Poštnina plačana v gotovini ^ Abb. postale I gruppo m >)U lir TRST, nedelja, 27. februarja 1966 Leto XXII. - St. 49 (6336) Obsežen program Morove vlade T\ o 34 dneh zapletenih po-r gajanj je bila končno sestavljena nova Morova vlacu levega centra, tretja po vtsti, ki se na videz skoro v ničemer ne razlikuje od prejšnje. Res je skoro nerazumljivo, zakaj so bila potrebna tako težavna pogajanja, zato da se do-S'že v bistvu zelo skromen rezultat z vključitvijo dveh predstavnikov demokristjanske desne struje v vlado in z odstranitvijo Andreottija z mesta o-brambnega ministra, ki ga je Prevzel socialdemokrat. To so tudi skoro vse bistvene spremembe vladne «strukture», o kateri je bilo med dolgotrajnimi pogajanji toliko govora. Dejansko pa so bila v diskusiji pod površino mnogo glob-IJa in važnejša vprašanja. Ponovno je prišlo do izraza tradicionalno notranje nasprotje v KD med njeno «ljudskostjo» in »integralizmom«, med dejstvom, da največja italijanska stranka vključuje predvsem delovne ljudi, in težavno hipoteko velekapitala ip cerkvene hierarhije Istočasno je prišlo tudi do povsem novega položaja z začetkom procesa socialističnega Združevanja, saj so med pogajanji socialisti in socialdemokrati presenetljivo složno nastopali, kar vse je v nekaterih krogih KD povzročilo pravo pa-Piko, iz bojazni, da jim lahko Pide iz rok prednost in s tem tudi dobršen del oblasti. * Vse politične sile so se razgibale, izkazalo pa se je, da ni “ilo drugega izhoda, kot «pat» Pozicija, ki je tako blizu stanju Pred krizo. Prav na tej osnovi prerokujejo politični opazovalci novi tretji Morovi vladi dokaj dol-življenje in verjetno obstoj do novih političnih volitev. Taka prerokovanja temeljijo tudi da ugotovitvi, da so sedaj v vladi zastopane vse struje KD in da bo torej sicer prav gotovo Prišlo do razburljivih sej ministrskega sveta, ni več pa nevernosti prostih strelcev v par-t*mentu. 2ato pa je še toliko važnej-**. kakšen je program te nove Vlade, in še zlasti kaj namera-V& v resnici izvesti in kako. ?hačilno je dejstvo, da je od dni pogajanj za sestavo vla-d® in programa bilo morda dva — tri dni posvečenih v resnici programu in da so glede ako bistvenih vprašanj štiri franke zelo lahko prišle do so-jdasja. Ker pa je istočasno do-dru znano, da KD, oziroma naj njen dobršen del, ostro nasprotuje nekaterim bistvenim ,°dkam programa (šole, dežele /d-) dobiva ta «soglasnost» kaj jjdden prizvok. Značilno je tudi, ?a niso o pogramu izdali norega uradnega sporočila in da menda sploh niso nič zapi-®dli, temveč so v celoti prepu-*lli Moru, da program vlade brazioži med prvim nastopom v Parlamentu. pa bodo ponovno prišla do izraza nasprotja med laičnimi strankami in demokristjani, ki zagovarjajo zasebne šole. Glede tega vprašanja so sprejeli točne obveznosti in bi moralo biti po programu v bistvu rešeno do zaključka te poslovne dobe. Sprejete obveznosti predvidevajo uveljavitev nekaterih važnih zakonov, ki bodo globoko posegli med odnose kapital — delo. Gre za zakon, ki je uperjen proti monopolom, za reformo delniških družb in končno za zakon, ki predvideva pravičen razlog za odpust zaposlenega uslužbenca. Končno je v okviru teh važnih obveznosti tudi rešitev urbanističnih vprašanj s povezano zidavo stanovanjskih hiš in hkrati tudi rešitev zapletenega vprašanja zapore stanovanjskih najemnin. Najvažnejša in politično tudi najodgovornejša pa je obveza o ustanovitvi dežel z običajnim statutom. Pri tem še zdaleč ne gre za neko socialistično «kaprico» in željo po razmetavanju denarja, temveč za temeljno zahtevo, da se razbije star, zapleten birokratski in centralistični sistem prefektur in da se ustvari modema, decentralizirano urejena državna ureditev. Obveza je na videz dokaj jasna, saj govori o tem, da je treba še v tej poslovni dobi izdati zakone o ustanovitvi dežel in izvesti volitve v deželne svete, istočasno s političnimi volitvami, če bodo neposredne, ali pa tri mesece kasneje, če bodo posredne. Vendar pa ta obveza v bistvu le malo «obvezuje», saj se dežele ustanovijo po ustavi šele na osnovi statutov deželnih svetov, ki jih odobri parlament kot običajne zakone. Z drugimi besedami se bodo dežele u-stanovile šele v novi poslovni dobi in so se stranke torej obvezale za izvajanje nečesa v novem parlamentu, za katerega sestavo pa nihče ne more sedaj nič vedeti. V četrtek bo moral Moro na nekatera izmed navedenih vprašanj odgovoriti in bo tudi nekatera bolje pojasnil. Ni pa dvoma, da so obveze precejšnje in da vsebujejo nekatera najbistvenejša in najbolj pereča vprašanja italijanske družbe. Program torej ni slab, samo vprašanje je, če bo dovolj do- Dva prizora iz bolnišnice v indijskem mestu Kalkuta. Zgoraj: Indijka, ki je zaradi lakote omagala, bre volje, da se izvede. v bolnišnici s štirimi vrstami postelj, ki so vedno zasedene z ljudmi, ki so jih lačne pobrali llllllll•lll•llll•llllllll••lllll•llllllllllll|||||||||||l■llll|l■l■||•||•|||||||||||||||||||•||||||l|||||||||t|||||||a|l|||ll,l„l||rtl„l,,ll|l,l,alala,alllmlUlallll|lllal||||||||||||a|||VI, MiMiniHH iiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiii PRVA SEJA TRETJE VLADE ALDA MORA na Spodaj: ulici soba Imena 46 novih državnih podtajnikov KD-28, PSI-11, PSDI-6, PRI-1 Sla **0va vlada se bo takoj zna- Pred prvimi nalogami in bo ?)0rala v poslanski zbornici za-JJUčiti razpravo o proračunu, J le bila že zaključena v se-S tem pa se prične tudi ^ del novih obveznosti, saj < se moral vzporedno začeti jjejati tudi petletni gospodarja načrt. Iz poročil o prograr l ** vlade ni povsem jasno, ka-, nameravajo to izvesti in se sJ*10 govori o čim prejšnjem J~£6Jemu ustreznih zakonov in akona o spremembi minlstr-.za proračun v ministrstvo H Proračun in programiranje. . Jpbvezali so se tudi, da bodo v*°J znova predložili v sena-(jj, *akon o ustanovitvi držav-otroških vrtcev, ki ni pri 6k| Jem glasovanju v poslan-zbornici dobil dovolj gla-jJJ* zaradi demokristjanskih ho tlh strelcev in ki Je fonnal-1>0 tl|dl povzročil vladno krizo. m. Postopku lahko poslanska ^^nica o tern zakonu ponov-SJasuje šele čez pol leta. r^Peredno s tem pa bo mo-vlada vgrlzniti v celotno ljJs 0 Jaoulko«, ki ga predstav-tu ®0!stvo, sej Je nujno potreb-hrmeljite šolska reforma, ki l. «*hlr* ustrezna finančna cstva Istočasno pa tudi važ-Delitične odločitve. Prav tu Morodorotejcev je 16, fanfanijevcev 5. levičarjev S in Scelbova pristaša 2 - Fanfani je prevzel zunanje ministrstvo - Želje glasila PSI - Stavka zdravnikov preklicana RIM, 26. — Danes Je bila prva seja nove vlade levega centra, na kateri so imenovali 46 državnih podtajnikov. PREDSEDSTVO VLADE: Angelo Salizzoni (KD), ki je imenovan istočasno tudi za tajnika vlade. ZUNANJE MINISTRSTVO: Giuseppe Lupiš (PSDI), sen. Giorgio Oliva (KD) in Mario Zagari (PSI). NOTRANJE ZADEVE: Leo-netto Amadei (PSI), Guido Ceccherini (PSDI) in Remo Gaspari (KD). PRAVOSODJE: RiccardoMi-sasi (KD). PRORAČUN: sen. Giuseppe Caron (KD). FINANCE: Cesare Bensi (P-SI), Vlttorlno Colombo (KD), Giovanni Gioia (KD), sen. A-thos Valsecchi (KD). ZAKLAD: sen. Aleseandro Agri mi (KD), Francesco Albertini (PSI), sen. Giorgio Braccesi (KD) in sen. Eugenlo Gatto (KD). OBRAMBA: sen. Francesco Cos-siga (KD), Mario Marino Guada-lupi (PSI) in sen. Nataie San-tero (KD). PROSVETA: Maria Badaloni (KD), sen. Piero Caleffi (PSI), Giovanni Elkan (KD) in Pierluigi Romi ta (PSDI). JAVNA DELA: sen. Luigi An- grisani (PSDI), Danilo Deicocci (KD) in Luigi Giglia (KD). KMETIJSTVO: Fabio Antoniozzi (KD), Lodovico Camangi (PRI), Francesco Principe (PSI) in sen. Dante Schietroma (PSDI). PROMET: sen. Arcangelo Flore-na (KD) in sen. Orlando Lucchi (PSI). PTT: Crescenzo Mazza (KD). INDUSTRIJA: Franco Maria Malfatti (KD), Maria Vittoria Mezza (PSI) in sen. Bonaventura Piccardi (KD), DELO in SOC. SKRBSTVO: Et-tore Calvi (KD), Raffaele Di Nardo (PSI) in Anselmo Mar-toni (PSDI). ZUNANJA TRGOVINA: Mario Vetrone (KD) in Dante Grazioai (KD). TRGOVSKA MORNARICA: sen. Mario Martinez (PSI). DRŽAVNE UDELEŽBE: Carlo Donat Cattin (KD). ZDRAVSTVO: Calogero Volpe (KD). TURIZEM in PRIREDITVE: A-dolfo Sarti (KD). Po strankah so podtajniki takole razdeljeni: 28 demokristjanov, 11 socialistov, 6 socialdemokratov in en republikanec. Od demokristjanov pa jih pripada: struji fanfanijevcev 5, struji «Forze nuove» 5, struji «Ljudki centrizem« (Scel-bovi) 2, struji «Impegno democra-tico» (morodorotejci) 16. Novih podtajnikov je 17, in sicer: Cossiga, Schietroma, Principe, Elkan, Di Nardo, Martinez, Santero, Gioia, Colombo, Braccesi, Agrimi, Malfatti, Sarti, Piccardi, Graziosi, Florena in Giglia. Na seji vlade so nekaterim ministrom brez listnice dodelili še posebne naloge: Piccioni bo imel posebne politične naloge in koordinacijo zakonodaje; Pastore bo skrbel za izredne posege na Jugu in bo predsedoval ustreznemu odboru ministrov in bo hkrati predsednik odbora ministrov za pasivna področja srednje in severne Italije; Rubtnaeci bo skrbel za koordinacijo 'pobud okrog znanstvenih raziskav v zvezi z mednarodnimi sporazumi in bo v tem svoj-stvu sodeloval v odboru ministrov, ki ga določa zakon o ustanovitvi Nacionalnega odbora za jedrsko energijo; Scaglia bo skrbel za zvezo s parlamentom; Bertinelli pa za reformo javne uprave. Poleg tega je vlada določila, da bo zakladni minister stalni delegat pri OECE. Predsednik vlade se je ob koncu seje zahvalil vsem tistim ministrom in podtajnikom, ki niso več člani nove vlade. Okrog 18. ure pa je na sedežu zunanjega ministrstva v palači Farnesina izročil vse posle tega ministrstva Fanfani ju, ki je zopet postil zunanji minister. Navzoči so bili vsi najvišji funkcionarji ministrstva. Moro je prejel iz nekaterih držav brzojavne čestitke med njimi tudi predsednika ZDA Johnsona. Novi minister za trgovsko mornarico je naslovi) pomorščakom poseben pozdrav, v katerem obljublja, da bo njegovo ministrstvo «učinkovito služilo interesom Italije na morju«. Danes so tudi uradno spoi orali, da se Je prof. Giovanni Gal-Ioni, ki je znan vodilni pripadnik levičarske struje «Forze nuove«. odrekel funkciji podtajnika KD. V posebnem pismu, ki ga je poslal političnemu tajniku Rumorju. po udarja, da Je to storil zato, ker se je zastopstvo njegove struje v novi vladi skrčilo ter da je to stališče zavzel neodvisno od skle- pov, ki jih bodo sprejeli njegovi politični prijatelji. Od komentarjev sestave nove vlade naj omenimo, najprej uvodni članek v glasilu PSI »Avan-ti!», ki Izraža «željo, da bi se vlada stvarno obvezala, Izvajati svoj program, kar bo večinskim strankam omogočilo, da pojdejo brez strahu na prihodnje vodtve«. Podpredsednik socialdemokrats.ee jjoslanske skupine pa je objavil članek, v katerem ugotavlja, da je nova vlada spričo svojega u-stroja in perspektiv bolj trdna kot sta bili obe prejšnji vladi levega centra. Levičarski poslance Giolittl, ki je bil v prvi vladi levega centra zakladni minister, v nekem pokrajinskem socialističnem tedniku kritizira tretjo Mo-rovo vlado ter poudarja zlasti, da ((krščanska demokracija danes ni več takšna kakršna Je bila na neapeljskem kongresu« pred leti, temveč da «niha med morodoro-tejsko pozicijo razsvetljene konservativnosti in dorotejsko inte-gralističnim stališčem z reakcionarno težnjo«. Današnja «Unita» pa objavlja izjavo svojega vod stva, o kateri smo poročali že včeraj in kjer se zahteva zlasti (Nadaljevanje na 2. strani) Pramati Indija strada Pol milijarde lačnih oči se v veliki Indiji zaman ozira, od kod dobiti dovolj grižljajev Za vse. Ni več hrane za delovne ljudske mnotice, ni je dovolj za gladu-joče otroke. Prebivalci ne vedo, koliko dni se bodo še lahko gi-bali, hodili, delali, ker se zaloge živil naglo krčijo in njih telesne moči od ure do ure upadajo. Drugod po svetu živijo otroci v izobilju ali imajo vsaj najpotrebnejšo hrano sproti. Za indijske otroke pa ni več ne obilja ne zadostnih zalog za naj skromnejše preživljanje. Obdajajo jih zaskrbljeni, predrti obrazi staršev in sorodnikov, ki brez moči tudi sami gledajo v težavne dni odpovedi in pomanjkanja. In to v današnjem, neprestano napredujočem svetu, ki je v Ameriki še pred malo leti metal v morje polne ladje žita, ker ga ni bilo mogoče nikomur prodati Zaradi najnovejše gospodarske nadloge: preobilne proizvodnje ali hiperprodukcije. In to v dobi, ko je svetovna blaginja tolika, da velike države lahko razmetavajo milijarde in milijarde za drzne nove poskuse v vesoljskem prostoru. Kaj niso on dan nekateri listi pozivali Sovjetsko zvezo, naj skrbi raje za zadostne Zalogaje v prehrani svojih revnih slojev, namesto da Z dragimi poleti o-koli Zemlje po nepotrebnem, samo zaradi prestiža, trati in zapravlja z napornim delom svojih ljudskih množic trdo prislu-žene velikanske vsote? Podobna vprašanja vstajajo tudi za druge velike države ob vsakem večjem poskusu človeštva na poti do novih znanstvenih dosežkov. Vendar so te dni prav ti znanstveni in tehnični uspehi omogočil i naglo prvo pomoč stradajoči Indiji, pramateri neštetih množic, ki so se v stoletjih in tisočletjih verietno prav z njenih ozemelj razširile v razne druge smeri ter obljudile Azijo, Afriko in Evropo. Tudi naše prvotne korenine kažejo nazaj proti velikanskemu zemeljskemu trikotniku, ki plava severno od Indijskega oceana med Arabskim morjem in Bengalskim zalivom, pod vznožjem najvišje zemeljske vzpetine v Himalaji, od lnda do Gangesa, v varstvu bogatih mest, kakor so: Kalkuta, Karači, Delhi i.dr. Prvotna dramatična napetost vesti o pretečem umiranju sestradanih sinov zemlje, ki sodi med najstarejše človeške naselbine in je v raznih dobah ustvarjala zmeraj nove kulturne pridobitve, počasi pojema. Človeška srca so širom po celinah ob takih vesteh vztrepetala v zagonu bratskih čustev Za hitro izdatno pomoč. Tehnična in gospodarska pripravljenost je v Združenih državah Amerike, v Franciji, Italiji, Nizozemski in drugod omogočila takojšnje ukrepe za uspešno borbo proti grozeči nevarnosti lakote. Nenadna stiska indijskih krvnih bratov je na mah zbudila globoko razumevanje m tvorno podjetnost za brižno pomoč v indoevropskih gospodarskih krogih, ki so v plemeniti tekmi zastavili svoje sile, da se nevarnost omili in odstrani. Ob današnjih dogodkih sami od sebe vzfrfotavajo v naši zavesti spomini na Indijo, kakor smo jo iz pravljic spoznali v rani mladosti, spomini na deveto deželo in Indijo Koromandijo. O tej smo takrat vedeli, da so v njej plotovi ob cestah spleteni iz dišečih klobas, da so hiše Zgrajene iz sladkornih opek, da so vrata in oknice stesane iz čokoladnih plošč ter se po strugah in jarugah cedita mleko in med. Danes opažam o, da ureja človeški razum svetovno gospodarstvo po docela drugačnih vidikih. V Indiji pomaga tudi bramahska vera urejati tamkajšnje narodno gospodarstvi tako, da se bo strašilo demografske eksplozije ali preobljudenosti bolj in bolj odmikalo. Današnja Indija ima na svojih pašnikih in njivah neznanske množine svetih krav, ki jih njihovi gospodarji, zvesti tisočletnim verskim izročilom svojih dedov, po božje častijo in jim puščajo popolno svobodo; krave lahko po mili volji gospodarijo povsod, kamor jih zanese trenutna muhavost: posmulijo žlahtno cvetje na vrtovih ob najbolj nepravem času, porijejo v nasadih nežne zeljne sadike, da se ne morejo nabuhniti v debele zeljnate glave, polokajo iz posode pravkar pomolženo lastno mleko, če ni zavarovano, krenejo krdeloma v bujno poganjajočo pšenico, proso, riž ječmen ali oves, ki nima še ne bilk ne klasov, in ne počakajo, da bi žito dozorelo za poljedelca, teptajo posevke po obdelanih poljanah, da je žetev odvisna od golega naklučja, kam je stopil in kam je stopil in kam ni stopil sveti kravji parkelj. To samopašno, nenačrtno kravje gospodarstvo je zdaj končno privedlo do tega, da starostov na Indija nima več niti skromnih zalog za pod zob in ji grozi črna lakota, kn je ne pošilja nebo, temveč joj sproti ustvarjajo svete, nedotakljive krave. Kravja svoboda tepe vso neizmerno deželo, ker je bila dana prezgodaj, ne da bi bili Indijci vbrizgali poprej v glave svetih krav nekaj seruma bistre razsodnosti. A kako naj bi bili to storili, če so že s prvim dejanjem preočitno pokazali, da so nasedli svečenikom in nimajo sami niti za le k zdravega človeškega razuma? Kdaj bodo to spoznali? Kdaj prekličejo' neomejeno svobodo svetih krav? Kdaj se jim približajo z napravami za mesarsko klanje in začno sebe hraniti z njimi? To bi bil najboljši izhod iz današnjega zavoženega kravjega gospodarstva. Dokler pa bodo verjeli svečenikom in njihovim naukom, bo malo upanja, da se uspešno izmotajo iz današnjih zadrg in pasti. Slab zgled jim je postavil modri rojak Ma-hatma Gandhi i svojimi dolgimi posti in svojim načrtnim stradanjem. Na vere se v tako važnih gospodarskih vprašanjih menda res ni kdovekaj zanašati. Poleg bra-manske vere, ki prepoveduje Indijcem uživanje govejega mesa, je v Indiji zelo razširjena muslimanska vera, ki ne dovoljuje svojim vernikom uživanja svinjskega mesa, ker velja prašič za nečisto, pregrešno žival. Tako sta deželo udarila s svojimi strogimi prepovedmi kar dva verska preroka, ki odrekata ljudem najboljšo mesno hrano in dopuščata le obiranje ovčjih, Zajčjih in perutninskih bedrc. Še dobro, da je danes tudi ateizem po Organizaciji združenih narodov mednarodno priznan za enakopravno in enakovredno vero med verami m se razsodnejši Indijci lahko za tečejo k njemu, če jih prehudo zaško-mina po sočnih govejih zrezkih ali omamno dišečih svinjskih pečenkah. V takih zadevah bi se Indijci s pridom lahko zgledovali po svojih indoevropskih bratih Slovencih. Ti na vse take verske p repo. vedi prav nič ne dajoTn si mirne duše v petek in svetek brez pomislekov privoščijo take goveje in svinjske zalogaje, da se jim ob njih sama od sebe prebudi v duši tista narodna: «Le primi, bratec, kupico v ročico!» In kupica v ročici tako vneto obliva zrezke, bržole in pečenke z rdečo, zlato ali črno žlahtno kapljico, da se pod tem čafobnim slapom zdrava rdeča kri kar sama dela in sili v napeta, cvetoča slovenska lica. V teh in takih običajih imajo Indoevropejci ob Muri, Dravi, Savi, ob Soči in Vipavi svojo varnostno zaklopko zoper grozečo demografsko eksplozijo. Pametno skrbijo, da bi se preveč ne namnožili, da bi jim na prelepih slovenskih tleh ne postalo pretesno in bi vsak svoje življenje slastno in mirno užival prav do zadnjega diha. Poleg omenjene vinske kupice, ki jo tako radi m tako pogosto zvračajo vase, da je nastal med njimi narodni rek: *Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne*, se Slovenke v sili zatekajo še k drugemu nedolžnemu, preprostemu sredstvu — K splavu. Tako ostaja slovenski narod indoevropskega porekla v svojih skoraj stalnih mejah, ne širi se preko priznanih meja, ne prekaša po nepotrebnem svojega stalnega, lepo zaokroženega milijonskega števila. Ta narod ne prikriva, da je med najmanjšimi na svetu, kakor bi to bila posebna odlika, in se v mejah mirnega sožitja čvrsto bori zoper mogočne sosede, zoper njihove stoletne skomine in njihov zemlje lačni pohlep. Ce bi se indijska gospodarska delegacija napotila med Slovence, bi lahko ugotovila, da jim krave res niso svete, da svojega gospodarstva ne prepuščajo kravam, da pa drugače zelo dobro skrbijo zanje. Njih mleko zbirajo v mlekarnah in sirarnah, ki so jim vir lepih dohodkov. Tudi sami radi pijejo mleko, dasi jim je v duhu narodnega izročila vino mnogo ljubše: «Sladko vince piti, to me veseli*. Včasih so glede vinca skoraj pretiravali in če si ga je kdo le preveč privoščil, so ugotavljali, da je «pijan kakor krava*, ne da bi pomislili, kakšno krivico in žalitev prizadevajo s tem kravi, ki jo vsi poznamo kot naj-razumnejšo in najtreznejšo žival-sko bitje, Med ljudmi naletimo včasih na pijance in pijanke, med voli in kravami nikoli. Od lakote so Slovenci malokdaj umirali, mnogo češče pa od žeje. Marsikdo si je v pivnici Žejo tako dolgo gasil, da je posestvo pognal in Zapil, nato pa legel v prerani grob. Narodi imajo svoje usode. Veliki indijski narod in mali slovenski narod imata vsak svoja pereča gospodarska vprašanja. Glede krav bi se veliki narod lahko marsičesa naučil pri malem, predvsem tega, da krave res niso svete živali in s svojim mesom lahko uženejo lakoto ANDREJ BUDAH PO DRŽA VNEM UDARU V GANI Nkrumah napovedal prihod v Konakri Seku Ture bo danes govoril o Gani Tudi Mali je izrazil solidarnost z Nkrumahom - Izjave uporniškega voditelja Amihie na rimskem letališču KONAKRI, 26. — Nkrumah je poslal iz Pekinga brzojavko gvinejskemu predsedniku Seku Tureju, s katero se zahvaljuje za ponudeno gostoljubje v Gvineji. Nkrumah sporoča, da je živ in zdrav in da se dobro počuti v Pekingu ter da bo kmalu prišel v Konakri. Nato nadaljuje: »Zelo me je ganil vai izraz solidarnosti in pod- pore. Kes je, kakor vi pravite, da je ta incident v Gani zarota imperialistov, neokolonialistov in njihovih agentov v Afriki. Ker postajajo imperialistične sile vsak dan bolj_ aktivne in nevarne ter se poslužujejo izdajalcev afriške stvari v škodo svobode in neodvisnosti naših narodov, bomo morali okrepiti našo odločnost, da se borimo za dostojanstvo naših narodov do zadnjega človeka in za enotnost Afrike.« Na koncu izraža Nkrumah zadovoljstvo, ker lahko računa na podporo in solidarnost Afrike in drugih njenih voditeljev ter izreka prepričanje, da bo «naša stvar' zmagala in z zaupanjem moramo čakati dan. ko bo Afrika res osvobojena tujega vpliva, spletk, saboterjev in nepoštenih«. Radio Konakri je dalje sporočil, da bo predsednik Seku Ture Dodal važno izjavo o dogodkih v Gani in v drugih afriških državah na velikem zborovanju, ki bo jutri v prestolnici. Predsednik bo poudaril nujnost revolucionarne budnosti proti imperialistični o-fenzivi. Kitajski tisk ni še objavil nobe- lllllllllliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin',,1 Italija (Nadaljevanje s 1. strani) nova zunanja politika. Sicer pa vodilni tisk v državi danes ni objavil novih komentarjev. Sindikalni predstavniki zdravnikov so danes sklenili preklicati stavko, ki so jo napovedali za 12. marca t.l. V posebnem sporočilu o tem sklepu se poudarja, da je minister za delo sen. Bosco obljubil sindikalnim predstavnikom, da bo posredoval pri vladi, da bi se vsi problemi, zaradi katerih je bila stavka napovedana, rešijo. Toda v sporočilu se poudarja, da je stavka preklicana samo začasno. Danes se je sestal osrednji odbor kovinarskega sindikata PIOM CGIL, katerega tajnik je v svojem poročilu izjavil, da bo potrebno sindikalno akcijo okrepiti v prihodnjem mesecu, če Conf-industria ne bo upoštevala zahtev sindikata. V poročilu se obravnava tudi vprašanje sindikalne enotnosti v zvezi s predlogi CGIL sindikatoma CISL in UIL. Poročilo končno poudarja, da je treba še nadalje poglabljati oblike akcijske enotnosti vseh sindikatov. ne vesti o državnem udaru v Gani in tudi ne včerajšnjega poziva Nkrumaha Po pekinških ulicah pa še vedno vihrajo zastave Gane. V ganskem poslaništvu v Pekingu so izjavili, da so dobili od zunanjega ministrstva iz Akre sporočilo o spremembi vlade in poudarjajo, da morajo služiti vladi, ker so diplomati. Na vprašanje, kakšni so nameni Nkrumaha, je predstavnik poslaništva odgovoril, da ne morejo več dajati izjav, kar se tiče Nkrumaha in njegove delegacije. Kitajski tisk ne objavlja več poročil o bivanju Nkrumaha v Pekingu. V Hanoju so danes javili, da je bil napovedani obisk Nkrumaha v severnovietnamski prestolnici odložen Kongoški predsednik Mobutu je izjavil, da mu je težko izreči kakršno koli sodbo o dogodkih v Akri. Pripomnil pa ie, da bo Kongo ohranil svoje odnose z Gano, naj bo na oblasti kdor koli. V Bamaku so objavili izjavo, ki pravi, da izreka Mali svojo podporo predsedniku Nkrumahu in mu ponuja gostoljubje. Izjava dodaja, da spadajo hudi dogodki v Gani v okvir splošne ofenzive imperializma, ki skuša »škodovati neodvisnosti in suverenosti mladih a-friških držav. Ti dogodki so protirevolucionarna eksplozija, ki zelo škoduje dostojanstvu in časti Afrike.« Izjava razglaša 26. in 27. februar za dneva solidarnosti z bratskim ljudstvom Gane. Dopisnik madžarske agencije MTI v Akri sporoča, da krožijo v Akri govorice, da so bili vsi ministri prejšnje vlade aretirani, dva od njih pa sta bila ubita, ko sta skušala zbežati. Dopisnik pa poudarja, da gre za govorice, ki jih ne more potrditi in dodaja, da ie bilo med državnim udarom ubitih približno 70 oseb. Radio Akra do-navlja poziv »osvobodilnega odbora« pripadnikom Nkrumahove varnostne straže, naj se javijo. Poleg tega objavlja radio seznam oseb, ki jih policija išče. Med temi je bivši angleški laburistični poslanec Geoffrevv Bing, ki je bil pravni svetovalec Nkrumaha. Iz Londona je prispel danes v Rim bivši načelnik tajne službe Gane Amihia skupno z bivšim načelnikom turističnega urada, si sta živela v Londonu. Amihia je na letališču v Rimu izjavil, da je eden glavirih organizatorjev državnega udara proti Nkrumahu Trdil-}*; da Uživa »'osvdbodllni odbor« vso podporo ganskega ljudstva. Dejal je, dai«oi državni udar začeli pripravljati leta 1961, ko je on zbežal v London Iz Londona je vodil vse priprave za upor. O-čital je Nkrumahu, da je zlorabljal oblast in dezorganiziral gospo- PRIMORSKI DNEVNIK 27. FEBRUARJA 1966 NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO* OD 5. MARCA 1966 Ime ln priimek Naslov I. II. III. IV. V. VI. VII. Odreži ln nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RAI, casella postale 400, Torino. KONTROLNI LISTEK Med vsako oddajo »STUDIO UNO* bo nagradna igra, ki bo obstajala iz 6 ugank in enega Izžrebanja, na koncu katerega bo izpolnjen tekmovalni listek, sestavljen iz sedmih predalčkov, v katerih bo zabeležen po en znak, in sicer ali 1 alt 2 ali X. S to igro Je povezano tekmovanje med televizijskimi gledalci, ki bodo morali, če bodo hoteli pri igri sodelovati, odposlati pred oddajo ta ali enak stavni listek, izrezan iz kakega dnevnika, in ga izpolniti z znaki 1, 2 ali X Vsak televizijski gledalec sme odposlati neomejeno število lisi kov Udeleženci tekmovanja bodo prejeli po eno točko za vsak znak. ki ga bodo zadeli in pra vilno zabeležili v ustrezni predalček tekmovalnega listka po vrstnem redu, določenem med igro Med vsemi tekmovalnimi listki ki bodo zbrali sedem točk, bo vsak teden izžreban avtomobil (alfa romeo giulia TI, ali fiat 1500 berlina, ali lancia fulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonih po 150.000 lir za nakup knjig ter v moto-skuterju (lambreta J 50 ali vespa 50) Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali šest točk, bo izžrebana zaloga prehrambnega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, jajca, oljčno olje nacionalne proizvodnje) Ta zaloga bo tolikšna, da bo zmagovalcu zadoščala za leto dni Izrezani in na državno poštno dopisnico prilepljeni tekmovalni listki morajo dospeti na naslov RAI — Casella Postale 400 — Torino, najkasneje do 12 ure dneva oddaje, na katero se nanašajo. Odpošiljatev dopisnice že hkrati tudi pomeni popolno poznavanje in brezpogojni sprejem pravilnika igre, objavljenega v 7 številki Radiocorriere. m m m Bralce v Jugoslaviji obveščamo, da morejo tudi oni sodelovati pri nagradnem tekmovanju »Studio uno» in da tudi za njih veljajo gornja pravila. V našem dnevniku bomo stavni listek objavljali vsako NEDELIO, TOREK, SREDO in ČETRTEK. darstvo v Gani. Dejal je, da bosta morali preteči dve leti, preden bodo lahko razpisali nove volitve, ki da bodo »prave demokratične volitve«. Zatem je Amihia izjavil, da dvomi, da se bo Nkrumah še kdaj vrnil v Gano. Ce bo Nkrumah odšel v ZAR, bodo zahtevali njegovo izročitev. Na vprašanje, ali se bo zunanja politika Gane menjala, je A-mihia izjavil: »Ne verjamemo v nasprotne bloke. Verjamemo v demokracijo, v tisto demokracijo, ki jo mislimo izvesti v naši državi. Vojaški odbor je sklenil izgnali kitajske in sovjetske državljane.« Zatem je izjavil, da bo afriška e- notnost mogoča, toda ne v bližnji prihodnosti. Mogoče ;o bo izvesti postopoma. Trdil je, da ni Nkrumah nikoli res verjel v e-notnost Afrike. Kar ,se tiče odnosov z Rodezijo, bodo enaki kakor odnosi drugih afriških držav. Izjavil je nato, da se bo delegacija Gane udeležila sestanka Organizacije afriške enotnosti, ki bo v Adis Abebi. Na vprašanje, kakšna bo bližnja dejavnost »osvobodilnega odbora«, je Amihia odgovoril: »Od danes do četrtka bo splošna konferenca sveta revolucije. Ob tej priložnosti bodo izbrani predsednik vlade, novi ministri in morda tudi predsednik.« Skoraj tisoč mrtvih p meri ennnnrii u SHriii ? Ll med spopadi v Siriji? Baje se niso vsi vojaki pridružili upornikom AMAN, 26. — Jordanski listi trdijo danes, da so nekateri potniki, ki so prišli iz Sirije po državnem udaru izjavili, da so mnenja, da je bilo v Damasku ubitih od 700 do 1000 oseb med srditimi spopadi. Uporniki so streljali s topništvom in z avtomatičnim orožjem predvsem na rezidenco predsednika Ha-feza in na palačo gostov. Uradni predstavnik pa je izjavil, da je bilo 41 mrtvih in 95 ranjenih. V Damasku je danes vse mirno. Trgovine in uradi so zopet odprti, in po ulicah je promet normalen. V nekaterih delih mesta še krožijo avtomobili s strojnicami. Policijska ura je skrajšana. Obnovljen je bil telefonski promet s sosednimi državami. Prav tako so znova odprta letališča in pristanišča. Kar se tiče usode bivšega predsednika Hafeza, krožijo najrazličnejše govorice. Eni trdijo, da je bil ubit, drugi, da je aretiran, tretji pa, da je zbežal. Zvečer pa so raz- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiuiiiiiiiiiii 0 IZVAJANJU GOSPODARSKE REFORME V SFRJ Razprava v CK ZKJ Sklepe bodo sprejeli zaključena 11. marca R. Kraigher o različnih razlagah sklepov 8. kongresa Vukmanovič o nezadostni izobrazbi ravnateljev podjetij (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Plenum CK ZKJ, ki je včeraj pričel z razpravo o aktualnih vprašanjih borbe zavarovanju. Sporazum med drugim predvideva, da se Jugoslovani lahko zaposlujejo v Avstriji, ko od jugoslovanske družbe za zaposlitev za izvajanje gospodarske reforme, dobijo ustrezno priporočilo za de- ' ' lo. Na podlagi tega priporočila pa je danes popoldne, ko se je izčrpal seznam govornikov, ki so se prijavili za besedo, prekinil svoje delo. Seja se bo nadaljevala 11. marca. Na tej seji bo plenum CK ZKJ razpravljal in sprejel sklepe v zvezi z borbo za izvajanje reforme, ki jih bo pripravila posebna komisija. » Vsi govorniki v razpravi, ki se je pričela včeraj po uvodnih besedah generalnega tajnika zveze maršala Tita, so načelno soglašali s predloženimi tezami in postavkami in kritičnimi pripombami Tita. Pokazalo pa se je, kot je to ugotovil Boris Kraigher, da nekateri različno razlagajo nekatere sklepe 8. kongresa ZKJ in da različno gledajo na način izvajanja gospodarske reforme. Od tod na stajajo tudi problemi. Razna tolmačenja so na primer prišla do izraza pri določanju postavk srednjeročnega načrta, konkretno pri vprašanju, kako in na kakšen način večati standard delovnih ljudi, glede katerega je 8. kongres sprbjel sklep, da se mora večati udeležba.,pjsebjiih dohodkov v razdelitvi nacionalnega dohodka. Tudi glede vprašanja cen, «extra» 'tfoUodSd iti' tferfte mišljenja niso enotna. Boris Kraigher je kot primer nedoslednosti v izvajanju gospodarske reforme navedel zahtevo skupščine Srbije, da se poveča garantirana odkupna cena za svinje. Svetozar Vukmanovič-Tempo je izrazil mišljenje, da se cene ne morejo urejati z upravnimi ukrepi temveč s politiko carin, prometnega davka in z ustrezno kreditno politiko. V zvezi z izvajanjem gospodarske reforme je Tempo navedel, da ima 40 odst. ravnateljev podjetij, 25 odst. ravnateljev finančnih služb in 20 odst. ravnateljev komercialne službe samo osnovno šolo ali pa še te ne in postavil vprašanje, kako morejo taki kadri voditi proces samoupravljanja in proces modernizacije proizvodnje. Po Vukmanovičemu mnenju je napačno govoriti o razlikah v plačah v raznih republikah in pri tem ne upoštevati produktivnosti dela. Ce osebne dohodke v Sloveniji vzporejamo s produktivnostjo dela v Sloveniji, tedaj se izognemo šovinističnemu tolmačenju. «Bitka za samoupravljanje in razdelitev po delu je istočasno najbolj učinkovita bitka za enakopravne odnose med narodi Jugoslavije in je hkrati bitka proti šovinizmu in nacionalizmu,« je dejal Svetozar Vukmanovič. Rankovič je s svoje strani poudaril, da bo nadaljnja krepitev socialističnih odnosov zmanjšala osno. vo iz katere se hrani šovinizem. V celoti vzeto so se vsi udeleženci v razpravi pridružili zahtevam in predlogom v tezah in v govoru generalnega tajnika ZKJ. Člani centralnega komiteja so se zavzeli za doslednejše in odločnejše izvajanje sklepov 8. kongresa, poudarili potrebo, da se odločno odstrani vse, kar ovira izvajanje gospodarske reforme, da se bolj učinkovito povede borba za samoupravljanje in idejna borba proti vsem pojmovanjem, ki so v nasprotju s sklepi 8. kongresa ter poveča odgovornost komunistov in forumov, odgovornih za izvajanje sprejetih sklepov. Zvezni izvršni svet je ratificiral danes sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo, ki ureja vprašanje zaposlitve jugoslovanskih delavcev v Avstriji in konvencijo o socialnem Včeraj v « Verdiju» premiera «Puritancev» Po devetih letih so se včeraj zvečer Bellinijevi «Puritanci» spet pojavili na odru gledališča «Verdi». Ta zadnja Bellini jeva opera se vredno postavlja v vrsto njegovih prejšnjih del (Mesečnice, Norme). Včerajšnjo predstavo je pripravil Arturo Basile ob pomoči režiserja Walterja Boccaccinija in zborovodje Giorgia Kirschnerja. Za glavne vloge v operi so mu bili na voljo nekateri odlični pevci: Gianna D'An-gelo (Elvira) s svojim sicer nepre-močnim toda lepo kultiviranim glasom, baritonist Dino Dondi (Rihard), basist Agostino Ferrin (Jurij) in tenorist Lucidno Saldari (Artur), ki je pogumno zmagoval v nenavadne višine. V manjših vlogah so z uspehom nastopili Silvio Maionica (Valton), Giuseppe Bolta (Roberton) in v vlogi Henrike Maja Zingerle. Osnutke za scene je napravil En-zo Dehd, skromno koreografijo pa je oskrbela Ria Teresa Legnani. Izvajalci so bili deleZni deloma Ze na odprti sceni zlasti pa na koncu navdušenega odobravanja. bodo pristojni organi v Avstriji izdali ijptrebno dovoljenje za delo in bivanje v Avstriji. Za izvajanje sporazuma bo skrbel zvezni urad za vprašanje zaposlitve v Beogradu in ustrezna komisija pri tem uradu. B. B. Indonezija DŽAKARTA, 26. — Dopisnik madžarske agencije «MTI» poroča iz Džakarte, da se je napetost v indonezijski prestolnici zmanjšala, čeprav so se demonstracije desničarskih študentov nadaljevale več dni. Vlada je odredila ukrepe, da prepreči druge nerede. Mobilizirala je vse varnostne sile za primer protestnih zborovanj. Cestni bloki so skoraj izginili. Ostali so samo v bližini vladne in predsednikove palače. V nekaterih delih mesta je bilo slišati streljanje. Z današnjim dnem je stopil v veljavo Sukamo v ukaz o razpustitvi študentovske desničarske organizacije, ki je ti dni organizirala protivladne- demonstracije.’ ■“ Radio Džakarta je opozoril, da bodo sprejeli odločne ukrepe proti tistim, ki bodo kršili red. V uradnih krogih pravijo, da govorice, ki so se razširile včeraj, da je bil Sukamo odstavljen z državnim udarom, odražajo samo ((pobožne želje«. Te govorice kažejo ((Obsojanja vredno nepoznavanje posebnega položaja, ki ga predsednik Sukamo ima v Indoneziji«. Poudarja se, da je vojska v celoti zvesta predsedniku. V Makasaru na južnem delu Ce-lebesa se je nad milijon ljudi udeležilo velikega zborovanja v podporo Sukarnu. Guverner Makasara general Rifai je pozval prebivalstvo, naj strnjeno podpira predsednika. Johnson povabljen v ZAR VVASHINGTON, 26. — V obveščenih krogih izjavljajo, da ie predsednik Naser povabil predsednika Johnsona na obisk v ZAR. Vabilo mu je izročil predsednik egiptovske skupščine El Sadat, ki je včeraj zaključil štiridnevni o-bisk v Washingtonu. Sadat je soo-ročil Johnsonu, da bi neposreden sestanek med njim in Naserjem tnogel biti najboljše sredstvo za rešitev nekaterih nesoglasij med obema državama. Bela hiša ni teh govoric še komentirala. širili govorice, da je bil Hafez hudo ranjen. Sirsko zunanje ministrstvo je poslalo vsem poslaništvom v Damasku noto, s katero sporoča, da načelnikom diplomatskih predstavništev ni treba predložiti novih poverilnic. Predsednik nove vlade je pozval glavne tajnike ministrstev, naj ostanejo na svojih mestih v pričakovanju sestave nove vlade. Po zadnjih poročilih se zdi, da se niso vsi vojaki pridružili upornikom. Govori se, da se vojaki v nekaterih krajih pripravljajo na odpor. «Venus 2» in «Venus 3» se približujeta Veneri MOSKVA, 26. — Sovjetski sondi «Venus 2» in «Venus 3» se približujeta Veneri. Znanstvene postaje na sovjetskem ozemlju se pripravljajo na sprejemanje podatkov, ki jih bosta sondi oddajali. Prvo sondo so izstrelili 12. novembra, drugo pa 16. novembra lani. V dveh mesecih in pol bi morali preleteti razdaljo od Zemlje do Venere. Zadnje uradno sporočilo so objavili 8. januarja in javili, da je vse v redu. Tedaj je prof. Sedov sporočil, da «Venus 2» leti v predvideni razdalji od Venere, tir sonde «Venus 3» pa so naravnaii. Ni znano, ali bosta sondi slikali Venero. Oddajali pa bosta na Zemljo podatke o njeni atmosferi, o njeni površini, temperaturi, njenem magnetizmu ter o njenem kemijskem sestavu. Agencija Tass je objavila danes sporočilo, v katerem pravi, da je skupina sovjetskih znanstvenikov ugotovila, da sestavlja Lunino površino plast trde luknjičaste snovi. Plast je debela od b do 10 metrov in je podobna luknjičasti gumi. To snov so znanstveniki krstili za «lunit» in je ni na Zemlji. Sestavljena je iz pepela in vulkanskih ostankov, iz plovca in meteoritskih snovi. Je zelo slaba prevod-nica toplote in njena specifična teža je enaka specifični teži vode. V globini enega metra znaša temperatura te snovi 35 stopinj pod ničlo, naraste pa na 15 stopinj pod ničlo v globini nekaj metrov. Moskovska televizija je oddajala danes slike vesoljskih psov v «Koz-mosu 110». Komentator je poudaril, da je polet «Kozmosa 110» z dvema psoma važen poskus. Televizijske slike so bile motne. Tisk poudarja, da se oba psa počutita dobro, ne poroča pa, koliko časa bosta še krožila v vesolju. CAPE KENNEDY, 26. — Danes so izstrelili v Cape Kennedy kabino «Apolon»; izstrelili so jo z raketo ((Saturn 1-B», ki je najmočnejša raketa NASA. šlo je za poskus, da vidijo ali kabina vzdrži veliko toploto ob trenju z zrakom. Kabina je letela 8850 km in je 39 minut po izstrelitvi1 padla v Južni Atlantik, kjer so jo dvignili na vojno ladjo. Njen padec je zaviralo osem padal. Kakor poročajo, je poskus dobro uspel. iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiurmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiir 140 atletov iz 13 klubov na današnjem krosu Bora Start bo ob 10. uri na nabrežinskem nogometnem igrišču Za mednarodni kros Bora v Nabrežini se je prijavilo res rekordno število atletov: kar 140 iz 13 klubov dežele Furlanija-Julij-ska krajina, iz Nove Gorice in Kladivarja iz Celja. Nastopilo bo 45 naraščajnikov, 41 mladincev in 54 članov. Borba bo torej ostra, vendar lah. ko brez skrbi trdimo, da bo med člani osvojil prvo mesto Celjan Zuntar, katerega bo kvečjemu lahko ogrožal le njegov klubski tovariš Kovač. Zuntar se je pred nedavnim v Cataniji enakovredno boril z znanim Angležem Tullochom, z Italijanskim prvakom Ambujem in Wrightom in je zasedel v tako ostri konkurenci nad vse častno četrto mesto. Objavljamo seznam boljših tekmovalcev s startnimi številkami, kar bo v orientacijo gledalcev, ki bodo prisostvovali današnjemu kro. su v Nabrežini. Naraščajniki št. 11 Drobne (Kladivar) i 12 Bratina (Kladivar) » 13 Pojavnik (Kladivar) » 14 Lenarduzzi (Udinese) » 34 Bussani (Triestina) » 46 Ardessi (CRDA) Tržič) » 66 Medvešček (Bor) » 67 Sancin (Bor) » 75 Furlan (Bor) » 76 Udovič (Bor) # 85 Angelino (Acegat) » 131 La Valle (CSI) » 177 Romano (S. Giacomo) Mladinci št. 8 Brečko (Kladivar) » 9 Bizjak (Kladivar) » 10 Škrubej (Kladivar) » 25 Tumino (Udinese) » 35 Flamini (Triestina) » 42 Stepančič (Nova Gorica) » 43 Lužnik (Nova Gorica) » 44 Blažič (Nova Gorica) » 45 Pribac (Nova Gorica) » 58 Bacci (CRDA Tržič) » 59 Mihicich (CRDA Tržič) » 77 Sancin (Bor) » 78 Košuta (Bor) » 81 Gabrovec (Bor) » 96 Pacchioni (Acegat) ■a 148 Peres (CSI) Člani št. 1 Zuntar (Kladivar) » 2 Kovač (Kladivar) » 3 Male (Kladivar) » 4 Tabakovič (Kladivar) » 5 Komesarovič (Kladivar) » 7 Potrata (Kladivar) » 29 Buttazzonl (Udinese) » 38 D’Amico (Triestina) » 39 Arban (Triestina) # 40 Brezzonl (Triestina) » 62 Miani (CRDA Tržič) » 64 Blasic (CRDA Tržič) » 65 Loru (CRDA Tržič) » 82 Cesar (Bor) » 83 Švab (Bor) » 84 Furlanič (Bor) » 117 Brandolin (Acegat) » 179 Intomperante (S. Giacomo) » 185 Barbaro (GS Silenzioso) » 207 Milocco (Libertas Videm) » 231 Gemmellesi (Flamme Oro) Organizator je prejel tudi veliko število nagrad, ki bodo tako razdeljene: Prvih šest tekačev iz vsake kategorije bo prejelo kolajne ŠZ Bor. Zmagovalec vsakega teka dobi tudi posebno kolajno tržaške pokrajinske uprave. Ekipam bodo podarili naslednje pokale: 1. mesto — pokal Devinsko-na-brežlnske občine 2. mesto — pokal SZ Bor 3. mesto — pokal Primorskega dnevnika 4. mesto — pokal Slovenske prosvetne zveze 5. mesto — pokal Dela 6. mesto — kolajna tržaške pokrajinske uprave. Spored tekmovanja je naslednji: 9.30 — zbor tekmovalcev na nogometnem igrišču 10.00 — tek naraščajnikov (2500 m) 10.20 — tek mladincev (5000 m) 11.00 — tek članov (7500 m) Nagrajevanje bo na sedežu prosvetnega društva «Igo Gruden* v Nabrežini ob 12.15. SMUČANJI HOLMENKOLLEN, 26. — Norvežan Gjermund Eggen je danes o-svojil naslov svetovnega prvaka v smučarskem teku na 50 km. Vrstni red na cilju je naslednh: 1. GJERMUND EGGEN (Norv.) 3 ure 03’04" 7 2. Arto Tiainen (Fin.) 3.03’15’T 3. Eero Maentyranta (Fin.) 3.03’54”3 4. Ole Ellefsaeter (Norv.) 3.04’46”8 5. Hannu Taipale (Fin.) 3.05’20”3 6. Vjačeslav Vedenin (SZ) 3.05’43”3. 7. Harald Groennigen (Norv.) 3.05’48”2 8. Jan Halvarsson (Šved.) 3.09’08”6 9. Gerhard Grimmer (V. Nem.) 3.09’43”8 10. Konrad Hischier (šv.) 3.09’59”6 11. Nasedkin (SZ) 3.10’23”5 12. Arsjilov (SZ) 3.10’31”8 13. Stensheim (Norv.) 3.10’51”1 14. Giuseppe Steiner (It.) »3.11’05”4 18. Mario Bacher (It.) 3.22’14”7 24. Livio Stuffer (It.) 3.25’33”8 • * * JAHORINA, 26. — Po včerajšnjem uspehu v smuku, kjer sta sl Peter Lakota in Krista Fanedlova osvojila naslova jugoslovanskih pr- vakov, sta ista tekmovalca danes osvojila naslova tudi v slalomu. V moški konkurenci sta se za Lakoto, kateremu so izmerili skupni čas 1’10”7, danes uvrstila Andrej Klinar (Jesenice) in Jaka Špom (Kranjska gora). Med ženskami pa je bila druga Majda Ankele (Triglav) Kranj), tretja pa ida Tevž (Fužine Ravne). UMETNO DRSANJE DAVOS, 26. — Komaj 17-letna A-merlčanka Peggy Fleming je po izvedbi vseh obveznih likov še vedno v vodstvu. Američanka Ima 48,8 točke prednosti, kar ji že sedaj zagotavlja letošnji svetovni naslov med posameznicami. Lestvica je po obveznih likih naslednja: 1. PEGGY FLEMING (ZDA) 1.233 t. 2. Petra Burka (Kan.) 1.84,2 3. Gabrielle Seyfert (V.Nem.) 1.174,7 4. Valerle Jones (Kan.) 1.40,4 5. Nicole Hassler (Fr.) 1.136,9 Angleža Diana Towler ln Bernard Ford sta danes osvojila svetovni naslov v plesu na ledu. Na drugo mesto sta se uvrstila Američana Kristine Fortune in Dennis Sveum, na tretje pa njuna rojaka Loma Dyer in John Carrel. ATLETIKA COSFORD, 26. — Trinidadski atlet Wendell Mottley, ki je na tokijski olimpiadi osvojil na 400 m srebrno kolajno, je danes zabeležil s 47”3 v teku na 440 jardov najboljši «indoor» čas na svetu. • • * TORONTO, 26. — Med mitingom nlndoor«, ki Je bil sinoči v Torontu, sta Madeleine Manning In Wyo-ma Thys zabeležili dva najboljša časa na svetu: prva z 2’10”2 v teku na 880 jardov, druga pa s 5’’6 v teku na 50 jardov. * * • SAN FRANCISCO, 26. — Na mitingu v San Franciscu Je Avstralec Ron Clark pretekel 2 milji v času novega svetovnega rekorda «lndoor» 8’28”8. PLAVANJE DURBAN, 26. — Trinajstletna Karen Muir (Južna Afrika) je danes s časom I’8”3 Izboljšala lastni svetovni rekord na 110 jardov hrbtno. Prejšnji uradni rekord, ki ga je Muirova dosegla lani, Je bil 1’8”7. 21. t. m. pa je Muirova rojakinja Ann Fairlle preplavala Isto progo v 1’8”6. NEDEUA, 27. FEBRUARJA PONEDELJEK, 28. FEBRUARJA Radio Trst A Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas-oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni £,a. 1130 Variacije na slov. mo-orkestri; 10.15 Poslušali boste; tive. n 35 Radio za šole; 11.55 10.45 Pihalne godbe; 11.15 Oddaja jtal akvarel; 12.15 Brali smo za za najmlajše: - «Rdeča vrtnica«, Vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 pravljica; 12.00 Nabožne pesmi; znane melodije; 17.00 Ansambel 12.30 in 13.30 Glasba po željah; «Le Tigri«; 17.25 Radio za šole; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.45 Po 1745 pesem in ples; 18.00 Poljud-klavirskih tipkah; 15.00 Sanremo na enciklopedija; 18.15 Umetnost 1966; 15.30 «Blizu in težko«, radij- ^ prireditve; 18.30 Saint-Saens: ska drama; 17.45 Alessandro Mirt; R0uet D’Omnhale; 18.45 »The Godalni kvartet; 18.00 Jam session; gilver Keys»; 19.00 Iz zgodovine 18.30 Kino včeraj in danes; 19.00 siov književnosti; 19.15 Pianist Dvesto let valčkov; 19.15 Nedelj- R0ger williams; 19.30 Postni goski vestnik; 19.30 Glasbeno poto- vori; 19 45 orkester Ambrose; vanje po Italiji; 20.00 šport; 20.30 20.00 šport; 20.35 Zvoki uglašeni Lelja Rehar: «Na vojsko se od- na temo; 21.00 Cimarosa: «La ba-pravljajo«; 21.00 Kromatična fan- ronessa stramba«; 22.15 Armando tazija; 22.00 Nedelja v športu, Trovajoli; 22.30 Južnoameriški od-22.10 Nabožna dela italijanskih mevi; 23.00 Klavirski duo Ferran-skladateljev; 22.40 Veliki orkestri. te-Teicher. Trst Trst “ -SKSS&SSSMS Koper Za prijatelje cvetja; 13.40 Koncert; 14.05 Jazz; 14.25 Furlanski pisatelji. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pre- 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL- 10.30 Operne arije; 11.00 Do- '-‘•'““““‘•i" pregled; 13.30 Sosedni kraji m željah: 13-40 Mala prodajaln ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po plošč; 14.00 Jug pesmi m plesi, željah; 15.30 Domače pesmi in me- 15.00 Od popevke do popevk , lodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 15.45 Slov narodne; 16.00 Iz šport športna nedelja; 19.30 Prenos RL; nega življenja na Primorskem, 22.15 Plesna glasba. 16.20 Operna glasba; J7.-88 JUS , . slavija v svetu; 17.10 Prisluhnimo Nacionalni program jim skuDaj: 17.45 šnortni ponede-r * liek; 18.00 Prenos RL: 19.00 šport, 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Na- 1930 prenos RL: 22.15 Orkester božna oddaja; 11.25 Roditeljski Ellineton; 22.35 Čampa: ((Večerni krožek: Družina narašča; 13.25 recital za flavto. Odrska in filmska glasba; 14.30 ... . . Koncert na trgu; 15 15 Glasbena Nacionalni program prizma; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Zbori z vsega 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Mo-sveta; 17.30 Simf. koncert; 19.00 zartove skladbe; 9.45 Popevke; Športna nedelja; 20.25 Pisan spo- 10.05 Ooema antologiia; 10.30 so- red; 21.20 Pianist Tito Aprea, II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Dva la; 11.15 Ital. potovanja; 11.30 Bachove skladbe: 11.45 Godala; 13.30 Mladi umetniki: 15.15 Filmske in gledališke novosti: 15.45 Gospo- glasova - dva stila 9 00 Oddaja barska rubrika; 16.00 Soored za 70. žpnske- 9 35 in 10 35 Oddajali najmlajše: 16.30 Pogovorimo se 0 smo 11*35 Nastopajo pevci- 12 00 Rlasbi: 17-30 Večerne fantazije: Wtna Dromoza 3 1215 Plošče 18 30 Soored z onstran Atlantika, teX 13 45 Ksan spored- 1430 18.50 Kniižne novosti: 20.25 Zme- “n aktualno^; Ts^O Glasba nek petih: 21.15 Voka^-inštru- po željah; 16.15 Klakson; 17.00 mentalni Koncert, 22.25 Ples. Glasba in šport; 18.40 Vaši izbran- » __________ n. program Glasba in šport; ci; 20.00 Zmenek v operi; 21.40 športni dnevnik; 21.50 Glasba v večeru. III. program 16.30 A. Wesker: «Patatine di 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert: 9.35 Kronike in zanimivosti; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkestri; 12.- film; 20.00 Dnevnik; 20.30 bjj ob sedmih — angl. film; */U; 16.35 Poročila; 16.35 Ruščina; 17.00 — humoreska; 22.00 LuksernbUp(,- Angleščina; 17.40 Tlktak: Strašni Pesem Evrovlzlje 1966; 23.4® zmaj; 17.55 SUke sveta — otr. žur- ročlla. Ponesrečen načrt W. KECH se je Martha poročila z Do-"'■nickom, je bilo njej trideset, "Jemu pa petdeset let. ‘Premisli, kaj delaš,« ji je go-v°rila mati. «Dominick je star •““ec. Moški, ki živi ob materi ^česet let življenja, ni najbolj Pripraven mož za mlado in živah-J° žensko, kakršna si ti. Umrle katere ne bo nikoli prebolel.« •Ah, kaj! Saj ne bo večno ži-!e’- Meni pa bo le ostala hiša tiste lepe njivice, na katerih !e kar precej pridela. Razen tega ?a Dominick zasluži. Se pokoj-'"no za njim utegnem doseči, kbše kakor doslej mi ne bo. P°v°lj sem se potikala po sluzih« •Sama sebi pripiši, če ne bo, ”kor si predstavljaš,« ji je rekla ''žti tedaj. ‘Saj si tudi bom,« ji je zabru-* Martha. ^esec dni kasneje je bila Mar-911 Dominickova žena. ^ačuda se materina bojazen ni polnila. Vsaj tako ne, kakor se 1 °na bala. Dominick je bil miren mož. '° nekako vzljubil je svojo po-rno ženo, katero je, resnici na l™J° povedano, vzel pravzaprav , J zato, da dobi gospodinjo, *^°r ženo v hišo. Vnašal ji je denar, kakor ga Prinašal nekoč materi. Ni opo-®a' spremembam, ki jih je u-'Pdla v hiši, čeprav je postalo ‘rsikaj drugače, kakor je bil 'ei> dolga desetletja. ®*oer pa, kaj naj bi tudi? Mar-® je delala, kakor je bilo treba. (T9 je bila urejena in snažna, jj^vki na polju so ji odlegli hi-,Jei kakor materi, ki je prekora-( že petinsedemdeseto leto, pre-^ je umrla. Razen tega pa je kar prijetno imeti poleg se-. Ponoči voljno, stasito žensko 3 za katero je vedel, da po 11 zakonih in pravilih pripada jjD njemu. . 0lhinick je bil zadovoljen. ^ nekam pomladil se je. "fertha pa se je strahotno dolžila. .^otniad in poletje sta ji še ne-■ n znosno minila. Toda, ko je spravljen s polja poslednji ^ek, ko je bila svinjina v ka-. nasoljena in so preko gozda ^želi zimski viharji, ji je po-< 0 Pusto, da bi ponorela, j^ša. ki si jo je tako zelo že-’ se ji je zazdela ječa. Ure in 1(6 je samevala v njej. Prvi so-' je živel onkraj gozda. Do-^ dvajset minut je bilo do tja. . ner je bil sosed že star, njego- na pa prav talco’ Martha z nikoli navezala prisrčnejših j^tala ji je torej le samota, ^nta, hiša in Dominick. Je bila topla. Dominick je v^rbei kurjave dovolj. In Do-je imel Martho rad. Rad ^ av°j tih, miren način. Marthi ^je prav ta tiha, mirna Ijube-^ Presedala preko glave. Morij Di bila bolj zadovoljna, če bi Dominick odločnejši, trmoglav, Tako pa nič. Bil je milo 1 ko Je odhajal na delo in enačen je bil, ko se Je vračal l0v- Tiho Je snedel hrano, ki . j° je pripravila. Napravil je « okoli hiše, če Je na novo kl°- Nanosil ji je drv. Nato (ij® sedel k pečici, kjer je Mar-tjj Navadno nekaj pletla. Posku-J° Je pritegniti k razgovoru D Pričel govoriti o čemer koli p0(3jetja, kjer Je delal. (j^ztha pa je samo zmajala z 0 in zamrmrala: C®Jem zanke.« Čeprav jih v ni štela! t Siničk je umolknil. Vzel je časopis in se zatopil v ji^® vse do večerje. (|, v, Ve4erjah so se pričenjale no-brezkončne zimske noči. k i* Se Je zdelo, da Ji žro zdrav- J mladost tj!" Je mlada, vroča, strastna, k Siničk pa je bil star, umiralo plah. \ * je že davno spal, ko se je ^vedno brez sna premeta- pa le pod pogojem, da ostane pri njem do njegove smrti. In tisto pred županom podpisano pismo je zadrževalo Martho, da ni odšla že pred tedni, pred meseci. Ko Dominick umre... Ha, Dominick je bil trden, zdrav možakar. To je Martha v zadnjem letu že utegnila spoznati. Ne bo umrl, ne. Se dolgo ne. Razen če bi mu ona pomagala... Da, nekega dne ji je takšna misel šinila v glavo in ni se je mogla več iznebiti. Ampak Martha je vedela, da to niso preproste stvari. Ne more ga treščiti po glavi kot psa. Niti mu ne more zaviti vratu kot kuri. Ce bi se ga že znala znebiti, ne sme tega ugotoviti živ človek na svetu. Ampak, kako naj bi to storila, kako?! Nekoč, ko od dolgega časa ni vedela kaj početti, je brskala po omarici, kjer je včasih Domini-ckova mati imela spravljena zdravila. Med stekleničkami in škatlica- (Nadaljevanje na 7. strani) BA1POKE filihcrt h«>n ki so in bodo v še večji me-J la problem poostrili. Ta dej-stva so: h V doline na našem Krasu že ■jhianj 15 let dovažajo smeti tovornjaki mestnega podjetja k čistočo. V kraške doline dodajo prav vse odpadke naše-r* mesta z ustreznimi posledi-J**bi pronicanja najrazličnejših, Ljči strupenih snovi v porozno 3"4ko podzemlje. Ta proces še h« bej pospešijo nalivi, ki nuj-pospešujejo odtok voda v sloje do korita same Ti- m»ve. j ^a vsej kraški planoti nimata bo danes niti stara, avtohto-haselja, niti posamezni last-bn hiš, vil, kot tudi ne nova jjkunska naselja, — naselje v -kbričah in novo begunsko na- Proseku ter še kak drug večji ali manjši objekt prepotrebne kanalizacije in še greznice, razen v redkih primerih, ne praznijo, pač pa se odtekajo verjetno v porozna kraška tla. Zgoraj navedenim podatkom dodajmo še nameravano industrijsko področje. Od kod naj bi se črpala prepotrebna voda, ki bi jo ta industrija potrebovala saj smo rekli, da Trstu že sedaj vode primanjkuje. Hkrati se sprašujem, kaj z odtočnimi vodami, v mnogih primerih tudi strupenimi? (Glede tega bi hotel omeniti primere iz nekaterih predelov Italije, kjer je po rekah izumrla vsa favna prav zaradi odtoka odpadlih voda iz tovarn v reke). Do danes še r\i sodobnega kanala odtočnih voda v morje, pač pa vse vode silijo v nižje predele, nekako vzdolž južne železniške proge vse od Orleka — Drage pa do Nabrežine in še dalje. Samo ob sebi se pri tem postavlja še vprašanje: od kod tržaški občini prepotrebna sredstva za tako velikopotezen objekt? Naj k doslej navedenemu dodam še naftovod, ki bo po svoji trasi šel prav po naši kraški planoti in to z vsemi morebitnimi posledicami, če bi se cevi pod zemljo pokvarile, počile, u-sedle zaradi nestabilnosti terena itd. V takem primeru bi se nafta odtekala in prodirala tja, kamor bi si logično utrla pot, torej v podzemlje... Naj glede tega navedem primer naftovoda Genova — Ingol^tadt, kjer je v mestu Lindau ob Bodenskem jezeru na meji med Švico in Zahodno Nemčijo prišlo do incidenta in tudi do tožbe med občino Lindau in- družbo, ki je naftovod gradila. Ker se je občinska uprava tega mesta bala, da ji bo naftovod onesnažil jezero, iz katerega mesto dobiva vodo, je družbo sodno preganjala in jo prisilila, da je prvotni načrt temeljito popravila. Po mojem ni izključeno, da bi moglo kaj takega groziti tudi nam, odnosno našemu mestu, da bi namreč pri naftovodu moglo priti do okvare in bi nafta odtekala v podzemlje do naših podzemeljskih voda in nam tako okužila odnosno zasmradila pitno vodo. Ali so odgovorni krogi računali tudi s to možnostjo, ko so se odločili za terminal naftovoda v Žavljah, medtem ko bi bil morda bolj primeren nekje ob izlivu Soče? Ob koncu še nekaj: mislim na protosinhrotron na področju Doberdoba. Tudi če bo ta ogromni kompleks služil izključno raziskovanjem in poskusom v mirnodobske namene, torej v korist človeka, vendarle diši po — radioaktivnosti. Nisem strokovnjak in ne maram se mešati v to zadevo, in jo zato prepuščam strokovnjakom — atomskim, geološkim, hidrološkim, medicinskim in drugim, pa tudi tržaški mestni upravi. Doberdob-sko področje, kjer naj bi stal nekoč protosinhrotron, pa sem si podrobno ogledal in tudi večkrat fotografiral — v spomin iiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiihhiiihiiiiiiiih****ii**********’***********ii**i*************i********* ********************** SKUPINA BANČNIH ZAVODOV PODPISALA 27,5 milijona dolarjev posojila holdingu za gradnjo naftovoda Nominalne obveznice po 1000 dolarjev se bodo obrestovale 6,5 odst. Skupina denarnih zavodov, v kateri so Banca Commerciale Italia-na, Banca Nazionale del Lavoro, Banque de Pariš et du Fays-Bas, Kreditanstalt-Bankvereln, Doutsche Bank, Lehman Bank, Oesterrei-chische Landerbank, Rotschild Bank in Warburg Bank je 23. februarja podpisala za 27,5 milijona evropskih dolarjev posojila, ki ga je razpisal Transalpine Finance Holding. Gre za obveznice po 1000 dolarjev nominale, ki se obrestuje jo v razmerju 6.5 odst. in ki bodo notirale na londonski, amsterdamski in morda tudi na dunajski bor. zi. Transalpine Finance Holding je bila ustanovljena 15. novembra 1965 v Luksemburgu in sicer, z namenom, da skrbi za finansiranje gradnje naftovoda iz Trsta v Ing'.’stadt ter za njegovo povezavo z nat.ovo-dom Rhein-Donau, ki veže Ingol-stad in Karlsruhe Pri Finance Transalpine Holdingu so udeležene naslednje mednarodne petrolejske družbe: Esso (20 odst. glavnice!,. Shell (15), British Petroleum (14), C lh in vojašnica na Opčinah, tal Qil (3), Deutsche Erdoil (3), «*. ‘Udi klavnica na Opčinah in 1 Rholvrn - Cherrde (3), Texaco (3), u*rni center uvožene živine na i VVintershall (3), Compagnie Fran- caise du Petrole (2 odst.). Gradnja naftovoda Trans Alpine Pipeline iz Trsta v Ingolstadt bo terjala investicijo 185 milijonov dolarjev, in sicer je v to vsoto vračunan tudi manjši strošek za adapta. cijo naftovoda Rhein-Donau. Od celotne vsote, 72 milijonov dolarjev bodo porabili za gradnjo naftovod-nih naprav na italijanskem, 69 za naprave na avstrijskem ter 44 milijonov za naprave na zahodnonem-škem državnem ozemlju. Samo Transalpine Finance Holding bo prispeval 25 odst. vseh potrebnih sredstev, za razliko pa bodo razpisali vrsto posojil na mednarodnem finančnem tržišču. Sedanje posojilo v višini 27 milijonov dolarjev je prvo izmed napovedanih finančnih akcij. Pozneje, čez nekaj let, bodo predvidoma izdali nadaljnjih 50 milijonov dolarjev za to, da bodo povečali zmogljivost naftovoda od 500.000 na 1,000.000 sodov surovega goriva na dan Do podvojene zmogljivosti naftovoda Trst - Ingolstadt bodo prišli tako, da bodo vzdolž njega podvojili število potisnih črnalk (v prvi fazi jih bodo zgradili pet, pozneje pa še prav toliko). za naše poznejše rodove... Ko pa sem si ogledal ta naš kraj, ki ga bo čez leta poznal ves svet zaradi njegovega sinhrotro-na, se mi je vrinila misel, da bodo za ta «čudež» vedeli vsi, nihče pa ne bo vedel, da stoji na slovenski zemlji. Toda tudi ne glede na to, je znano, da je to področje razmeroma nizko, le kakih 30 do 50 metrov nad morjem in prav na sotočjih Timava, Soče in Vipave, t.j. tistih voda, ki pridejo danes v poštev za sedanje kot tudi za bodoče potrebe glede pitne in industrij ske vode v Trstu in na Tržaškem. Vse, kar sem do tu navedel, govori proti nameravanemu industrijskemu področju na našem Krasu. Ponavljam: besedo prepuščam odgovornim strokovnjakom. Kar se pa mene tiče, stokrat raje sprejemam ((rezervat« in to v najširšem pomenu besede. Tega ((rezervata« pa ne zamišljam obdanega z bodečo žico, kakršne so v ZDA napravili za Indijance, pač pa obliki zaščitenega ((zelenega pasu«, naj bi se raztezal vse od Peska do Doberdoba in obsegal ves gorati del tega področja. Problem zdrave pitne vode, ((zeleni pas« — pljuča vsakega mesta in mediteransko —- kontinentalna klima na kraški planoti, vse to so pozitivni razlogi, ki govorijo zato, da ostane status quo. Vsak zdrav razum mora ta dejstva sprejeti. Industrializacija pa je naš živelj vedno le požirala... Zagovornikom novega Industrijskega področja na naši kraški planoti bi svetoval, naj nekoliko ogledajo slovenska hrvatska področja okoli Nove Gorice, okoli Kopra in v Bu. ščini, pa tudi naše naprednejše živinorejce, vrtnarje, cvetličarje, vinogradnike naj vprašajo. Vsi jim bodo povedali, da niso še nikoli tako lahko spravili v denar svojih pridelkov, svojega truda, kakor to lahko storijo danes. Pa naj bo to na tej ali pa na oni strani meje. Še več, zagovorniki industrijskega področja naj se potrudijo v Emilio ali v Romagno in se tam naučijo, kaj vse zmore posamezna kot tudi organizirana iniciativa. če to velja za tista področja, zakaj bi isti pogoji ne veljali tudi za naše kraje? Mar mi ne živimo v neposredni bližini mesta, ki šteje kakih 300.000 prebivalcev? Malo dobre volje, energije in pod pogojem, da se resnično hoče nekaj storiti; nadalje z dobro organizacijo, strokovnim znanjem ter ob finančni podpori zasebne iniciative, ob podpori naših številnih denarnih zavodov ter po dolinostni podpori državne pomoči, ki nam po u-stavi tudi pripada, in prepričan sem, da bi se v naših okoliških občinah kmalu ustvarilo blagostanje, ki bi ga omogočilo racionalno kmetijstvo, živinoreja, vinogradništvo, vrtnarstvo, cvetličarstvo itd. in še turizem. treba niti orati ledine, saj so o tem pisali najodličnejši umi Beneške Slovenije, temelječi nekateri bolj v italijanskem, a drugi v samostojnejšem domačem slovenskem kuitumem krogu. Ta so Po-drecca in Podreki, Musoni in Bian-chini, Trinko, pa velika plejada lingvistov cele Evrope, ki so ob narečjih Beneške Slovenije preizkušali svoje fonetične in splošno lingvistično znanje na področju slavistike. Kulturna čitanka Beneške Slovenije postaja pereča potreba novih mladih krogov mlade Beneške Slovenije. Koncilska modrost na področju materinega jezika v cerkvi ter novi duh enakopravnosti in sožitja med narodi in jezikovnimi skupinami v Italiji narekuje njeno pripravljanje in kasnejše uporabo v pravičnejši bližnji prihodnosti. A. R. Ponesrečen načrt (Nadaljevanje s 3. strani) iiiiiiimiiiimiumim>mHiii»iH*iH***<*"|*»**"l**l*"II*'**"*1*"*"Ii"""*l*,l"'*'>"*"**'*,,",,"lfl*i""l"fl11 JEZERO Stara cerkvica je v nevarnosti Jezero je lepa izletna točka za ljudi iz mesta. Vas ima lepo lego s prekrasnim razgledom na dolino Glinščice, Miljski zaliv in Istro. V vasi je 480 let stara cerkvica, posvečena sv. Lovrencu. Cerkvica je bila pred nekaj leti popravljena, yendar so ji pustili vso staro patino. Krita je bila s kamenitimi ploščami, ki dajejo stavbi posebno lice-Popravljena pa je bila tako slabo, da sedaj voda pronica v notranjost in jo silno kvari. Strop, ki je lesen, je ves prevlečen s plesnijo, ki razjeda les, čeprav je namazan s karboline-jem. Vsa notranjost je prepojena z mokroto ter ob deževnem vremenu teče voda tudi po zidu do tal. Morda bi bilo primerno povprašati prejšnjega stavbenika, kako to, da se je stavba v tako kratkem času toliko pokvarila, da deževnica tako močno prihaja v ladjo cerkve? Vsekakor je treba cerkev ponovno popraviti, popravi pa nai o podjetnik, ki ima tudi nekaj čuta dolžnosti in ponosa. Prosimo tudi dolinsko občino, da se zavzame za to staro zanimivost na naši tako lepi izletni točki. Izletnik VESTI Z ONSTRAN MEJE Letošnje prireditve ital. krožkov Sestanek med delegacijama ZK obalnih občin in KPI iz Trsta Na posvetu predstavnikov italijanskih kulturnih krožkov Istre in Reke v Poreču so obsežno obravnavali delovanje krožkov ter spre jeli program prireditev za letos. Predsedstvo Italijanske unije, ki je organiziralo posvet, bo te dni v sodelovanju z ljudsko univerzo v Trstu izdelalo podroben program predavanj in glasbenih večerov za italijansko etnično skupino. Domenili so se tudi o izmenjavi gostovanj kultumo-umetniških skupin posameznih krožkov Istre in Reke. Program prireditev, ki jih bo Italijanska unija organizirala letos, pa je naslednji: šolski festival bo 16. in 17. aprila v Vodnjanu; festival dramskih skupin bo — prvi del 10. maja v Poreču, drugi del pa 15. maja v Piranu. Ob dnevu mladosti, 25. maja, bo v Rovinju zaključni večer festivala otroške pesmi. V Piranu bo junija festival pesmi za odrasle. V istem mesecu bo še zaključna revija kulturnih krožkov v Galežanu ter folklorni festival v Umagu. * * * V Kopru je bil sestanek med delegacijo Zveze komunistov obalnih občin in delegacijo KPI iz Trsta. Razgovarjali so se o programu medsebojnega sodelovanja v prihodnjem razdobju. S koprske strani so bili prisotni sekretarji občinskih komitejev v Kopru, Izoli in Piranu Branko Gabršček, Slavko Černelič in Milan Grl j, medtem ko sta bila v italijanski delegaciji Claudio To-nel in Jelka Grbčeva. Med drugim so se dogovorili, da bodo v okviru širšega sodelovanja družbeno-politič-nih organizacij na koprski obali z organizacijami delavskega gibanja sosednega področja še nadalje poglabljali tudi stike med partijskimi organizacijami. Predvidevajo več razgovorov o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske v Italiji, nadalje o šolstvu, o razvoju delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji, o vprašanjih delavskega gibanja v Italiji itd. V načrtu imajo tudi predavanje v Trstu o dosedanjih izkušnjah gospodarske reforme v Jugoslaviji ter debato o načelih jugoslovanske zunanje politike. Zadnja pot zavedne Križanke Nine Zepanove V tržaški bolnišnici je v ponedeljek umrla Antonia Košuta, vdova Tence iz Sv. Križa, ki pa je bila bolj znana pod vzdevkom Nina Zepanova. Njena smrt ni prišla nepričakovano, ker je pokojnica že dolgo bolehala za hudo boleznijo, vendar je vest. da je preminila, prizadela ne le njene najbližnje pač pa vso vas in vso okolico. Nina Zepanova je bila namreč zelo znana in priljubljena tako doma. kot tudi v mestu, kjer jo je poznalo veliko ljudi, ki so nekoč zahajali v gostilno njenih staršev najprej na Proseku, pozneje pa v Sv. Križu, kjer jim je tedaj še mlada Nina stregla. Po rodu je bila Nina Zepanova iz stare kriške družine Košu-tovih. Tudi ko se je omožila je ostala v rojstni vasi, ker je vzela Josipa Tence ja, po domače Pepija Černetovega. Izhajala je iz zavedne družine in se tudi poročila v zavedno hišo. Samo ob sebi se zato razume, da je bila pokojnica zavedna napredna Slovenka. Temu so sledile tudi posledice: v dobi fašizma so tako njeno rojstno hišo, kot tudi novi dom imeli fašisti na piki. Zaradi tega so jih tudi preganjali. Popolnoma razumljivo je tudi bilo, da sta se njena in moževa družina vključili v osvobodilno borbo, pri čemer ona ni zaostajala. Njena zavednost in zavednost vse družine je od nje terjala, da je še mlada postala vdova. Jeseni leta 1944 so nacisti ujeli njenega moža, ki je b:l aktivist Osvobodilne fronte, in ga odpeljali v Buchenwald, kier je tudi umrl. V Nemčiji je umrl še en možev brat, dva sta padla v partizanih. Nina je tako ostala vdova dvema nepreskrbljenima otrokoma, za katera je morala skrbeti in ju vzgojiti. Seveda ju je vzgojila po načelih, ki so njo, njenega moža in vse sorodstvo vodila v najhujših časih naše zgodovine. mi je ena vzbudila Marthino pozornost. — Uspavalne tablete. Vzeti po eno na dan. Po zdravnikovem navodilu, — je pisalo na ovitku škatlice. ((Tablete za spanje!« je kriknila Martha v sebi. Odprla je škatlico. Osem svetlomodrih kroglic je je obležalo na dlani. Kakor o-sem vabljivih bonbončkov za o-troke. Vsula je tablete nazaj v škatlico, jo skrbno zaprla in jo potisnila na dno žepa predpasnika. še pred večerom pa jo je spravila v najgloblji predal omare. Imela je sredstvo. Da, sedaj je imela sredstvo. Treba je le še čakati na ugodno priliko. Na priliko, kjer ne bi mogel nihče spregledati njene soudeležbe v poteku zadeve. Od tistega dne je bila Martha precej prijaznejša z Dominickom. Stari mož je žarel od zadovoljstva in delovnim tovarišem je rad povedal, kakšno srečo je imel, da je izbral prav Martho za ženo. Martha pa je čakala, da se ji ponudi ugodna prilika. Prilika se je res ponudila. Nekega dne Je prišel Dominick domov dobro uro kasneje, kakor navadno. Martha je takoj ugotovila da je pil, kar pri njem sploh ni bila navada. «Res, Martha, malo sem ga nagnil. Veš, prijatelj je godoval. Pa saj ni nič hudega, kajne?« «A, kje neki!« je rekla Martha. «Ampak veš, nazaj moram. V podjetje, veš. Nadomestovati moram nekega tovariša, ki mu je umrla teta. Ob desetih moram biti zopet na delu. Ni sicer preveč prijetno. No, bo pa zato ob mesecu kakšen frank več v kuverti,« je razlagal. «Ob desetih! Sedaj pa je že sedem!« ga je prekinila Martha. «No, malo bom zadremal kar tu na divanu. Dve urici pač. Potem pa bo treba nazaj.« Zleknil se je na divan in trenutek kasneje je že spal. Spal je tako mimo in spokojno, kakor da je pred njim dolga zimska noč. Martha je sedla k pečici. Mrzlično je stiskala pesti v naročju. V žepu predpasnika so zaškro-botale tablete v škatlici. Dominick je v spanju nekaj mrmral. Pogledala ga je z dolgim, sovražnim pogledom. S pogledom, ki je bil bolj mrzel, kakor ledena noč, ki je objemala zemljo. S pogledom, ki je bičal bolj, kakor snežinke, ki jih je oster veter sipal v okna. Ob pol devetih je moža zbudila. Gledal je zmedeno okoli sebe. Ni še bil naspan in ni še bil popolnoma trezen. «Vstati moraš, če greš res nazaj,« mu je rekla. «Ah, saj res. Treba bo, treba,« se je domislil in vstal. Martha mu je iz kuhinje prinesla večerjo. «Ne, ne bom jedel. Ne diši mi. Zavij mi meso. Vzel ga bom s seboj,« je rekel. ((Skuhala sem ti čaj. Pogrel te bo. Dober čaj z rumom, ko je zu- «Ta čaj je bil preveč močan. Ni me osvežil, še bolj utrujen sem po njem,« mu je leno teklo skozi misli. Še korak, še dva. Nato je Do-minicka zajela noč in drobcen pršeč sneg je tkal odejo čezenj... Dve uri kasneje je hitel sosed proti Dominickovi hiši. Krava se mu je telila in nekaj ni bilo v redu. Sosed je vedel, da zna Dominick ob takih primerih pomagati, zato je hitel ponj. «0, kaj pa je to!« je vzkliknil, ko je v gazi skoraj padel čez zasneženo telo. «Dominick, Dominick!« je klical, ko ga je spoznal. Toda Dominick se ni zganil. Dihal je, a sosed ga ni mogel prebuditi. Sosed se je obrnil nazaj in tekel, kolikor so ga nesle stare noge. Sklical je ljudi iz vasi. V njegovi hiši' so spravili Dominicka k zavesti. V bolnišnici pa so mu kasneje morali odrezati tri prste na desnici, ker so mu odmrznili. Toda dva sta mu še ostala. Palec in kazalec. Z njima je spomladi podpisal ločitveno listino na sodišču. Martho so privedli k razpravi iz zapora, kjer je čakala na sodbo zaradi nameravanega umora. Kako je bila Nina cenjena, se < naj tako mrzlo.« je videlo v sredo popoldne na njenem pogrebu, ki se ga je u-deležila velika množica domačinov in tudi ljudi iz mesta. V žalnem sprevodu, ki se je vil od njenega doma, mimo cerkve na pokopališče, je bilo zelo veliko vencev in šopkov cvetja, ki so ji ga sorodniki, znanci in prijatelji poklonili v znak ljubezni in spoštovanja. Hčerki Ljubi, sinu Ivu, materi in vsem njenim sorodnikom izrekamo globoko sožalje, pokojnici pa naj bo lahka zemlja, ki jo je tako ljubila. DANILO ŠTUBEL «0, Martha, kako si skrbna,« se je nasmhenil. Ponudila je skodelico čaja. Zelo sladkanega in zelo močnega čaja. Tako je bil sladak in tako močan, da se je Dominicku silno prilegel. V dušku je izpraznil skodelico. Takoj nato je odšel v viharno sneženo noč. «Ah, kako bi spal, spal,« je mislil, ko se je opotekal proti gozdiču. Tri svetlomodre tablete so pričele delovati... Pred gostovanjem MLADINSKEGA ZBORA (Nadaljevanje s 3. strani) volucijo. Vse šole so začele sistematično gojiti otroško in mladinsko zborovsko petje. Po zaslugi Avgusta Šuligoja, našega najboljšega do sedaj živečega vzgojitelja in dirigenta mladinskih zborov, so začeli ustvarjati za otroške in mladinske zbore komponisti kot so: Slavko Osterc, Anton Lajovic, Emil Adamič, Danilo Švara itd. Trboveljski slavček je pod vodstvom Šuligoja ponesel našo mladinsko zborovsko ustvarjalnost z največjo kvaliteto, rekel bi, skoraj po vsej Evropi. V Pragi je leta 1935 odnesel svetovno prvenstvo v mladinskem petju. Kot urednik najrazličnejših pevskih zbirk je , z drzno, toda z visoko umetniško občutljivostjo zbral skladbe naših najpomembnejših komponistov za otroške in mladinske zbore. Zdi se mi, da je vse njegovo delo in delo tistih iskrenih sodelavcev na tem področju ustvarilo vse pogoje, da se je po tej strašni vojni razvil ((CELJSKI FESTIVAL« mladinskega in otroškega petja, ki je vsako drugo leto v Celju. Naši pedagogi’ in glasbeni sodelavci iz Celja so izpeljali veliko stvar. Ustavili se niso na ozkem slovenskem področju, ampak so danes dosegli, da je mladinsko petje zajelo vso Jugoslavijo, naše zamejstvo in da se iz leta v leto prijavlja na Celjski festival vedno večje število tudi inozemskih zborov. Festivalni dnevi v Celju postajajo praznik vse pevske mladine Jugoslavije in zato ni čudno, da je Celjski mladinski festival dosegel to čast, da se je preimenoval v jugoslovanski pevski festival naše mladine. Pogoj, da bodo naši otroci vzljubili domačo in tujo pesem je, da se začnejo seznanjati z našo kulturo že v najmlajših letih. To je tudi poroštvo, da ne bo naša pesem nikoli odmrla. Iz mladinskih zborov bodo na;e mladinke in mladinci pristopali v pevske zbore odraslih. Vse jih bo vezala pesem, ki ne pozna meja in sovraštva. Lepota in dobrota sta večni. Značilno je, kar je povedal predsednik celjskega festivala Anton Svetek, da niso našli med mladino, ki poje, niti enega primera kriminala ali podobnih prestopkov. Star izrek pravi: «Kdor poje, zlo ne misli«. Ob koncu bi rad čestital Glasbeni Matici iz Trsta, da je ::e začela formirati mladinske zbore. Ali ne bi ob tem gostovanju mladinskega zbora iz Trnovega v Ljubljani, ki bo gostoval v Trstu, in ob že formiranih mladinskih zborih na Tria kem, pri lo do skupnih nastopov v kateri koli obliki (revijski ali tekmovalni) prav v Trstu, po vzoru, ki ga poznamo po prireditvah v Gorici za odrasle zbore? Mladinskim zborom iz tržaškega in goriškega področja žel n vse najboljše! Začetnim te’avam pa morajo merodajni predstavniki, ki jim bo skrb za kulturno dejavnost in rast zborovskega petja, najti pravo pot, da jih odstranijo. Mladinske literature in glasovnega materiala je toliko, da nas ni strah bodočnosti! RADO SIMONITI še zadnji spomini na letošnje pustne prireditve. Zgoraj otroško pustno rajanje v Bazovici, na spodnjih slikah pa na prvi maskirana mladež v Boljuncu, na drugi pa množica dežnikov prav tako v Boljuncu, ko je dež na pepelnično sredo motil »pogreb* 27. februarja 1966 PriKs^nTn^nilc — 8 — Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.3, najnižja 11, ob 19. uri 9; zračni tlak 1019.9 stanoviten, vlaga 75 odst., brez vetra, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 27. februarja Gabrijel Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.48. Dolžina dneva 11.00. Luna vzide ob 9.50 in zatone ob 0.05 Jutri, PONEDELJEK, 28. februarja Roman OB ZAKLJUČKU SVOJEGA OBISKA V TRSTU Pogovor veleposlanika Vejvode s slovenskimi predstavniki Popolne je veleposlanik SFRJ Ivo Vej v oda obiskal Kulturni dom in prisostvoval predstavi SG Včeraj opoldne je jugoslovanski veleposlanik Ivo Vejvoda, potem ko je v četrtek izročil visoka jugoslovanska odlikovanja šestim najvišjim predstavnikom lokalnih oblasti v naši deželi, povabil na kosilo predstavnike slovenske narodne skupnosti v Trstu. Med kosilom, na katerem so bili tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Rudi Jan-huba ter konzuli Mihael Jurman, Jože Gačnik in Žarko Milutinovič, je prišlo do iskrenega nevezanega razgovora o trenutnem položaju Slovencev v Italiji. Ob 16.30 pa je jugoslovanski veleposlanik obiskal Kulturni dom v Ul. Petronio, kjer ga je sprejel predsednik začasnega upravnega odbora dr. Frane Tončič s člani odbora in upravnik Slovenskega gledališča prof. Rado Rauber ter umetniški vodja prof. Josip Tavčar. Veleposlanik je nekaj časa prisostvoval tudi predstavi Beckettove priredbe «Cakajoč na Godota». V petek je Ivo Vejvoda obiskal tovarno Zanussi v Pordenonu, včeraj pa si je ogledal arheološke znamenitosti Ogleja. Zvečer je odpotoval v Rim. Sestanek slovenskih socialistov Na sedežu Socialistične stranke v JI. Mazzini 32 so se sestali slovenski socialisti tržaške pokrajine. Na inevnem redu je bila razprava o /logi Socialistične stranke, v okvi--u uprave levega centra, za pravice Slovencev v Italiji s posebnim ozirom na našo pokrajino in naloge / okviru tega vprašanja. Uvodno poročilo je podal občinski odbornik in član vodstva stran-to Dušan Hreščak; temu je sledila živahna razprava' prisotnih, ki je dokazala, da so vsi ugodno’ ocenili dosedanje delovanje uprave levega rentra v tržaški občini, kot tudi noro usmeritev in program levega centra v deželi. IL), na kateri so razpravljali o položaju v zvezi z borbo za obnovitev delovne pogodbe delavcev elektriške stroke, ki je zapadia že pred dobrim letom. Po obširni razpravi so soglasno odobrili resolucijo, v kateri predvsem poudarjajo, da je od rešitve tega vprašanja odvisna ne samo ureditev prejemkov, pač pa tudi uveljavitev nove normativne pogodbe u-službencev Acegata. Nato resolucija opozarja na resnost položaja, ki je nastal zaradi trdovratnega stališča vodstva Enel in nerazumevanja vlade, ki se je postavila na stališče delodajalcev. Uslužbenci Acegata pozivajo vse sindikalne organizacije te stroke na skupno akcijo za rešitev vseh problemov in zagotavljajo, da bodo nadaljevali ter po potrebi tudi zaostrili svojo borbo do pravične rešitve problema in obnovitve delovne pogodbe. DELOVANJE DEŽELNEGA SVETA V torek bo svet ponovno pričel svoje redno zakonodajno delo Prva deželna komisija odobrila zakonski osnutek o razširitvi odbora Deželni svet se zopet sestane v torek 1. marca. Ker se je končala pretekli teden razprava o programski izjavi novega odbora leve sredine, bo skupščina zopet pridela svojo redno zakonodajno dcja'most in razpravljala o nekaichj zakonskih osnutkih, ki so j:n že odobrili v komisijah. Prva točka dnevnega reda predvideva potrditev novega svetovalca KPI Artura Calabrie, ki bo tudi prisegel. Nadomestil bo umrlega svetovalca Giordana Pacoa, ker je dobil v tržaškem okrožju za njim največ preferenčnih glasov. Volilni odbor, ki se je sestal pod predsedstvom svetovalca Metusa, je na podlagi veljavnih zakonskih predpisov ugotovil, da ni nobenih ovir za izvolitev Calabrie. Ker je bil pokojni Pacco tudi podpredsednik volilnega odbora, so namesto njega i- menovali furlanskega komunista Co-ghetta. Na dnevnem redu seje so tudi razna vprašanja svetovalcev ter predlog parlamentarnega zakona odvetnika škerka, ki predvideva zakonske predpise za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. Pod predsedstvom svetovalca Stopperja (KD) se je sestala prva stalna komisija deželnega sveta, ki je najprej izrekla ugodno mnenje glede finančnih plati, povezanih z zakonskim predlogom v prid svilo-reji, katerega je že odobrila druga komisija. Zatem je komisija o-dobrila zakonski osnutek deželnega odbora, ki predvideva ustanovitev deželnega odborništva za krajevne uprave ter povečanje števila odbor-niških namestnikov od dveh na tri. dejal, da ________________________________________ - Poročevalec Mizzau je . . liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiilHiimHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniliiiiiiiiiiiiiiiiiinniiniiuuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii SESTANEK OŽJEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Sestal se bo odbor za pripravo konzorcija za gradnjo suhega doka pomeni prenos nadzorstva nad krajevnimi upravami in podpornimi ter dobrodelnimi ustanovami od države na deželo veliko povečanje dejavnosti dežele. Zato je nujna ustanovitev posebnega odborništva, ki bo lahko opravljalo te naloge. Mizzau je nadalje dejal, da ima predsedstvo deželnega odbora celo vrsto nalog in pristojnosti, zlasti pa takšnih, ki so povezane s splošno deželno upravno dejavnostjo in usklajevanjem dejavnosti odbomi-štev. Vse to pomeni veliko odgovornost. Zato bo predsednik deželnega odbora s povečanjem števila namestnikov odbornikov lahko prenesel del nalog, ki so v njegovi pristojnosti, na novega namestnika odbornika, ki se bo ukvarjal z izrecno tehniškimi zadevami. Po Mizzauu so spregovorili člani komisije Bacicchi, Bisol, Gefter-WondritsCh, Morpurgo, šiškovič in Stopper. Zatem sta odgovorila svetovalcem poročevalec Mizzau in predsednik Berzanti, ki je rekel, da bo deželna uprava bolje delovala po razširitvi odbora. Po razpravi o posameznih členih zakonskega osnutka so člani komisije odobrili zakonski osnutek. Proti so glasovali komunisti, misovci in liberalci, odv. Škerk pa se je vzdržal. Dve štipendiji za češkoslovaške študente za višji tečaj o prevozih na tržaški univerzi ■ Ravna teli Mašpeda iz Budimpešte v marcu v Trstu za obnovitev tranzitne pogodbe Skupščina sindikata uslužbencev Acegata Na zadnji seji ožjega odbora trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi počastil spomin pred kratkim preminulega kap. G. Sut-tore, ki je bil več let predsednik tržaškega velesejma, a je do svoje smrti deloval tudi v okviru trgovinske zbornice kot referat za pomorske dejavnosti. Predsednik je nato omenil, da bo parlamentu v doglednem času pred. ložen v odobritev zakonski osnutek, po katerem naj bi država prevzela nase kritje 80 odst. stroškov za gradnjo zidanega doka v našem pristanišču. Zaradi tega je nujno, je poudaril dr. Caidassi, da se čim prej ustanovi konzorcij za gradnjo doka; prihodnji teden se bo sestal odbor, ki naj pripravi vse potrebno za uresničitev konzorcija. Člani odbora bodo na tem sestanku vnesli nekaj sprememb v prvotno besedilo statuta organizacije. Dr. Co sredine prihodnjega leta nameravajo za izvedbo raznih del, vključno z gradnjo pomola VII, izdati 6.250 milijonov lir V Pragi so predstavniki Združenih jadranskih ladjedelnic navezali vrsto stikov s podjetji Czechoslo-vak Ocean Shipping Company in Transacta Praha ter načeli vprašanja morebitne kooperacije tržaških in tržiških ladjedelniških obratov s češkoslovaškimi brodarskimi organizacijami. Med vsestranskimi dejavnostmi, s aterimi se ukvarja tržaška trgo-inska zbornica, je tudi dolgotraj-a razprava o javnih delih in še osebej o krizi, ki je pred meseci aiela gradbeništvo na našem pod-očju Pretekli teden so v okviru eh prizadevanj sklicali izredno se-d gradbenih strokovnjakov, ki se idejstvujejo v okviru tržaške ob-ine, pokrajine, državnega zavoda a avto ceste in industrijskega pri-tanišča v žavljah. Odbornik zbor-lice dr. Novelli, je podal krajše loročilo o sedanjem stanju v gradbeništvu na našem področju ter je zvezi z napovedanimi javnimi de-i izrazil skrb spričo njihovega o-nej enega obsega. Skupna vrednost avnih del, ki so jih že pričeli iz--ajati ali ki se bodo uresničila v loglednem času, znaša 15 milijard ir vendar je v tem podatku vraču-lan tudi izdatek 8 milijard lir za tradnjo pomola VII. V tem letu, idnosno nekako do srede prihodnje-;a leta nameravajo izdati za izvedlo raznih javnih del, vključena zadnja pomola VII.. približno 6 ni lijard 250 milijonov lir, na pod-•očju državnih železnic pa še na-ialjnjih 300 milijonov. Občuten del ;eh sredstev pa bodo uporabili za gradnjo in {»pravljenje cest, in tuli sicer bodo rabili za Izvajanje aosameznih načrtov predvsem stroje ter bo zaradi tega brezposelnost la področju gradbeništva še vedno močno zgvirala nadaljnji razvoj gospodarskega in socialnega življenja v deželi. . V petek je bil na zbornici drug važen sestanek, in sicer o vprašanju napovedane gradnje plinovoda s severnega Jadrana v srednjo Evropo. Sestanka so se udeležili predsedniki tržaške, videmske in goriške zbornice, predsednik industrijske cone v Tržiču ter ravnatelj čistilnice Aquila. Predsednik Caidassi je podal poročilo o svojem nedavnem potovanju v Avstrijo in o sestanku, ki ga je imel z voditelji avstrijskega podjetja Ferngas. Na sestan- bo deželni tajnik in deželni svetovalec Silvano Bacicchi govoril o stališču in borbi komunistov za novo notranjo in zunanjo politiko. Predsedoval bo tajnik tržaške federacije Paolo Šema. so Avstrijci izrazili svojo pri-avljenost, da pristopijo k more tnemu načrtu za speljavo plino-jda s severnega Jadrana na Du-aj In od tod dalje do mesta Tre-ič na češkoslovaškem. Avstrijska idustrija se je glede dobave ze-leljskaga plina pred časom obrni-i na Nizozemsko, ki razpolaga z elikimi rezervami te cenene ener-ije, vendar so Nizozemci pokazali > malo navdušenja za to, da bi obavljali plin v tujino. Vse kaže, a nameravajo porabiti kar sami orivo, ki ga pridobivajo v velikih oličinah. Zaradi tega so se Avstrij-i preusmerili na zemeljski plin, ki i jim ga dobavljali iz Severne Af-ike, predvsem iz Libije in Tuni-ije Računajo, da bi preskrbovale plinovoda zahtevalo promet pri-iližno 150 velikih ladij na leto. Za-etna zmogljivost plinovoda naj bi našala 5 milijard kubičnih me-rov plina na leto. ; Danes, 27. t.m. ob 11. uri bo na rgu sv. Jakoba javno zborovanje ržaške federacija KPI, na katerem Tragična smrt pri padcu v prepad 61-letni delavec Antonio Iuriso-vich po rodu iz Umaga, ki je stanoval na Opčinah, v Narodni ulici 92/1 pri Heleni Sosič se je smrtno ponesrečil pri padcu v prepad, ko se je včeraj okrog poldne sprehajal po Ul. Bonomea blizu želez niške proge, ki s postaje pri Sv Andreju vodi na Opčine. Iunsovich je najprej hodil po o-menjeni ulici, potem je zašel na travnik kraj ceste in tako prišel na rob 20 metrov globoke škarpe nad železniško progo. Tam se je ustavil, toda najbrž se mu je zavrtelo v glavi, da je izgubil ravnotežje in padel vnaprej proti brez nu lurisovlch se verjetno ni uteg nil oprijeti in je strmoglavil v globino, kjer je priletel na glavo v globok jarek, ki se vije vzdolž proge, in mrtev obležal zaradi prebitja lobanje. Na kraj smrtne nesreče so prihiteli agenti letečega oddelka, sodni zdravnik dr. Reich in namestnik državnega tožilstva dr. Tavella. Policisti so morali poklicati na pomoč tudi gasilce, da so potegnili truplo iz brezna. Sodni zdravnik je truplo pregledal in ugotovil, da je smrt nastopila nekaj časa prej zaradi prebitja lobanje. Na samem kraju nesreče so policisti že ugotovili kako se je ta pripetila. Okrog 15. ure so truplo nesrečnega Iurisovicha prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Avtomobilist podrl žensko pri Sv. Jakobu žrtev prometne nesreče je posta la včeraj popoldne 35-letna gospo dinja Carmela Benevenga por. Fa-renga iz Ul. Milano 33, ki je neprevidno prečkala cesto. Nesreča se je pripetila na vogalu Trga Sv. Jakoba in Ul. del Pozzo, kjer je Be-nevengova stopila s pločnika in se podala čez cesto. Prav tedaj je iz Ul. del Pozzo z avtom fiat 1800 UD 49328 privozil 28-letnl mehanik Lu-ciano Brusi iz Ul. della Scalinata 19 in začel obračati na desno na Trg Sv. Jakoba. Brusi je prepozno zapazil žensko in čeprav je hitro pritisnil na nožno zavoro, mu ni uspelo, da bi se izognil Beneven-govi. Šofer je ponesrečenki prisko- čil na pomoč in jo odpeljal v bol- gafla ■ • • ■ ■ idnS-------------------- nišnlco, kjer so Jo pridržali na ortopedskem oddelku zaradi udarcev po spodnji strani hrbta in levem kolenu. Benevengova se bo morala zdraviti 20 dni. zbornice dr. Steinbach s tajnikom madžarske trgovinske zbornice, dr. Erosom, s katerim sta razpravljala o obsegu in strukturi madžar- ske udeležbe na letošnjem tržaškem velesejmu. Kongres o lanu se bo letos ponovno pričel v našem mestu, odnosno na ladji «Cristoforo Colom-bo» ki pripada Tržaškem Lloydu in ki bo odplula iz Trsta 7. marca. Kongresa se bodo kakor po navadi udeležili najvidnejši italijanski industrijci in trgovci, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prekupčevanjem z lanopa. V Budimpešti so člani deželnega strokovnega odposlanstva načeli s tamkajšnjimi poslovnimi krogi predvsem vprašanje madžarskega blagovnega prometa skozi Trst; Madžari so v tej zvezi izrazili u-panje, da se bo njihov tranzit skozi naše pristanišče v prihodnje lahko občutno povečal. Predstavniki prizadetih podjetij so poudarili svojo pripravljenost, da pospešijo tranzit skozi Trst, in sicer v prvi vrsti naj bi to povečano blagovno gibanje prevzeli tovornjaki. Vprašanje svobodnega gibanja teh tovornjakov pa bi morale predhodno rešiti italijanske gospodarske oblasti. Ravnatelj podjetja Mašped je v tej zvezi poudaril, da obstajajo za nadaljnji razvoj blagovne izmenjave skozi Trst še velike možnosti za vsestranski razvoj in to kljub temu, da se Reka pojavlja kot čedalje resnejši konkurent na tem področju. Ravnatelj podjetja Mašped dr. Antal je potrdil, da bo prišel v marcu v Trst, da bi obnovil tranzitno pogodbo z Javnimi skladišči. Na koncu naj omenimo še razgovor, ki ga je imel glavni tajnik Kongres o lanu na «Cristoforo Colombo» Tržaški urbanisti na simpozij v Ljubljano Iz Trsta je odpotovala skupina urbanistov in strokovnjakov, ki se bodo v Ljubljani udeležili posebnega simpozija o urbanističnih vprašanjih. Zadnji tovrstni simpozij je bil oktobra lani v kraju Campo-formido ter sta se ga udeležili tudi delegacija iz Koroške in iz Slovenije: Ljubljanski sestanek bo na sedežu Urbanističnega inštituta, Slovenije na njem pa bodo poglobili vrsto problemov, ki so jih načeli na zadnjem sestanku v Cam-poformidu, t.j. o industrijskih prevozih, o umetnostnih in zgodovinskih stavbah, itd., ter postavili na dnevni red nova vprašanja! V skupini italijanskih strokovnjakov so arh. L. Di Sopra, prof. G. Bazo, prof. R. Costa, ing. De Cillia, ing. Foramitti, arh. Mangani, prof. Parmeggiani, ing. Torossi, dr. Ules- r-l Inn fTnnHlIi olriminn nn vri- si, ter ing. Gentilli, skupino pa vodi prof. Pio Montesi s tržaške univerze. iiiiimiuiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiimMiliiiimiiiiiHiimiiiimiiiiimimiiimitiiiinniimiiimiiiiiiinmiiHiiiliiMiim RAZGIBANA SINDIKALNA DEJAVNOST ........... ..........- ■ - ■ — izmln.i v k< Jutri splošna stavka kovinarjev in ločeni sindikalni skupščini V torek bodo stavkali v železarni Italsider - Včeraj nadaljevanje stavke v ladjedelnici Felszegy Tudi včeraj se je nadaljevala stavka v ladjedelnici Felszegy v Miljah. Jutri ob 13.30 bodo zapustili delo kovinarji v vseh tovarnah in obratih razen v železarni Italsider v Skednju. Zatem se bodo sestali na dveh ločenih skUD-ščinah na sedežu Nove delavske zbornice v Ul. Pondares in na sedežu Delavske zbornice v Ul Du-ca d’Aosta. Na prvi skupščini bo govoril tajnik FIOM Burlo, na drugi pa tajnik kovinarjev DZ Fa-bricci. Oba bosta med drugim obrazložila delavcem tudi zadnji vsedržavni sporazum. V torek bodo ves dan stavkali delavci v železarni Italsider v Skednju. Kot smo poročali včeraj, je eno malo kovinarsko podjetje že sklenilo s sindikati sporazum na podlagi vsedržavne pogodbe. Jutri bodo začela na združenju malih in srednjih industrijcev po gajanja za raztegnitev vsedržavnega sporazuma na podjetja Orlando, Salda in Rumignani. Nalezljive bolezni V tržaški občini je bilo tudi v razdobju od 14. do 20. trn. precej nalezljivih obolenj, zlasti sezonskega značaja Ošpic so zabeležili 52 primerov (od katerih 7 izven občine), noric pa 40. Vendar se zdi, da primeri teh dveh zelo pogostih otroških obolenj upadajo. Poleg tega so zabeležili še 75 primerov škrlatinke, 1 primer da-vice, 6 primerov vnetja priušesne slinavke, 5 primerov rdečk, 5 primerov nalezljivega vnetja jeter in 2 primera vnetja prebavnih organov pri otrocih. govur, iu ga je mici gjov.u pa se v, ..—— ----------------j— - - ROJSTVA, SMRTI IN POROKE — 1 'juvik v pribtjwim.ii Dne 26. februarja 1966 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 78-letna Maria Mahni« vd Furlani, 79-letni Giuseppe Pizz are Ho, 84-letna Andreina Ferfo-glia vd. Knabe, 66-letna Maria Nives Yureck por. Raccogli, 61-letni Giuseppe Fi-lipaz, 86-1 etn a Giovanna Cimprič vd. Tekavec, 74-letni Bruno Glussl, 78-letn-i Silvio Norbedo, 25-letni Albert Knez, 84-letna Marian-na Fabec vd. Šajn, 79-letni Cimone Rinaldi OKLICI: upokojenec Ricca-rdo Ber-n! in upokojenka Adele Beber, delavec Renato Hrvatin in delavka Mil-via Degrassi, uradnik Carlo Alessan-dro Crepas in gospodinja Giovanna Orgnani, nameščenec Mauro Furlan in nameščenka Grazia Micheiazzi, šofer Carlo Stefani In gospodinja Lo-redana Muiesan, uradnik Paolo Cher-„. in gospodinja Maria Grazia Bari-ni, uradnik Paolo Beltrame in uradnica Giuli-ana Simini, mehanik Otto-rino Bressan in bolničarka Maria Del Pietro, inženir Gianfranco Bassi in farmacevtka Silvia Iacuzzi. mehanik Giovanm Sori-ni in delavka Rosa An-na Forza, nameščenec Sa-lvatore Giunta in nameščenka Luisa Urbani, trgovski zastopnik dr. Giorgio Marici in uradnica Giovanna Mascarin, delavec Nazareno Fiorenza in gospo dinja Agostina Mingrino, uradnik Ge-rolamo Negroni in gospodinja Maria Uglestc, prodajalec Nevio Kovačič in uradnica Luciana Vian, ribič Emilio Jurlina in gospodinja Stana Egelja, finančni stražnik Francesco Solina n gospodinja Maria Čampo, uradnik Gianfranco Patu ane tli In uradnica Bia-ncamaria Sancin, tehnični uradnik Llvio Diviacco in uradnica Maria Rossa, uradnik Claudio Prelz in gospodinja Maria Cristtna Franciosa, barvar Carlo Bulgherini in prodajalka Dlmitrla Ukmar, električar Ermes Garbin in gospodinja Ofelia Padoan upokojenec Francesco Kobol in gospodinja Angela Škrbec, zavarovalni agent dr, Luciano Miglior in uradnica Lucia Palmin, upokojenec Ma rio Fiorini in gospodinja Maria Ga brovitz, podoficir Nicola Martino h I poslovodkinja trgovine Adriana De Včeraj-danes belil, mizar Bruno Doz in gospodinja Libera Latin, pristaniški delavec Sergio Ambrosi in gospodinja E-lisa-betta Milac, trgovec Edoardo Bressan in gospodinja Concettina Cappa-donia, mehanik Alessandro Inamo in šivilja Maria Ferluga, uradnik Flavto Fulizio in gospodinja Grazia Let-tteh, študent Igor Fabian in študentka Patrizia Mustachi, brigadir Gio-vanni Patti in gospodinja Provviden-za Tuša, pomorski inženir Netlo Goz-zoli in prof. Artemisia Rossi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN tod 13. do 16. ure) Godina. Trg sv. Jakoba 1: Alla Minerva. Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg Unitš 4; Nicoli, Ul. di Servola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combi 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro e Neri Ul Dante 7. LADJE V PRISTANIŠČU Bernina, L, Lauro, G. Ferraris, Sa-iaria, Saipa II, Asia, M. Montanari (It.); Jesenice, M. Gubec, Rijeka, Drvar, Bitola (JuE.); G. El Desouki (ZAR); Malka, Varkiza, Billie, S. Maris II (Gr.); Argonaut (Hol,); Id-dan (Izr.); Saint James, N. De Bal-boa, Elvira (Pa.); Border Huater, Clunepark (VB); Kamphorn (Nem.). LOTERIJA BARI 34 67 33 27 7 CAGLIARI 5 63 58 23 88 FIRENCE 64 15 5 25 13 GENOVA 83 54 29 82 25 MILAN 37 27 48 83 16 NEAPELJ 9 51 90 62 84 PALERMO 22 50 52 20 62 RIM 22 34 75 18 3 TURIN 51 41 87 29 65 BENETKE 8 79 6 64 17 ENALOTTO 2X1 1 1 X 1 X X X 1 2 Kvote: 12 točk — 4,717.000 lir, 11 točk — 127.600 lir, 10 točk — 10.800 lir. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU Danes, 27. t. m. ob 16. uri Carlo Goldoni GROBIJANI (Grubjane) Znižane cene! V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V sredo, 2. marca ob 21. uri (invalidski abonma) v četrtek, 3. marca ob 21. uri (sindikalni abonma) Samuel Beckett ČAKAJOČ NA G0D0TA V KULTURNEM DOMU V petek, 4. marca oh 21. un peiek, ‘L mara uu (premierski abonma) v soboto, 5. marca oh 21. uri (abonma prva ponovitev) v sredo, 9. marca ob 20. uri (študentski abonma) v četrtek, 10. marca oh 21. uri (invalidski abonma) v petek, 11. marca oh 21. uri (sindikalni abonma) v soboto, 12. marca ob 21. uri (abonma za okolico) v nedeljo, 13. marca oh 16. uri (abonma nedeljski popoldanski) JOSIP TAVČAR Mrtvi kanarček Tragična fantazija v dveh delih Režija in scena: JOŽE BABIC Glasba: PAVLE MERKU’ Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. GLASBENA MATICA V TRSTU PRIREDI V NEDELJO, 6. MARCA OB 17. URI V KULTURNEM DOMU koncert MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OSEMLETKE TRNOVO IZ LJUBLJANE Zbor je bil nagrajen na festivalu mladinskih zborov v Celju. Vodi ga Majda Hauptman PRIPOROČAMO Gledališča VERDI V sredo ob 20,30 za red B v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih druga predstava Bellinijeve opere «1 Puritani«. z i-stimi nastopajočimi kot pri sinočnji premieri. Pri blagajni gledališča se začne jutri prodaja vstopnic. Dramska skupina prosvetnega društva «Ivan Cankar« priredi v torek, 1. marca ob 21. uri v prosvetnem domu na Opčinah komedijo v treh dejanjih NI RES... PA LE VERJAMEM P Tri Jat *š« s;«r Nazionale 14.00 Disneyev film 5 tiskarjev «Mary Poppinss Technico-lor. Julie Andrevvs, Dick Van Dy-ke. Arcobaleno 14.30 «La guerra dei to-pless» Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 14.00 «Africa addion Film Jacopettija in Presperija. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 14.00 «La meravigliosa Angelica« Technicolor. Michele Mercier, Robert Hossein. Eden 14.00 «West and soda« Eastman-color. Caw-boyske risanke. Grattacielo 14,30 «Cat Ballou» Technicolor. Jane Fonda, Lee Marvin. Alabarda 14.00 «Menage all’italiana» Ugo Tognazzi, Anna Moffo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30 «1 segreti di Filadelfia« Paul Nevvman, Barbara Rush. Aurora 14.30 «Patto a tre». Cristailo 14.00 «La grande corsa» — Technicolor. Tony Curtis. Natalie Wood. Garibaldi 14.30 «Bandido» Technicolor. Gilbert Rolland, Uršula Thies, Robert Mitchum. Capitol 14.00 «L’affare Blendfold« — Technicolor. Claudia Cardinale, Rock Hudson. Impero 15.00 «Casanova 70» Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 14.15 «Agente 077 dal-1’Oriente con furore« Technicolor. Ken Clark. Moderno 14.30 «Se non avessi piu te» Gianni Morandi, Laura Efri-kian, Gmo Bramieri, Raffaele Pi- ŠZ BOR prireja v soboto, 5. marca 2. ples pod košem staršem in šoloobveznim otrokom, kakor tudi ostalemu slovenskemu občinstvu, da obišče koncert mladinskega zbora osemletke Trnovo iz Ljubljane. Zbor ho gostoval v Kulturnem domu v nedeljo, 6. marca ob 17. uri. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V torek, 1. marca ob 20.30 bo v Slovenskem klubu, v Ulici Geppa štev. 9, Imel Drago Pahor drugi del predavanja o obnovitvi slovenskega šolstva. šolniki, dijaki in drugi obiskovalci vljudno vabljeni! Astra 14.30 «11 grande sentiero#. Astoria 14.00 «Gli indomabili dell’A-rizona« Technicolor. Glenn Ford. Ideale 14,00 «Colpo grosso a Gatata Bridge« Technicolor. Horst Bu-choltz, Silva Koscina. Abbazia 14.30 «Shenandoah la valle dell'onore» Technicolor. James Ste-wart. Skedenj 14.00 «Shenandoah la valle dell'onore» James Stevvart. KINO SKEDENJ predvaja danes, 27. t. m. z začetkom ob 14. uri film: SENANDOAH LA VALLE DELL’ ONORE (Senandoah — dolina časti) Avanturistični film Nastopa JAMES STEVVART Ljudska prosveta na stadionu «Prvi maj» od 21. do 2. ure Igrajo F A N S Vstopnina: moški 700, ženske 500 lir Kfe »in K t En n te !K 6: te (ko (nij te: « MODELLINA CALZATURE » klasični in najnovejši modeli čevljev najboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otroke Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul. Machiavelli) čaj Sov ki k( Kino fotografski material ŠEGUL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo Ob priliki mednarodnih skokov ln proslave 30-letnice skakalnice v PlaJ niči priredi SPDT 27. marca izlet » Planico. Vpisovanje v Ul, Geppa 5 vključno do 10. marca t.l. Sintetične preproge in preproge za nodnike 12 plastike «BALATUM» in «MERA-KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo, «M(JyUETTE» in ploščice «RIKETT» in «ARMSTRONG». Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919 Pet: Ali (S in t: »j Pe Soc pil Pl :io ioc Pet Jo Ja te Pri «1 »1 Mali oglasi ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri HOLLESCH, Trst, Piazz* .S, Giovanni 1. URADNICA z znanjem slov., ital. M angleščine išče zaposlitve. Naslov na upravi lista, Ul. S. Francesco 20. ODDAM SOBO resni ženi srednjih let. Naslov na upravi lista. Ulica 5. Francesco 20. Prosvetno društvo »Vesna« priredi v Sv. Križu danes popoldne ob 16. uri v Ljudskem domu »Prešernovo proslavo« vljudno vabljeni 1 Darovi in prispevki OBVESTILO SGZ Ob izidu nove tržaške revije «ZALIV» vabijo uredniški odbor in sodelavci revije na pogovor z občinstvom in časnikarji o pomenu, smotrih in namenih nove revije. Poleg tega bodo nekateri sodelavci revije prebrali kratke odlomke iz svojih del, ki bodo izšla v prihodnjih številkah. Vljudno vabljeni vsi, posebno pa profesorji, akademska mladina in vsi ostali izobraženci. Pogovor bo v Mali dvorani Kulturnega doma v ponedeljek, 28. t. m. z začetkom ob 21. uri. Fotografije, ki jib je posnel Mario Magajna 19. tm. na novinarskem plesu in 20. tm. na otroškem rajanju v Kulturnem domu, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. KRISTAL PORCELAN BACCARAT ROSENTHAL MEISSEN HEREND WEDGWOOD VELIKA PROPAGANDNA PRODAJA 00 26. 2. 00 13. 3. KUHINJSKA POSODA TUDI ZA HOTELE JEDILNI PRIBOR IZREDNE CENE OB TEJ PRILOŽNOSTI IZKORISTITE PRILOŽNOST! TRST ■ Ul. CARBUCCI, 22 ■ TEL 95173 - 77260 ■ 55646 Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča naslednje: PRIJAVA IGE «IN ABBONAMENTO« Jutri, 28. febr. t.l. zapade rok za prijavo IGE «in abbonamento«. Prijava zadeva vse tiste, ki nudijo prenočišče na katerikoli način (hotelirji, penzioni, gostilne s sobami za najem ipd.), obrtnike z vzporedno trgovsko dejavnostjo, prevoznike in najemodajalce prevoznih sredstev, javne lokale — samo za dohodke od biljarda, pekarne, ki pečejo na račun tretjih in tiste, ki so vpisane v kat. B za dohodninski davek (RM). V poštev pridejo še urarne in zlatarne, električni inštalaterji, trgovine z optičnimi in fotografskimi izdelki, trgovine z radio in TV aparati, trgovine s kolesi in motorji, trgovine s stroji in orodjem: vsi ti morajo prijaviti samo dohodke od izvršenih popravil in tisti, ki so vpisani v kat. B za dohodninski davek Obrtniki, katerih dohodek RM spada pod kategorijo Cl, so oproščeni prijave. Dolžni pa so prijaviti tisti, katerih dohodek spada pod kat. B (obrtniki z več kot 5 uslužbencev in tisti z vzporedno trgovsko dejavnostjo). 1’RISPEVEK SIAE Namesto cvetja na grob pok. Milk« Furlan darujeta družini Gombač i° Stoka 2000 lir za Glasbeno Matico. / V počastitev spomina pok, Ninčk« Zupanove iz Križa daruje Zofi Ba’ tič 1500 lir za SZ BOR. Namesto cvetja na grob sorodni«' pok. Roži Perh-auc daruje družin3 Jerneja Perhauca 5000 lir za Dijaško Matico. !, Ob prvi obletnici smrti našega d■t*’ ega Cirila Škrlja darujeta družin* gega ------- Skrlj-Sancin 3000 lir za Dijaško M*" tico. Ob deseti obletnici smrti pok. mo ža daruje žena Josipma Kariš 10®° lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Milk« Furlan darujeta sestri Pepka Kjudef in Antonija Pečar 2000 lir za DiJa' ško Matico. V počastitev spomina pok. Albef ta Maganje daruje družina Švab ** Trsta 1000 lir za športno združenj« Bor. Ob smrti hčere Nine-Antonije Teh' ce, roj. Košuta, daruje mati 5000 l‘r in brat Dušan Košuta 10.000 lir aa Športno združenje Bor. Jutri, 28. febr. t.l. zapade rok za plačilo prispevka SIAE (Societa Ita-liana Autori Editori). Plačilo zadeva vse tiste, ki imajo v javnem lokalu TV aparat, radio, juke-box, gramofon ipd. Prizadeti člani SGZ lahko dobijo v tajništvu združenja potrdilo, da so včlanjeni. Na podlagi potrdila jim bo odobren popust ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ** so z nami sočustvovali, ko nas j* za vedno zapustil naš dragi Bernard Gomolj Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga sprertiill nS zadnji poti. Žena Karolina in hčerka Dcrnarda Boljunec, 27, februarja 1966. ZAHVAL A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše dra ge ANTONIJE TENCE roj. KOŠUTA Posebna zahvala zdravniku dr. Settimu ter vsem darovalcem cvetja. Žalujoči hčerka Ljuba, sin Ivo z družino ter drugo sorodstvo Sv. Križ, 27. februarja 1966. Sporočamo žalostno vest da nam je tragična usoda iztrgala v najlepši mladosti našega ljubljenega ALBERTA KNEZA Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 27. t. m. ob 15.30 uri iz hiše žalosti, Samatorca št. 11, na domače pokopališče. Globoko užaloščeni: starši, sestra, bratje in drugi sorodniki Samatorca, 27 februarja 1966. ! ffioROTnevinfc — 9 — 27. februarja 1966 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Hvtomobilist podri kolesarja ki se je moral zdraviti 40 dni Po prvotni obsodbi ga je sodišče v prizivu oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov ftžaško kazensko sodišče ima več- Gregorettija z Opčin. J* opravka s primeri telesnih jjtodb pri prometnih nesrečah, ,l4re obravnava v svojstvu priziv-^ sodišča. Največkrat gre za ne-tfe> ki jih povzročajo avtomobili-motoristi, le redkokrat pa so 5 teh zapleteni kolesarji. tak primer pa so obravnavali F v teh dneh. Gre za promet-hesrečo, ki se je pripetila 24. lusta leta 1963 na cesti, ki pelje , Katinare v žavlje. Tisti dan se ®"letni Alceo Petrini peljal z po omenjeni cesti. Nenado-® je zagledal pred seboj gručo ki so se peljali s kolesi. ®*°liko za njimi je bil še en o-kolesar, in sicer Edoardo *ani iz Ul. Costalunga, ki je bil star 12 let. Iz neznanih raz-®°v ie avtomobilist pri prehiteva-izbil dečka s kolesa ter ga huje J*0dovai. V bolnišnici so zdrav- l',; ? Ugotovili na njem zlom spod-j.feljusti ter leve ključnice. Za-. teh poškodb se je moral Ste-j! zdraviti 40 dni. /®trinija so prijavili okrajnemu ^ku. Na obravnavi, ki je bila jbuja predlani, sta Petrini in podala nasprotujoče si iz-^ Stefani je trdil, da je deček ^boma zavil s kolesom na levo .Presekal pot avtomobilu. Ste-i Pa je ugovarjal, da pa je v trenutku obrnil glavo nazaj, “i se prepričal, če se ne pelje Jiim kak avto. Prav tedaj pa ga Otrini podrl na tla. ^bnik je verjel bolj dečku ter fPoznal Petrinija za krivega. Ob-™ ga je na 80.000 lir globe ter Plačilo odškodnine, ki bi jo do-civilno sodišče. Na vsak na-Pa bi moral obsojenec plačati lir predujma dečkovi materi, ■ftrini je vložil priziv proti tej j*°dbi, trdeč, da sodnik ni upo-jjl izsledkov karabinjerjev, ki so javili zapisnik o nesreči, tkivni sodniki so sedaj deloma tsvali njegove dokaze ter so "Prostih zaradi pomanjkanja do- <0v. istimi sodniki so se mo- Tatvina pa ni tako enostavna, kot bi se zdelo. Skuter je namreč ukradel 22-letni Fortunato Pousche iz Ul. Crocifisso. Ostala dva mladeniča, in sicer 21-letni Oreste Granato iz Ul. S. Sebastiano 6 in 21-letni Giuseppe Valentini, pa sta bila obtožena, da sta iz že ukradenega skuterja odnesla rezervno kolo. Vsa zgodba se je začela 23. novembra 1963, ko je Vincenzo Grego-retti prijavil karabinjerjem na Opčinah, da so neznanci ukradli njegovemu bratu Francescu skuter, ki je bil vreden 30.000 lir. Nekoliko pozneje je isti obvestil karabinjerje, da je videl rezervno kolo ukradene lambrete na nekem drugem motorju. Agentom se je posrečilo, da so našli lastnika, ki je bil prav Granato. Tega so zaslišali ter zvedeli, da ga je prijatelj «Giorgio» (Valentini) prosil, da bi ga peljal v Videm. On je pristal na prošnjo, toda je pripomnil, da ima slabo rezervno kolo. Prijatelj mu je potem dejal, naj vzame kolo z neke lambrete, ki je bila parkirana v Ul. Teatro Romano. Misleč, da se je «Giorgio» zmenil z lastnikom, je vzel kolo in potem sta se odpeljala. Podobne izjave je dal tudi Visintini. Ta je le pripomnil, da je mislil, da je lambreta last «Renata» (Fortunato Pousche). Kolesa ni nameraval ukrasti, temveč si ga samo izposoditi. Tako so se vsi trije znašli pred sodniki, ki so spoznali Pouscheta za krivega ter so ga obsodili pogojno na 5 mesecev in 10 dni zapora in 20.000 lir globe. Ostala dva so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Agenti so prijavili šest mladih tatov Poročali smo, da so agenti s komisariata pri Sv. Soboti v noči 27. januarja zasačili in prijeli dva tatiča, ki sta kradla v baru «Vit-torio» na Stari istrski cesti. Tedaj je drugim tatičem uspelo zbežati. Toda nepridipravi niso dolgo uživali svobode. Tista dva, ki so ju agenti prijeli, sta pri zaslišanju iskavo o omenjenem tatinskem podvigu in prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami šest mladeničev. Ti so: 19-let-ni Silvano Simonit iz Ul. Catala-ni 81, 20-letni Silvano Zarl iz Ul. Vivaldi 6, 20-letni Luigi Giurissic iz Ul. Domus Civica 11, 24-letni Umberto Principe iz Ul. Boito 3, 20-letni Silvano Boziglav s Stare istrske ceste 7 in 20-letni France-sco Meola iz Ul. Marco Polo 9. Tatiče so agenti pustili na začasni svobodi. Šolarka pod motofurgonom Enajst let stara šolarka Graziei-la Anicetto iz Ul. Giustiniano 8 je včeraj popoldne neprevidno stekla preko Trga Piave in prišla naravnost pod kolesa motofurgona «ape» TS 29025, ki ga je proti Ul. Becca-ria vozil 45-letni Edoardo Ruggeri s Trga Venezia 3. Vozač motofurgo: na je v trenutku opazil pred seboj deklico in vsi njegovi poskusi, da bi ustavil vozilo so bili zaman. Ponesrečeno deklico so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na nevrokirurškem oddelku. Zdraviti se bo morala 8 dni zaradi udarcev po čelu in prask po levem stegnu in kolenih. Nova številka Uradnega vestnika Včeraj je izila 4. letošnja številka Uradnega vestnika dežele Furlanije-Julijske krajine, ki objavlja 16 odlokov deželnega predsednika Berzantija. Frvi odlok določa, da bo odbornik Giacometti nadomeščal predsednika Berzantija, ko bo odsoten, ali če ne bi mogel opravljati svoje službe. Z drugimi 12 odloki se odborniki dodeljujejo zadevnim odborništvim ali posebnim odsekom deželne u-prave Zadnji trije odloki se tičejo imenovanj za tehnično-upravne naloge dežele. Tatinska begunca aretirana v Franciji Begunca, 18-letni LjuDo Brdor in 19-letni Milko Kosik, sta 3. februarja kradla v begunskem taborišču na Padričah in nato izginila. Tatiča sta preskočila ograjo taborišča in se vštulila v spalnice, kjer sta 44-letnemu beguncu Stje-panu Fisudi ukradla torbo v kateri je hranil par čevljev, klobuk in listnico z dokumenti v skupni vrednosti 20.000 lir. Ob isti priliki sta odnesla tudi osebne stvari 33-letnemu beguncu Gvodenu Petroviču S plenom sta se potem oddaljila iz taborišča in se napotila v Francijo. Prišla sta do Men-tpna, kjer ju je ustavila francoska policija, ki ju je po zaslišanju izročila italijanski. Tako sta begunca ponovno prišla v begunsko taborišče na Padričah, kjer so policisti močno sumili, da sta o-pravila tatvini. Te dni so agenti zaključili preiskavo in oba begunca prijavili sodišču. Pustili so ju na začasni svobodi. SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Razprava o poobčinjenju mestne avtobusne službe 0 vprašanju bo razpravljal občinski svet, ki bo sestavil posvetovalno komisijo OB STAVKI ZDRAVNIKOV Izrsš sjSNn i g&Mss-raK skuter, ki je last Francesca prav te dni so zaključili pre- ža četkom ob 15. uri barvni film: IL PRINCIPE GUERRIERO (PRINC VOJŠČAK) Igrajo: CHARLTON HESTON in RICHARD BOONE __4*__ V ponedeljek, 28. t. m. z začetkom ob 18. uri ponovitev filma: IL PRINCIPE GUERRIERO (PRINC VOJŠČAK) Hiato «1B1S» PROSEK Izdvaja danes, 27. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni Cine-J^scope film po romanu Jamesa Jonesa, avtorja svetovno zna-"eBa romana «Od tu do večnosti* La sottile linea grigia (TENKA SIVA ČRTA) Vstop prepovedan mladini pod 14. letom krajo: ™1R DUFFLES — JACK WORDER — KIERON MOORE KINO V KRIŽU Izdvaja danes, 27. t. m. z začetkom ob 15. uri, barvni Cine-°*9st(ipe film: STORI A CINESE (KITAJSKA ZGODBA) $rajo- ^LLIAM HOLDEN — CLIFTON WEBB — FRANCE NUJEN aredo, 2. marca z začetkom ob 19.30 uri vojni film: SABOTAGGIO l8r: (SABOTAŽA) a horald philipp (Nevidna divizija Canaris) Kino prosekkontovel1 Izvaja danes, 27. t. m. z začetkom ob 16. uri, barvni gangster-film: 7 uomini (Toro (7 ZLATIH MOŠKIH) *8rajo: r PODESTA’ — P. LEROY — A. TAMIROFF liliuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiniuiiiHiiimiiHiniiniiummtfiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiHM«« PO NAJDBI TRUPLA V ZAKLONIŠČU V UL. RENI Neprodirna skrivnost obdaja ozadje smrti Alberta Cosulicha Poskus z vrečami je dokazal, da je Cosulichevo truplo padlo skozi jašek v zaklonišče - Skoraj gotovo gre za zločin Skrivnost o nerazumljivem izgi- Cosulicha 1. februarja, to je dan . ,, , ^ ■ i ___: jv: ~ Im ea in tt rlnurVii 4-enV, notju Alberta Cosulicha in najdbi njegovega trupla v zaklonišču v Ul. Guido Reni, bo verjetno za vedno ostala skrivnost. Sodeč po tem, da obdukcija trupla ni dala nobenega otipljivega znaka o pravih vzrokih smrti in da manjka vsakršen element, ki bi vsaj delno pripomogel k usmeritvi preiskave v določeno smer, se vsiljuje misel, da bo tajinstvena zadeva težko rešljiva. Preiskovalni organi so poskusili ubrati več poti, poskusili so utemeljiti nešteto domnev, toda še vsakokrat so se znašli v slepi ulici iz katere ni izhoda. Vodja letečega oddelka je poskusil celo to, da je dal vreči v jašek pod bunkerjem na Trgu Carlo Alberto najprej prazno in nato polno vrečo. S tem se je hotel prepričati, ah je možno, da pade Človeško telo skozi ozko odprtino na mesto, kjer je ležalo Cosulichevo truplo. Dr. Cappa je tako ugotovil, da sta vreči po padcu v 15 metrov globokem breznu padli na isto mesto, kjer so našli Cosulichevo truplo. Toda s tem ni še nič rešeno; policisti so ugotovili samo to, da je nesrečnik padel, ali ga je kdo vrgel v zaklonišče skozi jarek. Co-sulich torej ni samovoljno šel v zaklonišče in izključiti je treba tudi možnost, da so ga morda mrtvega tja prinesli. Pri tem pa ostanejo odprta vsa druga vprašanja, čeprav se policisti nagibajo k prepričanju, da je Cosulich postal žrtev umora. Ni rečeno, da ga je ubijalec umoril na Trgu Carlo Alberto ali celo v bunkerju; možno je, da je zločinec prenesel mrtvega ali onesveščenega Cosulicha do bunkerja ter ga vrgel v globino. Vsekakor je zločinec dobro poznal kraj, jašek in zaklonišče in je tudi točno vedel, da trupla ne bo moč tako hitro najti ali celo nikoli. Pri tem ne smemo pozabiti, da so Trg Carlo Alberto, park in bližnje ulice zvečer neobljudene, zadnje dni januarja pa je nad mestom ležala gosta megla, okolnost, ki jo je mogoče izkoristil možni zločinec, da je nemoteno opravil “grozno dejanje. Zdi se, da je neka ženska videla po izginotju, ko se je v družbi treh moških peljal v avtu po Drevoredu d’Annunzio. Policija je vzela v pretres to okolnost, čeprav je zelo malo verjetna, ni pa izključeno, da privede na kakšno koristno sled. Poštar z lambreto trčil v avtomobil Ko se je včeraj popoldne 19-let-poštar Mario Cetin iz Ul. del-1’Eremo 80 na lambreti TS 35182 peljal navzdol po Ul. Udine, je na vogalu Ul. SanfAnastasio trčil v fiat 1100 TS 46149, ki ga je navzgor po omenjeni ulici privozil 52-letni Paolo Cervi iz Ul. G. Reni 4. Zaradi sunka se je poštar prevrnil z lambrete ter se pri tem pobil in ranil po glavi m pod desnim očesom. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti od 10 do 15 dni. Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici je odbornik Zucalli predlagal razpravo o poobčinjenju mestne avtobusne službe. Temu vprašanju so odborniki posvetili večidel seje, ki je bila v petek zvečer pod predsedstvom podžupana Candussija. Ob zaključku seje o poobčinjenju avtobusne službe so sklenili predlagati občinskemu svetu imenovanje posvetovalne komisije, sestavljene iz svetovalcev, ki bo proučila to nadvse važno in zani mivo vprašanje. Na seji so o delovanju svojih resorov poročali razni odborniki. Rar. Candussi je poročal o osebnih zadevah uslužbencev, zaposlenih pri raznih službah ter seznanil svoje kolege z obračunom mestnega avtobusnega podjetja ATG v mesecu decembru. Obračun ustanove za pobiranje trošarine v mesecu januarju je pojasnil odbornik za finance De Simone. Na predlog odbornika za javna dela Lupierija so odobrili opravljene kolavdacije raznih del, nadalje strošek 400.000 lir za namestitev ograje okoli športnega igrišča v Ločniku. Proučili so načrt, ki predvideva 2.4 milijona Ur za asfaltiranje pločnikov v ulicah Mo-chetta, Camposanto, Rivoli in Li-cinio; strošek mora poprej odo briti občinski svet. S svojih področij sta nadalje poročala odbornik Agati in Tomassich. Občinski svet Gorici se bo sestal jutri ob 18. uri. Po padcu z vespo sama v bolnišnico Na vespi TS 29134 sta se včeraj ponoči proti Miljam peljala 19-let ni delavec Egidio Čendak iz Drev. Elizejskih poljan 44, in 19-letnl mehanik Franco Belic iz Ul. Pi-randello 56, ki je sedel na zadnjem sedežu. Oba mladeniča sta malo prej bila v gostilni ;n ne kajkrat pogledala v k .zarcc. Ko pa sta privozila do Tankega niča je Čendak izgubil nadzorstvo nad vespo in zavozil na skrajn, desni rob, kjer je treščil v obcestni kamen. Zaradi sunka sta se vespista prevrnila in se poškodovala. Čeprav ranjena, sta Cenuak in Belic stopila na vespo in se odpeljala v bolnišnico, kjer so Čendaka sprejeli na ortopedski oddelek prognozo okrevanja v enem tednu zaradi izpaha desnega ramena, ran po čelu, zgornji ustnici, desni ro ki in nogi, Beliču pa so nudili S3 mo prvo pomoč. Pri padcu z ve spe se je ranil po obrazu, desni nogi in kolenu. Okreval bo v dneh. nova razkošnost več prostora v 1100 V torek v Sovodnjah seja občinskega sveta Sovodenjski župan Jožef Ceščut je sklical za torek I. marca ob 19.30 sejo občinskega sveta. Pred dnevi je občinski odbor pripravil za to sejo naslednji dnevni red: 1. Odpoved kavcije pri trošarin-skem uradu INGIC; 2. podaljšanje termina za blagajniške predujme; 3. odobritev vodovodnih del na Vrhu; 4. pristop k posoški skupnosti za gospodarski in socialni napredek; 5. predlog za za-okroženje plač občinskim uslužbencem ter 7. razne druge upravne zadeve. Kot žmOo je seja javna, vršita se bo v sejni dvorani občinskega doma, ter ji lahko prisostvujejo vsi tisti, ki jih zanimajo upravni problemi in delo občinske uprave Ronke: prispevek odboru RK v ti. Pred nekaj dnevi sta bila po-Tržiču; podaritev zemljišča ustanovi IFES iz Rima, na katerem so zgradili 23 ljudskih stanovanj. Tržič: jamstvo civilni bolnišnici za najetje posojila 150 milijonov lir. Protituberkulozni konzorcij: izboljšanje radioloških naprav v dispanzerju v Gorici: zahteva deželnega prispevka; osnutek načrta za povečanje poslopja dispanzerja v Gorici z deželnim prispevkom. Starancan: posoški konzorcij za gospodarski in socialni razvoj: u-stanovitev in odobritev statuta; jamstvo konzorciju za vodovod Ronke-Starancan za posojilo; spremembe v občinskem proračunu za leto 1965. Zavarovanci INAM naj se obrnejo do te ustanove Omejitev obiskov v civilni bolnišnici ni ne demokratična ne koristna V primeru stavke zdravnikov specialistov, ki jo pripravljajo za jutri 28. t. m., naj se obrnejo zavarovanci INAM, ki imajo potrebo specialnih pregledov ali zdravljenja, ki so ga predlagali njihovi zdravniki, naravnost do upravnikov in zdravstvenega osebja pri uradih INAM v Gorici, Tržiču ali v Gradiški. Tam bodo lahko dobili vse potrebne informacije, da bodo lahko vkljub stavki deležni take zdravniške pomoči; izjemoma lahko gredo v najbližjo bolnišnico in prinesejo s seboj bolniško izkaznico INAM. Uprava civilne bolnišnice v Gorici sporoča, da bodo od 1 marca dalje dovoljeni obiski bolnikov v tretjem razredu te bolnišnice samo ob sredah, sobotah, nedeljah in praznikih od 15. do 16. ure. Ni nam znano, kakšni razlogi so . narekovali ta ukrep. Vsekakor se [ nam zdi krivičen in za bolnike ne- ugoden. Krivičen spričo tega. ker velja samo za bolnike tretjega razreda, dočim bodo svojci, ki imajo bolnike v drugem ali prvem razredu, lahko obiskovali te bolnike neomejeno, kot doslej. Za tiste bolnike, ki si želijo čimveč aružbe svojcev, kar velja zlasti za otroke, pa bo ta ukrep škodljiv, ker kvarno vpliva na njihovo zdravljenje, saj bodo morali čakati od enega obiska do drugega kar do tri dni. iiiiiiiiiiuiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii NAFTOVOD TRST-BAVARSKA Enoten nastop Jameljcev za obrambo svojih koristi Doslej so imeli že več sestankov in pogovorov - Jutri se spet sestanejo Naftovod Trst-Bavarska bo speljan tudi po ozemlju doberdobske občine v dolini od Jamelj do Selc. S tem v' zvezi je opaziti v zadnjih tednih precejšnjo dejavnost v Jamljah in v Doberdobu. Zastopnikom naftovodne družbe Sl-OT je uspelo prepričati nekatere Jameljce, lastnike zemlje, po kateri bo tekel naftovod, da so podpisali služnostne pogodbe. Ostali kmetje so se zbrali na sestanku v Jamljah pretekli ponedeljek in tam sklenili nastopiti skupno v obrambo svojih koristi. Na tem sestanku sta bila prisotna pokrajinski odbornik Marko Waltrit.seh in deželni svetovalec Jože Jarc. Tržaški konzorcij za obrambo kmetov in goriška Kmečka zveza naj bi zastopala prizadete kmete. O zadevi se je izrazil tudi doberdob-ški občinski svet, ki je sklenil bra-' niti upravičene težnje jameijskih kmetov ter podredil dovoljenje za prehod dveh občinskih poti sklenitvi pogodbe med SIOT in kme- Včeraj sta se v Gorici poročila tajnik SG v Trstu FILIBERT BENEDETIC in NADJA GRAVNER Novoporočencema, ki sta znana kulturno-prosvetna delavca, želijo vse najlepše v skupnem življenju prijatelji in priiatelji-ce; voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo. kubatura: 1100 ccm — čez 135 km/h -v prestavah — brezhibno delovanje. največja udobnost cena: od Lir 998.000 dalje Zastopstvo S.A.M. SILVANO FR IS OR I TRST Razstava: Ul. Filzi 21, tel. 68-990 Servis, pomoč, nadomestni deli: Ul. G. Galilei 20, tel. 93-940 Želim prejeti prospekte o Renault 10 □ □ Želim napraviti poskušnjo doma, brez obveznosti. TT1 Tel. Mesto Izrežite in pošljite * kuverti zgoraj navedenemu zastopstvu. * Sestanek aktivistov PSI bo danes ob 10. uri v Ljudskem domu Gradiški. Sestanek je v pokrajinskem merilu in bo prisoten tudi deželni tajnik PSI, poslanec Lo-ris Fortuna. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi je na svoji zadnji seji odobril tudi naslednje sklepe: ..........umi................................. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Svetnik finančne intendance si je prisvojil denar ustanove Obsojen je bil na 16 mesecev zapora pogojno V odsotnosti obtoženca je okrož-1 začele goreti saje v dimniku zgrad-no sodišče v Gorici v petek zve- be Stanislava Pertota; škoda znaša čer obravnavalo zadevo višjega 10.000 Ur. svetnika finančne intendance 44-letnega Biagia dr. Amorosa, ki je ob času prekrška stanoval v Ul. Lantieri 21, v Gorici, sedaj pa živi v Materi v južni Italiji. V obtožnici je rečeno, da si je s sleparijo prisvojil 66.500 lir denarja, ki ga je kot svetnik finančne intendance dvignil pri banki Commereiale v Gorici dne 9. januarja 1963 ter ga potem ni izročil upravi intendance. Omenjeni denar je položil na banki kurator podjetja Giovanni Signorotti iz Tržiča, ki je bilo takrat v stečaju. Ta denar je bil določen za plačilo davka na poslovni promet (IGE). Zadeva je precej časa ostala prikrita, končno pa je pri neki reviziji le prišel na dan primanjkljaj v obračunih finančne intendance. Zato so, ko je banka predložila podpis obtoženca, ki je dvignil denar, prijavili dr. Amorosa sodišču. Na omenjeni razpravi je državni tožilec dr. Baiti zahteval kazen 16 mesecev zapora in 40 tisoč lir globe. Branilec odv. Munafo je skušal prikazati, da obtoženec ni zakrivil kaznivega dejanja in da je bil ves postopek v redu. Sodnikom pa se ni zdelo tako in so obtoženca obsodili na 5 mesecev in 10 dni zapora, na 60 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Kazen je pogojna. Obenem so mu prepovedali za eno leto delovati v javnih službah. Obramba je vložila proti razsodbi priziv. Drž. tož. dr. Baiti; preds. sod. dr. Cenisi; sodnika Balani in Man cuso. krajinski odbornik Waltritsch in tajnik goriške Kmečke zveze dr. Mirko Primožič v Trstu, kjer sta se razgovarjala s predstavnikom SIOT. Posebno pozornost temu vprašanju je posvetil tudi občinski odbor v Doberdobu na svoji seji v petek 25 februarja. Jutri zvečer bo v Jamljah ponoven se stanek prizadetih kmetov, da b razpravljali o tem vprašanju. VEČERI OB SREDAH V KLUBU «S. GREGORČIČ* v Gorici, Verdijev korzo 13 bo v sredo, 2. marca ob 20.30 uri predaval dr. Rafko Dolhar o temi POT V PLANINE Predavanje bo poživil s številnimi barvnimi diapozitivi. Po predavanju bo na željo podpisoval tudi svojo knjigo «Pot v planine«, ki je izšla pred kratkim. Prijatelji naših gora vabljeni! Padla je v avtobusu in si zlomila komolec Zaradi hipne zaustavitve mestnega avtobusa, je včeraj nekaj pred 14. uro padla potnica 44-letna On-dina Conti por. Volpi iz Fogliana zlomila si je levi komolec ter se pobila po desnem kolenu. Volpijeva je pred že ezniško postajo stopila v avtobus, da bi 'šč' odpeljala v mestno središče. Ko se je avtobus pripeljal do križišča z Ul. Aquileia, je prišel z leve fiat 1200, ki ga je upravljal 19-letni Mario Brescia iz Ul. Sv. Mihaela 17. Da bi preprečil trčenje, je šofer avtobusa Rajmund Kraševec, ki stanuje na Korzu Italia 204, močno pritisnil na zavore. Vozili .-.ta vseeno trčili in se tudi nekoliko poškodovali, vendar se je uajhuiše zgodilo potnici, ki se bo morala v bolnišnici zdraviti deset dni. Na križišču ulic Leoni in Lungh’1-sonzo Argentina sta zaradi izsiljevanja prednosti trčila avtomobilist 22-letni Ferruccio de Pietro iz Ul. Pasubio 11 in lambretist 27-letni Orazio Marsana iz Ul. Rosselli 40. Potnika se nista poškodovala, pač pa obe vozili. V obeh nesrečah je posredovala prometna policija. Posega gasilcev Gasilce so včeraj opoldne poklicali na dva kraja. V Ul. del Santo ao pogasili požar, ki je nastal v poslopju Marie Milocco; škoda znaša 80.000 Ur. V Ul. Formica pa so 1 Strupene vabe v Pevmi bodo postavili ta teden na polju okrog Pevrae in Oslavja. Namenjene so raznim škodljivcem. Krajevna lovska sekcija opozarja vaščane, zla sti pa otroke, naj se vab ne dotikajo in tudi ne zastrupljenih živali. s Občina Sovodnje razpisuje za danes ob 9. uri na občinskem zem. ljišču pri Soči dražbo za drva. 0 Gorica VERDI. 15.00: «Viva Maria«, Brigit-te Bardot in Jean Moreau. Fran-coski barvni film. CORSO. 15.00: «11 principe guerrie-ro«, Charlton Heston hi Rošema-ry Forsythe; ameriški barvni ki-nemaskopski film. MODERNISSIMO. 14.00, zadnja ob 22.30: «Adios Gringo«, J. Gemma in E. Stewart; ameriški film v kinemascopu in barvah. VITTORIA. 15.00: «FBI, operazione vipera gialla«, Helmut Lange in Sam Garter, barvni film v kine-maskopu; italijansko . nemška koprodukcija; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00: «Per qualche dollaro in piu«, Clint Eastwood in Lee Van Kleet; ameriški barvni kinemaskopski film. Irzic PRINCIPE: «All’ombra di una colt«, Stephen Forfhyth in Conrado Sa-martin; barvni kinemaskopski film. AZZURRO: «L’ombreHone», Sandra Milo, Daniela Bianchi in Raffaels ■Pisir;• ■ barvni kinemaskopski film. EXCELSIOR: «Lady L.», Sofia Loren; barvni kinemaskopski film. NAZIONALE. «Viva Las Vegas«, Elvis Presley in Ann Margret; barvni film. S. MICHELE: «11 cacclatore del Missouri«, Clark Gable; barvni film. Sledi barvna slikanica «Stl-vestro gatta maldestro«. Starancan EDISON: «L’indomabile», George Riviere in Silvia Monfort; barvni film. EUROPA: «Agguato sul grande fiu-me«, Brad Harris in Sabine Si-nyen; barvni film. Ronke EXCELSIOR: «A-001 operazione Giamaica«; barvni film. RIO: «Le lunghe navi», Richard Widmark; barvni film. Še vedno nepojasnjeni vzroki nesreče pri Angorisu Zdravstveno stanje treh preživelih ponesrečencev v hudi prometni nesreči pri Angorisu, v kateri je izgubila življenje Silvestra Tirone, žena bivšega primarija tržiške bolnišnice dr. Carla Tirona, se je včeraj na splošno nekoliko Izboljšalo. Prometna policija iz Gorice, ki sestavlja zapisnik, tudi včeraj ni dobila dovoljenja, da bi ranjence zaslišala. Zavoljo tega še ni mogoče z gotovostjo povedati, kako se je zgodila nesreča. Po vsej verjetnosti gre za nespoštovanje prednosti vozil na cesti. Danes, 27. februarja ob 16. uri priredi Slovensko katoliško prosvetno društvo iz Šte-verjana v Katoliškem domu v Gorici Finžgarjevo igro v 4 dejanjih Divji lovec Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Od 20. do 26. februarja se je v goriški občini rodilo 27 otrok, umrlo je 15 oseb, porok je bilo 8, oklici za 4. ROJSTVA: Eliana Lorenzut, Simon Spazzapan, Angela Bressan, Su-sanna Bressan, Elena Cianci, Miche-la Vinci, Antonella Nama, Elisa Trani, Roberto Hoban, Paolo Zoff, Paola Locucco, Ettore Concetti, Pa-trizia Furlan, Omella Roza, Livio Gervasio, Fulvio Pessot, Boris Fa-nin, Tiziana Ferretti, Franco Spanh, Marco Simone, Luca Tamburrini, Maura Biasiol, Mariachiara Cellie, Cinzia Rizzo, Dari Butkovic, Raffaella Selano, Marcello De Vittor. SMRTI: gospodinja 71-letna Gisel-la Kumar, vd. Marassi, bolničar 56-letni Umberto Felchero, soboslikar 66-letnl Wolfango Zatti, upokojenka 75-letna Maria Žbogar, 1 dan stara Angela Bressan, 1 dan stara Susan-na Bressan, upokojenec 68-letni Luigi Danelutti, redovnica 88-letna Maria Rositi Gonzaga, gospodinja 86- letni Rodolfo Bisiacchi, gospodinja 82-letna Eufemia Passarin, vd. Ia-cumini, 70-letna Giustina Stacul, por. Pahor, 57-letni Raimondo Pozzi, 23-letni Giancarlo Maranzoni, upokojenec 63-letni Antonio Barbarino. POROKE: uradnik Giancarlo Mo-sca iz Luciana Masaniello, lekarnar Serglo Zuccolo in gospodinja Renata Bader, uradnik Roberto Fiorife-feri in gospodinja Marina Peteani, delavec Ugo Pacorig in gospodinja Carmela Trevisan, tekstilni delavec Carlo Padovan in delavka Iolanda Bizaj, kmetovalec Adelchi Zorat in tekstilna delavka Vittoria Visintin, bančni uradnik Mario Ventin in trgovska pomočnica Mirella Zoff, steklar Umberto Grendene in tekstilna delavka Vanda Paoletti. OKLICI: inženir Renzo Medeot in gospodinja Marialuisa Azzano, teks tilni delavec Mario Vendiame ln tekstilna delavka Maria Conte, uradnik Silvio Brandolini in profesorica Nives Paludetto, trgovski zastopnik Giampaolo Targioni in profeso- letna Fede Mosetti, upokojenec 84-1 rica Jeanette Dolžani. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESAN, Ul. Carducci št. 38, tel. 22-68. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 27. februarja je v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob noni Juli Mikulus sta Milka in Mirko Mučič iz štandreža darovala za Dijaški dom 5000 lir. Za krvno banko v Gorici so darovali Terpin-Bensa Giuseppina 5000, Nevio Morini in Ada Ferrara 5000, družina Bevilac-qua 5000 ter Mario 3000 lir. TEMPERATURA VČERAJ Temperatura včeraj: najvišja 12,4 stopinje ob 12. uri in najnižja 5 stopinj nad ničlo ob 6. uri; povprečna vlaga 84 od sto. Razna obvestila Občni zbor Kmečke zveze za Goriško bo v nedeljo, 13. marca ob 9. uri v klubu «S. Gregorčič«, Verdijev korzo 13. Člani so vabljeni, da se ga polnoštevilno udeležijo. Tiskovine za popis vina dobijo vinogradniki pri Kmečki zvezi v Gorici, Ascolijeva ulica št. l/l; po. pis je obvezen za vse vinogradnike. KMEČKA ZVEZA ZA GORIŠKO organizira za soboto, 19. marca avtobusni izlet v Verono z ogledom velesejma kmečkih strojev. Vpisovanje na sedežu Zveze v Ul. Asco-li 1/1 do 10. marca; voznina 1.500 lir. • • • IZLET V PLANICO na mednarodne smučarske skoke priredi SPD iz Gorice v nedeljo, 27. marca. Vpisuje A. Košuta v Mamelije-vi ulici 12 do 21. marca. Kmečko društvo iz Štandreža pri. redi 19. marca avtobusni izlet na kmetijski sejem v Verono; vpisuje predsednik Jožef Pavletič (Moč) do 6. marca. Italijansko prvenstvo Demetzeva in Piazzalunga prvaka v veleslalomu SAN MARTINO Dl CASTROZZA, 26. — Giustina Demetzova je danes osvojila naslov Italijanske prvakinje v veleslalomu. Za njo se je uvrstila Glorianda Cipolla, tretja pa je bila včerajšnja zmagovalka v smuku Lidia Barbieri. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. GIUSTINA DEMETZ (S. C. Pl rovano) 1’48” 2. Glorianda Cipolla (S. C. Cour mayeur) 1’49”16 3. Lidia Barbieri (SAI Milano) 1’50”30 4. Marisella Chevallaro (S. C. Gressoney) 1’50”73 5. Ivonne Siorpaes (S. C. Cortina) 1’5I”44 6. Paola Strauss (SAT Rovereto) 1’54”36 7. Lotte Nogler (S. C. Gardena) 1’54”82 Med moškimi pa je naslov presenetljivo pripadel Brunu Piazza-lungi pred Felicejem De Nicolojem in Carlom Senonerjem. Na cilju: 1. BRUNO PIAZZALUNGA (G.S. Esercito) 1'58”89 2. Felice De Nicold (F. C. Gardena) 1’59”89 3. Carlo Senoner (S. C. Gardena) 2’00”50 4. Gerardo Mussner (G. S. F. O-ro) 2'00”58 5. Claudio De Tassis (S. C. Mon- za) 2’01”75 6. Giuseppe Compagnoni Pirovano) 2’02”40 7. Ivo Mahlknecht (F. Oro) 2’03”30 (S. C. PRVENSTVO C LIGE Triestina danes v gosteh Piacenze Triestina bo danes igrala v Piacenzi, kjer bo skušala priti do zadovoljivega rezultata. Trener Arca-ri je bil prisiljen nekoliko spremeniti postavo tržaške enajsterice, ki bo verjetno naslednja: Colovatti, Cattonar, Ferrara, Sadar, Pez, Del Piccolo, Scala, Dalio, Canzian, Beorchia in Gentili. Za rezervo je odpotoval v Piacenzo An-gileri. Tekmo bo sodil Grava iz Ivree. DOMAČI ŠPORT HOSOMIT Ob 10. uri v Nabrežini TEK ČEZ DRN IN STRN športnega združenja Bor z mednarodno udeležbo MOŠKA B LIGA Ob 10.30 v telovadnici šole v Ul. Zandonai CRDA — BOR MOŠKA C LIGA Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta KRAS — GASILCI (Gorica) II. AMATERSKA KATEGORIJA Ob 15. uri v Zagraju Sagrado — Primorje JUNIORSKO PRVENSTVO Ob 10.30 v Boljuncu Breg — Fortitudo Ob 13.30 v Nabrežini Primorje — Roianese PRIJATELJSKI NOGOMET Ob 12.30 v Boljuncu Breg — Libertas Barcolana Ob 15. uri v Boljuncu Rosandra Zerial — Koper ■iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiniiiiiiiiiiiiininiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiTmiiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiuiHiiiiiuiiniiiilimiiiiiim . S SVETOVNEGA PRVENSTVA V Ljubljani, v Zagrebu in na Jesenicah NOGOMET DANES A == = = ATALANTA — CAGLIARI FIORENTINA — LANEROSSI V. INTER — FOGGIA INC. JUVENTUS — CATANIA LAZIO — ROMA NAFOLI — MILAN SAMPDORIA — BRESCIA SPAL — BOLOGNA VARESE — TORINO B i CATANZARO — NOVARA LECCO — POTENZA LIVORNO — GENOA MANTOVA — PADOVA MODENA — PIŠA MONZA — PALERMO REGGIANA — VENEZIA REGGINA — ALESSANDRIA TRANI — MESSINA VERONA — PRO PATRIA V četrtek prve tekme svetovnega prvenstva Slovesna otvoritev 3. marca ob 20.30 SVETOVNEGA V HOKEJU NA LEDU Prenos tekem jugoslovanske TV LJUBLJANA, 26. — V prostorih organizacijskega odbora za pripravo svetovnega prvenstva v hokeju je bila poslednja redna tiskovna konferenca. Novinarji, ki so se že več mesecev sestajali vsak četrtek. bodo 3. marca namreč lahko že poročali s svetovnega prvenstva, ker bo prihodnji četrtek že otvoritveni dan «Hokeja 66». Najvažnejša novica zadnjih dni je gotovo nepričakovana odpoved I ze, da bi na kongresu Francije. Francija bi morala igrati rr'“ v C skupini na Jesenicah, kjer igrajo še Bolgarija, Južnoafriška unija, Romunija, Danska in Italija. Namesto Francije bo igrala v tej skupini mlada reprezentanca Jugoslavije, tako da spored ne bo okrnjen. Seveda rezultati mlade reprezentance Jugoslavije ne bodo vplivali na uradno razvrstitev v tej skupini. Zmagovalec C skupine bo prihodnje leto imel pravico igrati v višji — B skupini. lliuiiiii minil m m mn m iiii n i Milimi ii Generalni sekretar organizacijskega odbora m član direktorija hokejske zveze, ki vodi to prvenstvo, ing. Marjan Luxa ni vedel povedati nič uradnega o tem nenadejanem odstopu. Vest jih je presenetila tembolj, ker bo Francija čez dve leti prirediteljica podobnega svetovnega in evropskega prvenstva v okviru zimske olimpiade, ki bo v Grenoblu. Najavljena pa sta tudi zastopnik francoskega olimpijskega odbora in predsednik hokejske zve- LIHG — mednarodne hokejske organizacije — v Ljubljani poročala o pripravah omenjenega prvenstva 1. 1968. Ing Luxa meni, da so Francozi preklicali svojo prijavo predvsem zaradi neuspehov njihovega državnega moštva. Serijo porazov je začela v tej sezoni Francija že na kvalifikacijskem turnirju za vstop v B skupino lani decembra v Bukarešti. Tam je zasedla celo zadnje mesto in ji podobno kot Italiji ni uspelo uvrstiti se v to skupino. Mnogi so smatrali Francijo celo za favorita tega turnirja. Na tiskovni konferenci so javili, da mora vsaka nacionalna zveza vsaj tri dni pred tekmovanjem od 22 prijavljenih igralcev določiti 17, ki bodo na prvenstvu smeli nastopati. Od teh jih lahko pride sedeti na klop za igralce na vsaki tekmi le 16, Le v primeru poškodbe obeh določenih vratarjev, lahko vključijo v moštvo še tretjega. Po vsaki tekmi bodo v čast zmagovalca igrali njegovo himno in na drog dvignili njegovo zastavo. V primeru neodločenega rezultata ta počastitev odpade. Poleg uradnih srebrnih pokalov za svetovnega in evropskega prvaka bodo darovale različne jugoslovanske steklarne še tri velike kristalne vaze za zmagovalce v vseh treh skupinah. Cehi so tudi poslali tri kristalne vaze za prve tri v A skupini. Tvrdka «Rolex» bo podarila vsem igralcem ekipe, ki bo proglašena za najbolj športno moštvo, ročne ure. Podobno nagrado bodo dobili tudi najboljši strelci v A, B in C skupini. Točkovanje v ocenjevanju najboljšega strelca je v hokeju mala Razpored tekem A, B in C skupine A SKUPINA - LJUBLJANA 3. MARCA Ob 10.00 ZSSR — POLJSKA Ob 13.30 CSSR — DRN Ob 17.00 ŠVEDSKA — FINSKA Ob 20.30 KANADA — ZDA 5. MARCA Ob 10.00 KANADA — POLJSKA Ob 13.30 CSSR — FINSKA Ob 17.00 ŠVEDSKA — DRN Ob 20.30 ZSSR — ZDA 6. MARCA Ob 10.00 CSSR — POLJSKA Ob 13.30 KANADA — FINSKA Ob 17.00 ŠVEDSKA - ZDA Ob 20.30 ZSSR — DRN 8. MARCA Ob 10.00 ŠVEDSKA — POLJSKA Ob 13.30 ZSSR — FINSKA Ob 17.00 CSSR — ZDA Ob 20.30 KANADA — DANSKA 9. MARCA Ob 17.00 DRN — POLJSKA Ob 20.30 ZDA — FINSKA 10. MARCA Ob 13.30 KANADA — CSSR Ob 17.00 ZSSR — ŠVEDSKA 11. MARCA Ob 10.00 FINSKA — POLJSKA Ob 13.30 DRN — ZDA Ob 17.00 CSSR — ŠVEDSKA Ob 20.30 ZSSR — KANADA 12. MARCA Ob 17.00 ZDA — POLJSKA Ob 20.30 DRN — FINSKA 13. MARCA Ob 1100 KANADA — ŠVEDSKA Ob 16 00 CSSR — ZSSR B SKUPINA - ZAGREB 3. MARCA Ob 10.00 NORVEŠKA — VELIKA BRITANIJA Ob 13.00 ŠVICA — ROMUNIJA Ob 16.00 ZRN — AVSTRIJA Ob 19.00 MADŽARSKA — JUGOSLAVIJA 4. MARCA Ob 10.00 ZRN — ROMUNIJA Ob 13.00 ŠVICA — VELIKA BRITANIJA Ob 16.00 MADŽARSKA — AVSTRIJA Ob 19.00 NORVEŠKA — JUGOSLAVIJA 6. MARCA Ob 10.00 NORVEŠKA — ROMUNIJA Ob 13.00 MADŽARSKA — VELIKA BRITANIJA Ob 16.00 ŠVICA — AVSTRIJA Ob 19.00 ZRN — JUGOSLAVIJA 7 MARCA Ob 13.00 NORVEŠKA — AVSTRIJA Ob 16.00 MADŽARSKA — ROMUNIJA Ob 19.00 ZRN — V. BRITANIJA 9. MARCA Ob 10.00 ROMUNIJA — AVSTRIJA Ob 13.00 ŠVICA — ZRN Ob 16.00 NORVEŠKA — MADŽARSKA Ob 19.00 V. BRITANIJA — JUGOSLAVIJA 10. MARCA Ob 16.00 ŠVICA — NORVEŠKA Ob 19.00 ZRN — MADŽARSKA 11. MARCA Ob 16.00 V. BRITANIJA — AVSTRIJA Ob 19.00 ROMUNIJA — JUGOSLAVIJA 12. MARCA Ob 10.00 NORVEŠKA — ZRN Ob 13.00 ŠVICA — MADŽARSKA Ob 16.00 V. BRITANIJA — ROMUNIJA Ob 19.00 JUGOSLAVIJA — AVSTRIJA C SKUPINA - JESENICE 3. MARCA Ob 16.00 J. AFRIKA — ITALIJA Ob 19.00 DANSKA — BOLGARIJA 5. MARCA Ob 16.00 BOLGARIJA — JUŽNA AFRIKA Ob 19.00 DANSKA — JUGOSLAVIJA (mladi) 7. MARCA Ob 13.00 ITALIJA — BOLGARIJA Ob 16.00 DANSKA — J. AFRIKA Ob 19.00 ŠVICA — JUGOS^AV. 9. MARCA Ob 16.00 JUGOSLAVIJA — JUŽ. AFRIKA Ob 19.00 DANSKA — ITALIJA 10. MARCA Ob 19.00 BOLGARIJA — JUGOSLAVIJA 12. MARCA Ob 19.00 ITALIJA — JUGOSLAVIJA Točnega razporeda televizijskega prenosa tekem z letošnjega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu še ni. Verjetno ga bo TV sproti objavljala, vendar je že znan spored nekaterih oddaj tako z ljubljanskega Tivolija, kot z Jesenic in iz Zagreba. Spored, ki ga objavljamo, so ga na posebnem sestanku sprejeli novinarji RTV Ljubljana in člani koordinacijskega odbora Hokej 66. ČETRTEK, 3. marca: 17.00 švedska - Finska (Ljublj.) 20.30 ZDA - Kanada in otvoritev prvenstva (Ljubljana) 22.45 Prenos tekme Jugoslavija -Madžarska (zadnji dve tretjini — Zagreb) PETEK, 4. marca: 16.00 Madžarska - Avstrija (Zag.) 22.15 Prenos tekme Jugoslavija - Norveška (Zagreb) SOBOTA, 5. marca: 17.00 švedska ■ DDR (Ljubljana) NEDELJA, 6. marca: 10.00 ČSSR - Poljska (Ljubljana) 17.00 švedska ■ ZDA (Ljubljana) 22.30 SZ • NDR (Ljubljana) 22.45 Prenos tekme Jugoslavija - ZRN (zadnji dve tretjini — Zagreb) PONEDELJEK, 7. marca: 22.15 Prenos cele tekme Jugoslavija • Švica (Ljubljana) TOREK, 8. marca: 17.00 ČSSR - ZDA (Ljubljana) 20.30 Kanada • NDR (Ljubljana) SREDA, 9. marca 17.00 NDR • Poljska (Ljubljana) 20.30 ZDA - Finska (Ljubljana) 22.45 Prenos tekme Jugoslavija - Anglija (zadnji dve tretjini — Zagreb) ČETRTEK, 10. marca: 13.30 ČSSR - Kanada (Ljubljana) 17.00 SZ • švedska (Ljubljana) PETEK, 11. marca: 17.00 ČSSR • švedska (Ljubljana) 20.30 SZ - Kanada (Ljubljana) 22.45 Prenos tekme Jugoslavija - Romunija (zadnji dve tretjini — Zagreb) SOBOTA, 12. marca: 17.00 ZDA - Poljska (Ljubljana) 19.15 Jugoslavija - Avstrija (Zag.) NEDELJA, 13. marca: 11.00 švedska - Kanada (Ljublj.) 16.00 SZ - ČSSR in zaključna slovesnost (Ljubljana) ARETTA ULTRA T H I N med elegantnimi in preciznimi arami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA* Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPORT l’roclaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXP()R1 Izreden popust — Garancija — Pc Al EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE - TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trokolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji. Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora « P I A G G I O j SPIOSNA PLOVBA URARNA IN ZLATARNA T. TREVISAN TRIESTE — TRST CORSO GARIBALDI 3 - TEL. 961*2 (Ob avtobusni postaji n» Trgu Barriera Vecchia) Ure svetovno znanih znamk od 5.000 lir dalj®-Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe. JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE. Govorimo vse jugoslovanske jezike. PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potnišid-mi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnile aa upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA*. Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. lelexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 SIRITE PltlMUKSKl DNEVNIK SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji M ko vas oni obiščejo, recite jim, naj kupujejo pri MAGAZZINI ALLA STAZIONE TRST Z ULICA CELLINI št. 2 Z TELEFON št. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILO ZA MOŠKE, ZENSKE IN OTROKE Največja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd. VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU* PORTOROŽ PORTOROSE roulette CHEMIN DE FEB’ baccarA ter priljubljen ipra TRENTE ET QUARANTE OUPKTO —4HH.O LETO GRILI BAR • CABARET • STRIPTEASE ATMOSPHERE PARISIENNE V HOTELU < RI VI E R A > PORTOROŽ Grand Hotel posebnost. Točke ne prejme samo igralec, ki je dosegel gol, kot je to navada pri nogometu, ampak jo prejme tudi igralec, ki je s podajo omogočil dosego tega gola. Pri solo prodoru seveda točka za zadnjo podajo odpade Slovesno vzdušje, ki posebno zadnje dni vlada v Ljubljani, je zajelo tudi Zagreb in Jesenice. V tem gorenjskem mestu Je že od daleč moč videti napise na tovarniških dimnikih in objektih, ki pričajo, da so tudi Jesenice gostitelj najboljših hokejskih ekip. Vse službe, ki bodo poslovale ves čas svetovnega prvenstva do 13. marca, bodo začele z delom že v torek 1. marca. Za goste bo najpomembnejša skupna informacijska pisarna organizacijskega odbora in »Kompasa« v dotnu sindikatov nasproti poslopja sodnije v Ljubljani. Inž. LASIČ «T0PLICE» hm Tik ob jezeru s 403 posteljami S i-----1.L1NO -JALISCE, 23 stop toplote Z MEDNARODNA KUHI N J A Z KRASNA SMUČIŠČA 5“ Priporočamo se ra obisk UNIVERSALTECNICA » RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV TOMAT1ČN1 PRALNI STROJI — HLADILNIKI - EI.EK TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDY - REX - CGE Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije UNIVERSALTECNICA Trieste - Trs« Corso Garibaldi št 4 teL 41-243 in Trg Goldoni St. I =\ HUTT.I. SLON LJUBLJANA rnovA ul io tel 20041.43 -BiijSiiBii HOTEL Z MODERNIM KONfORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI BANKETNI PROSTORI <*! * S V CECILIJ URBAN: ZGODBA O VIKU v 0 a o * tKMHHKKKHH 30. Ni minila niti ura, ko Je Sedmak prišel čez mostič in se napotil k zadnjim balam, poleg katerih je že stalo nekaj njegovih tovarišev; ko je opazil Vika, ki se je bil nameni k njemu, mu je pomahal z roko v pozdrav. «Ciao, junak! Dajva, posediva malce tam!» In pokazal ie proti gostilnici v kotu trga. «Strašno se mi hoče piti. srajca je mokra, gno je suho kot poleti na Krasu,» je med potjo pojasnil Viku. V gostilnici Je bilo, kot vedno ob koncu dneva, tesno, glasno in zadimljeno. Gostilničar, močno zagorel kot dobro očiščena medeninasta posoda, se Je spretno vrtel med mizicami in stregel zdaj enim s teranom, drugim z Vipavcem, tretjim s pivom, nekaterim pa tudi z dalmatinskim vinom. «Striček Janez,« je Viko nagovoril Sedmaka potem, ko je ta na dušek spraznil velik vrček plzenskega piva, «ali se še spominjate, kako ste mi predlansko poletje pomagali najti- delo...« , , . ((Spominjam se, junak, toda tam nisi zdržal preveč dolgo.« «Potem so mi našli drugo delo, pripovedoval sem vam ° te«Vem Pri jezuitu... No, mar odhajaš od njega, kali? In tudi dobro bi storil, kajti še obrniti se ne bi utegnil, pa te bo že pomenišil. Ah, ne maram farjev, še posebej pa ne jezuitov! Tudi tvoj pokojni oče jih ni ljubil. Zares jih ni maral.« Viko je obmolknil. Sedmak je, ne da bi se obotavljal, počasi izpil drugi vrček piva. «Zdaj mi je odleglo! Torej pomeni, da Iščeš delo?« «Za čez počitnice,« je pojasnil Viko. «Moram se, saj vidite...« In zardel ja, «obleči se za začetek pouka... pa tudi čevlje potrebujem, celo prej...« «čevlje? Samo, sinko, nikar jih ne kupuj, Belouh ti jih bo izdelal. Kupljeni čevlji ne zdržijo niti enega leta, če ti pa jih bo on naredil — jih boš vsaj pet let nosil brez popravila. V nedeljo te bom popeljal k njemu, ne dela vsakomur, toda zate jih bo naredil: poznal je tvojega očeta. Pa tudi drago ti ne bo računal. Pridi k meni v nedeljo na Opčine, saj veš kam. Jaz pa bom medtem malce razmislil o tvojem delu. Saj si zdaj vendar učen človek in moraš se pogovoriti z Belouhom, moj sosed Je, njegov sin pa je tudi študent. Nekaj bomo že uganili. Kako pa je z materjo?« «Se vedno kašlja.« «Da, to ni dobro, slaba je. Naj pije mast z medom. To zelo pomaga. Tudi Belouhova žena je prav tako dolgo kašljala. In ves čas jo Je pojil s to medeno mastjo.« «Ali je ozdravela?« «Ne, junak, umrla je. Smrti pa ne moreš preprečiti: jetiko Je imela Ali boš prišel v nedeljo?« «Seveda, zanesljivo bom prišel, hvala vam, striček Janez!« Domov se je Viko vrnil vesel, na široko je odprl vrata in se zaustavil na pragu: za mizo, pod poševnim mansardnim okencem, je na njegovem stolu, na edinem stolu v Marijini sobi, sedel Virgilio. Rdeča glava je bila kot ognjena krogla na ozadju okna, za katerim je dogoreval zaton. «Kod pa pohajkuješ?« ga je strogo nagovoril prijatelj. «Saj sva se vendar domenila, da boš prišel k nam, jaz pa te tukaj čakam že več kot eno uro.« «Opravek sem imel...« je izmikajoče odvrnil Viko. ((Opravek... opravek...« gft je začel oponašati Virgilio in se zasmejal. «Glej, tudi jaz sem imel opravek!« ((Kakšen pa,,:> je povprašal Viko. «Ah... Gobec sem razbil tistemu ušivemu barončku!« «Zakaj pa ste ga tako?« je začudeno vprašala Marija. «Zakaj? Ta ušivi ničvrednež ne sme žaliti mojih prijateljev! «In potem, ko Je ujel svarilni pogled svojega prijatelja, dostavil: «Da Je bilo potrebno, signora Marija verjemite mi.» Nato se je obrnil na Vika in Izjavil brez ugovora: «Zdaj pa bova odšla k nam! Mati Je za uspešen konec izpitov spekla takšno potico, da smo morali odstraniti opeko iz peči, da smo jo lahko sploh ven vzeli.ji vražniki Slovencev.« «Midva ■ z Virgiliom, odvetnikovim sinom, skupaj v šolo,« je pojasnil Viko «dober prijatelj Je.» ^ «To ni opravičilo. Dva prekrška si storil,« je prav ( suho nadaljeval jezuit, «nisi me obvestil o tvojem znanstv' < družino italijanskega odvetnika in bral si knjige, za me nisi vprašal za dovoljenje. Nisem zadovoljen s teboj■» tn «Mea culpa,« Je žalostno spregovoril Viko, ker je ‘.jjf da, četudi bi prenehal z branjem knjig lz odvetnikove niče, vendar ne bi mogel razdreti prijateljstva z Virg1*1 Težka in temna žalost je legla na njegovo srce. -jjf «Ogorčen si, moj sin,« je zdaj že mehkeje pripomnil P ^ Volbart. «Toda kesanje je prva dolžnost sina katoliške cerl< Ji]*! Ganusja Počitnice so bile v tem za Vika zelo delovne: Sedmakov prijatelj, čevljar Belouh, je s pomočjo svojega sina pomagal Viku, da je postal inštruktor dveh sinov bčgatega mesarja, ki sta bila padla na izpitih. Razen tega pa je pater Volbart, čeprav je pravil, da se bo odpravil za dva tedna, morda pa celo za cel mesec na ((duhovne vaje« in za zdaj še ni odšel, vendar poslal Gottlieba v semenišče, nekam v Bosno in zdaj je moral Viko sam delati v jezuitovi knjižnici. Res je, da je v omarah, prej zaupanih Gottliebu, Viko odkril marsikaj zanimivega : na policah so v tesnih vrstah stali v nemškem prevodu prav tako ruski pisatelji: Tolstoj, Puškin, Gogolj, Dostojevski, Turgenjev, knjige, ki jih je bil prvič videl v odvetnikovi knjižnici in katerih pretežni del je bil že prebral v italijahskih prevodih. ((Obiskuješ torej, Zmajev dvorec? Ta (hiša ni zate,« je suho pripomnil pater Volbart, ko mu je Viko povedal, kje je bil bral one knjige, «zapomniti si moraš, da so Italijani so- jaz pa odgovarjam pred bogom za tvojo dušo Hiša skega odvetnika je nepoštena hiša in tam ni prostora ^ Plevel je težko izruvati, zato nikakor ne smemo dopusti* > bi njegovo seme padlo na božjo njivo.« «Mea culpa,« je še bolj žalostno ponovil Viko. ^jj* Prihodnjo nedeljo se je Viko odpravil k morju, ^irn od obale, kamor so ob nedeljah prihajali praznično meščani. Napotil se je k velikim kamnom za pristan* Porto franco, kjer je bilo ob praznikih običajno Pust^i§&l°' je v tem delu pristanišča, prepolnem tovorov, neprijetno p» Tu ga ničesar ni oviralo pri premišljevanju RazmišUajs|jtl' je imel o marsičem, kajtt marsikaj je bilo treba prern vo da bi pomiril nemirne čebele, ki so ee bile zaletele v njas ju glavo že ob njegovem prvem obisku v Zmajevi pfllf,f . ie glavno vprašanje se je vrtelo okrog patra Volbarta: 14 on — prijatelj ali sovražnik, njegov osebni, Vlkov, ali ji slovenskega naroda? Ali je velik pravičnik, kakršen >i Viku zdel dolgo časa, ali pa Je brezvesten prekanjene®' ga čedalje bolj zajema V nevidno, toda močno mrežo? I Nadaljevanje sl^ PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Peillco 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA 6t 20 - feleton 37 338 - NAROČNINA: meseCna H(H) Ur ****■<**»