DELUJE STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 24. maja 2007 • Leto XVII, št. 21 Murska Sobota: Martin Ropoš in Jože Hirnök pri škofu dr. Marjanu Turnšku GOSPOD JANOŠ KÜHAR JE BIL IN JE LEGENDA V PORABJU jaz pa profesor na fakulte-Prihodnji mesec bo minilo ti. Z gospodom Merklijem leto dni, odkar je dobilo tudi dobro sodelujemo, pri-Pomurje po več desetletij haja k nam, k našim duprizadevanj svojo škofijo. hovnikom, tudi na našaPrvi škof je postal dr. Marjan srečanja, večkrat je bil pri Turnšek, ki je na začetku meni. Medsebojna pomoč svojega poslanstva poudaril je vedno na voljo, zdaj pri pomen sodelovanja s Slo pripravljanju programa venci na Madžarskem. Do sodeluje dekan Lojze Koslej je obiskal novega som zar. Menim, da je sodelobotelskega škofa dr. Andrása vanje zelo dobro, nimamo Veresa, pred kratkim pa se je pa uradnega sodelovanja, v Murski Soboti pogovarjal z imamo stike po potrebi. Martinom Ropošem in Jože- Mislim, da je dokaj velika tom Hirnökom. odprtost na strani župni-V prijateljskem ozračju in ka Merklija. Ravno v tem vsebinsko bogatem pogovo vidim svetlo bodočnost za ru so sogovorniki ugotovili, naprej.« da spada sodelovanje po- Na vprašanje, kako ocenjuje med pomembne dejavnike murske škofije in Porabja prvi obisk in pogovor, je škof, pri ohranjanju slovenske be dr. Marjan Turnšek odgovosede in narodnostne pripad-Turnšek, ko so se pogovarja-niti cerkveno pesmarico Predsednika sta škofa dr. ril: »Vesel sem, da sta prišla nosti; nekaj, kar predstavlja li o programu prireditev, ki z notnim zapisom,« je po-Marjana Turnška povabila in predstavila poglede na nadaljevanje tradicionalnih, bodo 15. in 16. septembra na vedal predsednik Državne na slovesnosti na Gornji Se-življenje Porabskih Slovenvečstoletnih cerkvenih in Gornjem Seniku ob dvajset-slovenske samouprave. Jože nik, kamor bo predvidoma cev, tudi glede cerkvenega posvetnih vezi v tem pros-letnici Küharjeve smrti. Hirnök pa je prepričan, da prišel tudi dr. András Veres. življenja in ohranjanja toru. V sedanjem Porabju je Sodelovanje z goričkimi ozi-bo Porabje zdaj deležno več Soboški škof je zagotovil, da slovenščine na cerkvenem v minulih stoletjih delovalo roma prekmurskimi župni-razumevanja iz Sombotela, se bo en dan gornjeseniških področju. Vesel sem, da sta več katoliških duhovnikov ki je dobro, je škofu povedal kajti novi škof je bolj naklo-slovesnosti zagotovo udele-nakazala, da se položaj iz Prekmurja, ki so pustili Martin Ropoš. »Že vrsto let njen manjšinam, kot je bil žil. izboljšuje, da je več zanitrajne sledi na cerkvenem lepo sodelujemo z odran-njegov predhodnik. Enake-Pogovarjali so se tudi o re-manja za slovenski jezik, in posvetnem področju. Med skim župnikom gospodom ga mnenja je tudi dr. Marjan organizaciji župnij, in sicer kar pomeni, da bo tudi na njimi na zadnje starosta slo-Lojzetom Kozarjem, ki po-Turnšek: »Res, da je novi tako, da bi bila večina slo-cerkvenem področju lažje venskih katoliških duhovni-maga tudi pri oblikova-škof prišel z druge strani venskega narodnostnega vključevati slovenščino v kov, gospod Ivan Camplin, ki nju programa ob 20. oblet-Madžarske, in teh raz-ozemlja v eni župniji, kar celotno liturgijo in versko bo kmalu dopolnil bogatih nici smrti gospoda Janoša mer prej ni poznal, je pa bi pomenilo več obveznosti življenje porabskih verni95 let življenja. In nekaj prej, Küharja. V sodelovanju že na začetku škofovanja za gornjeseniškega župni-kov.« gospod Janoš Kühar, »ki je z župnikom Kozarjem pokazal veliko odprtost in ka Ferenca Merklija, ki ga bil in je legenda v Porabju«, smo izdali več cerkvenih pripravljensot prisluhniti – tako škof – »poznam iz Tekst in foto: kot ga je označil dr. Marjan knjig, zdaj bi želeli natis-Slovencem.« časa, ko je bil bogoslovec, Ernest Ružič 2 Predsednik države László Sólyom v Monoštru ONESNAŽEVANJE RABE LAHKO NEGATIVNO VPLIVA NA (DO ZDAJ) DOBRE ODNOSE MED DRŽAVAMA Predsednik države László Sólyom je svoj tridnevni obisk na zahodnem Prekodonavju zaključil v Monoštru, kjer ga je pred občinsko stavbo sprejel župan Tibor Viniczay. Po krajšem ogledu baročne cerkve se je v družbi veleposlanika R Slovenije Ladislava Lipiča in veleposlanika R Avstrije Ferdinanda Mayerhofra-Grünhübla odpravil na krajši sprehod po mestu. Ustavili so se na mostu, kjer se združita reki Raba in Lapincs. Predsednik je avstrijskega veleposlanika seznanil s svojim stališčem v zvezi z onesnaževanjem okolja. Obnašanje avstrijskih organov je ocenil kot nedopustno in cinično, kakor je povedal v izjavi za tisk po ogledu termalnega kopališča, ki je tik pred odprtjem. Onesnaževanje reke Rabe poteka že šesto leto, zadeva je bila obravnavana tudi na skupni seji madžarske in avstrijske vlade, sam je na problem opozoril tudi zveznega kanclerja Wolfganga Schüssla… Toda obljube, da bodo vse storili za reševanje zadeve, so ostale le obljube. Reko Rabo onesnažujejo usnjarne ob njej, ena je na Gradiščanskem, dve pa na Štajerskem. Predsednik Sólyom se je naveličal odgovorov, češ da posamezne tovarne ne prekoračijo dovoljenih mej nih vrednosti, kljub temu se pa na reki kar naprej pojavlja umazana bela pena, ki pa ni le estetski problem. Omenil je tudi sežigalnico odpadkov, ki jo Avstrijci želijo zgraditi tik ob meji, nedaleč od monoštrskih term. Gradnji nasprotujejo tako madžarske kot avstrijske in slovenske zelene organizacije, kakor je to potrdil na vprašanje predsednika tudi veleposlanik Lipič. Predsednik je izrazil začudenje, zakaj so se Avstrijci odločili za to lokacijo. Gradnjo sežigalnice so civilne organizacije preprečile tako pri Železnem (Eisenstadtu) kakor tudi pri Gradcu. Kakor je rekel, ne dvomi v to, da se bodo v sežigalnici držali vseh predpisov, kljub temu pa bo načrtovana sežigalnica onemogočila razvoj turizma v Monoštru in okolici, čeprav je bodoči razvoj mesta in regije usmerjen v to dejavnost. Izpostavil je, da je ta projekt v fazi priprave, Madžarska bo šele po tem postavila vprašanja, na katera pričakuje odgovore v študiji o okoljskih vplivih. Dodal je, da v tem primeru Madžarska nima pravice veta, lahko poda le mnenje. Po mnenju predsednika tu lahko pomaga le »politična volja«. Vemo, da naložba, ki bo vredna sto milijonov evrov, pride prav deželi Gradiščanski, je povedal predsednik in je do-dal, ko so hoteli na madžarski strani meje (nedaleč od Sombotela) odpreti premogovnik lignita, je bil deželni glavar iste dežele med protestniki na madžarski strani. V primeru Monoštra pa pogrešamo njegovo solidarnost. Člani združenja zelenih organizacij v Monoštru PRONAS so predsedniku predali 9413 podpisov, ki so jih zbrali proti gradnji sežigalnice in onesnaževanju reke Rabe. M. Sukič Živinoreja v Porabju bo ponovno oživela? 1. maja sta Martin Kovač, generalni direktor Pomurke, in Ludvik Kepe, direktor Kervola Kft, obiskala Porabje s konkretnim namenom. Sestala sta se s predstavniki slovenskih organizacij, podjetij in porabskih občin, da jih seznanita z razvojnimi načrti Pomurke, v katere bi lahko bilo vključeno tudi Porabje. Pomurka deluje v skupini MIP in je s svojimi izdelki prisotna v vseh sosednjih državah, proizvaja pa rdeče meso. Ima podjetja v Italiji in na Madžarskem Kervola Kft, ki se ukvarja z žitaricami ter s krmili. Vizija razvoja Pomurke, mesne industrije, je postati po obsegu prodaje mesa in mesnin ter po kakovosti izdelkov vodilna mesna industrija v državi in pomembna mesna industrija v Evropi, ki je na svojih prodajnih tržiščih prepoznavna po svojih blagovnih znamkah, ki zagotavljajo nadpovprečno kakovost. Da bo dosegla postavljene cilje, Pomurka potrebuje kvalitetno prašičje, goveje in telečje meso. Čeprav imajo svojo prašičerejsko farmo v Podgradu, živinorejce za kooperacijsko rejo goveda, morajo še uvažati živali iz tujine. Da bi imeli stalno zagotovljeno primerno število živali, bi možnost kooperacijske reje ponudili tudi porabskim Slovencem, saj je podalpsko podnebje Porabja primerno za tako dejavnost, celo poljedelstvo in živinoreja sta gospodarski panogi, od katerih so Porabski Slovenci živeli še tudi pred nekaj desetletji. Kaj to pomeni? Pomurka sklene pogodbo s kooperantom za pet let, ki si mora zagotoviti hleve, saj bi vsak dobil minimalno 10 glav živine, ki jih 12-13 mesecev pita, do klavne teže. Za to dejavnost kooperant dobi mesečno plačo, odvisno od tega, koliko se je zredila žival. To dejavnost podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, tako kmetje lahko zaprosijo še za subvencijo od države. Krmilo morajo zagotoviti kmetje sami. Delo bi potekalo pod nadzorom veterinarske službe ter podjetja, ki ga namerava ustanoviti Pomurka v Porabju, bodisi v celoti na novo ali z odkupom kakšne že obstoječe firme. Tudi Evropska unija podpira rast malih in srednjih podjetnikov v proračunskem obdobju 2007-2013, tako bi lahko preko uspešnih projektov izkoristili tudi podporo teh skladov. Slovenska poslovneža sta isti dan obiskala še predsednika Kmetijske zbornice v Szombathelyu in predsednika Regionalnega razvojnega sveta v Győru, in ju seznanila s projektom. Andreja Kovač Porabje, 24. maja 2007 3 Slovensko-madžarsko padaštvo Podatki iz bilance Javne V Murski Soboti žive kauli stau Madžarov, ranč telko Slovencov pa žive v Somboteli. Dvej drüštvi, Madžarsko prijatelsko drüštvo v Murski Soboti pa Slovensko drüštvo v Somboteli, se že dvej leti padašivata. Oprvin so leta 2005 prišli Madžari v Somboteu, leta 2006 pa sta obejdvej organizacije vküper svetile, ka je soboško drüštvo melo deset lejt. Zdaj, tau leto so pá Vaugri pri šli na srečanje v glavni varaš Železne županije. Kak vsikšo leto, so sombotelski Slovenci letos tö pripravili bogati kulturni program za goste. Oprvin so se soboški Madžari sami šetali po glavnom trgi varaša, šteroga so eške obnavlenoga nej vidli. Kak so pravli, se jim je nauvi trg fejst povido. Po tistom so šli v Zgodovinski park (történelmi park), gde je nutpokazano, kak so v rimski cajtaj lidgé zdigavali žmetne kamle. Taše mašine so napravili iz lesa, s šterimi se leko tresti kilogramov žmetna kocka tak zdigne, kak če bi samo edno kilo mejla. V tom parki pa nemajo samo stare mašine, liki leko se špilamo s takšimi orožji, štera so se v srednjom veki nücala (középkori fegyverek). Madžari iz Murske Sobote so bili flajsni, pa so strejlali s katapultom pa loki (íjak). Poglednili so tau eške tö, gde ma sombotelsko lüstvo gledališče, gda je v varaši karneval. Po tistom, ka so si poglednili zgodovinski park, smo ji odpelali v Gornji Čatar. Paut je nej duga, depa vala Baugi je sunce sijalo, tak ka so se vogrski padaške leko čüdivali nad krajinov. Zato, ka so že trno rano odišli na paut, smo ji najoprvin pozvali na domanji obed pri krčmaroši Sándori Gojáki. Un nam je pripravo vsefelé dobraute, šunko, salamo, klobaso pa krü, z lükom pa paradajsom. Zato smo se za njega odlaučili, ka smo brodili, ka če že gnauk nekak iz Slovenije k nam na Vogrsko pride, naj dun nika domanjoga vogrskoga gej. V Gornji Čatar pa smo nej samo zavolo gesti šli. Gospaud, šteri ma gostilno, je pred več lejtami gorpostavo eden mu- zej, šteri nutpokaže železno zaveso (vasfüggöny), pa tisti cajt, v šterom so grajnce eške nej tak slobaudne bile kak gnes. Vesnica Gornji Čatar leži čistak pri grajnci, leko bi pravli, ka je v ednoj zački, ka 80 % kaulivrat vesi je avstrijska grajnca. Gda so po prvoj svetovnoj bojni steli dati tau ves Avstriji, so uni dosegnoli, ka bi se sami leko odlaučili, k šteromi rosagi valon škejo biti. Tistoga ipa si je sedem vesnic (tau so nemške pa rovačke vesi) tak brodilo, ka škejo k vogrskomi rosagi cüjslišati. Po drügoj bojni, gda je komunizem gvino na Vogrskom, so se od Baltskoga do Jadranskoga maurdja spistile železne fijanke. Grajnce so trno sigurno zaprli. Gospaud Goják v svojom muzeji nutpokažejo, kak je grajnca v razni cajtaj vövidla. Skor vsigdar so meli pikasti draut, pa na srejdi minsko paule (aknamező). Pokazo nam je eno špilo tö: tisti, šteri je sto, je leko vösprobo, če bi preko minskoga paula živi prejkprišo. Tau se je nikoma nej posrečilo, ka je v tistom pauli 36 lažni min bilau. Depa lidgé so vsigder probavali prejktiti po grajnci, pa eške gnes ne vejmo, kelko ji je mrlo, kelko so zgrabili pa kelko ji je vujšlo. Gda so si vse tau poglednili, so naši vogrski padaške eške zeli svoje reteše, spili deci črnoga vina, pa so se te napautili nazaj v Somboteu, gde so ji že členi našoga slovenskoga drüštva čakali. Gda smo se vsi padaške zbrali pred slovenskim ramom v skanzeni, se je začnilo spejvanje. Oprvin je spejvo zbor madžarskoga drüštva, te naši, te uni pa tak tadale. Soboški zbor je emo 4 členice, štere so spejvale vogrske narodne pesmi iz Prekmurja. Trno lepau ji je bilau slišati. Naš pevski zbor, šteri se zove Sombotelske spominčice, se je za té den tö dobro pripravo. Spejvali so zvekšoga naše domanje porabske naute, depa takšo tö bilau, ka so reči preobrnauli v vogrski gezik, pa so tak spejvali. Nej so pa družbe Radio Monošter za leto 2006 Občni zbor Državne slovenske samouprave je na zadnji seji, 11. maja, razpravljal o gospodarjenju Radia Monošter in sprejel finančno poročilo. Na predlog kontrolne komisije objavljamo glavne postavke bilance: v 1000 Ft Opis postavk znesek preteklega leta znesek tekočega leta SREDSTVA A. Osnovna sredstva 13.999 23.216 I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 37 122 II. Opredmetena osnovna sredstva 13.962 23.094 III. Dolgoročne finančne naložbe B. Obratna sredstva 7.041 3.373 I. Zaloge II. Poslovne terjatve 17 28 III. Kratkoročne finančne naložbe IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 7.024 3.345 C. Aktivne časovne razmejitve 114 125 Skupaj sredstva 21.154 26.714 Obveznosti do virov sredstev A. Kapital 20.156 26.479 I. Vpoklicani kapital 3.000 3.000 II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička IV. Preneseni čisti dobički ali čista izguba 9.562 17.156 VI. Čisti dobiček ali čista izguba poslovnega leta 7.594 6.323 C. Finančne in poslovne obveznosti 352 0 I. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti II. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 352 D. Pasivne časovne razmetjive 646 235 Skupaj obveznosti do virov sredstev 21.154 26.714 Dohodki v letu 2006: 39.110 eHUF Odhodki v letu 2006: 32.787 eHUF pozabli na Avgusta Pavla, po šterom se zove naše drüštvo, njagvo najlübšo nauto, Kék nefelejcs, so zospejvali tak v madžarskom, kak v slovenskom geziki. Na srečanji se je vsikši dobro počüto. Srečale so se dalešnje žlate, pa stari pajdaške. Istina, Štefan Küplen finančni direktor ka so bili takši, šteri so samo vogrski ali samo slovenski znali, depa gda spejvati trbölo, te smo se vsi razmeli. Tau je tak, kak mamo šegau gučati: pesem ne pozna grajnce. Pa padaštvo tö nej. Dušan Mukič Porabje, 24. maja 2007 4 Par kednauv nazaj, gda sam üšla hospitirat v glasbeni krožek na seničkoj šauli, sam se srečala z dekličinov Sabino Rüšič, stera se je ranč tü ta paškila. V par minutaj sam skur vse zvejdla, ka me ranč té brigalo. Pa sto me pozna, vej, ka tau samo v slovenskoj rejči! Nejsam dala valati. Te sam si gora djala, ka mo se gnauk malo na dugše pogučavala z njauv za novine Porabje. No, gda sam v torek večer na prvom programi slovenske televizije vidla najnovejši film o Porabski Slovencaj, sam včasik vejdla, ka je töj čas. Brezi toga, ka bi samo z eno rečtjauv kritizirala te film, samo telko, zaspati sam za vraga nej mogla. Zakoj? Pogledniti trbej film, pa se te zvej. V tistoj dugoj nauči sam si gora djala, ka tau čütenje, svojo lübezen do slovenske materne rejči »na silo« mujs dati spoznati z mlajši, prejk njim davati od stopaja do stopaja. Kakoli, ka je težko, pa de furt samo bola težko. V svojoj slüžbi dosta delam z mladimi lidami pa mlajši. Vidim, ka nisterni raj nede gounčo z menov, kak ka bi slovenski gounčo. Ge pa buma vogrski nemo! Zatau se leko čöja straušanca, dja gučim slovenski, nazaj se pa čüja vogrska rejč. Tau bi ške tü nej bila zamé tašna velka baja, če so tau mlajši ali dijaki. Ali gda je tau srejdnja generacija, stera dosta baugše vej gončati v porabskoj rejči kak v vogrskoj, tisto pa nikdar nemo razmejla. Dapa nas slovenske delavce, funkcionare tü nej, steri ranč svojoj slovenskoj maternoj rejči leko zavalimo, ka v tau težkom svejti mamo slöjžbo ali poštene funkcije. Buma, dejmo rokau na srcé, če smo furt Slovenci tak s pametjov kak srcom. Dosta vse se ovak vidi pa se ovak kaže od zvüna, kak je v resnici. Žau. Kak dougadouga de rejsan ta naša paut?! Sto leko pa sto moramo djasti za tau? Pitanje za pitanjom Mlašé pa slovenska rejč se mi sinjava s tašno silov, ka sploj ne vejm dati valasa, ške sama sebi nej. Baugše bau, če svoje mišlenje nazaj obrnem k Sabini Rüšič, stera dekličina je med tistimi par mladimi gorejnjiseničkimi mlajši, s sterov bi se vrejdno bilau redno spravlati v slovenskom geziki, na steroj se čüti, ka ma slovenstvo v sebi, ka ma slovenske korenjé. Tau mi je tü trno simpatično bilau, gda sam ji prajla, zakoj go iščem, mi nej prajla prauti kak nisterni odrasli, liki je turbo dola djala pa že čakala moja pitanja. No, telko zatok moram prajti, ka je mikrofon velki vrag. Lažala bi, če bi prajla, ka mi je zdaj tü tak lepau gončala. Ovak pa, bar, naj bi vsakši tak vedo gounčati kak ta dvanajset lejt stara dekličina, steroj je samo mati Seničarica, njeni par je pa na pau Vogrin. Gvüšno, ka pri tejm dosta mata Klencina mati pa oče, Ana pa Štefan Rüšič. • Sabina, kak si ti ške na šauli, gda skur že düše nejga? »Glasbeno šaulo bi meli. Pa učitelj je betežen ali ka, pa ga pá nega.« • Na kašnom inštrumenti, škiri špilaš? »Zdaj na kitari. Prvim pa na klaviri.« • Kelko vas je vsevküper? »Osem. Trge igramo na harmoniki, trge na kitari, dva pa na ksilofoni.« • Od steroga leta odiš že v krožek? »Drugo leto.« • Kašni den si gnes mejla v šauli, žmeten bio? »Nej, dober biu.« • Kašne vöre ste meli? »Matematiko, zgodovino, dvej slovenski vöri pa risbo.« • Ka ste delali pri slovenskoj vöri? Kašno temo ste meli? »Brali smo pa prevajali. Poklici, tau smo meli.« • Zdaj si ške samo dvanajst lejt stara. Ka bi rada delala, mejla za poklic, gda ’š velka? »Ne vejm. Natakar ali turistični vodič?!« • Ali v Sloveniji bi nej mejla volo se tadale včiti? »Včiti nej, v šaulo nej. Delat leko.« • Ka ’š pa zdaj delala? »Domau dem. Domačo nalogo napišem pa se navčim, ka trbej, pa televizijo gledam.« • Kašne vöre te pa meli zran? »Kašne? Tö dobre. Nemščino, slovenščino, spoznavanje narave…« • Nemščino se tü včiš? »Ja, na keden dvej vöri.« • Stere predmete, vöre maš najraj? »Neman taše.« • Ka pa tašno maš, stero nejmaš rada? »Zgodovino. Ne razmejm go. Dosta se moram včiti.« • Vidla sam te večkrat, ka plešeš v folklorni skupini pa se včiš špilati v glasbeni šau li. Ka pa šport zadvečerek? »Kašni šport? Nika nemamo.« • Če maš cajt doma, ka delaš? »Tü na vesi nogomet igramo, vozimo se z biciklinom, sprehajamo se, šetamo. Betina Bajzek, Gergő pa David Labritz, mi.« • Tau so tvoji bratranci pa sestrična. Kelko jih maš vsevküper? »Tri pojbe, Gergő, David, Norbi, pa tri dekle, Betino na Seniki, Martino pa Julčo v Varaši.« • Kaj odiš v Varaš? Ka de-late taum? »Ja, ja odim. Pogovarjamo se, špilamo se na računalniki, tavö demo v varaš.« • Če bi ti vsakši den red-no gounčala, bi za dva kedna svejt leko rejšila. Mejšaš knjižno slovensko pa domanjo rejč. Tau sploj nej baja, liki je dobro! Vö nam ovadi, kak tau, ka ti vöjpaš gounčati, ka te nej sram gounčati? »Zatok, ka doma se tö tak pogovarjajo tam gor.« • Pri stari starišaj, misliš? »Ja.« • Kak na gausta odiš k svoji stari materi na brejg Grebenjšček? »V petek pa v soboto demo, pomagamo. Zdaj na nauvo delajo künjo pa trbej pomagati.« • Ka pa pomagaš doma svoji materi? »Ka? Gor brišem ali perem, posaudo perem, vanej de-lam, če kaj trbej.« • Če ne baugaš, kašni štrajf maš doma od materé? »Samo krči malo. Drugo nej.« • Ti si ške pred fermov. Odiš redno v cerkev? Ka vejš moliti slovenski? »Ja, odim. Zdrava bojdi Marija pa Oče naš.« Besedilo in foto: Klara Fodor Porabje, 24. maja 2007 5 Zdaj že pomalek deset lejt tau-ma, ka se je na Verici odprlo nauvo gostišče (vendégház). Lastniki sta dvej družine, Ružič pa Korodi. Obadvej sta iz Budimpešte prišle. Lejpo leseno ižo so gorzozidali, štera je rejsan vse iz lesa. Zvün strejšnic, štere so iz pleja, nika drugo nej videti, samo lejs. Kak so si tau vözmislili, zaka so se tak odlaučili, ka v našo krajino pridejo, od tauga de nam pripovejdo Ferenc Ružič. »Leko bi tau pravo, ka smo si mi tau že naprej tak vözmislili, dapa te bi tau laž biu. Cejlak slučajno je prišlo tau, ka smo mi sé prišli,« pravi Feri Ružič. • Kak je te tau bilau? »V novini smo vidli pa šteli, ka tü na Verici tau zemlau odavajo. Prišli smo sé na izlet, sploj se je nam povidla ta pokrajina pa smo se tak odlaučili, ka zemlau dojküpimo. Sprvoga nej tak, ka zidati škemo, liki tak, ka je tau dober biznis. Potistim smo se večkrat dojpripelali v Porabje, pa nam je čüdno bilau, ka po vasaj nin ne more spati pa gesti, če človek lačen grata. Za volo tauga smo si te tak zmislili, ka mi na našoj zemlej gorzozidamo edno gostišče.« • Kak tau, ka viva dva delata tau, vejpa ranč sta nej žlata? »Müva sva več lejt vküp delala kak kölnara v hoteli Gellért v Budimpešti, pa ovak sva tü padaša bila. Tak ka nam je gostinstvo (vendéglátás) nej nauvo bilau. Malo sva si zmišlavala, pa sva se odlaučila, ka v Budimpešti vsakši svojo stanovanje oda pa sé pridemo, nauvo živlejnje začnemo. Tau je bilau 1997. leta, drugo leto smo pa že vcujstanili zidati.« • Kak tau, ka ste leseno hišo zidali? »Müva sva vsigdar leseno hišo stela meti, zato ka se je nama sploj vidla. Drugo pa je tau bilau, ka smo tistoga reda iz Erdélya (Transilvanije) sploj fal leko lejs küpili. Pa sva se te tak odlaučila, ka hiša iz lesa baude. Ka tak vögleda, kak zdaj vögleda, tau je pa zato, ka tü v Narod- TAU JE TAK DANO BILAU nem parki dovoljenje samo tak dobiš, če hiša „U” ali „L” formo ma. Mi smo „U” formo zidali s tau razlikov, ka smo malo rancpotegnili „U”.« • Gda sta odprli gostišče? »Leta 2000 na vüzem smo odprli. Tau tak taprajti brž dé, dapa sploj dosta dela bilau, do- čas smo kreda gratali. Na konci smo že skur nej odnemogli. Na konci je najbola lagvo tau, ka se te že pejnezge tö dojdajo. Posojilo (kölcsön) smo gorvzeli, nej dojšlo, šli smo nazaj v banko pa smo gorazeli ešče edno. Tau je tak šlau, dočas smo nej zgotauvili.« • Iz Budimpešte si prišo sé v Porabje med Porabske Slovence. Kak vidiš ti nas, kakšni smo? »Dja tak vidim, ka so Slovenci prijazni, gostoljubni, istino, ka so sprvoga malo zadržani. Dapa mi je sploj radi mamo, pa tak mislim, ka zdaj že oni nas tü. Leko povejm, ka se dja med njimi sploj dobro počütim.« • Tak sam čüjo, ka ti nika zato tü maš do Slovencov, nej? »Dja sam v Budimpešti živo dočas, ka smo nej sé prišli. Moji stariške so med seuv večkrat po slaskom gučali, ka sam dja nej razmo. Oni so vsigdar tau prajli, ka hrvaško gučijo. Cejlak do tistoga mau, ka je tü na Verici nekak dau nam edne knjige. V tej knjigaj piše od Slovencov v Taranyi. V tej knjigaj je moja mati najšla kejpe, gde se njena žlata vidi. Tak sam te zvedo, ka so moji stariške Slovenci, pa dja tü.« (V vesi Tarany, Šurd v županiji Somogy, so živeli prekmurski Porabje, 24. maja 2007 Slovenci, stere so preganjali zavolo toga, ka so bili evangeličani. op. urednice) • Gde se je tvoja mati naraudila? »Moja mati se je v Taranyi naraudila.« • Pa kak se zové? »Njeno menje (priimek) je Vuk. Bijo sam tü na cintori pa na križaj je dosta tašo menja napisano kak tam v Taranyi. Na primer Dravec, ka mi zdaj tak hitro napamet pride.« • Sto je pri vas slovenski gučo? »Mati, dejdak. Tej so tašoga reda, če so nej steli, naj mi tü razmejmo, slovenski gučali. Škoda, ka nas mlajše nejso navčili slovenski gučati. Gda moja mati sé dole k nam pride, te skur vse razmej, gda se vaščani med seuv slovenski pogučavajo.« • Te si zdaj ti nazaj prišo v „matično državo”, nej? »Leko povejmo, ka sam dja slu čajno prišo sé v Porabje, dapa dja tak mislim, ka tau je tak dano bilau, ka nazaj moram priti med „svoje”«. • Ka misliš, v dobro mesto si prišo? »Dja tak mislim, ka ja. Sploj dobro se počütim tü na Verici. Sto se v tašoj lejpoj pokrajini pa v miri ne počüti dobro, tisti, tak mislim, ka laže.« • Sto tašo velko gostišče pela, tisti zato brigo tü ma, zaman je lejpa pokrajina. Dobro mislim? »Nej léko delo, tau gvüšno, zato ka je sploj velka konkurenca. Vsigdar nika nauvo trbej vönajdti, naj gosti sé pridejo, pa nej inan. Hiša je že sedem lejt stara, tak ka zdaj že pomalek leko začnemo obnavljati tö. Gostinstvo je nikdar nej bilau léko delo pa ranč nikdar nede. Pri nas je pa še zato žmetno, ka vse mi delamo. Küjamo, čistimo, programe vküppostavamo, kelnarge smo.« • Vi restavracijo odprejto mate za vsakšoga? »Nej, bola samo za naše goste, šteri tü spijo pri nas. Nam je tau zadosti, več ranč nej trbej. Dobro bi tau bilau, če bi goste nej samo v leti meli, liki v zimi tü. Nej samo sezonsko.« • Navčo si se kaj slovenski te čas, ka si tü? »Nej dosta. Vejn zato, ka gda slovenski gosti pridejo, te sam zvekšoga v künji, zato ka dja küjem. Moj „kolega” Feri Korodi več zna, zato, ka je on natakar. Pa etak več stikov ma z njimi.« • Sé k vam turisti počivat pri dejo, vi skrbite za tau, naj se njim tau posreči. Gda pa vi počivate? »Leko povejm, ka je nam tau že počivanje, če kasnej leko gorastanemo. Te malo prejkdemo k sausedom pripovejdat. Karte špilamo z vaščani. V lejs odimo starejšim pomagat drva vküpbrati. Zato, ka nam je tau tö počivanje. Ali gda samouprava snejg da tiskati s traktorom, te mi tö gorasedemo na njega.« • Ka je v tejm dobro? »Tau, ka se pri vsakšom rami stavimo s traktorom pa nam ponidijo palinko,« se smeje Feri Ružič. Karel Holec 6 ASIMILACIJA DELUJE V premontrejski gimnaziji v Sombotelu sem našla v tretjem letniku pet simpatičnih deklet slovenskega ali delno slovenskega rodu iz Porabja, ki so rade volje pristale na to, da mi bodo odgovarjale na vprašanja za časopis Slovencev na Madžarskem. • Najprej vas prosim, da se predstavite, in sicer lepo po vrsti, od leve proti desni, kakor vas lahko vidimo na fotografiji. »Makoš Vivien, Szalai Nikolett, Viniczay Dóra, Domiter Anett, Németh Žuža.« • Torej moje prvo vprašanje je, ali govorite slovensko? »Nem, nem beszélünk szlovénul. (Ne, ne govorimo slovensko.)« • Potem bomo delali takole: vprašanja vam bom postavljala slovensko, ve pa mi boste odgovarjale madžarsko, če drugače ne gre, v redu? »Nem nagyon értjük a szlovént, sajnos. (Žal, ne razumemo dobro slovensko.)« • To je pa res žalostno. Potem dajte madžarsko in vam bom jaz prevajala. Ali vas nič ne peče vest? Najprej prosim tebe, Makoš Vivien, da se predstaviš. »Prihajam iz Monoštra, iz slovenske družine, ata in mama, oba sta Slovenca.« • Se ti počutiš Slovenko? »Ne, Madžarka sem.« • Kako je to mogoče, da si Madžarka, če so tvoji stari starši in tudi tvoji starši Slovenci? Nisi še pomislila na to, da bi priznala svoje korenine? »Ne, na to še nisem pomislila.« • Kje si se pa učila slovensko? »V Monoštru, v osnovni šoli Széchenyi, v prvem in drugem razredu.« • Zakaj pa nisi nadaljevala z učenjem slovenščine? »Ker ni bilo obvezno.« • Torej če bi te nekdo vprašal, od kod si prišla, ne bi znala povedati slovensko? »Ne.« • Ti ni žal? »Pa, malo mi je. Samo mene bolj zanimata nemščina in angleščina. Slovenski jezik mi ne ugaja.« • Če bi do neke mere obvladala slovenski jezik, bi lahko morda študirala celo v Sloveniji, v Sombotelu pa vsekakor. A si bila že kdaj v Sloveniji? »Ja, tukaj v bližini, ob meji. Ni mi bilo všeč tam.« • Kako to, da si si zbrala ravno premontrejsko gimnazijo? »Moj stric se je tukaj učil in on mi jo je priporočal.« • Sedaj pa tebe prosim, da se predstaviš in poveš nekaj besed o sebi, saj moja vprašanja že itak poznaš. »Sem Nikoletta Szalai. Priha jam iz Slovenske vesi, ki sedaj spada k Monoštru. Jaz sem samo na pol Slovenka, kajti oče je Madžar. Mama tekoče govori slovensko, tako knjižno slovenščino kakor tudi porabsko narečje. Ona je predmetna učiteljica slovenskega jezika. Tudi teta in babica govorita slovensko, tako da jaz stalno slišim ta jezik.« • In kaj boš študirala? »Verjetno arhitekturo v Budimpešti ali v Győru. Slovenščino sem se učila samo tri leta v osnovni šoli Arany János in le v krožku, ker tam rednega pouka slovenščine ni bilo, le v krožku smo se lahko učili. Sedaj je drugače. Moja sestra se že lahko uči slovensko.« • Tebi ni žal, da le slabo razumeš jezik, kakor sama trdiš? »Prej me slovenščina sploh ni zanimala, toda sedaj mi je že žal, ker vidim, da so boljši pogoji za študij, pa tudi pri zaposlitvi, če človek obvlada še ta jezik. Mama je kriva, da ne znam jezika, ker me ni učila. Naj se sedaj začnem? Ah, prepozno je že.« • Zakaj ne prosiš našega direktorja, da bi organiziral krožek slovenskega jezika? Tudi v Sombotelu je nekaj profesorjev slovenskega jezika, ki bi vas z veseljem učili. In še plačati ti ne bi bilo treba. »Ne, hvala, ta problem jaz rešujem sama, izven šolskega pouka. Če mi uspe, da se jezik dobro naučim, bom poskusila dobiti službo v Monoštru pri Zvezi Slovencev.« • Jaz ti svetujem, da začni čim prej z učenjem jezika, kajti začeti nikoli ni pozno, celo pri tvojih letih ne. Zakaj si si pa ti izbrala premontrejsko gimnazijo? »Precej mojih bivših sošolcev se uči na tej gimnaziji. Meni je tukaj vse zelo všeč. Že takrat sem se odločila za to gimnazijo, ko sem bila tukaj prvič, ob dnevu odprtih vrat. Lep je tudi internat, ugaja mi higiena kopalnic, prostorne, komfortne in čiste sobe. Gospod direktor internata je izredno simpatičen.« »Jaz sem Viniczay Dóra.« • Tvoj oče je župan Monoštra? »Da, on je. Moja mati je po narodnosti Slovenka, oče je Madžar. Moji stari starši so člani slovenskega društva upokojencev v Monoštru. Slovenščino sem se učila le eno leto. Mene doma nihče ni učil slovenščine, ker se starši pogovarjajo med seboj madžarsko. Edino stari starši uporabljajo pri komunikaciji slovenski jezik. Sedaj mi je že žal, da se z mano nihče ni pogovarjal slovensko, ker bi morda lahko bila naredila že tudi državni izpit iz slovenščine in bi tako imela en problem manj.« • Ali bi pa lahko študirala tudi v Sloveniji. Pa mislim, da še ni prepozno. »Je, kajti preusmerila sem se na povsem drugo področje. Študirala bi rada v Budimpešti, na Univerzi Corvinus, turizem in ekonomijo.« • Nisi mislila na to, da bi se učila slovensko? Tukaj na Visoki šoli in tudi v sombotelskem društvu Slovencev organizirajo tečaje slovenskega jezika. »Ko bom naredila državni izpit iz nemščine in angleščine, se bom verjetno učila tudi slovenski jezik.« • Kako to, da ste si zbrale premontrejsko gimnazijo, ko imate gimnazijo tudi v Monoštru? Kaj je v ozadju vaše odločitve? »Vse smo se ob dnevu odprtih vrat (informativni dan) odločile, da pridemo sem. Seveda nam je tudi monoštrska gimnazija simpatična, toda premontrejska je bila za nas za las le bolj privlačna. Tukaj smo navezale dobre prijatelj ske odnose.« • Se ti čutiš Madžarko ali Slovenko? »Jaz sem popolnoma Madžarka. Nimam več nobenih duhovnih vezi s Slovenci. Jaz sem popolnoma asimilirana, kakor to rečejo danes.« • To me precej preseneča, kajti mlada, popolnoma asimilirana tretja in četrta generacija v Ameriki začenja ponovno iskati svoje korenine tukaj na Madžarskem in tudi v Sloveniji. Prihajajo nazaj na tečaje jezikov in kot upokojenci bi se radi repatriirali v stari domovini. Ti na to še nisi pomislila? Veš, da ima slovenski narod bogato kulturno dediščino, književnost, zgodovino. Lahko bi bila ponosna, da si pripadnik tega uglednega naroda? »Pa tudi za madžarski narod vse to velja, ne?« • Pa v redu, samo da si ti delno pripadnik tudi tega naroda. »Moje ime je Domiter Anett. Jaz malo znam slovensko, kajti oče je Slovenec. Rodil se je v Sloveniji, v Čepincih. V osnovni šoli sem se učila dve leti slovenščino, in sicer v krožku. Meni je zelo žal, da v šoli ni bilo resnih možnosti za učenje jezika. Res je, da bi me oče tudi lahko več učil, toda žal je to delo precej zanemarjal. Večkrat greva v Slovenijo k sorodnikom in tam se moram tudi jaz pogovarjati slovensko, kar mi dela precej preglavic. Atek mi mora dosti prevajati. Jaz bi se rada učila tudi slovenski jezik, samo tukaj smo precej zaposleni z učenjem in drugimi programi, ki nam jih organizira internat.« • Kje pa bi rada študirala? »V Budimpešti, ekonomijo.« • Tudi tebi predlagam, da se začni učiti slovenski jezik, kajti večina ekonomistov obvlada angleščino in nemščino, toda le malo je takšnih, ki znajo slovensko in zraven še madžarsko. Tudi službo boš po vsej verjetnosti lažje našla tam blizu slovensko-madžarske meje, če boš obvladala ta dva jezika. »Ime mi je Németh Žuža. Mati je Madžarka, oče je Slovenec. Živimo v Slovenski vesi. Mama se je iz Körmenda preselila v Porabje in tudi ona že precej dobro govori porabsko narečje, kajti živi tam že blizu dvajset let. Ata je popolnoma Slovenec. Jaz sem se osem let učila slovenski jezik, toda konverzacija mi kljub temu povzroča težave. Žal smo imeli le eno uro tedensko slovenski jezik. Toda moja sestra se uči v monoštrski nižji gimnaziji in ona že ima možnost, da se resno uči slovenščino, kajti imajo po šest slovenskih ur tedensko. Ona hoče narediti iz slovenskega jezika državni izpit in bo verjetno študirala v Sloveniji.« • Kaj pa ti? »Tudi jaz bom študirala na budimpeštanski fakulteti turizem in ekonomijo. To me najbolj zanima.« • Slovenščino si že popolnoma odpisala, ne? »To pa ne. Samo sedaj sem jo tri leta zanemarjala, ali odločila sem se, da bom naslednje leto nadaljevala tudi z učenjem slovenščine. Moj oče je član slovenske samouprave v Slovenski vesi. Organizirajo in koordinirajo razne kulturne programe, povabijo na nastope tudi skupine iz Slovenije, folklorne skupine, pevske zbore in podobno.« Hvala vam za pogovor. Želim vam mnogo uspehov v šoli in pri obljubljenem učenju sloven-ščine. Suzana Guoth Porabje, 24. maja 2007 7 VIKTOR+VIKTORIJA DEŽ Dvojčka Viktor pa Viktorija sta poznaniva po tejm tö, ka skur gnako brodita. Tou se leko vidi skur na vsikšom stopaji. Tou se lepou vidi pri gestiji. Oba mata gnako gesti najraj pa gnako gesti, ka ga sploj nešketa v lampe djati. Pa mata radiva gnako farbo pa je ranč tak pri muziki, pri knigaj pa eške vseposedi indri. Tak je s tejmi dvojčkami. Ka te vse vküper eške boukše razmeli, vam eške tou vöovadim. Tou je bilou kakši dvej leti nazaj. Pri rami Viktora pa Viktorije so se zgučavali, ka mlajši smejo pa ka ne smejo delati. Zato ka so eške premladi pa preveč mali, nej? - Pa prejk pounouči sva že leko zmesta? - je pitala Viktorija. -Nikak nej! Sta eške preveč maliva, ka bi leko tak dugo zmesta bila, - njima je tanačivala mama. - Vej pa tak maliva ostaneta kak kakšiva štuplina. Mlajši morate dosta spati. -Ge si brodim, ka sva že zavole velkiva, - je od toga nej škeu nika čüti Viktor. -Od toga kak je sto velki, va pa povedala müva z mamo, - je ata skončo guč. Dnevi so tekli tadale. Vsikši den je trbelo ob deveti v postelo. Modri baloni z dobrimi željami poleteli v Evropo Vej sta maliva brž zaspala, depa li njiva je migalo, kak je tou biti zmesta do pounouči. In kak so šli dnevi, je bila v krajini vse vekša süča. Lidge so gledali v nebo, depa ranč enoga oblaka je nej nin bilou že več kak eden mejsec. -Če nede deža, nam v gredaj več nika ne zraste. Mujs moramo polejvati, - je emo velko brigo ata. V glavaj od dvojčkov pa se je v istoj minuti nika genolo. Kak če bi se njima gor vužgo posvejt. Nagnouk sta njiva tö začnila gledati na nebo pa žmetno čakati na dež. Dugo so ga čakali, depa prišo je. Ednoga dneva zazrankoma je začno tak pomalek iti. Pa je čedale bole gousti pa kusti gračüvo. Prvi ga je vpamet vzeu domanji ata. - Na, dun smo se deža včakali! Kak sta tou čüla dvojčka, sta tak nagnouk stanola. Skobacala sta se vö iz postele pa že letela na dvour. Srejdi dvoura sta roke raznok djala pa pistila, ka jiva je dež prau od maloga prsta na nogej do gleve. -Ka, se vama je zmejšalo ali ka vama je, - je mama nej vörvala svojim očam. -Njaj mama, samo škeva, naj naja dež zalejva, - je prajla Viktorija. -Ka zrasteva. Ka velkiva gratava, ka va leko do pounou 9. maj je dan Evrope. Leta 1950 stičišču treh držav. Slovenijo so so se začele prve aktivnosti zastopali učenci osnovnih šol združevanja evropskih držav. Kuzma, Grad, Cankova, Gornji Danes Evropska unija obsega že 27 držav članic, združenih pod evropsko zastavo, ki s svojimi 12 zvezdicami, razporejenimi v krogu, simbolizira popolnost in harmonijo. Učenci in učenke osnovnih šol na območju Krajinskega parka Goričko so ta dan praznovali skupaj z vrstniki iz Avstrije in Madžarske. Ob tromejnem kamnu v Trdkovi Petrovci, Puconci, Fokovci in dvojezičnih osnovnih šol Dobrovnik in Prosenjakovci. Učenci so se na srečanje pripravili že pri pouku. Izdelali so kartice, na katerih so zapisali, kaj si želijo v združeni Evropi. Mir, razumevanje, manj nasilja, več druženja in boljše poznavanje sosedov so želje, ki so bile zapisane na karticah. Vodniki Krajinskega parka Goričko smo se skupaj z učenci podali po gozdni učni poti Tromejnik do prizorišča ob tromejnem kamnu. Predstavniki šol so svoje želje predstavili vsem zbranim, kartice pa so pripeli okrog tromejnega kamna. Skupaj z učenci iz Avstrijske Gradiščanske in Porabja so zapeli evropsko himno Odo radosti in v zrak spustili 1000 modrih balonov, ki so z dobrimi željami poleteli v Evropo. Krajinski park Goričko: Tekst: Nataša Moršič, Štefanija Fujs se je 10. maja zbralo čez či zmesta, - je pravo Viktor. Na njivo velko žalost je nej dež nika pomago. Eške 1000 otrok iz treh držav. tadale sta pomelek rasla, kak vsikši človek. Depa Geslo prireditve je bilo tak gnako si brodita Viktor pa Viktorija. Vej »Brezmejnost v združeni sta pa dvojčka, ka nej? Evropi« in zato se je pri- Miki Roš reditev odvijala prav ob Porabje, 24. maja 2007 Fotografije: Fujs PETEK, 25.05.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: REŠEVALCI, 16.30 PATRIKOV SVET, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... JOŽEF TOMINC: PORTRET OČETA, 17.45 OD BUMERANGA DO BALISTIČNIH RAKET, ANG. DOK. ODD., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ARS 360, 23.15 POLNOČNI KLUB, 0.30 OD BUMERANGA DO BALISTIČNIH RAKET, PON., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL PETEK, 25.05.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.55 KALEJDOSKOP, 12.45 FRASIER, AM. NAN., 13.05 ACAPULCO SE ZABAVA, AM. FILM, 14.40 MOZAIK, 15.40 ŽOGARIJA -KO IGRA SE MULARIJA, 16.10 ZDAJ!, 16.35 MOSTOVI -HIDAK, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 18.55 ZADEVA: MRTVE DUŠE, RUSKA NAD., 20.00 PETA DIMENZIJA, NEMŠ. DOK. SER., 20.55 VROČI STOL, 21.50 IZDELANO V IZRAELU, IZRAELSKI FILM, 23.40 V ŠAHU, AM. FILM, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL SOBOTA, 26.05.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UMKO, 14.10 NEMA PRIČA, ANG. FILM, 15.55 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 VESNA, SLOVENSKI ČB FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.3 SOPRANOVI, AM. NAD., 0.30 HEREMAKONO: ČAKAJOČ NA SREČO, FRANC. FILM, 2.00 DNEVNIK, 2.20 INFOKANAL SOBOTA, 26.05.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 TEKMA, 9.20 Z GLAVO NA ZABAVO, 9.45 PRIMORSKI MOZAIK, 10.15 ŠTUDENTSKA, 10.35 VROČI STOL, 11.25 PETA DIMENZIJA, NEMŠ. DOK. SER., 12.15 LE KDO BI POLJUBIL LEGVANA?, NEMŠ. FILM, 15.25 ZDAJ!, 15.55 DP V KOŠARKI, 1. TEKMA FINALA KONČNICE, 17.55 NOGOMET, LIGA TELEKOM, DOMŽALE -DRAVA, 20.00 GLOBUS, 20.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 21.00 ZA NOVO UPANJE, POSNETEK DOBRODELNEGA KONCERTA, 22.35 VRTILJAK, 0.35 BLACKPOOL, ANG. NAD., 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL NEDELJA, 27.05.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 STRAŠNE POŠASTI, AM. POLJ. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRAGI MOJSTER - DEAR MAESTRO, DOK. FILM O PLEČNIKOVIH MOJSTROVINAH IN KORESPONDENCI, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 POT V ŠIRNI SVET, RUSKI FILM, 0.35 DNEVNIK, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 27.05.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 SKOZI ČAS, 10.10 NAŠA PESEM 2007, 10.45 POMAGAJMO SI, 11.15 GLOBUS, 11.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.15 ARS 360, 17.25 ROKOMET, KONČNICA LIGE MIK, CIMOS - GORENJE, 20.00 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 21.00 FRASIER, AM. HUM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 23.15 PORTRETI MLADIH SLOVENSKIH SKLADATELJEV, 23.30 MATJAŽ FARIČ: TRILOGIJA - ZADNJE DEJANJE, 0.05 IZTOK KOVAČ: KAKO SEM UJEL SOKOLA, 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL PONEDELJEK, 28.05.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 OD BUMERANGA DO BALISTIČNIH RAKET, ANG. DOK. ODD., 11.55 ZELENO IZGNANSTVO: PORTRET ALOJZA REBULE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 BUKVOŽER: MATILDA, 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: NASPROTJE, 16.20 MOZART: GENIJ SE ZALJUBI, 16.30 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: CICIBAN, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TA MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 20.55 OSMI DAN, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KATARINA VELIKA, ANG. DOK. NAD., 0.00 PLANET ZEMLJA, PON., 0.45 DNEVNIK, 1.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 28.05.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.35 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.15 VRTILJAK, 15.15 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 19.00 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAN., 19.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 20.00 RUSKI BOTRI, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, 22.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.15 PRISELJENCA, AM. RIS., 23.40 OČE GOSPODAR, IT. FILM, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL TOREK, 29.05.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 SPREHODI V NARAVO, 10.50 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 11.50 DRAGI MOJSTER -DEAR MAESTRO, DOKUMENTARNI FILM O PLEČNIKOVIH MOJSTROVINAH IN KORESPONDENCI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLOBUS, 13.45 OBZORJA DUHA, 14.15 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: KUZMIN MLIN NA LAHINJI, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 V RESTAVRATORJEVEM KRALJESTVU FILMA, DOK. ODD., 18.00 MODRO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 LJUBEZEN IN OBLAST: NANCY IN RONALD REAGAN, NEMŠ. DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 0.20 MODRO, 0.45 DNEVNIK, 1.25 INFOKANAL TOREK, 29.05.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 13.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 14.45 STUDIO CITY, 15.40 PRVI IN DRUGI, 16.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.05 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.00 ERICHO, ANG. NAN., 21.40 NAROD BREZ ŽENSK, INDIJSKI FILM, 23.10 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL SREDA, 30.05.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 KNJIGA MENE BRIGA, 10.55 V RESTAVRATORJEVEM KRALJESTVU FILMA, DOK. ODD., 11.25 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13.25 UMETNOST IGRE, 13.50 ODPETI PESNIKI, 14.00 LJUBEZEN IN OBLAST: NANCY IN RONALD REAGAN, NEMŠ. DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ŠOLA PRVAKOV II, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 16.45 BUKVOŽER, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MEDO POPI, RIS., 18.45 ŽELEJČKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 THE FINAL DAYS, NEMŠ. FILM, 21.30 KONJIČEK, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 Z VAMI, 1.15 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL SREDA, 30.05.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.55 STRAŠNE POŠASTI, AM. POLJ. SER., 12.25 HRI-BAR, 13.25 ZA NOVO UPANJE, DOBRODELNI KONCERT, 14.55 LESTVICA NA DRUGEM, 15.40 RUSKI BOTRI, ANG. DOK. SER., 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 19.05 CELIA, ŠPANS. NAD., 19.55 ROKOMET, KONČNICA LIGE MIK: CELJE PIVOVARNA LAŠKO - CIMOS KOPER, 21.30 UJETNIKI SVOBODE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA, 23.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.20 ASTRONAVTI, ŠPANS. FILM, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL ČETRTEK, 31.05.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 Z VAMI, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRASTAČJA PATRULJA, RIS., 16.05 MONIKA, KRATKI DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MOJSTER MIHA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KNJIGA MENE BRIGA, 23.20 NAGRAJENI ZBORI TEKMOVANJA NAŠA PESEM 2007, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL ČETRTEK, 31.05.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.15 BLEŠČICA, 13.45 LABIRINT, 14.35 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 15.25 MOZAIK, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 17.45 POROČILA, 17.50 OGLASI + NAPOVEDNIKI, 17.55 DP V KOŠARKI, 2. TEKMA FINALA KONČNICE, 20.00 OSAMLJENI JEZDEC, FRANC. FILM, 21.30 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.10 STOPINJE V SNEGU, ANG. TV FILM, 23.40 PRISELJENCA, AM. RIS., 0.00 OBSEDENO STANJE, FRANC. FILM, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 ZABAVNI INFOKANAL Srečanje slovenskih folklornih skupin v Števanovcih Na novo izvoljena slovenska manjšinska samouprava je imela 13. maja prvo prireditev v domači vasi, na kateri se je do zadnjega napolnil kulturni dom. Takoj po ustanovitvi smo sestavili delovni načrt, v tem je bilo zajeto tudi folklorno področje. Na srečanje smo povabili otroške in odrasle folklorne supine iz Porabja in Prekmurja. Na prireditvi sta nastopili dve odrasli skupini in štiri otroške. Iz Slovenije je prišla k nam šalovska folklora, z veseljem pa je sprejela vabilo tudi sakalovska folklorna skupina. Med otroškimi skupinami sta bili dve z osnovne šole Gornji Senik, prišli so najmlajši in najstarejši. Tudi naši domači šolarji imajo že dve skupini, obe sta zaplesali veselo in zavzeto. Med nastopom folkloristov smo lahko prisluhnili tudi lepemu petju, nastopil je moški kvartet iz Bogojine. Njihova folklora, ki je bila prav tako povabljena, zaradi nastopa drugje ni mogla priti. Organizatorji si želimo, da bi iz te prireditve, katere cilj je ohranjanje slovenske kulture, plesov in pesmi, nastala tradicija. Na vsakoletna srečanja bi seveda povabili zmeraj druge skupine. Rada bi se zahvalila gledalcem, ki so v tako lepem številu prišli na našo prireditev, hvala tudi nastopajočim skupinam, njihovim mentorjem. Za pomoč pri organizaciji se zahvaljujem članom slovenske samouprave. Agica Holec predsednica slovenske samouprave ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB