PoStnlna plačan* v co*ovinL teto LXI. itev. Zi. 0 mailanl g soHoto 28. laneurla hzb. Cena Din r » — Izbaja vsak dan po pol dne, izvzemši nedelje ld praznike. — Inserati do 30 petit a 2~- Din. do 100 vrst 2.50 Din, večjl i n se rat i petit vreta 4.— Dio. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravnlštvo: Knaflova ulica §t 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulici it 5, L aadstropfe. — Telefon 2034. Zadnji napori reakcije Ker so izgubili vsako nado, organizirajo režimovci gonjo proti Svetozarju Pribičeviću. — Čaršija straši s Kajmakčalanom in razpustom Narodne skupščine. — Vse intrige so zaman* — Beograd, 28. januarja. V četrtek in petek je bila vsa beograjska javnost pod mogočnim moralnim vtisom odlae-nega koraka g. Radiča. Noben Srbija-nec ni verjel, da bi se g. Radič mogel ubraniti pod tolikim pritiskom z vseh strani, nihče ni verjel, da se lahko tako odločno odbije ponudba za oblast, niti je kdo mislil, da je KDK tako močna, da bi mogla vzdržati tako silen naval. Sele sedaj respektirajo v Beogradu to prečansko formacijo. Vladni radikali so zelo zamerili g. Pribičeviću, da jih je na zborovanju v Zagrebu nazval kukavice, in so hoteli z razbitjem koalicije in z vstopom g. Radiča v vlado dokazati, da prečani nišo nič boljši ter tako zakriti svojo lastno slabost. Da bi ubili ta moralni kapital KDK. da bi odvzeli g. Davidoviću bazo za njegovo akcijo, da bi oslabili njegovo pozicije pred od-ločitvijo v demokratskem klubu, so za-čeli vprizarjati najrazličnejše intrige. Današnja »Politika« slika dogodke zadnjih dni tako, kakor da je g. Radič odbil ponudbo g. Vukičevića samo pod pritiskom gg. Pribičevića in Davidovi-ća in pod pogojem, da g. Davidović preseka situacijo v demokratskem klubu. Te trditve že itak najbolje pobija pismo, ki ga je poslal g. Radić na ponudbo g. Vukičevića in v katerem na-vaja vse razloge, zakaj je odbil njegovo ponudbo. Ti razlogi so tako jasni, da ni treba prav ničesar prikrivati. Režimovci so sedaj organizirali kampanjo proti g. Pribičeviću, da bi ga na tak način diskvalificirali in s tem preprečili ujedinjenje demokracije. G. Vukičević je napovedal mobilizacijo reakcije, ki pa je radila le mobilizacijo vseh naprednih elementov. Vukičevi-čevci so hoteli organizirati veliko protestno skupščino, ua katero so hoteli angažirati tuđi Udruženje rezervnih ofi-cirjev in Narodno Odbrano, da bi na-stopili proti g, Pribičeviću. Akcija pa se je povsem izjalovila. Ćelo radikalsko »Vreme« je odklonilo objavo tozadev-nega poziva, ki ga prinaša edinole današnja »Politika«. Ođ velike protestne akcije je ostala samo brezpomembna akcija neznat- nega radikalskega študentovskega kluba beograjske univerze, ki hoče sedaj resiti g. Vukičevičev režim pred neiz-ogibnim polomom. Prav tako so šli vladinovci v svojih intrigah še dalje in hoteli angažirati za kampanjo proti g. Pribičeviču ćelo ge-neraliteto, ki naj bi pobijala g. Pribi-čevičeva izvaianja o Kajmakčalanu. Toda tuđi generali so odkionili g. Vu-kičeviču svojo podporo, le general Pe-šić objavlja v današnjem »Vremenu« članek ki pa govori o popolnoma drugi stvari. Končno hoče;o režimovci plašiti demokrate z razpustom Narodne skup-ščine in razpicom novih volitev. Tem grožniam seveda nihče ne pripisuje resnosti in vzbu'ajo le pomilovanje in posmenovanie V o^talem pa se mora- 10 novih volitev bati le oni sami, ne pa opozicija. na*manj še Kmečko-demo-Vratcka Voaliciia. ki je v vsei državi na zmagovitnern pohodu. Jasno je, da po odiločnih koralrih g. Radiča in po energičnem nastopu g. Davidoviča ne more biti več govora, da bi seja demokratskega kluba izpad-la polovicarsko. Tuđi v najbolj pesimističnih krogih rlada prepričani, da bo g. Davidović d"hi1 na seji demokratskega kluba veliko većino, ki se U hodn pokorili tndi vsi demokratski ministri. 0 dr Marinkoviču pa se v osta-lem vzdržujejo vesti, da se namerava iz zdravstvenih razlogov urrakniti s nolitičneea živi i en ja ter da bo v krat-kem odpotoval v inozemstvo v svrho lečenia. Posvetovanja in ktonference so se tud'i danes dopoldne nadaljevale na vse strani.V predsedstvu demokrat^ke-e:a kluba sta imela nad dve uri traia-ioč razgovor gg. Pavidovič in PribiČe-vič, demokratski ministri pa so se zbra- 11 v kabinetu zunanjega ministra, kjer so imeli dolgotrajno konferenco. Dopoldne sta bila v avdijenci na dvoru ministra g. dr. Kumanudi in g. Čeda Radovič. ki pa sta po zatrdilu poučenih krogov poročala kralju le o svojih resornih zadevah. Novo italijansko izzivanje Italijani zahtevajo v Dalmaciji več sol, v katerih bi se razna-rodoval naš živelj. — Razburjenje med dalmatinskim prebi- valstvom. — Split, 28. januarja. Na poziv zunanje* ga ministra je odpotoval v Beograd veliki župan splitske oblasti dr. Pero-vić. Kakor se doznava, je bil pozvan v Beograd radi no* vih koncesij, ki jih zahteva italijanska vla* da za Italijane v Dalmaciji. Italijani so namreč zahtevali od naše vlade, naj đavoli otvoritev gotovega števila š»l društva «Le» ga nazionale« v raznih primorskih krajih ter odstopi zavod za siroašno deco «Mar* tinis March* v Splitu. Radi teh italijanskih zahtev se seveda dalmatinska javnost upravičeno razburja^ Splošno se smatra, da skuša Italija čim več izsiliti, ko postavlja take zahteve, ki di* rektno žalijo čustva dalmatinske ga prebi* valstva. Zahteva italijanske vlade po otvo* ritvi itlijanskih sol pomenja z ozirom na majhno število Italijanov v dalmatinskih krajih drzno izzivanje Italijani se pri tem sklicujejo na st. margherits>ke konvencije, dasi nimajo ćelo v krajih, kjcr že obstojc italijanske sole, niti po deset otrok, tako da morajo um etno vzdrževati število šol* skih otrok na ta načm, da v posamezne razrede ljudskih šol vpisuiejo ćelo mlade« niče v starosti od 15 do 20 let Dalmatin« ska javnost pirčakuje, da bo vlada primer* no odgovorila na najnovejša izzivanja Ita* lije. Rim. 27. januarja g. objavlja članek pod naslovom ^Jugoslavija se pripravlja za vojnom. V tem članku pri-naša izvleček iz neke jugoslovenske priroč ne knjige za armađo, kier se naslasa ofen zivni duh Jugoslavije. Kot zunanie sovraž nike omenja list po tej knjižici Italijane. Nemce, Madžare in Bol^are. List zatrjuje. da je to knjižico spisal jugoslovenski pol kovnik Kostić in da jo je vojno ministrstvr odobrilo. List poziva Avstrij^?. Madžare in Bolgare, ki jih Jugoslavija osjroža, naj pra-vocasno uvedejo obrambne mere in se temeljito oborožijo. Rumunija in Italija — London, 28. ianuaria. Povodom izjav rumunskega zunanjega ministra Titulesca o razgovorih z Mussolinijem objavljajo listi med nirmi tuđi »Daily News«, poTO^ila iz Rima, ki naglašajo, da je pričakovati po Titulescovem posetu v Rimu izpremembe v orijentaciji balkanskih držav. Nobena tajnost ni, da ie Mussolini mnenja, da more Rumuniia doseči važne uspehe na Balkanu, ako skiene zvezo z Italijo. Z ozirom na zadovoljstvo, ki vlada na italijanski ir. tu-rr.unski strani povodom rozgovorov med Titulescom in Mussolinijem, je jasno, da ie Rumuniia spoznala moznost teh koristi ter se popolno-ma udala vplivu Italiie. . IZ DEŽELE REVOLUCIJ — Llzbona, 28. Januarja. Portuplska vlada je stavila generalu Gomezu Costi, ki Je organizi-ral meseca maja !. 1926 proti portugalski vladi upor. na 'zbero vojaSko službo v Afriki aK pa izgon iz države. General se Je odloCa za zadnje ta odkte v Beltijo. NEMŠKO - LITOVSKA POGAJANJA — Berlin, 27. januarja Zunanji mini« ster dr. Stresemann je danes dopoldne imel dveurno konferenco z litovskim min istr skim predsednikom VoHemarasom. Razgovori se bodo jutri nadaljevali. MILIJONSKE INSOLVENCE — Dunaj, 27. januarja. Po vscj Evropi znana veletrgovina s preprogami Orendi Je prišla v plačilne težkoče in stoptla v PGgajatija s svojimi upniki za đosego fe-vensodne poravnave. Ker ima firma ogromne zaloge blaga in so njene težkoče povzročene v prvi vrsti po splošni gos>po-daTski krizi in po zastoju v trgovini, je ra-ču-nati, da bo prišlo med tvrdko hi njenimi irpniki v naikrajšem času do sporazuma. — Bukarešta, 27. januarja, Sod&če je uvedlo konkurzno postopanje proti največii bukareški in sploh rumunski trgovski tvrd-ki »Au Prmtemps de Bukarest«. Pasiva znaSajo 70 miUkmov lejev. (25 miliionov Din). Prcn nužnim poHretom v notronji poiitiki G. Davidović se na vsak način priključi KDK. — Konsterni-rani vladni krogi. — Tuđi klerikalci so obupali. — Nove brez- uspesne intrige. — Beograd, 28. januarja. Včerajšnja napoved g. Davidoviča,-da bo na pri-hodnji seji demokratskega kluba brez-pogojno izzval odločitev glede osno-vanja enotnega demokratskega bloka, ki bi ga tvorili potom najtesnejšega so-delovanja in pod skupnim predsed-stvom in vodstvom Demokratska zajednica in Kmečko-demokratska koalicija, je danes predmet živahnih komen-tarjev beograjskih političnih krogov. V zvezi s tem zlasti naglašajo izjave g. Davidovića, da zdaj ne bo ostal na pol poti ter da se bo, četudi bi mu sledilo samo pet poslancev, pridružil Kmečko-demokratski koaliciji, da izvede svoj nacrt, ker je prepričan, da vodi edrno ta pot k ozdravljenju naših notranje-političnih razmer in preko tega k omi-ljenju vladajoče gospodarske in socijalne krize. V vladnih krogih, kjer so doslej še vedno računali s tem, da g. Davodivoć ne bo upal presekati situacije v demokratskem klubu, je zavladalo včeraj popoldne razumljivo razburjenje. Radi-kalski ministri, katerim se ie pridružil tuđi dr. Gosar, da tako manifestira enotnost klerikalcev z radikali, so se včeraj ves popoldne pozno v noč v vladnem predsedstvu posvetovali z g. Vukičevićem in razpravljali o položaju. Novinarji so mogli iz razgovorov z radikalskimi ministri posneti, da vlada v njihovih vrstah popolna desorijenta-cija ter da po vsem tem, kar se je zgodilo v zadnjih dveh dneh, ne vidijo nr> benega izhoda in da srnatraio demisijo vlade g. Vukičevića za neizbežno. Tuđi klerikalci so nad položajem popolnoma obupali. G. dr. Korošec je s svojimi včerajšnjimi izjavami, v katerih naglaša, da je SLS vezala svojo usodo na usodo radikalske stranke in g. Vukičevića, to še bolj podčrtal ter napovedal, da se bližajo zanj in za g. Vukičevića težki dnevi. V političnih krogih so te izjave šefa SLS napravile vtis, da se klerikalci zavedajo, da kot samostojna stranka pri bodočih kom-binacijah sploh ne priđe jo v poštev in da jih more le takojšnja fuzija z radi- kali resiti popolnega političnega pozab-ljenja. Dasi je po odločnih nastopih vodi-teljev Kmečko - demokratske koalicije jasno, da stojimo pred odločilnim preokretom, nadaljujejo pristaši g. Vukičevića vendarle z intrigami in s spletka-mi, da bi neprijeten razvoj situacije preprečili ali vsaj še za nekaj časa ovi-rali. Zato jim je odgoditev seje demokratskega kluba do ponedeljka narav-nost dobrodošla, ker upajo, da bodo medtem lahko vplivali na demokratske ministre, da se upro nacrtom g. Davi-dovića. Dočim v demokratskih krogih zatrjujejo, da se bodo demokratski ministri v vsakem slučaju pokorili skle-pom kluba in da akcije g. Davidovića ne bodo ovirali, se širijo iz ožjih vladnih krogov neprestano vesti, da priđe do razcepa demokratskega kluba odnosno Demokratske zajednice, če bo g. Davidović stavil demokratski klub pred usodepolno odločitev. Posebno mnogo upov polagajo Vu-kičevićevci na muslimane, o katerih zatrjujejo, da so brezpogojno za g. Vu« kičevića ter da bodo v slučaju osnova* nja demokratskega bloka izstopili iz Demokratske zajednice in se, kakor dr. Korošec s slovenskimi klerikalci, pridružili g. Vukičeviću Zato je kakor mrzel curek vplivala na te kroge iz* java uglednega muslimanskega prvaka g. dr. Hrasnice, da bi pomenil razcep Demokratske zajednice spričo dvom* ljivih kombinacij g. Vukičevića naj* večjo politično kratkovidnost. Vrhu tega je šef IMO g. dr Spaho včeraj odpotoval v Sarajevo, kar tolmacijo v političnih krogih za dokaz, da se hoče izogniti vsem spletkam in intrigam ter počakati na odločitve demokratskega kluba. Muslimani zatrjujejo, da doslej še nišo zavzeli definitivnega stališča, da pa se slejkoprej strinjajo s politiko vodstva Demokratske zajednice. Poli* tični položaj stoji v znamenju napete* ga pričakovanja ponedeljkove seje de* mokratskega kluba, ki bo presekala nejasnost in definitivno razčistila situ* acijo. ZA STABILIZACIJO FRANCOSKEGA FRANKA — Pariz, 28. januarja. V finančni dehati fran-eoske zbornice je poslanec Barety, ki ie pristaš stabilizacije, izjavil, da se mora gospodarska stabilizacija države izvesti, predno se stabilizira valuta. Poslanec Pietri je povdarjal, da so tehnični in psihološki pogoji za stabilizacijo že podani. Bivši predsednik reparacijske komisije, Dubois. ie govoril ob tej priliki o nemških repara« cijskih plačilih Franciji. Vsi trije govomiki so soglašal v tem, da je narodna edinost v veliki meri odvisna od stabilizacije go« spodarskega stania v državi. V MEHKI NI MIRU __ Mehiko, 28. jan. Pri hišni preiskavi radi rzvedbe zakona ie bil aretiran direktor. 17 profesoriev in 8 ditakov neke kato-liške sole. Ti>di vsi diiaki seminarja De Regina so bili včeraj aretirani; pozneje je rx>liciiski šef izpustil izmed niih 110 na svo-rx>do. Ravno tako ie bilo izpuščenih 20 uoi-teljic neke katoMške sole, ki so bile včeraj aretirane. V TURCTJI NE TRPE KORUPCIJE — Angora, 28 januar ja. Turska narodna skupščina je odobrila poročMo preiskovalnc komisije glede zlorab pri popravi križarke «G6ben» in je izroČil« sodišču bivšega mor» oariškega mrnistra Ihsanbega in 12 sokriv* cev. GIOLITTI ZA FAŠISTE — Rim, 28. januarja. Bivši večkratni minstrski predsedniV Giolitti je podal ne-kemu fašističnemu novinariu izjavo, v ka-teri pravi med drugim: Mi libeTalci smo zadnja leta nudili žalostno sliko, ker se nismo znali utrditi in trajno vladati. Mučil nas ie proporcijonalni sistem, ki ie vlado izpostavljal nasilnostlm strank. Jaz moram biti fašistom hvaležen za vojno, ki jo vo-d4jo proti socijalistom in Sturzovim poi>u-larcem, ker ti stranki sta mi povzroČali največ grenkih ur tekom mojega doigega političnega Življenja. Emigranti kakor Nitti in Salvemini, so vsega obsojania vredni, ker onstran meje slabo jjovore o naši državi in niemh voditeljih. Nišo vredni, da so Italijani! BOJ ZA PETROLEJ — Berila, 28. jannarja. Cilska zbornica je z veliko večioo sprejela zakon, ki zabranjuje tuj- otm tzrabo petrolciakih koocesti Iz ljubljanske kronike Kitajska nadlega. — Policijski drobiž. S kitajsk-mi kr^njarji vseh vr&t in branž imajo naše oblasti že od nekdaj velik križ in nev*-do kam in kod ž njimi. Većina nebeskih sinov pnde namreč v našo državo brez vizuma ali potnega lista, iz-kažejo se samo z legitimacijo ali vizum-om, katerega jim izstavi nebesko carstvo za potovanje v Evropo, Baš te dri je v Maribor pnspelo 25 Kitajcev katere je izgnala beograjska policija, ki je izdala marit>orsk: policiji navo-diki, naj jih izžene v Avstrijo. Toda tudj avstnjske oblasti nišo bile nič kaj navdu-Šetie za nebeske sinove, in ker so bili ti brez pravih pornih listin, so jih izjrnali na-zaj v Maribor Sedaj čakajo v MaTfooru, kjer so v breme občini in v nadlego pre-bivalstvu Davi pa so tuđi iz Rakeka prignali tri Kitajce, ki so se pripeljah iz Italije. Imena so iim Čing, Cang m Čong, vsi tri-ie so krošnjarii, foda brez po-tnih listov. Na policiji so pri zašli sanju skušali s kret-njami dokazati, da imajo pravico do kroš-njarjenja po Jugoslaviji. Vse to pa iim ne bo pomagalo, kaj ti policija jih bo zopet izgnala tja, odkoder so prišli. - ■•■-* ■■-•■■•■-■ »■■■■■ • ■ Včeraj je bil aretiran trgovski sluga Franjo Z., stanujoč v Zg. §iški, ki je pri neki stranki v Krakovski ulici i^maknil 4000 Din. Njegovo veselje je bilo kratko, kajti PTijeli se ga že drugi dan po tavini. Policija ga ie izročila sodušču. — Na policiji je prijavila danes Frančiška VVimmer, žena brzojavnega mojstra, da pogresa svo-ioga moža Henrika že od 36. t. m. Kam je mož odšel, )i ni znano. Velikih tatov in svedrovcev v Lj-ub-Ijani si cer ni, imamo pa specijaliste za siojnice ki barake, ki posh>jejo s toliko večjo vfiemo. Tako ie bilo včeraj poroci v šolskem drevoredu vlomljeno v stojni-co mesarice Marije Ham. Tat ie siloma od-trgai klju^avntco od shrambe mesa ki na-to odnesel 30 kg prekajenega mesa, 10 kg slanine, 1 kg mesa In pol kg salame, vse skupaj v približni vrednosti 900 Din. O^i-vidno je, da sta izvršila vlom dva lopova, kaj malo veri etno ie, da bi en sam Jiaen-krat odnesel 30 kg Maca. Zima v Boki Kotorski Naš Izborni Lzvestitelj vseh prirodnih pojavov v južni Dalmaciji, ki žc 30 let podpira nas^ja ;>trokovnjaka prof. dr. Be« larja s svojimi točnimi prispevki, živi na najlepši točki Bokc Kotorske, kjcr uživa lastne pridclke svoje kampanje, ki jih pri* dcluje v potu svojega obraza, ker kro-nska penzija tuđi njemu ne dovoljuje najemati clelavcev, nam poroča o klimatičnem stanju sedanje zime v Boki Kotorski. Poročcvalec je naš rojak iz Litije in bralcem našega lista dobro znani dr. Anton Mahkovcc, dvorni svetnik v pokoju, ki je nekak kon* zul vseh naš-ih fantov z Gorenjskc, ki slu« žijo pri vajni mornarici, obiskujoč v Boki nekako ljudsko univerzo ali tehniko v razs rih prvovrstnih strokovnih kur/ih ali iolah naše vojne mornarice. To se godi tem fantom, uživajo odlični po-uk tako poceni, ka« kor nikjer druj*od. poleg tega * »pravi jo s tem še svojo vojaško obveznost. Da se tem jjojencem res cfv>bro jiodi, priča tlejstvo, cia jih veliko sluzi po izpolnitvi o-bvezne^ii roka prostovljno dalje kot podoficirji pri mornarici, tlt.bro ved >č, da v domovini ne najdejo njihovi novi izobrazbi primeme^a posla. Na ta način razpolaga naša vojna mornarica r izbornim podoficirskim korom naših fantov, ki so pri mornarici na glasu kot najboljši materijal za vse tehnieno stroke, med tem kc se naši fantje na ide* alen način izpo-polnijo svoje znanje kakor nikjer drugod. Kaj pa pravi o vremen&kih prilikah Bo« ke v zimsikem času naš vestni poročcvalec? Prav lahko si zamislimo, kako divno se žc razvija vegetacija v Boki nekako oto Svec» nici, ko vlada pri nas še trda žitna. — Tu v divni Boki — piše dr. Mahko* vec, — letos ni potresov in tuđi sneg-a ne. Te<*a gledam samo na vrhu Lovoena in memla ga tuđi tam ni toliko kot druga leta. Mraz, t. j. temperaturo iz-pod niCle smo imeli samo eno jutro, t. j. 19. XII. 1°27, in sicer — 2 stopinji C. Po izredni suši, ki je trajala od 5. juni# ja do 1. oktobra, je nasto-pila ravno tako izredno lepa jesen, ki je trajala vse do omenjenega dne. Božična praznika sta bila krasna, ali že naslednji dan sm k\-aliteti se boljšega ne spomin« jam. Belo vino je kakor Ciper. Oljke tuđi nišo bogato rodile, toda pridelek je po ka* kovosti, kakor si boljšega ne moremo it* leti. Vi ste me svojčas opozarjali, kako ču* vati oljke — ali po naše masline pred >mosco oleaceo«, t. j. pred Crvom. Letos nisem ne jaz ne kdo drugi ganil prsta proti tem za oljko res nevarnim mrčesom in uljkin plod, je bil krasen, zdrav kakor se nikoli. No-bcnega crva nisem našel, nobena oljka ni bila pokvarjena, odnosno nabode* na. Iz tega je razvidno, da je pri nas bolj kakor kjerkoli vse odvisno od vremenskih prilik in da suša sama po sebi za južne kra* je še ni nesreća. Skoda, da se tu ne okoristimo dovolj s turistiko. Kje najdete sKčne klimatićne pri« like sredi zime kot sem jth vam oprsal. V Nizzi ali Xeap>lju sn^jurno ne. Kar je poleti Bled, bi morala biti pozimi in »pomladi Boka, ta kraj palm, vijolic in vseh kTasot južnega podnebja. Z ledenih poljan nas kliče in miče ja» dranska obal. Vsaj bi bilo res dobro, da se domaćini temu vabilu odzovejo, da ne bodo zopet tujci naš divni raj na jadranski obali odkrivali svetu, kakor so nekdaj tuj* ci opevali in oztianjevali z beseo in sliko naš Icrasni planinski raj v kTaljest\-u Zlatoroga, krog čarobnega Triglava širom sve* ta. Prof. dr. A. Belar. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 801.5, Berlin 13.565, Milan 301.26. London 277.25, Newyork 56.81, Ptaga 168.55. Curih 10.947 ZAGREBŠKA BORZA. Zagrebska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: London 277.15, Newyork 56.81, Pariz 224, Milan 301.25. Curih 1094.5. Berlin 13.56. Dunaj 801.5, Praga 168.45. INOZEMSKE BORZE. — Citrih: Beograd 9.1375. Pariz 2041, Dunai 73.1«. Milan 27.49. London 25.3176, Newyx>rk 519.40, Berlin 1JB.80, Braca 15A Stran 2. .SLOVENSKI N A R O D» dne 28. januar ja 1928. Ste* >4 Kaj priCakujejo veliki od Ijubljan-skega občinskega svete? Potwha smotrenega i& poštenega gospodarstva* — Sodtlova-nje in kontrola javnosti nad občinsko uprwo, — Uli i'iadja do-sed*njega 4vbčindkega gospodarstva, — ŠeSMev nvjafc gttpo- darskfli in socijalnih problemov. Za ponedeljek je sklicana prva seja Ijubljanskega občinskega sveta, s čemer se otvarja nova doba dela v ljubljanski občinski upravi. Nobenega dvama ni, da je ob malo dobri volji strank, za-stopanih v občinskem svetu, rnogoče redno delo v občinskem gospodarstvu, ki ga pričakuje in zahteva brez izjeme vse ljubljansko prebivalstvo. Sedanji čaši gospodarske križ?, propadanja produkcije in konzuma, ne do-puščajo pod nobenim pogojem, da bi se zanemarjali gospodarski interesi ćelo tam, kjer jih lahko sami uredimo, v domaći hiši. In občinski svet je pred vsem gospodarska ustanova, ki se ima v prvi vrsti baviti z reševanjem gospodarskih in socijalnih vprašanj v svojem nodroč-ju, z upravljanjem občinskega premo-ženja in z nobenimi veleT>oIitičnimi problemi. Gospodarski in socijalni problemi našega mesta postajajo z vsakim dnem večji in ni dvoma, da je potrebno pri njihovem reševanju sodelovanje vse ljubljanske javnosti, kakor je pravilno naglašal župan dr. Puc ob svoji zapri-scgi. Sodelovanje in kontrola javnosti nad občinskim gospodarstvom sta pa mogoča le potom izvolienega občinskega sveta, njenega predstavnika, in kdor bi skuša! ovirati redno njegovo poslovanje, bi samo na novo odvzcmal javnosti pravico do sodelovanja in kontrole v nasprotju z vsemi načeli de-mokratizma. Ni SDS kriva, ako prihaja Ljubljana tako pozno zopet do svoje občinske av-tonomiie, in tuđi SDS ne bq kriva, ako bi došlo zopet do njene ukinitve. Napredni zastopniki v ljubljanskem občinskem svetu so ponovno ob raznih pri-likah izjavili, da so na strcgo kcr.unal-nem programu pripravljeni sorlelo1"!*:^ vsakomur pri reševanju gospodarskih in socijalnih problemov ljubljanske občine, za kar so pripravljeni rtoriti vse, kar ie mosroče. Ob priliki smo že opozorili na ne-katere važnejše gospodarske probleme, ki jih je treba nujno resiti v ljubljanski občini in ki sta jih navedla nedavno tuđi veliki župan dr. Vodopivec in župan dr. Puc. Že ti problemu razširjenje kanalizacije, cestne železnice, nadalje-vanje stanovanjske akcije, regulacija čest in trgov itd. zahtevajo mnogo stvarnega in resnega dela, ki je neod-ložljivo. Občinsko gospodarstvo se ne srne razvijati v dosedanji smeri, ko so se n. pr. pričele graditi stanovanjske niše sele jeseni, vsled česar je bilo treba kupiti za drag denar stroje za osu-ševanje ten hiš preko zime. Kar zahteva čas in potreba, se mora resiti in izvesti takoj, da se prepreci škoda. Na pondeljkovi seji občinskega sveta ima priti na dnevni red zopet vpra-šanje izplačila prejemkov mestnim uslužbencem preko dvanajstin za me-sec februar. Ponovila se bo igra iz začetka januarja, ko se mestnim uslužbencem nišo izplačale plače. Saj je res, da so bili ti uslužbenci nastavljeni lan-sko leto pod komisarijatom preko po-trebnega števila, vsekakor pa smo mne-nja, da bi bil velik skandal, skrajno brezvestno in nesocijalno, ako bi jih puščali iz scrankarsko političnih vzro-kov na cedilu baš oni, ki so jih zvabili v mestno službo, ne da bi zadostno po-skrbeli za kritje tozadevnih izdatkov. Nobenega dvoma ni, da se bo pojavilo scasoma se več sličnih vprašanj. ki morejo ovirati redno občinsko gospodarstvo in ki so samo v toliko politična, v kolikor hoče kdo onemogočiti poslovanje občinske samouprave. Tišti, ki bi hotel onemogočiti to poslovanje, prevzema veliko odgovornost pred ljubljanskim! volilci, ki svojih za-stopnikov v občinski svet pač nišo poslali zaradi tega, da bi se igrali z nji-hovimi gmotnimi interesi v njihovo škodo. Na pondeljkovi seji občinskega sveta se ima razpravliati tuđi o nredlogu obč. svetnika dr Gregorič?. glede re-viz;je občinskega gospodarstva v času gerentskega sveta in vladnega komi-sarij^ta. Predlog je vsekakor umesten, ker je potrebno, da izvoljeno avtonom-no zastopstvo preišče dosedanje občinsko gospodarstvo ne samo zaradi teea. da ugotovi njegovo pravo stanje, am-pak tuđi zato, da gotovi in razčisti razne govorice, ki so se v zadnjem času »ojavile v javnosti ter zbuiale ob raznih prilikah mnogo razburjenja. Jasnost v gospodarstvu, bo najboliši porok za smotreno in uspešno občinsko upravo. Ljubljanski volilci zahtevajo dela, zahtevajo poštenega gospodarstva z njihovim denarjem. kar smatramo potrebno se posebei naglašati pred prvim rednim sestankorn ljubljanskega občinskega sveta. Slabi izgledi za regulacijo Ljubljane Ljubljana naj bi se regulirala po enotncm nacrtu z okoliškimi občinami. — Železniška uprava je mnenja, da glavni in gorenj-ski kolodvor ne ovirata razširjenja Ljubljane proti severu. — Gradbena direkcija v Ljubljani je izdala te dni odlok, s katerim je pre-dpisala za vse ozemlje mestne o-bčine ljubljanske ter ozemlje vseh okoliskih obcin enotni regu-tečni in zazidalni naort ter povabila mestni magistrat, da pozove županstva vseh pri-zsdctih občin na odgovor gltde korakov, ki bi bili v ta namen potrebni. Poleg ljub-Ijpnske občine pr idejo v poštev občina Moste, Vic, Ježića. Zgornja Šiška. Dobru-nje ir Rudnik. Ker tvori Ljubljana s svojo neposredni okoMco v poeU>dii brxfoče?r3 zazidanjn organićn-o celoto, resulačni n?črti za vse to ozemlje pa. v koiikor obstojajo, sploh ne ustrezajo modernim principom primerne ureditve zazidanega ozemlia in smotrenega pozidanjj še prostega ozem-lja ter ie nacrt za mesto Liirhliana vsled r.eštetih sprememb postal vrhu tega obso-leten, bi bil potreben skupni regujačni in zazidalni nacrt, ki bi obsegal poleg vsega mcstnega ozemlja tuđi ozemlje omenjenih okoliskih občin. Ker je to vprašanje za prebivalsrvo mesta Ljublja-ne in okoliskih ot'čin izredne važnosti, priobčimo v ce-foti historijate regulačnega nacrta za Liub-jjano samo in okoliške občine, kakor jih )t sestavfla gTadbena direkcija. Dt^nes pri-občujemo historijat regulačnega nacrta za mesto Ljubljana, prihodnjič pa nacrte za ob-čino Moste, Vič in Ježico. Historijat regulačnega nacrta za mesto Ljubljana Z odlokom št. 11.810 od dne 10. avgusta 1987 je bil od deželne vlade odobren nacrt za regolarijo raestnega dela južne ozirorna zapadne proge bivše južne železnice, z odlokom M. 15.016 od 20. septembra 1901 na-fcr* za recularijo ozemlja med Runajsko cesto in katastralno mejo bivše obline Sp. Šiš-k« ter z odlokom St. 27.972 od 16. decembra 1909 nnfrt za regulacijo ozemlja livše občine Sp Šiška. Leta 1908 je poveril magistrat arhitektu Mnksu Fabijaniju izdelavo repilacijskega nacrta za zazidanje dela vzhodno Dunajske ceste in severno bivše južne želenzice. Nacrt ni bil odobren ter je mestna obeina v n'vembru lpta 1912 razpisala me<1narodni natečaj Na podlagi predloga žirije je ob?in ski svet sklenil. da se predloži v odobritev ing Heidejpv nafrt. ki bi ga bilo v getovem poel^du dorolniM («irnma spreme-niti po nafrtu insr Scbmidinđrerja. Občinski svet je predelani nacrt (xiobril v svoji seji dne 19 februarja 1918, na kar ga je mestni magistra! predložil deželni vladi v (niobrenje. S sklepcm na 76 seji deželne vlade za Slovenije z dne 21. marca 1919 nacrt ni bil odobren, »ker se ni oz'ral na abpolutne po trebe, da se preloži južni kolodvor, ki bi si ter tvoril za večne Čaše nepremostljivo oviro za naravni razvoj Ljubljane pioti severu ter za medsebojni promet med severnim in juž nim delom mesta«. Ob enem je bilo skle njeno, da se skliro anketa, ki bi stvar pro učila ter dolorila sniernice za principijeln«1 rešitev preložitve južneea kolodvora, upra vi južne železnice na se naroči. da na po«i-lasi sklepnv ankete brez odloga pricne pro-uf'evati vprašanie opustitv? južne^a kolodvo ra in Gradnje novela centralne?a kolodvora na ljubljanskem poliu v podrobnem ter naikasneje v teku 3 cetri lr»ta izdela v spo razumu z državno želfzniško upravo za to potrebne srenerelne nacrte. Na podla?! posebneira tiskaneffa T>oročila ki pa je podpl iz srede anketa izvoljeni os meroelanski odsek o u«5T>^hu svojih nrouča vanj. se je nnketa z veliko večino izrekla za rešitev vprasnnja po projektu, da se opuste ražen doleniskesra, vsi kolodvori ter se mesto njih napravi nov centralni kolodvor za oseb ni promet vzhodno Martin ove ceste. Kolo dvor, ki bi imel smer od sev^ra proti jugu bi secral od novegn pokopnli5?a do Vodmat sVeffa tr?a. Sprejemno noslonje bi bilo po-stavlfeno tik vr^odno Kolinsk*1 tovarne. ki bi seveda morala pasti. Normalno na po-slopie bi biln severno sedaniecra kolodvora od železniSkefra križića na Dunalski cesti speliana široka avenija. Vzhodno osebne^a kolodvora na terenu >Zetene iamereri tej priliki tuđi na dejstvo, da tvori Liublja-n« nedvomno s svojo neposre^tno okolico v uoerledu bcvioče^n zidnnia oreranifno celoto in dn vsled tecra resrulnciie sosćNinih obrin ni mogoče obravnav^t? ločeno, t^mvec le skupno z vsemi reffulačnimi vpmSanii, ki se ti-cejo mesta LiubKine. in to tem bolj, ker je leta 1897 odobi'pni recrulncni naPrt z o?irom na vse np^tete spremembe ter spreme-njene prilike nostnl ob^°leten. Grn-dbenrj ii rekcija je iz nav«*denih razlogr>v izrekla mnenje. da se mora mesto Ljuhliana * okoliškimi občinami dosrovoriti glede naprave skupnesa re^ulačneea nafrta za ves mestni ter za teritorij neposredno na mesto meje-?ih občin. Ob enem je gradbena direkcija naslovila tuđi na direkcijo državni*1 železnic v Ljubljani vprnSanie. kako stnlišče je zavrelo ozi-roma zavzema v vprašanju preložitve ko-lodvorov v Ljubljani ministrstvo za promet. Mestni magistrat je 4. junija 1926 spo-ročil. da nima prav nobenega apania na pre-ložitev ljubljanskih kol<>dvorov Vse. kar bi se n?» osnovi inf^rmacij nri direkciii drživ-ni^ ž^leznic moalo no niedobritev s spre-membami. ki bi se eventuelno pokazale Vot potrebne pri raznravi. ki jo »e nameravala eraduena di^ekdin sklizati skupno z vsemi interesiranimi obfinami. 8. aprila 192B je direkcija državnih že-leznic soorocila. Ha ni imela nobeneera povoda predlagati generalni direkcije državnih železnic oziroma ministrstvu za promet pre-lažitev Ijubljanskejra kolodvora. V zadevi sami smatra v dana^niem Času zn nei>otrebno, da se kolodvora (glavni in držnvni) prelo-žita na druero mesto, kor se-d^niemu. pn tuđi povecanemu prometu popolnoma zndo-šfata. S spremenitvifo raznih posameznih naprav, bodisi na crorenjski kolodvor, bodi-si v Zalog, bo ćelo niogo«* raiširiti o«ebni kolodvor na se^anjem me«tn. Oaljp sicpr priznava, da se bo širilo mesto proti ljub-lirmskemu polju, vendar zanlka trditev, dn tvori kolodvor oviro temu raz^irjenju. Kon?no smatra za potrebno, da se prvotni nafrt snremeni, predlacra nodvo7 na Dunaj-ski cesti, v podališkn Reslfeve ^este pa brv eventuelno tuđi podvoz. Tz vseh navedenih razloerov direkcija sploh ni pristonila k res-nemu studiju vprasanja ter tuđi ni stavila konkretnih predlogov prometnemu ministr-stvu. Železniška uprava je torej pokazala na-pram vseskozi utemelierim nrizadev^niem vseli interesiranih krogov isto nerazumeva-nje, ki se je dosledno pojavljalo pod avstrij-skim režimom Lani v maju je bila obiavljena v Urad-nem listu uredba o gradnji novih železnic, s katero je bil ustanovljen gradbeni program za daliso dobo. Uredba ie potrdila go-renio izjavo direkcije državnih železnic v Ljubliani. s tolikim zanosom znpočeta nkcijn zp preložitev ijubliansVih kolodvorov pa je b1-la z njo, fene definitivno pokopana, pa vcaj mltrodena na nedosrleden eas, ker klasom informacij zacntkom meseca derembrn 1P27 pri direkciji državnih žeieznic z ozi-rom na niej znane priprave za finančni zakon 1928__1929 za dolero dobo ni misliti na po- vpčanje železniškeera investiciiskecra programa v takem pravcu, da bi bilo mogoče ustreči lokalnim. dasi morda oo«polnoma upravicenim željam in zahtevam. Z ozirom na to je treba na novo pristo-pitl k vprašanju re-mlafnesra naPrta za severni del mesta. s lem pa z ozirom na zgo-raj obrazloženo ob enem k vprašanju spre-membe resrulačnefra nafrta za mesto sploh in v zvezi s tem nacrtom k napravi regu-la?nega nacrta za vse okoliške občine. šBeiezmca KOLEDAR. Danes: Sobota, 28. januar ja 1928; katoli-čani: Marjeta; pravoslavni; 15. jan., Gavrilo. Jutri: Nedelja, 29 jan. 1928; katoliifani , Franjo; pravoslavni: 16. ianuarja, ap. Peter DANAŠNJE PR1REDIT\TE. Drama: ob 15. »Dva bregovac. Opera: »Zaljubljen v tri oranžec. C. Kino Matira: >Će te ljubim, čuvaj se!c Kino Dvor: >Milak, gronlandski lovec«. PredaTanja: ob 17.90 v areni Narodne^a doma: J. GerČar: Jugroslovenski prostovoljci v Rusiji; niska revolucija^ Ples Jadranska straie ob 20. v Uni onu. PRIRED1TVB V NEDELJO. Drama: ob 15 >Veriga*, ob 20. »Mnogo hrupj za nič<. Opera: ob 15. >Poljska km, ob pol 2a >Hoffmannove prtpovedke<. Kibo Matica: >č"e te ljubim, ihivaj sete Kino Dvor: »Milak, gr5nlandski lovec<. { Pilat JKD: >S kinokamero po svetu<, ob 11 dopoldne. Drsalne tekme na drsalis^n SK Ilirije. DE2FRNE LEKARNE. Dan«»« in jutri: Bohinc, Rimska cesta; Bakarčii, Sv. Jakoba trg. Pisane zgodbe iz naših krajev Naii muslimani s« modcrnizirafo. — Kaj bo s kinematografi? — Zagrebčani propagirafo stavko kadilcev. V Zagrebu živeći muslimani so imeli 22. t. m. skupščino, na kateri so raz-pravljali o znani izjavi verskega pogla-varja rrruslimanov v Jugoslaviji Reis-ul-Ulema proti fesu in pajčolanu. Na skupščini je bila spreieta resolucija, v kateri se zagrebški muslimani solida-rizirajo z naziranjem Reis-ul-Ulema glede odprave zastarelih običajev za-krivanja ženskega obraza in nošnje fesa. Skupština smatra, da Ijudje, ki si nezakonito prisvajajo naslov hodža, ni-majo pravice meritorno razpravljati o tem vpraianju, ker je v to najbolj po-klican Rcis-ul-Ulema. Po mnenju za-grebških muslimanov nosiio glavno odgovornost za kulturno zaostalost muslimanov naši državi muslimanski hodže kot večna opozicija v vsakem kulturnem napredku muslimanov. Za-stareli običaji so glavna ovira, da se muslimani v državi na gospodarskom in kulturnem polju ne morejo razvijati paralelno z muslimani v Turčiji. Z od-pravo fesa in pajčolana naši muslimani nočejo žaliti čutov svojih roditeljev, ne morejo pa živeti na isti način kakor žive oni. Zagrebški muslimani prosijo državne funkciionarje, da branijo v ustavi zajamčeno osebno svobodo in vzamejo pod zaščito one, ki se po svojih nazorih ne strinjajo z zaostalo maso. V primeru, da se elani ho-džinske kurije ne bi strinjali z nazori Reis-ul-Ulema in da bi zavzeli nasprotno sta-lišče, ne bodo zasrebški muslimani priznali njenega sklepa. Končno ugotav-ljajo zagrebški muslimani v svoji reso-luciji, da stoje vsi napredni in zavedni muslimani za Reis-ul-Ulemo. ki ga prosijo, naj vztraja v borbi proti zaostali hadžinski sekti in konservativni čaršiji. Nasprntno so pa sarajevski muslimani na zborovanju 25. t. m. na-stopili proti Peis-ul-Ulemu, češ da ie z njegovim pokretom ogrožena muslimanska vera. Kakor vse kaže, vprašanje zniža-nja davkov in ostalih dajatev, ki so ga lastniki kinematografov zahtevali ad finančnega ministra, ne bo kmalu reše-no kljub vsem obljubam merodajnih či-niteljev. Zato so lastniki kinematografov na seji, ki so jo imeli nedavno v Zagrebu, sklenili, da zavzamejo v tej zadevi energično stališče. Že danes od-potuje njihova deputacija v Beograd, da stopi v stik s predstavniki saveza lastnikov kinematografov. Zahtevati hočejo ponovno od finančnega ministra, naj se davki in takse znižajo. Za pri- mer, da bi dobili oegativen odrovor. zatriujejo lastniki kinematografov, da bodo zaprli svoja podjetja. Seveda se pozitivno ne more reći, ali res priđe do tega in sicer pred vsem zatu, ker so v državnom proračunu že doloćene vsote, ki naj bi se vplačale tekom pro-računskega leta 1028-29. FinanJni mini-ster pač ne bo hotel delati kakih iz-prememb v proračunu in zato se bo bržkone akcija lastnikov kinemttoKra-fov zaključila z novimi obljubami. kl jih kakor vedno tuđi sedaj ne bo manjkalo. Vprašanje je, ali bodo v tem primeru lastniki kinematografov vztraja-li do konca in zatvorili svoja podjetja. ker imajo pač zopet svoje posebne pogodbe s filmskimi Dodjetji, ki imajo v vprašanju stavke tuđi važno besedo. Ne samo pri nas, tuđi drugod vlada med kadilci veliko nezadovoljstvo radi slabe kvalitete tobaka, ki ga nudi uprava monopolov za drag denar. Zla-sti v zadnjem času je kvaliteta vseh vrst cigaret in cigaretnega tobaka tako slabo, da vzbuja upravičeno ogorčenje vseh še tako potrpečljivih ka-dilctv. 2e večkrat se je govorilo o stavki kadilcev, ki bi menda edina mcv gla spametovati upravo državnih monopolov, da bi prenehala s svojo prakso in ne izvažala najboljšega tobaka samo v inozemstvo. marveČ bi tuđi do-mačim kadilcem privošćila nekaj žlaht-neiše travice. Kakor drugod, so tudl Zagrebčani že večkrat javno protestirali proti postopanju monopolne uprave, ki pa se seveda za take proteste prav malo zmeni. Zagrebški kadilci pa so se sedaj tako zrevoltirali, da prav resno propagirajo organizacijo stavke kadilcev. Zagrebški listi objavljajo pozive in ni dvoma, da bi stavka dosegla lepe uspehe, če bi imeli kadilci toliko trdne volje, da bi vsaj mesec dni vzdržali. Nek zagrebški kadilec je izračuna!, da popuši Zagreb dnevno za 250.000 Din tobaka. Pri tem računa, da potroši vsak kadilec dnevno povprečno samo pet dinarjev. Mesečno bi stala državo taka stavka samo v Zagrebu 7 in pol miliio-na Din. Ni vrag, da bi tega ne čutila blagajna uprave monopolov, zlasti Še, če bi zagrcbškemu zgledu sledila tudl druga večja mesta. Uprava monopolov pa se očividno predobro zaveda, da je kajenje strast in slabost ter da bodo strastni kadilci raje kadili še tako slab tobak. kakor pa da bi se vsai za nekaj čas odpovedali tej »dobroti«. Beograd-Ljubljana-Munchen-Berlin Vse, kakor pri nas: Miinchen se upira Berlinu prav tako, kakor Ljubljana Beogradu. Dunajski >N. VViener Journah je pri-nesel te dni zanimiv članek, ki govori o silni nevolji Munchena napram Berlinu na-tančno tako, kakor bi bil elanek spisan v Ljubljani naprara Beogradu. Veliko število voditeljev Bavarske iz kro-gov vede, umetnosti, slovstva, industrije, trgovine, obrti in kmetijstva je izdalo oklii-, ki z vso strosjostjo brani pravico Bavarske in Južne Nemčije na svoje lastno kulturno in gospodarsko življenje Ier zastopa £gedo-vinsko a.*ili>go \lo.po!dne ah 15 uri pa nastopi v liub-lian^ki drami prvokratn ^der MIad:nskegi doma na Kode'jevem v rež'ii 2:o^r>oda Po^ tokarja ter vpriznri Fmž^arievo narodno igro Verisra Baletni večer v Hub11an«kl ooerl. V sredo. 1. februarja se vrfii v Huh'j mski operi baletni večer pod vodstvom korco* Krafa. baletnega mojstra c. Vička Na pro-grarmi so tri večja dela ki sicer slike iz raz^tave. deset slik Modesta Musorgskeea. Dalie Oricntalna piesa iz Jutrnve de/ele, ki jo ie komponira! kapelnik BiJatka ir pa Piernejeve iirroresije iz Mu«ik-Ha11a V vseh treh delih r>astfyBita oba solisti -zdč. VVisiakova iti 2 Viček ter Cflotni baloni zbor. Baletni večer dirigira kapelnik Bn-latka. Kaj več o r>osamezn h to^kah prihr-d-njič. Baletni večer se vrši ra prem-ierski abonrna. NaSo mladino opouirfamo da se na svečnico popoldne ob treh vp^;2ori v !juh* ltamk' drami po večlet-nem ->res'edku zopet mladi-nska igra iera Pepd-ka. v Sestovi režiji Ltuhlianska drpm^ prinravlJa za nrvo polov'co fcb-uTHn s'edečn de'a: Vec!p!!^ki od-dih (Weekend> Orii neznane^a vrjika in ^ Fausta« Q«r?»'ev^' li^ti so nmet-nici povodom nienega gostovanja posvetili laskave članke. Stev. 24. •SLOVENSKI NAROD» dne 28. januarja 1928. Stran 3. Pogled na njivo večnega miru Koliko Ljubljančanov je šio lani k vcčnemu počitku, — Največ Ljubljančanov umre v bolnici. — Umrljivost v Ljubljani po vojni nazaduje. Pravijo, da je njiva večnega miru. Kdo ve, ali je res? Če ni usojeno blodečemu po zemlji, da blodi tuđi po smrti, če ni usojeno nesrečnim, razočaranim in bednim, da so nesrečni, razočarani in bedni tuđi po smrti. Večna skrivnost, še ne pojašnjena in človeškemu razumu nedosropna. Res pa je, da se je človeštvo sprijaznilo s smrtjo, da se je ne boji već tako, zavedaioč se, da je logična posledica življenja, življenski končni cilj in smoter. Zato se življenja ue-zmožni. izčrpani in slabi poslavljak) prosto-voljno od življenja, prepuščajoč mlajšfm, polnim življenske sile, svoja mesta In z-di se, da je prav tako. Toda samo zdi, kajti samomor je protinaravno dejanje in samo-morilec posega v naravne zakone, ki ne pcznajo nobenih motivov in izgovorov. Prcblem samomora tvori poglavje zase in spada v večini s'učajev med najsloblje pojave človeške duševnosti, ki razumu ni vedno dostopna. Zato je enako krivično in nespametno obsojaii samonroritce pavšal-no, kakor zagovarjati jih. Prav je. da je postala zadnja leta v tem pogledu tuđi cer-kev tolerantnejša in da dovoljuie pokopati samomorilce v blagoslovljeno zemljo. V preteklem letu so bili n. pr. vsi številni sa-momorilci v Ljubljani cerkveno pokopani. Pravijo pa, da jih bodo, počenši z letošnjim letom, pokopavali na posebnem prostoru. Velika je njiva večnega miru pri Sv. Križu. Od 1. maja 1906. pokapavajo tam mrltče in razširiti so io morali lani za 70.000 kvadratnih metov tako, da meri zdaj okrog 193.000 m2 In menda ni Ljubliančana, ki bi ne vedel za to veliko njivo, kjsr je shra-njena velika žetev smrti, s cerkvico s stol-pnm, ki ima zeleno daleč naokoli vidno streho, kot opomin in tolažba vsem živečim Star pregovor pravi, naj pustimo mrtve v miru. Naravno je, da se živeći ne zani-majo preveč za one, ki so bili in jih ni več med živimi, vendar so Pa zanimrvi podat-ki o števiju vseh Liubliančanov. ki so od-romali v večnost v enem letu. V letu. 1927 jih je bilo 1183. Od teli je bilo 631 moških in 552 žensk. Ker smrt ne izbira po starosti in b-ogastvu ter pokliču, so med njimi od naibedneiših do naiboga-tejših 693 Tih je zapustilo toliko denarja da so njih potomci dostoino plaćali pogreb 490 tih ie pa bilo pokopanih za ma'enkosi-no odškodnino ali pa zastoij. V bedi so b;ii rojeni in v bedi so umrli. Zanimivo je, da umre največ L^ubl'an-čannv v bolnici. To dokazuje, da je splošno ljudska higijena pri nas še ta nizki stopinji Liudje hodijo v bolnico umirat. VVčJia ee jih spomni tik pred smrtjo, da bi bila morda !e dobra zdravniška ponizi. Navridro je ž*e prekasno. Revežev ie umrlo v boin'ci 200 in siccr iz hiralnice 63, \z ženske boi-nice 4, iz umobolnice 16, iz jstniSrifce 1, iz vojaške bolnice 27, iz mestne ubožnice 25. Najvei umre v bolnici otrok do enega leta. Lani iih je umrlo 152. Med temi so vsi mrtvorojeni in taki, ki še nišo bili rojeni. Čeprav spočeti in trenutno živa bitja, ti ni-majo navadno posebnega pogreba in tuđi ne svojih grobov. Ta komaj nastala in že od smrti ugrabljena bitja položijo v krsto h kakemu starejšemu mrliču. Včasih prilo-žijo kar dva ali več in jih pokopliejo z mrtvako-m, ki jim ie moral prepustiti del že itak tesne krste. Včasi jih pomesaio s kostmi in drugimi deli telesa, ki so jih zdravni-ki operativno odrezali od bolnikov in vse skupaj v krsti pokopljejo. Znano je, da po starosti umrje največ otrok do enega leta. Lani jih ie umrlo 210. Od 1. do 5. leta jih je umrlo 591, od 6. do 10. leta jih umre vedno naknani. V tej sta-rostni dobi jih ie umrlo lani samo 16. Tuđi pri odraslih je zanimiv vpliv starosti na umrljivosti. Od 11. do 20. leta jih je umrlo lani 176, od 21. do 30 leta 132. od 31. do 40 leta 107. od 41. do 50 leta 116, od 51. do 60. leta 122. od 61. do 70 leta 160. od 71 do 80. teta 136, od 81. do 90. leta 46, od 91. do 100 leta pa 3. Lani je bil najstarejši pokopan mrlič lOOletna pokojna gospa Fin-cova Gala pogreba lani ni bilo nobenega. Po-grebov I. razreda je bilo 23. !I. razreda 167. od III do VI razreda 415 Priloženih in z drugimi mrliči pokopanih je bilo 81 otrok. Dan-danes Ijudje žive hitro. kakoT pravijo stareiši in človek bi mislil. da tuđi hitreje umiralo Statistika pa kaže. da ie bilo število umrlih pred vojno veliko večje kakor po voini Narod se izobražuie in živi boli higiienično. Zdravniška veda ie zadnje desetletje zelo napredovala in resi življenje marsikateremu bolniku, ki bi bil preje iz-gublien. Zlasti ie pa padla umrlfvost otrok Tako ie bik> leta 1924 pokopanih pri Sv. Križu 1173 mrHčev. leta 1925. 1243, leta 1926 1249. leta 1927 pa 11S3. Od 1 maia 1906. ko ie biio novo poko-pališče pri Sv Križu orvorieno pa do konca oreteVlena le^ ip bilo nokorjpnin na tem pokopališču 34 021 liudi Marveč iih ie umrlo 'eta 1917 Leta 19°9 iih ip bilo noko-panih n pr 1419 leta 1911 1459. leta T9O7 1355 Vidimo torei da ie v letih pred voino umrlo povprečno 500 ljudi letno več kot v letih po voini M?d mrliči na niivi večneea miru pri Sv Križu ie tuđi 6!2fl voiaknv rz voin'h let Več sto od 'eh so že ekshumirali in ođpeliali v različne kraje po Sloveniji in drugam. Lepa slika soko'ske agilnosti Občni zbor Sokola I. na Taboru, — Nevenljive zasluge g. Turka za krasno sokolsko oostojanko na Taboru. — Poročilo hinkci- jonarjev o delovanju društva v preteklem letu. V četrtek, dne 26. januarja, je imel Sokol I svoj redni občni zbor v levi spodnji dvorani, ki se je popolnoma napolnila s elani in članieami Obilni poset na obenem zboru je dokaz, da vlada med članstvom živo zanimanje za težnje in delo Sokola I. Seveda smo pogrešali še mnosro svojih ljudi, ki so Sokoli samo v društvenem imeniku, in niti toliko ne cenijo društva, da bi vsaj na občnem zboru dobili vpogled v sokolsko delo na Taboru. Zborovanje je poteklo v najlepši harmoniji, članstvo je pazno sledilo vsem po-rocilom in razpravam, kar so pričale živahne aklamacije vsem poročevilrem. Porocila društvenih funknjonarjev so bila točna, pre-gledna in ne dolgovezna ter so podala jasno sliko o stanju društva in o društvenem de-lu v pretekli upravni dobi. Občni zbor je otvoril in vodil starosta br. dr Pestotnik, ki je imenoval za zapisnika rja br. Završnika Rudolfa, za overovatelja pa br. Juga in Mlakarja. Poxdravil je vse navzoče brate in sestre, posebej pa še pređ-sednika Društva za zgradbo na Taboru, ve-lezaslužnega br. Josipa Turka, ki je vso svojo enererijo in velike življenske izkušnje po svetil Taboru in doseerel, da ima Sokol I svoj dom, ki je ponos celokupnemu jugosloven-skemu Sokolstvu dalje je pozdravil Še za-stopnika župe. namestnika župneefa staroste br. Krapsa in starosto Sokola II br. dr Šu-bica. Zahvalil se jp naprednemu Časopisju, ki je blagohotno podpiralo društvo. V svojem govoru je omenil najvažnejše društvene ■logodke v preteklem letu* Pokrajinski zlei in otvoritev Tabora je pritegnil ne Ie doma-Če članstvo, ampak je odjeknil tja gori na Češko, za kar gre zahvala vodstvu JSS Raz-vitje prapora ie bil vesel društveni pojav. za kar se moramo zahvaliti bratom in sestram. ki so požrtvovalno zbirali prispevke za nabavo prapora Pogled v preteklo upravno dobo je vzli< mnogim teža vam in gospodarski stiski, ki absorbira veČino mo?i za pridobit vene namene ter ubija ideale, razveseljiv, ker kaže lepe uspehe v društvenem življenju na Taboru, tako v telovadnici kakor v pro-(»vetnem delu, kar oboje je za napredek So-kolstva in za vzgojo članstva enako važno in potrebno. Pri tem spominja br Toneta Gor jama, dolgoletnega in vestnega vodnika mo-Ške dere. ki leži tezko bolan v bolniri Občni zbor ma bo pismeno izrazil ieljo, da čim prej okreva in da se zopet vrne med svojo mladino. V preteklem letu je minilo 20 let, odkar obstoja Sokol I. Nismo praznovali 20-letnice in zato, da bi ne bilo članstvo preveč obremenjeno, tem slovesneje pa borno praznovali 251etnico društvenega obstanka. Ko stopamo v leto lOIetnega obstoja svobod-ne države, si želimo, da se demokratična načela, ki jOi zastopa in goji Sokolstvo, uvede-jo v državno upravo, ker bo potem država znala tuđi sokolsko organizacijo prav cenili in bolje upoštevati. Končuo se spominja br. starosta vseh v preteklem letu umrlih članov in članic, zborovalci počastijo njihov spomin s tem, da se dvignejo s sedežev. Govor br. staroste je bil sprejet s splošnim odobravanjem. Viharno apeli ran, povzame besedo društven podstarosta in predsednik Društva sa zgradbo br Josip Turk, ki apelira najprej na članstvo, da z vso vnemo nadaljuje akcijo za sanacijo Tabora, ker Ie v skupnem in sležnem delu bo mogoče razbremeniti Tabor in ga resiti. Nato v oštrih besedah kritizira postopanje naprednih in nacijonalnih dru-štev, ki prirejajo svoje prireditve v lokalih, ki so v rokah naših nasprotnikov, in jih s tem indirektno podpirajo, udobne prostore na Taboru pa bojkoti rajo. Omenja dalje, da naj bi se članstvo udeleževalo pogrebov društvenih članov z zastavo in godbo, da tako tuđi pokojnikom izkažemo žudnjo Čast in sokolsko bratstvo. Velik aplavz navzočih je pričal, da je br. podstarosta govoril vsem iz srca. Starosta br. Pestotnik se zahvali br. Tur-ku za njogovo uspešno delo ;n veliko skrb ter obljubi, da bo odbor upošteval njegove predloge in želje Glede oddaje dvorane pa omenja, da so pretirane vesti, ki krožijo po mestu, da je taborska dvorana silno draga V letošnjem letu se ražen pravoslavne cer-kvene občine še nobena organizacija ni vpra-sala, koliko stane uporaba prostorov Res pa fe, da se ona društva, ki uživajo podporo od naprednega življa, izogibijo Taboru. V imenu Sokola II pozdravi zborovalce starosta br. dr. Šubic, želeč jim da društvo enako uspešno deluje tuđi v bodoče in da ostanejo bratski oHnošaji med obema dru-šfvoma nesprem njeni. Br Flesrar prečita poslanico JSS. nakar sledi poročilo tajnika br. Tratarja, matrikar-ja in gospoda rjev. Iz njegoveera obširnega porocila je bilo razvidno marljivo delo po-Famezni*i funkcijonarjev. navajamo pa samo šlevilo članstva, ki je znašalo koncem leta 1927 96 članov in 265 člnnic. Načelnikov oamestnik br Jože Gorjano je poročal o telesno vzgojnem delu ter nave-del v kronologičnem redu vse dogodke, ki so bili v zvezi s telovadnico in prednjaškiro zborom Omenil je čez 40 slučajev, v kate-rih so nastopili posamezni oddelki telova-dečih in se udejstvovali pri raznih prire-ditvah d^ma in v drugih dm5tvih. Statistika telovadečih pa izkazuje 042 telovadnih ur, v katerih je telovadilo 27.163 članov, članic. tiaraščaja in dece. S pozivom na telovadeče, da se dmk> strocre discipline, je zaključil svoje obširno poročilo, ki je bilo z odobravanjem snrejeto. O prosvetnem delu je poročal predsednik prosvetnega odbora br. Baizelj. Navedel je najnrej prosvetno delo v ožjem smislu, ob-sloječe iz naeovorov. predavanj, prireditev •n poučnih izletov, nato pa je podal poročila odsekov, ki spada io v področje prosvetnega odbora, to so knjižnica — Simon Gregorčiče-vi in Isrnac Gruntarjeva — godbeni odsek »n odsek za lutkovo gledališče. Knji^ovodja br. Bratković je predložil ob-racun zerube in dobicka ter račun bilance pismeno, tako da so vsi zborovalci imeli ra-Čun. zaključke v rokah. Dohodkov izkazuje društvo 320266 Din in isto toliko izdatkov. — Vsa poroila so bila sprejeta brez debate. Na vrsto so prišli predlosi odbora, in si-cer predlog za reorganizacijo društvenega dela, o čemer je pcročal br. starosta, in proračun za leto 1928, ki ga je podal br. Lozej. Društveno delo bo v bodoce pprazdeljeno v odsekih, ki so: prosvetni, te^nični, gospodarski, tafniški, revizijski in rediteljski. Odseki bodo vodili delo samostojno in spo-roČali po svojih predsednikih glavnemu odboru, ki bo odločal Ie o važnih in načelnih zadevah. Predsedniki odsekov &o voljeni na občnem zboru ter so deloma namestniki staroste, deloma drugi odborniki odbora. Br starosta je očrtal delokrog posameznih odsekov, na kar je bil predlog soglasno sprejet z dodatnim predlogom br. Zelenka, da se izvede medsebojno obveščenje o skle-pih odsekov. Točno šesta vi jen proračun je predložil br Lozej pismeno. Proračun izkazuje 354.550 Din dohodkov in enako postavko izdatkov, med katerimi je določenih 179.741 Din za sanacijo Tabora. Po pojasni Iih, ki Rta jih dala v teku debate poročevalec in knjigovodja. je bil proračun odobren. Jako zanimivo in vsestransko utemeljeno poročilo o sanaciji Tabora je podal br. Evgen Lovšin. Poudarjal je, da bo s složnim delom, pridnostjo in požrtvovalnostjo članstva ter s pomočjo jugoslovenskega in češkega Sokolstva mogoče v gotovi dobi pcpolnoma razbremeniti. Tabor, Sanacija obsega dve perijodi, prva se nanaša na dobo dveh let, v katerih bodo kriti vsi dobavite! ji, druga pa obsega dobo 20 let. ki je določena za amortizacijo ostalega dolga. Poročilo br. Lovšina je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Nato je povzel besedo zastopnik župe br. Krapež, ki je v imenu župnega starešiu-stva pozdravil zborovalce, zagotavljal je, tla ima župa velik interes za uspešno delo na Taboru in da ho vedno po svojih močeh podpirala Sokola I. Br. govornik je žel za svoja izvajanja viharno odobravanje. Br. Lovšin je predlagal, da občni zbor izreče župi, Savezu in COS zahvalo za pri-pravljenost pomagati Taboru. Predlog je bil soglasno sprejet. Sledile so volitve. Kandidatna lista je bila z vzklikom sprejeta in so bili izvoljeni: starosta dr. Pestotnik, namestniki: Turk Josip, Bajželj in Lovšin, načelnik Pretnar Stavko, načelnica Jug Anuška, prosvetar Bajželj. odborniki: Tratar, Završnik Rud.. Turk Rajko, Vrečar. Čotar, Flegar, Urban, Vargazon, Lozej, Bratković, Župan Ivan, dr Kune, inž. Bevc, Svetlič, Eiberger in Vo-ra dr. Kambičeva; namestniki: Jereb, Ti-Ček, Jug Iv., Rak Drago, Peršič in Miklavc. Člani razsodišča: Zelenko, inž. Završnik in dr Benedik. Predsedniki odsekov: gosj>o-darskega Lovšin. prosvetnega Bajželj, taj-niškega Tratar, revizijskesa Turk Vilko, rediteljskega Dermelj Liubo. knjižniSo-ko Dušana Silnog«, piše brat M P. M. La-zarević iz Beograda o si>temu brata dr. Murnika v eni izmed prejšnjih številk tecju lista pa je razpravljal isti brat o sistemu brata M. Vojinovića. — Sokolsko društvo v Ćupriji je skliealo vse meščane na sestanek. ki mu je predse-doval direktor gimnazije brat Pera Nišić. Na tem sestanku je bil sprejet nreNaša radoste. list za sokolsko deco, je stopila z novim letom v če^rto leto izha-janja. Prva številka tega leta ima sledečo vsebino: S Vrdoljak: Gjuro u neprilici. — B. Lipan: Iz sokolskeea življenja. — Brat Marjan: Kako telovadimo — Julij Nardin: Kako je Arhimed užigal — Nikolaj: Ribni-Ški svatje. — Sembrek R.: Trije bratje. — R. Grk.: Pravljica o vinu. — Zastavice. — Uganke — Križanka. »Naša radost« izhaja vsak mesec in stane letno 8 Din. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. — Aktija <*OS sa «okoUki Tabor ▼ Ljubljani je v najboljšem teku in izeleda, da bo dosežen od strani naših češkoslovaških bratov in sester popoln uspeh. Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditeljal Na splošno željo se ponavlja samo še da» nes ob 4 uri „Tragedija blodnice" z Asto Nielsen ELITNI KINO MATICA TELEFON 2124 Na Jadranski obali Najlei>ši in najpriljubljiiiej^i je Rab na im£i jadranski obali, iz katerega nastane kaj kmalu svetovno kopališ>ce. 2.e v zadnjih letih so ?i>oziiali tujci in domačini, da postane to središčo in biser vseh naSih morskih kopali^-č. Kakor smo ponosni na naš Bled. s tak^no radost jo in za vest jo moramo obraćati na£a srca na locko, kjer se bodo lelo z.a letom shajali uarotli celega sveta in je našii naloga, da skrbimo z^i prospeh in propagando vseh krajev ob naši obali. Kakor snio že poročal i, je Kab ves pre-urejen in moov Fr. Maslia-Podlim-barskesa, ki obsega Potresno povest- »Moravske slike«, »Voivodo Pero in oerice« in r*«zne crtice. Pisateli Masel.i - Podlimbarski ie eden naših klasikov rx)l pretek Ie dobe, njegova dela, pisana v krasnem, na Cankar-ja in Levstika spominiaiCKieni sIoku. nam nvdiio izvrstno duševno razvcdri'o. Potresna povedi ie zeraiena na bazi liublianskesiu potresa, ki preveva cei sois kot domi-nanta, zarimiva Da so tuđi ostala dela. Mncnja smo, da ta dobra slovenska knitca, ki ie morda več vredna kot r>a deset modernih romanov. ne sme manikati^v nobeni hiši Knjieo je uredil dr. Janko Slebingcr. založila io ie pa Tiskovna zadruga. Obsega 3S5 strani * in stane bro^irana 70.— a v pU-tno 84.—. polfrankirana pa 9().— Din. SESTAVA CLOVEŠKEGA JEZIKA ali splošna etimolo ie pa tiskarna bratov Rumpretov v Krškem. Avtor je v svojem trihdaoolnem. obsežnem delu zajcl vpraSanje splošne etimologije in proučava vse skrivnosti človeškega iezika. v katere-Ra je cloboko prodrK Delo ie znanstveno, ker raziskuie notranie postave in ustroj jezikov in iih spravlia v sistem, ie pa tundi V(^bče poljudno, da mu lahko sledi vsak iz-obraženec in sploh nudi povsem novo gradivo na Doliu filolosriie. TOLMAČ SLOVENSKEGA JEZIKA. S-poredno s knlisro o sestavi človeškega iezika je izdal bivši profesor E. Rakovec obsežen tolmač slovenskesa iezika ali Slovenski etimolog. Tuđi to delo. ki obseca 221 strani priča da se avtor ni strašil napora, da poda Slovencem etimološki slovar slovenskesa jezika in sicer kot poizkus, ki naj odpre pot nadal'memu raziskavanju. KniiKa stane 42 Din in io priporočamo vsem izobražencem. zbsti pa bo vzbudila zanimanje me^i eiimolotri in filolozi. RIBARSKI ZAKON. Tiskovna zadruga v Ljubljani ie izdala in založila Ribarski zakon za liubljansko in mariborsko oblast z naredbami o ribarskopoliciiskih izvršil-nih določilih in o napravi ribarskih okrajev. V novem zakonu so upoštevane vse izpre-rrernbe od leta 1918 dalie. K zakonu in naredbi >e napisal znani ribarski strokovnjak drž. pravdnik dr. Aviiu-st Munda 36 strani pripomb. Zakon obsesia 112 strani in stane 25 Din. »JADRANSKA STRA2AC Izšla je januarska številka naše prekrasne propagandne pomorske reviie »Jadranska Straža«:. Kakor vsak zvezek. vsebuie tuđi ta prav zanimive crtice o pomorstvu, naših pomorskih krajih. na^i momafici itd. Revijo izpo-pokijujejo lepe slike in fotografije našega in tuieca brodovia ter naših pomorskih krajev. Jadranska Straža izhaia v Splitu, ie glavno glasilo naše pomorsko- nacionalne obrambne orgranizaciie. izhaja vsak mesec ter stane letno Din fO za irro-Zemstvo Din 150. ŠUMARSKI LIST. Izšla ie februar, številka Sumarskega lista, ki irhaia že 52 let. Vsebi-na ie slede^a: UzTenović: Zakon o Sumama. — Usrenović: Smolarenie. — Trgovina. — Nauka in nastava. — Praksa. — Zakonarstvo. — Po4itika. — Administracija. — Lov. — Literatura. — Lične vijesti itd. Su-marski list se naroča Pri JurosIo-venskem Sumarskern udurženfu v Zagrebu. — Vukotinovi^eva ulica 2 ter stane za ne-člane letno Din 100. SA ERANITBLJSKE GOVORNICE. Tiskarna Merkantile v Zajrrefcu ie založila poriw>rrl »Go-rtn^sk] tfavtek*. k btf sivolasi skladatelj vm ve^er de*e*en navduienlh ovtcll. — Poznele ml >e reket, d* »f Wlo to njegovo zadn!« In ruKeČ'c veselje v ZMIeniu. TikU dr. MohorKJ ?e bH tesra krasnega u«;Deha JzjredfK) vesel. fmdi smo potem §e kriiferenco za zadnio redakcijo opere »Dom in rod« (kakor se ie imela zvati). Sktada-teii ie imel nove pevske točke večinoma dovršene ter stare iz spevoigre predelane v harmonično celoto SrČno ie žele! vpri-zeritev. Dr. Mohorič in jaz sva se trudila za to, a naša prizadevatiia so onemogočile intrige. Naš najzaslužneiši skladateilj ni srnel doživeti uresničenia zadnie želje, da niti po smn se ne srne to delo podati njemu v spo-min! Ogorčenje ie izlil v vrsto sonetov. ko mi iih ie čital. spomnil ^em se Stritarievih »dunavskih sonetov« ki so nastali iz slične-ea povoda- nazadovoljstva in sličnega na-niena: perece kritike — Pesnil ie mnogo, vendar nieeovi proizvodi ne dosezak) klasičnosti niti po ide-iah. niti po obliki. Prevaial te Stanka Vra-za v slovenščino. da bi mu pridobil večji krog čitateliev med priprostimi Slovenci; prevaial ie tixJi nekatere slovenske pesmi v nemščino. Zbiral ie narodne Desmi. Pri-povedovaT mi je, kako se je nekoč na poti v Zagreb v vlaku seznanil s staro ženico. ki ie bila neizčrpen vir narodnih pesmi, večkrat io ie poteTehodi v okolico so rr?iali vedno po 4—5 ur. neprestane hoje (nikdar ni zavil v krčmo) ter so. ako ie šio navkreber in čez koreničevie. mene. svoi-čas izbornejra pešca. zdai Ie urecei utru-dili; on — dasi Ie 2 leti mlaiSi, — pa je korakal neufruieii kot v pričetku ho'e. BH ie ranik? liirbHeM narave. zlastf "kov z Taznimi voditelji nemške narodne tmrpSinp v Sloveniji, zlasti z dr. Miihleisenom in dr. Moroccuttiiem. — Disciplinski odbor prosvetnega ministrstva. V ministrstvu prosvete je bil te dni imenovan disciplinski odbor, ki bo vrhovna instanca v disciplinarnih zadevah učiteijstva. Odbor je že danes začel poslovati. — Poljedeiski zavod v Zemunu. V smislu odloka ministrstva za poljedelstvo bo tekom letosniega leta ustanovljen v Zemunu poljedelski zavod, ki se bo bavil speci-jelno s poliedelstvom in ki bo proućeval najnovejšs poljedelske stroie ter izbiral nsipripravnejše, ki pridejo v poštev za naše poliedelce. — Važna publikacija. Uredništvo »Urad-nega Lista« ie izdalo abecedno kazalo za-konov, kraljevskih uredb. naredb, pravil-nikov, razpisov, važne jših razglasov in ob-jav. priobčenih v »Uradnem Listu« ljubljanske in mariborske oblasti od 2. julija do vštetesa 31 decembra 1927. — BlecH slon. Iz Londona poročaio, da se je blizu postaje Arribenos v Argentiniji primerila velika železniška nesreća. V vlaku je bil tuđi angleški parlamentarec Bledi-s!on, več železniskih direktorjev in višjih uradnikov, ki pa so ostali brez poškodb. Nesrećo je povzročila čreda goveje živine, ki je zašla na ririšče. Zanimivo ie vpraša-nje, odkod ima angleški parlamentarec Čisto slovenski priimek Bledi slon? Seveda ne pomeni priimek bledega slona. — Vremensko poročilo iz Bohir.ja in Kranjske gore. V Bohinjski Bistrici je za-yadlo včeraj 12 cm pršiča na staro podlago. Sneg je zelo ugo<3en za sankanje, smuka je izborna, zlasti na senčnih tleh. Bohinjsko jezero je zamrznilo. a je pr-kritu s snenom. — V Kran;ski gori je zapadlo 10 cm snega, vreme ie krasno, smuka zelo dobra. — Tajinstven aeroplan v Voivodini. Včeraj ziutraj se je spustil na polju v blizini Temerina neki aeroplan, v katerem je bilo več potnikov. Po kratkem pristanku ie !e-talo nadalievalo polet proti jugu. Doslej ni bilo mojjoče dognati, čegavo je bilo letalo in kdo so bili potniki. Oblasti so uvedle preiskavo. Čudno je, da letala nišo nikjer drugod opazili. — Skrirnostno zastrupljenie rodbine Na Brcgu pri Ptuiu ie umrla na skrivnost-nem zastruplienju vsa rodbina posestnika Horvata, obstoieča iz žene in peterih otrok. Prvega dne sta unrrla dva etroka, nasledniega dne zopet dva, tretii dan oče in včeraj žena in peto dete. Govori se, da so se zastrupili z vodo iz domaćega vod-njaka. Po mestu so razšrriene nairazličnej-še verzije o vzroku smrti. Uvedena je pre-iskava. ki bo dognala, koliko je na tem re-snice. _ Težka nesreča. V Škofii Loki se je včeraj popoldne pripetila težka nesreća, čiie žrtev ie postal 291erni podpreglednik fifiančne kontrole Ivan BaumgartneT, doma iz Loke pnZidanem mo^tu. Baumgartner je dnbil včeraj popoldne ukaz. da gre na patruljo. Od^el je in patrulj'ral v škofje-loški okolici Ko je hodil približno po! ure, je na gladkih in spolzkih tleh nenadoma spodrsnil in padei. Nesreći se je pridiružlia še druga: pri padcu je udarilo puštano kopito ob zemljo in sunek ie bil tako močan, da se' je puška sprožila. Krogla ie zadeta Baumgartneria v vrat. Mimoidoči pasanti so ga našli ležečega v mlaki krvi. Obvezali so ga za silo, nakar je bil Baumgartner z vlakom pripeljan v Ljubljano, od tu pa z rešilnim vozom v bolnico. Njegova poškod-ba je precej težka, kajti prestreljen ima vrat na desni strani in težko poškodova-ne vratne žile. Zdravniki upajo, da bo kliufo tcžki poškodbi okreval. Danes se je v bolnici že nekoliko zavedel. — Slov. planinsko društvo naznanja, da ie Erjavčeva koća na Vršiču stalno oskr-bovana in odprta od 28. t. m. do inkl. 5. februaria 1928. Koča bo od 5. fetiruarja na-prej odprta vsako soboto in nedeljo, dan pred praznikom in na praznik. Smuka na Vršiču je izborna, dnevi Iepi in solnčni. Koča je do-bro založena s hrano hi pijaco, kakor pole^. — Lisičia nad loga v vračarskem srezu. Kakor poročajo beograjski listi, so se v vračarskem srezu tako zarodile lisice, da so podavile v zadniih mesecih daleč na-okrog vse kokoši. Živali so postale tako drzne, da prihaiajo ob belem dnevu v vaši in vpričo ljudi davijo perutnino. Po nalogu sreskega poglavria se bo vršil v nedeljo po vsem srezu lov na lisice, ki se 2a bo po-leg domačinov in beograjskega lovskega društva udrležil tuđi oddelek voiaštva. — Polic'iski vodja obsojen na 5 let Ječe. Pred okrožnim so-diščem v Nov em Sadu se je te dni moral zagovarjati pnliciiski vodja Vladimir Marcikić iz Stare Palanke zaradi ropa. Dne 25. septembra 1. 1924 ie z nekim Milanom Čalićem, ki je pobegnil, zvezal tamošnjemu gostilničarju Jovanu Šarcu roke ter ga toliko Časa pretepal. da mu je izTOčil 330 Din denarja in 10 steklenic piva. Sodišče ga ie obsodilo na 5 let ječe. Marcikić je do zadnjega časa izvrševal službo, na zahtevo državnega pravdrrika pa je odredilo sod;šče takoišen nastop kazrri z ozirom na nieno visino. Ubeglega Calića zasledu-eio s tiralnico. — Podpornemu društvu slepih Ljubljana so darova I-" za božič: Po 20 Din: Korit-nik Roman, Kočevie Zvezda Ivan, Jeserl-ce, Kacmut Tanko. Kranj. Rabuse Fran, Kostanievica. rZger T.. Liubliana. Kukovec Viktor I.. Ljutomer. Bakarčič Gvido. L;ub-l'ana. Vošinek V., Maribor. Rogjič Drago-tin, Maribor, Swatv Fran. Maribor, Besed-nik & drug. Liubliana. Maček Gregorig, Hren, Logatec Mr Fran Šavnik, Kranj, Beriak Fran. Kranj. Weinberger Mirko. Zagorje ob Savi Brata Močnjak, Ptuj. Hoch-mf'Her L. Maribor Brumen Vnlen+in. Sv. furii ob i. ž.. Vrx>včevalnica. T.Mibl?ana, Do-lirar Fran Liubliana. Oster Peter, Bel-tirci, dr Kortin Fran. Maribor, Mr Frsn Minarik Maribor. A & E. Skaberne, Liubliana, Verbajs A.. Liubliana. Galoi. Javno «;kladišče in prevozna družba. — Najlepša hvala! — Lahko zaslužiti in orav'lno delati mo-remo samo, ako smo popolnoma zdravi v rokah in nogah. Bolezni. ka*ere se trdo-vratno vsedaio v naše ude in členke ter v njih ruieio, bodejo in vznemiriajo in nas muči'O. so naivečTa zapreka našega zasTu-žka. Kako koristna se izkažejo v teh težkih neniitkih drgncnia in masiranja z milodiše- fii. ,'^,-r! l-nteri več kot 20 let osvaja vedno nove in nove privržei-ce kot bolublažuw"*če domaće sredstvo :ii kozmetikum- v zunanii, kakor nntranii upo-rabi ie narsfeurniie sreistvo proti revrrKi-t!7mu. glavobolu in zobo-bolu. V lekaTT«ih in tozadevnih trgovinah po'zkusna stek'c-ničiča 6 Din. dvoina 9 Din. špeciialna *o Din ali pa po pošti naimani 9 r>oizkusnih ali 6 dvornih ali 2 specijalni po 62 Din v lekar-ni Engen V F e 11 e r. Stubica Donja, Elsa-trjr 23$ Hrvatsko. — Kristoiič - Bučan Bluze, otrnške oMeke! 3T Predpustna sobota 18 II. - TABOR Iz Ljubljane —lj Prva seja občinskega sveta. Prva seja občinskega sveta ljubljanskega se vr-5i v ponedeljek 30. t. m. ob 17. v mesrni dvorani. Dnevni red ie: 1. Naznanilo pred-sedsiva. — 2. Določitev in volitev posamez-nih od<;ekov {§ 85 ohč reda) ter upravne-ga odbora Mestne hranilnice. 3. Določitev časa in števila rednih sej občinskegra sveta (§ 56 obč. reda). A. Vprašanje glede 12-plačila prejemkov mestnim uslužbencem preko dvajsetin za mesec februar 1928. 5. Samostojni predlogi obč. odbo-rnfka g. dr. Gregoriča glede revizije občinskega gospodarstva. 6. Tajna seja. —U Predavanje v inženjerski zbornici. V lokalu Udruženja jugoslovenskih inže-njerjev in arhitektov, sekciia Ljubljana, je snoči predaval znani nemški geolog dr. Fritz Kautsky o temi: Odkritie zlate sul-fidične rude v rudniške-m okolicu na sever-nem švedskem s pomočjo fizikalnih in geoloških preiskovalm'h, metod. Predavatelj je predaval v nemSkem jeziku v zek) po-[judni obliki in ie njegovo nazorno in stro-kovno obvladanie teme vzbudilo splošno zanimanje. Uvodoma je predavatelj očrtal pomeTrrbnost rudniSkih ležiSč za narodno gospodarstvo, poudarjajoć da je Jugoslavija zelo bogata na rudah in da so pred-pogoit za narodno gospodarstvo takorekoč ustvarjeni. V nadal'niem svojem govoru je prešel na geološki ustroj Skandinavije. Omenil je iskanje slojiSč na podlagi fizikalnih zakonov, poudarjajoč, da so za Skan-dinaviio naravnosi vitatnega pomena. Ob zakliučku je želei predavatelj našim inže-njeriem - mr>ntan?stom in ruđariem čim več uspeha. Predavanje so izpopolnjevale lepe sktoptične slike. Zanimivemu predavanju je prisostvoalo mnogo inženjeriev in di-jakov - montanistov. —li UvbUaiiski mestni vodovod v v*%-tefelea leta, Poleg Lmbljane od da ja ljubljanski vodovod tuđi v občine Moste, Ježića in Zgomjo Siško in deioma v Rofco dolino, nadalje tuđi v Skofove zavode v St Vidu in v blaznico na Studencu. Dol-žina vseh glavnih vodovodnih cevi po ce-stah je znašaja koncem lanskega leta 9^.360 metrov, od tega v Ljubljana 71.750 metrov, ostalo pa v sosednih občinah. Tekom leta 1927. se ie izčrpalo 39,862.470 hektolitrov vode, torej povprečno 109.400 hl na dan ali okrogio 11 milijonov litrov. Največja peraba vode je bila dne 18. juniia. ko se je Čipalo 141.200 hl, najmanjša pa 21. februarjt s 84.910 hl. Tekom leta se je nanovo priklopilo vodovodu 175 h:š. —li Mestna elektrani a v preteklem letu. V elektrami se je proiz^a^lo tekom lanskega leta 2,631.749 kilovatskih ur. Na omrežie )e prikloplienih okroglo 70.000 žar-nic, 654 motoriev zl998 koniskirrri silami, 161 ventilatoTjev, 725 iikalnikov in 313 ku-halnikov, grelcev in raznih aparatov. Tekom leta se je priklopilo na električko omrežje 1104 nove konzumente, tako je imela elektrarna koncem leta 1927. skupno 6030 konzumentov. —U Ljubljanska opera v radiu. Danes ob 7.30 bo zagrebška radio-odđajna postaja prenašala iz Ljubljane Prokoijevo opero »Zaliu-bljen v tri oranže«, jutri v nedel]o ob 2.30 popoldne pa Offenbachovo opsro »Hoffmanove pTipovedke«. —lj Vreme je zadnje čaše precei nestalno in prevladuie zdai sever, zdai iug. Barom etrov stanje ie ostalo včerai in danes skoraj nespremenjeno in kaže barometer 770 mm pritiska, a temperatura varira med 0 in 3 stopiniami pod ničlo. Dartes ziutraj ie nekoliko snežilo. Termometer je kazal d?nes zjutrai 0.5 stopm'e pod ničlo. —lj Slikarska razstava, V nedelio dne 29. t. m dopoldne se otvori v Jakopičevem paviljonu razstava planinskih in drugih slik sl'karja Valentina Hodnika. Ker ostane razstava odprta Ie do 12. februar ja, se vabijo. osobito prijatelji narave, da si razstavo ogled a.k>. —lj NedeIrske popoMairske đntfabite va-je v veliki dvorani K a z i n e od 3 do 7. popoldne nudijo vsem plesalcem in plesal-kam popolno periekcljonlraaie — Iivežba-nje pod strokovnim vodstvom g. J e i k a. Nanovo se prične s poučavanjem pri'Ijublje-ne nervitete »Praski - Fox. — Začetni-ki - ce za »Yale«: in druge pleše vabli-^rii točno ob 3. uri. D i j a k i - nje znižanc članarino 9!n —lj S kinematografsko kamero okoti sve. ta. Danes ob 14.30 predvaja ZKD v prosto-rih kina Matice ta najboljši, nedosegUivi poućno-potopisni film dunaiske »Uranije«, ki seznanja svoj« giedalce z zanimivostmi vseh svetovnih delov Krasne slike iz življenja v Ameriki, Kini, Indiji, iz vrvenja ogromnih mest in življenja po vaseh ter pragozdovih, vzbujajo pri vsakem gledalcu občudovanje. Zato ne moremo dovolj pri-poročati publiki, da si ogleda ta film. Zlasti opozarjamo nanj šolsko mladino, ki bo vi-dela iz njega mnogo poučnega in koristne-ga ZKO ponavlja ta spored še v nedeljo ob 11 dopoldne in v ponedeliek ob 14.30. —lj Rezervni oftclrji se pozivljajo, da se udeleže v čim večjem številu predavanja, ki bo v ponedeljek ob 17. v salonu Oficirske ga doma v Ljubljani (Vojvode Mišića vojaš-nica). Predaval bo komandant 16 artiljerij-skega polka art. polkovnik g. Cedonv.r Jo-vanović —lj Planinski ples. Dne 1. februar ja t. 1. se bo vrši! v veliki dvorani in stranskih pro-storih hotela »Union« planinski ples, ki se prireja samo v^ako drugo leto. Poskrblie-no bo za vse in še v bogatejši in popolnej-ši meri kakor do sedai Posebno pozivamo stare planinske korenine, da v Prvi vrsti oni poka^ejo spoštovanj« in liifbezen do naših ciljev. A tuđi mladina na] ne zaostaja ta prvimi in naj iste prepriča, da je krog pla-nirstva trdneiši in gosteiši kot §e nikoli. — Na svidenje! 90n —lj Vinotoč in kavama »Central« se priporoća Kavama vsako nedeljo in praznik ob 4. zjutraj odprta. 95n —lj Obciij zbor Zadruge kovinarjev za Ljubljano In okolico za leto 1927, se bo vršil v nedelio dne 12. februaria 1928 ob pol 10. uri v dvorani Trgovske zbornice (Beethovnnva ulica). —1] Zvera šoferjev Slovenije naznanja, da bo njen redni letni obćni zbor na Svečnico 2 februaria ob 9.30 dopoldne v prostorih restavracije »Mikličc. Kolodvorska ulica člane in stanovske tovariše prosimo, da se občnega zbora jranesliivo udeleže — Odbor —lj Javen shod ielesničarjev se vrši v nedeljo dne 29. t. m ob 10. uri dopoMne v steklenem salonu restavracije ljubljanskega glavnepa kolodvora s sledečim dnevnim redom: 1. Gospodarska poslovalnica, zadruga in prehrana železničarjev. 2. Protest proti nameravanemu okrnjenju pravic in prejemkov železniških uslužbencev ter znižanju dopust ov. Železnižarji, vsi na sbod! — Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. Oblastna uprava L^druienja strojevodij. Oblastna uprava Udruženja kurjačev^ Društvo profesijonistov Ljubljana. —lj Redni oMni ibor Podpornega društra železniskih uslufbencey v Ljubljani se bo vršil dne 5. februarja 1928 ob 8. uri zjutraj v steklenem salonu kolodvorske restavracije ljubljanskega glavnega kolodvora. —lj T. K. Da Atena in S. K. Ilirija sta priredila dne 7. januarja svoj ples pod geslom >Reduta v cvetjuc, ki je moralno kar najbolje izpadel. Da je prireditev tako sijaj-co izpadla, gre najve^je priznanje vsem Činiteljem, ki 30 sodelovali. Zlasti se zahvaljujemo oglednim damam pokroviteljskega komiteja, damam in gospodom, ki so nasto-pili, cvetlifami Korsika za dekoracijo in splob vsem. Iskrena hvala. 96-n —jl II. veliki ahrtmški ples. ki se bo vrši] ▼ soboto, 11. februarja, v prostorih KaEi-ne, obeta, da bo eden najlepSih in najzabav-oejših meščanskih plesov v leto&nji sesoaL Opozarjamo na njega torej rse obrtnike in | prijatelje obrtništva. 97-n —li Nesreća. Marian Sibler, 221etni sin i ćevljarskega pomoćnika, se je včeraj na \ ledu zlomil levo nogo v stegnu. Moral je v bolnico. Iz Celja —c Vodovod je svoičas obljubil mestni crbćinski svet onrm, ki so si zidali ni rru-s;-nem svetu na hribu Sv. Jožefa enotlru/Jn-ske hiše in vile. Takih posestnikov je zdaj v severozapadnem delu hriba osem. Demokrat: so v zadnji proračunski s^:i predlagali, naj se vodovod **aj>eiie, ker ie oh-činski svet to mo-ralno obv^zin >t>ir:t:. Na-peljava vodovoda bi stala o'^iio 25/i00 dinarjev. Kleroradikalnonems*ka večina je ta fwedlo2 seveda sladko odklanila ;n pri-vošči Ijudem ram gori, ki so si z vilikiini žrtvami postavili svoje domove, še T.ida'.i-nje uživanje nepitne vode, će se ista sploh dobi. Gospodje menda ielijo, da bi ss radi slabe vode razpasla kaka epidemij-i. Ha imajo radikali in Nemci malo smisla Z3 Ta-ke stvari, je znano. Da pa klerikalni r,d-borniki, med katerimi sedi tuđi katolički duhovnik, tako malo pojmujek) kr^č.msko ljubezen do bližnjega, pa si bodo prlzadtti zapomnili. —c Trčenje vlakov na celisketn Kolodvoru. V četrtek ziutraj ie zavozil tovotni vlak v prazni jutranj; šclarski vLik, ki je stal na nezasedenem tiru gornjega 1180.— Kune zlatice » 1300.— » 1735.— Vidre » 600.— » 720.— Dehurji » 120.— » 170.— Divje ma5ke * » 60.— » 70.— Veverice zimske ; » 20.— Polhi » 6.— ^ 9.— Divji zajci » 21.— Jazbeci "" r> » 48.— » 55.— Divje koze * » 20.— Srne . » 22.— Podlasice bele » 70.— * 90.— Podlasice rujave » 20.— j Blaga bi se mogk> oddati š« veliko več. Provenijenca je bila večina 12 Slovenije, pa tuđi U Hrvatske, Bosne in Macedonije je bilo blaga Zanimiva bo gotovo primerjava z laosko leto doseženrmi cenami. Cene so po ditotatu Amerike splošno p-oskočile za lisice, kune, vidre. Leta 1927. 50 se dosegle sledeče cene: Liske poljske 20S.— do 295—, lis>ce gorsJte 280.— do 350.—, kime belice 700.— do 930.—, kime zlatice 1056.— do 1218.—, vidre 420— do 528.—, dehurji 180.—, Dtvte mačke 100.—, veverice 25.—. polhi 6.40, krti 5.—, dcvmače ma5ke 5.—, divji zajci 22.—, jazbeci 52.—, divje koze 40, srne 19.— do 30.—, volkovi 150.—. šakali 90.— do 100.—, Jeleni 150.— do 200.—. Prihodnji sejem za kože se vrši dne 20. marca 1»28. Kože se Že sprejemajo v prodajo v ve-lesejmsfcj pisarni, karaor se Jih zamore tuđi poslati. SPOMIN MU PEŠA. — Neverjetno, kako mi zadnje Čaše peša spomin. Čez osem dni prav gotovo ne bom vedel, kaj sem danes počel. — Ali bi mi ne mogli posoditi za osem dni 1000 Din? DOBRO SE JE ODREZAL. — Kaj, ti paglavec, sele 10 let si star. pa že kadiš cigare? Škoda, da ni-sem tvoj oče. — Sa lahko postanete. Moja mati je vdova. Minister narodnega zdravja dr. Savič, ki je včeraj v Nišu umri. Na delo za „Rdeči križ" V Ljubljani se je pred kratkim konsmu^ iral krajevni odbor organizacije »Rdečeta križa«. Lc-ta vljudno vabi v krog s\o.tz* članstva vse naSc rojake brez razlike stanu, spola, pokliča in stTankarske pripadnosti. Obraćamo se do vseh, ki jim ere srca beda trpečega človcka, ki čutijo z nc-srečo bolnikov, panesreOencev, poplavlien-cev, apeliramo na vse, ki cenijo vzviSenc smotre »Rdečega križa« tuđi v miru, ne samo v vojni, da se natn pridruži*). Kraievna organizacija »Rde^ega križa« v Lju-bljani šteje đostej $e neznatno Ćlanov, preneznatno za tako odlično čIovekDlmbno institucijo, premajhno za na^o tretK) državno prestolico bek> Ljub'jano, ki bi mora-te šteti par tisoč članov! Une 5. februaria t. 3. se bo vrSil v vse! državi dan »Rdečega kTiža< ko< 52 ob!et-nioa ustanovitve nekdanie^a srbskesra dra-štva »Rde6i križ«. Ta dan je nam?ti\en propagandi za vzvisene cilje te karitativne organizacije. V Ljubljani hočemo ta dan proslaviti s tem, da nuberemo kar največ novih članov, da dosežemo število, dostojno f>0.000 prebivalcem Ljubljane, članarina za redne člane znaša letno Ie 30 Din; /d one, ki žele preiemati društveni »Glasnik* pa 10 Din več. Naj se nihće ne odtejine nabi-ralni akciji, ki jo pričnemo v prihodnMh dneh, naj nihče ne ostane ob strani! Zaup-ljivo se obraćamo do vseh družabnih slo-jev do preprostega delavca, obrtnika in trgovca, kakor hišnih posestnikov, do intelektualnih in svobodnih poklicev. članarino bodo pobirati naši zau-pniki s po-sebnimi t;sko\inami; prijavi se pa latico vsak sam in posije svoj prispevek tuđi po pošti na spodaj označen:! naslov, ali po poštni hra-nilnici na račim št. 11.104. GRg. trgovce, restavraterje in kavarnarie pa obenem prosimo prijaznega dovolienja, da smemo v njihovih izložbah, odn. lokalih. razobe-siti lične propagandne lepake »Rdeče^a križa<. Pisama krajevtiega odbora ie do na-da]j.neg;a v Dalmatinovi ulici št. 7. pritličje, desno (dr. Fettich). Ljubljanski krajevni odbor »Rdečega križa . Sport — III. redni letni občni zbor kolesar-skega in motociklisticnega društva »Sava« v Ljubljani se vrši na Svečnico diie 2. februarja 1928 ob pol 10. uri dopoldne v &o-stilniških prostorih g. Kavčića, Privoz 4 (Prule). _ Odbor. — ISSK Maribor — A$K Primorje. Nogometna sezona pričenja Iet(>s v Ljubljani z gostovanjem prvaka maribors-kega okrož» ja ISSK Mariborom. Ta klub se je kvalita* trvno stalno dvigal in je v jesenski borHi za prvenstvo okrožja dokazal odlične spo* sobnosti. Ima v svojih vrstah požrtvovalne in navdušene igralce ter bo skufcU vsekakor držati i^ro v svojih rokah. Jesensko gosto* vanie Primorja v Mariboru je končalo 7. izidom 3 : 2 v Marii>oro^o korist. Marihor upa na zmago, toda tuđi Primorj« ne misli podleći: hoće se revanžirati za jesenski no* raz. V tem raamenju se bo vršila borba, prijateljska in fair, toda z vso odločnostjo. Kace kot domaće živali Dunajski zoolos dr. Franc \Verner je imel predavanje o kačah kot domaćih živalih. Dr. Werner ima ćelo zbirko najrazličnejših kač, med njimi južno-ameriško anakondo, ki meri 4 m v dol-zini in je silna po moči. a se vendar daje nositi čisto prosto po sobi. Sploh kažejo vsi njeg-ovi eksemplarji precej-šnjo pohlevnost. Pred njihovimi kletka-mi gori plin, da je kaćam toplo kakor v tropski domovini. Požtešne so rnanj, nego bi si človek misliL Anakonda dobi vsak mesec enega krapa, druge kace po enega kunca. manjsi eksemplarji kakšno podgano ali miš. Včasi traia zelo dolgo, predan se plazilec od!oči za naskok na svojo živo hrano. Kunci so skakali po ćele dneve brez vsakega znamenja strahu po kletkah preden je dvignila kaca glavo ip se zakadila žrtvi v glavo, nakar jo je zmečkala v silnem objemu svojega telesa in jo pogoltn la. Marsikdai jo je kaca tuđi slabo izku-pila. Nekoć se je postavila podgana na-padalki po robu. >o premagala in jo obra'a do kosti. Ce se je kaci prvi naskok ponesrečil. ie tra:alo dolgo preden se je odločia za drugi napad. To se ie dogajalo zlasti ob času levitve. ko pokrije kačam stara koža oči. Tedai so čakale. dokler ni bila levitev popolnoma končana. Za zunanii svet se kace skoraj ne zmenijo. Istotako ne za mu-ziko. Čeprav jim ukoren'nieno naziranjr* j>odtika sprejemljivost zanjo. Stev i%. •SLOVENSKI N A R O D» dne 28. januarja 1928. Stran 5 Moda Eleganten damski plašč od spredaj in zadaj. Starost v zakonskem življenju Statistiki dokazujejo, da so najsreč-nejši oni zakoni, ki so bili sklenjeni med 241etnimi dekleti in 281etnimi mladeniČL Zakoni, sklenjeni pred 20. letom, se končajo povečini kmalu z razporofco. Najprimernejsa starost za sklepanje za-konov je med 24. in 30. letom. Po 30. letu so zakoni zopet hazardni in število ločitev se poveća. To dokazuje, da se je treba možiti in ženiti v srednjih le-tih, kajti ix)prej smo še premladi, po-zneje se pa izpostavljamo nevarnosti ia riziku. 191etni mladenič se navelica svoje izvolienke prej, preden doseže 25. leto. Mladenič. ki je oearal dekleta. ko ji je bilo 17 let, ne bo imel zanio niti najmanjše privlačnosti, ko bo stara 24 let. V zjrodnji mladosti sklenjeni /akoni so z redkimi izjemami nesrečni, k^r se zakonci nehajo ljubiti. Njihovi nazori se izpremene in tuđi njihove težnje posta-nejo drugaene, kakor so bile pred leti. fn tragedija se zaključi, ko najdejo zakonci prave žene in prave može. s kate-rimi po značaju in nazor ili hurinunini'-i Mlad zakonski mož noče sedeti zvečer doma. marveč išče zabave iz-ven don-a. Mrepeni po družbi in takoj O'.) večer ji edide z d)ma te, puni ženo samo da Metaka so1ze in p" *l Mr.ja svojo u sode. Dekle,. ki se poro-i \ zgodnjt mladosti, nima potrpcžljivosti. da bi opravljalo domaća dela. Navadno išče diužhe r*tklet svob sta ti i in rada pozabi na gospodinstvo, ki ji je samo v breme. « Pač pa so v poznejših ledli skJenjeni zakoni večinoma srečni. Nazori in težnje takih zakoncev so ustaljene, starejši zakonci občujejo tuđi s stareišimi solidnimi znanci. Doma ne smatraio za nekako kaznilnico, ker hrepene po do-mačem ognjišcu in vedo, da je povsod dobro, doma pa najboljše. Družabnega živlejnja so že siti in zato jih ne mika hoditi na pleše in posedati po noćnih lokalih. Drug argument, ki govori za sklepanje zakonov v poznejših letih, je ta. da si moški s 30 leti navadno že ustvari eksistenco, tako da laliko skrbi za rodbino. Tuđi ženska se s 24. letom ! že toliko unese, da je lahko dobra mati j in da najde vedno dovolj časa za pa- i metno gospodinjstvo. j Nevarno je pa odlašati z možitvijo ' a!i ženitvijo preko 30. leta. Značaji sta-rejših Uudi so že utrjeni in se ne dajo tako lahko oblikovati, kakor v zgodnji mladosti. Starejši zakonci se težko raz-umejo, ker ne morejo drug drugerrra popuščati. Zakonska sreča je pa odvis-na od medsebojnega razumevanja m neštetih kompromisov. ki jih morajo sklepati zakonci v vsakdanjemu življenju. V poznejših letih ima vsak človek svoje stalne navade, ki jih nerad žrtvuje, ker smatra sebe za edinega gospo-darja in misli, da nima nihče pravice posegati v njegovo zasebno življenje. Cim starejši je človek, tem večja je njegova sebičnost in tem bolj se upira vsaki misli, da bi žrtvo val komurkoli svojo komoditeto in svobodo. To se tiče v prvi vrsti žen. ki opravljajo poleg go-spodinjstva še kako službo. Ljubezen in igrača Dan za dnem in po vsem svetu po-lagajo Ijudje življenje na oltar Ijubez-ni. Statistiki ugotavlja:o, koliko ljudi pokosi tuberkuloza, koliko žrtev za-hteva lues, koliko prometna sredstva itd. Nihče pa ne sestavlja statistike o žrtvah, ki jih zahteva ljubezen. Statistika govori o številu samomorov in umorov, pri katerih navaja tuđi vzroke, toda vsi vemo, kaj se skriva često pod kTatko ugotovitvijo, da je vzrck samo-mora ali umora neznan. Ce bi bili znani vsi »neznani« vzrokl, bi število samomorov iz nesrečne Ijubezni ogromno narastJo. Moderen človek se rad pohvali, da gre mirno preko sentimentalnosti in da se ne zmeni za. čustve-nost Ponosen je, da je obvladal ćelo prirodo in vpregel njene sile v delo za svoje blagostanje. Kadar ga pa zgrabi z vso silo ljubezen in ljubosumnost, se spremeni y igračo strasti. So tuđi Ijudje, o katerih to ne velja. ki d'rže trdno na vajetih svoja čustva in ki se ne dajo spraviti iz ravnotežja. Toda teh je malo in še ti nišo tako ne-dostopni, kakor se zde na prvi pogled. Taki Ijudje večinoma ne poznajo prave Ijubezni. Če bi se Ijudje zavedali, v kakšen labirint gredo, kadar se zalju-bijo, bi bili bolj oprezni. Ljubezen je spocetka res idilična, toda kmalu se Človek prepriča, da se z n:o ne srrvemo igrati. Človek, ki je ukrotil mnoge naravne sile, ne more ukrotiti svojega srca. In iz tega izvirajo vse ljubavne tragedije, ki so po vsem svetu na dnev- nem redu. Ljubezen je tako silna zato, k«r je antipod smrti. Ona ustvarja življenje, ki ga smrt uničuje. To je strašna elementarna sila, s katero se čknre-ška volja in razum ne moreta boriti. V ooveišem časa skuša človeštvo obrzdati tuđi to elementarno silo. Ljudi« se uče« da je mogoče obvladati tuđi ljubezen. Vsa moderna američka in an-gleška sportna vzgoja mladine gre za tem, da se moški m ženske uspasobivo za boj proti tej elementarni sili. Do gotove me je se je to prizadevanie ie ob-neslo, tada samo v kolikor gre za ča-stvenost. Proti čustvenosti se je mogoče uspesno boriti. Drugo vprasanje je se-veda bof proti srcu ali, kakor pravijo zdaj, proti sentimentalnosti. Cfcrvesko srce se ne da ukTotiti. Malo je verjet-nosti. da bi se posrećilo vzgojiti mladino tako, da bi mogla krotiti svojo ču-stvenost in obvladati srce. kadar zakipi v njem Ijubezen. Stari narodi so se klanjali Ijubezni, v kateri so videli božanstvo. In res je ljabezen bog, krut kakor moloh. Kadar vidimo restiega, pamet-nega moža, stoječega drugače na visku življenskih uspehov, mrtvega z rano v sencu, kadar vidimo mater, k»i je usmrtila svoje dete io sebe, kadar slišimo, da je sivolasi mož zapustil svoio rodbino, ali da je našla podjetna žena smrt v valovilt da se resi muk zavr-njenene Ijubezni, se nam zdi, da vidimo za vsem tem seuco strašnega božanstva in slišimo njegov zmagoviti krohot. Paberki K crni obleki zelo dobro prisiojajo barvasti okraski. Nobena damska garderoba ne more pogrešati za prehodno sezono plašča. Zelo priljubljeni so letos plašči sportne-ga kroja. Robec se nosi zmečkan v roki, ali pa zložen v zapestju. Velik robec iz svilenega muselina se lahko zaveže čez roko. Imti nakit še ni vse. Dama mora znati nositi nakit- Prava umetnost je zavezati si biserno ogrlico okrog vratu. Od čevljev vašega plesalca je odvi-sen užitek, ki ga imate na plesu. Za večerne toalete si ne moremo misliti lepšega materijala, nego so čipke in lame. Najboljši vtis napravi zvečer bela barva. Ročna torbica bi morala v bar vi vedoo harmonirati s čevlji. Pikantne zgodbe z ljublfanskega dna O čem se šasija po Ljubljani. — Pikanterije, ki v podrobnostih in s komentarji ne spadajo v javnost, pač pa v ožje kroge , ■*.,.. oprayljivcev. Pcpc, listi, ki sedi v urcilništvu, stavi gljivo in plešo, da v našem mestu ni mogoče govoriti o nemoralnosti. Pa sedi v uredništvu poleg Pepeta že urednik z rej par zakon&kili afer. Zgodbo o brhki zakonski ženici, ki je rnožu postavila roge in io pob-risala sam bojrvc kam. Bila je narnreč mlada lepa in prikupna, zelo spoštovana, pa tuđi oWegana in oboževa-na Njen mož, gentleman od pete do glave, }o je imel rad, morda celo preveć. In baš to zlasti pa dejstvo, da je bilo med njima rariike kar za dva križa, je postalo zauj usodno. Kaiti se >e žeoica rada oz-irala za drogimi in H je todi vzplamtek) srce za nekega trubađurja. Pretekle dni ie namreč zapustila svojega moža m jo popihala — morda za večno... Užalje*ii soprog k poklical ua pomoć policijo. In so na kriminalnera urad-u zapisali: Gospa ta in ta, žena tesia in tesa je pebegnila. Zasledovati! ... Brez komen-tarja! — No, je pripo-mnil Pepe — saj ta reo ni tako hinku Ce ne gre za druzo kot za to donhuansko avantnrico, potem p*Č ni govora o pokvarjeni morali in desrenerirano-sti v naSem mestu. Počakajte še ni vseh dni koi*ec, je zopet hitei zatrjevati oni z dolgim nosom. — Mlada ženica ni edina, ki je svojemu možu pokazala roge. Sledile so ji tuđi dTu- ge, imela pa je tuđi svoje predkodaice, po katerih se je menda ravnala. Saj sem vani že pravil o ženi nekega bančnega ravnatelja, potem o neki drugi. Obe su Jo ubrali v boliso bodočnosi. Veste in lji*dje so zlobni in z neznanskim veseljem pusrcva-jo te stvari, o katerih čivkajo žc vrabei na strehah. Vem pa tuđi 5e par okroj;lih, res prima produkt, skoJa Ie, da jih ne morete zabeležiti \- vašem listu. No. ali /e veste tibto a orgijah. Stvar sicer ni tako grozna kakor govore v našem bogaboiečem mestu, kjer trdijo naravnost gorostasne stvari. Te orgije alt bakanalije so se baje vršile sredi mesta, toda je brahijalna sila. posvetila v to snezdo. Kompromitiranih je baje tuđi već uglednih oseb. Skoraj sama haute volee ... Ja veste ni vse zlato, na svetu! Grdo govore tuđi — mogočc so samo zlobna namt^avanja -- o nekc-m gospodu z akademskim naslovom. Obtožujejo in dol-že ga, da se je spozabil nad — no nad tremi pikami recimo, a v zvezi s tem krožijo ta- .iinstvcue besede, kakor menuet itd__ In ie moral ta odlični gospod radi svoje pre-srehe v Canosn na policiio. Stvar je bila fatalna, toda policija je bila obzirna in mu ie naredila samu moralno pridigo, obljubiti pa je moral, da se ne bo več pregresil! Lekcija ni bila huda, upati pa ie, da bo zalegla. Zaenkrat, je dejal urednik z dolgim nosom Pcpetu, da nima drugrih novtc. Te da so zdui najboli na dnevnom redu in imaio zlobni veriki z njimi obilo opravka. V ka-varni, gieda-lišću, restavtaciji, gostilni in tuđi doma bi bilo dolgčas posedati. da ni pikairtnili storii, o katerih Ijudje tako radi govore. Pepc pravi, da je to neke vrste sa-di'zetn, da Ijudje tako radi pero tuie perilo. In menda je res. Humoristični kotiček V SOLI. — Berthold Schwarz je odkril smodnik. In kaj je odkril Kolumb? -- Jajca, gospod učitelj. PRED SODNIKOM. — Vi ste razbili na hrbtu svojega moža stol? — Dat gospod sodnik, tada to je bilo sa ino nesrečno naključje. - Kaj niste hoteli zadeti svojega moža? — Pač. pač, samo stol bi moral ostati ce\. CISTA RESNICA. — Bos se»m bil, ko sem prišel v Lj ubijano. — To še nič ni. Jaz sem bil pa nag. — Bcži no, kaj pa čvekfcš. — Kako, da ni sem bil nag, saj sem rojen v Ljubljani. V LEKARNI. — Prečim za 10 Din ciankalija. — Kaj ste fotograf? — Ne, samomorilec. DA SE ODVADI KADITI. — Ziikaj liodite vedno okrog: smod-nišnice? — Ker bi se rad odvadil kadeti. NETAKTNOST. — Oče mi podari za sud vedno kako knjigo. — Gospodična, potem takem morate pa res imeti že bogato knjižnico. % V ZNAMENJU TAKS. - Dovolite mi pogledati skozi dalj-nogled na zvezde. — To stane 25 ođt>totk»ov veselične takse, kajti že pet minut se vidi na nebu Venera. NEKAJ ČESAR LJUBLJANA ŠE NI V1DELA! Nihče ne srne zamuditi in vsak si mora ugledati čarobno lepo, strastno in demon* sko igro prekrasne ĐOLORES li junaškega VICTOR MAC LAGLENA stasitega DON ALVADARA in drugit umetnikov, v drugem uajboij« šem svetovnem velefUnui ČE TE LJUBIM... ČUVAJ SE! Monumentalna drama strastne ciganske ljubavi Posneto v španiji, v domovini lepe Dolores Je/ Rio. Ogromne množice sodelujočih! Ljubav, strast, užitek, ples, opojnost in razkošje so dodelili temu vele filmu Drugo svetovno nagrado Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester. Premijera danes ob; pol 8« in 9. Predstave jutri v nedelio ob 3, po4 5, 6, pol 8 in 9. ELITNI KINO MATICA Tdefon 2124. Marcel Badin: Zlata ribica Neke poletne nedelje, bilo je krasno vreme. je dejala gospa Boule po obedu svojemu možu: — Moric. nič ne pomaga, moraš po-setiti težko bolno sestrično Amalijo. In lahko ostaneš pri nji najmanj dve uri. Ta vest o neizgibnem posetu bolne sestrične Morica ni posebno razveselila. Ker pa ni bil vajen ugovarjati ženi, mu ni preostajalo drugega nego ubogati. In tako se je zgodilo, da ie pozvo- ' nil četrt ure pozneje pri sestrični. Vrata so se odprla in strežnica je stala pred njim. Položila je prst na usta in za-šepetala: — Bolezen se je že obrnila na bolje. Prav kar je bolnica zaspala- — Potem takem bo pa najbolje, da je sploh ne nadlegujem. Pozdravite jo v najinem imenu, prosim. — je dejal Boule. Gredoč po stopnicah je mrmral zadovoljno: — Kolika sreča! Zdaj sem dve uri prost ko ptica! Ker se je vršila v okraju, kjer je sestrična stanovala, baš ljudska vese-lica. se je hotel Boule malo razvedriti. Doma itak ni imel razvedrila. Žena mu ni privoščMa nobene še tako nedolžne zabave Kmalu je bil sredi valoveče množice in neštetih stojnic. kjer so kramarji ponuiali svojo robo. Ustavi! se je zdaj tu. zdaj tam, ogledal si je vse atrakcije, tobogane, vrtiljake, irtarijo-netno gledališče, skratka vse, kar more nuditi ljudska veselica. Kako lepo in veselo je bilo tu! A kaj sele akrobatke s kratkimi krili, bujnimi nedriji in zapeljivimi nožicami! A meča, oh. ta vražja meča! Boule se je prerinil v prvo vrsto, da bi bolje videl vse ženske care. Toda čas na ljudski veselici hitro be-ži. Ker se je možiček bal, da bi ne pre-koračil zakonskega dopusta, se je takoj napotil domov. Rad bi bil še poziraj z očmi bujna nedrija in divne nožice akrobatk. pa se je spomnil. da bi mu utegnila stara doma navi ti ušesa tako, da bi ga mahoma minile skomine po akrobatski robi. Pred odhodom se je še ustavil pri stojnici z loterijo. kjer je bilo mogoče zadeti v steklenih posodah žive ljubke zlate ribice. — Trojka dobiva! Gospoda, stavite! Boule je potegnil iz žepa pet sous in jih položil previdno na sedmico. Kolo sreče se ie zavrteto. Sedmica je zadela. Lastnik loterije je vzel s police posodo z zlato ribico. — Kdo je zadel? — je vp-rašal ob-Činstvo. Boule je iztegnil kazalec. In lastnik mu je obesil na prst posodo z zlato ribico. Ribica je bila res zeto ljtibka. Premi-kanje posode jo je zdramiio in začela je Švigati po vodi sem in tja. — Uboga živalica, — je pomlslil Boule, — uboga, dasi ne kaže, da bi bila posebno potrta, ker je prišla v druge roke. Ker je bil zek> kratkoviden. je držal posod pred očmi, da bi bolje videl Uub-ko živalico, katere se je vedno bolj ve-selil. Ljudje so se skrivaj smejali videč njegov zadovoljni obraz. Nos gospoda Bk)ulea, ki je bil že itak dovolj velik, se je zdel v prozorni posodi še večji. Boule je kmalu opazil, da je posta 1 tarča splošne pozornosti. Zato je stisnil svoj zaklad pod pazduho in od jad ral ves srecen proti domu. Zakonca Boule ništa imela otrok. Pred leti sta imela mačko, ki je pa smatrala za potrebno poginiti od starosti in zakonca sta io dolgo objokovala. Ni torej čuda. da se je Boule že na prvi pogled zaljubil v Ijubko, zamiščeno ribico. — Klicala jo bova Malka, — je mrmral sam pri sebi. — 2ena bo gotovo zadovoljna z menoj. Slednjič je dospel v svojo ulico, zefco živahno in obljudeno. Deca, ki se je igrala na trotoarju, je takoj opazila posodo z zlato ribico. Vsi navdušeni so kratkohlačneži obkolili Boulea. Radovednežev je bilo vedno več. nabralo se jih je že dvanajst. ko se je Etouleu končno posrećilo dospeti brez večje nezgode do doma. Neki pogumnejši deček je hotel po-božati zlato ribico in je vtaknil prst v vodo. — Proc, paglavci — je zakričal Boule in se prerival skozi gnečo rado- ! vednih otrok. Posledica prerivanja je 1 bila, da je zadela palica ob posodo in ji odbila rob. Ker je voda uhajala skozi odpnino, j je ušla tuđi ribica. In glej, mila Malka leži na tleh, poskakuje in pleše sredi hodnika v splošno radost navdušenih gledalcev. Boule je med vojno stregel bolnikom in zato ga ta nezgoda ni spravila \z ravnotežja. — Resimo jo — je vzkliknil. Prijel je poskakujočo ribico za rep in po dolgem prizadevanju jo je spravil srečno nazaj v posodo. Potem je zatis-nil z dlanjo luknjo in prijadrai srečno domov. Hitel je po stopnicah. kar so ga ne-sle noge. Ko je dospel v tretje uadstropje, se je ribica še gibala. — Še je živa... Še eno nadstropje in rešena bo! Imel je še štiri stopnice pred seboj, ko se je na zadnji spotakni! in padel kakor je bil dolg in širok. Takoj se je pobral z buk) na ćelu. Žalibog, od zlate ribice je ostala samo nekaka sluzasta. krvava kaša. Malo je manjkalo, da Đoule ni obu-pal. Ves nesrečen je stopil v stanovanje. 2ena se je pojavila na pragu in vi-deč moža z bulo na čelu vsega zbega-nega. je takoj slutila, da ni vse v redu. — Umrla je I — je dejal moi ves obupan. — Uboga Amaliia! — je začela tar-nati gospa Boule. — Saj sem si takoj mislila, da ne bo okrevala. Bila bi se onesvestila, da je ni iikdž prestregel. Ves prestrašen ji je šepetal na uho: — Motiš se, draga ženica. Saj ni umrla Amalija. marveč Malka ... naša mala, mila Malčica .. — Kako? Kaj praviš? Malka? — To se pravi... veš .. zlata ribica. Naerrkrat se je gospa Boule vzrav-nala, kakor da io je pičil gad. Ošinila je moža s srditim, groznim pogledom. — Ti si pil, Moric, priznaj! — je za-kričala. Boule je hotel pojasniti ženi kako in kaj se je zgodilo. Toda bil je tako upe-han. prestrašen in presenećen, da je spravil iz seb samo nekaj besed brez vsake logične zveze: — Veselica ... loterija ... zlata ribica... — Saj sem vedela. — ga je prekinila razjarjena žena. — Nažrl si se ga na veselici, namesto da bi šel k sestrični. No, Ie čakaj, ti že pokažem!... Pograbila je metlo in začela udrihati po možu, ki ni mogel spraviti iz sebe nobene besede, da bi se opra viči 1. In kako bi jo tuđi spravil. ce mu pa ni pustila odpreti ust. Tako je. če lovi zakonski mol zlate ribice. i5tran <5. •SLOVENSKI NAROD* dne 28. januarja 1928. Štev. 24. Strašna ljubavna tragedija na Dunaju Železniški sprevodnik Skrinar zastrupil s plinom sebe, svojo ljubico in chra otročiča. — Vzrok obupnega dejanja nesrecen zakon. Okraj Meidling na Dunaju je bil vče-raj zjutraj pozorišče strahovite ljubavne drame, ki se je odigravala v noči od četrtka na petek. 301etni železniški sprevodnik Emil Skrinar je v odsotno-sti svoje žene s plinom zastrupil sebe, svojo ljubico in oba svoja otroka. Skrinar je bil uslužben pri avstrij-skih zveznih železnicah. Približno pred šestimi leti se je oženil, toda y zakonu ni bilo harmonije, Čeprav sta imela za-konca dvoje otrok. Žena Helena je bila namreč bolna na i>ljučih in je vidno hi-rala. Pred dobrim letom se je Skrinar se-znanil s 261etno delavko Emilijo Ra-ming, istotako uslužbeno na tamošnjem kolodvoru. Med njima se je kmalu razvilo intimno ljubavno razmerie, za ka-tero je zvedela tuđi žena. Poslej je bil rodbinski mir pri Skrinarievih un'čen. Ni skoraj minil dan. da se ne bi zakon-ca sprla, pa tuđi stepla. Oba nedoletna otroka sta bila vedno priči mučnih pri-zorov. Nekako pred 14 dnevi je prišlo do preloma med zakoncema. Žena je izjavila, da v tem peklu ne more več vztrajati in da zapusti moža, če ne prekine razmerja z Ramingovo. Skrinar ji je mirno odvrnil, da lahko gre kamor ji drago. Nato se je žena vrnila domov k svojim roditeljem na Štajersko. Že nekaj dni kasneje pa je prejela od moža pismo ,v katerem jo je prosil, da se vrne k otrokom. Žena se je udala prošnji in se je vrnila na Dunaj. Doma je takoj opazila, da hna mož se vedno ljubavno razmerje z Ramingovo ra da je ostalo vse pri starem. In ker so se prepiri še vedno nadaljevali, je v če-trtek popoldne zopet zapustila moža in se vrnila k svojim roditeljem. Jedva pa je odšla, se je pojavila v njenem stanovanju njena rivalinja Emilija Raming. Kaj se je nato v mali sobici odigralo tekom noči, ostane skriv-nost. Ko je prišla zjutraj Skrinarjeva sestra, ki je bila za brata v skrbeh, ker ji je še dan popreje rekel, da bo izvršil samomor, k njemu na obisk, je našla sobo zaklenjeno, a iz nje je uhajal plin. Sestra je takoj slutila nesrečo in je pustila stanovanje siloma odpreti. Nudil se ji je grozen prizor. Skrinar in njegova ljubica sta ležala mrtva v zakonskih posteljah, a kraj njiju sta ležala oba otročiča, 61etni Emil in 31etna Francka, nedolžni žrtvi rodbinske disharmonije. Vsaka pomoč je bila prepozna, kajti plin je vse štiri zastrupil. Komisija, ki je prispela na kraj tragedije, je dognala, da je Skrinar odprl obe pipi v sobi in s papirjem zalepil okna in vrata. Na mizi so ležala tri pisma, eno naslovljeno na Skrinarjevo sestro, drugo na mater Rarningove in tretje na najboljšega Skrinarjevega prijatelja, nekega železniškega uradni-ka. Policija je o grozni tragediji obve-stila Skrinarjevo ženo. Strašna rodbinska drama je na Dunaju vzbudila glo-boko sočutje z nesrečno rodbino. Zakonsko življenje lorda Bayrona Slavni anglcški pesnik je bil velik prijatelj ženskega spola« — Neprijetna košarica in izgubljena stava. — Nesrecen zakon. Letos proslavi kulturni svet 140 let-nico rojstva znamenitega angleškega pesnika torda Georga Noe!a Gordona B.\ rona. Bvron je bil rojen 22. januarja 17SS v Londonu. Po svoji materi rniss Gordon je bil v sorodu s škotsko vladarsko rodbino, Njegov oče je bil kapi-tan kraljevske garde. Byron je umri 19. aprila 1824 v Missolunghi. Zgodovinarji ga po pravici prištevujo med največje pesnike. Byronovo zasebno življenje je bilo zelo burno. Povodom lOOletnice njegove smrti se je pojavilo v inozemskem tiski mnogo člankov in razprav o nje-govem privatnem življenju in raznih pustolovščinah. zlasti ljubavnih. Izmed žensk, ki so tako ali drugače posegle v njegovo življenje, je imela največji vpliv nanj njegova žena. Te se je spomnil Re-ne Berton v svojem članku, ki je izšel ; v pariškem »Journalu«. , Nekega poletnega dne 1. 1812 je | obedoval Byron v Newsteadu s svojima dobrima prijateljima Hawkingom in Havem. Nekaj dni poprej je zasnubl hčerko sira Ralpha Milhanka in vsak čas je pričakoval odgovora. In res je debil med obedom odgovor, ki pa je bi! negativen. Bvron se je čutil prizade-tega in pripomnil je sarkastično: »Zdi se mi. da sem pravkar ušel veliki ne-varnosti.« Za mizo se je razvila debata O zakonskem življenju in Byronova prijatelja sta omenila, da mnogi odlični možje. kakor Bacon, Newton, Ga'lilei, Descartes. Rayle Locke. Leibnitz, Hume in drugi nišo hoteli v zakonski ja-rem in so raje umrli kot stari samci. Nato je Bvron pripomnil, da so bili Danton. Milton. Shakespeare in Dryden v zakonu nesrečni in da stavi 100 šter- Iir.gov proti eni guineji, da se nikoli ne .oženi. Stava je bila sklenjena Bvron je napolnil svojo znamenito čašo nareieno iz človeske lobanje in okovano s srebrom, in nazdravil miss Isabeli Milbank. Dve leti pozneje je posetil v A'bani svojega starega prijatelja lorda Mel-bourna. Pogovor je nanesel tuđi na zakonsko življenje. Byron je omeniL kako so ga kot snubača odklonili. in pripomnil smeje. da ga veseli ponovno pisati miss Milbank in jo drugič zasnubti. V šali j. res napisa! pismo in ga dal nre-čitati svojemu prijatelju, ki je pr'ppm-nil da je pismo imenitno in da ie koda, da ga miss Milbank ne dobi v ro-ke. Morda je dala ta opazka povud da je Bvron pismo zapečati) in odpr.sb . Drugi dan je dobil v Newsteadu, kamor se je vrnil. odgovor miss Milbank. V istem hipu mu je izročil vrtnar zaročr.i prstan njegove matere, ki ga je prčd \ leti izgubila Byron je odori pismo in izjavil. da natakne miss Milbankovi ta prstan na roko če sprejme njegovo po-nudbo. Odgovor je bil to pot povoljen. Še istega večera je poslal Byron irvoii-ma prijateljema 100 šterlingov. ker je stavo izgubil. Poroka se je pa vršila sele 2. januar.a 1815 v Seahamu. An-glija je videia malo tako zaprav!jwih in raztresenih ženinov kakor je bil Bvron Pri poroki se je vedel ta*o da so vsi nvslili. da sploh ne ve, čemu je nri-šel v cerkev. Ko ie bila poroka končana, se je obrnl k svoji ženi in jo vpraša1 če je pripravljena. Byronov zakon ni bil srečen. Spo-četka je bil sicer z ženo zadovo';en in svojemu prijatelju Mooru je ćelo pisal, dabi žentino pogodbo obnovil še za 99 let. če bi ga žena zapustila, toda po.? leje sta se začela z ženo prepirati. Žena je bila iz strogo puritanske rodbine, do skrajnosti nezaupljiva in ponosna. Mati jo je neprestano svarila, naj bo oprezna, češ, da ima Byron ljubavno razmerje z drugimi ženskami. Prftio je tako daJeč, da je začela brskati po mc-ževi pisalni mizi in odpirati ćelo i-je-gova pisma. Byron v angleški aristokratski družbi sploh ni bil priljubljen, ker mu nišo mogli oprostiti njegovega sarkazma. Tuđi literati so ga iz zavisti radi zbadali in napadali. Zato ga je ženina nezaupljivost še bolj zadela. Ko se mu je rodila hčerka. je mislil, da bo mučnih domaćih prepirov konec. Toda žena se tuđi po porodu ni unesla. ~ *o je Byron sklenil dati zakonskemu sta mi slovo in prišlo je do prostovoljne razporoke. Byron je odpotoval preko Francije, Belgije. Nemčije in Sviće v Italijo. Mudil se je nekaj časa v Benet-kan, Ravenni in Pizi, slednjič se je pa naselil v vasici Albano blizu Genove. Tu pa ni ostal dolgo. kajti že 15. juli ja 1823 je odpotoval v Grčijo kjer ie na-slednjega leta v starosti 36 let umri. Milijon obiskovalcev letno na Montblancu Francoski publicist Leon Auscher objavlja v neki reviji zanimivo stati« stiko o letnem obisku na Montblancu, o denarnem prometu in sploh o vsem kar je v zvezi s plezanjem na to viso^ ko goro Za podlago svoje statistike je vzel Auscher leto 1913., ko je obiskalo Monrblanc 400.000 ruristov s franeoske, 350.000 s švicarske in 270.000 z itali* janske strani. Če računamo, da je vsak obiskovalcev ootrošil za turo najmanj 50 zlatih frankov, vidimo, da puste tu= risti v Švici vsako leto okrog 50 mili« jonov frankov in to samo oni, ki ple» zajo na Montb^anc. Oh^sk Montblanca se izza prevrata ni zmanišal, marveč je nasprotno še narastel. Tz te^a sledi, da imaio Ttalija, Franciia in Svica, ki prideio pri tem v posfev, od Mont Blanca prav lepe do* hodke. človek-muha Te dni se je v Lvovu smrtno pone-srečil znani poljski akrobat Štefan Po-linski. Radi neverjetne gibčnosti in spretnosti se ga je prije! priimek muha in kot tak je bil znan šrom PoRske. V Lvovu se je produciral na vrvi med dimniki dveh visokih hiš. Nad 8.000 gle-dalcev je prisostvovalo njegovim pro-dukcijam. Polinski se je tako zanašal na svojo spretnost in srečo, da je odklonil predlog, da bi razpeli pod njim mrežo. V kritičnem trenutku je pade! na cesto in zadobil tako težke poškodbe, da je kmalu v silnih mukah umri. Tak je konec poljskega poklienega akrobata. Akrobatski poklič ni posebno privlačen in malokdo se mu posveti. Roditelji Štefana Polinskega so imeli veliko tovarno v Biali in so spadali med mestne bogataše. Štefan je lazil že kot 131etni deček po dimnikih oče-tove tovarne in se pripravljal za akrobata. Da bi ga pri tem nihče ne oviral, je pobegnil z doma in prispel v Hamburg. Tu se mu je posrećilo smukniti skrivaj na petniški parnik tako, da mu ni bilo treba plaćati voznine. Ko so ga že na odprtem morju našli med vreča-mi, ni preostajalo kapitanu drugega nego dodeliti ga posadki !;ot praktikanta. Toda ta poklič podjetnemu fantiču ni ugajal. Ameriške oblasti ga nišo pustile na kopno, ker je bil tujec in ker ni imel v žepu niti belica. Mlađemu poljskemu izseljencu ni preostajalo drugega, nego vrniti se istim potom v Evropo. Tu se je klatil po raznih ..Zjih in nanjših mestih, kjer je nastopal v cirkusih in variie-tejih ter se preživljal, kakor se je pač mogel. Kmalu je zaslovel po svoji spretnosti in izurjenosti. Dobil je službo v berlinskih in pozneje tuđi dunaj-skih kabarejih. Pa rudi tu ni dolgo ostal. Njegov ideal je bil nastopati kot akrobat v filmu. Zato se >e vrnil na Poljsko, kjer je nastopal v vseh večjih krajih in zbiral denar, da bi se odpeljal v Ameriko in postal filmski akrobat. Ime! ie že precej denarja, toda napol poti k cilju ga je doletela tragična smrt. Junaška žena Nedavno so pripeljali v bolnico v Vancouvru starega gospoda Harrv Lengleya, ki ga je povozil avtomobil. Langleva, ki ga je povozil avtomobil. priljubljen kot simpaticen mož in poštenjak od pete do glave. Tem večje je bilo začudenje vseh. ko so zdravniki ugotovili, da gre za žensko. Presenećenim zdravnikom je Langley pripovedo-val oz. pripovedovala svojo storijo. Pred 46 leti je zapustila mlada deklica Marija Cunaigham v Durhamu v An-gliji svoje roditelje in hotela skočiti v vodo, ker je doživela v Ijubezni bridko razočaranje. V zadnjem hipu so jo pa resili, toda domov se ni hotela vrniti. Nekaj tednov pozneje se je izkrcal v nekem kanadskem pristanišču z ev-ropskega parnika mož Harry Langley. Naselil se je v pustinji severozapadne Kanade in žive! pustolovsko življenje prvega kolonista. Kmalu je zaslovel po svoji moći, pogumu in plemenitosti. Langlev je bil vedno med prvimi, ki so priskočili bližnjemu v nesreći ali v ne-varnosti na pomoč. Povsod se je od-likoval z izrednim pogumom, samo žen-skam se je dosledno izoglbal. Ljudje so govorili o njem, da je doživel v Ijubezni bridko razočaranje in da zato noče ob-čevati z ženskami. Langley se je opetovano odlikoval v bojili z Indijanci, bil je tuđi večkrat ranjen. Na stara leta se je naselil kot premožen mož v Vancouvru. Sele avtomobilska nesreća je odkrila njegovo tajnost. Mary Cunaigham je izjavila zdravnikom, da ji je zelo žal, da bo morala nositi zopet žensko obleko in zapustiti mesto, ker noče, da bi ljudje s pritom kazali za njo. Ameriške zanimivosti Zadnja statistika o ameriških milijonar* iih dokazuje, da je njih število zadnji dve leti nazadovalo, kajti 1 1925 je davčni urad naštel 30.518 milijonarjcv, dočitn jih je zdaj nekoliko manj, in sicer za 621. Ti pa nišo obubožali, kajti v statistiki so smatra« ni samo enmilijonski milijonarji, pač pa so svoje premožen je podvojili ali potiojili, če ne podesetorih. Naraslo je število veckrat; n.h milijonarjev. Leta 1914. so našteli 60 takih magnatov, potem se je njih število pomnožilo do leta 1916 na 306, nato pa je bilo z*opet zaznamovati padec. Leta 1921. je bilo v Ameriki 21 večkratnih milijonarjev, leta 1924 75, lani pa zopet 207. Vobče pa je opažati, da so ameriški mi* lijonarji zelo darežljivi in veliki meceni. Mnogo milijonarjev vzdržuje razne zavode, institute in univerze, velike zneske votirajo tuđi za razne socijalne svrhe Tako je te dni daroval bivši predsednik mornariškega urada Albcrt D. Lasker univerzi v Chicagu 1 milijon dolarjev v svrho ustanovitve zas voda, ki naj bo posvećen studiju podaljsa* nja življenja. V zavodu naj se predvsem preiskujejo in pobijajo bolezni, na katerih ljudje v 50. letu starosti umrjejo V teh letih umre največ ljudi na srčni bolezni in na raku ter na posledicah spolnih bo* lezni. V kraju Alliance, država Nebraska je doživelo tamošnje prebivalstvo redek do« godek. Poročilo se je pet parov, in sicer štirje bratie Colerick s štirimi sestrami po imenu Sislev Colerickovi in Sislevevi so si bili sosedie in s<> se poznali že iz zgodnje mladosti. Višek senzacije pa je tvorila ob=» enem poroka starega Sisleva, očeta nevest, k.i se je oženil z materjo ženinov svojih hčera. Stari Sisley je star 70 let, a Colerik« kova ima tuđi že šest krizev na grbi. Nenavaden slučaj se je pripetil tuđi v kraju Cambridge. Pekovski pomoćnik Al* bert Rcbertshaw je bil že dolgo brez posla mj na noben način ni mogel dobiti pri* mernega dela. V obupu je scgel po samo* kresu in si pognal kroglo v glavo. Ironija usode pa je hotela, da je prišlo eno uro kasneje zanj pismo njegove žene iz Heme* ta v Kalif orni ji, v katerem mu je ta spo* ročila, da so na njetjovem svetu odkrli pe* trolejske vrelce. ki pred^tavljajo velikan« sko vrednost če bi Rohertsh«w prejel pi» smo eno uro peprej, mu pač ne bi bilo trer ba v smrt. Tragična pmrt je »lolet^ln 14letno mla denko Vclmo Farlin iz kraja Cotter, država Aikansas. Na farmi njegovecja oceta j<* namreč izbruhnil po/ar. ki je poslopie sko* raj popolnoma vpepclil. V g'C^reči hisi je hilo več otrok. katere je junaska deklica rc-Ševala. Resila je tri otroke. ko pa je ho* tela plamenom oteti tuđi svojega 51ctnega bratca, se je na nio zrušilo goreče tram<^» je» pod katerim je našla strašno smrt. V Coreči farmi je poginil tuđi njen 16 letni brat Frank. IV O G V c c z flGfiH KUUt najbolje, najtrajnejše zato nalcenejše! Kaj je šef. — Oče, kaj je šef? — Sef je mož, ki priđe vedno pre* pozno, kadar pridem jaz prezgodaj, in vedno prezgodaj, kadar pridem jaž, prepozno. Zgodovinske znamenitosti. — Ali je dovoljeno ogledati si zgo* dovinske znamenitosti tega gradu? — Obžalujem, grofica in kontesa sta odpotovali. Logičcn sklep. — Kdaj je bil zgrajen Rim? — Ponoći, odgovori dekletce. — Kako pa priđeš na to originalno idejo? — vpraša učiteljica. — Kar tako, oče mi zmeraj pravi, da Rim ni bil zgrajen v enem dnevu. Je in ni doma. Je vaš mož doma? Imam račun../ — Ne, vceraj je odpotoval. ... račini, ki bi ga rad plačni. — Potrpitc trenutek, takoj qa po* kličem. Problem. Zelo debela grospa je potovala z br-zovlakom. Sede!a je na mehkih bla-zinah in bridko vzdihovala. Sased jo je vprašal kai je. — Pomislite gospod. prav kar smo zapustili že četrto postajo, odkar sem hotela izstopiti. Sami vidite, da sem nekoliko predebela in da ne morem tako lahko izsto-piti, kakor vi. Iz vagona ne morem drugače nego s hrbtom naprej, sicer bi padla. ker ne vidim pod seboj stopnic. In pri tem imam vedno smolo. Sprevo-dnik misli, da hočem vstopiti, pa me porine nazaj v vagon in tako sem se odpeljala že štiri postaje pre-daleč. Svetujte mi. kako bi prišla iz vagona. Tuđi vzrok. Stoletnega starca so vprašali, kako si je ohranil tako dolgo zdravje. — I, kar tako, da nisem še umri, je odgovoril. M. Darlier: Gospodje Durandi Jan Fardot je btf pisatelj. Hišnica, brivec in branjevec so vedeli o njem, da piše. Tuđi njegov krojač, kateremu ni nikoli omenil, je prišel slednjič na to. Jan Fardot Je sklenil prirediti predavanje, da postane popularnejši. Tema je bila srečno izbrana: »O vpli'vu grške zgodovine na našo moralo. — Pariš ko* ustanovitelj prvega gospodinjstva v Troji«. Nato je prišel Fardot k meni in mi dejal: — Stori mi uslugo, prijatelj. Najel sem malo gledališko dvorano, kjer bo-m predaval petkrat v štirinajstih dneh. Ti bos sprejemal občinstvo. Doho-dke si razdeliva. Pristal sem. Ce sem odkritosrčen, moram priznati, da je doseglo prvo predavanje mojega prijatelja znaten uspeh. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotič-ka. Zadnje dni sva oba prepisovala naslove iz najinili beležnic na velike kuverte, v katere sva položila vabila k predavanju. Skoro vsi povabljcni so se odzvali. Drugo predavanje že ni bilo tako sijajno obiskano. Da pomnožim število poslušalcev, sem sedel tu-di jaz med nje. Bilo je nas reci in piši osem. Hitro sem odvedel enega poslušalca v ložo, sam se mpa sedel v parterju. Tako je bilo povsod nekaj občinstva. Po predavanju sem smatral za potrebno zahvaliti se nekemu starejšemu gospodu, ki je kupil vstopnico. Vendar pa Fardot ni obupal. Sklenil je nadaljevati s predavanji tuđi ob tako pičli udeležbi. Zvečer sva znova skrbno prečitala vse naslove v beležnicah. Tri ure sva iskala zaman. Slednjič se je nama posrećilo najti naslove dveh prijateljev, katerima sva pozabila poslati vabila. Tuđi Če bi rezervirala enemu deset se-dežev, bi ne bilo zasedenih več nego dvajset. Obupen položaj je poslabšal še Fardot s tem, da se je spomnil, da je er prijatelj nedavno umri, drugi je bil pa pred dobrim mescem obsojen na lete dni ječe. Treba je bilo na vsak način najti po-slušalce. Predlagal sem prijatelju, naj povabi kolektivno vse magistratno uradništvo, kar je pa prijatelj odklonil, češ da ui raje predaval v parlamentu, nego pred takim avditorijem. Minilo je nekaj mučnih trenutkov. Naenkrat je pograbil Fardot klobuk in o-dšel iz stanovanja. Kmalu se je vrni4 ter prinesel adresar in 250 kuvert. — Vidiš? — je dejal ves blažen in pokazal na adresar. Nato je sedel in za-čil listat: po njem. Pri prirmku Durand se je ustavil, rekoč: Teh je največ. Sko-raj vsak drugi Parižan je Durand. Piši! Adam Durand, ulica Rivoli 43 ... Adolf Durand, ulica Bonaparte 56 ... Arnoki Durand, ulica des Archives 51 . . . August Durand, ulica Sulpicia 39 . . . Pierre Durand, boulevard Mont-martre 103 ... — Kaj ti je? — sem ga vprašal za-črdeno, kajti njegov namen mi ni bil jasen. — Kar piši in ne vprašuj, — je za-godrnjal Fardot. — Marcel Durand, Place de la Concorde 106 . . . — Toda, — sem se osmelil, — saj vabiš same gospode Durande. — Seveda, tako je, — je odgovoril Fardot. — Vrag me vzemi, če ne bom imel polne dvorane. V adresarju je teh Durandov nad 300. Čez dva dni, točno ob pol štirih, sem stal pri vhodu in sprejemal vse Durande iz celega Pariza. In čudno! Vsi so se pisali enako, a vendar si nišo bili podobni. Med njimi so bili veliki in majhni, debeli in suhi, črnolasi, plešasti in plavolasi Durandi. In vsi naj bodo potomci enega Duranda! Pri tej misli sem nehote občudoval prapradede vseh teh Durandov. A Durandov je prihaja-lo vedno več. Ko mi je neki elegantni go-spod izročil vstopnico, sem mu zašepetal na uho: — Vi ste gospod Durand, je-li? Nakar je on privzdignil klobuk in odše! na svoje me^to. Najbrž si je mislil: »Očividno sem storil temu človeku kako uslugo, da se me tako hvaležno spominja.« Jaz sem bil pa vesel, da sem se tako lahko seznanil z boljšim gospodom. Škoda, da me je kmalu spravila v zadrego neprijetna zadeva, katere s prijateljem sploh nisva upoštevala. Prišel je nov posluŠalec in mi dejal: — Šel sem naprej, moja žena priđe za menoj. Bodite tako prijazni in po-vejte ji, kje naj me išce. Pišem se Durand. Gospod ie odšel na svoje mesto in me pustil v nepopisni zadregi. Skušal sem si vtisniti njegove poteze v spo-min. Bil je velik, suh ,svetlih las. Ko-maj sem si ga v mislih za silo naslikal, me je že čakal drugi. Podal mi je vstopnico, rekoč: — Prijatelj me je prosil, naj grem naprej in mu rezerviram sedež. Bodite tako prijazni in zabeležite si moje ime, da boste vedeli, ko me bo iskal. Pišem se Durand. Še pet ali šest Durandov me je prosilo, naj si zabeležim njihova imena. Vseh obrazov si seveda nisem mogel zapomniti in tako sem sklenil prepustiti to kočljivo zadevo božji previdno-sti. Ko je pa nekdo stopi! k meni in mi dejai: »Gospod Durand je vam rekel, da pridem pozneje, ko . . .« nisem čakal, da konca, marveč sem mu dejal brez pomisleka: — Izvolite v dvorano, gospod Durand sedi tam-le pri vhodu v smeri proti ložam desno od levega se- de2a . . . Ob tri četrt na štiri, ko je hotel Jean Fardot stopiti na oder, sem se naglo ozrl po dvorani. Bila je polna do zadnjega kotička. Povsod so sedeli Durandi. Fardotu se je vrnilo zaupanje v samega sebe. Bil je miren in zadovoljno se je oziral po dvorani. Poslušalcev sicer ni poznal osebno, pač pa po imenu. In to tuđi ni kar tako. Ostal sem pri vhodu v dvorano. Predavanje se je pričelo dobro. Fardot je napravil na poslušalce najboljši vtis s predavanjem o »Parisu«, ustano-vitelju prvega domačega ognjišča v Troji«. Naenkrat je planil nekdo v dvorano. — To je dobro znamenje, — sem pomislil. — Mož hiti, da bi ne zamudil predavanja. Toda gospod je ves upehan zajec-ljal: — Povejte, prosim, kje sedi gospod Durand. Samo hitro, hitro, zadeva je nujna. Zamahnil sem z roko proti dvorani, rekoč: — Tamle sede Durandi. Neznanec je planil v dvorano in preletel z očmi lože, balkon in parter. In ko je zagledal v prvi parterni vrsti nekega debelušnega gospoda, mu je za-čel mahati z roko. Doti-čni gospod se pa ni zmenii zanj, ker je pažljivo sledil predavanju. Približal sem se torej zamudniku rn mu zašepetal na uho: — Kar pojdite k njemu, tam je še en prazen sedež. Toda on me očividno ni poslušal, kajti komaj sem izgovoril te besede, je nastavil roke na usta in zakričal na vse grlo: — Halo! Gospod Durand, pri vas gori! Kakor na povelje, so planili vsi po-slušalci pokonci. V dvorani je zavladala splošna panika. Nastalo je preriva-nje in podiranie stolov, ki pa ni trajalo dolgo. Kmalu je zavladala grobna tišina. Lože, balkon, parter, vse je bilo prazno. Samo na odru je ostal onesveščen ubogi Fardot nev 24 •SLOVENSKI NAROD* dne 28. januarja 1928. Stran 7. Maurice Renard — Albert Jean; Skrivnostni mrliči Roman. Že vem: v kavarni des Archives, Soste. Ta je kakor mokra kura. rad se zabava, strahopeten ie kakor zajec. Kaj hočem še več? Vendar se pa spo-minjam. da mi ie nekoč Drirx>vedoval o Villejuifu. Pozna ta kraj. Nič ne de. Ljubši mi je ta dečko nego kak ne-znanec 2. junija. Cetrti poizkus me ie razočara!, tekor prvi trije. Ogorčen sera. Besnel sem, ko se je izkazalo, da trupla ne morem obuditi. Toda kai mi pomaga besneti, ko sem pa brez moči. Skušal sem oživiti organično lutko, ki ni poznala nikoli drugačnejra življenja, nego podobo, projecirano na temno ploščo mogične luči. Paradoks? Ne. ne in ne, to ne srne biti. Pljuča vdihavaio in iz-dihavajo zrak. ki sem £a spravil v prsa z umetnim dihanjem. Meso ie prozno in postane rdeče, če ga masiram. Srce na dlani je prozno. Samo psihološkega momenta ne morem uieti. Ta važni trenutek, ki nastane med koncem ra-dioD'astike in prvimi znaki razpada v globinah Dliuč, Vztrajati ie treba! '^^v 4. lunlfa. Snoči sem sež^al Sosteevesra dvojnika na vrtu. Slaba ideia. Kolobarji dima. Odsevi ojrnja. Štedilnik ie mnogo boljši. toda poprej ie treba trupla raz-sekati. a pri tem izgubim mnogo dra-goceneza Časa. 10. iunHa. Soste je bil aretiran, ker ie osumljen umora. Njegova pot v Villeiuif mu omo-Koči dokazati alibi. In vendar ie še ni omenil. Molčal bo. Če bi me mislil izdati, bi bil to že storil. Oddahnil sem si. Predno priđe Soste pred poroto, mi ne bo več treba skrivati poizkusov. Sicer pa življenje tega pajaca ni prav nič zanimivo. En človek več ali manj, to ne ig:ra nobene vloge. Tu ie moja posoda. Porodi lah-ko še tako nazadujejo. BodoČnost ne potrebuje več porodov Imeli borno tvornice, v katerih borno izdelovali odrasle liudi. Sanjam. A vendar še vedno izde-lujem samo trupla. 5. avgusta. Še en poraz. Seznam moiih poizkusov v notezu narasča. 2e sedmi: Rćau-mur — 4. avgusta ob 20. In nič, nič. nič! Vzdihuiem kakor doktor Faust, ko se je sklanja! nad pergamente v svojem alkimistiČnem brlosru. Čaši se izpreminjajo. Brloc: postane laboratorij, alkimista nazivamo kemik. In stare marnje. za katerimi se je gna-lo človeštvo vseh časov, so se končno uresničile. Nekega dne bodo živele! Kdai nanoči ta dan? Dolga stoletja je zapusčalo pokole-n]e pokolenju vročo željo ustvariti živlie-nje, vendar pa doslej človeštvo na tem polju ni doseglo nobenega uspeha. Ho-munkulus. 2iv človek, ki naj bi se rodil pod naširni prsti iz sežganih kislin, ognja ali žarkov, še ni stopil iz naših peči. Okamenine so izhlapele v kristale, rr:rtve vodne rastline so ostale na dnu naših eprovet. v moji vani so se pojavila trupla. Toda življenje, cilj našega hrepenenja skozi dolga stoletja. nas ni hotelo ubogati. Od retorte do destila-cijskega aparata in do moje posade, ki je prav tako prazna, kakor kotel starodavnih čarodeiev. Mar ni bil Prometej prvi alkimist? Kaj ni on tišti, čisrar duh se ie selil iz ttlesa v telo in se imenoval Albert Ie Orand, Lulle, Flarnel. Paracelsus, Ouinton, Berthetot. Cirugue? Kaj se ne ravnaio vsi moji eksperimenti po njego vem večnern snu? Kai nisem jaz zadnja inkarnacija pravljičnega Titana, to je človeka, v katerem srori zdaj ne-ugasliiva Misel? Jaz sam sem Prometej In kakor on sem tuđi jaz ukradel večno iskro, tudl jaz sem ukradel ogenj. Ogeni — jaz ga imam. Imam ga kakor on iskro. Kajti blisk ie elektrika, a elektrika ie svet-loba. In tu se preizkušam, Dreizkušam v sebi. Prometeja. Zavoljo katere pre-povedane zmage, o Titan. zavoljo ka-terega trenutnega uspeha. si trpel strašne muke? 2a nobeno zmagro. Zame ie to sramota, ki k> čutim za svoie proizvode, ker nišo nič drugega nego nestvori, izrodki. Neozdravljiva obsedenost človeka, mučno hrepenenje po ustyarianju, ta nedosegljivi cilj vseh časov in poko-?cnj, ali te bom končno dosesel? Bom živel do voli dol^o, da zmagam? Ali se bo smeial Prometej nad svojim nesmrt-nim delom v osebi Ciruguea. on, ki je že neštetokrat umri. ne da bi bil njegov eili dosežen? Ali bom ta sreČnež jaz? AH bom jaz, ali pa bo y bodočnosti novo vtelešenje mene. ki sem samo idepW' nesmrten Prometei? Ah! Ko bi veroval v dušo, kako sloboka bi bila moja vera v Dreselje-vanie duš! Veriel bi, da sem Prometei. Bi! bi trdno prepričan, da bom pozneje znova živel v drugi podobi. da dovr-š;m »božanstveno« delo. če bi mi moje uboge srce to pot ne orivoščilo dovolj časa. Toda duša? Ali morem verovati v eh šo kot nekaj, kar ie ločeno od telesa? Ali morem verovati. da ie duša tuđi ž'vl'enje in da ie živlienie duše resnični T^men. dočim so naša telesa samo nejjove baklie? Da iaz nisem nič dru-sesja. nego človek. ki izdelute baklje, m»-tve svece? In da teh sveč ne more prižgati človek? Ktkšna blaznost. Zo-perstavim se Đichatu 2 Magendijeiii in C!audom Bernardom. Ne verujem v »skupnost funkcij. ki se Drotiviio smrti«. Vitalnega principa ni. Vitalni T>ojavi so samo fizično - kemični fenomen. Življenje je sežiganje, Telo se mora vneti ss\mo od sebe, v danem trenutku, kakor precizna naprava Kadar človek umre odnosno če ujtasne plamen, se zgodi to zato. ker fizično gorenje iz ttga ali onega razloga preneha. 18. aorila. Včeraj sem napravil osmi poitkus. La Villette — 17. avgusta — ob 1#. Nič! Žena, ki je prišla in zopet odšla. je pustila pri meni svoio mrtvo podobo. Boril sem se v pravem Domenu be-sede s truplom in smrtjo, z življenjem — kaj vem, kaj je bilo? Boril sem se. In poražen sem. Kaj me je porazilo? Kai? Človek bi obupal. Obduciral sem truplo. Držal sem v rokah možgane z njegovimi celicami, srubami in globo-kim zarezami. Prerezani so se mi zdeli do najmanjših podrobnosti enaki mož-ganom pravega trupla. Bela in rjava jnov fer S?§ka. v kateri nai hi bila po Descartesovem mnenju duša... Filozofija. Poeziia. Nato sem dolgo pregledoval organ za organom, ves organični stroi. In nič poškodovanega nisem našel. A vendar sem olanil na truplo še prej, predno ie bilo umetno narejeno. Prsa sem razrezal Se v koDeli. Srce je še utrinalo. Zagrabi! sem jra in SDrem-Iijal njegove utripe. da bi jih ohranil. Naenkrat se je ustavilo. Mehurčki so I se množili in smrt se je polastila moje- I ga dovršenega kipa. Naj nihče ne govori, da ie bilo zadavljeno ali utopljeno. Temu nedostatku sem nedavno odpomojrel z di-halno masko, ki jo nataknem modelu in ki se tuđi reproducira. Ta maska omogoča nastajajočemu dvorniku di-hati skozi cevko. ki moli iz tekočine. Ah, kateri bojevnik se je kdaj boril tako junaško! Kateri ljubimec je tako strastno objemal! Ce!o uro sem posve-čal poizkusu vse svoje znanje, vse svoje sile. Storil sem vse, kar >č bilo v mojih močeh, da premagam smrt. Napel sem vse sile, razmišljal in eksperimen-tiral sem na vse načine . . . Nič! Neka nevidna in nepremagljiva sila mi je prekrižala račune. Pasivna rezi-stenca odbija moje naskoke. Nalete! sem na nepremagljiv antagonizem ne-česa. In moram dobro paziti, da ne za-padem oni smeri duha, ki je vedno pripravljena nuditi stvarem blagohotne ali sovražne namene, kakor da ima opraviti z živimi bitji. Takoj smo pripravljeni prisoditi energijam ali pasivnosti vrednoto osebnosti in naziv bitja. V ozračju zagonetnosti postane nekaj kaj hitro nekdo. Omenil sem že, da človek ne prenese brez groze eksistence ne-česa nerazumljivega. In zato si takoj izmislimo nekaj božanstvenega. Tako je nastal iz groma Jupiter, iz duše Psiha. Toidi jaz sem pravkar mislil, da se borim z nevidnim orjakom,. ki z nepre-ma^liivo silo brani svojo last. Ta misel mi je šinila v glavo, ko sem držal v ro-ki otrpio srce in ko sem si zaman pri-zadeval premagati smrt. Kako naj bi nazval tega orjaka, če bi moj razum podlegel slabosti, nagonu? Sam ne vem. Eh, kaj bi si belil glavo. Morda pa odkrijem boga, ker se borim z neznano, nepremagljivo silo? Ta zagonetna sila stoji nekje za mojim hrbtom in izteguje svoje železne krempije na vse, kar počnem. Eh, Cirugue, kam pa meriš? Ni ne boga, ne nadnaravnosti. Je samo na- I rava in snov. Človek je potujoča poso- I da misli, ki izloča nekak duhovni sok, kakor izločajo cvetlice vonj. Bog, to je kemija. Duša je življenje. Kam gre po smrti? Gre, da se pridruži plamenu ugaslih bekelj. Izhlapi. Mogoče je bilo dvoje: ali se nisem polastil iskre, ali je pa iskra v moji ro-ki ugasnila. Torej! Razpiham jo zopet, če bo treba. In če bo treba, se je pola-stim. 13. septembra. Tristo vragov! To razočaranje. Moj deveti poizkus je med vsemi najslabši. Ta izpopolnitev je bila samo glupo po-slabšanje. In svoj živ dan še nisem vi-del tako grozne reci, kakor je bila slu-zasta, gobava tvarina, ki sem jo po-tegnil iz kopeli. K srefii model ni motel ostati pri meni delj časa. PriČakovali so ga razuzdanci opolnoci v Montreuilu. Moral sem držati obljubo in odpeljati dekleta tja. Pet tisoč za izjalovljen portret, to je drago. A moja finančna sredstva se očividno krčijo. Vendar se pa ne kaže prenagliti. Dospel sem do one točke, kjer se mora vsak izumitelj ustaviti, pomisliti in pre-tehtati vse važne okolnosti. Sicer bo pa itak dobro napraviti med poizkusi daljše presledke že zaradi dima, ki so ga ljudje opazili. Mislim torej, da bo najbolje, če ne podaljšam svojega bivanja v stolpu, ker se je itak slabo začelo. Vse kaže, da mora biti v mojih po-izkusih nekaka vrzel. Obduciral sem sicer psa in njegove dvojnike. Obduciral sem tuđi dvojnike svojih človeŠkih modelov, toda človeškega telesa in nje-govega dvojnika še nisem obduciral. A to bo treba storiti. Ugotoviti moram sličnost. Priznavam, da v svr1 ,:.; ' Itovitve golega dejstva ne morem žrtvovati modela. Bodočnost pokaže, da-H bo to potrebno, tada najprej bi rad reproducira! človeško truplo, telo moške-ga ali ženske, umrle naravne smrti. Tako truplo bi rad primerjal v najmanjših podrobnostih z reprodukcijo. Kje dobiti to reč? V tem je vsa ne-sreča. V bolnicab že itak primanjkuje trupel. Nikjer se menda ne boje za nje tako, kakor v bolnicah .To mi je pove-dal brat. Zato ni mogoče podkupiti sluge v zavodu za sodno medicino. A čaši, ko so zločinci izkopavali trupla na pokopališcih, so že minili. Poleg tega pa stojim na staliŠČu, da bi raje razrezal samega sebe nego da ubijem koga samo za brezuspešno eksperimentiranje. To ni tako enostavno. Bo treba pač temeljito razmišljati. Toda ie zdaj se mi zdi, da bo najbolje ponoči odkopati mrliča. 14. oktobra. * Zopet sem tu. Sestavil sem cei studijski nacrt. Sestavil sem tuđi poseben nacrt, kako si preskrbeti za obdukcijo Človeka, ki je živel Že pred dnevi sem sklenil ukrasti ponoći truplo s pokopališca. Zanimal sem se za vse pogrebe in si zapomnil lego vseh novejših grobov. Ne vem, zakaj sem neprestano od-lašal ta nacrt. Menda zato, ker dotična trupla nišo bila povsem sveza in bi torej ne odgovarjala pogojem, ki jih mora imeti moj nepremični pripomoček. Toda danes zjutraj sem zvedel za smrt slavne igralke, ki sploh ni bila bolna. Gre za Manon Duguetovo. Daje so njeno truplo preparirali tako, kakor trupla, ki jih hranijo za anatomične institute, kjer študirajo mladi medicinci na njih medicino. To pomeni, da bo obranjeno igralkino truplo delj nego potrebujem. In še več, — pokopana bo z vsem svojim nakitom tako, da odvr-ne tatvina vsak sum od mojega eksperimentiranja. Ljudje bodo mislili, da je oskrunil pokopališče nekdo, ki mu je šio za nakit. Stoj! Ubiti — da, če bi ne šio dru-gače. Toda krasti, ne. To je nevarno. Kaj početi z nakitom? Nič. Samo če bi se domenil s sumljivimi prekupčevalci, ki bi me pa lahko izdali. To je bedasto, da si ne upam niti sešteti denarja, ki mi je še ostal. A moji trgovski posli so zadnje čaše sploh izostali. Zanemarjam svoj poklič in to ni dobro. Ne, draguljev ne ukradem. A to bi lahko vzbudilo domnevo, da gre za zločin iz ljubezni. Igralko so mnogi obožavali. Ljudje bodo mislili, da je njen ljubček v obupu Ijubosumen ćelo na grob. Romantika! A kdo spozna Manon Du^uetovo v oblakih črnega dima, ki se dvigne ponoči nad stolp kralja Jana? Da, zgodilo se bo. 24. oktobra. Vem, da radioplastika, ki postane kmalu radiogeneza, ni primerjalna metoda. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! frospodinie zafktevajo enostaunejše delo! Viaka gospodin ja ima nešteto predmetov, ki jih mora osnažiti. Ona je pri temjđelu že dovoljno truda in muke poskustla, vporabljajoč za vsaki pojedini predmet drugo sredstvo za snaženje. Vporabljajoč čas kako tekočino, čas kako pasto, po tem zopet kaki prah in pri tem še nesnažne roke in neprijeten vonj, lahko pokvarijo gospodinji voljo za snaženje. Vsem tem neprij etnos tima napravil je kraj prah „Vim". „Vim" je eno idealno in universalno sredstvo za snaženje, brez vonja, in služi za snaženje okna, kopalnih kadi, vratnih kluk, brez da ostavlja kake madeže in brez da se pri delu onesnažejo roke. V HVim" je našla gospodinja ono, kar si je že dolgo in dolgo želeU- „Vim" snaži v«e! o Norbert Weiss ZAGREB Trg „N" itev. 5 Prosim, pošaljite mi za poskus, brezplačno en mali omot praha „Vim" za snaženje. Ime i - Mesto: Ulica: Venera in zrakoplov Kako zamenjajo lajiki planet z zrakoplovom. — Venero so med vojno opetovano obstreljevali, misleč, da je Zeppelin, — Zvezdoslovec abbe Morleux v Bor-deauxu je izdal nedavno poljudno knjižico o zvezdoslovju. Avtor skuša zainteresirati širše kroge za zvezdoslovjc in navaja nekatere primere, kako se lahko lajik pri opazovanju nebesnih po-javov zmoti. Največkrat se ljudje zmo-tijo v naziranju o planetih. Malo ljudi ve, kakšna je razlika med planetom in stalnico. Leta 1905. so opazili v Cher-bourgru svetlobni »fenomen«, ki je bil res fenomenalen. toda samo kot dokaz človeške naivnosti. Ta fenomen so si razlagali nekateri kot električni meteor odnosno svetlikajočo se meglo, drugi zopet kot balon, komet ali ćelo so-zvezdje. Deset dni je prebivalsrvo govorilo samo o tem čudnem nebesnem pojavu. SlednjiČ je župan odredil. naj se ugotovi, kaj je prav za prav s tem fenomenalnim pojavom na nebu. Našel se je samo neki momariški častnik, ki ie trdil da se vidi na nebu najbrž Jupiter. V resnici Je bila pa Venera. Venera je delala Ijudem hude pre-glavice zlasti med svetovno vojno. V Padovi so jo smatrali 1. 1916. za reflektor avstrijskega aeroplana. Prebival-stvo je že zahtevalo od voiaških oblasti, naj ga začno obstreljavati, ko se je osrlasil nekdo, ki je pomiril razburjene duhove, češ, da gre za polarno zvezdo. Cherbourska starija se je ponovila leta 1910. v Lille, kjer so prebivalci nekega večera opazovali svettobni meteor, ki so ga smatrali za Hallevjev komet. Tuđi v tem primeru je Šio za Venero, ki se je videla takrat 4 mesece zapo-red. V Angliji so smatrali Venero leta 1913. za nemški zrakoplov. Tuđi v Rusiji je med vojno Venera zmešala Uu-dem glave. Prišlo je tako daleč, da so jo začeli obstreljevati misleč, da imajo opraviti s sovražnim zrakoplovom. Med vojno je povzročila Venera opetovano splošno paniko. Leta 1916. so vojaške oblasti v Rouenu odredile, da se mora vse prebivalstvo skriti v kleti, češ, da zacno zdaj zdaj padati iz sovražnega zrakoplova bombe. V Mar-seillu so videli ćelo dva sovražna zra- | koplova, Venero in Jupitra, ki sta bila baš v konjunkciji. Z..1:.-no zmoto je zagrešila L 1919. | neka angleska revija, ki je opisovala svojim Čitateljem trud neumornih zve-zdoslovcev, češ, da delajo vso noč, da bi videli, kdaj se pojavi Venera. Jakih zvezdoslovcev na svetu seveda ni, kajti nič ni Iažjega, nego ugotoviti že vna-prej, kdaj Venera vzhaja in zahaia. Komur je astronomija španska vas, se sploh lahko zmoti in »posrunta« kaj tako pametnega, da se mu ves svet smeje. So ljudje, ki mislijo, da je poleti toplo zato, ker je solnee bliže zemlji nego pozimi. Res je nasprotno. da se namreč zemlja najbolj približa solneu pozimi. Trgovska zbornica v Bone (Alžir) je odklonila nekoč predlog glede uvedbe enotnega letnega časa po zgle-du Francije. Svoje stališče je podprla s trditvijo, da Alžir ne potrebuje tega, ker leži južneje. In ker leži južneie, da je od junija do septembra dan daljši nego v Franciji. Res je pa ravno nasprotno. V tem času je dan v Franciji daljši nego v Alžiru, kjer traja dan 14 ur 36 minut, dočim traja v Parizu celih 16 ur. Film Predvajanje filmov v kaznilnicah V Ameriki so prižli prvi ua miateL, da predvajajo jetnikom film«. Ta ideja je rodila uspeh, kajti filmi, slasti socijalen in tragedije, imajo nenavaden vpliv na jetni-ke. Metoda predvajanja filmov v kaznilnicah se je sedaj uveljaviln tuđi aa &vedgkem. Tako to nedavno predvajali v mestu Svart-?jo jetnikom več filmov. >RezuIUt,< je iijavil direktor kaznilni-ce nekemu novinarju, >je bil nadvse zado-voljiv. Vobče je opažati, da ima film mnogo večji vpliv na jetnike kot pa predavanja. Filme pređvajamo vsako nedeljo. Za uverturo igra orkester, ki je sestavljen iz samih kaznjencev, po koncertu pa predva-jamo film. Višek našega programa je: film s Chaplinom. Morda Se noben filmski igra-!ec ni imel hvaleinejde publike kot je jet-niska. Zanimivo je opazovati, kaklen vpliv imajo komični filmi na jetnike. Človek bi mislil, da težko naporno delo in enolieno življenje jetnikom ubije ves smisel za hu- mor. Toda temu iii tako. Samo da jetniki vidijo Chfiplinu na platnu, pa so f^ričiio j^las-uo krohotati. Nekateri so kar cepetali od veselja, drugi so od navdušen>a plakali. Pomirili so se Sele, ko je bilo filma konec.c * — Narijonalni votofilmi v Nemčiji. Nemška narijonalna udruženja <*o ustanovila posebno družbo po«J vodstvom bivšega dvornega igralra Klaudina, Mje nalotja bo izdelovati prave nacijonalne filme. Me«d drugim bo družba tuđi filmovala bitko pri Lipnkem. za kar potr^buPe 160(10 vojaško izšolanih oseb. Filmi »e bodo predvsom predvajali v krajih, kjer ni kinematogra-fov Družba ima na razpola£o okoli 100 av-tomobilov. — Ru*ka d^ra in film. Nn nedavnem »estanku pednprogov v Moskvi se jje raspravljalo tuđi o vplivu filma na mladino. Statistika o tem j<"» prav zanimiva. Na podlaci opazovanj so ufitelji uijotovlii. da posera Kinematografe okoli 88 °f otrok in gre većina najmanj tri- do stirikrat ua niesec v kino. Otroei okrat na mesec. iBrez kina ne morem Živeti,< je pisal neki maliČ, ■ saj je drugače preveč dolijočiisno na svetu-. Neka deklka je pisala: ,Č<* mi mati ne da denarja za kino, jokain toliko časa, da dosežem svoj tilj." Toda samo okoli 15 od-stotkov otrok dobi df-nar o>! rolijeljev, ostali ga priberačijo, ali pa Be zniažejo -.. Na drusri strani pa je tuđi zanimivo, da po-seča kinematografe v najvevji mori deca preprostih ljudi in delaveev. Otroci intt-li-arente tvorijo samo 2 txlstotka vseh obisko-valoev. Knkor dru(?oTo so najsLibSi filmi; dva se zaljubita in se zoj>et lo?ita. Nak, za take gluposti nimam denarja.? Ljubljener ruske de-ce je Douglas Fairbanks, katerega si je de-ca izbrala za svoj idol. — Premijera Chaplinovega film* >Cir-fuCimis bo v pondelj^k 80. t. ni. na I>unaju. Za film vlada na Dunaju ogromno z.! ni manje in so Ie Redaj sedoli večinom.i raz prodan i. Evropska premijera filma je bi lp pred dobrimi 14 dnevi v angleškem kr» ljevskem dvorcu Buckingham in ji je pr» sostvoval sam angleški kralj, Zanimivo da no v dvorcu sploh prvič predvajali fi' Kralj je od red i 1, da se v dvorcu sedai -di niodern kinematograf. V restavradji. NTatakar: Želite obedovati tah' hote ali a la carte? Gost: No, prinesite vsakcgn porciie s praicnim krompirjem. 5tran 8. •SLOVENSKI NAROD« dne 28. januarja 1928. Štev 24 Meblovano sobo s hrano io posebnim vhodom oddam takoj enemu ali dvema gospodom a — Naslov pove uprava «Slov. Naroda*. 173 Vpokojencc star 50 let, zdrav išče službo VTatarja ali skladisčnika; zmo* žen slovenskega in nemškega jezika — Ponudbe pod «Vpo* kojenec/161» na upravo «S!ov. Naroda«. Stanovanje z eno ali dvema praznima soba« ma ter kuhinjo iščem n u j n o. — Prijave sprejema pisama Jug Sok. Saveza v Narodnem domu 164 Natakarica z večletno prakso, vešča slo» venskega. srbskega m nemškes ga jezika išče mesto v večiem hotelu ob morju. — Ponudhe pod «Natakarica 163» na upra* vo «Slov. Naroda*. Železnato vino lekamana đr G Piccotifa v Ljubljani — krepča oslabele roalokrvne odraste in otroke 113 L Franc in Marija Živec gostilna in zidarska obrt, Ljubljana, Rimska cesta 17. Zastopnike to zastopnice za pruda jo srečV na obroke išče — Bančna po* otuvalmca Bezjak. Maribor. Gu> sposka ulica 25 77/L Gostilniške prostore oddam v najem. — Naslov v upravi «Slov. Naroda*. 168 Licitacija. V soboto 4. februaria t. 1 se vrši pri špedi^erju Ranzin* gerju licitacija dobro ohranie* nega pohištva (postelje, zofa, komode itd.). 169 Večietni trgovce z manufakturo kateremu je drbro poznana vsa Slovenija kzkor tuđi Hrvatsko Zagorje ki govori poleg državnih tud? nemški in italiianski jezik, želi stalnega mesta za takoi kot potnik, poslovodja engrosist ali skladišćnik; vsake stroke 7možen — Ceni vprašanja na upravo «Slov Naroda« pod *Zmožen 3°/109* PROMETNI ZAVOD ZA OREHOG D.D. UUBUANA prodaja po naiugodnejših cenah in -samo na debelo: P^frf §yj^\ fi d ro^i in Tiozem^k za doma^ l^lCKl^l ^J \m kurjavo ;n ^du^tr^ske svrhe KOVAŠKI PREMOG .-. «* f%^»f K5 i'varni>ki, p'avžarski in plinski BRIKETE Prometni Zcvod za eremos d. d V liub-idfli« Miklošičeva cesta ^tev. IS/I Vaše tslo zaKteva nego, da ostane zdravo Za pravo nego telesa se uspešno rabi že od dedov« skih ćasov pravi Fellerjev milodišeči «Hisa« fluid«. Oslabljenomu telesu doprinaša muči in svežosti, oživljuje živce, jača mišice in tetive ter deluje na vse ostale deie telesa. Masiranje in drgnenje z manjših krajih, izrecno «Fellerjev» pravi *EKafluid» v poiz-kusmh steklenicah po 6.— Din, dvoine po 9.— Dm ali špe» ci jalne po 26— Din. — Drugače naročite direktno po pošti potem ie ceneje, čim večjo količino naročite naenkrat, ker stane z omotom in poštnino vred: 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 specijalni stekle* nici ............ . . . . 62 Din 18 poizkusnih ali 12 dvojnih ali 4 specijalne stekle« niče ... ...........102 „ 54 poizkusnih ali 36 dvojnih ali 12 specijalnih ste* klenic ......... ......250 „ Nastov označim jasno: LEkARNfAkJU EUGEN V. FELLER, Stubica Donja Elsatrg 23B Hrvatska preselltveno noznonilo. - Komercijalno tanko o. prodai — Ogleda %f Rnžna dolina Cesta VI St 4, 1. nad* »trop je 146 T5S Napcpša drva CEBIN, LJUBLJANA Wolfo* va ulica 1/11. 120 Prodajalka ■ dobro izurjena v mešani trgo« vin, zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče službo poslovodkinje. Nastopi lahko s 1 fehruariem — Ponudbe na upravo *Slov. Naroda* pod « Proda laika 41» Tvornica snhomesna-tega blaga z električnim poe'-nom. vsem potrebni i inventariem. zlasti več stro.e** za meSanie in mletie mesa ter polnienie klo» bas itd.. s ^u§ilnico skladi* šč>m. vozovi konii, tehtnica» mi itd — prodam iako ug »dno radi druoeg* rmd'etja — Samo resni reflektanti dobe informa* C'ie brez orn<»čhe naslova do tončneca dogovora potom ^genciie lntermis*^)r. Zagreb Samostanska 9 M 55 — Tele* Šivilja dobro izurjena, tuđi za boljša dela, a. večletno prakso, zmo* žna slovenskega in nemškega jezika — išče službo Na»top takoj ali pozneje — Dopise na upravo «Slov Naroda* pod •Marljiva/147* na upravo «S1. Naroda*. D. M. C. Najvcčjc sklađišče — Avram KAJON. Sarajevo, Prestolonasljednika Petra br 26. «2 frou NAHUDU sifurno lćiBka c pnšek zo oosliije „NUHAN" t doza Otn b. - ^Hporoči ehir na *r BAHOVEC Linb lana ;;,w !iuolni stroii in koleso znamke GRITZNER lD AđlOT za dom obrt in industno. NOVOST'! Sva ni stroj kot Damska plsalna mi'f Samo pri JOSfP PETELINCU Tudi na obroKe LJUBLJANA 71 blizu 'rešernovesja NDomenna ob vodi Poitk w veselju breeplaćen 15 e*na garanci;a Cene n'zke g wm ZBižanih ceBah se oddajo v večjih ali manjših laitijah ali tudi v celoti razne poučne in zaoavne slovens*e in nemške kn ioe starejši letniki ^(,'ub- 'gnikog^ on^*', troske teti iae. sv nemk«. r Z*i •»^»^ ce m ružne druge o ^^InG in risalo^ r*Q- NARODNI KNJIGARNI, , Stritar eva ulica št. 2 24/t Zahvala. Vsem, ki so mi ob prerani smrti mojega Ijubljenega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gospoda - Ivana Jakopiča z nebroinimi >ožaljkami izkazali svoje simpatije, kakor vsem, ki so po« komiku ob času njegove bolezni s tolažilnimi obiski lajšali gorje — moja iskrena zahvala Posebno se zahvaljujem vsem darovalcem krasnega cvetja, min n. r. g dr Zenavu za brzojavno izraženo mi sočutje, gg županu dr Pucu in min n. r. dr. Kramerju začastno spremstvo. g podžupanu Turku in gg Rebeku m Rosu za krasn poslovilne govore, gp pevcem naprednih druš*ev za v srce setjajoče žamo petje. vsem mnofioštevilnim zastopni« kom oblasti, stroknvnih političnih, sportnih in kulturnih društev. vsem stanovskim koleg. — Kupujem in pre-vzemam staro oro^je v knm'siisko pro tajo Zvišali stno na^o enerzijo ter zni.memo cene ni^ih proi^vudov za rnehaničoo umetno vezenje, tntlanje ažuntanje, pređtiskanje Matek & Mikeš, L ubijana Oaim^tinova ulica 13. poleg hotela „Stru eljte ,4. JoHv u 'i Polasana se irgovsemu noBru Z^dllvd u. deine'T.u iruStvu , omor vLu"»-Mani nait ple c za^v*lju e za 'očro Izpl^ča o pnsTrtnino po svojem poknjnem soprogu Fian^ Remku. M. REMIC trg., I6i l.jublana VII, Si ka Mnogtm se ni znano, da ielodrne in ćreve>ne bolezni. glavobol. oervoio. po uutnjkaoje spanja. slab tek, ilato žilo povzrora -laba prebava. katero aajučinkovitejše od prav i znani eliksir FIGOL. Prepričajte se tudi Vi, da preizku^ena zdra viloa spet-ialiteta FIGOL eliksir uredi prebavo in Vam vrne zdravje FIGDL izdeluje in razpoSilja po pošti proti povzetju z navodili uporabe Ifkarna OR Z SEMELIC, DUBROVNIK 2. - Poskusna steklenica z omotom in poštnino 40 Din. Originalni zabojfek s '6 steklenicami 105 Din« z 8 stekleaicami pa 245 Din. 137 L Znižane rene in aajvečje skladišče lvoKult*s», mo torjev, otroških vtnii-Uov šivalnih stnijev, vsako vrstmh na i .mest d«lov pneumatike Posebni od lelek za popK)tno po pravo. emajliranje in poni klanje dvokoles, otro.ikih vozio kov, živalaib strojev itd Prodaja na obroke. — Ceniki franku >TRIBl NA< F. B. L., to-varna dvokole? in otro^kih vozifkov. Ljubljana. Kirlovska c 4 STBtnega. lerloippga proviznsHega zastoonifca. dobro uvedenega ziasn pri aadroi ih ptodaia'ch i&ce stara dobro renomirana dunajska firma za f^enine, č pke obiobke za er lo samo z* L,ubijano n Slo«ani o. Ponudoe s podronimi nav
ami tri reteren-:ami n zahtevo dohodkov pt d .Eis^las>ig 7 12" na An-noncen txpeđi ion M Dukes Nachf A. G., Wien l/l. Za dom! <.a iivitjt, kroiaćt. ćevtjarje Ua STOEVVER šivalni stroj Le ta Vam p«>leg šivaoji entl» (ohšivu) veze ($nkn) krp« pe- rilo IO oogavicc Brez vstikega oreminiMnu *d1o£ć m drufic ie >troir t minuti pnpravlten ali za »ezenie in ravno tako hitre zopet fs napadno bivanje — Polcfi »>eh oredno**ti, ki lih ra-»zerna 5iv»lni ^troi STOENVER. te tudi oaiceneiši Ne zamudtte ug<»drit prilike in oglejte si to izrednost pri Lod Baraga, Lfubliana SeienburGOva 6'/ BrczpUčen puult v »czciiju t*» bi aparuto^ itd. — Lgi'dm pitu ćilm rnipon — ISIrTMo isni^tvo iCrai anq parobrod imja 6 ^VflLWfllLUHEz JU^OfllKlEBlKL • at»nO-oraguay-Af gcnnnio cubo-Chne-Pea ntormacpc orezon^nu »r ^odzas'o ijikl .JUfttiANA iCoodvorskd ulicd cv 2b Ogljens (k.P'On) papir ndiqo ooir naivne *r- ,s..o ,. >to«„..fc.. .«r..iwir«: ■» »'■■»»■»« Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburg>va 61 reieton 298» ZADRUŽNA HRAIULMCA reg. pos* in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Jodel:ire v sako vrtne Kredite, eskomtlrat menlce, Inka- >ira fakture ter izvrću ie ražen deviznih In valutnih vse ---- v banćm strofo spada o^e oosle ==. Spreiema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem računu ter tih obrestuie po dogovoru naiugoune c Kot pcoblaščeni prodai a ec srećk Državne razredne ioteri, vodi poseben addelek za nilh prodajo, poleg tega prodaš tud' srećke Ratne Mete na obroke pori zelo u-rodnimi nopo Urejuje: Josip Zupančič- — ?• «N*rodno tiskamo*: Fran J«zeršek. — Za uoravo in inseratni del lista: Oton Christof. — Val v Ljubljani.