Štev. 240.
u LJubljani, v petek. Unč 19. oktobra isgb.
Leto XXXIV.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— četrt leta „ „ 650 >. j on mesec » n 220
V upravništvu:
v.a celo leto naprej K 20'— ia pol leta „ „ 10'— m ieirt leta „ „ 5" — n «n mesec „ „ 170
Li pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Emstop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 Ii za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 2 26 h. Pri večkratnem ol>-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
n list m si
(JpraVtliŠtVO )e w Kopitarjevih ulicah Stev, 2. —
—-- Vsprejeina naročnino, Inserate in
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 183.
nost pogubljiva, zato jim preostaja edino le kompromisna politika. In kompromis pa je ves načrt vol. reda. Noben kompromis pa ne more biti večen, najmanj v politiki. Zato je tudi velika budalost, ako upajo Nemci, da si z dvetretjinsko večino vknjižijo svoje mandate tam, koder so nenaravni ali s časom postanejo dvomljivi. Nemška »Gcmeinburg-schaft« je žc danes podobna lesenim kulisam, za katerimi so si v laseh nemške stranke. Vendar pa je beseda »izdajalec« danes še toliko odiozna, da more večino nemških poslancev raznih strank vpreči v Schonerer-jev voz.
Stvar se utegne torej tako-Ie razviti. Italijanski poslanec baron Malfatti je sinoči v odseku predlagal, naj se novi $ 42. volilnega reda glasi: »Izpremembe tega zakona in volilnih okrajev se morejo tekom 18 let izvršiti le z dvetretjinsko večino, ako jc navzočih v zbornici vsaj polovica poslancev. Po lSletni dobi so mogoče izpremembe s tripetinsko večino.«
Nemci imajo s Poljaki v odseku zagotovljeno večino 29 glasov proti 20 in ta posredovalni predlog bode obveljal . V zbornici pa je za ta predlog potrebna dvetretjinska večina. Ako torej v zbornici 142 poslancev glasuje proti predlogu, je odklonjen, ako je navzočih vseh 425 poslancev. Prvič menda šc nikoli niso bili navzoči vsi poslanci, odkar sc hodijo na Dunaj »kregat za dežel«. Na drugi strani pa je skoraj gotovo 134 poslancev, ki bodo glasovali proti dvetretjinski večini iu sicer: Mladočehov 46, konservativnih čeških veleposestnikov 19, jugoslovanskih 31, čeških agrarcev 5, Rusinov 8, soc. demokratov 11, čeških radikalcev 8 in 6 slovanskih divjakov. Ako pa 5 Rumunov glasuje proti dvetretjinski večini, kar ni izključeno, potem je predlog sigurno pokopan.
S tem »slučajem« že danes računajo Nemci, zato zahtevajo od vlade, da jim zagotovi dvetretjinsko večino v zbornici. Pomagaj Šamiel! Oglejmo si kabinet, v katerem sede trije nemški parlamentarni ministri in dva češka. Kaj pomenijo parlamentarni ministri, to vedo poslanci najbolje. Danes so tudi Nemci prepričani, da je parlamentarna vlada boljša od birokraške. Ali mislite, da bodo nemške stranke do skrajnosti kot kozli butale ob steno? V nemških vrstah jc več ministr-
skih kandidatov, ki si nočejo podreti mostov za seboj. Pa recimo, da se vlada obveže za nemško zahtevo, potem ui še gotovo, da vsi češki poslanci z orožjem obstrukcije klatijo Gesslerjev klobuk s kola. Ce pa se to zgodi, potem je pravi trenotek, da jugoslovanski poslanci izbero razmeram primerno taktiko. Zato je bil taktično odvišen predlog v »Slovanski zvezi«, naj klub izvaja posledice, ako odsek sprejme dvetretjinsko večino. Odsckovi člani so že imeli klubovo navodilo, namreč odločno se upreti tej nemški zahtevi. Ako pa jc sprejeta dvetretjinska večina, torej z a d-n j i paragraf vol. reda, jc mogoča obstrukcija Ic v zbornici. Do tedaj pa se more situacija še desetkrat izpremeniti in klub ima časa dovolj, da določi nadaljno taktiko. Največja politična nerodnost pa je bila, da je ta zaupni taktični sklep prišel v javnost skoraj gotovo po poslancu, ki vedno vleče na uho, kaj poreče omizje v kaki zakotni gostilni. Poslanec je dolžan uvaževati želje svojih volilcev, izrecno pa mu je po zakonu prepovedano, da bi sprejemal ukaze njihove. Ako je poslanec prepričan, da je nujno potrebna splošna in enaka volilna pravica, potem naj kot mož to svoje prepričanje zagovarja tudi pred volilci. Ako pa sc obrača po sapi, kakor petelin na strehi, potem so pomilovanja vredni poslanec in njegovi volilci.
Da se povrnem k stvari, ponavljani kratko misli včerajšnjega dopisa. Ze bodoče ljudsko štetje dokaže, da dolgo ne more biti vzdržljiva sedanja razdelitev vol. okrajev. Posebno češki narod je toliko ekspanziven, da bode naravnim potom segel čez umetne nemške ograje, ki jih gradi Ic slaba vest, izrabljajoč nesrečen trenotek državne krize.
V odseku skoraj gotovo danes še ne pade kocka. Oglašenih je šc do 20 govornikov. Dopoludnc sta govorila lc grof D o b r ž e n-ski in dr. Stransky. Popoludne jc prvi govoril dr. Pcrgelt; za njim je prišel na vrsto češki radikalec Choc, ki bode govoril do konca današnje seje. Za kulisami se nadaljujejo pogajanja. V trenotku šc nobenemu predlogu ni zagotovljena večina, ker Poljaki še vedno upajo, da sc posreči kompromis.
Uredništvo ic Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
-------dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
UredniSkega telefona Stev. 74.
guT-—----------- " • ......________________::
Mlini fraoflii.
Dunaj, 18. oktobra.
Češki poslanci so v odseku za vol. preosnovo pričeli z obstrukcijo proti dvetretjinski večini, ki jo zahtevajo Nemci in Poljaki v varstvo volilnih okrajev. Včeraj je češki agrarec Zazvorka sam govoril skoraj štiri ure. In danes dopoldne je dr. Stransky večinoma v češkem jeziku izpolnil dopolu-dansko sejo odseka. Neprijatclji volilne preosnove nosijo po zbornici že vesele obraze v trdni nadi, da je volilna preosnova pokopana. Trcnotki parlamentarnih razmer so sicer kritični, a ne še v toliko nevarni, da bi že mogli govoriti o krizi vlade ali parlamenta. Nobeno jesensko vreme ni tako nestalno, kakor so trenotni »položaji« v parlamentu. Kakor na borzi pada, ali se vzdiguje živo srebro v političnem barometru.
Kaj pomeni dvetretjinska večina n a č e-I o m a in kaj v praksi, o tem smo že govorili. Češki in moravski Nemci so znani kot vedni kverulantje, ki posod iščejo in najdejo navidezno nevarnost za svojo narodno in politično posest. Tudi sedaj so bili v prvi vrsti moravski Nemci, na čelu jim dr. Gross, ki hočejo nemške otoke zavarovati proti češki povodnji z dvetretjinsko večino. Ta kvalifi-kovana večina pa je že sedaj potrebna v zbornici za vsako premembo ustave. Volilni red pa je del ustave, in Nemci zahtevajo, naj se izrečno še v volilnem redu uzakoni ta določba. Zato jc v istini ta zahteva le Gesslerjev klobuk, ki ga more nova konstelacija v parlamentu brez velikega napora sneti s kola ter vreči v jarek ali za plot.
Ko bi bili Poljaki sprožili to vprašanje, je skoraj gotovo, da bi izvzemši Rusine ne vzbudilo pri Cehih in Jugoslovanih toliko pomislekov. Poljaki morejo v Galiciji v dogled-nem času izgubiti mnogo več mandatov, nego Nemci v vseh ostalih deželah. Toda stara branjevska politika nemških voditeljev je iskala povod, da pokaže svoje diktatorštvo in politično samovoljo. Kakor branjevka meše-tari za vsak piškav oreh, ki ga navrže, tako so Nemci mešetarili za mandate in si s svojim vplivom pri vladi res priborili več, nego jim gre. Politične uspehe si je mogoče priboriti ali potom kompromisov ali z revolucijo. Za Slovane pa bi bila politična revolucija narav-
LIOT.
Čudne služba-
Angleški spisal C. Doyle.
(Konec.)
»Hvala vam,« je dejal; »nisem mislil, da bodete imeli toliko časa s tem opraviti. Pa ta prepis jc zame velike koristi.«
»Precej mi je dal opraviti,« sem prir pomnil.
»Razven tega potrebujem še prepis onih trgovin s pohištvom, ki imajo obenem zalogo železnine.«
»Jutri zvečer ob sedmih pridite, da mi poveste, kako daleč bodete z delom. Sicer pa sc ni treba preveč napenjati. Nekaj ur razvedrila po končanem delu na raznih veselicah vam tudi ne bode škodovalo.«
Pri teh besedah sc je nasmejal — jaz pa sem opazil, da ima drugi zob v levi zgornji čeljusti zalit z zlatom; — to me je osupnilo.
Shcrlock Holmes mel si je veselja roke, medtem ko sem jaz strmeč opazoval pripovedovalca.
»Umevno je, da sc čudite, gospod doktor,« je nadaljeval Pycroft; »stvar je namreč
sledeča: Takrat, ko sva z onim gospodom v Londonu govorila, se je ob priliki, ko je trdil, da nc bodem stopil pri Mavvsonu v službo — nasmejal; takrat sem slučajno zapazil, da ima ravno tako z zlatom zalit zob, kot ta gospod. Pri obeli enako: to je redkost. Potem pa glas in postava! Cisto slična s tem razločkom seveda, da sc jc dala vnanjost s pomočjo britve in lasulje prav lahko izpremeniti. Prišel sem do zaključka, da imam opraviti z enoinisto osebo. Saj jc mogoče, da sta si dva biata čisto podobna, toda neverjetno je. da bi imela oba enako zalite zobe.«
»Ko sem sc poslovil in bil zopet sam na ulici, premišljeval sem nekaj časa, ni li bilo vse le sen. Prišedši v svojo sobo, oblil sem si glavo z mrzlo vodo, da bi si izbistril svoje misli. — Cemu so mc poslali v Birmingham? Iz katerega vzroka je prišel oni pred menoj tja? — Zakaj jc sam sebi pisal pismo? — Dalje ko sem premišljaval, tem večja uganka mi je bila. Med tem ko sem si belil glavo iu mislil toinono, prišla mi je srečna misel, češ tu, česar nc pojmim jaz, pojmil bode gotovo gospod Holmes. Mišljeno — storjeno. Odpeljal sem sc s ponočnim vlakom v London, poiskal gospoda Holmcsa in sedaj smo tu trije na potu v Birmingham.«
Ko je gospod Pycroft končal svoje pripovedovanje, nastal je odmor. Holtnes sc jc
naslonil na naslonjalo ter gledal kot veščak, ki pozna blago na prvi pogled.
»Izborno, kaj ne, NVatson? Posebno nekatere stvari mi ugajajo. Kaj meniš, ali bi nc bilo veselje in zanimivo za naju. če bi obiskala gospoda A rtu rja Harry Pinnerja v pisarni angleško-francoskc delniške družbe?«
»Kako bi sc dalo to doseči?« sem vprašal.
»To je pač lahko,« pristavil jc Pjcroft z veseljem. »Vidva sta moja prijatelja, ki iščeta službe. Naravno, da vaju povedan k ravnatelju !«
»Seveda! To se razume!« pritrdil jc Holmes. »Rad bi videl gospoda iz obličja v obličje; rad bi poznal njegovo igro, ki jc brez-dvomno igra; morda jo dobim jaz. No, prijatelj, kakšno službo pa na bi midva dobila
toda — morda jc — mogoče-----?« Holmes
je umolknil, jel je grizti nohtovc in zrl nepremično skozi okno. Ves ostali čas med vožnjo, dokler nismo dospeli v hotel ni črhnil besedice več .
Točno ob sedmih zvečer podali smo sc vsi trije v urad družbe.
»Nepotrebno je hoditi popred,« pravil jc najin klijent, »ker nam to nič nc koristi. On prihaja tja lc zaradi mene, ker so sicci prostori popolnoma zapuščeni.«
»To utegne imeti svoj potnen,« dejal je Holmes.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
V odseku za volilno preosnovo je po govoru Stranskega govoril Pergelt, ki jc zagovarjal znano nemško zahtevo po dvetretjinski obrambi volilnih okrožij. Po njegovem govoru predlaga poslanec Dobcrnig konec debate. Češki radikalci burno ugovarjajo, Choc in Zazvorka kličeta: »To je škandal, ne pustimo sc majorizirati! Kje jc svoboda govora?« Kljub velikemu nemiru pritrdi odsek z 20 proti 11 glasovom koncu debate. Proti Dober-nigovemu predlogu so glasovali dr. Šusteršič, Mladočehi, fevdalci, ustavoverno velepose-stvo iu Vsenemcc Malik. Poslanec Choc je govoril proti Pergcltovim izvajanjem. Kljub temu, da je sklenil odsek konec debate, odsek najbrže pred prihodnjo sredo ali četrtkom ne bo končal razprave o S 42. volilne preosnove. Priglašenih jc namreč šc 21 govornikov. Včeraj dopoldne je zboroval tudi železnični odsek o podržavljenju »Severne železnice«. V zakonski načrt so sprejeli odstavek, ki določa, da sc mora v mešanih krajih ozirati na pristaše narodnosti z ozirom na sedanje stanje. Sklenili so tudi resolucijo o potrebi podr-žavljenja severno zahodne »Družbe državnih železnic«, Kašavsko Oderberškc in Aspang-ške železnice. O Haueisovi resoluciji glede podržavljenja »Južne železnice« izjavi odsek, da zadeva šc ni zrela. Odobrili so še zakonski načrt o progi Trident-Male. Derschatta je naznanil, da predloži prihodnji teden več načrtov o lokalnih železnicah. — V današnji državnozborski seji je napovedan Steinov predlog glede nagodbenih pogajanj z Ogrsko, nadalje vloži interpelacijo Dobcrnig zaradi podržavljenja, pomažarevanja krajevnih imen in pa o izpopolnitvi obrtnega sveta in o zvi-šanem kreditu za pospeševanje kredita.
GOLUCHOVVSKI ODSTOPI?
GoluchoNvski ic baje dejansko vložil v torek pri cesarju prošnjo za odstop. Cesar je vzel prošnjo Goluchovvskega iu si pridržal odločitev. ker hoče počakati, kaj poroča ogrsko ministrstvo. »Pester Lloyd« pa dvomi, da je žc odstopil Goluchouski, dasi obstoji kriza in je rešitev odvisna od pojasnil, ki jih poda minister v ogrski delegaciji. Ogrski ministrski predsednik Wckerle pride v soboto na Dunaj, da ga zasliši vladar v zadevi Goluchovvskega.
OGRSKA.
Zatožba Fejervaryja je zopet na dnevnem redu. Državnemu zboru je došlo namreč mnogo prošnja ogrskih numicipijev, ki zahtevajo obtožbo Fejervaryjevcga ministrstva. Vlada ima pa v tej zadevi zvezane roke zaradi dogovora s krono. Peticijski odsek pa namerava predlagati, naj sc sprejmejo v stenogra-fični zapisnik osebe, ki so služile nepostavni vladi. Zapisnik sc objavi, da sc tako osramote vsi »izdajalci« domovine.
»Pri moji veri,« oglasil se jc Pycroft, »saj sem vedel; vidite ga, ravno pred nami gre.«
Pokazal nama jc dobrooblečenega moža neznatne vnanjosti in svetlorjavih las, ki jc šel urnih korakov ob drugi strani ccste. Medtem, ko smo ga opazovali, zagledal jc ravno dečka, ki jc prodajal najnovejšo večerno izdajo večjega londonskega časopisa. Hitro se jc pre-ril skozi množico in vozove, kupil izvod lista; hlastno ga jc zgrabil ter izginil ž njim v bližnjo vežo.
»Sel je v pisarno,« pojasnil je najin spremljevalec; »to je vhod. Pojdita z menoj; uže poskrbim za to, da nc bode nikakih zaprek.«
Sledila sva mu in dospeli smo do petega nadstropja, kjer je potrkal na polodprta vrata. Začuli smo klic: »Prosto!« ter vstopili v prazno sobo, ki jo poznamo že iz Pycroftovega pripovedovanja.
Pri edini mizi jc sedel mož, ki smo ga videli na ulici; pred seboj je imel razgrnjen časopis.
Ko jc dvignil glavo, videl sem obraz, ka-koršnega menda šc nikoli popred, da bi mu bilo poznati toliko strahu in skrbi. Strahu so se mu ježili lasje, pot mu je stal na čelu, obraz je bil bled kot zid, oči so mu skoro izstopile in divje jc gledal okrog sebe. Videti jc bilo, da svojega pisarja ni takoj spoznal, pa tudi na
ODSTOP FRANCOSKEOA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Clemenceau je pregovarjal Sarriena, naj ne odstopi, a ga ni pregovoril. Ako postane ministrski predsednik Clemenceau, ostane v ministrstvu Briand, da izvrši ločitev cerkve od države, nadalje Riau in Doumergue. Ni pa gotovo, če ostaneta ministra tudi Bourgeois in pa Poincare. Najbrže bosta imenovana novi vojni in pa mornariški minister. Clemenceau namerava pozvati v ministrstvo svoja sotrud-nika pri listu »Justice« Viviane in Pichoua. Socialisti, predvsem Jaures hočejo, naj Cle-menceau kot načelnik vlade pokaže, kaj da on zna.
CERKVENI ROPI NA FRANCOSKEM.
Jako zanimiva poročila dohajajo iz Francoske o razprodaji ccrkvcncga premoženja. V Varennesu so pri javni dražbi samostana Marijinih bratov, ki jc stal 300.000 frankov, kot vzklicno ceno določili 80.000 fr., a ker ni bilo niti enega kupca, so pri prihodnji razprodaji določili za vzklicno ceno 40.000 frankov. A šc lepše je bilo v Souvignyju pri dražbi 30 do 40 tisoč fr. cenjcnc hiše šolskih bratov. Kot vzklicno ccno so določili 8000 frankov, a hišo prodali souvigneškemu učitelju za 50 fr. Čuvaj pohištva vrednega 120 fr. je pa zahteval za svoj trud 711 frankov! Dne 11. t. m. ob 5. uri zj. je došlo 500 artiljeristov, pehote in orožnikov v Sarzcau, da varujejo likvidatorja, ki je imel povelje, da izžene iz kolega supe-riorja P. Vadueta, ki je ostal sam v kolegu. Ob 6. uri zj. je pozvonil likvidator pri samostanu. Odprl mu ni nihče. Pač pa so zazvonili na plat zvona in kmetje so drli skupaj od vseh strani, a vojaki so jih razganjali. Ob 9. so s silo vlomili v samostan in drli v kapelico, kjer jc stari prednik pričakoval preganjalce. Surovo so zahtevali, naj zapusti poslopje. V izprevodu je župnik nato prenesel Najsvetejše v župno cerkcv, kjer je nato maševal P. su-perior. Sodnijskcga eksekutorja in policijskega komisarja jc pozdravljala množica, ko sta odpotovala, s fuj klici.
KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM.
Španski ministrski svet jc odobril zakonski načrt o društvenem pravu. Vse kongregacije so podvržene državnemu potrdilu, prepovedati jim nameravajo javni pouk, sodišča dobe pravico, da smejo preiskati samostane, kongregacije ki izvršujejo industrialna podjetja morajo plačati davke, razpuste sc lahko inozemske in pa take kongregacije. katerih vodstvo sc nahaja v inozemstvu.
NEVSPEH BOJA V NEMČIJI PROTI
KATOLIŠKIM DIJAŠKIM ZVEZAM.
Protestanški profesor zgodovine dr. pl. Belo\v piše, da se jc končal boj proti katoliškim dijaškim zvezam v Nemčiji s fiaskom. Hvali katoliška dijaška društva, ki so pogumno in srečno končala vsiljeni jim prevzetni, netoleranski in nevredni boj. Boj ni imel nobenega vspeha. Število društev in članov se je pomnožilo in notranja vez in prepričanje sta trdnejši kakor kdaj prej.
NEMŠKI KOLONIALNI ŠKANDAL.
Iz kolonialne službe je moral odstopiti tudi zadnji tajni svetnik, ki je stal na čelu uprave in jc sokriv nerednosti. Legacijski svetnik dr. Seitz je bil namreč imenovan za kameninskega gubernatorja a so preklicali njegovo imenovanje.
RUSIJA.
V Vilni so slovesno otvorili v navzočnosti generalnega gubernatorja poljsko gledališče, ki ie bilo zaprto nad 40 let.
SULTANOVA BOLEZEN.
Poročila o sultanovi bolezni sc potrjujejo in zopet dementirajo. Carigradski dopisnik an-
Pycroftovem obrazu se je bralo, da obnašanje njegovega predstojnika po navadi ni tako.
»Kaj pa se vam je pripetilo, gospod Pin-ner?« ga je vprašal.
»V tem hipu mi ni ravno dobro«, odvrnil jc, le iztežka se obvladujoč; «kdo sta pa onadva tujca, ki sta prišla z vami?«
»Gospod Harris iz Bermondseya ter gospod Priče od tukaj,« imenoval jc naju Pycroft z redko zgovornostjo; »obadva sta moja prijatelja ter v vseli kupčijskih strokah izborno iz-vežbana. Dalje časa sta brez službe. Morda bi se dobilo pri družbi kako mesto zanju?«
»Mogoče, mogoče! —« odvrnil jc Pinner s posebnim, izsiljenim smehljanjem; »brez dvoma bo mogoče kaj storiti. Kakšno jc vaše opravilo, gospod Harris?«
»Knjigovodja sem,« odgovoril je Holmes.
»Dobro, gotovo vas bodemo potrebovali. In vi, gospod Priče?«
»Dopisnik,« sem dejal.
»Upam, da vam bo mogoče dobiti službo pri naši družbi. Takoj, ko bodete sprejeti, vas obvestim. Sedaj pa vas prosim, pojdite. — Pustite mc za Božjo voljo samega!«
Zadnje besede izgovoril jc, kakor bi ga bil kdo tiščal za vrat in potem hitro izpustil. Holmes in jaz sva se spogledovala, Pycroft pa je pristopil bližje k mizi.
»Ali se ne spominjate, gospod Pinner, da ste mi naročili, naj pridem semkaj, da mi daste novo delo?«
»Ah, tako! Seveda,« odgovoril je z navadnim glasom. »Prosim vas, potrpite samo tre-
gleškcga lista »Marchester Guardian« pa trdi, da poročila o neozdravljivi bolezni sultana so popolnoma resnična. Prof. Bergman se je bojda prepričal, da bolezen sultanova je neozdravljiva in da bode sultan živel samo nekoliko mesecev.
V Varšavi so zasledili mlado-turško zaroto za revolucijo v Turčiji. Zaprli so 20 Turkov, v katerih stanovanjih so dobili mnogo orožja in bomb.
SRBIJA.
Ministrski predsednik Pašič izjavlja, da odgovori na Kozovljaminovo interpelacijo glede trgovinskih razmer med Srbijo in Avstrijo v soboto dne 20. t. m.
Na Srbijo zelo vpliva, ker jc zaprta meja nasproti Avstriji. Na tisoče delavcev potuje v Rumunijo. Mesne cene so tako nizke, kakor že niso bile trideset let. Trgovinski promet zaostaja.	_
ŠlovenŠHo SleMšše
Repriza opere »Biseri« bila je približno na isti višini, kot premijera, mestoma celo boljša; lc na nekterih mestih pozornemu opazovalcu in poslušalcu ni moglo uiti, da ne bi bil opazil neke male nesigurnosti, kar pa splošnega vtisa in popolnega vspeha opere v celoti ni moglo pokvariti. V prvem dejanju n. pr., neposredno pred onim velikim zborom, ko zahteva množica smrt Lejle, je za par taktov nastala diferenca, na kar bi bilo v prihodnje paziti, ker baš zadnji prizor prvega dejanja, se nam bodisi glede instrumentacije, bodisi glede pevskega ensemblea zdi najmočnejša in najveličastnejša točka opere. Obilica glasbenih motivov v vseh mogočnih varijacijah, harmonizacija v najtežjih molovih fugah zahteva vse pozornosti - zlasti orkestra. Ne motimo se, čc trdimo, da je edino pomanjkanje prostora za poizkušnje vzrok, da ni mogoče vedno doseči popolne eksaktnosti, kajti kadar je treba kake večje vaje, gotovo tiči na gledališkem odru nemška družba, medtem ko je dramatično društvo omejeno na v vsakem ozirti nezadostno malo poizkušno dvoranico.
Toda nazaj k operi! Oceni reprize nimamo mnogo dodati, ker smo glavno že povedali pri premijeri; mi in z nami vred se je vsakdo lahko prepričal, da je naša opera za provinco ne le izborna, ampak pravi fenom; kakor se jc videlo včeraj, je — post tot dis-erimina rerum — to vendarle uvidelo naše občinstvo, ki je docela napolnilo gledališče. Tako mora biti tudi v bodoče. Saj že nemško občinstvo iz znanega vzroka rajše obiskuje našo, kot svojo opero.
Pri oceni v detajlu moramo priznati venec prvenstva naši neumorni primadoni gospej S k a 1 o v i. Pri izbornem glasu — pela je svojo vlogo v vseh točkah s tako finim čutom, da smo mislili, da vibrira ob njenih glasih vse ozračje in čuti s pevko. Zlasti v prvem dejanju, kicr mora obvladati težko koloraturno vložko, jc pela s tako lahkoto in preciznostjo, obenem dovršenostjo, da jc bila prava slast jo čuti. Bila je skratka na vrhuncu dovrše-; nosti.
In kaj naj rečemo o tenorju in baritonu?
Oba gospoda: pl. R c z u n o v in O u-r e d n i k pokazala sta v vsakem oziru toliko rutine in pevske vrline, da bi bila vsaka hvala odveč. Obadva — prava dioskura — sta močna stebra, ki nosita precej težko in nevarno stavbo. Dokler sta ta dva člana naše opere, sc nam ni bati za njen obstoj; boljšega tenorista še nismo imeli, in boljšega barito-nista si ne moremo želeti. Oba sta mojstra nelc v arijah, ampak tudi v recitativih.
Da je bil dober gosp. B e t e 11 o, je itak umevno. Vsakdo ga rad čuje pri vsakem nastopu.
Konec zadnjega dejanja opere se je bistveno ižprentenil, tudi scenično, kar igri sicer ni v kvar.
notek; tudi vaša prijatelja naj počakata z vami vred. V treh minutah sem vam zopet na razpolago. Upam, da bodete potrpeli toliko časa.« Vstal ic ter se vljudno poklonil in odšel skozi vrata na nasprotnem koncu sobe, katera je za seboj zaklenil.
»Kaj stori sedaj?« vprašal jc šepetaje Holmes. »Ali bode utekcl?«
»Nemogoče,« je ravno tako odgovoril Py-croft.
»Kako to?«
»Sosedna soba nima izhoda.«
»Ali je v sobi oprava?«
»Včeraj je bila popolnoma prazna.«
»Kaj za vraga pa ima potem notri opraviti? To mi je uganka. Čc je bil kdaj kak človek napol blazen vsled strahu, jc bil sedaj gotovo Pinner. Kaj ga je le spravilo v tak strah?«
»Gotovo je mislil, da smo tajni policaji,« sem omenil jaz.
»Najbrže bo kaj takega,« mi je pritrdil Pycroft; Holmes pa jc odmajal z glavo.
»On ni šele postal tako mrtvaško bled, ko smo vstopili, ampak je bi 1 že popred. Mogoče jc. da ...«
Predno je Holmes izgovoril, začuli smo glasno trkanje iz sosedne sobe.
»Čemu za vraga trka na vrata svoje lastne sobe?« zaklical jc Pycroft.
Zopet sc je začulo trkanje — tek — tek — tek —, a tokrat šc glasneje.
Osupnjeni smo gledali na zaprta vrata. Holmes je stal sklonjen, z napetimi potezami
Sicer pa scenični opremi ne moremo ugovarjati; nasprotno, dokazala je vnovič spretnost gosp. režišerja R a n e k a.
GERHART HAUPTMANN: ELGA.
(K jutrišnji predstavi v slovenskem gledališču.)
Gcrhart Hauptinann jc brez dvoma eden izmed najboljših modernih nemških dramatikov in teatralični Sudermann se z njim niti ne da primerjati. Zdi se pa, da je vso svojo moč položil v grandijozno socialno dramo »Tkalce« v epopejo dclavcev, da še noben moderni nemški dramatik ni spisal boljše. Zanimiv pa je Hauptmann-realist, ki je eden izmed prvih našel tudi pot v bajno romantiko in združil ti dve navidez tako nasprotni struji. In kakor se je njegov verizem izpel v »Tkalcih«, tako njegova nova romantika v »Potopljenem zvonu«. Ostala jc tudi v ostalih njegovih delih na eni strani psihološka analiza, kakor n. pr. v »Voz-nikuHenschlu«, podrobno slikanje socialnega miljeja, na drugi strani natančno zadeti ton nemške romantike, njena nežnost in njena groza, toda prejšnje veličine ni dosegel več. Med ta dela spada tudi »Elga«.
Posebnega v tem delu ni nič in pogrešal bi jc na našem odru nihče. O njeni vsebinski vrednosti ni niti vredno razpravljati, novih perspektiv nam ne razgrne nobenih in končno igra ni nič drugega kot dramatiziran »Schau-dermarchen«. Značilna je tu za Hauptniana le manira. Dramatizovati je hotel sanje, težko moro, ki sc loti nekega viteza v davnem času v nekem samostanu na Poljskem. Vitez ondi prenoči in v spanju ga mučijo hude, temne in zle sanje. Ideje ni hotel izraziti Hauptmann nobene, šlo mu je zgolj za slikanje sanj.
Vsebina, ki jo je Hauptmann okolu leta 1896 povzel iz neke Grillparzerjeve novele, je v kratkem sledeča. Neki vitez iz dobe So-bieskove, ki je namenjen v Varšavo, prenoči v nekem samostanu. Neki menih ga pogosti. Na viteza napravi molčeči in tajinstveni menih globok vtis in jame se z njim razgovarjati. Lahkoživi vitez hvali ženske, »mečje kot liste rož«., in vpraša meniha, kako je prišel do tega, da nosi križ. Menili mu v pozni noči tajinstve-110 namigne, da jc bil nekoč grof, imel žensko in otroka, a da mu je kruta usoda potisnila v roke križ. Gotovega mu menih ne pove ničesar, vitez, ki si tega ne more izbiti iz glave, si v domišljiji naslika celo tragedijo, v spanju pa mu ožive vse mučne podobe, porojene v njegovem duhu. Sanje imajo čisto navadni motiv: zakonolomstvo v tisti lahkoživi poljski viteški dobi. Razkošna Elga vara svojega moža,, viteza Staršenskega in mrki, gospodarju udani upravitelj jo zasledi z ljubimcem Ogin-skim. Dejanje nima nobenih zapletljajev in osebe tudi niso točno karakterizirane: kakor v sanjah sc nam vse osebe javljajo le kot tipi v velikih konturah, strastni in lahkoverni Star-šenski, hinavski Oginski, Elgini pomagači, njeni klativiteški bratje Griška in Dmitrij in malo-vredna sobarica Dortka ter častitljiva stara plemkinja, mati Staršenskega, Marina. Star-šenski naposled ukaže upravitelju, naj zadavi Oginskega in potem ga pusti položiti na temni, zastrti oder, kjer gorijo v pozlačenih svečnikih mrtvaške sveče. Sem pripelje užaljeni mož lepo Elgo, upravitelj pa jo pripravlja na grozni prizor s tem, da ji prebere nekaj, kar se nanaša na njeno nezvestobo, iz pergainentne listine. Ko vidi Elga ljubimčevo truplo, se vrže nanj in z divjim »sovraštvom, grozo in studom« zakriči možu: »Sovražim te! Pljunem na te!« S tem se končajo sanje, ki so sestavljene iz šestih prizorov.
Vitez se zbudi, jutranja zora posije na okna in čuje se petje menihov v koru. »Težka mora mi je bila legla na prsi, težka kot smrt.« S tem se vitez poslovi od samostana.
Igra, ki sloni vsa bolj na sceničnih efektih, bo seveda le uspela, če jo bodo igrali do-
in jako razburjen. Naenkrat smo začuli pritajen, grgrajoč glas in pa, kakor bi kdo bobnal na leseno steno. Kakor blazen skočil je Holmes v dveh korakih po sobi ter se zaletel v vrata. Bila so znotraj zaklenjena. Sledeč njegovemu zgledu, zaleteli smo sc vanja še enkrat vsi trije in z vso močjo. Vrata so zaškripala, zapahi so odjenjali in vse skup je padlo po tleh. Vsi trije naenkrat smo skočili v sobo — bila je prazna.
A žc naslednji hip smo se uverili, da smo sc motili. Prav v kotu tik sobe, iz katere smo prišli, so bila druga vrata, katera je Holmes šiloma odprl. Na tleh sta ležala suknja in telovnik, na kljuki pri vratih pa jc visel ravnatelj angleško-francoske delniške družbe: obesil sc je s pasom. Kolena je imel skrčena, vrat je tičal v zanjki, s petama je tolkel ob lesena vrata ter tako provzročil ono trkanje, ki si ga nismo mogli tolmačiti.
Zagrabil sem ga preko života in dvignil, Holmes in Pycroft pa sta mu oddrgnila zanj\ ko; jermena so se mu zarila že prav živo v meso. Prenesli smo ga v sosednjo sobo ter položili na tla. Bil je smrtnobled, ustnice viš-njevkastordeče; — ležal je grgrajoč kot senca človeka, kakršen je bil šc pred petimi minutami.
»Kaj meniš, Watson, ali bode kaj ž njim?« me jc vprašal Holmes.
Sklonil sem sc, da ga preiščetti. Žila mu jc počasi in pojemaje bila, toda dihal je še in trepalnice so sc mu gibale, tako da sc jc pokazalo včasih tudi oko.
bro igralci. Posebno dobro je Hauptmann zadel s pomočjo rapidno razvijajočega se dejanja, fantastiških prizorov in kratkim, le v širokih potezah naznačenim dialogom posebnost sanj. Sicer pa izpregovorimo o Haupt-mannu obširneje, kadar bodo uprizorili njegov »Potopljeni zvon«, dramo, kjer Hauptmann inaugurira novo, krščanskemu nazira-nju in njegovi ascezi nasprotno dobo.
Sneune nouice.
+ »Novo izdajstvo dr. Susteršiča«. To
sta izkuhala v »Narodu« dr. Tavčar iu oni poštenjak, ki je ž njim v zvezi. Za vsakega, ki trezno razmotriva volilno reformo, pomenja vsak dr. Tavčarjev nastop v odseku za volilno reformo le zavlečevanje volilne reforme, ker kar je v odseku za koroške Slovence po zavoženi dr. Plojevi akciji se izvršilo, to se s stotino predlogov za reasumiranje ne da nič več popraviti. Ta odsek ne bo nič reasumiral, ker je reasumiranje že odklonil, pa dr. Tavčarju je bilo le, da je s svojim predlogom blamiral Slovence, ker ga je formuliral tako, da so Slovenci na Koroškem zadovoljni le z enim mandatom. Da se dr. Susteršič nc more postavljati na tako stališče, je samoobsebi umevno.Dr. Tavčar je svoj predlog v odseku stavil na lastno pest, ne da bi se kaj posvetoval s »Slovansko zvezo«, ki sc za tak predlog, ki je položaj koroških Slovencev znatno pokvaril, seveda tudi nemore ogreti. Ker dr. Tavčar govori včeraj, »da je bila dr. Šuster-šičevemu klubu tudi pismeno izražena želja Korošcev,« naj se »Slovanska zveza« zavzame za njegov predlog — povemo mi slovenski javnosti, da je »Slovanska zveza« res dobila neko pismo Korošcev, v katerem pa so navedene točke, ki trdijo, da slovenski Korošci tega niti nočejo, kar predlaga dr. Tavčar in da hočejo nekaj čisto drugega! Kako se je mogel dr. Ploj, kakor trdi »Narod«, zavzeti za reasumiranje v smislu dr. Tavčarjevem? Drugače si tega ne moremo misliti, kakor da sta ta dva gospoda skupaj kuhala »novo izdajstvo,« pa da jima je pismo iz Koroške preteklo pot, ali pa je trditev »Narodova« o dr. Ploju neresnična. Dr. Tavčarjeva dolžnost bi bila, če že ni hotel zveze s »Slovansko zvezo«, predno je stavil kak predlog dobiti za to stik s Korošci! On pa ie stavil svoj predlog z neodpustno lahkomišljenostjo, če ui še kaj hujšega za tem, kakor je tičala tudi za njegovim nastopom v zadevi celjske gimnazije, zadaj kočevska višja gimnazija, katero imamo sedaj brez vsake kompenzacije in katero dr. Tavčarjevo nerodnost bodo sedaj morali popravljati naši poslanci! Da. »Slovanska zveza« ne bo pograbila dr. Tavčarjevega skrajno nerodnega predloga, ki ima morda edini namen pokvariti vso nje na-daljno akcijo, je samoobsebi umevno. O »iz-dajalstvu« na koroških Slovencih sc danes tu na tem mestu ne bomo prepirali, prišel pa bo dan, ko bomo izpregovorili, komu veljajo vsi tisti naslovi, s katerimi »Narod« obklada dr. Susteršiča, ki mu niti informacij niso hoteli podajati . . . Tedaj pa bo pokalo, ko bomo odkrili, kdo je stvar zavozii, kdo je vse med nami in Korošci intrigiral sam pa nič druzega storil. Za tak značaj bo konečni efekt ta, da
»Samo za las je manjkalo, pa bi bilo po njem«, sem odgovoril; »sedaj bode okreval. Odpri okno in daj mi steklenico vode.« —
Odpel sem ovratnik, polival mu obraz z mrzlo vodo ter dvigal roki toliko časa, da je začel normalno dihati. Upal sem, da se kmalu popolnoma zave.
Holmes je stal poleg njega, roke v žepu in glavo povešeno skoro do prsi.
»Poslati bi morali po policijo,« je dejal; »pa jaz bi rad, predno pride, izročil cel dogodek v vsem obsegu popolnoma razvozljan.« —
»Nikakor nisem v stanu razumeti,« dejal je Pycroft ter se prijel za glavo, »čemu za vse na svetu so mene privlekli semkaj, če so —«
»Čemu pač!« prekinil ga jc Holmes ne-strimo, »to jc jasno kot beli dan. Zadnja poteza cele igre--«
»Torej vam jc ostalo že jasno?«
»Saj se samoobsebi razume, ali ne, Watson ?«
Zmajal sem z rameni. »Priznati moram, da prav ničesar ne pojmim.«
»Toda če premišljujemo vse od prvega početka, pridemo samo do enega zaključka.«
»Kako si torej razlagaš cclo stvar?«
»Vse dejanje se suče okrog dveh točk. Prvo je bilo dobiti pismeno izjavo gospoda Pycrofta, da vstopi v službo dozdevne delniške družbe. — Ali ni že to dovolj jasno?«
»Kaj meniš, čemu jim ie bila ona pismena izjava ?«
»Zaradi pogodbe gotovo nc, ker so te pri trgovini navadno ustmene; v tem slučaju ni
NAGLA SMRT.
Trst, 19. okt. Tu je umrl nagle smrti poštni uslužbenec, 30-letni Ivan Zullan.
NEZNOSNE VARNOSTNE RAZMERE V TRSTU.
Trst, 19. okt. V eni najobljudenejših uHc v Trstu ie ob belem dnevu neki neznanec neki ženi Iztrgal iz rok denarnico, trije drugi so pa branili ženi, da nI mogla za njim.
AVSTRIJSKI POLJSKI DIJAKI V RUSIJO.
L v o v, 19. okt. 8000 poljskih dijakov se je vpisalo na varšavsko vseučilišče.
AVSTRIJSKO-SRBSKI SPOR.
Bel grad,-19. okt. Ministrski predsednik Pasič bo odgovoril na interpelacije glede trgovinskega razpora z Avstrijo 20. t. m.
NEMŠKI CESAR O DOGODKU V KOPE-NICKU.
B e r o 1 i n, 19. okt. Nemški cesar se strašno huduje na kopeniškega župana, ki se je dal prevariti od goljufa, preoblečenega v stotnika, in je odredil, da se ima najstrožje kaznovati vojake, ki jih je »stotnik« prevaral tako, da so šli z njim konfiscirat občinsko blagajno. Nemški listi se skoro brez izjeme norčujejo iz pruskih razmer in iz ljudi, ki se tako dajo ustrahovati od vojaške oblasti, da jih lahko vsak slepar z vojaškim nastopom spelje na led. Prusko meščanstvo je sedaj v posmeh celi Evropi. Od sleparja so dobili na nekem stranišču samo naredniško sabljo in v paketu stotnikovo obleko, sleparja pa še do sedaj nimajo.
FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK DEMISIJONIRAL.
Pariz, 19. okt. Demisija francoskega ministrskega predsednika je sprejeta. Clemen-ceau bo reorganiziral ministrstvo, ter bo poleg ministrskega predsedstva prevzel tudi vojno ministrstvo.
DEFICIT PORTUGALSKIH FINANC.
Lizbona, 19. okt. Portugalski proračun izkazuje 263» reizov deficita.
Darovi poslani našemu upravništvu.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Dr. Avgust Levičnik je nabral na sestanku gimnazijskih abituricntov »B« oddelka iz leta 1896 povodom desetletnice 16 K. — G. Anton Bonač, Begunje pri Cerknici, v poslavljajoči se družbi v gostilni g. Bonaču 10 K.
Za Ciril in Metodovo družbo so nam poslali preč g. Ivan Zaubi, kaplan, p. Žužemberk, 15 K; č. gg. bogoslovci ljubljanskega zavoda 16 K 56 v.; preč. g. Viljem Gasparin, župnik. Planina, p. Cernoinclj, namesto vcnca na grob ranjkega gospoda Alojzija Rožič, župnika, 10 K.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
18
19
Čm *pi- i.*10|l	Stanj« bar»-m«tr* t mm	T.mp«-ntnri C.li°jo	V.troTi	n.k«	Ih i*'
9. zveC,	738-4	11-3	sl. jvzh.	obl.	00
7. zjutr.	738-5	9-8	brezvetr.	megla	
2. pop.	737-8	18 3	sl. jug	jasne	
^rr^Ttl*	117',	10-1*
hotel „južni kolodvor"
— prej LORBER Jutri, v soboto, dne 20. oktobra
koncert
ljublj. društvene godbe
Začetek ob V, 8. zvečer. Vstop prost.
Točil se bo izborni bizeljski mošt. K obilni udeležbi vabi najvljudneje
2374 1-1	A. SEIDEL, hotelir.
SKTadTšleV
pripravno za gostilno kakor tudi za vsako drugo obrt, se odda v najem s 1. novembrom.
Naslov: Anton Pogačnik, Sp. Šiška št. 66.	2367 5-1
Išče se
2358 3 -1
spreten ak viziter
za pivo.
Ponudbe pod „P. O." na upravništvo »Slovenca".
Hiiiiaiaažiiaaiažžžiaaiižuaiaižuiu afoliSka Tiskarna
priporoča raznovrstne
vi z i t n i c e
po nizki ceni.
ftimn?n?ttt!n?T?mntttt!ttfmnm?nnt


Marija Binder rojena Rflichel javlja v svojem in v imenu svojih otrok Karla in Marije vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno
H vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, odnosno očeta, gospoda
KARLA BINDERJA
tovarnarja
ki je danes, dne 18. oktobra, ob pol 11. uri dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v izpolnjenem 48. letu svoje dobe, blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v soboto, dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne od hiše žalosti v Slomškovili ulicah št. 14 na pokopališče pri Sv. Križu.
Svete zadušne maše se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra. Prosi se tihega sožalja.
V Lj u b 1 j a n i, 18. oktobra 1906.
2375
Oton in Mici Ramovš javljata v svojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svojega ljubljenega očeta, odnosno strica in svaka, gospoda
Petra Ramovša
višjega nadzornika c. kr. avstr. drž. železnic v p.
ki ic po dolgi, mučni bolezni, pre-v den s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj, dne 18. oktobra, ob 10. uri zvečer v 63. letu svoje dobe blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v soboto, dne 10. t. m , ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti v AVolfovih ulicah št. 5 na pokopališče pri sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, 19.oktobra 1906.
Potrtega srca naznanjamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče in tast, gospod	2366 1—1
Janez Nep. Rant
bivši trgovec in hišni posestnik
danes ob 8. uri dopoldne v 71. letu svoje dObe mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagega pokojnika se bode v hiši žalosti v Šiški blagoslovilo, potem pa v Polhov gradeč prepeljalo in tamkaj dne 20. oktobra ob 10. uri dopoldne v družinsko ra-kev položilo.
Svete maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi v Polhovem gradcu
Blagega rajnega priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Šiška-Polhov gradeč, dne 18. oktobra 1906.
Leopoldina Rant, soproga — Ivan Rant, c. in kr. nadporočnik, Josip Rant, c. in kr. nadporočnik, sinova. — Zofija Tomšič roj. p Rant, hči. - Fran Tomšič, c. kr. poštar in trgovec, zet.
Dobro izvežban, poročen
strojni ključavničar
kateri je tudi v sukanju izurjen, dobi poleg dobrega zaslužka tudi prosto stanovanje, kurjavo in luč.
Sprejme se v trajno delo kot popra-vitelj v papirnici gospoda Charles Moline v Tržiču.	2362 3-1
Borzna poročila.
(Kreditna banka« v Ljublj
Uradni kuril dunajsko borio 19. oktobra Zalolb.nl papirji.	D*'"
I*/, majeva renta......
t'/, srebrna renta ..... P/, avstrijska kronska renta . '"/. , zlata renta . . , P/, ogrska kronska , ... 17« » zlata , ... 17. posojilo dežele Kranjske . 'V/, posojila mesta Spljet . . IV/. , , Zader . . t V/, bosn.-herc. iel. pos. 1902 17. češka dež. banka k. o. . .
17. . , , i. o. . .
t1;,7» zast. pisma gal. d. hip. b. . t V/, pešt. kom. k. o. 1 I07. pr. t V/, zast. pisma Innerst. hr. IV/. » a ogr. con. dež. hr. IV/. , „ , hip. banke 4V/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4'/,7. Obl. češko ind. banke . . 47, prior. Trst-Porefi lok. . .
47. prior. dol. iel......
37. , jui. iel. kup. V/, • • *V«7, »vstr. pos. za iel. p. o.
Bralka.
Srečk« od 1.18607......
. . . 1864 ......
„ rizske .......
tem. kreditne I. emisijo . . > > II. , .
, ogr. hip. banke . . . , „ srbske i frs, 100 — . .
, turške.......
Sasilika	srečko . . .
Kreditne	„ ...
taomoške	, ...
Krakovsko	„ ...
Ljubljanske	„ ...
A.vstr. rud. kriia .....
Ogr. ,	„ ...
Kudolfove	„ < .
Salcburške	„ . .
Dunajske kom. „ ...
D al nI a a.
[užne železnice......
Državne ieleznice . . . . , Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . , Ogrske „ „ . . . Zivnostenske „ . . . Premogokop v Mostu (BrUx)
Alpinsko montan.....
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Mur4nyi......
Trbovljsko premog, druibe . Avstr. oroine tovr. druibe Coške sladkorne druibe . .
▼ a 1 n t a.
C. kr. cekin.......
20 franki........
10 marke........
Severoigna.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji.........
98 75 99*0 99— 116 36 94 50 112-26
98	60 100-50
99	30 99 66 99 25 98 86
100 15 104 85 100— 100— 100— loo-— 100-25 99-90 99-50 314 50 100—
207 — 273-75 150— 280— 284 — 267 — 97— 162-50 21 40 462 — 78— 87— 56 25 46-50 28— 65 -70— SC 2 50
181 90 683 50 1768- -673 75 812 -241-75 706— 602— i?95— 680'— 282— 666— 147—
11-35 19-135 23-47 23-99 117-50 96-50 252-50 4-84
ni.
1906. Blagi
98">6 10 10 99 20 116-56 94 70 112 45 99-60 101-60 100- <0 100 66 99 76 93 45 106 15 1C5- 5 100-10 100 20 100-20 101— 101 25
316 50 100-80
214 —
275-77
162	25 2»7- -290 50 266— 104-50
163	60 23-40
462 -15- -92— 62*25 4» 50 29-53 60— 7o— 612 50
182 90 684 60 1769 — 674-75 813— 242 75 710— 603 — 2806— 680-80 284 60 b68 -149 50
11-39 19-165
23-66
24-07 117-70
95-70
253 50 »—
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 31
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu »Slovenca".
Kupi
pianino ali pa klavir
pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe naj se naslove na Slov. katol. akad. društvo „Zarja((,
Gradec. Lechgasse 30.
Dr-= Demšar
zopet
o r d i n i r a.
2^6 3-1
SSi danje rafiev ma
1300013 (groGnic)
na novem centralnem pokopališču
13 uri i najcenejje stavitelj novega po^o pali$ča po oblastveno odobrenih določilih 1671 i5 30 zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve v tehnični pisarni gosp. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred $k°flj° št. 3 v Ljubljani.
Zidarji in delavci i
se takoj sprejmejo pri stavbeniku Ferd. Trumler
Pred škofijo štev. 3.
Sladki mošt
m
2111 24-17
nova istrska vina
rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi naj zanesljiveje pri
$0tcnu perianu di Qicrgic,
vinogradniku
u T^cuinju v Istri.
Glasovir
se jako poceni proda; poizve se Florijanske ulice 29, I. nadstropje. 2372 1-1
STANOVANJE
obstoječe iz 3 sob in priteklin se takoj odda v Komenskega ulici 26.
2371 3—1
Župnik žabniški na Koroškem daje v svojem in imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu bilo všeč, k sebi poklicati prečastitega gospoda dekana in župnika v pokoju	2360 1 — 1
v
Simena inzko-ta
konzistorijalnega svetovalca
kateri je 18. oktobra ob 7. uri zvečer po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno, Bogu vdan, v 06. letu svoje starosti, v Gospodu zaspal
Pogreb bode 22. oktobra ob 0. uri dopoldne v Žabnicali.
Žabnice-Sv Višarje, dne 18. oktobra 1006.
„Andropogon'£
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg.Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za-
brani izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev r Ljubljani pri gosp. VASO PETRIČIC-u.
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov: za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka*
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn.kroja, I klobuk,
I Čepico	2116 26
Ansiešho skladišče oblek
0. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
Iz proste roke se proda skupaj ali na drobno	2321> 3-2
veliko posestvo,
obstoječe iz dveh hiš, v katerih eni se nahaja mlin na bencin-motor z dvema tečajema, v drugi hiši pa je stara občeznana gostilna pri »Strnadu«, pravica za trgovino z mešanim blagom in pravica za žganjekuho. Zraven so vsa gospodarska poslopja, vsa v najboljšem stanu in z opeko krito. Pri posestvu je tudi zelo velik bukov gozd in manji smrekov, veliko njiv in se-nožeti. Od cerkve četrt ure, istotako od železnice četrt ure oddaljeno, tik glavne ceste, ki pelje na Dolenjsko.
Natančneje se izve pri lastnici Fr. Tavželj v Zdenski vasi, pošta Videm-Dobrepolje.
Pouk v glasovirju
daje vsestransko izvežban igralec ceneje kot kje drugod. Poučuje doma ali tudi izven hiše ; priporoča se osobito cenjenim rodbinam. — Tozadevna naročila sprejema „upravništvo »Slovenca".	2330 3-2
flrbitekt
1672 76
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, orezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Speoialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in to6na izvršitev
Izurjenega
2327 3—3
strojnega Ključavničarja
sprejme takoj tovarna za lesne izdelke WILLIAM PRYM v Polzeli pri Celju. Oženjeni imajo prednost.
in&r
949 49 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
HT Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
■»trm**• g*	.
milil.
Z ozirom na poročilo zveze avstrijskih industrijalcev na Dunaju, ki je bilo nedavno čitati skoro v vseh dnevnikih, da so namreč 11. t. m. sklenili tovarnarji mila vnovič dvigniti ceno ?mila, ker se tako rapidno draže surovine, naznanjam svojim odjemalcem, da sem iz enakega vzroka tudi jaz prisiljen,	2351 3-2
cene milu iznova dvigniti za K 3* — pri 100 kg.
Ljubljana, 18. oktobra 1906.
PAVEL SEEMAliN.
Tesarji
se takoj sprejmejo pri
stavbeniku FerdL Trumler
Pred škofijo štev. 3.
trezen, dobro izučen in zmožen tudi popravila oljnatih sodov, se takoj sprejme pri Kranjski tovarni laneneaa olja ZABRET & HUTER v Britofu pri Kranju. 2325 3-3
m
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
Mestni trg nasproti rotovža
prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
švicarskih ur,
brilantov, zlatnine in sre-brnine v veliki izberi
s^ZZ po najnižjih cenah.
Viri nIrav da je moje blago res uuna&j fln0 in dobro, je to, ua ga razpošiljam po cclem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča
Prosim , zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
1
£ B
m &
$
m $
$
m g
B
I i i >1

Najnovejše : : :
kravate, srajce za gospode, nogavice ali žoki, platneni robci.
Jagrovo perilo, galoše ruske pristne, milo in parfumi.
I
Nagrobni venci
od najfinejih do najcenejih.
Trakovi za vence
v vseh barvah. Najnovejše po najnižjih cenah. : : : :
Hnjuečin izftern Karol RecKna$el Mestni trs 24.
prva ljubljanska veležgalnica za kavo z elektriškim obratom ter specialna trgovina za kavo in čaj v Ljubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne ,,Evropa"
(postajališče cestne železnice) =====
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
nn 26i
i,Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani'*
Podružnioa v CELOVCU.
Kupnja (n prodaja vso vrsta runt, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, avečk, delnic, valut, novcev in dovl*.
Promtn izdaj« k vsakemn tfrebanjn.
Akcijski kapital 12,909.000 -. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zamenjava ln nkskomptuj«	Daje predujme na vredr.ofttne papirje,
isirebtne vrednostne papirje in vnovčnja Zavaruj« ara&ka proti kuraal upal« kupone.	izgubi.
Vlnkulujo In devlnkuluje vitjaeke zenltnlnsko kavcije.
HT Zakompt !■ tnkuaie aauui«, .'Hf%	J&AT »<>7*r.« v ..rotila, mut
Podružnioa v SPLJETD,
Dena?n« vloge iprtjimn v tekočem računu ali na vložne knjižice proti usodnim obrcstim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet r žiekl ln nakaznicami.
I
l
Podružnice:
Priff. z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žlikow, Husova ulica 37. Brno. Veliki tre 10 Kad«., Olavni trg 4. Caika Lipa, Ctika Kamnlca, Moravski Zuraberg, SchlTlerjeva cesta 3. Hodllng, Fran Josipa trg 9. Nori Jlfln, Črna ccsla 8. Pire. In HrlUra.
Menjalnice na Dunaju:
I. W.llzcllc 10, II. Taborstrasic 4. III Ungargasse 69 (vogal Rennvega), IV. Wlc-dntr Hauptstrass« 12, V. SchBnbrunnerstrasse 88 a, VII Marlahllerstrasse 76, VIII Larchcnfclderstrassc 132, IX. Alsrrstrasst 32, X. Favorilenstrasst 59, XVIII. Vltarlnftrslrasst 82, XXI. Hauptslrasst 22.

Menjalnična delniška družba 67 iso-Ios
MER C UR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beaer. zaklad K 7,000.000
Najkalantnejši
nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, arečk, deviz, valut in denarja.
wr*~ Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Priloga 240. štev. »Slovenca" dn£ 19* oktobra 1906.
bo blamiran 011 in njegova osodepolna nesposobnost. Ce naši poslanci vse to poizkušajo popraviti — čast jim — z nerodnim dr. Tavčarjem pa ne bodo nič popravili.
+ O zagrebškem nadškofu so razni listi zadnji čas prinesli jako čudne vesti, nekateri so celo vedeli povedati, da je šel nadškof dr. Posilovič k cesarju pritoževat se — nad papežem. Zadnji »Katolički list« zavrača vse take napade. Nadškof dr. Posilovič je moral iti na Dunaj, da sc podvrže opcraciji zaradi neke bolezni. Operacija sc je posrečila. Tudi ni res, da bi nadškof na Dunaju bil pri nunciju, ker nuncija takrat na Dunaju ni bilo. Dalje so vedeli pisati, da je superior Seiger-sclimied pozvan v Rim; liberalci so hoteli na ta način iz imenovanega gospoda narediti nekega denuncianta. A tudi ta vest je čisto neresnična.
+ Princ Jožef VVindischgraetz umrl. Na
Dunaju jc umrl 1. 1831. rojeni princ Jožef VVindischgraetz.
+ Izpreniembe v frančiškanskem redu. P. Adolf Cadež pride v Gorico, P. Ernest Jenko gre iz Gorice v Ljubljano, P. Blaž F a r č n i k pride v Novo mesto, P. Efren F a j 11 i g pa v Kamnik.
—	Abstinenčni krožek v Mirnu vabi na 1. protialkoholno zborovanje na Goriškem, ki se vrši dne 21. t. 111. v stari šoli v Mirnu. Vs-pored predavanj: Ivan Podlcsnik: Protialko-liolne organizacije; A. Vuk: Alkohol in delavstvo, Alkohol in telo; Dr. Krek: Alkohol iu »delo za narod«; I. Kosec: Ali je abstinenca za našo deželo koristna ali ne? — Začetek predavanj ob 3. uri popoludne.
Odlikovanje. Novomeški prošt preč. g. dr. EI b e r t je odlikovan s komturnhn križcem Franc-Jožefovega reda. Ob tej priliki mu je poslal brzojavno častitko državnozborski poslanec baron Schvvegel.
—	Slovensko katoliško izobraževal, društvo na Rovih vprizori v nedeljo, 21. t. 111., igro »Vaški skopuh«. Začetek igre ob 3. uri popoldne »Pri Pircu«.
—	Prestolonaslednik in mornar. Naše vojne mornarice dozdaj niso dovolj upoštevali. Celo višji krogi se niso ozirali na mornarico. Znano je, da jc padel celo v nemilost viški junak Tegetthof, ker je zahteval, da naj pomnože mornarico. Tegetthof je bil tako ne-voljen, da je hotel zapustiti Avstrijo in vstopiti v angleško službo, kjer bi ga bili gotovo sprejeli z razprostrtimi rokami, če ga ne bi bil zadržal nadvojvoda Albreht. Zadnji čas pa sodijo višji krogi, na čelu jim prestolonaslednik, drugače o vojni mornarici. Prestolonaslednik v zahvalnem pismu Montecuccoliju zaradi manevra izraža upanje, da se končno naša mornarica tako pomnoži, da lahko nastopi tudi ofenzivno nasproti sovražniku v Adriji. Kako se zanima prestolonaslednik za mornarico, dokazuje tudi sledeče: Skozi Gornje Štajersko se je vozil 3. t. m. neki mornar vojne ladje »Babenberg«. Na postaji Selzthal je vstopil v priprosto štajersko obleko oblečen gospod k oknu pri vagonu in se jc začel razgovarjati z mornarjem, vstopil je v voz III. razreda iu sedel k mornarju. Vprašal je mornarja, kako so sc mu dopadle letošnje vaje mornarice. Mornar 11111 je odgovoril, da so bile vaje vrlo zanimive, a naporne, ker so morali mornarji napeti vse moči zaradi pre-stolonaslednikove navzočnosti. Gospod je rekel nato: Tudi jaz sem si ogledal poletne vaje in sem bil ukrcan na eskadri. Rečem Ic, da so mi vaje jako dobro dopadle in da sem bil zelo
bilo prav nikakega vzroka za kako izjemo. Ali niste opazili, Pycroft, da jc šlo tem ljudem na vsak način za to, da dobe v roke vašo pisavo, česar drugače niso mogli doseči?«
»Pa čemu naj jim bo moja pisava?«
»imate prav! — Cenili? — Kakor hitro dobimo odgovor na to vprašanje, smo žc blizu rešitve našega problema. Cenili? — Le en vzrok je mogoč: nekdo jc hotel ponarediti vašo pisavo, zato pa jc moral popred dobiti v roke vaš rokopis. — Preidimo torej na drugo točko; prva pojasnuje drugo. Ta je: Pinncr-jeva zahteva, da svoje službe pri Ma\vsonu uc odpoveste, zato da mora poslovodja misliti, neki gospod Hali Pycroft, ki ga ni še nikdar videl, pride v ponedeljek zjutraj v trgovino, da nastopi svojo službo.«
»Mogočni Bog!« vzkliknil jc Pycroft; »da sem moral biti tako slep!«
»Sedaj vam bo tudi jasno, čemu so rabili vaš rokopis. Kdo drugi, ki bi nc imel take pisave, kot vi iu bi nastopil službo, bi bil takoj spoznan. Oni lopov pa sc jc medtem priučil vaši pisavi in si tako osvojil vaše mesto, seveda če vas ni v trgovini nikdo poznal.«
»Noben človek,« odgovoril je z globokim vzdihom Pycroft.
»Največje važnosti pa jc bilo za onega, da bi sc vi nc premislili, ali pa prišli z kom v dotiko, ki bi vam utegnil povedati, da je vaš vrstnik v službi pri Mausonu. Zato ste dobili primeren predujem, odpotovati ste morali sem
zadovoljen ž njimi. Nato sc jc začel razgovarjati z nekim nicdicincem, ki je spoznal gospoda in ga nagovoril »Cesarska visokost«. Gospod jc bil prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Mornar se jc seveda prestrašil, hitro je poskočil in napravil frontni pozdrav po vojaških predpisih. Prestolonaslednik se je pa smejal iu rekel: Ostanite na svojem sedežu in ne delajte kravala. Bil sem tudi na »Baben-bergu«. ali me niste videli, da me niste izpo-znali? Mornar jc pojasnil, da sc je nahajal ob prestolonaslednikovi navzočnosti v stolpu za topove, kjer ni imel časa, da se zanima za dogodke na krovu. Nato jc potapljal prestolonaslednik mornarja po ramah in 11111 rekel: »Bravo! Takih ljudi potrebujemo, ki se zanimajo lc za svojo dolžnost in za nič drugega.« Prestolonaslednik se je razgovarjal čisto priprosto z mornarjem in z ostalimi potniki do Rottenmaniia, kjer jc zapustil voz. Potniki so burno pozdravljali ljudomilega prestolonaslednika.
Lep razvoj slovenskega šolstva v Gorici. Zavodi slovenskega »Šolskega Doma« v Gorici so vsi napolnjeni. Ker po šolskih odredbah niso dopuščene zasebne ljudske šole s N ali 15 razredi, siljeno je bilo društvo razdeliti svojo dosedanjo šolo v tri šole, namreč v šestrazredno dekliško in štirirazredno deško šolo v »Šolskem Domu« ter v petrazredno mešano šolo v »Malem Domu«. Slovensko šolstvo sc v Gorici lepo razvija; a stane tudi mnogo denarja. Zato priporočamo prav toplo vsem rodoljubom, naj vsak po svoji moči podpira te prekoristne in prepotrebne narodne zavode.
—	Radi štrajkanja špedlterskih delavcev
v Trstu, nakopičilo sc jc v železniških skladiščih toliko blaga, da sc mora od danes naprej sprejem tovornega in nabiralnega blaga za Trst južno železnico ustaviti. Izvzeto je le: Živali, pivo, tobak, lahko pokvarljivo blago, moka, cement, in blago, ki je naloženo v nepokritih vozovih, nadalje tekočine v reservoir-jih. Promet s Trstom prosta luka južne železnice ostane neomejen.
Šolske vesti. Umirovljeni nadučitelj g. Iv. O k o r 11 pride za nadučitelja na Prem, g. I. K o b a 1 pa iz Prema v Dolenjo vas pri Senožečah. Provizorično so nastavljene naslednje učiteljske kandidatinje gdčne: Marija M o-d i c v Studcno in Marija J 11 rc a v Hrušcvje. Učiteljica gdčna Marija U r š i č jc dobila enoletni dopust, da sc udeležuje učiteljskega kur-za za meščanske šole v Ljubljani. Radi bo-lehnosti so dobili dopust gg. Rafael Zupančič, učitelj v Podkraju, Frančiška Vale 11-č i č, učiteljica na Premu. Za suplentke so imenovane gdčne: M. K a v č i č in Josipina S 111 0-I e za Podkraj, M. Z a I c t c 1 za Prem. —
Koroški deželni šolski svet je imenoval naslednje absolventke tukajšnjega učiteljišča gdčne: Edit P e r h a u c za Zihpolje, Hermino Reisner za Prevalje, Alojzijo Štefi za Doberlovcs, Alojzijo V o 11 d e r s c h m i d t za Spodnji Dravograd.
Graščina Dol pri Ljubljani jc prišla zopet v druge roke. Kupila sta jo g. župan iz So-dražicc in g. Fajdiga, baje z vsemi premičninami za 100.000 kron. Tako jc ta nekdaj slavna j raščina prešla zopet v domače roke.
—	Tatica biserov in dragih kamenjev, Roza Konigstein, soproga trgovskega agenta, je bila v Zagrebu obsojena na dve leti ječe.
Tri smrtne obsodbe je izreklo te dni sodišče v Travniku v Bosni. Šaha Šarenti-čeva iz Draževga dola je ubila s pomočjo svojega ljubimca Derve Kukiča in nekega Jurija Šekerije lastnega moža Alimeda Saren-tiča. Sodišče jc vse tri obsodilo na smrt na vešalih.
—	Kreuzbergerjevo trgovino v Kranju jc prevzel g. Ivan K r a 11 j c.
Razstava goveje živine. Prirede sc razstave goveje živine v Kanalu 8. novembra, v Gorici dne 12. novembra, v Sežani dne
v Birmingham in naložilo se vam je toliko posla, da niti misliti niste mogli na to, da bi sc vrnili v London in tem ljudem pokvarili načrt.
»Cemu pa jc potem nastopil oni človek kot svoj lastni brat?«
»Tudi to je kaj lahko umeti. Najbrž sta samo dva v zvezi. Drugi ima nastopiti službo pri Mavsonu. Vas je najel prvi; moral bi bil torej najeti še tretjo osebo ter ji razodeti svoj načrt, da bi vam nasproti nastopala kot delodajalec. Tega pa seveda ni hotel. Kolikor sc je dalo, izpremenil sc je, pri tem sc pa zanašal, češ, če bi vi opazili — kar jc pač neizogibno — da sta si enaka, — mislili bi vendarle da je podobnost dveh bratov tako velika. Morda bi vi niti ne začeli sumiti, čc bi ne bili slučajno opazili zlatega zoba.«	.
Pycroft jc ves obupan stiskal pesti. »Mogočni Bog,« ponavljal jc, »kaj lc jc oni drugi Hali Pycroft pri Mausonu vse počel ta čas, kar imajo mene tukaj za norca! — Kaj bo sedaj, gospod Holmes? Povejte mi, kaj naj storim?«
»Naipoprcd moramo Mavsonu brzoja -viti.«
»Oh sobotah navadno žc ob dvanajstih opoldne zapro trgovino.«
»Nič ne dč. Gotovo jc tam kak čuvaj ali vratar.«
»To jc res. Noč iu dan je tam paznik, ker
4. iu v Komnu 16. novembra. V planinskem ozemlju bode pa razstava v Tolminu dne 25. oktobra, v Cerknem 27., v Kobaridu 29. iu v Bovcu 31. oktobra. Pri prvih razstavah dobe lastniki 2300 K, pri drugih pa 2000 K daril.
Umrla je v Idriji dne 13. oktobra ga. Ana Maurin, grajskega čuvaja soproga, zelo blaga žena in skrbna mati več deloma še nedoraslih otrok. Lahka naj ji bo žemljica!
— Mlekarska zadruga na Brezovici pri Ljubljani imela ie v nedeljo 14. t. 111. popoldne zborovanje, pri kateri je ravnatelj kmetijsko-kemičnega prcskuševališča v Ljubljani dr. E. Kramer predaval o preiskavanju mleka iu določitvi njegove vrednosti. Predavanje je bilo spojeno z demonstracijami. Zadruga jc sklenila, da se bode v bodoče mleko, ki ga dona-šajo posamezni člani, stalno preiskovati pustilo na kemičnem preskuševališču v Ljubljani tako, da bo stala mlekarna glede kakovosti mleka pod kontrolo tega zavoda. Mlekarska zadruga prodaje mleko občini v Ljubljani.
—	Vrl mož umrl. Iz Bohinja se nam piše: Dne 14. t. 111. umrl je A 11 d r e j Prcželj vzoren kmetovalec. Bil mnogo let občinski odbornik (er za blagor občine vedno vnet zagovornik. Moderno, kakor si ga je ogledal v Marijanišču, si jc hlev uredil. Ko je goved došla s planine, bil je žc tako bolan, da jc ni mogel več videti na novem prostoru. Star jc bil komaj 42 let; vročinska bolezen odtrgala je moža — pravi vzor pristnega poštenega Bohinjca. Tudi posojilnica zgubi ž njim delavnega odbornika. Svetila mu večna luč!
—	Mnogo vpitja za nič. Zagrebški državni pravdnik in italijanski konzul na Reki sta naposled dognala, da je znašala ob priliki velikih izgredov italijanskim podanikom prizadeta škoda celih — 2000 K. i11 to bi kmalu povzročilo med Avstrijo in Italijo vojsko! Ti ubogi sušaški Italijani dobijo odškodnino Ic tedaj izplačano, ako se vrnejo na Sušak in zopet otvorijo svoje trgovine.
—	70 let star mož zabodel svojo ženo. Iz Domžal sc nam piše: Dne 17. oktobra dopoldne je na Viru pri Domžalah sunil čez 70 ict stari mož, posestnik po domače »pri Froncu« svojo ravno toliko staro ženo z nožem v trebuh. Zena je včeraj opoludne umrla. Možu sc jc 11111 omračil. Pravijo tudi, da jc pred meseci zažgal sosedov pod.
Morilec Franc Krč se jc sam ovadil sodišču na Brdu.
—	Praški krojači so podražili izdelovanje oblek v Pragi za 20 odstotkov.
—	Cene železa so sc podražile v Ameriki.
—	Uvoz francoske živine v Avstrijo je vlada prepovedala.
—	Ljubeznivost in potrpežljivost naročnikov je uredniško veselje. Že doslej so nam naročniki radi postregli, in čc je kaka nežna roka utrgala v jeseni zakasnelo vijolico ali vjela pozimi metuljčka, ga nam redno poslala v lični škatljici. Prva trobentica jc na ta način vsako leto priromala kot pomladni pozdrav v uredništvo „Slovenca". Jesenski cvetovi jablan iu črešenj so nas razveseljevali v mukah našega urednikovanja. Ta rahločutna vez med uredniki in naročniki se bo še bolj utrdila, kakor kaže zgled g. Al. Volca, ki jc danes poslal iz Šmarja uredništvu „Slovenca" namestu vijolic — kapitalnega zajca, za kar 11111 bodi izročena vsa zahvala. Tako se lahko zbirka raritet našega uredništva še bolj pomnoži, in gotovo bi bilo jako koristno, če se v bodočnosti ne bi govorilo le o časnikarskih racah, kozlih in morskih kačah, ampak tudi o uredniških zajcih, srnjakih, jerebicah, gamsih itd.
—	Dražbeni razglas. C. in kr. artilerijska opravna zaloga na Dunaju naznanja frgov-
lirani Mavvson listine velike vrednosti. To seni slišal večkrat pripovedovati.«
»Dobro torej — brzojavimo pazniku, da poizvemo, čc je vse v redu in pa če je v trgovini kak uslužbenec po imenu Hali Pycroft. Tako daleč jc zdaj vse rešeno. Edino vprašanje je šc, zakaj sc je onile ničvrednež hotel obesiti, ko nas jc zagledal.«
»Moj časopis!« začul sc jc hripav glas za nami. Pinner sc jc toliko zavedel, da sc jc napol dvignil; sedel je smrtnobled,, da ga jc bilo groza pogledati. — Videlo se 11111 jc, da sc zaveda svojega položaja, krčevito sc jc prijemal za vrat. kjer so sc šc poznali globoko začrtani sledovi jermena.
»Časopis — seveda!« vzkliknil je Holmes ter se potrkal ob čelo. »Jaz sem pravi norec! Tako sem imel polno glavo misli samo o tem, kar se je tukaj zgodilo, da sem na vse drugo pozabil. Na časopis, ki bi nam gotovo odkril vso skrivnost, niti mislil nisem.«
Razgrnil jc časopis, a komaj ga jc odprl, jc presenečen zaklical.
»Tu glej, Watson! Večerna izdaja londonskega časopisa »Standard«. Vse kar potrebujemo, je že tukaj. Prcčitaj samo napis: Zločin v City. Umor pri tvrdki Mawson & VVilliams. Poizkušeni roparski vlom. Storilec prijet. — Prosim, Watson, preberi na glas; vsi smo radovedni izvedeti kaj natančnega, kar sc jc zgodilo.
Članek je stal na prvem mestu med dnev-
ski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dnd 30. okt. 1906 ob 9. uri zj. v c. in kr. artilerijskem arzenalu na Dunaju vršila javna dražba, na kateri sc bodo prodajali razni stroji. Pismene ponudbe je vložiti do polu 9. ure 30. okt. 1906 pri gori navedenem skladišču. Eden izvod dražbenega razglasa je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
Na Trški gori utonil. V četretek, okrog 7. ure zjutraj jc neki samski Franc Medved, 30 let star iz Gredevja, s Trške gore grede tako nesrečno padel v poleg poti nahajajočo sc lužo, da jc utonil. Bil je baje padežeu (epi-leptičen).
—	Konec skopuha. Skopuh Marko Krsto-je iz sela Kravara v Bosni jc kupil od svojega age za 3.000 K zemlje na dražbi. Prišedši domov pa 11111 jc bilo žal tolikega denarja tako, da sc jc obesil v spalnici.
—	Bojkotirati so nameravali hrvaški dijaki instalacijo novega rektorja na zagrebškem vseučilišču, dr. Ante Bauerja in sicer zato, ker vlada šc ni dala zadoščenja za dogodke 1. 1903, ko jc policija vdrla v vseučilišče. Vlada pa jc, ko je izvedela za to nameno, izjavila, da obžaluje dogodke 1. 1903 in da bo poskrbela, da sc kaj takega ne zgodi več, I. 1895 konfiscirajie vseučiliške zastave pa da ni mogoče najti.
Pogrešanega Ivana Fritza iz Orta, o katerem smo svoječasno poročali, so našli v Kočevskih gozdih obešenega.
Štajerske novice.
š Županska volitev v Šoštanju. Piše sc nam iz Šoštanja: Včeraj so se pri nas dostavljala vabila za volitev župana, ki naj se vrši 20. t. m. Ker ta vabila niso podpisana od kake uradne osebe ali od vladnega komisarja sc splošno misli, da si je nekdo dovolil hudomušno šalo, s katero hoče duhove iz njih apatije spraviti, ko pričakujejo odrešenja vladne more. Ce je pa res, da je namestništvo potrdilo popolnoma nepostavno postopanje — potem doživi vlada v Šoštanju vihar, kakršnega šc ni videla v kaki občini. Ves Šoštanj gre na noge!
š Porotno sodišče v Mariboru. Za
četrto porotno zasedanje v Mariboru je določen predsednikom Ludvik Pe rk o, predsednik okrožnega sodišča; kot namestnika sta pozvana deželnosodna svetnika Ant. Morocutti i n Viktor Vcrberber.
š Iz politične službe. Namestništveni tajnik Henrik pl. Lorang v Mariboru prevzame vodstvo okrajnega glavarstva v Miirzzuschlagu.
š Proti povišanju deželne naklade na pivo so sklicali v sredo 17. t. 111. vsi gostilničarji s Štajerskega protestni shod v Gradcu. Med drugimi je govoril v imenu socijalne demokracije deželni poslanec Schachcrl. Navzoči so bili tudi poslanci drugih strank. Vspcha pa ta protestni shod ne bo imel, ker so Nemci deželno gospodarstvo grozno zavozili.
š Poslanec VVastian je obolel na živčnem vnetju in se dalje časa ne bo mogel udeleževati parlamentarnega dela.
š Oproščen jc bil pred celjskim sodiščem trboveljski policaj Filip U ršič, ki jc nekemu Vodivkti s sabljo tako predrl prsi, da je Vodivka takoj umrl.
š Na stroj padel in se ubil. Ponesrečil sc jc dne 9. oktobra vžitkar Mihael Brilaj v Bučah. Kožuhali so pri mlademu Francu Brilaj na skednju. Stari je šel žc ob 9. uri zvečer k počitku. Ko jc prišel na niostovž, je zaprl vrata skednja za seboj, s katerega jc predaleč stopil, da 11111 jc zmanjkalo stropa in tako jc padel tri do štiri metre globoko na stroj, ki je za sadje mleti. Domači so čuli neko stoka-
nimi vestmi. Brezdvoma je bil ta dogodek središče vsega zanimanja v mestu. Poročilo se jc glasilo:
»Drzen poizkus roparskega vloma, čegar posledica je bila smrt enega človeka, izvršil se je danes popoldne v City. Morilca so prijeli. Znana trgovska tvrdka Ma\vson & VVilliams je že dolgo časa hranila dragocene listine, katerih vrednost znaša nad milijon funtov. Za varnost tega zaklada so storili vse korake, ki iili zahteva previdnost. Listine so bile shranjene v jekleni blagajni najnovejše iznajdbe. Nastavili so posebnega čuvaja, ki je ostal oborožen noč in dan na straži. Pretečem teden jc bil nastavljen pri omenjeni tvrdki nov pisar, po imenu Hali Pycroft, ki pa ne more biti nikdo drugi, kot zloglasni ponarejevalec iu vlomilec Bcddington, ki je obenem s svojim bratom ravnokar presedel petletno kazen.
Posrečilo sc 11111 jc, da jc na doslej neum-Ijiv način pod tujini imenom dobil službo v svrho, da si jc preskrbel odtise ključev ter natančno ogledal, kje stoji blagajna iu kje se nahajajo vrednosti iu denar.
Pri Ma\vsonu jc navada, da odidejo pomočniki ter uradniki ob sobotah žc opoldne iz trgovine. Ko jc videl mestni stražnik Tuson prihajati nekoga s potno torbo v roki iz trgovine po stopnicah, ko jc bila ura že dvajset minut preko ene, je vzbudilo to njegovo pozornost. Vzbudil sc mu jc sum, zato je sledil
nje, pa so mislili, da je v hlevu živlnče zamu-kalo. Vendar so šli pogledat. Našli so starega Mihaela Brilaj na tleh brezzavestnega v krvi. Pol ure se ni nikamor ganil. Hitro so poslali po zdravnika in duhovnika. Govoril in gledal ni dva dni do 11. t. m. čisto nič. Vedno je krvavel skozi nos, usta in ušesa. Gotovo je dobil močne notranje poškodbe iu si pretrgal nekaj glavnih žil. Bržkone ne bo več okreval.
Književnost In umetnost.
X Društvo za krščansko umetnost v
Ljubljani je imelo v pondeljek, 8. t.m., odbo-rovo sejo. Navzočih je bilo sedem odbornikov. V presojo so prišli sledeči načrti: načrt za zgradbo nove župne cerkve v Rifenberku na Goriškem (arhitekt Pascher, Gradec); načrt za dva stranska oltarja za cerkev ua Vesli gori pri St. Rupcrtu (podobar Vurnik, Radoljica); skica za oltarno sliko za veliki oltar župne cerkve pri Sv. Duhu pri Krškem (slikar Klemcnčič, Krško).
* Nagrobnice. Uredil Frančišek M a-r o 11, učitelj. Cena vezanemu iztisu 1 K 40 h, s poštnino 1 K 50 h. V Ljubljani 1906 . Izdal in založil ureditelj. — Ta knjižica, ki jc izšla v jako lični in priročni obliki v jako razločnem kamnotisu, zasluži, da jo priporočimo prav toplo vsem društvenim zborom. Saj ravno društva pridejo največkrat v položaj, da zapojo umrlim članom ali odličnjakom na grobu, in kadar pride nenadoma tak slučaj, so v največji zadregi, ker nimajo takoj pri roki pripravnih skladb. Tudi izbera pesmi jc bila prav majhna. Maroltova knjiga pa je odpravila ta nedostatek. Tu je 26 zborov — torej dovolj izbire. Poleg že dozdaj znanih zborov je več doslej še pri nas čisto neznanih. Zlasti moramo opozoriti na sedem novih Focrstcrjevih zborov, ki se bodo brez dvoma kmalu priljubili. Jezik jc jako lep in oglajen zasluga g. dr. Pečjaka. Pripravna oblika, izborila vsebina, nizka cena — vse to torej priporoča Maroltovc »Nagrobnice« vsem našim zborom kar najtopleje.
Ljubljanske novice.
Ij Tretjeredniki svetega Save. Vsak zaveden Ljubljančan jc doslej z žalostjo opazoval neodlikovane prsi gospoda župana Ivana Hribarja. Zdaj sc je Ljubljani izpolnila srčna želja. Včeraj ic došla vesela brzojavka, ki nam naznanja, da je odslej slovenska metropola povzdignjena v vrsto onih mest, ki imajo odlikovane župane. Nastalo je po Ljubljani skrivnostno šepetanje, ki se jc zvečer razvilo v vesel aplavz, ko sc je čitala v »Narodu« ponosna brzojavka: »Njegovo Veličanstvo -kralj Peter I. je odlikoval župana stolnega mesta Ljubljane, Ivana Hribarja z redom sv. Save III. vrste...« Ljubljančani so mislili, da je ta red ustanovljen na čast naši častitljevi Savi, in so že izrekli misel, da bi sc — če ima župan red svete Save, — za občinske svetnike ustanovil red svete Ljubljanice in za nižje uradnike red svete Gradaščice. A da pojasnimo stvar vedeželjnim Ljubljančanom! Red svetega Save nosi ime od srbskega meniha, ki je zapustil veselje tega sveta in sc je zaprl v samostansko samoto. Sluh njegove svetosti jc prodrl redovniško zidovje, in naredili so ga za nadškofa v Ušicah. Kot tak jc imel odločilen vpliv na državo, in kralji so sc vedno ravnali po njegovih navodilih. Kratko: Bil .ic pravi zaščitnik srbskega klerikalizma. Pravoslavni ga časte kot velikega čudodelnika in patrona srbske zemlje. Sedaj imamo na magistratu tri tretjerednike svetega Save. Prvi jc dobil tretji red svetega Save magistratni kon-cipist gospod Govckar, drugi hranilnični kon-
onemu človeku ter ga s pomočjo drugega stražnika po obupnem odporu uklonil. Takoj se je dognalo, da je bil storjen nenavaden, skrajno drzen rop. V torbi so bile ameriške železniške akcijc, ki so vredne več nego sto-tisoč funtov; razven tega so dobili obligacije rudniške družbe in razne druge listine, katerih vrednosti še niso dognali.
Pri preiskavi so dobili truplo umorjenega čuvaja, ki je bilo stlačeno v veliko železno blagajno. Brez pomoči mestnega stražnika Tu-sona bi do ponedeljka ne bili prišli zločinu na sled. Nesrečni čuvaj imel je najbrž s sekiro prebito črepinjo in sicer od zadaj. Brcz-dvoirmo se je vrnil Beddington v trgovino z izgovorom, da je kaj pozabil, umoril čuvaja, naglo izpraznil blagajno ter hotel ravno tako hitro pobegniti s plenom. Zdi se, da njegov brat, ki je navadno prizadet pri vsakem zločinu, v to dejanje ni zapleten, vsaj kolikor jc dosedaj znano. Vendar pa policija vestno poizveduje, kje sedaj prebiva.«
»Ta trud lahko prihranimo policiji«, jc dejal Holmes ter se pomilovalno ozrl na sključeno postavo, ki je čepela v kotu sobe.
»Človeška narava je čudna zmes, ali nc, Watson? Poglej, največji zločinec in morilec ti lahko vzbudi čut usmiljenja. Takoj prva vest, ki jo jc dobil o svojem bratu in zavest, da tudi njega čakajo vislice, je bila povod, da je hotel izvršiti samoumor.
Siccr pa nam preostaja samo ena pot; kaj moramo storiti, vemo.
Doktor in jaz ostaneva tukaj na straži, vi pa, Pycroft, pojdite in privedite medtem policijo.«
trolor g. Trstenjak. Morda je v zvezi z orient-
skim potovanjem gospoda Rada Pustoslcm-ška, ki je počastil tudi Belgrad s svojim pose-tom, da sc je Njega Veličanstvo ozrlo milostno slednjič tudi na ljubljanskega župana. Želimo gg. tretjerednikom svetega Save, da bi jim zasluženo odlikovanje še mnogo let dičilo domo-rodne prsi iu da sledijo v duhu iu v dejanjih svojemu svetemu patronu, ki je bil v svoji domovini steber ccrkve in države!
— Slovenski goljufi bežali iz Ne\v-Yorka. Pod tem naslovom piše newyorski »Glas Naroda«, da so v Nev-Yorku Ljubljančanom znani Karol R e b e k, neki Arh in šc jeden Slovenec pod imenom Franc Dolenc varali rojake. V ameriškem slovenskem dnevniku »Nova Domovina«, ki je sedaj, kakor se nam je pred dnevi sporočilo, privatno podjetje, pri katerem č. g. K r ž e nima nič več opraviti in je tako »katoliški«, da celo ob nedeljah izhaja, so priporočali nabavo »Črnih bukev« in »Ko-lomanovega žegna«, katerega je menda pred leti nekoč tiskala neka liberalna slovenska tiskarna na Primorske m. »Nova Domovina« jc bila končno primorana tozadevno anonco ustaviti iu »kupčija«, oziroma goljufija zgoraj imenovanih treh tičkov je za nekaj časa prenehala. — Ker pa od »Kolomanovih žegnov« omenjeni goljufi niso mogli živeti, so nekje dobili (ukradli?) naslove naših rojakov ter pričeli razpošiljati cir-kularje, s katerimi so priporočali svoj švindcl. Z goljufijo in krivo prisego so dobili v Ne\v-Yorku na pošti iHisebno bokso, si dali ime »Frank Dolenc« in dobili par naročil. Mnogo rojakov jc poslalo uredništvu »Glasa Naroda« tozadevne cirkularje in temu jc sledil žalosten konec »Črnili bukev« in »Kolomanovega žegna«. Za imenom »Frank Dolenc« skrivali so se trije slovenski lopovi: 1. Karol Rebek, doma iz Ljubljane, od kjer je pa kmalu po znanej Podgorškovi aferi bežal, ker je pri trgovcu Tomaž iču na Marije Terezije cesti št. 2 v Ljubljani poneveril veliko svoto denarja. Izkrcanje v Nc\v-Yorku se mu jc posrečilo, toda za sedaj je poskrbljeno, da na-selniška oblast stori ž njim ono, kar določa zakon. Rebek jc sedaj bežal iz New-Yorka, toda pošta mu jc ua sledu. Ako ga dobe, p r i-romati bo moral Rebek n e p r o s t o-voljnim p o t o m nazaj na K r a n j s k o.
Neki A r h, korifeja istega kalibra kakor Rebek. Tudi ta je izginil. 3. Neka znana osobica, s katero pa poštni detektivi še niso gotovi in ki dela pri neki ekspedicijski denarni tvrdki v dolenjem mestu. S tem v zvezi je bil tudi neki Hrvat. Rojaki, ki so bili ogoljufani po teh lopovih, naj pošljejo svoje pri-t( žbe vodstvu newyor. pošte. Zanimivo je, da je bil posebno »krepak« Koloman na ljubljanski policiji in je poslal bivši policijski svetnik Podgoršek iz Amerike naročilo, naj sc ga prepiše. G. Podgoršek je ljubljanski »čudodelni Koloman« dobil res v Ameriko v prepisu. iz česar pa še nc sledi dokaz, da bi bil on v zvezi z Rebekovim »Kolomanom«.
Ij Gostovanje gospe Danilove. Cujemo, da bo gospa Danilova v kratkem gostovala na hrvaškem deželnem gledališču v Zagrebu in na srbskem narod, gledališču v Belgradu. Od uprav obeh gledališč je sprejela jako laskavi pismi.
Ij Repertoir slovenskega gledališča Jutri, v soboto pride na naš oder druga znamenita drama iz repertoirja svetovne dramat-ske literature; za G. d'Anounc.jem Gerhart H a u p t m a n u. Sanjska drama „E 1 g a" obsega 7 prizorov, ki se igrajo brez admora zdržena, da se ohrani dojem sanj nemškega viteza v sandomirskem samostanu na Poljskem. Po vsakem prizoru pade pajčolanski zastor ter se izvrže izpremembe na sceni med prepevanjem menihov in orgljanjcm v samostanski kapeli. Opozarjamo torej sl. občinstvo, da se začne predstava t o č n o ob polu 8. uri ter traja nepretrgoma do polu 10. ure. Premori med izpremembatni trpe le par minut, zato blagovoli sl. občinstvo kolikor možno vztrajati na svojih prostorih ves čas predstave. Naslovno vlogo Elge igra gospa Mara Taborska, njenega soproga grofa Sturženskega g. režiser Taborsky, njegovo mater Marino gdč. Noskova, oskrbnika Timoško g. Boleška, ljubimca Ogin-skega g. Barjaktarovič. V ostalih manjših vlogah sodelujejo drugi člani drame. Pevske točke izvaja moški operni zbor.
Ij Nagrobna spomenika za umrlega prošta dr. J. Kulavica in župnika Mart. Malenška sta izgotovljena (iz črnega kararskega marmorja z besedilom na ploščah) ter se postavita koncem tega meseca na svoji mesti. Izdelal ju je kamnosek g. Feliks T o man.
li Straža mej poukom obrtno-nadaljevalne šole. Razposajene učence obrtne nadaljevalne šole v realki straži vsak večer v poslopju in po pouku par policijskih stražnikov, da taiste primerno »pana«.
Ij Aretiran, a potem zopet izpuščen je bil v kavarni pri Slonu židovski agent Bloch, ker tvrdki Mayer ni hotel prostovoljno pojasniti zakaj je od nje sprejel naročilo za neki trgovski informacijski urad, od katerega je pa tvrdka kljub resnim vprašanjem dobila samo en odgovor. Proti Židu in njegovi tvrdki se bo postopalo na Dunaju.
Ij Umrl je doma v NVolfovih ulicah vpo-kojeni železniški nadzornik gospod Peter Ramovš. — Včeraj jc umrl v Ljubljani tovarnar gospod Karol B i n d c r, vzoren obrtnik, ki je slovel po svoji deloljubnosti iu točnosti.
li Ceno je prišel do dvoknlnice. Pred mesecem je bila ukradena posestnikovemu sinu Andreju .lozelju iz Podmolnika na Poljanski cesti dvokolnica. Ko .ic prišel včeraj Jozeij v Ljubljano, jc opazil, da ima ukradeno dvokolnico nek posestnik v Kolodvorskih ulicah. Ko mu je bila dvokolnica odvzeta, je
posestnik povedal, da jo je kupil od nekega
postopača za 1 2 v i n a r j c v.
Ij Mesto na šupi v zaporu. Sinoči je prišel delavec Aleš Korošec :iz Domžal in hotel prenočiti na šupi hiše št. 26 na Poljanski cesti. Ko mu je to hišni hlapec zabranil, je Korošec skočil v njega in ga sunil. Pričela sta se pre-tepavati in tepež je trajal toliko časa, da je prišel policijski stražnik iu Korošca odpeljal v drugo prenočišče. Pri njem so dobili natančen zapisnik, koliko popije na teden »sladkega« iu koliko »grenkega«.
Ij Zaradi razgrajanja v justični palači je bil včeraj dopoldne aretovan 40Ietni dninar Pavel Virant iz Lipljen.
li Koncert seksteta na lok igra danes ob 9. uri zvečer v kavarni »Prešeren«.
Iz slovanskega sveta.
sl Shod bolgarskih esperantistov v Sofiji.
Pred kratkim so imeli bolgarski esperantisti v Sofiji shod, ki so se ga udeležili esperantisti iz vseh bolgarskih krajev v velikem številu. Na shodu se jc sklenilo: 1. ustanoviti list za razširjanje mednarodnega jezika »espe-ranta«, ki bo pisan v esperantu in bolgarskem jeziku; 2. ustanoviti več tečajev za poduk csperanta in 3. izdati poziv vsem izoliranim esperantistom, da sc združijo k skupnemu delu.
+ Židovska smotra« bo naslov novemu listu, ki ga bodo morda že početkom novembra jeli izdajati hrvaški judje.
Razne stvari.
Nori auamski kralj. Anamski kralj je znorel. V blaznosti je usmrtil eno svojih žena, mrtvo truplo je potopil v olje in prisilil dvorjane z grožnjo smrtne kazni, da so snedli mrtvo truplo. Neko drugo svojo ženo je vrgel golo tigrom in neko drugo je dal mučiti z razbeljenim železom. Oblasti so osvobodile kraljeve žene.
Zamorci zažgali mesto. Zamorci so zažgali v Južni Karolini mesto Scucca, ki ima 1200 do 1500 prebivalcev. Mesto so zažgali, ker so hoteli maščevati razrušenje zamorskega koleya v Scucci ob bojih med belimi in zamorci.
Stavka vsled lakote. Ko je te dni in-
špiciral dvorni svetnik dr. Miillcr Rachussovo bolnišnico v Budimpešti, mu je izročilo 24 bolnikov memorandum, kje zahtevajo odstranitev neke strežnice, ki ravna z njimi presurovo. Ce sc bolnikom ne vstreže, groze pričeti s stavko vsled lakote.
Znanemu pisatelju Juliju Verneju postavijo rojaki Francozi spomenik v Amicnsu, Nantesu in Parizu.
Na izgonu v Sibirijo je pobegnil s svojim spremljevalcem socialistični pisatelj Helfant.
Ogrsko odposlaništvo za sprejem Rako-czyjevega pepela je došlo v Carigrad.
Baron tat. Berolinski baron Boze-Prie-slcr je pokradel v budimpeštanskem hotelu »Royal« več črcvljcv in denarja. Ker je baron, pravijo seveda, da je bolan na kleptomaniji.
Poneveril je poštni pomožni uradnik Jožef Siiss v Terintzu večjo svoto denarja in pobegnil. Dozdaj pogrešajo 12.000 kron.
»Nepravilnosti« v ubožni preskrbi Francoske. Senzačna poročila dohajajo o korupciji francoskih dostojanstvenikov, ki upravljajo dobrodelne zavode. Ko so upokojili nekega ravnatelja, je vzel več pohištva seboj, ki je bilo last zavoda. Njegov naslednik je pa poneveril večjo vsoto. Večinoma dob.jvajo uradniki defravdanti celo pokojnino in to celo neki uradnik, ki jc zlorabil neko še nc 13-letno deklico. Nekemu drugemu uradniku so pa vzeli pokojnino, ker je kot framason ozmerjal pri neki seji nekega drugega framasona. Ravnatelj neke bolnišnice je zaračunil podpore, ki jih ni nihče dobil, vpokojili so ga s 600 franki. Nekega njegovega uradnika so odškodovali z 18.000 franki, ko je bil obtožen nekega ne-nravnega dejanja. Neki drugi ravnatelj bolnišnice si jc zgradil vilo iz bolnici pripadajočega stavbenega materijala. Moral je odstopiti. Takih dogodkov nepoštenosti je nebroj, a jih kolikor mogoče zakrivajo.
Američanske pojedine ob volitvah. Velike pojedine na kandidatove stroške so v Ameriki nekaj navadnega. Moderne so osobito v Južni Ameriki. Velike volilne pojedine so navadno na prostem ali pa pod velikanskimi šotori. V Shcbyvillu je bila taka pojedina za 9.000, v zahodnem New-Yorku za 10.000 in v Arizoni 1. 1904 celo za 13.000 oseb. Pogoste goste s pečenko in perutnino. Oblegano mesto bi lahko preživeli z množinami jedil. Pri pojedini v Shebyville so porabili 50 voiov, 300 ovac, 250 prašičev, 2.000 kg krompirja in 1.200 lil piva. Meso pečejo na prostem. Izkopljejo jarke I do 2 metra široke in do 1 meter globoke. Živino pripeljejo živo in jo pobijejo na mestu. Prikuho izkuhajo tudi na prostem v velikanskih kotlih. Pri Shebyvillski pojedini so bile mize dolge 5.700 metrov, 552 natakarjev jc streglo, 220 kuharjev in 80 pomožnih delavcev je pripravljalo jedi. V Arizoni so pa celo zgradili okolu miz malo železnico in prevažali jedi v malih vagonih. S streli iz revolverjev so naznanjali vsako novo jed.
Mine plavajo po morju. Pri Portsmouthu so položili 27. sept. šestnajst min. Deset so jih zopet vlovili, ostale pa še plovejo po morju v veliko nevarnost ladij.
Stavke. Delavstvo Fugen rova v Petrovem gozdu, Šlczija, stavka. V velikih budim-peštanskih pekarijah so pričeli pomočniki zopet delati.
Za razširjenje jakinskega pristanišča namerava italijanska vlada nakazati 4 milijone.
Stroj za govorjenje. Dozdaj so sc mnogo trudili, da bi izumeli stroj, ki bi poljubno govoril, a to se ni obneslo niti prilično. Zdaj sc jc posrečilo v tem oziru nekaj storiti dr.ju Ma-
rage. Napravil je namreč stroj, ki s pomočjo petih siren izgovarja vseh pet vokalov. Za soglasnike še ni ničesar izumljenega, a dr. Ma-rage upa, da bo to dosegel.
Lčenec je ubil učitelja Lutteja v Mei-dcrichu. V ta namen si je zavezal v nogavico svinčeno kroglo in udaril z njo učitelja v šoli po glavi.
Otok VVight v nevarnosti. Kakor javljajo iz Baurnemouthe, morje silno izpodkopuje morsko obrežje okolo otoka Wigha. Tekom časa je morje odtrgalo cele pokrajine. Vse raznovrstne nasipe, ki so jih postavili za obrambo obali, jc morje razdejalo in odneslo. Pred 100 leti se je zrušilo v morje nad 100 oralov zemlje, ž njo tudi neka vas. Na nekaterih krajih morje z veliko silo udira v obale otoka, tako da kmalo zopet odtrže komad zemlje iu ustvari nov otok. Zato je upravičena bojazen, da bo morje s časom raztrgalo ceii otok na komade in ga požrlo.
Za varstvo deklic se vrši od 22. do 25. t. m. III. mednarodni shod v Parizu. Predsedoval bo minister Bourgeois. Angleška, Nemčija iu Avstro-Ogrska bodo zastopane na kongresu.
Mednarodna konferenca o ustanovitvi mednarodne družbe za potresne študije se je otvorila 16. t. m. v Rimu. Prihodnji kongres sc vrši 1. 1907 v Haagu. Konference, določene na tri dni, sc udeležujejo zastopniki evropskih in ameriških držav.
Banje iz stekla. Znano jc, da so imele žc razne svetovne lepotice zelo dragocene banje. Kontesa de Paiva je imela n. pr. banjo iz zlata in posuto z dragimi kameni. Neki pa-rižki igralki jc daroval njen bogati ljubimec banjo iz srebra. Zdaj si je omislila neka angleška igralka banjo iz stekla. Barve je ta banja rožnate iu zato je istotaka v njej voda. Vse skupaj izgleda zelo pravljično in ima že mnogo posnemalcev, a šc zlasti posnenialk.
Umestna prepoved. Nižjeavstrijsko cesarsko namestništvo jc prepovedalo prodajo cele vrste senzacijskih in grozičavih romanov in gotovih »pikantnih« spisov.
Politični dvoboj sc je vršil dne 15. t. in. v Budimpešti med poslancem Deziderjem Po-lonyijem, sinom justičnega ministra in pa med časnikarjem Lakatosom. Dvoboj je povzročil rencontre ob Szenierovi interpelaciji glede časopisja. Lakatos je bil ranjen na obrazu, Polonyi ui bil ranjen.
Zdravnik pred sodiščem. Ta mesec se je moral zagovarjati pred sodiščem na Dunaju zdravnik dr. Olt, sekundarij na kliniki profesorja Pala. Dr. Olt je namreč pustil hospitanta Lo\va, da je neki 661etni gospej na kliniki izpraznil s posebno pripravo želodec. Ta je izvršil to z baš nasprotno pripravo, kakor bi moral, iu gospa je še isti dan umrla. Dr. Olt se zagovarja zdaj pred sodiščem. Razprava je odgodena.
Kolonija slepcev. Romunska kraljica Elizabeta je sklenila napraviti kolonijo slepcev, ki jih je na Romunskem nad 20.000 in žive seveda vsi zelo revno. V koloniji bi živeli slepci s svojimi družinami in bi delali telesno in duševno. Za duševna dela bi imeli pisalne stroje in tiskarne, ki bi bile vse prirejene nalašča za slepce.
Telefonska In brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
I) u n a j, 19. okt. Predsednik se je spominjal umrlega poslanca H o v o r k e. Dež. sodišče v Ljubljani zahteva izročitev posl. dr. Žitnika. Schonererijanci so vložili nujni predlog naj se pogajanje z Ogrsko nadaljuje ie pod pogojem razrušitve skupnosti. Malik je interpeliral vlado radi rabe slovenskih tiskovin na sodišču v Lipnici, Dobernig radi rabe mažarskih imen v »VViener Zeitung«. Nato je prišel na vrsto predlog grajainega odseka o graji grofu Sternbergu radi razžalitve poslanca Onciula. Sternberg je Onciula ostro prijemal, da je saino svojim sorodnikom preskrbe! mastne službe v raznih zavodih. Pri glasovanju se je izkazalo, da je bilo 9 poslancev za to, da se Sternbergu ne izreče graja, 42 pa za grajo. Predsednik je izjavil, da zbornica ni sklepčna in je zaključil sejo. Poljaki so se vsi absentirali, od Mladočehov so bili v zbornici navzoči Ie kaki trije poslanci, istotako od veleposestva. V zbornici je bilo saino ustavno veleposestvo in pa kršč. socialci.
PODRAŽENJE.
D u n a j, 19. okt. Cene bakru in medenini se zopet podraže.
VVEKERLE ZA GOLUCHONVSKEGA.
Budimpešta, 19. okt. Ogrski ministrski predsednik VVekerle je pri zadnji avdijenci izjavil cesarju, da bo v zbornici branil politiko grofa (ioluchowskega ter da upa, da Golucliowski v tem slučaju ne odstopi. OGRSKI OBČINSKI BLAGAJNIK PONEVERIL 56.000 KRON.
S o in b o r, 19. okt. Občinski blagajnik Sreter je poneveril 56.000 K ter izginil.
TROZVEZA.
Rim, 19. okt. Nemški državni tajnik Tscliirschky jc izjavil v nasprotju z vestmi nekaterih listov, da traja zveza do leta 1911. Tscliirscliky nima naloge domeniti se s Titto-nijem zaradi trozveze.
DEMONSTRACIJA ŠTRAJKUJOCIH KROJAŠKIH POMOČNIKOV V TRSTU.
Trst, 19. okt. Štrajkujoči krojaški pomočniki in modistinje so priredili demonstracijo. Ker so jih izzivali, so obmetavali s kamenjem hišo, kjer sc nahaja krojačnica Si-corti.
I/ i RŽAŠKE POROTE.
Trst, P' okt. Sodišče je na podlagi po-rotniškega likta obsodilo nekega Colom-biuija, ki je elil v prepiru zaradi žensk nekega Colorn i, ia 10 mesecev ječe.