Štev. 23
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 2. junija 1921.
Leto LXI.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruienla Jugoslov. Uilteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140"— K letno. Posamezna številka po K 2•—.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, j če se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 » 50 ,. za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
I Za reklamne noUce, pojasnila, poslana, II razpise služb je plačati po 1 K za | vsako peUt-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon nredništva štev. 312.		Članstvcr..ljubljanskega Poverjeništva | UJU Slj^fcririo tudi že plačano 1 nawfenin0,"l0T«j in^treba članstvu na- | f ročnine posebe plačevati.
Vse spise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov:
OredniStvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati frunko.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VIL, Celovška cesta 33/1.
Poštni čekovni urad št 11.197. Reklama tije so proste poštnine.
Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
¡na v nedeljo, dne 12. junija 1921 ob 10. uri
1. redni občni zbor
v prostorih Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta v Učiteljski tiskarni, Frančiškanska ulica štev. 6. I. nadstr.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta o poslovanju.
2.	Računski zaključek za leto 1920.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Poročilo o dobičku, oziroma izgubi.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, bo uro pozneje na istem prostoru z istim sporedom drugi občni zbor. ki ie sklepčen nri vsakem številu navzočih članov.
■■■»■■■■■■«■■■■BBausBnami
Po zborovanju širjega sosveta.
Med točkami dnevnega reda širjega sosveta UJU. ki je zboroval na binkoštni lorek v Ljubljani, je bila ena najbolj zanimivih sedma: sprejem društva meščanskega učiteljstva v UJU. Velika je bila radovednost navzočih zborovalcev in poslušalcev. kako se bo zadeva rešila, da bode zadovoljila meščanskošolsko učiteljstvo, ne da bi trpela pri tem temeljna načela, na katerih je zgrajeno Udruženje jugoslovanskega učiteljstva.
O stvari se je mnogo debatiralo pred binkoštnim zborom in naše stanovsko glasilo je prineslo svoječasno uvodnik »UJU in društvo učiteljstva meščanskih fol« gotovo v namenu, da se razbistri razmerje med L'JU na eni in novoustanovljenim društvom na drugi strani.
Zborovanje na binkoštni torek je pokazalo. da so mnenia v tem oziru različna: zastopnik meščanskošolsikega učiteljstva je vztrajal pri svoji zahtevi po sprejemu v UJIJ. češ. da je ta zahteva popolnoma opravičena, medtem ko je bilo ostalo učiteljstvo po veliki večini druge-
'—	—	-----a
ga mnenja. Zanimivo je, da si tudi meščansko učiteljstvo ni bilo edino glede sprejema društva v UJU. kar se je bilo baš opazilo na zborovanju samem.
Vsa dolga debata o sprejemu ali ne-sprejemu društva meščanskega učiteljstva v UJU bi po našem mnenju morala odpasti; sedma točka dnevnega reda bi sploh ne smela biti na dnevnem redu. V smislu sedanjih pravil UJU tvorijo podlago vsemu Udruženju okrajna društva in le ta in samo ta smejo in moreio biti sprejeta v Udruženje. vse drugo pa ie nedopustno za toliko časa, dokler se § 4. pravil UJU tozadevno ne spremeni.
Trditev, ki je padla na binkoštnem zborovanju, da ¡e prej imenovani članek v »Učit. Tov.« zakrivil, da se delajo zapreke novemu društvu, tedai ne drži in tudi ne more držati. Da je ta trditev brez vsake podlage, razvidi vsak. kdor vzame pravila UJU v roke ter prečita gori citirani paragraf. Tudi nasvet, naj se eno oko zatisne in kljub sedaj veljavnemu § 4. sorejme novo društvo v UJU. ie nespre-iemljiv. ker bi s takim razlaganjem začeli sami podirati temelje, na katerih smo lansko leto z velikim trudom postavili mogočno stavbo našega stanovskega Ujedi-njenja. Če smemo črtati eden paragraf in ga po svoie spremeniti, smemo zavreči tudi vsa pravila, katerih potem pravzaprav sploh ni več potreba. Če bi tako tolmačenje pravil obveljalo, tedai bi nekega lepega dne doživeli, da bi po zgledu me-ščanskošolskega učiteljstva izstopile iz okrajnih društev vse učiteljice, njim bi sledili telovadni učitelji itd. Kakšna anar-i hija bi zavladala potem v našem UJU. si lahko vsakdo misli! In zakaj vse to? Zato, ker smo ^zatisnili eno oko« ter zavrgli eno izmed temeljnih načel v Dravilih UJU!
Celokupnemu slovenskemu učitelj-stvu je potrebna sloga in v interesu vsega učiteljstva je. da se v svojem društvenem življenju strogo držimo principov, ki so izraženi v pravilih našega UJU. Nikdo izmed ljudsikošolskega učiteljstva pa ni nasproten meščanskošolskemu učiteljstvu v njegovem stremljenju, da se to osamosvoji in reorganizuje. nasprotno vsi pozdravljamo iz srca tako reorganizacijo, ker pomeni napredek. Meščanskošolsko
učiteljstvo naj ima svoje strokovno društvo. a posamezniki tega društva naj ostanejo v smislu pravil UJU i nadalje v svojem okrajnem društvu, kakor so slovenske učiteljice včlanjene po vsei Sloveniji okrog v okrajnih društvih, a se vrhu iega skupno in to prav uspešno udejstvu-jejo pri svojem strokovnem društvu. In tako je prav! Kar je mogoče pri »Društvu slovenskih učiteljic«, to je prav lahko in mogoče tudi pri »Društvu učiteljstva meščanskih šol«.
Trditev, da odbijamo gotov del učiteljstva. da hočemo razkol v učiteljskih vrstah, ne more držati; pač pa želimo in hočemo, da meščanskošolsko učiteljstvo i nadalje vztraja v okrajnih društvih, kjer ie bilo doslej včlanjeno, a se pri tem z enako ljubeznijo oklepa svojega strokovnega društva.
Dokler nimamo pravil tozadevno spremenjenih, ni noben drug način mo-goč iz sedanje situacije._P .P.
L JUD. POTOČNIK:
Beseda o nastavitvah.
Mnogo učiteljev je iz tehtnih in važnih razlogov težko čakalo, da bi se skoraj odpravil provizorij, ki je nastal do prevratu v zadevi nastavitve učiteljskega osobja, posebno na šolah, ki so preje služile v izpodrivanje naše narodnosti in v okrepitev protinarodnega duha v našem narodu. Z razpisi učiteljskih mest. ki se vršijo v zadnji dobi, je tedai gotovo ustreženo vsetmu prizadetemu učiteljstvu, ker bo s tem odpravljen dosedanji inter-regniuim v tej panogi našega šolskega vprašanja in bo šolskim oblastem dana priložnost, da bo lahko odpravila, če že ne izravnala marsikatero krivico ki jo je ta ali oni. v eni ali v drugi obliki v zadevi nastavitve trpel in jo tako težko prenašal v pretečeni dobi.
Ker se bo zdaj izvršilo veliko število nastavitev, je gotovo umestno, ako v tem trenutku tudi učiteljstvo povzdigne svoj glas. poudarjajoč smernice in načela, ki naj bi se jih upoštevalo pri odločanju o novih nastavitvah, da bi prišla do veljave pravičnost.
Svoječasno je višji šolski svet odločil. da naj se okrajni in kraini šolski
sveti pri sestavitvi tern ozirajo edino-le | na zmožnost, službeno dobo in družinske 'socijalne) razmere prosilcev. S temi smernicami se je v zadevi kompetenc oziroma nastavitev storilo precejšen korak naprej; ni pa še to vse. ako se hoče popolnoma zadostiti čutu pravičnosti. Ker vemo. da šolske oblastniie gotovo nikomur ne delajo hote krivice, smo mnenja, da ne bo škodilo, ako k vprašanju nastavitve tudi učiteljstvo javno izreče svoje nazore v pričakovanju, da jih bodo šolska oblastva radevolje upoštevale.
Popolnoma odgovarja načelom demokracije zahteva, da se ima pri sestavitvi tern, oziroma pri namestitvah, predvsem ozirati na sposobnost prosilčevo, pri koji pa ima priti v poštev poleg kvalifikacije o šolskem delovanju učitelja tudi njegovo uveljavljenje na izvenšol-skem kulturnem polju in njegova šolska izpričevala. Za tem bi po mnenju pravičnosti morale priti najprvo v poštev družinske razmere prosilčeve. pri čemur pa ne mislimo, da naj bi šolska oblast spravila pod eno streho vse nečake-inje, svake-inje in kar je še druge take žlahte, ker to so zadeve osebne komodnosti, koje bi se morale napram resnim socijal-nim prilikam imenovati sociialni luksus, ampak, da se upošteva pri tem kulturne in vzgojne težnje prosilcev, torej vzgoja in šolanje njihovih otrok — bodočnosti naroda, države — stebre pri nadaljnjem pionirjevanju naše državne utrdbe, momenti. ki so gotovo vredni tolikega uva-ževanja, da se težnje takih prosilcev, ki l-i se iim s podelitvijo zaprošenega mesta zasigurala boljša vzgoja njihovih otrok (v domači oskrbi!), kar najbolj upošteva, kajti to niso kaprice, ampak zadeve ne samo osebne, temveč tudi splošne načelne važnosti.
Tesno za to točko bi moralo priti v poštev dosedanje službeno mesto prosilca Komipetent, ki službuje že dali časa v kakem zakotnem, od prometa oddaljenem kraju, kjer mu vsako občevanje s svetom nalaga velike gmotne in osebne :>rtVe, mora pri drugače enaki kvalifikaciji in enakih socijalnih razmerah imeti j prednost pred drugimi. K tej točki spada ! tudi popolnoma neopravičeno naziranje »rednosti posestnega stanja; češ. ker je
LISTEK.
Petje naj postane narodna umetnost.
(Konec.)
Da so uspehi na Francoskem, kakor [udi na Angleškem zadobili nekak splošni značai, je menda tudi pripisovati dejstvu. da so bili propagatorji in organizatorji neučitelji in da je bilo prvotno torišče izvenšolsko. Na ta način ie odpadlo vsako metodiško strankarstvo. ki na pr. v Nemčiji v celoti zadržuje stvarni napredek. Šolska uprava je kratkomalo j^vedla enotno metodo, o katere uporabljivosti se je uverila. v svoje šole. Enotno °rganiziran šolski pevski pouk ima danes zraven Francoske in Angleške še ^vica, Belgija. Holandska in Švedska.
B. Bistvo številčne metode. Številka metoda hoče doseči umstveno razumevanje tonskih razmer, in to na najenostavnejši način. Ona naj služi v izobraževanje muzikalnega sluha, kakor tudi v vzbujanje tonskega čuta (tonalitete),
t. j. smisla za bistvo tonskega zistema. Kot sredstvo v dosego teh zahtev služijo posebne metodiške vaje. ki uporabljajo kot ponazorovalni pripomoček številke. Številke služijo v zaznamovanje poedinih tonov; v zaznamovanje pavz služi ničla. Številke (1 do 7) zaznamenuieio stopnje tonove lestve in ne absolutnih tonovih višin. Te se torej uporabljajo enako v normalnem (c-dur) tonovem načinu, kakor v vsakem drugem tonovem načinu (recimo v g-duru). Zaznamenovanje je potemtakem relativno. Z ozirom na dejstvo. da so učencem že izza računanja številke vrednostne količine, predočujejo jim sedaj pri petju na zelo enostaven način razmerje poedinih stopinj tonove lestve s temeljnim tonom. Francoska metoda je torej brezdvomno bolj nazorna, kakor pa angleška. Celo teoretiško znanje pevčevo obsega namreč edinole temeljito ijoznavanje dur-tonove lestve. Stopnje nižje oktave se zaznamenujeio s pikami pod številkami, one višje oktave, s pikami nad številkami. N. pr. 1 2 3 4 5 6 7 1234 5 67 123456 7. Povišanje oz. znižanje tonov se označuje s prečrtanimi številkami (na desno oz. na levo). Ker
vsaka vaja oz. pesem zapisuje edinole v c-duru. se določi tonska višina v razmerju dotičnega tonovega načina k normalnemu tonu (c). N pr. v f-duru dobi temeljni ton (f) številko 1, kar se v začetku pesmi oz. vaji označi: 1 == f (f-dur). V označbo ritmiških odnošaiev služijo ležeče črte nad številkami in pike zraven številk (osminske oz. polovne note).
Francozi, kakor tudi Angleži hočejo z omenjeno tonsko pisavo nadomestiti današnjo običajno pisavo not za širje mase naroda. Osobito v prvi državi je literatura, predvsem pa cerkvena, v tem oziru izredno razvita in zbori poio večinoma tudi po številčni pisavi. V Švici se uporablja številčni zistem kot neke pripravljalne stopnje za našo običaino pisavo not. Petju po številkah na nižji stopnji ljudske šole sledi na srednji in višji stopnji petje po notah. Ko se ie torej v učencih razvil v neki meri čut za tona-1'teto. se upeljejo v običajno notacijo. Ustmene in pismene vaje v prestavi iz ene pisave v drugo, pospešujejo ta prehod.
Naš kratek pogled v omenjene države nam je predvsem pokazal, katero sta-
lišče naj zavzame pevski pouk ipri nas Dn Ikako ga je (najulspešneje urediti. Ne pričakujmo pa še kmalu vidnih uspehov. Najprvo bo treba splošnega zanimanja za stvar, Tudi drugod so delovale cele generacije, predno so se javljali večji uspehi. In za temi moramo stremiti. kajti le tedaj ?jo pevska umetnost t Ud i postala splošna, narodova last. S tem bo rastel tudi narodni ponos, ki se je z veliko silo unrav pokazal pri omenjenih narodih v celi dobi svetovne vojne.
Potreba reforme našega šolskega pevskega pouka je s tem dokazana.
Na drugi strani pa se varuipio pr<?-naglosti. Z radikalno preustroiitvijo in z metodiškimi poskušnjami skoduiemo stvari več. nego pa koristimo. Uberimo torej neko srednjo pot in poprimimo se metode. ki je že doprinesla dokaz uporabljivosti; in to je številčna metoda.
C. Posnetek. Za nižje organizovane šole se priporoča pri nas francoski, za višje organizovane šole, osobito pa za meščanske šole, švicarski sistem. Uvede naj se pa številne metode iz naslednjih vzrokov:
nekdo že dosedaj služboval na tem ali onem udobnem mestu, naj ima isti vsled tega prednost pred drugimi kompetenti. Okolnčst, da je nekdo že gotovo dobo iasa služboval na udobnejšem mestu, še vendar ne opravičuje dotičnika. da bi iz nagiba do navadne osebne komoditete in drugih takih kapric še dalje zasedal mesto, na katerem bi izpodrival orošnika. čegar kompetenca za to mesto ie posledica višjih, preje navedenih nagibov.
To. da ima kdo zasluge za kraj, iima biti upoštevano le s splošnega ozira v megovi kvalifikaciji, ker ima tekmec lahko istotako podobne zasluge v kraju svojega delovanja.
Službena doba se je v prejšnjih nedemokratičnih časih, ki sociialnih razmer in drugih podobnih momentov največkrat sploh upoštevala ni. stavila pri presojanju kompetentov takoj na drugo mesto, kar se je neizpremenjeno preneslo tudi v demokratično sedanjost, če se pa upošteva dalekosežnosti. ki jih imajo so-cijalne razmere za življenje in razvoj posameznika in ž njim za splošnost, imora vsak objektiven človek priznati, da gre pri presojanju podelitve mest socijalnim razmeram kot življenskim in eksistenčnim zadevam daleko prednost pred »službeno dobo«, ker je ta nekaj čisto slučajnega, kar ji pa nikakor ne more dajati tolike veljave, da bi smele izpodrivati kompetente z najnujnejšimi socijal-nimi razmerami, kompetente. ki so doslej službovali na prometno itd. zanemarjenih krajih in imajo samo to slučajno pomanjkljivost, da še nimajo toliko in toliko službenih let. Nagrada za službena leta je odmerjena v napredovanju v plači. a ¡pri kompetenci pa bi ii pravičnost odločila pri sicer enakih razmerah (sposobnost. socijalne razmere, dosedanji službeni kraj) zadnje mesto.
V naši narodni državi pa se mora pri kompetencah v posebno zaslugo šteti i slučaje, ko so nekaterniki v dobi avstrij- 1 skega režima zaradi svojih naprednih j slovanskih idej trpeli kruta preganjanja | in težke ječe
Ker imamo tudi učiteljske pare, spa- j <la na vsak način med zahteve pravičnosti. da se iste z upoštevanjem preje navedenih načel posebno uvažuje v slučajih. kjer je na eni šoli (v enem kraju) razpisanih več mest. Njim je le redko dana prilika kompetence in bi isti bili skoraj izključeni od nje, ako bi se tudi pri takih razpisih (2 mesti) na nje ne oziralo bolj, kot na druge kompetente. Smo tedaj mnenja, da bi se le načelom pravičnosti ustreglo, ako bi se še učiteljske pare pri omenjenih razpisih (pri drugače enakih okolnostih) posebno upoštevalo.
Večkrat je že bilo brati razpise s sledečo, oziroma podobno pripombo: »Na prOkasno došle prošnje se ne bo oziralo,« ni se pa nikoli ugotovilo, kdai se ima •smatrati prošnja za prekasno došlo. Po našem mnenju bi na noben način ne smelo biti merodajno, kdaj dospe prošnja na k rajni šolski svet razpisanega mesta, am-nak merodajen ima pri tem biti datum, ko ie bila prošnja vložena pri prvem šolskem uradu. t. j. pri šolskem vodstvu kompetenta. Čas, ki ga prošnja zamudi na svojem uradnem potu. se nikakor ne sme šteti v termin razpisa, ker isti ni odvisen od volje kompetenta; zato bi pri vsakem razpisu moral slediti po preteku termina Mdnevni čakalni rok, predno bi se smel kompetentni krajni šolski svet sestati k
1.	Kot relativna (transpozicijska) metoda ima v prvi vrsti namen, izobraževati muzikalni čut, ter podati podlago lepemu petju s tern, da pospešuje čisto intonacijo in vežba ritmiški čut.
2.	Številke so izdatno nazorno sredstvo ker so za učenca vrednostne količine. Z uporabo številk se pospešuje um-stveno delovanje (napram sedai običajnemu mehanizmu) in samodelavnost učencev pride do veljave, kakor pri vsakem drugem učnem predmetu. Tonski spomin se istotako izdatno krepi.
3.	Metoda je lahka v uporabi. V glasbi ¡nanj naobraženi učitelji se pouče-vaje priuče sigurnega pevania po številkah. Treba je samo poguma in vztrajnosti !
4.	Velika razširjenost metode je najboljši dokaz njene uporabljivosti.
5.	Številčna metoda pri nas ni nova. Od Foersterja započeto delo je treba samo nadaljevati. Uvede naj se pa petje po številkah v vse šolske kategorije in tudi pevsika društva naj se ga poslužujejo. Vzgojili se bodo na ta način pevci in slušatelji s pravo rnuzikalno naobrazbo, ter s pravim umevanjem muzikalne lepote. Le po tei poti zamore postati petje tudi narodna umetnost in činiteli narodne kulture. H. Druzovič.
tozadevni seji. in prošnje bi se morale z ozirom na razpisni termin presoiati s stališča, kdaj so bile iste vložene ori pristojnem šolskem vodstvu in ne pa, kdaj so dospele na kraj razpisanega mesta.
Čisto objektivno smo tukai precezi-rali svoja načela o pričujoči zadevi in upamo, da bo vsak objektivni bralec teh vrstic soglašal s poudarjanimi smernicami. ker odgovarjajo načelom pravičnosti ter jih prav posebno priporočamo v uveljavljen je na kompetentnih mestih našim učiteljskim zastopnikom.
ANDREJ SKULJ:
Kmetijski tečaji in še nekaj.
Čehi. ki stoje kulturno na paralelni stopnji z drugimi narodi, pri katerih so vse panoge narodnega gospodarstva tako razvite, da se morejo kosati s prvimi narodi na svetovnem trgu, so uvideli, da je blaginja naroda tam. kjer se vsi sloji krepko podpirajo. 'Zlasti pa mora biti jako in trdno kmetijstvo, ono mora do močno-sti kriti domačo prehrano obrtnih slojev in neproducentov. Kmetijstvo mora biti bogati vir, iz katerega upajo vsi sloji, iz katerega izvira moč države. Krušno vprašanje je in ostane važno za posameznika, važno pa je tudi za celo državo. O tem nas je prepričala svetovna vojna z vsemi posledicami, ki so nastale vsled zmanjšane produkcije po celi Evropi. Te posledice bomo čutili še nekai let.
Iz tega vzroka so praktični Čehi, ki imajo celo razvito kmetijsko šolstvo, uvedli z novim zakonom še gospodarske ljudske šole.
Namen teh šol je dvojen. Predvsem imajo namen poglobiti in razširiti v narodni -šoli pridobljeno znanje, torai poglobiti in razširiti narodovo izobrazbo sploh. Na drugi strani pa naj te šole pripravljajo kmetsko mladino na poznejše praktično življenje s tem. da v teh šolah pridobi kmetijski naraščaj najpotrebnejših naukov iz praktičnega gospodarstva. To tudi edino prava pot. Sreča in blagostanj narodovo obstoji v tem. da vsak v svojem poklicu tvori nekaj dovršenega, kar more pa le tem potom, ako ima zadostno znanje in hoče seveda to znanje tudi uporabiti. Vsak, ki je v svoii strdki ■loVol[ izobražen, ima zmožnost napredovati. Šola, ki tako uči — vzgaja.
Če kedaj. je danes šoli odrasla rnla-.lina tako potrebna nadaljne vzgoje in rouka kakor še nikoli. Vojna in z njo vse zlo, nam je toliko pokvarila, da bomo imeli vsi. ki imamo voljo delati in smo v to poklicani, desetletja dovolj popravljati.
Ne prikrivajmo si istine. da ie boljše-viški duh. negovan od različnih demagogov prodrl tudi na deželo in zastruplja zlasti mladino. Ne mislim, da bodo to kedaj boljševiki, pred katerimi nai trepeta država. Tako naivni nismo. Pač Da bodo ti reveži nevzgojeni in nepoučeni o resnih nalogah človeškega- življenja, leni in delo-mržni elementi v škodo in nesrečo samimi sebi. občini in državi.
Na vse to moramo misliti, nobenega ne smemo izgubiti, majhen narod smo, zato moramo gledati, da bomo vsi dobri, vsak na svojem mestu.
Sklep narodne zbornice v Pragi nam ie resen opomin, da zastavimo tudi pri nas vse. da se realizirajo čim prei zamišljeni kmetijski tečaji, ki bodo lahko naj-sigurnejša pot k pravi izobrazbi in pro-sveti naše kmetske mladine.
Zdi se mi. da se pri nas vsepovsod in vsepreveč politizira. Že prav. a vse kar ie prav. Žal. da naša mladina vse prekmalu zaide na to umazano cesto. Predvsem dosti in temeljite izobrazbe, obilo pouka in znanja, potem šele kai druzega, ne pa obratno, kakor se dogaja vobce |.<ri nas.
Zainteresirajmo mladino predvsem za poklic, nudimo ji dovolj znanja, ker le izobražen ter vsestransko poučen človek je zmožen trezno razsojati in bo tudi v političnem delovanju zmeren in preudaren.
Šola naj ustreza potrebam in zahtevam naroda, zato je naša dolžnost poslušati njegove želje in jih po možnosti uveljaviti. Razne kmetijske organizacije in konporacije, brez razlike političnega na-ziranja. žele reforme v narodnem šolstvu v prid kmetijskih slojev. Seveda so te zahteve dostikrat neizvedljive, kar sem že svojčas pojasnil. Lahko in brez težav pa uipeljemo povsod kmetijske tečaje, ki bodo pod vestnim in previdnim vodstvom sigurno dosegli najlepše uspehe.
Vendar ne odlašajmo! V vseh panogah narodnega gospodarstva bo začelo novo življenje in tekmovanje. Ne zamudimo začeti v temelju, pri našem agrarcu.
Zahteve po temeljitem poznanju produktivnih odnošajev so težavne ali važne.
One se sicer nc dajo naučiti iz knjig, pač pa jih s primernim poukom lahko pred-očimo in pojasnimo. Začetnike ie treba navajati k opazovanju narave, da tem potom pridobe praktičnih skušeni. katere si nai zapomnijo in uporabljajo.
Žalostno je pri nas dejstvo, da roditelji pogosto odločajo nadarjene otroke za »gospode«, oni pa, ki nimajo teh lastnosti, naj bodo kmetje. To je napačno! Kmetijstvo ni lahka gospodarska panoga. Lahko trdimo in tudi dokažemo. da .ie od vseh obrti kmetijstvo najtežja obrt, ki zahteva popolnega znanja in razumevanja. Tu se ne da nič delati po kakem kopitu. Vsak mora biti veščak na svojem mestu, ako hoče korakati z duhom časa in si za-sigurati obstoj, sicer mora propasti. Razumljivo nam ie. zakaj propadaio pri nas kmetije. Po starem kopitu kmetovati danes ne gre več. Denarne in delavske razmere so se spremenile, javni in osebni stroški naraščajo bolj in bolj. Treba se je prilagoditi premenjenim okoliščinam in isikati sredstev, kako dobiti iz zemlje z manjšimi pridelovalnimi strošiki večje dohodke. Treba tedaj ne samo pridnih rok, ampak tudi razumnih glav. Zato pa na delo za prospeh naše kmetske mladine in blagostanje našega naroda!
Da sem še enkrat »pogrel« vprašanje kmetijskih tečajev, sta mi dala neposredni povod »Naredba poverjeništva za uk in bogočastje z dne 13. aprila t. 1.«, s katero se uvajajo med obvezne učne predmete ljudske šole ročna dela. in članek g. kmetijskega nadsvetnika Rohr-inana »Snujmo stanovske organizacije za kmetsko mladino«.
Že 1. 1911.. ko sem prvič referiral v Krškem o kmetijskih šolah, sem napisal tonle: »Velike važnosti za tako šolo bi bile delavnice, kjer bi se vadili učenci ročnosti v izdelovanju kmetijskih potreb, ščin. Vsak: kmetovalec mora biti kolikor toliko rokodelca. Kaj je lepšega, ko v zimskih dnevih in dolgih večerih naprav-iiati in popravljati razno potrebno orodje, kakor: grablje, ročice, samokolnice i. dr. Včasi so to ljudje umeli, danes ie vse izumrlo. Vse bi se dalo v delavnicah znova poživiti. Koliko koristnega bi lahko nudil iak pouk, pa bi bil tudi velike moralne vrednosti. Koliko nepotrebnega posedanja in postopanja v zimskih dnevih bi izginilo.«
Kolike privlačne sile bi bile take delavnice združene s kmetijskimi nadaljevalnimi tečaji.
Naš kmet je praktik — egoist. Vnema se za to od česar si vidno obeta koristi. Izrabimo tedaj to njegovo stran in združimo s kmetijskimi tečaji praktični rokotvorni	Mladeniči imaio v tej
dobi dovolj ročnosti in razuma, da bi. s pridom sledili pouku. Je pa tudi iz praktičnega stališča lahko izvedljivo, saj bi ootrebni materijal oskrbeli po večini učenci sami, kar bi zelo zmanjšalo stroške in pouk bi bil tako res praktičen, ker bi bili učenci tudi s predpripravami in nabavljanjem materijala zaposleni.
Stanovske organizacije za kmetsko mladino so gotovo velevažne. zato moramo srečno misel le pozdravljati. Z uspehom pa bomo snovali take organizacije le tam. kjer se bodo otvorili kmetijski tečaji. Ni dovolj, da organiziramo, da organizacijo ustanovimo. Organizaciji je treba oživljajoče sile. Ta sila bi bili v prvi vrsti kmetijski tečaji in pa strokovno glasilo za šoli odraslo mladino.
Že 1. 1919. sem sprožil misel, naj bi se ustanovil list za šoli odraslo kmetsko mladino. Sedaj ko mislimo na organizacijo. moramo misliti na ono vez. ki naj veže in druži, navdušuje in krepi to organizacijo. — to bi bilo primerno ureievano glasilo. Prepričan sem, da imamo dovolj de-hvcevC ki bi z veseljem priskočili novemu listu na pomoč s svojim znaniem.
In mladina sama? Tudi ona bi sodelovala. Ne podcenjujmo je. Saj bi. rada bi, treba ji je le spodbude in navodila.
Prepričan sem, da bi se dalo tem potom ustvariti iz naše mladine nekaj tako zdravega, tako čvrstega, da bi bilo njej sami v ponos, nam v veselje, bodočnosti v veliko korist.
Naj bi te misli postale istina. če ne povsem, pa vsaj deloma, kolikor dopuščajo razmere, v letošnji jeseni in zimi.
Specijalni izpit iz petja na meščanskih šolah.
(Odlok Višjega šolskega sveta z dne 12.
III. 1921 štev. 3353.)
L
K izpitu je pripustiti kandidate s spo-sobnostnim izpričevalom za ljudske šole. če dokažejo, da so se izobraževali v petni na kakem glasbenem zavodu ali pa ' pri kakem pevskem učitelju.
2.
Izpit je strokovnega značaja ter se deli v pismeni in ustni izpit. Ozirati se je pri tem:
a)	na splošno muzikalno naobrazbo
b)	na posebno usposobljenost poučevanja petja na meščanskih šolah.
3.
Pismeni izpit obsega:
a) Harmonizacijo lahke šolske ali cerkvene pesmi za četveroglasni mešani ali otroški zbor. (Tudi za triglasni ali -ivoglasni otroški zbor). Transpozicijo v druge tonove načine:
b) izdelovanje učne lekcije iz petja; dodatno še
c)	pregledno rešitev vprašanja iz splošne glasbene zgodovine.
4.
Ustni izpit naj se deli v teoretiški in praktiški del.
A.	Teoretiški del:
a)	Najvažnejši podatki iz glasbene zgodovine.
b)	Temeljni pojmi iz harmonije ter oblikoslovja (z ozirem na pesemske oblike).
c)	Pregledni popis človeškega govorila, njegovih funkcij in njegove higi-jene.
č) Pregled fonetike.
d)	Metodika šolskega petia.
B.	Praktiški del.
a)	Muzikalni diktat (enoglasen in dvoglasen).
b)	Kandidat naj zapoje pesem, ki si jo je sam izbral (z obligatno spremljavo klavirja).
c)	Lažji glas kake zborove skladbe a vista.
č) Spremlja naj lažjo šolsko ali cerkveno pesem na klavirju ali na orglah.
d)	Didaktiška usposobljenost se dokaže ali z učnim nastopom ali pa s pre-iskuševanjem glasovnega imateriiala pri posameznih učencih.
Literatura.
Ad 4 a) B. Kothe: Musikgeschichte. Lenckart — Leipzig. F. Rakuša: Slovensko petje v preteklih dobah. Narodna tiskarna — Ljubljana.
Ad 4 b) Heinze - Wagner: Musik-und Harmonielehre. I. II. Handel — Breslau. A. Foerster: Pevska šola. Ljubljana. A. Foerster: Nauk o harmoniji in gene-ralbasu. Milic — Ljubljana.
Ad 4 c) Dannenberg: Katechismus der Gesangskiunst. Hesse — Leipzig. Outzmatm: Stimmbildung und Stimm-pfiege. Bergmann — Wiesbaden.
Ad 4 č) Th. Hauptner: Ausprache und Vortrag beim Gesänge. Eenlenburg —• Leipzig. H. Druzovič: O fonetiki v iiudski šoli. Letopis Šol. Matice 1907.
Ad 4 d) G. Rolle: Didaktik und Methodik les Schulgesangsunterichtes. Beck — München. H. Druzovič: Posebno uko-sbvje petja. Šol. Matica — Ljubljana.
Ad B a) H. Riemann: Katechismus des Musikdiktates. Hesse — Leipzig.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
+ Vsem učit. društvom! Nekaj učiteljskih društev še ni poravnalo računa za 1. 1920. Prosimo, da store to čimpreje. Podpisano poverjeništvo rabi večjo svoto dena/ja. Prosimo vsa društva, da nakažejo na račun letošnjega leta kar najveič mogoče. — UJU poverjeništvo Ljubljana.
II. seja širšega sosveta UJU, poverjeništva Ljubljana, dne 17. maja 1921.
iNa binkoštni torek se je sestal širji sosvet v Ljubljani prvič k sklicani seji, ako izvzamemo ,prvo sejo, ki se je vršila lansko leto takoj po delegaciji im je rešila samo nekaj formalnih zadev. Sedaj smo praktično uvideli, kako umestna je institucija širjega sosveta, kjar pride do za-stopstvai, do besede vsako okrajno društvo. Praktično se je 'čutila ona intimna vez, ki naj spaja okrajna društva s poverjen ištvorn v centrali. Od vseh včlanjenih društev samo dve društvi nista bili zastopani: goimjegrajsko in prekmursko. Pr-vo je imelo sicer svoj majniški izlet, pa bi kljub temu lahko poslalo svojega zastopnika. Prekmursko društvo je deloma opravičeno vsled velike oddaljenosti in slabih prometnih zvez, a sni3 ga pogrešali .zlasti zaradi toga, ker bi radi č«1' iz pristnega vira o desolatniih šolskih razmera», ki tamkaij vladajo.
Kmalu po 8. uri se je pričela polniti mag>-stratna dvorana. Sestali so se tovariši Iz na>i-oddaljenejših krajev Slovenije in si prožili roko v pozdrav.
I.	Poverjenik tov. L. Jelene otvori sejo širjega sosveta in poda svoje 'poročilo, priobčeno v zadnji številki Učit. Tovariša.
II.	Nato sledi poročilo strokovnega tajnik-'-Ker pride poročilo, izpopolnjeno, zapet pred ^e' legacijo, iga sedaj ne priobčujemo.
Poverjenik otvori o obeh poročilih razpr^ vo. K besedi se oglasi g. Godčeva (Limbuš). Kl

• vaja, da se ie uvedla akcija glede dnevnic po-i^enih učiteljic, da se ta krivična zadeva ure-^ vsaj za bodočnost. Ostro kritikuje postopanje 01iih predsednikov okr. društev, ki niso odposlali fesolucij na poverjeništvo. Tudi Učit. Tovariš ul Rjavil doposlanega komentarja, zaito nekatera jrjštva niso bila zadostno informirana. Zahvalju-■e se tov. poverjeniku, da je v zadevi posredoval pri ministrstvu, četudi za enkrat brezuspešno, a je prepričana, da se bo tudi v bodoče krepko po-tezal za pravice članstva organizacije. Izsitopa ¡juriborskLh koleginj ne jemlje resno in je bil to je ¡upen 'izraz nezadovoljstva proti krivici, ki se jiin je zgodila. — Od svojega društva le dobila j^iidat, da se izjavi proti načinu izbiranja k-in-¿¡&toiv zastopnikov v viš. šol. svet. Izrecno po-ujanja dobro izbiro in je prepričana, da bodo izvoljeni zastopniki dobro delovali v viš. šol. sve-tu toda okrožnica na Okr. društvo je določala ra!co kratek termin, da ni bilo mogoče sklicati ¿oje in se je morala zadeva kratkim potom rešiti s strani predsedstva. Zato se je članstvo na prihodnjem zborovanju izjavilo proti takemu načinu. Želja društva je, da se v bodoče vpoštevajo tudi obmejna društva, ker vladajo tam posebne razmere, učiteljstvo mora biti talm v resnici idealno ■ji nadvse požrtvovalno, ne pa morda celo tako, Jci ima temno preteklost. Zato naj se pri prihodnjih volitvah vpošteva tudi obmejna društva.
Tov. Tomažlč (Maribor) se pridružuje svoji predgov.ornici glede želje zastopstva obmejnega učiteljstva. Glede izbire kandidatov naj se ob-veste prihodnjič društva pravočasno. — Glede dnevnic poročenih učiteljic se ne more ubraniti ivtisa, da* vlada v gotovem delu nekaka zajvist. pravilo pa mora biti slej ko prej, da bodi za enako delo odmerjeno enako plačilo. Uverjen je, da organizacija zadeve ne bo pustila iz vidika in se ba poslužovala vsake prilike, da se bo končno izvojevala praivična rešitev. Izstopa mariborskih učiteljic ni jemati pretraigično, dejstvo je, da št naprej redno plačujejo društveno članarino in se nadalje udeležujejo društvenih zborovanj.
Tov. Matko (Novo mesto) konstatira, da sc je o priliki skrutinija pri volitvah v viš. šol. svet dognalo, da je 10 šol. društev prepozno oddalo glasovnice. Rok za dopošiljanje je bil dovolj dolg, zato se mora dognati, katera so bila ta malomarna šol. vodstva, in se mora napram njim strogo nastopiti. Poverjeništvo naj v tej stvari potrebno ukrene.
Tov. Humek (Maribor) govori k plačam me-ščansko-šolskega učiteljstva. Mogoče je, kar je • povdarjal tov. poverjenik, da se je predtoacivalo, češ, da je poverjeništvo glede tega premaio storilo, toda če se je to zgodilo, je bilo to gotovo samo privatnim potom. Obširno govori o pomenu in važnosti meščanskega šolstva. Izraža upanje, da bo v bodočnosti vendarle mogoče doseči nekaj v tem pogledu, zlasti ker je meščansko šolstvo tudi drugod že precej razvito, tako v Dalmaciji, na Hrvatskem in v Vojvodini. Iz Narodne Prosvete je bilo razvidno, da je tov. poverjenik Pri seji glavnega odbora UJU v Beogradu stavil predlog glede 15—20% poviška mieščamsko-šol. učiteljstva. Njemu se zdi to premalo, ker je imelo to učiteljstvo že pred regulacijo za en razred višje prejemke, kar je odgovarjalo 20—25% povišiku. Končno se ponovno zahvaljuje tov. poverjeniku za korake, ki jih je storil tozadevno v Beogradu. Kritikuje sestavo viš. šol. sveta, ker je zastopstvo za obe kategorije šolstva enako. Mnenja je, da bi moralo biti .zastopstvo ljuds^t-in meščansko-šolskega učiteljstva ločeno ter naj bi volilo slednje učiteljstvo zase. Prosi, naj se upošteva to zanaprej. Ponovno povdarja načel"», da bodi za višjo izobrazbo in kvalifikacijo tucfi višja plača.
Tov. Luznar (Kranj) se obrača proti ločenemu zastopstvu v viš. šol. svetu. Na seji ožjega sosveta, kjer so se predlagali kandidati za viš. šol. svet, se je imenoval tov. poverjenik Jelene skupni zastopnik učiteljstva za ozemlje bivše Kranjske in Štajerske kot star navdušen boritelj stanovskih in tovariških pravic in koristi. Prepričan je da bo kot meščansko-šolski ravnatelj se v isti smeri zavzemal za interese tako meščanskega kot ljudskega šolstva in učiteljstva. — Kair se pa t-ičg zastopstva obmejnega šolstva in učiteljstva, bodo izvoljeni naši zastopniki enako uspešno lahko intervenirali in ¡zagovarjali, treba samo zadostnih informacij, društva naj o vseh takih zadevah poročajo zastopnikom v .viš. šol. svetu in ni nikakega dvoma, da se bodo ti z vso ei'ergijo zavzemali za naše obmejne razmere.
Tov. MJavr!č (Ljutomer) op oz a rji a kot zastopnik učiteljstva ljutomerskega okraja na Apa-
kotlino, kjer je poprejšnji viš. šol. svet direktno nastavljal nemške učiteljice, ozir. take šfc naprej obdržal v službi. To se mora na vsak način izpremniti, ker je eminemtne važnosti za naše obmejno šolstvo. Kar se tiče tamkajšnjega "arodno zavednega dela učiteljstva, vladajo od ^tr.ami prebivalstva gorostasne razmere. Ljudstvo )e zelo nahujskano, ne daje učiteljstvu hrane in starioivanja, v mnogih slučajih učiteljstvo niti ni varno svojega življenja. Tja spada v prvi vrsti v resnici zavedno in narodno učiteljstvo. Na vsak "ački treba tu korenite ramedure.
Tov. Humek kaže na žalostne razmere v rokmurju, kjer se ni dosedaj še ničesar storilo, lebanuši in madžaronski učitelji so popolnoma pohodni ter delajo, kar hočejo. Poučujejo krat-°malo še naprej v prekmurščini. Je to silno važna zadeva in je treba te razmere temeljito Dr°učiti. Madžaronsko učiteljstvo je treba takoj ^'Pustiti. Ljudstvo je popolnoma odtujeno naši upzavni misli. Vso pozornost je treba obrniti na "lejo. _ K besedi se oglasijo še tov. Lešnik,
Kurbus, škulj, Klemenčič, Sivka, Schechel, ki v o v bistvu vsi bavijo s predmetnimi zadevami. Ko se nihče več ne oglasi k besedi, odgovarja poverjenik tov. Jelene na stavljene interpelacije. V prvi vrsti se dotakne volitev v višji šolski svet ozir. razpošiljanja Okrožnice na okrajna društva. Na merodajnem mestu je bil opozorjen, da bo naredbi glede viš. šolskega sveta sledil zelo kratek termin do razpisa volitev. Bil je torej naj-boLjšega mnenja, da se gre takoj na delo gleae naminiranja kandidatov. Ako se je pa pozneje termin do razpisa volitev zopet zavlekel, ne zadene tozadevno poverjeništva nikaka krivda. — Kar se tiče dnevnic poročenih učiteljic je storilo poverjeništvo v polni meri svojo dolžnost, tlasi-ravno ni moglo doseči do sedaj nikakega uspeha, kakor ga ne more tudi ostalo državno uradni-štvo, ki je enako prizadeto. Obljublja, da 'tudi v prihodnjosti stvari ne bo pustil iz vidika. — Obširno odgovarja glede plač meščansko-šolskega učiteljeva. Ako ni bilo vnešeno to učiteljstvo v državni zakon z dne 23. jul. 1919, temu ni kriva ongauizacija, ker ni bila takrat vprašana /-a nikako mnenje in tako tudi ni ipri tem zakonu najmanj sodelovala. Takrat še nismo imeli UJU. O zakonu samem je izvedel baš one dni v Beogradu, . ko je bil v parlamentu in je bil zakon sprejet. Krivda zadene mogoče slovenska zastopnika v takratnem šolskem odseku narodnega predstavništva. On sani je pri tem prizadet ln oo vztrajno tudi v bodoče posredoval. Ako je pisala Nar. Pr., da se je poteza! za 15—20% povišeic, to ne odgovarja listini. Za tak pavišelk so Diii Dalmatinci, češ, da ne kaže iti previsoko. Sprejet je bil nato kompromisni predlog, ki zahteva 20 do 25 odstotni povišek. — Prekmurske razmere potilebujcijo res popolne reorganizacije. Kolikor mu je znano, se pripravlja. za Prekmurje osnovanje posebnega okrajnega šol. sveta in se tozadevna naredba že izdeluje. V šolskem oziriu je prepričan, da se bo marsikaj iapremenilo sedaj, ko je nadzorstvo podrejeno viš. šol. nadzorniku g. Ganglu. Kolikor mu je znano, gre itak v kratkem sam tja, tla osebno prouči tamošnje Šolske razmere.
Tov. Šku]j (Ljubljana) stavi končno predlog, da se v zadevi dnevnic poroč. učiteljic odpošljejo enotne resolucije, podpisane od vseh navzočih predsednikov ozir. zastopnikov okr. učit. društev na pristojna ministrstva. Predlog se sprejme.
VII. Blagajniško poročilo. Uvodoma pojasni tov. poverjenik zadevo novega blagajnika. Na lanskem delesgacijskem zborovanju je bil Izvoljen kot novi blagajnik tov. Mirko ¡Fegic, *:er je prejšnji 25 let delujoči blagajnik tov. Luznar odložil to funkcijo. Tov. Fegic pa kljub vsem naporom ne more dobiti primernega stanovanja, zato bo opravljal blagajniške posle še nadalje tov. Luznar, dokler se razmere ne urede. Tov. Fegic pa je za to dobo prevzel upravništvo Učiteljskega Tovariša. — Blagajniškega poročila /a sedaj ne objavljamo, ker pride itak prej delegacijo. — Dodatno k blagajniškemu poročilu pride v razpravo predlog mariborskega društva, naj bi z učitelji poročene učiteljice, ker so občutno prikrajšane pri draiginjski dokladi, plačevale samo golo članarino, odštevši ceno listov Tovariša in Popotnika, kateri listi zanje ne bi bili obvezni. Po daljši debati predlog ni bil sprejet. — Tov. Lešnik (Marenberk) opozarja, da je iz blagajniškega poročila razvidno, da mnoga društva dolgujejo članarino še iz prejšnje dobe. To dejstvo ostro kritikuje in je mnenja, -naj se štejejo samo tisti kot člani organizacije, ki v polni meri zadostijo svojim obveznostim. — Tov. Rus (Kranj) govori za točno evidenco članstva pri društvih. Vsakokratne izpremembe je vestno in pravočasno poročati, kar je posebne važnosti za blagajnika. Pri tej priliki se ostro obrača proti nedostojni kritiki od strani posameznih društev na poverjeništvo, ki postaja večkrat naravnost odiozna in našemu stanovskemu ugledu v javnosti več škoduje kot koristi. Tu je pravi forum, pravo mesto, kjer vsako društvo lahko izrabi svoje mnenje, svoje želje, svojo kritiko. Poživlja predsednike, naj tozadevno napravijo red v društvih. V organizaciji mora vladati disciplina. — Tov. Lešnik želi, da se pošilja Narodna Prosveta, ki prihaja v zameno za Tovariša, na predsednike okr, društev. Se vzame na znanje in se potrebno ukrene.
Končno besedo povzame tov. Luznar, ki opozarja na posameznosti glede pravilnih naslovov člainstva. Marsikatera reklamacija bi bila nepotrebna, ako bi bili društveni funkcionarji točni. Nadalje poroča, da je dalo poverjeništvo prosvete Popotniku na razpolago 10.000 K m bo treba o uporabi poverjeništva poročati. Predlaga, da .~e izda za ta denar brošura »Seznam pedagoških in filozofskih izrazov«, ki bi bila velike važnosti in je za našo pedagoško literaturo v resnici zslo potrebna. — Predlog je bi sprejet. — Nato prečita predloge uredništva Popotnika, naj izhaja list mesečno in naj se honorarji za članke času primerno zivišajo, is t ot ako tudi uredniški honorar. — Predlog za mesečno izdajanje lista propade, določitev honorarjev se prepusti ožjemu sosvetu.
IV.	Poverjenik stavi 5. točko: Poslovnik UJU poverjeništva Ljubljana z dnevnega reda, ker načrt še ni izdelan.
V.	Pokrajinska skupščina UJU poverjeništva Ljubljana se vrši začetkom septembra letošnjega leta v Celju.
VI.	V razpravo pride zadeva glede vzpre-jema »Društva učitelistva meščanskih šol v Sloveniji« v UJU. Po dolgotrajni debati, kii se je udeležujejo skoro vsi navzoči člani in ki zado-biva mestoma uprav neljubo ostrino, se sprejme
predlog tov. Gnusa: Širji sosvet zia sklepanje o tej zadevi ni kompetenten, zato naj se nadailul ukrepi prepiuste delegaciji, v centrali UJU naj se pa izposluje, da se v bodoči načrt izpremembe pravil Udruženja vnese določba, ki bo dala prostora učiteljstvu meščanskih šol v UJU kot sa-^ mostojnemu društvu.
VII. Samostojni predlogi in slučajnosti. — Toiv. poverjenik prečita dopis »Osrednje Zveze javnih nameščencev«, ki vabi našo organizacijo, da se napadi kot so se vršili v Našem Glasu, nikdar več ne ponove, zajedno 'obžaluje te bivše napade. Po daljši debati, ki se je razvila, se sprejme predlog tov. Matka: Naša organizacija vstopi zopet v Zvezo, ta pa nam mora dati satls-fakcljo na onem mestu, kjer smo bili žaljeni. —
Toiv. Klemenčič (Ptui) stavi predlog: Nad število let službujoči učitelji (-ice) naj se vpoštevajo pri kompetenci le v izvanredmiih slučajih, ker od takih kompetentov ni pričakovati daljšega službovanja in naglo se vršeče izpremembe na šoli tej samo škodujejo. Poverjeništvo UJU naj stori korake pri viš. šol. svetu v tem zmislu. — Predlog se sprejme.
Predlog mariborskega društva, da ožji sosvet nima pravice izpreminjati sklepov delegacije, kakor n. pr. v zadevi članarine, se vzame sicer na znanje, toda tov. 'poverjenik pojasni, la bi morala organizacija takoj začetkom leta ustaviti liste, ako se ne bi zvišala članarina. Sicer pa pridejo taki sklepi itak potem še pred širit sosvet ozir. delegacijo, kjer se z utemeljevanjem zagovarjajo.
Tov. Humek stavi predlog, naj se s prihod-| njih šolskim letom uvede na učiteljiščih roko-| tvorni pouk, vrše naj se taki tečaji za učiteljstvo ■v Ljubljani in v Mariboru, ki naj bodo gmotno dovoljno podprti, dalje naj se določi pristojno mesto za take izpite. Predlog se sprejme.
Tov. Tomažič je za objavo razpisov vseh učit. mest v Učit. Tovarišu. Pojasni se, da 'c bil tak predlog sprejet v zadnji seji višjega šol. sveta.
Tov. Gnus vabi članstvo k pristopu zadruge »Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini«. Prijave je pošiljati njemu v Dol pri Hrastniku. Nato sledi tajna seja. —
Tov. poverjenik zaključi ob pol 3. urj popoldan sejo širjega sosveta, ki je trajala 'zdržema od 8. ure zjutraj in je bila v marsikaterem pogledu velike važnosti. Prinesla je iv članske vrste veliko pojasnila ter storilo se je mnogo ukrepov v korist šolstva in učiteljstva. Ločili smo se s pozdravom: Na svidenje pri pokrajinski skupščini.
Društvene vesti.
+ Društvo vpokoi. učitelistva« ima svoj občni zbor dne S. junija t. 1. ob 2. uri popoldne v šoli na Ledini z Običajnimi točkami. Na dnovriem redu bo zvišanje rednih prispevkov in določitev starosti za sprejem v društvo. K obilni udeležbi, mesto vsakih drugih obvestil, se vabijo člani. —
Tajnik.
+ Ptujsko učiteljsko društvo zboruje dne 9. VI. t. 1. ob 9. uri v Mladiki v Ptuju po nastopnem vzporedu:
1.	Zadnji zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Prosto spisje. Fr. Martine.
4.	Sokolska povelja. (Teoretično in praktično) M. Majcen.
5.	Poročilo s seje širjega sosveta UJU — 17. maja t. 1. Predsednik.
6.	Slučajnosti.
Ivan Klemenčič, t. č. predsednik.
+ Okrajno učiteljsko društvo v Ljubljani je
zborovalo 21. maja t. 1. na šoli pri sv. Jakobu. Predaval je g. prof. Jeran o geometriji v ljudski in meščanski šoli. Navzoče učiteljstvo je z zanimanjem poslušalo praktična navodila, potom katerih postane pouk o najnujnejših pojmih iz geometrije zelo zanimiv ter prav primeren predmet že v drugem ali vsaj -v tretjem šolskem letu.
Geometrija je izkustvena veda; zato jo je podati nazorno. Vsako pravilo, kako se računa n. pr. ploščina, obseg, tega ali onega lika, se mora opustiti. Učenec mora imeti pri stavljenju take naloge pred ¡očmi lik, katerega je .opazoval, primerjal, meril in risal ne pa formul, ki navadno v kratkem času zginejo iz spomina brez sledu ali so praktično brezpomembne. Samo to ostane tral-no v spominu, kar si je človek pridobil z lastnim opazovanjem, z izkustvi; tako da .pretvorimo sedanjo šolo- .mehaničnega sprejemanja vtisov in pojmov v šolo — dela.
G. prof. omenja tudi roko tvor ni pouk, ki je kot učni predlmet na novo vpeljan v šolo. S tega stališča je pouk v geometriji sredstvo, s katerim se navaja učence k samotvornosti. Vsaka šola bi morala imeti najpotrebnejše učne pripomočke, s katerimi se ponazoruje geometrijski pouk: še-stilo, merilo, merski lanec itd.
Svoje skoraj 2 uri trajajoče ¡predavanje Je končal g. prof. z obljubo, da je pripravljen podati jeseni cel ciklus enakih predavanj. Želeti in svetovati bi i bilo tov. učit. društvom PO deželi, da preskrbe svojim članom podobna predavanja, kar je na deželi lažje ponazoriti, ker imajo na razpolago šolske vrtove, travnike itd.
G. predavatelju, ki kaže veliko ped. didaktično znanje in praktičnost, .je častitati; želeli bi ga imeti nastavljenega na učiteljišču.
Okrajno učit. društvo šteje .nad 200 članov in članic, od katerih se je zborovanja udeležilo komaj 50.
A.
+ Učiteljsko društvo za Prekmurie je zborovalo '12. miaja v Murski Soboti. G. predsednik je otvoril zborovanje in pozdravil g. dr. Poljanca viš. šol. nadzornika, ki je tudi posetil zborovanje, g. nadzornika Jurka in g. Lesničarja iz Celja, ki je namenjen predavati o zadružništvu.
Po kratkem razgovoru o dnevnem redu je predaval tov. g. Krebs o fonomimiki, metodi, ki tiaj bi se uvedla pri pouku v elementarnem razredu. Njegova izvajanja so bila zanimiva in so vzbudila živahno debato. Vendar so bili zboroval-ci mnenja, naj se ne uvaja ta metoda tu pri nas, ker moramo gledati na enotnost in, ker je v splošnem v raibi v I. razredu prav dobra .učna knjiga m je dosedanji učni postopek prav priporočljiv in uspešen.	■ T' ■
Nato je predaval g. Lesničar o zadružništvu. Pazno smo sledeli njegovim besedam, posebno, ker je bilo videti, da g. predavatelj dobro pozna tukajšnje razmere in jih tudi upošteva. Obrača se na učitaljistvo, ki naj v prvi vrsti pripomore pri osamosvojitvi tukajšnjega naroda. Podal je nato kratko sliko o delovanju pri zadrugi in obljubil priti posameznikom na pomoč, kakor tudi da bo zadružna zveza v Celju po vseh močeh pomagala pri ustanavljanju zadrug. Učiteljstvo je prav zadovoljno sprejelo njegovo predavanje in gotovo bo ob priliki zadružniškega tečaja v Murski Soboti iz naših vrst obilo udeležencev. G. ¡predsednik se je zahvalil predavatelju in priporočal zbranim sodelovanje. Tudi g. nadzornik .priporoča, da se učiteljstvo zanima za te institucije.
¡Nato so prišle na vrsto stanovske zadeve. Resolucijam učiteljskih parov v Sloveniji se navzoči pridružujejo in zahtevajo, da se čim prej da o mož enim učiteljicam ¡polna draginjska doklada.
Predavanje o telovadbi za učitelje se bo vršilo v Murski Soboti 22. maja. Učiteljstvo naj se predavanja udeleži. Pravila učit. društva se-Pred-'ožijo oblasti v potrdilo.
G. predsednik ¡predlaga, da se društvo zahvali tov. Gnusu, zastopniku rfri viš. šol. svetu za njegov trud in delovanje v prid učiteljstva. Učiteljstvo se pridružuje temu predlogu. Zahvali naj se mu pismeno g. predsednik.
Predlog g. nadzornika, naj se vrši uradna učit. konferenca v začetku septembra, se sprejme. Pri tej konferenci se bodo obravnavali tudi podrobni učni načrti.
Tov, Sadar vabi učiteljstvo da pošlje risarske izdelke na razstavo koncem šol. leta v mešč. šoli v Dol. Lendavi.
G. predsednik omenja nato učne načrte, ki naj jih učiteljstvo izdela. Ker dosedaj še niso bile dane .gotove smernice za izdelavo in, ker sta se pridružila še dva nova predmeta naj se vsak učitelj potrudi, da izdela črez počitnice zahtevani in potrebni učni načrt. S tem je bilo zborovanje končano. G. predsednik se je še zahvalil zboro-valcem za udeležbo in jih vabil, da se tudi prihodnjega zborovanja udeleže praiv v obilnem številu. — Tajnik.
+ Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj je zborovalo dne 12. maja v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri ob prav povoljni udeležbi. — Tov. ¡predsednik Albin Spreitz pozdravi Zborovaloe, predvsem g. nadzornika Lichtenwallnerja, ki vedno rad prihajaja med nas in g. profesorja H. Druzoviča. — Ker tj-■krat ni društvenih poročil, ki b¡ Üh moralo rešiti ólainstvo na skupnem zborovanju, predava takoj g prof. Druzovič. G. predavatelj, ki je priznan stroikorvnjak na polju pevskega pouka, nam slika z izredno temeljitostjo prejšnje in sedanje stanje pevske metode, govori o smotru pevskega pouka, ki ga stavlja moderna didaktika, da bodi pevski :pouk v ljudski šoli ne samo ročnost, temveč važen donos k umetniški in uimstveni vzgoji ter slednjič z izurjenimi gojenci svoje pevske šole praktično demonstrira predavanje. — Predavanje je nudilo vsem zborovalcem trajne duševne užitke. Zal, da se v 'poročilu ne moremo spuiščati v podrobnosti.. V debato, ki se je otvo-rila po referatu, so posegli g. nadzornik in tovariši Klemenčič, Knaflič in Zemljič. K ,2. točki dnevnega reda je govoril tov. Klemenčič, ki je nadaljeval prvotni referat o zemljepisnem pouku s praktičnim delom. Naštevajoč .prvovrstne učne pripomočke za ta pouk in slikajoč nazorno, kako se mora vršiti domoznastveni in zemljepisni pouk v naravi v obliki potovanj, je nudil tov. Klemenčič vsem zborovalcem v stvarnem in metodične n oziru. Brez hvalisanja je bil referat izredno temeljit, zato se predsednik tov. Klememčiču tudi iskreno zahvali. — K debati sta govorila tovariš Pučeiik in tov. Mar. Godec. — Nato -poda g. nadzornik še nekaj navodil za sestavo podrobnih učnih načrtov iz zemljepisnega in zgodovinskega pouka. — Pri tej priliki se po navodilu g. nadzornika izvolita tov. Klemenčič in Godec za končno redakcijo podrobnih učnih načrtov. Tretjo točko dnevnega reda je tvorilo predavanje tov. Mar ije Godec, ki je govorila o nalogah učitelj i -ce v »Kolu jugoslovenskih sester«. — Z velikim zanimanjem je sledilo osobito žensko članstvo prelepemu izvajanju. — Tov. Knaiflič stavi k debati predlog, ozir. podnet, da bi učit. društvo najintenzivneje ¡podpirala 'kulturna in narodna društva z mesečnimi prispevki, kajti le na ta način omogočamo razmah teh društev v edini pro-speh nanoda. — S tem je bil izčrpan dnevni red in tov. predsednik zaključi lepo uspelo zborovanje. Prihodnjič zborujemo po večinskem sklepu 1. četrtek meseca julija. — K sklepu poročila se še določno prosi, da vsi člani v smislu pravil kmalu poravnajo vsaj polletno članarino, ker se bo ista kmalu morala odposlati centrali. — Tajnik.
Iz Jugoslavije.
—	Za višja šolska nadzornika sta
imenovana v definitivnem značaiu začasni višji šolski nadzornik dr, L, Polja - ! n e c in namesto dosedanjega začasnega nadzornika dr. Grafenauerja gimnazijski ravnatelj v Novem mestu J o s. W e s t e r.
—	Renegatska nesramnost. V prihodnji številki priobčimo od ptujskega učiteljskega društva poslani obširnejši življenjepis Albina Wankmuller-3 a, bivšega »Oberlehrerja der deutschen Volksschule iti Rann«. danes nadučitelja narodne šole na Bregu pri Ptuiu. Tu po-dajemo samo sličice nesramnosti rene-gata. ki se čuti danes na svojem, po milosti mu miščenem službenem mestu trdnega dovolj, da si je dovolil v mariborski »Straži« z dne 20. maja t. 1. naslednji napad: »Iz Pirkmaierjevega vilaieta«. Svo-ječasno se je Pirkmajer hudoval nad »Stražo«, ki si ga je marsikaterikrat prav pošteno privoščila. Sedaj, ko so ga pričeli »obdelovati« listi vseh opoziciionalnih strank, smo uverjeni, da ima mož zelo »debelo kožo«, sicer bi se vsaj nekaj zre-penčil v kakšnem policajdemokratskem trobilu. Ta človek smatra ptujski okraj kot vilajet, v katerem igra on vlogo poli-cajdemokratskega paše. Kot predsednik okrajnega šolskega sveta je izposloval pri višjem šolskem svetu odlok, s katerim se od nadlučitelja na Bregu, g. Wankmul-lerja, zahteva, da v treh dneh zaprosi za premestitev, ker bi se ga sicer exofft> vpolkojilo. To je storil policaidemokratski Pirkmajer radi tega. ker g. WankmuIIer ni pristaš lažidemokratske »partiie«. Tuhtala sta z gospodom Fleretom. kako bi se tega poštenjaka in zaslužnega moža zamogla iznebiti. Pirkmajer ie že svoj čas izsilil od g. Wankmullerja izjavo, s katero le-ta prosi premestitve, toda to izjavo je g. Wankmuller še pravočasno preklical. Ta slučaj nam dokazuje, da Pirkmajer rti objektivni uradnik marveč se izigrava kot priganjač falirane policaj-demokracije v ptujskem vilaietu. To gonjo obsoja vse tamošnje prebivalstvo, naše poslance pa prosimo, da se za to zadevo res zanimajo. Pirkmajeriu svetujemo vsi. (z izjemo peščice ptujskih policaj-demokratov), da kmalu izgine, ker je že čas.« — Kdor prečita življenjski popis tega »poštenjaka« in »zaslužnega« Wank-miillerja, ne bo dvomil, da ie ta dopis zlobno zavita in potvorjena laž o prav korektnem in še predobrotnem uradnem postopanju predsednika okrajnega šolskega sveta ptujskega g. dr. Pirkmaierja in tov. nadzornika Flereta naparm Wank-miillerju.
—	Nadzorstvo šolskih vrtov in kme-tiškega pouka na vseh osnovnih šolah v Sloveniji je uvedel višji šolski svet vsled odredbe ministrstva za kmetijstvo. Kot nadzornika za Slovenijo sta imenovana fciv. Fran Črnagoj. nadučitelj na Tiarju ter tov. Andrej Š k u 1 j. učitelj na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani.
—	Učne osebe, ki nimajo službe, naj prijavijo svoj naslov okrajnemu šolskemu svetu v Kočevju.
—	Železniške ugodnosti pri šolskih Izletih. Glasom odloka ministrstva saobra-čaja (št. 23.858/20 M. S. tarifa II. za prevoz potnikov) je javiti šolski izlet železniški postaji 24 ur pred odhodom vlaka. Koleka prosta tiskovina za prijavo se dobi pri načelstvu postaje. Pri šolskih izletih je za najmanj 10 učencev 50% popusta; na vsakih 5 učencev ima 1 spremljevalec 50% popusta; na 10.učencev se vozi po en siromak brezplačno.
—	Srbohrvaščina. Pod tem naslovom smo prejeli: Mnogo ie tovarišev, ki niso imeli še prilike, da bi se bili seznanili s srbohrvaščino. Neprijetno jim ie in ne vedo, kako bi začeli, Ze v prvi mladosti sem mnogo občeval s Hrvati in pozneje sem se učil na učiteljišču v Koortu srbohrvaščine. Zdaj imam sicer bolezenski dopust, toda jezik je zdrav. Tovarišem, ki bi se radi seznanili vsaj nekoliko s srbohrvaščino. ponudim svojo pomoč. Zbere naj se jih 20, 15 ali vsai 10. pa naj mi sporoče. kateri dan v tednu in ob kakšnem dnevnem času naj pridem. Predavanje. razgovor o slovnici in pisanju cirilice bi mnogim olajšalo samoučenje. Povrnili bi mi potne stroške, drugega nič. — Iv. Kiferle, Ljubljana — Krojaška ulica 8. II. nadstropje.
—	Poziv vsem tovarišem in tovariši-eam iz ljubljanske okolice. Pozivliam vse tovariše(šice), kakor tudi vsa šolska vodstva, ki še niso člani »Slovenske Šolske Matice«, da pristopijo k isti. Članarina znaša 32 K. ki se naj pošlje s popolnim naslovom odpošiljatelja, če le mogoče do konca junija t. 1. na naslov Ivan Michler, učitelj. Vrhnika, kot t. č. poverjenik za ljubljansko okolico.
—	Iz Črnomlja. V soboto, dne 21. maja 1921 je posetila šolska mladina krasni Ozalj na Hrvaškem. Udeležilo se ie izleta 56 otrok pod nadzorstvom osmih članov učiteljstva in kateheta. Oprem/lieni z jedili in dobro voljo smo se odpeljali zjutraj ob 5. uri ob najlepšem vremenu z vlakom iz Črnomlja mimo postai Gradac, Dobravice. Metlika, Rosalnice. Bubnarci, Kamanje v Ozalj, kamor smo prispeli ob pol 7. uri. Med potjo je bila mladina zelo vesela in je prepevala pesmi. Nadučitelj in učiteljstvo ji je tolmačilo znamenitosti krajev mimo katerih smo se vozili. Razkazovalo se jim je Belokrajino in njene krasote. Ko se je peljala po železnem mostu čez Kolpo, je vzkliknila: »Z Bogom Slovenija, živela Hrvatska!« Iz vlaka, ki vozi tik Kolpe, so otroci opazovali naravne krasote in se divili vinorodni Vi-vodini, našemu Zumberaku. krasoti Kolpe, njenemu obrežju, jatam vodnih ptic; bili so opozorjeni na vilo umrlega bana Tomaževica; opazovali so borne hrvatske postaje in se čudili kršnim pečem na prostem ob postajah; gledali so seljake v slikovitih narodnih nošah, bedne delavne domačine in Ličane, ki so ob progi zaposleni. Skozi predor pod gradom smo se pripeljali v starodavni Ozalj. Na postaji je prišlece pozdravil v le Hrvatom znani zgovornosti tamkajšnji g. šolski ravnatelj z gospico učiteljico. Nadučiteli se je zahvalil za sprejemni govor. Mladina je pe-vajoč odšla na veliki senčnati vrt gostilne Glockner na okrepčilo. Kupili so si dobro belo kavo in kruh. Po kratkem odpočitku smo odkorakali gledat krasno in veliko elektrarno ob Kolpi, z gradbo grada Kar-lovca. Ze samo poslopje, ki se prikaže kot krasni Miramar ob Jadranu, naredi mogočen vtis. Pod vodstvom g. ravnatelja so si šolski otroci ogledali najprej velikanske stroje, turbine, transformatorje, prostor električnega toka, njega napeljavo, gornje in spodnje prostore. Presenečeni pa so bili ob velikem vodopadu. Občudovali so ribiče pod padcem, ki so ravno ujeli z ostmi dva veliko do en meter dolga sulca. katera so jim pozneje pokazali. Nikakor jih ni bilo spraviti z/mesta, le naprej so strmeli v peneče valove. Po dolgem trudu z obljubo, da prideio še popoldan tja, smo jih odvedli na visoki, starodavni grad Zrinskih in FrankopanoV, sedaj last rodovine Turn-Taksis. V gradu. ki ima 45 sob, je tudi nastanjena v eni sobi šola-<lvorazrednica. Ker ie bil ravno poduk. smo šli vsi v šolsko sobo. Gosp. ravnatelj nas je v par kratkih besedah pozdravil, na kar mu je odgovoril črnomaljski katehet g. Vinko Zor. Povdarjal je naše ujedinjenje. Naši otroci so skupno z ozaljskimi zapeli »Lepa naša domovina«. Navdušeni obojestranski »Živeli Slo-veni!« G. ravnatelj je še povedal zgodovino gradu Frankopanov, nato smo zapeli »Naprej zastava slave«, zaklicali »Živela Jugoslavija« in odpeli »Bože pravde«. Ogledali smo si skorai vse sobe, tudi tisto, kjer je Frankopan osnoval zaroto, potem kapelico z grbi Zrinskih m Frankopanov ter lepo staro altarno podobo. prejšnjo čuvajnico, napravo za vzdigovanje prej omenjenega mostu itd. ter odšli, da ogledamo Ozalj. Otroci so v kupih nakupovali krasne razglednice v spomin. Zadovoljni in že trudni smo se okrepčali na prijaznem vrtu v trgu. Potem smo odkorakali v četverostooih, pe-vajoč koračnice, h kosilu. To ie bilo iz-borno. ne predrago; stregli so si otroci sami — po vojaško. Po obedu so otroci na vrtu igrali razne igre. Le orehitro je minil čas. Ob polu 3. popoldne smo se pe-vajoč in vriskajoč odpeljali nazai v Črnomelj.	Izletniki.
—	Iz Maribora. V soboto, dne 28. t. m. smo pokopali v Mariboru vrlo tovari-sico Milko L avrenčičevo in nje novoro-¡enčka. Pokojnica je bila žena telovadnega učitelja in neumornega sokolskega delavca Janka I.avrenčiča. Dragem^ tovarišu. ki je izgubil nad vse ljubljeno družico in dete. naše najiskreneiše sožalje.
—	Smrtna kosa. Po kratki bolezni je oreininul v torek. 31. maja v ljubljanski bolnišnici jurist Anton Sivka, edini sin tov. nadučitelja v Št. Jurju ob južni železnici. Truplo blagopokojnega so prepeljali včeraj v Št. Jurij k večnemu počitku. Težko prizadetemu tovarišu naše iskreno sožalje!
—	Himen. Poročila se ie 28. maja tovarišica gdč. Darinka Sever s tov. Fr. Lubejem, učiteljem in načelnikom Sokola v Ljutomeru. Obilo sreče!
—	Umrl je v Vojniku pri Celju bivši tfež. odbornik Hallner, Zgodaj je vstopil v politiško areno In se je z njemu lastno 'unkersko brezobzirnostjo boril zoper Slovenstvo z velikim uspehom. Izredno skrb je posvečal spodnještajerskim po-nemčevalnim napravam, pred vsem pa takim šolam, v katerih je zrl najboljše
germanizatorično sredstvo. Z učiteljstvom teh šol so ga spajale prav presrčne vezi. 7bog svojega velikega vpliva in nasilnega nastopa je dosegel preko vseh paragrafov zlasti za svoje miljence vse, karkoli so si želeli. _ _
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Nekatera društva imajo navado, da nam pošiljajo zapisnike svojih zborovanj, ki obsegajo včasih po 5 ali celo več pol, »s prošnjo, »naj miri a ti sne,mo kolikor je pač mogoče«. Tak ton društvom naznanjamo, da ni uredniški po«el sestavljati poročila o zborovanjih na podlagi vposlanih zapisnikov, nasprotno ie to delo dotičnih društve-
nih tajnikov, ki naj kolikor mogoče kratko in e dmato navedejo glavne stvari izvršenega dn*v nega reda. Podrobnosti, ki nimajo za širjo telisko javnost nobenega pomena, naj se enostav. no opuščajo. — Pri tej priliki prosimo svoje- s0. trudnike, da nam pošiljajo svoje prispevke, ^ bjdo pisani le na eni strani lista ali pole. Vs,^ druig način otežkoča delo v tiskarni.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Pretužnega srca naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 10. uri predpoldne po kratki in mučni bolezni umrl v javni bolnici v Ljubljani najin edini, iskrenoljubljeni sin
TONČEK SIVKA,
cand. juris
v starosti 23 let.
Telesni ostanki dragega pokojnika se prepeljejo v Št. Jurij ob juž. žel., kjer bo v petek dne 3. junija t. 1. ob 9. uri zjutraj pogreb na domače pokopališče.
Št. Jurij ob juž. žel., dne 31. maja 1921.
Žalujoča roditelja:
Anton Sivka, nadučitelj, oče.
Josipina Sivka, nadučit. soproga, mati. Brez posebnega obvestila.
Večletno jamstvo !	P^»»'
Tvrdka JOSIP PETELINC
- LJUBLJANA — Sv. Petra nasip št. 7 =—
O
M
"S >
98 £
se priporoča kot edina tovarniška zaloga šivalnih strojev Gritzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvojna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna —--—= strojna popravila.	■ ■
525 »
3
a o"
Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru".)
Večletno jamstvo!
|| Ugodni plačilni pogoji!
Blicl/O lfninnunnct I Cesko-jugoslovanska naklada mm nlljUcVIluM ! J. Her.jk, Zagreb, preuzela je generalno zastupstvo za državu S H. S. osim Srbije Slavenskoga nakladstva i ima na zalihi bogati izbor ruske literature. Tražite cjenike. Naručbe se brzo i odmah odpremaju.
Književni vijestnik.
Na ljetnu sezonu naručite odmah novoizašlu nam knjigu Jirasek : Filozofička historija. K 30, koja je izašla kao pjvo hrvatsko jubilejno izdanje. Pouze-čem K 30. Šalje J. Herejk središnjica Česko-jugo-slovenske knjižare, Zagreb, Hatzova ul. 15.
Najbolji historički roman čehoslovačkoga naroda.
Sprejme se
deklica
poštenih staršev kot učenka v trgovino stekla in porcelana.
Poizve se pri tvrdki AVG. AGNOLA v Ljubljani. Vsa preskrba v hiši. Deklice revnih staršev imajo prednost.
GALERIJA NAŠIH HOZ.
Po originalih akad. slikarja prof. Koželja je začela Učiteljska tiskarna izdajati portrete naših mož.
Ravnokar so izšli v dvobarvnem tisku: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Josip Stritar, Velikost: 47 X 61. — Cena vsaki sliki 3 din. (ovoj in poštnina posebe). Siike so namenjene šolam, društvom, javnim lokalom, zasebnikom. Naročila sprejema in izvršuje
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.
Učiteljska knjigarna v Ljubljani
priporoča naslednje nove knjige:
Dolina SOlZ E,Qan9'' tri enodejanke: I. Dva svetova. II. DediSifina. III. Trpini
Otrn^Ui fiHpr Drugi predelani natis. Sestavila Marka Gregorlfeva (StepanSieva) uuujril UUCI Igrice za mladino otroSkih vrtcev In ljudskih Sol. Broš. K 16-—
h. podkrrjšek: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K
Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas.
Spisal MIHREL PRESL, prof. na državni obrtni šoli v Ljubljani, broš. K 14-—