Športnik Vrhnike postal Štefan Hadalin. Športna zveza Vrhnika je sredi marca podelila priznanja najboljšim vrhniškim športnikom. Športna zveza se je v Cankarjevem domu poklo­nila lokalnim športnikom, ki so v lanski sezoni dosegli vidne športne rezultate. Najboljši so prejeli zlata priznanja, iz njihove sredine pa so izbrali športnika leta – Štefana Hadalina, člana Borovnica Do hitrejšega interneta V pripravi je dokumentacija Občina Borovnica se zaveda pomena hitrih in zanesljivih internetnih povezav, pa tudi tega, da velik del občanov še nima dostopa do njih. Zato se je skupaj s še nekaterimi občinami odločila za pripravo občinskih načrtov razvoja odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij naslednje generacije in oblikovanje konzorcija za izgradnjo tovrstnih povezav. Ta dokument bo na svoji naslednji seji obravnaval Občinski svet. --> Vrhnika Nov uvoz na avtocesto Za izognitev prometu v središču mesta Promet skozi Vrhniko se veča iz leta v leto. Eno zadnjih štetij vozil je pokazalo, da Cankarjevo mesto vsak dan preči kar 15 tisoč vozil. To je najbolj opaziti v času prometnih konic ali ko se vozniki zaradi nesreče na avtocesti odločijo za obvozno cesto – Tržaško. Občina je zato začela s projektiranjem nove prometne povezave čez Ljubljanico in uvozom na avtocesto. --> Dobrova - Polhov Gradec Vas skrbijo zadrževalniki? Strah je odveč, meni župan. Čeprav projekt Protipoplavne ureditve porečja Gradaščice, za katerega je Slovenija konec minulega leta prejela 28,5 milijona evropskih sredstev, v drugi fazi predvideva izgradnjo suhega zadrževalnika, župan Franc Setnikar obljublja, da se za njegovo izgradnjo ni bati, piše naša dopisnica Nadja Prosen Verbič. Več o tem na dobrovsko­polhograjskih straneh. --> slovenske smučarske reprezentance. Podelili so tudi srebrne in bronaste plakete ter dve posebni priznanji Nogometnemu klubu Dren Vrhnika in Športnemu društvu Sinja Gorica. S spominskim priznanjem so se spomnili še zlate vrhniške ko­šarkarske generacije, ki se je pred desetletji uvr­stila v drugo zvezno jugoslovansko ligo in osvojila Pokal Slovenije. --> Noč knjige – Dan zemlje 23. 4. 2018 Cankarjeva knjižnica Vrhnika Za otroke in odrasle 18.00: predstavitev knjige Zvezdne pravljice in predvajanje filma Najstarejši voz na svetu 19.00: Lov na zaklad in predstavitev pesniške zbirke Lidije Golc 20.00: predstavitev knjige Zemlja, voda, seme Antona Komata KNJIŽNICA BO ODPRTA DO 22.00. Vabljeni. Dvoje volitve Letos se zima kar nekako noče posloviti – vsaj v teh dneh dne, ko tole pišem. Mogoče bo v času, ko boste brali časopis, že bolje, a zaenkrat vremenska napoved ni nič kaj obetavna. Kakorkoli, za vsakim dežjem posije sonce in zagotovo bo tako tudi tokrat. Pred nami je pomladno obdobje, ki bo prineslo opazne spremembe v naravi. A ne bo se spreminjala samo narava, spremembe se obetajo tudi na političnem parketu. Če velja verjeti napovedim, bo časopis do državnih volitev izšel samo še enkrat, aprila, medtem ko naj bi maja izšel dan po volitvah – seveda, če bodo volitve na zadnjo majsko nedeljo. Ker predsednik Pahor datuma še ni dokončno potrdil, v tej številki nismo objavili volilnih pravil za objavo volilnih vsebin v Našem časopisu. Prosimo, da jih poiščete na spletni strani www.zavod-cankar. si, zavihek Naš časopis, kjer bodo objavljene takoj, ko bo znan datum. Posebna številka časopisa v ta namen ne bo izšla, kandidati bodo svoj prostor – tako kot zadnja leta – našli v tekoči številki časopisa. Bolj kot državnozborske volitve bodo verjetno »vroče« jesenske lokalne, na katere se resni kandidati že pripravljajo. Želim vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, veliko osebnega miru in medsebojnega spoštovanja. Gašper Tominc Besede Cankarja V Veliko noč smo verjeli kakor v živega Boga; tik pred nami je bila v vsem svojem sijaju. Res je ni bilo tisto leto in tudi ne prihodnje in tudi še tretje ne in nikoli ne; ali ni je bilo moči na svetu, da bi omajala našo vero. Prav nič se nismo čudili in nič nismo bili užaljeni, da ni Ivan Cankar, Moje življenje, 1920 AKCIJA »NA VSAKO POLICO CVETLICO« bo potekala od 16. 4. do 21. 4. 2018 PONEDEL JEK-PETEK: 9.00 - 12.00 ; 15.30 - 18.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 Vrtnarstvo Rahne na Dolu. V soboto, 14.4.2018, boste cvetlice lahko kupili tudi na borovniški tržnici. OBČINA BOROVNICA PREPELIČARSTVO “POD HRIBOM” Dnevno sveža prepličja jajčka po ugodni ceni! Možnost dostave po dogovoru. brez GSO Naročilo: 041 645 558 Prve novice Rock'n'band za dan žena V soboto, 3. marca, je v Prosvetnem domu v Horjulu zazvenelo v ritmu rokenrola. Ena najbolj prepoznavnih zasedb pri nas je le nekaj dni pred praznikom dneva žena poskrbela za lepo darilo, saj so poleg svojih legendarnih pesmi zaigrali tudi nekaj rockovske klasike. Band je odigral svoje »železni repertoar«, pri nekaj pesmih pa so sodelovale članice dekliške vokalne skupine Desetinke iz osnovne šole iz Borovnice. Skupaj z zasedbo Rok'n'banda pa se je domači publiki predstavila tudi Teja Nagode, talentirana vsestranska glasbenica, ki je sicer članica Mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Horjul. 27 --> Dobrovske cvetlice na Vranskem Predstavniki Društva upokojencev Dobrova so tudi letos s svojimi izdelki sodelovali na 5. Vseslovenski razstavi suhega cvetja na Vranskem, ki je potekala 10. In 11. marca 2018. Športna dvorana na Vranskem se je drugo soboto in nedeljo v marcu spremenila v pravi cvetlični vrt. Tam se je namreč odvijala 5. vseslovenska razstava cvetja iz krep papirja. Na njej je bilo med več kot stotimi razstavljavci iz vse Slovenije za posebej lično in izstopajočo stojnico suhega cvetja opaziti tudi predstavnice Društva upokojencev Dobrova s svojim predsednikom. 36 --> Country zabava na Stari Vrhniki Že lani smo zaisali, da se bo verjetno zgodil naslednji kavbojski večer in res se je. Na pustno soboto, 10. 2. 2018, v domu KS Stara Vrhnika, ta večer Saloon pr'lop. Ob 17. 30 je bilo pustovanje za otroke, ki so ga vodili člani plesne skupine Vesoljski povžki pod mentorstvom Tine Krvina. Za dobro glasbo sta skrbela DJ Matic Ogrin in Jani Krvina. Pripravili so plesno družabne igre, s katerimi so zabavali otroke. Sodelujoči so dobili nagrade, ki so jih tudi letos prispevali prijazni sponzorji, ki še znajo prisluhniti otrokom. 14 --> Tudi doma lahko izdelamo naravno kozmetiko Darja Rojec, domačinka z Loga, je širši javnosti znana kot članica združenja Europadonna, ker pa je po izobrazbi kemičarka, to znanje s pridom izkorišča in po delavnicah, kot je bila tudi ta v osnovni šoli Log-Dragomer, ki je potekala v organizaciji KUD-a Kosec, izobražuje ženske po celi Sloveniji. Ste vedeli, da lahko doma, zelo preprosto izdelate izredno kakovostne kozmetične izdelke? Vse kar potrebujete je nekaj osnovnih kuhinjskih pripomočkov, kakovostne naravne sestavine in seveda znanje. Ker se dobro zaveda, da znanja nikoli ni dovolj, se tudi dandanes redno izobražuje, po sveže znanje gre celo na univerzo. 43 --> Pogreto zelje je »ta nar ta buljš« Letošnji koncert Folklorne skupine Šumnik iz Borovnice je resda nosil naslov »Pogreto zelje«, a svežine v njihovih vrstah nismo še nikdar videli toliko. Po novem štejejo kar 38 plesalk in plesalcev, ki jim sekundira nova, 24-glava otroška skupina »Coklarčkov«. Izkupiček koncerta je šel v dobrodelne namene. Uspešni večer je minil v znamenju mnogih aplavzov, dvorana začuda ni počila po šivih, izkupiček prireditve pa je šel za pokritje stroškov in zdravljenje 18-letne Nastje. 24 --> PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja in prevzem: Verd 107, Vrhnika (nekdanji LIKO) Občina dobila EU sredstva Priznanje NMP ZD Vrhnika Služba nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Vrhnika je 6. 3. 2018 prejela bronasti znak Civilne zaščite RS. za ureditev poti Vrhnika, 27. februar – Občina namerava urediti kolesarsko in pešpot (skupaj s šolsko potjo) od Kulturnega centra Vrhnika do prvega odcepa za Raskovec. V ta namen je kandidirala za razpisana evropska sredstva in te dni tudi prejela sklep, da je upravičena do njih – v višini 207 tisoč evrov. Kot je pojasnil podžupan Janko Skodlar, je celotna inve­sticija ocenjena na nekaj več kot 1,255 mio evrov. Del sredstev, 578 tisoč evrov, bo zagotovila Direkcija RS za infrastrukturo, del Občina Vrhnika – v višini 470 tisoč evrov, tretji del pa bo, kot rečeno, iz dodeljenih evropskih sredstev v višini 207 tisoč evrov. Glede na sogovor­nikove besede trenutno izbira­jo izvajalca del, s katerim naj bi konec aprila podpisali pogod­bo. Dela naj bi bila končana v letošnji jeseni. Kaj pravzaprav obsega pro­jekt? Na regionalni cesti Vrh­nika–Logatec bodo uredili štiri križišča, vključno z novim uvozom do Kulturnega centra Vrhnika, dostopanje do poko­pališča in Močilnika, zavijalne pasove, oporne zidove, sema­foriziranje prehoda za pešce pri Volčevi 27 in poskrbeli za druge ukrepe za umirjanje pro­meta in izboljšanje varnosti. »Cilj te ureditve je povezati dva dela Vrhnike med seboj tako, da se bo izboljšala var­nost za najšibkejše udeležence v prometu, to je kolesarje, pe­šce, invalide in šoloobvezne otroke. Šolska pot iz Raskovca do OŠ Ivan Cankar na Lošci bo, po izvedeni ureditvi, lahko po­tekala po desni strani Tržaške ceste, gledano v smeri centra Vrhnike. Prečkanje regionalne ceste ne bo več potrebno. Za otroke in odrasle, ki bodo želeli po opravkih preko Tr­žaške ceste, pri Voljčevi 27, bo postavljen semafor z ukrepi za umirjanje prometa,« je še poja­sni l Skodlar. Gašper Tominc Razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti je razpisalo Ministrst vo za inf rastrukturo v ok viru ukrepov Opera­tivnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 020, prednostne osi 4 Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja , tematskega cilja 4 Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih, prednostne naložbe 4.4. Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti urbana območja , vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi, specifičnega cilja 1 Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih. Župan sprejel Hainza Vrhnika, 12. marec – Podpredsednik državnega zbora in hkrati »vrhniški« poslanec Primož Hainz (Desus) se je v družbi občinskega svetnika Vida Draščka mudil na vljudnostnem obisku na občini. Gosta sta sprejela župan Stojan Jakin in direktorica občinske uprave Vesna Kranjc. Uro dolg pogovor je minil je Kemis, vojašnica na Stari v sproščenem vzdušju, spre-Vrhniki, industrijska cona, govorili pa so o temah, kot gradnja zdravstvenega doma … Hainz je omenil, da je Vrh­nika v zadnjem času doživela velik preporod, ker se je iz in­dustrijskega mesta prelevila v kulturno središče. Župan se je gostu zahvalil za vso moralno in siceršnjo pomoč pri odpr­tih vprašanjih z državo, kjer bi občina brez njegove pomoči težko našla primernega sogo­vorni ka. (gt, foto: Simon Seljak) Kratka obrazložitev podelitve: »Služba nujne medicinske pomoči ZD Vrhnika je bila v intervenciji »požar Kemis« aktivirana s strani štaba CZ. Služba je uspešno izvajala koordinacijo in komunikacijo med ekipami ter štabom CZ in profesionalno opravila svojo nalogo.« Čestitamo in smo veseli, da imamo takšno službo. (GT) Dispečerski center v ustanavljanju –kaj to pomeni za Vrhniko? Vrhnika, 27. februar – V Sloveniji bodo ustanovili dva dispečerska centra: ljubljanski bo obsegal zahodno polovico države (92 občin, 1,79 milijona prebivalcev), mariborski pa vzhodno (120 občin, 883 tisoč prebivalcev). Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc bodo prebivalci s to nadgradnjo deležni enake dostopnosti do storitev nujne medicinske pomoči, nujnih, nenujnih in sanitetnih prevozov na območju celotne države. Dispečerska služba bo spre­mljala in razporejala vse mo­bilne enote nujne medicinske pomoči, ekipe helikopterske nujne medicinske pomoči in ekipe izvaja lcev nenujnih pre­vozov, vodila bo evidenco raz­položljivih zmogljivosti bol­nišnic, urgentnih centrov in javnih zdravstvenih zavodov ter tako ustrezno razporejala bolnike. Na kraj dogodka bo vselej odšla najbližja ekipa. Ker se čas izgublja z nepotrebnim postavljanjem vprašanj, bo po­slej vsak klic na 112 dispečerju že ponudil elektronski podatek o lokaciji in vrsti dogodka ter tudi opredelil stopnjo nujnosti. Služba bo prinesla 146 novih delovnih mest. Dispečerska služba bo usta­novljena 1. marca, a da bo res zaživela, bo potrebna še dolga pot. Dokončna vzpostavitev omenjene službe je namreč predvidena do konca leta 2019. Pr ve spremembe bodo čutili prebivalci Ljubljane in Ma­ribora ter okoliških občin. V Ljubljani bodo v prvem kora­ku predvidoma vk ljučili enote UKC Ljubljana ter zdravstve­nih domov Grosuplje, Ivančna Gorica, Vrhnika, Domžale in Kamnik, kar je 23 občin oz. približno 44 odstotkov popu­lacije, ki naj bi jo zajemal ta dispečerski center. Kaj bo to pomenilo za vrh­niški zdravstveni dom? »Za naš ZD in našo urgentno službo to ne bo pomenilo bi­stvene spremembe. Vsaj ne v začetnem obdobju delovanja novega dispečerskega centra,« je dejal Roman Strgar, direk­tor vrhniškega zdravstvenega doma. »Naša služba nujne me­dicinske pomoči je namreč že sedaj delovala preko dispečer­ja Reševalne postaje Ljubljana in smo tako že pripravljeni na vk ljučitev v enoten dispečerski sistem - tako po opremi kot po usposobljenosti naših sodelav­cev.« Res pa je, kot je dejal, da so v Pravilniku o nujni medicin­ski pomoči številne aktivnosti in organizacijske spremembe povezane s postavitvijo dispe­čerskih centrov. »S tem lahko upamo, da bomo tudi na Vrh­niki kmalu dobili priznano or­ganizacijsko obliko, program in finančna sredstva, ki nam že po sedanjem načinu izvajanja NMP pripadajo.« Gašper Tominc Novi načrti za večjo prometno pretočnost Na avtocesto tudi z borovniške strani Občine Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Ig, Škofljica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul in Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) so konec minulega leta podpisale dogovor o sodelovanju pri izvajanju projekta državnega in regijskega pomena s krovnim nazivom Barjansko kolesarsko omrežje. Regijski koordinator je Občina Vrhnika, odgovorna oseba pa njen podžupan Janko Skodlar. Izhodišče za regionalno kolesarsko povezavo Vrh n i ka–B orov n ica–Brez ov ica–Ig–Škofljica–Ljublja na–Horju l–Dobro­va - Polhov Gradec so že obstoječe državne kolesarske povezave na Lju­bljanskem barju, ki potekajo v enem delu po državnih, v drugem pa po ob­činskih cestah in so najbolj obreme­njene z dnevno migracijo kolesarjev tega območja. Če bo načrt uresničen 100 %, se bo leta 2025 omenjeno ob­močje lahko pohvalilo z dobrimi 108 kilometri kolesarskih povezav. Od tega jih bo Vrhnika deležna 13 km, sosednja Borovnica 7,4 km, Brezovi­ca 12 km, Ig 16 km, Škofljica 6,5 km, Horjul 12 km, občina Dobrova - Pol­hov Gradec pa 41,4 km. Kot je dejal Skodlar, je vrednost projekta na vrh­niškem območju nekaj več kot 5 MIO evrov. Od tega naj bi jih več kot 3 MIO prispevala država (DRSI), kajti kolesarska omrežja zunaj naselij gradi država. Delež Občine Vrhnika v višini nekaj več kot 2 MIO evrov pa se po tej razdelitvi nanaša na gradnjo kolesar­skega omrežja znotraj naselij. Občina Vrhnika in DRSI načrtujeta gradnjo v Kako bo kolesarsko omrežje videti v praksi in po katerih zemljiščih na­tančno bo potekalo, je v tem trenutku še prezgodaj govoriti, saj razen druge faze – mosta čez Ljubljanico z nave­zovalno cesto – projektna dokumen­tacija še ni pripravljena do faze bodisi za pridobitev gradbenega dovoljenja bodisi za izvedbo. Oba partnerja sta potrdila projektno na logo za idejni projekt, v pripravi je razpisna doku­mentacija za izbiro izvajalca IDP za vseh pet faz na območju Občine Vrh­nika. Ministrstvo za infrastrukturo pa za odobritev projekta, za katerega bo mogoče črpati sredstva EU, med drugim zahteva, da mora biti že iz projektne dokumentacije, ki bo pri­ložena k vlogi, razvidno, da bo zgra­jena kolesarska povezava zagotavljala potrebno udobnost za kolesarje, npr.: brez spuščanja in dviganja na posame­znih uvozih, z ustreznimi nakloni (1 : 20) pri nivojskih razlikah, pregled pro­jektnih rešitev naj opravi presojevalec prometne varnosti itn., kar pomeni, da bodo morali projektanti iskati re­šitve, ki bodo tokrat pisane na kožo kolesarjem in ne avtomobilom. Kot je dejal sogovornik, bo Občina Vrhnika z državnim in evropskim sofinan­ciranjem kolesarske povezave, ki bo potekala čez novi most na Tojnicah, dobila zajeten sofinancerski delež za gradnjo omenjenega mostu, ki skupaj z navezovalno cesto in potrebno in­frastrukturo znaša nekaj več kot 2,65 MIO evrov. Gašper Tominc petih fazah. Prva, druga in tretja ob­segajo kolesarske povezave med P+R V Sinji Gorici do novega mostu čez Ljubljanico in naprej ob predvideni novi navezovalni cesti od priključka na avtocesto do regionalne ceste Bo-rovnica–Vrhnika. Od tam naprej proti Borovnici bo omrežje zgrajeno v sk lo­pu četrte faze. V smeri proti Horjulu (5. faza) pa naj bi kolesarska povezava potekala od P+R v Sinji Gorici mimo Slomškove šole do poslovno-obrtne cone in od tam po oziroma ob regio­nalki proti Horjulu. Če bi občini uspelo pridobiti sred­stva EU iz Dogovora za razvoj regij v višini 1,36 MIO, bi prej omenjeni strošek občine še prepolovilo. Ker se programsko obdobje sedanje finanč­ne perspektive končuje leta 2023, je Občina Vrhnika v Dogovor za razvoj prijavila štiri faze (1, 2,3 in 5), ki jih je v tem obdobju mogoče realizirati, od križišča z regionalno cesto proti Bo­rovnici v Verdu do P+R in od tam do meje s sosednjo Občino Horjul in na­prej do Horjula in Vrzdenca. Projekt je bil že potrjen na Svetu Ljubljanske urbane regije in je skupaj z drugimi projekti trenutno v proceduri na mi­nistrstvu za gospodarst vo. Kot meni podžupan Janko Skodlar, bi se znatno zmanjšalo število vozil v mestu, če bi vozniki iz borovniške strani imeli možnost vstopa na avto­cesto ali na regionalko (Vrhnika–Lju­bljana) na sinjegoriški oziroma verdski strani – na da bi jim bilo zato treba vstopati v mesto. »Takšna prometna situacija vse bolj zavira razvoj mesta, predvsem pa zmanjšuje kvaliteto bi­vanja ne samo v centru mesta ampak tudi v okoliških naseljih, kot je Verd, kjer se vijejo kolone tovornjakov iz kamnoloma in promet iz borovniške občine, pa tudi druga naselja, ki danes nimajo druge variante za dostopanje do cetra mesta ali vključevanja na av­tocesto, kot preko Tržaške ceste,« je dejal sogovornik. Gradnja avtocestnega priključka O tem, da bodo na Tojnicah gradi­li most čez Ljubljanico, ki bo potekal vzporedno z obstoječim avtocestnim mostom, smo že večkrat pisali. Ta je predpogoj za novo prometno poveza­vo, ki bo potekala po obnovljeni cesti, ki bo dobila status regionalne ceste Verd-AC priključek Vrhnika, nato naprej po lokalni cesti preko nove­ga mostu čez Ljubljanico do Tojnic in od tam skozi industrijsko cono do Sinje Gorice. Nova vzporednica/ obvoznica bo ustvarila možnosti za nov priključek na avtocesto, ki je predviden tako rekoč nasprotno od obstoječega, seveda onkraj avtoceste. Predvideni sta dve krožišči: eno na novi obvoznici, drugo pa na mestu zdajšnje cestninske postaje. Krožišči Promet skozi Vrhniko je večji iz leta v leto. Eno zadnjih štetij vozil je pokazalo, da Cankarjevo mesto dnevno preči kar petnajst tisoč vozil. Tolikšna množica prevoznih sredstev je najbolj opazna v času prometnih konic ali ko zaradi nesreče na avtocesti vsa vozila zasedejo obvozno cesto – Tržaško. Občina Vrhnika je zato začela s projektiranjem nove prometne povezave čez Ljubljanico in uvozom na avtocesto. bosta omogočili, da se bodo vozniki iz verdske in tojniške strani lahko vklju­čili v obe smeri na avtocesto ali pa pot nadaljevali preko avtoceste proti no­ tranjosti mesta oziroma na regionalko Vrhni ka–Ljubljana. Prvi koraki že letos Predstavniki DARS in DRSI so pre­dlog podprli in pojasnili, da nimajo več zadržkov za preureditev obstoje­čega priključka in spremembo poteka regionalne ceste proti Borovnici. »In­vesticija je že vključena v proračun Re­publike Slovenije – delež DRSI v višini skoraj enajst milijonov evrov. K temu vložku države je treba prišteti še delež DARS, ki bo sofinancerski delež zago­tavljal v okviru posodobitve obstoje­čega avtocestnega priključka na Vrh­niki. Višina udeležbe DARS bo znana predvidoma po zaključku projektira­nja,« je pojasnil Skodlar in dodal, da je začetek del DRSI in DARS napovedan že za leto 2019. »Nekatere prilago­ditve bodočega stanja avtocestnega priključka pa naj bi DARS izvedel že letos, v okviru rušitve cestninske po­staje Vrhnika.« Občina je v dogovoru z DRSI, na podlagi javnega razpisa, že izbrala izdelovalca projektne dokumentacije, družbo PNZ, d. o. o. iz Ljubljane, ki bo v zameno za 153 tisoč evrov pri­pravila potrebno dokumentacijo za novo obvoznico in avtocestni priklju­ček. Družba mora projekt izdelati do konca septembra 2018. Gašper Tominc Organiziran prvi posvet o sobodajalstvu gorizacije objektov in prosto­ rov, ki jih načrtujejo nameniti sobodajalstvu, ter postopke o poročanju pristojnim občin­ skim in državnim organom. Na posvetu, ki je dodobra na­ polnil malo dvorano Cankarje­ vega doma, smo lahko ugotovi­ li, da sta turistični potencial Vrhnike in tudi interes obča­ nov po izvajanju sobodajalstva velika. Glede na številna vpra­ šanja in dileme, ki se jim ob tem pojavljajo, pa je na koncu nastal dogovor, da bomo v pri­ hodnje nadaljevali s posveti in delavnicami na to temo in tako vsem zainteresiranim omogo­ čili čim popolnejšo vključitev v turistični tok ter v kakovostno in usmerjeno izvajanje soboda­ jalstva na Vrhniki. Naslednji posvet bo že v to­ rek, 3. 4. 2018, ob 17. uri na isti V torek, 13. 3. 2018, je v mali ne občanke in občane Vrhnike, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika je na pobudo mag. Viktorja Sladiča, predstavnika Liste za razvoj vrhniškega podeželja in občinskega svetnika Občine Vrhnika, v sodelovanju z zavodom Gostoljubnost slovenskih domov organiziral in izvedel prvo predavanje o sobodajalstvu na Vrhniki. skega organa Ajpes in zavoda Turizem Ljubljana. Na posvetu so podrobno predstavili možnosti in pri­ložnosti, ki se v zadnjem času ponujajo na področju turizma, predvsem na področju sobo­dajalstva, kaj vse je treba vedeti, če se želimo lotiti te dejavnosti, ter kakšne so obveznosti, mo­ lokaciji. Tokrat se bodo udele­ženci seznanili s praktičnim prikazom uporabe slovenskih turističnih informacijskih sis­temov za poenostavitev dela in tudi s svetovnimi rezerva­cijskimi sistemi (Booking.com, airbnb, tripadvisor) in t.i. chan­nel managerji za preprečevanje dvojnih rezervacij. Vstop je dvorani Cankarjevega doma Vrhnika potekal prvi posvet o sobodajalstvu na Vrhniki, ki je pritegnil številne zainteresira­ pa tudi sosednjih občin. Na njem so sodelova li predstav­niki zavoda za Gostoljubnost slovenskih domov, registracij­ rebitne težave in priložnosti, ki se ponujajo s sobodajalstvom. Podrobno so predstavili tudi postopke registracije in kate­ tudi tokrat prost. Vljudno va­bljeni Marija Zakrajšek, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Osnovnošolci občutili pravo zimo Že nekaj let na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika v času šolskih zimskih počitnic organiziramo zimske vklope. Po vseh teh letih organizira­nja pa je bilo letos prvič, da smo imeli pravi zimski vklop z obilo snega in z nizkimi temperatu­rami. Udeležencev in animator­jev to ni motilo, saj je izdelava snežakov, kepanje in sankanje dodobra zapolnilo že tako bo­gat program. Med počitnicami smo obi­skali kino in vrhniški muzej, se tradicionalno kopali v Atlanti­su ter se igrali in ustvarjali na temo zimskih olimpijskih iger. Dober program in usposoblje­ni animatorji so razlog, da se je vk lopa vsak dan udeleževa lo skoraj 50 osnovnošolcev. Poleg samega tedenske­ga programa smo s pomočjo Smučarskega društva Vrhnika in Športnega društva Vučko organizirali še štiri smučarske izlete. Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati Vabilo Vabilo na novo delovno akcijo pri Ajdovskem zidu – 7. aprila 2018 ob 9. uri V gozdu na Zaplani se skrivajo arheološki ostanki rimskega zidu iz 3. stoletja, ki so dolgo samevali v pozabi, obrasli z drevjem, grmičevjem in podrastjo. Zdaj ga spet želimo predstaviti krajanom, popotnikom in obiskovalcem ter vsem, ki se navdušujejo nad še neodkritimi biseri zgodovine. Po dveh uspešnih čistilnih akcijah lani jeseni zopet prijazno vabimo prostovoljce in prostovoljke, da nam pomagate skrčiti dostop do te antične gradnje in jo očistiti rastja. Tokratno akcijo organiziramo v sklopu predpriprav za trasiranje nove tematske pešpoti. Če se nam želite pridružiti, se oblecite v trpežna oblačila in obutev, s seboj pa prinesite zaščitne rokavice, nekaj delovnega orodja (žage, grablje, škarje za obrezovanje …) ter seveda dobro voljo. Za pijačo, malico in kosilo bo poskrbljeno. Zbor: 7. aprila ob 9. uri pri avtobusni postaji Cesarski vrh na Tržaški cesti. Zaključek: ob 13. uri – na skupnem kosilu v Gostilni Mesec. Zaradi lažje organizacije pokličite na telefonsko številko 031 605 350 (Urška).V primeru dežja bomo akcijo prestavili na poznejši termin. Akcijo organizira Zavod Ivana Cankarja Vrhnika v okviru projekta Claustra+ v sklopu programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška. Potok Tojnica – osem mesecev kasneje Že nekaj mesecev po nesreči se je v Tojnico vrnilo življenje, zdaj pa je tudi strokovno okoljskih bremen oziroma iz či so pospešili naravno sanacijo dokazano, da je prva faza sanacije Tojnice uspešna. obdobja pred Kemisom. potoka. Uspešnost sanacije pa Prof. dr. Mihael Toman, ki ga bomo spremljali z večletnim je ARSO določil, da kot izve-monitoringom. V Kemisu pri­denec oceni prvo fazo sanacije čakujemo, da bomo na pod­ter predvidi nadaljnje kora-lagi izvedeniškega mnenja ter ke, je na ustni obravnavi, ki je drugih podatkov od ARSA potekala novembra na ARSO, pridobili drugi del odločbe, ki povedal izvedeniško mnenje, v bo opredelil nadaljnje korake katerem je potrdil, da so bili za sanacije in monitoringa. prvo fazo sanacije Tojnice pre-Merit ve onesnaženosti vode poznani, odrejeni in opravlje-v potoku Tojnica, ki jih je iz­ni ustrezni ukrepi. Zavrnjena vedel Nacionalni laboratorij pa je bila dopolnilna sanacija z za zdravje, okolje in hrano, so vnosom mikroorganizmov. pokazale, da v onesnaženosti Ker so bila na ustni obrav-potoka med lokacijo vzorčenja navi izrečena tudi drugačna pred Kemisom po sanaciji in za mnenja nekaterih stranskih Kemisom ni razlike. udeležencev, je prof.dr. Miha-Zato v Kemisu ne razume­el Toman glede na pripombe mo tistih posameznikov na in predloge v januarju pripra-Vrhniki, ki še vedno dvomijo v vil dopolnitev izvedeniškega postopke sanacije in ne želijo mnenja, ki pa v svojem bistvu videti in slišati, da se v je po­ne odstopa pomembno od pr-tok Tojnica že kmalu po poža­vega izvedeniškega mnenja, da ru vrnilo življenje. Naj ob tem je bila prva faza sanacije učin-ponovno izpostavimo objavo kovito izvedena. Nacionalnega inštituta za jav-Za preprečitev onesnaženja no zdravje z dne 14. 7. 2017, da potoka Tojnice smo od požara v okolici Kemisa ni več nobenih p do konca novembra bloki-osnov za omejevanje uporabe rali iztok padavinskih vod v zelenjave in trave, pa tudi ulo-Tojnico. V vmesnem obdobju vljenih rib in da se vsem pre­smo sanirali poškodovani del bivalcem pri vseh dejavnostih kanalizacije ter zamenjali oljni svetuje upoštevanje običajnih lovilec, ki je bil prav tako po-higienskih priporočil. škodovan v požaru. Vse one-Za različne analize, na pod­snažene padavinske vode na lagi katerih smo ugotovili tudi območju pogorišča smo skupaj onesnaženja zaradi »preteklih s požarnimi vodami ves čas bremen«, ki nimajo nobene vozili v sežig v tujino. V sežig povezave s Kemisom, smo po­smo odpeljali več kot 3000 t rabili več kot 140.000 EUR. onesnaženih padavinskih ter To je hkrati tudi prispevek požarnih voda. Kemisa za zavedanje vseh nas, da so v preteklosti veljala dru­Življenje se vrača v Tojnico gačna pravila glede ravnanja Da so bili naši ukrepi takoj z odpadki in da je razvoj zna­po požaru in v prvi fazi sanaci-nja in tehnologij pokazal, da je pravilni in odgovorni, doka-ravnanja z vidika dolgoročnih zuje tudi življenje, ki se vrača v vplivov na okolje niso bila pri­potok Tojnica.merna. Že junija smo lahko videli, da Zato prihaja čas, ko bo tre­v potoku Tojnica plavajo ribe, ba take vire obremenjevanja da so se vrnile dvoživke – žabe, okolja v Sloveniji identificirati, nutrije in divje race. Vse to so ovrednotiti njihov vpliv na znaki, da se je življenje v Toj-okolje in na nivoju države do­nici počasi začelo normalizi-ločiti prioritete ter finančne Ukrepi takoj po požaru tako smo očistili tudi brežine. Obseg prvega koraka sanacije odpadke smo odpeljali na se­ rati. Tojnica je bila v minulem vire za sanacije. Največjo okoljsko škodo V postopku čiščenja smo zbrali je bil določen na podlagi re-žig v tujino, pri čemer smo na obdobju večkrat zastrupljena, a okoli 70 m3 zmesi oljne gošče zultatov analiz mulja in vode ob požaru v Kemisu je utrpel sežig odpeljali tudi mulj, ki je se je po določenem času sama in vode, ki smo jo odpeljali na kmalu po požaru. Rezultati so potok Tojnica. Zaradi preliva bil onesnažen zaradi prejšnjih sanirala. Naši ukrepi po nesre-Emil Nanut onesnaženih gasilnih voda je sežig v tujino. pokazali, da je bil mulj na dnu v potok odtekla tudi oljna go-V prvem tednu po požaru Tojnice od lokacije izliva gasil­smo izkopali tudi onesnaženo nih voda do mostu pri JP Ko­ šča. Zato so bili prvi ukrepi po požaru usmerjeni v preprečitev zemljino na območju, kjer so munalnem podjetju Vrhnika onesnažene gasilske vode vdrle širjenja onesnaženja ter čišče-čezmerno onesnažen. V juliju School of English nje potoka. v Tojnico. Zemljino smo nado-je ARSO izdal delno odločbo mestili z novo in tako prepre-za odstranitev mulja iz dna Z ustavitvijo izlivanja one­ čili, da bi v deževnih obdobjih Tojnice na tem odseku. snaženih gasilnih voda v potok, nastalo nada ljnje izpiranje one-ARSO je opravil meritve z izkopom onesnažene zemlji­snaženega območja v Tojnico. prihaja na Vrhniko! ne na mestu izliva onesnaženih sušnega pretoka Tojnice, ki je Onesnaženo zemljino smo v gasilnih voda ter s postavitvijo v poletnih mesecih omogočil prvem tednu junija odpeljali plavajočih adsorpcijskih »kač« predviden način sanacije. 6 in pivnikov smo takoj po poža-na obdelavo v tujino. avgusta, ko je bil napovedan Med letošnjimi poletnimi počitnicami, točneje od 20. 8. 2018 do 31. 8., teden brez padavin, smo na­ ru preprečili nada ljnje onesna- bomo na Vrhniki gostili The English Experience, School of English. ževanje Tojnice. Skupaj z VGP Priprava sanacijskega načrta mestili črpalke. Vodo iz potoka Drava smo v Tojnico postavili in izvedba prve faze smo gorvodno pred Kemis-om To je angleška jezikovna šola, ki organizira Tečajniki bodo razvrščeni glede na starost več kot 20 adsorpcijskih »kač« Na zahtevo ARSA smo v zajezili in prečrpavali po ceveh tečaje angleščine v Veliki Britaniji in v drugih in znanje v majhne skupine, največ 15 učencev. in plavajočih jezo,v in sicer v Kemisu v sodelovanju s podje-mimo območja sanacije do lo­ evropskih državah. Za tečaje, ki jih organizi-Namen tečaja ni poglabljanje znanja slovnice celotni dolžini od lokacije vdo-tjem Ekosfera pripravili triletni kacije za mostom, kjer je voda rajo doma v Norwichu, ima šola tudi certifikat (to je domena šolskega pouka), pač pa govora ra onesnaženih gasilnih voda sanacijski program za potok odtekala nazaj v strugo potoka. Britanskega sveta. Tečaj bo trajal deset delov-in jezikovne usposobljenosti. do Ljubljanice (na približno Tojnica. Zaradi kratkega roka Vodo smo prečrpavali štiri dni, nih dni v obsegu 90 pedagoških ur in je na-Cena tečaja za enega otroka je 330 evrov. V 830 metrov dolžine potoka). in obdobja dopustov v pripra-da smo lahko spraznili strugo, menjen poglabljanju govorne usposobljenosti ceno so poleg »pouka« vključene tudi vse dru- Zato oljna gošča Ljubljanice ni vo načrta nismo mogli vključiti izlovili ribe, izsesali mulj, opra­otrok in mladine v starosti od 7 do 18 let, torej ge dejavnosti in material, ki ga otroci pri tem onesnažila. toliko strokovnjakov bioloških vili vzorčenje preostalega mu-za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. potrebujejo.Že naslednji dan po poža-in drugih strok, kot bi si želeli. lja z dna struge ter postopno Tečaj bodo vodili njihovi usposobljeni uči-Za dodatne informacije se lahko obr­ru smo z ekipama VGP Drava Prvi korak sanacijskega načrta spuščali vodo Tojnice nazaj v telji, torej naravni govorci angleščine. Učenci nete na Barbaro Jan, učiteljico anglešči­in Hidrotehnik zaičeli čistiti je narekoval izločitev muljne-strugo. bodo na zabaven in sproščen način deležni 100 ne na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika preko plast oljne gošče s površine ga sedimenta, v nadaljevanju V času sanacije smo iz struge % jezikovne kopeli v angleščini. Preizkusili se elektronske pošte: bjan1@11sola. potoka, in sicer s posebnimi pa sanacijo mulja z vnosom Tojnice zbrali okoli 80 m3 one-bodo v umetnostnih, športnih, dramskih ak­ posnemovalniki ter z našimi mikroorganizmov in kompen-snaženega mulja ter okoli 10 m3 tivnostih in angleških igrah. Barbara Jan vakuumskimi cisternami. Prav zacijsko sanacijo z vnosom rib. trdnih odpadkov. Mulj in trdne Intervju z Andrejem Lupincem »Zaenkrat se v vodi še vidijo ribe!« Andrej Lupinc je Vrhničan, ki pred javnostjo ne skriva jasnih stališč glede kulture, umetnosti, varstva okolja in politike. Ko pobliže spoznamo njegov življenjepis, bi kaj takega od njega tudi pričakovali. Je eden izmed štirih ustanovnih članov glasbene skupine Laibach (Keller, med letoma 1980 in 1985). Na Akademiji za film in gledališče v Beogradu je v drugi polovici 80-ih študiral filmsko fotografijo in od takrat je zaposlen na RTV SLO kot filmski in Zadnje desetletje se resneje ukvarja s pisanjem kratke proze: Malo šola muharjenja (…) ribji katekizem (2009), Umetne muhe in druge laži (2013). Gradnik vseh njegovih zgodb je voda. Kot ribič je z vodami tesno povezan in pravi: »Zaenkrat se v vodi še vidijo ribe«! Ob nedavni ekološki nesreči, ob požaru v Kemisu, se je kot politično artikuliran občan vključil v javno do­gajanje, kjer je glasno opozarjal na nepravilnosti tako Kemisa kot državnih institucij. Neposredno pred inter vjujem sva poslušala ne­objavljene posnetke Andrejevih zvočnih ekspe­rimentov iz časa, ko je še uporabljal psevdonim Keller. O tem obdobju Andrej lahko pove veliko zanimivega. Kljub temu sva se odločila govoriti o sedanjosti na Vrhniki. Andrej, kako danes doživljaš javno življenje na Vrhniki, posebno na področju kulture? Vrhnika je zaspano naselje. Vsebine so v glavnem namenjene potrošnikom množične kulture. Lju­dje, ki pripravljajo kulturne programe se izogi­bajo sodobnih tematik in drugačnosti. Morda je to za koga vrhunska kulturna politika, toda jaz mislim, da na ta način izgubljamo ustvar­jalne posameznike, ki so najbolj dragoceni. Ob množični kulturi je podpore in pozornosti dele­žna kvečjemu še domača obrt/umetnost, kot je »luknjanje pirhov«, o čemer ne mislim ničesar slabega. Toda življenje ni zgolj dekoracija! Če naj ostanem pri jajcih; dajmo kdaj izhajati iz tega, kar jajca so. Vsebnost jajc so proteini, in to je tisto, česar tukaj ni! Je pa tu še nek drug problem. Po­tentni mladi ljudje ustvarjajo smele reči poleti v bazenu, toda obiskovalci so prej moje starosti kot pa mladi!? televizijski snemalec. Pred dobrim desetletjem si na občinskih volitvah kandidiral za župana Vrhnike. S kakšnim motivom si se želel vključiti v lokalno politiko? Moj takratni motiv je bil prvenstveno varovanje okolja. Takrat za kaj takega ni bilo nikakršnega posluha. V naravno okolje, še posebno v vode, se je na Vrhniki spuščalo marsikaj. Leta 2005 sem bil vodja popisa malih onesnaževalcev pri Ribiški družini Vrhnika, tako da ima svojo sliko s koordinatami vsaka cev in vsak kup nesnage ob Ljubljanici z vsemi pritoki, kar naj bi bilo umeščeno v atlas okolja. Žal država s temi po­datki še zdaj ne ve, kaj bi počela, razen da s tem pridobiva evropska sredstva. Tako sem dobil vpogled v stanje našega okolja in odnosa do tega. Ozaveščenost širše javnosti glede pomembnosti varovanja okolja in vsega s tem povezanega je da­nes na veliko višji ravni. Še vedno pa ne na tako visoki, da bi kot civilna družba odločno zahtevali spoštovanje ustavnih pravic, ki jih imamo, kar se tega tiče. Od koga bi to zahtevali? Od države, občinskih oblasti in od lastnikov ka­pitala. Po požaru v Kemisu si bil glasen v javnosti. Inšpektorici za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je dan po nesreči na Odmevih izjavila, da je v Tojnico izteklo zelo malo gasilne vode, v Ljubljanico pa skoraj nič, si javno rekel, da laže in zavaja javnost. Res je. Omenjeno inšpektorico so po tem uma­knili iz javnosti, kar je le potrdilo moje domne­ve. Uradniki državnih institucij so se krčevito branili povedati, kaj je gorelo. Očitno so gorele snovi, o katerih ni nihče želel govoriti. Direktor Kemisa je po požaru trdil, da jim je pogorel arhiv. Kdo bo rešil Močilnik? Vse to priča o tem, da je ta zgodba nevarna. Tudi odzivi drugih pristojnih organov so bili popol­ noma neustrezni. Zatajili so na celi črti. Podat­ ki so curljali in reakcije so bile prepočasne. Na koncu sem dobil vtis, da ples vodi povzročitelj nesreče, ne pa Ministrstvo za okolje in njegove agencije. Direktor Regiona lnega parka Barje se je skril, ornitologi so se prihulili, čeprav so ob podobnih dogodkih vedno glasni. Poskrile so se nekatere izpostavljene okoljevarstvene organi­ zacije. Oglasili so se le Macerl, Pirnat in Komat, dr. Toman pa je naposled omilil svoja začetna stališča. Za vsem tem stoji velik kapital in inte­ resi, povezani s tem, pred katerimi se očitno ne znamo braniti. Kaj misliš, kako se bo ta zadeva končala? Če občani ne bomo javno delovali in zahtevali spoštovanje pravic, ki jih imamo, se bo konča­lo tragično za prebivalce Vrhnike. Država nam s svojim nedelovanjem govori, da smo nepo­membni, da smo zamenljivi, da z nami nima nobenih načrtov, razen pobiranja davkov, in da jim je v tej politični kolobociji celo vseeno, koga volimo. Problem je tudi, ker v Sloveniji nimamo prave zeleno orientirane stranke. Na občinskem nivoju imamo strankarske politične krožke, ki so strašansko nedejavni in sami sebi namenje­ni. Lokalna politika bi morala odločno stopiti v bran občanom in od države zahtevati delovanje v tej smeri. Želel bi te vprašati še o pisateljevanju, kateremu se posvečaš v zadnjem času? Domišljija je tista, ki v življenju generira priho­dnost. Seveda velikokrat izhajam iz preteklosti, ji dodajam natančne podatke, jo pregnetem in po­mešam s sedanjostjo, vmes si pa veliko stvari iz­mislim in jih delam resnične. Velikokrat oživim mrtvo naravo in ribe spregovorijo. Moji junaki so po navadi ljudje brez lastne volje, so plavje, ki jih pograbi vodni tok in se prepustijo življenju, takšnemu, kakršnega jim namenim. Za njih sem Bog. Le sem in tja se najde kakšna riba, ki zapla­va proti toku. Ne pišem ribiških zgodb. Pišem univerzalne zgodbe, ki se odvijajo ob vodi, saj je voda gradnik vseh mojih zgodb. Voda je simbol očiščevanja, ki opredeljuje razmerje med idejo in realizacijo. Je za življenje nujen element, ki ga slehernik dobro pozna. Je sestavina solz, sline, sperme, porodne vode, je sestavina vseh živih bitij in celega planeta. V prihodnosti bo najbolj iskana surovina in življenjska tekočina. Vse moje pripovedi se dogajajo v njej ali ob njej. Nimam zgodbe, v kateri ne bi vsaj eden muharil ali bro­dil po vodi. Muharjenje pojmujem kot spretnost, kot lov na ribo, na žensko, na bralca, gledalca, na avditorij, na volivce, na vse, ki se pustijo ujeti ali pa se temu spretno izmikajo. Kar se dogaja z vodo, me prizadene, ampak zaenkrat se v vodi še vidijo ribe. Pomembno je to, da so še avtohtone. Andrej Marković Najvišji občinski organ je občinski svet. ke že večkrat pozvali občino, naj se aktivno loti reševanja nastale težave. Župan na žalost ni pokazal nikakr­šnega zanimanja. Izgovarjal se je, da občina ne potrebuje še enega objekta, da pa naj mi poiščemo zasebne inve­stitorje. Pričakoval bi več posluha, a ga ni bilo. Zaradi vedenja, kaj Močilnik pome­ni nam Vrhničanom, sem stopil v stik z večinskim lastnikom tistega obmo­čja. Pokazal je veliko zanimanja po oživitvi Močilnika. Še več, izdelal je že idejno rešitev: oživel bi plezalne stene, sprehajalne poti in na mestu nekdanje žage nadgradil prostor s kavarno. Ali Naloge sveta oziroma svetnikov so, da med drugim predlagajo in spreje­majo odločitve, ki bi služile vsem ob­čanom. Taka je teorija, v praksi pa je nekoliko drugače. Občinski svet pra­viloma samo potrjuje županove pre- Podobna zgodba se dogaja z Močil-ni poti, je sedaj v takšnem stanju, da se bo to izvedlo, na žalost ni odvisno nikom. Vrhniški biser se zarašča in po je sprehajalcu neprijetno. Samo nekaj samo od njega, ki bi financiral projekt, mojem mnenju omalovažuje z dejav-metrov od sprehajalne poti je namreč pač pa tudi od občine in mogoče še nostjo, ki nikakor ne sodi v tisto okolje. dejavnost pod imenom »wellness cen-od koga. Območje Močilnika, ki je bilo nekoč ter«. Zaradi želje po ponovni ureditvi Daniel Cukjati za znano po gostilni, glasbi in sprehajal-našega bisera smo svetniki naše stran-CI Rešimo Močilnik Z gregorčki nad temo Člani Turističnega društva Blagajana so prinesli ogromno materiala in pripomočkov, s kate­rimi so lahko izdelovali pravljična plovila, pri zahtevnejših opravilih so priskočili na pomoč z znanjem in orodjem člani Modelarskega društva Vrhnika. Dogajanje je popestril še harmonikar, osebje doma je delilo čaj in ocvrte miške, v kontrolo je prišel celo »Čretni­kov« sv. Gregor, katerega stro­kovnemu očesu ni prav nič ušlo … Dve uri ustvarjanja na delavnicah je bilo večini dovolj, da so sestavili gregorčke za ob pol šestih zvečer napovedani spust po potoku Bela. Najprej so se zbrali na osrednjem prizorišču z odrom, kjer je vrh­niški župnik Mohor Rihtaršič poskrbel za blagoslov, nato pa se je množica odpravila k skalna­tim stopnicam, ki vodijo v strugo Bele. Trden je moral biti korak tistih gasilcev, ki so stali v vodi, od malčkov sprejemali ladjice in jih dajali v strugo, kajti vodostaj Bele je bil zaradi padavin visok. Deroča voda je povzročila, da so gregorčki pluli zelo hitro, mogo­če celo prehitro, saj so jih otroci komaj spremljali ob strugi. No, so pa zato lahko opravili tudi dva ali več spustov, kar je bilo v prej­šnjih letih skoraj nemogoče, ker se je Bela prav ležerno vila proti zapornicam. S čim so letos presenečali mladi ustvarjalci plovil? Nekateri starši in otroci so bili prav inovativni, še posebno velja pohvaliti tiste, ki so gregorčke izdelali v duhu Can­karjevega leta. Nekateri so bili majhni, enostavni, drugi so temo preganjali z velikimi in umetni­ Marčevska izmenjava uspela ško zelo dodelanimi plovili – a to še ni bilo zagotovilo, da bi svojo slabih sto metrov dolgo plovno pot tudi uspešno končala. Ne glede na to, pa je večina vendarle srečno priplula do konca, kjer so jih gasilci pobrali iz vode in jih ponudili lastnikom na kopnem. Le-ti so lahko odšli domov, lahko so se predajali še druženju ob živi glasbi (Big Band Vrhnika) ali pa prigriznili kaj sladkega izpod rok Društva kmečkih in podeželskih žena Vrhnika. Na dogodku so sodelovali ozi­roma ga organizirali: ZIC Vrh­nika, DLNON, TD Blagajana, Modelarski klub Vrhnika, Dom upokojencev Vrhnika, Društvo kmečkih in podeželskih žena Vrhnika, Big band Vrhnika, KS Vrhnika Vas, PD Vrhnika ter ga­silci iz Vrhnike in Stare Vrhnike. Gašper Tominc V a b i l o na Rupnikovo linijo Vodenje po Rupnikovi liniji v soboto, 7. 4., ob 10. uri.. Zbor pred Gostilno Mesec. Vodnik: Bojan Grošelj Vabljeni! Vrhnika, 10. marec – Večnamenski prostor v Domu upokojencev Vrhnika je ponovno kar pokal po šivih: staro in mlado je izdelovalo plovila, gregorčke, za organiziran spust po potoku Bela. V soboto, 10. marca, je v Kulturnem centru Vrhnika potekala že četrta izmenjava Podarim dobim, kjer smo izmenjevali oblačila, igrače, pripomočke in manjšo opremo za dom. Dogodka se je udeležilo več kot dvesto udeležencev, ki so prinesli ogromno stvari in odhajali s polnimi vrečami ter nasmehi Z zbranimi prostovoljnimi prispevki smo organizatorke poravnale vse stroške organi­zacije. Zato upravičeno trdimo, da je izmenjava uspela! Pri pripravi dogodka je sode­lovalo dvanajst mamic prosto­voljk, ki smo z veseljem organi­zirale izmenjavo ne samo zase, ampak za širšo lokalno sku­pnost. Prijateljice in sorodnice si že od nekdaj izmenjujemo oblačila zase in za naše malčke, zakaj torej ne bi razširili kroga in si izmenjali stvari še z drugi­mi, mladimi ali malo starejšimi. Med oblačili se je našlo tudi kar nekaj kosov vintage, ki so kmalu pošli, saj je to sedaj mo­dno. Nekaj otrok je prineslo svoje igrače, ki so jih prerasli in na koncu so odšli z neko ”novo” na obrazu. igračo. Pomembno je, da naše otroke spodbudimo k ponovni uporabi in na tak način vsaj ne­koliko omilimo potrošništvo, v katerega nas sili zdajšnja druž­ba. Ne samo, da se upiramo potrošništv u, udeležba na ta­kšnih in podobnih dogodkih občutno pomaga tudi našim denarnicam, saj prihranimo lepe vsote denarja. Nenazadnje je pomemben tudi okoljski vidik, ker je teks­tilna industrija zelo velik one­snaževalec okolja. Vrhničani smo v preteklosti to izkusili na lastni koži, saj je v našem oko­lju delovala največja evropska usnjarna. Del te polpretekle zgodovine prikazujejo tudi na stalni razstavi Moja Ljubljani­ca, katere namen (med števil­nimi drugimi) je ozaveščanje obiskovalcev o pravilnem rav­nanju z odpadki in spodbujanje, da bi nastalo čim manj odpad­kov, da stvari ponovno upo­rabimo, jim vdahnemo novo življenje ter vrnemo uporabno vrednost. Zato smo organizatorke, čla­nice skupine mamic Sončnice, zelo vesele, da nam je ekipa Moje Ljubljanice ponudila del svojih prostorov. Lepo je, da si delimo prizadevanja za ohra­njanje našega okolja, povezo­vanje skupnosti in iskanje traj­nostnih rešitev bivanja. Na koncu dogodka je osta­lo ogromno oblačil, ki so jih sprejeli na Karitas Vrhnika in Borovnica. Oblačila bodo razvrstili in kar ni uporabne­ga, odložili v zelene zabojnike Tekstilnice, ki tako to blago uporabi za izdelovanje novih izdelkov. Igrače in opremo za dom so prevzeli v Depo Vrhni­ka, kjer bodo prav tako poskr­beli za razvrstitev in ponovno uporabo. Podpora lokalne skupnosti ter številen obisk izmenjav nas spodbujata, da že načrtujemo naslednje izmenjave. Naslednja bo 9. junija 2018. Več infor­macij o prihodnjih dogodkih bomo objavile na naši strani Facebooka – Skupina mamic Sončnice. Vabljeni k spremljanju. Hvala vsem za pomoč in obisk. Damjana Bergant Frizerka Neška zmagovalka resničnostnega šova Jeseni je na TV3 potekal resničnostni šov Zlati rez, v katerem so se merili in izpopolnjevali svoje znanje frizerji in frizerke. Dvanajst tekmovalcev so čakali številni drzni frizerski izzivi, po enajstih tednih pa se je pokazalo, kdo ima največ talenta za urejanje pričesk. To je bila Vrhničanka Neška prišla preko avdicije, na kateri bila sprejeta v šov, se je bilo tre­ – Nešana Arnaut, ki ima svoj je morala s poljubno kreaci-ba pripraviti. »Par mesecev sem sa lon Frizerski salon Neška na jo navdušiti komisijo. »Želela si ogledovala frizerske oddaje v koncu Stare ceste. Za nagrado sem narediti nekaj drugačne-tujini, tutoriale s frizurami itn. je prejela v uporabo frizerski ga, posebnega in spenjanje, kar Zaupala v svoje dosedanje po­sa lon, frizerske izdelke v vre-me veseli. Dodala sem šivanje klicne in življenjske izkušnje. dnosti 500 evrov mesečno, in gumbe. Boris je komentiral, Vedela sem, da bo zahtevno in petdnevni intenzivni tečaj bar-da je zelo avantgard,« je dejala naporno. Dnevno sem se pri­vanja in striženja ter snemanje Neška, ki jo je bolj kot kame-pravljala tako, da sem zjutraj lastne kolekcije. re motila vsa pozornost, ki je in zvečer naredila jogijske vaje, Do sodelovanja v šovu je usmerjena v tekmovalce. Ko je dala dobre pozitivne namere, da se dan izzide, kot si želim. Ves čas na poti do snemanja sem poslušala pesem Keep on rising od Ian Carey. Potem sem na samih snemanjih dala vse od sebe in očitno je delovalo.« Kot je dejala, je bil njen najve­čji sovražnik čas: ko moraš pod tiktakajočo uro izdelati kreaci­jo, ki je ne delaš prav pogosto ali pa mogoče sploh nikoli. »Prvi dve oddaji sem bila zelo v krču. Spremljala sem dogajanje na snemanju. Ko sem v drugi oddaji, kjer smo imeli kratko žensko striženje, zmagala, sem dobila potrditev, da sem spreje­ta in pokažem lahko pokažem nekaj več.« Predvajanje šova na televiziji je potekalo v velikem časovnem zamiku, zato je Ne­ška že vedela, da je zmagovalka, a javno tega ni smela obeloda­niti, dokler to ni bilo to ozna­njeno tudi na televiziji. »Uh, igrati vlogo skrivanja dejstva, da sem zmagovalka, je bilo tež­ko. Tako, da mi je bilo po zadnji oddaji, ko je bila razglasitev, v veliko olajšanje in sem lahko to veselo novico končno delila z vsemi.« In kako bo sedaj izkoristila zmago? »Poskušala bom pred­staviti frizerski pok lic. Kjerko­ li. Da striženje ni isto kot lupit krompir. To je bil tudi eden od namenov, zakaj sem se prijavi­la v šov. Kar se pa tiče nagrad: nagrada za prevzem salona je PREJELI SMO sicer super, ampak sem bila bolj vesela tistih ostalih treh nagrad, ker salon že imam. S Subrino smo se pogodili, da ostanem tu in poskušamo najti kakšno drugačno sodelovanje. Mislim, da nas je bilo deset tekmoval­cev, ki smo že imeli svoj salon, v katerega smo vložili veliko. Odločitev je bila težka, ampak sem zavrnila, ker je Ljubljana še vedno dovolj blizu. Še vedno lahko rastem in sodelujem s Subrino na kakršen koli način. Jedro vsega dogajanja je tu v tem salonu.« Gašper Tominc, foto: arhiv TV3 in Klemen Razinger (revija Frizer) smo fotografije, ki jasno pona­zarjajo, da je podiranje ginka potekalo strokovno, po sekcijah, na način, ki ni mogel poškodo­vati sosednje rdečelistne bukve. Potrjujemo pa negativen vpliv pozidave rastišča rdečelistne bukve. Mag. Boštjan Kepic, ZRSVN Odziv na članek Rdeča bukev se je posušila V Našem časopisu, št. 457, februar 2018 je bil objavljen članek z naslovom Rdeča bu­kev se je posušila, v katerem je bil naveden citat Zavoda RS za varstvo narave. V strokov­nem mnenju smo predvideva­li, da je k poslabšanju stanja in propadu naravne vrednote rdečelistne bukve pri Mlečni pripomoglo tudi neprimerno podiranje sosednjega drevesa (ginka). Na napačno predvide­vanje nas je opozoril g. Simon Hlebec, Vrtnarstvo Hlebec, Ob potoku 20, 1360 Vrhnika, ki je leta 2010 podrl ginko. Pridobili Turisti ocenili svoje delovanje Prisotni člani društva in gosti obč­nega zbora so ocenili delo in aktiv­nosti v letu 2017 in sprejeli program dela za letos, ki je tudi jubilejno leto društva. Konec marca bo društvo praznovalo 130 let delovanja, nek­daj imenovanega Olepševalnega društva Vrhnika. Obenem društvo s polno paro aktivno obeležuje 100. obletnico smrti Ivana Cankarja. Zato so tudi na začetku rednega občnega zbora stalni bralci prisotnim prebra­li nekaj zanimivih Cankarjevih del ob spremljavi harmonikarja Toneta Stanovnika. Delo občnega zbora je vodilo de­lovno predsedstvo. Prebrali so šte­vilna poročila o delovanju društva in jih tudi soglasno sprejeli. Tudi pro­gram dela za letos so sprejeli. Sedanja predsednica društva Mirjam Suha­dolnik je mandat predsednikovanja dobila in sprejela še za nadaljnji dve leti. Med poročanjem o aktivnostih v letu 2017 je še posebej izpostavila: »Kulturni praznik smo praznovali v Starem malnu. Bralci Cankarjevih besedil, lutkarji in harmonikaš smo program izvedli v dveh terminih, dopoldne in popoldne. Obiskovalci so napolnili prostor, lahko pa so si ogledali tudi razstavo o naših bralnih aktivnostih v Močilniku. S pomočjo Društva modelarjev vsako leto v Domu upokojencev vo­dimo ustvarjalne delavnice za iz­delovanje Gregorjevih lučk. Veliko materialna za ladjice pripravimo, a to leto smo jih »pričarali« kar blizu 150. Poleg tega pa so v teh delavnicah nastajali papirnati ptički in še kaj. Ve­seli pa smo medgeneracijskega sode­lovanja, saj na delavnicah sodelujejo tudi stanovalci doma. 1. in 2. maja smo v Star maln vabili na prvomaj­sko srečanje. Igral je Ansambel Pre­senečenje, v goste je prišel Master­schef Darko Klemen in Aleš Ogrin je pripravljal koktaile, prostovoljci pa smo kuhali in stregli. Sredi maja je Vrhniko doletela katastrofa, ki se ji reče Kemis. Požrt vova lnim gasilcem se lahko zahvalimo, da ni bilo še huje. Velik del gasilske opreme je bilo uni­čene. Na pobudo našega člana Borisa Kononenka, smo v TDB takoj prvo nedeljo po nesreči organizirali do­brodelno prireditev v Starem malnu z naslovom Hvala Gasilci. V začetku septembra smo na najbolj deževen dan izpeljali srečanje članov in pode­litev Blagajan. Za lepo ljudsko pesem so poskrbele pevke ljudskih pesmi Trlce in pevci iz Žažarja. Obnavljali smo kočo, nabavili opremo, nabavili in izdelovali k lopi za okolico koče, urejali letno kuhinjo in vanjo napeljali toplo vodo, popra­vili streho pomožnih prostorov, ki jo je mesec po prenovi poškodova­la toča. V začetku novembra smo s podporo župana očistili bazen. Na koncu poročila naj še povem, da nismo zadovoljni z odzivom članstva, saj se vedno znova na vseh področjih delovanja angažirajo eni in isti, ki pla­čujejo članarino, velika večina pa je pasivnih članov.« Ob koncu uradnega dela občne­ga zbora so spregovorili nekateri gostje, ki so pohvalili in pozdravili delovanje turističnega društva ter poudarili tudi medsebojno aktivno sodelovanje, ki vrhniškemu turizmu samo koristi. Tudi župan Vrhnike je pohvalil delo društva, ki mu občina nudi veliko aktivno podporo na šte­vilnih uspešno izvedenih projektih. Vedeti moramo, da so ljudje, v našem primeru Vrhničani, turizem. Simon Seljak 79. branje Cankarjevih del govimi deli. Prav Gostilna Bajc se je V sredo, 14. marca so bralci Cankarjevih besedil pod prva odločila, da bo svojo kulinariko vodstvom Turističnega društva Blagajana Vrhnika opravili že popestrila z zgodbami o hrani iz nje- Tako vsako sredo, že od septembra 2016, potekajo bralni do­godki, in to v vsakem toplem in mrzlem dnevu. Prvi bralni urejenih razmer v Močilniku. Sedaj pa je branje namenjeno pred­vsem 100-obletnici smrti velikega Sejem »Vse za vrt in dom« Proizvajalci bio hrane, vrtnarji, drevesničarji, izdelovalci orodij za vrtičkarje, vrtnih klopi in lop, cvetličnih korit in ostalih času primernih artiklov prisrčno vabljeni da se udeležite našega sejma v soboto 21. aprila 2018. Svoje izdelke lahko prodajate ali pa dejavnosti. Prosimo, da našo zahtevo pripravite samo promocijsko predsta-upoštevate, v izogib morebitnim ne­vitev. Sejem se bo odvijal na Sodnij-ljubim zapletom s strani inšpekcijskih skem trgu ter na parkirišču pri Sodnij-služb. skem trgu na Vrhniki. Sejemska pristojbina: 12,20 EUR ali Prijave pošljite najkasneje do 13. 15,25 EUR z DDV (odvisno od prosto-4. 2018 preko elektronske pošte na ra, ki ga boste zavzeli). Obratovalni naslov drustvo.blagajana@kabelnet.čas sejma: od 8.00 do 14.00 ure net ali na naslov Pričakujemo, da svoje izdelke na Turistično društvo Blagajana tem sejmu ponudite po proizvodnih Vrhnika, cenah. Pristojbine plačate pooblašče-Cankarjev trg 4, ni osebi pred sejmom. 1360 Vrhnika. Skupno dovoljenje za vse prodajalce sejma Vse za vrt in dom bo pridobilo Turistično društvo Blagajna. Zato vas prosimo, da ob prijavi predložite vsa potrebna dovoljenja za opravljanje P R I J AV N I C A Ime in priimek: Naziv in naslov: Ponudba: Želim najeti stojnico (ustrezno obkroži): D A N E Kontaktna oseba: Telefon: Vabilo TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA VABI NA SEJEM VSE ZA VRT IN DOM V SOBOTO, 21. APRILA 2018, na vrhniškem sejemskem prostoru od 8. do 14. ure. Sejem bomo v Cankarjevem letu in ob 130-letnici društva popestrili s kulturnim dogodkom. Prestavitev DEPO Bolšji sejem – menjava sadik in semen Nagradna igra – Klub Gaia Delavnice za najmlajše in mlade po srcu Palačinke PODARILI BOMO NA STOTINE SADIK OKRASNIH RASTLIN, KI JIH BO PRISPEVALO VRTNARSTVO HLEBEC. V primeru dežja bodo delavnice, nagradna igra, kulturni dogodek in sadike okrasnih rastlin v gasilskem domu pri parkirišču nasproti gostilne CH. Medijski pokrovitelj: Naš časopis Vabljeni! 79. neprekinjeno branje. našega Vrhničana Ivana Cankarja. 79. branje Cankarjevih besedil pa je bilo v Gostilni Bajc. Poleg zvestih bralcev Cankarjevih del so nastopile Ligojnske Trlice in harmonikar Tone Stanovnik. Tako je minil lep kultur­ni večer. Organizatorji bralnih sred so se namreč odločili, da bodo bra­nje prenesli na različne kraje, ki so povezani s samim Cankarjem in nje­govih del ter poudarila tudi blagovno znamko Cankarjeve skodelice kave. Tako z mislijo na pisatelja ponujajo kar nekaj jedi: poleg hrane še Can­karjev burger, Cankarjevo južino, Cankarjevo pojedino s štruklji na podlagi suhih sliv. Ob koncu torej: Naj živi Cankarje­vo leto 1918–2018. Simon Seljak Predstavitev intervjuja s Tonetom Rožmancem, vodjo vzdrževalne dejavnosti Industrije usnja Vrhnika (IUV) v Tudi letos smo 20. februar­ja 2018 v Cankarjevi knjižnici Vrhnika obeležili obletnico ustanovitve IU V. Nataša Oblak Japelj je tokrat domači javnosti predstavila intervju s Tonetom Rožmancem. Prispevek je na­ knjižnici z željo, da bi podrob-in izpovedi, tako da si tudi vodilnih. Njegovo izpoved so mreč pripravila za 5. simpozij neje predstavili tudi delovanje neuk bralec oz. poslušalec uspe obiskovalci predavanja spreje­o usnjarstvu na Slovenskem v vzdrževalnih služb, saj je menil, ustvariti predstavo o tedanjem li pozitivno, saj so mu mnogi Muzeju usnjarstva v Šoštanju, da so bile le-te zapostavljene s delu v tovarni in razsežnostih med njimi tiho prikimavali in ki je potekal 25. septembra strani strokovnih usnjarskih različnih vzdrževalnih dejav-ga na koncu nagradili s spod­2018. V knjižnici se je zbralo strok in vodilnih delavcev. Na-nosti, ki so vključevale: klju-budnim aplavzom. Obeležitve precej zaposlenih iz nekdanje taša je kot zelo dobra poslušal-čavničarske delavnice, ener-takih obletnic so pomembne usnjarnje, ki so si po tolikih le-ka in izpraševalka sestavila za-getski obrat, mizarske, elektro tako za nekdanje zaposlene, tih imeli veliko povedati. Prav nimiv pogovor, v katerem Tone in avtomehanične delavnice, ki se srečajo in obujajo spomi­zanimivo je bilo opazovati in Rožmanc pripoveduje sprva o av totransport ter administra-ne, hkrati pa lokalno javnost poslušati njihovo iskrivo obu-začetkih gradnje IU V. V na-cijo. Po podrobni predstavitvi seznanjajo z dogajanjem, ki bi janje spominov na leta, ki so jih daljevanju sledimo njegovemu človek dojame pomembnost sicer odšlo v pozabo. kot sodelavci preživeli skupaj. delu v usnjarni in vzporednem oz. ključnost naštetih delov-Intervju je v skrajšani obliki V prvem delu predstavitve šolanju: od vajenca, strojnega nih skupin za nemoten potek objavljen na spletnem portalu je spregovorila Nataša Oblak ključavničarja, strojnega teh-osnovne usnjarske dejavnosti v Kamra, v celoti pa ga boste lah-Japelj o tem, kako je pričujoču nika do referenta za rezervne IUV. Nato je sledil govor Tone-ko prebrali v prihodnji številki intervju sploh nastal. Gospod dele in na koncu vodja vzdrže-ta Rožmanca, ki je nanizal svo-Vrhniških razgledov. Tone Rožmanc se je oglasil valnih služb. Vključene so tudi je občutke in kritiko na račun na domoznanskem oddelku v Rožmančeve osebne prigode razmer in nekaterih odločitev Katja Gotvajn Zgodovina TD Blagajana Vrhnika O Cankarjevem gaju »... glej, bil je laz nekoč, pust in gol, in pretvoril sem ga urejanja Močilnika in Sv. Troji­ce, ker so ob odkritju spomeni­ v zelen gaj; ...« (Ivan Cankar, Aleš iz Razora) ka Ivanu Cankarju pričakovali številne izletnike iz Amerike. Konec tridesetih let so obno­ vili spomenik Ivanu Grudnu (1842–1906). Leta 1939 so po­ sekali precejšen predel gozda, delno zaradi lubadarja, delno zato, ker je zakrival pogled na vzhodno stran vrhniške oko­ lice. Zasadili so ga s sadikami listavcev, izkopanih iz domačih gozdov. Po okupaciji Jugoslavije, aprila 1941, so Italijani ukinili vsa društva, tudi olepševalna in društva za tujski promet. Kljub dekretu vrhniškega Olepševal­nega društva niso ukinili, kar je razvidno iz »Denarne knjige«. Ohranjena sta tudi zapisnika dveh sestankov po okupaciji. 24. septembra so se sestali v Mantovi. Sklenili so, da bodo posekali kostanje od Črnega To so besede človekoljubnega zboru Olepševalnega društva orla do Gostilne Kočevar in davkarja (po Cankarju) Ivana po vojni, 31. marca 1921, je lipe od Mantove do ubožnice, Grudna, soustanovitelja Dru-predsednik Gabrijel Jelovšek ker so jih do škode obrezali za­ štva za olepšavo trga Vrhnike poročal, da med vojno ni bilo radi telefona. in okolice, ki smo ga predstavi-občnih zborov, da pa je stari Na Sv. Trojici so se odločili li v februarski številki Našega odbor prevzeto delo vodil na­za posek sušice, ves les pa bi časopisa Vse do prve svetovne prej. Delo društva je potekalo prodali. Na naslednjem se­ vojne, ko se je razvijal izletniški naprej tako kot pred vojno. Na stanku 6. februarja 1942 so se turizem, k čemur je pripomo-Sv. Trojici so popravljali poti in dogovorili o sklicu občnega gla tudi izgradnja železniške redno čistili nasade. Požar po­zbora za 25. marec 1942, ki pa proge Ljubljana–Vrhnika leta leti 1927 ni naredil večje škode. ga ni bilo. Ceme jih je obvestil, 1899, so člani Olepševalnega Leta 1923 so zgradili lično kočo da so na Sv. Trojici na zemlji­ društva skrbeli za urejenost »Lepi razgled«, namenjeno go-šču Olepševalnega društva po­ naravnih parkov, tako tudi Sv. stinski dejavnosti. Večji del sekali poškodovane smreke in Trojice. V času prve svetovne stroškov je poravnal Josip Jelo­vse zvozili na kup. vojne se je življenje na Vrhni-všek, tedanji predsednik dru-Italijanski vojaki so se utabo­ ki zelo spremenilo. Kronist je štva. Prva je imela tam veselico rili v cerkvi na Sv. Trojici. Na v šolski kroniki že julija 1914 Obrtna zadruga, ki je dobiček okupatorjevo zahtevo je bilo zapisal, da je »trg dobil voja-namenila obnemoglim članom. posekano vse drevje in uničen ško lice«. Na prvem občnem Leta 1930 so se posebej lotili je bil paviljon »Lepi razgled«, prav tako razgledni stolp, lese­na baraka, klet in vodnjak na Planini. Člani Olepševalnega društva so se sestali šele po osvoboditvi, 24. oktobra 1945, v Gostilni Lovec. Sklenili so, da bodo obnovili porušene objekte in na Sv. Trojici ponov­no nasadili drevje. Čakalo jih je veliko dela, ker so Vrhniko hoteli popolnoma preurediti v kulturnem in tujskoprome­tnem vidiku. Na novo posajeni park na Sv. Trojici so poimenova li Can­karjev gaj. Tudi v nadaljevanju je tedaj že Turistično društvo Vrhnika skrbelo za urejanje okolice; v 90. letih z zaposleni­mi preko javnih del. Društvo skupaj s študenti Fakultete za arhitekturo v Ljubljani je pod mentorstvom profesorjev Igor­ja Kalčiča in Lojzeta Drašlerja začelo delovati pri projektu Celostna ureditev turističnih točk Vrhnike in njene okolice. Leta 1992 je društvo na novo sestavilo komisijo za urejenost okolja. Podatki so povzeti iz razsta­ve ob 120-letnici Olepševalne­ga društva Vrhnika, zdaj Turi­stičnega društva Blagajana, leta 2008, viri pa so: Dokumentacija Turističnega društva Blagajana, Zbirka Muzejskega društva Vrhnika, arhiv Naš časopis, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Povzetek pripravila Mirjam Suhadolnik, marec 2018 Saniran križ na pokopališču v Bevkah Kar nekaj let je že, ko je bil da je nujno potrebna sanaci­postavljen in čas ter vreme ja, saj bi morebiten padec kri­sta naredila svoje. Vdelan ža lahko povzročil hude po­je bil naravnost v betonski sledice. Dogovorili smo se z podstavek. Z leti je začel les Janezom Okornom, ki je križ preperevati, razmik med be-in betonski podstavek spojil tonom in lesom je zalivala z močnim profilom, tako je voda. Na sestanku Krajevne situacija rešena za nekaj let. skupnosti smo se dogovorili, KS Bevke V a b i l o Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vas vljudno vabijo na slovesnost in odprtje razstave 130 Let delovanja Olepševalnega društva Vrhnika, sedanjega Turističnega društva Blagajana Vrhnika, ki bo v torek, 27. marca 2018, ob 18. uri na velikem odru Cankarjevega doma Vrhnika, razstava pa v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 15. aprila 2018. Na slovesnosti bodo nastopili Big band Vrhnika, pevke ljudskih pesmi Trlce, učenke Turističnega krožka OŠ Antona Martina Slomška. Pozdravni nagovor predsednice TD Blagajana Mirjam Suhadolnik in župana Občine Vrhnika Stojana Jakina. Slavnostni govornik: podpredsednik Državnega zbora RS Primož Hainz. Vabljeni! Skupščina ZB za vrednote NOB Vrhnika Vrhnika, 14. marec – V mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika je potekala skupščina Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika. Zbora se je udeležilo več kot 50 članov, kar je največ v zadnjih letih delovanja. To pomeni, da vedno več čilnik in na prelepo Vrhniko. članov združenja podpira vre-Bralca so nagradili z aplavzom, dnote narodnoosvobodilnega saj so na tak način tudi člani boja, boja za svobodno Slove-ZB NOB Vrhnika prispevali k nijo, osamosvojit veno vojno in letošnjemu praznovanju Can­za večje priznanje spoštovanja karjevega leta 1918–2018. sprave, ki pa se vedno bolj od-Nato je zbrane nagovoril daljuje. predsednik združenja Jani Ki- Po slovenski himni je član kelj. V nagovoru je pozdravil združenja Lado Horvat prebral vse prisotne člane in številne bili gostje: Primož Hainz pod-izrazil svoje osebno mnenje. še posebno poudaril: »V le-s prireditvami, sodelovanji na Cankarjevo besedilo iz črtice goste. Izvoljeno je bilo delovno predsednik Državnega zbora, Zgodovina II. svetovne vojne tošnjem letu smo že obeležili dogodkih in prisotnostjo med Moje življenje, osredotočeno predsedstvo, ki je vodilo delo župan Občine Log - Dragomer nam je prinesla zmago naro-75. obletnico ustrelitve Ivana ljudmi, bomo to nalogo lahko na Cankarjev pogled na Mo-skupščine. Prvi so besedo do-Miran Stanovnik, Zdravko Go-dnoosvobodilnega boja in kot Roba in drugih talcev v Ligojni izpolnjevali. dnjavec, predsednik območne-zmagovalci moramo biti tudi pri Vrhniki. Julija bo v Ljubljani Kot vsako leto, pozivam vse ga odbora Sever, in drugi. Vsi tolerantni. Po vojni so bile stor-potekala osrednja proslava ob članice in člane, ki želite sode­so skupščini zaželeli dobro in jene napake, a tudi druga stran 70-letnici organiziranja borcev lovati pri delu združenja, imate uspešno delo. Primož Hainz, mora priznati svoje napake in z Zvezo borcev. Oktobra bo voljo in veselje, da del proste­ ki izhaja iz partizanske druži-zablode. Le tako bo lahko pri-preteklo 75 let, kar so sloven-ga časa namenite vrednotam ne, je med drugim izpostavil: šlo do sprave. Zato ne smemo ske partizanske brigade prvič NOB, da se nam aktivno pri­»Vrednote narodnoosvobo-in ne moremo popuščati v svo-napadle Štampetov most ter s družite. Iščemo tovarišice in Živa svoboda Besedo svoboda lahko slišimo na vsakem dilnega boja je potrebno gojiti jih stališčih in s tem ne dovoliti tem aktivno prekinile komuni-tovariše, ki so pripravljeni so­ koraku... svoboda gibanja, svoboda govora, tudi v današnjih dneh, med sprememb zgodovine.« kacijsko in transportno linijo delovati na raznih področjih: svoboda odločanja... . drugim predvsem v luči vpra-Po nagovorih so prebrali tretjega rajha v smeri proti ita-od skrbi za spomenike, delu v Od svojega 13. leta se spra-nad očem viden svet, da lah-šanja obrambe naše države. Te vsa poročila: poročilo o delu, lijanskim bojiščem. Na Vrhniki socialni komisiji, itd. Prav tako šujem, kaj pomeni ta beseda ko razume pojem svobode ali vrednote bi morali še posebej poročilo blagajnika, poročilo bomo 5. maja 2018 s proslavo in v svoje vrste z veseljem spreje­zares. Ne odločam o tem, kje kateri koli pojem, saj pojmi približati mladim, da bi v kri-nadzornega odbora, poroči-kulturnim nastopom Tržaške-mamo nove člane, ki želijo na in komu se rodim, ne izbi-niso stvar, temveč duhovne tičnih trenutkih znali poprijeti lo o delu komisije za obnove ga partizanskega zbora že tra-ta način dati svoj prispevek k ram svojega imena in pore-moči (ali šibkosti), ki vejejo za za orožje, znali pomagati ra-spomenikov in obeležij ter po-dicionalno proslavili dan osvo-promociji idej narodnoosvo­kla, ne privolim v vrtec ne v stvarmi. Svoboda je duhovna njencem in se pravilno odlo-ročilo verifikacijske komisije. boditve Vrhnike. Glas borcev bodilnega boja.« šolo, ne privolim v moralna kvaliteta, ki ji stvari ne more-čati v takih težkih trenutkih. Vsa poročila so bila soglasno za vrednote NOB je glas ra-Po uvodnem delu je sledilo še pravila družbe, ne odločam jo do živega, če jim človek kot Seveda pa moramo vsi delati s sprejeta. Predsednik Janez Ki-zuma in resnice. Ne smemo družabno srečanje, kjer so naj­ o zakonih države, katerih edino svobodno bitje, tega ne ciljem, da vojne ne bo več niko-kelj pa je ob poročilu delova-dovoliti, da ideje fašizma in več govorili o težavi sedanjega ne-uboganje me lahko dra-dovoli. Svoboda nam je dana li. Na koncu pa se moram dota-nja združenja in ob sprejemu nacizma dobijo še večji zagon v časa – »spravi«. go stane. Torej ni govora o v zibelko, torej svoboda raz-kniti vprašanja sprave in bom načrta aktivnosti za leto 2018 javnosti. Le z našim nastopom, Simon Seljak svobodi gibanja, saj moram mišljanja, kljub temu pa smo ob določenem času biti na pripravljeni iti v vojno z ne­določenem mestu vse svoje kom, ki razmišlja drugače kot otroštvo. Tudi o svobodi go-mi. Kadar se čutimo ogroženi Podlipa: pestro med počitnicami vora ni sledu, saj te sleherna od drugačnega, potem vemo, misel, ki ni v skladu s stopnjo da smo še zasužnjeni s svojo zavesti družbe spravi v teža-lastno pametjo. Svoboda na­domišljiji in se lotili izdelave ve. Tudi o svobodi odločanja mreč diha in daje manever nečesa tretjega, recimo rožic iz ni moč ničesar reči, razen za tvorne odzive na karkoli krep papirja; te spretnosti jih je tega, kaj hočem jesti ali katero se nam godi. Svoboda dopu­učila Barbara Kuzmič. Največ obleko želim nositi. Sleherna šča, svoboda sprejema. Ima zanimanja je bilo sicer za otro­podrobnost našega otroštva pa svoboda nekaj pogojev ško igro na odru vaškega gasil­kaže na determiniranost, ki kot vsaka cvetlica, da lahko skega doma, o kateri so mlade ji ubeži le otrok 'divjine'. Sle-zacveti... imeti mora prostor! glave še dolgo razglabljale ob dnjo besedo dajem v nave-Tako duhoven, miseln mir... picah Vrtnarjevega Janeza. dnice zaradi dvojnosti pome-kot fizično, intimno samoto. Počitniškega tedna je bilo na, ki ga nosi. Namreč kljub Brez miru in brez samote ni – kot se spodobi za počitnice določenosti, ki nam je na lo-svobode. Včasih so ljudje ce­–, prehitro konec; zelo kmalu žena s časom in prostorom, nili ta dva gradnika bolj kot je bilo treba ponovno sesti za v katerem živimo, se sem pa kruh in vodo, danes pa se zdi, šolske klopi. Starši smo med­tja kakšen vendarle izmuzne da smo pripravljeni vse svoje tem hvaležni dobrim sovašča­vsesplošni podružbljenosti zdravje zapraviti za najmanj­nom, ki prostovoljno sodelujejo in udomačenosti. Ta zunanja šo materialno ugodnost. Ne pri organizaciji, otroci pa se že prisilnost v večini ostane za pustite se potegniti v stvari veselijo novih dogodivščin v vselej, ne poznajo načina de-in se z voljo povzdignite nad prihajajočih počitnicah. lovanja zunaj meja družbene njih in zajadrajte v območjih njegova dela. Otroci so med kega pisatelja, ki jo je izdelal misli. Kar me najbolj žalosti duha, v duhovno divjino, ki je drugim izdelali svojega »Can-vrhniški akademski kipar Bo- Jure Žitko je, da se tako malo kateremu s človeško roko nedotakljiva. karja«, poprijeli za lutko veli-jan Mavsar, ali pa se prepustili zahoče svobode. Prepričana Vse stvari bomo izgubili, duha sem, da je ta otopelost priu-bomo obdržali... kakršen koli čena in ne naravna. Kako je že bo, ko nas potegne s tega Letošnji mrzel in zasnežen potem mogoče, da kateremu sveta. februar je poskrbel, da so se uspe zaživeti svobodo kljub otroci med počitnicami še raje prisilam, v katere se rodi? Za društvo Hosta družili in uživali v pravi zimski Človek se mora povzdigniti Marjeta Oblak idili. Tisti, ki so imeli smučanja in sankanja z domačega hriba že dovolj, so se lahko vsak dru­gi dan dopoldan zbrali v stari podlipski ljudski šoli. Člani krajevne skupnosti so namreč pripravili delavnice za najmlaj­še. Ker smo letos stopili v Can­karjevo leto, so se začele prav z našim največjim pisateljem. Organizatorji so medse po­vabili sokrajana, lutkarja in pravljičarja Borisa Kononen­ka, ki je otrokom skozi igro in z branjem pisateljevih črtic na hudomušen način predstavil Zaključek pravljičnih uric v Podlipi V Podlipi že nekaj let zapored v zimski polovici leta potekajo pravljične urice. Otroci z zanimanjem prisluhnejo napetemu dogajanju in nepredvidljivim zapletom, še posebno všeč so jim pravljice, v katerih nastopajo razbojniki, zmaji in princeske. Seveda v pravljicah dobri Hkrati ste vsi prijazno va­junaki vedno premagajo hu-bljeni tudi na Noč knjige, ki dobce. Letošnjo pravljično jo bomo v Cankarjevi knji­sezono bomo končali v po-žnici Vrhnika obeležili v po­nedeljek, 16. aprila 2018. nedeljek, 23. aprila 2018. Tako kot vedno se bomo dru-Ob tej priložnosti bomo ob žili v učilnici šole v Podlipi od 18.00 v Cankarjevi hiški na 17.30 do 18.15. Vabljeni so vsi mladinskem oddelku gostili otroci od 4. do 9. leta starosti, Matica Slapšaka, ki bo pri­da se pridružijo, še posebno povedoval pravljice iz svoje pa tisti, ki so se pridno udele-zbirke Zvezdne pravljice. ževali pravljičnih uric. Barbara Kuzmič V a b i l o ANSAMBEL PRESENEČENJE VABI NA šesti DOBRODELNI KONCERT, ki bo v soboto, 7. 4. 2018, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma Drenov Grič - Lesno Brdo. Program bo povezovala Mirjam Suhadolnik, kot gost pa bo nastopil notranjski Countr y band Šlajn. PREJELI SMO Veteranski status Glede na dejstvo, da je bila Vrhniki sovražnica I. Oklepna brigada, največja sovražna ognjena moč v Sloveniji, bodo vojaški poznavalci vedeli po­vedati, da je bil to zaključen sistem. Brigada je imela tri tankovske bataljone z vsemi podporami »ognja« in logisti­ke – tudi kuharji. Vrhnika je imela TO in milico, logistiko in podporne enote v lovcih, gasilcih, civilni zaščiti, zdra­vstvu, pekih, slaščičarjih in vseh občanih. Dobro se spo­minjam gasilca Jožeta Mesca iz Sinje Gorice, ki je bil z gasil­skim vozilom pri odstranjeva­nju min pri bencinski črpalki. Ali ima veteranski status? Primarij Pavle Zupan je imel nalogo, da »rojeva« otroke na Vrhniki, ukaz od predstojnika porodnišnice Kralja, ko je bila Vrhnika »okupirana«. Ali ima status veterana? Vrhniška pe­karna je oskrbovala celotno regijo s kruhom. Ali ima sta­tus veterana? Pa da ne našte­vam več: ne gre za materialni status, gre za status pravice in dolžnosti braniti domovi­no, v tem primeru Vrhniko. Vrhnika je dobila zlati častni znak svobode Republike Slo­venije, morala bi dobiti tudi veteranski status. Vrhnika je unikum v osamosvojitveni vojni – pika. Vid Drašček Country zabava na Stari Vrhniki pa smo si žejo pogasili s pivom spremljava na ˝kahon˝ in štirje iz soda. Spočili smo se na di-glasovi. Ni bilo slabo. Tudi le­šečih senenih balah in vrgli tos smo iskali nepridiprave in partijo pokra in kock na igralni dolgo pogrešane osebe iz naše mizi. Šerif Johny Mc Krvina in vasi: WANTED - dead or alive. Ob 17. 30 je bilo pustovanje Na tem mestu se jim KD Stara zvesti pomočnik Jacob the Gli-Še posebno smo se spomnili za otroke, ki so ga vodili člani Vrhnika iskreno zahvaljuje za sta sta vodila strelske obračune Štefana Hadalina, ki je bil tisti plesne skupine Vesoljski po-obogatitev otroškega pusto-med kavboji in jih preizkusila večer iskan kot Štefan Mc Had­vžki pod mentorstvom Tine vanja. Ob 20. uri se je začel še v metanju storžev v pehar. ko - with or without skis. Zaže- Zmagala je country girl Nika, leli smo mu uspešno sodelova- Krvina. Za dobro glasbo sta Country večer. Prostor smo ki je obračunala z moško kon-nje na njegovih prvih zimskih skrbela DJ Matic Ogrin in Jani pripravili v stilu kavbojskega Krvina. Pripravili so plesne saloona. Kavboji in Indijanci kurenco. Med pavzami smo olimpijskih igrah. Zanj bomo družabne igre, s katerimi so za-so vstopili skozi nihajna vrata. vsi kavboji zaplesali Country držali pesti vsi povžarski kav­line dance in si ogledali nastop boji. Hvala mladim za pomoč bava li otroke. Sodelujoči so do-Zaplesali so na country glas­bili nagrade, ki so jih tudi letos bo, ki sta jo tisti večer iz svojih plesne skupine Countr y girls, pri izvedbi večera in večnima ki je posebej za tisti večer pod kavbojema Johnyu Stariču in prispevali prijazni sponzorji, ki instrumentov spet izvabljala še znajo prisluhniti otrokom. zabavna in uigrana glasbenika, mentorstvom Tine Mc Krvina Marcu Mc Garafolju. Če koga Nagrade so prispevali: trgo-ki slišita na ime Duo zimzelen. pripravila nastop. Predstavile zanima country večer v živo, pa vina Kocka, trgovina Levček, Poleg country glasbe ni manj-so se z energičnim kavbojskim naj nas obišče prihodje leto na pekarna Adamič, slaščičarna kalo tudi rocka, rock 'n rolla in plesom in požele velik aplavz. pustno soboto. Zaigral je tudi družinski an- Berzo, računalništvo Molek.si, drugih lepih zimzelenih melo-Gostinstvo Bajec, Frizerstvo dij. Za pogum smo si nalili ka-sambel Mom with two sons Anita Garafolj, Lev in ovca, Frizerstvo Jana. kšen viski, po dolgi rundi plesa and the neighbour. Dve kitari, foto Joži Krvina Nauportus viva dejavno v novo leto Društvo za kulturo in kakovost življenja bo še naprej Polona Kovačič. Društvo vabi vse, ki bi radi Nauportus viva deluje na Vrhniki že štiri leta in kaj več naredili za kulturo in za seboj ima kar veliko dejavnosti in kar okrog kakovost življenja na Vrhniki, 60 prireditev: od pevskih nastopov, lutkovnih da se nam pridružite pri naših iger, predavanj, proslav, pravljičnih uric … do projektih. O aktivnostih vas kulturno-zgodovinskih pohodov. Letos smo za začetek na Vrhniko povabili pravljičarko Ivanka Učakar in imeli volilni občni zbor. Pravljičarka Ivanka Uča­kar na obisku pri »želvicah« Februarja smo v goste na Vrhniko ponovno povabili sla­vistko Ivanko Učakar. Nek­danja knjižničarka, doma iz Kamnika, je tudi v pokoju še vedno z vsem srcem predana knjigam in zgodbam. Gospa Ivanka pripoveduje pravljice in zgodbe v vrtcih in osnov­nih šolah, včasih se poda tudi v kakšen dom za starejše in tako poslušalcem polepša dan. V Cankarjevem letu se je z veseljem odzvala povabilu na Vrhniko. Tako je v četrtek, 15. februarja 2018, nastopila v Vrt­cu na Vrhniki, v enoti Želvica. Kar nekaj skupin otrok in vzgo­jiteljic se je zbralo v učilnici v napetem pričakovanju. Sreča­nje med otroki in pravljičarko je v imenu društva Nauportus viva uvedel in vse prisotne pozdravil g. Polde Rus, nato pa prebral odlomek iz Cankarje­vega dela Aleš iz Razora – Vrh­nika, prečuden kraj … Potem je predal besedo ge. Učakar, ki je iz »pravljičnega nahrbtnika« povlek la naslove treh pravljic in jih doživeto pripovedovala. V prijetnem vzdušju smo se poslovili od pravljičarke in jo poprosili, da naj še kdaj pride med nas. Občni zbor društva V petek, 9. marca, so se čla­ni Društva Nauportus viva v gostilni Pri Kranjcu zbrali na četrtem rednem občnem zboru, ki je bil tokrat volilni. Prisotni so sprejeli poročilo o delu društva v letu 2017 in raz­pravljali o načrtih za naprej. V minulem letu je društvo izve­dlo 17 projektov na področjih kulture, lutkarstva, zgodovine, spodbujanja narodne zavesti in promoviranja zdravega načina življenja. Prisotni člani so ugo­tovili, da jim idej za projekte ne bo zmanjkalo, spodbuden pa je tudi podatek o večanju števila članst va. Predsednica društva bomo obveščali na spletni stra­ni društva https://nauportus. wordpress.com/ in v Našem časopisu. Jana Rus, Polona Kovačič V a b i l o Občni zbor Društva Kneipp Vrhnika Vabimo Vas na Občni zbor Društva Kneipp Vrhnika, ki bo 4. 4. 2018 ob 17. uri v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Društvo Kneipp Vrhnika Vabljeni! Drug za drugega – drug z drugim Moto letošnjega Kneippovega dneva nas želi popeljati v razmišljanja in dejavnosti o tem, da ni največ to, da naredimo, kolikor mogoče zase in za svoje zdravje. V sodelovanju je mogoče doseči veliko več. Že Kneipp je rekel: »Kdor se trudi najti lastno srečo, bo tudi drugim rad pomagal pri tem.« Vpetost v družbo je del življenjskega reda in kot taka enako pomembna kot preostali Kne­ippovi stebri. Najti svoje mesto in se angažirati drug ob drugem je tisto pravo. Zelo sodobno je biti lep in uspe­šen. Različni tehnični in tehnološki pripomočki nas kontrolirajo, vodi­jo pri fitnesu, izbiramo prehranska dopolnila, vitamine ali energijske napitke. Pa je to res tisto, kar si želimo? Če hočemo vse sami, se samo od­daljujemo od okolice v že tako zelo razčlovečenem okolju. Prav zato v Kneippovi zvezi namenjamo veliko pozornosti, da se najdemo v sku­pnem iskanju smisla našega bivanja. Po vseh petih stebrih zato izbiramo dejavnosti, ki jih veliko boljše opravi­mo drug za drugega, da potem uži­vamo drug z drugim. Voda je gotovo najbolj znan ste­ber Kneippovega nauka. Že če samo hodimo po njej, je veliko prijetneje to početi v družbi. Pri vseh oblivih in ovitkih, ki so znani iz navodil za zdravljenje, sami pravzaprav lahko le malo postorimo. Enako dobro se po­čutimo, če terapijo izvajamo ali spre­jemamo, ko je videti, da smo težavo premagali. Nič ni lepšega kot ugoto­viti, da je vročina padla, da otekline po poškodbi ni, ali da bolečina mine. Gibanje kot sprehod po zasneže­ni pokrajini je kar malo manj hladen, če imamo še koga ob sebi. Joga, pi­lates, ples in podobne dejavnosti pa tako potekajo samo v družbi, in to vodeno. Veliko je nasvetov v Kne­ippovih predlogih za igre otrok v vrtcu ali šoli pa tudi v poletni naravi. Nabiranje zelišč je stalnica našega delovanja in druženja. Prehrana nudi neizmerno mo­žnosti za družno pripravo, naj bo v družini ali društvu. Že izbira in nabava domačih pridelkov je lahko skupna. Vsak pa pripravi, kar mu najbolj ustreza, pogovorimo se o re­ceptih in izkušnjah, potem pa veselo skupaj uživamo v pripravljenem. Zelišča v Kneippovih terapijah ne služijo samo kot osnova za čaje ali mazila. Ovitki, kopeli in inhala­cije so prav tako pomembni. Veliko potrebneje pa je, da se navadimo z njimi živeti. Spoznavamo jih lahko na predavanjih ali med nabiranjem v naravi. Nato z njimi popestrimo ku­hanje, zmanjšujemo uporabo soli ali sladkorja v vsakdanjih jedeh. Če upo­rabimo različne mešanice začimb in zelišč, je to zanimivo ¨potovanje¨v daljne kraje ob prijetnem klepetu. Lepo presenečenje je lahko zeliščni šopek, še trajnejše pa so slike iz posu­šenih prešanih zak ladov narave. Življenjski red povezuje vse osnove Kneippovega nauka. Dobro se lahko počutimo ob zavesti, da smo nekomu potrebni, da je tudi za nas nekomu mar. Soodvisni smo v družini in družbi. Vse to zaznava­mo z angažiranjem, zavestnim do­življanjem narave in okolice, pa tudi s kreativnostjo. Življenje ima toliko večji smisel, če se tvorno umestimo v okolju, snovno ali duhovno. Kne­ipp je našel smisel svojega delovanja v katoliškem verovanju, zdaj prosto­voljstvo gojimo tudi na drugih teme­ljih. Še vedno pa je preventiva – ko se iščemo in se pustimo poiskati – temelj za zadovoljno, zdravo bivanje. Že prvi pomladni prazniki nam nudijo neskončno možnosti, da po­iščemo smisel svojega bivanja kot drug za drugega in drug z drugim. Francka Čuk Gregorjevo 2018 Vremenska napoved za sobotno popoldne ni bila prav obetavna, vendar smo prireditelji praznovanja pomladi, »ko se ptički ženijo«, vztrajali in praznovanje gregorjevega je bilo za vse udeležence dogodka veselo druženje. Društvo ljubiteljev narave in običa-ki so jih skuhali v Gostilni Pri Kranjcu, jev je prispevalo svoj kamenček v tem otrokom pa čaj in bonbone. mozaiku z okraševanjem ograje ob Čeprav se zadnja leta uveljavlja va­potoku Bela, priredit venega prosto-lentinovo, praznik zaljubljencev, pa se ra na vasi in stojnice. Odraslim smo v naših krajih veselimo gregorjevega, ponudili kozarček kuhančka, šilce ko otroci spustijo svoje gregorčke v Kržičevega robidovčka, zeljni zavitek potok Bela. Letos so oder zasedli izje­gospe Sonje, dišeče kranjske klobase, mno kakovostni glasbeniki Big banda z Vrhnike in se tako oddolžili svojemu patronu sv. Gregorju. Marsikdo je pri­šel na prireditev prav zaradi njihove muzike. Vse kaže, da se bo ta običaj ohranil še za prihodnje rodove, saj vsako leto pritegne več Vrhničanov in okoliča­nov. Hvala vsem, ki ste pripomogli k obujanju naših šeg in običajev: Krajev­ni skupnosti Vrhnika – vas, Gostilni Pri Kranjcu, žganjekuhi Kržič ... Vidi­mo se spet prihodnjo pomlad! Metka Paškulin Pust Tako kot vsako leto je Društvo ljubiteljev narave in obi-društvo bo kljub zaspanosti Vrhničanov nadaljevalo s tem čajev Notranjske rezerviralo večje omizje pri Turšiču, kjer običajem tudi v prihodnjih letih. smo pustne šeme proslavljale »visok jubilej poroke« Tonč-Mogoče pa bo našel kdo, ki bo pustni čas izkoristil za ke in Andreja. Bilo je veselo, čeprav nas je gostilničar prvič spremembo, pa čeprav samo za maskami! presenetil – ni bilo žive muzike. Zato se tudi druge maška­re niso dlje zadrževale v gostilni, kot je bilo v navadi. Naše Metka Paškulin Krajevna skupnost Blatna Brezovica Nočni pohod po Bobrovi poti Nekdo je dal idejo, pa je bilo takoj za akcijo dva ducata Blatn'čanov, da o psu ne govorimo. Tako smo se zadnjo zimsko polno luno zbrali ob sedmih zvečer, za spremembo pred gasilskim domom v Blatni Brezovici in ne kot po navadi ob različnih priložnostih v športnem parku. Nekateri smo popili požirek osvetljevala, da na naši poti antigripina, naredili gasilsko nismo rabili svetilk, s katerimi fotografijo in akademskih četrt smo bili sicer vsi opremljeni. ure počakali še nekaj zamudni-Glede na to, da smo večina kov. Pri gasilskem domu smo udeležencev celotno pot pre-kot poldrugi kilometer, merje-proti Bevkam, da lahko s po-v vasi prizadevali postaviti trim naše zadovoljstvo še večje, so se se spustili na Barje po svežih hodili že ob odprtju oktobra no od kapelice, odkrili več kot močjo QR-kod na tablah eno-kotiček. iz nahrbtnikov znašli čaj, vino, traktorskih kolesnicah – ce-lani, se avtor vsebinskega dela deset kolišč, med njimi tudi na stavno pridobimo podrobnej-Prehodili smo skoraj celotno pivo, razne žganice, pa piškoti lotno Bobrovo pot je dan prej poti ni zaustavljal pri informa-Lipovcu (1942; večji kosi blaga, še informacije spletu, ki bodo, pot, skoraj vseh sedem kilo-itn. dvakrat s traktorjem prevozil cijskih tablah in predstavljal omet – kolišče je bilo raziskano ko bo projekt v celoti končan, v metrov, le da smo se namesto Na poti do vasi smo se za­sam predsednik krajevne sku-njihovo vsebino, ampak je o še po »starem« – prekopali so slovenskem, angleškem, nem-skozi Kurjo vas z zanimivim ustavili še med kozolci ali na pnosti in jo tako naredil lepo poti, nekje na polovici – pri celotno kolišče in ne le prese-škem in italijanskem jeziku itn. lesenim svinjakom in strani-Mandrgah, »nujno« izmenjali prehodno. štirni v Kravji dolini – pove-jali posameznih kvadrantov, Zvedeli smo tudi kaj novega, ščem na štrbunk ter žalostne še nekaj informacij in se dogo- So pa tisti, ki so s seboj vzeli dal le nekaj ključnih podat-kot delajo dandanes), v Starih npr. kje bo potekal nov kanali-podrtije nekdanje Francinove vorili, da bomo nočni pohod pohodne palice, vseeno hodili kov: da je ob poti postavljenih gmajnah (2002; najstarejše zacijski krak za sanitarno vodo, domačije proti cerkvi sv. Jakoba po Bobrovi poti ponovili za­lažje kot tisti brez njih. Polna devetnajst informacijski tabel, kolo na svetu, dva drevaka), ob kje bo stala nova električna podali po malo svetlejši poti ob dnjo zimsko polno luno priho­luna se je sicer izneverila in se ki zajemajo zgodovino tega grabnu Hočevarica (1992; dva (trafo) razdelilna postaja, zakaj vznožju osamelca. dnje leto. sramežljivo skrivala za oblaki, območja od srednje kamene loka) v smeri proti Verdu ter je vonik cerkve sv. Jakoba videti, Po dobri poldrugi uri hoje iz katerih je prve pol ure celo dobe do danes, da so v okolici zadnjega oziroma najmlajšega kot bi ga zadela topovska kro-smo nočno avanturo končali Milan Selan, snežilo, jih je pa vseeno toliko Blatne Brezovice, v krogu manj na Barju, kolišče Konec v smeri gla, ali kje si bomo v prihodnje pri cerkvi sv. Jakoba. Da je bilo foto Milan Selan in Pregled dela Planinskega društva Vrhnika v letu 2017 Sredi februarja smo se planinci Planinskega društva Vrhnika srečali na občnem zboru. Pregledali smo poslovanje v letu 2017 in se seznanili z načrti za leto 2018. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Jožeta Šušteršiča so mladi osnovnošolski planinci uprizorili igro En dan v taboru. Po kulturnem programu smo Barjani. Poročila oziroma v tise z eno minutnim molkom poča-odsekov in skupin s pohodov stili spomin na naše preminule vsak mesec spremljate v Našem člane. Sledila je podelitev bro-časopisu. Vodniki Planinskega nastih in srebrnih znakov PZS društva Vrhnika so lani sode­mladim planincem, ki sta jih lovali pri izvedbi, organizaciji podelila sta jih načelnik Mla-in vodenju pohodov in tabora. dinskega odseka Tomaž Strži-Vseh skupaj so vodili 3109 pla­nar in predsednik PD Vrhnika nincev. V minulem letu je bilo Jože Šušteršič. Bronasti znak v društvu 19 vodnikov, opravili so dobili Mitja Bogataj, David so pet kopnih in eno zimsko Božnar, Mina Moritoki Škof in licenčno izpopolnjevanje. En Tara Weiss. Bronasti in srebrni vodnik se je izšolal za vodenje znak sta prejela Teo Hlebec in zahtevnih kopnih tur. Nace Moritoki Škof. Srebrni Izpostavimo naj poročilo na­znak pa so prejeli Neža Bajt, čelnika Gospodarskega odse-Ana Jerebic, Anže Kofjač, Dan ka, Romana Novaka, saj je bila Rubido, Jošt Tominc, Alenka lani njihova dejavnost najbolj Verbič in Katarina Verbič. odmevna. Po izvolitvi organov občnega Sredi februarja lanskega leta zbora, kateremu je predsedoval so začeli podirati in odstranje-Janez Petrič, je sledilo poročilo vati staro zavetišče in preseli-Septembra so montirali okna, dve predavanji v Cankarjevem spletni strani mojaobcina.si in pa Helena Petrič. Vsa poročila predsednika društva Jožeta Šu-tev v dva bivalna zabojnika. V položili tlake, elektro in strojne domu. Urban Čepon je imel na spletni strani PD Vrhnika. so bila soglasno potrjena. šteršiča. V letu 2017 je društvo njih je Mitja Kovačič, najemnik inštalacije, pozidali krušno peč predavanje z naslovom Švica Dvakrat jih je na Planini obi-Program dela za leto 2018 so imelo 630 članov, prostovoljci »koče«, devet mesecev oskr-in štedilnik ter izvedli notranja s kolesom, Alenka Mrak pa skal župan Občine Vrhnika, vsi predstavili že v svojih poro­so opravili 17316 ur, člani grad-boval obiskovalce Planine. V zaključna dela. Novembra so predavanje z naslovom Gorsko Stojan Jakin, ob koncu leta pa čilih za leto 2017. Izpostavimo benega odbora za izgradnjo začetku marca je sledil izkop se lotili fasade; leseni del fasa-cvetje. Sodelovali so na festiva-še predsedstvo Planinske zvete pa naj program, ki ga je pred­koče pa so imeli še ogromno za temelje. V aprilu in maju so de so skoraj v celoti naredili lu kave, organizirali srečanje na Slovenije. Kot je rekel Roman stavil predsednik društva. Kot telefonskih pogovorov in pre-gradbinci sezidali objekt, konec planinci sami in se izkazali kot Planini, naredili in ponujali ko-Novak, je bilo leto zelo uspešno, vse doslej bodo tudi v letu 2018 voženih kilometrov. junija pa so pokrili streho. V ju-pravi mojstri. Decembra je sle-ledar v zameno za prostovoljne delavno in naporno. Zahvalil se skrbeli za dobro počutje čla- Sledilo je poročilo načelnikov liju in avgustu je bila najzah-dila montaža kuhinje in dru-prispevke in iskali sponzorje je vsem, ki so pomagali z delom nov, organizirali pohode, teča-Gospodarskega, Markacijskega, tevnejša akcija: v dolžini 1880 ge notranje opreme. Za nočni ter darovalce z namenom, da ali denarnimi sredst vi. je, predavanja in srečanja. Mla-Mladinskega, Vodniškega od-metrov so izkopali in položili pohod na Planino, ki je bil 22. bi zbrali še manjkajoča sred-Blagajničarka Petra Krašovec dinski odsek bo organiziral 54. seka in Odseka varuhov gorske vode za vodovodno, električno decembra, so planinci že lahko stva za izgradnjo koče. Vse leto je predstavila finančno poroči-Planinski tabor. Še naprej bodo narave. Svoje delo so predstavi-in optično napeljavo. S 27 pro-vstopili v nove, še nedokončane so se predstavljali medijem, in lo, poročilo nadzornega odbora zbirali sredstva za dokončanje le planinske skupine Veseli Tri-stovoljci in z vso razpoložljivo prostore. sicer na RADIO I, RTV SLO glavci, Lintverni, Triglavke, Zi-mehanizacijo so delo uspešno Gospodarski odsek pa ni 1, TV Koper, Slovenske novice, >> mzelenčki, Cekinčki, Sončki in opravili. samo gradil; organizirali so mesečno v Našem časopisu, na >> koče in organizirali delovne ak­cije, sodelovali bodo v skupnih akcijah v organizaciji MDO Notranjske. Društvo bo aktivno v Špor­tni zvezi Vrhnika, sodelovalo bo z ZIC Vrhnika, Civilno za­ščito, Turističnim društvom Blagajana in vsemi sorodnimi društvi ter organizacijami. Vse akcije bodo objavljene na sple­tni strani PD Vrhnika in na razobešenih plakatih. Po predstavit vi delovnega načrta je Milan Jerman pred­stavil še finančni načrt za leto 2018. Še vedno sloni na prido­bivanju sredstev za izgradnjo nove koče in poravnavanju ob­veznosti do izvajalcev gradnje. Tudi program dela in fi­nančni načrt sta bila soglasno sprejeta. Nato je sledil pozdrav gostov. Stojan Jakin, župan ob­čine, je pozdravil udeležence zbora, bil vesel naših dosežkov in nam zaželel uspešno delo naprej. Pred udeležence zbora so stopili še predsednik Med­društ venega odbora planin­skih društev Notranjske Miro Mlinar, predsednik Planin­skega društva Blagajana Pol­hov Gradec Stane Dvanajščak, predstavnica Turističnega dru­štva Blagajana Anita Čretnik in predsednik Planinskega dru­ štva Horjul Bogdan Seliger. Vsi so nam zaželeli varen korak po planinskih poteh in uspešen zaključek izgradnje koče na Planini. Dokaz, da smo bili v letu 2017 pridni, je podelitev društvenih priznanj. Diplomo PD Vrhnika so prejeli planinska skupina Lintverni, Vesna Klavora in Tomaž Gvozdanovič. Bronasti znak PD Vrhnika so prejeli Andrej Kolenc, Francka Plestenjak, Janko Plestenjak, Franc Trček, Marjan Skvarča, Stane Kržmanc, Viktor Rep­nik, Tatjana Rodošek in Srečko Kenk. Srebrni znak PD Vrhni­ka je prejel Miran Klavora, zla­ti znak PD Vrhnika pa Jernej Drašler in Leopold Torkar. Posebne časti so bili deležni planinci, ki so za dolgoletno in uspešno delo prejeli priznanja Planinske zveze Slovenije. Ob pomoči predsednikadruštva Jožeta Šušteršiča jih je podelil predstavnik PZS Miro Mlinar. Bronasti častni znak PZS je prejel Mitja Kovačič, srebrnega pa Polona Verbič. Dobitnika zlatega častnega znaka PZS sta Milan Jerman in Roman Novak. Po končanem uradnem delu nas je predsednik zbora po­vabil na pogostitev v avlo OŠ Ivana Cankarja, za katero je poskrbel naš najemnik koče Mitja Kovačič. Polona Verbič, foto: Miran Klavora in Andrej Kolenc Olimpijske igre v Želvici S Festivala turizmu pomaga lastna glava z zlatim priznanjem Če smo se lansko zimo pritoževali, da je so sledili, so se otroci v špor­tnem duhu – vsi dobro vemo, snega zapadlo čisto premalo, nam ga je da je pomembno sodelova­ letošnja postregla z vsaj dvojnim odmerkom. ti, ne zmagati – preizkušali v Tako otroci v Želvici niso povsem enakih olimpijskim, različnih športnih disciplinah. zaman otožno pogledovali v nekatere pa smo malce pri-Nesebično so si delili športno sivo nebo in noskov pritiskali redili. Tako smo se pomerili opremo, se spodbujali ob ob okenska stekla, pač pa so v smučanju, teku na smučeh, uspehih in padcih, sodelovali, lahko zimske radosti užili do oviratlonu, metu v tarčo, lo-usvajali pravila, premagovali podrobnosti. In ko smo za patkanju, vleki sani, hokeju in meje vzdržljivosti in nekateri sankanje izkoristi vse hribčke vožnji z bobom. tudi svoje strahove. Za opra­v bližnji in daljni okolici vrtca, Kot se spodobi, smo začeli s vljene naloge so na kartončke izdelali snežne potičke in celo slavnostnim odprtjem. Z okoli vratu lepili nalepke, ki so za­družino snežakov, travnike stavami in transparenti smo jim ob slavnostnem zaključku prekrili s snežnimi angelčki, ponosno korakali po igrišču prinesle medalje. odmetali sneg po poteh in Želvice in sprevod zaključili Cilj olimpijskih iger je pri­okoli našega kokošnjaka ter pred dobro znanimi olim-spevati k grajenju mirnejšega okepali vse prijatelje, je prišel pijskimi krogi. V naših igrah in boljšega sveta, k izobraže­čas za še večje izzive. Pravza-se sicer ni povezalo pet celin, vanju mladih prek športa, v prav kar za največjega med pač pa sedem skupin – Bibe, katerem ne vlada diskrimi­ športnimi izzivi – za olimpij-Klobučki, Pikice, Dežnički, nacija, pač pa olimpijski duh, ske igre. Na televizijskih ekra-Medvedki, Kužki in Miškoli-medsebojno razumevanje, nih smo namreč februarja od-ni. Prisluhni smo olimpijski prijateljstvo, solidarnost in rasli in otroci z zanimanjem himni, družno zapeli našo poštenost – vse to, za kar si spremljali zimske olimpijske Zdravljico, nato pa smo s po-prizadevamo tudi v Želvici. igre v južnokorejskem Pjong-dajanjem olimpijske bakle Prav vse dni v letu. čangu in drug drugem dnev-prižgali olimpijski ogenj, ki je no poročali o uspehih naših in gorel vse dni olimpijade. Po-Anja Petelin in Ela Rijavec, tujih športnikov. Odločili smo zabili nismo niti na maskoto Vrtec Vrhnika – Enota se za osem disciplin, nekaj – velikega Želvaka. V dneh, ki Želvica Barve nam nagajajo V skupini Kužkov Vrtca Vrhnika, enote solnem pladnju, iskali barve na oblačilih, razvrščali barv­ Želvica, smo se igrali z barvami in tako ne cof ke na »kepice sladoleda«. preko različnih dejavnosti dosegali Naredili smo si fit barvno postavljene cilje, kot so razvijanje fine blazino, kjer so otroci s kocko motorike, razvijanje matematičnih spretnosti, barv, števil in položajem telesa zaznavanje in uporaba različnih možnosti izvajali naravne oblike gibanja.rešitve problema. Z barvami smo tudi ekspe­rimentirali ob senzornih vreč-Otroci so spoznavali osnov-Preko različnih didaktičnih kah, ki so vsebovale gel za lase, ne barve in jih razvrščali s po-iger so otroci natikali barvne jedilno barvo, brivsko peno, močjo kock, barvnih krogov, nogavice na barvne tulce, pre- tempera barvo in sol. Otroci ščipalk, slamic, barvnih no-tikali tulce s slamicami, raz­ so bili nad dejavnostmi nav­gavic, barvnih cof kov, igrač, vrščali barve po vzorčkih, na­ dušeni in so se jim z veseljem žogic, narisanih predmetov, tikali hama perlice določenih pridružili. obročev, barvnih papirnatih barv, zatikali barvne ščipalke krožnikov, lesenih palčk, pla-na barvne škatle in lesene Polona U. Jerebic stelina, balonov. palčke v plastelin, risali po Včerajšnje popoldne smo učenke kjer so se obiskovalci lahko fotografirali s sko­raj pravim kipom Cankarja, si ogledali dramsko turističnega krožka preživele v uprizoritev Pehar suhih hrušk, se posladkali Mercatorjevem centru v Šiški. s Cankarjevimi piškoti, hruškami in dateljni. Strokovno komisijo smo prepričale v vseh kate- Tam je namreč potekal 32. Festival turizmu gorijah in se domov vrnile z zlatim priznanjem. pomaga lastna glava. Ker je na Vrhniki letos Zahvaljujemo se tudi mentoricam Urši Gove-Cankarjevo leto, obeležujemo namreč 100. oble­ kar, Petri Leben in Evelin Škof za vso podporo in tnico Cankarjeve smrti, smo turistično nalogo pomoč pri izvedbi naših norih idej. Pesti lahko namenile razmišljanju, kako lahko Cankarja stiskate še naprej, saj se bomo imele možnost približamo množici v domači pokrajini in tudi predstaviti še na zaključni tržnici, ki bo 17. apri­ učencem osnovnih šol po Sloveniji. Včeraj smo la v Mariboru. učenke: Lučka Patačko Koderman, Manca Ma­lovrh, Ana Petrič, Nina Muratagić, Vanja Furlan Učenke turističnega krožka OŠ Antona in Katja Turšič, svoje ideje predstavile na tržnici, Martina Slomška Čutno zaznavni kotiček za umik v skupini Čebelice V pritličju enote Žabica je najmlajša kotiček, v katerem se otroci radi skrivajo, razvi­skupina otrok Čebelice, starosti 2–3 jajo ročne spretnosti in vidno uživajo. Hvala naši Maji za poslikavo blaga in šivilji leta, s skupnimi močmi dobila čutno Barbari za vse zanimive dodatke, ki spodbujajo zaznavni kotiček za umik. otroke k raziskovanju ter skrivanju. Nekaj idej sem prispevala tudi sama in to je dokaz, da več S sodelavko Majo sva razmišljali, kako bi obli­glav več ve. Ko vidiš srečne, vesele, zadovoljne in kovali funkcionalen in hkrati zanimiv kotiček za nasmejane otroške obraze je poplačan ves trud. umik. Ko sva zbirali ideje za oblikovanje kotička, sva se posvetovali z našo šiviljo v vrtcu. Material in dodatke za izdelavo kotička smo skupaj z otro-Vrtec Vrhnika,ki poiskali v kabinetu, nekaj pa je prispevala tudi enota Žabica, skupina Čebelice naša šivilja Barbara. Kmalu je nastal uporaben Slavica Bjelobrk in Maja Hosta UPOKOJENSKI KOTIČEK Spoštovani in spoštovane Marec je tisti mesec, ko društva polagajo raču­ne o svojem delu in si načrtujejo programe dela za tekoče leto. Tako smo tudi mi pripravili poročila o vseh dejavnostih in jih predstavili na Zboru članov društva. Nadzorni odbor je temeljito prečesal finančno stanje in ni našel napak, kar je pohval­no za računovodstvo in društvo nasploh. Sprejeli smo tudi nov program dela, kakršnega nam dovoljujejo finance, naši prostori in prosto­voljci, ki so pripravljeni sodelovati. Končal se je računalniški tečaj, ki ga je iz­vajala OŠ A. M. Slomška v okviru projekta o medgeneracijskem sodelovanju, s katerim smo bili zelo zadovoljni. Ker je letos Cankarjevo leto, sta Stanka Gr­bec in Marta Rijavec pripravili lično zloženko o našem prispevku k praznovanjem 100. obletnice Cankarjeve smrti v občini in je na voljo v dru­štvu, če slučajno niste bili na občnem zboru. Pripravili smo tudi zanimivo predavanje o preprečevanju poškodb starejših, a je zaradi ne­mogočega vremena odpadlo. Kaj napovedujemo? Že 4. aprila vas vabimo v malo dvorano Can­karjevega doma na Vrhniki ob 17.00, kjer bo v sodelovanju s šolo A. M. Slomška prireditev – recital Cankarjevih besedil. V petek, 13. aprila, društvo organizira ogled po Plečnikovi Ljubljani z vodenjem. Ker je kar nekaj vstopnin, je cena s prevozom 34 €. Obve­zne prijave na društvu. V aprilu bo tudi odprtje zanimive razstave, več na oglasnih deskah. Že 10. maja (četrtek) bo otvoritveni balinar­ski turnir v počastitev občinskega praznika. V maju bo tudi izlet na Goriško. Članarino lahko poravnate vsako sredo in pe­tek od 9.00 do 12.00 in ob sredah popoldne od 16.00 do 18.00 do konca marca. Nove upokojen­ce pa še posebej vabimo v naše prostore, da se pozanimajo o dejavnostih in se nam pridružijo. Za Upravni odbor Elica Brelih Svizci na slovenski obali Svizci smo se v mrzlem zimskem jutru odpe­ljali proti morju, kjer smo nameravali obiskati Krajinski park Strunjan. Spoznavanje najlepše­ga dela obale smo začeli v Izoli. Sprehodili smo se mimo marine do Simonovega zaliva in Bel­vedera. Tam se začne Krajinski park, ki obsega celoten Strunjanski polotok, 200-metrski pas morja, soline in laguno Stjuža. Najznačilnejši del rezervata je 4 km dolg in do 80 m visok flišni klif. Po celotni dolžini so dobro vidne plasti laporja in peščenjaka. Pot nad klifi je lepo urejena in opre­mljena z informacijskimi tablami. Ustavili smo se nad Mesečevim zalivom ali Zalivom svetega Križa. Tam stoji velik kamnit križ. Legenda pri­poveduje, da se je tam ob hudem viharju na mor- Zimzeleni po Bobrovi poti Ko sem na predvečer pohoda pogledala skozi okno, je snežilo kot za stavo. Napoved za torek je bila obetavnejša, zato sem se veselila pohoda po bližnji okolici naše občine – po Blatni Brezovici. Zjutraj so se drevesa šibila pod težo snega, belina je prekrivala polja, travnike in strehe. Kakšen po­gled! Kakšna zimska idila! Le zakaj ne bi uživali v naravi? V Blatno Brezovico smo se odpeljali z avtobu­som, tam pa se prepustili avtorju Bobrove poti, lokalnemu vodniku, Milanu Selanu. Popeljal nas je po krožni poti okoli osamelca po ozko shojeni gazi mimo informativnih tabel. Veliko je pove­dal o imenu poti, saj je povzeta po Jalnovi trilo­giji Bobri – literarni spomenik koliščarjem – ki jo je napisal, ko je služboval v Notranjih Goricah Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Ur. l. RS, št. 71/17), Pravilnika o postopkih za izvrševa­nje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011, 3/2013 in 81/16), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2018 (Naš časo­pis, št. 455/2017), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE UREDITVE IN NAKUPA OPREME ZA OTROŠKA IGRIŠČA ZA LETO 2018 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODRO­ČJA Predmet razpisa je sofinanciranje uredit ve in na kupa opreme za otroška igrišča na območju Občine Vrhnika ter usposabljanja odgovornih oseb za preglede in vzdrževanje otroških igral in igrišč. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČENOST STROŠKOV Uprav ičene osebe po tem razpisu so k rajevne skupnosti v Občini Vrhnika, ki posedujejo in/a li uporabljajo površine za namen otroškega igrišča (v nadaljeva nju: upravičene osebe). Projekt je investicijski poseg pri vzdrževanju in/ali posa­mični sklop opreme, k i je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpisnem področju. Zaprošeni znesek finan­ciranja posameznega projekta la h ko dosega do 50 % vseh predv idenih stroškov del, opravljenih v letu 2018. Usposabljanje je udeležba na usposablja nju za preglede in vzdrževanje otroških igral in igrišč. Zaprošeni znesek finan­ciranja posameznega usposabljanja lahko dosega do 100 % celotnega stroška usposablja nja. Financiranje pomeni, kada r se uporablja samostojno, ta ko financiranje kot sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne ju prikazala Marija. Morje se je v hipu umirilo in mornarji in ladje so bili rešeni. Mesečev zaliv je pomemben tudi zaradi podvodnih travnikov in bogatega morskega živalstva. Od tam smo imeli zelo lep razgled na Tržaški zaliv, na sever-no obalo Strunjanskega polotoka, na italijanske Dolomite ter Julijske Alpe z našim očakom Tri­glavom. Našo pot smo končali ob naplavni rav­nici Strunjanskega potoka, ki jo tvorijo soline in edina slovenska laguna Stjuža. Zdaj je tam do­movanje najrazličnejših rastlin in ptic. Ob koncu poti se nam je prilegla istrska enolončnica bobiči. Polni lepih vtisov smo se skozi pinijev drevored odpeljali domov v zasneženo pokrajino. Zapisali Marija, Majda in Franci iz Logatca, fotografija: Sonja Zalar Bizjak Tudi Sončki po Bobrovi poti Po pretoplem januarju je prišel mrzel in sne­žen februar, ki je povzročil obilo težav, tudi nam pohodnikom. Sklenili smo, da v mrazu in snegu ne bomo hodili daleč in tako smo se tudi Sončki odpravili na pohod po Bobrovi poti okoli Blatne Brezovice. Pred nami so jo prehodili že Barjeni in Zimzeleni, ki so jo v svojih zapisih podrobno opisali. Tudi nas je vodil Milan Selan, ki je po­vedal veliko zanimivega o zgodovini Barja, zna­čilni arhitekturi, cerkvah v okolici, rastlinstvu in živalstvu, zgodovini gasilstva in še čem. Na izhodišču poti smo se poslovili in se preko Sinje Gorice na Vrhniko vrnili peš. Naslednji termin za naš pohod nam je postre­gel s še slabšimi vremenskimi razmerami. Noč­no sneženje se je zavleklo v torkovo dopoldne, ki smo ga preživeli ob predavanju Sonje Zalar Bizjak o Tuniziji v prostorih DU Vrhnika. Zunaj je naletaval sneg, na steni pa so se vrstile slike oaz s datljevimi palmami, puščav in polpuščav, slanih jezer, grebenov Atlasa … Kakšno naspro­tje zimi zunaj! Besedilo: Sonja Zalar BizjakFotografije: Tatjana Rodošek na podlagi arheoloških odkritij in bujne domi­šljije. Bobre je postavil v čas okoli 2000 let pr. n. štetjem, ko je bilo Ljubljansko barje še jezero. »Glej, glej, trop srn se je ustavil v globokem snegu …« sem za trenutek preusmerila oči in ušesa, čeprav vem, da na Barju živi mnogo srn. Že naslednji trenutek sem ujela, da so na robu osamelca našli ostanke drevaka in več kolišč. Pot smo nadaljevali do cerkvice sv. Jakoba, od koder naj bi bil razgled na kar 28 cerkva po bli­žnjih hribčkih, a jih zaradi megle nismo mogli prešteti, vendar smo verjeli našemu vodniku Milanu Selanu. Ko smo se vračali proti špor­tnemu parku, smo se pogovarjali, da moramo v Blatno Brezovico še priti, a ne na pustni torek. Pusta smo počastili z dobro malico, maškare pa so dodale še piko na i. Zapisala: Elica Brelih vrednosti predvidenih odhod kov in prihod kov finančne konstru kcije celotnega projekta (odhod ki = prihodki). 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU 3.1 Na razpis se lahko prijavijo predlagatelji (upra­vičene osebe), ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo otroško igrišče v svoji lasti oz. imajo sog lasje lastni­ka ali zakupnika zem ljišča (dokazilo: podpisana izjava o lastništ v u oz. sog lasje); • zagotavljajo dostopnost površine uporabnikom z dosto­pom na javno površino (dokazi lo: podpisana izjava pre­dlagatelja); • upravljajo oz. bodo upravlja li z otrošk im igriščem, ga te­koče vzdrževali in vzpostavi li igriški red (dokazilo: pod­pisana izjava predlagatelja) in • imajo urejeno tehnično dokumentacijo (natančen načrt obnove in popis del s količinami ter cenami) – pogoj ne velja za prijavo usposabljanja. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev Izpolnjeva nje pogojev ugotavlja komisija, k i jo imenuje župan. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bomo po­zva li k dopolnitv i vlog. Rok za dopolnitev vloge je pet delov­nih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, k i jih ni vlo­žila upravičena oseba in nepopolne vloge, k i k ljub poziv u niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhni ka lahko v primeru na knadne ugotovit ve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov spremeni odločitev in z izvaja lcem ne sk lene pogodbe a li razveže že sk lenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 4. RAZPISNA DOLOČILA Marija Petkovšek, Stara Vrhnika, Vrhnika (1923) Jožefa Pikec, Cesta Dolomitskega odreda, Log pri Brezovici (1923) Ivanka Tršar, Pot v Močilnik, Vrhnika (1925) Slavko Česen, Cankarjev trg, Vrhnika (1925) Julijana Ferjančič, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1926) Milka Štern, Rožna ul., Vrhnika (1926) Valentina Jerebic, Pot k Trojici, Vrhnika (1927) Jože Suhadolnik, Opekarska ul., Vrhnika (1928) Frančiška Voljč, Storžev grič, Vrhnika (1928) Jožef Gabrovšek, Dom Upokojencev Vrhnika, (1928) Marija Jereb, Kurirska pot, Vrhnika (1928) Francka Vidmar, Verd, Vrhnika (1928) Marija Tehovnik, Dom upokojencev Vrhnika (1933) Berta Arhar, Stara cesta, Vrhnika (1938) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali marca. 4.1 Splošna določila razpisa Projekt ustreza splošnim določi lom, če: • ohranja a li povečuje učinkovitost uporabe otroških igrišč, • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in načrtovan, • je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo ter • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastni­mi ali pridobljenimi sredst vi v višini vsaj 50 %. Usposabljanje ustreza splošnim kriterijem, če: • se usposablja oseba, odgovorna za vzdrže­vanje igrišča, ki ga poseduje ali uporablja predlagatelj, • traja najma nj osem ur in ga izvaja institu­cija, ki ima akreditacijo s področja varnosti otroških igrišč oziroma je registrirana za opravljanje dejavnosti varnosti pri delu na področju vzgoje in izobraževanja in ima najmanj pet let izkušenj z izvajanjem pre­gledovanja in preizkušanja igral na otroških igrišči h. Najvišji mogoči znesek sofinanciranja uspo­ sabljanja je do 250 EUR na prijav itelja. 4.2 Prednostna določila: • usposabljanje osebe, odgovorne za vzdrže­vanje igrišča, • celotna višina vrednosti projekta, • postavitev novega igrišča a li celovita preno­va igrišča, • število potencialnih uporabnikov otroškega igrišča, • oddaljenost od pr vega urejenega otroškega igrišča, • nujni projekti obnove, brez katerih bi bila uporaba prostorov bist veno okrnjena, ne­popolna ali celo onemogočena a li katerih odložitev bi povzročila nada ljnjo škodo na objektu, • upravičena oseba je v projektih, prijavljenih na tovrsten razpis v prejšnjih letih oziroma bo v tem letu pridobila sponzorska ali do­natorska sredst va za namen urejanja igrišča (priložiti gradivo, ki to izkazuje). 5. UPORABA DOLOČIL Izbrani bodo projekti, katerih pred lagatelj in projekt/usposabljanje bo izpolnjeval vsa splo­šna določi la ter bo visoko ocenjen pri predno­stnih določilih razpisa. Prednostna določila z večjo težo so navedena na začetku seznama. Usposabljanje ima prednost pred projekti. Izbrani pred lagatelji bodo prejeli sredst va glede na število točk, k i jih bo prejel njihov pre­dlog. Vrednost točke bo izračunana glede na skupno vrednost sredstev na razpisu in skupno števi lo vseh dodeljenih točk na razpisu. Če odobrena sredst va po razdelit vi sredstev s strani komisije pri posameznem projektu presegajo največji mogoči znesek oz. delež sofinanciranja celotne vrednosti projekta, ko­misija presežek sredstev razdeli med pred loge preostalih prijaviteljev glede na število točk. Komisija bo ustreznost vloge preverja la iz podatkov, k i bodo navedeni na prijavnih obraz­cih, v obveznih prilogah ter na morebitnem drugem priloženem materia lu in na podlagi podatkov, ki jih ima iz uradnih evidenc. 6. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Ok virna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2018, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 7.60 0,0 0 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJE­NIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredst va iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračun­skem letu 2018, najkasneje do 30. 11. 2018, kar je tudi rok za oddajo za htevkov z dokazi li o izvedbi del. 8. RAZPISNI ROK Razpis se začne 26.3. 2018 (datum izida Na­šega časopisa) in konča 3. 5. 2018. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedi lo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posame­znega projekta/usposabljanja in vzorec zahte­va n i h izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci vlagatelji la h ko prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informacijsk i pisa rni Občine Vrhni ka, Tržaška cesta 1, 1360 Vrh­nika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika. si – Razpisi, natečaji in naročila. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLO­GOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse ob­vezne priloge, dokazi la in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti pre­dložena na naslov: OBČINA VRHNIK A, Od­delek za družbene dejav nosti in gospodarst vo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE OD­PIR AJ – RAZPIS OTROŠKA IGRIŠČA 2018«, do vk ljučno 3. 5. 2018 oz. najkasneje tisti dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vla­gatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj pred loži več vlog, mora biti vsa ka v svojem, pravilno označenem ov itku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila od­dana priporočeno na pošto do vk ljučno 3. 5. 2018 oz. do tega dne ni bila pred ložena na Ob­čini Vrhni ka – pisarna št. 22, tajništvo. Za N EPOPOLNO se šteje del vloge ali celo­tna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih ter­ja besedi lo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj stri­nja z vsemi pogoji in določi li razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DA­JANJE INFORMACIJ IN POJASNIL In formacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodar­st vo, tel. 01/755-54 -20. Vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronsk i pošti na naslov sabina.ahca n@vrhni ka.si. 12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČA­NJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vre­dnotenje le-teh bo opravi la komisija, ki jo do­loči župan Občine Vrhnika. Odpiranje vlog bo predvidoma 9. 5. 2018 in ne bo jav no. Občina Vrhni ka bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po končanem razpisa. Na sk lep o izboru se pred lagatelj la h ko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvaja lci sklenjene pogodbe. Ž U PA N Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Ur. l. RS, št. 71/17), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZI­PRS1011, 3/2013 in 81/2016), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2018 (Naš časopis, št. 455/2017), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OHRANJANJA IN RAZVOJA KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI VRHNIKA V LETU 2018 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofina nciranje ohranja­nja in razvoja kmetijst va ter podeželja na ob­močju občine Vrhnika v letu 2018, ki vk ljučuje naslednja področja: A. ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov, B. vzdrževa nje jarkov, C. sofinanciranje delovanja društev in njihov ih združenj, ki se ukvarjajo z razvojem kmetij­st va, podeželja in gospodarst va. 2. UPRAVIČENE OSEBE Upravičene osebe po tem razpisu so Krajev­ne skupnosti v občini Vrhnika in društ va ter njihova združenja, ki se uk varjajo z razvojem kmetijst va in podeželja na območju občine Vrhni ka. 3. NAMENI RAZPISA, RAZPISNI PO­GOJI IN KRITERIJI PO PODROČJIH A. SOFINANCIRANJE UREDITVE NEKATEGORIZIRANIH POLJSKIH POTI IN KOLOVOZOV Namen sofinanciranja: Ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov z namenom izboljšave dostopa do kmetijskih zemljišč. Na ložba se ne izvaja iz­k ljučno samo za enega lastnika. Višina razpisanih sredstev: 10.000,00 EUR Predmet sofinanciranja: Sofinanciranje uredit ve nekategorizira nih poljskih poti in kolovozov, ki predstavljajo jav­no dobro oz. so v javni lasti in poti, za katere je pridobljena služnost za uporabo in vzdrževa­nje s strani KS ali Občine Vrhnika. Splošni pogoji upravičenosti: -kopija katastrskega načrta oz. ustrezna kar ta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom poti, -mnenje pristojne k metijsko svetova lne služ­ be. Upravičenci: Krajevne skupnosti na območju občine Vrh­nika. Upravičeni stroški: Za poljske poti in kolovoze, ki predstavljajo javno dobro oz. so v javni lasti a li poti, ki ima­jo pridobljeno služnost in jih koristijo kmetje ter drugi občani, občina zagotavlja pok rivanje stroškov za nasipni materia l, stroške prevoza ter ureditev kolovoza (gredanje, va ljanje, nasi­panje…). Višina sofinanciranja a ktivnosti je do 10 0 % upravičenih stroškov. Finančne določbe: Najvišji znesek dodeljenih sredstev za to po­dročje na posameznega prijavitelja je 1.200,00 EUR. Kriterij za ocenjeva nje: -dolžina planiranih poti, katerih ureditev se bo sofinancira la s tem razpisom, največ 50 točk (100 do 199 m = 20 točk, 200 do 299 m = 30 točk, 30 0 do 399 m = 40 točk, 40 0 m in več = 50 točk) Dokumentacija, ki mora biti pri ložena vlogi: -izpolnjen obrazec Vloga na jav ni razpis, -kopija katastrskega načrta oz. ustrezna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom poti ter označeno dolžino poti, -mnenje pristojne kmetijsko svetova lne služ­be. B. VZDRŽEVANJE JARKOV Namen sofinanciranja: Vzdrževanje barja nskih jarkov z namenom ohranjanja njihovega sta nja in s tem omogoča­nja obdelave k metijskih zemljišč. Na ložba se ne izvaja izk ljučno samo za enega lastnika. Višina razpisanih sredstev: 10.000,00 EUR Predmet sofinanciranja: Sofinanciranje vzdrževanja barjanskih jar­kov srednje velikosti, k i so v javni lasti in jark i, za katere je pridobljeno soglasje za vzdrževanje s strani KS ali Občine Vrhni ka. Splošni pogoji upravičenosti: -kopija katastrskega načrta oz. ustrezna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom ja rkov, -mnenje pristojne kmetijsko svetova lne služ­be, -dela se izvajajo skladno z Uredbo o Krajin­skem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08 in 46/14 – ZON-C), -v skladu z Zakonom o ohranjanju na ra­ve (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) je po­trebno pred izvedbo za dela na naravnih vrednotah, zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in posebnih varst ve­nih območjih pridobiti dovoljenje za poseg v naravo (vloga na upravno enoto, priložiti natančen opis posega in prikaz lokacije na ka r ti). Upravičenci: Krajevne skupnosti na območju občine Vrh­ nika. Upravičeni strošk i: Za obstoječe barjanske odvodne jarke sre­ dnje velikosti, ki so v javni lasti a li imajo prido­bljeno soglasje in omogočajo obdelavo kmetij­skih zem ljišč ter ohranja nje znači lne k rajine v občini Vrhni ka, se zagotavlja pokrivanje stro­škov za čiščenje mulja in vegetacije (do premera cca 2 cm). Višina sofinanciranja aktivnosti je do 50 % upravičenih stroškov. Dela se lahko izvajajo samo v obdobju pred 15. marcem in po 30. septembru, s čimer se v največji možni meri ohranja biotska raznovrstnost. Dela se lahko izvajajo tudi izven navedenega obdobja, v koli kor je ta ko določeno z dovoljenjem za po­seg v naravo. Finančne določbe: Najvišji znesek dodeljenih sredstev za to po­dročje na posameznega prijavitelja je 3.50 0,0 0 EUR. Kriterij za ocenjevanje: -dolžina jarkov, katerih vzdrževanje se bo so­fina nciralo s tem razpisom, največ 50 točk (10 0 do 199 m = 20 točk, 200 do 299 m = 30 točk, 30 0 do 399 m = 40 točk, 40 0 m in več = 50 točk) Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis, -kopija katastrskega načrta oz. ustrezna karta z vrisom parcel, pa rcelnih številk in jarkov ter označeno dolžino jarka, -mnenje pristojne kmetijsko svetova lne služ­be. C. SOFINANCIR A N JE DELOVANJA DRUŠTEV IN NJIHOV IH ZDRUŽEN J, KI SE UK VARJAJO Z R AZVOJEM KMETIJSTVA, PODEŽ ELJA I N GOSPODA RST VA Namen sofinanciranja: Društ va predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalst vom, ki živi na podeželju, zato jih je potrebno spodbujati in dolgoročno tudi s tem dvigniti k va liteto življe­nja na podeželju. Višina razpisanih sredstev: 2.500,00 EUR Predmet sofinanciranja: Sofinanciranje delovanja različnih neprofi­tnih oblik sodelova nja k metov in drugih ne­profitnih združenj, povezanih s kmetijst vom, gozdarst vom in razvojem podeželja, za pomoč pri stroških ustrezne infrastru kture, potrebne za delovanje društ va (najem prostorov/pisarne) in materialnih strošk ih ter stroških dela pisa r-ne ter organov društ va. Pogoji upravičenosti: -društ va, registrirana za delovanje na obmo­čju občine Vrhnika ali delujejo na območju občine Vrhni ka in njihov program ni sofi­nancira n iz drugih postavk proračuna obči­ne, -sofinancirajo se la h ko izk ljučno društ va z nepridobitno dejavnostjo, -seznam članov društ va iz območja občine. Upravičenci: Društ va in njihova združenja ki se uk varjajo z razvojem kmetijst va in podeželja na območju občine. Upravičeni stroški: -strošk i ustrezne infrastru kture za delovanje (najem prostora/pisarne), -materia lni stroški in stroški dela pisarne ter orga nov. Finančne določbe: Višina sofinancira nja aktivnosti je do 100 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek sofinanciranja je 1.000,00 EU R. Kriterija za ocenjevanje: -Število predvidenih aktivnosti društ va za čla ne iz Vrhnike in občane Vrhnike v letu 2018; brez občnih zborov in rednih sestan­ kov društva – največ 50 točk (do 5 aktivnosti = 10 točk, 6 do 10 aktivnosti = 20 točk, 11 do 15 aktivnosti = 30 točk, 16 do 20 aktivnosti = 4 0 točk, 21 do 25 a ktivnosti = 50 točk) -število članov društva iz občine Vrhnika – največ 50 točk (do 10 članov = 10 točk, 11 do 20 članov = 20 točk, 21 do 30 članov = 30 točk, 31 do 40 članov = 40 točk, 41 članov in več = 50 točk). Dokumentacija, ki mora biti pri ložena vlogi: -izpolnjen obrazec Vloga na jav ni razpis, -seznam čla nov iz občine Vrhnika, -fotokopija najemne pogodbe (v kolikor ima društ vo prostore v najemu). 4. SKUPNA VREDNOST SREDSTEV Skupna vrednost razpoložljiv ih sredstev za leto 2018, namenjenih za področja tega razpisa, znaša 22.50 0,0 0 EUR. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredst va glede na število točk, ki jih bo prejel njihov pre­dlog. Vrednost točke bo izračunana za vsako področje posebej, glede na višino razpisanih sredstev na posameznem področju in skupno število vseh dodeljenih točk na posameznem področju. 5. OBDOBJE ZA IZVEDBO AKTIV­NOSTI IN PORABO SREDSTEV Dejavnost, ki se bo izvaja la v letu 2018 in bo predmet prijave na ta razpis, je lahko začeta pred izdajo upravnega akta (sk lepa oz. od ločbe) upravičencu o dodelit vi sredstev, upravičeni stroški po tem razpisu so tisti, nastali v obdo­bju od 1. januarja 2018 do 30. novembra 2018 (sk rajni rok za oddajo zahtevka za izplači lo). Ne glede na druga določila tega razpisa so upravičeni stroški za področje B vzdrževanje jarkov tudi tisti, nasta li v obdobju od 1. novem­bra 2017 do 31. decembra 2017. Dokazi la/plačani računi za izvedene a ktiv­nosti, ki jih upravičenec priloži skupaj z za h­tevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz zgoraj navedenega obdobja. Dodeljena proračunska sredst va iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v prora­čunskem letu 2018 oz. v plačilnih rokih, kot jih določa Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Ur. l. RS, št. 71/17). 6. RAZPISNI ROK Razpis se prične 26. 3. 2018 (datum izida Na­šega časopisa) in zaključi 3. 5. 2018. 7. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posame­znega projekta in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informacijski pisarni Občine Vrhni ka, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhni­ka. Lahko pa tudi v elektronski obli ki na spletni strani Občine Vrhnika, w w w.vrhnika.si – Raz­pisi, natečaji in naročila. 8. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLO­GOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih raz­pisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpi­sni dokumentaciji. Vloga mora biti pred ložena na naslov: OBČINA V RHNIK A, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarst vo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ – VLOGA – R AZPIS KMETIJSTVO 2018«, do vk ljučno 3. 5. 2018 oz. najkasneje ta dan odda­na na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj pred loži več vlog, mora biti vsa ka v svojem, prav ilno označenem ov itku! Za PR EPOZNO se šteje vloga, ki ni bi la oddana priporočeno na pošto do vključno 3. 5. 2018 oz. do tega dne ni bila pred ložena na Občini Vrhnika. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali ce­lotna vloga, k i ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumen­tacije. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj stri­nja z vsemi pogoji in k riteriji razpisa. 9. IZPOLNJEVANJE RAZPISNIH PO­GOJEV: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnit vi vlog. Rok za dopolnitev vloge je 8 delov nih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, k i jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki k ljub poziv u niso bile pravočasno do­polnjene, bodo zavržene. Občina Vrhni ka lahko v primeru nak nadne ugotovit ve neizpolnjevanja pogojev, in po že izda ni dokončni odločbi o izboru programov, spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva po­vrači lo sredstev. 10. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DA­JANJE INFORMACIJ IN POJASNIL: Informacije in pojasni la lahko zainteresira­ni dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospo­darst vo, tel. 01/755-54 -20. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronsk i pošti na naslov sabina.a hcan@vrh nika.si. 11. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČA­NJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vre­dnotenje le-teh bo izved la komisija, ki jo dolo­či župan Občine Vrhni ka. Odpiranje vlog bo predvidoma 9. 5. 2018 in ne bo javno. Občina Vrhnika (Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarst vo) bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po za k ljučku razpisa. Na sk lep o izboru se pred lagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sk lenjene pogodbe. Datum: 12. 3. 2018 Števi lka: 330-1/2018 (3-02) Župan Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Letno poročilo o skladnosti pitne vode v letu 2017 na javnih sistemih za oskrbo s pitno vodo v upravljanju Javnega podjetja Komunal­nega podjetja Vrhnika V poroči lu je obravnavana skladnost pitne vode za leto 2017 na jav nih sistemih za oskr­bo s pitno vodo (javnih vodovodih) VRHNI­K A – BOROV NICA – LOG – DR AGOMER, POKOJIŠČE , ZAPLANA – SPODNJA IN ZGORNJA – ter LIGOJNA, ki jo je v notra­njem nadzoru preverjal in sprem lja l Nacio­nalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (v nada ljevanju NLZOH). Preverjanje in spre­m ljanje sk ladnosti pitne vode je naroči lo Javno podjetje Komuna lno podjetje Vrhni ka, d.o.o. (v nadaljevanju upravljavec vodovodov). Na vseh štirih vodovodih Vrhnika – Borov­ nica – Log – Dragomer, Pokojišče, Zaplana – spodnja in zgornja – ter Ligojna je vzpostavljen notranji nadzor na osnovah sistema HACCP. V notranjem nadzoru so sk ladnost pitne vode preverjali z mikrobiološk imi in fizika lno-ke­ mijsk imi preskušanji vzorcev pitne vode. Opravljena so bi la »redna« mik robiološka preskušanja vzorcev pitne vode (preskušani parametri: Escherichia coli (E. coli), kolifor­mne ba kterije in število kolonij pri temperaturi 22 °C ter pri 37 °C), »občasna« mikrobiološka preskušanja pitne vode (preskušani parametri: enterokoki, E. coli, koliformne bakterije, šte­vilo kolonij pri 22 °C ter pri 37 °C in občasno ba kterije Clostridium perfringens s sporami), »redna« fizikalno-kemijska preskušanja pi­tne vode (preskušani parametri: ba r va, vidne nečistoče, vonj, okus, motnost, pH, amonij in občasno trdota in nitrati), »občasna« fizikalno­ -kemijska preskušanja vzorcev pitne vode (pre­skušani parametri: bar va, vonj, okus, motnost, pH, amonij, trdota, nitrati, osnovni anioni in kationi, več mik roelementov, več pesticidov, aromatskih ogljikovodikov, lahkohlapnih ha­logeniranih ogljikovodikov, tj. večina pa rame­trov iz Pri loge I – del B in C, Pravi lni ka o pitni vodi). Največ je bi lo rednih preskušanj. Labo­ratorijska preskušanja v notranjem nadzoru odvzetih vzorcev pitne vode je opravi l labora­torij NLZOH, ki je ak reditiran za delo v sk ladu s standardi, ki jih določa Pravilni k o pitni vodi. Na vseh štirih vodovodih so redno nadzorovali k ritične kontrolne točke, tj. mesta, kjer bi lahko nasta lo onesnaženje pitne vode. Pri preverja­nju skladnosti pitne vode in varnosti oskrbe s pitno vodo je NLZOH redno in izredno (požar – Kemis, maj 2017) sodeloval z upravljavcem vodovodov; sodelova l je pri priprav i letnega načrta vzorčenja pitne vode za laboratorijska preskušanja in drugem urejanju notranjega nadzora za zagotavljanje varnosti oskrbe s pi­tno vodo. NLZOH je opravljal sanita rno higi­enske preglede zajetij, črpa lišč, vodohra nov in drugih vodovodnih objektov ter njihove ožje okolice. Ob tem je opravlja l terenske merit ve in odvzeme vzorcev pitne vode za laboratorijska preskušanja ter organiziral izvedbo preskušanj. Ob pregledih so ugotavljali morebitna t veganja za onesnaženje pitne vode, ki bi lahko pome­ni la potencialno nevarnost za zdravje ljudi. O ugotovljenih sanita rno-higienskih neprav ilno­stih in pomanjkljivostih pri preg ledih je NL­ZOH sproti obveščal upravljavca vodovodov in mu predlaga l ukrepe za njihovo odpravo. Prav tako je upravljavca sproti obveščal o rezultatih laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode in v primeru nesk ladnih vzorcev pitne vode skupaj z njim ugotavljal vzroke za nesk ladnost in pred lagal potrebne u krepe. Upravljavcu je tudi predlaga l sanitarno-higienske uk repe pri izvajanju sanacij in drugih posegih na vodovo­dih, tako da ne bi nastalo onesnaženje pitne vode. Upravljavec vodovodov je delova l v sk la-du s programom notranjega nadzora. Vodovo­dni objekti in njihova najožja okolica so bili ob pregledih čisti in vedno dostopni. Upravljavec je sproti odpravlja l ugotovljene nepravilnosti in opravlja l potrebne uk repe za zagotavljanje skladnosti pitne vode in varnosti osk rbe. Na vodovodih je bi lo opravljenih več obno­vit venih in drugih vzdrževalnih del, največ na vodovodu Vrhni ka – Borovnica – Log – Dra­gomer. Ukrepi za preprečevanje možnosti one­snaženja pitne vode oz. zagotavljanje sk ladno­sti pitne vode z zahtevami Pravi lni ka o pitni vodi so se izvajali ustrezno. Na vodovodih je bilo večk rat na leto opra­vljeno izpiranje posameznih odsekov vodo­ Načrt razvoja širokopasovne infrastrukture Obvestilo Sprememba datuma sajenja divjih češenj Zaradi obilnih snežnih padavin in mraza v drugi polovici februarja in v začetku marca je akcija sajenja divjih češenj ob poti na Planino, ki je bila predvidena za soboto, 17. marca 2018, prestavljana na soboto, 7. aprila 2018. Vabimo vas, da se nam tega dne ob 10.00, pri Čuvajnici 666, pridružite na omenjeni akciji, ki bo trajala do zgodnjih popoldanskih ur. Zaželeno je, da s seboj prinesete krampe, lopate in delovne rokavice. Občinska uprava Občinski svet potrdil prometno strategijo Občinski svet Občine Borovnica je na svoji 26. redni seji dne 22. 2. 2018 med drugim sprejel tudi sklep, s katerim je potrdil predlog Celostne prometne strategije Občine Borovnica. S tem se je končal skoraj leto dolg proces pri­prave strateškega dokumenta za razvoj prometa in mobilnosti v občini. Ta je potekal skladno s Smernicami za pripravo CPS, ki jih je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo. Tako je izpol­njen tudi pogoj za kandidiranje na razpisih za evropska in državna sredstva za razvoj trajno­stne mobilnosti. Ključne ugotovitve CPS Obči­ne Borovnica so, da se je v zadnjih petih letih kljub znatnemu povečanju prebivalstva in šte­vila registriranih motornih vozil v občini pro­metna varnost izboljšala, obremenitev glavne prometne žile – regionalne ceste med Vrhniko in Podpečjo, pa se ni povečal, medtem, ko se je zelo povečalo število potnikov na vlakih do Lju­bljane in nazaj. Nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ter večji delež aktivne mobilnosti (pe­šačenje, kolesarjenje) sta možna samo ob pred­hodni obnovi in rekonstrukciji cest, izgradnji ustrezne infrastrukture za kolesarje in pešce ter spremembi prometnih režimov in prometne kulture. Za večji delež javnega prometa pa bo potrebno povečati število vlakov do Ljubljane in uvesti javni prevoz na klic za relacije znotraj občine in do Vrhnike, veliko pa bi prispevali tudi uvedba mestnega potniškega železniškega pro­meta v Ljubljani in taktnega železniškega pro­meta v Ljubljanski urbani regiji. Občinska uprava na osnovi CPS Občine Bo­rovnica pospešeno pripravlja prijavo gradnje so­dobnega parkirišča za 99 avtomobilov in 50 ko­les pri železniški postaji Borovnica na aktualni razpis Ministrstva za infrastrukturo za gradnjo parkirišč »Parkiraj in presedi« (P+R), v pripravi pa sta tudi prijava na razpis omenjenega mini­strstva za ukrepe za izboljšanje trajnostne mo­bilnosti v urbanih središčih ter prijava projekta izgradnje varne povezave za kolesarje in pešce med središčem Borovnice in Pakom za pridobi­tev sredstev iz »Dogovora za razvoj regij«. O celotnem procesu priprave CPS Obči­ne Borovnica si lahko preberete več na spletni strani: http://www.borovnica.si/wp-admin/post.php?post=3875&action=edit , kje si po­leg samega dokumenta lahko ogledate tudi vsa poročila in gradiva z različnih dogodkov, ki so botrovali njenemu nastanku. AK Brez hitrih in zanesljivih elektronskih komunikacij danes ni mo­goče pridobiti in/ali posredovati večine potrebnih informacij za delo, učenje, urejanje javnih in zasebnih zadev, sodelovanje v Internet kot vseprisotno komunikacijsko omrežje informacijskih virov omogoča eno­stavno dostopnost do raznovrstnih vsebin in storitev in s tem v temeljih spreminja načine delovanja sodobne družbe. Z vidika usmerja­nja razvoja je internet strateški instrument za povečanje produktivnosti, za oblikovanje ino­vativnih poslovnih modelov, izdelkov in stori­tev, za bolj učinkovito komunikacijo in za večjo splošno učinkovitost družbe. Razvoj in upo­raba interneta sta odvisna od širokopa­sovne infrastrukture, zato je pri usmerjanju razvojnih aktivnosti treba upoštevati, da sta go­spodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi neposredno povezana z razvojem viso­kokvalitetne širokopasovne infrastrukture. Evropska unija si zato prizadeva do leta 2020 omogočiti dostop do internetne povezave hi­trosti nad 30 Mb/s vsem prebivalcem Evrope in stalno povezanost v splet vsaj polovice gospo­dinjstev s hitrostjo nad 100 Mb/s, do leta 2025 pa zagotovila gigabajtno povezljivost za kraje, ki spodbujajo socialno-ekonomski razvoj; po­kritost z omrežji 5G na vseh mestnih območjih in vseh večjih prizemnih prometnih poteh ter dostop vseh evropskih gospodinjstev do inter­netne povezljivosti s hitrostjo vsaj 100Mb/s. Tudi Občina Borovnica se zaveda pomena hitrih in zanesljivih internetnih povezav, prav tako pa tudi tega, da velik del občanov do njih še nima dostopa. Zato je konec leta 2015 sku­paj s še z nekaterimi barjanskimi in notranjski­mi občinami pristopila k izdelavi občinskih načrtov razvoja odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij nasle­dnje generacije (v nadaljevanju Načrt razvo­ja) in k oblikovanju konzorcija za izgradnjotovrstnih povezav. Občinski načrti razvoja so pogoj za pridobivanja državnih sredstev za razvoj hitrega interneta na področjih, kjer za­radi nizke gostote poselitve ni tržnega interesa za njihov razvoj. Konzorcij pa omogoča razvoj tovrstnih omrežij na osnovi javno zasebnega partner­stva, podprtega s sredstvi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) oz. t. i. Junckerje­ javnem življenju itd. vega sklada. Konzorcijska pogodba, ki občino obvezuje zgolj k stvarnim vložkom (služnost na občinskih zemljiščih) in pomoči pri pridobiva­nju služnosti na zasebnih zemljiščih v občini, je bila podpisana v marcu 2016 in izraža namero občine, da po sprejetju občinskega Načrta ra­zvoja, zagotovi razvoj »hitrega interneta« tudi na ta način, če se bo to izkazalo bolj ugodno kot pridobivanje državnih pomoči v ta namen. Konec aprila 2016 je bil narejen tudi prvi osnutek Načrta razvoja v občini Borovnica. Gre za dokument dolgoročnega razvojnega načrto­vanja, s katerim smo ocenili stanje pokritosti, dejanske potrebe po širokopasovnem omrežju, razpoložljivost ostale javne gospodarske infra­strukture in vrednost potrebnih investicij za razvoj »hitrega interneta« v občini. Na tej pod­lagi tudi Občina Borovnica lahko izrazi javni interes in sprejme ustrezne odločit ve o sode­lovanju v aktivnostih za zagotovitev širokopa­sovne infrastrukture za prebivalce, ki živijo na območjih, na katerih ne obstaja tržni interes za gradnjo le-te. Občina Borovnica želi vsem svojim občanom zagotoviti možnost širo­kopasovnih priključkov in jim s tem omo­gočiti dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin in storitev. Namen Načrta razvoja je tako ugotoviti de­jansko stanje in potrebe po širokopasovni infrastrukturi v občini Borovnica. Del na­črta je namenjen tudi identifikaciji belih lis ter posledično možnih načinov pridobi­vanja javnih sredstev za izvedbo projekta gradnje širokopasovnih omrežij na belih lisah. Bele lise so definirane kot območja, kjer ni obstoječih širokopasovnih priključkov na­slednje generacije, oziroma ni tržnega interesa za njihovo gradnjo s strani komercialnih ponu­dnikov. To pomeni, da v naslednjih treh letih operaterji elektronskih komunikacij ne načrtu­jejo gradnje omrežij, ki bi omogočila dostop do interneta s hitrostjo 100 Mb/s. Načrt z zbrani­mi podatki tako predstavlja tudi pomembno dokumentacijo za načrtovanje investicijskih projektov zasebnih vlagateljev na območju be­lih lis. Glede na znane podatke iz Načrta razvoja ši­rokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 je telekomunikacijsko omrežje v občini v veliki meri zastarelo in predvsem oddaljenim gospodinjstvom ne omogoča širokopasovnega dostopa. Vendar sta v za­dnjih dveh letih predvsem podjetji Telekom Slovenije d.d. in Si.mobil d.d. tudi v občini Bo­rovnica zgradili mobilno brezžično komunika­cijsko infrastrukturo, s čimer se je precej izbolj­šala dostopnost do širokopasovnega omrežja. Potem, ko smo pridobili osnutek Načrta ra­zvoja, je sledilo skoraj leto in pol čakanja, da je pristojno ministrstvo izvedlo vse potrebne študije in postopke za natančno določitev področij, na katerih upravičeno ne obstaja tržni interes za gradnjo odpr­tih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij nove generacije ter izdelalo podrobno karto t. i. »belih lis«, na katerih bo za zagotovitev teh omrežij mogoče pridobivati državne pomoči oz. bodo imela dostop do sred­stev »Junckerjevega sklada«. V začetku januarja 2018 je izdelovalec ob­činskega načrta, podjetje Eurocon d. o. o., ob­činski upravi posredova lo dopolnjen Načrt razvoja. Ta poleg relevantnih v vmesnem času sprejetih dokumentov politik in zakonodajnih podlag EU in RS upošteva tudi s strani Ministr­stva za javno upravo opredeljene »bele lise« na območju občine. Občinska uprava je doku­ment temeljito preučila in na nekaterih mestih dopolnila z ugotovitvami, ki so nastale pri pri­pravi Razvojne strategije Občine Borovnica 2017-2027+ in Celostne prometne strategijeObčine Borovnica. Ogledate si ga lahko na spletni strani: http://www.borovnica.si/wp­-content/uploads/2018/03/ Na%C4%8Drt­-razvoja-O%C5%A0OEKNG_Borovnica _ fe­ bruar-2018.pdf Tako dopolnjen dokument bo na svoji nasle­dnji seji obravnaval Občinski svet. V kolikor bo z njegove strani dokument potrjen bodo tako izpolnjen formalni pogoj za pridobitev dr­žavnih podpor ali vključitev v konzorcij, ki bo črpal sredstva iz Evropskega sklada za strateške naložbe. Občinska uprava bo takoj po sprejetju doku­menta začela s postopki za zagotovitev najbolj ugodne in možnosti, da vsem občanom čim hitreje zagotovi dostop do »hitrega interneta«. Andrej Klemenc Vodstvo občine s stranko Desus 12. 3. 2018 se je na občini v spremstvu članic stranke DESUS iz občine Borovnica gospe Stanke Brlogar in gospe Ivanke Modrijan ter pooblaščenke za stike z javnostmi poslanske skupine DESUS gospe Nine Stankovič na razgovoru z županom Bojanom Čebelo in direktorjem občinske uprave mag. Jernejem Nučičem oglasil poslanec DZ RS g. Primož Heinz, ki je bil na to funkcijo v tem mandatu, v volilnem okraju, ki ga sestavlja tudi občina Borovnica, izvoljen na listi DESUS. V sproščenem in odkritem vzdušju je pogo­vor tekel o razvojnih izzivih občine kot so: • oživitev in urbanistična ureditev območja propadlega lesno-predelovalnega podjetja LIKO, • dolgotrajni postopki sprejemanja OPN in OPPN Staro vaško jedro Borovnica, na katera sta vezana nujna dozidava prizidka k OŠ ter prenova Stare pošte, v kateri bi lahko delovala dnevni in medgeneracijski center, • prenova železniške infrastrukture z nujno izboljšavo varnosti železniškega prometa, zmanjšanjem njegovega hrupa ter gradnjo nove železniške postaje in ureditvijo sodob­nega parkirišča pri njej. Župan je izpostavil tudi slabe možnosti za črpanje evropskih sredstev, predvsem za manj­še občine ter izredno zapletene in zahtevne razpise LAS ter postopke potrditve na razpisih odobrenih projektov razvoja podeželja s strani Ministrstva za kmetijstvo, ki se vlečejo v nedo­gled. Članici DESUS iz Borovnice sta izpostavili pomanjkanje prostorov za dejavnosti starejših občanov v občini ter praktične težave, s kate­rimi se soočajo pri izvedbi telovadbe in drugih dejavnosti v Domu krajanov Dol-Laze. Poslanec. ki se je času svojega mandata v Borovnici oglasil že nekajkrat, je pohvalil pri­zadevanja občine da se bolj strateško in ambi­ciozno loti razvojnih izzivov in izpostavil, da je potrebno tudi poslance, zlasti iz strank vlada­joče koalicije, bolj redno in neposredno obve­ščati o težavah, ki jih ima občina pri doseganju razvojnih ciljev, na reševanje katerih lahko z zakonodajnimi in drugimi pobudami vplivajo poslanci. AK Župan Čebela sprejel osvajalca Aconcague Obvestilo 13.2.2018 je našima občanoma Andreju Petelinu in Jernejem Šviglju - Nejcu, je kot članoma mednarodne odprave, ki jo je vodil izkušeni Zoran Pavlović, v hudem mrazu in vetru uspelo stopiti na najvišji vrh Južne Amerike oz. Amerik in južne poloble, 6962 m visoki Corre Aconcagua, kjer pa sta v sončnem vremenu razvila občinsko zastavo. Oba junaka sta se srečno vrnila v domovino 24. 2., štiri dni kasneje pa sta na sprejemu pri županu Bo­janu Čebeli, ki jima je za dosežek iskreno čestital, na kratko predsta­vila svoje vtise. Podprte s številnimi fotografijami, ki so nastale na poti, jih bosta vsem zainteresiranim pred­stavila v ponedeljek, 12. APRILA 2018, ob 18.00, v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Bo­rovnica. Obvestilo o objavi razpisa za sofinanciranje programov športa v letu 2018 Župan Občine Borovnica je objavil javni razpis: • za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na področju ŠPORTA v občini Borov­nica v letu 2018, rok za prijavo je 17. 4. 2018 do 12. ure, Razpis je objavljen na spletni www.borovnica.si/razpisi, in na oglasni deski v prostorih Občine Borovnica. Razpisna dokumentacija je dostopna na istem spletnem naslovu, lahko jo dobite tudi na sedežu Občine Borovnica v času uradnih ur. Direktor mag. Jernej Nučič Obvestilo Obvestilo o nudenju pomoči občanom pri pridobivanju socialnih pomoči Vse občane, ki potrebujejo različne vrste socialnih pomoči obveščamo, da smo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Vrhnika z januarjem 2018 do konca leta preko socialnih del zaposlili osebo, ki vam lahko nudi nasvete in pomoč pri pridobivanju različnih vrst socialne pomoči in pri izpolnjevanju obrazcev, ki so potrebni za pridobitev pomoči. Ob torkih lahko dobite pri gospe Brigiti Pristavec omenjene nasvete in pomoč med 8.00 in 12.00 ter 13.00 in 15.00 v sprejemni pisarni Občine Borovnica, na Paplerjevi ulici 22, v Borovnici. Ob drugih delovnih dneh pa na Centru za socialno delo Vrhnika, v času uradnih ur. O sredstvih za protihrupno stavbno pohištvo ob železniški progi V prejšnji številki Našega časopisa smo vam članku z naslovom Dogovor o zmanjšanju izpostavljenosti hrupu stoječih vlakov obljubili, da bomo v naslednji številki posredovali informacijo o možnosti sofinanciranja gradnje protihrupnega stavbnega pohištva s sredstvi Ministrstva za infrastrukturo. Prejšnji teden so nam iz podjetja SŽ to vezano na projekt nadgradnje od-Infrastruktura d. o. o. sporočili, da je seka proge Ljubljana-Divača, ki je tre­nutno v fazi projektiranja in naj bi se predvidoma začel postopoma izvajati v naslednjem letu. V kolikor do tega ne bo prišlo, bi se lahko ta ukrep na predlog prizadetih občanov, v priho­dnjem letu sofinancira iz občinskega proračuna, ob pogoju, da bodo to pod­prli občinski svetniki. Andrej Klemenc# »Nobena ideologija nima pravice lastiti si žrtve« Občina Borovnica je 10. marca obeležila svoj spominski dan. Občinska delegacija je položila vence pri spomenikih žrtvam vojne v kraju in se podala v Gramozno jamo, kjer je potekala osrednja slovesnost. Župan Bojan Čebela je ob tem poudaril, da si nobena ideologija nima pravice lastiti žrtev druge svetovne vojne. 10. marec ja za Občino Bo-ta dan obeležuje kot spominski rovnica nekaj posebnega. Še dan občine, ko se s spoštova­v času stare krajevne skupno-njem spomnimo vseh žrtev sti in nato mlade občine se je vojn, v Gramozni jami pa se na ta dan praznoval občinski izvede osrednja slovesnost. praznik, po soglasni odločitvi K osrednjim spomenikom občinskega sveta pred osmi-žrtev druge svetovne vojne in mi leti pa je dobil tragičnemu obdobja po njem je tudi letos dogodku primernejšo vsebino. občinska delegacija položila Leta 1942 so na ta dan namreč vence, v Ljubljano pa se je že v italijanski okupatorji v Gra-dopoldanskih urah iz Borovni­mozni jami postrelili šestnajst ce podal avtobus. S parkirišča naših občanov, pod pretvezo, na Žalah se je žalni sprevod, na da so sodelovali pri miniranju čelu s praporščaki Zveze vete­preserskega železniškega mo-ranov vojne za Slovenijo, Poli­sta. Zato je svet odločil, da se cijskega veteranskega društva Vabilo Predstavitev vzpona na Aconcaguo – osvojitev najvišjega vrha južne poloble Andrej Petelin in Jernej Švigelj  sta 13. 2. 2018 kot člana mednarodne odprave osvojila najvišji vrh Amerike in južne poloble, 6962 m visoki Corre Aconcagua (Kamniti stražar) v Argentini. Na njem pa razvila tudi zastavo naše občine. Svoje vtise bosta  ob številnih fotografijah, ki so nastale na pustolovščini, vsem zainteresiranim predstavila v četrtek, 12. 4. 2018, ob 18.00, v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Vabljeni! HUD Karel Barjanski Sever in Združenja slovenskih To je bil velik udarec za kraj. Pred dvajsetimi leti je izšla pe­častnikov, napotil h kraju ne-Preserski proces je bil krivičen sniška zbirka Volterski vzdihi, srečnega spomina. Župan proces. Okupatorska vojska je kjer je na lep, zelo neposreden Bojan Čebela je ob glasbeni izbrala civilne žrtve, da bi se način opisal krutost in pa sti­spremljavi k spomeniku talca maščevala nad gibanjem, ki se sko teh ljudi, ki so bili kasneje položil venec. Sledil je krajši je uprlo okupaciji. žrtvovani za neko ideologijo. kulturni program, ki so ga pod Žal med nami ni vseh, ki bi Bili pa so samo žrtve, žrtve vodst vom učiteljice Metke danes tu morali biti, pa mislim, nekega nesmiselnega terorja in Pristavec Repar in pod bu-da bodo prišli pozneje. A ne nobena ideologija nima pravice, dnim očesom ravnatelja Da-glede na to, zgodovino mora­da si jih prilašča v svojem ime­niela Horvata izvedli učenci mo dojemati takšno, kot se je nu. Da se jih slavi zavoljo ciljev, in učenke borovniške osnovne zgodila. Ideološki predznak je ki jih ima določena ideologi­šole. Recital je mestoma z mi-tukaj nepomemben. ja pri neki družbeni ureditvi. limi melodijami lepo dopolnil Življenje je nad vsem, življe-Skratka, življenje je tisto, ki je omenjeni glasbeni duet.nje je sveto in življenje je tisto, individualno sveto in kot tako Župan je v slavnostnem na-ki nam daje energijo, daje moč ga je treba počastiti.« govoru povedal: »Nahajamo se za nadaljnje bivanje ter ustvar­na mestu krutega in žalostnega janje. Med osemindvajsetimi Po minuti molka za žrtve se spomina za naš kraj. Pred 76-na smrt obsojenimi je bil tudi je sprevod napotil še na gro­imi leti je tukaj pod streli oku-pesnik, Verjan Filip Rihar. Imel bove talcev, kjer so udeleženci patorske vojske ugasnilo življe-je srečo, da je pomilostitev med položili še cvetje in sveče. nje šestnajstih naših občanov. dvanajstimi doletela tudi njega. Damjan Debevec, Foto: DD Poziv občanom s starimi fotografijami Lani je ob 160-letnici dokončanja Južne aprila izbral fotografije, ki bodo nega kota. Fotografije prosim predstavljene v novi, razširjeni pošljite oz. prinesite v kuverti železnice Občina Borovnica izdala izdaji brošure “Borovnica - po-z imenom, priimkom in na­ brošuro “Pogledi dveh stoletij”. V njej so v gledi dveh stoletij II”, skupaj z slovom lastnika, da jih bomo slovenskem in angleškem jeziku na kratko na novo posnetimi fotografi-lahko vse, tako objavljen, kot predstavljeni zgodovina Borovniške kotline jami, ki bodo posnete iz istega neobjavljene, vrnili lastni­in najbolj pomembni statistični podatki o oz. kar se da podobnega zor-kom. Občini Borovnica, glavno vlogo pa imajo fotografije. Te vzporedno, vsaka na svoji pomagajo. Marsikomu je šlo AKCIJA strani, predstavljajo podobo upravičeno v nos, da z nekaj iz­jemami, fotografije predstavlja- Borovnice iz časa od konca 19. jo samo poglede na Borovnico, stoletja do konca II. svetovne ne pa tudi na okoliška naselja vojne in z istih zornih kotov in zaselke. Uredniški odbor tudi sedanjo podobo kraja. »NA VSAKO POLICO CVETLICO« zato poziva vse občane, da Zanimanje za brošuro, ki je do 15. 4. 2018 po pošti po-bo potekala od 16. 4. do 21. 4. 2018 izšla v nakladi 700 izvodov, je šljejo ali v času uradnih bilo izjemno. Ne le med ugle­ ur na občino prinesejo fo-PONEDEL JEK-PETEK: dnimi gosti, ki so v času ob­ tografije, ki predstavljajo 9.00 - 12.00 činskega praznika in Praznika 15.30 - 18.00 okoliška naselja in zaselke borovnic 2017 obiskali našo SOBOTA: 8.00 - 12.00 v času do konca II. svetovne občino, temveč tudi med ob- Vrtnarstvo Rahne na Dolu. vojne oz. takoj po njej. čani. V dobrih dveh tednih Fotografiji naj bo priložen po izidu je celotna naklada tudi opis s čim več podatki: V soboto, 14.4.2018, boste cvetlice lahko kupili tudi na borovniški tržnici. pošla! Zato smo se odločili, da koga in/ali kaj predstavlja, jo v razširjeni verziji letos kdaj je bila (predvidoma) ponatisnemo. Pri tem pro-posneta in kdo jo je naredil. OBČINA BOROVNICA simo občane, da nam pri tem Uredniški odbor bo do konca Pogreto zelje je »tanartabulš« Folklorna skupina Šumnik oživljena! Letošnji koncert Folklorne skupine Šumnik je resda nosil naslov »Pogreto zelje«, a svežine v njihovih vrstah nismo še nikdar videli toliko. Po novem štejejo kar 38 plesalk in plesalcev, ki jim sekundira nova, 24-glava otroška skupina »Coklarčkov«. Izkupiček koncerta je šel v dobrodelne namene. »Delovanje v Šumniku je od čudili z odprtimi usti in se ob samega začetka zelo pestro, za-vhodu v dvorano spraševali ali menjalo se je tudi precej plesalk smo zgrešili uro ali kraj sreča­in plesalcev. Nekateri si brusijo nja. V dvorani nas je namreč svoje pete že od ranega začetka čakalo kar 26 novih plesalcev! ustanovitve skupine, spet drugi In lahko verjamete, sedaj je še so se priključili nekaj let kasne-bolj pestro,« smo obiskovalci je. Skupina je vse skozi štela od februarskega koncerta lahko štiri do osem parov. Tako je bilo prebrali v priložnostni zložen­vse do začetka letošnje sezone, ki. Bog si ga vedi kako je v tako ko smo se že skoraj spraševali o veselem vzdušju komurkoli na smotrnosti našega obstoja. Ob pamet padlo pogreto zelje, a pr vem srečanju novincev pa je so iz te kulinarične antikvitete sledilo presenečenje, ob kate-vendarle uspeli izvleči prav za­rem smo se vsi obstoječi člani bavno zgodbico. Vabilo Vabimo vas na tečaj rolanja! Prvo srečanje bo 11. aprila ob 17. uri na parkirišču za osnovno šolo v Borovnici.   Tečaj je namenjen različnim starostnim skupinam (od 3. leta naprej), predznanje ni pomembno. Skupine bomo oblikovali glede na število prijav in glede na sposobnosti oz. predznanje. Več informacij na spletni strani: www.ekolaskar.com/ podjetje vivian / 040 462 373 Vabljeni! Študent naj bo, so rekli in Febo (Matic Stražišar) se je pri­čel napravljati za odhod v Lju­bljano. Sit »zelja, segedina, zelja s fižolom, zelja brez fižola, pa zelja z zeljem, skratka zelja na petek in svetek,« je v siju belega mesta že videl obrise pomfrija, burekov, kebabov ipd. Moder­ne meščanske kulture pa se je pričel navajati že kar na vasi. Tako sta s kolegom na motorju odbrzela v center Borovnice, lovit Pokemone. Pa so bili zgolj policisti tisti, ki so ujeli njiju. Prihod v Ljubljano zatem ven­darle ni bil takšno uresničenje sanj, kot si je Febo predstavljal. Dekleta prav tako ni ujel, saj mu je bilo do floorballa bolj kot folklore, in še tisti nesramno dišeči kebab mu je boleče oble­žal nekje v kotu nad vranico. Še kamnu bi se zasmilil tako skri­venčen, pa da se ne bi mami ob vrnitvi domov. Je že tako, da se »človek vedno vrne tja, kjer sta srce in pogreto zelje doma.« Zgodba je bila seveda v živo dosti slikovitejša, še posebej ker so jo prepletli plesalci in plesa l­ke FS Šumnik, ki se urijo pod vodstvom Sabine Mrzlikar in Jerneje Grdadolnik. Odplesali so nam belokranjske in goričke plese, podali pa so se tudi v so­dobno Ljubljano in odščipnili košček njenih legend - Povo­dnega moža, ki tokrat Urške začuda ni odnesel med valove Ljubljanice. Notranjske plese, kot tudi igre, s katerimi so se nekoč kratkočasili otroci na naših koncih, pa je uprizorila kar 24-glava otroška folklor­na skupina Coklarčkov, pod vodstvom Sare Košir in Kri­stine Košir. Seveda brez spre­tne glasbene spremljave ne bi šlo. To so zagotovili glasbeniki Grega Čepon, Eva Grmek in Martin Grdadolnik, manjkal pa ni niti slavni narodnozabav­ni ansambel Livada. V pestrem večeru so nekako utegnili najti celo prostor za goste - skupino »Wild West Country Club Line Dance«, katerih plese moja ge­ neracija pozna še iz filmov John Wayna in Clinta Eastwooda. Uspešni večer je minil v zna­menju mnogih aplavzov, dvo­rana začuda ni počila po šivih, izkupiček prireditve pa je šel za pokritje stroškov in zdravljenje 18-letne Nastje. Damjan Debevec, Foto: DD Sankanje pod Storžičem delil z atijem, ker mami pre-je pomagal serviser Marko, pa Končno je prišel februar in z njim več »bremza«. Odločila sva se, sva vseeno prišla na cilj tretja. »tradicionalno« sankanje pod Storžičem. da napadeva rekord steze in Atija je pobrala mami, ampak Lansko leto sva z mami sodelovala prvič, letos prve tri ovinke nama je šlo res očitno je pretežak za to progo, pa se nama je navdušeno pridružil tudi ati. odlično. A kaj ko sosedove sani ker so klonile tudi druge sanke. niso zdržale pritiska in so šle Mami je seveda znorela in ati je Pot do Doma pod Storži-jedli mišk in flancatov, ki nam na pol. Dobesedno. Na srečo takoj kupil nove, dirkalne. Ško­ čem je bila strma, zasnežena in jih je ponudil prijazen očka. je mimo pridrvel prijatelj Da-da, jaz sem upal, da dobim nov dolga, ampak smo bili vseeno Med malico so odrasli nekaj vid z bobom in me je vzel na bob. So pa super in drugo leto hitrejši od tabornikov iz rodu zakomplicirali z zapiranjem krov. To je bila vožnja! Večkrat bomo najhitrejši! Sivega volka. Celo pot smo se poti, zato smo se hitro zbra-sva zletela s proge, imela dva Za PD Borovnica napisalkepali, na vrhu pa smo se na-li za spust v dolino. Sani sem tehnična postanka, kjer nama Filip Milač Zbor krajanov Zaklanec Županova beseda Zima je za nami, gremo aktivno v pomlad Zima se poslavlja, vemo, da je prišla precej pozno, a vseeno smo imeli obilo snega, kjer pa se je izkazala naša zimska služba. Upam, da ste bili z njenim delom zadovoljni, saj so bile ceste očiščene v najkrajšem možnem času. Le kadar je bilo sneženje res intenzivno je bilo s tem nekaj časovnih zamikov, kajti določene so prioritete čiščenja, kar pomeni najprej glavne ceste, nato ulice in na koncu pločniki. Vendar je izvajalec zimske službe poskrbel, da so bile prometne površine čimprej urejene tako za voznike kot za pešce. V določenih krajih kjer je bilo več snega so vzdrževalci cest sneg tudi odpeljali, tako da so se parkirna mesta ter prostor na avtobusni postaji omogočali normalno upo­rabo. Stroški so se za občino sicer zaradi tega precej po­večali. Upam, da se je sedaj zima dokončno poslovila in lahko gremo v zaključevanje odprtih projektov in pričetek novih. V vsakem primeru pa s pomladjo prihaja bolj ugodno vreme za gradbena dela, ki že potekajo ali ki nas še čakajo v naslednjih mesecih. Mislim, da bomo v naslednjih dveh mesecih odprte projekte lahko končali in bodo ljudje nemoteno vozili in opravljali svoje delo na polju. Naš cilj je, da bodo ceste kjer potekajo gradbena dela čimprej nor­malno prevozne, saj se bo in­tenzivnost prometa poveča la, na cestah bo več kmetijske mehanizacije in seveda kole­sarjev. Intenzivno se dela tudi na projektih kot je kanaliza­cija v Žažarju in poslovilna vežica na Vrzdencu ter izgra­dnji mostu na državni cesti pri stari čistilni napravi. Žal so postopki zahtevni in dol­gotrajni v smislu pridobiva­nja ustreznih dokumentacij in soglasij kar vse skupaj ote­žuje in zavira. Ampak lahko rečem, da smo v sklepni fazi pridobivanja teh dokumentov in se bo lahko začelo graditi v najkrajšem možnem času. Sicer smo v prazničnem in svečanem letu za našo obči­no. V juniju bomo namreč praznovali dvajseto obletnico Občine Horjul. To bo za nas posebno in veliko praznova­nje. Aktivnosti in priprave na ta svečani dogodek pa že potekajo. Želim vam prijeten začetek pomladi in se zahvaljujem za strpnost in sodelovanje pri gradbenih delih v naši občini, saj se zavedam, da ni enostav­no, ko je glavna prometnica iz Ljubljane v Horjul eno samo gradbišče. Župan Janko Prebil Lahko smo vzorčni primer sodelovanja V začetku februarja je na pobudo vaščanov potekal zbor krajanov Zaklanec v prostorih gasilskega doma. Prisotnim je župan Janko Prebil s sodelavci predstavil aktualno stanje glede projekta kanalizacije v Zaklancu in razjasnil glavna vprašanja glede najbolj perečih vprašanj, ki so zanimala krajane. Glavno sporočilo je bilo, da se le z dia­logom in sodelovanjem ter upoštevanjem postopkov pride do rešitev, ki bodo ugodne za večino. Občina je v zadnjih dveh letih intenzivno delala na pripravi dokumen­tacije in zbiranju oziroma zagotavljanju finančnih sredstev, ki so nujna za izved­bo tako kompleksnih in zahtevnih nalog. Župan je poudaril, da razume, da prihaja do slabe volje, saj je intenzivnost del viso­ka in so krajani doma praktično na grad­bišču. Hkrati pa je poudaril, da vsi, ki na neprimeren način ovirajo postopke dela škodijo sebi in ostalim krajanom, saj vsa­ko prekinjanje del pomeni dodatno težavo in podiranje terminskega plana. V svojem nagovoru je zagotovil, da občina dela vse, da bo rešitev za krajane najbolj ugodna: Zagotovil je, da komunalnega prispevka za fekalno kanalizacijo ne bo, in verjame, da bodo gospodinjstva tudi zaradi tega lažje poskrbela za nove električne priključke do vsake hiše, kar je žal njihov strošek, ki pa bo minimalen. Župan Janko Prebil: ‘Želim, da bomo prav tu vzorčen primer, kako lahko stopi­mo skupaj in pokažemo kaj se da narediti, da ste vaščani Zaklanca kljub vsem teža­vam, ki se porajajo sposobni, da to prese­kate in presežete. S tem lahko dokažemo sebi in drugim, da zmoremo narediti nekaj zares dobrega. Sama investicija sicer v tem trenutku nekoliko zamuja glede na časovni načrt. Vemo, da smo imeli dober januar in zelo muhast februar tako, da po operativ­nem sestanku, ki smo ga imeli lahko re­ žave samo še kopičijo. Investicija je namreč pokrita v terminskih planih. Glede geodet­skih meritev prosim za razumnost in potr­pežljivost vse vpletene krajane. Ne bomo delali dvojnih meritev, to je dejstvo. Razu­mem, da so nekateri upravičeno prizadeti in se počutijo oškodovane, toda v tem času sedaj bi bilo skrajno neodgovorno da bi na­redili meritve, nato začeli kopati s stroji in po končanem projektu vse skupaj še enkrat odmerili in podali v postopke vpisovanja. Naša prioriteta je, da se vse te odmere ure­dijo korektno in vsakemu posebej pošteno poravna odškodnine in predvsem, da po­pravimo stvari tudi za nazaj. Le tako gre­mo lahko naprej. Zato bomo takoj v začet- Zagotavljanje kvalitetne pitne vode Upravljavec vodovodnih sistemov v Občini Horjul je režijski obrat, ki deluje s pomočjo vaških vodovodnih odborov. Glavna skrb upravljavca je zagotoviti zadostno količino pitne vode, ki je ustrezne kakovosti. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi izraz »ustrezna kakovost« pomeni, da pitna voda ne vsebuje mikroorganiz­mov ter drugih snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Tako je upravljavec vodooskrbnih sistemov dolžan po Pravilniku o pitni vodi redno spremljati kakovost pitne vode na podlagi notranjega nadzora in na podlagi tako imenovanega dr­žavnega monitoringa, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. Nosilec mo­nitoringa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Lokacija Ma­ribor, ki skupaj z ostalimi lokacijami podjetja izvajajo program monitorin­ga za pitno vodo. Za zagotavljanje zdravstvene ustre­znosti pitne vode ima Občina Horjul vzpostavljen notranji nadzor na osno­vi sistema HACCP, kateri pa je bil z zaposlitvijo novega delavca v začetku leta 2018 za področje vodo oskrbe v celoti prenovljen in dopolnjen. S pomočjo sistema HACCP prepo­znamo različne dejavnike, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi in skladno s tem izva­jamo potrebne ukrepe. Vzpostavljen imamo stalen nadzor na tistih mestih v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. V sklopu HACCP sis­ tema so opredeljena tudi mesta vzor­čenja, vrsta preskušanja in najmanjša frekvenca vzorčenja. Nadzor nad izvajanjem javne oskr­be s pitno vodo, notranjega nadzora, monitoringa in vseh spremljajočih podlagi pregledane dokumentacije in ugotovitev inšpekcijskega nadzora, je Zdravstveni inšpektorat ugotovil, da je zavezanec izvršil izrečene ukrepe inšpekcijskih odločb. Kot zelo po­zitivno je zdravstveni inšpektor ob obisku označil vse aktivnosti v prete­klem obdobju in predstavljen plan za prihodnje. Ne glede na že izvedene aktivno­sti v preteklem obdobju na področju vodo oskrbe v Občini Horjul , bo tudi v bodoče še naprej potrebno aktivno delovati in nameniti določena finanč­na sredstva iz proračuna, z namenom zagotavljanja zadostnih količin zdra­vst veno ustrezne pitne vode. Ob tem pa je izjemnega pomena tudi sodelo­vanje vaških vodovodnih odborov, za kar se jim še posebej zahvaljujemo. Občina Horjul limo vse skupaj urediti korektno za vse vaščane. sem. Enako velja tudi za pripombe glede ‘ležečih s postavitvijo hitrostnih ovir.’ Celoten projekt je jasno zasnovan in zavedamo policajev’. Naš cilj je zagotoviti varnost občanov, Ob koncu je župan še enkrat poudaril, da je se, da včasih kje nastane potreba po dodatnem tako da bomo postavili signalizacijo s prometni-najbolj pomembno, da postopek teče, nadzor­metru asfalta, jašku, po dodatnem kanalu, in vse mi znaki za umiritev prometa. Signalizacija bo nika svoje delo opravljata zelo dobro in le tako ku jeseni, naročili geodetske meritve, postopki to bomo naredili da bo tako kot je treba.. Preti-postavljena na dveh lokacijah in upamo, da bo lahko dela nemoteno potekajo. Vse to pa bo že bodo tekli nekaj časa in predno bo vse skupaj v ravanj pa ne bomo upoštevali. Vedno prisluh-to zadostovalo ter bodo udeleženci prometa tudi v poletnih mesecih pripeljalo do višje kakovosti zemljiški knjigi bo tudi trajalo nekaj časa. Ugo-nem vsakemu, ki ima argumente in predloge ter upoštevali. V kolikor se bodo še pojavljale teža-življenja v Zaklancu. tavljamo, da marsikaj ni bilo urejeno in s tem že-ugodimo, če je le možno. Za pretiravanja pa ni-ve, bomo pristopili k dodatni umiritvi prometa Besedilo in foto: Peter Kavčič Občino obiskala direktorica JSKD Na podlagi 5. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/2010, 100/2011 in 80/2013) in 9. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Horjul (Naš časopis, št. 263 z dne 15.5.2000), objavljamo RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE HORJUL ZA LETO 2018 1. Občina Horjul podeljuje naslednja priznanja: - naziv častni občan - plaketo občine - priznanje občine 2. Naziv častni občan: Naziv častni občan se podeli posameznikom, ki so s Ob zaključku prvega dela vlaganj v posodobitve pozdravlja tudi načrtovano obnovo kul­ svojim delom pomembno in trajno prispevali k razvoju turne dvorane. Prisotni so bili enotnega Prosvetnega doma v Horjulu, s katerim se je obnovilo družbe, utrjevanju miru, razvoju in dosežkom na ra­ mnenja, kako pomembno je sodelovanje spremljevalne prostore v domu, je na povabilo župana znih področjih človekove ustvarjalnosti, oz. k ugledu vseh institucij ter posameznikom v občini, Janka Prebil občin obiskala tudi gospa Tatjana Avsec, in razvoju občine. le-to namreč obrodi sadove. Ga. Avsec je vodja Ljubljanske območne izpostave Javnega sklada za izpostavila odlično sodelovanje s Prosve- Plaketa občine kulturne dejavnosti. tnim društvom Horjul in Občino Horjul Plaketa občine se podeljuje posameznikom, podjetjem, ter poudarila, da institucija Javnega sklada Ob tej priložnosti je z županom in so-interesu na področju kulture. Seveda pa zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim za kulturne dejavnosti ni namenjena le delavci občinske uprave spregovorila o občina preko objavljenih razpisov podpira osebam za izjemne dosežke in uspehe s katerimi se društveni dejavnosti, ampak tudi posame­ preteklem delovanju in nadaljnjih načrtih tudi delovanje ostalih društev, ki se tako ali povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, znikom, ki jim je ljubiteljska kulturna blizu. na področju ljubiteljske kulture. Predvsem drugače dotikajo bodisi kulture kot druž- športnem in drugih področjih. Ob tej priložnosti je povabila posa­ je izpostavila poslanstvo sklada, s katerim benega dogajanja. Plaketa občine se lahko podeli tudi posamezniku za meznike in skupine, še posebej te, ki se želijo podpreti delovanje obstoječe ljubi-Na sestanku je ga. Avsec pohvalila de- življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne ukvarjajo z ljudskim petjem ali so kakor teljske kulture in konstantno skrb, da se javnost, vztrajnost in dosežke posameznih dosežke trajnejšega pomena. koli dejavni tako na likovnem kot na lite­ le-ta ohrani in povzdigne na čim kakovo-sekcij Prosvetnega društva Horjul. Pred­ rarnem področju, da se obrnejo na JSKD – stnejšo raven. vsem je izpostavila inovativnost in kako- Priznanje občine OI Ljubljana okolica (kontakt: 01/ 24 10 537 Predstavniki občine so gospo Avsec se-vost Folklorne skupine Klas, pod mentor- Priznanje občine se podeli posameznikom društvom, oz. oi.ljubljana.okolica@jskd.si), kjer bodo znanili z občinskimi načrti, tako na podro-stvom Marije Čipić Rihar, ki se že nekaj let zavodom, podjetjem in drugim organizacijam in sku­ dobili vso potrebno podporo, informacije čju investicij na kulturnem področju, kot v giblje v samem vrhu kakovosti na državni pnostim za delo in dejanja, ki so jih dosegli ob posebnih o izobraževanju ter možnost povezovanja obliki podpore pri delovanju Prosvetnega ravni. Ga. Avsec je bila tudi navdušena nad priložnostih in s svojo požrtvovalnostjo in delom pove­ z drugimi podobno mislečimi in delujoči­ društva Horjul, ki je na območju Občine obnovljenimi spremljevalnimi prostori v čujejo ugled občine. mi osebami. Horjul edino društvo, ki deluje v javnem Prosvetnem domu Horjul, ter z veseljem Občina Horjul 3. Kandidate za priznanja predlagajo fizične in pravne osebe: občani, politične stranke, podjetja, zavodi, dru­štva ter druge organizacije in skupnosti. 4. Odvoz kosovnih odpadkov Predlog za podelitev mora vsebovati: Obveščamo vas, da bo v mesecu aprilu na območju -televizijski in računalniški zasloni;- naziv in ime predlagatelja občine Horjul organiziran reden odvoz kosovnih -IT in telekomunikacijska oprema;- osnovne podatke predlagane fizične ali pravne osebe -zabavna elektronika;- obrazložitev predloga odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, -električno in elektronsko orodje;- vrsta priznanja električne in elektronske opreme ter gum. -oprema za razsvetljavo;Zbiranje kosovnih odpadkov,nevarnih Prosimo vas, da zgoraj navedena ter--zapestne ure in budilke;5. gospodinjskih odpadkov, električne in ele-mina dosledno spoštujete, ker odlaganje -električni aparati za nego telesa; ktronske opreme ter gum bo za vse obča-izven navedenega časa ne bo mogoče. Pro--elektronske igrače in športna oprema z Pisni predlogi se pošljejo v zaprti kuverti z oznako » ne na enem skupnem zbirnem mestu – pri sili bi tudi, naj vas ne moti, če bo oseba, ki električnimi ali elektronskimi sestavni-Ne odpiraj - razpis za priznanja« do vključno 13. apri­Športnem parku Horjul. Zato vas napro-bo nadzirala odlagališče povprašala po mi deli. la 2018 na naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 šamo, da odpadkov ne odlagate pri kontej-vašem osebnem imenu. To bo storila iz ra-Horju l. nerjih ali drugih mestih, temveč odpadke zloga, ker je odlaganje kosovnih odpadkov Med nevarne odpadke odlagamo:pripeljite v Horjul, kjer bo pri Športnem namenjeno samo občanom in občankam -odslužene akumulatorje;6. parku Horjul (ob Vrhniški cesti) za to po-Občine Horjul. -baterije;sebej pripravljen prostor. -barve in topila;O izbiri kandidatov, ki prejmejo priznanje se odloča na Med kosovne odpadke odlagamo: -kemikalije;občinskem svetu. Predlogi za priznanja, ki so bili po-Na lokaciji pri ŠPORTNEM PARKU -kopalniško opremo; -olja in masti;dani v preteklih letih in niso bili uvrščeni v izbor, se ne HORJUL se bodo zbirali izključno: -pohišt vo; -pesticide; upoštevajo. - kosovni odpadki, gume: v ponede--preproge;-pralna in kozmetična sredstva, ki vse-Priznanja bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem ljek, 9. aprila med 9. in 19. uro -oblazinjeno pohištvo in vzmetnice;bujejo nevarne snovi;prazniku. - nevarni gospodinjski odpadki, ele--svetila in senčila. -zdravila; - ktrična in elektronska oprema: v neonske cevi Občina Horjul ponedeljek, 9. aprila in torek, 10. Med odpadno električno in elektron--oz. vse, kar je opremljeno s simboli za Župan Janko Prebil aprila med 9.30 in 17. uro v poseb-sko opremo spadajo:nevarne snovi in njihovo embalažo. ni zbiralnici -velike in male gospodinjske naprave;Občina Horjul Vabilo na jubilejni letni koncert Folklorne skupine Klas: Dušo za vesele gosli Folklorna skupina Klas vabi na letni koncert ob 40. obletnici ustanovitve skupine. Na odru se bosta poleg sedanje predstavili še dve skupini nekdanjih članov. Koncert bo v dvorani Prosvetnega doma Horjul, 14. 4. 2018 ob 19.30. Vsi vljudno vabljeni! Javni poziv Javni poziv za sterilizacijo in kastracijo mačk v Občini Horjul v letu 2018 Občina Horjul je v letu 2016 izvedla preventivno akcijo sofinanciranja sterilizacije in kastracije mačk, ki je bila izjemno lepo sprejeta, v tej akciji je bilo poskrbljeno za kar 20 mačkov. Ker opažamo, da problematika nekontroliranega razmnoževanja in zapuščenih mačk na našem območju še vedno obstaja, smo se v letošnjem letu odločili za ponovitev akcije. Neodgovorno ravnanje lastnikov živali in zatiskanje oči povzroča družbi dodatne nepotrebne stroške ter možnost izbruha bolezni, ki so lahko škodljivi tako živalim kot ljudem. 11. člen Zakona o zaščiti živali sicer lastnika živali obvezuje, da le-ta poskrbi za preprečevanje rojstev neželenih živali, ter kaznuje usmrtitev ali namerno zapustitev živali, kar je žal v nekaterih primerih težko dokazljivo, s tem pa strošek oskrbe zapuščenih živali pade na občino. Sterilizacija in kastracija mačk sta bistvena ukrepa za omejevanje nekontroliranega razmnoževanja živali in dolgoročno izboljšata zdravje in kakovost življenja tako živali kot ljudi. Pogoji za sodelovanje Na javni poziv se lahko prijavijo lastniki mačk, ki imajo stalno bivališče v Občni Horjul in tudi dejansko živijo na območju Občine Horjul. Posameznemu lastniku (pri čemer se šteje lastništ vo na gospodinjstvo) občina sofinancira storitev za največ tri (3) živali. Izbrani izvajalec veterinarske storitve, ki je predmet tega poziva je: Veterinarska postaja Vrhnika d.o.o., Pot v Močilnik 17, 1360 Vrhnika.   Način prijave Lastniki živali, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje na tem javnem pozivu, izpolnijo prijavni obrazec in ga predajo izbranemu izvajalcu veterinarskih storitev. Prijavni obrazec je na voljo v ambulanti na naslovu Veterinarska postaja Vrhnika d.o.o., Pot v Močilnik 17, 1360 Vrhnika, na spletni strani Občine Horjul, www.horjul.si, in v sprejemni pisarni Občine Horjul v času uradnih ur. Občani morajo s seboj v ambulanto prenesti osebni dokument, s čimer izkazujejo upravičenost do sofinanciranja. Na podlagi izpolnjenega prijavnega obrazca je poseg sterilizacije ali kastracije mačk po tem pozivu iz strani Občine Horjul sofinanciran v višini 20 € po živali. Lastnik živali bo tako plačal le: - 25 € za sterilizacijo mačke - 15 € za kastracijo mačka. Dodatne informacije Za informacije glede javnega poziva se v času uradnih ur Občine Horjul obrnite na Urško Marolt, na telefonu 01/ 75 91 123 ali preko elek tronske pošte urska.marolt@horjul.si . Za pojasnila in dodatne informacije, ki so vezana na samo izvedbo sterilizacije in kastracije mačk se obrnite na Veterinarsko postajo Vrhnika d.o.o., Pot v Močilnik 17, 1360 Vrhnika na elektronski naslov: vet.vrhnika@siol.net oz. na telefonski številki: 01/ 75 02 552.  Rok’n’band v Prosvetnem domu V soboto, 3. marca je v Prosvetnem domu v Horjulu zazvenelo v ritmu rokenrola. Ena najbolj prepoznavnih zasedb pri nas je le nekaj dni pred praznikom dneva žena poskrbela za lepo darilo, saj so poleg svojih legendarnih pesmi zaigrali tudi nekaj rockovske klasike. Band je odigral svoje “železni repertoar”, pri nekaj pesmih pa so sodelovale članice dek liške stavila tudi Teja Nagode, talen-rodelo pesem zasedbe Pepel vokalne skupine Desetinke tirana vsestranska glasbenica, in kri, Dan ljubezni, za konec iz osnovne šole iz Borovnice. ki je sicer članica Mešanega pa še energično Proud Mary. Zborček je z bendom zapel pe­ pevskega zbora Prosvetnega Rok ’n’ band in gostje so po­smi Jagode in čokolada ter Nika. društva Horjul. Skupaj so za-skrbeli za odlično vzdušje saj Skupaj z zasedbo Rok ’n’banda peli romantično balado Ve-lahko rečemo, da je v koncertu pa se je domači publiki pred­ dno bom le tebe ljubil, pona-užival sleherni obiskovalec, žal Študijski krožek za stanovalce Centra starejših Horjul Pregovori: bakreni Poleg stanova lcev centra, direktorice Slavice Kosec in delovne terapevtke Ema­nuele Grom udeležili tudi župan in podžu­pan Občine Horjul Janko Prebil in Ladislav Prebil ter ravnatelj Osnovne šole Horjul Primož Garafol. Posebna gostja zaključ­nega srečanja je bila Damjana Praprotnik, profesorica citer. Kaj so študijski krožki? Študijski krožki so majhne skupine za neformalno učenje, kjer se zbirajo, učijo in družijo ra­dovedni ter s svojimi rezultati prispevajo k razvoju domačega okolja. Delujejo po vsej Sloveniji in so priložnost za učenje, druže­nje in delovanje v okolju predvsem za tiste, ki so jim standardne oblike izobraževanja težko dostopne ali iz katerega koli razloga nezanimive. Cilj študijskih krožkov je tudi promocija vseživljenjskega učenja, znanja in delovanja za dejavno vključevanje v so­dobno družbo, za razvoj podeželja in za osebni razvoj. Študijski krožek je za udeležence brez­plačen, vodi ga mentor, poteka pa v okviru organizacije, ki sredstva za delovanje krož­ka ob izpolnjevanju določenih pogojev lah­ko pridobi od Ministrstva za izobraževa­nje, znanost in šport. Andragoški center vodi in razvija pro­jekt, usposablja vodje in mentorje in jih iz­popolnjuje, spremlja delovanje krožkov na terenu in uveljavlja njihove rezultate tudi v tujini. Študijski krožek Pregovori: bakreni nov­ci znanja je Centru starejših Horjul ponu­dila mentorica študijskih krožkov Alenka Veber iz Zavoda Rihtarjeva domačija, ki je sredstva za izvedbo pridobila od Ministr­ novci znanja stva za izobraževanje, znanost in šport. V študijskem krožku, ki je potekal od 1. decembra 2017 redno vsak petek do za­ključnega srečanja 20. februarja 2018, so člani skozi ljudske pregovore pretresali tudi svoje osebne izkušnje, nazore ali sta­lišča. Izbor teme študijskega krožka se je tekom srečevanj izkazal za zelo dobrega, saj članom ni bilo treba prebrati celotno knjigo, preden so prišli do osrednje mi­sli. Mentorica je za vsako srečanje pripra­vila izbor kratkih pregovorov in citatov, a vendarle zelo bogatih, ki so vse člane izzva­li k premisleku. Za vse stanovalce Centra starejših Hor­jul so pripravili tudi zaključno srečanje, kjer jim je mentorica podelila knjigo Ljud­ski pregovori. Medse so povabili tudi pro­fesorico citer Damjano Praprotnik. Študijski krožki delujejo po vsej Sloveniji že petindvajset let, v Občini Horjul pa je to bil sploh prvi krožek, ki ga je izvedla men­torica z ustrezno izobrazbo, in ki prihaja iz zasebnega zavoda za izobraževanje. Peter Kavčič, foto: Izidor Jesenko Intervju: Franc Zupet Krištof “Ta bo pravi, sem si rekel.” Slikar Krištof Zupet, ki je častni občan Horjula, ima za seboj trnovo pot, na kateri pa ni izgubil vere in upanja. Z njim smo se pogovarjali ob ogledu razstave njegovih del, zanj tako značilnih portretov, ki jih že 60 let razstavlja v Horjulu. Na začetku prijetnega in iskrenega pogovora je priznal, da čuti, da se počasi poslavlja. S svojo življenjsko izkušnjo je lahko navdih za vse trpeče in za ljudi, ki želijo odpreti svojega duha. Kako dolgo se že ukvarjate s slikarstvom in kako vam vsa leta uspeva najti notranjo moč za ustvarjanje? Začel sem pred več kot 60 leti in že kot dijak, otrok poskusil z risanjem avtoportreta, torej z upodabljanjem lastnega obraza. Nikoli nisem bil dovolj zadovoljen, zato nisem v mladih letih niti pomislil na ta poklic. No, srečanje z drama­tikom, pisateljem in esejistom Ivanom Mrakom pa je spremenilo moje življenje. Zame je bil velik udarec, ko mi je zavrnil vse risbe, in tedaj sem si rekel: “Ta je pravi.” Potem sva postala velika pri­jatelja, bil sem tudi njegov učenec vse do njegove smrti. Tudi ko danes prebiram njegov dnevnik in njegova dramaturška dela, iz njih črpam za la­stni duhovni obstoj. Kajti dandanes je umetnost izgubila duha. Jeklo in beton nimata obraza, mene pa zanima človek, obraz. Ste kdaj prešteli, koliko portretov ste narisali? Vedno sem delal spontano, zelo hitro in narisal zagotovo 1200 portretov, vsega skupaj pa sem ustvaril 1800 likovnih del. Tu, v osnovni šoli Horjul, je na ogled stalna razstava, 120 slik, ki sem jih tudi podaril šoli. Kaj je najbolj zaznamovalo vaše umetniško življenje? Glavna izkušnja moje zrelosti je psihiatrična bolnišnica. V tretjem letniku na akademiji sem obupal nad učenjem, saj nisem ničesar pridobi­val, ampak le izgubljal. Zlomil sem se in odšel v Polje, takšna kriza je nastala. Tam sem z raznimi elektro- in inzulinskimi šoki izkusil določeno tr­pljenje, obenem sem pa srečal nekatere najboljše tovariše, s katerimi še danes gojim prijateljstvo. To so bili duševno dotaknjeni ljudje, ki so pre­mogli človečnost in toplino. In potem sem za­čel v bolnišnici s portretiranjem teh mojih so­bolnikov oziroma sotrpinov. Z risbo sem takrat zmogel največ. Enkrat se mi je zgodilo, da sem za kazen, ker sem zavriskal od veselja le nekaj dni pred izpustom iz bolnišnice, dobil novo terapijo z elektrošoki. Četrti šok se je ponesrečil in prišlo je do izlitja krvi v možgane. Zaradi tega dve leti nisem mogel potegniti ravne črte. Ta izkušnja je bila huda. Ker me je materina smrt zelo prizade­la, sem šel ponovno v psihiatrično bolnišnico in tako vsega skupaj preživel kar 14 let tam. Delal sem pa ves čas. V parku sem veliko risal, saj so mi omogočili prost izhod, tako da sem lahko tudi skrbel za Ivana Mraka. Ta izkušnja z bolni­ki in zdravniki je moja glavna preizkušnja, lahko rečem, da je to moja “univerza”. To so zagotovo težke preizkušnje, kako ste se vsakič znova postavili na noge? Imam močno vero, sem kristjan in dobro vem, da sem se v tej veri tako uresničil, da je to ve­lik argument za življenje. To je možnost, da se človek lahko duhovno razprostre, da se lahko razgleda po svetu in da ni tesno zamaknjen v napredek ali neko znanost, saj, kot vidite, nas bosta znanost in napredek uničila. Torej, da tudi duh zaživi? Tako je, saj tudi obrazi, ki sem jih naslikal, govo­ rijo zase. Niso dopadljivi, ker ta plat dopadljivost me ne zanima. Jaz se razveselim človeka in ta možnost, da se mi nekdo zaupa, je zame pristno srečanje. Redki so ljudje, ki so sposobni zaupati in izkazati spoštovanje. Kaj bi svetovali mladim, ki v sebi čutijo navdih in željo po umetniškem ustvarjanju? Veste kaj, menim, da je akademija brezosebna. Če želite vzgojiti človeka, mora ta začeti risati pri dvanajstih letih. Brez risbe, ki je osnova za likovno umetnost, je čisto nemogoče kaj nare­diti. Lahko se sicer kdo kje izmota iz te zadrege in nekaj ustvari. Ampak klasična umetnost te­melji na najstrožji risbi, čisto vsa, tudi gotika, kaj šele renesansa. Meni je bila največja podpora v umetniškem smislu Mrakova žena Karla Bulov­čeva, ki je sicer nisem poznal, ker je prej umrla. A njena dela so vir navdiha. V Celju ima spome­nik pred stolnico; v bronu je upodobila Antona Martina Slomška. Njena dela so bila zbrana in razstavljena v Cankarjevem domu in menim, da je popolnoma enakovredna moškim likovnim umetnikom ali pa jih celo prekaša. Ima izredno risbo, take risbe ni niti v renesansi. Ivan Mrak je že v svoji sintezi prvih 2000 let v svoji drami napovedal nov čas, da bo krščanstvo v duhu in ne v formalizmu. Besedilo in fotografija: Peter Kavčič Mladinsko regijsko Dnevi eksperimentov tekmovanje v gasilskem kvizu Tudi letos smo v vrtcu imeli dneve eksperimentov. Otroci radi spremljajo pojave v naravi, raziskujejo, odkrivajo in se učijo. Zato smo s poskusi otrokom pri­bližali naravoslovje oziroma znanost. Ob dejavnostih so otroci spoznavali lastnosti vode in drugih tekočin; spo­znavali agregatna stanja vode; mešali barve; ugotavljali topnost v vodi; na­redili vulkan; čistili vodo s preceja­njem; ugotavljali plovnost predmetov; zvokom: Plesoča zrna… Otroci so tudi reagirajo. Vse te dejavnosti so otroke naredili kristale iz soli in sladkorja; samostojno raziskovali in izvajali po-razveselile in naučile, da je narava ču­delali poskuse z zrakom; naredili skuse, kjer so spoznavali kemijske in dovita in polna zanimivosti. poskus: Potujoči mehurčki; poskus z fizikalne lastnosti, ter opazovali kako IK Najboljši bodo zastopali svoja dru­štva na državnem tekmovanju. Mla­dinsko tekmovanje v gasilskem kvizu regije Ljubljana 1, kamor sodi tudi Horjul, spodbuja mlade na zabaven način, da pridobivajo znanja z raz­ličnih področij. Tekmovanje namreč zajema vprašanja, ki so povezana s poznavanjem organizacije in dela gasilske dejavnosti. Na preizkusu je tudi znanje mladih v gasilskih spre­tnostih, požarni preventivi in znanje iz prve pomoči. Mladi gasilci so po­kazali veliko znanja. Za svoje dosežke so bili nagrajeni s priznanji, najboljše ekipe v posameznih tekmovalnih ka­tegorijah pa so odšle domov z meda­ljami. Najboljše ekipe so napredovale in se bodo lahko udeležile državnega tekmovanja. Kviz v Horjulu je gostilo PGD Horjul. Besedilo in foto: Peter Kavčič Pust Kot vsako leto so tudi letos otroci končno dočakali pust. V vrtec so prišli »našemljeni« tako, da so jih še vzgojiteljice komaj pre­poznale. Spremenili so se v gasilce, pikapolonice, zdravnike, miške, prin­ceske,… starejši otroci so obiskali ostarele v domu starejših Horjul, kjer so jim polepšali pustni torek; mlajši otroci pa so priredili pravo pustno ra­janje v vrtcu. Za piko na I so poskrbele naše kuharice, ki so nas presenetile s pravim pustnim zajtrkom – krofi. Anja Rozman in Lavra Černigoj Občina Dobrova-Polhov Gradec Prepoznajte Sprejeli rebalans njihova dela proračuna Občina Dobrova – Polhov Gradec je 26. marca posameznikov, podjetij, zavo­ Občinski svetniki so se 1. marca sestali prihodki povišali za 1.669.084 na svoji spletni strani ter v Našem časopisu dov, društev in skupin in zdru- EUR na 8.695.672 EUR in od­ na prvi letošnji seji in hkrati 22. redni ženj, ki delujejo na področjih objavila Javni razpis za podelitev občinskih hodki za 2.121.529 EUR na gospodarstva, šolstva, kulture, seji v tem mandatu. Med obravnavanimi priznanj v letu 2018. 9.659.984 EUR. Namen tega športa, znanosti, ekologije, za-devetimi točkami dnevnega reda so akta je tudi sicer uravnovesiti Predloge za prejemnike pri-ozadju. Pohvala in priznanje ščite in reševanja ter na drugih največ časa namenili vprašanjem in prejemke in izdatke že med znanj je potrebno oddati na sta namreč močna psihološka področjih človekove ustvarjal-pojasnilom v zvezi s sprejemom rebalansa letom. nosti ter prispevajo k boljšemu, predloženem obrazcu in na to- spodbuda, ki lahko izredno proračuna občine Dobrova – Polhov V razpravi so nekateri ob­ kvalitetnejšemu in popolnejše­ čen – v razpisu naveden naslov, motivira in da ponoven zagon Gradec za leto 2018. činski svetniki podali zadr­za nadaljevanje dela. Zato se mu življenju občanov in imajo žano mnenje glede omeje­ in to najkasneje do 26. aprila velja ozreti naokrog. pomen za razvoj in ugled obči-vanja razpolaganja z višjimi Člani občinskega sveta čevanju oskrbnine v občini 2018.Vsi občani, politične stranke, ne Dobrova – Polhov Gradec. občine Dobrova – Polhov ter sprejeli Sklep o spremembi sredst vi krajevnih skupnosti, Občina Dobrova – Polhov krajevne skupnosti, podjetja, Razpis, vlogo ter podrobne podali pobudo glede presoje Gradec so po obravnavi zapi-Sklepa o ustanovit vi in delo- Gradec je živa in raznolika, društva ter druge organizacije kriterije si lahko preberete na ustreznosti vodenja in upra­ snika pretekle seje sprva spre-vanju Sveta za preventivo in tudi na družbenem področju. in skupnosti so lahko pobudni-spletni strani občine, sam raz-jeli obvezno razlago enega od vzgojo v cestnem prometu vljanja s sredstvi v krajevnih Njeno življenje soustvarjajo ki oziroma prijavitelji in lahko pis pa najdete tudi na zadnjih skupnostih, zastavili so vpra­ določil Odloka o občinskem občine ter Sklep o ukinitvi številni, nekateri sedeči v prvih podajo svoje predloge kandida-občinskih straneh Našega ča-šanja na temo zadolževanja, prostorskem načrtu občine, javnega dobra. V gradivu so vrstah in drugi gonilni členi v tov, zaslužnih občanov, drugih sopisa. povišanja finančne postavke s katero se zgolj pojasnjuje prejeli tudi Poročilo o izvrše­vrsto objektov in opredelju-vanju odločitev občinskega za občinsko upravo, se ustavili pri investicijah v šolske objek­ je oddaljenost od sosednjih sveta ter program dela sveta objektov. Nadalje so sprejeli za letošnje leto. te, krajevne centre, izgradnjo obvezno razlago k nekaterim Največ razprav pa je spro-kolesarske poti itd. Odgovori Gradilo se bo so bili svetnikom s strani žu­ členom Odloka o občinskem žila točka rebalansa proraču­pana in strokovnih sodelavcev podrobnem prostorskem na-na občine Dobrova – Polhov črtu občine, ki se nanaša le na Gradec za leto 2018. Tu je žu-podana na seji. gradnjo zaselka hiš na Selu in pan Franc Setnikar uvodoma Sicer pa je celotno gradivo in magnetogram javno dosto­pomeni natančnejšo opredeli-pojasnil, da je rebalans potre­ kolesarsko omrežje tev uporabe določil v postop-ben zaradi drugačne realiza-pen na spletni strani občine, kjer si lahko vsak natančneje ku pridobivanja gradbenega cije in aktivnosti od tistih, na dovoljenja. Svetniki so potrdili katerih je temeljil proračun za pregleda teme in vsebine, ki ga Konec lanskega leta je Občina kolesarskih povezav, v skupni vrednosti nekaj še posebej zanimajo. tudi Pravilnik o spremembah leto 2018, predvsem na podro­manj kot 6 milijona EUR. Od tega zneska bo Dobrova- Polhov Gradec z in dopolnitvah Pravilnika o čju investicij. Skladno s spre­ministrstvo prispevalo 4,3 milijona EUR in ob- Ministrstvom za infrastrukturo sprejemu otrok v vrtec in pla-jemom rebalansa so se skupni Nadja Prosen Verbič čina Dobrova- Polhov Gradec 1,7 milijona EUR. podpisala Dogovor o sodelovanju Na podlagi podpisanega dogovora je tudi Obči­pri urejanju in gradnji Barjanskega na Dobrova-Polhov Gradec pričela pripravljati kolesarskega omrežja, ki je projekt osnovne podlage za načrtovanje in gradnjo ter državnega in regijskega pomena, navedeni projekt umestila v letošnji proračun občine do leta 2025. Zaposlitve na občini saj bo v njem vključenih kar devet Projekt se bo izvajal fazno po odsekih in bo partnerjev. predvidoma zaključen v letu 2025. Urejanje in gradnjo kolesarskega omrežja je občina razdeli- Kolesarski promet se uvršča med okoljsko in la na 7 različnih odsekov, in sicer: odsek 1: Do­zdravstveno najprimernejša prometna sredstva. preko javnih del brova - Polhov Gradec, v dolžini 13,1 kilometra; Na krajše razdalje velja tudi za najhitrejše. Na dr-Odsek 2: Dobrova - občinska meja MOL, kjer se žavni ravni se sistem kolesarskih povezav lahko na Tržaški cesti naveže na obstoječo daljinsko uporabi za prevoz na delo, v šolo ipd., na daljših V program aktivne politike ga prispeva Zavod za zaposlovanje ter občina. kolesarsko povezavo, tu v dolžin 1,5 kilometra; pa predvsem za rekreacijo in razvoj turizma. Iz- V občinah, v katerih je bila povprečna stopnja Odsek 3: Polhov Gradec – Ljubljanica v dol-zaposlovanja, ki se izvaja preko hodišče za Barjansko regionalno kolesarsko po- brezposelnosti v obdobju januar-avgust 2017 žini 8,9 kilometra; Odsek 4: Ljubljanica - Suhi Zavoda za zaposlovanje Republike vezavo Vrhnika – Borovnica – Brezovica – Ig – do 9,0 % in kamor sodi z 6,1% brezposelnosti dol oziroma do občinske meje z Gorenjo vas- Slovenije, je vključena tudi občina Škofljica – Ljubljana - Horjul – Dobrova-Polhov tudi občina Dobrova – Polhov Gradec, znaša jo, kjer je dolžina odseka 3,9 kilometra; Odsek Gradec sestavljajo deli predvidenih Državnih Dobrova – Polhov Gradec, ki delež zavoda pri financiranju plače za udele­ 5: Ljubljanica - občinska meja in se nadaljuje v kolesarskih povezav na Ljubljanskem barju, ki vsako leto preko programov za žence javnih del v letu 2018 55% plače udele­ smeri Horjul regionalna cesta R2-407/1145, tu potekajo po državnih in v delu občinskih cestah sofinanciranje stroškov zaposlitve ženca, preostali del pa pokrije občina sama. gre zgolj za dolžino 180 metrov; Odsek 6: Do-in so najbolj obremenjeni z dnevno migracijo Zavod udeležencu programa poleg bruto plače brova – Brezje - občinska meja Horjul v dolžini dolgotrajno brezposelnih v javnih kolesarjev tega območja. krije tudi strošek zdravniškega pregleda, stro­ 7,5 kilometra; odsek 7: Stranska vas – Dobrova delih zaposli štiri javne delavce. šek prehrane med delom in strošek prevoza na – Podsmreka – občinska meja MOL, ki pa meri delo. Plača udeležencev je izražena v deležu Denar bo šel iz evropskega, državnega in kar 4,2 kilometra. Zavod za zaposlovanje vsako leto izda Kata­ od minimalne plače po ravneh strokovne izo­ občinskega proračuna log programov javnih del, v katerem so opisani brazbe usposobljenosti za delo ki ga opravlja v Barjansko kolesarsko omrežje je projekt dr-Varno - na kolo za zdravo telo programi, za katere ob koncu leta izvede javno programu javnega dela.žavnega in regijskega pomena, zato je uvrščen Z ureditvijo kolesarskih povezav bo občina povabilo, ki je del izvajanja programa aktivne v Resolucijo o nacionalnem programu razvoja zagotovila večjo prometno varnost, razvoj ko-politike zaposlovanja. Svojo vlogo že več let Javni delavci skrbijo za urejenost cest in prometa in javne infrastrukture v Republiki lesarskega turizma in ne nazadnje omogočena zapored poda tudi Občina Dobrova – Polhov javnih površin Sloveniji do leta 2020 z vizijo do leta 2030 ter v bo uporaba koles za rekreacijo in dnevne mi-Gradec, ki preko tega za dobo dvanajstih me-Katalog programov javnih del zajema vsa ti­ Načrt razvojnih programov državnega prora-gracije, kar izboljšuje kakovost življenja občanov secev redno delovno razmerje ponudi 4 javnim sta opravila, ki pomenijo dopolnjevanje in pod­čuna, hkrati pa bo odvisen od odobrenih letnih in spodbuja zdrav načina življenja, ki ga občina delavcem, pri čemer imajo prednost pri izboru poro izvajalcu javnih del pri izvajanju njegove denarnih sredstev Evropske unije preko Dogo-promovira tudi z več let trajajočim Programom kandidatov za vključitev v javna dela njeni ob­registrirane ali s predpisom oziroma z aktom o vora za razvoj regij ter občinskih proračunov brezplačnih delavnic za občane Zdravje na vsa-čani. Letos je eden od njih občan občine Do­ustanovitvi določene dejavnosti, za katere ima vseh vključujočih občin za ta namen. Vezano na kem koraku. brova – Polhov Gradec, preostali pa prihajajo tudi vse z zakonom predpisane listine o izpol­ to je Dogovor o sodelovanju z Ministrstvom za Nadja Prosen Verbič iz Ljubljane ali okolice. Sicer pa se v program njevanju pogojev za njihovo opravljanje. S pro­ infrastrukturo podpisalo sedem občin – poleg javnih del za eno leto lahko vključijo vsi dol­grami javnih del naj bi se neposredno izbolj­ občine Dobrova – Polhov Gradec tudi občine gotrajno brezposelni. Pri tem imajo prednost ševala kakovost in dostop do storitev izvajalca, Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Ig, Škofljica in tisti, ki so več kot dve leti neprekinjeno prija­ki so namenjene večjemu krogu uporabnikov Horjul. Podpisan Dokument identifikacije inve-Vabilo vljeni med brezposelnimi in v tem času niso ter prispevajo k splošni koristi širše skupnosti. sticijskega projekta natančneje ana lizira in opre­bili vključeni v noben drug program aktivne Skladno s tem se Občina Dobrova – Polhov deljuje variante, ki skupno načrtujejo kar dobrih politike zaposlovanja. Ponovno vključitev v Literarni večer v Polhograjski grašči- Gradec vselej prijavi na program Urejanje in 108 kilometrov kolesarskih povezav. Celotna program je možna, če je od zadnje vključitve vzdrževanje javnih površin ter občinskih cest. vrednost investicije pa se ocenjuje na okoli 20 ni, v petek 5. 4. 2018, ob 18. uri. v program minilo več kot 6 mesecev. Vsak Upravičenci oziroma zaposleni preko javnih milijonov EUR, od tega no Ministrstvo za infra­zainteresirani kandidat pa lahko pridobi vse del tako opravljajo lažja fizična dela na javnih strukturo prispevalo 13,5 milijona EUR, občine potrebne informacije pri svojem svetovalcu površinah v naseljih in po potrebi tudi izven pa skupaj 6,5 milijona EUR. Potopis: Japonska! zaposlitve na uradu za delo, kjer je prijavljen naselij na območju občine, saj je občina pestra kot brezposelni. in bogata tudi z razvejanim cestnim omrežjem, Do leta 2025 v občini skoraj 40 kilometrov Gost: Matko Zdešar avtobusnimi postajališči, zelenicami in parki, kolesarskih poti Vljudno vabljeni! Plača vir sredstev države in občine šolskimi in vrtčevskim okolišem ter otroškimi Na območju Občine Dobrova- Polhov Gradec DU Polhov Gradec, Komisija za kulturo Plača zaposlenih preko programov aktivna igrišči. bo urejenih in zgrajenih skoraj 40 kilometrov politika zaposlovanja je sestavljena iz deleža, ki Nadja Prosen Verbič Občina Dobrova-Polhov Gradec Strah po izgradnji zadrževalnika je po mnenju župana odveč Kljub temu, da projekt Protipoplavne ureditve porečja Gradaščice, za katerega je Slovenija konec lanskega leta prejela 28,5 milijona evropskih sredstev, v 2. fazi predvideva izgradnjo suhega zadrževalnika, župan Franc Setnikar obljublja, da se za njegovo izgradnjo ni bati. vrsti usklajen z državnimi akti. Kar pomeni, da se zadrževal­nik skladno z državnim pro­storskim načrtom in Uredbo o državnem prostorskem načrtu Zadrževalnik vrisan v osnutek ki je pretekli mesec potekala za zagotavljanje poplavne var-OPN zgolj zaradi skladnosti v vseh krajevnih skupnostih, nosti jugozahodnega dela Lju-Javna obravnava sprememb je kar nekaj ogorčenja in dvo-bljane in naselij v Občini Do-in dopolnitev osnutka Ob-mov povzročila predvsem na brova -Polhov Gradec iz leta činskega prostorskega načrta račun suhega zadrževalnika v 2013, vanj mora vk ljučiti, sicer Občine Dobrova – Polhov Razorih, ki je prav tako zarisan bi pristojni organi oz. nosilci Gradec (v nadaljevanju OPN), in načrtovan v dopolnjenem javnega interesa podali nega- Skozi Hruševo kmalu bolj varno Župan Franc Setnikar je 8. marca podpisal pogodbo za ureditev javne poti v naselju Hruševo. Gre za ureditev 550 metrov odseka javne poti JP567281 Log-Hrastenice in stranskega priključka na javno cesto v dolžini 130 metrov, in to v naselju Hruševo. Za ureditev teh dveh odsekov ceste je župan Franc Setnikar 8. 3. 2018 z direktorjem podjetja Ledaline d.o.o. iz Cerknice, Petrom Levarjem, podpisal pogodbo. Izbrani izvajalec oziroma najcenejši ponudnik na javnem razpisu, objavljenem lanskega de­cembra na portalu uradnega lista ter občinski spletni strani, naj bi z deli pričel v sedmih dneh po uvedbi v delo. 189.711,66 evrov je pogodbe­na vrednost investicijskega projekta, ki vk ljuču­je tako preddela, zemeljska dela, ureditev novih voziščnih konstrukcij, ureditev odvodnjavanja kot tudi ponovno postavitev prometne signali­zacije ter postavitev javne razsvetljave. Zaključek del narekuje pogodba, ki določa skrajni rok za izvedbo del, ki je 30. 4. 2018. In to se bo po zagotovilu predstavnika izvajalca del tudi zgodilo, če le bo vreme temu nak lonjeno. Nadja Prosen Verbič tivno mnenje k sprejetju OPN, čigar sprejetje pa je pogoj za nadaljnji razvoj občine. 28,5 milijona evropskih sredstev za 1. fazo Na Direkciji Republike Slo­venije za vode, ki vodi projekt, pa pravijo drugače. Novembra 2017 je namreč Službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko podala odločit ve o dodelit vi kar 28,5 milijona evrov evrop­skega denarja za protipoplavne ukrepe v porečju Gradaščice, 5 milijonov evrov pa bo morala Slovenija prispevati iz lastnega proračuna. S tem naj bi država zagotovila del sredstev za prvo fazo ukrepov, ki je razdeljena na dve etapi, in sicer 1.A, ki predvideva ureditve na ob­močju MOL (ureditev Malega Grabna, Kozarij, ureditve na območju Gradaščice na ob­močju MOL, razbremenilnik 6a s pripadajočimi ureditvami) in 1.B, ki predvideva ureditve na območju Občine Dobrova Polhov Gradec (Dolenja vas, Božna in Male vode, ureditev Gradaščice v Šujici). O sred­stvih za drugo fazo, ki pa šele predvideva izgradnjo suhega zadrževalnika Razori in uredi­tev območja znotraj zadrževal­nika ter ureditve Gradašči­ce, Horjulke in Ostrožnika s pripadajočimi ureditvami, pa še ni ne duha ne sluha. Celotna vrednost projekta je namreč ocenjena na kar 49,5 mio EUR. Ob tem pa ne gre pozabi­ti tudi zaveze Ministrstva za okolje in prostor, ki je v Uredbi opredelilo še dodatne obve­znosti, ki jih mora država kot investitor izvesti in so predvi­doma ocenjeni na še dodatnih 10 mio EUR. Vsi predvideni dodatni ukrepi, ki so se na zah­tevo Občine Dobrova- Polhov Gradec umestili v Uredbo, se nahajajo na območju občine, in sicer na hudourniških pri­tokih v zaledju Gradaščice in na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca (Petričev graben: obnova štirih kaštnih pragov; Gugljev graben: obno­va uvajalno-ustalitvenega pra­ga in zak ljučnega praga kinete, ob dodatnih poškodbah kinete izvesti oblogo kamnite zložbe in stabilizirati dno s talnimi pragovi; Hudapotnikov graben: obnova uvajalne ustalitveno­-zaplavne pregrade in podsla­pja, popravilo kinete in zidu ob stanovanjskem objektu; Belca: obnova dveh pregrad, izpra­znitev zaplavnega prostora, iz­vedba lovilnih grabelj za plavje; Hudi graben: obnova podslapja zaplavne pregrade in obnova praga; Prošca: obnova zaplav­ne pregrade nad Dolenjo vas­jo; Božna: sanacija treh talnih pragov skozi Polhov Gradec; Mačkov graben: celovita ob­nova štirih betonskih pregrad, izvedba lovilnih grabelj, sanaci­ja drugih pregrad; Štiromožev graben: obnova celotne ure­ditve hudournika. Obnovi ali nadomesti se vse pregrade; Ku­zlovc: čiščenje zaplavnih pro­storov; Mala Božna (Petačev graben): izpraznitev zaplavnih prostorov, ureditev struge Pod­repčevega grabna nad zgornjo betonsko pregrado, zamenjava lesenih talnih pragov, ureditev podslapja pragov ter obrežnih zavarovanj, preverjanje stanja pregrad na manjših pritokih; Velika Božna: sanacija zajed na Veliki Božni, Potrebuježevem in Jernejčkovem grabnu; Mala voda: obnova pregrade na Ilo­vem grabnu, popravilo kinete na Cepinovem grabnu, sanacija zajed na Mali vodi; Žerovniški graben: analiza stanja in uredi­tve korita za povečanje pretoč­nosti Žerovniškega grabna do vtoka v Gradaščico; sanacijo obrežnih zavarovanj, ureditev sotočja s hudourniki, čiščenje korita naplavin in odvečne za­rasti na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca; uredit ve na Gradaščici na način, da vo­dni režim na območju Belica – Babna Gora dopušča prevo­znost lokalne ceste pri Q 20). Izvajanje protipoplavnih ukrepov se začenja Za etapo 1 A in 1B sta izdela­na projekta za pridobitev grad­benega dovoljenja (PGD), za območje posega za etapo 1 A je izvedena parcelacija za ure­ditve na Območju Mestne ob­čine Ljubljana. Za etapo 1 B po­teka postopek izbora izvajalca parcelacije, odkupi potrebnih zemljišč pa naj bi bili izvedeni do septembra 2018, ko naj bi bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje. Kar 46% potrebnih zemljišč oziroma 347 parcele na območju posega je v držav­ni lasti in lasti mestne občine, za postopek, kar pomeni je 54 % potrebnih zemljišč oziroma 406 parcel pa bo potrebno iz­vesti odkup. Kljub temu, da pri­stojni večjih težav pri odkupih zemljišč ne pričakujejo, je po mnenju župana sosednje ob­čine Dobrova – Polhov Gradec to kar trd oreh, saj so pogaja­nja za odkup privatne lastnine navadno zahtevna in predvsem dolgotrajna. Po načrtih pristoj­nih na direkciji za vode pa naj bil v letu 2018 že planiran za­četek gradnje 2. etape, in sicer so načrtovane aktivnosti na izdelavi projektne dokumen­tacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbi presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Terminski načrt torej pred­videva izvedbo projekta v ob­dobju upravičenosti porabe EU sredstev, kar pomeni, da bo faza 1A končana v začetku leta 2021, faza 1B pa v začetku leta 2019. Napovedujejo sicer že dokončanje celotnega projek­ta, vključno z zadrževalnikom Razor, ki naj bi bilo leta 2022. A kot rečeno, sredstev za 2. fazo še ni, niti se po mnenju župana Setnikarja ne pričakuje dosle­dno izvajanje protipoplavnih ukrepov, še posebej ne, če po­znamo dinamiko dosedanjih izvajanj. Župan pa obljublja, da bodo na občini budno bdeli nad izvajanjem protipoplavnih ukrepov in bodo po izvedeni 1. fazi zahtevali ponovno preu­čitev in ugotovitev smotrnosti izgradnje predvidenega suhe­ga zadrževalnika, ki naj bi bil po njegovi oceni odveč, saj so ukrepi iz predhodne faze bi­stveni za izboljšanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Občina Dobrova-Polhov Gradec Javna obravnava sprememb OPN SD OPN2 rešuje zgodbe podanih vprašanj povedali, da Predstavnica izvajalca je se trudijo, da se akt prilagodi predstavila tudi nekatere dejanskemu stanju občine in probleme, ki se v okviru tega njenim razvojnim usmeritvam, prostorskega akta rešujejo, in predvsem pa željam in potre­sicer: ureditve za izboljšanje bam občanov. Vprašanja zain­prometnega omrežja in zago-teresirane javnosti, na katera je tavljanja varnosti v cestnem odgovarjal župan in predstav­prometu (obvozna cesta mimo nika izdelovalca načrta, so se graščine v Polhovem Gradcu, tudi tokrat vrtela okrog mo­območje za parkiranje P&R rebitne izgradnje vodnega za­ipd.); območja za oživitev ra-drževalnika, ureditve športno zvojnih gospodarskih pobud rekreacijskega centra, ureditev (zaokrožitev jedra na Dobrovi, gospodarskih con, nasipa ter ureditev gospodarske cone z nekaterih razpršenih gradenj. zbirnim centrom za odpadke Sicer pa so na vprašanje v zvezi lokalnega pomena na Šujici, z terminskim planom bolj malo območje za razvoj trgovinsko obljubili, dejali so le, da je želja storit venih in poslovno proi-prostorski akt čim prej sprejeti, zvodnih dejavnosti v nekate-saj je od njega odvisna dinami­rih naseljih, ureditev športno ka nekaterih infrastrukturnih rekreacijskega centra v Gabrju projektov v občini, a vse je od­ter nekaterih drugih prostorov visno od hitrosti pridobivanja za razvoj turizma in rekreacije); drugih mnenj s strani nosilcev Občina Dobrova - Polhov Gradec je v okviru podana pobuda za zazidljivo prehrano je s pr vim mnenjem posodobitve območij za razvoj urejanja prostora ter nadalje območje znotraj kmetijske po-opozoril tudi na problem pre-kmetijske dejavnosti; ureditev od odločitve članov občinske­ javne razgrnitve dopolnjenega osnutka vršine ali obratno, prav tako velikega števila nepozidanih zatečenega stanja razpršenih ga sveta. Župan se je ob koncu sprememb in dopolnitev Občinskega niso bile odobrene pobude, ki stavbnih zemljišč, zato se fak-poselitev itd. vsem zahvalil za udeležbo ter prostorskega načrta Občine Dobrova – Polhov so izkazovale razpršeno gra-tor zazidljivosti s tem doku-svetoval, da vsak zase preveri, Gradec na sedežih vseh štirih krajevnih dnjo. mentom malenkostno zvišuje, Kdaj bo na mizi nov prostorski kako je začrtana usoda njegove skupnosti konec februarja in v začetku marca Direktorat za kmetijstvo, kljub temu da SD OPN2 vsebu-načrt? nepremičnine. pripravila javne obravnave, na katerih so ki deluje znotraj Ministrstva je tudi nekaj predloge izvzemov Predstavniki občine in iz-Nadja Prosen Verbič, za kmetijstvo, gozdarstvo in nezazidanih stavbnih zemljišč. delovalca načrta so v sklopu foto: NPV sodelovali predstavniki občine, izdelovalca načrta ter zainteresirani občani. Spreminja se OPN iz leta 2013 Kar petindvajset soglasodajal­Župan Franc Setnikar je ob cev je tako odločalo o posame­ Zaključek 5. sezone delavnic vsaki priložnosti pozdravil za-znih pobudah in spremembah interesirano javnost in pove-in končno podalo pr vo mnenje dal, da gre za spreminjanje in na celoten osnutek SD OPN2. odločanje o temeljnemu aktu Posamezne institucije, med ka­občine – Občinskem prostor-terimi sta Ministrstvo za oko- Zdravje na vsakem koraku skem načrtu Občine Dobrova lje in prostor ter Ministrstvo za – Polhov Gradec – spremembe kmetijstvo, gozdarstvo in pre­št. 2 (v nadaljevanju SD OPN2), hrano veljala za najtrša pogajal­ ki je bil sprejet 2013, nekaj spre-ca, so podale mnenja, ki pa jih memb tudi v letu 2014, tokrat občina lahko sprejme ali ne, in pa gre za obravnavo kar 315 zahteva usklajevalni sestanek. sprememb, med katerimi so Ker se Občina Dobrova – tudi takšne, ki konkretno pri-Polhov Gradec trudi ugoditi spevajo k razvoju občine. čim več željam, je skupaj z izde-Poudaril je, da je občina lovalcem pripravila dopolnjen skupaj z izdelovalcem načrta osnutek OPN. Ta je bil v času skušala upoštevati vse želje javne razgrnitve, med 6. febru­in pobude, ki so so jih občani arjem in 8. marcem 2018, na podali pisno. Besedo je nato vpogled v občinski sejni sobi, predal predstavnikom podjetja na spletni strani občine ter na RRD, Regijske razvojne družbe PISU – Prostorskem informa­d.o.o., ki je izdelovalec občin-cijskem sistemu občin. skega prostorskega načrta Ob-To je bil tudi čas namenjen čine Dobrova – Polhov Gradec. sprejemanju še zadnjih pri­ pomb na osnutek OPN. Ustvarjanje osnutka OPN Predstavnica izdelovalca na-Od 472 načrtovanih sprememb, črta Martina Rotar in Borut okrog 70% sprejemljivih, Ulčar sta povedala, da je do ostale neprimerne odločitve o spreminjanju OPN iz leta 2013 prišlo tako zaradi Na podjetju RRD, Regijska individualnih pobud iz strani razvojna družba d.o.o. so nam občanov, kot iz strani občine. sporočili, da je še pred odlo-Predlagane razvojne širitve čitvijo o spreminjanju OPN2 stavbnih zemljišč, ki so bile prišlo 315 individualnih pobud, tudi okusiti, za udeležence so jih namreč uvrščene v osnutek SD OPN2, poleg teh pa so bila obravnava­ lično pripravili v gostilni Dobnikar. predstavljajo zaokrožitev ob-ne še druge načrtovane aktiv- V času zaključne delavnice je bilo po­ stoječih preselitvenih obmo-nosti, skupaj torej 472 podanih skrbljeno tudi za veselje otrok, saj so se čij skladno s cilji prostorskega načrtovanih sprememb. v športni dvorani vzporedno odvijale razvoja Občine in uskladitve Od teh je bilo kot primer­ športne in kreativne delavnice. Otroci so z dejanskim stanjem v prosto-nih obravnavanih 70% pobud, ru ter nekatere uskladitve in približno polovica je bila ne-Cikel dvanajstih delavnic Zdravje na Zadnjo delavnico je oblikovala Katja ustvarjali lovilec sanj, igrali različne špor­odprave nejasnosti besedilne-problematičnih, ostale pa so vsakem koraku, ki so se pričele oktobrA Simić, diplomirana dietetičarka, ustano-tne igre, najbolj pa jih je privlačila poslika­ga izvedbenega dela OPN, kar sprejemljive le pod določenimi 2017, se je zaključil 17. februarja v prosto-viteljica Dietetik priporoča, sicer pa dol-va obraza z obraznimi barvami. pomeni, da gre za spreminjanje pogoji, kar pomeni predloženo rih Osnovne šole Dobrova z zaključno de-goletna plesna pedagoginja in predavate-Ob koncu je zbrane pozdravil tudi žu­tako strateškega kot izvedbene-mnenje kmetijsko svetovalne lavnico. V teh mesecih je občina skupaj z ljica, ki je zbranim spregovorila na temo pan Franc Setnikar, ki je stalnim udele­ga dela občinskega akta. Po po-službe, racionalizacija, veljavno zunanjimi sodelavci izvedla niz brezplač-Ohranjanje vitalnosti v zrelem obdobju. žencem podelil priznanja ter spomin na ročanju izdelovalca se je tako gradbeno dovoljenje ipd. nih delavnic, ki so se odvijale izmenoma Dejstvo je, da se telo z leti spreminja in z pridno udeleževanje delavnic Zdravje na v okviru osnutka SD OPN2 Pristojne institucije pa so v prostorih osnovne šole Polhov Gradec njim tudi njegove potrebe. Pri tem je de-vsakem koraku, ki so se med občani že oblikovalo in obravnavalo 472 nekatere pobude opredelile kot in na Dobrovi, preko njih pa poskrbela za jala, da je z leti potrebno obroke zmanjšati dobro prijele, zato gre v jeseni pričakovati načrtovanih ureditev oz. spre-nesprejemljive. promocijo zdravega življenjskega sloga, s in povečati njihovo število. Navzočim je nov program, z novimi vsebinami in stro­memb, ki so bile naposled dane Izdelovalec je kot obrazlo-poudarkom na sodelovanju posameznika, postregla z uporabnimi in konkretnimi kovnjaki. v presojo nosilcem urejanja žitev navedel, da so bile zavr-ki naj bi prevzel aktivno vlogo v procesu nasveti, tudi za pripravo jedilnikov. Zdra­prostora (v nadaljevanju NUP). njene v večini vloge, kjer je bila varovanja in krepitve zdravja. ve in okusne pripravke je bilo mogoče Nadja Prosen Verbič, foto: npv Občina Dobrova-Polhov Gradec Delovanje Režijskega obrata občine na področju oskrbe z vodo Občina Dobrova – Polhov Gradec je v letu 2003 ustanovila močje občine ter jasno navaja, vanja Režijskega obrata občine V lanskem letu se je opra­na kakšen način se mora na vo-izvedenih kar nekaj sanacij vo- Režijski obrat z namenom, da na najbolj učinkovit način vila tudi sanacija vodohrana dovodih izvajati oskrba s pitno dovodnih sistemov. na vodovod nem sistemu Pla­ poskrbi za zadovoljevanje javnih potreb občanov. Režijski vodo in kdo lahko izvaja upra-Tako je bila na vodovodnem nina, da se prav tako zagotovi obrat je z zakonom določena oblika izvajanja gospodarskih vljanje glede na zakonodajo. sistemu Srednji Vrh – Rovt iz-ustrezna količina in kakovost javnih služb v občinah, kjer osnovne storitve za občane, kot Predstavniki krajevne skupno-vedena ureditev drenaže zaje­ pitne vode, saj se je na tem vo­so oskrba s pitno vodo, upravljanje s pokopališči, … niso v sti Dobrova in člani takratnega tja, s čimer se je povečal dotok dovodnem sistemu v preteklih izvajanju občinskih javnih podjetij. Preko javnih podjetij pa se občinskega sveta s področja vode v vodohran in se je posle-letih predvsem v sušnem času Dobrove niso imeli pripomb dično zagotovil zajem zadostne v občini Dobrova- Polhov Gradec izvajajo službe ravnanja z pojavljala neustrezna kakovost na sprejem tega odloka. količine vode tudi za bolj sušna odpadki, odvoz smeti, kanalizacija, plinovod, integrirane linije pitne vode, ki je žal zahteva- Režijski obrat občine, kot obdobja, kar se pogostokrat la obvezno prekuhavanje. Do javnega potniškega prometa… upravljavec vodovodnih siste-dogaja. letošnje spomladi bo tudi na mov Polhov Gradec, Praproče, Na vodovodu Praproče je tem vodovodnem sistemu na-Na območju občine Dobro-podporne tehnične kadre. Zah-krobiološke ustreznosti pitne Dvor – Dolenja vas, Podreber, bila v letu 2014 izvedena raz­meščena ustrezna oprema, ki va – Polhov Gradec je 11 vodo-teve, ki jih narekuje vse strožja vode iz leta v leto strožje, kar Hrastenice, Šentjošt, Butajno-širitev vodovodnega sistema v bo zagotavljala varno oskrbo vodnih sistemov, kjer občinski zakonodaja s področja pitne pomeni, da voda, ki smo jo pili va, Kurja vas, Planina, Črni Vrh dolžini pribl. 4 km, tako da so uporabnikom pitne vode in ne režijski obrat skrbi za izvajanje vode se iz leta v leto zaostruje-uporabniki pred leti in je bila – Smolnik, Srednji Vrh – Rovt, se lahko uporabniki Praproč, bo več treba prekuhavati vode. oskrbe s pitno vodo. V letih jo in od upravljavca zahtevajo za takratno zakonodajo skla- se že vse od ustanovitve in Zaloga - Setnika prav tako pri-Poleg fizičnih opravil na tere­ 2011–2013 je postopoma, za-vse strožje pogoje glede oskrbe dna, bi za zahteve po današnji dejanskega začetka delovanja klopili na javno oskrbo z vodo, nu Režijski obrat občine sproti radi zakonskih določil, ki so uporabnikov s pitno vodo. zakonodaji predstavlja la zdra- trudi zagotavljati vsem upo-kar jim zagotavlja varnejšo posodablja tudi katastre vo­ zahteva le ustrezno ureditev Upravljavec vodovoda skla-vst veno neustrezno vodo. rabnikom pitne vode varno oskrbo in kakovostnejšo pitno dovodnih sistemov. S tem na­ izvajanja oskrbe s pitno vodo dno z zahtevami zakonodaje Vse to sili upravljavce vseh oskrbo s pitno vodo ter zago-vodo. V letošnjem letu je na menom se bo v letošnjem letu in posledično naloženih do-sproti ureja in vodi evidenco vodovodnih sistemov, ne samo tavljati zadostne količine vode tem vodovodnem sistemu na­preko razpisa kupila oprema za datnih obveznosti in aktivno-HACCP dokumentacije za po-našo občino, v iskanje novih glede na vsakokratne potrebe črtovana sanacija vodnega vira, prostorsko lociranje komunal­ sti za upravljavce vodovodov, samezne vodovodne sisteme rešitev za zagotavljanje skladne uporabnikov. saj se je začelo pojavljati, da del nih vodov, kar je zelo pomem-Režijski obrat občine prevzel z vsemi aktivnostmi in izve-pitne vode in varne oskrbe s O morebitni neustreznosti vode uhaja mimo zajetja, zato ben podatek pri odpravljanju v upravljanje od tedanjih upra-denimi kontrolami in vzdrže-pitno vodo, žal tudi v postopke pitne vode ali izrednih dogod-bo potrebno ustrezno urediti okvar ter morebitnih drugih vljavcev, tj. krajevnih skupnosti valnimi posegi na objektih in priprave pitne vode, čemur pa kih so uporabniki pravočasno drenažo in drenažni zasip. izvajanj del v bližini poteka oziroma vodovodnih odborov, napravah, izvaja ustrezna izo-bi se, v kolikor bi obstajala kaka in ustrezno obveščeni z obve-Na vodovodnem sistemu vodovodnih cevi. S tem se bo vseh 11 vodovodnih sistemov. braževanja vseh sodelujočih pri druga možnost, radi izognili, stili na spletni strani občine, Polhov Gradec so bili v prete­mogoče izogniti tudi morebi- Tako zagotavlja oskrbo z izvajanju oskrbe s pitno vodo, saj to predstavlja dodatne inve-oglasnih deskah krajevnih klih letih nameščeni merilniki tnim nepričakovanim poškod­ vodo 904 gospodinjstvom v izvaja redna čiščenja notranjo-sticije, dodatno delo in kontro-skupnosti, pisno z letakom v porabe vode na vseh vodnih vi­bam pri raznih delih v bližini občini. Režijski obrat deluje v sti objektov in okolice objektov, le, vzdrževanje in obenem tudi njihovem poštnem nabira lniku rih, s čimer se lahko bolje spre­sestavi vodje režijskega obrata, izvaja izpiranja in ustrezno dejavnike tveganja. ter ob izrednih dogodkih tudi mlja morebitna izguba vode v vodovoda. Obenem se bo lahko točno določilo tudi poteke tras ki izpolnjuje pogoj po Pravilni-dezinfekcijo vodovodnih sis-Upravljavci vodovodnih preko radijskih postaj (Val 202, vodovodnem sistemu, obenem ku o pitni vodi, ki zahteva, da temov, kar tekom leta večkrat sistemov v KS Dobrova se v Radio 1). pa se je izvedla tudi ograditev vodovodne infrastrukture za mora imeti odgovorna oseba za nadzira in pregleduje Zdra-takratnem obdobju za prenos Oskrba z vodo za občane okolice zbiralnika zajetja, saj še nedoločene trase in preve­zagotavljanje skladnosti z zah-vst veni inšpektorat Republike upravljanja na Režijski obrat v naselju Podsmreka in delu se v neposredni bližini izvaja rilo obstoječe trase, s čimer bo tevami Pravilnika o pitni vodi Slovenije (ZIRS) s pregledom niso odločili, čeprav je bil v letu Komanije pa se zaradi zgodo-kmetijska dejavnost, ki lahko občina lahko v prihodnjih me­najmanj visoko strokovno izo-vseh evidenc in tudi z ogledom 2010 sprejet občinski Odlok o vinske navezave na ljubljanski škodljivo vpliva na pitno vodo. secih pristopila tudi k urejanju brazbo naravoslovne, tehnične objektov na terenu. Dejstvo je oskrbi s pitno vodo. Omenjeni vodovod zagotavlja preko ob-Na vodovodnem sistemu ustreznih pravnih razmerij z ali zdravstvene smeri ter ostale tudi, da so zahteve glede mi-predpis velja za celotno ob-činskega javnega podjetja Vo-Šentjošt je bila v črpališču do-lastniki zemljišč, po katerih po­dovod – Kanalizacija, d. o. o. trajana črpalka zamenjana z teka vodovodna infrastruktura. Režijski obrat občine za upo-novo zmogljivejšo, ki omogoča Kljub trudu občinskega Re­rabnike pitne vode izvaja redne ob potrebi ustrezno hitrejšo žijskega obrata smo tudi upo­menjave obračunskih vodome-polnitev vodohrana tudi za po-rabniki sami soodgovorni za rov, na zajetjih in vodohranih rabo vode ob konicah. ohranjanje kakovosti pitne se ugotavlja skupna odvzeta Zaradi ponavljajočih se ne-vode. V bližini vodnih virov ni Sestali so se količina vode iz zajetja, ki se skladnosti z zahtevami pravil-dovoljeno izvajati kakšnih koli distribuira potem v vodovodno nika za kakovost pitne vode v posegov, ki bi kakor koli lahko omrežje. Vodovodni sistemi preteklih letih na vodovodnih škodovali varni oskrbi s pitno potrebujejo redno vzdrževanje sistemih Butajnova in Kurja vodo. Črna odlagališča in depo­in posodabljanje, saj ni samo-vas je Režijski obrat občine v nije gradbenih odpadkov lahko vodovodni odbori umevno, da bo voda, potem letu 2014 na teh obeh vodovo­ hitro onesnažijo vodne vire. ko je vodovod zgrajen, vedno dnih sistemih postavil sistem Tudi vsebina izlitih olj, barv, in­ustrezne kakovosti in jo bo v avtomatske filtracije vode pre­ sekticidov ali zdravilne sodijo Krajevna skupnost Dobrova je že več desetletij preko zadostni količini. Velik vpliv ko peščenih filtrov in stalno v odtoke ali celo v naravo, saj Vodovodnih odborov upravljalec vodovodov Dobrova, Brezje, na kakovost pitne vode imajo U V-dezinfekcijo pitne vode, s lahko zelo hitro prodrejo nazaj tudi vremenske razmere, kot so čimer je voda na obeh vodovo- Hruševo in Osredek. V vseh teh letih, je bilo poskrbljeno, da do naših pip. Te snovi moramo močni nalivi, dolgotrajno su-dnih sistemih postala skladna so krajani imeli zagotovljeno kvalitetno pitno vodo. oddati v za to določene zbirne šno obdobje, vremenske ujme, s Pravilnikom o pitni vodi in centre, ki so namenjeni ločene-Za to gre zasluga vodovodnim odborom sku-izvedla. Te podpore ni dobila, je pa dobila jasno žledolom, saj gre v naši občini vode uporabnikom ni potrebno mu zbiranju odpadkov. Upo­ paj s Krajevno skupnostjo Dobrova, ki so ve-sporočilo, da mora postopek speljati v okviru predvsem za površinske tipe več prekuhavati. rabniki moramo redno pregle­ stno skrbeli in še skrbijo, da iz pip priteče zakonodaje, če želi spremeniti status vodovo- vodnih virov, ki pa so občutlji-Na vodovodnem sistemu dovati vodovodno instalacijo v zadostna količina kvalitetne vode, ki ustreza dov, kar pomeni, da je potrebno urediti lastni- vi za zunanje vplive. Režijski Hrastenice je bila zaradi pogo­objektih in spremljati porabo vsem predpisom o oskrbi s pitno vodo. Da je štvo in upravljanje z vodovodi. Kajti premalo so obrat občine se tako že vrsto stih neskladnosti pitne vode v vode na vodomeru. S tem lah­ temu tako so zaslužni tudi krajani – uporabni-samo sprejeti občinski predpisi, ki jih je občina let trudi, da bi državne institu-preteklih letih prav tako izve­ko sami ugotovimo morebitno ki vode, ki so že v preteklosti s svojim delom in sprejela v preteklosti, če ni za tem poskrbljeno cije uzakonile vodovarstvena dena sanacija vodnega zajetja puščanje in s tem preprečimo sredstvi pomagali, da se je vodovodno omrež-za pravilno uveljavitev in izvajanja teh predpi- območja na vseh vodnih virih in urejena drenaža na zajetju. nepotrebne stroške zaradi izte­ je vestno vzdrževalo in glede na potrebe no-sov. Pri tem pa je treba poudariti, da trenuten v naši občini, kar bi bila dobra Vodohran Hrastenice je bil kanja vode. vogradenj v posameznih vaških območjih tudi status vodovodov in upravljanje z njimi ni v na- podlaga za ustrezno varovanje znotraj obnovljen, vodovodna Če opazite okvaro ali če opa­ širilo. V preteklosti je glede na velikost teh del sprotju z državno Uredbo o oskrbi s pitno vodo vodnih virov in omejitev izvaja-instalacija na zajetju je bila pre­zite izvajanje tveganih dejav­ priskočila na pomoč s sredstvi tudi širša lokal-, Uradni list RS, št.88/2012, z dne 23.11.2012 . nja določenih aktivnosti, ki jih urejena, nameščen je bil me­nosti posameznikov, ki vplivajo na skupnost. Žal v zadnjih osmih letih temu ni Glede na vse zgoraj navedeno so vodovodni posamezniki včasih žal izvajajo hanski plovni ventil, pomožni na varno oskrbo s pitno vodo, več tako, saj občinska uprava na čelu z župa-odbori, vodovodov Dobrova, Brezje, Hruševo v neposredni bližini vodnih vi-objekt vodohrana je bil rekon­nom ni imela več tega interesa. Še več s strani in Osredek, sprejeli program dela in aktivnosti, rov. Sedaj velja v naši občini na struiran, v objektu je bila na-to nemudoma sporočite na občinske uprave se je začel izvajati pritisk in s katerimi želijo še naprej v skladu s predpisi tem področju še zakonodaja iz meščena avtomatska dozirna občino oziroma Režijski obrat, želja po odvzemu primata nad vodovodi Do-za oskrbo s pitno vodo, krajanom zagotoviti nekdanje občine Vič – Rudnik, naprava za dezinfekcijo pitne le tako bomo lahko hitro in brova, Brezje, Hruševo in Osredek v Krajevni nemoteno in kva litetno oskrbo. ki pa je žal že zastarela in za vode, nameščen je bil vodomer ustrezno ukrepali ter preprečili skupnosti Dobrova. Občinska uprava veliko Tako člani vodovodnih odborov dajejo jasno današnje razmere pogostokrat za merjenje skupne porabe pi-morebitno škodo in tveganje, ki energije porablja, da bi preko raznih institucij sporočilo, da jim ni žal časa, ki ga porabijo, da preveč posplošena. tne vode na tem vodovodnem lahko vpliva na vse uporabnike kot so Ministrstvo za okolje in prostor, Institut sokrajanom zagotavljajo kvalitetno vodo, kajti V zadnjih nekaj letih je bilo sistemu, s čimer se je uporabni-pitne vode. za lokalno samoupravo in javna naročila Ma-zavedajo se, da voda je in bo v prihodnosti še poleg rednih vzdrževalnih del kom zagotovila stalna ustrezna ribor in drugih, dobila podporo, oziroma za-večje bogastvo. in odpravljanja okvar na vodo-kakovost pitne vode in varna Občina Dobrova – Polhov konsko osnovo s katero bi lahko svojo namero Vinko Kuder vodnih sistemih v okviru delo-oskrba. Gradec, Režijski obrat Občina Dobrova-Polhov Gradec Vremenske razmere ovirajo sanacijo gozdov Za prve mesece letošnjega leta značilna velika skrbno pregledajo svoje goz-načrtov; izbiranje drevja za po­dove in pravočasno zagotovijo sek, določanje in prevzemanje nihanja temperatur, ki so visoko snežno odejo sanitarni posek ter odvoz hlo-gojitvenih in varstvenih del ter dobesedno stopila oziroma odplaknila čez dovine v predelavo, sicer ob-vodenje upravnih postopkov noč, močno ovirajo sanacijo po decembrskem staja velika nevarnost ponovne v zvezi s tem; izvajanje nalog vetrolomu poškodovanih gozdov po vsej namnožitve podlubnikov ob nadzora v gozdnem prostoru; Sloveniji. Za priporočila lastnikom gozdov smo pomladanski otoplitvi, kar pa zbiranje podatkov in infor­prosili vodjo krajevne enote na Zavodu za bi lahko povzročilo še večjo macij, vodenje evidenc, izde­ ekonomsko škodo. lovanje analiz in pripravljanje gozdove Slovenije Roka Havlička. poročil ipd. Iz tega izhaja, da Močan veter, ki je decem-formacij lastnikov gozdov. Na-večino dela revirni gozdarji ZGS svetuje in opozarja bra lani prizadel različne dele vaja, da je veter tedaj večinoma opravljajo na terenu, od koder Po zagotovilu pristojnega države, je po zapisih nekaterih podiral cela drevesa na južnih dnevno obveščajo lastnike o lahko lastniki gozdov s sana­ slovenskih medijev poškodoval in grebenskih legah ter na pli- potrebnih sanacijskih delih. V cijskimi deli začnejo tudi pred drevje kar na polovici površi-tvih tleh, in to praviloma po- ta namen je bilo v zadnjem izdajo odločbe ZGS, vendar ne državnih gozdov. V družbi samično ali v šopih, predvsem času izdanih že preko 200 od­ morajo v tem primeru prej o Slovenski državni gozdovi oce-pa drevje večjih dimenzij. Med ločb navaja Havliček in opo­ začetku del obvestiti krajevno njujejo, da bo treba posekati bolj prizadeta območja izpo- zarja, da lastnikom gozdov, v pristojnega revirnega gozdarja, približno 1,1 milijona kubičnih stavi Potrebuježev, Petačev in kolikor pravočasno ne opravijo pri katerem bodo dobili tudi metrov lesa, a nepredvidljive Mačkov graben, Prošco, oko- naloženih del, lahko gozdarska vse dodatne informacije. Ni vremenske razmere sanacijo lica Male vode ter višje izpo- inšpekcija izreče kazen v višini odveč opozorilo, da je posek ovirajo. Tudi na območju ob-stavljene lege v okolici Črnega najmanj 400,00 EUR, temu pa polomljenih in prevrnjenih čine Dobrova - Polhov Gradec vrha. lahko sledi še izvršba po drugi dreves izredno nevarno opra­ škoda v gozdovih ni nič manjša. osebi, ki ponovno predstavlja vilo, zato Havliček priporoča, Nedokončana sanacija dodaten strošek. Odgovornost naj se za samostojno izvedbo Škoda v gozdovih na območju lastnikov gozdov do svoje ze­ povzroča strah pred pojavom sečnje odločijo le, če so za to mlje je izredno potrebna, pa občine že sedaj večja od pol podlubnika dobro usposobljeni in opre­ naj si bo zaradi nepotrebnih milijona Lastniki gozdov in pristoj- mljeni, sicer naj raje najamejo finančnih stroškov, posebej pa Po oceni Zavoda za gozdove ne službe so se sanacije po usposobljene gozdne delavce. zaradi odgovornosti do zdravja Slovenije (v nadaljevanju ZGS) vetrolomu lotili ustrezno in Po končanih delih so lastniki gozdov, ki so slovensko boga­ je bilo v vetrolomu, ki je Slove-pravočasno. Čistili so gozdne dolžni v roku treh dni obvestiti stvo in vir preživetja, razvoja, nijo prizadel 11. in 12. decem-ceste in gozdove, vse dokler je revirnega gozdarja o izvedenih sprostitve in podobnega. bra lani, na območju občine vreme to dopuščalo. Ekstre­sanacijskih ukrepih. Nadja Prosen Verbič Dobrova – Polhov Gradec po-mno nihanje temperatur, ki je foto: npv drtega preko 10.000 m? drevja, sledilo v prvih mesecih novega Revirni gozdarji obveščajo o večinoma smreke. Če upošte-leta in smo jim priča še danes, potrebnih sanacijah in tudi Kontaktni podatki revirnih vamo povprečno ceno hlodov pa je posredno vplivalo na ča­iglavcev, ki je po podatkih sovni potek sanacij. Januarska kaznujejo gozdarjev: Gozdarskega inštituta Slove-odjuga je zaradi razmočenih Vodja krajevna enote ZGS revir Horjul: Vinko Maček, nije lani znašala 57,08 EUR/m?, tal onemogočala odvoz lesa in pojasnjuje, da vsakršna komu-041 657 272, je vrednost tega lesa že sedaj tudi strojno sečnjo v gozdovih. nikacija lastnikov gozdov po-vinko.macek@zgs.si večja od pol milijona evrov, po-Prav tako je razmočenost tal in teka preko revirnih gozdarjev, revir Dobrova: Andrej Petrič, jasnjuje vodja krajevne enote dodatno deževje ponekod pov-ki so imenovani in pristojni na 041 657 271, na ZGS Rok Havliček, ki pra-zročalo poškodbe na gozdnih določenem območju. Njihove andrej.petric@zgs.si vi, da se je ta ocena oblikovala cestah, celo plazove. Na ZGD naloge so med drugim tudi revir Polhov Gradec: na podlagi grobega terenskega poudarjajo, da je izjemno po-sodelovanje z lastniki gozdov; Jernej Rednak, pregleda pristojnih služb in in-membno, da lastniki čim prej izdelovanje gozdnogojit venih 041 657 262, April ali mali traven, mesec prebujanja, mesec ko se nastavljamo sončnim žarkom, ki nas po dolgi zimi vabijo v naravo. Zvončki in trobentice, mačice, vijolice, ... pisane barve, vonj po pomladi ... vse to je lahko tudi april. Naj bo sončen tudi pri vas doma, nikar pa se obotavljajte, obiščite nas, vabljeni, da obiščete katerega od naših dogodkov v grajskem parku ali graščini. Dvorska cerkev V nedeljo, 1. aprila, od 16. do 18. ure vabljeni na brezplačno vodenje po dvorski cerkvi sv. Petra, ki velja za eno najlepših cerkva pozne gotike pri nas. V notranjosti si lahko ogledate lesen strop, ki z okrasom posnema gotsko obokanje, renesanč­no oblikovana kamnita baldahina ter reliefno okrašene empo­re, na katerih je ob obredih sedela gosposka. Vodil bo vodnik Marjan Malovrh. Literarni večer V četrtek, 5. aprila, ob 18. uri, vljudno vabljeni na Potopisno predavanje o Japonski. Predaval bo predsednik Društva upo­kojencev Horjul, gospod Matko Zdešar. Dogodek organizira Društvo upokojencev Polhov Gradec. Pridite, lepo bo. Menjava semen in sadik V grajskem parku bo 21. aprila, med 10. in 16. uro pote­kala menjava semen in sadik. Poleg menjave semen in sadik, se boste lahko udeležili še predavanja, kjer boste izvedeli še kaj genski banki, vpisu o register… Vljudno vabljeni. V primeru slabega vremena se bo dogodek prestavil v grad. Vabilo za usposabljanje interpretacijskih vodnikov V Polhovem Gradcu nastaja nov turistični-kulturni produkt, Polhov doživljajski park, za katerega bomo potrebovali tudi vodnike s specifičnimi znanji in pristopi. Gre za produkt, na­menjen otrokom in družinam ter vrtcem in šolam. Vabimo posameznike, ki želijo postati pripovedovalci zgodb oziroma interpretacijski vodniki, da se prijavijo na info@grad-polho­vgradec.si (prijava naj vsebuje kratek življenjepis, podatek o znanju tujih jezikov in motivacijsko pismo). Usposabljanje se bo odvilo 24. 4. 2018 v graščini. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polhograj­ske graščine. Možen je dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali v znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokličita nas, veseli bomo vajinega obiska. Čaj z grofom Blagajem Vabimo posameznike ali mlade pare, ki bi želeli za nekaj časa postati grof Blagaj ali grofica Antonija ter v njunem imenu voditi program Grajske čajanke za goste. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis. Zaželjeno je znanje tujih jezikov. Vaše prijave sprejemamo na info@grad-polhovgradec. si a li info@dobrova-polhovgradec.si. Knjižnica Polhov Gradec Vrata knjižnice so odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in v soboto od 10. do 12. ure. ZAKLJUČEK UR PRAVLJIC V svet domišljije se bomo še zadnjič v tem šolskem letu podali 26. 4. 2018 ob 16.30. Na zaključek lepo vabljeni vsi otroci, ki ste pridno zbirali žige in pa seveda tudi vsi ostali otroci, ki radi poslušate pravljice. Ob tej priložnosti bomo obeležili tudi svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si ww w.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB profilu Polhograjska graščina Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana Občina Dobrova-Polhov Gradec Metrel d.d. podprl projekt FabLab Dober glas seže v deveto vas. Glas o delavnicah, ki jih na Osnovni šoli Polhov Gradec izvajamo pod okriljem delovne skupine KoKOŠ – Komunikacija za Kakovostno Osnovno Šolo, je segel v sosednjo, horjulsko dolino. Tam so ga slišali v podjetju Metrel d.d., ki na temeljih 60-letne tradicije nudi zaposlitev številnim občanom horjulske in sosednjih dolin. Podjetje se je z zavedanjem, naboru za izbiro bodočih po­da je vlaganje v mlade, iz lokal-klicev. Naš namen ni prepri­nega okolja, najboljša dolgoroč-čevati ali siliti otroke v izbiro na naložba, pridružilo k pro-bodočega poklica, temveč jim jektu FabLab Polhov Gradec dati možnost doživeti čim več kot glavni pokrovitelj in s tem različnih izkušenj, katerih v dalo projektu dodaten zagon in svojem okolju sicer ne bi izku­odgovornost. sili v taki meri. Šoli, ki delavni­ ce že od začetka polno podpira Delavnice na Osnovni šoli v obliki nudenja prostorov, pro-Polhov Gradec stovoljnim delom učiteljev in s Člani in sodelavci KoKOŠ-i sredstvi iz šolskega sklada, po­na OŠ Polhov Gradec izvaja-maga tudi Fakulteta za elektro­mo delavnice, kjer učencem tehniko Univerze v Ljubljani, ki z navdušenjem in pristopom je materialno podprla več de­ skozi delo ter igro skušamo pri-lavnic elektrotehnike. Zadnja bližati predvsem naravoslovne aktivna sobota je potekala 17. vsebine, kot so matematika, fi-marca, ko smo ponovili elektro korakov, kar je identificirano zika, biologija in elektrotehni-delavnico sestavljanja električ-kot ena od prednostnih kom­ka. Preko teh delavnic najlažje nega avtomobilčka, ki sledi sve-petenc poklicev prihodnosti. otrokom pomagamo odkriva-tlobi. Sama platforma avtomo­ ti smisel znanja tako, da jim bilčka bo služila kot osnova za Izgubljeni v poplavi informacij ponudimo zanimive izzive, a kasnejše delavnice, kjer bodo Danes imajo otroci in mla­hkrati jih vodimo, da jih čim av tomobilček nadgradili z ele-dostniki na eni strani na voljo bolj samostojno rešijo. Tako ktroniko, ki jo bomo programi-poplavo informacij, na drugi otroci skozi igro dobijo pozi-rali in tako na različnih nivojih strani pa malo neposrednih tivno izkušnjo uporabe znanja osvajali znanje programiranja opažanj in izkušenj dejavnosti, in skozi njo dobi tudi predmeti in predvsem razvijali logično pomembnih za pravo izbiro nižje na lestvici priljubljenosti mišljenje in sestavljanje proce-pok lica. Sicer bogata ponud­realne možnosti v njihovem sov iz posameznih enostavnih ba posrednih izkušenj (filmi, Fara se veseli z njima socialna omrežja itd.) ni ena­komerno zastopana, temveč posebej manjka naravoslovnih, tehnoloških in tehničnih vse­bin. Osnovni nastavki usme­ritev, ki kasneje v veliki meri določajo izbiro poklica, se obli­kujejo zelo zgodaj, med šestim in dvanajstim letom starosti. Tako se najglobje podzavestne poklicne odločitve pri otrocih oblikujejo prav v osnovnošol­skem obdobju na podlagi iz­kušenj, ki jih otroci doživljajo v svojem okolju: s temi izkušnja­mi razvijejo svoje razumevanje sveta in osmislijo svoje delova­nje v njem. Torej je ob koncu osnovne šole pozno, ob kon­cu srednje šole pa prepozno. Manko vsaj posrednih izkušenj je zato lahko razlog za napač­no izbiro poklica. Prav smisel dostojnega, potrjujočega dela v dobrih medsebojnih odno­sih je tudi tista izkušnja, ki po odkritjih psihologov vodi do iz­polnjujoče življenjske izkušnje. Skozi ta vidik bo FabLab poleg naravoslovnih vsebin lahko nu­dil dopolnjujoče izkušnje tudi bodočim družboslovcem kot nosilcem poklicev terciarnega sektorja. Pridružitev mreži FabLab V želji, da bi zagotovili dol­goročno kontinuiteto izvaja­nja takšnih delavnic, smo za­čeli aktivnosti za ustanovitev ustvarjalnega laboratorija Fa­bLab Polhov Gradec. FabLab oz. ‘fabrication laboratory’ predstavlja platformo izobra­ževanja, medgeneracijskega po­vezovanja, ustvarjanja ter pod-pore kreativnim ust varjalcem, startupom in podjetjem. Tako smo najprej preverili podporo projektu na svetu staršev šole, saj se vsa prizadevanja skupine staršev in učiteljev Osnovne šole Polhov Gradec, ki delujejov okviru KoKoŠ-i, lepo skladajo s filozofijo mreže FabLab. Prvi mejnik smo nato postavili v so­boto, 3. februarja, na posvetu, kjer je prof. dr. Andrej Kos s Fa­kultete za Elektrotehniko zbra­nim predstavil mrežo FabLab, saj je za njeno delovanje nujno potrebna širša podpora lokalne skupnosti in gospodarstva. Re­zultat sestanka je soglasje vseh v podporo ustanovitvi FabLab Polhov Gradec ter podpis izja­ve s strani župana občine Do­brova-Polhov Gradec Franca Setnikarja, s katero je občina projekt formalno podprla. Podpora lokalnega gospodarstva Že ob prvem srečanju smo se vsi strinjali, da FabLab lahko zares zaživi in raste le ob pod­pori vseh pomembnih dele­žnikov: lokalne skupnosti, šole, staršev in najpomembneje: lo­kalnega gospodarstva. V iskanju podpore smo se zato obrnili na podjetje Me­trel d.d. iz Horjula kot največje podjetje v ožji regiji, saj skupaj s hčerinskim podjetjem Metrel Mehaniko nudi zaposlitev več kot 370 ljudem, večina od teh je občanov horjulske in pol­hograjske doline. V četrtek, 15. marca, smo idejo predstavili vodstveni ekipi podjetja, vodji razvoja Petru Gabrovšku in ge­neralnemu direktorju Edvar­du Revnu, ki sta jo navdušeno sprejela in izrazila finančno in materialno podporo projektu. Podjetje Metrel, kot eden vo­dilnih svetovnih proizvajalcev vrhunske električne merilne in testirne opreme, v FabLab­ -u vidi odlično dolgoročno naložbo v mlade v njihovem lokalnem okolju, ki bodo že v bližnji prihodnosti oblikova­li generacijo kadrov tehnikov, inženirjev in doktorjev, ki jih že sedaj glede na trenutne po­trebe v Sloveniji in širši Evropi kronično primanjkuje. Direktorja podjetja Edvard Reven o podpori FabLabu: “Z navdušenjem smo sprejeli pobudo, da se Metrel pridruži projektu Fablab. Znano je, da ta trenutek v Sloveniji primanjku­ je skoraj 3.000 programerjev. Še več je potreb po ostalih tehnič­ nih poklicih. Skupaj s partnerji v Fablabu bomo poskušali najti nove odgovore za navduševanje mladih za tehnične poklice v domačem okolju, tako v Pol­ hovem Gradcu, kot celi hor­julski dolini, od koder že sedaj prihajajo najboljši kadri. Naš skupni cilj bo, da rešimo pobeg najboljših elektro in strojnih in­ženirjev in tehnikov, kar počasi predstavlja vedno večji pro­blem v naši branži. V Metrelu se zavedamo, da moramo kot eno vodilnih tehnoloških pod­jetij v Sloveniji in tudi v svetu, odgovorno pristopiti k razvoju kadrov in pomagati šolam pri izobraževalnem sistemu, saj se načini dela »v tem norem sve­tu« danes hitro spreminjajo, s tem pa tudi potrebe po znanjih in kompetencah, ki jih mladim, ki se prvič zaposlijo, močno pri­manjkuje .” Prihodnost je v sodelovanju z mladimi Projekt Fablab Polhov Gra­dec je ugledal luč sveta in v kratkem ga bomo trdno zasi­drali na zemljevid slovenske Fablab mreže. Izvalil se je v gnezdu osnovne šole iz prvega zlatega jajca KoKOŠ-i ob babi­štvu občine. Metrel je ponudil luč, ki bo poskrbela, da se bo to nebogljeno pišče razvilo v močnega rdečega petelina, ki ne bo požiral streh, temveč strah otrok pred matemati­ko, naravoslovjem, tehniko in znanjem na splošno. Priho­dnost FabLaba pa bodo mladi učenci, ki bodo ob pozitivnih izkušnjah in naši pomoči zrasli v nove mentorje in navduševali nove generacije, ki bodo dajale tehnike, inženirje in doktorje, na katere bomo vsi ponosni in na ramena katerih se bomo nekoč opirali. V sodelovanju je moč, kar se je že izkazalo sko­zi uspešno delovanje skupine KoKOŠ, hkrati pa verjamemo, da bomo o tem lahko poročali že v naslednji številki Našega časopisa. Razmišljamo namreč o konceptu FabLaba kot regio­nalne učne platforme, ki v šoli pridobljeno znanje osmišlja in dopolnjuje z izkušnjami, kakr­šne bodo vsi učenci, dijaki in študentje potrebovali za uspe­šno soočanje z izzivi življenja. Marko Jankovec, Drago Bokal, V župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu je bil letošnji postni čas povsem neobičajen. Farani so se sredi februarja veselili skupaj z župnikom Bogdanom Oražmom, ki je prazno­val Abrahama, slab mesec kasneje pa s sofaran­ko sestro Ano – Heleno Tominec, ki je odšla na svoj prvi misijon v Ukrajino. Sveta maša je vselej lahko priložnost za za­hvalo. 17. februarja so se pograjski farani za­hvalili Njemu, ki je pred petdesetimi leti na ta svet poslal Bogdana Oražma, župnika in člove­ka z mnogoterimi talenti. Povsem do zadnjega kotička napolnjena velika župnijska cerkev v Polhovem Gradcu je zgovorno pričala o nje­govi priljubljenosti. Med njimi so bili njegovi sobratje duhovniki, prijatelji in župljani, vsi so prišli izročit svojo zahvalo. Nekateri so jo iz­rekli tudi naglas, predvsem pa so bile zanimi­va pričevanja in anekdote na skupna srečanja, potepanja, prepevanja in druge dogodivščine. “Človek z veliko začetnico, izjemen pevec in pridigar, športnik po srcu, popotnik, veseljak in pravi humorist, skratka najboljši župnik,” je bilo večkrat iskreno povedano. Še bolj veselo pa je bilo po sveti maši, ko se je dogajanje prese­ lilo v bližnji Kulturni dom Jakoba Trobca, kjer so mu pripravili kar nekaj nepozabnih točk, ob katerih se je pošteno nasmejal tudi sam in ponovno s svojim smehom poskrbel, da se je smejala vsa dvorana. Ponovna priložnost za veselje in zahvalo je bila 11. marca, ko je v polhograjski farni cerkvi misijonski križ prejela njihova faranka sestra Ana - Helena Tominec. Zbrani so jo s slovesno sveto mašo, molitvami in priprošnjami pospre­mili k njenem novem poslanstvu. Ta namreč odhaja na svoj prvi misijon v Ukrajino, kjer se bo razdajala pomoči potrebnim. Dva vesela dogodka, in to v postnem času, sta prav gotovo odraz vesele župnije. Naj jo On še naprej ohranja takšno in prav tako slavljenca. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Občina Dobrova-Polhov Gradec Kupujemo novo gasilsko vozilo zelo visok, smo na Civilno zaščito ob­čine Dobrova-Polhov Gradec že pred časom naslovili prošnjo za pomoč pri nakupu nove opreme za gasilsko vozi­lo. Odgovor je bil, da so nam pripra­vljeni iz sredstev CZ financirati nakup elektro agregata, ki je po vrednosti eden večjih kosov opreme v nadgra­dnji vozila. S strani društva smo na podlagi potreb pridobili ponudbe za tri različne agregate, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje. Preko posredova­nih ponudb društva je občina Dobro­va-Polhov Gradec izvedla nakup elek­tro agregata znamke Rosenbauer RS9 z nazivno močjo 9kW. V torek, 27. fe­bruarja 2018, je g. Franc Setnikar, žu­pan občine Dobrova-Polhov Gradec, elektro agregat predal predsedniku PGD Polhov Gradec Janša Andreju in poveljniku Grjolj Juretu. Ob tem jima je zaželel uspešno delo društva tudi v prihodnje. Projekt nabave novega ga­silskega vozila GVC 16/15 na podvoz­ju Mercedes Atego 1330 AF se preveša v sklepno fazo. Konec leta 2017 smo prevzeli podvozje in ga v začetku le­tošnjega leta prepeljali v Gornjo Rad­gono v podjetje Rosenbauer, kjer bodo Prostovoljno gasilsko društvo Polhov Gradec že od leta 1888 ohranja tradicijo prostovoljnega gasilstva v Polhograjski dolini. do konca aprila izdelali nadgradnjo na podvozju Zastava, je že močno na-ob poplavah in oprema za reševanje gasilskega vozila. čel zob časa. Vozilo ima slabe vozne iz višin in globin. Za gašenje požarov Ob koncu naj velja vsem, ki ste nam lastnosti in nikakor ne zadostuje več bo v vozilu cisterna s 1500l vode, čr-do sedaj in nam še boste pomagali pri merilom o varnosti in uporabnosti za palka, več deset metrov cevi in štirje projektu nabave novega gasilskega S svojim znanjem in opremo ob poškodovanim ob srčnih zastojih ali gasilske potrebe. Novo vozilo z ozna-izolirni dihalni aparati. Nakup novega vozila prav lepa zahvala, ob enem pa nesrečah pomagamo sokrajanom, ob-nesrečah. ko GVC 16/15 bo nadomestilo dotra-osnovnega vozila je že v teku. Celotna vas vabimo na praznovanje naše 130. čanom in ob večjih nesrečah ljudem Naš vozni park sestavljajo avtoci-jano vozilo GV V-2. Društvo bo z njim investicija vozila s potrebno opremo, obletnice s prevzemom novega gasil­širše po Sloveniji. V lanskem letu smo sterna AC 16/50 letnik 2008, manjše bogatejše za kar nekaj nove opreme. V ki nam jo predpisuje Gasilska Zveza skega vozila in gasilsko parado, ki bo 3. posredovali na 25. intervencijah od vozilo za gozdne požare GVGP-1 le-vozilu bo oprema za prometne nesre-Slovenije, je ocenjena na 260.000,00€. junija 2018 ob 14.30 uri pred gasilskim požarov na stanovanjskih objektih tnik 1998 in osnovno gasilsko vozilo z če, tehnične nesreče, nesreče z nevar-Ker je delež potrebnih sredstev za domom v Polhovem Gradcu. in v naravi, do pomoči obolelim in vodo GVV-2 letnik 1988. Prav slednje, nimi snovmi, oprema za posredovanje novo vozilo z naše strani še vedno PGD Polhov Gradec Skoki Grad 2018 uspeli! V nedeljo 25. februarja sta organizatorja PGD Polhov Gradec in ŠRD Polhov Gradec uspešno spravila pod streho smučarske skoke z alpskimi smučmi na mali in veliki skakalnici. Obiska je bilo veliko, tekmovalcev Na mali skakalnici je nastopilo tudi, veselja in glasbe in duhovitih ko-35 mladih skakalcev, na veliki pa 20, mentarjev še več. Prestavitev skakalne oboji so tekmovali v dveh serijah. Ce­prireditve za teden dni je bila vseka-lotna prireditev je bila profesionalno kor pametna poteza, saj sta prejšnjo ozvočena in vodena s strani duhovi­nedeljo nizka megla in rosenje pred-tega komentatorja in seveda glasbe­stavljala veliko oviro za dober obisk in nimi vložki iz Planice. Padcev ni bilo, predvsem varno tekmo. poškodb tudi ne, tako da je rešilec miroval. Župan občine Dobrova-Pol­hov Gradec Franc Setnikar je podelil priznanja in pokale najboljšim v posa­meznih štirih kategorijah, pa tudi na­šemu domačinu K lemenu Plestenjaku ‘’Šumadincu’’ za najatraktivnejši skok. Za najdaljši polet dolg kar 32,5 metrov je bil nagrajen Luka Bergant, sicer tudi absolutni zmagovalec. Marsikdo je ostal še nekaj ur po tekmovanju, saj so organizatorji odlično poskrbeli za dobro vzdušje, toplo okrepčilo ter od­žejali še najbolj žejne obiskovalce. Se vidimo naslednje leto, da bo le snega dovolj! Zahvala vsem organizatorjem in pokroviteljem, predvsem pa general­nemu pokrovitelju avtohiši Ford Bizilj. Rezultati: MLAJŠI PIONIRJI (do 10 let) • Urh Čepon • Luka Grbec • Igor Pogačar – Lazar PIONIRJI (10 do 13 let) • Jošt Bogataj • Matej Trobec • Kristjan Stanovnik MLADINCI (13 do 16 let) • Gašper Jereb • Nejc Nartnik • Matic Božnar ABSOLUTNA KONKURENCA (+16 let) • Luka Bergant • Dino Klemenčič • Miha Heberle Sebastjan Vehar, foto Sebastjan Vehar in Klemen Zibelnik Občina Dobrova-Polhov Gradec Ljudska šola v Butajnovi enega sameg predstavnika. Očitno je Kerkočev O prostorski stiski šentjoške dopis premaknil zadeve naprej. V začetku leta ljudske šole pred drugo 1933 je načelnik Tehničnega oddelka banovinske vojsko sem natančneje pisal uprave v Ljubljani arhitekt Emil Navinšek izde­lal tehnični elaborat za novo butajnovsko šolo. Isti arhitekt je izdelal načrte tudi za večino dru­ v knjigi Dediščina župnije Šentjošt (2013). Tistikrat sem gih podeželskih šol, ki so jih v tistem času name­ uporabil vse dotlej poznane ravali zgraditi, tudi za črnovrško in lučinsko. Ela­ dokumente. Na tem borat je poleg načrta vključeval tudi predračun. mestu povzemam samo Šola naj bi stala na parceli št. 80/1 k. o. Butajnova, najvažnejše stvari. katere lastnik je bil Starkež Anton Končan. Omenjena parcela leži severno od Žnidarja med cestama na Kucl in proti Planini. Poslopje Ob sodelovanju šentjoškega šolskega odbora bi obsegalo 236 m2; stavba bi bila podkletena, je Sresko (okrajno) načelstvo Ljubljana 16. 4. 1931 svetla velika učilnica bi bila obrnjena proti jugo­sklicalo posvet o reševanju prostorske stiske šen­zahodu, učiteljsko stanovanje bi bilo v nadstro­tjoške šole. Ogledali so si stanje in predlagali tri pju. Arhitekt je iskal domače gradbene materia­možne rešitve: dozidavo obstoječe šole, gradnjo le, zato bi bila fasada narejena iz brun. Celotna nove večje šole, ustanovitev novega šolskega gradnja naj bi veljala samo 130.000 din, kar je okoliša Butajnova, v katerega bi vključili tudi šo­bilo skoraj petkrat manj kot tistikrat načrtovana larje s Planine in z bližnjih črnovrških domačij. črnovrška šola. Prvo možnost so odklonili, drugi dve pa so Ta elaborat je bil dokončan šele spomladi 1933, združili in predlagali gradnjo dveh novih dvo­zato gradnje nikakor ne bi mogli izpeljati do za­razrednih šol. Šentjoško bi zgradili na Smre-učiteljskega osebja. Toda predelava Smrekarjeve predstavim bolj podrobno. Iz njega zvemo, da pisanega roka (15. avgust). Očitno je neizpolnje­karjevem svetu zahodno od cerkve sv. Janeza, hiše bi predolgo trajala in bila predraga, zato je po že omenjenem posvetu aprila 1931 prišlo vanje roka spodbudilo Tomaža Vrhovca, da se butajnovsko pa na Starkeževem svetu severno so se v naglici odločili za drugačno rešitev: leta do poskusa uresničitve predloga, ki so ga takrat je poleti 1934 znova lotil uresničevanja načrta o od vasi. Novi šoli naj bi zgradila oba šolska od-1935 so v stari šoli s prezidavami pridobili še eno sprejeli: začeli so s pripravami na gradnjo nove adaptaciji Povletovega hleva in vanj vložil celo bora, vsak od njiju na svojem šolskem okolišu na učilnico in stanovanje za novo učiteljsko moč. butajnovske šole. nekaj svojega denarja. svoje stroške. Očitno je prav ta predlog šentjo-S tem je ustanovitev novega šolskega okoliša v Že v prvem stavku obravnavanega dopisa pa Niti načrtovana gradnja nove šole zgoraj v vasi, škega odbora vplival na kasnejša dogajanja. Bila Butajnovi odpadla, pa tudi navdušenje za novo se vidi, da je že v letu 1932 bila prisotna ideja o niti adaptacija hleva na Ljubljanici nista bili izpe­so pestra in nekatera doslej manj znana. Mednje šolo je uplahnilo. najemu in preureditvi Povletovega hleva na Lju­ljani. Ni izključeno, da je na neuresničitev vpli­se je vpletla še druga vojska in v tridesetih letih Razlog za tole moje pisanje pa je zanimiva bljanici. Očitno se je že takrat - in ne šele leta vala gospodarska kriza v času pred drugo vojsko, prejšnjega soletja nove šole niso zgradili ne pri naključna najdba v Arhivu Slovenije (ARS, De-1934 - zanjo zavzemal predvsem Tomaž Vrho­ vsaj deloma pa tudi odločitev staršev šolarjev s Šentjoštu ne v Butajnovi. želna banovinska uprava, Tehnični oddele IV). vec. Kaže, da je bil pri tem osamljen, saj so se Planine in zahodnega dela Črnega Vrha (seda-Kljub dejstvu, da je bila na šentjoški šoli pro-Pred kratkim sem brskal po mapah, kjer so shra­ interesenti iz Butanjeve obrnili na šentjoški njega Rovta), da bojo njihovi otroci še naprej storska stiska iz leta v leto večja, se stvari v letih njene listine o gradnji lučinske in črnovrške šole. šolski odbor, da zaprosi za čimprejšnjo izgoto­ hodili v lučinsko šolo in ne v butajnovsko, kar je 1931 do 1934 niso premaknile z mrtve točke. O Obe so gradili v istem času, v letih 1937 do 1939. vitev načrta za šolsko poslopje sredi fraterije tedanja šolska oblast upoštevala takrat in tudi po dogajanjih v tistem času je bilo vse doslej le malo Za obe je izdal gradbeno dovoljenje Srez Škofja (soseske) Butanjeva. Torej za šolo v vasi in ne drugi vojski - vse doslej. znanega. Vedelo se je za prizadevanje Tomaža Loka, saj je takrat in še do konca druge vojske ob-na Ljubljanici. Poslovodja šentjoške šole A(nton) Tole pisanje sklenem z ugotovitvijo, da je bilo Vrhovca z Ljubljanice, ki se je zmenil z Lojzem čina Črni Vrh spadala pod Škofjo Loko. Ljudje so Kerkoč je v dopis vključil tudi rok za dokonča-zavzemanje za butajnovsko šolo epizoda, ki ni Božnarjem, Povletovim iz Polhovega Gradca, da pripovedovali, da so celo štiri šole gradili po istih nje investicije: Komisija je namreč pristala na dobila pričakovane idejne še manj pa finančne bi vzeli v najem konjski hlev na Ljubljanici in ga načrtih, poleg omenjenih dveh tudi na Sovodnju to, da smejo Butanjci samostojno zgraditi šol. podpore. Po drugi vojski je že bilo jasno, da pride v nekaj mesecih, do septembra 1934 adaptirali v v Poljanski dolini in na Vrhu sv. treh kraljev. stavbo v roku do 15. avg. 1933 - sicer se za nje za šentjoški šolski okoliš v poštev samo skupna dvorazrednico. Sreska oblast je s to cenejšo vari-Pri pregledovanju dokumentov o naštetih šo-otvori šola na Ljubljanici. šola. Ko je stroka odklonila možnost adaptacije anto soglašala, Šentjoščani pa ne. lah sem naletel na doslej meni neznano mapo Zadnji stavek lahko razumemo tudi kot opo-stare šole, so se prepiri o lokaciji šole nadaljevali. Čeprav je Tomaž že začel na svoj račun z pre-Ljudska šola Butajnova. V njej se nahaja poleg zorilo, kaj se bo zgodilo, če ne bojo takoj začeli z Ob upoštevanju strokovnih razlogov so jo ume­delavo, je stvar obstala. Takrat so Šentjoščani načrtov in predračuna za novo šolo samo še ne-gradnjo, kaže pa tudi na razhajanje med Vrhov-stili v osredje Šentjošta in jo na Možinetovem načrtovali preureditev Smrekarjeve nove hiše kaj dopisov Krajevnega šolskega odbora Šen-cem in posestniki iz Butajnove. Iz besedila dopi-svetu na Brinovcu zgradili v letih 1967/68. v šolo. V njej bi bilo prostora za dve učilnici, v tjošt. Nadvse poveden je dopis z datumom 1. sa pa se sluti tudi moč obstoječega šentjoškega stari šoli pa bi bilo dovolj prostora za stanovanja dec. 1932. Zavoljo zanimive vsebine ga bralcem šolskega odbora, v katerem je Butajnova imela Tone Košir Dobrovske cvetlice na Vranskem Predstavniki Društva upokojencev Dobrova so tudi letos s svojimi izdelki sodelovali na 5. Vseslovenski razstavi suhega cvetja na Vranskem, ki je potekala 10. In 11. marca 2018. Spregovorila je tudi domačinka suhim cvetjem okrašen poroč­in pobudnica razstave Martina ni paviljon. Več tisoč različnih Felicijan, ki vsakokrat izrazi vrst cvetov iz krep papirja, med veselje nad številčnostjo ude-katerimi je prevladovalo spo­ležencev. Program je popestril mladansko cvetje, je tako sou­domači pevski zbor, ki mu je stvarjalo razstavo in pritegnilo sledil še nagovor in podelitev mnogo obiskovalcev, tudi otrok blagoslova župnika Jožeta Turi-in mladine. Pohvalen je bil od­neka. Dogodek je zaznamovala ziv tudi občanov iz Dobrove tudi okusna torta, ki so jo ob in njene okolice ter prijateljev peti obletnici pripravili in med iz sosednjih občin. V nedeljo zbrane razstavljavce razdelili je dogodek obiskal tudi župan organizatorji in sponzorji. Ob Franc Setnikar ter pohvalil koncu je povezovalka progra-mojstrske roke, ki so ustvarile ma Katja Bogataj vsem zaželela pisane šopke dobrovske stoj­prijetno počutje na Vranskem nice. Prijazni odzivi, pohvale ter jih povabila na ogled ču-mimoidočih, predvsem pa dovitega cvetja. Razstavljavka miselnost, da z opravljanjem na dobrovski stojnici Anica tovrstne dejavnosti človek vsaj Tomšič je povedala, da so ljubi-delček pripomore k ohranjanju telji cvetja na razstavo že prvi in varovanju kulturne dedišči­dan prihajali z avtobusom, od ne, je tisto kar jih spodbuja še vsepovsod. Enako je bilo v ne-naprej, pravijo predstavnice ska razstava cvetja iz krep pa-tja opaziti tudi predstavnice nala dobrodošlica župana ob-deljo, ko so ljudje izkoristili Društ va upokojencev Dobrova, pirja. Na njej je bilo med več Društ va upokojencev Dobrova čine Vransko Franca Sušnika, turobno deževno vreme in pri-ki v občini in širše vestno skr­ kot stotimi razstavljavci iz vse s svojim predsednikom. je potekalo v soboto. Melodije šli na ogled krasnih cvetlic in bijo, da ta domača obrt ne bo Slovenije za posebej lično in iz-Odprtje razstave s kultur-na harmoniko so naredile ču-dekoracij žive narave. Največ zamrla. stopajočo stojnico suhega cve-nim programom, ki jo je okro-dovit uvod v praznični vikend. pozornosti je letos pritegnil s Nadja Prosen Verbič Občina Dobrova-Polhov Gradec Počitniško druženje v Črnem Vrhu Komaj smo zakorakali v novo leto, že so bile na vrsti zimske počitnice za otroke. V Črnem Vrhu smo jih začeli aktivno kar prvi dan. Ker se otroci radi družijo tudi ko niso v šoli, smo se v KD Črni Vrh odločili, da jim malo popestrimo proste dni. Pripravili smo ustvarjalno-ničko in barval kamenčke. -družabno srečanje. Sreča-S pravim užitkom smo se nja se je udeležilo preko 30 odrasli ozirali na njihove ume­otrok, nekaj animatorjev in tnine. Kako izvirno so nastajale tudi nekaj mamic, ki so spre-pisane majice, iz stekleničk so mljale male ustvarjalce. nastajale lepe vaze, navadni Tokrat so bili naši otroci kamenčki pa so dobili čisto pravi likovni umetniki. Vse je drug izgled in s svojimi živimi potekalo v duhu »packanja« barvami vabili naše poglede. in ustvarjanja z barvami. Za In kaj je sledilo na koncu? najmlajše, ki so še premajhni Sladko presenečenje, ki sedaj za barvanje, pa smo pripravili sploh ni več presenečenje, am­otroški igralni kotiček s kocka-pak že skoraj obveznost. mi, avtomobilčki in …… Palačinke! Vsak otrok je prejeli svojo Te so nastajale izpod rok na-v času njihovega ustvarjanja. da hitro posladkali. Ko so se Otroci so vse izdelke odnesli še cel teden prost, upamo, da so majico, ki jo je poslikal po la-šega »peka Žana« v neposre-Nadvse so jih mikale, zato so okrepčali s palačinkami in ča-domov, da jih bodo spominjali ga otroci dobro izkoristili, kljub stnih željah. Kdor pa je želel, je dni bližini otrok. Tako se je nekateri zelo na hitro končali jem, so se še malo poigrali in na prvi veseli dan zimskih po-ne najbolj ugodnemu vremenu. lahko poslikal še svojo stekle-mamljivi vonj širil med njih že svoje izdelke, da bi se kar se našega druženja je bilo konec. čitnic. Ker pa je bil pred njimi Saša in Katja Slovar zvonjenja in pritrkavanja nemško govorečim območjem Glas zvonov je ena kulturno in zgodovinsko verje­ od značilnosti naše tno tudi jezikovno na področju slovenske verske kulture. zvonjenja bolje povezani. Kdor Še več, glas zvonov bo torej v roke vzel ta zanimivi je preprosto del naše slovar, bo vedel, kam je obešen kulturne dediščine, del kembelj, kaj sta uho in koreni­ naše kulturne krajine, na zvona, kaj je jarem in kaj go­nilni drog, spoznal pa bo tudi nekaj izrazov, ki so povezani je tudi značilen zvočni izraz naše dežele, z današnjim električnim zvo- Slovenije. njenjem. Vsekakor bogat nabor besed in izrazov! Ob Planin­Še posebej pa je slovesno pri­skem terminološkem slovarju, trkavanje, ko se ob praznikih Slovenskem smučarskem slo­ zvonovi razžive pod rokami varju, Malem klekljarskem slo­pritrkovalcev. K sreči je ljudi, njenjem ukvarjajo po glasbeni varju, Čebelarskem termino­tudi mladih, ki se s tovrstno ali drugi plati (če zapišemo, kar loškem slovarju (vsi izdani pri »glasbo« ukvarjajo, znova več, je navedeno v slovaropisnem isti Založbi ZRC, ZRC SAZU, tako da se ni bati, da bi ta običaj uvodu, gre za »enojezični razla­pri zadnjih treh je sodelovala in pomemben del tradicije uga-galni terminološki slovar etno-Milka Bokal) se gradi tudi be­ snil. Gotovo bo k ohranjanju te muzikološke in antropološke sedilna dediščina, povezana s značilne kulturne in verske de-stroke«). A brez skrbi! Nena­diščine prispeval tudi Slovar zadnje je zvonjenje, ta »pesem naznanjalo (z angelovim če-ali med prazničnimi obredi, je kaj pri zvonu, v besedilnem tipičnimi slovenskimi značil­zvonjenja in pritrkavanja, ki naše dežele«, povezana s števil-ščenjem) jutro, poldne in večer, posebej ob žegnanjih, proce-delu pa bo vsakdo našel z zvo-nostmi in tradicijo. Želim, da bi tudi Slovar zvonjenja in pri­ je konec lanskega leta izšel pri nimi dejavnostmi – od ulivanja ko je zvonilo delopust v sobo-sijah ipd. Kako se potem ne bi njenjem povezane izraze, tudi Založbi ZRC, ZRC SAZU; izda-zvonov preko obredov obeša-to popoldne, so ljudje odložili v zgodovini nabrala množica take, ki so morda že utonili v trkavanja pripomogel k ohra­jatelj je Glasbenonarodopisni nja in blagoslovitve zvonov do delo, bitje hude ure je svarilo gesel, povezanih z zvonjenjem. pozabo. Vse je lepo razloženo, njanju dediščine zvonjenja in inštitut, soizdajatelj pa Inštitut samega zvonjenja in pritrkava-pred prihajajočim neurjem ali Avtorji slovarja so našteli kar seveda pa je marsikaj na bolj da bi nas ta stoletna značilnost za slovenski jezik Frana Ramo-nja, ki so nam vsem dokaj blizu. zgolj obveščalo o požaru, ki je 1035 iztočnic, povečana koli-strokovni ravni, torej zahteva naše kulture razveseljevala še vša. Slovar, ki so ga sestavili Z zvonjenjem je povezana tudi izbruhnil. Še danes »mrliču čina izrazov je tudi zaradi na-poznavalca s tega področja. dolgo. Zaslišati lepo, uglašeno Mojca Kovačič, Matjaž Am-muzikološka znanost, z njim zvoni« in poznavalci brž vedo, rečij in bogastva slovenskega Pohvalno je, da so v knjigi tudi zvonjenje, ob urah in praznikih, brožič, Tomaž Klopčič in Mil-so povezani številni običaji, ali je umrl otrok, ženska ali jezika s tega področja. Slovar angleški izrazi, na koncu pa je kot so jih bili navajeni že naši ka Bokal, ki je tudi urednica, zvonovi so nekoč določali čas moški. Seveda pa smo vsi naj-s fotografijami in uvodnimi vse povzeto še v angleško-slo-dedje, je gotovo nekaj lepega, je je v prvi meri namenjen stro-in ravnanje ljudi. Bitje cerkvene bolj veseli prazničnega zvonje-skicami (av tor Drago Bokalvenskem delu. Škoda le, da ni svojevrstna glasba, je umetnost. kovnjakom – vsem, ki se z zvo-ure je vsem sporočalo pravi čas, nja, pritrkovanja pred prazniki starejši) tudi laiku pojasni, kaj še nemških ustreznic, saj smo z Marjan Bradeško PREJELI SMO Se bomo prebudili iz sna? Včeraj je poklicala Jitka in spet se nisem mogla zadržati, da se ne bi smejala njenemu pojočemu naglasu. Čehov se spomnim še iz ranega otro­štva. Vsako poletje so v težko obloženih škodah priropotali v kamp. Na hitro so postavili šotore in se zapodili na plažo, zvečer pa svoja rdeče opečena telesa hladili s pivom iz prtljažnika, medtem ko so ženske na plinskih kuhalnikih pripravljale nekakšen golaž in so se otroci podili naokrog. Desetletja so minila in spomin na če­ške dopustnike je že zdavnaj zbledel, ko mi je, takrat še bodoči mož predlagal, da obiščeva njegove prijatelje v Pragi. Razveselila sem se, da bom videla de­želo, iz katere so prišli ljudje iz otroških spominov. Nikoli prej nisem potovala v kraje za železno zaveso in ko se je se­verno od bleščeče osvetljenega Dunaja cesta zožala in začela vijugati po ve­dno bolj zapuščeni pokrajini, se mi je zdelo, kot da se peljeva v nek skrivno­stni, skoraj temačni svet. Berlinski zid je padel že nekaj let prej, a mejni pre-hod je kljub temu izgledal kot iz starega filma o hladni vojni. A to je bil šele za­četek. Sive vasi in še bolj siva mesta so izginjala za nama, obledele fasade in zapuščene hiše, tu in tam tudi zarjave­le petkrake in komaj še razločni zapisi o večnem socialističnem prijateljstvu z ZSSR. Še celo Češka prestolnica je de­lovala nekako temačno, sivina se je vle­kla naokrog in ni je zmogel prikriti niti januarski sneg, ki je v debelih kosmih padal na puste ulice. Od mojega prvega obiska Prage je minilo dobro desetletje in Jitkih svet se je v tem času povsem spremenil. Ko sem naslednjič obiskala Češko, je sko­raj nisem več prepoznala in tako se mi je zgodilo znova in znova. Nekdaj sive vasi so dobile barvo, prestolnica je že od daleč sijala v vsej svoji lepoti in se zlahka kosala celo z Dunajem, ulice pa so bile zmeraj bolj polne ljudi. Tudi Jitka našega življenja v Sloveniji, po ka­terem je še pred desetletjem hrepenela, ne občuduje več kot nekoč. Njihovo stanovanje je zdaj opre­mljeno po najnovejši modi, tudi njihov avto je večji in otroka, ki sta skoraj iste starosti, kot moja, se ne pogovarjata o drugem kot o 3D tiskalniku, na ka­terega bosta natisnila projekt, ki sta ga pri računalništvu naredila v šoli. Zdaj, pravi Jitka, jih čaka smučanje na Bavarskem, poleti, ko se bodo tako kot vsakič ustavili tudi pri nas, pa bomo izvedeli še kaj več. Slovenija je zanje že nekaj let samo vmesna postaja z avto­cestnimi zastoji na poti na morje, hiša ob obali je že rezervirana in komaj ča­kajo poletje. Ko odložim telefon, mi nekaj nikakor ne gre iz glave. Kako je mogoče, da je Slovenija v zadnjem desetletju, ko so Čehi ujeli čas, ki so ga izgubili pod soci­alistično oblastjo, mirovala v lastnem zadovoljstvu in sprašujem se, kdaj se bomo končno zbudili. Špela Rotar, Glas za otroke in družine - Združena desnica Občina Dobrova-Polhov Gradec Erasmus+ na Dobrovi Začetek februarja je bil na Osnovni šoli Dobrova obarvan mednarodno. Gostili smo namreč učitelje in koordinatorje projekta Era­smus+ »Magic Word Fair Play« iz Turčije, Italije, Španije in Gr­čije. Srečanje na Dobrovi je bilo četrto. Od 4. do 10. februarja je 14 učiteljev in ravnateljev iz Ankare v Turčiji, Mascalucie na Siciliji, Murcie v Španiji in Acharnesa v Grčiji spoznavalo našo šolo in šolski sistem, slo­vensko hrano in kulturo ter slovenske znamenitosti. Prvi dan obiska naše šole smo jim pripravili prireditev v športni dvorani, na kateri sta sodelovali tudi godba Glasbene šole Emila Adamiča in plesna skupina Forma. Preko uvodne prireditve v angleškem jeziku so spoznali delček slovenske narodne glasbe in folklore. Go­ste sta pozdravila in jim zažele­la dobrodošlico tudi župan Ob­čine Dobrova-Polhov Gradec, g. Franc Setnikar, in ravnatelj OŠ Dobrova, g. Viljem Kovačič. Uvodno prireditev si je ogle­dala tudi predstavnica CME-PIUS-a v Sloveniji, ga. Katjuša Radinovič. Na koncu je vse navdušila še šolska akrobatska skupina Bobri, nato pa je sledil ogled šole, učilnic in pouka. Gostje so odgovarjali na vprašanja učencev državah, iz katerih prihajajo, pa tudi sami oni so zastavljali vprašanja učencem. Osmošolci so Itali­jane presenetili s petjem itali­janske himne, saj smo pred leti sodelovali v projektu Evropska vas. Popoldne jih je vodička popeljala po Ljubljani in jim pokazala glavne znamenitosti naše prestolnice. Naslednji dan smo jim pred­stavili nekaj športov, še posebej zanimiva je bila tekma učencev v T-ball-u, saj je le-ta malo po­znan. Nato pa je sledila odboj­karska tekma med učenci in učitelji. Ker je tema projekta fair play, smo pred tekmo izvedli fair play protokol. Predstavniki učencev, učiteljev in sodnikov so prebrali vsak svojo prise­go, v kateri se zavezujejo, da bodo spoštovali pravila. Ker je ob tistem času ravno potekala otvoritev olimpijskih iger, smo tekme. Učitelji so Zima odhaja... Vendar maškare se ne dajo. V Črnem vrhu smo bili v soboto 10. 2. deležni ve­likega otroškega pustnega rajanja. Pustne šeme so skozi glasbo in ples ustvarjale veselo vzdušje. Trudile so se, da odženejo zimo in v deželo prikličejo pomlad. Ven­dar ni bilo ravno tako. Najhladnejši dnevi so šele prihajali. Upamo, da so se sedaj le končali, saj izpod snega že kukajo zvončki in trobentice. si v duhu iger na Olimpijskem komiteju Slovenije sposodili pravo olimpijsko baklo z mla­dinskih olimpijskih iger, ki so jo nato najboljši športniki šole v štafeti prinesli na prizorišče tokrat mo-slovenskim kulturnim prazni- Ko so se male »pustne šeme« ob plesu utrudile, se je začelo še pustno rajanje za odrasle. Z nami je bil ansambel Odklop v preoblekah nam zelo poznanih likov iz Kekca. Tudi letos so najbolj izvirne maske prejele nagrade. Med nagrajenimi so tre­tjo nagrado prejeli »Indijanci« iz Butajno­ve, drugo nagrado »Vesoljke« s Smolnika, prvo nagrado pa so si prislužile »Beneške maske«. Katja kom, smo jim prikazali še del­ček slovenske kulture, saj smo prireditev v čast slovenskemu pesniku delno izvedli tudi v an­gleškem jeziku. Še najbolj jih je navdušila naša osmošolka z re­citacijo Povodnega moža, Jerca Tehovnik. Istega dne so obiskali tudi vrtec, ki je del šole, kjer so otroci zapeli, zaplesali in jim pokazali, kaj se najraje igrajo. V skupini Medvedki je otroke zanimalo, kako so videti vrtci v državah naših gostov. V četrtek, na slovenski kul­turni praznik, je sledil izlet v Postojnsko jamo in Piran, kjer so nas presenetili tudi kuren­ti in pokazali, kako odganjajo zimo. V petek so gostje sodelovali na športnem dnevu prvošolcev, drsanju v Gabrju, kar je bila tudi osrednja tema srečanja v Sloveniji. Ogledali so si aktiv­nosti, ki so jih izvajali učenci na ledu, nato pa še prikaz progra­ma umetnostnega drsanja, ki ga je izvedla 15-letna Lana Arh iz Drsalnega društva Stanko Bloudek Ljubljana. Občina Do­brova, ki je lastnica drsališča, je gostom ponudila izposojo drsalk, da so se najbolj pogu­mni preizkusili v športu, ki ga težko izvajajo v svojih državah, saj nimajo drsališč. Popoldne pa je sledil še Grajski pobeg (Escape Castle) z Ljubljanskega gradu, kjer so na zanimiv način spoznali mestno zgodovino, se pri tem zabavali, na koncu pa še rešili ujetega zmaja! Ne vem, kaj je naše goste naj­bolj navdušilo; naša šola, Slove­nija ali prave zimske razmere. Nad našo šolo so bili navduše­ni in presenečeni, da ni zasebna šola, saj imamo resnično odlič­ne pogoje za delo. Slovenija jih je navdušila s svojo majhnostjo in raznolikostjo, prijaznimi lju­dmi, ki dobro govorijo angle­ško, hrano in čistočo. Nekatere pa je gotovo najbolj navdušila naša zima s sneženjem, zimsko odejo in mrazom. Južna Italija, Grčija in južna Španija tega ne poznajo. Tudi kepanja ne. Veselimo se že naslednjega srečanja, ki bo, žal, zadnje – meseca maja v Grčiji. Koordinatorica projekta:Katarina Rožmanec rali priznati premoč boljših na igrišču – učencev! V popoldan­skem času pa smo jih peljali na ogled Bleda in preizkušnjo blej­ske kulinarične znamenitosti – kremšnite. V sredo, dan pred Občni zbor Zadnjo soboto v mesecu januarju, 27.1., smo se članice Društva kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec in Horjul srečale na rednem letnem občnem zboru društva v Pograjskem domu v Polhovem Gradcu. Najprej je vse članice dru-kelj je v poročilu pojasnila, da št va pozdravila predsednica je v letu 2017 društvo organi­društva ga. Ivanka Kokelj in v ziralo več strokovnih ekskurzij, naši sredini pozdravila goste tečaj FFS, sodelovale smo z ga­župana Občine Dobrova - Pol-silskim društvom, šolami, vrtci hov Gradec g. Franca Setnikar-in občinami z našimi pečenimi ja, podžupana Občine Horjul g. dobrotami, ter tudi z Govedo-Lada Prebila, aktualno kmeti-rejskim društvom in Čebelar­co leta go. Karolino Črešnar in skim društvom Dolomiti, izve­predavateljico Margito Vehar. dle smo več kuharskih tečajev. Predsednica društva ga. Ko-Udeležile smo se občne­ >> Občina Dobrova-Polhov Gradec vst veno tematiko, sodelovanje na ga članice prispevale v lanskem letu. ki rastejo okoli nas. Tako na primer >> dobrodelnih prireditvah. Udeležile se Povabil pa nas je, da kuharski tečaj kopriva razstruplja ledvica in jetra ter bomo državnih kmečkih iger, srečanj organiziramo tudi v Občini Horjul. vranico, rman ima v sebi veliko zdra­ga zbora Zveze kmetic Slovenije in ževale sestankov, vsak prvi ponede­ na državni in regijski ravni, seminar-Kmetica leta, ga. Karolina Črešnar, pa vih surovin in deluje antiseptično ostalih dogodkov na katere smo bile ljek v mesecu, razen ko to ni potrebno jev in posvetov, srečanj med društvi je izpostavila glas kmetice in dejala, pomaga pri ženskih težavah pri men­povabljene (predstavitev koledarja (običajno med poletnimi meseci). na katera bomo povabljene in izbora da več ko nas bo, močnejše bomo in struaciji in v menopavzi, vrtoglavicah zveze, srečanje društev ljubljanske Na dnevnem redu so bila tudi po­kmetice leta. se bo zavzemala za nas kmetice tudi v in slabostih. regije, izbor kmetice leta, izobraževa-ročilo o finančnem poslovanju dru-Sledila sta govora župana g. Setni-bodoče in poudarila, da delo kmetice Ozkolistni trpotec pomaga pri nje v Murski Soboti). V letošnjem letu štva, poročilo nadzornega odbora in karja in podžupana g. Prebila. G. Se-ni lahko, je pa zanimivo. bronhitisih in pri kašlju... smo bile tudi dobrodelne in smo zbi-poročilo častnega razsodišča. Pro­tnikar je pohvalil je delo društva in Po končanem uradnem delu obč-Na koncu je Margita predlagala, da rale sredstva za Primoža ter za požar gram dela za leto 2018, je predstavi­ pri Nartnikovih. Sodelovale smo tudi la predsednica društva. V planu je Izpostavil, da je v občini 84 društev nega zbora smo medse povabile našo bi organizirali izmenjavo semen in na Državnih kmečkih igrah, ki so bile izvedba treh strokovnih ekskurzij, 3 in da se zato »blagajna« hitro izprazni. članico Margito Vehar, ki nam je pre-sadik v občini. Po zaključku občnega na Bledu. Članice upravnega in nad-do 4 delavnice s področja kulinari-G. Prebil se nam je v imenu občine davala veliko o zdravilnih zeliščih. Po-zbora smo se še nekaj časa družili in zornega odbora smo se redno udele-ke, planiramo dve delavnice z zdra-Horjul zahvalil za peko peciva, ki smo udarila je, da naj uporabljamo zelišča, zabavali med seboj. Občni zbor DU Dobrova Tudi letos smo imeli v mesecu februarju občni zbor v prostorih Osnovne šole Dobrova. Za uvodni program je poskrbela Osnovna šola Dobrova z nastopi učencev. Poleg tega je brezplačno nudila prostor za srečanje in za ozvočenje. Društvo iz leta v leto pove-davanje. Tokrat je sodelovala dr. čuje svoje aktivnosti - je bilo Petra Prunk. Njeno predavanje razbrati iz poročila predse-je bilo namenjeno predstavit vi dnika društva. Organiziranih humanitarne medicinske od­ je bilo 5 izletov in 11 pohodov, prave v Kenijo pod nazivom 28 pohodov sekcije »Nordij-Kenija 2017. Zelo zanimiva ska hoja«, 4 delavnice suhega predstavitev odprave mladih cvetja, v januarju in februarju slovenskih zdravnikov je do­ 8 slikarskih delavnic, od jeseni polnila s slikovnim prikazom do spomladi pa je bila orga-življenja v Keniji in problemom nizirana telovadba v centru v zdravstva v nerazvitem delu Razorih. Kot obliko dobrega Kenije. Še enkrat pohvala za sodelovanja z osnovno šolo njihovo humano dejanje, izku­ naj omenim tudi enotedensko šnje ki so jih dobili, jih pa bodo prisotnost na križiščih z name-vsekakor uspešno uporabili priki tudi vnaprej daje prioriteto posebnih praznovanjih in pi-terialno in moralno pomoč pri aktivnost našega društva, še nom varnega prihoda šolarjev bodočem delu v zdravstvu. Še obiskom bolnih članov in čla-kniku. Namen je seveda druže-delovanju društva. Na občnem posebej organizacijski pristop ob pričetku novega šolskega posebej zahvala dr. Prunkovi za nic, ki so v domovih za starejše nje in izmenjava naših življenj-zboru je bil tudi predsednik KS predsednika Toneta Tomšiča. leta. res nazorno predstavitev njiho-in tistih ki praznujejo visoke skih izkušenj. Dobrova Marjan Pograjc, pred-Na zaključku občnega zbora Najpomembnejši dogodek vega dela in res dobro retorič-jubileje. Vsem članov se bo Občnega zbora se je udeležil sednik območne skupnosti DU pa je bila pripravljena zakuska pa je bila izvedba praznovanja no predstavitev ter njene odgo-omogočalo razne aktivnosti tudi župan občine Dobrova- Vič-Rudnik Tone Slak, predse-in pijača, ki so jo servirale pri­ob 65.obletnici društva. Kot vore na v prašanja udeležencev in druženja na organiziranih Polhov Gradec g. Franc Se-dniki društev: Horjul, Vrzde-dne roke članic društva. ob praznovanju vseh obletnic, Kot osnova za nadaljnje ak-pohodih, izletih, predavanjih, tnikar, ki mu je društvo ob tej nec in Kozarje. Vsi Povabljenci smo tudi letos organizirali pre-tivnosti, je bil sprejet program, raznih tečajih in delavnicah, priliki izreklo zahvalo za ma-pa so posebej pohvalili veliko Rajko Komat Občni zbor Društva upokojencev Polhov Gradec V soboto 24. februarja so se sredi zimske idile zbrali v gostišču Pograjski dom na rednem letnem Občnem zboru, ki je bil letos v znamenju volitev - predsednik Marjan Plestenjak je podal roko novi predsednici društva Ceciliji Jarc, nova poslovna sekretarka pa je odslej Irena Šinigoj! čilo o balinarski sekciji je podal počutje na novi funkciji. Cecili-Janez Novak. Posebne pohvale ja Jarc mu je zahvalila v svojem so bile deležne balinarke za in v imenu UO za dobro delo in izredno dobre rezultate in za sodelovanje v preteklem man­uvrstitev na državno tekmo-datu. vanje. Podeljena so bila tri prizna­ Poročilo komisije za socialno nja za dolgoletno in požrtvo­skrbstvo je podal Jože Bizjan valno delo v društvu in sicer in se hkrati zahvalil za požr-Angelci Jankovec, Julki Kušar tvovalno delo poverjenikov. in Franciju Bogataj. Župan O delu komisije za kulturo je Franci Setnikar je čestital novi podala poročilo Cecilija Jarc. predsednici in zaželel dobre­Poročilo komisije za izlete je ga medsebojnega sodelovanja. podal Lado Nartnik. Sezna-Zahvala gre Turističnemu dru­nil je vse prisotne, da je v letu štvu Polhov Gradec za ozvoče­2018 petindvajset let od prvega nje in občini Dobrova –Polhov Komisija za kulturo DU Pesem Ivana Siva Kruh ponoči ca Tomšič, tajnica DU Horjul Predsednik delovnega pred-izleta v društvu. Poročilo sta Gradec, Krajevni skupnosti pod vodstvom Cecilije Jarc spi pa Cecilija Jarc. Marjana Žvokelj in namestni-sedstva Janez Novak je nadalje-podala tudi predsednik nad-Polhov Gradec, ter Javnemu je pripravila manjši kulturni Vse člane DU in goste je ca predsednice DU Vrzdenec val z delom in povabil blagajni-zornega odbora Matija Golc zavodu Polhograjska graščina program. Milan Košir ima v pozdravil predsednik Marjan Helena Kobetič. čarko in predsednike komisij, in predsednik častnega razso-za pomoč in sodelovanje. svojem ust varjalnem rokavu Plestenjak, no gostov ni bilo Sledilo je poročila predse-da so podali poročilo o delu za dišča Cveto Pustovrh. Občni Občni zbor ki je s svojimi vedno kako poezijo, no to-malo; župan Občine Dobrova – dnika društva iz katerega je preteklo leto in planu dela za zbor je soglasno sprejel in po-člani in gosti povsem napolnil krat je bila predstavljena pe-Polhov Gradec Franci Setnikar, bilo razvidno, da je bilo dru-leto 2018. trdil vsa poročila. gostišče Pograjski dom se je sem z naslovom Črni Vrh, pre-predsednik Območne ZDU št vo v pretek lem letu zelo de-Finančno poročilo pa tudi Marjan Plestenjak je povabil končal z okusno pogostitvijo brala jo je Milena Pustorvrh. Stane Hribar,tajnica OZDU lavno. Pohvalil je predvsem poročilo o pohodništvu in te-novo predsednico društva Ce-in prijetnim druženjem. Pesem Toneta Pavčka Mama Silva Savšek, predsednik DU delo balinarske sekcije in delo lovadbi je podala blagajničarka cilijo Jarc k besedi, ji čestital in pa je recitirala Irena Šinigoj. Dobrova Tone Tomšič in Ani-komisije za socialno skrbstvo. Milena Pustovrh. Drugo poro-zaželel uspešno delo in dobro Sebastjan Vehar Občina Log-Dragomer Sneženje ni upočasnilo obnovo stare šole Kljub sneženju in slabim vremenskim razmeram, so dela v februarju, ko je zima ponudila vse prej kot ugodne vremenske razmere za gradbeništvo, Županova beseda Pomlad Spoštovane občanke in občani. Pomlad je tu in marsikdo je z mislimi že pri organizaciji letnega dopusta, vendar se vsi zavedamo, da je do tam še dolga pot. Pred nami so še naporni in odgovorni tedni in meseci in verjamem, da jih bomo sprejeli z resnostjo in optimizmom. Marsikdo si ogleduje posle­dice, ki jih je povzročil zimski čas in razmere, ki so sledile. Tudi mi na občinski upravi načrtujemo aktivnosti vzdr­ževanja cest in infrastrukture tako, da bo učinek blagodejno vplival na naše okolje in ži­vljenje v njem. Lotili smo se del, ki so za­radi zimskih razmer zastala predvsem na zunanjih grad­biščih, kjer spet prosim za ra­zumevanje in strpnost. Pose­bej bo zahtevna organizacija obvoza zaradi del na križišču pri trgovini na Logu kjer je potrebna popolna zapora dostopa na magistralko. Več prometa bo zato po Molski cesti in Cesti Dolomitskega odreda. Tu se bomo vozniki dnevno srečevali z najbolj ranljivimi udeleženci v pro­metu, ker poteka po isti trasi tudi šolska pot. Torej vozniki pazite na otroke ter dedke in babice, ki običajno peš spremljajo svoje vnuke iz šole ali vrtca. Nekaj podobnega se dogaja že nekaj mesecev v Jordanovem kotu in Kačji vasi zaradi obnove Rimske ceste. Verjamem, da ste občan­ke in občani Dragomerja in Lukovice že skoraj pozabili, da so vas še leto dni nazaj na poti domov motila gradbišča na odseku ceste Pot za Stan, na Stari cesti in na predelu Lukovice zaradi investicije v visoko cono za boljšo oskrbo s pitno vodo. Za razumevanje se vam še enkrat zahvaljujem. Ob vsem naštetem pa ne moremo prezreti dejstva, da med nami živijo tudi tisti, ki imajo posebne potrebe, katere izhajajo iz različnih vzrokov in jim je potrebno zagotoviti stalni dostop. Za vse tovrstne situacije v občin­ski upravi ne vemo, zato vas prosimo, da nam pomagate in nas o takih primerih obve­stite, da bomo za njih lahko primerno poskrbeli. Pričakujem, da bomo s sku­pnimi močmi in prizadevni­mi izvajalci del težave znali in zmogli premostiti saj do cilja ni več daleč. Ob vsem tem pa ponov­no ugotavljamo kako nujno potrebna je izvedba varnejše šolske poti za naše najmlajše kot tudi starejše prebivalce naše občine. Dela se že na­daljujejo in vsi upamo, da bo kmalu vzpostavljena poveza­va od Lukovice do Jordano­vega kota. Želim vam vse dobro….. Župan Miran Stanovnik Občani raziskujejo zgodovino naših krajev Zgodovina domačega kraja razkriva kdo pravzaprav smo Izredno prijetno druženje z dvema ljubiteljskima raziskovalcema zgodovine v občini Log-Dragomer je potekalo ob pogovoru o tem kaj se je pravzaprav v teh krajih dogajalo v preteklosti, ki po zapisih sega vse tja do začetka sedemnajstega stoletja. Spremenjen odpiralni čas lekarne Obveščamo vas, da ima Lekarniška podružnica Log-Dragomer spremenjen odpiralni čas. Nov odpiralni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek: 9.00 - 16.00, sreda: 12.00 -18.00, sobota, nedelja in prazniki: zaprto. potekala nemoteno. Potekajo aktivnosti na spre­membi namembnosti, rekon­strukciji in energetski sanaciji stavbe Stare šole. Tako so v februarju in začet­ku marca potekala pospešena rušitvena dela.Izvajalec del je porušil obstoječe dotrajane le­sene strope in predelne stene v sanitarijah. Zaradi temeljite obnove so odstranili obstoječe tlake in predelne stene v k leti. Mimoi­doči lahko opažate, da izvajalec ruševine deponira ob objektu in jih nato sproti odvaža na skupno deponijo. Potekajo pa tudi že priprave za naslednje faze gradnje objekta, torej za izvedbo aktivnosti na zidarskih in betonskih delih. Peter Kavčič, foto: Arhiv občine Log-Dragomer Tako sem spoznal, da so tod nekoč živeli graščaki, imeli smo hranilnico, da so ljudje hrepeneli po razvoju, ki je botrovalo zgra­ditvi stare šole, ki se prav v tem času inten­zivno obnavlja. Marjan Gregorčič, nekdanji tehnik telekomunikacij, ki je dane v pokoju, je iz potrebe po izdelavi družinskega dre­vesa začel raziskovati zgodovino rodov in posledično tudi samega kraja. Danes ga je to pripeljalo, do zanimivih spoznanj in nje­gova velika želja je, da nekoč dokonča zbor­nik, ki bo na voljo vsem zainteresiranim in si bodo lahko pogledali od kje pravzaprav oni in njihovi predhodniki izhajajo. Pri tem raziskovanju se mu je pridružil mlajši kolega Martin Rupnik, sicer pravnik po iz­obrazbi, ki živi v Dragomerju, od koder je tudi njegova mama, oče pa prihajaz Loga in je s tem okoljem povezan že od same­ga otroštva naprej. Ker je domačin, ga še toliko bolj zanima zgodovina naših krajev. Druži ju strast do raziskovanja in spozna­vanja preteklosti, svoje sodelovanje pa sta začela po naključju preko revije Kosec. Kako sta začela to skupno raziskovanje? Začela sva z revijo Kosec, kje sva za član­ke pripravila materiale, od starih slik, do dokumentov in besedil. Ker sva ugotovila, da je tega material ogromno sva hitro našla skupni interes in se določila, da se še bolj posvetiva raziskovanju zgodovine. Koliko časa se že ukvarjata z raziskovanjem? Marjan: Sama zgodovina ni vzela veliko časa, bolj dolgotrajno je bilo zbiranje arhi­vskih podatkov in ljubljanskega mestnega arhiva in škofijskega arhiva, saj sem moral prepisovat približno 55.000 dogodkov, ki ugotovil, da ne bom takole prišel nikamor, saj se je nekdo poročil v drug kraj, spet žen­ski del je ob porokah dobil druge priimke. Kaj se je v teh krajih sploh dogajalo pred nekaj sto leti? Nekih pisnih virov ni veliko, veva pa da je bilo na Logu, Lukovici in Dragomerju v vsakem zaselku leta 1690 po nekaj hiš, naj­več po deset hiš na kraj. Seveda pa je v rim­skih časih tod potekala rimska cesta, tu je bila tudi cestninska postaja Adnonum. Še danes imamo ime ulice po tej cesti. Kaj je bilo značilno v preteklosti za ljudi v teh krajih? Par stvari lahko izpostaviva: Družine so bile zelo velike, umrljivost je bila velika, na primer do desetega leta je umrlo kar polo­ Občina Log-Dragomer ditve šole je bila taka šola pri jami. Zanimivo je bilo potem kako so prišli do današnje stare šole. Otroke so učili za življenje, na primer, za šolo so imeli vrt, ki so ga urejali otroci sami. Dekleta so imela čez delo na vrtu, urejale so grede, fantje so pa obrezova li sadno drevje. Kdaj se je pa začela širitev in razcvet? Do druge svetovne vojne je bilo že 91 hiš. Po letu 1900 pa je bila klima ugodna za gradnjo, lega je bila dobra, sončna, na voljo so bili krediti in tu je bila celo hranilnica deželne banke. Ta hranil­nica je naredila dobro delo, saj je od kmetov od­kupila zemljišče za šolo, jih izplačala in tako pri­spevala pomemben del k izgradnji šole. Po prvi svetovni vojni pa je bilo konec Avstro - Ogrske in tudi konec hranilnice. V času vojne so namreč posojali denar pod takrat zelo dobrimi obrestni­mi merami, potem je pa vse skupaj propadlo. Je še kakšna zanimivost, ki bi jo rada poudarila? Vsekakor je tu grad Lukovec, ki je stal na Luko­vici. Tu je živela gospoda, a ne tako kot si morda predstavljamo, da je po 200 let živela ena rod­bina. To se je prodajalo, en čas je tu živel celo ljubljanski župan. Morda še zanimivost, Na Lu­kovici, je v 17. stol. stal grad Lukovec. Po legendi naj bi grofica z gradu večkrat prišla v našo vas saj ji je bila precej pri srcu. Ker je vedno govorila, da je tu dragi mir, sta se besedi čez čas z govor­jenjem preobrazili v eno besedo, ki še danes daje vasi ime Dragomer. S čem se ukvarjata zdaj, kaj je področje, ki ga raziskujeta? Sklenila sva da na Logu, Dragomerju in Luko­vici popiševa stare domačije in se pogovoriva z najstarejšimi občani ter zapisala njihove zgodbe in prigode. Ob tem, želiva urediti arhiv s čim več starimi slikami in dokumenti. Zanimivo je, da sta se od leta 1630 tu ohranili dve hiši, Kavčnik in Jama. Torej dela za raziskovanje je veliko, poudari­la pa bi, da naju zanima zgodovina do začetka druge svetovne vojne. Zato vabiva vse, ki imajo kakšno dokumentacijo, zanimive materiale, da naju o tem obvestijo obvestijo (Ma rja n: 041/641-059, Mar tin: 041/841-210). Besedilo: Peter Kavčič Fotografije: Peter Kavčič, Arhivski fotografiji: M.M. in P.P. Dekanijsko romanje vica otrok. Ko je recimo umrla žena, se je čez leto ali dve vdovec že poročil saj kmetija ni mogla delovati. Bili so tudi zelo verni, ko je mati rodila otroka, ga je že naslednji dan nesla h krstu, lahko tudi celo samo nekaj ur po porodu. Torej pov­sem drugačna slika kot jo poznamo danes. Do leta 1850 je bila življenjska doba nekje do 60 ali 65 leta. Sicer sva našla tudi primere, ko je nekdo doživel 100 let toda to so res izjeme. Kdaj se je pa ta kraj začel razvijati? Lahko rečemo, da je nekje od 1825 glede na zapise v katastru, ko je bilo na Logu že 25 hiš. Log je bil tako razdeljen, da je bil glavni del pre­bivalstva v delu kjer je danes Log vas. Zanimi­vo, je da so bile zapisane Mole, po nemško sicer Moole ali celo Moltz. Tudi samega zapisa Log ne najdemo ampak v starih hišah piše Aven kar naj bi po nemško pomenilo travnik kjer raste nekaj grmičevja. Šole seveda ni bilo, niti duhov­nika, ki je v tistih časih skrbel za izobraževanje na podeželju. To celotno območje je spadalo pod Brezovico. Do 1703, ko so na Brezovici postavi­li cerkev, so se ljudje hodili poročati in krstiti v Ljubljano. Njihova župnijska cerkev je bila cerkev sv. Petra. Tri ure so se vozili s konjsko vprego do cerkve v Ljubljano. Želja ljudi, ki so živeli na Logu in Dragomerju, je bila po razvoju in lastni župniji. Ko so dobili svojega duhovnika se je za­čelo tudi prvo izobraževanje. V knjigah piše, da je po sveti maši duhovnik učil otroke. Velika je bila tudi želja po šoli. Trikrat so jim na mestni upravi zavrnili prošnjo po izgradnji šole, enkrat so jih celo prisilili, da so morali peš v snegu do Brezovice, da so jim pokazali, kako morajo otroci hoditi v šolo v težkih razmerah. No potem so le dali dovoljenje, da lahko izgradijo šolo. Ker ni bilo objekta so se otroci šolali po hišah s katerimi je država sklenila pogodbo. Nazadnje, do zgra­ Podobno, kot smo v lanskem postu romali na Koroško, k Gospe Sveti, smo se letos odpravili v Prekmurje in spoznali Halasovo pot. Avtobus, ki je pripeljal iz Iga, nas je pobral na Brezovici, tako da smo bili skupaj z romarji iz Iga. Z nami pa je bil tudi g. Miro smo molili Križev pot. Usta­Šlibar. Peljali smo se do Ho-vili smo se tudi na njegovem tize, Velike Polane in Čre-grobu v Veliki Polani, kjer je šnjevcev. Na Hotizi, kjer se je do smrti deloval kot goreč začela mučeniška pot Božjega dušni pastir, katehet, širitelj služabnika Danijela Halasa, češčenja Jezusovega srca in domu Svete družine in obilno pogostili. Po maši smo se od­peljali v Mursko Soboto na kosilo, kjer je bilo tudi dovolj priložnosti za medsebojno spoznavanje in druženje. Vr­nili smo se okoli 19. ure. DS Dvojna uvrstitev na regijsko tekmovanje Kot že veleva tradicija, smo se v mesecu marcu udeležili tekmovanja z naslovom Kviz gasilske mladine GZ Vrhnika. Na dogodku smo dosegli Tekmovanje je potekalo v so­boto, 3. marca, v prostorih OŠ Borovnica. Iz našega društva je svoje znanje dokazovalo kar pet ekip. Tri ekipe so tekmo­vale v kategoriji pionirjev in so v težki konkurenci zasedle 12., 15. in 16. mesto. Ena ekipa je tekmovala v kategoriji mla­dincev in tam zasedla drugo mesto, ena ekipa pa v kategoriji gasilcev pripravnikov in zase­dla prvo mesto. Z doseženimi odličji sta se ekipi mladincev in gasilcev pripravnikov uvrstili na regij­sko tekmovanje. Ta je potekal 10. marca v prostorih OŠ Rakek. lepe uspehe. Tako je ekipa mladincev zase­ dla peto mesto, ekipa gasilcev pripravnikov pa četrto mesto. Vsem mladim gasilcev česti­tamo za dosežene uspehe. Za­hvalili bi se tudi organizator­jem obeh tekmovanj, saj sta oba dogodka minila brez vsakega zapleta. Upamo, da se na tem tekmovanju vidimo tudi drugo leto. Nekaj foto utrinkov z obeh dogodkov si lahko ogledate na facebook strani našega društva. Z gasilskim pozdravom ‘’Na pomoč!’’ Mentorji mladine PGD Dragomer - Lukovica Občina Log-Dragomer Sami si lahko naredimo zdravo kozmetiko Izdelava naravne kozmetike v domačem loncu stavine so dosegljive v prosti prodaji v specializiranih trgovinah. Darja pou­darja, da so vse te sestavine naravne. Na primer, v olju rakitovca je ogro­mno vitamina C, olje iz pšeničnih kalčkov je bogato z vitaminom E, olje iz korenčka pa z vitaminom A. Vsa ta olja se dodajajo po nekaj kapljic naen­krat, ko izdelujemo kreme in recimo za osem evrov, kolikor stane taka ste­ klenička, zadostuje za dolgo časa. Recepte za bio kozmetiko sicer naj­dete tudi v knjigi, ki jo je Darja napisa­la, lahko pa obiščete eno od naslednjih delavnic. Naslednja priložnost bo že 9. aprila ob 6 uri, ko bo nasle­dnja delavnica v osnovni šoli Log-Dra­gomer. Besedilo in foto: Peter Kavčič na članica gibanja Europadonna, torej gibanja za ozaveščanje raka na dojki, je zelo plastično predstavila kako to izgleda: ‘Če naštejem le nekaj izdelkov, ki jih je sila preprosto izdelati doma brez dodatnega kupovanja opreme, kemijskih pripomočkov ali dragih su­rovin: vsakdo ima doma gospodinjski mešalnik, posodo kjer lahko zavre in prekuha vodo. Samo krem za obraz, ki jih izdelu­jemo, so tri, potem je tu olje za inti­mno nego oziroma tudi za opekline. Magnezijevo olje proti krčem. Potem je tu aspirator za nos, ki pomaga pri težavah s smrčanjem pri demenci, kjer si pomagamo z različnimi eteričnimi olji. Doma lahko izdelamo tudi losi­ojon za telo. Na primer iz enega lista aloe vere v kombinaciji s kokosovim oljem pride deset velikih pakiranj krem, ki jo uporabljamo po tuširanju ali na primer po sončenju. Za vse, ki želijo kremo proti staranju, pa doda­mo še hialuronsko kislino. Vse te se- Darja Rojec, domačinka z Loga, je širši javnosti znana kot članica združenja Europadonna, ker pa je po izobrazbi kemičarka, to znanje s pridom izkorišča in po delavnicah, kot je bila tudi ta v osnovni šoli Log-Dragomer, ki je potekala v organizaciji KUD-a Kosec, izobražuje ženske po celi Sloveniji. Ste vedeli, da lahko doma, zelo pre­prosto izdelate izredno kakovostne kozmetične izdelke? Vse kar potre­bujete je nekaj osnovnih kuhinjskih pripomočkov, kakovostne naravne se­stavine in seveda znanje. Ker se dobro zaveda, da znanja nikoli ni dovolj, se tudi dandanes redno izobražuje, po sveže znanje gre celo na univerzo. Na vprašanje, kaj je namen teh de­lavnic, Darja odgovarja takole: ‘Bistvo je, da ženske izobrazimo kako lahko doma naredijo na poceni način in s kakovostnimi sestavinami, ki jih ima­jo že tako ali tako doma, zelo zdravo kozmetiko. Z minimalnimi dodatki pri kupovanju - morda je treba kupiti le kakšno eterično olje, kak E vitamin in že dobite desetkrat boljšo kozme­tiko, kot jo lahko kupite v trgovini. Vsekakor je najbolj ‘na komot’ vzeti kremo s police, ampak vse trgovinske kreme vsebujejo hormonske motilce, konzervanse, ki sami po sebi motijo delovanje naših hormonov. Dodajajo jih zaradi stabilizacije, zaradi izgleda in obstojnosti. Toda koža vse to vsrka in preide v kri in se odlaga v notranjih organih. Tako pride do raznih bolezni. Če pa je človek že bolan, pa vse to še pospeši razvoj bolezni. Ko ljudje spo­znajo kaj vse lahko naredijo doma, se jim dejansko odpre nov svet.’ Darja, ki je sicer tudi izredno dejav- Semenjava uspela! Na letošnji, tokrat že peti Semenjavi, smo se zbrali zelenoprsti navdušenci. Dogodek je v prijetnem vzdušju potekal v, zdaj že naši, učilnici št. 10 v OŠ Log-Dragomer. Zraven obrazov, ki se prikažejo na vsakem Zelemenjavnem dogodku, se je tudi na letošnji Semenjavi pojavilo nekaj novih »Zelemenjavarjev«. Sku­paj se nas je tako zbralo kakih 25 in menjava semen je potekala v rahlo ka­otičnem redu, ki smo se ga do sedaj že navadili in ga vzljubili. Živahno smo menjali semena paprike in paradižni­ka, različnih bučk, artičoke, zelišč in rož. Zraven semen smo menjali tudi nasvete (kako razstrupiti zemljo, obremenjeno s težkimi kovinami), opozorila (katerih rastlin ne smemo namakati v alkohol) in razne podu­ke (kako iz lista papirja brez lepila in sponke narediti kuverto za semena). Ob prijetnem kramljanju smo tako prebili urico sredinega večera in se semena in vedenje, da je zavedanje po-živo. Naslednjič se vidimo predvido-Flancarija, kjer bomo menjali sadike vrnili domov bogatejši za zanimiva mena doma pridelane hrane še kako ma maja, na Zelemenjavnem dogodku (flance) in ostalo. KUD Kosec Občina Log-Dragomer »Nepričakovan obisk« Že peta pravljična urica na Logu iz Borovnice Ali si predstavljate, da nekega mirnega spokojnega dne dobite nepričakovan obisk svoje tašče, katere ne marate preveč in ugotovite, da je pravzaprav prišla k vam za zmeraj? Natanko to se je zgodilo Luciji Sekirnik, glav­ zave, da se je tašča preselila k njim, da bo z nji­ ni junakinji predstave »Nepričakovan obisk«. mi živela za vedno, da je potrebno skrbeti zanjo Vsebina predstave se odvija okrog odnosov in ji celo menjati plenice zaradi inkontinence. V med taščo in snaho in nam prikaže tiste »sla­ predstavi smo priče menjavi plenic, kar pokaže be« lastnosti, ki jih imajo tašče in snahe in ki v patronažna sestra na Luciji. vsakdanjem življenju po nepotrebnem močno Potem sledi zaplet, prepir, celo lasanje in motijo in jezijo ene in druge. pretepa med snaho in taščo. Ko pa jima social- Glavna junakinja je Lucija Sekirnik, katere na delavka zagrozi s policijo, pa se temu složno življenje poteka mirno in brezskrbno. Mož, ki jo ljubi, je bolj kot na družinsko življenje, osre­dotočen na službene zadeve. Razen stalnih opomb glede napačno skuhanih mehkih jajčk in prošenj, da naj pogosteje obiskuje taščo, ji ne povzroča težav. Vendi, njena edinka, uspe­šno študira v Londonu. Skratka, tako kot se za gospo srednjih let spodobi, Lucija živi brez stresov. Nato pa se nekega jutra vrstijo čudni telefon­ski klici, ki jim sledijo še bolj nenavadni obiski. Kaj pomenijo ti dogodki, smo zvedeli v nada­ljevanju. Nenavadni obiski so obiski socialne službe, ki najprej išče gospo, katero je potrebno ne­govati, potem pripeljejo prtljago gospe, ki se bo preselila k Sekirnikovim. Lucija se vse bolj čudi, ker ji ni popolnoma nič jasno. Potem pri­peljejo to gospo, izkaže se da je to njena tašča Antonieta, ki se priseli k njim za zmeraj, svoje stanovanje pa bo oddala. Navsezadnje se Lucija upreta. Na koncu se ženski pomirita, opravičita druga drugi ter ugotovita, da morda bosta pa le dobro shajali skupaj. V tem se vrne Lucijin mož, ki je predhodno uredil vse glede svoje mame, Luciji pa tega ni upal takoj povedati. Skratka, komičen zaplet v vsakdanjem življe­nju, ki se ugodno in srečno razplete. Predstavo je KUD Kosec je organiziralo za 8. marec Dan žena v gasilskem domu na Logu, v sodelovanju s Kulturnim društvom Borovnica. Komedijo Nepričakovan obisk je zaigrala Gle­dališka skupina Šota iz Borovnice. Avtor predstave je Jure Aškerc, režiser Ma­tjaž Ocepek, glavni igralci: Nejli Ofentavšek, Peter Petrovčič, Breda Mušič in ostali v stran­skih vlogah. Gledališka predstava nam je popestrila hla­den, turoben sobotni zimski večer, sproščeno smo se nasmejali vsakdanjim življenjskim situ­acijam. Za KUD Kosec: Iva Urbanc Čeprav je bila narava še ve­dno odeta v debelo snežno odejo, je bila tematika že neko­liko pomladna. Otroci so z za­nimanjem prisluhnili pravljici Čuden ptič. Govori o majhnem, drob­nem dečku, ki mu soseda v pri­spodobi reče, da je res »čuden ptič«. Fant se zaradi te opazke zamisli in začne ugotavljati, v čem je podoben pticam. Opa­zuje se v ogledalu, če mu morda raste perje, obišče knjižnico in prebere vse, kar najde o pticah. Poiskal je celo svojo taborniško opremo, splezal na drevo in z daljnogledom oprezal za njimi. V četrtekna Log ptic: pisane, majhne, pa tudi take s čopko na glavi in z dolgi­mi nogami, vendar še vedno ni mogel ugotoviti, v čem bi lahko bil podoben pticam. Na koncu si je izdelal še ptičji kostum in skušal poleteti, a je pristal na tleh in dokončno ugotovil, da ni ptič. Ravno v trenutku, ko se je ves potolčen pobiral s tal, je prišla mimo soseda s svojim psičkom, ki je na ves glas lajal na ubogega fantiča. Gospa je tokrat psička poimenovala »pe­telinček«, fant pa si je mislil, da ima gospa morda težave z raz­ločevanjem živali. Po pravljici so otroci še , 1. marca 2018, smo imeli u že peto Pravljično urico. jega »čudnega ptiča« iz barv­nega papirja. Ugotovili smo tudi, zakaj je gospa iz pravljice fantu rekla »čuden ptič« in za­kaj je svojega psička označila za »petelinčka«, pa tudi, komu bi lahko rekli, da je »nočna ptica« in kdo »krade kot sraka«. Po­govarjali smo se tudi, kakšne nenavadne ptice so otroci že videli, katere ptice so jim naj­bolj všeč, katere se lepo ogla­šajo. Pozimi, ko v naravi ni do­volj hrane, tudi otroci občasno poskrbijo za ptice in jim skupaj s starši v krmilnice natrosijo sončnična semena. Zdaj pa že vsi komaj čakamo pomlad, ko se bodo ptički »ženili« in nas razveseljevali s čudovitim žvr­golenjem. KUD Kosec Odkril je veliko raznovrstnih ustvarjali. Vsak je izdelal svo- Barbara Kuzmič, foto: BK Zaključili klekljarsko delavnico Vabimo na zaključno pravljično urico na Logu Klekljarska delavnica z otroki prve ki pa je bil in poučen tudi za nas mentorje. Za­bavali so nas s svojim ščebetanjem, pripovedo­ triade osnovne šole se je zaključila na vanjem dogodivščin in vragolij. Naj jih njihovi Cankarjeva knjižnica Vrhnika in KUD Kosec vabita na zaključek prve pustni torek. izdelki vzpodbujajo in jim sporočajo, da česar »pravljične sezone« na Logu. Delavnica je bila prijetna in poučna izkušnja koli se v življenju lotiš, ti z vztrajnostjo in dobro tudi za nas, Cvetko, Sonjo in Ivico. Štiri učenke voljo lahko uspe. Medgeneracijsko sodelovanje V četrtek, 5. aprila 2018, od 17.00 do 17.45 v učilnici 10 v Osnovni šoli Log-Dragomer. Lepo in dva učenca so spoznavali osnove klekljanja nadaljujemo na jesen in se že veselimo ponovno vabljeni otroci med 4. in 9. letom starosti, še posebej tisti, ki ste celo zimo pridno obiskovali Pra­in ustvarili svoje pr ve čipke. Ob premetavanju snidenja z otroci. vljične urice, da se nam pridružite. klekeljnov so ustvarili še spremljevalni program, KUD Kosec Balinarsko srečanje v Dragomeru pokazala, da jih za prijetno druženje Nobenega od 12 prisotnih ni motilo mizi in tudi ob kozarcu vina. Da je ne zmotijo niti težki vremenski pogoji. razmočeno balinišče. To pot so se od-srečanje res prijateljsko so fantje ob­Še eno uro pred pričetkom srečanja je igra le trojke, kjer je sodelovalo 6 dek let darili dekleta z rožami in lepimi ka­bilo balinišče pod snegom. in 6 fantov. Igralo se je točno 52 minut. pami, dekleta pa fante z unikatnim Sneg je bilo potrebno odstraniti, Kljub temu, da se je igralo na rezul-darilom – copatimi z dvema jajcema. vendar to ni bila ovira za požrtvovalna tat, so na koncu zmagali vsi. Srečanje Po srečanju pa zopet obvezen dogovor To se je zgodilo 9. marca 2018 ob bilo dogovorjeno ne predhodnem sre-dekleta. Prijele so za lopate in skoraj se je nadaljevalo pri INKI v bolj pri-– vidimo se 21. decembra na predbo­ 16.00 uri v Dragomeru, tako kot je čanju pri Kranjcih. Dekleta so to pot ob določeni uri se je srečanje začelo. jetnih razmerah, ob dobro obloženi žičnem srečanji na Vrhniki. Občina Log-Dragomer Pohod ob Dnevu žena Letos smo se že peto leto zapored zbrale pred dnice in jim pripravi krajšo pogosti-Mirana Stanovnika, ki najstarejšo Gasilskim domom v Dragomeru, da se udeležimo tev. Domače pecivo, šilce močnega in udeleženko pohoda nagradi z veliko Jožetove čokoladne kroglice preženejo čokolado z lešniki. pohoda po Barju, ki ga organizira Društvo upokojencev sleherno utrujenost, pogovor pa med Uf, kako je dobra, potrdijo vse, Dragomer – Lukovica ob 8.marcu, prazniku žena. ženskami itak nikoli ne potihne. Ko saj jo je gospa Raf ka prijazno delila Vsako leto več nas je, ne ovira nas skozi naselje Dragomer napotimo do se podpremo, nadaljujemo pot do z nami. Podari nam tudi kavico, ki niti vreme, še manj karkoli drugega, Loga, kjer se nam letos prvič, zago-Notranjih Goric. se prileže po dobri pici. Ni ženskega kar sicer ljudi dnevno razburja ali buri tovo pa ne zadnjič, priključi skupina Dovolj utrujene, malo žejne in malo praznika brez rožice. Za obdaritev je njihovo nerazpoloženje. »Hitrih polžkov«. lačne, se ne branimo postanka v pize-poskrbelo Društ vo upokojencev iz V glavnem se zbere nežnejši spol, a Skupaj krenemo proti Podplešivici, riji » Pr Pavlet«. Lastnik nas je vajen, Dragomera, predvsem pa sta se odre­moških je zraven vsaj toliko, da smo kjer predsednik DUDL z nepogrešlji-Tone prime v roke harmoniko in iz zala naša fanta Jože in Štefan. pohodniki zares ljudje. Oborožene vo pomočjo pridnih gospodinj, seveda preko 30 grl zadoni domača pesem. Vsega lepega je enkrat konec. Poti z dobro voljo in v pravi kondiciji, se članic društva, ustavi zagnane poho-Vse preseneti obisk našega župana domov so različno dolge in vsaka ude­ Občni zbor DUDL je za nami Po zaključku leta je prav in tako je zapisano tudi v pravilih sti v preteklem letu. Poročila so ustno predstavlja članarina, dodatni viri so predstavili poverjeniki za posamezna proračunska sredstva, ki jih pridobi­ o našem delovanju, da naredimo poročilo o opravljeni področja, celovit prikaz delovanja mo iz naslova razpisov in donacije. dejavnosti v preteklem letu in si začrtamo cilje za tekoče društva pa je podal predsednik dru-Aktivnosti in področja delovanja se leto. Upravni odbor se je resno lotil dela, pripravil ustrezna štva g. Jože Sevšek. širijo, poleg izletništva in športnih gradiva in jih predstavil svojim članom na letni seji zbora dejavnosti , skušamo več pozorno- Poudaril je, da podatki kažejo, da se Društva upokojencev Dragomer Lukovica. sti nameniti področju zdravja in kljub staranju populacije v naši občini preživljanja prostega časa v starosti, Tistega dne je sneg marsikomu udeležence zbora. Ob tej priliki se jim število članstva v našem društvu ne pohodništ vu, medsebojni pomoči, prekrižal načrte, a ne tistim, ki jim ni še enkrat prisrčno zahvaljujemo za povečuje, prej upada, ker se v naše druženju in pomoči osamljenim in vseeno kaj se v društvu dogaja. Dan sodelovanje in si zares želimo, da bi vrste vključuje premalo novih članov. ostarelim. so prijetno popestrili in polepšali se še večkrat srečali ob različnih pri- Vsako leto pa jih kar nekaj izgubimo V letu 2017 so poleg balinarske sek­ otroci iz dragomerškega vrtca, ki so ložnostih. zaradi smrti. Tako je v letu 2017 pre­cije, kjer so člani in članice zelo uspe­ s kratkim glasbenim in plesnim pro-Zaresno delo se je potem začelo. minulo kar 7 članov, 11 pa jih biva v šni tudi v tekmovalnih disciplinah, gramom pod vodstvom skrbnih in Pregledali smo članst vo, finančno domovih za starejše. Najpomembnej­uspešno vadili jutranjiki, ki jih pozna­ prijaznih vzgojiteljic navdušili vse stanje društva in opravljene aktivno- ši vir financiranja dejavnosti društva mo pod vzdevkom »Vedno poskočni«. To je tudi najbolj množična dejavnost, saj stalno ali občasno sodeluje 44 vpi­sanih članov. Telovadba za ženske se v PREJELI SMO jesenskem in zimskem obdobju uspe­šno izvaja že nekaj let, več aktivnosti Odgovor na članek gospe tegriteto svoje funkcije, padli sodni po-Odgovor občini si želimo še v drugih disciplinah (šah, stopki, ki jih je vodila občina, odstop pikado itd.). Milene Bernik direktorja občinske uprave… Mislite, Bil sem prijetno presenečen, citiram Področje zdravega življenskega da objavljeni članek g. Domna Cu-»S ciljem ,da bi se gospod Perko sezna-sloga smo obravnavali v sodelovanju Vaša trditev, »da malo bolj izkuše­kjatija v zadnji št. Naš časopis opisuje nil s pravimi podatki, ki jih želi upo-s Centrom za krepitev zdravja. Po­na oseba, hitro spregleda, da gre bolj občino v Kungoti ali špansko državo? rabljati, ga pa tako kot vsako občanko drobneje smo se seznanili s postopki za izražanje osebne zagrenjenosti ali Naša sporočila so zapisana v smislu, in posameznega občana iskreno vabi-ravnanja in delovanja na različnih opominjanje na nezadovoljenost z da bi pri občanih vzbudila vprašanja: mo, da se po predhodni najavi oglasi področjih (hujšanje, zdrava prehrana, lastnim položajem v družbi ali se pa ali lahko zaupamo ljudem, ki nas na sedežu naše občine, kjer mu bomo umovadba, tehnike sproščanja, skrb v takem početju skrivajo kakšne pri­po našem mnenju zavajajo, govorijo z veseljem postregli z verodostojnimi za zdravje srca in še kaj) in dobili kori­tajene osebne koristi in interesi,« je neresnice, se tožarijo z občani in jih odgovori na vsa vprašanja. Občinska stne nasvete za naše ravnanje v bodo­zanimiva in naj služi kot psihoanali­denarno kaznujejo, zapravljajo naš uprava Občine Log- Dragomer.« Pre-če. Na novo smo pričeli z Druženjem tična ocena neke, morda moje oseb­ dragocen občinski denar, ignorirajo dlog OU pozdravljam in skušam ra-starejših ob ponedeljkih popoldne. nosti? Vsebine in problematike našega predloge in pripombe občanov, vodijo zumeti kot začeto možnost plodnega Srečanja vodita prostovoljki Inštituta sporočila se nikjer ne dotaknete, ju ne nelegitimen zbor občanov... Stvar vsa-dialoga in sodelovanja med občani in Antona Trstenjaka ga. Erna in ga. Va­komentirate, oporekate. To ni fikcija, kega posameznika je, kako se do teh OU. Prosil bi le za ime osebe iz občin-lerija. pač pa realnost dogajanja v naši ob-zadev opredeljuje. To velja tudi za vas ske uprave, ki je to predlagala, da jo Na njih udeleženci izmenjujejo dra­čini. Za temi navedbami stoji tudi in tudi za vaše besedne ocene, ki ste jih kontaktiram. S tem se tudi umikam gocene življenske izkušnje, pridobiva­312 podpisnikov zadnje peticije, mno-zapisali. Veselilo bi me, da se srečava iz javne diskusije v Našem časopisu. jo nova znanja in koristne nasvete po go pisnih prispevkov naših občanov, in pogovoriva. Simon Perko načelu »Vsi učitelji, vsi učenci«. Uspe­ugotovitev KPK, da je župan kršil in-Simon Perko, Dragomer šno nadaljujemo z delom v projektu leženka izbere sebi najljubšo. Z vese­ljem seveda, kot se za praznik spodobi: Hitri polžki tako hitijo čez Žabnico do Loga, Lukovčanke proti Lukovici in Dragomerčanke nazaj v svoj kraj. Skupaj smo preživeli še en lep dan in samo želim si, da bi bilo podobnih srečanj veliko več. Tisti, bolje tiste, ki ste letošnji pohod zamudile, vljudno vabljene, da se nam pridružite v prihodnjem letu. Dragica Krašovec »Starejši za starejše«, ki teče v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije in zajema starejše od 69 let. Naše dru­štvo je na temu projektu začelo delati leta 2006. Od tedaj do danes smo vanj vključili preko 500 občanov, od kate­rih jih 350 dejansko sodeluje. Nekaj je neaktivnih, precej jih je v tem času tudi umrlo. Projekt je začela in vse do letos uspešno vodila ga. Angelca Svete. Le­tos je delo zaradi težav z zdravjem predala ga. Sevškovi in ga. Draksler­jevi. Ob novem letu smo obiskali vse, ki so starejši od 75 let. Vsi so prejeli tudi priložnostna darila. Uspešno delovanje lahko poteka le ob prizadevnosti članov upravnega odbora in velike zagnanosti prosto­voljk in prostovoljcev, ki se vključu­jejo v posamezne aktivnosti. Teh ni nikoli dovolj zato medse vabimo vse, ki bi radi prispevali s svojim delom in seveda tudi predlogi in koristnimi izkušnjami. Za delo v letošnjem letu smo pripra­vili zgibanko, ki prikazuje naše načrte po področjih in seveda tudi termin­ski okvir za njihovo izvajanje. Tako pripravljen program dela in finančni načrt za leto 2018 je zbor soglasno potrdil. Zgibanko so udeleženci prejeli na zboru, zamudniki pa jo lahko dobi­te v času uradnih ur v upokojenskem kotičku. Ob zaključku zbora je vse prisotne nagovoril tudi župan g. Miran Stanov­nik. Uradnemu delu je sledil zabavni del. Bilo je prijetno in veselo. Dragica Krašovec Občina Log-Dragomer Vabilo na Z branjem odkrivamo predavanje težko zgodovino žena pomen branja Marec je zagotovo čas, ko je ženski posvečeno pa vse do druge svetovne voj-domov, pa spet odhajale v črno ne se je razvilo preprodajanje Afriko... Roman posvečam tudi več časa, več pozornosti in tudi veliko besed o jajc. Ženske so ponje hodile na njihovim možem in otrokom, kakovostnih tem, kaj je morala prestajati nekoč in kako se hrvaško stran notranje Istre in ki so z bolečino in hrepene­ ji godi danes. Žal ne veljajo ugotovitve za vse jih s koši na glavah ali na oslih njem čakali svoje žene in mate­ženske po svetu enako, saj mnogim tudi danes peš prinašale prodajat v Trst. S re na skalah krutega časa.« pravljic ni prizanešeno. trdim delom so tako vzdrževa-Zgodba o treh mladih de­le vso družino. Moški so pazili kletih pritegne, presune, pusti Različne vere, različni običa-v Ljubljani je nekaj časa pouče- Starše in stare starše predšolskih in šolskih otrok na dom, otroke, obdelovali tiste globoke sledi. Te ženske niso ji, pa politični sistemi in tradi-val kot slavist v Grahovem pri vabimo na PREDAVANJE dr. Dragice Haramija, krpe zemlje, ki jim jo je uspelo premogle le obilice poguma, cija mnogim preprečujejo, da Cernici, kasneje delal kot uči­ pridobiti in mnogi osamljenost, odločnosti in trdoživosti, bile profesorice na Filozofski in Pedagoški fakulteti bi živele svobodno, dostojno, telj in mentor na dveh istrskih bedo in zagrenjenost utaplja-so odprte za učenje novih jezi- Univerze v Mariboru. človeka vredno življenje. Ne bi šolah. Delal je tudi kot novinar li v alkoholu. V romanu boste kov, sprejemanje drugih kultur danes o plačilu za delo, možno-na Radiu v Kopru, pri Primor­ spremljali usode večih junakinj, in običajev .V svojih srcih pa so narava, matematika, gibanje, stih zaposlovanja, vlogi ženske skih novicah in časopisu Delo. njihove poti, zaplete in razplete ostajale zveste slovenski zemlji ter na vseh področjih otro­ v družbi in družini, ker le ne-Zdaj živi in ustvarja v Istri. v družinah, na poteh in pri lju-in svojim ljudem tudi takrat, kovega razvoja: kognitivnem, kaj besed zares ne pripomore Tomšič je avtor večih romanov, deh, s katerimi si sk lepale posle. ko so skrenile z utečenih poti socialnem, čustvenem, estet-k razrešitvi te kompleksne pro-radijskih iger , priznan pesnik, Grenko morje je slovenski in začele povsem novo življenje in skem, mora lno-etičnem blematike. pripovednik, dramatik in sce­družbeni roman o aleksan-na tujem. motivacijskem. Več na iold.si Prav pa je, da se zavemo, da narist. Mnoga dela so preve­drinkah. Je spomenik tem Prav je, da vemo, kako trdo- Predavanje organiziramo s tudi mnoge slovenske ženske dena v tuje jezike in je dobitnik ženam, ki so med obema sve-živa je bila naša ženska, koliko sodelovanjem in ob podpori ne prav dolgo nazaj niso ime-večih priznanj. tovnima vojnama odhajale po je zmogla, kako so jo spreje­osnovne šole Log Dragomer.le niti malo lahkega življenja, Naša mentorica nam je v Predavateljica bo sprego-Predavanje bo 4.aprila zaslužek v Egipt, v Aleksandri-mali ljudje v tistem času...žal praktično nobenih pogojev za branje priporočila dve njegovi vorila o spodbudnem dru- jo ( od tod ime).se zgodovina ponavlja. Delo in ob 18,00 v večnamenskem družinsko življenje in prav je, deli in sicer Šavrinke in Grenko žinskem okolju za razvijanje Avtor pravi v posvetilu: » potovanja so sicer povsem dru­ prostoru naše osnovne da jih bolje spoznamo in dru-morje. bralnih sposobnosti otrok, ki šole. Kotizacije ni. Prijave Knjigo posvečam vsem Ale-gačna, usode današnjih žena in gače cenimo. Šavrinke so bila dekleta in ksandrinkam, ki so eno dobro deklet pa najdejo veliko stičnih vplivajo na otrokov razvoj na sprejemamo na dvig@iold.siO nekaterih usodah naših žene iz najbolj revnih delov no­stoletje s herojskim pogumom točk. različnih področjih dejavno-ali po telefonu Petra Žen deklet in predvsem žena je pi-tranjosti slovenske Istre in tudi in požrtvovalnostjo hodile v Sezite po knjigah in spoznaj­ sti: jezik, umetnost, družba, 031 804 408. sal Marjan Tomšič. Pisatelj se hrvaške Istre, ki so se ukvar-Egipt in prestajale nepojmljivo te te junakinje svojega časa. je rodil leta 1939 v Račah pri jale s preprodajo pridelkov. V hude travme, se potem vračale Dragica Krašovec Mariboru. Po zaključku študija obdobju ob koncu 19. stoletja Društvo Dvig: aprila vas vabimo Tečaj fotografije Vodni viri v Občini Log-Dragomer V januarju smo objavili članek o vodnih virih v naši občini in vas pozvali, da skupaj z nami obudite spomine o tem, kako smo minula leta v našem kraju in okolici reševali oskrbo z vodo. Urejala so se zajetja, gradila korita, lokalni vodovodi. Ško­da, da se vse to pozabi. Zato ponovno vabimo krajane, ki se tega spominjajo, so morda imeli svoj vodovod ali pa imajo o tem shranjene fotografije, da nam o tem kaj povedo in prine­sejo fotografije. Javite se nam na dvig@iold.si Nika Gams, Društvo DVIG Začetek tečaja konec apri-12,00 v Domu Krajanov, Dra­la. Cena: za člane Društva gomer. Prijave na e naslov DVIG 22 € za nečlane 32 dvig@iold.si ali po telefonu €. Mentor Nejc Saje, foto-Olga Drofenik 041 775 771; graf, prejemnik številni na­grad. Prijava na tečaj na e V ŠK Slovenska in sve­naslov dvig@iold.si ali po te-tovna stavbna dediščina, lefonu 031 804 408, Petra Žen. 11.4. ob 18,00; Dom Krajanov, Dragomer. Mentor mag. Du- V nada ljevalnem tečaju šan Kramberger.Prijave na e francoščine imamo še nekaj naslov dvig@iold.si ali po te­prostih mest. Če ste se kdaj lefonu Petra Žen 031 804 408; učili francosko, pa bi radi zna­nje osvežili, se nam pridruži-V delavnico Od pravljice te. Informacije in prijave nika. do lutke, 16.4.2018 ob 17,15, gams@iold.si ali po telefonu Toscana, soba športnikov, 031 643 228. Dragomer. Prijave do 13.4. na e-naslov vesna.kucan9@ V ŠK Živeti z rakom, po-gmail.com ali po telefonu 031 govori z Darjo Rojec, 9.4. ob 638 797 Leta 2008 je Skupina za podvodno arheologijo ZVKDS izvedla preventivni pregled leve polovice struge Ljubljanice pri Sinji Gorici. Pri ročnem odstranjevanju peščeno-muljaste plasti z or­ganskim drobirjem, ki prekriva geološko podlago, so naleteli na lesen predmet simetrične oblike. Dva vzorca lesa sta bila datirana z metodo AMS 14C. Prvi vzorec je pokazal starost nad 43.970 let (Beta 252943), ponovljena datacija vzorca pa je pokazala starost 38.490±330 BP (OxA­19866). Lesena konica je bila izdelana iz tise in uporabljena na prehodu iz srednjega v pozni würm. Po dosedanjih raziskavah je bila sestavni del lovske opreme, uporabljena kot sulična ost. Izdelal jo je neandertalec pred približno 40 tisoč leti v eni od kratkotrajnih otoplitev. V toplih fazah ledene dobe se je na Ljubljansko barje stekala večja količina vode, ki je povzročila občasno nas­tajanje jezer. Obilo vode je privabljalo tako velike sesalce kot tudi njihove najnevarnejše plenilce, ljudi. Presenetljiva najdba je sprožila vprašanja o načinu uporabe. Odgovore ponujajo predvsem etnografski viri, ki poročajo o lovskih tehnikah severnoameriških Indijancev. Sulice za večkrat­no zbadanje pri nevarnem lovu na velike sesalce so imele običajno na vrhu pritrjeno koščeno konico ali posebej oblikovano konico iz trdega lesa. Kamene konice za večkratno ponavljajoče zbadanje pri lovu iz neposredne bližine zaradi hi­trega zloma niso primerne. Najdišče lesene konice leži okoli 2 kilometra dol­vodno od kraških izvirov Ljubljanice na skrajnem zahodnem robu Ljubljanskega barja. Na območju najdbe ima okoli 25 m široka in 8 m globoka Lju­bljanica strmi brežini in razmeroma ravno dno, na obeh bregovih pa jo spremljata neizrazita nasipa, ki prehajata v poplavno ravnino. Nenavadna oko­liščina odkritja v nekaj deset tisoč let mlajši strugi Ljubljanice, ki se je na zahodnem delu Ljubljan­skega barja ustalila približno v današnjem poteku šele v bronasti dobi, napeljuje na dve možni ra­zlagi. Po prvi je konica povezana z erozijo stare­jših sedimentov, ki tvorijo podlago rečnih brežin in dna, pri čemer se je lahko tudi tam nahajala v že večkrat resedimentiranem položaju. Po drugi ra­zlagi konica izvira iz globljih sedimentov v bližnjih glinokopih, od koder je šele naknadno dospela v Ljubljanico. V ravnini severno in južno od struge so v zadnjih desetletjih 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja kopali sivo peščeno glino za potrebe lokalnih opekarn. Obsežni, do 10 m globoki baze­ni, ki ležijo na desnem bregu vzporedno in tudi gor vodno od najdišča, so danes zaliti z vodo in spremenjeni v ribnike. Ljubljansko barje je v okviru preučevanja stare­jših obdobij prazgodovine znano predvsem po sledovih človekovega bivanja in izkoriščanja naravnega okolja v holocenu. Arheološke ra­ziskave so v zadnjih desetletjih osredotočene na mezolitska najdišča na osamelcih in robnih predelih ter zlasti na koliščarske naselbine v poplavni ravnici iz časa med poznim neolitikom in starejšo bronasto dobo. Biotska pestrost ob­močja tektonske depresije s površino 163 km2 in okoliškega hribovja na stiku predalpskega in dinarskega sveta je nedvomno pritegovala ljudi tudi v starejših obdobjih, vendar so njihovi sle­dovi na prostoru med Vrhniko, Ljubljano in Igom dokumentirani le s posamičnimi najdbami brez izpovednejših kontekstov. Naše vedenje o stare­jši kameni dobi Ljubljanskega barja je bilo do odkritja lesene konice omejeno na najdbo danes izgubljenega rogovja severnega jelena z vrezi iz glinokopov Petričevih opekarn severovzhodno od Vrhnike, domnevno srednjepaleolitsko strgalo z bližnjega griča Hruševca, nepreverjeno navedbo o planem najdišču na terasi severno od ceste Lju­bljana–Vrhnika, morda na območju Brezovice, ter skromne najdbe verjetno pleistocenske starosti ob vznožju Vrbičevega hribca in pogojno tudi Zamedvedce. Poleg z vodo prežetih sedimentov v udornici, osamelcev ter vzpetin in starejših teras na širšem obrobju Ljubljanskega barja moramo kot verjetna nahajališča pleistocenskih depozitov s sledovi zgodnje človekove prisotnosti upošteva­ti še spodmole in jame južno ležečega kraškega masiva, katerih potencial doslej še ni bil prever­jan. Med najstarejša znana najdišča z območja močvirne ravnice sodita zgodnjeholocenski pos­tojanki Breg pri Škofljici in Zalog pri Verdu, med­tem ko lahko arheološki potencial globlje ležečih sedimentov zgolj slutimo. Najstarejši depoziti, ki zapolnjujejo čez 170 m globoko tektonsko udor­nico Ljubljanskega barja, sodijo na prehod iz zgodnjega v srednji pleistocen, v čas pred okoli 800.000 leti. V stratigrafski sekvenci prevladu­je mlajšepleistocenska sedimentacija v različnih rečnih okoljih, izpričanih pa je tudi več ojezeritev in sukcesivnih zamočvirjenj. Zadnje jezero je nas­talo zaradi nasipanja prodnega vršaja Save, ki je v obdobju poznoglacialnega viška in takoj po njem (22.000–14.000 pred sedanjostjo) zaprl rečni odtok predhodnice Ljubljanice skozi ožino med Rožnikom in Grajskim gričem. Zgostitev paleontoloških in arheoloških najdb starejše kamene dobe na severozahodnem obrobju Ljubljanskega barja bi morda smeli po­vezati z osjo topografsko ugodnega prehoda pro­ti najnižjemu delu masiva med Ljubljansko kotlino in zaledjem ravnic severnega Jadrana ter z obil­jem sveže vode iz kraških izvirov in površinskih dotokov. Na prekrivanje ustaljenih medregionalnih poti lovskih skupin in vodnih virov, ki so pritegov­ali velike sesalce, morda opozarja tudi poročilo o ponavljajočih se najdbah živalskih kosti v glinoko­pih pri Vrhniki, o katerih pa ni znanega nič bolj določenega. Reka Ljubljanica se pridružuje štirim evropskim najdiščem z ostanki obdelanega lesa iz starejše kamene dobe (Clacton-on-Sea, Leh­ringen, Schöningen, Mannheim). Povzeto po: Andrej Gaspari, Miran Erič in Boštjan Odar, Pa­leolitska lesena konica iz Ljubljanice. Potopljena preteklost, Arheologija vodnih okolij in razisko­vanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, 2012. Foto: David Badovinac, Oskar Musić Občasno razstavo smo pripravili v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Restavra­torskega centra ZVKDS in zadruge ZA.POLIS, s pomočjo Ministrstva za kulturo RS in spon­zorjev GORIČANE tovarna papirja Medvode in Arboretum Volčji Potok, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. NOVICE APRIL STAREJŠA KAMENA DOBA ali paleo­litik je arheološka oznaka za prvo in najdaljše obdobje v zgodovini člove­štva. Paleolitik delimo na starejši, srednji in mlajši. Vsako od teh obdobij zaznamuje biološki in kulturni razvoj človeške vrste. Starejši paleolitik se začne pred približno 2,5 milijona let, ko zgodnji predstavniki rodu Homo v Afriki izdelajo prva kamena orod­ja in se postopoma razselijo iz Afrike v Evropo in Azijo. Srednji paleolitik nastopi pred približno 230 tisoč leti. Zaznamuje ga sočasni pojav dveh naprednih človeških vrst, neander­talcev v Evropi in naših neposrednih genetskih prednikov v Afriki. To obd­obje se zaključi pred približno 35 ti­soč leti s postopnim širjenjem afriške človeške vrste v Azijo in Evropo ter hkrati z izumiranjem neandertalcev v Evropi. Mlajši paleolitik označuje obdobje, ko kromanjonci, naši ne­posredni genetski predniki, postopo­ma poselijo ves planet. Studio Okusi /www.okusi.siStuddiooOkOkkkusi /www.oku si.s ssi Dr ge bralke, DragebrD ra ge bra lke , os smo prt udi l e t os smo pripr a v il i poml dno os , k pomla dno osvez i te v , ki je a en b o del ez n a ena i z m ed v a s! Skupaj s Frizerskim salonom BEBA, Lepotnim Skupaj s Frizerskim salonom BEBA,Lepotnim salonom LUPO, Modno trgovino MINI MAKSI, salonom LUPO ,Modno trgovino MINI MAKSI , Blagovno znamko LLG Design in Gostilno BAJC Blagovno znamko LLG Design in Gostilno BAJC vas bomo osvežili in pogostili v skupni vrednosti vas bomo osvežili in pogostili v skupni vrednosti 300 evrov! 300 evrov! Srečno nagrajenko bomo ob dogovorjenem terminu Srečno nagrajenko bomo ob dogovorjenem terminu spremljali med njeno "preobrazbo" in jo tudi pj med njeno "preobrazbo" in jo jp predstavili v Našem Časopisu!predstavili Našem Čai!! dstavili v NašemČasopisu Frizerski salon BEBA, salon z dolgoletno tradicijo, bo, kot vedno, poskrbel za vašo pričesko. Frizerski salon BEBA, salon z dolgoletno tradici Pridružite se jim na FB – Frizerski salon BEBA in bodite na tekočem o vseh trendih in akcijah! Modna trgovina MINI MAKSI, v centru Spar na Vrhniki, vas bo oblekla v novo kolekcijo pomlad/poletje. Nudijo ženska, poslovna, športna oblačila ter oblačila za ženske z močnejo postavo, do št. 50. Pridružite se jim na FB – minimaksi! Lepotni salon LUPO z Vrhnike bo s svojim individualnim pristopom poskrbel za vaš obraz in manikuro. Pridružite se FB – Lepotni salon LUPO! Gostilna BAJCiz Sinje Gorice vas bo po osvežitvi, skupaj s partnerjem, razvajala s kulinaričnimi dobrotami. Tudi njim se pridružite na FB – Gostilna Bajc s prenočišči! Blagovna znamka LLG Design, za katero stoji 13-letna oblikovalka z Vrhnike, pa podarja torbo "Love" za vsak dan iz njene pomladne kolekcije :) Pridružite se ji na FB ali Instagram :) Sodelujete lahko prav vse tako, da pošljete prijavo s svojim naslovom, telefonom ter pripisom Pomladna osvežitev na naše uredništvo (Naš Časopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika) do vključno 12. aprila. Lahko se prijavite tudi na FB – Naš Časopis ali na elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si. Ne odlasajte in se hitro prijavite :) Pomen dobre toplotne izolacije strehe Letošnja in lanska zima po dolgem času nista skoparili z nizkimi temperaturami. Ena izmed najmanj ljubih posledic takih temperatur so zagotovo tudi višji stroški za energijo, ki jo potrebujemo za ogrevanje stavb. V današnjem času je varčevanje z energijo vse pomembnejše. Ker gospodinjstva za ogre­vanje porabijo tudi do 50 od­stotkov vse energije, temeljita izolacija stavbe vsekakor zelo vpliva na proračun posame­znega gospodinjstva. Poleg tega so emisije toplogrednih plinov in trdih delcev, ki se sproščajo pri pridobivanju energije za ogrevanje stavb, za okolje zelo škodljive. Kot vemo, tudi zalo­ge nafte, plina ali premoga ne bodo večne. V hišah lahko z dobro izolacijo poskrbimo za precej gospodarnejšo porabo energije. Običajni ljudje težko preso­dimo, ali je izolacija naše stav­be primerna. V mrzlih dneh se slaba izolacija stropa proti podstrehi ali mansardnih stro­pov najbolj nazorno pokaže v nastanku sveč, ki visijo z napu­ščev in žlebov. Posledica slabe izolacije tega dela toplotnega ovoja stavbe pa ni samo v višjih stroških ogrevanja. Sneg, ki se topi na »topli« strehi in kasneje zmrzuje, namreč pogosto tudi poškoduje kritino stavbe, žle­bove in odtoke, voda, ki kapa s sveč, moči in tako poškoduje fasado, poledeneli pločniki okoli stavb pa so nevarnost za zdrs in padec ljudi. Zato je ka­kovostna izolacija strehe zelo pomembna! Streha je najpomembnejši del ovoja zgradbe v pomenu zaščite objekta pred zunanjimi vplivi in je v celinski arhitekturi pri večini objektov postavljena poševno z lesenim ostrešjem. Tako imenovane mansarde veljajo s svojo razgibanostjo za prijetnejši in želen bivalni prostor. Prijeten pa je samo, če streho oz. strešno konstrukcijo pravilno, zadostno in kakovo­stno izoliramo in ustrezno se­stavimo in vgradimo elemente, ki nas ločujejo od neprijetnosti okolice. Zato mora strešna kon­strukcija poleg toplotnih izgub tudi preprečevati nastajanje kondenza v samem sestavu strehe, ki lahko trajno in rela­tivno hitro uniči konstrukcijo. Poleg strešne kritine, ki na gradbeno-fizikalne lastnosti strehe ne vpliva, so za strešno konstrukcijo bist venega pome­na osnovni sloji, tipični za vsa­ko pravilno sestavo strehe, ki so navedeni od zgoraj navzdol: – zračni kanal, ki zagotavlja prezračevanje konstrukcije, – sekundarna kritina, ki doda­tno preprečuje vdor vode v konstrukcijo, – toplotna izolacija, ki toplo­tno, zvočno in požarno izo­lira streho, – parna zapora, ki zračni vlagi iz notranjih prostorov pre­prečuje difuzijski ali konvek­cijski prehod v konstrukcijo strehe, – nosilna konstrukcija v vme­snem prostoru, ki nosi težo strehe, padavin, – notranje obloge, ki so de­ korativni notranji zaključek strešne konstrukcije. Sloj, ki primarno zagotavlja ugodje v prostoru in energijsko varčnost objekta, je izolacija. Sodobni in tehnološko dovr­šeni izolativni materiali niso zgolj toplotne izolacije; združu­jejo vrsto lastnosti, od tehnič­no fizikalnih do praktičnih. So negorljivi, zvočno izolirajo, so trajni in dimenzijsko obstojni, zdravju prijazni, enostavno jih je vgraditi in so seveda ekono­mično sprejemljivi. Pri izolaciji streh izbiramo materiale, ki prinašajo dodano vrednost tako z vidika izolativ­nosti kot tudi z drugih vidikov, predvsem zvočne izolativnosti, požarne varnosti in zdravega bivalnega okolja v prostorih pod streho. Za izolacijo streh so zato najprimernejši materi­ali mineralnega izvora, kot je kamena ali steklena volna, in materiali naravnega izvora iz obnovljivih virov, kot so celu­lozni kosmiči, živalska volna, konopljina preja a li lesne vla­knenke. Pri izolaciji streh se načeloma izogibamo sintetič­nih materialov, kot so stiropor ali poliuretanska pena, razen v nekaterih specifičnih rešitvah. Le-ti ne zagotavljajo ustrezne požarne varnosti, pa tudi emi­sije škodljivih snovi niso ustre­zne za bivanje. Poleg izolacije je v strešno konstrukcijo treba pravilno namestiti še sekundarno kri­tino in predvsem parno za­poro. Sekundarna kritina v obliki paropropustne folije je največkrat domena krovcev in je njena vgradnja lahko izve­dena prosto preko špirovcev, na lesenem opažu ali drugih nosilnih izolacijah. Parno za­poro se po navadi vgradi takoj za zak ljučno oblogo konstruk­cije z notranje strani stavbe in tako preprečuje zračni vlagi notranjega zraka difuzijski ali konvekcijski prehod v samo konstrukcijo strehe, vk ljučno s toplotno izolacijo. Na tak način se izognemo navlaževanju ma­terialov v konstrukciji strehe, njihovim slabšim lastnostim, bistveno pa povečamo njihovo trajnost in se izognemo nepri­jetnim posledicam propadanja materialov, kot so smrad, za­makanje, … . Pravilna izvedba izolacije strehe je zato zelo po­membna za dolgo življenjsko dobo slojev konstrukcije in polno učinkovitost izolacijskih slojev v konstrukciji. Eko sklad v svojem aktual­nem razpisu nudi nepovratne finančne spodbude za izved­bo toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevane­mu prostoru z najmanj 30 cm toplotne izolacije, pri čemer lahko toplotna prevodnost to­plotne izolacije znaša . . 0,045 W/(mK). Za brezplačni nasvet energetskega svetovalca se lah­ ko naročite v tajništvu svoje občinske uprave. Mag. Peter Petrovčič,energetski svetovalec Ensvet Poziv nosilcem kmetijskih gospodarstev Uredite GERK-e in druge podatke v RKG Redni rok za oddajo zbirnih vlog za leto 2018 se bo iztekel 6. maja (ker bo 6. maja nedelja, je zbirno vlogo brez znižanj izplačil mogoče oddati še v ponedeljek – 7. maja). Zbirno vlogo bo mogoče oddati še v 25-dnev­nem zamudnem roku – do 31. maja 2018. Informacije o napakah in opozorila lahko vla­gatelji najdejo na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na strani Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP, in sicer z vpisom KMG-MID številke. Ker zbirne vloge ni mogoče vložiti, če imajo podatki v RKG napake, je treba na upravni enoti čim prej urediti podatke in odpraviti morebitne napake. Skrajni rok za ureditev podatkov je en dan pred oddajo zbirne vloge. Za ureditev GERK-ov se lahko predhodno dogovorite za termin na telefonski številki 7507­876 oz. se zglasite na sedežu Upravne enote Vrh­nika, Tržaška cesta 1, pritličje – soba 15, v času uradnih ur. Upravna enota Vrhnika ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE Mrzloljubne in toploljubne stročnice Stročnice lahko glede na čas setve razdelimo v tri skupine: mrzloljubne, toploljubne in tiste nekje vmes. Med mrzloljubnimi sta grah in bob, ki ju sejemo čim bolj zgodaj spomladi. V rastlinjake ju lahko sejemo že v januarju. Ven, na prosto, pa tudi takoj, ko se zemlja odtali in dovolj osuši, da ju rastline mokre, saj lahko s tem širimo kakšno glivično ali bakterijsko bole­zen. Odpadanje cvetov fižola, graha, boba se pojavi pri visokih tempera­turah, saj pri temperaturi nad 30 °C oploditve ni. Ta pojav je močnejši, če gnojimo z organskimi gnojili. Grah in bob sejemo čim bolj zgodaj, da uideta vročini. Slab vznik je posledica oku­ženega semena ali set ve v prehladno zemljo. Seme čez noč namakamo v kamiličnem ali žajbljevem čaju. Leča, čičerika in dolga vigna so rastline to­plega dela leta. Sejemo jih v toplo ze­mljo, šele v sredini maja. Fižolar, grahar in drugi hroščki:Zalegajo jajčeca ob cvetenju stročnic, mi pa jih opazimo šele v skladišču. Da se to ne zgodi, damo seme pred setvijo za nekaj dni v zamrzovalno skrinjo, da uničimo jajčeca in ličinke v njem. Ob cvetenju škropimo s koprivno, rabar­barino ali vratičevo brozgo. Tudi po spravilu seme najprej dobro posušimo, potem ga zamrznemo. Uši: Prve kolonije spomladi pobe­remo z roko ali odščipnemo vršičke boba in graha, ne gnojimo z organski­mi gnojili, visoki fižol sejemo nekoliko kasneje (sredina ali konec maja), nizke rastline obdamo z zastirko iz lesnega pepela, uporabimo koprivne, vratiče­ve, pelinove ali rabarbarine pripravke lahko posejemo. Sojo sejemo nekje v sredini aprila, zemlja mora imeti vsaj 10 °C. Nizki fižol sejemo že nekje konec aprila, a raje počakajmo. Setev v prehladno ze­mljo lahko občutno upočasni vznik, s tem pa je večja tudi možnost pojava fižolove muhe in nekaterih glivic, ki lahko močno zmanjšajo število rastlin, ki bodo imele pridelek. »Svetujem, da se nekje v prvem tednu aprila poseje nizki stročji fižol za sadike, torej nekje na toplem. Tako za grah kakor fižol in bob so potrebni lončki premera 3–5 cm, v katere posejemo dve ali tri se­menke. V treh do štirih tednih bomo dobili lepe sadike. Uporabimo lahko tudi kartone, v katerih smo kupili jajčka, vanje posejemo dve semenki. Tudi prazne rolice toaletnega papirja so uporabne, celo v lončke zvit časo­pisni papir nekateri uporabljajo v ta namen,« pravi Miša Pušenjak. Nizki fižol za zrno in visoki fižol pa posejemo direktno na stalno mesto. Nizkega sejemo okoli 1. maja, visokega pa je tako zgodaj še nesmiselno sejati. in pripravek iz listov praproti, razred­čeno mleko ali sirotko, čaj iz čebulnih lupin, ob nasadu stročnic posejemo tagetes ali žametnice, kapucinke in/ ali šetrajko v mešanih posevkih. Pršice: Odganja jih preslična, ko­privna, vratičeva ali pelinova brozga, česnov čaj, za krepitev rastline sta priporočljiva zalivanje in škropljenje s pripravki iz alg. Pepelasta plesen napada poleti, zelo pomemben je kolobar in zgodnje se­tve graha in/ali boba. Prilagodimo medvrstne razdalje, tako da lahko rahljamo tla okoli rastlin. Ob napa­du pomaga škropljenje s česnovo in preslično brozgo in pripravek iz sode bikarbone. Seveda pa imate za številne tegobe na razpolago pripravke tudi v trgovini in vedno več je tudi ekoloških. Z nasveti je pomagala Miša Pušenjak. Bolje ga je posejati po 10. maju, potem pa še enkrat v drugi polovici junija. Zakaj, boste vprašali. Večina domačih sort visokega fižola namreč zacveti v času, ko se dan krajša. V dolgem dne­vu raste samo zeleni del rastline. Če ga sejemo prehitro, nastane prevelik koš zelenja, v katerem potem cveti manj cvetov, prav tako pa v jeseni stroki v tej goščavi nimajo dovolj svetlobe in zraka, več je tudi bolezni. Prav zato je običajno junijska setev celo bolj uspe­šna. Med toploljubne stročnice spadajo na primer leča, čičerika, dolga vigna in lima fižol (limski fižol). Vse so lju­biteljice toplote in jih sejemo okoli 20. maja. Nasveti za bolezni in škodljivce na stročnicah – doma narejeni pripravki Stročnice se med seboj ne prenaša­jo dobro, zato je potreben širok kolo­bar. Pomembni sta tudi dovolj velika medvrstna razdalja in setev zdravega semena. Nikoli ne obiramo, kadar so NAŠE ZDRAVJE Zdravstveni dom Vrhnika v sodelovanju s PGD Borovnica vabi na dogodek KDAJ? KAJ? KJE? 16.00­18.00 ALI SEM FIT? test hoje na 2km 6min test hoje interpretacija rezultatov PGD Brezovica pri Borovnici 18.00 POSKRBIMO ZA SVOJE SRCE zvišan krvni tlak srčni zastoj temeljni postopki oživljanja z uporabo AED PGD Brezovica pri Borovnici Lepo vabljeni ! Info: 01/755-51-57 Društvo Abstinent Lahko vam pomagamo, ker verjamemo v spremembe Društvo za urejeno življenje – Abstinent v svetovalnico na individualni Vabimo vas, da nas po­pogovor, pri katerem dobijo kličete na številko 064 244 je nevladna humanitarna organizacija s informacije, podporo in usme-496, 059 039 981 ali nam statusom društva v javnem interesu. S svojim ritev za reševanje težave. Po pišete na svetovalnica@ delovanjem stremimo k reševanju stisk vzpostavljeni abstinenci pa se abstinent.si. Na voljo smo posameznikov, ki tvegano in škodljivo pijejo, posamezniki in svojci vključijo vam vsak delovni dan. Ve­ ter njihovih svojcev. Podatki Nacionalnega v skupine za urejanje, katerih dno imamo možnost izbire. inštituta za javno zdravje kažejo, da tvegano srečanja so namenjena ohra-Vedno obstaja rešitev. pije pol milijona Slovencev, težava pa je njanju abstinence in utrjevanju najpogosteje prikrita. novega življenjskega sloga. Program podpirajo Ministr- Vse, ki se kakorkoli srečuje-stvo za delo, družino, socialne V Sloveniji je stigma glede al-težave (socialne, ekonomske, te z alkoholizmom in vam to zadeve in enake možnosti, Mi­koholizma še vedno zelo velika. zdravstvene), zato si želimo predstavlja stisko vabimo, da nistrstvo za zdravje, Mestna Tvegano in škodljivo pitje alko-pomagati vsem, ki se soočajo se oglasite na individualnem občina Ljubljana, FIHO, obči­hola posameznikom in druži-s težavo. Na nas se najpogo-razgovoru, da bomo skupaj ne Brezovica, Domžale, Ig, Ka­nam prinaša številne stiske in steje obrnejo svojci, ki pridejo ugotovili, kako resna je težava. mnik in Medvode. Obvestilo Nova začasna lokacija centra za krepitev zdravja Obveščamo vas, da bo od 20. 3. Center za krepitev zdravja do nadaljnjega deloval na novi začasni lokaciji. Začasna lokacija bo locirana v stavbi »Črni orel« - Cankarjev trg 4, Vrhnika – v prvem nadstropju. Hvala za razumevanje. Zdravstveni dom Vrhnika Ali sem fit? Preverite vašo telesno vzdržljivost Prebujajoča pomlad je v vas zagotovo vzbudila željo po gibanju. Če želite preveriti, kakšna je vaša telesna pripravljenost ter kakšna je raven telesne dejavnosti, ki je koristna za vaše zdravje, vas vabimo, da se pridružite testu hoje `Ali sem fit?`, ki ga organizira Zdravstveni dom Vrhnika – Center za krepitev zdravja. Da se vam čimbolj približa-dionu na Vrhniki. mo, smo testiranje pripravili Za opravljanje testiranja ni na treh lokacijah, in sicer: potrebna predhodna prija­ va. -11. aprila ob 16. uri na sta-Pridite v hoji ustrezni obu­ dionu pred Osnovno šolo tvi in oblačilih. Log; -12. aprila ob 16. uri pred Vabljeni, da aktivno stopimo v gasilskim domom v Brezo-pomlad! vici pri Borovnici; -13. aprila ob 16. uri na sta­ Urška svetuje Kako otroštvo zaznamuje naše partnerske odnose? Otroci in mladi so biseri v nastajanju. Kako čutenja, kot smo jih doživljali izkušnje. Brez zavedanja pa lahko soočimo z določenim ramo umiriti tudi ob partnerju. ob starših. Pa poglejmo nekaj ne nastanejo spremembe. Ve-odzivom. Ko sprejmemo sliko, skrbimo zanje? Če vas vprašam, kakšna dejstev.likokrat sploh ne opazimo, da ki jo vidimo, le-ta postane manj Vendar je odvisno od na je povezava med otroštvom in vašim 1. Starši nas zaznamujejo nam je prevzemanje tuje odgo-moteča. Tako je tudi v partner-nas, da se odločimo. Čeprav partnerskim odnosom? Kaj odgovarjate? tako v lepih kot bolečih iz-vornosti postalo tako domače, st vu. Temu rečemo projekcija. partnerstvo prebuja naše rane, Večina bi se strinjala in odgovorila, da ni kušnjahda sami ves čas poustvarjamo Na partnerja projiciramo vsa nam hkrati omogoča tudi rast. povezave. Mnoge take primerjave celo jezijo. Vse kar doživimo v najzgo-podobne okoliščine. čutenja, ki jih pri sebi težko Vedno se srečata dve določeni Res se nam sedaj dogajajo druge stvari kot dnejšem otroštvu, postane naš sprejmemo. osebi, saj jima je preko zalju­ temelj. Lepe izkušnje, ki jih 2. V odnosu gre samo za bljenosti taka domačnost zna­ takrat, ko smo bili otroci. doživimo ob naših starših, se v nas in naša čustva 3. Želimo si umirjenosti na. Drug drugemu lahko ponu- Vendar je to le zunanji po-vorim o tem, da je pomemb-nas zasidrajo, shranijo kot ne-V domišljiji ima vse smisel in umiritve dita sočutje, kar jima omogoči gled, saj v naših globinah no-na naša osebna zgodovina. Še kaj samoumevnega, kot nekaj, samo po sebi, čeprav ga zares Naloga staršev je potolažiti tudi spremembo domače iz­simo čustvene naboje, ki pa posebno pomembna je takrat, kar nam pripada. Bolj kot so ne razumemo. Največji izziv otroka; da potolaži njegov ne-kušnje in novo rast. Ranljivost se javljajo in ponavljajo toliko ko se v partnerskem odnosu bile naše izkušnje s starši lepe, pa je iskati način, kako to, kar mir. Ko pri otroku poimenuje-v partnerskem odnosu je ena časa, dokler jih ne razrešimo. pojavijo konflikti ali ko se od-lepše bodo tudi ob partnerju. se poraja v domišljiji, ustvariti mo doživljanje, se otrok lahko od bist venih značilnosti glo-V tem notranjem pogledu pa ločimo za zakon in družino. Ravno nasprotno se dogaja pri v resničnem svetu. Odnos je le v sebi umiri. Če starši pustijo bokega povezanega odnosa. velikokrat, lahko tudi vsak dan To so namreč situacije, ki nam slabih izkušnjah. Če smo na način, ki nas prisili, da se sooči-otroka samega s stisko, je otrok Odstraniti maske in nenehno doživljamo naše otroštvo.pomenijo velik izziv. Pomemb-primer bili starši svojim star-mo s seboj in tem, kar nosimo. nemiren. Nemir, ki ostaja, pa iskati stik s seboj in partnerjem, Življenje velikokrat postreže no je tudi, da nam zavedanje o šem, bomo tudi v odraslosti Tako odnos ni slab in ne dober, se znova prebudi v partner-pa je pogosto težko. Ko se bole­s kakšno nenadno spremem-lastnem otroštvu pomaga, da zelo verjetno imeli ob sebi ljudi, ne boljši, ne slabši. Razlika je stvu. Skupaj z njim se prebudi čini dveh srečata, brez obramb bo, ko jo najmanj pričakujemo. kljub bolečinam, ki jih doži-ki se bodo vedli neodgovorno. le v tem, katera čustva nam tudi želja, da bo naš nemir znal in tabujev, takrat govorimo o Včasih se takih sprememb bo-vljamo, spreminjamo boleče Tako bomo vedno namesto njih prebuja določena oseba. V par-potolažiti partner. Pričakuje-pravi rahločutni ranljivosti. jimo, saj se zaradi njih zamaje odnose v lepe izkušnje. sprejema li odgovornost in se tnerstvu se srečujemo s krivdo, mo, da bo razumel vse, česar vse, kar smo s trudom zgradili Pravijo, da si izberemo par-kljub temu vedno pritoževali. jezo in žalostjo ter obtožbami. sami pri sebi ne zmoremo. Urška Jesenovec, okoli sebe. V resnici pa so take tnerja, ki je podoben enemu od Pri bolečih izkušnjah pa od-Verjamemo, če bi bil partner Zato je zelo pomembno, da se mag. zakonskih in spremembe lahko čudovito naših staršev. Ali je to res? De-nosi postanejo krivični ter ne drugačen, bi bilo vse drugače. naučimo zavedati, da z vsem družinskih študijev,orodje, da spoznamo, kaj je loma. Bolj prava trditev je, da več tako samoumevni. In take Nobeno ogleda lo pa ne more tem vstopamo v partnerski od-izp. zakonska in družinska onkraj meja tega, kar poznamo se poročimo z nekom, ki v nas krivice ponavljamo. Vendar si spremeniti tega, kar vidimo v nos. Tako, kot se moramo znati terapija in na kar smo se navadili. Go-prebuja zelo podobna čustva in na vso moč želimo drugačne odsevu. Le mi smo tisti, ki se umiriti ob otroku, tako se mo­ RDEČI KRIŽ VRHNIKA Merjenje krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov Pravočasno poskrbimo za naše zdravje. Kako? Redno si merimo krv­ni tlak, krvni sladkor in nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, ho­lesterola in trigliceridov, morate biti obvezno tešči! Darovanje organov - Slovenija transplant – projekt Darovalec Darovanje organov po smrti je oblika pomoči sočloveku v stiski. Za določene bolezni je zdravljenje s pre­ saditvijo najbolj učinkovita ali pa celo edina možna oblika zdravljenja. V Sloveniji že dolgo uspešno izvajamo zdravljenje s presaditvijo v okviru transparentne organizacije transplan­ tacijske dejavnosti, ki jo odlikujejo vi­ soka strokovna in etična načela. Za darovanje organov in tkiv po smrti za namen zdravljenja se opre­ delite tako da: - z osebnim stališčem glede darova­nja po smrti seznanite najbližje so­rodnike, - podpišete izjavo o darovanju na po­oblaščenih mestih po celi Sloveniji. Območno združenje Rdečega križa Vrhnika je pooblaščenec za zbiranje pristopnih izjav darovalcev. Če se od­ločite za darovanje, se oglasite v pisar­ni Območnega združenja RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, telefon: 01-7502-447, da izpolnite in podpišete pristopno izjavo darovalca. Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na me­sec, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefonsko številko 7502­447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol. net Krvodajalska akcija Spomladanske krvodajalske akcije, ki je bila na Vrhniki organizirana za občane Vrhnike, Borovnice in Log-ki ste se odzvali povabilu na krvoda-Za vašo pomočjo življenje teče dalje! -Dragomerja v ponedeljek 19. in v to-jalsko akcijo in lepo vabljeni na na­rek 20 marca 2018, se je udeležilo 327 slednjo spomladansko akcijo, ki bo v OZ Rdečega križa Vrhnika krvodajalcev. Prisrčna zahvala vsem, ponedeljek 16. in v torek 17. julija 2018. Enajsta šola danes… Vrhnika, 6. marec – Osnovna šola Ivana Cankarja in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika sta pripravila razstavo ročnih in likovnih izdelkov učencev, ki obiskujejo šolske interesne dejavnosti: oblikovanje gline, ročne spretnosti, živilski in čipkarski krožek ter klekljanje. Ot voritev razstave je bila v kov. Ob tej otvoritvi so otroški Ga leriji Ca n ka rjevega doma pevsk i zbor Kuštrovci in dve pod imenom Enajsta šola da-recitatorki učenki 5. c razreda nes… »Naši prstki ust varjajo«. pripravili bogat kulturni pro-Ta ko so m lad i u metni k i i z gram tudi z odlomki iz znanih pr vih treh razredov OŠ Ivana Cankarjevih del. Seveda pa je Cankarja pripravili imenitno potrebno tudi poudariti, da je razstavo pravih umetnin, k i bila Cankarjeva Galerija polna so prišli iz njihovih živih prst-obiskovalcev, predvsem staršev in malih umetnikov, ki so nav-suhih hrušk, skodelico kave in Šiviljski krožek umetnije. Otroci pa so se urili dušeno spremlja li kulturni do-stare hiše. Oče Ivana Can karja je znal v spretnosti premetavanja in godek. In kaj so mladi umetniki Mentorice: Andreja Šajn, Joži Jerele, dobro sukati šivanko, saj je bil su kanja k lek ljev. Pod prsti so razstavljali: Katarina Masnec po poklicu krojač. Tudi prstki nasta le za njih že prave ma le so se dobro spoprijeli s šivanko umetnije. Oblikovanje gline Ročne spretnosti in sešili preproste, a uporabne Mentorica: Katarina Kobal Glina je material, ki nosi v sebi Pri dejavnosti so razvijali roč-»mauhe« za drobne skrivnosti. neskončne možnosti ustvarja-ne spretnosti in ustvarjalnost z Mentorici: Urša Ocepek, Po otvoritvi pa so si vsi sku­ nja. Lahko jo gnetemo, valjamo, oblikovanjem različnih odpa- Ana Ahlin Janša paj z malimi umetniki ogledali mečkamo, naredimo kačice, va-dnih materialov. Kavne skodeli- razstavo, seveda z njihovimi njo odtisnemo dlan, čipko. Spre-ce so tako nastale iz odpadnega Čipkarski krožek in klekljanje poglobljenimi razlagami o raz­ tni prstki so oblikovali podobo papirja in plastenk. Ivan Cankar je znal spretno stavljenih prelepih predmetih. pisatelja Ivana Cankarja, pehar Mentorica: Alenka Smr tnik sukati pero in nastale so prave Simon Seljak Pet let delovanja ZKD Vrhnika Nova Zveza kulturnih društev Vrhnika je bila ustanovljena Cankarja v Kulturnem centru. Arhiv ZKD RS. vsakemu posamezniku med nami, in je bil delno pregledan, vendar ga je • Vsako leto izdamo skupno glasilo z sicer z odgovornim ravnanjem v med­ marca leta 2013. ZKD je postala pravna naslednica nekdaj treba dokončno urediti in mu najti imenom ZBORNIK ZKD Vrhnika sebojnih odnosih, s spoštovanjem do institucionalno organiziranih ljubiteljskih društev, ki so primeren prostor. občin Vrhnika, Borovnica, Log -Dra- ustvarjenega, s pripravo primernega delovala pod okriljem ZKO. • Pestro delovanje ZKD v letih 2015, gomer, kjer lahko vsa društva pred-okolja za razvoj kulture, s spodbu- Ukinitev ZKO-ja in s tem ukinitev valsko podprl oba projekta) pripravili 2016 in 2017 je potekalo v poskusu stavijo svoje celoletno delovanje (v janjem k reativnega izražanja v vseh profesionalnega vodenja in še nekatere razstavo in predstavo ob 60-letnici sprejetja novega Pravilnika o dodelje-besedilu in slikovno ). Na tem mestu okoljih in na vseh socialnih ravneh ne druge družbene spremembe, kot je raz-organiziranega delovanja ljubiteljskih vanju fi nančnih sredstev za kulturo se zahvaljujem podjetju Birosistemi glede na spol ali starost. pad enovite občine Vrhnika na manjše društev na Vrhniki, za kar je bilo treba v sodelovanju s preostalimi deležni-za donacije pri izdaji Zbornika v letih Tesna povezanost društev v ZKD občinske enote, so imele za ljubiteljsko veliko postoriti. ki, nosilci kulture – od samostojnih 2014 –2016. Vrhnika, njihove raznolike ustvarjal­kulturo zelo težke posledice, ker je bila • V letih 2014 in 2015 je na podlagi producentov, drugih društev in ZIC. Sam sem vesel in ponosen na vse nosti ter zavezanost in stremljenje k ljubiteljska kultura v tistem času poti-več sestan kov in srečanj poteka lo Projekt žal ni bil uresničen kljub več naše skupno delo, ki smo ga v petih odličnosti so pozitivni prispevek, dro­snjena v nekakšen vakuum. ZKO se je zbiranje materiala – gradiva, foto-poskusom in mediaciji, ki jo je vodila letih opravili družno povezani, upo-ben kamenček v mozaični sestavljanki preimenoval v ZKD, ki pa zaradi prej grafij, pričevanj nekdanjih še živečih N VO Stičišče za osrednjo Slovenijo števajoč na še trenutne zmožnosti, kolektivnega spomina prihodnosti. omenjenih velikih sprememb njihovo mentorjev, kulturnih delavcev, ki jih pod vodstvom Petre Cilenšek. vsekakor pa odgovorno in z velikoZa zgledno sodelovanje v trajanju povezovanje ni zaživelo. Tako pasivno je zbralo Muzejsko društvo pod vod-• Junija 2017 sem se udeležil seminar-mero tolerance. Želim, da se ZKD v mojega mandata se iskreno zahva­stanje je traja lo približno sedem let. stvom dr. Katarine Oblak Brown. ja na temo Zagovorništvo, ki ga je letu 2018 dostojno in uspešno predstavi ljujem županu g. Stojanu Jak inu s Omeniti je treba, da so kulturna dru-• Razstava 60 let ZKD Vrhnika je v pla-organizirala NVO Stičišče (pomen na prireditvah, ki bodo posvečene 100. sodelavci, Zavodu Ivana Cankarja, štva, čeprav razdrobljena, kljub temu katni obliki ugledala luč septembra organiziranosti civilne iniciative v obletnici slovesa našega največjega pi-predvsem ga. Tatjani Obla k Milčin­samostojno nadaljevala svoje poslan-2015 v Galeriji CD Vrhnika. Obsežno družbi). satelja in someščana Ivana Cankarja, ski, predstavnici JSKD RS, Izpostava stvo, saj so redno in uspešno prirejala delo o minulem 60-letnem kultur-• V letih 2013 in 2017 je ZKD zara-hkrati pa je leto 2018 razglašeno tudi Vrhnika, ga. Nataši Bregant Možina,ali sodelovala na prireditvah v občini nem delovanju društev Vrhnike je di spremembe davčne zakonodaje za evropsko leto kulture, kar je še do-ga. Sonji Žakelj, direktorici Knjižnice in zunaj nje. bilo predstavljeno na 26 plakatih, ki organizirala brezplačen seminar o daten motiv. Zavedni Ivan Cankar je IC Vrhnika, ter uredniku glasila Naš Vso množičnost in bogatost kul-jih je oblikova la ga. Mi lena Obla k računovodskih storit vah (davčne vedel in znal uporabiti jezik kot kul-časopis g. Gašperju Tomincu. turnega dogajanja v občinah Vrhnika, Erznožnik. blagajne) pod mentorst vom Tjaše turno orodje, s katerim se je vpisal med Ob izteku petletnega mandata bi se Borovnica in Log - Dragomer je prepo-• Slavnostno prireditev ob 60-letnici Bajc iz NVO Stičišče. velikane svetovne literature. Ravno je-rad zahvalil vsemu članstvu ZKD za znala vodja JSKD izpostave Vrhnika, ZKD so organizirala društva v ok-• ZKD je v letu 2017 predlagala dru-zik in kolektivni spomin nas Slovence izkazano zaupanje in konstruktivno ga. Nataša Bregant Možina, ki je nago-tobru 2015 v CD na Vrhniki, ki jo je št v u Big Band Vrhni ka, da zaradi umeščata med enakovredne evropske medsebojno sodelovanje tudi preko vorila in znova organizirala enajst dru-režiral g. Jože Valentič. Na tej prire-kakovostnega delovanja in finančne narode in s tem tudi na bogato svetov-občinskih meja. Zahvaljujem se vsem štev v novo ZKD Vrhnika z rojstnim ditvi je ZKD Vrhnika prejela zlato podhranjenosti konkurirajo za dru-no ku lturno sceno narodov. Kolektivni članom organov ZKD, in sicer: datumom 23. marec 2013. Nova ZKD priznanje za dolgoletno uspešno štvo v javnem interesu na področju spomin je kulturno refleksija vsega, kar – članom Izvršnega odbora v sestavi je organizirana kot neprofitna orga-delovanje v kulturi od predstavnice kulture pri Ministrst vu za kulturo nas obkroža in kar nas je oblikovalo od Jerneja Čepon, Anka Grom, Marjetanizacija. Njen temeljni dokument je JSKD RS, ki sedaj krasi pevsko sobo RS, k i je status oktobra odobrilo, pradavnin do danes. Kultura je edina Novljan, Slavi Štirn, Anica Vengust Statut, v katerem so zapisane organi-v CD Vrhnika. Občina Vrhnika pa na decembrski trajnostna dobrina, vseskozi prisotna, in Bojan Čebela; ziranost, dolžnosti, pravice ter odgo-• Pla katna razstava je bila l. 2016 seji OS tudi sprejela. Na isti seji je na ki priča o neprestani evoluciji vseh soci-– članicam nadzornega odbora v sesta­vornost društev in posameznikov do postavljena v Ljubljani v prostorih pobudo ZKD župan g. Stojan Jakin alnih odnosov in družbenih dosežkov. vi Lilijana Podlesnik, Katarina Kuz-ZKD in družbe. Registracija ZKD- ja je KULT 3000 na Metelkovi ulici, ki jo predlagal 10 % povišanje finančnih Kolektivni kulturni spomin nas dolo-mič Peternelj in žal pokojna Pavla bila zaradi neskladij v Statutu dvakrat je pomagala organizirati ga. Nataša sredstev za ljubiteljsko kulturo, kar je ča, kdo in kakšni smo kot narod in kot Prah ; zavrnjena in je bila uradno potrjena Bregant Možina. Delna razstava je bilo tudi sprejeto in je začelo veljati posameznik i, saj se vsak trenutek iz – članom disciplinske komisije v sesta­šele 18. septembra 2013. istega leta gostovala v Borovnici v že za Razpis 2018. minule kulturne zapuščine, transfor-vi Franci Gaberšček, Anita Garafolj V petih letih obstoja so društva pod organizaciji HUD Karel Barjanski. • V letu 2017 pristopi v ZKD novo dru-miran z metuljevim učinkom, reflek-in Jože Zver. okriljem ZKD aktivno pripravila ali so-• V letu 2016 je Muzejsko društvo štvo, Orkester Simfonika, v l. 2018 pa tira tudi v sedanjost in prihodnost. Novemu vodstvu ZKD, ki bo izbrano delovala v kulturnem življenju Vrhnike izdalo publikacijo 16. Vrhniški raz-tudi Muzejsko društvo Vrhnika, tako Podedovali smo neizmerno bogat ko-na volilni konferenci v aprilu, pa tudi z različnimi vsebinami. gledi, v katerih je bilo predstavljeno da ZKD po novem šteje 13 društev. lektivni spomin, na katerega moramo vsemu članstvu želim še naprej kon- Kmalu po ustanovitvi smo v ZKD gradivo 60-letnega kulturnega delo-• Leta 2017 sta bila za potrebe delova-biti neizmerno ponosni, ga negovati, struktivno in uspešno skupno delova-Vrhnika prisluhnili predlogu strokovne vanja ljubiteljskih društev. nja ZKD nabavljena nov računalnik poustvarjati in bogatiti z novimi kul-nje na področju kulture in razvijanja sodelavke ZIC ga. Tatjani Oblak Mil-• Leta 2014 smo neurejen arhiv iz kle-z ustrezno programsko opremo in turnimi dobrinami, ki se pojavljajo v dobrih medsebojnih odnosov. Srečno činski, da bi v sodelovanju z ZIC-em tnih prostorov CD (zaradi poplav-nov tiska lnik. sedanjem času in bodo s kakovostjo bo-vsem! in Muzejskim društvom Vrhnika (ZIC ne nevarnosti) preselili v začasne in • Vsako leto sem se udeležil Letnih gatile tudi prihodnji kolektivni spomin. Predsednik ZKD Vrhnika je organizacijsko, finančno in oglaše-pomožne prostore Knjižnice Ivana konferenc naše krovne organizacije Skrb do skupnega spomina je naložena Rasto Jakič Podkuranski povž V KD Stara Vrhnika smo ustanovili otroško lutkovno skupino ter uprizorili predstavo z naslovom Podkuranski povž. Gre za krajevno legendo o gromozanskem Povžu, ki krajanom povzroči nemalo sivih las. Otroci so vzeli nastop zelo resno, njeni izvedbi poseben čar. Premierno pridno vadili, včasih se malo razigrano smo predstavo odigrali za božič pred ponorčevali vsak iz svoje vloge. A saj to domačim občinst vom, ponovitev pa je sodi k otroški naravi, ki daje vsebini in bila kar na velikem odru Cankarjevega ORFEJ / APRIL QI KANTAVTORSKI VEČER LORENCI ANDREJA: GONG KONCERT POD VODSTVOM KATJE ROSE POMPI ODRASLI: 40 € mes PIANO ART DO 18.L.: 20 € mes MUSIC VSAK ČET PET6.4.19’h-20’h ob 20’h POGOVOR MODERIRATA delavnicO BARBARA IN GORAZD BUH zA DOBRO POČUTJE ISKREN vodI ANITA JAKŠA POGOVOR, KI POMAGA ČAROBNI OZAVEŠČATI PREPRIČANJA OTROCI IN PRIČAKOVANJA sob 14.4. sob 14.4. 10’h-11’h ob 19’h PREDAVA MAJA NAGODE LUTKOVNA PREDSTAVA DOM JURI MURI V AFRIKI BREZ ODPAdKOV GLEDALIŠČE UŠ PET20.4. NED 22.4. ob 18’h ob 17.30 GONG REZI­ZVOČNA JANSKI KOPEL PLESI VODI KARLO VIZEK VODI KLEMEN FRANK PON 23.4. PET 27.4. ob 19’h ob 19’h NAMESTO VSTOPNINE PROSTOVOLJNI PRISPEVKI! HVALA! VLJUDNO VABLJENI V SINJO GORICO 87, 400m naprej od LIDLA, KONTAKT: 031382717(Klemen), 040937316(Rada), FB/Klub Orfej doma na Vrhniki ob prireditvi z nazi­vom Mladi oder, kjer poteka srečanje otroških gledaliških skupin. Sceno in nekater lutke so izdelale mamice ob pomoči malih lutkarjev, za kar se jim za hva ljujem. Še posebna zahvala pa velja ge. Joži Krvina za somentorstvo ter krovno vodenje projekta. BOris Kononenko, dramaturg, režiser in mentor April v TMS Spoštovane obiskovalce in obiskovalke obveščamo,da boTehniškimuzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprl svoja vrata v sredo, 1. 3. 2018. Vabljeni! TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki, Odpr to: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Občasne razstave: Znanje brez meja Razstava predstavlja izbor uspešnih posameznikov, ki so zaradi iskanja, razširjanja in soustvar­janja znanja v različnih časovnih obdobjih odšli v širni svet, in tistih, ki jih je zaneslo k nam od drugod. Na ogled do 3. 12. 2018. Spored prireditev: sreda, 4. 4., ob 12.00:Obeležitev 135-letnice elektrifikacije na Slovenskem sobota, 7. 4.,ob 9.30: peka kruha v krušni peči nedelja, 8. 4., ob 14.00:javno vodenje po stalnih muzejskih zbirkah nedelja, 8. 4., ob 16.00: predstavitev elektrarn na Slovenskem od začetka elek trifikacije pred 135 leti. od torka, 10. 4., do petka, 13. 4., od 10.00 do 13.00: Dnevi meroslovja (potrebne predhodne prijave) nedelja, 15. 4., ob 10.30:javno vodenje po občasni razstavi Znanje brez meja nedelja, 15. 4., od 11.00 do 18.00: Dnevi meroslovja sobota, 21. 4., ob 9.30: delavnica sitotiska nedelja, 22. 4., ob 11.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. Na delavnice se prijavite preko telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elek tronske pošte programi@tms.si. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odpr to: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, velika noč: zaprto. Občasne razstave KO UDARI STRELA: Zgodovina podjetja A. J. Kogoj Na občasni razstavi predstavljamo zgodbo o vzponu podjetja z majhnim številom zaposlenih in s široko mrežo zunanjih sodelavcev, ki jim je uspelo prodreti na zahteven in hitro raz vijajoč se telekomunikacijski trg. Obiskovalcem so na ogled njihovi najpomembnejši izdelki in predstavitev delovanja prenapetostnih zaščit, najmlajši pa lahko več izvedo o pojavu strele. Na ogled do 30. 9. 2018. Spored prireditev: nedelja, 8. 4., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja! – voden ogled za družine nedelja, 15. 4., ob 15.00: voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence) petek, 27. 4., od 10.00 do 13.00: počitniške delavnice nedelja, 29. 4., od 10.00 do 13.00:počitniške delavnice NOVO V MPT: Zgodovino pošte in telekomunikacij lahko sedaj spoznate s pomočjo zvočnih postaj in otroškega vodnika z nalogami za najmanjše in malo večje! Medved in podobice Vrhnika, 27. februar – V preddverju Cankarjevega doma je odprla svoja vrata slikarska razstava Matije Mlakarja Medveda z naslovom Medved in podobice. Gre za m ladega umetnika, dijaka 4. le­tnika Gimnazije Vič, ki sicer slika že enajs tlet v Pionirskem domu. Njegova prva prepo­ znavna risbica je bi la račka, zato ne preseneča, da se tudi na platnih tako rad posveča prav živalskim motivom. Razstava, ki sta jo kulturno obogatila Miha Verk in Dora Adamič, bo odprta do 25. marca. (gt, foto: gt) Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjev dom Vrhnika, Gimnazija Vič Ljubljana HREPENENJE … TO JE HREPENENJE, DIONIZ! Odlomki iz del Ivana Cankarja: Vrzdenec, Na Klancu, Kurent, Lepa Vida, Hlapec Jernej in njegova pravica, Ada SREDA, 25. april 2018, ob 18. uri, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Režija: Katja Predan in Jakob Mišič Jančar Igrajo: Tinkara Stonič, Eva Brank, Nika Rupnik, Hana Gombač, Nika Potočnik Mavsar, Rok Zajc, Bor Kolar Bačnik, Erik Contreras Mencinger, Tina Šajn, Erik Tomori, Tim Vivoda, Dušan Habič, Soraja Sekavčnik, Nina Zidarič, Zala Klinar Izbor besedil: Tara Ferbežar Felgner Mentorica: Alenka Ocvirk Zelič Gledališka predstava Hrepenenje … To je hrepenenje, Dioniz! ob 100. obletnici Cankarjeve smr ti je nastala prav v želji, da bi Cankar ne bil le precej omejen in obvezen (in zato včasih neprijeten in odbijajoč) del učnega načrta, ampak predvsem izjemno raznolik, rahločuten, družbeno kritičen in aktualen. Širina, ki jo av tor premore, je bila glavno vodilo pri snovanju predstave. Pri izbiri besedil pa smo se osredotočili na motiv hrepenenja, ki je nekako skupen vsem Cankarjevim delom. R A ZSTAVE v Cankarjevem domu Do 15. aprila 2018 je v Galeriji in Avli na ogled dokumentarna razstava 130 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA BLAGAJANA. V torek, 16. aprila 2018 ob 19. uri Vas z Muzejskim društvom Vrhnika in s Cankarjevo knjižnico Vrhnika vljudno vabimo na odpr tje dokumentarne razstave: LJUDSTVU JE SPOMENIK VŠEČ … ŠE VEDNO. Dopolnjeno razstavo o nastajanju Cankarjevega spomenika in o nastajanju nekaterih drugih Cankarjevih kipov in plastik si v Avli in Galeriji lahko ogledate do 6. maja 2018. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, si je mogoče ogledati ob predhodni najavi (TIC Vrhnika) in vsak delovni ponedeljek od 10. do 12. ure. Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah. Va blj en i ! K IN O VRHNIKA PRIPOROČA OBLIKA VODE Fantazijska drama/The Shape of Water/režija: Guillermo Del Toro/scenarij: Guillermo del Toro, Vanessa Taylor / ZDA / 119' V strogo varovanem raziskovalnem laboratoriju nema čistilka razvije poseben odnos s podvodnim bitjem, a se s tem izpostavi tudi veliki nevarnosti. Film je prejel štiri oskarje ter zlati globus za najboljšo režijo in filmsko glasbo. TRIJE PLAKATI PRED MESTOM Kriminalna drama/Three Billboards Outside Ebbing, Missouri/režija in scenarij:  Martin McDonagh/Velika Britanija, ZDA/115' Več mesecev je že minilo, odkar so Mildred Hayes umorili hčerko, policija pa še vedno ni našla morilca. Razjarjena in priza­deta mati se zato odloči za drzno odločitev. Najame tri reklamne panoje, ki stojijo pred vstopom v domače mestece, nanje pa naroči napisati ogorčeno sporočilo, namenjeno šefu policije Williamu Willoughbyju. Najboljši scenarij v Benetkah, štiri nagrade zlati globus in dve nagradi oskar. SLAVA Drama Slava/režija: Kristina Grozeva, Petar Valchanov/scenarij: Kristina Grozeva, Decho Taralezhkov, Petar Valchanov/ Bolgarija, Grčija/101' Ko železniški delavec Canko Petrov najde vrečo denarja, se kot pošten državljan odloči, da ga bo predal policiji. V zahvalo ga država nagradi z novo ročno uro, ki pa kaj kmalu neha delovati. Medtem se Julia Staikova, arogantna vodja službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za promet, odloči, da bo novopečenega junaka izkoristila za odvračanje pozornosti od korupcijskega škandala. BELA IN SEBASTIJAN: PRIJATELJA ZA VEDNO Družinski film/Belle et Sébastien 3, le dernier chapitre/režija: Clovis Cornillac/scenarij: Juliet te Sales, Fabien Suarez/Fran­cija/97'/9+ Piše se leto 1948. Bela skoti tri živahne mladičke. Dvanajstletni Sebastijan, dedek César, oče Pierre in njegova izbranka Angelina imajo z njimi veliko dela in veselja, saj nagajivo trgajo pernice in ližejo hrano po kuhinji. Nekega dne se na vratih pojavi mrki mož Joseph, ki trdi, da je Bela njegov pes. Zahteva ga nazaj, skupaj z mladički. Da bi zaščitil svoje pasje prijatelje, Sebastijan z Belo in mladički sredi mrzle zimske noči pobegne od doma. Ujame jih hud snežni vihar, pogumna Bela pa se znajde in jim reši življenje. V zapuščeni koči si Sebastijan uredi začasni dom, medtem ko ga domači neutrudno iščejo … MOŠKI NE JOČEJO Drama/Muškarci ne plaču/režija: Alen Drljević/scenarij: Alen Drljević, Zoran Solomun Bosna in Hercegovina, Nemčija, Hr­vaška, Slovenija/98' Skupina vojnih veteranov iz nekdanje Jugoslavije se udeleži terapev tske delavnice v odmaknjenem gorskem hotelu. Seveda nihče ne pričakuje, da bodo delavnice potekale v umirjenem in ubranem ozračju in prav res vsaka nepremišljena beseda in vsak čemeren pogled med soudeleženci izzoveta sumničavost in jezo. Nekdanji vojaki le stežka razbijejo okove svojega moškega ega in predsodkov ter se soočijo z nehumanostjo nekaterih dogodkov in dejanj, ne glede na to, ali so jih zagrešili sami ali kdo drug. Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Na naši spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoče spremembe v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev marec in april 2018 TOREK, 27. 3. 2018, ob 18. uri. Vstop prost. TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 130 LET TURISTIČNEGA DRUŠT VA BLAGAJANA Praznovanje obletnice in odprtje dokumentarne razstave, ki bo na ogled do 14. aprila 2018. Velika dvorana, Avla in Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 29. 3. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FOXTROT Drama, Izrael, Švica, Nemčija, Francija Izjemoma! PETEK, 30. 3. 2018, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: BREZ LJUBEZNI Liffe 2017, drama, Rusija, Francija, Belgija, Nemčija PETEK, 30. 3. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TOMB RAIDER 3D Akcijska pustolovščina, ZDA SOBOTA, 31. 3. 2018, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETER ZAJEC Družinska komična pustolovščina, sinhro, Velika Britanija, Avstralija, ZDA, 6+ SOBOTA, 31. 3. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IGRALEC ŠT. 1 Znanstvenofantastična pustolovščina, ZDA NEDELJA, 1. 4. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETER ZAJEC Družinska komična pustolovščina, sinhro, Velika Britanija, Avstralija, ZDA, 6+ NEDELJA, 1. 4. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OBLIKA VODE Liffe 2018, fantazijska drama, ZDA. PONEDELJEK, 2. 4. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETER ZAJEC Družinska komična pustolovščina, sinhro, Velika Britanija, Avstralija, ZDA, 6+ PONEDELJEK, 2. 4. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JAZ, TONYA Biografska športna drama, ZDA TOREK, 3. 4. 2018, ob 17. uri. Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POSVET O SOBODAJALST VU Turistične informacijske tehnologije v praksi. Predava: Uroš Buda. Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki. SREDA, 4. 4. 2018, ob 17. uri. Vstop prost. DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA, OSNOVNA ŠOLA ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA RECITAL V POČASTITEV CANKARJEVEGA LETA 2018 Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 5. 4. 2018, ob 17.30 uri. Interna prireditev. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŽIV ŽAV 2018 Območna revija otroških pevskih zborov občin Vrhnika in Log – Dragomer in Borovnica. PETEK, 6. 4. 2018, ob 19. uri. Vstop prost. KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO NORI VAL KONCERT NEJCA TRČKA Gostja: Klara Jazbec Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 7. 4. 2018, ob 19.18 uri. Vstop prost. KULTURNO UMETNIŠKO PODLIPA-SMREČJE SEKTSTET ODOICA: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAŠIČA Koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDEL JA, 8. 4. 2018, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČEBELICA MAJA: MEDENE IGRE Animirana pustolovščina, sinhro, Nemčija, Avstrija, 4+ NEDEL JA, 8. 4. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TRIJE PLAKATI PRED MESTOM Liffe 2017, kriminalna drama, Velika Britanija, ZDA, NEDEL JA, 8. 4. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PROJEKT: TITAN Znanstvenofantastični film, Velika Britanija, ZDA, Španija TOREK, 10. 4. 2018, ob 18. uri. Vstop prost. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DOBRODELNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 11. 4. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DAN ZA DNEM Romantična drama, ZDA ČETRTEK, 12. 4. 2018, ob 20. uri. Vstopnina do 11. 4. 2018: 15 €, na dan dogodka: 17 €. PRIFARSKI MUZIKANTI: 30 LET GLASBENEGA DELOVANJA Koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 14. 4. 2018, ob 19. uri. Vstopnina: 10 €, otroci: 5 €. ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, MePZ MAVRICA VRHNIKA in zbor Mlada Mavrica 19. POMLADNI GALA KONCERT Pozdrav Cankarjevemu letu 2018 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDEL JA, 15. 4. 2018, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETER ZAJEC Družinska komična pustolovščina, sinhro, Velika Britanija, Avstralija, ZDA, 6+ NEDELJA, 15. 4. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MARIJINA ZEMLJA Dokumentarni film, Španija NEDELJA, 15. 4. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GRINGO Črna komedija, Avstralija, ZDA PONEDELJEK, 16. 4. 2018, ob 19. uri. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA LJUDST VU JE SPOMENIK VŠEČ … ŠE VEDNO Dopolnjena dokumentarna razstava bo na ogled do 5. maja 2018. Avla in Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 18. 4. 2018, ob 19. uri. Vstop z gratis vstopnicami. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI Predstava plesnega oddelka Glasbene šole Vrhnika Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 19. 4. 2018, ob 11. uri. Vstop prost JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 20 4. 2018, ob 20. uri. Vstop prost JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 21. 4. 2018, ob 20. uri. Vstop prost JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDEL JA, 22. 4. 2018, ob 18. uri. Vstop prost JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 25. 4. 2018, ob 18. uri. Vstop prost. GIMNAZIJA VIČ, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA HREPENENJE … TO JE HREPENENJE, DIONIZ! Odlomki iz del Ivana Cankarja: Vrzdenec, Na Klancu, Kurent, Lepa Vida, Hlapec Jernej in njegova pravica, Ada Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 26. 4. 2018, ob 10. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Filmsko dopoldne: SLAVA Liffe 2016, drama, Bolgarija, Grćija ČETRTEK, 26. 4. 2018, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MAŠČEVALCI; BREZMEJNA VOJNA Znanstvenofantastični film, ZDA PETEK 27. 4. 2018, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BELA IN SEBASTIJAN; PRIJATELJA ZA VEDNO Družinski film, Francija, 9+ PETEK 27. 4. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MARIJINA ZEMLJA Dokumentarni film, Španija PETEK 27. 4. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ŽELJA PO MAŠČEVANJU Akcijska drama, ZDA SOBOTA 28. 4. 2018, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZEMLJA, NEPOZABEN DAN Družinski dokumentarni film, Velika Britanija, Kitajska, 6+ SOBOTA 28. 4. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Filmsko dopoldne: SLAVA Liffe 2016, drama, Bolgarija, Grćija SOBOTA 28. 4. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MAŠČEVALCI; BREZMEJNA VOJNA 3D Znanstvenofantastični film, ZDA NEDELJA, 29. 4. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BELA IN SEBASTIJAN; PRIJATELJA ZA VEDNO Družinski film, Francija, 9+ NEDELJA, 29. 4. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOŠKI NE JOČEJO Liffe 2017, drama, Bosna in Hercegovina, Slovenija, Hrvaška, Nemčija PONEDELJEK, 30. 4. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZEMLJA, NEPOZABEN DAN Družinski dokumentarni film, Velika Britanija, Kitajska, 6+ PONEDELJEK, 30. 4. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GASTON ZGAGA Komedija, Francija, Belgija Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod­cankar.si, www.vrhnika.si Vse kino predstave potekajo v veliki dvorani. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. NEJC TRČEK KONCERT C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A kopanjem na plaži v Dubaju.« Andreja Avberšek, v sodelovanju s KVŠ. Vablje- Vabljeni na Noč knjige na dan zemlje ni v četrtek, 12. 4. 2018 ob 18.00. Prvenec Matica Slapšaka: Zvezdne pravljice Predstavitev pesniške zbirke Vsakomur iz svoje naše prireditve Delavnica indigo, Matic Slapšak, ki ga poznamo predvsem po delu na lepene področju PR-ja, marketinga Vabljeni na predstavitev pesniške zbirke Lidije Golc, kristalni in mavrični 2000. Ti otroci imajo izjemno moč. zno vabljeni otroci in starši. Predstavitev knjige Zemlja, voda, seme Prvi kristalni otroci so prišli okoli leta mladinskem oddelku. Prija­ba nositi težkega bremena v življenju. 18.00 v Cankarjevi hiški na pot novim otrokom, tako da tem ni tre-nedeljek, 23. 4. 2018, obotroci – buldožerji so prišli, da bi utrli Avtorja bomo gostili v po­ Vrhniki v manjšem številu tudi že prej. Indigo ljem založbe Manični poet. skega zaselka. Vabljeni v ponedeljek, 23. 4. 2018, ob otroci prihajajo na Zemljo od leta 1975, knjiga pa je izšla pod okri­v simboličen pojem, ki presega območje majhnega gor- Svetovalno središče na glavnih lastnostih takih otrok. Indigo je ilustrirala Klara Lapanja, 160 prebivalci z malo začetnico. Lepeno s tem spremeni mavrični otrok? Pogovarjali se bomo o zbral dvajset pravljic, ki jih piše ime tega slovenskega koroškega naselja s približno poznate, indigo ali kristalni oziroma Zvezdne pravljice. V njem je svoje tretje pesniške zbirke Vsakomur iz svoje lepene za­ Kako veste, če ste vi ali nekdo, ki ga tudi izid knjižnega prvenca strijskem Koroškem, temveč mnogo več. Zato v naslovu v različnih revijah dočakal sedemkilometrske gorske grape pri Železni Kapli na av-stotih objavljenih pravljicah šoli v Ljubljani. Za pesnico Lepena ni le kraj sredi ozke n dogodkov, je po skoraj v aprilu 2018 magistrice didaktike književnosti, ki poučuje v srednji otroci Brezplačno 19.00 v Grabeljškovo dvorano v sklopu prireditev NOČ in zaupno informiranje in svetovanje KNJIGE – DAN ZEMLJE. odraslim pri odločitvah za izobraže- vanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava So tihi in se ne družijo veliko, vendar na tel.: 01 510 22 70. Vrtil sem gumb na radijskem sprejemniku in slišal bese­ so zelo ustvarjalni. Mavrični otroci Predstavitev filma Najstarejši voz na svetu de: »Lačni pa že ne bomo, bomo pa njivo prodali!« Pove­so socialna bitja, ki prihajajo zdaj, da dano je name delovalo kot vedro ledene vode in spreletela Termini v aprilu: spreminjajo socialni sistem in nimajo Leta 2002 je bilo na Starih gmajnah v Verdu pri Vrhniki me je drgetajoča misel: »Kaj bo z ljudmi, ki razmišljajo sreda, 4. april: 8.00–11.00 starega razmišljanja o starih progra-odkrito okrog 5200 let staro leseno kolo. RTV SLO je v ponedeljek, 9. april: 15.00–18.00 mih. Delavnice izvaja Center Astera, okviru TV-serije Humanistika v letu 2003 posnela film, sreda, 18. april: 8.00–11.00 več informacij in prijave 040 90 66 90 ki predstavlja postopek datacije te dragocene najdbe. ponedeljek, 23. april: 15.00–18.00 ali Kimspirational.slove@gmail.com. Hkrati prikazuje poskus rekonstrukcije voza, katerega Cena: 13 €/osebo, za partnerja brez-del je bilo kolo. Režiser in scenarist omenjenega filma je plačno. Vabljeni, v petek, 13. 4. 2018, Jadran Sterle. Na ogled filma vas vabimo v ponedeljek, Pravljične urice na Logu Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sode-prireditev NOČ KNJIGE – DAN ZEMLJE. lovanju s KUD Kosec vabi na zaključ­ no pravljično urico na Logu, ki bo v Freestyle učenje Lov na zaklad v Cankarjevi knjižnici Vrhnika četrtek, 5. aprila 2018, od 17.00 do 17.45 v učilnici 10 v Osnovni šoli Log -plačljiva delavnica Včasih kdo, ki nima preveč pojma, pravi, da je v knjižnici -Dragomer. Lepo vabimo vse otroke Osnovnošolce od 3. do 9. razreda vabi-dolgočasno. Da so knjige dobre samo za prekladat in so tako noro?« Temelji varne prihodnosti naroda so trije: med 4. in 9. letom starosti, da se nam mo na delavnico Freestyle učenja, v so-sploh cele nezanimive. Knjižničarke trdimo nasprotno, zadostna površina rodovitne prsti, neoporečni viri žive pridružijo in skupaj obeležimo zaklju-boto, 14. 4. 2018 od 9.00 do 12.15 v razumljivo. In to bi rade tudi dokazale. Če si torej razisko­vode in ohranjanje semen tradicionalnih sort kulturnih ček prve pravljične sezone na Logu. Grabeljškovo dvorano. Skupaj bomo valnega duha in te zanimajo detektivske ter pustolovske rastlin. Toda zemlja umira, vodno obilje odteka in semena Pravljičarki Barbara in Nika. spoznali, da je naše pomnjenje hitrejše knjige, potem nujno pridi na pustolovščino v knjižnico! izumirajo. Knjigo z omenjeno vsebino bo predstavil avtor in bolj učinkovito, če sprejemamo učno Na Noč knjige bomo zakopali skriti zaklad. Lepo pova-Anton Komat v ponedeljek, 23. 4. 2018, ob 20.00 v snov preko igre, humorja, ustvarjalnega bljeni osnovnošolci (2. in 3. triada) 23. 4. 2018 ob 19.00 Predavanje Rešitev iz Grabeljškovi dvorani v sklopu prireditev NOČ KNJIGE giba ali glasbe. Naj postane učenje za-na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice. – DAN ZEMLJE. bava! Obvezne prijave na http://www. vesolja lazjeucenje.si/prijavnica/, več informa­Več tisoč leta stara prerokovanja Svete-cij na 031 314 641 (prof. Mojca Stojko­ ju v Enajsto šolo in tudi kaj zapisali, saj 72, Košarkarski klub Vrhnika in Can­ga pisma napovedujejo obnovo našega vič). Cena 40 EUR za otroka. pripravljamo knjižni projekt. S kom? S Razstava klekljanih čipk planeta in čudovito prihodnost. Ka­ pesnico in pisateljico mag. Ano Poren­ men, ki bo priletel iz vesolja, ne pome­ ta. V soboto, 21. 4. 2018, od 9.00 do ni uničenja, ampak začetek nove dobe.Predavanje Novo 12.00 v Malavašičevem kotičku. Pri­ Želite biti del novega čudovitega sveta? življenje java: JSKD OI Vrhnika, Tržaška c. 25,Predaval bo Branko Vodenik. Vabimo 1360 Vrhnika, E-naslov: oi.vrhnika@ vas v petek, 6. 4. 2018, ob 17.30 v Kako si lahko zagotovimo neminljivo jskd.si, tel.: 01 750 2039, 040 505639. Grabeljškovo dvorano. V sodelovanju z prihodnost? Življenje, ki se ne bo nikoli Zdravstvenim oddelkom Čili in zdravi končalo, se mora začeti sedaj. Ste pri­ Krščanske adventistične cerkve iz Lju-pravljeni za nov začetek? Predaval bo bljane. Branko Vodenik. Vabimo vas v petek, RAZSTAVE 20. 4. 2018, ob 17.30 v Grabeljškovo dvorano. V sodelovanju z Zdravstve-Največji uspehi vrhniške Potopisno predavanje Plovnost Ljubljanice nim oddelkom Čili in zdravi Krščanske Razstava Pogledi dveh stoletij zazna­ adventistične cerkve iz Ljubljane. košarke Študijski krožek Plovnost Ljubljanice Oman in ZAE muje spremembe, ki so se zgodile je vodil mentor Albert Štrancar (CDIVabljeni na odprtje razstave in predsta-v Borovniški kotlini od začetka 20. »Z najetim avtomobilom sva 11-dnev-Univerzum), potekal pa je v Cankarjevi Branje Cankarjevih vitev priložnostnega zbornika Največji stoletja vse do danes. Projekt je začel no samostojno potovanje začela na le-knjižnici Vrhnika. Projekt so financirali uspehi vrhniške košarke. Vabimo vas nastajati že pred več kot desetletjem, tališču v Dubaju. Za 7 dni sva se odpra-v okviru razpisa Ministrstva za izobra­ ter norenje z džipom po sipinah je ne-Dogodek bo v vsakem vremenu. Mo­ besedil na predvečer obletnice zgodovinske Občina Borovnica pa je lani v sklopu vila v Oman, kjer sva si ogledala glavno ževanje, znanost in šport za leto 2017. zmage vrhniških košarkarjev nad lju-praznovanja občinskega praznika in mesto Muscat s čudovito mošejo in V sodelovanju s Turi-Člani študijskega krožka so postavili bljansko Olimpijo (27. 4. 1972) v četr-160-letnice prihoda Južne železnice se odpravila na nepozabno snorklanje stičnim društvom Bla-svoje delo na ogled v Malavašičevem tek, 26. 4. 2018, ob 18.00 v Grabe-izdala tudi knjigo. Avtorja: Peter Bezek med koralnimi grebeni otokov Dima­gajana vas vsako sre-kotičku. ljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice in Simona Stražišar. niyat. Nadaljevala sva v zelenih oazah, do ob 17.00 vabimo Vrhnika. Organizatorji: Zlata selekcija kjer sva se hladila ob smaragdnih tol­ v Močilnik na Branje munih. Spanje sredi puščave Wahiba Cankarjevih besedil. Bodi viden – bodi Lesene zverinice Igorja previden pozabno doživetje. Sledilo je pohajko-rebitne spremembe ure preverite na Pavlovčiča vanje po najvišjih vrhovih in kanjonih mirjam.suhadolnik@gmail.com. Občina Vrhnika je z vrtci na Vrhniki Zaradi velikega zanimanja bomo v Omana ter ogled nadvse romantičnih sodelovala pri ozaveščanju pešcev v prostorih knjižnice podaljšali razsta­ starodavnih zapuščenih vasic. Obi­prometu Bodi viden – bodi previden. V vo lesenih zverinic. Več informacij o Pišeš pesmi, zgodbe knjižnici si lahko ogledate priložnostno razstavljenih izdelkih: Igor Pavlovčič razstavo slik sodelujočih otrok. in uživaš v igranju z (041 762 024). besedami? Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Vrhnika in Cankarjeva knjižni­ca Vrhnika vabita, da se nam pridružite v skala sva tudi živahno tržnico z živi-Literarnici! Komu je mi kozami v Nizwi. Bela mošeja v Abu namenjena? Mladim Dhabiju je zagotovo najlepši objekt na svetu. Potovanje sva zaključila z vzpo-od 10. do 15. leta. Kaj bomo počeli? Se nom na najvišjo stolpnico na svetu ter igrali besedne igre, pokukali k Cankar­ KUD DG – LB v februarju popestril Črt Mrzlikar. Zahvala vsem V kulturnem društvu smo leto 2018 začeli, kot nam nastopajočim in zvestim poslušalcem, ga narekuje spomin na našega velikega pesnika dr. čeprav si tak praznični dogodek zasluži Franceta Prešerna. več pozornosti! Na pustni torek, 13. februarja, pa smo Njemu v čast smo se 9. februarja obiskujejo glasbeno šolo na Vrhniki. To kot je v navadi, priredili pustno rajanje zbrali v naši dvorani na Drenovem pa so bili: Ula Jelovšek s flavto, Lizza za najmlajše. Kakorkoli smo se trudili, Griču. Poleg domačega pevskega zbora, Anamari Jelovšek na k lavirju, Ju lija smo zimi ugodili. Dogodek je vodila g. ki je zapel šest pesmi, so se predstavili Jelovšek s flavto, Katro sta z vokalom Mateja Bartol, pomagali pa sta ji Rebe­tudi plesna skupina pod vodstvom g. spremljala Ajda Kršmanc in Vid Biz­ka Bizjak in Lucija Koprivec. Vesne Petrač in domači glasbeniki, ki jak na bobnih. Večer je s harmoniko Zapisal B. Bizjak Uspela delavnica Dajmo priložnost slovenščini V torek, 27. februarja 2018, smo organizatorji in radovedni poslušalci kljub zelo neprijaznemu vremenu skorajda povsem zapolnili Grabeljškovo dvorano v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, saj se je ob 17. uri začela delavnica o slovenskem jeziku danes. bilo med poslušalci precej z zelo viso- V uvodnem pozdravu je gospa Sonjavenskem jezi ku, predstav ila nam je kim skupnim številom točk. To lahko Žakelj, direktorica knjižnice, predstavi-spletni portal FRAN, kjer najdemo od­ tudi pomeni, da smo korektni nasle­ la predavateljico dr. Božo Krakar Vogel govore na številna naša vprašanja, in v dniki Cankarjeve literarne zapuščine. in izrazila zadovoljstvo, da k mozaiku praktičnem delu smo reševali primere Delavnico smo končali s podelitvijo vseh dogodkov v Cankarjevem letu nalog iz naših vsakodnevnih zagat, ko priznanj VŠEČEK ZA SLOVENŠČI­ dodamo tudi pogled na slovenski je-smo negotovi, kako pravilno povedati NO tistim trem, ki se bodo udeležili zik in njegovo vsakdanjo rabo. To misel ali zapisati določen primer. Reševanje nadaljnjega tekmovanja. Bila pa je tudi je naprej razvijala gospa predavateljica nalog je potekalo s šiframi, torej ano­ že ura skoraj 19.00, ko Cankarjeva knji­ in razložila, zakaj tako zanimiv naslov nimno. Liste smo potem pomešali in žnica zapre svoja vrata. Poslovili smo delavnice Dajmo priložnost sloven-ponovno razdelili med navzoče. Gospa se in si zaželeli, da bi morda čez eno ščini. Poslušalci smo izvedeli marsikaj predavateljica je pred nami projicirala leto »ponovili« vajo. zanimivega o stanju slovenščine danes, pravilne odgovore na platno in vedno Zapisala Karolina Jarc, gospa Krakarjeva nas je opozorila na razložila, zakaj je takšna rešitev, mi pa fotografija arhiv Cankarjeve sodobne slovnice in priročnike o slo-smo sledili odgovorom na listu in jih knjižnice Dajmo priložnost slovenščini Slavistično društvo Slovenije je v letu 2017 začelo izvajati projekt z naslovom Dajmo priložnost slovenščini. Projekt, v katerem se prepletata okrogla miza in delavnica, poteka širom po Sloveniji, njegov namen pa je okrepitev jezikovne zavesti pri odraslih in osvežitev praktičnega znanja oz. vsakdanje rabe slovenskega jezika. V Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika je delavnica Daj­mo priložnost slovenščini poteka la v torek, 27. februarja 2018, ob 17. uri. Delavnico sta vodili prof. dr. Boža Krakar Vogel in mag. Karolina Jarc. Gospa Krakar Vogel nas je najprej seznanila z zakoni in predpisi na po­dročju položaja slovenskega jezika. Opozori la nas je na problematiko javne rabe slovenščine na različnih področjih družbenega življenja in o odgovornosti medijev, družine šole itn. do uporabe slovenskega jezika. Udeleženci smo dobili informacijo o dveh novejših praktičnih jezikov­nih priročnikih, ogledali smo si tudi brezplačen spletni portal Fran – slo­venski portal, ki združuje slovarje in slovenistične jezikovne vire. Sledil je osrednji dogodek priredi­t ve: kratek test praktičnega znanja oz. preizkus v reševanju slovničnih in pravopisnih nalog. Po koncu re­ševanja smo si med seboj zamenjali šifrirane preizkuse in skupaj, pod vodst vom predavateljice, preverili in komentirali rešitve. Teste smo tudi točkovali in prvi trije, ki so dosegli največ točk, so stopili iz šifrirane ano­nimnosti in dobili priznanje Slavistič­nega društva Slovenije, poimenovano Všeček . za slovenščino. Najboljši trije reševalci so napredovali na prvo nacionalno tekmovanje iz praktične­ga poznavanja slovenščine za odrasle, kjer se bodo potegovali za priznanje Zlati všeček . za slovenščino. Na delavnici smo udeleženci prido­bili nekaj novega praktičnega znanja vsakdanje uporabe jezikovnih pravil, poleg tega pa smo si v spomin prikli­cali staro, že malce zaprašeno znanje iz šolskih klopi. Okrepilo se nam je tudi zavedanje, da med odgovornimi skrbniki za slovenščino niso le znan­stvene in izobraževalne ustanove ter pedagoškimi delavci, temveč tudi mi posamezniki, saj lahko vsak izmed nas prispeva svoj delček k poglablja­nju jezikovne zavesti v javnosti. Nika Čelešnik Športnik leta 2017 je postal Hadalin sam slovenski vrh atletike, do­kazuje trenutni 4. rezultat po tablicah na 100 m in 3. rezultat v dvoranski atletiki na 60 m. Zlato plaketo je prejel tudi Jošt Urbančič, član Nogometnega kluba Domžale, (kadeti U-17, mladinci U-19, trener: Agron Shalla, Darko Birjukov), ki je bil reprezentant v vseh slovenskih mlajših selekcijah. V marcu 2017 je kot 16-letnik debitiral v kadetski reprezentanci U-17 Slovenije in si ob uspešnih na­stopih izboril mesto v ekipi in nastopil v elitnem krogu kvali­fikacij za EP. Oktobra 2017 se je z reprezentanco U-17 v Ukra­jini že drugič zapored uvrstil v elitni krog kvalifikacij za EP. Zlato plaketo je prejela tudi članska cheerleading ekipa Šolskega športnega društva Log - Dragomer: Ajda Se­dlar, Natalija Turk, Ingrid Sever, Ida Grom, Anže Za­dravec in Anja Turk (trener Matevž Remškar). Ekipa je dosegla prvo mesto na Evrop­skem prvenstvu v Pragi (Češka), poleg tega pa so Natalija Turk, Ingrid Sever, Ida Grom, Anže Zadravec in Anja Turk s član­ sko ekipo Žabice osvojili naslov državnih prvakov. Ajda Sedlar je osvojila 3. mesto na Sve­tovnem prvenst vu v Orlandu, Florida (ZDA). Poleg bronaste medalje na svetovnem prven­stvu je s člansko ekipo Žabice osvojila tudi naslov državnih in evropskih prvakov. Zlato plaketo je prejela tudi Liza Urbančič, ki je članica ŠKD Pom Pon 2000, je v cheer ple­su, v disciplini freestyle plesni pari, dosegla naslov svetovne podprvakinje na Svetovnem prvenst vu v Orlandu, Florida (ZDA). Izjemne rezultate je do­segla tudi kot članica slovenske reprezentance na Evropskem prvenstvu v Pragi, kjer je osvo­jila zlato in srebrno medaljo. Na državnem prvenstvu v Ma­riboru je osvojila dvakratni na­slov državne prvakinje. Zlato plaketo je prejela tudi Tjaša Žakelj, ki (športni ples, free­style pom in jazz skupine, člani, trenerka: Sausan Julević) je kot članica plesne skupine Ladies(ŠKD Pom Pon 2000) osvojila naslov evropskih prvakinj v kategoriji senior freestyle pom v Pragi v konkurenci 24 skupin in naslov evropskih podprva­kinj v kategoriji senior cheer jazz. Tjaša je mlada obetavna plesalka in je bila tudi članica slovenske reprezentance cheer pom, ki je v letu 2017 na Sve­tovnem prvenstvu v Ameriki osvojila odlično 4. mesto. Na državnem prvenstvu v Ma­riboru je osvojila dvakratni naslov državne prvakinje. Iz rok župana Stojana Jakina in predstavnika OKS Mira Ce­rarja je zlato plaketo prejela še kolesarska Ajda Opeka (Kole­sarsko društvo Branik, cestno kolesarstvo, ženske B (od 30 do 50 let)), ki je blestela na ama­terski kolesarski sceni. Potem ko je pred tremi leti v Ljubljani (2014) postala svetovna prvaki­nja na cesti in je na Danskem (2015) dodala bronasto meda­ljo, ji je v francoskem Albiju (2017) uspelo v ekipni vožnji na čas kot reprezentantki Sloveni­je osvojiti 2. mesto. Na omenje- Vrhnika, 9. marec – Športna zveza Vrhnika se je v Cankarjevem domu poklonila lokalnim športnikom, ki so v lanski sezoni dosegli dobre športne rezultate. Podelila je posebno prizna­nje, pohvale, bronaste, srebrne in zlate plakete ter razglasila športnika leta – alpskega smu­čarja Štefana Hadalina. Kdor je spremljal Hadali­nove uspehe v minulem letu, potem njegova razglasitev ni bila veliko presenečenje. V se­zoni 2016–2017 je postal reden udeleženec Evropskega in Sve­tovnega pokala in je tekmoval predvsem v tehničnih discipli­nah in uspešno zaključil sezo­no kot državni prvak v slalo­mu ter zasedel odlična mesta v mednarodnih tekmovanjih. Sezona 2017–2018 že poteka; Štefan tekmuje v Svetovnem pokalu v tehničnih disciplinah in je v Val d ' Iseru v slalomu zasedel 16. mesto in v velesla­lomu 27. Kot je dejal, mu tovr­stna priznanja dajejo potrditev pravilnega dela in hkrati vlivajo moč pri soočanju s športnimi izzivi, ki ga še čakajo v priho­dnosti. Hadalin je tako postal športnik leta že drugo leto za­pored. Zlate plakete Hadalin se je za laskavi na­ziv športnika leta potegoval v družbi še drugih prejemni­kov zlate plakete; Iza Obal, članica Atletskega društva Kronos (tek na 60, 100 in 200 metrov, kategorija U-18, trener Luka Drašler ml.), ki se je lani na Svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v Keniji prebi­la v finale in dosegla 6. mesto v teku na 100 m. Da Iza sodi v Prejemniki zlatih plaket nem svetovnem prvenstvu je v cestni dirki v ciljnem sprintu pristala na vrhunskem 5. me­stu. Na domačih tleh je ubra­nila naslov državne prvakinje, bila druga na vzponu in 4. na kronometru. Zmagala je tudi v skupnem seštevku Pokala Slo­venije. Skupno zmago je slavila tudi na svetovnih dnevih kole­sarstva v Hartbergu v Avstriji. Spominsko priznanje Posebno spominsko prizna­nje je na pobudo Vida Draščka prejela ekipa košarkarjev iz zla­te dobe vrhniške košarke: Vik­tor Žakelj, Jure Božič, Janez Brenčič, Dušan De Gleria, Janko Gorenc, Simon Seljak, Drago Mekinda, Franjo Modrijan, Silvo Obid, Mar­jan Gantar, Tone Gantar, Marko Štular, Janez Muha, Bojan Ščukovt, Janez Dra­šler, Ilija Globačnik (poko­jen), Bojan in Stane Kukec (oba pokojna). Košarka se na Vrhniki organizirano igra že od leta 1953. Članska ekipa je svo­je največje uspehe dosegala ob koncu 60-ih in v začetku 70-ih let, ko so se uvrstili v 2. Zvezno jugoslovansko ligo, najodmev­nejši rezultat pa so dosegli pred 46. leti, natančneje leta 1972, ko so osvojili Pokal Slovenije in se uvrstili med osem najboljših ekip v takratni državi. Trener ekipe pa je bil Viktor Žakelj. Ekipa je prejela priznanje iz rok Rada Trifunoviča, selektorja moške košarkarske reprezen­tance. O dosežkih ekipe je pri­čala tudi priložnostna razsta­va v predverju velike dvorane Cankarjevega doma, ki jo je postavil Franjo Modrijan. Posebni priznanji Podelili so tudi posebni pri­znanji, in sicer Športnemu društvu Sinja Gorica za 30 let delovanja (23. 1. 1987). Društvo je sprva organizira­lo vaško smuko, kolesarjenje, turnirje namiznega tenisa in balinanje. Pri gasilskem domu so zgradili štiristezno balinar­sko igrišče, s čimer je balinanje postalo glavna panoga društva. Kasneje so v društvu ustanovi­li tudi namiznoteniško sekcijo, poleg nje pa so bile še nogo­metne, odbojkarske in kolesar­ske (Vrhnika–Vršič–Vrhnika) dejavnosti. Trenutno društ vo šteje 115 članov, njihov cilj pa je izgradnja sodobnega nogo­metnega igrišča. Priznanje je prevzel Peter Rodič. Posebno priznanje je prejel tudi Nogo­metni klub Dren Vrhnika, ki je nastal iz lanske združitve NK Vrhnika in NŠ Dren. V klubu je trenutno 270 aktiv­nih igralcev, številka pa se še veča. S tem so največji športni kolektiv na Vrhniki. Rezultati v tekmovalnih selekcijah so veli­ko nad pričakovanji. Dve ekipi sta na pragu uvrstitve v najvišji rang tekmovanja v državi, kar je glede na številčnost ekip v nogometu zelo velik dosežek. V klubu se trudijo in verjame­jo, da bodo naši otroci že letos lahko igrali nogomet na novem igrišču z umetno travo na Vrh­niki. Z ustrezno infrastruktu­ro si želijo v prihodnjih letih na Vrhniko vrniti državno ligo v mladinskem pogonu in tudi vzpostaviti članski nogomet. Priznanje je prevzel Andrej Šega, predsednik kluba. Šport združuje Prireditev Športnik Vrhnike je ena redkih prireditev, če ne celo edina, ki privabi toliko raznovrstnih lokalnih špor­tnikov na isto mesto. Zato ne preseneča, da je bilo tisti večer večkrat slišati, kako šport po­vezuje. Župan Stojan Jakinje v svojem nagovoru dejal tudi, da šport uči fairplaya in tova­rištva, kar je mladim športni­kom pomembna popotnica za nadaljnje življenje. Predsednik Športne zveze Vrhnika Gvido Mravljak je dejal, da je Vrhni­ka lahko ponosna na doseže­ne rezultate, ki segajo tudi po mednarodnih uvrstitvah in kot taki zelo veliko obetajo. Komi­sija za izbor športnika leta tako ni imela lahkega dela, je še do-dal. Sestavljali so jo: Matic Vi­dic (predsedujoči), Vid Dra­šček, Matjaž Justin, Daniel Cukjati in Jan Zaletel. Slabi dve uri programa, ki ga je vodil Matija Kosmač, je hitro minilo. Programsko so ga obarvali otroški pevski zbor OŠ Ivana Cankarja Vrh­nika, košarkarska dvojica z zabijanji na koš, skupina otrok z olimpijsko baklo in zastavo, petletna Liza Grušovnik z deklamacijo Cankarja (smo v Cankarjevem letu), t wirling skupina, mažorete, akrobati Gimnastičnega društva Vrhni­ka in Ansambel Obvezna smer. Prireditvi so s svojo prisotno­stjo dali poseben pečat župan Stojan Jakin, podpredsednik državnega zbora RS Primoža Heinz, predstavnik OKS in olimpionik Miro Cerar, Rade Trifunovič, selektor slovenske košarkarske reprezentance, inMatjaž Debelak, nekdanji smučarski skakalec ter hkrati prejemnik srebrne in bronaste olimpijske medalje na OI v Cal­garyju leta 1988. Gašper Tominc Prejemniki srebrnih plaket – podelil nekdanji smučarski skakalec Matjaž Debelak Ana Luna Štupica, ritmič­na gimnastika – Klub za rit­mično gimnastiko TiM; Am­brož Jilek, ples – Plesni klub M; Ana Jazbinšek in Meta Mramor, ritmična gimnastika – Gimnastično društvo Vrhni­ka; Denis Vatovec, strelstvo – Strelsko društvo Vrhnika; strelska ekipa trap – Aleš Hozjan, Denis Vatovec in Igor Macur – Strelsko dru­št vo Vrhnika; ekipa cheerlea­ding – mladinci: Ela Mikulan, Ela Grom, Jurij Kacjan, Vita Kuret in Zoja Vučko – Šolsko športno društvo Log - Drago­mer; Aleksander Pavlin, lo­kostrelstvo – Športno društvo Viteško lokostrelski red Vilijem. Bronaste plakete je podelil David Nagode, nekdanji dvakratni športnik Vrhnike Ivan Šraj, atletika – Špor­tno društvo Vrhnika; ekipa ka­detinj – ritmična gimnastika:Pika Grušovnik, Maša Ga­bršček, Urša Troha in Lina Erčulj, Gimnastično društ vo Vrhnika; Natalija Oberč Gr­mek, strelst vo, Strelsko dru­štvo Vrhnika; ekipa zračna puška – veteranke: Natalija Oberč Grmek, Benjamina Rudolf in Mojca Rus, Strel­sko društvo Vrhnika; Tara Dragaš, ritmična gimnasti­ka – Klub za ritmično gimna­stiko Narodni dom Ljubljana;Martin Bolta, lokostrelstvo – Športno društvo Viteško lo­kostrelski red Vilijem; Roman Kostanjevec, lokostrelst vo – Športno društvo Viteško loko­strelski red Vilijem; Liza Zde­šar, lokostrelst vo – Športno društvo Viteško lokostrelski red Vilijem; Renata Nolimal, lokostrelst vo – Špor tno dru­štvo Viteško lokostrelski red Vilijem; Aljaž Šinkovec, lo­kostrelstvo – Športno društvo Viteško lokostrelski red Vilijem;Petra Bolta, lokostrelst vo – Športno društvo Viteško loko­strelski red Vilijem. Prireditev Športnik leta v znamenju košarke Aktualni IO Športne zveze Vrhnika je v petek, 9. 3., v Cankarjevem domu na Vrhniki že četrtič izpeljal prireditev Športnik Vrhnike. Tokrat za leto 2017. Kaže, da je za vsako uspešno izved­bo treba opraviti kar nekaj kilometrine. Po odzivih so­deč je bilo pred slednjo pri­dobljenih dovolj izkušenj, da je celoten scenarij potekal kot dobro naoljen stroj. Zagotovo je k temu pripomoglo dejst vo, da smo se v štirih letih sode­lovanja člani izvršnega odbo­ra dodobra spoznali, si zaupali in s skupnimi močmi izvajali postavljene cilje. Morda je bila tokratna izbira najboljše­ga športnika zadnja v takšni sestavi, zato bi se tudi na tem mestu rad zahvalil vsakemu 77 : 72. Dnevno časopisje je razstav, ki bodo na različnih posebej. Še tako dobra ekipa takrat zapisalo, da je Olimpija lokacijah. Lepo je poslušati in pa ne more dobro delovati, doživela presenetljiv, a zaslu-brati o uspehih ljudi, ki jih še če njenega dela ne usmerja še žen poraz. Igralci ugledne-dandanes vsakodnevno sre­boljši vodja. Imeli smo srečo ga člana prve zvezne lige so čujemo na Vrhniki. Ob raz­in privilegij, da smo v tej ose-bili menda tako presenečeni mišljanju se človeku nehote bi spoznali gospoda z veliko in nezadovoljni, da niso pri-prikrade skoraj bogokletna ali, začetnico, mag. Gvida Mra-sostvovali podelitvi pokala, če hočete, znanst veno fanta­vljaka. Upam si trditi, da smo temveč so takoj po zadnjem zijska primerjava z zdajšnjim (tudi ali pa predvsem) zaradi sodnikovem žvižgu odšli v časom oz. misel, ali se tak njega uspeli v iztekajočem se slačilnico … A to je bil le eden uspeh sploh lahko ponovi?! To mandatu športno dogajanje v od vrhuncev zmagovitega ob-nehvaležno vprašanje gotovo občini dvigniti še na nekoliko dobja največjih uspehov, ki je ne bo dobilo hitrega odgovora, višjo raven. Sicer pa je, kot je trajalo od leta 1969 do l. 1973. a dejstvo ostaja, da si največje omenjeno že v naslov u, leto-Pred osvojit vijo slovenskega prepreke ljudje postavljamo v šnja prireditev izbire najbolj-pokala je ekipa Vrhnike na svojih glavah. Tista generacija šega športnika potekala v zna-kvalifikacijskem turnirju v jih gotovo ni imela in to mora menju košarke. Dejstvo, da je Pulju zasedla odlično drugo biti izhodišče tudi za zdajšnjo osvojitev naslova evropskega mesto in se tako neposredno mladino. Uspehi iz preteklosti prvaka pustila v minulem letu uvrstila v 2. ZKL – zahod! nam morajo služiti za navdih največji pečat, se je odražalo Zgodbe akterjev tistega časa in ne v breme. tudi ob podelitvi spominskih bodo v sliki in besedi na Vrh-Andrej Smrekar, priznanj najuspešnejši gene-niki predstavljene aprila, zato predsednik KK Vrhnika in raciji doslej. Govorimo seveda vas že zdaj vabim na oglede podpredsednik ŠZV o ekipi fantov in prijateljev, ki so združeni v ekipi Vrhnike Priznanja smo bili vsi takratni košarkarji zelo veseli in obenem presenečeni, da osvojili košarkarski pokal Slo­ so tedanji uspehi še živi. To naj bo vzpodbuda sedanjim mladim košarkarjem, da venije in se tako uvrstili med so taki uspehi možni, predvsem z marljivim delo in treniranjem, prijateljstvom osem najboljših ekip nekdanje in medsebojno povezanostjo. Z vsem spoštovanjem in srcem se zahvaljujemo Jugoslavije! Davnega 27. apri­la 1972 je slavno Olimpijo na Špor tni zvezi Vrhnika za podelitev priznanja, z mislijo, da ni pozabila na nas znanjem igrišču, pred 500 starejše košarkarje. Zahvala gre tudi Komisiji za podeljevanje priznanj, predvsem članu Vidu Draščku in trenerju slovenske košarkarske reprezentance Radu Trifu­ gledalci premaga la ekipa Vrh­ noviću, ki je podeljeval priznanja. Hvala za nepozaben dogodek. nike pod vodstvom trenerja Viktorja Žaklja z rezultatom Za košarkarje Simon Seljak Trdo delo v težkih razmerah in uspešne priprave prave v Umagu na katerih so se no-tudi športne rezultate: V NK Dren-Vsi ti športni uspehi seveda poskr­gometaši mudili od 11. do 14. marca -Vrhnika so zelo ponosni na selekcijo bijo za dodatno motivacijo in zagon prišle še kako prav. Na priprave je klub starejših dečkov, ki je v zimski ligi v za nadaljnje delo. V spomladanski del odpeljal kar 132 nogometašev različ-Radomljah med eminentnimi tekmeci tekmovalne sezone zato v NK Dren­nih starosti, katerim se je pridružilo kot so Olimpija, Radomlje, Interblock -Vrhnika vstopajo optimistični iz z V NK Dren-Vrhnika so zato izkori-potreba po ustrezni infrastrukturi s tudi devet trenerjev. Pogoji za delo so in Triglav Kranj osvojili končno prvo visokimi pričakovanji. Verjamejo v stili vse možne kapacitete v telovadni-katero smo nogometaši na Vrhniki bili dobri. Prvi dan priprav je nogo-mesto in naziv zmagovalca zimske uspeh in realne možnosti, da se bosta cah, na domačem igrišču z umetno zelo podhranjeni. Umetna trava s ka-metaše sicer spremljalo slabo vreme, lige. Zato si selekcija U15 s trenerjem selekciji mlajših in starejših dečkov travo na Drenovem griču in na igrišču tero v Športnem parku Vrhnika še ne preostale tri dni pa je vreme zdržalo na čelu zasluži vse pohvale in čestitke. uvrstili v najvišja ranga nogometnih na Dobravi. Fantje starejših selekcij pa razpolagamo je za nemoteno izvaja-in treningi so lahko potekali nemo-Na prireditvi za športnika Vrhnike tekmovanj pri nas in bomo na Vrhniki so trenirali tudi na atletskem stadionu nje nogometne vadbe v zimskem času teno v dobrih vremenskih razmerah. za leto 2017 so s strani Športne zveze v naslednji tekmovalni sezoni, torej v na Vrhniki in pridno nabirali kondici-nuja. Tudi garderobe so v zelo slabem Fantje so odigrali tudi prijateljske tek-Vrhnika prejeli tudi priznanje za ra-sezoni 2018/2019 občino Vrhnika zo­jo s tekom kljub snežni podlagi. Pred-stanju. Zato je umetna trava in uredi-me s svojimi vrstniki in pokazali velik zvoj nogometa v občini. 'To priznanje pet uvrstili na nogometni zemljevid sednik Andrej Šega zato poudarja: 'V tev garderob naša visoka prioriteta.' napredek. nam daje potrditev, da v klubu zasle-Slovenije. takšnih pogojih se še bolj izrazito kaže Tudi zaradi takšnih razmer so pri-Dobro delo v preteklosti je obrodilo dujemo prave cilje', še dodaja Šega. PK Zavod za naravno šolanje Sole Libero se predstavi Iz Taekwondo kluba Pantar Vrhnika Ste že slišali, da je na Vrhniki začel delovati zavod za naravno šolanje Sole Libero, ki šolarjem in predšolskim otrokom v šolskem letu 2018/2019 ponuja celoten program izobraževanja? Kar nekaj vprašanj se je po­ javilo po našem krasnem do-v samovodeno učenje, ki je po­godku, ki smo ga pripravili 1. membno za celotno življenje. marca v Cankarjevem domu Zaradi manjše skupine, in­ na Vrhniki, kjer smo predsta-dividulanega pristopa k pou­vili nastanek Sole Libero, si čevanju ter izkust venega uče­ogleda li dokumentarni film nja ostaja veliko manevrskega Vrnimo otrokom otroštvo in prostora za prosto igro ter vse nato predstavili naše šolanje ter druge aktivnosti, s katerimi druge naše programe, ki so jih bomo življenje živeli in se ne le navdihnile skandinavskie drža-učili o njem. Od lastnega igri­ ve z njihovim izobraževalnim šča, ki ga bomo izdelovali sami, pristopom. Njihove pozitivne vidike smo umestili v naš pro­stor in pripravili izobraževanje za otroke. Tokrat malo več o šolanju za Taekwondo klub Pantar Vrhnika kluba. Do zlate medalje so prišli Nika Rudolf, osnovnošolske otroke, ki imajo Aljaž Miklavčič, Gabriel Kopi in Ernest Golob, je aktiven vse leto. V letu 2018 status izobraževanja na domu do srebrne Lara Bradač, Olja Bulatović, Nal Ru­ so bili otroci že na pripravah v in se vsak dan izobražujejo pri dolf, Tian Kranjec, Mark Petkovšek Hribernik Planici, 33 jih je uspešno opravilo nas. Poudarek je na izkustve­ in Ožbolt Molj, do bronaste pa Nik Alašević in nem učenju v naravi, s katerim izpit za višji pas, veliko pa se jih je Miha Bradač. Žan Gabršček in Anej Bajrekta­spodbujamo radovednost in udeležilo tekmovanj. rević sta sicer ostala brez žlahtnega odličja, a odkrivanje otrokovih močnih sta, tako kot drugi, prikazala izjemen napredek področij. Veliko časa je za pro­ V začetku februarja sta naš klub v Nemčiji in pridobila bogato izkušnjo. Aljaž Miklavčič sto igro, vsakodnevno bivanje v – Sindelfingen na 1st President Cup for Chil-je bil na tekmovanju izbran za najboljšega mlaj­naravi in prvoosebno doživlja­dren – zastopala Nikolaj Bulatović in Domen šega kadeta, Ernest Golob pa za najboljšega nje narave. Molj. Vikend kasneje je 12 otrok nastopilo na mladinca. Skupno je k lub Taekwondo Pantar Na voljo sta notranja in tudi Mednarodnem tekmovanju M2 v Vrbovcu – Vrhnika dosegel najboljšo uvrstitev in tako nov zunanja gozdna učilnica. Z Hrvaška. Bronasto odličje sta tam prejela Tian zlat pokal krasi že precej polno polico naših otroki med izobraževanjem Kranjec in Nikolaj Bulatović, srebrnega Gabriel uspehov. predelamo javni učni program Kopi, zlatega pa Nika Rudolf, Aljaž Miklavčič V petek, 9. 3. je potekal tudi dogodek Špor­za predmete, ki jih konec leta in Domen Molj. Brez odličja, a s pomembno tnik Vrhnike, kamor sta bila povabljena Do­preverjajo na javni OŠ, v katero izkušnjo so se od tam vrnili Lara Bradač, Leon men Molj in Leon Lenart Drašković. V letu je otrok vpisan. Lenart Drašković, Nal Rudolf, Miha Bradač, 2017 sta odlično zastopala naš klub in celotno Ker je skupina otrok manjša, Ožbolt Molj in Ernest Golob. Zadnji vikend Slovenijo na Evropskem prvenst v u. Prejela sta 10 do 12 otrok, in sta na voljo februarja so na svetovnem pokalu – Slovenia pohvalo za športne dosežke v letu 2017! dva pedagoga, je mogoč indi­ open G1 v Mariboru nastopili Tian Kranjec, V aprilu bo imela Vrhnika čast, da bo gostila Državno vidualni pristop. Hkrati otroke Domen Molj, Nikolaj Bulatović in Leon Lenart prvenstvo v taekwondoju, ki bo 21. 4. 2018 v špor tni usmerjamo v aktivno soobliko­ Drašković. Tudi začetek marca je bil tekmoval-dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška. Veseli bomo vanje svojega učnega procesa, no obarvan. Na Taekwondo pokalu Šmartno vsakega obiskovalca ter podpore s tribun našim mla­ – Litija je nastopilo kar 14 tekmovalcev našega dim uspešnim špor tnikom! prevzemanje odgovornosti za učenje in tako jih usmerjamo Rokenrol je zakon Na Vrhniki je rokenrol že vrsto let paradna plesna disciplina in skozi programe Plesnega Mesta in Plesnega Kluba M je šlo že precej uspešnih parov rokenrola, ki so posegali tudi v sam svetovni vrh. Med njimi je najbolj priznan plesni par Jaka Južnič in Helena Gutnik, ki sta bila evropska in svetovna prvaka. Leta so minevala in prišle so nove generacije plesalcev, med katerimi v zadnjem času z Vrhnike rokenrol korak najbolje uspeva Ambrožu Jileku, ki je letos tudi dobitnik srebrnega priznanja vrhniške športne zveze. Ambroža in njegovo plesalko Kim Žilnik Koliko časa že plešeta? Ambrož: Jaz plešem že sedem let, skupaj s Kim pa pleševa pet let. Kim: Jaz plešem že od malih nog,. Mami pravi, da sem se ob glasbi zvijala in močno brcala že kot dojenček. Kaj vaju je sploh pritegnilo, da sta se odločila za ples, zakaj ravno rokenrol? Ambrož: Na sestrini tekmi ritmične gimnastike sem videl nastop Jake Južniča in Helene Gutnik. Vpisal sem se na šolski krožek rokenrola, da bi videl, kako ga je plesati. Mislil sem, da to ni zame, a sem po prvem obisku krožka spoznal, da je to, to kar si želim početi. Kim: Meni je bil rokenrol ples že od nekdaj zelo všeč, saj je hiter energičen ples, taka sem tudi jaz, zato sem se tudi odločila za to zvrst plesa. Če­ prav je treba vložiti veliko energije, v tem zelo uživam. V letu 2017 sta postala tudi državna prvaka. Ali je to za vaju največji uspeh ali sta dosegla še kakšne­ga, ki vama pomeni več? Ambrož: Postala sva državna in pokalna prva­ka Slovenije. Za naju so to zelo lepi uspehi in s tem sva postala tudi državna reprezentanta in Slovenijo zastopala na mnogih mednarodnih tekmovanjih. Navdušila so me tudi potovanja; zelo lepo je bilo v Rusiji, kjer sva si nabrala veliko novih izkušenj.Kim: To je bilo najino najuspešnejše leto. smo povprašali o njuni plesni poti. Za takšne uspehe in napredovanje do še večjih pa je potrebno veliko treninga. Torej vama osta­ja zelo malo prostega časa ob šoli. Povejta kaj ovajinem tednu ... Šola, treningi, prosti čas, drugi hobiji ... Ambrož: Trenirava veliko, imava sedem trenin­gov na teden, tudi po dva na dan. Med treningi ostane malo časa za šolo, vendar nama odlično uspeva. V prostem času se ukvarjam s strelja­njem z zračno puško, kolesarjenjem in tekom na smučeh. Kim: Šola mi za sedaj ne dela težav, moj hobi je še igranje kitare, s starši pa tudi veliko potujemo. Najde se tudi prosti čas, da grem s prijatelji v mesto, kino, na torte, sladoled …Pa tudi na tre­ningih se stkejo prijateljstva in skupaj preživimo veliko časa. Odlično se imamo tudi na pripravah, ki jih imamo dvakrat na leto. Vesela sem, da sem del Plesnega Mesta, saj je to moja druga družina. Kaj je bil za vaju največji dogodek rokenrola pri nas? Ambrož: Največji vtis je name pustil Lado Bi­zovičar, ki se je včasih tudi skupaj z nami pri­pravljal na nastop Zvezde plešejo. Nisem mogel verjeti, kako dobro je zaplesal, seveda glede na to, da je rokenrol nazadnje zaplesal, vsaj tako so rekli, pred 20-imi leti. Odličen je bil tudi nastop Jaka in Gaje na mednarodni tekmi na Dobrovi, kjer sta si priplesala drugo mesto med člani.Kim: Nepozabnih dogodkov je kar nekaj, reci­mo svetovni pokal, ki ga je naš klub organiziral leta 2013 na Vrhniki in sta bila viceprvaka Tjaša Pintar in Miha Matečko, pa lani decembra je bil svetovni pokal na Dobrovi in na drugem mestu Jaka in Gaja. Nepozabni so bili nastopi najinih kolegov na prireditvi Slovenija ima talent, ko so nastopili kot rokenrol skupina Plesno Mesto. Zmagajo pa Zvezde plešejo, kjer je Evelin zaple­sala z Ladom Bizovičarjem. Ko hodita na tekmovanja po svetu, se zagotovo zgodijo zanimive zgodbe. Zaupajta nam katero ali pa kje so vaju organizatorji najbolj presenetili. Ambrož: Vsako tekmovanje je nekaj posebnega. Najbolje sem se imel v Moskvi, ker je bila tekma zelo dobro organizirana, v dvorani ni bilo pre­vroče ali prehladno, oder je bil zelo dobro posta­vljen, zelo so upoštevali urnik, vse je bilo pri roki. Kim: Ja, v Moskvi je bilo odlično, saj so orga­nizatorji res naredili spektakel, plesni in pevski. Kdo izmed Slovenskih parov rokenrola in trenerjev je za vaju največji idol? Ambrož: Moj idol je bil od nekdaj Jaka Južnič, še od tistih časov, ko je tekmoval s Heleno Gu­tnik in še vedno ostaja, tudi sedaj z novo plesalko Gajo Malovrh.Kim: Morda ne veste, da sta bila Anita Vihtelič in Marko Hren (ustanovitelja Plesnega Mesta in Plesnega Kluba M) odlična plesalca rokenrola. Pa ne smem pozabiti Boštjana Pavčka, Irene Pe­tan, Marka Rusa … Sami odlični plesalci in to so sedaj naši trenerji in idoli. Jako in Gajo je omenil že Ambrož in res sta super. Zelo sem ponosna tudi na Evelin Arh in Mateja Matečka, ki sta bila tudi mladinska svetovna prvaka, in še bi lahko naštevala. Plesalci smo res na parketu tekmeci, ampak smo prijatelji med seboj, na treningu si drug drugemu pomagamo in si vedno med seboj privoščimo zmago. (nč) Vadba nordijske hoje spomladi Hoja je primerna za vse starostne skupine, oba spola in za vsakršno fizično pripravljenost. Ima pa eno pomanjkljivost: obremenjuje samo spodnje okončine. bo novi pripomoček pomagal. Ob nepoznavanju uporabe so nam lahko le na napoto, nas ovirajo pri hoji in nazadnje jih postavimo v kot, kjer se na njih nabira prah, mi pa smo slabe volje, ker se nam zdi nakup zgrešena investicija. Mi smo se najprej naučili, kakšne morajo palice sploh biti. Večina uporabnikov ena­či pohodne palice in palice za nordijsko hoje. Nimajo prav, razlika je ogromna, ker sta tudi način in namen uporabe različna. Pravzaprav sta to po­polnoma različna pripomočka, pa čeprav sta oba primarno na­menjena za hojo. Druga najpo­membnejša stvar, ki smo se je naučili, sta pravilna tehnika in uporaba palic. Vse preveč ljudi svoje palice »pelje na sprehod«. Le ob pravilni uporabi palic, pravilnem mestu vboda palic, odrivu od palice in spustom palice za telesom, bomo obre­menili tudi zgornji del telesa. Okrepili bomo glavnino mi­šic celotnega zgornjega dela telesa: rok, ramenskega dela, trebušnih in hrbtnih mišic. Največ o tem pove dejstvo, da z običajno hojo uporabljamo le okoli 50 odstotkov vseh mišic, s pravilno uporabo palic pa se odstotek znatno poveča; vse do 90 %. Najlepše pri vsem tem pa je, da razbremenimo pritiske in obremenitve na sklepe spo­dnjih okončin. To pomeni, da bodo naši gležnji, kolena, kolki in tudi hrbtenica pod bistveno manjšim stresom. Tega pa si menda želimo prav vsi. Še nekaj je pomembno: dru­ženje, zabava in sprostitev. Vsi vemo, da je gibanje na svežem zraku bistvenega pomena za zdravje, tako fizično kot psi-hično. In nič ni bolj prijetno, kot intenziven sprehod v nara­vi, kjer porabljamo kalorije, se predihamo, »spucamo« glavo in poklepetamo o tem ali onem. Ob intenzivnejši hoji s poviša­nim srčnim utripom pa smo eden drugemu spodbuda za premagovanje težjih ovir. Ker je pomlad pravšnji čas za začetek gibanja na prostem, te vabimo v našo družbo. Stik z nami najdeš na w ww.izzao­vivnka.si, izzaovivnka@gmail. com ali našt. 041 200 507. V marcu in aprilu bomo orga-ali popoldne ob 17.30, lahko pa nizirali delavnice nordijske tudi ob sobotah ob 8. uri. Prej hoje, zato nas le sledi. Lahko le sporoči, da te bomo založi­tudi na Facebooku: Športni li z drugimi informacijami klub Izza ovivnka. Pridružiš in te pričakovali. Prvi obisk je se nam lahko tudi na vadbi ob BREZPLAČEN. Veselimo se torkih in četrtkih dopoldne ob nove družbe! 9. uri, v sredo zjutraj ob 7. uri ŠK Izza ovivnka Vabilo vabimo vas na Tradicionalni turnir v namiznem tenisu Šentjošt, dvorana kulturnega doma Šentjošt sobota, 7. april 2018, z začetkom ob 9.30 NAGRADE: pokali in medalje PRIJAVNINA: 15 evrov, v ceno sta všteta sendvič in topel obrok v gostišču Brunarica 'GRIČ. Tekmovalci bodo tekmovali v eni starostni kategoriji, sistem tekmova­nja bomo določili na dan tekmovanja. Prijave sprejemamo po telefonu 041 296 644. KATEGORIJE: do 50 in nad 50 let Vodja tekmovanja Hinko Košir ORGANIZATOR: ŠD Šentjošt, sekcija za namizni tenis Vabljeni! Kaj pa zgornji del telesa? Imamo rešitev! V Športnem klubu Izza ovivnka se že nekaj let ukvar­jamo z nordijsko hojo. Pod vodst vom licencirane učitelji­ce nordijske hoje in teka smo se naučili pravilne tehnike in pravilno uporabljati palice za nordijsko hojo. Veliko ljudi si kupi palice v veri, da jim bodo pomagale pri hoji, pa niti dobro ne vedo, na kakšen način jim AJZNAMITUDITI! Zimi še ni videti konca za OTROKE in ODRASLE 040 560 807 gibzavse@gmail.com 040 560 807 gibzavse@gmail.com Za vse, ki vas tek veseli in bi se radi naučili pravilne tehnike teka, vabljeni da se nam pridružite. gibzavse@gmail.com 040 560 807 Pošteno smo že zakorakali v marec, mesec, movali v slalomu, mlajši pa v tudi v slovensko moško alpsko ki nakazuje prihod pomladi in odhod snega, veleslalomu, ter v Trbižu 25. 2. smučanje z našim Štefanom in na Soriški planini 4. 3., kjer Hadalinom, ki je na Pokalu a le-ta se letošnjo sezono zelo dobro drži in so vsi tekmovali v veleslalomu. Vitranc dokazal, da je vse mo­ še kar beli hribe in doline. Marsikomu prav Naši tekmovalci so se uvrsti-goče. Štefanu želimo čim lepši gotovo že pošteno preseda, smučarjem pa je v li zelo dobro, iskrene čestitke zasluženi oddih, ki prihaja, v veselje, da po nekaj letih ponovno brezskrbno prav vsem in še tako naprej na naslednjem letu pa čim več fi­uživamo na snegu tudi v spomladanskih dneh. tekmah, ki jih še čakajo! nalnih slalomskih kranjskogor-Pomlad naj bi po napovedih, sk ih voženj! Februarja so se v Smučar-stopili so na tekmah notranj­kljub kar znatni snežni odeji, Za smučarsko društvo Vrh­skem društvu Vrhnika zvrsti­ sko-primorske regije 10. 2. na počasi prišla v naše kraje. V za-nika, le številne aktivnosti. V času Javorniku, kjer so starejši tek-dnjih dneh pa se vrača pomlad Maša Eržen zimskih počitnic, torej v tednu od 19. do 23. 2., je na Krvavcu potekal tečaj smučanja za otro­ke, ki je za nas letos presegel pričakovanja. Ves teden se je z nami učilo TOREK smučati nekaj več kot 40 otrok, 19h-22h kar je doslej zdaleč največ v na­šem društvu. Tudi učitelji smu­čanja so morali letos iz svojih VSAK vrst poklicati okrepitve; kar se- PON in dem jih je ves teden s tečajniki usvaja lo elemente slovenske ČET šole smučanja. V društvu upa­mo, da so se vsi otroci zabavali, se naučili nekaj novega in da se VODENA VADBA ZA ODRASLE VODENA VADBA ZA OTROKE bomo naslednje leto zbrali v še večjem številu! Poleg počitnic sta bila v fe­bruarju in marcu tudi dva av­tobusna izleta in še en izlet za otroke na Cerkno. Prvič smo se odpravili smučat v Bad Klein­kirchheim 8. 2., drugič pa 3. 3. v Turracher Höhe. V marcu na­črtujemo še zadnji izlet, in sicer 17. 3. Tokrat nas bo pot vodila na smučišče Nassfeld ali Mo­krine po slovensko,. 4. 2. pa se www.ROJSTNIDNEVI.com je na Cerkno odpravil avtobus, poln otrok z Vrhnike in njene okolice, in to že tretjič letošnjo sezono v sodelovanju z ZIC Vrhnika. Tudi tam ni manjkalo snežnih užitkov! PON-PET Februarja je bil na Krvavcu v 19h-22h okviru vrhniškega društva tudi vikend premostit veni modul za prehod z naziva U-1 na naziv U-2 učitelj smučanja. Le-ta je potekal zadnji vikend februarja ter prvi marca, vodil pa ga je naš demonstrator Filip Todo­rov ič. Tudi tekmovalci v zadnjem PROSTO VEČERNO PLEZANJE ROJSTNO DNEVNE ZABAVE času niso prav nič počivali; na­ PLANINSKI KOTIČEK 24. 2. 2018 – Lintverni na Kraškem robu Letošnji spominski pohod smo posvetili že še­stim pokojnim Lint vernom. Poleg Goropekarju, Funcku, Gasilcu in Grintovcu smo se poklonili še Perotu in Povžarju, ki sta umrla lani. Zaradi ostre zime z veliko snega smo se tokrat odločili, da bomo šli na Primorsko. Glede na zimski čas in negotovo vreme smo za naš pohod ujeli še dokaj ustrezen dan. Zapeljali smo se do Črnega Kala in se od tam povzpeli na Kraški rob. Snega skorajda ni bilo, je pa burja na trenutke poka­zala svojo moč. Razgiban kraški teren, burja in čudoviti razgledi proti Koprskemu in Tržaške­mu zalivu ter Slavniku so zaznamovali letošnji spominski pohod. Pot nas je vodila deloma po Kraškem robu, deloma po planoti mimo cerkvi­ce Marije Snežne in naprej proti vasici Praproče. Prav oddahnili smo si, ko smo se po nekajurni hoji spustili pod Kraški rob v vasico Podpeč in se umaknili pred nadležno burjo. Prijetno razpihani in ne preveč utrujeni smo pohod zaključili pri Mahniču na Kozini. Na letošnjem pohodu smo sodelovali B'čar, Cvele, Cvičkar, Grintovec, Stari, Špik, Špilčk, Vezist in novi član Lintvernov Rudi, ki se nam je pridružil prvič. Besedilo prispeval: Lintvern Vezist 24. 2. 2018 – Od Albane do Čedada Februarski pohod je člane in članice PD Vrh­nika ter Vesele Triglavce tokrat popeljal v so­sednjo Italijo, v deželo Furlanija-Julijska kraji- Iz aprilskega koledarčka na. Na mrzlo sobotno jutro se nas je zbralo kar 52 pohodnikov. Pot nas je vodila čez Vipavsko dolino do Goriških brd, čez Most na Soči vse do mejnega prehoda Neblo, do vasice Albana – naše izhodiščne točke. Bolj ko smo se bližali naši sosednji državi, bolj se nam je prilagajalo tudi vreme. Sončni žarki so nas kljub vetru po­grevali ves čas pohoda, ki nas je čez razgibano vinogradniško pokrajino, večinoma po sicer as­faltni poti, vodil do prvega postanka, turistične kmetije Stroppolatini. Prijazna lastnika sta nas, čeprav je kmetija zaprta zaradi prenove, prijazno sprejela in nas postregla z okusnimi vini iz do­mačega vinorodnega okoliša, zraven pa so prijali domači slani prigrizki. Hkrati smo se okrepčali še z malico iz lastnega nahrbtnika, nato pa smo s koraki nadaljevali pot vse do Čedada (Cividale del Friuli). Lepo vreme nam je ponujalo razgled po čudoviti furlanski pokrajini, v daljavi pa je po­gled segal vse do naših prečudovitih hribov in gora. Pred ogledom tega srednjeveškega mesteca, ki nas do starega mestnega jedra pripelje čez Hu­dičev most, pod katerim teče reka Nadiža, smo si še malce odpočili. V mestu smo si ogledali nekaj najbolj znanih znamenitosti, tako zgodovinskih kot kulturnih. Čedad je znan po svoji vinorodni okolici, od leta 2011 je vpisan tudi na Unescov seznam. Dan, ki smo ga preživeli skupaj, se je prelevil v popoldanske ure in napočil je čas za vrnitev proti domu. In bilo je lepo. Na tem mestu se zahvaljujemo vodji pohoda Romanu Novaku, ki nam je med samo vožnjo pričaral tudi delček zgodovine in druge zanimi­vosti naše izbrane pohodniške lokacije, Srečku Krašovcu ter Jožetu Školcu za pomoč pri orga­nizaciji in izvedbi pohoda. Posebna zahvala pa pripada podjetju Jur-Bus z Bogomirjem Jurco na čelu, ki nas je po ozkih in ovinkastih cestah s kar nekaj ovirami varno pripeljal v obe smeri. Besedilo: Branka Gutnik, foto: Ksenija Kolenc 10. 3. 2018 – Pohod na Snežnik Tudi letos 16 Veselim Triglavcem tradicional­ni pohod na Snežnik (1796 m) ni ušel iz načrta pohodov. Z avtobusom smo se pripeljali do par­kirišča v Sviščakih, kjer smo se primerno obuli, vremenu primerno oblekli in si nataknili dereze zaradi snežnih razmer, saj snega v tamkajšnjem predelu ni manjkalo. Skozi vikend naselje Svišča­ki smo se odpravili po planinski stezi do stičišča s snežniško gozdno cesto. Na poti proti vrhu na­šega cilja nam je nagajal veter, ki nas je dodobra prepihal skozi kosti ter nam na nekaterih pre­delih do cilja kar precej onemogočal dostop. V ekstremnih razmerah nam je vendarle uspelo, zato smo bili še toliko bolj ponosni nase, nato pa smo se hitro vrnili v dolino. V planinskem domu smo se segreli ob vročem čaju, se odpočili in v zgodnjih popoldanskih urah vrnili proti domu. Besedilo: Branka Gutnik Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fo­tografij na spletni strani Planinskega dru­štva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Roman Novak, načelnik Gospodarskega odseka, je na občnem zboru društva predstavil delo odseka v letu 2017 in če na kratko povzamemo: »Sredi februarja odstranjevanje starega zavetišča in preselitev v dva bivalna zabojnika, v začetku marca je sledil izkop za temelje, aprila in maja so gradbinci sezidali objekt, konec junija pa so pokrili streho. V juliju in avgustu je sledila najbolj zahtev­na akcija. V dolžini 1880 metrov smo izkopali in položili vode za vodovodno, električno in optično napeljavo. S 27 prostovoljci in z vso razpoložljivo mehanizacijo smo delo uspešno opravili. Sep­tembra so bila montirana okna, izdelani tlaki, elektro in strojne inštalacije, pozidana krušna peč in štedilnik ter izvedena notranja zaključna dela. Novembra je začela nastajati fasada, leseni del fasa­de smo skoraj v celoti naredili planinci sami in se izkazali kot pravi mojstri. Decembra je sledila montaža kuhinje in ostale notranje opreme. Za nočni pohod na Planino, ki je bil 22. decembra, pa so planinci že lahko vstopili v nove, še nedokončane prostore. Gospodarski odsek pa ni samo gradil: organizirali smo dve predavanji, sodelovali na festivalu kave, organizirali srečanje na Planini, uspešno izdali koledar z namenom, da bi zbrali še manj­kajoča sredstva za izgradnjo koče. Tudi medijsko smo bili nadvse aktivni.« Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in donatorje: Sponzor 1 TORKAR Polde ing. arh., strokovno svetovanje PLESTENJAK Francka in Janko CAFUTA Marjan in Slavi Donator 3 Datum Dogodek Ura Organizator/ vodnik 14. 4. Čistilna akcija 8.00 Odsek za varstvo gorske narave in Markacijski odsek 21. 4. Grgarske ravne – Sv. Lovrenc – Bate) 7.00 Roman Novak 27. 4. Vrhniška planinska pot 7.00 Veseli Triglavci Donator 2 Družina CUNDER, Verd S sodobnim pristopom, strokovnim ter prijaznim kadrom in programom, ki sloni na mednarodnem programu play+stay v TK Vrhnika učimo tenis, ki je prilagojen starosti in sposobnosti otroka. Žogice so večje ter počasnejše, loparji manjši, lažji in okretnejši, igrišča so zmanjšana,… Trenutno je v klubu okoli 50 otrok, v poletnem času pa okoli 70. Dejavni nismo samo znotraj klu-10-imi tekmovalci in tekmovalka­ba ampak sodelujemo z osnovnimi mi je potekal v Ljubljani. V mesecu šolami, športno zvezo, Zavodom februarju smo se udeležili TENGO Ivana Cankarja itd. S svojimi teni-satelita, ki je bil organiziran na TC škimi šolami delujemo na Vrhniki, Ljubljana. TK Vrhnika je sodelova-Borovnici, Dragomerju in Logatcu. la z 8 tekmovalci in 2 tekmovalka-Smo člani teniške zveze Slovenije ma. Vseh 10 tekmovalcev je izkusi­ter Ljubljanske teniške zveze. Pod lo sladkost zmage na turnirju. Prav okriljem obeh zvez pa obiskujemo vsi so nad tekmovanjem bili nav­tudi njihova tekmovanja. Zadnje dušeni, navdušeni nad igro dobre­tekmovanje, kjer smo bili prisotni z ga tenisa, nad tekmovalnimi izku- • sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, • Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, • v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in • na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo Planinsko društvo Vrhnika koda namena: OTHR Tržaška cesta 11 BIC banke: LJBASI2X 1360 Vrhnika Referenca: SI 00 733SI 00 733 Zima še opleta s svojim repom in nam onemogoča začetek del pri ureditvi okolice koče, izdelavo končnega sloja fasade, zamenjavo čistilne naprave in še kaj. A pomlad se prebuja in z njo bodo zaživela tudi našteta dela. Planinsko društvo Gospodarski Vrhnika odsek Podlaga Zavetišče – prostovoljni prispevki Sedež PD – prostovoljni prispevki TIC – prostovoljni prispevki TRR – fizične osebe – prostovoljni prispevki Donacije (storitev) – fizične osebe Donacije (prispevki) – pravne osebe Donacije (storitev) – pravne osebe Sponzorstvo – prispevki Sponzorstvo – storitev Občina Vrhnika Koledarji – prostovoljni prispevki Fundacija za šport SKUPAJ Skupaj gotovina Skupaj storitev Znesek v € 24.540,90 16.456,56 6.058,84 7.401,00 1.420,65 31.170,15 45.414,52 91.500,00 174.879,84 40.150,00 63.203,35 40.863,00 543.058,81 321.343,80 221.715,01 % 4,52 3,03 1,12 1,36 0,26 5,74 8,36 16,85 32,20 7,39 11,64 7,52 100,00 59,17 40,83 TK Vrhnika na najvišjih stopničkah na Ljubljanskem Tengo satelitu šnjami ter zmagami. Najbolj veseli so bili fantje, ki so v svoji kategoriji med 16-imi tekmovalci zasedli 1., Vabilo 2. in 3. mesto. Tako je, TK Vrhnika je v tekmovanju MINI tenisa do­mov prinesla tri medalje. Čestitke vsem trem dobitnikom medalj, TK Vrhnika in trenerski tim pa česti­ta vsem igralcem in igralkam za PREDSTAVITVENI TRENINGI: odlično odigrane tekme. Zabavno delo se nam je le obrestovalo. VRHNIKA; 17. in 18. april (TK VRHNIKA) Je pa TK Vrhnika v lanskem letu v sodelovanju s TK Spin Medvode BOROVNICA; 23. in 25. april (teniška igrišča Petrič) zelo dobro organiziral odprto pr-LOGATEC; 26. april in 10. maj (GRC ZAPOLJE) venstvo dečkov do 14 let, kjer so nastopili skoraj vsi najboljši štiri-PRIČETEK OB 17:00 najstletniki v Sloveniji. Zelo dobro Vabljeni! sta nastopila tudi Vrhničana Job Japelj, ki se je prebil med osem naj­boljših in Vanja Joksovič z uvrsti­tvijo v osmino finala. MALI OGLASI sodišča. Povabljeni. 031696739, kličite zvečer med Storitve Starine Prodam elektromotor z Primorsko vino: cabernet Kontakt: 041 878 661 20. in 21.uro ali pošljite sms, vodno črpalko, strešnik sauvignon, merlot, chardon­da vas pokličemo nazaj. Tondach: norma – 50 kosov, nay, malvazija, rebula. Večjo Nudim sečnjo in spravilo Star mizarski ponk, skrinje, zareznik – 100 kosov. Prodam količino lahko dostavimo. lesa ter prevoz z gozdarsko S 15. majem oddam komplet omare, voziček ciza, kripa ali tudi voz gumar. Tel.: 031 255 Mob.: 031 318 230. Če imate poln urnik in prikolico. Mogoč tudi nakup opremljeno stanovanje na lojtrnik in druge stare predme­vam čez dan zmanjka časa za drv za kurjavo. Vrhniki paru ali zaposleni te kupim. Tel.: 031 878 351. 648. »Inštrukcije« hišna opravila, vam nudim Tel. 031 304 600. ženski. Zelo mirna soseska, Za primerno ceno iščem čiščenje (sesanje, pomiva-stroški niso visoki. Ima 2 par- Podarite odvečne knjige, prostor (okolica Vrhnike, Do- Inštrukcije kemije, telefon: nje tal, prah ...) stanovanja Si želite biti samozavestni, kirni mesti. Cena po dogovoru, priročnike …? Pokličite, z brova, Horjul ali Polhov Gra- 031 352 124. Zelo uspešno, z ali hiše. Cena po dogovoru. imeti boljšo samopodobo? Si varščina: ena najemnina. Tele-veseljem pridem, jih odpeljem želite obvladovati svoje misli, in ohranim. Tel.: 030 996 225. dec) za postavitev jajcomata. dvajsetletnimi izkušnjami, Kontaktna št. 040 744 502. fon: 041 828 455. Telefon: 031 550 914 inštruiram kemijo za gimna­čustva? Si želite spremeniti zije, druge SŠ, osnovno šolo in Naučim vas oblikovati iz stara prepričanja v takšna, ki Prodam kamnit portal vrat Dva zvočnika v lesenem pripravljam za maturo. ATO­bi vas podpirala? Si želite ime­ gline. Več informacij na tel. št. in rešetke za okna (gavtre). Kmetijstvo ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po­ ti več energije, več časa? Pokli- Telefon: 031 730 552. 051 346 179. z nizko, srednje in visoko- šta: zlatko.sorn@siol.net čite me na: 051 346 179. toncem ter bas refleksnim Katering za dogodke kot Prodamo dve PVC-cisterni, Šivalni stroj znamke Singer, sistemom, moči 100W, nizko so: sv. krst, sv. birma, valete, 1000 l, za čisto vodo, ojačani starejši, na nožni pogon, pro-Nudim učno pomoč šo­ in srednjetonski zvočnik loobveznim otrokom. Po dam za simboličen znesek ali poroke, maturanski plesi, roj- s kovinsko armaturo in ven­ Nepremičnine, brez ohišja, moči, 40W ter izobrazbi sem pedagoginja in stnodnevne zabave, pikniki … tilom za izpust. Cena 100,00 celo podarim. Hkrati lahko glasbeni stolp Kor ting-30 0, imam veliko izkušenj ter zago­ Pijača po nabavnih cenah za gradnja EUR za kos. Vse preostale oddam tudi obleke. Tel.: 041 666 953 (Vrhnika). z radijem, kasetofonom in tavljam odlične rezultate. Več bralce Našega časopisa. Tel.: informacije na št. 040 25 88 99. ojačevalcem, ugodno prodam. informacij: 051 346 179 051/684-975, Zavod Jeterbenk. V Horjulu ali Polhovem Cena po dogovoru. Gradcu in okolici najamem Kupim motorno žago znam-Svete podobice (stare pildke) Tel.: 031/844-575. Inštruiram matematiko za Nudim strokovno pomoč prostor za mirno poslovno ke Husqvarna ali Stihl, lepo in stare molitvenike zbi­ osnovno in srednjo šolo, tudi pri težavah s partnerskim dejavnost v skupni velikosti ohranjeno, malo rabljeno, no-ram. Če ne veste, kam z njimi, Prodam volneno preprogo, na vašem domu. Informacije odnosom in pri vzgoji otrok. 25-30m2, z možnostjo ure-vejšo, in motorno kosilnico, zavreči jih pa nočete, jih lahko 2 x 3 m, dobro ohranjeno. na telefonsko številko: 031 Tel.: 041 239 769 ali www. ditve čakalnice in sanitarij. bočno na nitko, takoj kupim podarite meni. Poštnino lahko Cena: 300 evrov. Telefon: 01 392-842. srcna-moc.si. Potrebna je dostopnost za za gotovino. Tel.: 041/541-858. povrnem. Prav tako zbiram 7549 473. invalide. Tel. 051209988 zanimive zgodbe v povezavi Ima vaš osnovnošolec ali Vedežujem in rešujem vse Odkupujemo krave, telice s starimi podobicami in mo-Prodam nov pralni stroj, še srednješolec težave pri ma­ vaše težave, večinoma za kon- Na Dolu pri Borovnici pro-in bike za zakol. litveniki; zakaj so nekomu tematiki? S svojim znanjem v originalni embalaži, znamke ske. Zato, če jih imate, pokliči- dam zazidljivo parcelo v Tel.: 031/387 922. veliko pomenili, o doživljajih Beko, WMB51021U Y, cena in izkušnjami na področju te, rešila bom vašo težavo po izmeri 1100 m2. Cena po do-in kdaj so jih dobili /romanjih, pomoči pri učenju matemati­ 200 evrov. Tel.: 051 24 89 22. zelo hitrem postopku. Tel.: 051 govoru. Telefon: 041 439 499. Motokultivator, koso, birmah .../. Že vnaprej lepa ke lahko pomagam, da bodo te 251 489. mulčar, frezo, traktor, pri-hvala! Dana Ivančič, Rupa 5, težave hitro mimo. Pokličite Prodam otroško sobo V Horjulu oddam prostor v kolico in drugi stroj, tudi v 5230 Bovec. Tempo hrast-rumena. Postelja na 041 621 343. Slavica Peše- Nudim energijske tret- velikosti 40 m2, primeren za okvari kupim (041 407 130). vska. 90 x 200, letveno dno, jogi maje in svetovanje za skladišče ali mirno poslovno Prodam voz zapravljivček dormeo. 2x omari 186 x 103 x osebno in duhovno rast. dejavnost. Možnost najema Sprejmem stare deske, ore-in ročni voziček, do 200 30, predal za pod posteljo 1x Inštruiram angleščino Telefon: 051 346 179. dodatnega prostora za pisarno. hove, češnjeve, jesenove... Tel.: kg nosilnosti (kripa ali ciza). in 3 poličke. Rabljeno 10 let, in slovenščino za OŠ in Cena po dogovoru. Kontakt: 031 643 602. Vse v dobrem stanju. Tel. lepo ohranjeno, cena 200 €. srednjo šolo; sem profesorica Računovodske storitve in 041-692-666. 041 411368, ogled mogoč z večletnimi izkušnjami pri Prodam kranjsko podolgova- Info 040-595-447, Iva davčno svetovanje že od leta na naslovu Franc Petkovšek, inštruiranju. Zaradi bližine to repo. Kosmato ali oluplje­ 1999, Andreja Piskač s. p., Hor- V Srednji vasi pri Polhovem Drenov Grič 77, 1360 Vrhnika. Poceni prodam gorilec za najprimerneje za kandidate z no. 031 683 050. julska cesta 116, 1356 Dobrova. Gradcu (na lepi lokaciji) pro-olje, Hansa, rabljen dve leti. Dobrove, iz Polhovega Grad- dam zazidljivo komunalno Kupim šivalni stroj, znamke 041 581 584 ali 040 904 859, ca, Horjula z okolico; možno 041 807 941 Singer, starejši, na nožni andreja.piskac@telemach.net. opremljeno parcelo (voda, Prodam bukova drva, suha, tudi za vse od drugod. Tel. št. elektrika, asfaltirana cesta - do žagana na dolžino 0,5 m. Tel: pogon, Tel.: 031/405-600. 031/350-076. Ugodno prodam, skoraj Izvajamo najrazličnejša parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: 041 807 941 novo večslojno zaščitno in zaključna dela (krovsko- 041 653 155 ali 01 75 40 636. stimulativno podlogo za Ponujam inštrukcije za -k leparska, izdelava podstreh, Prodam hlevski gnoj. Ostalo ležišče -Bio crystal. Stara je le angleščino za osnovnošolce in vgradnja in dobava oken, bar- Kupujeva hišo z vrtom na 041321602. nekaj mesecev, zato ima skoraj osnovnošolke. 040 524 640. vanje napuščev in fasad, knauf območju Vrhnike in okolice. Prodam digitalni TV spre- še celotno garancijo. Cena po suhomontaža, izvajamo adap- Cena do 150.000 evrov. Tel. Prodam obračalnik- jemnik in anteno Big Star. dogovoru. Informacije, na tel. Inštruiram matematiko, tacije...). Imamo svoje stroje in št.: 040 211 544. zgrabljalnik sena Panonija 240 Cena po dogovoru. Tel.: 041 št.: 031/844-575. angleščino in slovenščino. orodje, s katerimi zagotavlja- Prodam 2 nova ALU okna, in nakladalko sena SIP 19 549 280 Sem pedagoginja, imam večle­mo visoko kvaliteto in zaklju­z aluminijastimi stranicami. ček projekta v dogovorjenem 90 x 90 cm, z ruletami in zu-Iščemo pomoč za starejšo tne izkušnje na področju nu­roku. Smo z Vrhnike. Lesna-nanjimi policami. Prodam tudi Oboje rabljeno in dobro Prodam kvačkane prtičkegospo na Vrhniki v zameno denja učne pomoči. Poučujem ohranjeno. Tel. 041 223 393. iz belega garna ter gobeline na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mont d.o.o. : 041 792 742 elektro gradbeno omarico za sobo in hrano. Pokličite na oziroma ploščo. Telefon: 041 oziroma slike v okvirju. Pro-Mivšek, s. p., Tičnica 24, Vrh­ 041 593 232. Nudim učno pomoč šo-751 421. Prodam hlodovino – hrast. dam tudi električni pekač pre-nika. GSM: 041 878 661. E­loobveznim otrokom za Tel.: 031 898 584 ali 01 750 mera 50 cm. -naslov:sabina.mivsek@siol.net Prodam češnjev hlod, dolži­ 47 18. matematiko, angleščino in Prodamo zazidljivo parceloTelefon: 031 439 994. Lepo povabljeni. ne 3,5 metra, premera 110 cm. slovenščino. Po izobrazbi sem na Drenovem Griču, 1.200,00 Kupim ali najamem 2, 3 … Tel.: 031 852 871. univ. dipl. pedagoginja. Imam m2, na mirni lokaciji, vsi pri­ha gozda v okolici Vrhnike na večletne izkušnje na področju ključki so na zemljišču. Vpi­sončni legi in ne prestrmo za poučevanja. Pri svojem delu sano v ZK. Vabljeni na ogled. namene Gozdne šole Hosta. sem uspešna. Lokacije pouče- Tel. 041 404 329. Marjetka Oblak, 031 481 014. vanja: Vrhnika, Log - Drago­ mer, Horjul in Borovnica. Več Na Vrhniki v industrijski coni informacij: 041 878 661. Lepo oddam poslovne prostore Prodam suha bukova drva, povabljeni. (120 m ) in prostore za delav-dolžine 1 m in 0,5 m. 041 807 nico ali skladišče v velikosti 941 Poučujem klavir in elek-700 m2. Tel. 041 278 632. Hlevski gnoj, brez žaganja, trične klaviature. Sem peda­prodam, možnost dostave goginja s petnajstletnimi iz- Oddam v najem ali Borovnica in okolica. 041 499­ kušnjami. Zagotavljam uspeh prodam kmetijsko in zadovoljstvo udeležencev. zemljišče, k. o. Verd, velikosti 424. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, 2385 m2, barjanska zemlja. Tel. Sadike aronije, črnega ribe- Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, 031 416 978. za ..., veliki grmi, ki že rodijo. Vrhnika. GSM: 041 878 661. Po dogovoru mogoč prevzem Mail: sabina.mivsek@siol.net Kupimo sončno zazidljivona relaciji Borovnica–Ljublja- Lepo povabljeni. parcelo na Dobrovi oz. v na. 041 499 424. bližini (do Polhovega Gradca Sem družinska media-ali do Brezja) velikosti cca Nudimo dnevno sveža torka. Nudim pomoč pri 700m2 za enodružinsko hišo. prepeličja jajčka – brez reševanju sporov. Mediacija je Na parceli je lahko manjši GSO. Cena za 18 jajčk je 2,50 oblika alternativnega reševa-objekt za nadomestno gradnjo. evra. Možnost dostave po nja sporov v zadovoljstvo vseh Ali do 25 let staro hišo. Cena dogovoru. vpletenih, brez posredovanja po ogledu in dogovoru. Tel. Naročilo na št.: 041 645 558. Se želite izogniti prometni Lahkotna in udobna vožnja ter gneči? Se želite v vročih sigurnost v zavojih vam pričara poletnih dneh prijetno nasmeh na obraz. Model 25km/h osvežiti? Si želite obiskati pa lahko vozi vsak, ki ima izpit za z avtomobilom nedostopne kolo. Vsak skuter obstaja v kraje? Skuter SYM vam različici 25 ali 50 km/h. nudi vse to. Obiščite trgovino BMC avtodeli na Vrhniki ali v Cerkniciter izberite svojega. SYMPHONY ST 50 4T CROX 50 4T Že od 1299€ ter z možnostjo nakupa na obroke! Iščemo 4 promotorke oz. promotorje za delo preko študentskega na javnih prireditvah oz. dogodkih v občinah Borovnica, Vrhnika in Log-Dragomer. Njihovo delo obsega: • aktivno podajanje informacij glede pravilnega ločevanja odpadkov na javnih prireditvah oz. dogodkih, • pozitivno naravnanost do strank in dela, • dajanje povratnih informacij delodajalcu. Kandidatka/kandidat naj bo komunikativen, organiziran, urejen, odgovoren, vljuden, prijazen in proaktiven. Zaželene so izkušnje na področju promocij. Urna postavka 4,70 eur /h. Delo bo potekalo v popoldanskem oz. nočnem času od maja do oktobra 2018, dela se v paru. Osebni prevoz je obvezen. Prijave s CV-jem pošljite na e-mail karmen.kogovsek@kpv.si ali po pošti na naslov Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika do 6.4.2018. JP KPV d.o.o. Barvne odtenke mešamo po želji -10% Stara cesta 52, 1360 Vrhnika 059 020 696 031 525 101 Podjetje LTH Castings d.o.o. izdeluje inovativne, visoko kakovostne proizvode, katerih kupci so mednarodna podjetja avtomobilske industrije. Odlikuje nas več kot polstoletna tradicija na področju razvoja, litja, obdelave in sestavljanja tlačnih orodij in ulitkov iz aluminijevih zlitin ter izdelava orodij za njihovo proizvodnjo. Pri svojem poslovanju stremimo poslovni odličnosti v svoji dejavnosti s celovitim servisiranjem kupcev, vlaganjem v znanje, inovativnim razvojem proizvodov in procesov ter nenehnim povečevanjem produktivnosti in kakovosti. IŠČEMO NOVE SODELAVCE/KE V OBRATU ORODJARNA TRATA VABIMO K SODELOVANJU (za delo v proizvodnji in ambiciozne strokovnjake s področja strojništva): KONSTRUKTERJE OPERATERJE ZA CNC REZKANJE ROČNE ORODJARJE V OBRATU ŠKOFJA LOKA IN LJUBLJANA VABIMO K SODELOVANJU POSLUŽEVALCE STROJEV (operaterji na cnc stroju) LIVARJE VOZNIKE VILIČARJA VZDRŽEVALCE STROJEV ELEKTRO VZDRŽEVALCE Nudimo vam dinamično, samostojno in fleksibilno delo polno novih izzivov, možnost dodatnega izobraževanja, osebnega in strokovnega razvoja ter gradnje nadaljnje kariere. Vsi razpisi so objavljeni na naši spletni strani https://www.lthcastings.com/zaposlitev, kjer si lahko preberete opis delovnega mesta in kaj pričakujemo od kandidatov. Za vse dodatne informacije lahko pokličete v Kadrovsko službo na številko: 04/511 21 25 (Tanja Šturmza Škofjo Loko in Trato) in 01/5001 962 (Maja Koprivec za Ljubljano). Ponudbe s kratkim življenjepisom sprejemamo do 13.04.2018, preko naše spletne strani https://www.lthcastings.com/zaposlitev (prijavite se lahko s klikom na željen razpis). ODPIRALNI ČAS: TEHNIČNA TRGOVINA PRIGO PODPEČ pon - pet: 7.00 - 19.00 sobota: 7.00 - 13.00 VEČ KOT 10.000 IZDELKOV NA ENEM MESTU! SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. J U N I O R REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnike, se je glasilo: »Ljubezen srečna naj bo večna«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja zavod so prejeli: Potočnik Marija iz Polhovega Gradca, Nina Podobnik iz Sinje Gorice in Nataša Peljhan z Dobrove. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 12. aprila na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: • Vzrok Napaka doktor pa ima ordinacijo v pri-»In ti, Jure?« ki je sredi noči vstal brez pra-L'blanca z ajmerji, pa še k 'šnga Ženska je prišla k odvetniku in Brez sape je možakar končno tličju!« Jure se skloni pod mizo in išče vega vzroka.« raka pa kaplna sma spotama radirko ter se oglasi: zajel. Tud žvina sma pad mir­ mu rek la: prispel v dvanajsto nadstropje »Gospod, rada bi se ločila.« stolpnice, v kateri ni delalo dvi-Juha »A tu spodaj si, baraba!« Vreme škl mustam napajal, sej takat še ni biv vadavod, le štirne sa b'le. »Vzrok?« galo. Vstopil je in rekel: »Natakar, prinesite mi nov kro- Na hidrometeorološkem zavo- Sotrpini Sulci, tak metrski sa skvor kje »Poročena sem.« »Doktor, pomagajte mi! Astmo žnik! Tale je še moker od pomi- du zazvoni telefon in razburjen Zdravnika so poklicali sredi gvor do Mačivnka p'rplaval se imam in sem ostal popolnoma vanja.« moški glas pove, da mu gasilci noči. Obiskal je pacienta na drstit. N' ,pa sma L'blanca vrnh Pogled brez sape! Kaj naj storim?« »Oprostite, toda to je juha.« iz kleti črpajo delno oblačnost, domu, ga pregledal in vprašal: zasral. Nekej Kraševci, pol pa »Več se morate sprehajati v ki so jo napovedali vremeno- Voznik je zavpil na neprevidne­ »Ste že napisali oporoko?« še Vrh'nčeni z drekam, IUV pa naravi, ne smete kaditi in piti slovci. ga pešca, ki je med prečkanjem Nagrobni napis »Ne, gospod doktor! Je tako sla- še kemikaljami. N' , zdej sma pa alkoholne pijače in žensk se ceste gledal v nebo: Učiteljica sprašuje učence, ka-bo z menoj?« dob'l kahegijski gnar, pa sma izogibajte. Najprej pa si kupite »Če ne boste gledali kje hodite, kšne verze bi napisali na na-»Pokličite notarja in vse svoje Vrhniške iskrice vse sk 'p kje na Tojnce spelal oča la!« boste kmalu tam, kamor gle- grobne spomenike. Jure ne po-sorodnike!« Prav je, d ' boma spet mel čista čist't. Pol pa zgari Kemis, k ' je »Očala? Zakaj pa očala?« date!« sluša, temveč se igra z radirko, »Torej je z menoj konec?« je za-L'blanca. Ja, sej je že b'la,pa le zdej kriv za vse zdej, prej in na­ »Da boste naslednjič videli na­ ki mu pade na tla. Učiteljica ga stoka l pacient. dobrih 40 let nazaj. Se spo-prej, pa sma spet u rit. (J. Sulc) pis na vratih. Jaz sem odvetnik, jezno pogleda in reče: »To ne, toda nočem biti edini, mnm, d ' sma hodil pa voda na Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 iz vodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073