostovoljci iz civilne zaščite iz Moša. S pomočjo signala mobilnega telefona so včeraj uspeli zmanjšati območje, kjer so pogrešanega moškega iskala. Okrog 14. ure pa se je iskalna akcija zaključila; na polju med Ločnikom in Mošem so našli truplo pogrešanca. Na podlagi prvih podatkov zgleda, da se je moški ustrelil v obraz, nato pa je padel na tla s pištolo med nogama.
Gianluca Raschilla je svojo službo opravljal v arhivu goriške kvesture. Živel je s priletno materjo, sicer vdovo nekdanjega policista, ki je umrl pred nekaj leti.
Martinova osmica na Vrhu
V	centru Danica na Vrhu bo danes ob 10. ure do večera odprta Martinova osmica. Nudili bodo tople jedi, pečene kostanje in rebulo, za veselo vzdušje pa bo poskrbel harmonikar Egon. Pobudo prireja kulturno društvo Danica, za udeležbo ni potrebna prijava, pač pa se je prazniku mogoče pridružiti v katerikoli uri. Martinova osmica bo seveda odprta tudi v primeru slabega vremena. V dvorani centra Danica bo še danes na ogled razstava Skriti kotički naših vasi.
Martinovanja po vaseh
V	raznih vaseh bodo danes potekala mar-tinovanja in obredi ob zahvalni nedelji. V Sovodnjah bo maša ob 10. uri, nato se bo druženje nadaljevalo pred Kulturnim domom. V Rupi bo ob 14. uri maša, sledil bo blagoslov kmečkega voza na prireditvenem prostoru. Zapela bosta otroški in mešani pevski zbor Rupa-Peč. Ob 17. uri se bo v večnamenskem središču v Jamljah začelo martinovanje društva Kremenjak, na katerem bo igral harmonikar Štefan.
Zahvalni obred v Podturnu
V	Podturnu bo danes ob 10.30 zahvalno mašo daroval bivši tržaški škof Eugenio Ravignani, med obredom bodo peli v furlanskem jeziku. Nagrado »San Rocco 2010« bodo nato izročili Guidu Bisianiju.
Martinovanje na Vogrskem
V	okviru Martinovanja na Vogrskem bo danes med 12. in 15. uro furenga po Vipavski vinski cesti. Ob 15. uri bo povor-ka s slovensko vinsko kraljico Andrejo Er-zetič. Sledilo bo doprtje tržnice »Čarobni okusi podeželja z značajem«. Ob 17. uri bo ples z ansamblom Mambo Kings. (nn)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 14. novembra 2010
1 1
SOVODNJE-VRH - Posnetki osnovnošolskih otrok na ogled
S fotografskim aparatom odkrili skrite kotičke vasi
Pri projektu sodelovali učenci sovodenjske, vrhovske, mirenske in kostanjeviške šole
Z odprtjem fotografskih razstav na Vrhu in v Sovodnjah se je v prejšnjih dneh zaključil projekt »Skriti kotički tvoje vasi«, pri katerem so sodelovali učenci sovodenjske osnovne šole Peter Butkovič - Domen, osnovnošolci iz Mirna, učenci vrhovske osnovne šole in njihovi vrstniki iz Kostanjevice. S projektom, ki ga je finančno podprla dežela FJK, so osnovnošolski otroci usvojili osnove fotografije in bolje spoznali bližnje vasi, obenem pa so tudi navezali stike z vrstniki drugih šol, ki jih bodo v okviru drugih pobud gojili še naprej.
»V skupni pobudi smo želeli združiti otroke iz vasi, ki so bile nekoč povezane v isto občino. Sovodenjski otroci so sodelovali z mirn-skimi, vrhovska osnovna šola pa s šolo v Kostanjevici,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin in poudarila, da so vse šole navdušeno pristopile k pobudi. Projekt, ki mu je za sovodenjsko občino pobliže sledila Adriana Devetti, se je začel že letos spomladi. K sodelovanju so povabili solkanskega fotografa Ra-divoja Zavadlava, ki je vodil fotografske delavnice na posameznih šolah. Otroci so se nato v prejšnjih mesecih podali na teren: sovodenjski osnovnošolci so odkrivali občino Miren, mi-renski osnovnošolci pa Sovodnje. Učenci z Vrha so v svoje fotoaparate »ujeli« skrite kotičke Kostanjevice na Krasu, vrstniki iz slovenske vasi pa so raziskali Vrh.
V sredo so razstavo otroških fotografij odprli v kulturnem centru Danica na Vrhu, kjer razstavljajo domači otroci in prijatelji iz Kostanjevice, v petek pa je slovesnost potekala v sovodenjskem Kulturnem domu, kjer bodo še danes med 11. in 13. uro ter jutri med 18. uro in 20.30 na ogled fotografije sovodenjskih in mi-
renskih otrok. Obeh odprtij, ki so ju obogatili s kulturnim programom, se je udeležilo veliko staršev, prisotna pa sta bila tudi župana Alenka Florenin in Zlatko Martin Marušič. Mirn-sko ravnateljstvo je zastopala Danijela Kosovelj, Večstopenjsko šolo Doberdob pa ravnateljica Sonja Klanjšček (v Sovodnjah) in podravnatelj Dario Bertinazzi (na Vrhu). Pri organizaciji razstav sta sodelovali kulturni društvi Danica in Sovodnje. (Ale)
Odprtje razstave v Sovodnjah (levo) in otroški ples (desno); prireditev na Vrhu (spodaj)
bumbaca
NOVA GORICA
V odkrivanju judovstva na Goriškem
Turistično društvo Solkan prireja v sodelovanju s turistično vo-dičko Evelin Bizjak danes voden tematski ogled z naslovom Judovstvo na Goriškem. Vse do druge svetovne vojne je bilo Judovstvo na Goriškem močno prisotno, zato se je Gorice prijelo tudi ime Jeruzalem ob Soči. V pisnih virih so bili Judje v Gorici prvič omenjeni leta 1316. Leta 1648 so ustanovili geto, že zelo zgodaj pa so oblikovali tudi svoje pokopališče. Najprej so živeli v starem delu mesta - pod gradom, leta 1648 pa so jim dodelili geto v zdajšnji As-colijevi ulici, premožnejši Judje pa so se kmalu preselili v osrednji del mesta, na Travnik in Korzo.
Udeleženci vodenega ogleda, ki se bo začel ob 10. uri izpred no-vogoriške železniške postaje, si bodo ogledali muzej v sinagogi Jeruzalem ob Soči in pokopališče v Rožni dolini, kjer je pokopan filozof Carlo Michelstaedter. Za voden ogled bo treba odšteti tri evre, osnovnošolci, dijaki in študentje pa en evro. Dobrodošli so tudi prostovoljni prispevki za ogled muzeja, katerega del prikazuje zgodovino Izraelcev od biblijskih časov do diaspore z opisom obredov in tradicije, del pa je posvečen zgodovini judovske skupnosti v Gorici in pripoveduje o najstarejši judovski poselitvi v srednjem veku, pojavu geta v 17. stoletje, gospodarskemu in družbenemu življenju pomembne skupine mestne skupnosti ter o drami deportacij. (nn)
V torek zaseda odbor garantov
Na goriškem županstvu bo v torek, 16. novembra, zasedal odbor garantov. »Verjetno bodo vzeli na znanje, da je goriško sodišče dosodilo veljavnost dveh naših referendumskih vprašanj, ki ju je odbor garantov pred dvema letoma po mnenju sodnikov povsem neupravičeno zavrnil,« pojasnjuje Renato Fiorelli, ki je skupaj s svojim gibanjem Verdi del giorno in goriškimi radikalci pobudnik referendumskih vprašanj. »Pričakujemo, da bomo imeli od torka naprej 60 dni časa za zbiranje podpisov, ki nam še manjkajo,« pravi Fiorelli in pojasnjuje, da so doslej zbrali okrog 450 podpisov, skupno pa jih potrebujejo 1.500.
GORICA - Dobrodelna akcija
V spomin na učitelja Davida zbirajo prispevke za štipendijo
Svojci preminulega Davida Sossoua iz Pevme in Štandreža so predlagali, naj posamezniki in ustanove namesto cvetja na grob raje darujejo v dobrodelne namene. V teh dneh se je na osnovi te sugestije skupina Davidovih prijateljev dogovorila, da spodbudijo dobrodelno akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov, ki bodo namensko dodeljena za eno štipendijo sklada Dorče Sardoč, ki bo izrecno posvečena spominu na Davida Sos-soua. Slednji je bil namreč, kot je bilo v teh dneh večkrat poudarjeno, še posebej učitelj in vzgojitelj naše mladine, kar je vsebinsko v sozvočju z vlogo in nameni omenjenega sklada. Sklad Dorče Sardoč je namreč uradno priznan kot dobrodelna ustanova in podeljuje štipendije zaslužnim študentom, ki pripadajo slovenski narodni skupnosti v Italiji.
Pobudniki dobrodelne akcije obveščajo še ostale zainteresirane prijatelje in znance prerano preminulega Davida kot tudi razne ustanove naše skupnosti, da se lahko pridružijo pobudi. Zbiranje prispevkov je v polnem teku v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). Prispevki bodo naknadno uradno dodeljeni skladu Sardoč.
Davidu v slovo
Doslej nismo mislile, da je bila vez, ki se je stkala med nami, tako intenzivna. Danes vemo, da smo izgubile prijatelja. Naše poti so se spojile pred mnogimi leti, ko smo se skupaj odločili za študij pedagogike. Od takrat dalje smo, nekatere tudi kot poklicne sopotnice, ta odnos bogatile z mnogoterimi izkušnjami. Pesnik Gi-bran pravi: »Ko prijatelj obmolkne, naj vaše srce ne neha poslušati njegovega srca.«
Vse dni po tvojem prezgodnjem odhodu si v naše misli utirajo pot utrinki spominov. Dragoceno nam je postalo vse, kar smo delile s teboj v času, ko smo bile prepričane, da bo priložnosti za naša lepa druženja še veliko. Pred očmi se nam rišejo poteze tvoje osebnosti. Preseneča nas spoznanje, da so nekatere lastnosti v našem okolju prava redkost. Verjel si namreč v ustvarjalen dialog in tudi z drugače mislečimi gojil zelo spoštljive odnose. Označeval te je uravnovešen in trezen odnos do vseh dogajanj - lepih in nelepih. Spodbuden je bil tvoj nagib k pozitivnemu, tudi ko te je v notranjosti morda tlačila skrb. Ne moremo se spomniti, da si komurkoli odrekel uslugo, ker tega enostavno nisi znal. Cenile smo tvojo široko razgledanost in znanje. Dar, ki je posebno žlahtnil tvoj značaj, je bil prefinjeni humor, značilen le za prodorne opazovalce. Ko je pri omizju utihnil hrup, si ti izrekel tisto »ta pravo«, ki je razbremenila ozračje in izvabila prešeren smeh.
V uteho nam je tvoja misel, da ni v življenju nič tako tragično, da ne bi moglo v sebi skrivati tudi vedre ali celo komične plati. Še dolgo te bomo videle, kako s svojo aktovko, kot pravi gospod učitelj, vstopaš skozi vrata pevmske šole in nam mahaš v pozdrav. Pozdravljen, dragi David!
Jožica, Vera, Magda, Anica, Sonja, Nevia
JAMLJE - Naše zlate roke
Na koledarju dvanajst domačih umetnikov
Namesto govorov in razlag za predstavitev pripravljajo kratki film
Jameljski kulturni delavci bodo v soboto, 20. novembra, poskrbeli za nov podvig. V dvorani večnamenskega kulturnega centra v Jamljah bo od 20. ure dalje potekala predstavitev trinajstega društvenega koledarja, ki nosi naslov Naše zlate roke. Za temo koledarja 2011 so se odborniki Kremenjaka odločili, potem ko so s presenečenjem ugotovili, da se v Jamljah in okolici veliko domačinov ukvarja z raznimi umetniškimi žanri. Ob odprtju bara so si namreč odborniki zamislili razstavo del domačih umetnikov, na katero so se prijavili mnogi člani in prijatelji ter s seboj prinesli kakovostne in umetniško relevantne izdelke. Ob zamisli za takšen koledar se je torej društvena »mašineri-ja« takoj sprožila, odbornici Mateja Se-molič in Jasmin Legiša sta stopili do vaških umetnikov ter z intervjuji in fotografijami zbrali material za izdelavo koledarja, ki ga je uredila predsednica društva Bruna Visintin. S seboj sta imeli tudi kamero, v katero sta ujeli intervjuje, da bi lahko zatem natančneje in podrobne-
je črpali informacije za koledar in ob tem se je porodila še druga zamisel: kaj, ko bi ob predstavitvi koledarja na ekran predvajali intervjuje, da bi občinstvu podali živo sliko o nastanku koledarja samega?
Društvena »mašinerija« se je tokrat še bolj silno zagnala ter stkala posamezne posnetke v dodelano in homogeno celoto, ki bo inovativni predmet letošnje predstavitve koledarja: nič govornikov in razlag, vendar prijeten kratki film, v katerem je ujeto bistvo letošnjega koledaqa. Čustva in misli umetnikov se bodo prosto pretakala z ekrana v gledalčeve oči s pomočjo klavirske glasbene spremljave Beatrice Orlando, tako da bo sporočilo vsakega izdelka neposredno, prijetnejše in zanimivejše.
Na koledaj se bodo tako predstavilo dvanajst umetnikov, in sicer Anica Pahor, Eda Miklus, Sabina Milanič, Igor Croselli in Robert Ocretti, Mario Crosel-li, Paolo Orlando, Mario Sossi, Viljem Fer-letti, Walter Stancich, Rozina Ferfolja, Kar-lo Ferletič in Claudio Visintin. (pz)
12
Nedelja, 14. novembra 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Višješolski center v Ulici Puccini
Slovenski dijaki nadaljujejo z zasedbo
Obiskala sta jih senatorka Tamara Blažina in deželni svetnik Roberto Antonaz
Dijaki slovenskega višješolskega centra v Gorici nadaljujejo z zasedbo šole. Protestno akcijo zoper reformo šolstva, ki jo uvaja ministrica Mariastella Gelmini, so sprva nameravali zaključiti z včerajšnjim dnem, naposled pa so sklenili, da jo podaljšajo. »Naš namen je, da bi z okupacijo nadaljevali do srede, dokončna odločitev pa bo padla v ponedeljek,« so povedali predstavniki dijakov.
Za nadaljevanje zasedbe avditorija ter poslopij zavodov Cankar, Vega in Zois so se odločili včeraj. V dopoldanskih urah je goriške dijake v avditoriju šolskega centra v Ulici Puccini obiskala senatorka Tamara Blažina, ki jim je med drugim predavala o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino in njegovem izvajanju, po senatorki pa so protestniki prisluhnili deželnemu svetniku Stranke komunistične prenove Robertu Antonazu, ki je spregovoril o šolstvu ter deželni in vladni politiki. Nato so se dijaki, ki sodelujejo pri zasedbi šole, srečali s profesorji, sošolci, ki se akcije niso udeležili, in ravnateljico Mihaelo Pirih, ki so ji popoldne izročili tudi dokument. Med živahno razpravo so protestniki napovedali, da nameravajo z okupacijo nadaljevati, na dan pa so prišli tudi drugi predlogi in ideje. Dijak je na primer predlagal organizacijo lekcij na prostem, Pirihova pa je spomnila na možnost samouprave. »Sklenili smo, da bomo skušali z zasedbo nadaljevati do srede, to pa je seveda odvisno od udeležbe. V ponedeljek bomo preverili, koliko dijakov je za nadaljevanje okupacije, na tej podlagi pa se bomo odločali o nadaljnjih protestnih akcijah,« so povedali predstavniki in poudarili, da se nameravajo v sredo udeležiti protestnega shoda v Trstu.
Včeraj so se slovenski dijaki udeležili srečanja s predstavniki italijanskih višjih srednjih šol iz Gorice. Dijaki zavoda ITI načrtujejo samoupravo in ne izključujejo možnosti, da bi jo nato spremenili v zasedbo, o kateri razmišljajo tudi dijaki znanstvenega liceja Duca Degli Abruzzi. Klasični licej Dante Alighieri ni dobil av-torizacije za načrtovano samoupravo, ni pa še izključil možnost protestne akcije, dijaki zavodov D Annunzio in Max Fabiani pa bodo prihodnji teden obravnavali temo šolstva med zborovanji.
Dijaki v šolskem avditoriju (desno); včeraj dopoldne jih je nagovorila senatorka Tamara Blažina (spodaj)
bumbaca
GORICA - Predstavitev knjige v Galeriji Ars
Pregled gradov v zahodni Sloveniji s skokom čez mejo
Jernej Vidmar in Igor Sapač
V	Galeriji ARS na Travniku so v četrtek predstavili knjigo Grajske stavbe v zahodni Sloveniji III - Območje Nove Gorice in Gorice. Uvodoma je v imenu Galerije Ars pozdravil Juri Paljk, nato je zgodovinar Jernej Vidmar predstavil avtorja Igorja Sapača, arhitekta, zgodovinarja in etnologa po rodu iz Maribora, in notranjo členitev njegovega dela.
Gre za 22. knjigo v nizu projekta, ki obravnava gradove na Slovenskem in je tik pred zaključkom. Njegov začetnik je bil raziskovalec Igor Stopar, ki je hkrati bil za mentorja sedanjemu avtorju; slednji tako zaključuje zaokrožen pregled gradov, graščin, dvorcev, dvorov in palač od vzhodne do zahodne Slovenije s hvalevrednim prehodom čez državno mejo v naš prostor, ki je vrsto stoletij bil enovit.
V	knjigi je opisanih triinšestdeset stavb; o nekaterih sedaj ničesar ne vemo, da so bile domovanja kašnega višjega ali nižjega plemstva. Z računalniškimi tehnikami je mogoče slediti razvoju, širjenju, spremembam in obnovam posameznih objektov. Tako zvemo s pomočjo sodobne tehnologije, da niso na primer nastali najprej stolpi zaradi silaže prehrambenih proizvodov in
bumbaca
nato okoli njih obrambni zidovi ter stanovanjski prostori - tako se je doslej razlagalo, temveč so stolpi nastali znotraj že obzidanih in naseljenih dvorišč. Kasneje so seveda dodajali vogalne obrambne utrdbe.
Avtorjeva razlaga je potekala ob prikazovanju posnetkov preko računalnika, kar je dvajsetim prisotnim - Gori-čani so bili v manjšini v primerjavi z No-vogoričani - popestrilo poslušanje zaradi nazornosti skic, risb in fotografij. Prodorno je na primer bila prikazana razlika med raznimi stavbami, ki jih povezujemo z besedami grad, graščina, dvor in palača. Vsekakor velja s tem v zvezi opozoriti, da je obnova goriškega gradu po prvi svetovni vojni bila opravljena s precejšnjim romantičnim pridihom, ki obiskovalce razneži, a marsikaj ne ustreza nekdanjim potrebam in miselnosti.
Kot udeležencu se mi je utrnila tudi misel, da je ovrednotenje vrste srednjeveških in kasnejših simbolnih stavb hvalevredna drža sodobne kulturne naravnanosti, ki pa ne sme pozabiti na družbene okoliščine njihove gradnje in sporočilnosti v nekdanjih/tedanjih gospodarskih razmerah in odnosih med stanovalci dvoran in soban ter vaških borjačev in izb. (ar)
IZLET - Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obiskalo po obsegu največjo italijansko deželo
Sicilija s presenetljivo zgodovinsko dediščino
Izletniki občudovali ostaline, ki so jih za sabo pustili Kartažani, Grki, Rimljani, Normani, Arabci in še številni drugi narodi - Vzpon na Etno posebno doživetje
Za letošnji večdnevni izlet je Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sklenilo obiskati od 11. do 18. oktobra po obsegu največjo italijansko deželo Sicilijo, znano zaradi bogatega zgodovinskega in kulturnega dogajanja od najstarejše do današnje dobe. Zgodaj zjutraj je 51 vpisanih udeležencev odpotovalo z avtobusom v Benetke, nato z letalom v Palermo. Že popoldne so si ob obali Tirenskega morja z izkušenim sprem-ljevalcem-vodnikom ogledali čudovit zgodovinski kraj Cefalu.
Drugega dne je sledil natančen ogled Palerma, ustanovljenega v dobi Feničanov. Izletniki so vstopili v mogočno palačo Normanov in v izredno zanimivo Palatinsko kapelo iz 12. stol. ter spoznali vso zgodovinsko preteklost tega mesta. Nad dolino Conca d'Oro so obiskali tudi mesto Monreale, ki slovi po izredno pomembni stolnici z dragocenimi umetninami. V dobi Grkov je bila Sicilija imenovana Magna Graecia in tudi Trinakrija. V Palermu ni ostalo veliko sledov iz feničanske, rimske in bizantinske dobe. Gospodarsko se je mesto najbolj uveljavilo pod Arabci, ki so tu gospodovali dve stoletji. Normani, ki so uvedli in širili krščansko vero, so dali Palermu močnejši pečat in zapustili veliko zgodovinskih in umetniških stavb, med temi tudi
Upokojenci na Siciliji
foto e.d.
krasno stolnico. Palermo je znan tudi iz dobe nemškega vladarja Friderika II., kralja obeh Sicilij. Zelo zanimiva in pestra je zgodovina ne le Pa-lerma, ampak tudi drugih mest in pokrajin. Na poti proti zahodu so izletniki le od daleč videli ostanke arheološkega središča Segeste iz dobe prebivalcev Elimov. Nato so dospeli do mesta Marsala in se od tam peljali z ladjico na otok Mocija (Mothia), ki
je danes last angleških zasebnikov; na otoku je v muzeju veliko ostankov iz življenja Kartažanov (žare, kipi, vaze ipd.).
V bližini mesta Trapani je avtobus po zelo strmi poti pripeljal izletnike na goro, v značilno srednjeveško mesto Erice. Četrtega dne so izletniki potovali mimo Mazzare del Vallo v Selinunte, ki je najpomembnejši arheološki kraj v Italiji, znan zaradi ob-
sežnih grških templjev z mogočnimi stebri, ruševinami in akropolo, ki jih občuduje ves svet. Mesto so Grki iz Megare zgradili v 7. stol. pr. Kr., porušil ga je potres v srednjem veku. Sledil je vodeni obisk Agrigenta in izredno zanimive doline grških templjev. V Villi del Casale pri mestu Piazza Armerina so izletniki občudovali na tleh dobro ohranjene rimske mozaike. Vozili so se nato proti
mestu Caltagirone, kjer izdelujejo keramične izdelke (vaze, kipce, meduze ipd.). Tudi tu se je Sicilija pokazala kot dežela žita, pomaranč, limon, paradižnikov, opuncij (ital. fichi d'In-dia) itd. Na poti proti mestu Acirea-le, ki slovi po baročnih cerkvah, so se že videli obrisi ognjenika Etne. Tudi ves vzhodni del otoka je v zgodovinskem, kulturnem in gospodarskem pogledu zelo pomemben. Tam so pred Grki živeli Sikuli, po katerih je otok dobil ime. V Sirakuzi so si upokojenci ogledali ob razlagi vodnika grško gledališče, Dionizijevo uho, rimski amfiteater, baročne zgradbe in svetišče Solzne Matere Božje. Predzadnji dan je bil namenjen vzponu z avtobusom na Etno, »biser Sredozemlja«, kar je bilo za vse posebno doživetje! Popoldne so se radovedni izletniki sprehodili po sloviti turistični Taormini, ki je znana tudi zaradi antičnega gledališča. Osmega dne sta jih čakali še Obala kiklopov in Catania, rojstno mesto skladatelja Vin-cenza Bellinija. Posebno kosilo je bilo v kmečkem turističnem gostišču. Izredno zanimivo Sicilijo bodo izletniki prav gotovo ohranili v najlepšem spominu. Zvečer je z letališča pri Ca-tanii vzletelo letalo proti Benetkam. Na poti proti Gorici je bil kratek postanek in izletniki so ob prigrizku nazdravili srečni vrnitvi. (ed)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 14. novembra 2010
293 1
Kupujmo Goriško
Regijska razvojna agencija severne Primorske pripravlja skupaj s skupino Era iz Velenja, Turistično zvezo - TIC Nova Gorica in novogoriškim kmetij-sko-gozdarskim zavodom v torek ob 13. uri simpozij z naslovom Kupujmo Goriško. Dogodek, ki bo v prenovljeni konferenčni dvorani občine Renče-Vogrsko v Bukovici, je uvod v začetek skupnega regionalnega projekta odpiranja novih tržnih poti za goriške kmetovalce in spodbujanja rasti lokalnega kmetijstva. V okviru simpozija bo predstavljen tudi projekt Kupujmo Pomursko, ki se že izvaja. Projekt Ku-pujmo Goriško, ki bo združeval slovenske kmetovalce, predelovalce in strokovnjake, teži k večji oskrbi slovenskih gospodinjstev z lokalnimi pridelki in izdelki. (nn)
Pokrajinski svet v Tržiču
V	občinski sejni dvorani v Tržiču se bo jutri ob 18. uri sestal pokrajinski svet. Na prvi točki dnevnega reda je razprava o tržiškem pristanišču.
Štandrežci v Novi Gorici
V	okviru nedeljskih gledaliških srečanj bo v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica drevi ob 17. uri gostovanje dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež. Na ogled bo komedija Gugalnik srbskega humorista in televizijskega scenarista Novaka Novaka v režiji Jožeta Horvata. (nn)
V	Krminu igra o morju
V	občinskem gledališču v Krminu bo danes ob 16. uri gledališka predstava za otroke od 3. do 7. leta starosti »Ma-re - Racconto musicale in tre dimen-sioni per quattro sensi«, ki je posvečena odkrivanju morskih globin in živali. Nastopila bo skupina La Contrada iz Trsta.
Maša v jami Pečina
V	jami Pečina pri Črncih na Vrhu bo danes ob 9.30 maša, ki jo bo na pobudo speleološkega društva Luigi Vittorio Bertarelli daroval duhovnik Fulvio Marcioni. Pel bo zbor Monte Saboti-
Igrače za sirote
V	župnišču v Mošu bodo danes med 14.30 in 17.30 zbirali igrače, ki jih bodo nato nesli v sirotišnice v Romunijo.
Knjiga Marine Cerne
V	hiši Ascoli v Gorici bodo jutri ob 17. uri predstavili knjigo »Dietro al can-cello, un mondo, ricordi di una guerra non combattuta 1940-1945«, ki jo je napisala Marina Cerne.
Ribe na Gradini
Družba Rogos prireja v centru Gradina tečaj za spoznavanje in pripravo rib. Predavanja v italijanskem jeziku bodo 19. in 16. novembra ter 3. in 4. decembra. Informacije nudijo na telefonski številki 333-4056800 in na naslovu elektronske pošte inforo-gos@gmail.com.
Jubilej krožka Ansaldo
Rekreacijski krožek Ansaldo, ki mu predseduje Silvano Leghissa, praznuje 30. letnico delovanja. Ob pomembnem jubileju prirejajo dobrodelni večer, ki bo v petek, 19. novembra, ob 20.30 v občinskem gledališču v Tržiču. Uprizorjena bo narečna komedija »I Titoli del Imperatore«; vstopnine ne bo, zbirali pa bodo prostovoljne prispevke za tržiški odbor Rdečega kri-
Dela na avtocesti
Med torkom, 16. novembra, in četrtkom, 18. novembra, bodo ponoči izvedli razna vzdrževalna dela na avtocesti A4, zaradi česar bodo promet speljali po enem samem voznem pasu. Edino med Redipuljo in Moščeni-cami bodo gredice sredi cestišča urejevali podnevi.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO
VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
Gledališče
GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 19. novembra, ob 20.30 »No-do alla gola« Alfreda Hitchcocka, v izvedbi gledališke skupine Nautilus cantiere teatrale iz Vicenze; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212).
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.10 »The Social Network«. Dvorana 2: 16.00 »Oceani« (digital 3D); 17.45 - 20.00 - 22.00 »Potiche -La Bella statuina«. Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.00 - 22.00
»Ti presento un amico«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -
22.10 »The Social Network«. Dvorana 2: 16.30 »Oceani« (digital 3D); 18.10 - 20.00 - 22.00 »Potiche -La Bella statuina«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40
-	20.00 - 22.10 »About Elly«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 18.00 -20.10 - 22.15 »The Social Network«. Dvorana 2: 17.30 »Il regno di Gà Hoo-le - La leggenda de guardiani«; 18.15
-	20.15 - 22.10 »Maschi contro femmine«.
Dvorana 3: 16.00 »Winx club - Magica avventura«; 17.30 - 20.00 - 22.00 »Stanno tutti bene«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.20 - 22.10
»Unstoppable - Fuori controllo«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 »Uomini di Dio«; 16.00 - 22.10 »Benvenuti al sud«.
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -
22.15 »The Social Network«. Dvorana 2: 17.30 »Il regno di Gà Hoo-le - La leggenda de guardiani«; 20.15
-	22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00
»Stanno tutti bene«. Dvorana 4: 18.00 - 20.20 - 22.10 »Un-
stoppable - Fuori controllo«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40
-	20.00 - 22.00 »Miral«. JUTRI V KRMINU
OBČINSKO GLEDALIŠČE: 20.45 »Af-fetti e dispetti - La nana«.
Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN
OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
OMV- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
API- Ul. del Castelliere 50
Zveza Slovenske Katoliške Prosvete - Gorica
CECILIJANKA 2010
REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije.
POSVEČENA JE glasbeniku EMILU KOMELU ob 50-letnici smrti
GORICA, KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
Sobota, 20. novembra 2010, ob 20.30
Nedelja, 21. novembra 2010, ob 17. uri
Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave in ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice
Cel večer smo premišljevali, da bi najlepše besede izbrali, a ker te imamo preveč radi, bi s pisanjem končali spomladi.
Nono Jordan
vse najboljše za 60. rojstni dan Jari, Dejan, Danjel in Katja
¿j Čestitke
Leta tečejo in nič ne rečejo, a danes v Jamljah bo velika fešta, saj 6x10 jih dragi JORDAN slavi. Ko-rajže, zdravja in veselja obilo to je naše iskreno voščilo. Stana in Sergio.
Razstave
V	GALERIJI FRNAŽA v Novi Gorici bo do 26. novembra na ogled razstava slik »Zahodi sonca« Miroslava Ivan-kovica.
DRUŠTVO ARS na Travniku 25 v Gorici vabi v galerijo ARS na Travniku v Gorici na ogled razstave z naslovom »Matej Sussi - Jesenska simfonija«; do 16. novembra po urniku Katoliške knjigarne.
V	VEČNAMENSKEM CENTRU v Ul. Baiamonti v Gorici bo v sredo, 24. novembra, ob 16. uri odprtje prodajne razstave izdelkov udeležencev laboratorijev centrov CISI in ANFASS iz Gorice. Razstava bo odprta v sredo, 24. novembra, od 16. do 20. ure, v četrtek in petek, 25. in 26. novembra, od 9. do 19. ure ter v soboto, 27. novembra, od 9. do 17. ure.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava koroškega umetnika Gustava Januša; do 28. novembra ob prireditvah.
V	GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Batti-sti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do
15.	januarja 2011 od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Danes bo ob
16.	uri brezplačen voden ogled.
V	GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fondatore dello Stato e Apostolo della nazione«; do 28. januarja 2011 z brezplačnim vstopom od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30.
V	RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v
Ul. Carducci 2 v Gorici je ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. Danes bosta brezplačna vodena ogleda ob 11.
in 17. uri.
À Koncerti
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na orgelski koncert za Bernardko v petek, 19. novembra, ob 20. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Igrala bosta Mirko Butkovič in Eva Dolinšek.
SLOVENSKA KONFERENCA SSK IN SKPD F.B. SEDEJ IZ ŠTEVERJANA vabita v okviru projekta Slovensko obrobje 2010 na Srečanje briških zborov, ki bo v petek, 19. novembra, ob 20.30 v Sedejevem domu v Šte-verjanu. Nastopili bodo MePZ F.B. Sedej (zborovodja Aleksandra Per-
M Izleti
□ Obvestila
KNJIŽNIČNI SISTEM GORIŠKE POKRAJINE prireja srečanja za otroke z naslovom »Leggimi tanto. Leggimi forte«; danes, 14. novembra, ob 10. uri na sedežu škocjanske knjižnice v Pierisu bodo podarili knjigo novorojenčkom v občini Škocjan in ob 15.30 bo v večnamenski dvorani v Zagraju gledališka predstava »Cha-ruddat« v izvedbi gledališke skupine La Fa Bu. V ponedeljek, 15. novembra, ob 10.30 v centru Dimensione v Krminu in ob 17. uri v knjižnici v Tržiču bodo prostovoljci prebirali pravljice.
KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja Martinova-nje, ki bo v nedeljo, 21. novembra. Letošnji izlet predvideva udeležitev na 10. pohodu po Vertovčevih poteh. Po pohodu pa bo potekalo že tradicionalno druženje pri Martinovi večerji. Prijave za avtobusni prevoz do danes, 12. novembra. Prijava izključno za Martinovo večerjo do ponedeljka, 15. novembra; informacije in prijave po tel. 3201423712 (Andrej), info@spdg.eu ali na društvenem sedežu v četrtek, 18. novembra, od 19. do 20. ure.
ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bodo danes, 14. novembra, med 9.30 in 11. uro na sedežu združenja v Ul. Cipriani 71 v Gorici volitve za obnovo vodilnega odbora.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo okence za davčno službo v torek, 16. novembra, zaprto zaradi izobraževalnega tečaja osebja.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL občinska zveza Doberdob vabi člane na letno zborovanje v petek, 19. novembra, ob 15.30 v agriturizmu Kovač v Doberdobu.
V	SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo v soboto, 20. novembra, ob 18. uri maša v cerkvi Sv. Justa v Podgori.
81 Prireditve
V	KINODVORANI DAMS-A na Travniku 41 v Gorici bodo predvajali fil-
M
Galerija
Katoliške
knjigarne
GALERDA Travnik 25 - GORICA oabi
I v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri
mi oboojàtsv jíUuüuúut. Jta^èiem.
NENAPISANA PISMA ...
Deziderija Švare
fiAtd&taoiho: $JUAif fiedjk
tot), vokalna skupina Vinika (zborovodja Franka Zgavec), MoPZ Štma-ver (zborovodja Nadja Kovic) in MePZ Rado Simoniti (zborovodja Patrick Quaggiato).
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prireja v soboto, 20. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici 52. revijo goriških pevskih zborov Cecilijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je glasbeniku Emilu Komelu ob 50-letnici smrti.
KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po zaklad v Sau-ris«, v soboto, 27. novembra; informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, ulica Montesanto, 84, tel. 0481533495 od 14. do 17. ure.
KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža obvešča udeležence izleta v Strunjan, da lahko poravnajo stroške za izlet v sredo, 17. novembra, med 18. od 19. uro v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu; informacije po tel. 3387956855 (Erika).
me v sklopu projekta »Nouvelle Vague - Dall'Europa agli USA«: v ponedeljek, 15. novembra, ob 20.30 »Il laureato«; v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 »Taxi Driver«; vstop je prost, obvezna je rezervacija po tel. 0481-536069 ali na segrete-ria.eva@gmail.com.
GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIA-TEKA UGO CASIRAGHI prireja filmski pregled glasbenih zvrsti v šestdesetih in sedemdesetih letih z naslovom »Od travnikov v Wood-stocku do cest v Bronxu«. Pred projekcijami bodo potekala tematska srečanja: v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri v goriški mediateki v Ul. Bombi 7 v Gorici »Progressive Rock. AREA in glasbeno eksperimentiranje v Italiji, sodeloval bo Pa-trizio Fariselli - klaviaturist skupine AREA - International POPular Group in ustanovitelj skupine Pa-trizio Fariselli Project. Ob 20.45 v goriškem Kinemaxu »Pink Floyd -The Wall«.
V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v soboto, 20. novembra, ob 20.30 prireditev »Gorizia ascolta prima che s'alzi il vento« v organizaciji združenja Panta rhei iz Gorice.
0 Mali oglasi
IŠČEM SLOVAR SSKJ - DZS tel. 0481882592 ali 338-7124855.
PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 328-8872507.
Id Osmice
V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bratuž) je odprl osmico Marko Fer-folja »Belota«; tel. 329-6483970.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Davida Sos-soua darujeta Milojka in Ivo 100 evrov za kulturno športno društvo Naš prapor iz Pevme.
Pogrebi
JUTRI V GRADIŠČU: 11.30, Amedeo Marizza s pokopališča v cerkev Sv. Duha in na pokopališče.
JUTRI V KRMINU: 10.00, Vittorio Pe-ressin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Davida Sossoua
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin, sorodnikom, delovnim kolegom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala naj gre govornikom in moškemu pevskemu zboru O. Zupančič, ki so ga z besedo in pesmijo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala pa tudi zdravnikoma Giorgiu Tavčarju in Valentinu Verudi, ki sta nam s skrbjo in razpoložljivostjo stala ob strani.
Svojci
Štandrež, Pevma, 14. novembra 2010
1 4 Nedelja, 14. novembra 2010	KULTU RA
/
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Prva letošnja predstava v lastni produkciji
Drama Zlati zmaj: tehtna predstava, ki v gledalcih pušča globok vtis
Zlati zmaj nemškega pisca Rolanda Schimmelpfenniga se loteva velikih družbenih in čustvenih tem
Zlati zmaj, Roland Schimmelpfennig Režiser Janusz Kica Prevod Mojca Kranjc, kostumi Slavica Radovic Nasarevic, glasba Arturo Annechino, oblikovanje luči Peter Ko-rošic, lektor: Jože Faganel. Igrajo Romeo Grebenšek, Maja Blago-vič, Lara Komar, Vladimir Jurc, Primož Forte SSG - 12. 11. 2010
V pritličju kitajsko-vietnamsko-tajska restavracija z zadušljivo majhno in vročo kuhinjo, v kateri tesno eden ob drugem dela pet azijskih kuharjev, večinoma ilegalnih priseljencev. Nad restavracijo nadstropja s stanovanji: v enem živi osamljen starec, nadstropje više stevardesi, nato poročen par in v podstrešni mansardi mlado dekle z zaročencem. Poleg restavracije pozno v noč odprta špecerija.
To je svet v malem, kot ga v drami Zlati zmaj prikazuje nemški dramatik Roland Schimmelpfennig. To je svet ljudi, ki živijo svoja zasebna, povsem normalna življenja, obenem pa se v njem odseva ves veliki, globalizirani svet, pravzaprav dva svetova: naš, zahodni svet, ki z nekakšno objestnostjo polni ulice in stanovanja, in ki onega drugega sveta, sveta priseljencev in tretjega sveta sploh, nekako ne vidi, pa čeprav mu živi tik zraven. Zaveda se ga le medlo, ker mu je v službi, a ga njegova drugačnost ne zanima. A morda tudi onemu
Značilnost tokratne premiere je tudi skoraj povsem prazna scena. Spodaj nekaj posnetkov iz zakulisja petkove premiere
kroma
drugemu svetu ni mar za našega in navsezadnje morda tudi vsakemu od nas ni mar za drugega, preveč smo zaverovani sami vase, v svojo srečo, ki je ne znamo najti, ker ne vemo, kaj bi si želeli.
Schimmelpfennigova drama skozi drobce dogodkov in situacij iz življenj različnih ljudi postavlja na oder teme in vprašanja, tako zasebna, čustvena, kot splošna, družbena, ki si jih na tem kon-
cu sveta zavedno ali nezavedno postavljamo vsi. Odgovorov ne daje, a neprizanesljiva slika, ki izhaja iz dela, vprašanja vsekakor jasno osvetli. K temu pripomore tudi avtorjev svojstveni način pisanja, ki predvideva, da igralci izrekajo tudi didaskalije, ki so običajno nevidni del uprizoritve. Poleg tega se prizori prekinjajo na višku dogajanja in je gledalcu prepuščeno, da jih sam zase dokonča.
Igralci igrajo različne vloge, ne glede na spol, leta, videz: to potujčevanje od gledalca zahteva več zbranosti, pravzaprav nekakšno aktivno sodelovanje v uprizoritvi, tako da prikazani dogodki realistično zaživijo pred gledalčevimi očmi, pa čeprav od realistične uprizoritve ni ničesar, ni scene, ni rekvizitov, še kostumov skoraj ni.
Janusz Kica je dramo Rolanda Schimmelpfenniga postavil z lahko, sko-
raj nevidno roko, ki daje besedilu možnost, da polno razodene vse elemente, ki ga sestavljajo, od resnih socialnih in političnih tem do osebnih čustev nastopajočih oseb, od pretresljivih in ganljivih trenutkov do drobnih smešnih opazk. Čeprav igralci stalno prehajajo iz ene vloge v drugo, denimo iz vloge kuharja v vlogo deda ali njegove vnukinje, v vlogo stevardese ali moškega, ki ga žena zapušča, ritem ostaja tekoč in skladen. Igralci neprisiljeno in prepoznavno prehajajo iz ene vlogo v drugo in ustvarjajo prepričljive like, ki marsikdaj v gledalcu sprožajo tudi čustveni odziv, kot denimo Romeo Grebenšek kot izkoriščana priseljenka, Maja Blagovič kot brezčutni izkoriščevalec, Lara Komar kot zapuščeni moški in se posebej kot priseljenec z zobobolom, Vladimir Jurc kot starejši kuhar, nezadovoljni mladenič in mlada stevardesa, Primož Forte kot mlada ženska, ki zapušča moža, in kot stevardesa, ki edina čuti potrebo po spoznavanju drugega.
Prva predstava v lastni produkciji v letošnji sezoni SSG bo morda od ljubiteljev tradicionalno postavljenega gledališča sprva zahtevala nekoliko truda za sprejemanje nerealistične uprizoritve, a je nedvomno pomembna in bogata gledališka izkušnja, ki bo v gledalcih pustila globok vtis. (bov)
slovensko stalno gledališče - Nekaj vtisov s petkove premiere in iz njenega zakulisja
Malo glamurja, a bučno ploskanje
Režiser Kica je pol ure pred pričetkom na odru posnel nekaj spominskih fotografij - Občinstvo z zanimanjem sledilo predstavi in igralce nagradilo z dolgim aplavzom
Vsaka premiera je dogodek zase, prva produkcija v novi sezoni prav poseben praznik. Premiere v tržaškem Kulturnem domu pa že dolgo niso več monden dogodek: nobenega posebnega gla-murja, razkazovanja večernih ali vsaj fantazijsko oblikovanih oblek. Še sreča, da rumeni tisk ne zahaja v SSG, kajti le redke toalete bi si, v dobrem ali slabem, zaslužile fotografijo in objavo ...
Za petkovo premiero Zlatega zmaja je vladalo precejšnje pričakovanje, saj
gre za svojstveno dramo, s še bolj svojstveno postavitvijo. Najbolj na trnih so, razumljivo, bili prav igralci, od katerih je režiser Janusz Kica zahteval poseben napor.
Uro pred začetkom predstave smo jih zmotili v zakulisju. Igralci so tokrat imeli malo dela s pripravami, saj je postavitev zelo »minimal«, njihova zunanja podoba prav tako. Eni so sedeli v svojih garderobah in ponavljali tekst, drugi so odvijali priložnostna darilca (seveda Made in China), ki si jih člani igralskega an-
i 1
V
Jr
A
Lim
L i
sambla običajno izmenjajo pred premie-ro. Tretji so se na odru šalili z režiserjem in nastavljali njegovemu fotoaparatu. Bogat izbor naših posnetkov si lahko ogledate na ww.primorski.eu.
Najbolj zgovorna je bila Lara Komar, ki je priznala, da ji zaradi pravega »tour de force«, kateremu so bili podvrženi tudi na dan premiere, ni uspelo it na ritualno kosilo k mami: s tehnikom Aramom sta si, povsem v sozvočju s predstavo, privoščila kitajsko kosilo za sabo ...
Kljub temu, da ni igralka Lara spoštovala rituala, je bila premiera po končnem aplavzu sodeč zelo uspešna. Pre-mierska publika je posebna, nas je poučila, pravi krst je sobotna ponovitev. Morda je bilo petkovo občinstvo res gledališko izobraženo (v parterju je sedela tudi prva dama Štefka Drolc), a med zbiranjem mnenj nismo našli nikogar, ki bi se kritično izrekel o Zlatem zmaju. Najbolj pogosto uporabljene besede so bile: čudovita, lepa, izredno zanimiva, odlični igralci. (pd)
več fotografij na WWW.primorski.eu
Nedelja, 14. novembra 2010
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
KRIZA BERLUSCONIJEVE VLADE
Ali bo doslej bleda politika sposobna pogumnih rešitev?
Vojmir Tavčar
Ko mu je poslanska zbornica sredi septembra potrdila zaupnico in je bilo jasno, da brez podpore poslancev skupine Prihodnost in svoboda nima več večine v spodnejm domu, je bilo že jasno, da bosta Silvio Berlusconi in njegova vlada odvisna od somišljenikov predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Prav tako jasno je bilo, da Berlusconijeva vlada ne bo ohranila krmila do konca sedanje mandatne dobe, najbrž pa so le redki pričakovali tako hitro zaostritev med pre-sednikom vlade in predsednikom poslanske zbornice, saj je večina komentatorjev takrat poudarjala, da Fini potrebuje čas, ker mora organizirati svojo novo stranko in zato noče takojšnjih volitev. Predvsem pa Fini ni hotel v očeh volivcev desne sredine izpasti kot človek, ki je zrušil sedanjo Berlusconijevo vlado.
Očitno pa so se razmere v desni sredini tako spremenile, da je Fini oce-
nil, da mora zaostriti pritisk na predsednika vlade. Tako je minulo nedeljo iz kraja Bastia Umbra, kjer so se zbrali njegovi somišljeniki, pozval predsednika vlade, naj stopi na Kvirinal do predsednika države in naj odstopi. Če tega ne bo storil, je zagrozil Fini, bodo minister in podsekretarji skupine Prihodnost in svoboda odstopili in skupina bo zagotovila vladi samo zunanjo podporo.
Čeprav je Berlusconi zavrnil zahtevo in izzval nasprotnika, naj zruši vlado tako, da v parlamentu glasuje za nezaupnico, so Finijevi somišljeniki minuli teden ohranili svoje zadolžitve. Za to se se odločili, ker si je prevzel vlogo posredovalca voditelj Severne lige Umberto Bossi. Niso se hoteli umakniti, dokler niso slišali, kaj jim bo ponudil minister za institucionalne reforme.
Četrtkovo srečanje med Bossijem in Finijem je pokazalo, da so si stališča preveč narazen, da bi lahko našli skupni imenovalec. Bossi je dejansko ponudil Finiju dokaj korenito preosnovo vla-
de, v kateri bi skupina Prihodnost in svoboda dobila nekaj več težkih ministrskih stolčkov, Ljudstvo svobode pa naj bi bilo pripravljeno žrtvovati tudi ministra Ignazia La Russo in Altera Matteolija, nekdanja Finijeva pribočnika, ki sta se postopno oddaljila od svojega nekdanjega liderja in postala zelo ostra kritika političnega zasuka predsednika zbornice. Predsedstvo vlade pa bi ohranil Berlusconi, ki med drugim ni bil niti preveč navdušen nad pobudo svojega ligaškega zaveznika.
Prvak lige pa Finiju ni mogel ponuditi tistega, kar je bilo za predsednika zbornice in njegove somišljenike odločilno: Berlusconijevega odstopa in novo vlado, ki naj bi ji ne predsedoval več milanski vitez dela. Samo taka rešitev bi bila po Finijevi oceni dovolj jasen dokaz o korenitem političnem zasuku, ki ga zahteva. Vendar takega zajca Bossi iz svojega političnega klobuka ni bil sposoben potegniti, ker Berlusconi, kot je odločno potrdil tudi v teh dneh, ne namerava odstopiti.
Predsednik vlade je očitno zelo zaskrbljen zaradi političnega zapleta, tako da se med srečanjem G 20 v Seulu ni dovolj sprostil, da bi si privoščil svojo »politiko ku-kuja«, ki je bila ena od njegovih značilnih potez na vseh mednarodnih nastopih. Zaskrbljenost je bila tolikšna, da je iz korejskega glavnega mesta odpotoval, ne da bi imel običajne novinarske konference. Srečanje je bilo odpovedano na vrat na nos, ko je eden od atašejev novinarje že spremljal v dvorano, ki je bila namenjena novinarski konferenci italijanskega pre-mierja.
Berlusconi, ki se je sprijaznil z Bos-sijevim posredovanjem, čeprav nad to potezo ni bil zelo navdušen, namerava zadnji del politične partije zaigrati neposredno in zato bo odslej osebno vlekel vse poteze na politični šahovnici. Prvo je povlekel že v Seulu z izjavo, da ne namerava odstopiti. Če želi njegov umik, mora Fini doseči, da parlament izglasuje nezaupnico vladi.
Vsekakor pa se bo moral premier takoj spoprijeti z dejstvom, da bo njegova vlada že ta teden okrnjena. Minister in podsekretarji skupine Prihodnost in svoboda so že napovedali, da mu bodo v ponedeljek izročili odstopna pisma. Obenem so tudi zažugali, naj vlada ne veže na zaupnico glasovanja o zakonu o stabilnosti (tako je bil preimenovan fi-nancni zakon), ker zaupnice ne bodo podprli. Da ne bi ogrozili temeljnega finančnega zakona bi v primeru zaupnice zapustili dvorano in ne bi sodelovali pri glasovanju. Zakon bi bil sprejet, razkol med Ljudstvom svobode in Fi-nijevimi somišljeniki pa bi se še bolj zaostril, večinske povezave tudi formalno ne bi bilo več.
Od glasovanja o zaupnici v sredini septembra levosredinska opozicija poudarja, da je kriza sedanje vladne koalicije vse bolj očitna in zahteva, naj predsednik vlade odstopi, ker sedanja politična nejasnost samo škodi državi, ki bi v tem kriznem obdobju potrebovala razumno in daljnovidno politično vodstvo. Po Finijevem nedeljskem nastopu v Umbriji pa sta se Demokratska stranka in Italija vrednost opredelili za odločnejši nastop, katerega cilj je bil tudi doseči, da Fini in njegovi preidejo od besed k dejanjem. Tako sta včeraj poslanski skupini DS in Italije vrednot vložili predlog resolucije, s katerim naj bi spodnji dom izrekel predsedniku vlade nezaupnico. Poteza je bila očitno usklajena tako s Finijem kot z voditeljem sredinske stranke UDC Pierferdinandom Casinijem, ki je prav tako prepričan, da se mora Berlusconi umakniti. Razprava o resoluciji naj bi bila na dnevnem redu, komaj bo dokončno odobren zakon o stabilnosti, ker bi bila v nasprotnem primeru Italija, kot je med drugim poudaril predsednik države Napolitano, izpostavljena zelo nevarnim prepihom na finančnih trgih.
Ljudstvo svobode je odgovorilo s protipotezo in v senatu, kjer naj bi imela vlada še vedno večino, vložilo predlog resolucije, ki potrjuje zaupnico vladi.
Kako se bodo stvari v prihodnjih dneh in tednih razpletale na italijanski politični šahovnici, je težko napovedati. Zelo verjetno kriza ne bo izbruhnila, dokler ne bo odbren zakon o stabilnosti, ker se z besedami za to zavzemajo vse stranke. Lahko pa pride tudi do nepredvidenih zapletov in vlada zdrsne na kakšnem nepričakovanem bananinem olupku.
V vsakem primeru pa to premirje ne bo trajalo dolgo. Ob koncu leta ali takoj po novem letu bo kriza vlade zelo verjetno tudi formalizirana. Na potezi bo takrat predsednik države, ki bo moral preveriti, ali se v parlamentu lahko izoblikuje neka nova večina, ki izrazi novo vlado ali pa bo moral predčasno razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Volitve so rešitev, za katero se vsaj z besedami ogreva Berlusconi, ki
je prepričan, da na volitvah lahko znova zmaga, medtem ko ostali razmišljajo o možnosti nove vlade. Fini in njegovi, kot je povedal predsednik poslanske skupine Italo Bocchino, se zavzemajo za desnosredinsko vlado, v katero bi radi pritegnili tudi UDC in v odnosu do katere naj bi leva sredina vodila odgovorno politiko; za precej sorodno rešitev se ogreva tudi Casini, medtem ko sekretar Demokratske stranke Bersani predlaga prehodno vlado, ki naj bi jo podprli vsi tisti, ki želijo nov volilni zakon, zasnovo nove davčne politike in ukrepe proti brezposelnosti mladih. Ko bi bili urejeni ti najnujnejši pogoji, pa naj bi šel vsak po svoji poti. Cilj DS, pravi Bersani, je ustvariti pogoje za resnično alternativo, ki naj bi jo oblikovali s povezavo le-vosredinskih in sredinskih sil.
Ali je možno tako zavezništvo, ki naj bi vključevalo vse od Levice, ekologije in svobode Nickyja Vendole do Fi-nijeve Prihodnosti in svobode? Ali bi med sabo tako raznolike sile lahko res imele skupni imenovalec v želji, da po dolgih letih berluskonizma oblikujejo temeljne pogoje politične dialektike? Zgodovinar Guido Crainz je v petkovi izdaji dnevnika la Repubblica napisal, da Italijo lahko povleče iz blata in oživi njene pozitivne energije samo žiroko zavezništvo , ki naj bi si zadalo nekaj skupnih bistvenih ciljev : od zopetnega uveljavljanja pravil igre do uravnovešenega razvoja s prednostnimi nalogami izobraževanja in dela. Po zgodovinarjevem mnenju ni primerno govoriti o neki enotnosti, ki bi se zgledovala po povojnem Nacionalnem osvobodilnem odboru CLN, ker je takratnim strankam dalo legitimnost odporništvo, medtem ko so sedanje stranke samo sad dolgoletne politične involucije. Sedanje stranke lahko zajezijo involucijo samo, če se pogumno opredelijo za jasen zasuk in za dalekovidno politiko s tem da predlagajo uglednega kandidata za pre-mierja s programom, ki bi ga podprli vsi in ki bi bil obenem neodvisen od njihovih vsakodnevnih malenkostnih vetov in vinkulacij.
Tak podvig, priznava Cainz, je danes skoraj nepojmljiv, vendar brez sposobnosti, da bi leteli visoko, bo skoraj nemogoče zmagati na bližnjih volitvah, predvsem pa bo nemogoče dejansko prepričati ljudi, vzbuditi v njih dovolj samozavesti, da zaustavijo nevarno drsenje in uberejo drugačno pot.
To je srž problema. Ali so italijanske politične sile, vsaj tiste, ki nasprotujejo Berlusconijevemu populi-stičnemu pristopu, sposobne takega zasuka, takega podviga potem ko so se dolgo let prepustile toku dogodkov in niso znale nakazati resnične alternative? Ali so Fini, Casini, Bersani, Di Pie-tro, Vendola in drugi res pripravljeni odpovedati se kratkoričnim interesom, preseči dosedanjo kratkovidno politiko in zasnovati program dela, ki bo Italiji dal nov zagon in ji nakazal perpektivo? Ali so se sposobni dogovoriti za to, da bi danes skupno izoblikovali pravila igre, ki bi jutri omogočila bolj demokratično politično dialektiko? Ali so sposobni vizije, ki bi zopet približala politiko ljudem? Res je, kot je poudaril Giorgio Bocca, da se Italijani najbolj izkažejo, ko jim gre resnično za nohte. Kljub temu pa dosedanja izkušnja ne opravičuje nobenega optimizma ampak samo grenko skepso, kakršni je dala duška pisateljica Lidia Ravera, ko je ugotovila, da je Italija država brez prihodnosti, zato pa se je Ministrstvo za kulturne dobrine zavzelo, da bi zbrisalo tudi preteklost. Ob koncu, meni Ravera, bomo vsi obsojeni samo na sedanjost, zadovoljni ali emarginirani.
Italijanska politika je ob koncu tega desetletja videti res na razpotju. Upati je, da se bo opredelila za perspektivno pot, ki jo je nakazal Crainz. Vendar brez zopetne angažiranosti in prispevka civilne družbe se to ne bo zgodilo.
16
Nedelja, 14. novembra 2010
NEDELJSKE TEME	/
■ lffifJffiP * *
A h * ».
/ J
m
j -«t. j '

Sem Vanja Zuliani. Sem član jadralnega kluba Sirena, kjer jadram že tri leta. Najlepši kraj, kjer sem jadral letos je bilo na Gardskem jezeru. Spali smo v bungalovih. Vsako jutro smo, po zajtrku, šli v klub in pripravili svoje optimiste in čakali na »Oro«. Ora je veter, ki začne pihati popoldne in je poleti močnejši kot pozimi. Peler pa začne pihati pozno zvečer. Piha celo noč do poldne drugega dne. Na jezeru piha precej močno. Jezero je zelo globoko in doseže 350m globinePrve dni smo imeli regato v Arcu. V četrtek smo šli iz Arca v Malcesine, kjer wmo imeli regato Limone Lombardi. Na tej regati sem se dobro uvrstil. Na Gardskem jezeru mi je bilo zelo všeč... Ko jadraš in gledaš okoli sebe vidiš visoke gore takoj potem pa jezero in se ti zdi, da je voda poplavila gore. Max, Nicolas in Peter so šli na Sicilijo v Marsalo za italijansko prvenstvo. Jaz se nisem uvrstil in zato sem ostal pri Sireni in pomagal tečajnikom.
Vanja Zuliani
___
Jadralni tečaj pri Sireni mi je bil
Zabavala sem se, saj vsi tečajniki smo bili istih let. Med jadranjem sem se vživela v
pustolovščino, - tt. ^ ¡. . saj jadranje je ■ r ■ ' . prav to, prava ' '' ' ■. \ 4 pustolovščina. Vsakič, ko sem
jadrnico, sem se veselila, ker sem vedela, da bom doživela nekaj novega. Vsakič je bilo drugače. Nobena plovba ni bila enaka prejšnji ali tisti ki bi jo morala še opraviti. Menjal je veter, morje,
Ob koncu tečaja sem jadrala z gotovostjo in upoštevala kombinacije vseh elementov.
Maria Margherita Markežič
4-7
Tudi letos sem se udeležil jadralnega tečaja, ki je potekal v mesecu juliju pri Jadralnem klubu Sirena. Trajal je dva tedna, tako da sem imel priložnost obogatiti svoje znanje v jadranju. Prvi dan smo se zbrali že zgodaj zjutraj. Srečal sem se s prijatelji, ki sem jih poznal že iz prejšnjega tečaja. Vseh skupaj nas je bilo trinajst. Najprej smo se pogovorili o šolskem uspehu, potem pa smo se seznanili z novimi tečajniki. Trener nam je nato naročil, da pokažemo novim tečajnikom, kako se opremi barke. Spomniti sem se moral, kje so jadra in burni laserjev. S pomočjo prijateljevsem začel
pripravljati jadrnice. Z evropo je šlo lažje, A ker je bilo dovolj, povleči in nategniti jadro. Pri laserjih je bilo malo težje. Najprej smo morali odviti jadra, vstaviti palice ter zasaditi jambor. Priključili smo še bum ter»škoto« (uzdo) in druge potrebne vrvi. Ko smo končali pripravljati jadrnice, smo spustili gumenjak v morje in ga privezali na pomol. Medtem smo se še preoblekli, pojedli malico in di nadeli rešilne jopiče nakar smo določili kdo gre na vsako barko.jaz sem šel na evropo, drugi trije na laserje, ostali pa na gumenjak. Jaz sem pri izplul. Ni bilo dosi vetra, zato je bila evropa hitrejša od laserjev. Trener nam je določil točno pot, ki smo se je morali držati. Od časa do časa smo se zamenjali, tako da smo z jadrnice prestopili na gumenjak in obratno. Ob enih popoldne smo se vrnili v klub, povlekli na suho gumenjak in jadrnice, jih očistili in pospravili. Lasersko opremo smo spravili in jadrnice odložili na njihov parkirnim prostor. Tako se je zaključil moj prvi dan na letošnjem jadralnem tečaju.
Jan Bogatec

NEDELJSKE TEME
Nedelja, 14. novembra 2010 17
Jadrati sem začel pri šestih letih. Takrat samo za zabavo. Ker mi je bil ta šport všeč, sem začel resno trenirati in regati-rati pri osmih letih.Treninge imamo skoraj vsak vikend od enajstih do štirih. Ponavadi jadramo v Tržaškem zalivu, včasih pa do Sesljana ali do Trsta. Kadar treniramo v Izoli pa jadramo tudi do Portoroža. V teh letih sem sodeloval na regatah v Italiji in Sloveniji. Jadral sem v Portorožu, v Izoli in v Kopru. Najlepše je bilo v Izoli. Letos sem bil na državnem prvenstvu v Marsali lani pa v Giulianovi Marche. Jadral sem tudi v Cerviji, na Gardskem jezeru in na jezeru Santa Croce blizu Belluna. Najbolj zabavno je bilo v Cerviji, ker smo šli tudi v Mirabilandio.
V oktobru je bila regata v tržškem zalivu, Barcolina. Na tej regati se je zbralo nad tristo mlajših jadralcev. Sredi Novembra bo pri Sireni Mednarodna regata. Te regate se udeleži veliko jadralcev iz raznih držav. Lani so bili poleg Slovencev in Italijanov tudi Hrvati, Avstrijci, Madžari in Nemci.
Peter Marzo Magno
V	soboto 28. avgusta smo štartali že ob petih zjutraj. Potovali smo na Sicilijo v Marsalo.. Čakala nas je 26 ur dolga vožnja. Spal sem polovica poti. Ko smo končno dospeli v Neapelj sem ugotovil, da manjka še osem ur, da pridemo v Marsalo. Potolažila me je misel, da jih bom preživel na trajektu. Naslednji dan sem se prebudil v Palermu. Od tu smo s kombijem potovali še do Marsale kamor smo dospeli okoli poldne. Takoj smo pripravili optimiste, nekaj po jedli in šli jadrat. Ko smo se vrnili na suho je bilo že pozno popoldne. Od tu smo šli k večerji. Jedli smo kot kralji. Po večerji smo šli spat, ker naslednji dan nas je čakal naporen dan. Prvi dan tekmovanja sem se bal, da bi se slabo uvrstil ampak sem si rekel:« Nicolas, tudi če ti gre slabo, se boš potem še bolj koncentriral in se potrudil!« Ko smo spuščali optimiste v vodo sem bil zelo napet, trebuh me je bolel. Ko sem skočil v barčico pa je vse minilo. Do prvega piska sem treniral nakar sem pritisnil gumb na uri in se postavil na regatno črto Končno sem zasližal pisk in regata se je začela. Štartali smo. Začel sem jadrati. Najprej proti levi, nato sem obrnil proti desni in prišel na prvo bojo Kmalu sem zagledal cilj ampak sem moral obrniti še eno bojo. Na koncu regate sem dosegel 40. mesto.
V	Marsali mi je bilo všeč, ker je bil eden izmed najlepših krajev kjer sem jadral. V srcu mi je ostal veterček, ki je nenhno pihal na morju in toplo sončke Sicilije. Ljudje so tam zelo prijazni in klepetavi.
HCT5 mm -»tli
Jífj mm Jp -inc™. -ipi^iJc. ra. íríiLj juJn^jrJfe* dfrti tfVitU^ dii. nfi.11 ^L-fliii!1 | le. f-=. ;wí!rH,L.. p»	M tn-^icfext. -ílt j*. telC- K-K-1**^
■.'<-l+ ii^rt b-nc rxjTtl ■ ni	Vhf/JJ -	1VW.
F .!. irOi^. 1--Í'	4-C ^ "^HTL
fy nuo^h	|H :c	iíi?le.ftvfrAí
Eljiía-.
í'fap.f	t	^E n-k Jí ¡c- l^pí-
Vi i L_i ■■ ;.-rr .■ ; !J ■ ^-\>." 1	■>_
Lk-- ,v ■ ! ^ jl^ ¿r «a^Í. rirtr 'ti	'¡iL"
Imenujem se Max Zuliani. Star sem 11 let. Najlepši kraj, kjer sem jadral je bilo letos na Siciliji in sicer v Marsali. Tja sem šel, ker sem se uvrstil za Italijansko prvenstvo na conskih deželnih selekcijah.
V	Marsali, ko piha z morja, je morje precej razburkano in valovito. Vsak dan je bilo vetrovno. Moč vetra je bila okoli 15 vozlov to je 25km/h. Prvi dan je bil visok val. Izpeljali smo tri plove. Zaradi visokega vala si skoraj letel nad vodo in to je bilo zelo zabavno.Drugi dan je bilo malo vetra. Morje je bilo skoraj mirno. Izpeljali smo samo en plov. Tretji dan je pihalo s kopnega. Veter je bil podoben naši burji. Moč vetra je bila 30 vozlov, to je 55km/h. Tisti dan sem izpeljal najbolše plove, ker sem vajen na tak veter.. Četrti dan ni pihalo in morje je bilo skoraj mirno. Dvakrat smo se podali na odprto morje, ampak nismo izpeljali niti enega plova. Na skupnem seštevku sem se uvrstil na 89. mesto na 122 jadralcev.
V	Marsali je zelo lepo. Kadar je sončno, je vetrovno in morje je zelo valovito. Taki vremenski pogoji so najbolj primerni za jadranje. Jadram zelo rad, ker veter mi da občutek prostosti. Kadar jadram na svojem optimistu se počutim sigurnega.
Max Zuliani
298	Nedelja, 14. novembra 2010	NEDELJSKE TEME	/
Tudi na oljki se v tem obdobju pojavljajo bolezni. Med najpogostejše spada oljčni rak, ki ga povzroča bakterija Pseudomonas Savanostoi. Bakterija pospešuje rast rastlinskega tkiva in nekontrolirano delitev celic iz katerih se razvijejo novotvorbe, njihovo množenje in rast povzroča propad vej in korenin, kar ima za posledico nižiji pridelek.

JESENSKO ZATIRANJE - 2. DEL
Škodljivci in bolezni na sadnem drevu
Svetovalna služba Kmečke zveze
Po pregledu bolezni in škodljivcev košči-čarjev, podajamo navodila za jesensko varstvo ostalih pri nas razširjenih trajnih sadnih vrst, za katere veljajo ista praktična navodila za uporabo fitofarmacevskih sredstev.
JABLANE
Med bolezni, ki se sicer pojavljajo le občasno in na posameznih drevesih, spada jablanov rak (Nectria galligena, Pho-mopsis mali, Sphaeropsis mali) , ki pa naredi tu pa tam precej škode.
Znaki bolezni
Bolezen povzročajo glive, ki vdirajo skozi rane v deblo, veje in poganjke. Na debelejših vejah in deblu povzročajo značilne rane, ki imajo gobast rob in navadno segajo do lesa. Kadar drevo s kalusom preraste rane, se pojavijo značilne rakaste tvorbe, gube in hrge. Zadnja leta je zelo pogosta prisotnost raka na mladih poganjkih in tanjših vejah v obliki ožigov lubja, ki se pri-čno ob očesih ali tam, kjer smo odrezali predčasne poganjke.
Zatiranje
Močno okužena drevesa je treba odstraniti. Če gre za mlajša ali manj napadena drevesa, jih lahko pod napadenim delom odrežemo in vzgojimo nove veje ali krošnje. Rane premažemo s cepilno smolo. Ko jeseni odpade večina listja, poškropimo jablane z bakrovim sulfatom (Bor-dojska brozga) ali oksikloridi (Polvere Caf-faro, Cuprol M, Cuproram ipd). Poleg bakrenih pripravkov, ki jih lahko uporabljamo tudi pri biološkem varstvu, lahko uspešno uporabljamo Ditianon ( Gladior WDG, Minosse WG ipd.).
ŠKODLJIVCI
Tudi na jablanah, kot na breskvah, če-špljah in slivah, se jeseni lahko pojavi ameriški kapar ( Quadraspidiotus perniciosus = Comstockaspis perniciosa). Škodljivca smo že opisali pri varstvu koščičarjev, zato ne bomo opisa ponavljali. Ponovili bomo le način zatiranja.
Zatiranje kaparja
Zatiramo ga le, če je bil v poletnih mesecih prisoten v večjem številu in je resneje napadel plodove. Učinkovito ga zatiramo z belim mineralnim oljem (npr.: Olio-cin, Primoil ES, Ovispral ipd.), ki ga uporabljamo tudi pri biološkem zatiranju.
HRUŠKE
Tudi na hruškah zatiramo rak, ki ga povzročajo iste glivice, ki smo jih navedli za zatiranje jablanovega raka, zato bomo uporabljali ista fitofarmacevtska sredstva. Tudi bolezenski znaki so zelo slični tistim, ki jih povzroča jablanov rak, zato jih ne bomo navajali.
Dodali bomo le, da je zatiranje te bolezni na hruškah obenem učinkovito tudi proti zelo nevarnemu bakterijskemu hru-ševemu ožigu, ki ga povzroča Erwinia ar-mylovora, bolezen, ki v zadnjih letih močno ogroža nasade hrušk. Pojavlja se z ve-nenjem, in sušenjem cvetov oziroma z ve-nenjem poganjkov. O tej bolezni bomo poročali posebej.
OLJKA
Tudi na oljki se v tem obdobju pojavljajo bolezni. Med najpogostejše spada oljčni rak, ki ga povzroča bakterija Pseudomonas Savanostoi. Bakterija pospešuje rast rastlinskega tkiva in nekontrolirano delitev celic iz katerih se razvijejo novotvorbe, njihovo množenje in rast povzroča propad vej in korenin, kar ima za posledico ni-žiji pridelek. Bolezen okuži rastlino predvsem preko ran, ki jih povzročimo z rezjo in obiranjem oljk, lahko pa tudi preko ran, ki so posledica pozebe ali toče. Ob deževnem vremenu se širjene bolezni močno pospeši. Pri zimski rezi temeljito odstranimo vse veje okužene s to boleznijo in jih za-žgemo. Uspešno pa zatiramo bolezen tudi s škropljenjem z bakrovimi pripravki (Npr. Rame Caffaro, Cupravit idr.). Najnevarnejša glivčna bolezen oljke pa je oljčna kozavost (Spilocaea oleaginea), ki napade vejice in plodove ter se hitro širi ob vlažnem vremenu in ob temperaturah nad 3 -
5 stopinj C. Tudi to bolezen uspešno zatiramo s prej navedenimi sredstvi.
OREH
Oreh je ponavadi zelo odporen proti boleznim. Oreh lahko včasih napade glivična bolezen po imenu orehov ožig (Gno-monia leptostyla, Gnomonia juglandis). Pojavi se predvsem ob vlažnem vremenu. Listje se prekrije s številnimi temnorjavimi pegami, večkrat nepravilnih oblik. Prav tako nastanejo pege na mladih plodovih. Ko pega prekrijejo večji del lista, se le-ta posuši in predčasno odpade že v poznem poletju. Druga bolezen pri orehu, bakterijskega izvora, je orehova črna pegavost ( Xantho-monas juglandis). Bolezen se pojavi podobno kot orehov žig, le da so pege večje, poškodbe na plodovih pa bolj izrazite. Orehi se krčijo in počrnijo, zato predčasno odpadejo. Glede varstva opisanih bolezni, ukrepamo precej podobno. Ker glivični bolezni prezimita v odpadlih listih ali vejah, je najbolje, da v času odpadanja listov in med zimskim mirovanjem škropimo drevo z že navedenimi ali drugimi razpoložljivimi bakrovimi pripravki ali z ostalimi površinskimi sredstvi za zatiranje glivičnih bolezni.
TRTA
Mnogi vinogradniki bodo kmalu začeli z rezjo trte. Med tem opravilom odstranimo v čim večji meri les, ki ga je okužila črna pegavost (eskorioza). Rozgo odnesemo iz vinograda in jo sežgemo. Prav tako odstranimo trse, ki jih je napadla kap vinske trte (mal dell'esca). Prizadete trse in resneje ogrožene dele, ki smo jih v prejšnjih mesecih označili, odstranimo iz vinograda in uničimo. Škarje in drugo orodje, ki smo ga uporabili pri rezi okuženih trsov, razkužimo z 1% raztopino natrijevega hi-poklorida.
Glede na veliko nevarnost, ki predstavljata ti dve glivični obolenji, proti katerem so upešni le preventivni ukrepi, ju bomo obravnavali posebej v prihodnjih člankih, ki jih bomo posvetili lesnim boleznim na trti.
obvestilo kmečke zveze
Pojasnilo v zvezi z uporabo etilometra
Kot smo že poročali, morajo od sobote, 13. novembra (včeraj) letos vsi gostinski lokali, ki so odprti in točijo ali prodajajo alkoholne pijače po 24. uri, razpolagati z napravami za mirjenje alkoholne stopnje v krvi, tako imenovanim etilometrom.
Kmečka zveza želi glede tega pojasniti, da te obveznosti niso dolžne spoštovati osmice, katerih delovni urnik se zaključuje po navadi pred polnočjo.
Tudi kmečki turizmi, v primeru, da ne obratujejo in torej ne točijo in ne prodajajo alkoholnih pijač po 24. uri niso dolžni spoštovatovati omenjenega zakonskega določila. Vtem primeru je pametno, da upravitelj obrata izpostavi na vidnem mestu obvestilo, na katerem je izrecno navedeno, da se v lokalu ne točijo in ne prodajajo alkoholne pijače po 24. uri, oziroma, če hočemo biti bolj previdni, da se točijo do 23.30.
V drugačnem primeru, če obrat toči in prodaja alkoholne pijače tudi po polnoči, mora spoštovati zakonskonske obveznosti, ki jih predvideva novi zakon o prometu in sicer mora nuditi gostom možnost, da lahko sami preverijo morebitno količino alkohola, ki jo imajo v krvi. Zato morajo imeti na razpolago napravo za opravljanje alkoltesta(etilometer), ki je lahko različnega tipa (kemični, elektronski ipd.) ter morajo postaviti na vidna mesta ob vhodih in izhodih opozorilne napise, ki navajajo posledice uživanja alkohola kot so na primer dovoljena stopnja alkohola v krvi, simptomi ipd.
Glede na dejstvo, da so za kršitelje zakona predvidene visoke kazni, vabimo zainteresirane člane naj se za potrebne informacije obrnejo na urade Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu.
strokovni nasveti
Posledice prekomernega dežja za tla in rastline
Dež je seveda dobrodošel za rastline. Če pa ga je preveč, ima lahko za gojene rastline in za kmetijska tla hude posledice. Letos ga je očitno preveč. Nekatera jesenska opravila v tem času, kot so nabiranje oljk, priprava tal za nove nasade, jesensko škropljenje, gojenje in pobiranje jesenskih zelenjadnic, so ovirana. Gnojenje in priprava tal v tem času pa sta nemogoči opravili, saj so tla prepojena z vodo.
Odvečni dež negativno deluje predvsem na koreninski sistem. Odvečna voda v zemlji prepreči kisiku da pride do korenin. Kopiči se ogljikov dvokis, ki se proizvaja z dihanjem korenin in mikroorganizmov. Ob odsotnosti kisika se razvijejo anaerobni mikroorganizmi, ki lahko negativno vplivajo na rast in delovanje korenin. Spomladi drevo požene, ker ima še rezervne snovi, potem pa listi ovenijo in cvetovi se posušijo. Drevo odmre, ker korenine ne srkajo več vode in hranilnih snovi. Poleti opazimo te posledice veliko hitreje. V bolj težkih, glinastih tleh so posledice odvečne vode veliko slabše. Večkrat, posebno spomladni dež privede do porumenelosti listov zaradi prenizkega vsrkanja dušika, železa in tudi mangana. Odvečna voda v tleh obenem pripomore k razvitju gnilobe korenin, ki jo povzročajo glive, kot Armillaria mel-lea, Rosellinia necatrix in Phytophtora. Občutljivost na odmiranje korenin zaradi odvečne vode je različna od vrste do vrste. Koščičarji, predvsem mandljevec, češnja, breskev in marelica, so precej občutljive vrste. Zelo je občutljiva podlaga je rešeljika. Občutljiva je tudi oljka. Sliva, kutina, jablana in hruška so pa na posledice vode v tleh precej odporne.
Dolgotrajni dež vpliva tudi na nadzemske dele rastline. V tem primeru so posledice le začasne. Dolgotrajni dež med cvetenjem na primer ovira let čebel in opra-šitev. Kožica sadežev pred zrelostjo lahko poči, predvsem pri češnjah in grozdju. Kot posledica se širita botritis in monilija. Škropljenje postane otežkočeno. Če dežuje pred pobiranjem, postanejo sadeži malo obstojni in hitro kvarljivi.
Če preveč dežuje, lahko pride do erozije, predvsem na pobočjih. Voda odnaša rodovitne delce plasti. V primeru močne erozije se lahko zmanjša stabilnost drevesa. Erozija se veča z intenzivnostjo dežja in tudi z večjo nagnjenostjo pobočja. V primeru ravnih površin pa odvečna voda odnaša v globino tal hranilne snovi, ki so raztopljene v vodi, posebno dušik. Tla v bližini korenin postanejo bolj uboga. Izguba hranilnih snovi je večja v primeru bolj peščenih tal.
PREVENTIVNI UKREPI PROTI DOLGOTRAJNEMU DEŽJU - Pravilna priprava tal omili posledice prekomernega dežja. Najbolje bi bilo izbrati lahka tla, kjer voda ne zastaja, kar pa ni vedno mogoče. Pred sajenjem je priporočljiva globoka obdelava, po možnosti do globine 70-80 cm. Dobro je tudi, da uredimo osuševalne jarke na koncu nasada. Če sadimo posamezna drevesa, moramo posebno v primeru težkih tal narediti zelo široko luknjo in globoko vsaj 1 meter. Na dno luknje postavimo kamenčke ali drugi material za drenažo.
V primeru vinograda, oljčnega in sadnega nasada na pobočjih otravimo, da zmanjšamo erozijo. Isto velja za nasade v ravnini. Trave so za to bolj priporočljive, kot stročnice. Če pobočje ni preveč nagnjeno in površina nasada ni prevelika, je proti eroziji tudi uspešno saditi vrste v smer največje nagnjenosti. V primeru teras naj bo brežina otravljena, terasa pa naj bodo rahlo nagibana proti bregu, da voda ne teče po brežini in je ne na ta način pokvari. Tudi v smeri vrste naj bo terasa rahlo nagibana, da se voda ne zadržuje na terasah. Na koncu pa naj bo osuševalni jarek.Korenine oljke so na zastajanje vode v tleh zelo občutljive. Mlade oljke primerno zaščitimo s paj-čevinastim vlaknom, da istočasno branimo rastline tudi pred nenadnim mrazom. Korenine zaščitimo s plastjo gnoja ali suhim listjem.
Za vrtnine uredimo gredice, ki naj bodo rahlo dvignjene in po možnosti tudi nekako ukrivljene od sredine navzven. Na ta način se voda ne zaustavi na gredicah. Najbolj učinkovita zaščita zelenjadnic proti čezmernim padavinam, pa tudi obenem proti mrazu je, da postavimo rastlinjak ali tunel. Postavimo ga na čim bolj sončen kraj in v zavetje zaradi burje. Ob najbolj toplih urah dneva in v primeru sonca moramo tunel odkriti. Začasno zaščitimo zelenjadnice tudi s plastično folijo, ki pa moramo po dežju odkriti. Pokrivanje s pajčevinastim vlaknom pa brani predvsem rastline proti mrazu, ker če z dežjem nastopi tudi mraz, je rastlina še bolj občutljiva. Enako velja za okrasne rastline. Trajnice zaščitimo z organsko snovjo. Lončnice, ki jih imamo še vedno zunaj, pokrijemo ali pa jim odstranimo krožnik, ki je pod vazo, da voda zlahka odteče.
KAKO UKREPAMO OB ŽE NASTALI ŠKODI ZARADI DEŽJA - Če se je
škoda zaradi pomanjkanja kisika na koreninah pojavila v nasadu v ravnini, lahko po dežju globoko rahljamo med dvema vrstama, da odvečna voda lažje odteka in se oddalji od korenin. Če je utrpel škodo le del korenin, v tem primeru je del krošnje ostal živ. Spomladi bomo dobro pognojili. Po dežju je veliko večja nevarnost širjenja bolezni, zato moramo rastline primerno zaščititi. Čimprej opravimo jesensko-zimsko škropljenje, če tega še nismo storili. Tudi naslednjo pomlad bo treba dobro poškropiti.
Magda Šturman
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 14. novembra 2010
19
Na slikah: pod naslovom Palača narodov v Ženevi, sedež odbora ZN za človekove pravice; Desno naslovnica McDonaldsove knjige
PRIJAVA KOMISIJI ZA ČLOVEKOVE PRAVICE ZDRUŽENIH NARODOV
Turška manjšina obtožuje vlado grške republike
Bojan Brezigar

Zveza Turkov zahodne Tra-kije (ABTTF), ki združuje pripadnike in organizacije turške manjšine v Grčiji, je letošnjemu zasedanju Sveta za človekove pravice Združenih Narodov, ki je zasedal v Ženevi, predložila pisno poročilo o vprašanju posebnega učiteljišča v Solunu. V tem poročilu so izpostavili nekatera vprašanja, ki so bila navedena v poročilu ob koncu 75. Zasedanja odbora Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije, ki so bila že omenjena v letnem poročilo visokega komisarja
ZN za človekove pravice in ki specifično vsebujejo vprašanje izobraževanja ter konkretno solunskega učiteljišča.
V svojem poročilu Zveza Turkov zahodne Trakije odgovarja na stališča grške vlade v zvezi z letnim poročilom visokega komisarja oziroma njegovo omembo učiteljišča v Solunu. Zveza opozarja, daje sicer res, da grške oblasti sprejemajo stališča turške manjšine na nekaterih področjih, vendar Turkom ni dovoljeno, da se izrekajo za pripadnost turški manjšini, čeprav je formalno obstoj manjšine z mednarodno pogodbo priznan na ravni kolektivnih pra-
Vlada za samoupravo domorodcev v Tajvanu
Tajvanski domorodci so se približali dolgoletnemu cilju; vlada je namreč pripravila osnutek zakona, ki bo domorodnim ljudstvom na Tajvanu zagotovil samoupravo. Novo besedilo temelji na zakonu o pravicah domorodcev, ki zagotavlja domorodnim skupnostim v državi enaki status in enake možnosti razvoja; vprašanje samouprave, ki je bilo doslej zamrznjeno, pa je pomemben mejnik pri zakonodaji Tajvana in državni politiki do nekdanjih prebivalcev otoka oziroma njihovih potomcev.
Če bo parlament ta zakon potrdil, bodo domorodci lahko začeli pogovore s krajevnimi oblastmi za ustanovitev samoupravnih skupnosti. Šlo bo za določitev ozemelj, ki jih bodo domorodci sami upravljali; zakon pa pojasnjuje, da se administrativna ureditev države s tem ne bo spremenila.
Vsako zahtevo po samoupravi bo morala podpreti najmanj polovica pripadnikov zainteresirane do-morodne skupnosti, preden bo vlada o njej odločala. V primeru sporov bo posredovala vlada in skušala doseči dogovor.
»Pisanje tega zakona je bilo zelo zahtevno, ker besedilo posega v pristojnosti številnih ustanov in spreminja veliko obstoječih zakonov, načenja pa tudi kočljiva vprašanja administrativnih meja in financiranja,« je dejal Sun Ta-chuan, minister, ki je v tajvanski vladi pristojen za vprašanja domorodcev, ki je še dodal, da je predlagani zakon najbolj praktično in vsebinsko dopolnjeno možno besedilo, ki bo koristilo tajvanskim domorodcem.
Domorodci sami pa imajo glede tega pomisleke. Glasnik koalicije domorodnih skupnosti v Tajvanu Omi Wilang je namreč ocenil, da samouprava brez pravic glede financiranja in glede upravljanja teritorija je le majhen korak več kot sedanja šepava avtonomija. Domorodci bodo, po njegovem mnenju, tudi z novim zakonom ostali po ravnijo revnih predmestij. Vendar je med domorodci tudi veliko takih, ki bolj optimistično gledajo na novo besedilo in opozarjajo, da zakon seveda ni najboljši, a da gre vendar za dober začetek.
vic. Poleg tega ABTTF opozarja, da je v Grčiji velik problem celo pravica do organiziranosti turške manjšine, saj grške oblasti kljub soglasni odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice še vedno zavračajo registracijo kakršnekoli organizacije, ki bui v svojem uradnem imenu imela besedo »turška« in celo tistih organizacij, ki imajo v nazivu besedo »manjšina«.
V poročilu, ki so ga posredovali Združenim narodom, predstavniki turške manjšine opozarjajo, da je že visoki komisar zabeležil težave, ki jih imajo turško govoreči prebivalci zahodne Trakije v vsakdanjem življenju. Gre za težave pri zaposlovanju, pri najemanju stanovanj, pri zdravstveni oskrbi in pri izobraževanju. Visoki komisar je že takrat opozoril na težave glede kakovostnega poučevanja pripadnikov turške manjšine, ki je tesno povezano s solunskim učiteljiščem. To učiteljišče je ustanovila vojaška hunta leta 1968 v očitnem nasprotju s pravicami, ki jih mednarodne pogodbe jamčijo manjšinam in ga do danes še niso zaprli kljub večkratni zahtevi po njegovi ukinitvi. Učitelji, ki prihajajo s tega učiteljišča, nimajo ustreznega znanja za poučevanje v grškem in v turškem jeziku, vendar jih večina kljub temu uči na območju, kjer živi turška manjšina. Ta strategija nizkokakovostnega izobraževanja je v očitnem nasprotju z načeli o človekovih pravicah in ogroža interese turške manjšine.
Zveza Turkov vzhodne Trakije tudi opozarja, da je zahteva turške manjšine, da bi solunsko učiteljišče nadomestili s štiriletnim univerzitetnim študijem, ki bi zagotovilo kakovostno izobraževanje učiteljev, še vedno neizpolnjena. Sedaj pa so nastale še dodatne težave, ker ministrstvo za šolstvo sicer nakazuje možnost, da postopoma ukine solunsko učiteljišče, vendar ga ne namerava nadomestiti z drugo ustrezno strukturo. Turška manjšina torej zahteva, da se jo povabi k soodločanju o prihodnosti njenega šolskega sistema in to zahtevo je posredovala Odboru Združenih narodov za človekove pravice.
Volilna pravica temeljni pogoj za vzpon Indijancev
»Ameriški Indijanci in njihov boj za enakopravno volilno pravico« je naslov knjige ameriškega raziskovalca Laughina McDonaldsa, ki je pred kratkim izšla v ZDA. Ta knjiga ni prva, ki razkriva nenehn o diskriminacijo Indijancev v Združenih državah Amerike; ne gre za šokanten prikaz nekaterih dejstev, ampak pravzaprav za rutinsko ponavljanje stare zgodbe o diskriminaciji. Novost te knjige pa je v prikazovanju, kako je vprašanje volilne pravice dejansko vplivalo na gospodarsko zaostalost in na z njo povezane socialne probleme.
Avtor uvodoma obravnava ameriško zvezno politiko do Indijancev in preverja, kako se je ta politika s časom spreminjala, od prvotnega zanemarjanja do kasnejšega zatiranja, od zveznega nadzora do predaje pooblastil zveznim državam; v nadaljevanju analizira vprašanje volilne pravice Indijancev, končno pa navaja, za vsako državo posebej, sodne postopke in ugotavlja razloge, zakaj je končni rezultat skoraj povsem enak v različnih državah; Montani, Južni Da-koti, Coloradu, Nebraski, Wyomingu... Zanikanje pravic ima za posledico dejanske krivice, ki povzročajo stisko ljudi. Z zvezno prisilo, ki je države zavezala k prilagajanju zvezni zakonodaji, se je začela poprava dolgoletnih krivic, vendar je ta proces počasen, rezultati so skromni, vendar pa prihaja do sprememb in morda celo do pravičnosti in do sprejemljive ravni razvoja.
Države, ki imajo zadržke, so svoje politične sisteme usmerili odločno proti Indijancem in so jim onemogočile enak dostop do volitev. McDonald je v svoji knjigi ocenil tridesetletno obdobje po sprejemu zakona o državljanskih pravicah leta 1965 in ob koncu ugotovil, da je glavni razlog za naraščajoče težave prav v pomanjkanju volje, da se Indijancem omogoči politični pristop do voljenih funkcij.
Avtor je prepričan, da so Indijanci, ki živijo v rezervatih, najbolj prikrajšani prebivalci Združenih držav Amerike. Statistike kažejo, da so prvi, kadar gre za revščino ali z revščino povezana vprašanja, kot na primer uživanje mamil, zgodnja umrljivost in slabo zdravstveno stanje. Zelo verjetno je, da njihovi otroci ne bodo dokončali obvezne šole. Raven prestopništva in kriminala, za katerega so odgovorni ali v katerega so vpleteni je znatno višja od ravni pri njihovih belopoltih sosedih. Njihova usoda je mračna. Beli, ki živijo v njihovi bližini, jih sploh nimajo radi.
Čeprav McDonald poudarja pomen pravnih bitk, se vendar ne omejuje na sodne akte ampak v svoji knjigi piše o zgodbah, ki nimajo veliko skupnega s sodnimi spori. Obravnava državo za državo in analizira posamezne sodne postopke, obenem pa obnavlja dogajanja, ki so privedla do razpona med belci in Indijanci, kar ima za posledico sedanje stanje Indijancev, med drugim porazna demografska gibanja; vse je avtor opremil s številnimi anekdotami iz vsakodnevnega življenja indijanske skupnosti.
Zanimivo je, da so si zgodbe med seboj zelo podobne, ne glede na zvezno državo. Manipulacija belcev in očitno izkrivljanje politične4ga sistema onemogočata Indijancem dostop do volitev in onemogoča indijanskim kandidatom, da bi bili izvoljeni. Od primera do primera postaja jasno, da so volilna okrožja prevelika, volišča so daleč, Indijanci s težavo najdejo svoja volišča, ki so običajno v mestih in skoraj nikoli v indijanskih rezervatih, belci pa nočejo glasovati za indijanske kandidate ne glede na njihove kvalifikacije. In indijanski kandidati imajo veliko manj sredstev za volilno kampanjo kot njihovi belopolti tekmeci.
Primer za primerom kažejo na proces, ki se začenja z izboljšanjem pogojev za udeležbo na volitvah, z določitvijo nekakšnega zajamčenega zastopstva za Indijance, ki so v rezervatih lahko volili lastnega predstavnika in ga tudi izvolili v občinski svet, v šolski odbor ali kamorkoli pač. Indijanci so
vstopali v razna telesa in z njihovim vstopanjem se je izboljšalo tudi družbeno in gospodarsko stanje. Volitve imajo za posledico napredek in politiki to razumejo bolje kot kdorkoli.
Zgodovina, ki jo ta knjiga obravnava, ni absolutna novost. Le malokdo se namreč ne zaveda, kakšni so bili odnosi ameriških belcev do Indijancev v zgodovini ZDA, na primer pri naseljevanju Zahoda, torej pri osvajanju ameriške celine. Belci so prelomili kopico sklenjenih dogovorov, uničevali so velike črede bizonov, Indijance so napadali in jih pobijali, in vse to je navedeno tudi v tej knjigi. In zagotovo ni skrivnost, v kakšnem stanju se nahajajo Indijanci po vsem tem zatiranju. Pač pa je presenetljiv rasizem, ki ga odkriva avtor v svoji knjigi, tako pri vodilnih dejavnikih kot tudi med navadnimi državljani; in ta rasizem se ne nanaša samo na bolj ali manj oddaljeno preteklost, ampak je to zgodba današnjih dni.
Temnopolti in špansko govoreči so v zadnjih desetletjih izvojevali nekaj bitk. Rasizem je še prisoten v ameriški družbi, vendar je v številnih primerih podtalen, tako da navidezno med etničnimi skupnostmi v ZDA vlada nekakšno sožitje, vsaj v javnosti.
n
* + ★ +
AMERICAN INDIANS
EQUAL VOTING RIGHTS
laughlin mcdonald
Predmestni in mestni deli so navidezno primeri rasnega miru, če že ne sozvočja; obstajajo izjeme, kjer manjšinske skupnosti še vedno živijo v revščini, vendar slednje niso izolirane in zagotovo niso bolj osamljene kot predmestne četrti ameriških velemest. Rezervati, v katere so bili potisnjeni ameriški Indijanci, pa so nekaj drugega. To so zares četrti, naselja, na katere ljudje, ki jih obkrožajo, gledajo z nejevoljo, skoraj s sovraštvom. Nekateri morda celo z zavistjo, zaradi prepričanja, ki izhaja iz njihovega bolj ali manj latentnega rasizma, da so Indijanci obogateli s socialnimi ukrepi, casino-ji, nafto in uranom. Bela okolja, ki jih obdajajo, ne prenašajo indijanskih naselbin, ki so tako še danes predmet prekomernega šikaniranja s strani policije Ogorčena jeza belega okolja ni podtalna, ni tiha, in bitka, ki se je je lotila država, še zdaleč ni dobljena. McDonald ji je namenil 40 let svojega življenja in sedaj priznava, da je bilo v tej bitki malo zmag. To je težko stanje.
Dejansko stanje pa je verjetno še slabše od tistega, ki ga je McDonald opisal v svoji zadnji knjigi. Če vzamemo za primerjavo temnopolte prebivalce, lahko ugotovimo, da 40 let po zakonodaji, ki je bila sprejeta v času predsedovanja Lyndona Johnsona, temnopolta skupnost v ZDA še zdaleč ni enakopravna. Kot je Martin Luther King dejal v Chicagu, zagotovitev ernakoprav-nosti, med drugim tudi volilne pravice, še zdaleč ne pomeni, da se bodo enakopravnost in pravice udejanile tudi na gospodarskem področju. Volilna pravica daje možnost pristopa, vendar imajo to možnost tudi ostali, ki običajno razpolagajo z znatno večjimi sredstvi.
Indijanci še zdaleč niso dosegli vrha gore, vendar so po njej začeli plezati. Premaknili so se iz bede in sedaj se počasi vzpenjajo proti ameriškim sanjam. McDonaldsova knjiga »Ameriški Indijanci in njihov boj za enakopravno volilno pravico« je dober pokazatelj stopnje, ki so jo v tem času dosegli, skratka, kako daleč so prišli.
20
Nedelja, 14. novembra 2010
NEDELJSKE TEME
Na goratem severu Jemna je voda redkost. Trajnih vodnih tokov sploh ni. Ko dežuje se hudourniki za nekaj dni napolnijo, potem pa je treba vodo iskati, kopati vodnjake in iz njih namakati borna polja. In prav pri namakanju polj se je v zadnjih letih zataknilo, ker je vedno več vode šlo na račun rastline, ki vsebuje mamilo. Najbolj je rastlina znana kot »khat« ali »qat«.
/
JEMEN IN SOMALIJA
Kaos, ki mu n videti konca
Bruno Križman
Vse statistike kažejo, da je Jemen ne samo najrevnejša arabsko govoreča država, temveč kar ena najrevnejših na svetu. Poleg tega je polpretekla zgodovina južne konice arabskega polotoka prežeta z burnimi posegi hladne vojne, delitvami na vplivna področja ene ali druge velesile in na medplemenske spore, ki uvrščajo Jemen v obdobje, ki bi mu pri nas rekli fevdalno.
Mir po združitvi južnega (socialistično usmerjenega) dela države z pristaniščem Aden in severnega z zdajšnjo prestolnico Sano, ni bil nikoli posebno trden. Kot kraj skrajno eksotične pokrajine s palačami in utrdbami, ki spominjajo na pravljice iz »Tisoč in ene noči« je bil Jemen do lanskega leta cilj izredno zanimivih in včasih adrenalinskih potovanj. Nekateri sicer tja potujejo tudi sedaj. Kar se je mnogim obiskovalcem pripetilo so bile ugrabitve. V odročnejših puščavskih in malo obljudenih predelih so domnevni razbojniki ali gverilci ustavljali terenska vozila in potnike odpeljali v skrivališča. Res je bilo tudi nekaj ubojev, namen ugrabitev pa je bil skoraj vedno v izsiljevanju oblasti: ta je morala na prostost spustiti tega ali onega člana nekega klana ali plemena, ali pa enostavno plačati odkupnino. Tudi ko ni šlo za nobeno ugrabitev, so se obiskovalci Jemna lahko na svoje oči prepričali,
da so tamkajšnji ljudje res zelo revni, vendar izvrstno oboroženi. Kalašni-kovi so bili tako običajni kot so pri nas kreditne kartice.
Lansko jesen se je nekaj resneje zalomilo. Na skrajnem severu državice je izbruhnil upor, ki je presegel folklorne praske. Kadarkoli na Srednjem vzhodu poka, se v medijih takoj pojavijo lovke al-Kaide, alternativno pa tudi spletke Irana. Medtem ko je al-Kaida v glavnem le strašilo, ki bi moralo vsak hip kje udariti - zgodi pa se ne nič -, je grožnja Irana vredna večje pozornosti, ker Iran dejansko obstaja. Brez dvoma spada nagajanje Saudski Arabiji med dejavnosti njegovih tajnih služb. »Taborišča za vežbanje teroristov« (dejansko se izkaže, da gre za par grobo zgrajenih koč, ki so služile pastirjem in njihovim družinam) in verjetna dolga roka Irana, so lansko jesen upravičile močan poseg letalstva Saudske Arabije, ki je zadušilo upor, ki se ga jemenska vojska niti lotiti ni mogla. Za nekaj desettisoč ljudi je brutalen poseg pomenil izgubo vsega in za tiste, ki niso podlegli, izselitev na obale Rdečega morja v zasilna naselja, ki bodo postala trajna, v bedo, ki bo samo netila nove upore. Kar naj bi dokazovalo prisotnost al-Kaide, je bilo nekaj plakatov s slikami iraških in afganistanskih samomorilskih atentatorjev, ki so jih po letalskih napadih odkrili v nekaterih porušenih kočah.
Na goratem severu Jemna je voda redkost. Trajnih vodnih tokov sploh ni. Ko dežuje se hudourniki za nekaj dni napolnijo, potem pa je treba vodo iskati, kopati vodnjake in iz njih namakati borna polja. In prav pri namakanju polj se je v zadnjih letih zataknilo, ker je vedno več vode šlo na račun rastline, ki vsebuje mamilo. Najbolj je rastlina znana kot »khat« ali »qat«. Njeno znanstveno ime je »catha edulis« in je razširjena še v vzhodni Afriki, od nasproti Jemenu ležeče Somalije, do Etiopije in Kenije (tam je znana z imenom »miraa«). Gre za zimzeleno rastlino prijetnega videza, ki od velikosti grma doseže tudi 18 metrov višine, odvisno od nege in količine vode. Povsod kjer uspeva, predstavlja zanimiv vir zaslužka za kmete. Ob posebnih priložnostih ljudje žvečijo sveže liste ali tudi mlade poganjke. Bolj cenjeni so listi, ki so uporabni največ dva do tri dni po nabiranju. Khat vsebuje več variant efedrina, ki ob dolgem žvečenju spravi človeka v evforično stanje, mu daje vtis sreče in občutek telesne moči. Nedvomno gre za »družbeno« mamilo, ki doslej ni še bistveno načelo medčloveških odnosov in družinskih vezi. Ob posebnih prazničnih priložnostih liste žvečijo moški. Za večji učinek se zapirajo v kak prostor, kjer temperatura takoj nara-se. Dodatek naj bi prispevali tudi domača glasba, čaj ali kava. S tem naj bi se zadeva končala. Uporabo khata
povezujejo celo z verskimi tradicijami. Prve rastline naj bi spontano zrasle na grobu nekega muslimanskega svetnika in ljudje so jih imeli za božji dar, ker so listi zmanjševali občutek utrujenosti in tudi lakote. Posušene liste uporabljajo tudi pripravo napitkov. Ni znano, da bi iz listov ali poganjkov pridobivali bolj koncentrirana mamila.
Khat primerjajo z južnoameriško ko ko. Tudi liste le-te domačini žvečijo, da bi premagali občutek utrujenosti in lakote. Tudi iz kokinih listov pripravljajo napitke, končni izvleček kokain pa je smrtonosno mamilo, ki kroji gospodarstvo in politiko v marsikateri južnoameriški državi. Khat še ni dosegel takega nivoja ... vendar so mu predvsem v Saudski Arabiji napovedali vojno.
Dosedanja omejena nevarnost je slonela na hitrem osušenju listov, ki so bili po dveh-treh dneh neuporabni. Nova prevozna sredstva pa so znatno povečala možnost dostave tudi v bolj oddaljene kraje. Povečala se je težnja, da se razpoložljivo vodo izkorišča predvsem za namakanje rastlin khata, na škodo drugih kultur. Do monopolnega položaja je prišel klan al-Huthi, ki je tako sprožil medple-menske spore in si pridobil etiketo al-Kaide.
V Jemnu je sedaj navidezno mirno, novi upori pa lahko izbruhnejo kadarkoli. Bombardiranje nekaterih vasi namreč ni rešilo tamkajšnjih ljudi vsakodnevnih tegob, ki so skoraj izključno v skrbi za golo preživetje. Iz Jemna se preko ožine Bab el-Mandab lepo vidi afriško obalo. Pravzaprav iz Afrike gledajo in vidijo Jemen. Ker ne vedo, kako je tam, se zadovoljujejo z bajkami o bogastvih arabskih knezov. Velike ladje, ki plujejo v Rdeče morje, ali iz njega v Indijski ocean, dodatno povečujejo prepričanje, da se tam skriva Koro-mandija. Na zahodni strani ožine leži namreč Somalija, kar pove vse.
Da v Somaliji ne vedo ničesar o stanju v Jemnu ni povsem resnično. Tja pa si želijo le zato, ker je najbližji kraj, kamor se lahko zatečejo. Preko meje v Etiopijo ni varno, ker obstaja velika možnost, da bodo Etio-pijci pribežnike najprej oropali, potem pa pobili. Kenija je zaprla mejo in jo dokaj učinkovito nadzira. Tja se posreči le malokaterim, seveda če imajo dovolj denarja, da podkupijo graničarje. V Jemnu je vsaj formalno prisotna komisija OZN za begunce, ki upravlja veliko taborišče al-Haraz, južno od prestolnice Sane. Taborišče pa je že zdavnaj prepolno in novih prebežnikov ne sprejema.
Pot iz Somalije se začenja pretežno iz pristana Boosaso, skoraj na konici afriškega roga. Do njega si morajo kandidati za prebeg pomagati sami. Običajna mafija, ki nadzira bro-darjenje je kot povsod v takih primerih (glej brodarjenje iz Maroka v Španijo) neizprosna in do skrajnosti kruta. Znake negodovanja ali proteste med plovbo, ki lahko traja dva-tri dni, kaznujejo s tem, da nesrečneža pahnejo v vodo. Še pred vkrcanjem ubijejo vsakega, pri katerem najdejo karkoli, ki bi bilo podobno nekemu orožju. Tisti, ki plovbo preživijo, morajo nekaj sto metrov pred je-mensko obalo skočiti v sicer plitvo morje in doseči breg. Kljub plitvini je marsikdo popolnoma izčrpan, pade v vodo in utone, če mu kak sotrpin ne pomaga. Na sto ljudi, ki se podajo na pot, jih vsaj pet na poti umre.
Z dosegom brega se kalvarija nikakor ne konča. Ker gosti Jemen že poldrugi milijon prebežnikov iz Somalije, je javno mnenje do prišlekov sovražno razpoloženo. Le malokdo najde vsaj približno delo. Prevozniki neradi sprejemajo v svoja vozila So-malce, ženske pa so pogosto izpostavljene nevarnosti posilstev ali uvajanja v prostitucijo. Nekatere restavracije in okrepčevalnice puščajo so-malskim beguncem ostanke hrane, ki pa so večkrat cilj domačinov, katere že znatno pesti lakota. Ob vsemu imajo Jemenci nesrečne Somalce za raznašalce virusa HIV in AIDSA. Le četrtina tistih, ki prebiva v taborišču al-Haraz ima vsaj na papirju nekaj oskrbe in le majhen del otrok tega središča obiskuje minimalno obliko šole.
Kaj pa so pustili begunci v svoji domovini, ki že skoraj dvajset let ni
več država? Popoln kaos v katerem skuša od zunaj nastavljena vlada igrati vlogo, kateri ni kos. Vlada kot ustanova ... vlada samo zgradbi kjer ima sedež in nekaterim bližnjim ulicam. Včasih se še sedež vlade znajde pod raketnimi napadi islamistov. Vojaki Afriške zveze (celinske inačice EU) nimajo mandata, da bi se aktivno vmešavali v boje. Za nekaj takega pa ni niti volje. Ko je treba nekaj narediti za varnost »vlade« prisotni tanki izstrelijo nekaj granat kamorkoli in včasih povzročijo pokol na tržnici ali na ulici. Za storjeno zlo ne odgovarja nihče. Včasih se prostor, ki ga vlada nadzoruje razširi za nekaj sto metrov ali celo par kilometrov. To pomeni, da se je kak krajevni veljak s svojo milico skregal z kakim drugim veljakom in prestopil na vladno stran. To traja lahko nekaj dni, ker pride nato do pobotanja. Vsekakor so taka pobotanja včasih zelo krvava, ker je najmočnejša skupina z imenom al-Šabab zelo stroga in tudi začasna izdajstva kaznuje z obglavljanjem na zelo krut način.
Izven najožjega kroga gverilskih operacij je relativno mirno. Krajevni tribuni pokrivajo tudi vloge verskih voditeljev. Seveda velja šarija ali islamski zakonik, uvedbo katerega so ljudje z navdušenjem sprejeli, ker je končno nastopila neka oblast in se je vedelo, kdo ukazuje.
Z bolj aktivnim patruljiranjem somalskih obal je ladjevje, ki pluje pod vsemi mogočimi zastavami, zajezilo nastope morskih gusarjev, ki so kar nekaj let z neverjetno lahkoto ugrabljali moderne ladje in od lastnikov zahtevali ogromne vsote za odkup plovil in posadk. Včasih je vznik-nila celo misel, da ugrabitve organizirajo zavarovalne družbe, ki so izračunale, da se jim izplača poravnava odkupnin ob vnovčenju premij, ki jih plačujejo tudi tista plovila, ki srečno preplujejo tisti del morja. Glede gusarstva pa je treba nekaj časti dati tudi gusarjem samim. Ob popolnem brezvladju, ki je prisotno v Somaliji, so se velike ribiške ladje, ki prihajajo iz Koreje, Japonske, Tajske in številnih evropskih držav, pohlepno vrgle na domače ribe in brez obzira lovile v somalskih ozemeljskih vodah. Tudi to je gusarstvo. Libijci in Tunizij-ci včasih streljajo na italijanske čolne, ki mreže namakajo preblizu obal. V Somaliji take nevarnosti ni.
Kako je sploh prišlo do take zmešnjave v Somaliji? Leta 1991 so s pučem odstranili predsednika Mohameda Siad Barreja. Sledil je klavrn poseg ameriških marincev in njihovih zaveznikov. Po njihovem umiku so se razvili medklanski oboroženi spori, istočasno pa se je uveljavila mreža islamskih sodišč, ki je skrbela tudi za minimalno upravo in osnovne družbene službe. Uveljavljanje verskih ustanov je začelo spodjedati vpliv fevdalnih veljakov. Z obljubo zatiranja islamskih krogov so si ti veljaki pridobili podporo tajnih služb ZDA, ki so jih založila z lepimi kupi denarja. Prisotnost pomoči, ki je prihajala od jasnega sovražnika, je dodatno ovrednotila islamske ustanove. Američani so nad te ustanove (2006) poslali etiopsko vojsko, ki je cilj dosegla in mrežo razbila. Izluščile pa so se še ostrejše oblike upora in gverile pod vodstvom gibanja al-Šabab. Eti-jopijci so odšli leta 2009. Iz tujine so nalogo pomiritve med al-Šababom, drugimi gverilskimi gibanji in milicami veljakov, poverili zmernemu ne-kdanjemo voditelju islamskih odborov. Šejk Šarif Ahmed pa do danes ni zabeležil nobenega uspeha.
Pomoč v obliki hrane, ki v Somalijo prihaja zelo neredno, skoraj redno pade v roke klana, ki je tedaj v najbolj ugodnem položaju. Ljudje so nato izpostavljeni izsiljevanju in morajo za hrano plačevati. Ker je denar povsem razumljivo zelo negotov pojem, se plačila izvajajo pretežno v tujih valutah, te pa v deželo preko zasebnih agencij pošiljajo Somalci, ki živijo in delajo v tujih, vendar prijaznejših deželah. Že po naskoku marincev so v ZDA preselili nekaj tisoč ljudi in zanje celo ustvarili posebne tečaje za spoznavanje najbolj osnovnih dobrin našega vsakdana, kot je na primer elektrika. Pritisk na Somalijo se še povečuje, ker naj bi v njej videli novo oporišče ... seveda al-Kaide.
KULTURNI
Št. 227
-u
Nedelja, 14. novembra 2010
Mladinski pevski zbor v goriški pokrajini
Petje v zboru je ena redkih ne-športnih skupinskih aktivnosti za mlade. S sodelovanjem v organizirani skupnosti z jasnimi cilji predstavlja zbor pomemben člen v vzgoji mladega človeka. V zboru pridobljena kreativnost, disciplina, koncentracija, samostojnost, delovne navade, družabnost in druge oblike socializacije služijo vsem tudi v nadaljnjem življenju.
Lansko leto sta ZSKD in Glasbena matica združili moči in ustanovili Mladinski pevski zbor. Zbor vodi prof. Jana Drasič, kateri se bo letos pridružila z novimi aranžmaji in zamislimi prof. Andrejka Možina.
Petnajst mladih, med 11. in 18. letom se srečujejo enkrat tedensko, ob ponedeljkih, od 19.30 do 20.30 v prostorih Kulturnega društva Skala v Gabrjah. Izbira Gabrji ni naključna, saj vasica leži nekje na sredi poti med Števerjanom in Romjanom. Mladi iz Doberdobskega in Goriškega imajo priložnost, da se bolje spoznajo, srečujejo, negujejo prijateljstva in skupinskega duha, predvsem pa skupaj pojejo in ustvarjajo. Razvijali bodo vokalno tehniko, posluh, osnove glasbenega branja in nastopanje v zboru.
Pevke in pevci bodo pridobivali znanje na redni tedenski vaji ter na in-tezivnimih glasbeno-pevskih delavnicah. Prva takšna delavnica bo v soboto, 27. novembra ob 18. uri v Tumovi dvorani v Kb centru v Gorici. Delavnica bo potekala pod vodstvom prof. An-drejke Mozina, ki bo pevce uvedla v svet zborovske zabavne glasbe z dvema aranžmajema iz filmske glasbe in slovenske pop scene.
agenda
2. IZHOD MALE ŠOLE PREŽIVETJA
V nedeljo, 14. novembra 2010 se bomo zbrali na Travniku (Piazza Vittoria) v Gorici, ob 9.00 uri, pred vhodom v Ki-nemax.
Trasa: vožnja do Lokev, Gornji Konec, Območje medveda, Turški klanec, Jama Paradana, Mala Lazna, Lokve. Dolžina pohoda 15 km, približno 5.ur 30 minut hoje.
PREDAVANJE ZA ČLANICE ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev vabi na predavanje na temo civilne in pravne odgovornosti predsednikov pri društvenem delovanju v sredo, 17. novembra 2010 ob 20. uri na sedežu društva AŠKD Kremenjak, Prvomajska ulica 20 v Jamljah (GO). Predavala bosta zavarovalniški agent Karlo Devetak in priznani odvetnik Samo Sanzin. NATEČAJ POEZIJE SLEDI-TRACCE: zaključni večer in nagrajevanje bosta potekala 3. decembra, ob 210. obletnici rojstva Franceta Prešerna. Med večerom, ki ga bo vodila Rossana Paliaga, bo potekalo nagrajevanje avtorjev, branje prvouvrščenih poezij in predstavitev antologije projekta. Glasbeno kuliso bo oblikovala harfistka Tadeja Kralj. 5. NATEČAJ ZA ZBOROVSKE SKLADBE IGNACIJ OTA ZSKD razpisuje ob 10. obletnici smrti oz. 80. obletnici rojstva dolinskega kulturnika in skladatelja. Interesirani bodo dobili vse informacije na naši spletni strani in v naših uradih.
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org
www.zskd.eu
Zbor bo nastopal na prireditvah, koncertih doma in v tujini. Prvi krajši nastop bo že decembra meseca, sledili bodo nastopi februarja, marca ter zaključni nastop v Kulturnem domu v Gorici meseca aprila. Zbor bo nastopal petežno ob spremljavi mladih glasbenikov, ki se izobražujejo v smeri zabavne glasbe in jazza na Goriškem.
Prisrčno vabljeni mladi, ki jih petje v zboru zanima in ki bi se radi preizkusili v sodobnejših glasbenih zvrsteh.
Za podrobnejše informacije pišite na elektronski naslov:gonca@zskd.org ali pa kličite na: 0481 531 495/ 327 034 0677
JANA DRAŠIČ
Jana Drašič je diplomirana pianistka. Poučuje klavir in predšolsko glasbeno vzgojo na Glasbeni matici. Ukvarja se z glasbo predvsem na glasbeno pedagoškem področju. Na zborovskem področju se je doslej posvečala v glavnem otrokom, tako v okrilju dru-
štev kot v okviru raznih šolskih projektov. Od leta 2009 vodi Mladinski mešani pevski zbor na Goriškem.
ANDREJKA MOŽINA
Andrejka Možina je diplomirana čelistka in pevka iz Trsta ter absolventka na Specialističnem bieniju za jazz konservatorija G. Tartini v Trstu. Junija 2006 je pri Založbi Tržaškega Tiska izšel njen avtorski prvenec s naslovom Zasul si me z zvezdami, ki vsebuje uglasbitve poezij različnih slovenskih pesnikov v stilu šansona in popevke. Uspešno je tekmovala na Festivalu slovenskega šansona in bila nagrajena najboljšo jazz kompozicijo Jazzon 2009 in Jazzon 2010. Leta 2010 je bila nominiranka natečaja Zlato zrno. Trenutno pripravlja s svojim kvartetom novo zgoščenko z avtorskimi jazz skladbami. Poučuje na različnih glasbenih šolah v Furlaniji Julijski Krajini.
Slava vojvodine Kranjske
Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Zvezo kulturnih društev Nova Gorica, JSKD OI Nova Gorica, Kulturnim domom Gorica, SKGZ-jem in KB Centrom organizira v mali dvorani Kulturnega doma v ponedeljek 29. novembra 2010 ob 18. uri predstavitev prevoda knjige Slava vojvodine Kranjske.
Slava vojvodine Kranjske je enciklopedija, ki je izšla leta 1689 v Nurnbergu in jo je napisal Janez Vajkard Valvasor. Velja za njegovo največje delo in še danes za eno najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji. Celotno delo zajema 4 knjige, ki so razdeljene na 15 poglavij, skupaj ima delo 3.532 strani, 24 prilog in 528 bakrorezov. Valvasor je predstavil Kranjsko s pomočjo več ved: zgodovine, geografije, topografije, medicine, etnologije, biologije, geologije... zato sta 15. aprila 2009, ob 320-i obletnici prve izdaje knjige, Zavod Dežela Kranjska in Javni zavod Bogenšperk na gradu Bogenšperk predstavila projekt celotnega prevoda knjige v 4 zvezkih, ki naj bi bil končan do leta 2012.
Zavod Dežela Kranjska bo v Gorici
predstavil prve dve knjigi. Govora bo o zgodovinskem ozadju 17. stoletja, nastanka Slave, življenski poti barona Valvasorja, njegovih drugih delih, ter seveda najbolj zanimivih odlomkih Slave. Našim bralcem naj povemo, da bo Zavod s seboj prinesel tudi izvirnik Slave iz leta 1689, kasnejši Kranjčev ponatis (1877) ter seveda njihovo izdajo. Vse to bo publiki tisti večer na ogled, zato lepo vabljeni vsi.
Blišč in beda Aleksandrink
Zveza slovenskih kulturnih društev je v sodelovanju s Pokrajino Gorica, letos izdala knjigo »Blišč in beda aleksandrink«. Knjiga, ki je napisana v treh jezikih: slovenščini, italijanščini in v furlanščini, v kateri so zbrana pričevanja, pisma, slike in raziskave o naših ženah in dekletih, ki so šla v Aleksan-drijo delat, da so s tem pomagala družini doma, ima po uradni predstavitvi na Pokrajini, velik odmev med ljudmi. Tako sta kulturno društvo Rupa kot Mladinski dom Boljunec gostili predstavitev knjige, ki je obogatena z besedami in slikami življenja in dela naših goriških že-
na za katera poskrbi Vili Prin-čič.
Tako bo tudi v torek, 16. novembra 2010 ob 20.15 uri v dvorani občinskega sveta v Ro-mansu, kjer bo ZSKD na povabilo društva Acli »Mario Fain«, raziskovalne skupine »I Scus-sons« iz Romansa, združenja »Iter Aquileiense« in združenja »Terre di Confine« Vrša (it. Visco) in pod pokroviteljstvom Občine Romans - odborništvo za kulturo in Pokrajine Gorica, predstavila knjigo. Raziskovalka videmske univerze Nadia Boz pa bo spregovorila o raziskavi o aleksandrinkah v občini Romans in okoliških krajih.
O zasvojenosti z računalniki
V petek, 5.novembra je v Kulturnem domu v Sovodnjah potekal vodeni tematski večer o zasvojenosti v organizaciji ZSKD, SKGZ, Kulturnega društva So-vodnje s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. Gosta večera sta bila Bojan Kodelja in psi-hoterapevt Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici.
Predstavljamo vam nekaj misli o novih mediji, ki so bile izrečene na petkovem večeru:
»...Dejstvo je, da smo starši premalo osveščeni in premalo izobraženi na področju novih medijev. Računalnik lahko pride v hišo samo kot delovni pripomoček, ne pa kot sredstvo za zabavo, za sprostitev in za kontrolo nad otrokom. Računalnik kot delovni pripomoček ni nevaren, kot sredstvo za zabavo in za sprostitev pa lahko pelje do zasvojenosti.
Ko človek začne opuščati stvari, ki jih je rad počel in so ga gradile kot osebnost in jih nadomesti z video igrami, internetu ali s facebookom, je čas za alarm. Sicer je lahko zelo aktiven, ker se angažira v igrah - facebooku in je v stiku z drugimi ljudmi, kot osebnost pa razpada. Njegov socialni krog se začne krčiti, sčaso-
ma izgubi stik s svetom, s svojim delovnim mestom in bližnjimi. Počasi postaja ujetnik novih medijev. Stvari so precej bolj dramatične, kot si mislimo. Najmlajši pacient, ki se pri nas zdravi od ne-kemične odvisnosti, je star 12, najstarejši pa 83 let. Pred približno letom in pol je 13 let stari fant umrl zaradi posledic zasvojenosti z internetom.
V naši ambulanti imamo trenutno 23. let starega mladeniča, ki je v plenicah ne zaradi alkohola, ne zaradi drog ampak zaradi zasvojenosti z računalnikom. Ne kontrolira več izločanaja blata in urina. To se pravi, da sta kemična in nekemična odvisnost enako nevarni. To je zahrbtna zasvojenost, ki ponuja preživljanje praznega časa, ne pa prostega časa. Zasvojenost z novimi mediji prihaja skozi vrata naše hiše in mi je niti ne opazimo. Od 15. leta dalje naj mladi preživijo eno uro na dan pred računalnikom, nič več. Starši moramo jasno in odločno postaviti meje! Če vam stvari uidejo iz rok, je problem zelo težko sanirati. Otroka ne puščajte samega pred računalnikom!«
Predavanje v celoti lahko poslušate na naši spletni strani: www.zskd.eu
glasbena matica
mpclet
mladi v glasbi
glasbeni utrip
Lil J
Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst
Št. 13/IV
Vabilo k razmišljanju o stoletnici
100 let! Pogovor, razstava in film
Stoletnica Glasbene matice je napočila v trenutku, ko je varčevalna politika kriznega obdobja zahtevala radikalno zreduciranje načrtov za praznovanje. Med odobrenimi pobudami sta bila snemanje dokumentarnega filma in postavitev antološke razstave. Do realizacije je prišlo na začetku letošnjega šolskega leta in predstavitev bo potekala v sklopu širše, zaključne počastitve obletnice v petek, 19. novembra v Narodnem domu v Trstu. Ob 16.00 bo na sporedu pogovor o glasbenem šolstvu in kulturi, ki ga bo mo-deriral Aleš Doktorič in katerega se bodo udeležili prof. Tatjana Rojc, ravnatelj Gm Bogdan Kralj, predsednica SCGV Emil Komel Mara černic, odgovorna za glasbene šole na slovenskem Ministrstvu za šolstvo dr. Marija Gregorc, prof. Ivan Florjanc in prof. Aleksander Rojc. Pogovor bo opremljen s tolmačenjem za italijanske goste.
Ob 19.30 bo sledilo odprtje razstave, ki jo je uredila Nadja Kralj s sodelovanjem Andreja Pisanija za oblikovanje postavitve. Ob 20.30 pa se bo program zaključil s premiernim predvajanjem filma Muzika od Trsta do Trbiža, ki je koprodukcija Zavoda Ki-noatelje, RTV Slovenije in slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za FJK. Scenarij je napisala Tatjana Rojc, režijo pa sta štiriročno podpisala Martin Turk in Jurij Gruden. Film bodo v sodelovanju s SCGV Emil Komel predvajali tudi v Kinemaxu v Gorici v ponedeljek, 22. novembra, ko bo goriški sedež šole priredil delovno srečanje o glasbenem šolstvu na Goriškem (pri-četek ob 16.00), kateremu bo sledila predstavitev dokumentarnega filma.
Predstavniki vodstva Glasbene matice in avtorji dogodka bodo podrobno predstavili vsebine celotne pobude na tiskovni konferenci, ki bo v sredo, 17. novembra ob 11.00 v galeriji Narodnega doma v Trstu.
Prireditev ob 100-letnici Glasbene matice je zasnovana kot grška herma, kot dvooblični Hermesov kip: eno obličje gleda nazaj, v preteklost, v stoletno zgodovino Glasbene matice, ali bolje v zgodovino, ki bi lahko bila stoletna, pa ji je fašistično dvajsetletje to preprečilo. Drugi obraz gleda naprej v prihodnost, na izzive, ki Glasbeno še čakajo in naj dokažejo, da prvih sto let ni bilo zadnjih sto...
Priložnost za prireditev je enostavno to, da Glasbena matica doslej še ni povabila na praznovanje svoje stoletnice. Lani so ji bile finance še posebno neljube, čeprav je bila javnost o jubileju obveščena preko Prešernove proslave. A zbrano fotografsko gradivo na čakanju verjetno ne bi zadostovalo za ponoven sklic javnosti. Povod je bil dokumentarni film, nastal na pobudo in vzpodbudo same Glasbene matice oziroma njenega upravnega odbora, ki pa ne bi bil nastal brez koprodukcijskega sodelovanja RTV Slovenije in Slovenskega programa pri Deželnem sedežu RAI za FJK ter seveda odločilnega producentstva Kinoate-ljeja in njegovega soimenjaka v Sloveniji, ki je od Ministrstva za kulturo pridobil zagonska sredstva za filmski esej tržaške avtorske ekipe s scenaristko Tatjano Rojc in režiserjema Martinom Turkom in Jurijem Grudnom.
Muzika od Trsta do Trbiža v produkciji Kinoatelje&Zavod Kinoatelje pa ne govori le o Glasbeni matici, tako kot prireditev ob stoletnici ni namenjena proslavljanju. V fokusu je sedanje stanje slovenske glasbene kulture od Trsta do Trbiža in seveda naše glasbeno šolstvo, ki taisti glasbeni kulturi omogoča razvoj in rast. Kolokvij v Narodnem domu v Trstu bo skušal ustrezno artikulirati splošna in specifična vprašanja s pomočjo prijateljev glasbe in akterjev glasbene politike. Pri tem bo odprtje razstave še najbolj vzbudilo spomine, premierna predstavitev filma pa bo v tem okviru hkrati sproščujoči résumé in emotivno ozaveščajoči sklepni moment.
V Gorici bo predstavitev Turkove-ga in Grudnovega filma Muzika od Trsta do Trbiža prav tako sklepna, a goriško srečanje želi biti delovno, koristno, načeti pred očmi javnosti novo poglavje v
odnosih med našima glasbenima ustanovama, Glasbeno matico in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo "Emil Komel". Vprašanja glasbe naj se iztrgajo ku-loarskim pogovorom, družbeno-politi-čni špekulaciji ali abstraktnemu rezoni-ranju. O dejanskem ali zaželenem odnosu naj spregovorijo akterji, starši in uporabniki. Je soprisotnost v prostoru oblika konkurenčnosti ali funkcija komplementarnosti? Je od nekod postulira-na povezava ali združitev obeh ustanov umeten problem ali koristna priložnost? Kakšno vlogo imajo pri tem finančni aspekti? Kakšno skupno kulturno težo imata v resnici obe ustanovi skupaj na Goriškem?
Seveda bo osrednji moment prireditve petkov shod v Narodnem domu, v stavbi, kjer je Glasbena matica, kot še marsikaj drugega, začela svojo pot. Ze tu bo govora o obeh omenjenih ustanovah, a pozornost bo nemara bolj na tem, katere so vrednosti in vrednote našega glasbenega šolstva ter ustvarjanja; kakšne njihove povezave z narodnim poudarkom; kakšen je slovenski, kakšen pa italijanski sistem glasbenega šolstva, med katerima je naše po svoje razpeto; kaj govorijo številke, od katerih je vse odvisno? Nenazadnje pa bo tu lahko vendarle kdo povedal, če naj v slovensko sekcijo konser-vatorija zaupamo ali naj nanjo le upamo...
Aleš Doktorič
Glasba v fotografijah, publikacijah in posnetkih
Zamisel za razstavo o stoletni zgodovini Glasbene matice se je porodila pred več kot dvema letoma in s pozivom preko krajevnega dnevnika, da bi zbrali čimveč gradiva v obliki slik in predmetov za obsežnejšo razstavo v Trstu in
morda tudi drugje.
Na to vabilo so se odzvali predvsem tisti, ki jim je GM v preteklem stoletju veliko pomenila in so prispevali skoraj izključno fotografije od povojne obnove dalje. Lani je zaradi finančne stiske zamišljena, obsežna razstava odpadla. Nekaj pomenljivih fotografij so uporabili oblikovalci dokumentarca Muzika od Trsta do Trbiža. Ob začetku letošnjega šolskega leta je vodstvo GM vseeno izrazilo željo, da bi se postavilo razstavo v manjšem obsegu in to v razstavni dvorani bivšega Narodnega doma skupaj z drugimi pobudami v počastitev lanske stoletnice.
Pri tej zadolžitvi sem želela predvsem, da bi se razstava razlikovala od že prikazanih ob raznih okroglih obletnicah GM in sem predlagala, da bi se poslužili računalniške obdelave. Za to sodobnejšo postavitev je priskočil na pomoč izkušeni oblikovalec Andrej Pisani (Studio Sintesi v Trstu), ki si je zamislil in predlagal bolj praktično in moderno obliko razstave.
Po ogledu razstavne lokacije sva se odločila za šest visečih panelov, ki naj bi nato naknadno trajno krasili dolg in prazen šolski hodnik tržaškega sedeža Glasbene matice v Rojanu ter tako zdajšnje in bodoče učence seznanjali o bogatem delovanju GM.
Prvi panel prikazuje obdobje od ustanovitve leta 1909 do prisilne ukinitve leta 1927, drugi povojno obnovo, tretji nadalj-ni razvoj do leta 1968, nato so prikazani razcvet in odmevi delovanja GM tudi po zaslugi skupin, ki so ponesle ime ter ugled GM
v svet, zadnji šesti panel obsega zadnje desetletje delovanja na deželni ravni z novimi pobudami ter omembo nekaterih bivših dijakov diplomantov, ki so danes v svetu priznani in uveljavljeni glasbeniki. Sama sem napisala tekst v slovenščini in v italijanskem prevodu z najvažnejšimi zgodovinskimi mejniki in omembo vseh tistih glasbenikov ter skupin, ki so bili tesno povezani z delovanjem GM.
Zbrala sem tudi nekaj več kot 80 slik, ki so kronološko razvrščene na panelih s podnapisi v slovenščini in italijanščini. Večina teh je črnobelih, medtem ko so tiste iz zadnjih treh desetletij v barvah. Poleg razstavnih panelov bodo na tržaški prireditvi na ogled tudi številne publikacije od letnih poročil do priložnostnih brošur in knjig, ki jih je izdala GM. Skupine, ki so delovale in ki še delujejo pod njenim okriljem, pa se ponašajo s številnimi posnetki na ploščah tako vinilnih kot laserskih, ki bodo razstavljene in tako bo prikaz delovanja Glasbene matice še popolnejši.
Naj omenim, da so za razstavo prispevali gradivo predvsem dolgoletni ravnatelj Gojmir Demšar, dirigent orkestra GM Oskar Kjuder, sedanji ravnatelj Bogdan Kralj in nekateri posamezniki.
Zelo dragocene so tudi slike iz arhiva Tržaškega okteta ter fotografskega arhiva Primorskega dnevnika, iz brošur in publikacij, ki so izšle v raznih obdobjih in ki pričajo o bogati dejavnosti naše osrednje glasbene ustanove.
Nadja Kralj
Scenarij, razmišljanje ali samo izziv?
Ko mi je bila zaupana odgovorna naloga, da si zamislim scenarij dokumentarnega filma ob stoti obletnici ustanovitve Glasbene matice v Trstu, s Slovenskim stalnim gledališčem najpomembnejše kulturne ustanove Slovencev v Italiji, se je najprej postavilo vprašanje o vlogi in pomenu glasbe, zakaj vemo, da umetnost ne obstaja vsled obstoja posameznih stanovskih organizacij, ampak da so posamične ustanove odraz neke točno določene potrebe.
Tržaška Glasbena matica se umešča v tisto znamenito desetletje na začetku dvajsetega stoletja, ko so tržaški Slovenci potrjevali svoj gospodarski vzpon s postavitvijo Narodnega doma v samem mestnem središču, znotraj katerega so našle prostor številne komponente slovenske tržaške (kulturne) buržoazije: iz te zgodbe nastaja osnutek filma. Iz tega osnutka so se razvijale teme, ki jih film še zdaleč ne razreši ampak samo postavi kot trditve, vprašanja, izhodišča, razmišljanja.
Glasbena dejavnost Slovencev v Italiji pomeni na nek način potrditev prisotnosti jezika, ki je očitno tudi jezik glasbe. Bolje, prisotnosti govorice, ki je zelo specifična, in ki tudi v svojem glasbenem izrazu odraža to specifičnost. In torej: zgodovina organizirane glasbene dejavnosti na Slovenskem in specifično pri nas ni splošno poznana, prav tako vsem ni jasno, kaj predstavja Glasbena matica, zakaj je nastala in kaj je danes. Prav tako vsem ni jasna razlika med poklicnim in ljubiteljskim stremljenjem, šolo in ustanovo, izhodiščnim teritorijem in končnim rezultatom ter vzporednostjo odnosa glasbene dejavnosti na narodnostno mešanem teritoriju, kar ni tako postransko vprašanje, še posebej ne v središču Trsta, ter v Videmski pokrajini. Gorica predstavlja spet vprašanje zase, ker gre tu bolj za deljenost med samo slovensko skupnostjo.
Verjetno si res nismo edini pri dojemanju nekaterih pojmov: kaj je glasba in kaj glasbena dejavnost? Kaj pomeni to za naš družbeni izsek? Zakaj je Glasbena matica vključena v posebni člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, torej kaj sploh vemo o splošnem pomenu glasbene dejavnosti in šolanja na glasbenem področju, ki ga zakon zagotavlja v slovenskem, torej maternem jeziku za Slovence v Italiji?
Ob vsem tem se postavlja tudi vprašanje prisotnosti in dojemanja različnih glasbenih žanrov, ki so nezamenljiv sestavni del naše stvarnosti: zato smo v filmski zapis vključili različnosti, ki so povezane z glasbeno dejavnostjo Slovencev v Italiji z izjemo vsaj dveh, to je področje narodno zabavne glasbe ter specifično cerkveno petje, ki je kapilarno najbolj
razširjeno v slovenski tradiciji, ker oba pojava nekako nista bila zaobjeta v izhodišče zamisli same.
Edina iztočnica je bila v osnovi torej nerešeno vprašanje KAJ JE GLASBA: za vsakogar od nas bo odgovor drugačen. Zato smo vprašanje še razširili: KAJ PREDSTAVLJA GLASBA V (NA-ŠEM)DRUZBENEM KONTEKSTU?
Dokumentarni film, ki je nastal, seveda ni našel odgovorov, uspel pa je predvsem v tem, da je izpostavil nekatere aspekte: kritično, izzivalno kdaj-pakdaj. Tako, kakor so se o tej temi ra-zgovorili posamezniki, ki v filmu nastopajo - glasbeniki različnih generacij in različnih formacij, ki dojemajo stvari drugače glede na svojo specifično ozaveščenost, zanimanje, usmerjenost, znanje, stremljenja.
Filmski zapis ni (hotel biti) slavo-spev preteklosti in obžalovanje sedanjosti: glasbeno sceno ustvarjajo ljudje: gojenci, starši, publika na akademijah in koncertih na eni strani, na drugi poklicni glasbeniki in pedagogi. Zato smo v podnaslov zapisali, da gre za film, ki je nastal OB STOLETNICI Glasbene matice v Trstu. In v katerem smo
skušali izpostaviti razliko med GLASBO in GLASBENO DEJAVNOSTJO. Glasbena ustanova obstaja zaradi ljudi in ljudje, ki sestavljajo družbo, so se spremenili. Je naša organizirana glasbena dejavnost sledila temu razvoju? Je vodstvo ta razvoj razumelo? Koliko lahko na to vplivajo želje in potrebe družbe, v kateri ustanova živi, torej na ozemlju, kjer so potrebe zelo različne? Sprehodili smo se od Kanalske doline preko Čedada, Gorice, Krasa do Trsta. In ob tem so prihajali na dan še drugači izzivi: se sploh poznamo med seboj? Smo zmožni medsebojnega dialoga? Smo zmožni dialoga z drugimi- z Matico na eni in sodržavljani italijanske narodnosti na drugi strani?
Glasba je gotovo revolucionarni element družbe, sinergija idej, v katere se stekata preteklost in prihodnost. Glasba (glasbena dejavnost) je zaradi tega lahko samo izziv. Kaj pravzaprav išče glasbenik? Samo sebe ali preko glasbe osmišlja družbo?
Tatjana Rojc
napovednik
Trst
V	petek, 19. novembra od 16.ure v Narodnem domu v Trstu - Posvet in otvoritev razstave ob stoletnici Glasbene matice ter predvajanje filma Muzika od Trsta do Trbiža
V	četrtek, 25. novembra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah: Večer v spomin na Marka Bitežnika
V	petek, 26. novembra v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu: Hommage a Chopin
Gorica
V ponedeljek, 22. novembra ob 16.00 v Kinemax-u v Gorici: predvajanje dokumentarnega filma Muzika od Trsta do Trbiža in okrogla miza
Urri glasbena 11 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
Št. 117
i.podlistek
* . -M. r .	qorica@ssorq.eu
14. 11. 2010
Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
Od leta 1924 že 84. zbirka mohorjevk
Goriška Mohorjeva družba prinaša svoj nov knjiži dar
Konec novembra, okrog sv. Andreja in vsekakor strogo pred sv. Miklavžem, je postal izid mohorjevk že prava stalnica. »Mohorjeve knjige« - letni knjižni dar Mohorjeve družbe -ostajajo kljub časom, ki se spreminjajo, pričakovan dogodek. Ta navezanost na »mohorjevke« ima seveda svoje globoke korenine, saj obhajamo 160 let Mohorjeve družbe, ki je nastala v Celovcu, na pobudo blaženega škofa A. M. Slomška. Zgodovinski premiki in nove državne meje so povzročile razcepitev prvotne družbe: nastale so tri Mohorjeve družbe, Celjska, Celovška in Goriška, ki so vsaka v svojem prostoru nadaljevale in ohranjale svoj prvotni namen. Goriška, kljub temu da je »mlajša«, vstopa že v svoje 87. leto delovanja in je najstarejša slovenska založba v Italiji. Ustanovljena je bila 17. novembra 1923 z nadškofijskim dekretom in konec leta 1924 je med svoje člane že razposlala svojo prvo knjižno zbirko s Koledarjem za leto 1925. Zares veliko je število tiskanih knjig, ki jih je Goriška Mohorjeva družba v vseh teh letih razpošiljala med bralce in slovenskega človeka na Primorskem učila branja in pisanja materine besede.
V vsakoletnem knjižnem daru je osrednje mesto pripadalo Koledarju, ki je, razen prekinitve v najtežjih vojnih letih 1942-1943, redno izhajal vse do današnjih dni. Največja odlika koledarja-zbornika je v vsakoletnem zapisovanju naše krajevne ter širše zgodovine in je zato verodostojni vir za zgodovinarje in vse, ki jih zanima naše družbeno in kulturno dogajanje.
Povezanost z ostalima dvema družbama, Celjsko in Celovško, je bilo vseskozi živo, v zadnjih letih pa se osredo-toča v skupnih načrtih, iz katerih vsako leto izidejo dve ali tri knjige v skupni založbi. Tudi knjižni dar zadnja leta vsebuje skupno knjigo - »večernico«. Letos je to roman Andreja Arka z naslovom Dom. Že nekaj let pa izhaja skupni katalog, ki prinaša novosti vseh treh založb. Uvodne besede direktorja Celjske Mohorjeve družbe Jožeta Faganela, v katalogu za leto 2011, še najbolj nazorno predstavijo to skupno pot: »Enoviti katalog publicistične dejavnosti treh založb, ki delujejo sicer v isti Evropski skupnosti, a še vedno v treh državah, zrcali ustvarjalno moč
najstarejše slovenske knjižne založbe. Če je Mohorjeva družba preživela pretrese s cepitvijo ali razdruževanjem doslej, ji kaže danes ubrati nasprotno pot - sodelovanje in, zakaj pa ne, združevanje; saj gre za iste ideale in saj ne gre za nobene zamere. Spoznati bi bilo treba le, da so 'preživeli' v sedanji svetovni krizi znali hitro nadomestiti strategijo konkurence s strategijo sinergije.«
Knjige Goriške Mohorjeve družbe so danes na razpolago v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu ter v Sloveniji (na razpolago so tudi na spletu www.mo-horjeva.org). Najdemo pa jih tudi v italijanskih knjigarnah, zlasti v naši deželi, saj je v zadnjih letih izšlo kar nekaj naslovov v italijanščini. Lepo število knjig je dosegla tudi domoznanska zbirka Naše korenine, ki z letošnjo izredno zanimivo knjigo msgr. Rudolfa Klinca Dnevniški zapisi 1943-45 predstavlja že 21. zaporedno izdajo.
NA POCITNICE GREMO
Avtorka Anamarija Volk Zlobec
Predstavitve
Gorica: četrtek, 25. novembra 2010, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku.
Trst: petek, 26. novembra 2010, ob 18. uri v Tržaški knjigarni v ul. Sv. Frančiška.
Ljubljana: ponedeljek, 29. novembra 2010, ob 11. uri v knjigarni Celjske Mohorjeve na Nazorjevi ul. št. 1.
gorica
Kulturni center Lojze Bratuž
sporoča, da bo v ponedeljek, 15. novembra ob 9.30 in 10.45 druga predstava Goriškega vrtiljaka - abonma Ve-
Informacije
Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov
Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307
Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it
liki polžek. Tokrat bo gostovalo Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana z igro Sneguljčica, ki jo je režiral Vito Taufer.
Kulturni center Lojze Bratuž
sporoča, da bo v torek, 16. novembra ob 9.30 in 10.45 druga predstava Goriškega vrtiljaka - abonma Mali pol-žek. Lutkovno gledališče Maribor bo zaigralo predstavo Zelišča male čarovnice, v režiji Klemena Markovčiča.
trst
Mladinski krožek "Dolina" prireja danes, 14. novembra ob 18.00 tradicionalno Martinovanje, ki se bo odvijalo v prostorih krožka. Nastopili bodo MoPZ "Valentin Vodnik" iz Doline in harmonikaš Marko Manin. V nedeljo, 14. novebra ob 11.00 pa bo v cerkvici sv. Martina slovesna sveta maša, ki jo bo daroval domači župnik g. Metod Lampe.
Društvo slovenskih zobražen-cev vabi v ponedeljek, 15.novembra 2010 ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, ulica Donizetti, na otvoritev razstave na temo Slovenski Dunaj nekoč, danes in jutri. Govorili bodo Drago Medved, avtor knjige Slovenski Dunaj in pater Ivan Tomažič, ustanovitelj doma Ko-rotan na Dunaju.
Knjiga je trdo vezana v lepem večjem formatu in z ilustracijami Paole Ber-tolini Grudina.
DOM
Avtor Andrej Arko
Knjižni dar za leto 2011
KOLEDAR 2011
Koledar za leto 2011 obsega 256 strani prinaša vrsto zanimivih prispevkov o naših stvareh, o družbenopolitičnem delovanju, delovanju naših društev, ob tem pa tudi vrsto člankov širše verske, zgodovinske in poljudnoznanstvene vsebine. Največja odlika tega koledarja-zbornika je prav v tem, da se v njem iz leta v leto zapisuje naša krajevna in širša zgodovina in je zato pravi verodostojni vir tudi za zgodovinarje in vse, ki jih zanima naše družbeno in kulturno dogajanje. Koledarski del krasijo fotografije Silvana Pittolija.
Spomini Ericha Schleimerja, lesnega industrijalca v pokoju z dvorca Grebenje nad Gučjo vasjo, ko se na dan svojega 80. rojstnega dne odloči, da svojo življenjsko zgodbo posreduje svojim potomcem. Avtor izriše nadvse zanimivo zgodbo, i se prične odvijati na Dolenjskem sredi dogajanja druge svetovne in v razreševanju vojnih in povojnih dogodkov privede pripovedovanje vse do današnjih dni. Knjiga je skupna »ve-černica« Celjske, Celovške in Goriške Mohorjeve družbe.
Naš koledar
Že vrsto let pa, ob knjižni zbirki, izdaja Goriška Mohorjeva skupaj Duhovsko zvezo iz Trsta NAŠ KOLEDAR - stenski koledar, ki ob običajnem koledarskem delu zabeleži predvsem praznovanja in župnijske praznike na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Letos krasi koledar gorsko cvetje s fotografskih posnetkov Danijela Čotarja, zbranih pod slovom »Življenje poganja iz skalnih razpok« in ki jih je avtor označil z evangeljskim citatom: »Ne delajo in ne predejo, toda povem vam: še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen, kakor katera izmed njih.« (Luka 12, 33)
Združenje Blankin
Novemberska priloga »Po slovensko« v videmskem škofijskem tedniku
V	videmskem škofijskem tedniku »La Vita Cat-tolica«, ki je izšel v soboto, 6. novembra je bila objavljena slovenska mesečna priloga »Po slovensko«, ki jo pripravlja Združenje Blankin iz Čedada. Priloga posveča glavno pozornost televizijski stvarnosti, saj bodo s 3. decembrom v celotni videmski pokrajini vidni slovenski programi državne ustanove RAI. To bo mogoče zaradi prehoda iz analognega na digitalni sistem oddajanja televizijskih frekvenc. Kot je zapisano v prispevku, bo tako odpravljena huda krivica, ki je bila storjena leta 1992, ko so Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino izključili iz dosega slovenskih programov RAI. Seveda pa to ne predstavlja zaključka, saj bo potrebno pomisliti na primerne programe za Slovence iz videmske pokrajine, da bo slovenska televizija uživala čimvečje zanimanje.
V	drugem delu sta zanimiva prispevka o dvojezični šoli v Špetru in pa o pomenu vode v Reziji. Glede špeterske šole se spet podarja vprašanje nove lokacije za dvojezično šolsko ustanovo. Predvsem s strani odbora staršev otrok, ki obiskujejo špetersko šolo, se poudarja dejstvo, da bi bila najboljša rešitev namestitev vrtca, osnovne šole in nižje srednje šole v špe-terski dijaški dom. Pri vodni problematiki v občini Rezija pa je, v rezijanskem narečju, predstavljena problematika vodne oskrbe, za katero je bil ustanovljen poseben odbor, ki bo ščitil pravice občanov.
1 0 Nedelja, 14. novembra 2010
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
nogomet - A-liga
Med Juventusom in Romo v bistvu pravična delitev točk
Po golu Iaquinte Totti izenačil po 11-metrovki - Fiorentina premagala Ceseno
Juventus - Roma 1:1 (1:1)
Strelca: Iaquinta v Totti (11.m) v 45. min.
Juventus (4-4-2) Storari; Soren-sen, Bonucci, Chiellini, Grosso (od 46. Traore); Pepe, Aquilani, F.Melo, Marc-hisio (od 76. Amauri); Iaquinta (od 54. Del Piero), Quagliarella.
Roma (4-3-1-2) Julio Sergio; Cas-setti (od 46. Rosi), Mexes, N.Burdis-so, Riise; Simplicio, De Rossi, Greco (od 75. Brighi); Menez; Totti (od 68. Borriello), Vučinic
TURIN - Končni izid morda nikogar ne zadovoljuje, je pa pravičen. Juventus že enajst krogov ni doživel poraza (štete so tudi pokalne tekme), prvi je dosegel gol, vendar se je velikokrat branil, čeprav Romi ni prepustil dosti priložnosti za gol. Roma je po drugi strani dokazala, da je »okrevala«, kljub številnim odsotnostim, je skušala napadati. Uvodni zadetek Ia-quinte po podai sinoči zelo razpoloženega Aquilanija (slabše pa je igral Felipe Melo)je bil krasen, Roma pa je izenačila v sodnikovem podaljšku prvega polčasa. Totti je izvedel prosti udarec, Pepe pa se je v živem zidu dotaknil žoge v kazenskem prostoru in sodnik Rizzoli iz Bologne je pokazal na belo točko. zanesljiv strelec je bil sam Totti, ki je zadnjič dosegel gol 9. maja.
Fiorentina - Cesena 1:0 (0:0)
Strelec: Gilardino v 59. min.
FIRENCE - Fiorenitna je dosegla
Trenerja Rome Ranieri in Juventusa Delneri pred tekmo
ansa
tretji zaporedno zmago na domačem stadionu Franchi, Gilardino pa svoj 39 zadetek v dresu toskanskega kluba, s čimer je na lestvici strelcev prehitel Rui Costo in dohitel slovitega Roberta Baggia. Njegov zadetek je bil zelo lep. Cesena je v Firencah igrala odprto in učinkovito, a po zadetku Fio-rentine ni bila nevarna.
VRSTNI RED: Milan 23, Lazio
22, Napoli 21, Inter in Juventus 20, Roma 19, Sampdoria, Chievo in Fiorentina 15, Palermo, Catania, Genoa in Udinese 14, Lecce 12, Cagliari, Parma, Brescia, Bologna in Cesena 11, Bari 9.
DANES: ob 15.00 Lazio - Napo-li, Bari - Parma, Bologna - Brescia, Ca-gliari - Genoa,Palermo - Catania, Sampdoria - Chievo, Udinese - Lec-ce, ob 20.45 Inter - Milan
SEDEM GOLOV KOPRA - Izida 1. SNL: Rudar - Nafta 0:0, Luka Koper -Celje 7:3.
PRVAK - Nogometaši Bate Borisova so si z zmago
3:1 proti Belšini Bobrujsku krog pred koncem beloruskega prvenstva zagotovili naslov prvakov. Za Bate je to že peti zaporedni naslov in sedmi nasploh, s čimer se je izenačil z do zdaj najuspešnejšim klubom, Dinamom iz Minska.
formula ena
Obeta se hud boj za naslov
ABU DABI - Pred današnjo odločilno dirko svetovnega prvenstva formule 1 je moštvo Red Bull vnovič potrdilo svojo premoč, toda razpleta kvalifikacij se je zelo veseli tudi ferrarijevec Fernando Alonso. S prvega mesta bo namreč začel Nemec Sebastian Vettel (Red Bull), toda Alonso je bil s tretjim mestom boljši od njegovega najhujšega tekmeca v boju za naslov Avstralca Marka Webberja (Red Bull), ki je bil šele peti. Alonsu prav pride tudi konkurenčnost Mclarna, saj si je Britanec Lewis Hamilton privizil drugo mesto, njegov rojak Jenson Button (McLaren-Mercedes) pa četrto. Brazilec Felipe Massa (Ferrari) je bil šesti. Če bi bil danes končni vrstni red takšen, kot je startni, bi bil Alonso zanesljivo prvak.
Pred 19. in zadnjo dirko sezone, ki se bo začela ob 14. uri na dirkališču Yas Marina v Abu Dabi-ju, imajo možnosti za skupno zmago še štirje dirkači: Alonso ima 246 točk, Webber 238, Vettel 231, Hamilton pa 222.
Majdičeva je v formi
HELSINKI - Na petkilometr-ski klasični preizkušnji Fis v Muo-niu na Finskem je slovenska smučarska tekačica Petra Majdič osvojila drugo mesto. Tokrat je bila razred zase Poljakinja Justyna Ko-walczyk, tretja pa je bila Italijanka Marianna Longa. Na Finskem so za ogrevanje pred sezono svetovnega pokala, ki se bo prihodnji konec tedna začela v Gallivareju na Švedskem, izvedli tekme Fis.
nogomet - B-liga
Le točka za Triestino
Tržačani stalno napadali, Portogruaro pa je v 93. minuti zgrešil 100-odstotno priložnost
Triestina - Portoguaro 0:0
TRIESTINA (4-1-4-1): Viotti 6,5; DAmbrosio 6, DAiello 6,5, Malago 6,5, Longhi 6,5; Antonelli 6, Matute 6 (42.dp Della Rocca), Filkor (10. Gissi 6), Ghe-rardi 6,5; Marchi 5,5 (35.dp Testini), Go-deas 5,5. Trener: Iaconi.
PORTOGRUARO (4-3-3): Rossi; Lanzoni, Cristante, Madaschi, Cardin; Tarana, Mattielig (33.dp Schiavon), Espinal; Altinier (24.dp Amodio), Cunico, Gerardi (42.dp Bocalon). Trener: Vivia-ni.
SODNIK: Stefanini iz Prata 5,5; OPOMINI: Tarana, Lanzoni, Cristante, Amodio, Bocalon, Longhi; GLEDALCEV: 4.600.
Triestina je včeraj devetdeset minut z glavo udarjala v obrambni zid, ki ga je postavil trener Portogruara Viviani, a zid je zdržal vse do sodnikovega končnega žvižga. Neodločen izid proti tekmecu v boju za obstanek ni to, kar so si pred tekmo nadejali v taboru Triestine, a Porto-gruaro je v 93. minuti imel na razpolago enkratno priložnost za gol, tako da se je treba s točko tudi zadovoljiti.
IZBIRE - Iaconi je v primerjavi s tekmo v Livornu naredil le obvezni zamenjavi zaradi diskvalifikacije Sabata in Colomba. V vratih je tako debitiral Viotti, medtem ko je branilca zamenjal Mala-go'. Testini je moral sesti na klop za rezerve, saj je trener potrdil Gherardija, ki je bil v Toskani najboljš igralec tekme in je tudi včeraj igral prepričljivo.
O TEKMI - Viotti je moral takoj pokazati svoje znanje, saj je že po dveh minutah odbil strel Gerardija, ki se je po nesporazumu tržaške obrambe znašel sam kakih devet metrov od vrat. Osem minut kasneje je bil Iaconi prisiljen uporabiti prvo od treh menjav na razpolago, saj se je Filkor poškodoval. Po tej pri-
ložnosti gostov je imela Triestina vajeti igre stalno v svojih rokah. Po poskusu Matuteja v 24. minuti (strel meter nad prečko), se je tri minute kasneje znašel na tleh Godeas, a sodnik ni ukrepal. Na drugi strani je mož v črnem v 30. minuti zapiskal sekundo preden bi Gerardi zatresel mrežo zaradi prekrška istega igralca nad Malagojem. Po neizkoriščenem protinapadu Antonellija - poskušal je podati, ko bi moral streljati - je neverjetno priložnost zapravil Godeas. Z glavo je s treh metrov ciljal preveč proti kotu in tako zgrešil vrata.
Tudi v drugem polčasu se je Por-togruaro le branil. V 59. je Antonelli za-pretil, toda z glavo ciljal Godeasa namesto gol. Rossi je prvič resneje posegel v 65. minuti, ko je v kot odbil Marchijev strel (pobudnik je bil znova Gherardi). Po novi sumljivi situaciji v kazenskem prostoru je Portogruaro v sodnikovem podaljšku po osemdesetih minutah počitka znova ogrozil Viottija. Tarana je pre-igral D'Ambrosia in podal proti sredini kazenskega prostora, kjer sta najprej Bo-calon in nato Espinal zamudila zmenek z žogo in posledično golom le meter od gol črte.
KLJUČNI DOGODEK - Poškodba Filkorja po osmih minutah igre je bila za Triestino hud udarec, saj je prav mladi madžarski vezni igralec edini, ki lahko učinkovito vodi tržaško sredino po poškodb Lunardija (vrnil naj bi se čez dva tedna).
JE ŠLO - Tržačani so na trenutke dobro izkoristili pasove, nekajkrat prišli do gol črte in lepo podali proti sredini kazenskega prostora, kjer pa iz raznoraz-nih razlogov nikomur ni uspelo zadeti. Kljub maloštevilnim priložnostim, ki so jih Godeas in soigralci imeli na razpolago, je bila premoč Triestine očitna, o če-
mer priča tudi podatek o številu kotov na razpolago (11:1 za Triestino). Top: Levi pas Triestine je bil z dvojico Longhi-Gherardi del igrišča, od koder je prišlo največ nevarnosti za Potrtogruaro. Zelo solidna je bila tokrat obramba, ki je nasprotniku omogočila, da se je le dvakrat nevarno približal Viottijevim vratom.
NI ŠLO - Morda je bilo tokrat kroženje žoge na sredini igrišča počasnejše od trenerjevih želja, a poškodba Filkor-ja je Iaconiju prekrižala račune. Flop: Z nekaj več hudobije pred nasprotnikovimi vrati bi zdaj govorili o drugi zaporedni zmagi. Zlasti napaka Godeasa v prvem polčasu je res težko razumljiva.
Iztok Furlanič
B-liga	IZID 14. KROGA Triestina -				
Portogruaro 0:0, Albinoleffe -				Cittadella 1:3,	
Crotone - Livorno 2:1		, Empoli		- Atalanta 3:0,	
Modena - Vicenza 2:1,		Padova -		Frosinone 3:1,	
Piacenza - Novara 1:1		, Reggina -			Torino 1:1,
Varese - Sassuolo 2:1, jutri ob 19.00 Pescara -					
Ascoli, ob 21.00 Siena		- Grosseto.			
Novara	15	10	3	2	30:11 33
Reggina	15	8	4	2	22:15 28
Atalanta	15	8	3	4	19:13 27
Empoli	15	5	10	0	18:9 25
Siena	13	7	4	2	19:12 25
Padova	15	6	6	3	26:17 24
Varese	15	5	7	3	16:11 22
Crotone	15	5	7	3	16:14 22
Livorno	15	5	6	4	22:18 21
Torino	15	6	3	6	17:18 20
Pescara	14	5	4	5	15:16 19
Modena	15	4	7	4	15:19 19
Vicenza	14	5	1	8	15:21 16
Triestina	15	3	7	5	13:19 16
Frosinone	15	4	4	7	15:12216
Piacenza	15	3	6	6	19:22 15
Cittadella	15	4	3	8	15:23 15
AlbinoLeffe	15	4	3	8	15:24 15
Grosseto	14	3	5	6	12:16 14
Portogruaro	15	3	5	7	11:20 14
Sassuolo	15	3	3	9	16:22 12
Ascoli (-3)	14	3	5	6	15:19 11
PRIHODNJI KROG : 20.11			. ob 15.00 Triestina		
- Torino					
rokomet - Pallamano TS v A1 -ligi
V V	•
Tržačani še nepremagani
Parma - Pallamano TS 23:36 (9:18)
PALLAMANO TS: Modrušan, Postogna, Sedmak 1, Radojkovič 7, Oveglia 2, Kerpan, Anici 2, Nadoh 8, Di Nardo 3, Carpanese 4, Lo Duca 3, Leone 2, Visintin 4. Trener: Bozzola.
Tržaški rokometni drugoligaš ostaja po zmagi v Parmi nepremagan na vrhu lestvice. Gostje so začeli zelo zbrano in po desetih minutah vodili že z 12:2. Ob koncu polčasa je Pallamano Trieste imel devet zadetkov prednosti. Tudi v drugem polčasu so varovanci trenerja Marca Bozzole igrali dobro in so gostom pustili malo manevrskega prostora. Predsednik Giuseppe Lo Duca je zelo pozitivno ocenil nastop svoje ekipe: »Vsi, z izjemo Kerpana, so se vpisali med strelce. In že ta podatek je več kot pozitiven. Mladi napredujejo s tekme v tekmo. Zadovoljni pa smo, ker so v dobri formi tudi starejši igralci. Tekmo smo imeli stalno v rokah in gostitelji niso nikdar ogrozili naše zmage.«
ODBOJKARSKO SP
V finalu Rusija proti Braziliji, »azzurre« za 5. mesto
TOKIO - V finalu svetovnega ženskega prvenstva v odbojki v Tokiu na Japonskem bosta igrali reprezentanci Rusije in Brazilije. V polfinalu so Rusinje, branilke naslova, premagale ekipo ZDA s 3:1 (16, -13, 19, 21), Brazilke, olimpijske zmagovalke, pa so ugnale gostiteljice prvenstva Ja-ponke s 3:2 (-22, -33, 22, 22, 11). Fi-
nale bo danes ob 11.30 po našem času, pred tem pa bo ob 10. uri tekma za tretje mesto.
Brazilke so po dveh nizih zaostajale že z 0:2, nato pa sta Sheila Castro (25 točk) in Natalia Pereira (23) vodili svoje soigralke do zmage v naslednjih treh nizih ter si zagotovile finalni nastop. V izenačenem dvoboju je bila pri gostiteljicah najučinkovitejša Jukiko Ebata (29). Japonke so igrale v polfinalu prvič po 28 letih.
Lažje so se do finala prebile Rusinje na čelu z Jekaterino Gamovo (22 točk), točko več pa je dosegla najboljša ameriška igralka Destinee Hooker.
Italijanke se bodo danes borile za končno 5. mesto proti Turčiji. »Azzurre« so namreč včeraj z gladkim 3:0 (20, 15, 22) odpravile Srbijo, Turčija pa je s 3:2 odpravila Nemčijo.
OREL NAJBOLJŠI - Odbojkarji Salonita so v tekmi srednjeevropske lige doma izgubili proti Mladosti Marini Kašteli z 0:3. Goriški odbojkar Aljoša Orel je bil s 16 točkami Salo-nitov »top-scorer«. Ostali izid: ACH Volley - Tirol 3:0.
OLIMPIJA +37 - Liga NLB: Union Olimpija - Široki Brijeg 107:70, Radnički - Krka 86:82, Igokea - Zadar 78:75, Cedevita - Budučnost 70:59, Nymburk - Partizan 73:69.
KRIMOVKE NAPREJ - Rokome-tašice Krima Mercatorja so v 5. krogu lige prvakinj v Stožicah premagale hrvaško Podravko s 26:22 in se tako uvrstile v drugi del tekmovanja.
VATERPOLO - Vaterpolisti koprske Rokave so v prvi tekmi osmine finala evropskega pokala Len izgubili proti ruskemu Sintezu iz Kazana z 8:9.
/
ŠPORT
Nedelja, 14. novembra 2010
25
obletnica - 40 let ZSŠDI v športnem centru Zarje v Bazovici
Boljših rezultatov skoraj ne bi moglo biti
Slavnostni govornik Vili Prinčič - Predstavili knjigo Branka Lakoviča »107 naših azzurrov«
Na posnetku, kot po urinem kazalcu, slavnosti govornik Vili Prinčič, pevka Andrejka Možina in kitarist Marko Pecek in avtor knjige Branko Lakovič (na sredini) s sodelavko Veroniko Sosso (levo) in Janom Grgičem (desno)
kroma
V dvorani športnega centra Zarje v Bazovici je bila v petek zvečer proslava ob praznovanju 40-letnice ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Med številnimi uglednimi gosti so bili prisotni tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, senatorka Tamaro Blažina, predsednik deželnega odbora CONI Emilio Felluga in še mnogi drugi.
Slavnostni govornik je bil Vili Prinčič (njegovposeg v celoti objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu). »Ko smo pred 50 in več leti začeli postavljati temelje našemu športnemu gibanju, si niso niti najbolj vneti optimisti predstavljali, da bo zamejski človek sposoben razviti dejavnosti do take mere, da bo iz redkih in povsem rekreacijskih pobud zrasla tako mogočna mreža organizacij,
društev, dejavnosti, panog za vsak okus in seveda visokega števila aktivnih športnikov, trenerjev in športnih delavcev,« je uvodoma dejal Prinčič in dodal: »Iz skromnih začetkov je naše gibanje hitro raslo, se učilo in ponekod celo preraslo organiziranost in dosežke športnih sredin z zvenečimi imeni in z odličnimi pogoji za delovanje in razvoj. Na dlani pa je, da je naš šport dosegel raven, ki je, roko na srce, niso sposobne doseči niti mnogo večje in bogatejše skupnosti. Šport smo razvili do take mere, da kaj več res ne moremo pričakovati, kajti zavedati se moramo, da je naša baza, iz katere lahko črpamo človeški material, izredno majhna.«
Večer je bil priložnost za predstavitev knjige knjige 107 naših azzurrov -nostri Azzurri. Z avtorjem Brankom La-kovičem in njegovo sodelavko Veroniko
Sossa, se je pogovarjal novinar športnega uredništva Primorskega dnevnika Jan Grgič, v italijanščino pa je prevajal Peter Senizza.
Sledili so številni pozdravi gostov. Najprej je na oder stopil minister Boštjan Žekš. Nato so sledili posegi senatorke Tamare Blažina, predstavnika OKS Mira Cerarja, Emilia Felluge, predsednika koroške Slovenske športne zveze Marjana Velika, predstavnika tržaškega CONI Attilia Davideja, predsednice tržaške zveze Azzurrov Marcelle Skabar, predsednika SSO Draga Štoke, predstavnika SKGZ Marina Marsiča in predsednika Zarje Saše Kralja.
Proslavo je povezoval Ivan Peter-lin, popestrili pa so jo glasbeni vložki pevke Andrejke Možina in kitarista Marka Pecka.
smučanje
Zadovoljna, nezadovoljna Tina Maze
LEVI - Slovenska smučarska šampionka Tina Maze je na uvodnem slalomu svetovnega pokala v finskem Leviju zasedla 9. mesto, kar je zanjo lep uspeh, vendar le preskromen za tekmovalko, ki ne skriva želje, da bi se potegovala za veliki kristalni globus, ki ga ob koncu sezone prejme zmagovalka skupnega seštevka točk. Njene na papirju najnevarnejše tekmice so se vse uvrstile pred njo. Nemka Maria Riesch, vodilna po prvi vožnji je bila druga, domačinka Tanja Po-utiainen tretja, Američanka Lind-sey Vonn pa šesta. Zmagala je Av-strijka Marlies Schild, že štiriind-vajsetič v karieri.
»Delno sem zadovoljna, delno pa nezadovoljna, ker bi bilo lahko bolje ali slabše. Začela sem bolje kot lani, čeprav sem naredila preveč napak. V prvi vožnji sem imela dober občutek, saj sem za Schildovo zaostajala le za dve de-setinki. Avstrijka pa je bila na drugi progi očitno veliko boljša in je napadla ter krepko izboljšala nastop. Sama se nisem znašla najbolje na strmini, kjer sem naredila napako in se je moj ritem vožnje podrl. Upam, da bo na naslednjih tekmah bolje,« je povedala Mazejeva, ki je bila po prvi vožnji sedma. Ne smemo pozabiti, da je Črnjanka lani v slalomu začela sezono s številko 31, letos pa je že na začetku v prvi jakostni skupini in je prvi slalom začela s številko ena.
»Ta številka tokrat ni bila najboljša, vendar to ni bilo odločilno. Ko smuča povprečno, tudi rezultati niso najboljši. Smučala je za deveto mesto, kar je sicer dober rezultat, ker se drži najboljših na svetu,« je ocenil Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze.
Izidi: 1. Schild (Avt) 1:52,84; 2. Riesch (Nem) +00,03; 3. Po-utiainen (Fin) +00,34; 4. Riesch (Nem) +00,74; 5. Hosp (Avt) +00,84; 6. Vonn (ZDA) +00,95; 9. Maze (Slo) +01,46; 24. Ferk (Slo) +3,11.
Skupno (2): 1. Riesch (Nem) 125, 2. Poutiainen (Fin) 110, 3. Re-bensburg (Nem) in Schild (Avt) 100, 5. Holzl (Nem) 86, 6. Maze (Slo) 69, 7. Molgg (Ita) 60, 8. Vonn (ZDA) 53, 9. Riesch (Nem) 50, 10. Kirchgasser (Avt) 48.
Tekmovalke in drugi člani ženskih reprezentanc se zdaj selijo na ameriško celino, kjer bosta naslednji tekmi 27. in 28. novembra, ko bosta v Aspnu v ZDA na programu veleslalom in slalom.
hokej na rolerjih - AMiga
Zamujena priložnost
Polet ZKB Kwins že vodil s 3:1, a so na koncu le zmagali gostje iz Milana
Polet ZKB Kvvins - HC Milano 24 3:7
(2:1)
Polet ZKB Kwins: Gallessi, Faj-diga (1 zadetek), Jugoviča, Fabietti, Ca-valieri, De Iaco, Hdidou, Sironich. Fer-janič (2), Battisti, Vocchi, Poloni.
Poletovi hokejisti so na domačem Pikelcu ostali praznih rok. Škoda, ker je po prvem polčasu kazalo povsem drugače. Ferjanič in soigralci so namreč že vodili z 2:1 in tudi v uvodnih minutah drugega dela je kazalo zelo dobro, saj je Ferjanič v tretji minuti dosegel svoj drugi zadetek in popeljal po-letovce v vodstvo s 3:1. Žal pa potem se je v openski ekipi nekaj zataknilo in gostje so prevladali na igrišču in v pičlih treh minutah izenačili na 3:3. Gostitelji so bili dejansko brez orožja in pet minut pred koncem so gostje po-vedli s 5:3. Tedaj je iz igrišča zaradi poškodbe kolena moral tudi Jure Ferja-nič in v zadnjih minutah so z možem več gostje iz Milana dosegli še dva zadetka in pod streho pospravili pomembno zmago.
Aleš Fajdiga med derbijem proti Ederi (KROMA)
jadranje - Mednarodna regata TPK Sirena
Zaradi brezvetrja prvi dan brez regat
Prvi dan tradicionalne novembrske mednarodne regate TPK Sirena je žal minil v znamenju brezvetrja. Začetek je bil napovedan za 12. uro, že po dveh urah pa je bilo jasno, da se razmere ne bodo izboljšale, tako da je 180 posadk ves čas preživelo na kopnem. »Pred startom se je na regatno polje odpravil gumenjak, saj je bilo zaradi meglenega ozračja težko ugotiviti, kakšne so tam razmere. Pokazalo se je, da je bilo največ s hitrostjo 2 vozlov, to je en meter na sekundo, še ta sapica se je nato polegla,« je povedala Arianna Bogatec. Upajo, da bo danes boljše (lani je zaradi brezvetrja regata odpadla), čeprav napovedi niso najbolj spodbudne. Če bo šlo vse po sreči, bo start danes ob 10.05, največ pa lahko izvedejo tri plove.
Pri TPK Sirena so se potrudili, da bi vse steklo čim boljše. Ker pripadajo tekmovalci šestim različnim razredom, so pripravili dve regatni polji, kar je z organizacijskega vidika zelo zahtevno, če vemo, da mora biti v tem
primeru samo na morju najmanj 20 ljudi, k tem pa je treba prišteti še sodnike, ki ne razpolagajo zs svojim plovilom. »Res je, treba pa je tudi reči, da so poleg naših odbornikov tudi naši člani množično priskočili na pomoč, tako da smo bili s tega vidika povsem pripravljeni, da bi vse steklo v najboljšem redu,« je še povedala Bogat-
Dan tekaška prireditev v Boljuncu
V organizaciji krožka Fincantie-ri-Wartsila bo danes v Boljuncu 31. izvedba 9 kilometrov dolge tekaške prireditve Su e zo pei clanz, ki šteje kot zadnja preizkušnja za 10. trofejo tržaške pokrajine. Napovedujejo nastop kar 400 tekmovalcev. Začetek ob 9.30 pred tovarno Fincantieri-Wart-sila.
Podrobnejše informacije na spletni strani www.trofeots-run.com.
čeva.
26
Nedelja, 14. novembra 2010
ODBOJKA
/
ženska d-liga - Edini letošnji slovenski derbi
Presenečenje na 1. maju: Bor premagal Kontovelke
Borovke presenetile z odlično obrambo, Kontovelke naredile ogromno napak
Bor Kmečka banka - Kontovel 3:1 (25:19, 29:27, 23:25, 25:21)
Bor Kmečka Banka: Pučnik 23, Vo-dopivec 9, Grgič 5, Cella 13, Kneipp 2, Deila Mea 10, Rabak (L), Costantini 0, Miloše-vič. Trener: Nacinovi
Kontovel: Zuzič 13, Antognolli 1, Cassanelli 8, Lisjak 14, Balzano 11, Bukavec 12, Kapun (L), Micussi 1, Rudes 2, Ferluga, Zavadlal. Trener: Cerne
Na prvem derbiju med borovkami in Kontovelkami so nepričakovano slavile prve, ki so postregle z letošnjim najboljšim nastopom in presenetile še posebno z zelo dobro igro v polju, medtem ko so Konto-velke v vseh elementih naredile ogromno napak: na tla so spustile več lahkih žog, slabše so sprejemale, premalo konstantne pa so bile tudi v napadu. Pomagale niso niti menjave, za katere se je odločila trenerka Ta-nia Cerne, pri Boru pa se je izkazala za posrečeno postava z Grgičevo na centru in Kneippovo v vlogi tolkačice. Srečanje je bilo na splošno napeto in je trajalo skoraj dve uri, domačinke pa bi lahko slavile že po tretjem nizu, a so z zgrešenim servisom in tremi zaporednimi napakami v napadu nasprotnicam omogočile preobrat. Delni uspeh je Kontovelkam vlil novega elana, tako da so nato v četrtem setu na začetku tudi vodile, a so jih domačinke kmalu prehitele. Najbolj razburljiva pa je bila končnica drugega seta, v katerem plave pri vodstvu 23:21 kar dvakrat niso izkoristile protinapada, nato pa je Kontovel imel na razpolago celo dve zaključni žogi, a je zmaga vseeno pripadla borovkam. Med posameznicami bi pri Boru omenili Katerino Pučnik. Na mreži je bila dolgo časa neustavljiva, dobro pa je tudi servirala. Samo v drugem setu je sama prispevala kar 11 točk. Pri Kon-tovelkah pa je bila najboljša Neža Kapun, ki se je izkazala predvsem v obrambi. Občutek je bil, da bi brez nje danes Kontovelke izgubile veliko bolj gladko, saj je njihov libero prestregel marsikateri tudi močan udarec.
Po tekmi je bila seveda veliko bolj zadovoljna trenerka Borove ekipe Betty Nacinovi: »Po slabem nastopu proti Majane-seju je ekipa odlično reagirala. Vedele smo, da bo to za nas zelo naporna tekma, saj je Kontovel kompletna in samozavestna eki-
Napad Irine Kneipp
korma
pa, danes pa smo igrale zelo zagrizeno in požrtvovalno. Zelo sem zadovoljna z igro v obrambi in v bloku, dobro pa smo tudi ser-virale, tako da smo jim v glavnem preprečili igro preko centra. Če bi vedno igrale tako, bi verjetno imele na lestvici kakšno točko več. Zdaj vemo, da lahko dosežemo dobre rezultate, če igramo zbrano in odločno. Pohvalo zasluži celotna ekipa.« Trenerka Kontovela Tania Cerna pa ni skrivala svojega razočaranja: »Danes nam v bistvu ni šlo nič od rok. Na žalost so se dekleta po prvem setu, v katerem je Boru uspevalo vse, prepričala, da danes ni pravi dan. Trajalo je približno dva seta, da smo spet reagirale, a nam kljub vsemu ni uspelo iztržiti ugodnejšega izida. Preveč smo grešile v vseh elementih. Res pa je, da se letos vsakič, ko se znajdemo v težavah, težko izvlečemo iz zagate. Bor pa nas je presenetil z zelo dobro obrambo in s svojo borbenostjo. Moram mu čestitati za današnji nastop, upam, da bodo tudi na naslednjih tekmah igrale tako učinkovito.«
T. Gruden
ŽENSKA C-LIGA: Sloga je bila prosta
moška c-liga
Sloga in Soča iztrgali le en set
moška d-liga - Skupina A
Olympia nadigrala veterane tržaške Alture
Olympia - Altura 3:0 (25:22, 25:23, 25:21)
Olympia: Komjanc 20, Terčič 9, Brotto (L), Pavlovič 5, Peršolja 7, F. Hle-de 10, Capparelli 10, Sanzin 2, Vizin, Polesel 0, Škerk. Trener: Jerončič
Odbojkarji goriške Olympije so v domači telovadnici, z najvišjo možno razliko, premagali gostujočo Alturo, ki je pred včerajšnjim srečanjem štela enako število točk na skupni lestvici. Tržaško ekipo sestavljajo izključno veterani, ki pa so morali, kljub izkušenosti, le priznati premoč bistveno mlajših nasprotnikov. S tehničnega vidika so gostje prednjačili predvsem v izvajanju uvodnega udarca, s katerim so spravili v težave sprejem domačinov. Varovanci trenerja Jerončiča so se tokrat v tem igralnem elementu zelo slabo izkazali, kar obenem delno opravičuje skromen doprinos obeh blokerjev v napadu. Tokrat si za pokazano požrtvovalnost in za nekatere tehnično dovršene posege zasluži posebno pohvalo podajalec Filip Hlede.
Potek srečanja je bil v vseh treh nizih dokaj sličen. V prvem nizu so si gostje takoj priigrali štiri točke prednosti, ki so jih ohranili vse do stanja 15:19, ko je prišlo do preobrata. S šestimi zaporednimi točkami so si gostitelji zajamčili zadostno prednost, ki so jo skrbno obvarovali vse do konca seta. V drugem nizu so gostje povedli celo na 3:10 in nato prepustili vajeti igre domačim, ki so najprej
izenačili pri 13. točki in nato povedli na 24:19. Potrebovali pa so 5 set-žog za osvojitev niza. V tretjem nizu je bilo srečanje izenačeno do 10. točke, ko so igralci Olympije ojačili servis in s pazljivejšo igro v polju brez večjih težav spravili pod streho dodatne tri točke na skupni razpredelnici. (J.P.)
Skupina B Naš prapor - Porcia 0:3 (20:25, 23:25, 23.25)
Naš prapor: Bajt 0, Kuštrin 13, Braione 12, Brotto 9, Juretič 0, Caprara 1,
Podajalec Olympie Filip Hlede postregel z nekaj domiselnimi podajami
kroma
Feri 1, G. Černic 0, Culot (L). Trener: Leg-hissa.
Brici so po nepotrebnem podarili točke skromnim nasprotnikom. Prilagodili so se njihovi igri. Servis je bil premalo oster, sprejem pa pomanjkljiv, vendar bi lahko kljub temu zmagali, ko ne bi veliko žog zapravili tudi v napadu in zlasti v protinapadu. Tekma je bil izenačena, toda v ključnih trenutkih Brici nikoli niso bili dovolj prisebni, čeprav so imeli veliko število priložnosti, da bi tekmo obrnili sebi v prid. Skratka, gostje so predvsem izkoristili napake domačih igralcev.
Domači šport Danes
Nedelja, 14. novembra 2010 KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Benetkah: Pool Venezia - Jadran Qubik
UNDER 17 DRŽAVNI - 11.30 v Pordenonu: Nuovo Basket 2000 - Jadran ZKB UNDER 17 DEŽELNI - 11.45 v Krminu: Cormons -Bor ZKB
UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB - Fogliano
UNDER 14 OPEN - 11.00 v Vidmu: UBC - Breg NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen Koimpex -Union Quinto
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec
-	Turriaco, 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isontina
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja
-	Fiumicello, 14.30 pri Briščikih: Primorje - Breg
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Villi Vicentini: Villa - Mladost NARAŠČAJNIKI - 11.15 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Dolini: Kras Repen -Sant'Andrea San Vito; 10.30 v Podgori: Juventina
-	Monfalcone ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Basilianu: Basiliano -Sloga Tabor
UNDER 16 MOŠKI - 16.00 v Trstu, šola Volta:
Hammer - Sloga
JADRANJE
MEDNARODNA REGATA - 10.00 v Barkovljah:
prireja TPK Sirena
TENIS
ŽENSKA A2-LIGA - 9.00 Na Padričah: Gaja - Tc Casale
Jutri
Ferro Alluminio - Sloga 3:1 (25:12, 25:23, 19:25, 25:21)
Sloga: Bertali 11, Devetak 2, Dussich 4, Ilic 7, Romano 13, Rožac 5, Guštin 1, Pečar 2 , Žerjal 0. Trener: Peterlin.
Sloga je sinoči izgubila, osvojila pa je drugi letošnji set in kljub porazu spet opravila soliden nastop. Če odmislimo prvi set, v katerem so Slogaši odpovedali na vsej črti in grešili vse, kar se je zgrešiti dalo, smo v telovadnici Vascotto gledali zelo izenačeno tekmo. Odločilni za preobrat v drugem setu so bili prav gotovo mlajši igralci, ki jih je trener Peterlin poslal na igrišče: nastopili so borbeno in zelo odločno in vlili v ekipo pravo svežino. Velikokrat so spravljali v težave favorizirane domačine, ki so strli odpor Slogašev šele v končnici. Še bolje so se naši igralci odrezali v tretjem nizu: po zaslugi odličnih servisov Bertalija so po-vedli z 10:3 in nato prednost še višali, saj so povedli že z 20:12. Ferro Alluminio je napel vse sile, da bi izid obrnil v svojo korist, začel nižati razliko, a so bili Slogaši trdno prepričani, da bo set ostal v njihovih rokah in z borbeno igro zlasti v obrambi zajezili napade domačinov. Zelo izenačen je bil nato tudi zadnji set, v katerem je Ferro Alluminio vodil le s točko ali največ dvema prednosti do izida 17:16, ko mu je uspelo vodstvo povišati na 22:18 in je prednost upravljal do konca.
Ostala izida skupine B: Volley Club TS - Il Pozzo Pav 1:3, VBU - Fin-cantieri np. Val Imsa je bil tokrat prost.
Skupina A Lignano - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1 (25:21, 17:25, 25:25:17)
Soča ZBDS: Braini 3, J. Černic 4, M. Devetak 7, Juren 1, Manfreda 5, Škorjanc 3, Testen 14, Valentinčič 16, Kragelj (L), M. Černic, I. Devetak. Trener Jakopič.
Ob koncu srečanja je bil trener Jakopič slabe volje, vendar ne toliko zaradi poraza, temveč poredvsem zaradi tega, ker se njegovi varovanci niso držali navodil. Srečanje so dobro pripravili, vendar sinoči Soči žal ni šlo. Preveč je bilo napak (žoge v mrežo ali v out), preveč je bilo zgrešenih servisov v ključnih trenutkih, tako da so Sočane v bistvu pokopale lastne napake. V prvem setu so gostje že vodili s 7:1, toda v nadaljevanju so set, prav zaradi številnih napak, podarili gostom. Trener Jakopič je bil prepričan, da se bo srečanje izšlo na povsem drugačen način, da bodo fantje nudili močnejši odpor, a žal ni bilo tako.
Ostali izd: Pav - Ronchi 1:3. Danes: Basiliano - Sloga Tabor Televita
Ponedeljek, 15. novembra 2010 KOŠARKA
UNER 19 DRŽAVNI - 19.00 v Rožacu: Centro Sedia - Jadran ZKB
prej do novice
www.primorski.eu1
□ Obvestila
ŠZ OLYMPIA sporoča, da bo 19. novembra 2010 ob 19.00 v Slovenskem športnem centru "Mirko Spacapan" v Gorici, potekala predstavitev odbojkarskih ekip.
SK DEVIN začenja letošnjo zimsko sezono in prireja trodnevni OPENDAY od 10. do 12. decembra 2010 v Toblachu. Informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za novoletne praznike od 26. decembra 2010 do 2. januarja 2011 na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 348 1334086 (Erika)
SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja. Prodaja še danes, 14. novembra od 10.30 do
19.ure.
AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah še danes od 10. do 12. ter od 16. do
20.	ure. Tel. št. 347-5292058.
športel
V studiu s košarkarji Bora in Brega
V jutrišnjem Športelu na TV Koper-Capodistria (začetek ob 22.30) bodo govorili o deželni košarkarski C-ligi. V studiu bo Igor Malalan gostil predstavnike KK Bor in ŠD Breg. Borovce bosta zastopala trener Boban Popo-vič in igralec Daniel Crevatin, Breg pa trener Tomo Krašovec in igralec Alen Semec.
Bogat spored bodo dopolnili prispevki z odbojkarskega der-bija ženske D-lige med Borom in Kontovelom, z nastopa teniške ekipe Gaje v tekmi za obstanek ženske A2-lige, z današnjega nogometnega derbija med Primor-jem in Bregom ter s tekme hokejske A1-lige Poleta Kwins proti moštvu Milanu 24.
Oddajo bo, kot vedno, sklenila nagradna igra Poglej me v oči.
/
ŠPORT
Nedelja, 14. novembra 2010
27
NOGOMET - V 10. krogu promocijske lige v Štandrežu
Jezna Juventina, pozitivna serija Vesne
Juventina - Vesna 0:1 (0:0)
Strelec: Jan Čok v 48. min.
Juventina: Furios, Morsut (od 59. Stabile), Iansig, Trangoni, Picech, Masotti, Fa-vero, Pantuso, Catanzaro (od 73. Rosolen), Palermo, Secli. Trener: Tomizza.
Vesna: Carli, Puric, Cheber, Gulič, Ber-tocchi, Degrassi, Kerpan (od 72. Ronci), De Bernardi, Cano, Leone (od 45. Mastrogia-como), Jan Čok (od 82. Pipan). Trener: Massai.
Rdeča kartona: Favero v 8. in Puric (dvojni opomin) v 78. min.
Vesna je nekoliko presenetljivo odnesla domov iz Štandreža, kjer se včeraj ni zbralo veliko ljudi, vse tri točke. 21. medsebojni obračun se je tako zaključil s sedmo zmago ekipe kriškega društva, ki je v Štandrežu zmagala tudi lani. Poudariti moramo, da je Vesna včeraj v začetni postavi nastopila s kar šestimi slovensko govorečimi igralci (Carli, Pu-ric, Cheber, Gulič, Kerpan in Jan Čok).
Ključ tekme je bila Faverova izključitev že po osmih minutah igre. Juventinin igralec je s prekrškom zaustavil Vesninega zveznega igralca Guliča in sodnik je nemudoma pokazal rdeči karton. V štandreškem taboru so se po tekmi zelo razburjali in menili, da bi lahko sodnik Seclija kaznoval le z rumenim kartonom. Kljub izključitvi je bila tekma še naprej izenačena. Prvi strel proti vratom smo videli v 27. minuti, ko je Masotti zaposlil Edvina Carlija. Osem minut kasneje je proti Juventininim vratom streljal Martin Cheber. Njegov strel pa je bil lahek plen za vratarja Furiosa. V prvem polčasu je bilo to vse. Za kroniko je treba še dodati, da je proti koncu polčasa Gulič (nedvomno najboljši na igrišču) nehote raztrgal majico Tran-goniju, ki je v drugem delu igral z novim dresom, brez številke.
Tekma v Štandrežu je bila izenačena in borbena
bumbaca
Začetek drugega dela je bil usoden za Juventino. Po dveh minutah sta se na desni strani izkazala »Kržana« Minej Puric in Goran Kerpan. Puric je podal v sredino kazenskega prostora, kjer je domači branilec slabo posredoval, žoga pa je prišla v noge Jana Čoka. Vesnin krilni igralec je z natančnim strelom premagal Furiosa. Zadetek je nekoliko presenetil gostitelje, ki so nato prevzeli pobudo v svoje roke. Vesnina obramba z De-grassijem in Bertocchijem na čelu pa se ni pustila presenetiti. Trener Giovanni Tomizza je v 59. minuti poslal na igrišče še enega napadalca, nekdanjega Krasovega igralca Stabi-leja. V 69. minuti bi lahko z dobre pozicije boljše streljal Picech, ki je žogo poslal visoko nad prečko. Najlepšo priložnost za ize-
načenje pa je imel Secli deset minut pred koncem tekme. Njegov strel je šel mimo vratni-ce. Juventinini napadi so bili do trikratnega sodnikovega žvižga precej jalovi. Na koncu so se tako veselili gostje, ki so odnesli domov pomembno zmago. Trener Andrea Massai ostaja tako še nepremagan. Zanj tri zmage in en neodločen izid. Juventina pa igra še naprej nihajoče.
IZJAVI PO TEKMI:
Giovanni Tomizza, trener Juventine: »Čestital bi sodniku, ki je na začetku tekme nerazumljivo izključil našega igralca. Sodil je katastrofalno. Kljub temu, da smo igrali z desetimi igralci, smo vseeno ustvarili tri lepe priložnosti za gol. Vesna je izkoristila edino priložnost, ki jo je imela.«
Andrea Massai, trener Vesne: »Ju-ventina je zelo izkušena in kvalitetna ekipa. Prav zaradi tega je naša zmaga toliko bolj pomembna. Izključitev je bila za gostitelje hud udarec in za nas velika prednost. Zmaga je toliko bolj pomembna, ker so tile derbiji občuteni.« (jng)
Ostali izidi: Lumignacco - Pro Gori-zia 3:1, Pro Romans - Ponziana 0:3, San Daniele - Caporiacco 1:1, TS Calcio - Reanese 1:1, Martignacco - Union 91 3:0, Valnatiso-ne - Villesse 2:0, Zaule - Aquileia 3:0. Vrstni red: San Daniele 22, Caporiacco 17, Pon-ziana, Lumignacco 16, Juventina, Marti-gnacco 15, Union 91, Reanese 14, TS Calcio, Zaule 13, Valnatisone, Vesna 12, Pro Romans 11, Aquileia 9, Pro Gorizia 6, Villesse 5,
NOGOMET
Slab nastop
Krasovih
mladincev
Chioggia - Kras Repen 3:0 (2:0)
Kras: Zetto, Zeriali, Dolliani, Papa-pico (Jankovič), Jarc, Fronzo (Milos), Dra-gosavljevič (Nardini), D'Agnolo, Menichi-ni, Visca, Orlando. Trener: Kragelj. Rdeča kartona: Orlando in Jankovič.
Krasovi mladinci so v državnem prvenstvu zasluženo izgubili proti Chiog-gi. Že po prvem polčasu je bil izid 2:0 za gostitelje. V drugem polčasu je Chioggia s tretjim zadetkom postavila piko na i. »Tokrat smo igrali zelo slabo. Fantje so očitno med tednom zaradi zasedbe prenočevali na šolah in to se je danes poznalo,« je bil kritičen trener Kragelj.
Ostali izidi: Belluno - Unione Ve-nezia 0:0, Concordia - Torviscosa 3:2, San-vitese - Montebelluna 3:3, Tamai - Porde-none 0:1, Treviso - SandonaJesolo 0:1, Union Quinto - Opitergina 0:0. Vrstni red: Pordenone 18, Union Quinto, Concordia, SandonaJesolo 17, Montebelluna 16, Bel-luna 15, Unione Venezia 14, Treviso, Kras 13, Opitergina 10, Sanvitese 9, Tamai, Chioggia 7, Torviscosa 3. Prihodnji krog: Kras - Concordia.
DEŽELNI MLADINCI Vesna - Zaule 3:0 (1:0)
Strelec: A. Marjanovič 3.
Vesna: Dedenaro, Vidoni, Berdon, Žerjal, M. Marjanovič (Madotto), De Pas-quale, Vascotto (Candotti), Viviani, A. Marjanovič, Salice, A. Čok.
Vesnini mladinci so zasluženo premagali vrstnike iz Žavelj. Tekma v Križu pa ni bila dopadljiva, saj je bila preveč živčna. Aquileia - Juventina 4:2 (v petek)
Juventinina strelca: Petriccione, Bizai.
Juventina: Montagner, Poian (Scar-lata), Jriskič, Peric (Furlan), Grussu, Cadez (Stoto), Kenda, Mauro, Colella (Graba), Pe-triccione, Bizai.
Ostali izidi: Muggia - San Luigi 0:3, Ronchi - Fincantieri 1:0, Ponziana - S. Giovanni 1:2, Pro Gorizia - Sistiana 0:1, Mon-falcone - TS Calcio 0:0.
KOŠARKA - Venezia Giulia namučila Krašovčevo vrsto
Tesna zmaga Brežanov v Miljah
Odločitev v zadnji sekundi - Borovce v Krminu izdal met (1:17 za tri točke) - D-liga: kljub številnim izgubljenim žogam Kontovel zanesljivo zmagal v Gorici
Emanuel Richter (Breg) je bil z 20 točkami najboljši strelec miljsko-dolinskega derbija
kroma
Venezia Giulia Basket - Breg 69:71 (15:13, 30:30, 47:47)
Breg: Schillani (-, 0:1, 0:1), Gri-maldi 14 (4:5, 2:5, 2:4), Ferfoglia 11 (0:1, 5:7, 0:1), Samec 9 (3:4, 3:6, -), Giacomi 13 (2:4, 1:3, 3:6), Semec 1 (1:2, 0:2, 0:1), Richter 20 (9:10, 1:3, 3:5), Visciano 3 (1:2, 1:3, 0:1), Formigli nv, Nadlišek nv. Trener: Krašovec. SON: 21; PON: Fer-foglia (37. min.).
Miljsko - dolinski derbi deželne C-lige v telovadnici v Žavljah se je zaključil z zmago Brežanov, ki pa so se morali pošteno spotiti, da so pod streho spravili novi točki.
Srečanje se je odločilo res v zadnji sekundi. Ko je na semaforju kazalo 57 sekund do izteka, se je namreč tekma pričela znova. Štefan Samec je uspešno izvedel oba prosta meta in Breg je izenačil 65:65. Dvajset sekund pozneje je Giacomi uspešno izvedel en prosti met, enega pa je zgrešil, vendar zmagovalec je bil znan, ko je do zvoka sirene manjkalo v bistvu 12 sekund. Breg je z odlično consko obrambo prestregel žogo in se podal v protinapad. Milje so napravile grob prekršek nad Richterjem, ki je obdržal hladno kri in predvsem mirno roko ter uspešno izvedel oba prosta meta. Gostitelji so se podali takoj v napad in Brežani so jih zaustavili s prekrškom, ki so ga Milje le delno izkoristile, saj so zgrešile en prosti met. 5 sekund pred iztekom pa je bil Richter znova v raketi (prekršek nad njim je storil Schina) in znova je uspešno izvedel oba prosta meta in dejansko zapečatil zmago Brežanov.
Breg bi v miljski telovadnici lahko prišel do lažje zmage, vendar so Bre-žani večkrat predvajali preveč individualno igro, preveč je bilo solo akciji, ki so se izjalovile. Vsakič, ko so metali iz izdelanih poziciji ali so žogo poslali pod koš, so zadeli. Tako smo v prvih desetih minutah prisostvovali lepi igri v
dvoje med Viscianom in Samcem, takoj na začetku druge četrtine pa lepi akciji Richter-Samec, ki se je zaključila s košem Samca. Res je tudi, da si je Vi-sciano v drugi četrtini zvil gleženj in se je na parket vrnil šele v zadnjih minutah srečanja, toda ne glede na to: premalo je bilo podaj pod koš. V tretji četrtini je kazalo, da si bodo Brežani le priigrali manjšo prednost, vendar so trdoživi Miljčani v zadnji sekundi dosegli trojko iz skoraj dvaindvajsetih metrov. V zadnji četrtini, ko so manjkale
4	minute do konca, je trener Krašovec znova poslal na parket oba masivna Bregova centra Visciana in Samca. Bili smo prepričani, da bo Breg s to postavo znova poletel, vendar ni bilo tako. Igralo se je točko za točko, na koncu pa je prevladala boljša tehnika gostov.
Drugi polčas si je ogledal tudi Matija Jogan, trener ženske peterke iz Milj Petrol lavori, ki nastopa v državni B-li-gi: »Pričakoval sem boljšo igro Brega in mislil, da bodo lažje prišli do zmage. Na koncu so imeli gostitelji obilico težav s protinapadi, na drugi strani pa je na dan prišla boljša tehnika Brežanov. Glede posameznikov, mislim da je Ferfoglia zelo dobro branil nad Schino.« (RAS)
Alba - Bor Radenska 85:58 (26:11, 49:25, 64:39)
Bor Radenska: Bole (-, 0:2, -), Ma-donia 11 (3:6, 4:8, -), Krčalic 2 (-, 1:3, -), Fumarola 9 (1:3, 4:12, 0:2), Crevatin
5	(1:2, 2:7, 0:2), Babich 2 (-, 1:1, 0:4), Burni 2 (2:2, 0:3, 0:5), Medizza 1 (1:2, 0:1, -), Bocciai (-, 0:1, -), Zanini 21 (5:10, 8:12, 0:1), Pipan 2 (-, 1:2, 0:2), Devcich 3 (-, -, 1:1). Trener: Popovic. SON: 29; PON: Bole (33'), Madonia (35').
Varovanci trenerja Popovica so naleteli na pravo črno soboto. Na to kažejo že same statistke meta plavih, še najbolj meta za tri točke: 1:17 oziroma
pičlih 5%. Crevatin in soigralci so srečanje pričeli zelo slabo, saj so gostitelji takoj povedli z 12:3 in prve točke so košarkarji Bora dejansko dosegli šele po petih minutah igre. Igralci Radenske so na igrišču bili brez prave zagrizenosti, tako v obrambi, kot tudi v napadu, kjer so metali brez pravega prepričanja, kot zgovorno kaže statistika najboljših Borovih strelcev Burnija in Babicha. Tudi centri so tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi. Skupno so sicer dosegli 24 točk, a polovico manj od centrov Albe, ki so dosegli celih 40 točk. V tretji četrtini je kazalo, da bi lahko Bor znižal zaostanek, toda odhod Madonie z igrišča v zadnjem delu srečanja (dve
tehnični napaki) je plavim odrezal noge. Edino Matteo Zanini se je kot običajno boril kot lev, toda žal to ni bilo dovolj za zmago svetoivanskega društva.
MOŠKA D-LIGA Goriziana - Kontovel 51:68 (10:11, 29:33, 41:44)
Kontovel: Lisjak 8 (4:6, 2:6, 0:1), Šušteršič 11 (2:2, 3:13, 1:2), Zaccaria 21 (5:6, 8:9, -), Regent (0:2, 0:2, -), Hrova-tin 3 (3:4, 0:2, -), Paoletic 6 (1:2, 1:2, 1:6), Križman 14 (3:3, 4:5, 1:2), Bukavec (-, 0:2, -), Gantar 5 (3:4, 1:1, -), Starc in Vo-dopivec n.v. Trener: Brumen. PON: Šu-šteršič v 39. min.
Kontovelci so se z goriškega go-
stovanja vrnili s polnim izkupičkom, čeprav niso igrali najbolje (kar 30 izgubljenih žog). Pri gostiteljih se je poznalo, da ni stopil na parket najboljši strelec Sokanovič, kar je gostom nekoliko olajšalo delo. Tri tretjine so minile v znamenju izenačenosti. Kontovel je sicer stalno vodil za nekaj točk. V drugi četrtini je bil pri gostih najbolj uspešen Pavel Križman, ki je bil stoodstoten pri metu za dve točki (dosegel je 12 točk). Odločilni »break« so Kontovelci zadali Goriziani v zadnji četrtini. V 37. minuti je bil izid 45:57. Nato so Brumno-vi fantje pobrali tudi nekaj odbitih žog in tekme je bilo dejansko konec. V zadnjem delu se je izkazal Danijel Zaccaria, ki je bil z 21 točkami tudi najboljši strelec.
PROMOCIJSKA LIGA Salesiani Don Bosco - Sokol 63:85 (15:23, 26:37, 44:69)
Sokol: Piccini 7, Umek 10, Guštin
6,	N. Sossi 16, Hmeljak 18, Vidali 11, J. Sossi 8, Semolič 2, Zavadlav 2, Košuta
7,	Hrovatin, trener Emili.
Sokol, ki tudi v teh sezoni cilja na uvrstitev v končnico, je prvenstvene nastope v promocijski ligi začel s prepričljivo zmago. V gosteh je premagal, sicer neizkušeno ekipo Salesiani Don Bosco predvsem z odlično igro v tretji četrtini, v kateri je povedel kar za 35 točk. Nabrežinsko moštvo je v tem delu igralo zelo dobro obrambi in tudi v napadu so Emilijevi varovanci vselej našli pot do koša.
Za zmago je treba pohvaliti prav vso ekipo, saj so se skoraj vsi vpisali med strelce, največ točk pa sta dala Marko Hmeljak (18) in mladi Niko Sossi (16). V prihodnjem krogu (v petek, 19.11.) čaka naše košarkarje kar težka preizkušnja doma proti ekipi Basket Quattro, v kateri igrajo nekdanji košarkarji San Vita in mladinci Servolane. (lako)
28 +
Nedelja, 14. novembra 2010
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.20 Tv Kocka: Vodinko - Eno morje odpadkov 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Quello che
6.30 Aktualno: Mattina in famiglia,
vmes dnevnik 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.10 13.40, 16.00 Šport: Pole position 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Šport: Avtomobilizem: F1, VN Abu Dhabi
16.05 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in... onda 14.00 Variete: Domenica in - L'arena 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Nan.: Mia madre 23.30 Aktualno: Speciale Tg1 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved
1.00 Aktualno: Applausi - Teatro e Arte
2.15 Glasb. odd.: Sette note
V^ Rai Due
6.00	1.50 Talent: Extra Factor
6.20	Nan.: Girlfriends
6.40	Nan.: La peggiore settimana della
nostra vita
7.00	Variete: Cartoon Flakes Weekend
8.35	Nan.: Karku
9.00	Nan.: Unfabulous
9.50	Šport: Numero uno
9.55	Šport: Avtomobilizem, VN2, Abu Dhabi
11.30	Variete: Mezzogiorno in famiglia
13.00	20.30 Dnevnik
13.30	Aktualno: Tg2 Motori
13.45	Variete: Quelli che... aspettano
15.40	Variete: Quelli che il calcio e...
17.05	Šport: Stadio Sprint
18.00	Dnevnik L.I.S.
18.05	Šport: 90° minuto
19.05	Šport: Numero uno
19.35	Nan.: Squadra speciale Cobra 11
21.00	Nan.: NCIS
21.45	Nan.: Castle
22.35	Šport: La domenica sportiva
1.00	Nočni dnevnik
2.20	Almanah
^ Rai Tre
6.00 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste
7.10 Nan.: La grande vallata
8.00 Film: Zorro (pust., r. D. Tessari, i.
A. Delon) 10.10 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Estovest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 0.50 Aktualno: Telecamere Salute 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved, sledi Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro
18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report 23.25 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.40 Variete: L'almanacco di Gene Gnocco
u Rete 4
7.05 Nan.: Sei forte maestro 2 8.00 Aktualno: Vivere meglio
9.25 Dok.: Marche - Dal Conero a Fra-sassi Sv. maša
13.30 Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Melaverde Nan.: Tutti per Bruno Nan.: Ritorno a casa Vianello Film: Un esercito di 5 uomini (western, It., '69, r. I. Zingarelli, i. B. Spencer, P. Graves) Film: Colombo: una mossa sba-gliata (krim., ZDA, i. P. Falk) Dnevnik
Film: Don Camillo e l'onorevole Peppone (kom., It., '55, r. C. Gallone, i. Fernandel, G. Cervi) 23.30 Šport: Controcampo (v. A. Brandi) 1.25 Nočni dnevnik
10.00 11.00 11.30 12.00 13.55 15.15 16.30
18.30
18.55 21.20
Canale S
8.50
9.40 9.45
12.45
13.00
14.00
18.45
18.50
20.40 21.30 23.40 1.00
Pregled tiska
Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Aktualno: Le frontiere dello spiri-to
Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca
18.20 Resničnostni show: Grande Fratello
20.00 Dnevnik in vremenska napoved
Variete: Domenica Cinque (v. B. D'Urso)
Aktualno: Domenica Cinque - I sa-luti
Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
1.30 Variete: Striscia la domenica Nan.: Distretto di polizia 10 Aktualno: Terra! Nočni dnevnik in Pregled tiska
O Italia 1
7.00 Nan.: Perchè a me? 7.40 Risanke 10.55 Nan.: Knight Rider 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved
13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: La storia infinita (fant., Nem., '84, r. W. Petersen, i. N. Hathaway)
15.00 20.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.00 Aktualno: Capogiro junior 19.00 Risanke: Tom & Jerry 19.35 Film: Bugiardo bugiardo (kom., ZDA, '97, r. T. Shadyac, i. J. Carrey) 21.25 Variete: Colorado (i. R. Brescia, N. Savino)
0.35 Variete: Le Iene (v. I. Blasi)
^ Tele 4
7.00	Aktualno: A casa del musicista
7.30	Variete: L'eta non conta (pon.)
8.05	Salus Tv, sledi Musa Tv
8.25	Aktualno: Italia economia
8.35	Aktualno: Rotocalco ANDKronos
10.45	Variete: Mukko Pallino
11.10	Dok.: Borgo Italia
11.45	Šport: Super Sea
12.10	Aktualno: Perche???
12.50	Aktualno: Dai nostri archivi
13.00	Variete: Domenica e sempre do-menica
13.10	Aktualno: Qui Tolmezzo
13.15	Aktualno: Musica, che passione!
13.40	Variete: Attenti al cuoco (pon.)
14.10	Variete: Camper magazine
14.30	Variete: Campagna amica
15.05	Nan.: La saga dei Mc Gregor
16.45	Dok.: Cavallo... che passione
17.35 Risanke
19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik in športne vesti 22.30 Aktualno: Incontri ravvicinati 22.45 Film: Women (dram., '00, r. J. Anderson, M. Coolidge, r.-i. A. Heche, i. S. Stone) 0.15 Koncert: Voci dal Ghetto 1.35 Nan.: Schimansky - Crimini di guerra
LA
6.00
7.00 7.30 9.55 10.40 11.20
12.30 13.55
16.40 16.45 19.00
20.30 21.30 0.30
La l
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus
13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik
Aktualno: M.O.D.A.
Aktualno: InnovatiON
17.50 Resničnostni show: Cuochi e
fiamme
Aktualno: Life
Film: La bisbetica domata (kom., It., '67, i. E. Taylor, R. Burton) Aktualno: Movie Flash Nan.: I Magnifici sette Resničnostni show: Chef per un giorno
Aktualno: In Onda Aktualno: Niente di personale Film: La Romana (dram., It., '54, i. G. Lollobrigida, F. Fabrizi)
6.30 8.10 8.20 8.50 9.55
11.20
11.50
12.20 12.55
13.45 14.35 15.00
15.30 17.05
20.00 20.55 21.55 22.50 23.30
Koper
14.30	Tednik
15.00	Q - trendovska oddaja
15.45	Sredozemlje
16.15	Avtomobilizem
16.30	Dok. odd.: Eno življenje ena zgodba
17.30	Potopisi
18.00	Glasbeni spomini z B. Kopitarjem
19.00	22.00, 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik
19.25	Vzhod - Zahod
19.45	Kino premiere
20.00	Vesolje je...
20.30	Istra in...
21.00	Dok. oddaja
22.15	Nedeljski športni dnevnik
22.30	Slovenski magazin
23.00	Glasbena oddaja
0.50	Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
16.00	Z Mojco po domače (pon.)
17.00	Mavrica (pon.)
18.00	Razgledovanja (pon.)
18.30	Hrana in vino, izbrani recepti
19.30	Duhovna misel (pon.)
19.45	Tedenski pregled (pon.)
20.00	Šempeter in Vrtojba na novi poti (pon.)
21.00	Razgledovanja (pon.)
21.30	Veliko platno
22.30	Veselite se z nami, 2. del
23.15	Videostrani
(t Slovenija 1
7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Talebajski 9.50 Šport špas - Oddaja o športu,
zdravju in okolju 10.20 Ris. nan.: Animalija (pon.) 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor
13.00 17.00, 18.55, 23.10 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.30 17.15 NLP - razvedrilna oddaja 14.35 Na naši zemlji z Marjano Grčman 14.40 Glasbiator
15.00 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom
15.10 Profil tedna
15.45 Večno z Lorello Flego
15.50 Športni gost
16.10 Svetovno s Karmen Švegl
16.15 Naglas!
16.30 Kuharska oddaja, 7. del 18.05 Prvi in drugi 18.30 Risanke 19.20 Zrcalo tedna
20.00 Koncert Uroša Periča in podelitev
Ježkove nagrade 21.45 Žrebanje lota 21.55 ARS 360
22.10 Dok. portret: Kritična generacija (57)
23.40 Nan.: Kralj zločina 1.15 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal
(t Slovenija 2
1.10 Zabavni infokanal Skozi čas Globus (pon.) Hri-bar (pon.)
Levi: SP v alpskem smučanju (M), slalom, prenos 1. vožnje 22. revija Zagorje ob Savi 2010, državno tekmovanje otr. in mlad. pevskih zborov
Pomagajmo si - oddaja Tv Koper (pon.)
Rad igram nogomet Levi: SP v alpskem smučanju (M), slalom, prenos 2. vožnje Turbulenca (pon.) Z glavo na zabavo (pon.) Slovenci po svetu - oddaja Tv Maribor (pon.) Film: Mariken (pon.) Kranj: SP v športnem plezanju, prenos
Dok. serija: Reke in življenje Nan.: Pri Maupassantu, 1/6 Portretni film: Na utrip srca Nad.: Vroči Bronx (pon.) Film: Strašni vrtovi (pon.)
12.15 Dnevni program 12.30 SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos
14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Radijsko Marti-novanje 2010; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.10 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo ple-sat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.3019.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnoze-lenih melodij s T. Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.0012.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di ac-qua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservatorio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Detto tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.30-15.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno po-
poldne; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret: Michel Houellebecq; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Vaše ambicije bodo v prihodnjem tednu višje, kot bi jih lahko izpolnili. Omilite svoje cilje in raje bolj kakovostno in učinkovite opravite svoje delo. Svoj prosti čas raje preživite doma.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu se lahko zgodi, da se boste sprli s sodelavci. Problem čim hitreje rešite. V družbi prijateljev in znancev boste zelo sproščeni, vendar pazite, da ne boste pretiravali.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vašefi-nančno stanje se lahko precej poslabša, predvsem zaradi zapravljanja za nepotrebne zadeve. Venera vas bo napolnila s čustveno energijo, s katero boste očarali partnerja.
RAK 22.6.-22.7.: Koncentra-«« cija na delovnem mestu vam bo povzročala vse večje težave. Potrebni ste oddiha, drugače boste pregoreli. Prosti čas boste radi preživljali v družbi družinskih članov.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Zadnji čas je, (^^r da začnete bolj skrbeti za svoje zdravje. Vključite se v kakšno aktivnost in ne preživite vsega svojega prostega časa doma. Polni energije boste in delovne vneme.
DEVICA 24.8.-22.9.: Ne sme-^^ te se sprijazniti z rezultatom, ki bi ga lahko presegli. V delo, ki ga opravljate, vložite veliko energije. Če se boste bolj potrudili, boste ugotovili, da imate še veliko ponuditi.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Mars ^ ^ vas bo napolnil z energijo, ki jo boste oddajali cel teden. Na delovnem mestu se izmikajte sporom, saj boste zelo ognjeviti in na trenutke nepremišljeni.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Zaradi nepremišljenosti in zale-tavosti se lahko znajdete v nerodnem položaju, zato se dela lotite bolj preudarno in počasi. Sprostite vaše napetosti in se pozabavajte s prijatelji.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Zaradi vašega pesimizma, ljudje ne bodo radi v vaši družbi. Poskušajte se razvedriti in v družbi ne bodite tako zadržani, ampak se poskušajte bolj sprostiti.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Doživeli boste veliko lepih trenutkov s prijatelji, vendar pazite, da ne zanemarite obveznosti, ki vas čakajo. V krogu družine boste zelo uživali ter se radi pogovarjali.
? « VODNAR 21.1.-19.2.: Imeli boste veliko novih idej za investicije, vendar partner in vaši bližnji ne bodo zadovoljni z vašimi predlogi. Od vas bodo pričakovali bolj pametno početje.
RIBI 20.2.-20.3.: Zelo inovati-vni boste. Imeli boste bujno domišljijo in nenavadne zamisli. Tudi vaš način razmišljanja se lahko malo spremeni, kar vas bo privedlo do novih spoznanj na vseh področjih.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 14. novembra 2010
29

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2010: Sreden-
šek sekstet 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta
6.30 10.55, 13.30 Dnevnik in vremenska
napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici)
14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego)
16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: La baronessa di Carini 23.35 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa)
V^ Rai Due
6.00	18.45, 1.50 Talent show: Extra Factor
6.20	Nan.: Girlfriends
6.40	Nan.: La peggiore settimana della
nostra vita
7.00	Risanke
8.00	Variete: L'Albero azzurro
9.05	Nan.: Zorro
9.30	Aktualno: Sorgente di vita
10.00	Aktualno: Tg2punto.it
11.00	Variete: I fatti vostri
13.00	18.15, 20.30, 23.25 Dnevnik
13.30	Aktualno: Tg2 Costume e societa
13.50	Aktualno: Tg2 Zdravje 33
14.00	Variete: Pomeriggio sul 2
16.10	Nan.: La signora in giallo
17.00	Nan.: Numb3rs
17.45	Dnevnik L.I.S. in športne vesti
19.35	Nan.: Squadra speciale Cobra 11
21.05	Nan.: Senza traccia
23.40	Film: Vivere con il nemico (triler, Kan., '05, r. P. Gagnon, i. M. Roy)
Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso
7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita-
lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro-
grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora, sledi Agora Brontolo 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia
14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved
14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 20.00 Variete: Blob
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (13.11. 2010)
Vodoravno: Pamela, Eros, amoret, Mito, reč, solinar, Arese, krave, lirika, Atal, Ekar, nat, Vladimir, Vic, tik, jalovina, pretura, marinisti, retor, J. O., tnal-ce, Atari, UASSI, lord, ži, enajsterica, no, antracen, Liderman, NATO, ica, jar, ata; na sliki: Vladimir Turina. Mala križanka, vodoravno: 1. Stasi, 6. teran, 7. oliva, 8. meso, 9. A. K., 10. Ni, 12. titan, 14. Ono, 15. letev, 18. ozara, 19. galan.
20.10 20.35 21.05 23.15 0.00
12.00 12.55 13.50 15.10 16.15 16.45
18.55 19.35 20.30 21.10
21.50
23.15
Nad.: Seconda chance Nad.: Un posto al sole Variete: Vieni via con me Dok.: Correva l'anno Nočni dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved
Rete 4
Nan.: Charlie's Angels
Nan.: Starsky & Hutch
Nan.: Hunter
Nan.: Carabinieri 7
Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije
Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino
Nan.: Un detective in corsia
Aktualno: Il Tribunale di Forum
Nad.: Hamburg Distretto 21
Nad.: Sentieri
Film: Due amiche esplosive (kom., ZDA, '02, r. B. Dolman, i. S. Sarandon)
Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Nico (det., ZDA/Hong Kong, '88, r. A. Davis, i. S. Seagal) 0.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Film: La vendetta di Carter (akc., ZDA, '00, r. S. Kay, i. S. Stallone)
Canale 5
8.40 9.35
9.55
11.00 13.00
13.40 14.10 14.45
16.15 16.55 18.05
18.50
20.30
21.10
0.15
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved
Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnpostni show: Uomini e donne
Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio Cinque Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti)
1.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Resničnostni show: Grande fratel-lo (v. A. Marcuzzi) Variete: Mai dire Grande Fratello
v Italia 1
6.10 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Smallville 10.30 Nan.: Terminator: The Sarrah Connor Chronicles 11.25 Nan.: Heroes
12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Variete: Cotto e mangiato (v. B. Parodi)
13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi
14.20 Nan.: My name is Earl
14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera
Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar-
rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: Un'impresa da Dio (kom., ZDA, '07, r. T. Shadyac, i. S. Carell, L. Graham) 22.05 0.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.05 Film: Hellboy (fant., ZDA, '04, r. G. DelToro, i. R. Evans)
^ Tele 4
7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik
7.35 Variete: Domani si vedra (pon.) 8.05 Šport: Super Sea 9.00 Dok. Borgo Italia 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.10 Nan.: La saga dei Mc Gregor 11.50 Camper magazine 13.10 Aktualno: Videomotori 14.05 ...Animali amici miei 15.00 Šport: Rivediamoli 16.55 Risanke 19.00 Musa Tv
19.10 Aktualno: Italia economia
20.00 Športne vesti 20.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.15 Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Udinese a giochi fatti 21.45 Variete: Serata da macello... al Keller Platz
22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.40 Tg Montecitorio 23.45 Nogometna tekma: Triestina - Por-togruaro
LA 6.00
7.00 7.30 9.55 10.50 10.55
La 7
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.40 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 15.55 Aktualno: Movie Flash 20.30, 1.15 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber)
11.30 12.30 13.55
16.00
18.00 19.00 21.10 23.50
19.05	Z Damijanom
19.40	Impro Tv, 2. oddaja
20.10	23.50 Tranzistor
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Film: Igby
Koper
13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.10 16.40 17.10 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.30 0.00
Dnevni program
15.00, Čezmejna Tv - Tdd
Euronews
Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Zoom - vsestranska ustvarjalnost Koncert - resna glasba Vesolje je... Tednik
Avtomobilizem Istra in...
23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik Šport
Dok. odd.: Italija
Sredozemlje
Artevisione
Meridiani - aktualna tema Športel
Čezmejna Tv - TDD
Variete: Dr. Oz Show Aktualno: Life
Film: Torna, piccola Sheba (dram., ZDA, '52, r. D. Mann, i. B. Lancaster, S. Booth)
Dok.: Atlantide - Storia di uomini
e di mondi
Nan.: Adventure Inc
Nan.: The District
Aktualno: L'infedele
Aktualno: Effetto domino - Tutto fa
(t Slovenija 1
6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa (pon.) 10.20 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.35 Šport špas: oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.30 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev (pon.) 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.)
13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska
napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.10 Dober dan Koroška 15.45 Ris. nan.: Pika Nogavička 16.10 Pozabljene knjige naših babic (pon.) 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 O živalih in ljudeh - oddaja Tv Maribor
17.55 Slovenski magazin 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke 19.55 Tednik
20.55 Hum. nan.: Moja družina 21.25 Osmi dan
22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.40 Glasbeni večer
(t Slovenija 2
6.30	9.00, 0.30 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
8.00	Otroški infokanal
11.10	Nad.: Strasti
11.40	Sobotno popoldne
14.20	Ugriznimo znanost (pon.)
14.45	22. Revija Zagorje ob Savi 2010
15.20	Kaj govoriš? = so vakeres? (pon.)
15.35	Slovenci v Italiji (pon.)
16.00	Posebna ponudba (pon.)
16.20	Ars 360 (pon.)
16.40	Podoba podobe (pon.)
17.10	Prvi in drugi (pon.)
17.30	To bo moj poklic (pon.)
18.00	Nad.: Bratje Karamazovi (pon.)
18.50	Risanka: Rožnati panter
Tv Primorka
9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.50 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in
videostrani 18.30 Kultura: Milan Pajk in razstava Prostori samote 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Odbojka Interliga: Salonit Anhovo
- OK Mladost Kaštela (HR) 23.30 Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.20 Odprta knjiga: Lev Nikolajevič Tolstoj: Kreut-zerjeva sonata, 5. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Resna glasba; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti: Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Kantina, glasbena oddaja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Ka-žin, študentska oddaja.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Os-servatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.00 Povzetek imena tedna 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Nedelja, 14. novembra 2010
VREME, ZANIMIVOSTI
Tropski anticiklon se bo zadrževal nad Italijo do ponedeljka, kar bo povzročalo prihod zelo blagih jugozahodnih tokov, v spodnjih plasteh pa se bo zadrževala vlaga.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.36 -Dolžina dneva 9.3
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 13.06 in zatone ob 24.00

Nad severno polovico Evrope je obsežno in globoko ciklonsko območje, nad Iberskim polotokom in zahodnim Sredozemljem pa šibko območje visokega zračnega pritiska. Vremenske fronte se hitro pomikajo čez Evropo proti vzhodu severno od ^ Alp.
BIOPROGNOZA
Danes se bodo pri vremensko občutljivih ljudeh še pojavljale z vremenom povezane težave. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost.


MORJE
Morje je mirno, temperatura morja 14,3 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.41 najvišje 37 cm, 13.25 najnižje -20 cm, ob 18.41 najvišje 7 cm.
Jutri: ob 0.17 najnižje -27 cm, ob 7.04 najvišje 41 cm, 13.44 najnižje -30 cm, ob 19.24 najvišje 14 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........14 2000 m............6
1000 m ..........11 2500 m............6
1500 m............6 2864 m............5
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5.
¿2:2) 8/15 O PORDENON 9/14
ČEDAD O VIDEM O 9/14

TRŽIČ
8/15
o 7/15
S. GRADEC pTUJ
O
CELJE -/O
LJUBLJANA	V	ZAGREB 11/20
GOR|CA n O N. GORICA 11/16	N. MESTO 10/18
G?RICA O „,,, POSTOJNA	„ O ^^	ViTV
010/13 y\ ------l&S
,-n	KOČEVJE
^	ČO -
ČRNOMELJ
KA 14/17
l O
11/15 w 10/15

(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Po vsej deželi bo večinoma oblačno in megleno. V vzhodnem pasu bodo možne rahle plohe. V notranjosti gora in v višjih legah, zlasti v Karniji in v Kanalski dolini, bo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme.
Jutri se vreme še ne bo spremenilo, le jugozahodni veter bo oslabel. V torek bo oblačno, dež na zahodu se bo okrepil in razširil proti vzhodu. Nekoliko hladneje bo.
DOPIS IZ PARIZA
Mladi in umetnost
PARIZ - Kulturni center G.Pompidou, ali kot ga parižani imenujejo Beaubourg, je letos odprl prostor za najstnike: «STUDIO 13/16». Gre za 250 kvadratnih metrov veliko dvorano, kjer potekajo razstave in delavnice različnih umetniških žanrov - slikarstva, kiparstva, glasbe, plesa, grafike, street arta itd. «Ado», kot jim pravijo v Franciji, so do sedaj ostali ob strani: Beaubourg je prvi pomislil nanje, saj imajo kulturni centri večinoma le programe za odrasle in morda za otroke. Toda zakaj »Studio 13/16«, ali mladi ne bi lahko obiskali razstave in delavnice namenjene starejšim?
Najstik je zapustil otroštvo, toda ni še odrasel, drugače se izraža,
drugače gleda na svet, spoznava ga in tako so delavnice za odrasle neprimerne, razstave večkrat tuje. Ko jih silimo do stvari, ki jih še zdaleč ne zanimajo, bomo imeli le obraten učinek: odaljili se bodo od muzejev in kulturnih struktur, ki postanejo sinonim tujega in dolgočasja. »Studio 13/16« je tudi okno v svet umetnosti: ko jim bo ta prostor zanimiv in prijeten, se bodo vračali in obisk kulturnega centra bo postal navada. V ta namen so za oblikovanje dvorane in programa vzeli kot izhodišče najstnike same. To seveda ne pomeni, da se bo obravnalo same pop zvezde ali grafite, paleta tem je široka in raznolika in vse bo potekalo preko interaktivnosti.
Na programu so razstave, kjer imajo pomembno vlogo sodobne tehnologije, delavnice, pogovori z umetniki (slikarji, fotografi, kiparji, glasbeniki) itd. Trenutno je na programu tema urbanega okolja oziroma gre za spoznavanje vsakdana potom glasbenih, vizualnih in interaktivnih performansev. Na primer, delo »Chez ouat« Else Malzeau zaživi le, ko gledalci intervenirajo na vi-deju oziroma ustvarijo interakcijo med prebivalci bloka in ulico. Naslednja tema bodo video igrice oziroma njihova vloga v umetnosti. Naj glede video igric odprem oklepaj: slednje so večkrat demonizirane, ker naj bi zasvajale in nekateri celo menijo, da škodijo intelektualnim funkcijam. Ali res? Znanstevniki so odkrili, da ob zmerni rabi - pretiravanje škodi na kateremkoli področju - video igrice stimulirajo določene funkcije; v Nemčiji so na tej podlagi šli še dlje in ustvarili »study game« (učne igrice) oziroma igrice, preko katerih se učiš fiziko, matematiko, zgodovino itd. Toda vrnimo se k Studiu 13/16.
Studio ni namenjen le razstavam, ki jih organizira center, ampak tudi druženju; v ta namen so postavljeni kavči, revije, videoprojektorji. Kulturni center torej kot prostor za srečanje in tudi za ustvarjanje: mladi lahko to dvorano spremenijo oziroma opremijo po svoje. Kot je rekel arhitekt Mathieu Lehanneur, ki je oblikoval Studio 13/16: »to mora biti kraj, ki da občutek svobode. Nisem naredil rekonstrukcijo specifično najstniškega prostora, toda od teh mladih let mi je ostala želja (... ) plastičnega prostora, ki ga lahko spreminjam in oblikujem.« Direktor Beaubourga Alain Seban pa je izjavil: »mi damo dvorano, potem je odvisno od mladih kaj bodo iz tega naredili«. Prav tako, najstniki imajo tu pomembno vlogo: ta prostor bo zaživel le z njimi.
Jana Radovič
INDONEZIJA - Nevarnost še vedno preti
Izbruh Vulkana Merapi zahteval že 240 življenj
DŽAKARTA - Indonezijski vulkan Merapi je od prejšnjega meseca, ko je začel z izbruhi, zahteval že 240 življenj, skoraj 400.000 ljudi je moralo zapustiti svoje domove in se preseliti v zasilna bivališča, so včeraj sporočile indonezijske oblasti. Merapi še naprej ostaja aktiven in nepredvidljiv, oblasti pa opozarjajo, naj se ljudje še ne vračajo na svoje domove. »Ne moremo predvideti naslednjih večjih izbruhov, zato bodo ljudje, ki živijo v začasnih taboriščih, morali tam ostati, dokler nimamo boljših ocen,« je povedal vladni vulkanolog Suban-drio. Dodal je še, da aktivnost vulkana Merapi še naprej ostaja visoka in da so zato še vedno v stanju pripravljenosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Indonezijska vlada je sicer že 20. oktobra, ko je vulkan začel z izbruhi, razglasila območje nevarnosti v krogu 20 kilometrov okrog vulkana.
Število smrtnih žrtev je z najdbo še več trupel doseglo 240. Številna trupla so našli zakopana pod kamenjem, ki je skupaj z vročimi plini prekrilo več vasi, ko je vulkan Me-rapi 5. novembra izbruhnil s svojim največjim izbruhom v zadnjem stoletju.
Merapi je v petek ponovno bruhal vroč pepel, ki je prekril površino v oddaljenosti desetih kilometrov od vulkana. Najbližje letališče, ki leži 25 kilometrov od vulkana, bo do ponedeljka zaprto. Tudi na letališču v Džakarti, ki je od vulkana oddaljeno 430 kilometrov in kjer sicer ne poročajo o vulkanskem pepelu, so v zadnjih dneh zaradi varnostnih razlogov odpovedali več mednarodnih letov.
Merapi je leta 1930 ubil 1300 ljudi, strokovnjaki pa pravijo, da je njegova sedanja aktivnost največja po letu 1872. (STA)
/
DNEVNE NOVICE
Nedelja, 14. novembra 2010
31
mjanmar - Po skoraj dvajsetih letih ujetništva Nobelova nagrajenka spet svobodna
Vojaška hunta izpustila na prostost Aung San Suu Kyi
Državniki vsega sveta izražajo zadovoljstvo in zahtevajo izpustitev še drugih zapornikov
Yangon, 13. novembra (STA) -Mjanmarska vojaška hunta je včeraj na prostost izpustila borko za človekove pravice in Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi, ki je bila zaprta večino od zadnjih 20 let. Pred hišo jo je pozdravilo več tisoč navdušenih podpornikov, izpustitev pa so pozdravili tudi v svetu. Hkrati pa so pozvali tudi k izpustitvi ostalih političnih zapornikov. Aung San Suu Kyi je pred njeno hišo množico več tisoč podpornikov, ki jo je pričakala, najprej pozvala k enotnosti. S tem pa je tudi nakazala, da ne namerava prekiniti svojega dolgoletnega boja za demokracijo v Mjanmaru.
Številni podporniki so kljub tveganju, da se tudi sami pridružijo več kot 2200 političnim zapornikom v državi, oblekli majice z napisi »S teboj smo, Aung San Suu Kyi!«. V množici so bili namreč tudi pripadniki tajne policije, ki so snemali in fotografirali ljudi. Varnostne službe sicer presenetljivo niso skušale preprečiti zbiranje množice.
Številni podporniki so se zbrali tudi na sedežu stranke Aung San Suu Kyi, Narodne lige za demokracijo (NLD), saj so pričakovali njen prihod. Njeni odvetniki so namreč že pred dnevi napovedali, da bo imela opozicijska voditeljica, če jo bodo izpustili, novinarsko konferenco na sedežu svoje stranke. Aung San Suu Kyi pa je včeraj zbrano množico pred njeno hišo pozvala, naj na sedež stranke pridejo v nedeljo, ko bo imela svoj prvi govor po izpustitvi iz hišnega pripora.
Njeno izpustitev so v svetu pozdravili z olajšanjem, da je Nobelova nagrajenka za mir končno na svobodi, čeprav bi do tega moralo priti že zdavnaj. Hkrati pa so sledili tudi pozivi mjanmarski hunti, naj osvobodi tudi ostalih 2200 političnih zapornikov. V organizaciji za varstvo človekovih pravic Amnesty International so tudi menili, da se svet zaradi tega ne bi smel pustiti »pretentati« ob izpustitvi Aung San Suu Kyi, ki pravzaprav sploh ne bi smela biti zaprta.
Novica je pozitivno odmevala tudi v japonski Jokohami, kjer se sestajajo voditelji 21 držav članic foruma Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec). Ameriški predsednik Barack Obama je ob tem Aung San Suu Kyi označil za »svojo herojko«, tudi on pa je pozval k izpustitvi še ostalih političnih zapornikov.
Izpustitev Aung San Suu Kyi so pozdravili tudi v Evropski uniji. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je dejal, da je Aung San Suu Kyi »po 20 letih trpljenja postala globalni simbol poguma in upanja«. Hkrati je od mjanmarskih oblasti zahteval, da ji omogočijo »neomejeno svobodo gibanja in govora« ter »polno sodelovanje v političnem procesu v državi«.
Tudi Barroso je pozval tudi k «brezpogojni izpustitvi» vseh drugih političnih zapornikov v državi. »Le tako bodo volitve v Mjanmaru, ki so bile 7. novembra, začetek pravega prehoda v demokracijo,« je menil.
Podobno so se odzvali tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton in predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, prav tako pa so se pozitivno odzvali v Parizu, Berlinu in Rimu.
Tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozdravil izpustitev mjan-marske opozicijske voditeljice, ki je po njegovih besedah »navdih za svet«. Tudi on je pozval hunto v Yangoonu, naj izpusti ostale politične zapornike.
Podobno se je odzvala tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay. »Pomembno je, da je njena izpustitev brezpogojna in da bo spoštovana tudi v praksi,« je dejala in opozorila, da je bilo njeno dolgo pridržanje zelo resna kršitev človekovih pravic s strani mjanmarske vojaške hun-
Ena izmed številnih demonstracij v podporo mjanmarski borki za človekove pravice, ki so potekale po vsem svetu
ansa
te. Izrazila pa je tudi kritike, ker Aung San Suu Kyi ni bila izpuščena že pred volitvami, ki so bile prejšnji teden.
Številni se sicer bojijo, da poveljnik vojaške hunte Than Shwe ne bo popustil v boju proti svoji največji nasprotnici in bo zagotovo našel razlog, da jo ponovno zapre in onemo-
goči. Toda kasneje je visok predstavnik hunte zagotovil, da je Aung San Suu Kyi »povsem prosta«, brez kakršnihkoli pogojev.
Nobelova nagrajenka za mir iz leta 1991 je sicer zadnji dve desetletji večino časa preživela v hišnem zaporu. Na zadnje, 18-mesečno podaljšanje za-
pora je bila obsojena avgusta lani zaradi Američana, ki je nepovabljen priplaval do njene hiše ob jezeru. To ji je onemogočilo tudi sodelovanje na prvih parlamentarnih volitvah v Mjanmaru po 20 letih, ki so potekale 7. novembra. Mednarodna skupnost in mjanmarski aktivisti za demokracijo menijo, da so bile volitve netransparentne in polne prevar. Čeprav rezultati še niso znani, je pričakovati, da bo na volitvah zanesljivo zmagala režimska Stranka unije solidarnosti in razvoja (USDP).
Aung San Suu Kyi sicer že od leta 1988 poziva k demokraciji v Mjan-maru. Vojaška hunta, ki v Mjanmaru z železno roko vlada od leta 1962, jo je prvič aretirala leta 1990 po sicer prepričljivi zmagi njene NLD, česar pa hunta ni želela priznati.
Za svoj boj za državo pa je Aung San Suu Kyi plačala visoko ceno. Njen mož, britanski akademik Michael Aris, ki je umrl leta 1999, je skušal v zadnjih dneh svoje bolezni še zadnjič videti svojo ženo. Mjanmarska vojaška hun-ta mu je zavrnila izdajo vize. Svojih dveh sinov ni videla že deset let, nikoli ni spoznala svojih vnukov. (STA)
italija - Premierovo pismo Finiju in Schifaniju
Berlusconi: Po sprejetju proračuna bo vlada preverila, ali še uživa zaupanje
Bersani: DS pripravljena počakati, a noče zavlačevanja - Nezaupnico snujejo tudi Udc, Fli in Api - Predčasne volitve: da ali ne?
RIM - Po sprejetju finančnega zakona bo vlada Silvia Berlusconija najprej v senatu, nato pa še v poslanski zbornici hotela preveriti, ali še uživa zaupanje. Tako je premier Berlusconi zapisal v pismu, ki ga je včeraj naslovil na predsednika obeh vej parlamenta, Gian-franca Finija in Renata Schifanija. Berlusconi se je torej odločil, da bo takoj po sprejetju finančnega zakona oz., kot se zdaj imenuje, zakona o stabilnosti in državnem proračunu, poročal najprej v senatu, nato še v poslanski zbornici o političnem položaju spričo napovedanega umika predstavnikov Finijevega gibanja Prihodnost in svoboda (Fli) iz vlade.
Berlusconi po vrnitvi iz Seula, kjer se je mudil na vrhu G20, ni komentiral političnega položaja, kar je njegov glasnik Paolo Bonaiuti obrazložil z željo, da zaščiti stabilnost Italije pred tveganji, ki so povezana z novimi turbulencami na mednarodnih tržiščih. Ni pa rečeno, da bodo vsi pristali na to, da se pred razpravo o zaupnici sprejme finančni zakon, saj premierova stranka Ljudstva svobode v senatu pripravlja resolucijo v podporo vladi, medtem ko sta Demokratska stranka in Italija vrednot v poslanski zbornici že vložili nezaupnico. Tajnik DS Pierluigi Bersani je sicer dejal, da je njegova stranka pripravljena počakati do sprejema finančnega zakona, vendar le pod pogojem, da vladajoča desna sredina pri tem ne bo zavlačevala.
Morda pa bo nezaupnico vložilo tudi snujoče se novo zavezništvo, ki naj bi ga predstavljale sredinska stranka Udc, Fli in Zavezništvo za Italijo (Api), katerih voditelji Pierferdinando Casini, Gianfranco Fini in Francesco Rutelli so se včeraj srečali ob robu nekega posveta Liberalnih demokratov. Na možnost nezaupnice je namignil zlasti Casini, ki pa je hkrati opozoril, da je to še najmanjši problem, saj je najpomembneje to, da se obnovi čut za skupno odgovornost za soočenje z zelo hudo težavo, saj vladne večine ni več, medtem ko je treba po Finijevem mnenju najti izhod iz logike spopada.
Medtem ko si počasi utira pot prepričanje, da bo vlada padla, pa ostaja odprto vprašanje, ali bo prišlo do predčasnih volitev ali ne. Zanje se zavzemata Ljudstvo svobode in Severna lige, medtem ko se ostale stranke nagibajo k oblikovanju tranzicijske vlade.
Premier Berlusconi ne preživlja ravno lepih trenutkov
ansa
dunaj
Deset let
obstoja SZI
DUNAJ - Slovenski znanstveni inštitut (SZI) na Dunaju je v petek z akademijo praznoval 10. obletnico delovanja. Glavna naloga SZI je promocija slovenske kulture in znanosti na Dunaju ter krepitev znanstvenega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. Doslej je SZI Dunaj organiziral 340 prireditev, od razstav do znanstvenih simpozijev. SZI Dunaj je bil formalno ustanovljen že leta 1998, vendar je začel dejansko delovati jeseni leta 2000. V statutih je določeno, da je njegova naloga promocija slovenske znanosti in kulture na Dunaju, povezovanje med univerzami in raziskovalnimi ustavami, vodenje strokovne knjižnice ter prirejanje simpozijev in drugih prireditev, ki nudijo prikaz pestrega znanstvenega in kulturnega ustvarjanja Republike Slovenije.
SZI Dunaj tesno sodeluje tudi s Slovenci in slovenskimi organizacijami v Avstriji, posebej na avstrijskem Koroškem, ter v Italiji in na Madžarskem. Od ustanovitve ga vodi Vincenc Rajšp.
Svoj sedež ima SZI v 1. dunajskem okraju v tako imenovani Knafljevi hiši. Poimenovana je po slovenskem duhovniku iz 17. stoletja Luku Knaflju. Svoje premoženje je zapustil po sebi poimenovani ustanovi, ki od leta 1676 štipendira slovenske študente. Med njimi so bili npr. literati France Prešeren, Ivan Tavčar, Oton Zupančič, zgodovinar Fran Kos in geograf Anton Melik.
Zaradi varčevalnih ukrepov avstrijske vlade, ki med drugim načrtuje postopno črtanje podpor za zunajuniverzitetne znanstvene ustanove, utegne
SZI Dunaj ostati brez državnih podpor. Avstrijska vlada namreč načrtuje v letu 2011 znižanje sredstev za zunajuniverzitet-ne ustanove za štiri milijone evrov. Leta 2012 namerava podpore črtati v celoti in tako privarčevati 28 milijonov evrov. Med 70 prizadetimi ustanovami, ki so medtem že napovedale protest, je poleg SZI na Dunaju tudi SZI v Celovcu. (STA)
italija - Ustavno sodišče proti Bazilikati, Kampaniji in Apuliji
Razveljavitev odlokov treh dežel proti gradnji jedrskih elektrarn
RIM - Italijansko ustavno sodišče je razveljavilo odločitve treh dežel o prepovedi gradnje jedrskih elektrarn (na arhivskem posnetku ANSA nekdanja nuklearka v Montaltu di Castru). Po načrtih vlade v Rimu naj bi sicer prva nu-klearka v Italiji začela obratovati leta 2020. Tri dežele, ki se nahajajo na italijanskem jugu, in sicer Bazilikata, Kam-panija in Apulija, so skušale s svojimi odloki prepovedati, da bi morebitne nu-klearke stale na njihovih območjih, vendar je ustavno sodišče odločilo, da je to v nasprotju z nacionalno zakonodajo.
Italijani so sicer leta 1987 na referendumu po jedrski nesreči v Černobilu zavrnili gradnjo jedrskih elektrarn na svojem ozemlju. Toda sedanji premier Silvio Berlusconi je že kmalu po prihodu na premierski stolček leta 2008 napovedal, da bo Italija opustila to politiko in začela graditi lastne nuklearke, da bi zmanjšala odvisnost države od uvoza nafte in naravnega plina.
PRIMORSKIKIRIKI

VSAKO JUTRO NA VAŠEM DOMU
Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra!
Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2011, darilo Zadruge Primorski dnevnik.
Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2010 vsako jutro na dom prejemali brezplačno!
Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP
>	na pošti na račun Št. 11943347
>	Pri naslednjih bančnih zavodih:
Banca Antonveneta Trst, ag. 8_št. računa:
Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici	št. računa:
doo:
T44 V 05040 02208 000001136670 T48 E 05484 12401 001570404860
Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst
št. računa:
Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst
št. računa:
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje
št. računa:
Zadružna kraška banka
št. računa:
T80 O 05484 02200 004570422289
T56 P 03018 02200 010570002197
T34 R 08532 64560 000000019102
T71 C 08928 02200 010000010730
na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
Primorski
r	dnevnik
ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu
i/
Zadruga