Ljubljana, 7. julija 1947 Cena 3 din FIZKULTURIM TEMIIK NEDELJSKI DOGODKI: Dinamo : Mefaiac 5:0 (1:0) Romunija : Bolgarija 3:2 (1:0) Budimpešta : Zagreb 107,5 : G9,5 Leto III. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Štev. 27 ME8S0RA NAROČNINA 13 DIN 'zhaja ▼‘Rak ponedeljku Paz vijmo dalje kapital, ki je zrasel v pr uprta vali za zvezni zlet Z a nami je zvezni fizkulturni zlet v Beogradu. Zanj so se vršile velike priprave 'približno 3 mesece, kar pomeni, da je bil čas, v katerem se je množica naših mladih lizkuliur-niikov pripravila za lako veliko fiz-kullurno manifestacijo, izredno kratek, lahko bi rekli rekorden. To moramo 'podčrtati še posebno zato, če pomislimo, da so bile vaje, ki so jih vadili, strokovno izredno težke in na veliki kvalitetni višini. Brez stalnega vsakodnevnega in večurnega vežbanja bi prav golovo ne uspete. Zahtevale so mnogo truda in po-žrlvovatnosti ne samo od nastopajočih, ampak predvsem od vaditeljev in vaditeljic, ki so izven svoje skiž-l>e, večkrat celo peš obiskovati mnoge od 30 krajev v vsej Sloveniji, razen Dolenjske, kjer so vztrajno in vestno opravljali svoje prostovoljno. težko vaditeljsko delo. Ne bi se danes spuščali v kritično ocenjevanje izvedbe fizkulturnega programa v Beogradu, ne bi se dotikali pomanjkljivosti slovenske točke, ki so brez dvoma bile in ki so zmanjšale njen efekt, ampak bi se dotakniti nekaterih pozitivnih strani, ki so nam jih dale priprave in sama izvedba zleta- Delo, vloženo v priprave za fiz-leullurni zlet v Beogradu, pomeni za nadaljnji razvoj fizkuHure pri -na« veliko vrednost. " Priprave za zvezni Zlet bodo nedvomni' doprinesle mnogo k razvoju fi/k n H urinega pokreta pri nas in s lem k množičnosti. Ce pogledamo samo solidni sestav fi/.kuhurnikov, ki so nastopili v Beogradu, vidimo, da je ena tretji na vseh nastopajočih bilo delavstvo iz Jesenic, Trbovelj, Kranja. Maribora,Celja, Idrije in od drugod. To je dokaz, da je fizkuttura btiz.u delovnim množicam, da so si jo Osvojile in da jo obdajajo vsi pogoji. da jo med delavstvom So močneje razširimo in utrdimo. Isto me moremo trditi za kmečke množice, ki so biio zastopane v zelo skromnem številu. Največ je bito sredinje-šolskc mladine. Z nadaljnjim razvojem množičnosti med delavci in kmeti in z njih vključevanjem v aktivno fizkulturo bomo prihodnje fizkulUirne tradicionalne vsakoletne nastope upravičeno imenovati »fizkulturni dan«. Priprave za zlet so bile v stvari odlični rizlmltiirni tečaji ne samo 7.a dvig fizkuHure na višjo kvalitetno strokovno raven, ki jo danes že moramo dosegati masovno, ampak so bile tudi odlični tečaji za vzgojo osnovnega vaditeljskega kadra, ki Prvenstvo Slovenije v lahki atletiki Je bilo v znamenju napredka naših tekmovalcev in tekmovalk G radi Sar jeva (na desni) je zmagala v drugem teku na 80 m čez ovire, druga je bita IJeržkova (na levi), tretja Muravsova (v sredi). Na sl Hit na desni je zmagovalka v metu diska Kofolova iz Slovenskega Primorja Cei.je, 6. julija. Včeraj popoldne se je začelo v Celju v priredbi okrajnega fizkulturnega odbora prvo povojno lahkoatletsko prvem« sivo Slovenije, na katerem je tekmovalo 150 lahkoatlotov in lahko-atletiiij. kt so zastopali 22 fizkultumili društev in aktivov. Tekmovanje je bilo otvarjeno na svečan način z mimohodom sodniškega zbora ter tekmovalcev in tekmovalk. Po odigranju državne himne je prisotne nagovoril najprej predsednik OPO Karel Jug. za njim strokovni sekretar KZS Fali Serpan, ki je v svojem govoru poudaril izredno važnost množičnega sodelovanja v lahki atletiki, ki je izredne važnosti za nadaljnji razvoj fizkulture v Sloveniji. Izrazili jo obžalovanje, da ne more pozdraviti fizkuttu mikov s Koroške, zato pa je tem topleje (»ozdravil primorske fizkultiirnikc. V imenu M1 -O je govoril sekretar Špan, v imenu OF pa srekretar Drašler. Takoj i»o koneaul slavnostni otvoritvi se je začelo tekmovanje. Butijeva, lei je bita premočna zmagovalka v tekih na 100 in 200 metrov. Presenetite pa so v prvi vrsti tekmovalke s Primorske, od katerih jc zmagala nepričakovano v metu diska Kofolova iz čepovana, v teku na 800 m pa Siličeva iz Gorice in od ostalih še Muravsova, kt je zmagala v metu bombe in dosegla še več dobrih rezultatov. Med tekmovalkami je bila skoraj v vseh disciplinah zelo astra borba, kar pričajo najbolje skok v višino, met kopja in skok v daljino, kjer so odločali samo centimetri. Največje presenečenje je bil tek na 800 m, kjer sta obe favoritinji Za-mudova in Repovževa iz Celja zaradi poškodbe odstopiti med tekom. Kvalitativno sta najboljša rezultata tek Letošnje lahkoatletsko prvenstvo tati tekmovanja nam bo v polni meri Slovenije je v polni meri uspelo, saj potrjujejo, je izpolnilo naše želje, da postane Izredno lepo vreme prvi dan tek- Butijeve v predteku na 100 m v toč-prelomnica med delnim mrtvilom, ki movanja je omogočilo napete borbe je vladalo doslej v tej fizkulturni pa- in dobre rezultate, žal je dež, ki je nogi, In znanilec tako kvalitetnega padei ponoči in deloma tudi med tek-kakor kvantitetnega dviga. Izredno movanjem, močno razmočil tekališče lepa udeležba nastopajočih, ki jih je in ostale tekmovalne naprave, tako postavil največ celjski Kladivar, in da v nedeljo dopoldne, ko se je tek-sicer 66, dalje FD Enotnost iz Ljub- movanje nadaljevalo in zaključila, ni Ijane 34, FD železničar (Maribor) 23 itd., kakor tudi zadovoljivi rezul- bi bili sicer dosegljivi. Tekmovanje fudi ni je tudi pokazalo, da se je začela lahka atletika letos razvijati v mnogih Nedvomno je vsakogar alet v mestih Slovenije, dočim so bili lani Beogradu obogatil s svojimi razno- aktivni skoraj izključno samo celjski lik im i, vsebinsko bogatimi slikami tekmovalci. V splošnem so doseženi no 13 sekundah, kar je letos najboljši rezultat v Jugoslaviji in met krogle 11.05 Marinčkove. Tudi letos »o celjske tekmovalke pokazale premoč nad ostalimi tckmctalkami. Med rezultati tekmovalcev sicer ni nobenega, ki bi bi) prav posebno do- bilo možno postaviti rezultatov kot ber, pri tem pa moramo Ugotoviti, da lil Vlili d /-voarvl i i »rt r- .j. t 1 ... -i. _i.-j.s-i. ...........ir. nobenih prav slabih rezulta-(Nadaljevanje na 5. strani) in elemenli, ki bodo dali vsem i>o-budo za novo ustvarjanje na osnovi kritičnih ocen. Ne samo od naše, ampak tudi od ga manjka. Za nn^ ^nienui '«*k ^ih republik smose nedvom- mv, i- no mnogo naučiti in bodo prihodu 1 (d lilo zn ha^onu-rio le, J izvajanje okrajni fizkullurni dnevi, aka- istoč-isno 1 soo od«:r»ke«a plana. S. I. Razpis lahkoatletskega prvenstva LRS v mncgofeojlh za leto 1947 do na svojem območju pravilno ratpo-delili trenerski kader, strokovne komisije pa bodo ocenjevale njihovo delo. Izdanih je bilo več ukrepov ra organizacijo seminarjev in strokovnih posvetovanj. Nagrajanje in socialna skrb xa nogometno trenerje bo urejena s pravilnikom. Med drugimi važnimi sklepi je bil sprejet tudi ta. da imajo igralci ml 15. avgnsta dalje pravico nastopanja na prijateljskih tekmah dva meseca po registraciji, na prvenstvenih tekmah pa po šestih mesecih. V mestih in več-iih krajih ho tudi redno tekmovanje rezervnih moštev. Nadalje sta bila sprejeta sklepa o odhodu igralcev z igrišča po končani tekmi in o pokalnem tekmovanju Jugoslavije, pri katerem se ne ho pobirala KIVo taksa za vzdrževanje Igrišča. jih poodravijali. Strumno so korakali mod njimi naši najmilajSi, naši pionirji, ki so v celoti popolnoma predani teinu novemu življenju. Postavili bodo še trdrnješi temelj naši liz-kuilturi, na njihovih ramah bo nekoč ležala vsa odgovornost. Za njimi korakajo mladinke in mladinci, sami zdravi, močni fantje in dokleta iz Mozirja, Šoštanja, Velenja in drugih krajev. Naposled pridejo člani ,im članice, za njimi pa motoristi in kolesarji. Parado je pozdravil v imenu okrajnega fizk u! 4. or n ega ■ odbora predsednik tov. Kranjčič, ki ima ogromno zaslug za organizacijo in izvedbo no samo lizkuMurnega dne in izgraditve telovadišča, temveč tudi za fiakulturno gibanje v Mozirju sploh. Po paradi se je odvijal pester spored, ki je trajal vse do večera. Kolesarske tekme, namizni tenis, nastopi pionirjev, mladincev in članov in okrajno prvenstvo v odbojki, v kateri je postalo prvak FD Šoštanj. (■'e pregledamo ves nastop kritično, lahko rečemo, da bi morale biti posamezne točke, mislim proste vaje, bolje izpeljane an uglajene kot so bile. V njih še ni bilo enotne Izvedbe. Dobre eo bile zamisli, posebno vaje pionirjev in pionirk »Nabrusimo kose«, ki kažejo novo simbolično prikazovanje, nekako tako kot »Orači« na srednješcitekeiin nastopu v Ljubljani. Vendar lahko rečemo, da je flzkul-turni dan v Mozirju odlično uspel, zlasti zaradi tega, ker se je videlo, da se tudi na podeželju lahko ustvarja in ustvari to, kar je vsemu narodu v korist — nova fizkultuna, ki nas bo povedla k zdravemu, srečnemu življenju in ki nam v veliki meri pomaga pri izvršitvi težke in odgovorne naloge obnove in našega petletne- V četrtek in petek 3. in 4. julija jo bilo tretjo posvetovanj© Fizkuliurne zveze Jugoslavije, na katerem so razpravljali « ukrepih za napredek našega nogometa. Navzoeni so bili člani sekretariata Centralnega odbora Fizkul-turne zveze J?; go sla vije, člani športnega odbora za nogomet prj Centralnem odboru Fizkuiturne zveze Jugoslavije, predstavniki glavnih odborov fizkul-tiirnih zvez ljudskih republik in delegati 17 fizkiilturnih društev. Glavni odi mr KZS je zastopa! podpredsednik Silvo Furlan. Ko referatu generalnega sekretarja Fizkuiturne zveze Jugoslavije Miroslava Kr ec čiča in izvajanjih posameznih govornikov se ic razvila razprava. SKLEPI POSVETOVANJA Na podlagi podanih referatov, govorov in razprave so bili na posvetovat) i« sprejeti številni sklepi V začetku jesenske sezone bodo izvedena prvenstva ljudskih republik v nogometu. V vseh republikah se bodo tekmovanja pričela po okrajih, skupinah in conah ter se zaključila s finalnim tekmovanjem za prvenstvo vsake republike. Sprejet je bil predlog, da sc ustanovita prva in druga zve/na liga. V prvi ligi ho 10 članov, in sicer: Partizan, Dinamo, Crvena zvezda. Hajduk, Metala« (Beograd) Spartak, zmagovalec srečanja Lokomotiva: Kvarner, zmagovale« zveznega kvalifikacijskega pokala za leto 1947, zmagovalec srečanja s Pobeda (Skoplje); drugoplasirani zveznega kvalifikacijskega pokala in Ponziana. Tekmovanje se ho pričelo 17. avgusta. V drugi zvezni ligi je prav tako 10 članov, iu sicer: četrfoplasirani zvez-nicga kvalifikacijskega jokala za leto 11)47, FD Enotnost, zmagovalec kvalifikacijskega tekmovanja med Makedonijo (Skoplje), Sutjesko (Nikšič), Ve-ležem (Mostar) jp 14. oktobrom (Niš), premagane« iz srečanja Pobeda (Skoplje) in drugoplasirani zveznega kvalifikacijskega pokala, moštvo Jugoslovanske mornarice iz Splita, moštvo Jugoslovanskega letalstva iz Zemuna, zmagovalec kvalifikacijskega tekmovanja med Tekstilcem (Varaždin), Po-drinjem (Šabac), Radničidm (Kragujevac) in Proleterom (Osijek). Bodočnost (Titograd), premaganec iz srečanja med Lokomotivo in Kramerjem ter tretjeplasirani iz zveznega kvalifikacijskega pokala za leto 1947. Tudi tekmovanje v tej ligi se prične 17. avgusta. Po končanem prvenstvu v ljudskih republikah bo kvalifikacijsko pokalno tekmovanje osmih članov, in sieer: prvo in drugoplasirani iz Srbije, prvo in drugoplasirani iz Hrvatsko in1 prvaki' ljudskih republik Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črne gore iji Slovenije. Druga zvezna Iiga.se obnavlja z najboljšimi iz kvalifikacijskega tekmo-.'n ja. V pokalnem tekmovanju Jugoslavije bo letos sodelovalo 340 fizkulturnih društev in sicer 112 jz Srbije, SO iz Hrvatske. 40 iz Slovenije, 40 iz Bosne in Hercegovine. 32 iz Makedonije. 16 ja Črne goro. 10 iz prve zvezne lige in 10 1* druge zvezne lige. UKREPI ZA NAPREDEK IN VZGOJO NARAŠČAJA Za napredek nogometa in vžgejo nogometnega naraščaja je bilo izdanih več ukrepov. Med drugim je bilo sklenjeno. da se pri športnih odborih za nogomet ustanovijo sveti za mladino. Tekmovanje za fhkuUurnj znak je obvezno za vse udeležence mladinskega nogometnega prvenstva. V večjih mestih bodo pri mestnih fisknlturnih odborih in močnejših društvih ustanov-bone mladinsko nogometne šole, nogometni odbori bodo določili osebe, ka-naloga bo. iskati nadarjene mladinec. Vsak mladinec-nogometaš mora izpolnjevati svoje dolžnosti v šoli in pri debi, o čemer bodo nogometni odbori vodili strogo kontrolo. V Sarajevu ho letos prvenstveno tekmovanja mladinskih nogometnih moštev. na katerem bodo sodelovali: dve prvopla.sirani društvi iz Srbije in dve iz Hrvatske ter prvaki ostalih ljudskih republik. Pare v prvem kolu bo določil žreb, nato pa bodo tekmovali zmagovalci v svoji skupini, premaganci pa v svoji. Zmagovalec iz prve skupine bo dobjl naslov prvaka države. Turnir bo od 27. julija do 3. avgusta. Glavni odbori fizkulturuih zvez bo- Do pred kratkim ee v Mozirju o lizkuJturi in o fizkulituimem gibam ju ni dosti govorilo, kako tudi, saj imajo ljudje *po poljih doeli deJa in za tisto peščic« uradmiikov, obrtnikov in delavcev, »saj se me izplača«. Tako so govorili i in mislili, toda dejstva so pokazala drugače. Organi ljudske o Glasi i so razumeli klic domovine po novih, zdravih ljudeh, po novi mladini in uspeh je bil ta, da so se začeli v vsem okraju ustanavljati lizkuttur-ni aktivi in društva. Že Titova štafeta je odlično uspela. Mladina in starejši sp navdušeno tekli, nesoč pozdrave maršalu Titu in 'tekli celo v četah do 60 tekačev. Vendar fizikuliurnikj v Mozirju ne mislijo ostati pri tem. Organizirali so fižkul-tuirai dan, praznik mladosti in zdravja, praznik moči našega ljudstva. Okrog 400 fizkuilturniikov je nastopalo, sami kmečki fantje in dekleta. Nastopili so na novozgrajenem telovadišču. Sami so morali premetati okrog 1000 kub. metrov zemlje, zasipavati slare, globoke gram cene jame, krčili drevje in grmovje, izkopavati velike štore, toda končno so napravili ob Savinji sredii gozda telovadišče. Ko so začeli z delom, je prišel marsikateri »iz.vedenec«, pogledal teren, se pomenljivo nasmehnil, zmigal z rameni in se potrkal po čelu — ter odšel. Pa je prišel zopet čez en mesec — in usta so mu ostala odprta. »Neverjetno«, je mrmral in morda še sam zgrabit za lopato. Težko je bilo dejo Do pne ponoči so včasih garali, samo da bi bili gotovi do fižkul-turnega dne. In končno je prišel ta dam. Ob 8. zjutraj je vseljudski peteroboj ©tvoril lizkutturai dan. V fizknl-turnem domu ie bil medtem šahovski brzotuinnlr. Ob 11. so nastopili fkzkultumiki v j>airad;i. Z godbo na čelu eo korakali skozi trg im ljudje so 1. Prvenstvo bo v Slovonjffrailcn 19. In 29. jnllja. Člani tekmujejo v deseteroboju. Člfenlee v peteroboju, mladinci In mladinke pa v troboju. Prvenstvo izvede Okrajni fiakulturnl odbor v Slo ven J-jrradeu, ki je dolžan pravočasno sporočiti udeležencem prostor In Čas tekmovanja, kakor tudi event. podrobnosti. Člani — deseteroboj — 1. dan: tek na 160 ni, skok v daljino, suvanje krogle, skok v viSino, tek na 409 m. TI. dan: tek čez ovire ua 119 »n, met diska, skok ob palici, met kopja, tefa na 1580 o metrov. Posamezne discipline se opravijo v navedenem zapovrstjo. Članice — peteroboj — T. dan: snvanje krogle, skok v daljino. IT. dan: skok v višino, met kopja In tek na m m. Mladinci in mladinke — troboj — tek n» IM m. skok v vlftino in met kopja. Tekmovanje se opravi v tem redu v enem dnevu. Tekmuje se po pravilih FIS A J a. Tekmovanje velja kot izbirno pred državnim pivenstvom, ki bo 2. In 3. avgusta. 2. Tekmovanja se lahko udeleže pripadniki rfzkuiturnib drufitev in aktivov iz Slovenije. Pismene prijave je treba poslati najkasneje do vključno 17. julija na naslov Okrajnega fizkultumega odbora v Slovenjgradcu. Zakasnele prijave ne bodo upoštevane. V pri.javl je treba za vsakega tekmovalca Javiti ime in priimek, rojstno le>to, društvo — nk-tiv ter skupino, v kateri želi naisiopiti. 3. Prireditelj oakrbi prehrano In preročišče le pravilno in pravočasno prijavljenim tekmovalcem. Prevozne stroške krijejo društva ali akt>vi. stroSke prehrane in prenočišča Pa FZS In sicer največ 24 ur prod pričetkom tekmovanja in 12 ur po končanem tekmovanju. 4. Prvi trije v vsaki skupini dobe prl-znanlee. najuspešnejši iz vsake skupine pa prejme naslov prvaka LRS v............ »a leto 1947. FZS, lahko&ilris-kl odltt6w Nasip na Savi obali Save — nav usgseit graditeljev csife^smke . , proge PoroAilo uprave gradilišča mlu-. .} ilinske progo in glavnega štabu; : mladinskih delovnih brigad na. gradnji mladinske progo Samao— w Sarajevo ob priliki končanja del. velikega nasipa na levi obali Save: Dno 27. junija ob 9.10 so bila končana zemeljska dela na gigantskem nasipu poleg savskega mosta na prvi dtoiiici mladinske proge. Dola na tein nasipu, ki so znašala 144.U70 m3 zemlje, s» bila izvršena v 57 dneh, odnosno 34 dni pred predvidenim rokom in 4 dni pred potekom obveze. Končana tlela na savskem nasipu mnogo pred predvidenim rokijin, stalno prekč-račevanje norme za 30 do 50 %, so dosežena z največjim trudom. ; mladinskih delovnih brigad, stro- r. kovnega osebja in voditeljstva I. i dionice. Mladinsko delovne brigade: dvakra/t udarna II. Kragnje-vaška, III. Požarevaška, X L jub- : ijanska, IU. Kruševaška, I. Kes-- ) majska udarna, I. Kulska, Bosan— ; sikc-hercegovska, Fizkultnroa, IV. > Zagrebška, III. Daruvarsfca IIX Kt>«r>tajsko, III. Bjelovarska In Trboveljska ter delovne brigade: Osiješka, IV. Primorska. IV. K osti tajska, Bačkc-topolska te XXII. Zagrebška so z medsebojnim tek- • movanjem, stalno utrjujoč organizacijo dola, d!:segle novo veliko delovno zmago na progi. Na savskem nasipu je bil uveden niz novih metod dela, kakor je na primer specializacija brigad za p<>-etbna dela, škarpiramje itd. S široko uporabljenima pridobljenimi izkušnjami, tesnim sodelovanjem in s strokovnim vodstvom so mladinske delovne brigade dosegle novo delovno zmago, id bo mnogo do-orinesla k temu, da bo 13. juh}1* neljal prvi vlak od Samca do Dobaja.« Uprava gradilišča miadtnsite progo in glavni štab mladinskih delovnih brigad na gradnji mladinsko proge Samac—Sarajevo. M^počajte »3 na Polpet! Pred Httalotn evropske cone tdcmovasija za Davisov poka! čehoslGvski so veliki favoriti. R/iitič in Palada bosta imeia težko nalogo Po mnogih letih se sreč.ita v Zagrebu zopet Češkoslovaška ii''Jugoslavija, ki bosta prvič med seboj odločili najboljše evropsko teniško moštvo. Ce ritično pregledamo letošnje tekme obeh finalistov, moramo priznati, da imajo Čehoslovaki več izgledov za zmago. Kljub temu pa s tem nikakor še ni rečeno, da morajo naši igralci vreči puško v koruzo in d nimajo nobene možnosti, da bi presenetili. Tako nazi- V nedeljo 13. i. m. sc prične v Zagrebu teniški dvoboj med Jugoslavijo in CSR, ki bo odločil, katera država ima letos v Evropi najboljše teniške igralce in katera od obeh slovanskih držav se ho plasirala v nadaljnje kolo tekmovanja za Davisov pokal. 1923 v New \orku: ZDA:Avstralija 1924 o Pltiladelphiji: ZDA:Avstralija 1925 v Philadelphiji: ZDA:Francija 1926 v Philadelphiji: ZDA:Francija 1927 v Philadelphiji: Francija:ZDA 1928 v Parizu: Prancija:ZDA 1929 v Parizu: Francija-.ZDA 1930 v Parizu: Francija:ZDA 1931 v Parizu: Francija:Anglija 1932 v Parizu: Francija:ZDA 1933 v Parizu: Anglija:Francija 193't v Wimbledonu: Anglija.ZDA s s:sacsjstest slavite. Izgleda sicer skoraj nemo- , l au . .;z, osl ul . . sa goče, da bi naši igralci dobili toč- »gralca po računih na paptrju v .grl ko v igri parov, kakor ludi, da bi * Cernikom. ki pa te pokazal v zad-^ F * njem easu taksno formo, da bi lah- ko zmagali naši nasprotniki tudi s 5:0. kateri od naših igralcev premagal najboljšega češkoslovaškega igralca Wimbledonu: Anglija:Avstralija 3:2 1937 v Wimbledonu: ZDA:Anglija 4:1 1938 v Forest-Hitlsu: ZDA:AvslraUja 3:2 1939 v Philadelphiji: Avslralija-.ZDA 3:2 19U> v Melbottrneu: ZDA.Avslratijo 5:0 Drobnega, ki je letos na izredni višini Toda tudi naše moštvo ima neke prednosti, ki jih bo pač moralo Cenilk bo nevaren nasprotnik našima igralcema V največji meri bo odvisen končni rezullal od forme in kondicije Tržaški lizkultumiki bodo tekmovali na balkanskih igrah Romunski pripravljalni odbor za izvedbo balkanskih iger v lahki a floti ki je povabi] lahkoatletski odsek Zveze društev za telesno vzgojo v Trstu na balkanske igre v lahki atletiki, ki bodo od 24. avgusta do 7. septembra v Bukarešti. Tako bodo sodelovali na letošnjih balkanskih igrah poleg fizkulturnikov Bolgarije, Albanije, Romunije, Madžarske In Jugoslavije tudi fizkuiturniki Trsta. Drago Mitič In Josip Palada bosta imela od nedelje do torka težko borbo s Čehoslovaki izkoristiti in vsaj poizkusiti, da z naporom vseh sil doseže zmago Spomnimo se , mo lanskega finalnega srečanja med Jugoslavijo in Švedsko v Varhergu, kamor so potovali naši teniški igralci kot sigurni favoriti. Takrat se je st no postavljalo vprašanje ali bomo zmagali s 5:0 ali 4:1. Prvi dan igre, ko smo vodili z 2:0, se nam je zdelo, da Palade in Mitiča v dneh dvoboja Važno je tudi, kakšen vrstni rtd igranja bo odločil žreb, kajti Palada je zelo nervozen igralec, ki lab ko v odločilnih trenutkih popolnoma odpove, lahko pa tudi ugodno pr< seneti, če nima nad seboj velike od govornosti. Najugodneje zanj bi bi]o, če bi igral prvi dan prvo igro s Černikom, ko ne bi bila njegova imamo zmago že v žepu, saj smo odgovornost še tako velika, kot če ]x>trebovali samo še eno točko Tu di drugi in tretji dan igre smo bili cesto že zelo blizu zmage, toda končno smo igro, verjetno v veliki meri zaradi podcenjevanja nasprotnik*,, izgubili. Ali pa vzemimo drug primer. V dvoboju s Francijo so morali naši zastopniki lani v tretjem kolu igrati v Parizu j>roti močno favoriziranim domačim gralccm, ki so v prvem dnevu vodili z rezulla- bi morda igral z njim tretji dan in bi še obstojala možnost na zmago. V nasprotju s Palado je Mitič igralec z zanj ne pomeni take prednosti kot za Palado. V kolikor bosta naša igralca do dvoboja v formi, lahko računamo na njuno zmago nad Černikom in bi torej odločala igra parov ali pa zmaga na Drobnim, kar bi bijo seveda veliko presenečenje 1. ©lirajm gizkultasrni dan v Mirni na Dolenp&ean 22. junij je trebanjski okraj stavil v Mirni, kjer je novoustanovljeni okrajni fizk. odbor priredil svoj I. okrajni fizkulturni zlet s sodelovanjem JA, kakor tudi vseh masovnih organizacij okraja. Zelo je pripomoglo do odlično izvedenega zjeta domače FD, ki je prireditev odlično organiziralo in okrasilo kraj in zletišče. Mirna je bila v brezšlevilnih zastavah in slikah naših vodileljev, pa (udi sam (elo vadni Prostor pred Fizkulturnim domom je kazal sliko pravega zle-tišča. Ob 8- uri dopoldne so se z-brup na telovadišču tekmovalci in tek- v raznih lahkoatletskih disciplinah. Program se je hitro razvijal, vmes pa je igrala trebanjska godba. Točke so se javljale, preko mikrofona. V nastopu so kot gosti iz krškega okraja nastopili ludi člani in članice FD Sevnica z moravskimi narodnimi plesi V splošnem je ta prvi okr. lizkul-turni nastop trebanjskega okraja dobro uspel, slabo vreme pa je nekoliko oviralo večjo udeležbo. Trebanjski fizkulturni odbor je svoj izpit napravil dobro, zato le krepko naprej do vse višjih uspehov! Učo. boljšimi živci in ugoden žreb movalke, ki so nastopili v petero- boju, troboju in za fizkulturni znak. Tekmovale so vrste FD Mirna s 3 vrglami mladink in 2 vrstama mladincev v peieroboju, FD Trebnje in FA Sv. Križ s po 1 vrsto mladink v troboju. V peieroboju je zmagala Marin Dana z 49 točkami, v troboju je bila 1. vrsla Trebnje, a tom 2:0. Toda zgodilo se je ravno Toda zmaga nad Drobnim še ne bi Ilapil šSISlis iSitSst Vanja. Mar ne bi mogli napraviti ta- našega moštva. si-n Lb-idiicv žoln Lf „„ ' kega presenečenja tudi letos? KAKŠNE SO PROGNOZE Na prvi pogled bi človek sodil, 9a Drobneff i ni moči premagat' >n našega Iz vsega tega je razvidno, da čaka naše moštvo v finalu evropske cone tekmovanja za Davisov pokal zelo težka naloga, ki jo bodo lahko rešili v svojo korist le z izrednim naporom. Edina ugodnost za naše igralce je, da bodo igrali na domačem terenu, kar pa ne more biti od ločilnega pomena. Jaroslav ny, letos najboljši igralec v Evropi sko prireditev zelo molil dež, se je program izvršil do konca. Izpred fizk. doma je krenila povorka 500 fizkulturnikov, na čelu s konjenico v narodnih nošah FD Sevnica, pionirke z obroč', pionirji z loki, mladinke, mladinci, članice, člani in motorist. Ljudstvo, ki se ga je zbra lo prav lepo število, iz vsega okra ja, je pozdravljalo armado naših fizkulturnikov- Po paradi so vsi zbrani telovadeči oddelki najprej _ , , , . _ . , , pozdravili drž. zastavo, nakar so Dosedanja srefian,a za Davisov pokal bi]i poz(lravni ROVOrj. Nato je sledil nastop, v katerem so pionirji iz Mir-3:0 ne izvajali obvezne proste vaje. 3:2 Sledil je nastop pionirjev in pionirk 4:1 iz Mokronoga s posebnimi vajami 5.0 z učinkovito zaključno sliko. Tre-5.0 banjški pionirji so izvajali prosle „ . 5.-0 vaje na petje pesmi: Po jezeru., J A 1907 v Wimbledonu: AvslraIija:AngIija 3:2 je izvajala preproste a enotno izva- 1908 v Mclbourneu: Avslralija-.ZDA 00 !--------- ' ' : 1909 v Siidncgu: Avstralija-.Z.DA 1911 v Melbourneu: Avstralijne 22. junija so bile v Siovenj-gradcu ulične dirke, ki jih je priredilo Avto-moto društvo Slovenjgra-dec. Prireditev je bila prva te vrste ob naši severni meji. Udeležili so se je tekmovalci iz Ljubljane, Celja, Šoštanja in Slovenjgradca. Pred pričetkom dirke so se na tribuni zbrali zastopniki vojske, ljudske oblasti ter zastopniki motosekcij. Prireditev je otvoril tehnični vodja, ki je preda! besedo sekretarju OF tov. dr. Poharju Maksu, ki je opisal in objasnil pomen prireditev. Po govoru tov. sekretarja je spregovoril zastopnik okraja tov. Britovšek ter želel udeležencem kar največ uspeha. Dirka sama se je pričela ob 10. uri na zaprti progi, ki je bila dolga 1100 m s petimi levimi ter enim desnim ovinkom. Po mnenju udeležencev samih je bila proga dobro speljana. Tekmovali so v naslednjih kategorijah: športni motorji 250 ecm (trije krogli : 1. Mlakar Anton Ljubljana, DKW, 3 min. 53 sek. 1/10; športni 500 ccm (pet krogov): 1. Zigoy Albert, Celje, BMW, 6 min. 19 sek. 1/10; športni 000 ecm (šest krogov); 1. šah Štefan, Celje, BMW, 7 min. 31 sek.; turni 350 ccm (pet krogov); 1. Završnik Aleksander, Ljubljana, DKW, 6 min. 46 sek. 8/10; turni 500 ccm (pet krogov); 1. Završnik Aleksander, Ljubljana, DKW, 6 min. 55 sek. 4/10; turni 750 ccm (šest krogov) : 1. Trupkovič Ivan, Celje, B. M. W., 7 min. 45 sek. 4/10; finale (trije krogi); 1. Trupkovič Ivan, Celje, BMW, 750 ccm, 3 min. 51 sek. Najboljši čas dneva je dosegel tov. šah Štefan, Celje, na stroju BMW 600 cm. Čas enega kroga 1 min. 15 sek. 1/10 s povprečno brzino 52,7 km na uro. Zorko. Rudar (Idrija) : Tolmin 4:1 Lepa zmaga idrijskih rudarjev nad gosti iz Javornika in neodločena tekma z FD Vipavo sta daji slutiti, da so Idrijčani letos postavili boljše moštvo, kakor so ga imeli lansko leto, ko so ostali zadnji v tabeli. To je bilo potrjeno tudi v nedeljo 22. t. m. v tekmi s starimi rivali FD Tolmina, ki se jc končalf z lepo zmago Idrijčanov 4:1. Igra je bija borbena in je le škoda, da-je večkrat prešla v surovosti in nešportne prizore na igrišču, posebno od strani gostov. Sodnik Pajer Jože je imel zopet zelo težak posel in bi bil moral v kali zatreti surovosti z izključitvijo, česar se pa ni poslu-žil. Tekma je potekala vseskozi v premoči Rudarja, ki je imel svoje vrste boljše povezane in razpolaga z nekaj prav dobrimi močmi. Tekmo je gledalo lepo število gledalcev, od katerih bi pa želeli, da bi se odvadili nelepih medklicev, ki po današnjem pojmovanju fizkullure ne spadajo na igrišče. RUDAR (IDRIJA) : /II. UDAR. DIV IZ. 5:8 Že četrtič so se v Idriji srečali igralci šaha FD Rudarja in VII. Udarne divizije na 10 deskah. Idrijčani so tokrat postavili zelo močno moštvo in so vsi pričakovali njihovo gladko zmago, posebno ker so doslej vedno zmagali. Prvič pa se je zgodilo da je tekmovanje ostalo neodločeno s 5 zmagami na vsaki strani. Za Rudarja so zmagali tov. ing. Stegenšek, prof. Benkovič, ing. Aljančič, Savli in Didič. Po partijah sodeč lahko ugotovimo, da smo v šahu lepo napredovali in vključili nekaj novih igralcev. Zelo pa so napredovali tudi naši vojaki. Fšzkulturtti dan v Dolnji Lendavi Dne 22. junija je bii v Dolnji Lendavi fizkuliurni dan, na katerem so sodelovali fizkulturniki vsega okraja. Zjutraj je bila povorka skozi mesto, katere se je udeležilo 600—700 fiz-kirliturnikov. Po povorki se je vršila štafeta skozi mesto; tekmovalce je postavilo 7 aktivov iz okraja, edino fizkultumo društvo v okraju »Nafta« se na žalost štafete ni udeležilo. Prvo mesto je dosegla štafeta FD Sobota, drugo mesto FA Turnišče, tretje FA Polana, četrto FA Dobrovnik, peto FA gimnazije Dolnja Lendava. Zmagovalno moštvo je prejelo lep srebrn pokal. Ob 11. uri dopoldne je bil turnir v odbojki. Prvo mesto je doseglo FD Polet iz Maribora, ki je v mojstrski igri premagalo vse svoje nasprotnike z 2:0. Drugo je bilo FD Nafta, tretje pa FD Sobota. Ob 15. uri je bil ob veliki udeležbi občinstva telovadni nastop, na katerem je nastopilo s prostimi vajami in v drugih fizkultumih panogah približno 300 tekmovalcev iz vsega okraja. Pred začetkom je bil delile nastopajočih na igrišču, nakar so zapeli himno in nato govor predsednika okrajnega fizkul!urnegao dbora. Telovadni nastop, na katerem so nastopile članice. Slani, mladinci, pionirji in pionirke, je zelo dobro uspel. Predvsem pa moramo pohvaliti Slane FA Dolga vas, ki eo nastopati skupno s FA gimnazije s prostimi vajami. Tudi v orodni telovadbi se je pokazal viden napredek; razen Lendavčanov so nastopili Slani in članice agilnega FD Sobota, od katerih sta se posebno izkazala Flegar in Halm. Pohvaliti moramo tudi pionirje in pionirke, katerih je bito okoli 120 dz vsega okraja. Po nastopu je bit lahkoatletski miting, ki se ga je udeležil vsak FA iz okraja. Posebno se je odlikoval Miholič Pavel iz F A Kobilje, ki je dosegel pri skoku v daljino rezultat 5,62 m. Pri teku na 100 m je bil prvi Kranjc (Nafta), drugi Šajber (Polet). Pri teku na 1500 m je bil prvi član Poleta, prav tako tudi pri metanju bombe. Za zaključek je bila nogometna tekma med domačo Nafto in Poletom dz Maribora, ki se je po surovi igri Nafte in zaslugi sodnika končala neodločno 1:1. Predvsem so čutiti vaški aktivi, da Nafta ne igra pravega nogomefa, temveč neke vrste igro »borba na noge«. Ta fizkulturni nastop naj bo vzpodbuda fizkuHurnikom, da se še resneje lotijo dela. Lahkoatletski dvoboj okraja Gorica—Idrija v Ajdovščini Y nedeljo dne 29. junija so se vršile v Ajdovščini lahkoatletske tekme za sestavo reprezentance za lahkoatletsko prvenstvo Slovenije. Tekem so sc udeležili tudi tekmovalci okraja Idrija in se je istočasno vršil tudi dvoboj med okrajem Gorico im Idrija. Z veliko premočjo so zmagali lahkoatleti goriškega okraja v razmerju 96:28 točk. Udeležba tekmovalcev je bila velika, saj sc je tekmovanja udeležilo nad 50 tekmovalcev. Re-zultati so naslednji. Članice: tek na 60 m: Pavšič Nada (Gorica) 8.2; Kuštrin Amalija (G) 8,9; 100 m: Cotič Katarina (G) 14,6, Velikonja Marija (Idrija) 15,1 200 m: Žorž Ema (G) 34; Baša Gabriela (G) 35; 800 m: Permozer Lavra (I) 2:44.1, Silič Metoda 2:44,5; skok v vis: Kofol Poldi (G) 1.22 m; Silič Metoda (G) 1,22 m; skok v dalj; Kofol Vera (G) 4.54; Karpentieri a-rija (1) 4,31; met krogle: Kofol Vera (G) 9.30; Žorž Maja (G) 8,16; met diska: Kofol Vera (G) 28,13. /lani: Tek na 100 m: Orel Alojz (G) 12 sek.; Orel Jože (G) 12,4; 1500 m: Tratnik Slavko (I) 4:45,4; Batič Me- tod (G) 4:53; 5000 m: Tratnik Slavko (I) 21:24,5; Mask Emil (G) 21:46,6; skok v vis: Orel Alojz (G) 1.56; Orel Jože (G) 1.52; skok v dalj: Ko-mavli Robert (G) 6.11; Orel Jožef (I) 5.77; met krogle: Šebenik Marjan (G) 11.50; Bajc Anton (G) 10,88.-met diska: Bajc Anton (G) 28.66; Šebenik Marjan (G) 28,22. Tekmovalci ki so na tekmah zastopali rroriški okraj, so člani fiz-kultuniih društev Ajdovščina, Vipava, Bilje, Dorcnberg, Šempas in Čc-povan. Tekmovalci iz okraja Idrija so člani F, D. Rudarja. 6 društev na fi&kulturaetn dnevu na Gomilskem Dne 22. junija so imela fizkuBurna društva Braslovče, Gomilsko, Sv. Pavel pri Preb., Polzela, Sv. Jurij o. T. in Vransko svoj fizkulturni dan na Gomilskem, ka je dosegel popoln uspeh. Ob 9. uri so bile lahkoatletske tekme za prehodno zastavo, ki si jo je lansko leto osvojijo FD Gomilsko. Ostra borba je bila zlasti med FD Gomilsko in FD Braslovče. Zastavo si je priborilo FD Braslovče s 63 točkami, na drugem mestu je FD Gomilsko z 59 točkami, na tretjem FD Sv. Pavel p. P. $ 25 točkami. Da si ne »bi moglo le nekaj dobrih lah-koatletov kakega FD osvojiti zastave, je bilo določeno, da tekmuje vsak tekmovalec samo v 3 disciplinah. Tako je prišla množičnost do izraza. Rezultati so zlasti v metih izredno zadovoljivi. Doseženi so bili sledeči uspehi: Met krogle: Inž. črna k (Gomilsko) 10,38 m, Vikine (Gomilsko) 9,47 m, Marovt (Braslovče) 8,75 m; met diska: Petelinšek (Sv, Pavel) 33,54 m, inž. čmak (Gomilsko) 32,74 m, Rovšnik (Braslovče) 28,94 m; met kopja: inž. čmak (Goni.) 38,76 m, Šega Dušan (Gom.) 31,80 m, Pečovnik (Sv. Pavel) 31,05 m; skok v višino: Rovšnik (Braslovče) 1,50 m, Praprotnik (Braslovče) 1,45 m, Petelinšek (Sv. Pavel) 1,43 m; skok v daljino: Čmak I. (Braslovče) 5,46 m, Praprotnik (Braslovče) 5.02 m, Topovšek (Gomilsko) 4,73 m; tek na 100 m: Rovšnik (Braslovče) 11,9 sek., čmak I. (Braslovče) in Stro-žer (Gomilsko) 12 sek.; tek na 1000 m: 1. Ajdišek (Braslovče), 2. Rudi Vinko (Br.), 3. Travner (Gomilsko). Istočasno se je vršil šahovski brzoturnir navedenih društev, kjer je FD Gomilsko zasedlo prva mesta (Božič, Šega D., Šlander). Kljub dežju so se popoldne zbrali vsi oddelki za javni nastop. Radi nalivov pa so mogli v presledkih pokazati svoje vaje le pionirji, mladinci in članice. Vse vaje so se izvajale skladno, posebno so ugajali rajalni nastopi domačih pionirjev, Dve prijateljski nogometni tekmi v Kozjem FD Bratstvo iz Rogatca in FD Kozje iz Kozjega sta odigrala 2 prt-, jateljski nogometni tekmi. Obe tek-, mi so Kozjani zasluženo odločili v svojo korist in sicer prvo v Kozjem 15. VI. z rezultatom 6:4 (3:3), povratno pa v Rogatcu, 29. VI. z rezultatom 4:2 (2:0). FD Bratstvo je vseskozi dobro vigrano moštvo, kateremu se pozna, da je mnogo Igralo in da i;e slovi zaman kot dobro nogometno mo^ štvo. Igralci se dobro razumejo med seboj, imajo dober start, ki je pa Pri nekaterih malo preoster. FD Kozje se je s tema dvema zaporednima zmagama nad renomiranim nasprotnikom pokazalo v naJh lepši luči. V obeh tekmah je Kozje zaigralo nadvse koristno in smiselno ter s trdno voljo do zmage, kan je prišlo do izraza tudi v rezultatu. Zato so prav vsi enako zaslužni, ker so se vsi do zadnjega požrtvovalno borili, najvidnejša igralca pa sta bila srednji krilec in srednji na-s padalec. FD Sevnica : FD Hrastnik 8:0 V nedeljo 29. junija se je v prijateljski nogometni tekmi srečalo dvoe je zasavskih moštev. FD Hrastnik je gostoval v Sevnici ter igral s slin dikalnim moštvom FD Ivan Cankar. Visokemu porazu gostov je kriva odlična kondicija domačinov, ki so s hitro, požrtvovalno in lepo kombinacijsko igro daleč nadkrilili Hrastničane, ki se na terenu nika-t kor niso mogli znajti. Pri domačinih se je predvsem odlikovala obramba s srednjo krilsko vrsto, ki je uspešno zalagala napad, da je mogel uresničiti tako visoko število šans. Med gosti pa se je s svojo točno igro podajanja prav lepo po kazala srednja trojica napada. Vsekakor je prvo povojno srečanje nogometašev črnega revirja v Sevnici toplo pozdraviti in želimo še več podobnih tekem, ki bodo služile še tesnejšemu zbližanju no ših rudarjev z delavci tukajšnjih to varn. Medrazredni turnir celjskih dijakm' v odfcsjki j V dneh od 22. do 27. maja se Jo vršil prvi turnir v odbojki med dijakinjami celjske gimnazije. Tekmovali so 5-a, 5.b, 6.a in 7.a razred. Vsak razred je tekmoval z vsemi razredi. Rezultat je bi! naslednji: 5.a : 5-b 2:1 (15:5, 2:15, 15:14), 5,a : 7.a 1:2 (15:11, 8:15, 8:15), 5.b : 6-a 0:2 (6:15, 4:15), 5, b : 7. a 1:2 (15:7, 3:15. 5:15), 6. a : 7.a 2:0 (15:3, 16:14), Zmagovalec za šolsko leto 1946-7 je 6.a, ki je od 16 odigranih iger dobil šest, nato sledita 5.a in 7.a a s štirimi in 5,b z dvema/ Dogovorjena tekma med 7-a ra®, redom gimnazije in 4. letnikom Srednje gospodarske šole se ni vršila, ker jc 4. letnik Sr. g. šole udeležbo na tekmi v zadnjem hipu odpovedat Izid te sicer neodigrane tekme se smatra za 3:15 v korist 7a razreda gimnazije. Prvenstvo StovenT^s v Žaliki atSetSId Na• Stork (Angl.) 6:1, 6:2; Sum-niers (Juž. Afrika) : E. Osborne (Angl.) 7i5, 6:1. TUDI TA TEDEN JE SLABO VREME OVIRALO REDEN POTEK TURNIRJA V W1MBLEDON U Ker je slabo vreme ponovno preprečilo, da bi turnir v \Vimbledomi potekal normalno, so morali nekateri Igralci in igralke igrati po dve'tekmi v enem dnevu. V torpk so bile tekme mešanih parov ter četrtfinala moških jfarov in posameznic. Rezultati četrtfinala moških parov so bili; Bromvrieh-Pails (Avstral.) : Pellizza-Petra (Francija) 6:4, 11:9, 6:4; Geoffry BrovvnLong (Avstr.) : Fannin-Sturgess (J. Af ) 9:7, 5:7, 6:4, 6:3; Sidvvell (Av-Stralija)-Mottram (Angl.) ; Misra-Mehta (Indija) 2:6, 9:7, 6;4, 6;4; Kramer-Fal- kenburg (ZDA) : Barton-Paish (Angl-) 6:2, 6:4, 6:4. PORAZ TOODOVE (ZDA) PRESENEČENJE V ČETRTFINALU POSAMEZNIC V Četrtfinalu posameznic se je zgodilo veliko presenečenje, ker je Južnoafričanka Snniniersova nepričakovano izločila iz nadaljnjega tekmovanja Američanko Toodovo, ki je bila poleg M. Osbornejeve favorit za letošnjo prvakinjo Wimbledona. Rezultati Četrtfinalnih iger posameznic so bili: Summers (J. Af.) ; Todd (ZDA) 7:5, 6:4 (!); D. Hart (ZDA) : Bostock (Angl.) 4:6, 6:1, 6:2; Brough (ZDA) : Bolton (Avstral.) 6:2, 6:2; M. Osborne (ZDA) : Menzies (Angl.) 6:2, 6:4, Igre mešanih parov so se v torek končale takole: Drobny (CSR) Mathieu (Fr.) : Butlcr-Curry (Angl.) 6:3, 6:4; Me Kenzie (Nova Zel and i j a)-K i ng (Angl.) : Cernlk-štrau-bejeva (CSR) 6:4, 6:4. KRAMER IN TOM BROWN FINALISTA V IGRI POSAMEZNIKOV V sredo sta bili sem 1 finalni Igri posameznikov, ki jima je prisostvovalo 18 660 gledalcev. Rezultata obeh iger sta Mia: Tom Brown : Budge Patty (oba ZDA) 6:3, 6:3, 6:3; Kramer (ZDA) : Pails (Avstral.) 6:1, 3:6, 6:1, 6:0. Tako sta se v finale plasirala oba Američana. V četrtfinalu ženskih parov sta bili v sredo samo dve srečanji, ki sta sc končali takole: Bostock-H nlton (Angl.) : Summers- Miiller ( J. Af.) 6:3, 9:7; Brough M. Osborne (ZDA) : Ellis (Aiigl.)-Jedrzejow-ska (Poljska) 6:1, 6:3. Rezultati osmine f i na 1 a mešanih parov so bili: Bergelin (ft\,edska)-D. Hart (ZDA) : Falkenburg-Todd (ZDA) 6:2, 6:4* Brom-wieh (AvstralJ-Brough (ZDA) : Washer-Meulenmeister (Belgija) 6:0, 6:0; Loog-Bolton (Avstral.) : Wbitman-Middleton (Angl.) 6:2, 6:2; Tom Brovvn-M. Osborne (ZDA) : Jones-Hacdwlck (Angl.) 6:3, 6:1; Drobny (CSR)-Mathieu (Fr.) : Fannin-Miiller (J. Af.) 6:4, 0:3; Sturgess-Sum-mers (J. Af ) : Tucket-Blalr (Angl.) 6:3, 6:4. V četrtek sta bila semifinala posameznic, ki sta se končala takole; M. Osborne (ZDA) : Summers (J. Af.) 6:1, 6:2; Hart : Brough (obe ZDA) 8:6, 6:4. Na sporedu je bila tudi ena šemi-finalna igra moških parov, in Kramer-Falkenburg (ZDA) ; Geoffry Brown-Long (Avstral-) 10:#, 6:4, 6:4. Odigrana je bila tudi ena četrtfinalna igra ženskih parov, ki se je končala takole: Blair-Menz-ies (Angl.) : Bol ton H o p m a n (Avstral.) 6:3, 6:3. DRGBNY IZPADEL TUDI V MEŠANIH PARIH V četrtfinalu mešanih P a-r o v so bili doseženi naslednji rezultati: Tom Brown-M. Osborne (ZDA) : Drob-ny (CSR)-Mathieu (Fr.) 6:3, 6:2; Brom-\vich (AvstralJ-Brough (ZDA) : Stur-gess-Summers (J. Af.) 6:2, 9:7; Long-Bol-ton (Avstral.) : Asboth-Kdrmocky (Madžarska) 6:1, 6:2; Bergelin (Sved.)-D. Hart (ZDA) : Sidwell-Hopman (Avstral.) 6:2, 10:8. cha in Pailsa (Avstr.) v treh setih s 6:3, 6:3, 7:5. Se večje presenečenje je bilo v scmifhialu mešaaiih parov, v katerem je par Long - Bel Ion (Avstral.) premagal favorite turnirja Toma Browna in M. Osbornea (ZDA) z rezultatom 7:5, 6:2. Rezultat drugega semifinala mešanih parov je bil: Bromvvich (Avstr.) - Brough (ZDA) : Bergelin (Šved.) - D. Hart (ZDA) 6:4, 6:2. r ....• ........................... Švedski prvak Bergelin ni dosegel v Wimbiedonu posebnih uspehov VCeraj popoldne so bila vsa finalna srečanja razen v igri posameznikov, ki je bila dan preje. Niti zadnji dan turnirja ni bil brez presenečenj. JACK KRAMER (ZDA) PRVAK AVI M BLED ON A 1947 Nad 18.000 gledakev je prisostvovalo v petek finalnemu srečanju posameznikov med Kramerjem in Tomom Bro\vnoin (oba ZDA). Kramer je predvedel sijajno igro Jack Kramer (ZBA) je letos prepričljivo zmagal v WimMedonu ter zasluženo in sigurno premagal svojega nasprotnika v kratkih treh setih z rezultatom 6:1, 6:3, 6:2. Tako je Kramer osvojil prvenstvo Posameznikov na teniškem turnirju v AVimbledonu in s lem tudi neuradno svetovno prvenstvo v tenisu. Po srečanju Kramer :Tom Brown sta bili scmifinalni igri ženskih parov, ki sta se končali z naslednjima rezultatoma: Hart - Todd (ZDA) - Bostock - Hul-tom (Angl.) 6:0, 6:1; Brough - M. Osborne (Zdr. drž. Amerike) : Blair-Menzies (Angl.) 6:2, 6:1. VELIKI PRESENEČENJI V IGRI PAROV MARGARETE OSBORNE PRVAKINJA \VI MBLEDON A V finalu posameznic je Američanka Margarete Osborne nepričakovano premagala svojo rojakinjo 22 letno študentko iz Miamija Doris Karlovo z rezultatom 6:2, 6:1 in je tako osvojila letošnje prvenstvo Wiimbledona med posameznicami. KRAMER IN FALKENBURG ZMAGOVALCA V MOŠKIH PARIH Nato je bil finale moških parov. Američan Kramer je skupno s svojim rojakom Falkenburgom osvojil še eno prvenstvo, in sicer s precej lahko zmago nad parom Mottram (Angl.)-Sidvvell (Avstral.) v treh setih z 8:6, 6:3, 6:3. D. HARTOVA IN TODDOVA ZMAGOVALKI V ŽENSKIH PARIH Zatem se je zgodilo največje presenečenje zadnjega dne turnirja, ker se je Doris Hartovi in Tcddovi (obe ZDA) posrečilo premagati v finalu ženskih parov lanski zmagovalki v Wimbledonu svoji rojakinji Brougho-vo in Margarete Osbomejevo, in sicer po borbi v treh setih z rezultatom 3:6, 6:4, 7:5. Par Brough-M. Osborne je vodil v tretjem setu že s 5:KW 7:17.2. športni 350 ccm: 1. šlefe Matevž, Ljubljana, Northon, 6:23,3 športni do 500 ccm: 1. Cigoj Albert, BM;\V, Celje, 6:31, 2. Vovšek Ivo, Celje, NSU 7:09, 3. Omahen Jože, Ljubljana, BMW 9:22. Športni nad 500 ccm: 1. Šah Štefan, BM\V, Celje, 6:14.3, (najboljši čas dneva) 2. Javornik Jože, Ljubljana, Ziindap 7:04,2. Prikolice: 1. Miklavčič Ivo (sovozač Sluga Ivo), Ljubljana Japp 6:32.1, 2. Zemljak Milan (Viher Darka)! Zagreb, BMW 7:50.3. MesMffisstvcine anatcra« gioeske dilsik® na JezeršJt&an Jezerako, 6. jul. Danes dopoldne je Avto-moto društvo Kranj priredilo drage meddruštvene motorne gorske hitrostne dirke na pregf s startom, pri gostilni Kanonir in ciljem v vasi Zg. Jezersko. Dolžina proge je bila 4500 m in je imela 400 m višinske razlike. Dirk se je udeležilo 45 tekmovalcev z Jesenic, Tržiča, Lesc, št. Vida, Kamnika, Ljubljane, Maribora, Ornuč, Zagreba in Kranja ter motoristi Jugoslovanske armade. Cestišče je bilo v odličnem stanju in so bili doseženi novi rekordni časi. Tako je v odličnem stanju in so bili doseženi novi rekordni časi. Tako je Suša Slavko na Northonu 500 ccm dosegel čas 4:04 min., kar je za 18 sekund boljše od lanskega rekorda. Ta čas ustreza povprečni brzini 66 km na uro. S tem si je Suša osvojil 2 pokala za najboljši čas dneva in za najboljšega vozača prireditelja. Tudi v kategoriji prikolic je bil dosežen boljši čas od lanskega. Organizacija prireditve je bila brezhibna, opaziti je bilo le nedisciplira-nost nekaterih vozačev. Kljub nesi-gurnemu vremenu je bil obisk gledalcev zadovoljiv in je tako pit reditev tudi v propagandnem oziru uspela. Zmagovalci dirk so bili naslednji: turni motorji do 125 ccmj 1. Šimenc Hinko (Ljubljana) DKW 98 5:05; turni motorji do 200 ccm: 1. Markič Miha (Kranj) Puch 200 ccm 4:43.4; turni motorji do 250 ccm: 1. Jenko Tone (Tržič) Puch 250 4:31.4; tuiiii motorji do 350 ccm: 1. Jenko Tone (Tržič) Puch 250 4:34; športni motorji (Ljubljana) Puch 250 4:42.8; športni motorji do 350 etan: 1. Trampuš Lado (Kamnik) Horex 350 4:32; športni motorji do 500ccm: 1. Suša Slavko (Kranj) Norton 500 4:04; prikolico brez razlike na jakost: 1. Koritnik Franc (Jesenice) BMW 750 4:26. daljnih napadov Udarnika reši iz-borni vratar Rudarja, V 30. minuli pride po krasnem strelu Božiča do izenačenja. V drugi polovici preidejo Trboveljčani bolj do veljave ler pokažejo nekaj lepih potez pred golom jn v obrambi. Pri gostih bi bilo pohvaliti predvsem izvrstnega vratarja Ta uš a ih levo zvezo. Pri Kranjčanih je bil v izredni formi Božič, ki je pokazal v drugi polovici odlično obvladanje tehnike, točne in nevarne udarce ma vrata ler sijajno taktičndl Vodstvo napada. Tekma, ki jo je z nekaterimi napakami vodil Novaki je zapustila pri vseh gledalcih naj? boljši vtis. UDARNIK (S1SAK) : ŽELEZNIČAR (MARIBOR) 5:0 (2:04 Maribor, 6. julija. Današnja tekma domačega Železničar ja z Udara i koni iz Siska se je Aroneala z visokim portir zom domačinov 5:0 (2:0). Ves prvi polčas so bili gostje v veliki premoči tar »o pokazali krasno kombinacijsko igro in precizno streljanje na gol. .V drugem polčasu je imel Železničar za? čelni udarec, toda do strela na gol ni prišel. Gostje so zaradi neprevidnosti! Železničarjevega vratar ja zabili v drugem polčasu.tri .gole. Gledalci, ki ses jih je kljub slabemu vremenu zbralo na igrišču nad 1600, so bili, nad igro domačega moštva zelo razočarani’. Železničar ni pokazal svojega znanja zt edino izjemo srednjega branilca Le^ja* ka. Tekmo je vodil dobro sodi vili Jančič. RUDAR (IDRIJA) : VIPAVA ; 8:0 (5:0) i Dn,e 29. junija se je vi-šila prijateljska nogometna tekma med omenjenima moštvoma na igrišču v Vri pavi. Nepričakovani visoki rezufe tat kaže, da Vipava ni pokazala na lastnem igrišču igre, kakršno je pokazala prejšnjo nedeljo v Idriji. Že takoj v začetku je bila vsa inicia* liva v rokah Rudarja, kar je demo? ratiziralo moštvo FD Vipave. Re-.zultat odgovarja poteku igre. * Mednarodni nogometni turnir železniških društev. Zveza madžarskih železničarskih špotrtaito dručtev ho organizirala od 13. do 20. julija y B-udSmpeštl mednarodni mio. g,ometivi; turnir železničarskih reprezentanc evropskih držav. Na turnirju bodo sodelovale reprezentance 10 držav. V prva skiu, pdioi bdidd igrale Jugoslavija, Poljska, češkoslovaška, Egipt in Italija, v drugi skupini pa Bolgarija, Romunija, Madžarska, Francija in Avstrija. — Naša repre* zmtanca bo igrala 13. julija z Italijo. 17* julija s Češkoslovaško, 19. j unija s Poljsko* 20. julija pa z Egiptom. Lahkoatletske® jjrves&stv® JA Zagreb, 6. jul. V dneh 11., 12. In 13. julija bo v Zagrebu prvenstvo Jugoslovanske armade v lahki atletiki. Nastopilo bo okrog 450 najboljših atletov Iz raznih garnizij. Nastopile bodo garnizije Niš, Skoplje, Novi Sad, Beograd, Sarajevo, Ljubljana, Zagreb, nadalje KNOJ ter lahkoatleti letalstva in vojne mornarice. Prvenstvo brani garnizija Novi Sad, ki st ga je osvojila na prvenstvenem tekmovanju JA v preteklem letu v Beogradu. ! § I KonMtsr k RiedRarodtd issssnalsii tekmi Ifadžtrska: JusoslavHa Horvat ali Finn? Matošic eli Boba Mioaiilo-vač? Monsider ali ŠoSterJč? To so bili ipix>blemii ob (»ritiki sestave naše državne reprezentance. Zaradi večjih izkušenj, pridobljenih na dosedanjih mednarodnih tekmah in zaradi dobre igre, katero je poka-aai na turneji po Firaneiji,. je bit po-Stavljen Horvat. Pa tudi prednosti v analizi ostaiilih dveh reprezentimtiv-cev so odigrale odločilno vlogo. Forma -poediinegia igralca je zelo zagon etn a. Praksa je pokazala, da je nogometaš v danem trenutku popol-mema v •drugačni formi, kakor se je Jto pričakovalo. In to iz neznatnih vzrb-!bov. Po sijajnih igrah, naenkrat — naj slabši na terenu! Toda. tudi po slabih igrah — najboljši! Horvat je imel v nedeljo slab dan, gnorda najslabšega v svoji nogometni kar it eri. Kar koli je podvzel, je izpadlo drugače, kakor je to zeleh Niti najenostavnejših potez mi mogel izvesti tako, kakor bi bilo treba. Oisto lahne udarce je na primor dajal nasprotniku na noge! Bil je popolnoma daven forme. Rezultat te. izredne slabosti našega srednjega lirilca je poraz v igri proti Madžarski. Horvat je tako rekoč >ku-movak pri vseh tlreh golih, katere snio, prejeli. Njeigove napake je mogel popraviti edino le Monsider, a tudi om je v, nedeljo igral mnogo slabše, kakor običajno. REALEN ZAKLJUČEK Podrobna analiza tekme je za naše moštvo mnogo povoljnejša. Po dogodkih, ki so se odigrali na terenu jn po poteikiu igre, bi bil rezultat lahko obraten aM pa neodločen. V tej sodbi na nič pristranskega, ker je za-shovana na realni oceni. Madžari so zapustili zelo dober vtis in še enkrat potrdili d (toro mišljenje, ki ga imajo baši ijnibiteilji nogometa o madžarskem nogometu. Njihova igra je temperamentna, raznovrstna, močna in zelo, zelo efektna. Kot celota so enotno moštvo z izvrstnimi poedimci. Na-Ši reprezentativoi bi se mogli od njih mnogo naučiti. Pa vendar, potek nedeljske tekme in vse ono, kar se je dogajalo v akvi-ru tega vdžnega meddržavnega srečanja, ni realno izraženo v rezultatu 2:3. V obeh polčasih je imelo naše moštvo mnogo več od igre. Prvih 20 minut in zadnje pol ure je morala madžarska obramba vložiti maksimum svojih sposobnosti, da je očuvala svoja vrata. Tekom tekme ni bilo niti enega dal^ega časovnega razdobja, pa tudi niti petih minut papoune premoči madžarskega moštva, medtem ko so naši v fazi svojih napadov tako rekoč dominirali na igrišču. Zaradi premoči našega moštva eo imeli naši igralci mnogo več lepih Sams, situacije so bile izdelane im zrele, toda končne akcije nišo bile točne. Naši goli so bili plod dobro izvedenih kombinacij, torej pripravnih situacij za realizacijo. Madžari so dorc-gli svoje gole, izrabljajoč napake Horvata in Monsider ja, iz slučajnih, trenutno pripravljenih situacij — kar dokazuje cdiiko madžarskega napada, da se uspešno znajde' v vsakem položaju. Sreča je bila naklonjena Madžarom. Tretji gol je bil najiepši gol na tekmi in eden od na {lepših, kar smo jih fidch videli. Sire! je bil topovski in iško rekoč milimetrsko točen. Prav zato je bila velika sreča, da je žoga zadela v zgornji kot. Veliko vprašanje je, ali bi od desetih takih strelov z istega mesta in ob istih okoliščinah vsaj ed1®! pogodil isto mesto? Malešič je imel v prvem polčasu, nahajajoč so v lepi situaciji, malo manj sreče: z dobro izvedenim strelom je zadel stranski drog. Prav tako bi lahko dosegel neubranljiv gol, samo da žoga ni hotela iti nekaj centimetrov v stran. In tako dalje.*, ZAKAJ SE SZUSZA NI UVELJAVIL? Vedeli smo, da je najboljši del madžarskega moštva desna stran napada: Szusza—Odressi. vendar des- na stran ni dala gire, katero smo pričakovali. Razlog je jasen: Atamacko-vič je izvrstno izpolni 1 svojo nalogo. Naši krilci so odigrali na tej tekmi veliko vlogo. NjIvovo udejstvovanje ni bilo tako vidno, zato pa koristno. Opravili so najtežjo an najbolj komplicirano nalogo v tekmi. Slaba igra Horvata ni vplivala samo na igro branilcev, ampak istočasno delala velike probleme stranskima krilcema. Obadva sta s svojo okretnostjo, dobrim postavljanjem, sijajno kondicijo in dobrim izgrajevanjem igre doprinesla največ k premoči našega moštva. Posebno težko nalogo je imel Atanaekovič, ki jo je tako izvrstno izvedel, da Szusza sploh ni mogel priti do izraza. Njegove akcije so bite onemogočene še prerimo bi jih lahko izvedel, ker je Atanaokovič budno pazil na vsak njegov gib. Kljub odlični igri Čajkovskega je Puška* potrdil svojo veliko vrednost. Zapustil je na gledalcih močan vtis: nogometaš izrednih sposobnosti! Pu-skas je bil povsod: zabil je gol svojemu moStvu in nasprotniku! To dokazuje, da je njegova aktivnost zavzemala teren od enega vratarskega prostora do drugega. Odressi je glavna moč madžarskega napada. Z njim je zares tepko priti do konca. To najbolje ve Stankovič, ki se je uspešno botru! s hitrim, okretnim in dinamičnim nasprotnikom, ki mu je pa kljub temu nekajkrat pobegnili. V obrambi se je odlikovali še vratar, v napadu pa srednji napadalec. Ostati so biti sredinjemočni, vendar nikakor ne slabi. ČESA SE LAHKO NAŠI REPRBZENTkTIVCI NAUČIJO 0» MADŽAROV Ta tekma je bila dobra šola za naše reprezentante. (M ovojih madžarskih nasprotnikov so se lahko mnogo-česa naučili. Navajamo nekaj najbolj karakterističnih odlik madžarskih nogometašev: Hitro oddajanje žogo brez zadrževanja. — Kombinacije Madžarov so bale' hitre, ker so žogo ustavljali zelo redko. Cim jo je igralec prejel, jo je v istem hipu oddal svojemu so-jgralcu. ne zadržujoč je niti za trenutek. To je velika prednost v hitrem prenašanju igre, ker ustavljanje zadržuje akcijo in omogoča nasprotnikovi obrambi, da so znajde. Naši so delali ravno obratno: Matoaič na pri- mer je prejel žogo, jo ustavil, popolnoma umiriti, nato s pogledom iskal prostega igralca in se šele nato odločil za nadaljnjo akcijo; dalje vodil žogo po igrišču, jo oddal ali pa s! re -IjaL Moderni nogomet popolnoma izključuje ustavljanje. Koristi take igre eo nam pokazali Madžaru Sistem dolgih strelov. — Dolgi streli so pri Madžari h zelo priljubljeni. Skoro vsaka njihova akcija je izvedena z dolgimi streli, pa naj bo to z leve ai!ii pa z desne strani. Predvsem obramba pogosto uporablja dolge strele. To je zelo koristno} ker se igra bliskovito prenese na drugi konec terana. Medtem ko so naši igralci izrabljali svoje moči s kratkimi pasovi, gradeč igro brezštevilnih kombinacij, so Madžari z enostavnimi,. naj-hitrejšimi potezami prihajali pred naša vrata. To je še ena odlika modernega nogometa. Nesebičnost. — Velika vrlina ma- džarskih reprezentantov je nesebičnost. Vsak poedinec 'igra bolj za svojega soigralca, kakor zase. Individualizem prihaja v poštev na drugi način: pri streljMiju. v požrtvovalnosti, borbenosti in tehniki. Veljajo je kot pravilo, da se mora žoga prvenstveno najprej oddati soigralcu, če se ta nahaja v boljšem položaju. Soigralec pa se mora truditi, da prejme žogo nepokrit. Mnoge naše sijajno zamišljene akcije niso bile cesto dovršene uspešne samo zaradi poedincev, ki Da bi se pri nas čim bolj populariziralo ki razširilo drsanje — umetno rn hoekev na ledu — so natri v prvi vrsti potrebna primerna drsališča in to taka, ki bodo odgovarjala vsem predpisom. V ta namen priobčujemo navadi la Strokovnega, odbora za drsalna športe, ki sc jih morajo striktno držali vsa fizkulturna društva- 1. Društva ki že imajo drsališče, uli ga nameravajo graditi ali povečati, morajo poslati do vključno 15. avgusta 1917 točen načrt svojega drsališča. (Vsi načrti se bodo pregledali in eventualne napake popravile..) 2. Navedite točen prerez ploskve (kakšno zemeljsko sestavino nameravate uporabiti). 3. Vsako društvo naj strepii za tem, da po možnosti zgradi tako drsališče, da bo uporabno za honkey na ledu (dimenzije: najmanj 20X59 m največ 33-5 X 78 m, idealno 26X60 ni). S tem pa ni rečeno, da ne sme biti prostor večji. Cim večji bo prostor, tembolj prikladen bo za treninge umetnih drsalcev, hockeystov ter ostalih drsalcev. 4. V načrtu navedite napeljavo votle (ob strani prostora 1.5 do 2 colo. imo v pravom momentu oddajali žogo svojemu soigralcu, ampak so hoteli z individualni mi akcijami zabiti gol (na priiinar Bobek). Igra z glavo. — Skoraj vse visoke žoge so bile vedno plen ma Ižanskih igralcev. In to predvsem v polju. Ne samo, da ao skakali bcitjiše in više od naših, ampak tudi njihov udarec z glavo je bil bolj siguren, točen in močan. Igri z glavo je treba posvetiti mnogo pažnje na treningih naših nogometašev, predvsem desnega krila, da bo efektna. Atletska postava. — Vsak madžarski igralec je močno atletsko razvit, predvsem v zgornjem delu trupa. To se je najbolje opazilo v duetih z našimi igralci, pri katerih so ekoro vedno ostali Madžari zmagovalci. Z raznovrstnim delom, predvsem z raznimi telovadnimi vajami, so Madžari dosegli močan atletski razvoj svojih nogometašev. TAKTIČNE NAPAKE V Bukarešti so je pokazalo kot zelo koristino gibanje Simonovskega, kar je izzvalo v nasprotnikovi obrambi pogoste niolnje. Isto je bilo izvedeno tudi v nedeljo, in rezultat je bil isti: Madžari se v nepričakovanih situacijah niso mogli znajti in jim je prisostvovanje SLmonovskega v sredi terena zadajalo mnogo posla. Ta taktična varianta zahteva sledeče akcije: formiranje desnega krila in izpolnjevanje levega krila z levo zvezo in srednjim napadalcem. Naši nogometaši ;pa te svoje haloge niso popolnoma izvedli. Oimemiančič je bil nezaposlen. Kakor da »e je pozabilo, da sploh obstoji desno krilo! Zaposlili so ga uspešno samo enkrat in takrat je zabil gol. Ce bi ilgrali več po desnem krilu, bi M naš napad mnogo bolj okreten in prodoren in ‘leva stran bi imela več možnodti, dobivajoč lepo centrirane strete z desnega krila, da situacije realizira. * Splošen vtis je sledeč: Kljub rezjri-tartu 2:3 ao bili naši igralci M&dCa-rom enakovreden meaprdfatJk. Naš nogomet ima v primerjavi z najboljšim evropskim nogometom v svojih odlikah prednosti, ima pa tudi napake. Toda treba jih bo z vztrajnim in si-stemiailličnim delom popraviti. Rešiti moramo problem večje sigurnosti našega napada v streljanju, da pomoč, pridobljeno v igri v poljin, realiziramo z zadetki Vsebina dola naših trčil e ['jev morajo biti izkušnje, pridobljene na tekmah, kakor je bila nedeljska. Samo s Stalnimi in vztrajnim delom bomo dosegli uspeh. (Po »PoMllki«:.) 5. Vsa društva naj pošljejo tožen spisek, katero in koliko opremo rabijo, bodi si za formiranje hockcy-skih ekip ali umetnih drsalcev (po možnosti razpredelnico). 6. V nažrt vnesite napeljavo razcvet! »ave (za večerne treninge in drsanje mera biti dobro osvetljeno kar jc bijo doslej povsod pomanjkljivo. Opozarjamo, da naj vsa društva stopijo v stik z vsemi množičnimi organizacijami, predvsem sindikati in z mladinskimi organizacijami ter naj skupno z njimi premotrijo položaj in prHike. Nujno je Potrebno, da se držite točno navodil in termina, kajti kasnejših naroči! ali reklamacij ne bomo mogli upoštevati, ker moramo skoraj vso opremo na novo nabaviti doma ali v inozemstvu. Ce hočemo resnično izvesti naš letošnji načrt in čimbolj množično razviti ta zdravi in lepi zimski šport, se moramo nanj tudi temeljilo pripraviti. Zavedajmo sc našega novega -fizkiilturnega poleta, ter pokažimo že sedaj na velike naloge, ki smo si jili zastavili. Vse dopise pošljite na naslov: Strokovni odbor za drsalne športe pri F2$3, Ljubi io na — Tabor. FZS, odbor za drsalne športe- Moment z meddržavne tekmo Madžarska : Jugoslavija v Beogradu Grainja fegllšc pravil 203 zamahe z vsako roko dosegel čas 6:14,8 minule. Rekord Leonida Meškova na 500 m prosto v b: os?6 minute V soboto 21. junija je zaslužni mesecu pred rekordom športni mojster Leonid Meškov na skupno približno 100 km. tekmovanju članov sovjetske plavalne reprezentance preplaval 500 m prosto v času 6:05,6 minute in s tem popravil dosedanji sovjetski rekord. Pred .zvema letoma je zaslužni športni mojster Vitajij Ušakov šestkrat poskušal izboljšati rekord in šele sedmi poskus se mu je posrečil: Ušakov je preplaval 500 m v rekordnem čas« 6:09,2 minute. To je bilo v maju 1945. leta. Od tedaj so zopet večkrat poskušali zboljšati ta rekord, toda vsi poskusi so bili brezuspešni, et tednov pred novim rekordoir je Meškov prvič preizkusil svoje moči v plavanju na 500 m-Rezultat je bi] 6:09,8 minute. Proga 500 m je ena najtežjih v prostem plavanju. Da doseže rekordni rezultat, mora plavalec ne samo mojstrsko obvladati tehniko, temveč tudi spraviti v sklad vzdržljivost s hitrosljo. Po drugem neuspehu se je dal Meškov zdravniško preiskati. Njegovo zdravstveno stanje je bilo odlično. Utrip miren — 45 udarcev na minulo, krvni pritisk normalen; teža normalna — 79 kg; kapaciteta pljuč visoka — 6400 kub. cm. Preverjenje vzdržljivosti po enem dnevu treninga, v katerem je preplaval približno 3500 m, je pokazalo, da odlično vzdrži tak velik napor in da njegovo srce in krvni obtok hitro prehajata V normalno stanje. To pomeni da mu za izboljšanje rekorda ni bilo napoti pomanjkanje vzdržljivosti. Meškov je analiziral porazdelitev hitrosli na posameznih delih proge, ki jo je preplaval v 6:09,8 min. Pr- ridze (Gruzija) in Kalniš (Riga), ki nih kategorijah so osvojili: mušja: sta zasedla drugo in tretje mesto. V. Vešngurija (Gruzija); petelinja: V poltežki kategoriji je prvič osvo- A. Tjerjan (Azerbejdžan); peresno-jil naslov prvaka Sovjetske zveze M. lahka: J. Majorov (Moskva); lahka: preplaval Strižak (RSFSR), ki je premagal A. Asatarjan (Armenija); polsred- _t__ r______ ______ dosedanjega prvaka S. Čehladzeja nja: L. Akopov; srednja: M. Šorin Na dan tekmovanja je prvi startal (Moskva), V. Mačkaljana (Gruzija) (oba Azerbejdžan); poltežka: V. zaslužni športni mojster Vitalij Uša- postale. V težki kategoriji je tre- Haritonov (Moskva); težka: L. Pokov- Vendar ni več plaval z nekda- Vtič postal prvak ZSSR Moskovčan hljcvaljan (Armenija), njo lahkoto. Na vsej progi je na- Mazur, ki mu sledita Moskov- Moštveno prvenstvo je osvojila čan Mekokišvili in Rrigmanis iz reprezentanca Gruzije, dve moštvi Rige. Moskve pa sta zasedli drugo in tre- Prvenstvo mladincev v posamez- tje mesto. Izločilna tekmovanja za bokal ZSSR v nogometu Od 80 društev, ki so letos sodelovala v šestih nogometnih conah Sovjetske zveze v izločil nem tekmovanju za letošnja pokal, jih je do 21. junija ostalo še 35. Zadnje tekme so prinesle vrsto velikih presenečenj, predvsem v centralni coni, v kateri je moskovski Me-trostroj izločil Dinama iz Rige z 1:0, Burevjestnik (Moskva) pa Sudostroi-telja (Leningrad) s 3:2 (0:2), in sicer šele v drugi tekmi, ker se je prva tudi po podaljšku 2X15 minut končala 1:1. Nato je Burevjestoik izločil še Metrositroj z 1:0. Piščevik (Moskva) je najprej izločil Dinama iz Vilne s 3:2, nato pa izgubil proti moštvu leningrajskega kirovskega zavoda Avangard z 1:2. Zmagovalec v prvem tekmovanju za pokal ZSSR __ lokomotiv (Moskva) je najprej izločil mvsefei.en. rekordu 'St*artaka (Leningrad) z 2:1 (0:1). na-Leomd Meškov po doseženem rekoruu ^ ^ je y druffem kokl izffubll z 1:3 proti Domu oficirjev (Leningrad), ki Na startu je Meškov. Lahkotno in mehko polzi po vodi. Niti sledu napora ali togosti ni v gibih rok. 100 m — 1:08,8. drugih 100 m — 1:13,0 (200 - 2:21,8), tretjih — 1:13,9 (300 m - 3.35,7), četrtih — 1:15,3 (400 m - 4:51,0) in zadnjih 1:14,6 (500 m - 6:05.6). Pravilen račun je omogočil pla- je pred tem z 1:0 izločil tudi Trudo-vije rezervi (Moskva). Kale v (Tallin) zmago domačinov 2:1 (0:1), ki eo se tako kot zmagovalci v svoji coni prvi med vsema društvi v vseh šestih izločilnih conah plasirali v zaključno tekmovanje v Moskvi s 13 društvi prve nogometne skupine. Nogometno prvenstvo rezervnih moštev V nadaljevanju nogometnega prvenstva rezervnih moštev Sovjetske zveze sta se tekmi med ČRKA in Kritji Sovjetov (Kujbišev) ter Torpedom in Dinamom (Leningrad) končali neodločeno z enakima rezultatoma 2:2, Spartak pa je komaj premagal Dinama (Kijev) z rezultatom 4:3. Dinamo (Minsk) je izgubil tekmo proti Kritja Sovjetov z 1:3. Tudi tekma med obema moskovskima društvoma Torpedom im Dinamom se je končala neodločeno 1:1. CDKA je s 5:0 visoko porazil Kritja Sovjetov (Moskva), Zenit pa s 4:1 Traktorja, ki mu je bil to prvi je premagal Dom oficirjev (Minsk) s P°ra* v letošnjem tekmovanju, zaradi tv /v r r , * , ■ i _ .-i Ig o') rr O , /v ww 11 r-r rt/v n »vv/vrt ,(■ 1/-v«ni rv.m vih 100 m — 1:07,0, drugih — 1:14,7, valcu ohraniti moči za finiš in je bil tretjih — 1:14,8, četrtih — 1:16,5, tako stari rekord izboljšan za 3,6 zadnjih — 1:16,8. Vse je bilo jasno: sekunde. Meškov je napravil na vsej malce hitrejši začetek in povečanje razdalji po 181 zamahov z vsako ro-hitrosti na zadnjih 200 m. To pome- ko, t. j. po 22 manj kakor Ušakov. ni. da je potrebno izmenjati taktiko Ta razlika dokazuje, da je Meškov plavanja na vsej progi 'in stremeti plaval bolj ekonomično, laže in hi-za lem da prvih 300 m preplava z treje, kakor Ušakov. V tem je skriv-lahkoto, v zadnjih 200 m pa vloži nosi njegovega uspeha, okrelnost in vse moči. To nalogo je rešil Me- hitrost pa s\a rezultat vztrajnega škov s pomočjo treniranja posamez- dela. Od začetka letošnjega leta je nih delov proge. Plaval je 12 krat Meškov preplaval okoli 500 km. po 60 m in 6 krat po 100 m, stre- Preplavati 500 kilometrov zato, da meč pri tem, da zadnje razdalje pla- bi znižal rekord za nekoliko sekund! plava hitreje od prvih. Vsak dan je Zares ogromen napor, ki mora sl*1-treniral dvakrat. Tako je v enem žiti za vzgled mladini. Prvenstvo ZSSR v rokoborbi Pet dni je potekalo na stadionu odlični formi. Za njim sta bila mla-Dinania v Moskvi tekmovanje mo- da Moskovčana A. Ljenc in M. Zin-šlev In posameznikov za letošnje čenko, ki sta pustila za seboj moj-XVT. prvenstvo Sovjetske zveze v stre N. Rakova, M. Klimačeva in rokoborbi v grško-rimskem slogu, druge, in sicer za člane in mladince. V tek- J movanju, ki se je začelo 18. junija, jan katerega je z drugega mesta v lestvici padeil na peto. Na njegovo mesto se je povzpel VVS, čeprav z najtesnejšo '.mag© 1:0 nad Dinamom (Minsk), toda z eno tekmo več kakor Dinamo (Leningrad), ki s Kriilji Sovjetov (Kujbišev) ni igra! ter je še edini neporažen. 3:0. Kandidat za conskega zmagovalca, moštvo Moskovskega vojaškega okrožja (MVO), je doživelo poraz v prvem kolu, in sicer z rezultatom 2:4 (2:2) v tekmi proti moštvu Voj-no-morskih sil (VMS) iz Moskve, ki je nato z 2:0 izločilo še Kaleva (Tallin). V polfinalu je Avangard z 1:0 izločil Dom oficirjev (oba Leningrad), VMS pa s 6:3 (5:2) Burevjestnika (oba Moskva). Tako sta se 29. junija v Leningradu domači Avangard in moskovski VMS srečala v finalu centralne cone. V ukrajinski coni je Dinamo (Her-son) izločil Dinama (Lvov) s 3:1, Dinamo (Vorošalovgrad) Lokomotiv (Harkov) z 2:0 in Šahter (Stalino) Bojjševika (Za;porožje), doči-m se je tekma med Šahterjem im domačim Staljeni v Dnjepropetrovsku tudi po podaljšku 2 X 15 minut končala 2:2 ter se je morala ponoviti. V prvi coni RSFSR je Torpedo (Uljanovsk) dobil tekmo proti Hi-mi-ku (Dzerdžinsk) brez borbe, ker ta ni nastopil. Traktor (Kujbišev) je izločil Dinama (Saratov) z 1:0. Torpedo „ . _______ (Gorki) pa K menoj e znamja (Ivano- za£c]0 tekmovanje moštev in posa- Lestvica rezervnih teh tekmah naslednja: 1 1 je po CDKA (Moskva u 7 1 9 22:12 15 VVS (Moskva J ( 1 2 29:14 IS Dinamo (Leningrad) 8 K 4 « 15:1« 12 Zenit (Leningrad) 1« 4 3 3 19:14 11 Traktor (Stalingrad) ) J 5 1 17:13 11 Dinamo (Moskva) 1« S 1 4 15:13 11 Spartak (Moskva) » 4 1 4 20:15 9 Dinamo (Kijev) 9 3 3 3 10:12 9 Dinamo (Tbilisi) i 3 2 4 20:17 8 Torpedo (Moskva) 9 1 i 3 12:14 7 Kril ja S. (Moskva) 9 3 1 C 13:24 5 Krilja S. (KujbISev) 8 1 2 5 8:21 4 Dinamo (Minsk) 9 1 1 7 7:19 3 , *»-«*** .sstsi-s ssMšMm spipis.. borcev sovjetskih republik Moskve ni med vscmi tekmovalci položil na , n.11 protl ‘bnamu (Kaz n) kot pr skvc jT1 Leningrada. Med udeleženci ganizirano ze (Gruzija) in Kalmanovski (Mo- le plasirala Dinamo (Sve-rdlovsk) z njev, I. Knjazev, L. Segalovic, L XVI prvenstvo ZSSR je pokazalo skva). V lahki kategoriji je osvojil zmago v polfinalu nad Domom ofi- Avdjejev, R. Kariste in drugi veliki nesporni napredek v tehniki in tak- prvenstvo večkratni prvak Sovjet- cine v (tudi iz Sverdlovska) - ti-«- --r-'—' »•1 • V • • * _1 . r, 1. „ .. ^ . 1 - rr \ T /-\o Ir TV T T rf rv.t' / O Začetek prvenstva ZSSR v boksu Prejšnjo nedeljo se je v Moskvi vanje mošte prvenstvo ZSSR he- re- tiki večine sovjetskih rokoborcev, posebno mladincev-gojencev mladinskih športnih šol, V mušji kategoriji je osvojil prvenstvo članov športni veteran S. Spiridionov (Ukrajina). Drugo in tretje mesto sta zasedla tudi »star?.,« boren A. Kapetjan (Azerbejdžan) in L. Dzekongki (Gruzija). V petelinji kategoriji je zmagal Ukrajinec Š. Ropajev, ki je leto« v ske zveze Moskovčan L, Jegorov. Za njim sta bila Moskovčan Solovov in Estonec Runge. V polsrednji kategoriji je bil najboljši Estonec E. Puutep. ki je premagal Kožarskega (RSFSR), V. Trubčanjinova (Ukrajina) in Maruškina (Moskva). Drugi je bil Košarski, tretji pa Maruškin. V srednji kategoriji je G. Tka-čenko (RSESR) obranil naslov prvaka. Zelo dobra sta bila Cimaku- in Dinamo (Oeilijabimek) z zmago v polfinalu nad Domom oficirjev (Novosibirsk). V zakavkaški coni sta se v finale plasirala Dinamo (Rrfvan), ki je v polfinalu premagat Lokomotiv (Tbilisi) z 2:0. in Dinamo (Rostov), ki je v drugem polfinalu izločil Spartak (Erivan) s 4:0. Finalna tekma v srednjeazijski coni v Alma-Ati med domačim In stali na-badekim Dinamom se ie končala z boksarski mojstri. Glavni sodnik tekmovanja je generallajlnant N. N. Bijazi. imMHmHi«iiwwiwtnnmiHUMmMHintHiim. Ali si že poravna ^ naročnino ■ MNMNNMnMiNMHniMiiintiniiiiiNnininHiHnMmNk mUHii ETUL MC DONALD BAILEY — LETOS NAJHITREJŠI TEKAČ NA SVETU Pisali smo že o velikem uspehu črnopoltega sprintcr-ja Me Donald Baileyja, ki je postavi v Pragi * rezultatom 10,^ na 100 m letos najboljši rezultat na svetu (njegov najboljši rezultat je 10.3). Izgloda, da bo Bai!cy eden glavnih favoritov v tekih na kratke progo. ,Vsi časopisi so pisali o tem tekaču kot o čudežnem sprinterju, in če lahko smatramo za čudež skladnost delovanja mišic in pri-rodnost gib potem je to res čudež. Pri vsej svoji sproščeuostipa je ta simpatični jih pazljivo zavezuje, da ne bi bile premalo ali premočno zavezane. Na startu je napet kot lok, z očmi je uprt dva do tri korake predse. Jamice na startu ne koplje tako skupaj kot Owens, ampak bolj narazen. Lega trupa pri startu ka- vprinter na igri šcu zelo atanoen. Kadar se obuva, natančno preglc; (litje vezalke, in si že, da bo že po enem samem koraku prešel v normalni slog teka, kar mu bo prineslo veliko prednost. To je samo dokaz popolnega sodelovanja vseh duševnih in telesnih sil. Pri njem je vse usmerjeno v en cilj, to je, priti čim hitreje naprej in ker ce dajo roke laže obvladati, jih poriva daleč naprej. Za človeka prirode je to samo po sebi rai umljivo. Za mestnega človeka pa, ki misli, da služijo za tek samo noge! je težko razumljivo, da se od starta gibljejo roke hitreje od nog in da so roke tisti faktor, ki pripravijo noge k hitrejšemu delu. Roke in noge delujejo skladno šele po tretjem ali četrtem koraku. Bailey teče popolnoma prirodno- C e ga človek gleda ima vtis, kot da bi tekel na gladki podlagi z novimi čevlji in izgleda, da se sploh ne premakne z mesta, kot bi se drsal. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da gre za kak nov slog teka. Njegov tek je samo etapa na poti k spoznavanju naravnih gibov. NOGOMET IN NOGOMETNA DRUŠTVA V ROMUNIJI PL Ripensia, ki je bila v letih 1833 do 1937 najboljše nogometno moštvo, igra sedaj celo samo v I.A razredu, dočim so drugi znani klubi kot , enus in Unirca Tricolor na dnu ligine lestvice. Staro mesto in dobro raven sta obdržala samo bu-karešfanska kluba CPR (nekdanji (Rapid) in Tuventus. Novi ligaški klubi pa so ITA iz Arada, Ciocanul in Carmen iz Bukarešte, Libertatea iz Ora ee, CFR iz Temešvara itd. Na čelu lige je z velikim nasko kom 7 točk klu ITA. Za drugo mesto v tabeli se bori 7 klubov, nmd katerimi je razlika samo treh točk. To so: Juventus in CFR, oba iz Bukarešte, Univerzitatea iz Cluja, Cio-Cannl iz Bukarešte, CFR iz Temešvara, Ferar iz Cluja in Carmen iz Bukarešte. Romunski nogomet je po vojni popolnoma izpreme-njcn. Starejši klubi z večletno tradicijo so izgubili svoje vodeče položaje. Prehitela so jih nova moštva z mladimi igralci, ki reprezentirajo sedaj Romunijo v tujini z raz-'eroin dobrim uspehom. V romunski nogometni ligi igra 14 moštev, od katerih bodo štiri izpadla iz Jige. V poštev za izpad pridejo: FC Craiova in FC Prahova, ki sploh nimata več izgledov, da bi ostala v Ligi, ter iz trojice FC Ote-lul (klub jeklaren v Resitu), Der-magan Tarbu iz Mureša in FC Jiul DROBNE ZANIMIVOSTI NAJBOLJŠI DVIGALCI OTEŽI v Evropi so v letih 1945 la 1946 v dl i m oljskem troboja naslednji: v bantamu Ko-sarev (ZSSB) 297.5 t ir. v peresni An-derssen (Švedska) 325 kg, v lahki Svetilko (ZSSK) 347.5 kg, v srednji Satov (ZSSR) 870 kg. v poltežki Novak (ZSSR) 432.5 kg in v težki kategoriji Kueonko (ZSSR) 435 kg. Najboljiii so sovjetski dvigalci v bantamu, kjer imajo prvih sedem mest v K v ropi. V LAHKOATLETSKEM dvoboju Je reprezentanca Dunaja premagala Brno s (4:52 točkam. Posamezni rezullali ao bili: disk Wotapek (Dunaj) 43,04 m; 400 m Kroupa (Bino) 41.2; krogla Vitek (Brno) 14,05 m; 400 m Kek (Brno) 50.5; HO m če* ovire Krni (Brno) 154; 4X100 metrov Dunaj 43.8. (vedska (lafeta (400 X300 X200X100 m) Dunaj 2:01.2 min- SREDNJI NAPADALEC danske državne nogometne reprezentance Praeet je dobil ponudbo, da bi igral za moštvo prve angleške nogometne lige Dorbv County. Praest je to ponndbo zavrnit. RIGGS je postal profesionalni teniški prvak Amerike. V finalu prvenstva, ki je bila v Porcst Hillsn, je premagal Budgea v zelo težki borbi v petih setih 3:8. 6:3. 10:8. 4:6, 6:3. ★ ZA MEDNARODNE letalske tekme, ki jih priredi 7. septembra 1947 Aero Club ^1 « T ■ > —. I n . I ^ A » ,, iz ■*— 'i rt T . o t č o sv t /, 1 04^ (klub rudarjev), ki ima največ izgledov, da bo ostal v ligi. Romunski nogomet je organiziran kot vse ostale športne panoge na osnovi posameznih strok. Veliki industrijski zavodi imajo svoje športne klube, ki tekmujejo v raznih prvenstvih. Ker podjetja finančno podpirajo svoje športne klube, postaja šport v Romuniji bolj in bolj last ljudstva. Vsi romunski Ijgaški klubi igrajo WM sistem. . Njihova igra je zelo hitra, z dolgimi poigravanji s kotov, v čemer imajo že precejšnjo prakso. Zanimivo je, da edino bodoči ligaški prvak ITA iz Arada ne igra WM sistema, ampak si je izbral srednjeevropski slog igre, kjer se polaga večji pomen intuiciji igralcev z znanjem improvizacije in hitro realizacijo napada. NAJVEČJO zmago na svoji turneji po Švedski je češko nogometno društvo Boheinians doseglo proti Karlskrone z rezultatom 11:2. Tekmi je prisostvovalo 6809 gledalcev. •k LAHKOATLETI Pariza so premagali v dvoboju reprezentanco Amsterdama z rezultatom 121:71 točkam. Hansenne je imel na 800 m naslednje vmesne čase: 400 m v 53,6 sek. in 500 m v 1:08 min. Od ostalih rezultatov jo postavil najboljšega Holandčan Slijkhuis na 1500 m 3:51.9 min. in je za pol sekunde premagal Francoza Jeana Vernierja. AMATERSKI NOGOMETNI PRVAK FRANCIJE je poslalo društvo Gueugnon, ki je premauralo favorita Arap:o iz Or* leansa 2:1. V prvo lig:o ure poleg: So-chauKa tudi Alees, ki je v odločilni tekmi premagal v zadnjih minutah Nantes 2:0. LETA 1959 BODO V HELSINKIH IN V OSLU OLIMPIJSKE IGRE Mednarodni olimpijski odbor je na svojcm zasedanju v Stockholmu določil, da bodo letne olimpijske igre leta 1952 v Helsinkih, kjer bi morale biti že leta 1940, pa zaradi vojne niso mogle biti izvedene, zimske olimpijske Igre p... -v Oslu na Norveškem Za o ..Lizinanje olimpijskih iger leta 1952 so se močno potegovala ameriška mesta,^ ki so svoje ponudbe skušala podpreti z navajanjem raznih »ugodnosti«, ki bi jih imeli tekmovalci. Kljub vsemu temu pa dolarji tokrat niso zmagali. Pri prvem glasovanju je dobilo mesto Helsinki 14 glasov, Los Angeles in Minneapolis po 4 glasove. Amsterdam 3, Det.oit 2 in Chicago 1 glas, dočim Filadelfija ni dobila nu. enega glasu. Pri drugem glasovanju pa je bile oddanih za Helsinki 15 glasov, nakar j predsednik mednarodnega limpijskega odbora J. S- Edstrom zjavil, da so organizator letnih olimpijskih iger leta 1952 Helsinki, zimskih pa Oslo. Do te odločlive je prišlo predvsem zato, da bi bile olimpijske igre prirejene na bolj preprosi način in bi bile tako bližje idejam ustanovitelja olimpijskih iger. Kajti, kadar so bile olimpijske igre prirejene v ve- likih državah, so bile v preveliki meri predmet trgovskih špekulacij. Čim je padla odločitev kongresa o kraju prireditve iger leta 1952, sta Švedska narodna športna federacija in Švedski olimpijski odbor takoj telegrafsko čestitali Finski in Norveški ter obenem podaji prve prijave za udeležbo na teh igrah. Na Kongresu je bilo obravnavano tudi vprašanje amaterizma. O definiciji amaterizma je bilo sklenjeno: »Amater je tisti, za kogar ni šport nič drugega kot sprostitev brez gmotnega dobička kakršnekoli vrste, direktnegr, ali indirektnega.« Pri tem se prepušča posameznim narodnim in mednarodnim zvezani večjo prostost definicije amaterja in se jim dovoljuje nadoknada izgubljenih dohodkov za udeležence olimpijskih iger in mednarodnih tekem. Merodajni krogi zagovarjajo mnenje, da nagrada izgubljene plače ali mezde ni dobiček ampak samo preprečuje izgubo rednih dohodkov. Zastopnik Velike Britanije Holt je izjavil, da to načelo še ne bo izvajano pri tekmovalcih na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu, dočim je ameriški delegat Brundage izjavil, da Amerika ne bo nikoli plačevala svojim atletom. Severnoevropski narodi, Francozi in Belgijci pa so bili soglasni z odločitvijo. Kongres je priznal olimpijske odbore, ki so bili ustanovljeni v Per- ziji, Birmi, Koreji, Guatemali, Panami in Trinidadu, tako da postanejo te države lahko članice mednarodnega olimpijskega odbora. Predsednik Edstrom je prečital telegram japonskega olimpijskega odbora, da še vedno obstoja in dela za olimpijske ideale. Zastopniki Trsta so zahtevali, da bi bilo tržaško ozemlje priznano za samostojno državo v olimpijskem smislu, kar pa je kongres zavrnil-Tržačani lahko nastopajo na olimpijskih igrah bodisi za Jugoslavijo, bodisi za Italijo. DVA NOVA SVETOVNA REKORDA Iz Shalt Lake Cityja poročajo, da je Herbert Mc Kenley iz Jamajke s časom 46,2 sek. izboljšal svetovni rekord v teku na 440 yardov (402 m). Dosedanji rekord sta imela Američana Ben Eastman in Grover Kletnmcr s časom 46,4 sek. Mc Ken-ley je dosegel rezultat 46,2 sek. že lani, toda mu ni bil priznan za svetovni rekord. Ta rezultat odgovarja času 45.9 sek. na 400 m, kar bi bil tudi nov svetovni rekord. Izvrstni rezultat, boljši od svetovnega rekorda, je dosegel tudi Harrison Diljard v teku na 220 yar-d- čez ovire v času 22,3 sek., s čimer je za 2 desetinki sekunde izboljšal svetovni rekord svojega rojaka VVolootta. VELIKO ZANIMANJE je bilo v Franciji ko boksarski dvoboj »a Gordanom najboljših boksarjev Deerouvea in Dau-thuillea. Pred kratkim je Poerouvo premagal po tožkah Angliža Havvkinsa, ki bi moral biti Cerdanov nasprotnik v borbi za prvenstvo Evrope. Degouve je po točkah nepričakovano podlegel komaj 22 let staremu Dauthuillou. ki je največja nada Francije. ★ V TOULOUSE!) je preplaval Jeanj 100 ra prosto v 58,2 sek-, Danklnja Na-thansenova pa isto proffo v Času 1:88-8 min. Plavalka Harupova je dosegla na 100 m hrbtno zelo dober rezultat 1:19,C minut. + HEINO LIPP, ki je pred kratkim * rezultatom 16,72 m postavil nov sovjetski In evropski rekord v metu krogle, je izvrsten tudi v drugrili lahkoatletskih disciplinah. Njegovi najboljši rezultati so na 100 m 11,1 sek., na 400 ra 51,0 sok-, na 1500 m 4:25 min., 110 m čez ovare 16,1 sok., skok v višino 170 cm, skok v daljino 653 cm in met diska 48,53 m. ★ JACK KRAMMER daje prednost lahkemu treningu v telovadnici pred . monotonim treningom na teniškem Igrišču, pri katerem se, kot sam pravi, izstavlja riziku pretreniranja. Mnenja je. da Igrata pri velikih turnirjih najvažnejšo vlogo fizična moč in vzdržljivost. ★ V ŽENEVI se vrši te dni (od 4. do 8. julija) Mednarodni kongres alpinistov. Drug važen dogodek je Mednarodna sestanek hribolazcev v Chamonixu v Franciji, ki se ga bodo udeležili hribolazci sedmih držav v cilju, da zbližajo medsebojne odnošajo evropskih alpinistov in omogočijo vzpon na Mont Blanc. ★ NA TELESNO VZGOJNIH proslavah češkoslovaških šol, ki so bile 21. in 22. junija na Maaarykovem državnem stadionu prvič po letu 1938., je nastopilo 75.000 telovadcev in telovadk. SlHdikalsia moštvena prvenstva LJUBLJANA Ker vsem trem moštvom, ki so se kvalificirala za finale sindikalnega moštvenega prvenslva Ljuihfjane, zaradi dopustov manjkajo igralci, je bilo finalno tekmovanje ponovno preloženo, in sicer na jesen. MARIBOR V nadaljevanju 5. in 6. kola aindii-kabiega anošt veinega prvenstva v Mn -rtibcru so bili doseženi sledeči rezuk tali: I. skupina: Tov. avtomobilov: Del. drž. žeteanic II. 5:3, Mar. tekst. tov.:Tov. volu. izd. I. 4:4, Oirafičairji: Prosveta 3:5, f-lpilošna stavbena :I)ES II. 6:2, Naproša :Žd. gtav. kol 4:4, Del. drž. žet. II.:Žel. gl. kol. 0:8, DBS H.: Napreza 3:5, Prosveta:Sl)k)«na stavbena 414:3/4, Tov. voln. izd. I.:Grafi-čarji 5:3, Tov. avtomohMov :Mair. tekst, tov. 4:4. II. skupina : Bredli!, dn IkeSnica: Rnivoi 3:5, Tov. vofa. izd. II.: So,c, zavod 4:4, Miruž. tovarne svite: DAPPS 3/4:414, Boimlbažne IfeaSlnice:Pošta 2:6, Ded. dirž. Ižtet. I.:DEK I. 6:2, DBS L: Brivci 5:3, Pošta:DeJ. dirž. žel. 114:214, DATtPferBoimbažne tkalnice 8:0 p. f., Koc. zav^d^Zdiruž tov. svite 3:5. Po VI. kolu vodji v I. skupini Ttov. vosln. dzd. I. z 32 točkami pred Splošno stavbeno in ŽJeil. gl. kot., ki imata po-30 točk. V Ti. sfciipiinii vodi preimoč-«0 Del. dirž. žeti. I. s 40 točkanri pred Pošto 2914, stedii DAPre Z 2814 itd. CELJE V imtrek. 1. julija je klilo zaključeno tj^smavjgSje za siadikalino prvenšlhro Celja. Tekmovanja se je udetležfflo 14 meritev. KSS v Cetin je podani! aa to tekmovanje prehodmS tMkal in dve knjižnti nagradi. Pokal si pribori v trajno last ono moštvo, kd trikrat zapovrstjo ald petkrat v preeledlkih osvoji prvo mesto. Že v lem prvem tekmovanju se je vodila huda borba za vsako točko in od kola do kola so ligralcti biM borbenejši. V tem ae je posebno odlikovalo moštvo gojencev Sr. vrtnarske šole v katerem so igrali samii mla-diinci; nekateri med njimi so se šele pred letom dni naučili igrati šah. Prvo mesto j® osvojilo prvo moštvo Kovinarja s 6014 točke. Sledijo Sr. vrtnarska 56, Prosveta 53, GraJdčar I. 49, Že-lesaiičar 44, Pošta din Kovinar II. 4114, Bančni! 40, Oblačilna 38, Graf ičar II. in Kovinar III. 3014, Napreza 2914, Žetez-nina 1014, Ljiudski magaciin 1514 točke. Odalej se bedo sindikati še aktivnejše udieijstvovaM v šahovskem življenju v Celju. Tako se bodo vse podružnice udeležile individualnega prvenstva CeSlja, katerega zmagovalci bodo prihodnje leto tuneli pravico ligna-mja za amatersko prvenstvo Slovenije. Na ta način se bo res eteheirni igraBec mleležit tekmovanja za častni naslov amaterskega prvaka Slovenije- Kot zaključek tekmovanja je odigra! mojster Puc iz Ljubljane sfomilitanko proti 22 igralcem ter po dveh urah .igranja zabele©! 16 zmag lin 6 remijev brez iz-gub.ljeine partije. Vse tekmovanje je bfflo v izvedbi OSO-a v Celju. Tekmo ven je je ,poteklo v majleipfem redu in so vsi igira.lcii poitaaalii vzorno disciplino, s čimer je bila veliko olajšana sama izvedba tekmovanja. štvo iz Dravograda. Vrstni red moštev je bil naslednji: 1- Polet 48.5, 2. Železničar (oba Maribor) 41, 3.—4. Dravograd in Prevalje po 37, 5. Guštanj I. 35, 6-Črna 30.5, 7.—8. Fram in Guštanj II. po 27, 9. Dravograd 5 točk. Popoldne je bil v »Titovem domu« še šahovski dvoboj na 20 deskah med izbranimi šahisti iz okraja Prevalje in mariborskima šahisti »Po-lel-Železničar«, ki se je končal z zmago Mariborčanov z rezultatom 13.5:6.5. Šahovski festival je bil zaključen ob 18. uri ob največjem zadovoljstvu vseh navzočih, za kar gre zasluga požrtvovalnemu vodji festivala tov. Reinsbergerju iz Maribora. p. M. DOMAČE VESTI ■ umi 11 i luiiimjiiit« Prvenstvo Mamke Sobote v šoka Prehodni pokal za prvenstvo M. Sobote za mesec junij si je priboril na brzolurnirju dne 27. junija, ki sc je vršil v kavarni mestnega podjetja, Nemec Janez. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Nemec Janez 15 točk, 2. dr. Kodrnja 11.5, 3. Je-zovšek 11, 4. Hinšl 10 točk. MOZIRJE Ob 'piisitiki fizkultunnega dne v ne-deljo 29. junija v Mozirju je agilna šahovska sekeAja FD Mozirje priredila v okviru ostalih prireditev šahovski moštveni bezotunnir, katerega so se udeležila 4 moštva. Zmagalo je prvo moštvo iz šošanja z 2214 točkami. Sledijo Mozirje s 1414, Velenje 12 ju Šoštanj H. 11 točk. Navzoč je bil tudi zastopnik okrožja, ki je pozdravil sodelujoča moštva ter pomagal pri organizaciji tekmovanja. Prireditev jel bila lepo oirgamiziirana. Nad 3 metre viseka šahovska stolpa na trgu stat pričala o močmi šahovski razgibanosti v Savinjski itoliimi, tekmovanju same«-mu pa je prisostvovalo preko sto ljudi« BRZOTURNIR ZA PRVENSTVO CELJA V sredo 2. julija je bil odigram brap-tuirniir zta prvenstvo Celja za jultj« Zmagal |e Šinajder J. z 11 toSkamti;?;!' 2.—4. tSiilan, Miirnlik in Vučkovič po lOj-5.—6, Lorbek lin Fajts po 9 točk. POSTOJNA Dne 29. Junija je bila v Postojni tekma med FD Postojno in FD Zastr; metom s Su&aka- Gostje, ki so bili ojačeni z nekaj igralci z Reke, s» tesno zmagali 5 in poj : 4 in pol. Šahovski dom v Ljubljani ima na razpolago Se 100 izvodov poročila. o tekmi Slovenija — Hrvatgka po ceni'5 din. Sekcije naj pobite z naročili. Meissarodial furnir v TepIIcah - šan^vu FA ^3®Stv«sil gžSfTDis Sl»ves£|e V zadnjem kolu za šahovsko m-o-štveao.jjffv&istvo Slovani je jo IfA Poštar (FD Krim, Ljubljana) v Kranju premaga! T'D Kranj z reaultatomii 6 -in pol:l in pol. Posamezne ipartije eo bite; Ruc:Longar remis, MiimariMadEarič 1:0, Mejčeinovič:Pogačnik 1:0, Siiitaik: Pesek 1:6, Bnker:Berčič 1:0, inž. Petrič/Kueter 0:1, Mraiiikar :imi. Povoden 1:0, IteirČrčrKos 1:0. V Marihoiru je FD Kiadivar (Celje) ipnemagal FD Žel-eaniearja (Maribor) z tretsiditatom 5 in pod:2 in pol. Kononos tanje šahovskega moštve-neg« iprvoiistva Slovenije je masSednje: 1. F A PoBifcaT (FD Krim, LjuMtj&na) 18 lin pol, 2, KtediLvair (Celije) IG :in pol, 3. Žeiezinlčair (Maribor) 10 in pol, 4. FD Kiranj 2 !n |k>1 točke. IVveststv© retmfellk MAKEDONIJA Končan je šahovski turmiir za amatersko prvenstvo LR Makenlonije, v katerem je sodelovalo 18 igralcev, Sn sicer 9 dz Skoplja, 4 iz Kumanova, j>o 2 iz Ritotj« in Prilepa tor 1 iz Krive piatemlke. Prof. Bidev je obrani! naslov prvaka LR Makedonije ter je tudi letos zasedel prvo mesto. Rezulta'lti so bili naslednji: 1. prof. Bedev 16 :jn pol, 2. inž. Polakov 14 in .po!, 3. Vaiovski 13, 4. Zo-gralški 10 dn pol točk štd. SRBIJA V Cačku jo bilo odigrano VIII. kolo amaterskega šahovskega prvenstva Srbije. Stanje po tem kolu je naeled-nje: Djaiia, Matanovič, Nedeljkovič 6 im pol, Petrovič, Mužieka 5 dn pol, Maj-etorovič 5, Ludajid, Karaklajič 4 dn pol, Savič, Trajkovič, Kolakovič 4, Pavlovič 3 lin pol, Spasovič 3, Diinič 2, Prokopljevič, Jovanoviič 1 in pol, Stojkovič 1, Risvie po! točke. VOJVODINA V Vršen je bilo odigrano VII. koto amaterskega šalio-vskega prvenstva Voijvodtine. Stanje po tem kolu je naslednje : Kovanovič 6, Smedereva« 5 dn poli, Fuderer 5, Hamg, Živa^iov, Putitilr, Čanj.i, Ridjički 4 in pol točke S*td. šaliCvsSd alasa v Prejšnja nedelja je ponovno potrdila priljubljenost in množičnost šahovske igre v Prevaljskem okraju. Po kratkih mesecih delovanja je šahovska sekcija v Guštanju priredila prvi okrajni šahovski festival s -sodelovanjem 80 Sadistov ‘iz bližnje in daljnje okolice, ki jih je pozdravil vodja šahovske sekcije v Guštanju tov. prof. Druzovič- Obenem je v kratkih besedah orisal zasluge in delovanje tamkajšnjih sekcij, nakar so še izpregovorili zastopniki ŠOS-a tov. Reinsberger, zastopnik MOŠO-a prof. Sila, referent za kulturo in prosveto ter zastopnik OF v Prevaljskem okraju tov. Vele in zastopniki sindikalnih podružnic. Da je bil možen tako nagel vz.pon delovanja na šahovskem polju je predvsem zasluga tamkajšnjih vodečih šahovskih aktivistov s tov. Planincem in pro-I. Druzovičem na čelu. Sindikalna podružnica Železarne v Guštanju je darovala za festival v konkurenci lep poka) v obliki šahovskega stolpa, katerega si je priborilo šahovsko moštvo Dravograd I., ki je doseglo 3. mesto pred moštvom iz Prevalj. Izven konkurence je sekcija Guštanj podarila splošnemu zmagovalcu priznaivrco, katero si je priborilo moštvo FD Polet, pred ojačenim mladinskim moštvom FD Železničarja (oba Maribor). Da je bila borba ogorčena, je razvidno iz rezultata, ker sla obe moštvi dosegli 37 točk in ponovno odigrali odločilno tekmo, ki se je zopet končala neodločeno 4:4. Ker je bil rezultat na prvih deskah neodločen 2:2. je padla odločitev na prvih 7 deskah in je tako zmagalo mo- Teplike-Šanov, 6. jufija. Predvčerajš-ofjiim se je tu začel mednarodni šahovski turnir v okviru kongresa seve-ro-zapadaie češkoslovaške šahovske žu-po. .Zasedba turnirja jo slabša kakor eo pričalkiOvaM, ker so nekateri igralci v zadnjem trenutku odpovedali sode-lo-vEinije. Istočasno z glavnim tu-rnIrtom se igira-ta tudi vzporedna tu-nui-rja, in dioer ženski ter turnir za prvenstvo župe. Na vseh tarnrrjih sodeluje skupno 60 udeležencev. Sodniški zbor za vse te turnirje sestavljajo polkovnik Hromadika, jugoeilovainsk.i velemojster Vcsja Pirc lim erkin med udeleženci gtavinega turnirja. Udeleženci giliavnega turnirja so iz-arebailli naslednje številke: 1. 0‘KeiIiy (Legija), 2. Gajia (dunajr skli Čeh), 3. Dobiaš (Praga), 4. d-ri; U-jt-ellki (Bratislava), 5. Kešlor (TepffiSŠ " oe-Sanov), 6. Pirc (Jugoslavija). 7« : Štulik, 8. i SajHlar, 9. Ailsiper, 10. Ilro-mždka (vsi Praga), 11. Lukeš (Tepltifi' ce-Šanov), 12. Piirljakovski (Vo-šavab PiUjakovdkd do včeraj še ni prispe! ini če ne prispe dane«, se bo Sgral tur.nia} z 11 u deležem cii. Spored turm.iir.ja je naslediuiji: igra s» vsak dan od 9. do 14. in od 15. do 19. uro, razen sobote in torka. Dnevno se igrata dva kola, eno dopoldne, drugo ' pa popoldne. Včeraj je jugoslovanslilif T vetomooBter Pirc igra! proti svojemu. 4 najm-očnejšeimu nasprotnibu Šajtarju. 1 Mednarodne vesli ČSR : Francija 11:9 Češkoslovaška -reprezentanca je pretekli mesec gostovala v zapadraoev-ropskih državah. Dne 21. in 22. junija jo igrala dvokrožno tekmo z re-prezemtanco Franelje na 10 deskah. Prvi dan je teknia končaia neodločeno 6:5, (trugi! dam pa so zanagal'! Če-hoslovaki 6:4. Skupni -re«u!ltot je to-rej tesna zmag« ČSR 11:9. V podrobnostih so bili izidi nasledmji: ČSR komaj -rešil ob« remija. Presenetil, jft dvojrii Folitvsov pora® pirdtii Roeri^Sii'' moju. FffVteoistvo Amssislje V Erivanu je v teku turnir za prvenstvo Armenske SSiR z 12 u-tobj-ženci. Izven konkurence sodeluje točaji vdemojster Bondareveki. ki po šestih/V Mih vodi s 6 točkami-. Na drugean,-mestu stoji s 5 točtkiaani Kaeparjan^ ma tretjem pa -mladi mojster Potrosjau s 4 in pel. 1. Pa/lunen >/» v* 2, Folt!,y.s 0 0 3. Kotilm-aueir 1 Vi 4. Oipočenskv 0 v« 5. Saftar V« 1 6. Žita Va 1 7. dr. Floriam 1 1 8. Louim-a 0 1 9. Fichtl V. 0 10. Potuček 1 Va Francija 1. dr. Tartafoov/er Va ’/a 2. Roseofimo 1 1 3. Raiznum 0 'h 4. Muflaug 1 Va 5. Ikmtev.il-le 'h 0 6. Crepeaux Vz 0 7. Daniel 0 0 8. Bigot 1 0 9. Semeca '/a 1 10. Golti 0 Va Paobm-am ie Rta! preti dir. Ta.rtako-v/erju v obeh partijab slabšo in je NAMIZNI TENIS FD SOBOTA : FD NAFTA 7:3 Dne 29. junija se je v M. Soboti vršil namizno teniški dvoboj med FD Nafto iz D. Lendave in FD So-: bolo, Doseženi so bili naslednji važnejši rezultati: Koch : Klojčnik 2:0, Nemec : Kerčmar 2:0 Nemec : Koch: 2:0, Uahn : Kerčmar 2:0. Kerčmar : Klojčnik 2:1. V igri parov sta Nemec - Hahn sigurno porazila par Koch - Kerčmar (FD Nafta) 2:0. FD Soboto so zastopati: Nemec, Klojčnik in Ilalui, FD Nafto pa Koch in Kerčmar, tretji zastopnik pa ni nastopil. Nemec Janez je častno zastopal FD Soboto in o-stal neporažen, kljub temu, da že dolgo ni deloval v sekciji in je bil brez treninga. Ob ssaMiučku Bšsša --------- Kog>. -vetna prvenstva evropskih držav McuMZcLMrtecL isudimpešfcft. 6. jul. Itanes je bilo koneaito no-_f=| Rometno prvenstvo Mad/ar-« ske. V današnjem zadjem, 30. kolu je bito nekaj nc-prieakovanih rezultatov. Najvedje presenečenje sta vsekakor zmag:« Haladaaa nad Ferenevarosom z 1:0 ter Pereeesa nad S/.olnokom 2:1. Tudi v ostalih srečanjih je bilo nekaj manjših presenečenj. Ke-znltati so naslednji: Sz. AC.Csepel 5:2. Er SO:S/.e«:ed 0:0, lij pesi tt*yi>r ETO 3:1, Vas as :1) VSO 5:4, K is pest :.1JTK 3:2, Dorog:Testverlsea: 9:0. Končna lestvica madžarskega nojroiuet- 1 j pest Kispest >'asas Ferencvaros MTK Csepel Sz. VO DVSO Szeged Szoluok Haladas (iybr ETO Do rog Er SO Porečeš Testveriseg je naslednja: 30 21 5 4 103:43 4T 30 17 7 ti 77:37 41 30 Iti 7 7 78:44 39 30 Iti C 8 70:36 38 30 14 3 13 52:44 31 30 13 5 12 57:48 31 30 11 8 11 70:65 30 30 13 4 13 57:67 30 30 12 r. 13 57:64 29 30 12 5 13 46:56 29 30 11 ti 13 4:1:47 28 30 11 5 14 54:49 27 30 n 5 14 56:58 27 30 11 5 14 37:57 27 30 11 1 14 45:75 28 30 1 1 28 26:145 3 CPtcuUj^ vanjih šestih prvenstvenih con druge skupine. Tekmujejo po enojnem cup-sistemu na izpadanje. V I. k o 1 u jo v torek moskovski Spar-tak izločil iz nadaljnjega tekmovanja zmagovalca v izločilnih tekmah prve cone RSFSU Torpedo iz Gorkega z rezultatom 3:0. Naslednji dan so Krilja Sovj. (Moskva) izločila zmagovalca v izločilnem tekmovanju srednjeazijske cone Dinamo iz Alma-Ate z rezultatom 3:1, C D K A (Moskva) pa Je izločil zmagovalca v izločilnem tekmovanju zakavskaške eone, rostovski Dinamo. V II. k o 1 u je zmagovalec v izločilnem tekmovanju ukrajinske cone Dinamo iz Vorošilovgrada v četrtek eliminiral iz nadaljnjega tekmovanja zmagovalca v izločilnem tekmovanju druge cone RSFSR čeljabinski Dinamo, in sicer z rezultatom 5:2. Dane« je CDKA izločil iz nadaljnjega tekmovanja vodilno moštvo v nogometnem prvenstvu moskovski Dinamo in sicer z rezultatom 3:1, kar je veliko presenečenje, ker jo to prvi letošnji poraz Dinama. Tekma Je bila na velikem stadionu Dinama, na malem stadioni! pa je leningrajski Zenit Istočasno izločil VVS (Moskva) z rezultatom 1:0. V nogometnem prvenstvu Sovjetske zveze je bila ta teden le ena tekma, in sicer \ sredo v Leningradu med obemi domačimi društvi. Zenit je premagal Dinamo z rezultatom 2:1. BALKANSKI NOGOMETNI POKAL Romunija : Bolgarija 3:2 (1:9) Mila n o. «. julija. Danes je bilo končano tekmo- vanje za letoSnje noRoiiiel- Sofija, 6. julija. Danes popoldne jo Sjem Is^kofu^^bflo^.ekaj *>»«, «« Pred '&.000 gledalci odigrana manjših presenečenj, ki pa več nit« meddržavna nogometna tekma za bal-vpiivaia na vrstni red društev v lestvici, leauski pokal med reprezentancama “TorVn^M^en^^^V* Boioera:Fi«re,,tina Romu»ije in Bolgarije 'fekma se je 1:1, Alessandria:Roma 2:0. Bari:«enova PO zelo ztvi in v treimtikih ostri borbi 2:0. Inter:SampDoria 5:1, Vicenza:l/ivor-no 5:2, TrlesHna:Venezia 2:0. Napeli:Mi-lan« 4:2. .[ liven! us: baz in 3:3. Breseia:Ata-lanta 4:1. Končna lestvica noaomelnetra prvenstva italije iztfleda takole: končala z zmago Romunije 3:2 (1:0). Moštvi «la nastopili v naslednjih postavah: Romunija: Slanescu, Sarmatti, Rit-ter, Bacut, Mari, Sielovan. Farkaš, Marjan. Spjolman, Fetsehovskv, Dimi-trcscu. Bolgarija: Rostov (Sokolov). Or- nianžiev, Dimcev, Petkov. Njedelkov, Petrov, Božkov. Spasov, Miler, Stankov, Popov (Jordanov). Edini, gol v prvem polčasu je dosegel v 38. minuti po streljan etn kotu, ki ga je streljal Dimitrescu, srednji krilec romunske reprezentance Bacut. V drugem polčasu so Bolgari po lepi kombinaciji izenačili v peti minuti rezultat na 1:1. V nadaljevanju igre je v 14. minuti Romun Marian poslal žogo, ki mu jo je lepo podal Petschov-eki, drugič v gol Bolgarov. Samo dve minuti pozneje je isti igralec zvišal rezultat na 3:1 za Romunijo. Končni re-s ] /pltul je bil postavljen v 36. minuti z rek se je v Mrnkv? drugim golom za Bolgarijo, ki ga je zaključno tekmovanje za le- dosegel Boškov. Tdkino je SOJil jugo-to^nji nogometni pokal So- slovanski sodnik kapetan Ma.tančic. Torino 38 28 7 3 101:35 63 .1 oven tu s 38 22 9 7 83:38 53 M o tl ena 38 21 9 8 45:24 51 Mila.no 38 18 12 8 73:54 48 Boloirna 38 15 9 14 43:42 39 Vicenr.a 38 IS 7 15 53:57 39 Na poli 38 15 9 14 52:57 39 Bari 38 Iti ti Iti 33:48 38 A lala uta 38 11 15 12 41:53 37 1 nter 38 13 10 15 59:54 36 SampDorla 38 14 8 Iti 56:52 36 Genoa 38 13 10 15 53:53 iti Lazio 38 12 12 14 56:56 36 Aleksandri a 38 13 9 Iti 59:6« 35 Livorno 38 9 15 14 49:55 33 Koma 38 12 9 17 41:5« 33 Fioreotina 38 10 12 16 46:69 32 Brescia 38 10 11 17 46:57 31 Venezia 38 1« 7 21 43:6« 27 Trlestlna 38 5 8 25 32:79 18 Nogometni pokal ^5 S /2- Moskva, S. julija. V to- deluje 13 drušie'v*'prveT>rVe.isweue"«^! Prisostvoval ji je tudi predsednik Via-I>ine ter zmagovalci v izločilnih tekmo- (le LR Bolgarije Cirg‘i j DifllilrOV. TOUR DE FRANCE Tekmovalci so že prešli alpske prelaze Pariz, 6. julija. Največje kolesarske cestne dirke na svetu so v potnem teku. Po današnji deseti etapi so kolesarji prevozili skoraj polovico proge, vendar se še ne more predvideti, kateri od tekmovalcev ima največ vzgledov za končno zmago. V torek, 3. julija je v 6. etapi od Rosan cona do Ij57ona na 257 k m dolgi progi zmagal Francoz Teisseire v času 6:55:37 ur za dolžino kolesa pred svojim rojakom Fachleitnerjem. V skupni pceiii je vodil po Jej etapi Francoz .Vietto. Drugi dan.so se nadaljevale dirke na progi Lvdn-Grenoble, ki je dolga 172 km in v {iateri so tekmovalci privozili do prvih vzponov v Alpah. V tej etapi ie zmagal z veliko prednostjo Francoz Robič v času 5:29:46 ur pred Brambillo (Ita'lija) 5:39:22. Roncon* (Italija) je brl v času 5:35:34 četrti, skupni zmagovalec Vietto pa 8:34 min. za prvim in je zaradi lega izgubit vod- stvo in moral predati rumeno majico Ronotmiju, ki je imel po lej etapi naskok 1:24 min. V naslednji 8. etapi Grenoble—Bri-aiifon (185 km) so morali tekmovalci premagati visoke prelaze Alp kot n. pr. Croix de fer (2180 m), Galibier (2556 m) in Lautarat (2208 m). V tej etapi je zmagal Camellini (Stranieri di Franeta) v 6:47:07 urah. ki sicer 8 min. pred Brambillo (Itali ja), La.za-ridesom (Francija) Cotturjem in Ron-conijem (oba Italija). Vietto, ki je prispel seje sedmi, je padel v skupni oceni na tretje mesto, dočim je drugo zavzel Italijan Brambilla. Včeraj so tekmovali na najtežji alpski pr^gi Brianeon—Digne, ki je dolga 217 km, na kateri so morali peljati čez tri alpske prelaze: Izoard (2388 m), Vars (2115 m) in Allos (2250 m). V tej težki etapi je zmagal Vietto v 7:23:15 urah* kar je veliko presenečenje, ker je vozil s povprečno hitrostjo 30 km na uro. Izgloda, da se je Vietto v prejšnjih dveh etapah Sledil za napore najtežje etape. Drugi je prispel v istem času Lazarides. Zaradi gladke zmage nad Brambillom, ki je bil tretji 4:15 min. za njim in nad Ronconijem, ki re prispel šele deveti, je bil Vietto zopet v vodstvu v skupni oceni. Danes so tekmovali na 10. etapi Digne—Nica, ki je dolga 255 km Zmagal je zopet Camellini v času 7:07:59. Drugi je Ronooni 8:09:59, tretji Lazarides 8:10:00, četrti Calens (Belgija) 8:10:03, peti Tacca (Stranieri d. F.) 8:12:18 itd. V skupni oceni je v vodstvu po 5. etapi Francoz Vietto v času 75:(IŽ:4(> ur, 2. Camellini (Stranieri d. F.) 75:04:52, 8. Brambilla (Italija) 75:05:50, 4. Ronooni (Italija) 75:06:11 itd. Jutri bodo imeli kolesarji v Nici Piost dan, v torek pa bodo tekmovali na 225 km dolgi .11. etapi od Nice do Marseitlea.. ZSSR prvak Evrope v dviganju uteži V Helsinkih je bile končano prvenstvo Evrope v dviganju uteži. Zadnji dan tekmovanja je osvojil prvo mesto v poltežki kategoriji znani sovjetski dvigalec in svetovni rekorder in prvak Grigorij Novak, ki je v olimpijskem troheju dvignil 409 kg. Z obema rokama je Novak dvignil 139 kg. kar je nov svetovni rekord v težki kategoriji, čeprav spada Novak v pol ie/, k o kategorijo. V skupni oceni' je zmagala Sovjetska zveza s 26 točkami od 36 možnih. Druga je Švedska s 4 točkami, tretja, četrta in peta pa Finska, Francija in Danska, vsaka po 2 točki. Sovjetska ekipa si je priborila pet prvih mest. To tekmovanje je ponoven doka«, da sovjetski' dvigalci uteži nimajo sebi enakih nasprotnikov. Veslaške regate v Tre bonu T r © h o n,