2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 22. aprila 2010  Leto XX, št. 16


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 22. aprila 2010

Porabje, 22. aprila 2010

SLOVENSKO SVETO
DREVO - LIPA 
STR. 2
VEKIVEČNA
LUČ
STR. 4

„Drugačnosti ni, bodimo prijatelji vsi...“

S temi vrsticami se je končala gledališka igra, ki jo je v petek, 16. aprila Otroška dramska skupina Slovenec iz Boršta predstavila osnovnošolcem in učiteljem v gornjeseniškem kulturnem domu. 
Igrico z naslovom Mavrična ribica je po literarnem delu švicarskega pisatelja Marcusa Pfisterja napisala in režirala Boža Hrvatič. Otroški muzikal spremlja izvrstna glasba Aljoše Tavčarja, čudoviti kostimi pa hvalijo Ester in Dajano Kočevar. Največ pohval pa si seveda zaslužijo sami igralci, osnovnošolci z Brega. Vsi so na odru razposajeni, živahni, plešejo in pojejo, tako da je predstava zelo učinkovita in izjemno kvalitetna. 
Pravljica nas popelje na dno Jadranskega morja, kjer domujejo ob mavrični ribici in malih ribicah tudi druga morska bitja, ki se med seboj igrajo, plešejo, pojejo, pa tudi kregajo. Razlog prepira je mavrična ribica, ki se je izgubila v toplem oceanu in se znašla v Jadranu. Ostale ribice je ne marajo, ker hoče biti najlepša. Na koncu se seveda zave, da ne sme biti tako samovšečna in se spoprijatelji z vsemi ribicami v morju. Tako se predstava konča s pesmijo: „Drugačnosti ni, bodimo prijatelji vsi iz našega Jadrana pa do velikega oceana združeni vsi.” 
Vsi mladi igralci so izjemno nadarjeni, vsak se je izkazal v svoji vlogi. Izmed njih pa je izstopal mali Nagajivko, ki mu je bila ta vloga pisana na kožo. Ni presenetljivo, da je skupino gornjeseniško občinstvo nagradilo z velikim aplavzom.   
Igra je že dobila več nagrad. Na lanskoletnem festivalu dramskih skupin v Mavhinjah je strokovna žirija dodelila Mavrični ribici pet nagrad, in sicer nagrado za najboljšo glasbo, za najboljše kostime, najboljšo stransko moško vlogo (Matija Succi v vlogi Nagajivca), za najboljše stranske ženske vloge (Sophie Vinci, Tina Klun in Alice Jez - tri sardele čenče) in za najboljšo režijo. Poleg tega pa so še osvojili tudi nagrado občinstva. 
Režiserka je besedilo napisala v rimah, zato je igro poslušati pravo doživetje.
»To moraš napisati, kadar ti pride ideja. Ko ti pride ideja, se usedeš in začneš pisati. Včasih pa se je treba ustaviti, dokler ti ne pride ideja in vedno tako gre naprej. Okrog mesec dni sem rabila, da sem to spravila skupaj. 
Pri naši dramski skupini v Borštu, pri kateri sodelujem že 35 let, je navada, da tudi sami pišemo igrice na dan vaškega patrona sv. Antona. Za ta dan pišemo humoristične igre o tem, kar se dogaja v naši vasi. 
Mavrična ribica je moja tretja igra, ki sem jo napisala za otroke. To je moj hobi, bi rekla. Nadarjena sem, všeč mi je pisanje igric. Ljubim gledališče in kadar nekaj ljubiš, daš vse od sebe, da nekaj ustvariš« – je zatrdila.
Nikoletta Vajda


Volilna udeležba je bila v večini porabskih vaseh nadpovprečna


Volivci so prihajali večinoma pred in po maši

Murska Sobota: Predstavitev Črnošolca – Garaboncijaša

SLOVENSKO SVETO
DREVO – LIPA

UČNA URA O PORABJU

Lipa je mogočno drevo, odlikuje se po dolgem življenju (doseže visoko starost tudi do 500 in več let) in veliki življenjski moči.
Naši predniki so že v davnih časih sadili lipe na krajih, kjer so se zbirali starešine in imeli vaški zbor oziroma tako imenovano »slovensko pravo«. Vsaka slovenska vas je takrat v svojem osrednjem delu imela lipo, kjer so se v njeni senci zbirali vaški starešine in sprejemali pomembne odločitve. V 16. stoletju so se slovenski kmečki ljudje uprli takratni oblasti, ker so jim ukinili njihove stare pravice, med njimi tudi zborovanja pod lipo, ki je bila Slovencem sveto drevo. Kljub temu je lipa na vasi ostala skozi stoletja središče vsega družabnega življenja.
V Sloveniji v naravi uspevata velikolistna lipa in malolistna lipa ali lipovec. Med seboj se razlikujeta po velikosti listov, lipovec ima manjše liste in na spodnji strani imajo dlačice, pecelj je gol, plodovi so krhki. V praksi je prepoznavanje lip lahko težavno, ker se lipe med seboj rade križajo in imajo lastnosti obeh lip.
Mati vseh slovenskih lip je Najevska lipa. Stara bi naj bila 770 let, njen obseg je 12,5 metra. Lipa je v sredini votla in z južne strani je možen vstop v njeno notranjost. Ob Najevski lipi so se 1991 prvič srečali slovenski državniki in s tem simbolično obnovili »staro pravdo«.
Lipa cveti konec junija, lipovec nekoliko pozneje. Obe vrsti lipe imata enak zdravilni učinek. Za zdravilstvo nabiramo v obdobju cvetenja cvetove, v zimskih mesecih pa lubje. Učinkovine lipovega cvetja so eterična olja in vitamini. Čaj iz posušenega lipovega cvetja se priporoča pri ledvičnih boleznih, pri zasluzenju pljuč in sapnika, ter pri bronhialnem katarju, pospešuje potenje pri vročini in drugo. Lubje v obliki prahu ali čaja učinkovito pospešuje izločanje žolča. Za zdravilstvo pa tudi je zelo pomembno lipovo oglje, katero uporabljamo pri želodčnih in črevesnih težavah, ter za odprte in gnojne rane. Lipovo oglje lahko uporabljamo pri zdravljenju domačih živali.
Lipa je bila za slovenskega človeka sveto drevo, zasajali so jo na križpotjih, ob cerkvah, na trgih in kmetijah. Kot simbol slovenstva še vedno zasajajo lipe ob pomembnih dogodkih in svečanostih tudi izven matične domovine. Za dan Zemlje bo lipa posajena tudi v Porabju in tako simbolično obudila čase naših prednikov. S časom se bo v njeni senci lahko utrnila marsikatera misel, ki bo v srcih Porabcev vzbudila čut slovenstva.
 Janez Urbas

Kot prvi dogodek ob svetov-nem letu knjige v Sloveniji, 23. 04. 2010 – 23. 04. 2011, je murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pripravila predstavitev knjige Franceka Mukiča Črnošolec. Na odlično obiskani prireditvi, tudi po zaslugi društva Baráti kör, je pogovor z avtorjem vodil Franci Just. Pomenek se ni zaustavil le pri prvem porabskem romanu Garaboncijaš-Črnošolec, marveč sta avtor in voditelj, odličen poznavalec tudi porabskega narodnostnega in kulturnega utripa, posegla v širši vsebinski okvir, k dogodkom, povezanim s Porabjem in življenjem v krajih ob meji. Za zaključek prijetnega večera je po kratki predstavitvi dveh pesmaric Füčkaj, füčkaj, fantiček moj (v soavtorstvu s sinom Dušanom) Francek Mukič na harmoniko zaigral nekaj ljudskih pesmi.
Francek Mukič je leta 1982 v knjigi Slovensko Porabje, skupaj s soprogo, etnologinjo Marijo, objavil povest Poteptani češnjevi cvetovi in kot pripovednik utihnil do leta 2005, ko je pri založ-bi Franc Franc v zbirki Med Muro in Rabo in v sodelovanju z Zvezo Slovencev izšel Garaboncijaš, prvi porabski roman. Avtor je tekst napisal v knjižnem slovenskem jeziku, ga prestavil v narečno obliko, kot zadnja varianta pa je Črnošolec, natisnjen v madžarskem jeziku. Natis v knjižnem slovenskem jeziku je bil potreben zato, da so roman razumeli v osrednji Sloveniji, v madžarščini iz enakega vzroka, da je dostopen madžarsko govorečim bralcem. Pri le-teh so zbudili nekateri dogodki iz romana precejšnje zanimanje in pozornost.
Francija Justa je zanimalo, zakaj je avtor molčal toliko časa po prvem proznem delu Poteptani češnjevi cvetovi; kje je bil razlog za molk? Čisto natančnega odgovora sicer nismo slišali, je pa Francek Mukič govoril o »tragiki našega slovenstva, ker ne uspevamo.« Pri Slovencih je velika razlika med narečji, na Madžarskem je hetéško narečje blizu knjižni madžarščini; »porabščina je jezik 19. stoletja, je jezik pastirjev, ki ga imam zelo rad.« Sicer pa, za koga pisati, če ljudje tako malo berejo? se je spraševal avtor, ki je govoril tudi o nekaterih vsebinskih poudarkih iz romana, ki se oslanja na čas informbiroja, na druge zgodovinske dogodke in osebnosti in simbolizira Porabske Slovence. »Sem Slovenec z dvema kulturama, slovensko in madžarsko,« je povedal avtor romana. 
K temu kaže dodati, da je roman doživel velik odmev, zlasti v slovenskem knjižnem jeziku in madžarščini, narečna varianta pa je pritegnila jezikoslovce, denimo izvrtstno dialektologinjo, akademikinjo dr. Zinko Zorko. O Črnošolcu dr. Zinka Zorko piše posebej v obsežni knjigi Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih. Avtorica navaja oceno Črnošolca iz knjige dr. Marije Stanonik Slovenska narečna književnost: »Večplastna porabska legenda deluje kot zgodovinski roman, ki se godi po 2. svetovni vojni na tromeji Madžarska, Jugoslavija in Avstrija. Življensko zgodbo Marcija Lončarja razpredata šahista arhivar Miško in učitelj Tibi ob partijah šaha. Motiv šahovnice ima svoje globlje sporočilo, to je motiv prehajanja državne meje, ki se tragično konča.« Literarnozgodovinsko, in zlasti nerečno jezikovno plat Garaboncijaša je dr. Zinka Zorko doslej obravnavala na različnih strokovnih srečanjih. 
Literarna ustvarjalnost sodi med zanimiva in tehtna poglavja pri proučevanju manjšin in manjšinskih jezikov. Ni potrebno posegati ravno daleč, kajti specifično je že okolje Slovenije, kjer imajo, denimo Slovenci v Italiji in na Koroškem ter gradiščanski Hrvati v Avstriji izjemno razvito književnost na visoki umetniški ravni, in enako dobro so zastopani tudi prekmurski Madžari, medtem ko so porabski in štajerski Slovenci na mnogo slabšem, nekje proti dnu lestvice. Manjšini sta številčno res majhni, toda najdemo lahko tudi izjeme: srbska manjšina na Madžarskem je po številu zelo blizu slovenski, ima pa kar nekaj kakovostnih besednih ustvarjalcev različnih generacij. 
Na srečanju v Sóboti sicer ni bilo govora o naslednjem obsežnejšem proznem delu Franceka Mukiča, toda kot je znano, bomo lahko v relativno kratkem času prebirali njegov naslednji roman. 
Tekst in foto:
 Ernest Ružič



V pozdravnem nagovoru je direktor Pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vugrinec napovedal več dogodkov, s katerimi bo ustanova sodelovala v programu svetovnega leta knjige v Sloveniji. Po Črnošolcu Franceka Mukiča bo Milan Vincetič predstavil pesniško zbirko Vide Pelc Bajković Singapur 

Z Goričkoga v Piran – 12. 


Moja libléna

Ljubljana (1.)

V tom aprilskom vrejmeni skoro vsikši den dež dé, kak liki bi se nébo djaukalo. Zavolo toga dostakrat nazajponim na Ljubljano, štera leži v ednoj kotlini (medence) med viskimi bregami, pa morejo lidgé tam zavolo toga vnaugokrat dežne kapute pa držence nücati. Ovak varaš zovéjo »Bejla Ljubljana« pa tau pá ranč zavolo kotline. Kak lik bi se oblacke spistili nad rame, tak na gausti je megla.
Cug z Vogrske s porabskimi študentami je vsikdar večer kisnau v glavni varaš Slovenije prišo pa smo dosta pakov tö meli. Zatok smo prosili eden taksi »pod vöro« panaufa z žutimi stenami pa se tak pelali. Baukše je bilau, ka je eden bus nej vozo vrnau od železniške postaje do študentski domauv.
Panauf pa glavna avtobusna postaja sta vküper v Ljubljani, kauli nji pa škejo zozidati nauvi center varaša z najvišišimi zidinami. Pri zidanji »Emonike« do največ delale vogrske fabrike pa firme.
Če je vrejmen malo lepšo pa pakov nemamo, se leko pejški napautimo v center. Nej daleč od panaufa v stari, komaj obnavleni zidinaj dela alternativni center Metelkova mesto. V preminauči šestnajsti lejtaj so tam držali vnaugo koncertov pa razstav, za mlade Ljubljančane nüdijo vsikši večer programe. Majo eden mali hotel tö, šteri je znautra tak napravlen kak vauza. 
Z drügi kraj panaufa je glavna ljubljanska poštija Slovenska cesta. V preminaučom sistemi se je zvala Titova, če smo se pa po njej pelali vö z varaša, smo na konci poštije leko vidli bregé s snejgom na vreji. Skor vsikši bus se pela po Slovenskoj cesti, šoferi se menjavajo na takzvanom Bavarskom dvori. Nej davnik so v Ljubljani nutvpelali kartice Urbana, štere trbej pri trafikaj puniti pa leko ž njimi na busaj brž plačamo. Prva so potnicke nücali žetone, štere so znauvič pa znauvič odali.
Ljubljana pa brodi na športne düše tö. Vseposedik v varaši gestejo poti za picikline, ništerni pa pravijo, ka v glavnom varaši leko kama koli prideš na dvej potačaj v pau vöri. Tau je venak nej istina, ka če rejsan v Ljubljani samo tristau gezero lüdi živé, je duga pa šurka. Leta 1942, gda so Taljani varaš prejkmeli, so kauli Ljubljane postavili 30 kilomejterov dugi pikasti draut. Gnes tam tečé Pot spominov pa tovarištva, po šterom že petdeset lejt odijo Ljubljančange v spomin na najžmetnejše cajte v bojni. 
Če se po Slovenskoj cesti pelamo prauti centri, je prva erična zidina s pravi kraj takzvani Nebotičnik (felhőkarcoló). Zozidani je biu leta 1933, na mesti staroga klauštra s stüdencom. Pravijo, ka je edna tisti zidin, štere potres (földrengés) ne more porüšiti. Visiki je 70 mejterov, v svojom cajti je biu najvišiša zidina na cejlom Balkani. Spodik do srejde so kancelaji, vrkaj pa lüstvo živé. Na vreji geste kavarna, od kec se cejla Ljubljana vidi. 
Nej daleč z drügi kraj poštije stogi Hotel Slon, šteri je daubo ime po trnok veukoj stvarini. Gda je vojvoda Maksimilijan II. biu na pauti iz Španjolskoga v Avstrijo, je s seuv pelo ednoga slona (elefánt) tö. Té stvaur je emo imé Suliman, kak törski sultan. Ljubljančange so se njemi tak čüdivali, ka so na mesti, gde je slon počivo, več stau lejt kisnej zozidali Hotel Slon. 
Malo dale s pravi kraj je veu-ka bauta Nama (ime pride iz »Na-rodni Ma-gazin«), v šteroj zvekšoga gvante pa parfume odavajo. Na lejvo se opéra ulica za španceranje, štera se zové Čopova. Če stoj pejški dé, mora skrb meti, ka se dosta lidí s piciklinami pela. Tü pa tam stogijo pa igrajo goslarge pa fudaške za drauvne peneze, kaudiške tö najraj tau ulico majo. Na začetki Čopove je glavna pošta, pela pa prauti pravomi centri Ljubljane, na Prešernov trg. Nekdenešnji Marijin trg je pred stau lejtami daubo ime po najvekšom slovenskom pesniki, zatau na srejdi stogi njegov kip tö. Nad glavauv má »andjelsko« muzo, štera ma pomaga pesmi pisati, z glavauv pa se obrné prauti ednomi okni. Gleda svojo drügo, »zemelsko« muzo, Primicovo Julijo, s šterov je nikdar nej mogo v lübezni živeti. Mladi pa študentke se radi srečajo na stubaj »pod Prešernom«.
Na trgi stogi frančiškanska cerkev, pri šteroj je tau špajsno, ka znautra edno veuko vöro majo, ka aj bi vörnicke donk znali, gda meše konec bau. Če bi pa stoj nej znau, gde je ka v Ljubljani, ma pomaga železna maketa na Prešernovom trgi. Na tom leko vidimo v malom center varaša, z vsejmi zidinami.
Eden umetnik si je nej davnik vözbrodo, ka aj v Ljubljani te tö dež dé, gda néde. Zatok je napravo »cono s posabnim vrejmenom«. Tau znamenüje, ka gda indri v Ljubljani sunce sije, na Prešernovom trgi z edne pipe donk »dež« dé. Prauti sunci pa se leko ovak tö branimo. V centri Ljubljane bautoške trnok veuki sladoled odavajo, s šteroga edna kepica (gombóc) tö dojde. Eške sreča, ka ga leko zmejšamo z dvej fajte. 
Glavna čüda Prešernovoga trga je takzvano Tromos-tovje. Kak ime kaže, so tau trgé mausti, na mesti šteri je inda stau mali leseni maust. Najvekši slovenski arhitekt (építész) Jože Plečnik je leta 1930 že k zidanomi mausti cüjdau eške dva. Dugo cajta je tak bilau, ka so se avtonge pa busi pelali na srejdi, pejški pa je leko človek üšo na dvej mali mostaj. Gnes je cejli Prešernov trg, z maustom vküper, samo od pejšcov. Ništerni pravijo, ka takšoga mausta v cejloj Evropi nega. Pela prejk Ljubljanice, štero zovéjo »reka sedmi imen«. Njena voda nindri pride nad zemlau, kisnej pa indri taminé pod njauv. Samo na slejdnjom tali se v istini zové Ljubljanica, štera nut v Savo tečé.
Če demo prejk Ljubljanice na drügi brejg, pridemo na tržnico (piac). Za tisti tau, šteri strejo má, je plane napravo ranč tak arhitekt Plečnik. Tü odavajo vse: sadje pa zelenjé, ribe pa rauže, sir pa mesau. Ljubljančange se dosta svajüjejo, ka ništerni škejo napraviti garažo pod tržnicov, drügi pa se bogijo za njau.
Na drügom konci tržnice pa že pridemo do Zmajskoga mausta. Zakoj je zmaj (sárkány) simbol Ljubljane, pa ka leko najdemo z drügi kraj Ljubljanice, mo zvödali za en malo, gda mo se dale špancerali po »liblénoj Ljubljani«.
-dm-



S čuna se lepau vidi Tromostovje pa Prešerov trg

Inda svejta najvišiša zidina na Balkani

OD
SLOVENIJE…

Svetki

Vekivečna luč (2)

Pismo iz Sobote

Mlajši po porabski vasnicaj se že tö pripravlajo, ka do majuša prvo spauved meli. Zgodba, stero je Ema Sukič najšla v starom kalendari pa go je dolaobrnaula v našo domanjo rejč, tö o tom pripovejda, kak je pojbič, steri je gorraso v ne-vörnoj držini, išo k prvoj spauvedi pa kak je povrno svoje stariše tö.

Liblene moje, dragi moji! Ka je lepšoga na taum svejti, kak so takši pošteni svetki? Na, leko, ka je eške kaj bole lejpoga pa bole dobroga, kak so gé svetki. Depa svetki so dun lejpi dnevi, tau vsikši leko prepozna. Svetkov je nej nigdar zavolé, bole bi leko prajli, ka bi ji leko eške več bilau.
Na tau sprtolejt nam svetki dun na gausti pridejo. Eške smo nej k sebi prišli od vüzemski svetkov, že nam na dveri klonckajo nauvi svetki. Prvi majuš je trno velki svetek. Mi v Sloveniji ga svetimo cejliva dva dneva. Eške prva kak prvi majuš pa je gé 27. apriliš. Tau je gé den, gda svetimo, ka smo Slovenci v drugoj bojni prouti Talanjom, Nemcom pa Vaugrom gori stanoli. Tak mo meli svetke vse od toga dneva pa ta do 2. majuša. Rejsan je tau gé, ka prvi pa drugi prideta na soboto pa na nedelo, depa dun je svetek pa tau se najbole šté. Inda svejta, gda smo eške bili država delavcov pa pavrov, so se takši svetki ovak delali. Če je takši svetek prišo na nedelo, je mujs eške pondejlek biu brezi dela. Ja, tau je bilau v časaj, gda je eške delo vrejdno bilau. Gnesden, gda je delo vse menje vrejdno pa samo eške pejneze poštenjé majo, takšo več nega. Depa svetki so dun svetki pa tau je najbole naprej valaun. 
Svetke trbej svetiti. Za vüzemske svetke se vej, kak se svetijo. Tau so stare šege. Depa kak aj svetimo takši svetek, gda se delo sveti? Gvüšno, ka nej z delom, vej pa zatoga volo so svetki, ka nej trbej delati. Na, ništerni do dun delali. Policajge do delali, krčmari, krčmarice, kelnarge po küjari v krčmaj do delali, tadale do delali v velki bautaj tö, ka tam se dun največ pejnez obrača. Pavar de tö delo, ka za krave pa svinje trbej skrb meti. Tadale do na teveni tö delali, ka brezi tevena dun néde. Ja, pa radio dun trbej poslüšati. Aja, pa dühovniki tö morajo svoje delo obrediti Mi drugi, ka smo nej policajge, nej krčmari, nej bautoške, nej pavri, pa plibanoške ranč tak nej, mi mo svetke slavili brezi dela. Če se slavi brezi dela, tau leko znamanüje samo tau, ka najraj dela. Tau se tak malo naaupak čüje, depa tak je tau gé. Ednim je najlepšo delo, ka leko cejle dneve samo televizijo gledajo. Ja, ka gabele kumas držijo pa gledajo v tisto škatülo. Drugi v svetkaj brezi dela najraj bivajo pri vodej, ribe lovijo, kaj malo spidjejo, kaj pogejo pa tau je tau. Na, edni na svetke brezi dela v krčmej delajo. Tau so nej krčmarge. Nej, tau so gé tisti, steri so nej dosta v krčmej. Ne odijo v krčmau, ka cejle dneve delajo, gda pa takši svetki pridejo, uni dejo v krčmau pa je tam svetijo. Malo kartajo, malo si pripovejdajo pa dosta pidjejo. Djagrom svetki nigdar ne dojdejo. Kak je eden den brezi slüžbe, že so na lovini. Tau je gé njivo delo zvün slüžbe. Gvüšno gestejo takši, ka so cejle svetke v posteli. Leko zatoga volo, ka se radi majo ali pa zatoga volo ka spijo, spijo pa samo spijo. Ge na takše svetke najraj kauli ojdim. Malo kakšo žlato poglednem, malo pajdaše, z držino se dem kama v toplice kaupat, zmejs pa v krčmau tö.
Na, moja tašča Regina, trno čedna ženska, svetke nema najbole rada. 
»Svetke so manjacke vönašli,« vej prajti, gda ge mam svetke una pa bi li pa li nika delala. Če dela nega, una si delo dun najde. Pa ga po tejm nam vötala, ka aj delamo, ka smo aj nej manjacke. Za vüzem je škela, aj demo njene grede kopat. Eške sreča, ka je takšo vrejme bilau pa je brž enjala takšo broditi. Depa vrag ne počivle! Brž je mejla nauvo delo v glavej. 
»Če nemo grede kopali pa mo drva kalali. Tau je dun pod strejo,« se je nej pa nej škela pa mogla dola stavili s tejm njenim delom.
Pa je nas s té nevole vöpomogla naša žlata. Tak so se pripelali na naš dvour, kak bi njim tau zapovedo kakši angeo. Pa so nej pa nej škeli domau oditi, aj njim baug staukrat plati. Na, na drugi den pa sem ge z držino tak odišo k ednoj dalešnjoj žlati. Ka pa nas za té svetke čaka, gda mo delo svetili, sto vej. Vejn tisti tam gori na nébi tö nej.
Miki 

LDS ostaja v koaliciji
Po sestanku ožjega vrha LDS-a in teden dni po ultimatu so se v tej stranki vendarle odločili, da vlade ne bodo zapustili.  Po besedah predsednice stranke LDS Katarine Kresal so zagotovila Boruta Pahorja »dovolj, da LDS v koaliciji ostane«. Stranka je odločitev o obstanku v koaliciji sprejela »soglasno in homogeno«. Pahor je ob interpelaciji zoper Kresalovo ministrici obljubil popolno podporo koalicije. »Premier nam je zagotovil, da bo odločno podprl reforme tožilstva, katerih glavni cilj je pregon gospodarskega kriminala in depolitizacija tožilstva. Predvsem je pri naši dokončni odločitvi pomemben pogovor o medsebojni korektnosti in zaupanju, kar je temelj za dobro sodelovanje,« je po sestanku vrha stranke dejala Kresalova. Glede morebitne razrešitve generalne državne tožilke Barbare Brezigar pa je povedala, da sta se s Pahorjem dogovorila, da se postopki pri tem nadaljujejo tako, kot so se dogovorili.
Prenatrpani zapori
Lani je bilo v slovenskih zaporih število zaprtih ljudi večje za 3,8 odstotka kot leta 2008. Najbolj se je povečalo število pripornikov. Lani je bilo v povprečju na dan zaprtih 1.416 ljudi, skupno so obravnavali 4.950 ljudi, kar je 370 več kot leto poprej. Strošek na zaprto osebo na dan je bil lani 73 evrov. Na novo sprejetih obsojencev je bilo 94 manj kot leta 2008, med njimi je bila več kot polovica takih, ki so v zaporu že bili. Največ, 48,8 odstotka, je takih, ki so v zapor ali pripor morali zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, sledijo kazniva dejanja zoper življenje in telo, zoper človekovo zdravje in spolno nedotakljivost. Več kot tretjina ljudi, 36,1 odstotka, je bila zaprta za manj kot leto dni, z veliko večino so v zavodih za prestajanje kazni prevladovali moški. Med zaprtimi je bilo samo 4,8 odstotka žensk. Zavode za prestajanje kazni še vedno pestijo slabe prostorske razmere. Najhuje je v večjih zavodih. V Ljubljani je zasedenost zaporov 204-odstotna, na Dobu pa 187-odstotna. Da bi bilo stanje le znosnejše, so lani začeli graditi dva nova bivalna objekta na Dobu, ki bosta dokončana še letos in bosta sprejela 174 ljudi. 

Par dni potejm je dejte, piso se je Joži, pá šlau mimo cerkvi. Pojbič je ešče nigdar nej v cerkvi bijo. Čüjo je, ka znautra nekak guči. Pamet ga nej njala pa je potiuma notra opro. V stolicaj je 25-30 mlajšov, s sterimi je vküper v šaulo ojdo, poslüšalo dühovnika. Joži je odzar stano, dapa mlajši so ga vpamet vzeli. Znali so, ka je nej okrštjeni pa ka ne ojdi v cerkev. Vsi nagnauk zamaj so začnili kričati: 
»Ka pa tü išče té poganj? Oče, tavö ga zaženite!« 
Srmak pojbič se je nej mogo djeniti, najraj bi že venej bijo. Dühovnik je roké odpo pa prauto njemi išo. Prijo ga je za rokau,  ka de ga k mlajšom pelo. Dapa mlajši pa na ves glas kričijo:
»Poganj, poganj, tavö z njim!«
Naprej pri oltara sta stanila. Pojbičove oči so se vse iskrile od čemerov, dapa za par minutov so te oči bile že pune skunz, stere so ma tekle dola po obrazi. Od sramote pa od bolezni so privrejle te skunze. Verdejvo se je rejšiti iz rauk dühovnika, dapa on ga je nej püsto.
»Tima bojte, mlajši. En glas več neštjem čüti,« njim je pravo. »Poslüšajte, ka vam nika povejm,« je k sebi stisno jočečoga pojbiča. »Vidite té mali posvejt. Gori, svejti dennauč. Znate, ka tau znamenüje? Prva kak bi odgovor dali, mo vam pripovejdo edno lejpo zgodbo,« je püsto pojbiča pa ma pravo, naj se pri njem doli sede. Mlajši so se pa prili drejti, ka te buma, nejma mesta med njimi. Dühovnik njim je pravo, naj poslüšajo zgodbo pa samo potistim saudijo. Začno je pripovejdati:
»Bila je mati, stera je bila dovica (vdova). Njeno cejlo bogastvo je biu njeni sin. Srmactje so bili, liki srečni v malom rami, ka so se fejst lübili. Lejta so šle edna za drugov. Iz maloga Petina je Peter grato. Kak je raso, tak je za njega vsigdar menjši grato mali ramak. Nad svejt je sto idti pa svejt vidti. Zaman ga je mati prosila, zaman se ma je molila, zaman je skunzé točila, Peter je nika nej poslüšo. Mater je povrgo pa je odišo nad svejt. Trno žalostno je gratalo njeno živlenje na stare dni. Dapa nej je goradala vüpanje, vej pa gnauk njeni sin dun nazaj pride k njej, nazaj domau. Dennauč je samo Petra čakala. Tistoga ipa eštje nej bilau elektrike, zatok so noči trno kmične bile. Mati je povečeraj posvejt dala v okno, v sterom je petroli goro. Če sin domau pride, naj ma te posvejt, ta luč pokaže paut pa naj ga domau pripela. Do tejgamau je zgodba od materé pa sina. Vidite večno luč v cerkvi? Tau znamenüje, ka Jezušova lübezen nas čaka dennauč. Čaka tiste, steri njega lübijo, čaka tiste tö, steri njega ne poznajo, pa tiste tö, steri so se kraj obrnauli od njega. Vas je tö čakala gnes. Liki gnes je najbole toga maloga pojbiča čakala, steri zdaj eštje ne more biti njegvi brat, liki če te ma pomagali, de leko njegvi pa vaš brat tö. Do prve spauvedi sta eštje dva mejseca. Če on tö ščé, vzemite ga medsé pa ga navčite vse, ka vi že znate.«
Pobaužo je glavau maloga »poganja«, pa ga je pito, če šče idti k prvomi prečiščavanji. Gda je pojbič pravo, ka bi se rad spoz-no s tistim, steri čaka nanga, rad bi se srečo z njim, je pravo mlajšom, naj pojbiča primejo za rokau, pa naj povejo, ka ga za brata vzemejo. Cerkev je vse štrmela, gda so nagnauk v en glas kričali.
(se nadaljuje)    

Slovenci na avstrijskem Štajerskem 

… DO
MADŽARSKE

JE SVET, KATEREGA DEL SMO VSI

Pri dopolnilnem pouku slovenskega jezika v osnovnih šolah na avstrijskem Štajerskem je blizu 350 učenk in učencev, kar je visoka številka glede na to, da je v teh krajih po zadnjem popisu 2100 prebivalcev odgovorilo, da govorijo ob nemškem tudi slovenski jezik. Na osnovnih šolah in gimnaziji v avtrijski Radgoni je pouk dobro organiziran in je postal sestavni del urnika. Poučuje deset učiteljic in učiteljev, ki se občasno sestajajo tudi s koroškimi kolegicami in kolegi. Skrb za pouk slovenskega jezika je stalna in ena najpomembnejših nalog Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko.
Kljub razveseljivo visokemu številu učencev pri pouku slovenskega jezika, h kateremu morajo starši otroke prijaviti posebej, pa ne govorimo o narodnostni šoli ali narodnostnem pouku za Slovence na avstrijskem Štajerskem, marveč o učenju jezika sosedov. Če nismo formalisti in nismo, potlej je pomembno, da se mladi učijo slovenski jezik, ki bo večini, če se malo potrudijo, zagotovil sporazumevanje s Slovenci ob povsem odprti meji. Tisti, ki razmer ne poznajo in so dosledni zagovorniki manjšinskih pravic, bi nemara vztrajali pri uresničevanju 7. člena avstrijske državne pogodbe, kjer imajo Slovenci na Štajerskem enake pravice tudi pri učenju materinščine kot Slovenci na Koroškem in Hrvati na Gradiščanskem. Vendar so te pravice bile dolgo časa, vse do ustanovitve Kulturnega društva člen 7. pred dvajsetimi leti, zgolj na papirju, v življenju in okolju, kjer Slovenci živijo, o njih niso govorili, morda tu in tam občasno omenjali. 
Z ustanovitvijo prve narodnostne organizacije štajerskih Slovencev, Kulturnega društva člen 7. (zdaj predsednica mag. Suzanne Weitlaner) je povezan tudi začetek pouka slovenskega jezika v osnovnih šolah v bližini Slovenije. Med prvimi, ki se je odločila za pouk slovenskega jezika, je bila ljudska, torej osnovna šola v Arnfelsu/Arnežu. Prva leta je pouk slovenskega jezika obiskovalo od deset do dvanajst učencev, pouk so imeli popoldne, zdaj se jezik sosedov uči devetdeset učencev, slovenski jezik pa je alternativa francoščini in v rednem urniku skupaj z ostalimi predmeti. Število ur slovenskega pouka je različno od razreda do razreda, vendar največ tri ure na teden.
Med učitelji, ki poučujejo slovenski jezik, sodi Ernst Körbler med najbolj znane, saj se s tem poukom ukvarja vse od začetka, torej dvajset let. »Glavna moja izkušnja je, da imamo zdaj normalen pouk slovenskega jezika, normalno življenje na šoli, medtem ko je bil pred dvajsetimi leti ta pouk nekaj posebnega.« Na vprašanje, ali se učenci naučijo toliko, da se po končani šoli lahko pogovarjajo v slovenskem jeziku, odgovarja, da je to »odvisno od tega, koliko učenec aktivno sodeluje pri pouku. Tisti učenci, in teh je večina, ki se ob pouku v šoli udeležijo še jezikovnega tedna v Sloveniji, se lahko pogovarjajo v slovenskem jeziku, z njimi smo naš cilj dosegli.«
Ernst Körbler posebej poudarja pomen jezikovnega tedna kot osrednjega dogodka med šolskim letom: »Osem dni smo v Sloveniji skupaj s slovenskimi učenci in učitelji, delamo, učimo se in živimo skupaj, kar je izjemno važno.« Z učbeniki niso ravno zadovoljni, ker le-ti niso prilagojeni različnemu znanju učencev. Po izkušnjah sogovornika so starši s poukom zadovoljni, kajti sicer otrok ne bi prijavili za učenje slovenskega jezika. 
Šola v Arnežu od začetka pouka slovenskega jezika, torej že 20 let, sodeluje z osnovno šolo iz Mute v Sloveniji. Dvajsetletnico slovenskega pouka in toliko let sodelovanja so proslavili s kulturnim večerom pod pomenljivim naslovom MutArnfels-svetovna kulturna prestolnica 2090, najprej v Sloveniji, na to pa v Arnežu. Naslov: Je svet – katerega del smo vsi, je iz prikupnega vabila na slovesnosti ob obletnici pouka slovenskega jezika v Arnežu in na Muti.
Tekst in fotografija: Ernest Ružič 

Priprave na drugi krog volitev
Drugi krog parlamentarnih volitev na Madžarskem bo 25. aprila v tistih 57-ih volilnih okrožjih, kjer v prvem krogu nobeden od kandidatov ni dobil potrebnih 50 odstotkov. Od 57-ih volilnih okrožij je v 56-ih na prvem mestu kandidat FIDESZ-a. Če bo stranka v drugem krogu dobila še vsaj 52 individualnih poslancev, bo imela dvotretjinsko večino v parlamentu. Prav o tem je razpravljalo predsedstvo stranke na zasedanju prejšnji teden, kajti po njihovem bo lahko spravila državo vlada narodne enotnosti hitreje iz krize. Vodja poslanskega kluba FIDESZ-a Tibor Navracsics je poudaril, da bo stranka po vsej verjetnosti parlamentu najprej predložila novele zakonov o številčno manjšem parlamentu in manjših samoupravah (občinskih svetih). 
Socialisti so v štirih okrožjih odpoklicali svoje kandidate. Gre za tista okrožja v Budimpešti, v katerih so kandidati nove stranke LMP dosegli boljše rezultate kot stranka povprečno po državi. Predsednica socialistov Ildikó Lendvai je poudarila, da gesta ni namenjena stranki LMP, temveč temu, da bi preprečili prevlado Viktorju Orbánu. Predsenik LMP-ja se je sicer zahvalil za potezo socialistov, poudaril pa je, da njihova stranka ne bo odpoklicala nobenega kandidata v prid drugih strank in ne bo sklepala nobenih koalicij.
Desničarska stranka Jobbik računa v drugem krogu na glasove pristašev vseh ostalih strank, najbolj na fideszovce.
Še zmeraj veliko vinjenih voznikov
V času velikonočnih praznikov je imela madžarska policija obsežno akcijo po vsej državi. Opravili so 18744 alkotestov, od tega je bilo 605 pozitivnih. V kolikor je koncentracija alkohola nižja kot 0,51 mg/liter, se šteje primer za prekršek. V tem primeru je lahko globa največ 100 tisoč forintov, odvzem vozniškega dovoljenja na do največ leto dni. Če je koncentracija višja kot 0,51 mg/liter, je lahko kazen več stotisoč forintov, vozniška se pa lahko odvzame za več let.


Učitelj Ernst Körbler se je poročil s Slovenko, naučil slovenski jezik, ki ga poučuje dvajset let. V ozadju slika dr. Avgusta Pavla v Kulturnem domu štajerskih Slovencev v Potrni


zveza.hu

www.porabje.hu

Pod brgaum se dobri reteške pečejo

Če bi se sto, pa bi se nej mogo tak zgučati, ka bi ranč te gotovi bili reteške, gda sem pri Žuži Repnjakovi odo v Sakalovci. Istino, cejlak ešče zato nejso bili gotovi, zato ka te so je ešče sükali, pa v reglin djali pečti. K Repnjakovi je nej tak naletja pridti, kak sprvoga vögleda. Človek se pomalek pela pa gnauk samo tau vpamet vzema, ka auto stane, kolé se pa vrtijo. Tak sem zopojdo dja tü. Dvakrat sem mogo vcujzagnati, zato ka je velki brejg, pa po travi je auto samo škrabo. Odrugim, gda sem že malo staupo na gaz, te sem se pa tak naglo pripelo v dvorišče, ka sem skur zraven v künjo skočo. 
• Reteše pečti je müdno, pa nej léko delo, kak tau, ka ste se vi zdaj vzeli za tau?
»Mena reteše pečti dé, pa je rada pečem tö. Bola reteše pečem kak kakoli drugo. Vekšo delo je vcujnalačüvati, gda si s tejn gotovi, te drugo že dé. Ja pa nej, pa so že gotovi reteške.«
• Testau zato vedeti trbej naprajti.
»Gda je gotovo testau, te pau vöre moraš njati počivati, pa če dobro trufiš, te se ne trga.«
• Od koga se testau trga?
»Leko se od mele, če je nej dobra. Bilau je tak že mena tö. Dja z mlejkom mejsim, nej z vodauv. Mlejko, te malo žir nutradejem pa sau, tau je vse.« 
• Tau ste se vi sami od sebe navčili?
»Nej, tau sem se dja od starišov tak navčila.«
• Kak tau, ka ranč gnes pečete reteše?
»Včera smo mesau nutra v zmrzovalnik spakivali, pa te črešnja, ka so že notri bilé, so več nej mele mesto. Zato sem si tak zmislila, ka te gnes črešnjovi reteš spečem. Tak je taši cajt, ka drugo ne more delati.«
• Delate ešče kaj z zem lauv?
»Spodkar, ka ešče mamo te mali ogradec, tisto, nika več nej.« 
• V lejpom mesti ste doma tü pod brgaum.
»Vleti je dobro, dapa vzimi nej. Vzimi je mrzlo, zato ka sunce ne sije sé. Z autonom tü samo tam spodkar leko stanemo, zato ka sé na brejg ešče vleti se težko gorapripela.«
• Kak ste sé pod brejg prišli?
»Dja sem se sé oženila, ovak sem iz Števanovec. Zdaj že deset lejt baude tauma, ka mi je mauž mrau. Šestdesetausmoga sem prišla v Sakalauvce, šestdesetdevetoga sva se pa zdala.«
• Kak tau, ka prvin ste sé prišli kak ste se zdali?
»Ka me je goraranila mati, je tau nej dala, ka bi se zdali, zato ka te bi ona sama ostala. Ona bi bola rada bila, če bi z njauv ostala. Dapa tam nej bilau elektrike, tam smo tü tak paulek pri gauštji bili kak zdaj tü. Zavolo tauga, ka sem stejla oditi od rama, je njefka bila. Pa te sem prvin sé prišla kak bi se zdali. Istina, te smo ešče nej v taum rami bili, liki tam vrkar pri tašči. Potistim smo tü küpli z možaum te ram, zato ka je tašča tü taša bila, ka je bola k drugoma pojba (sinej) vlekla.« 
• Vi ste vsigdar doma bili ali ste ojdli kama delat?
»Odla sem, najprvin v Židano fabriko, edendvajsti lejt, potistim pa v Sariano šestnajset lejt, pa od tistec sem v penzijo üšla.« 
• Zdaj te čas mate reteše pečti.
»Zdaj že čas mam, malo kau-li rama pa v rami delam. Dostakrat me vnuki poglednajo, šterim se fejst veselim. Tak ka se dobro počütim. Tri mlajše mam, dvej (h)čeri pa enga sina. Edna dek-la je tü v Sakalauvci, ena v Slovenski vesi, sin je pa ešče doma.« 
• Te ste vi zvekšoga vsigdar doma.
 »Zato nejsam vsigdar doma. Članica sem drüštva porabski penzionistov, pa püconskoga drüštva tö. Če kakšni program majo, te dja, če leko, sem vsigdar tam.«
• Kak tau, ka ste nutrastaupili v püconsko drüštvo, ka tisti penzionisti majo?
»Mena se je tü v Sakalauvci v drüštvi nej vidlo, zato ka vsigdar smo samo na edno mesto odli, pa te sem zavolo tauga vöstaupila.«
• Kak ste v Püconce prišli?
»Tü v Sakalauvci Bene dosta padašov ma v Sloveniji, med njimi je püconski žüpan tü. Tak smo te taprišli štirge iz Sakalauvec v tisto drüštvo. Dobili smo že knjige male od tauga, ka smo mi že tü člani.« 
• Kak nagausta odite na prireditve, ka tam majo?
»Zdaj marciuša smo bili, gda so meli dan žena. 6. apriliša so pa šli na maurdje, kama bi mi že tö leko šli. Zdaj smo mi ešče nej šli, dapa v augustuša ali septembra do znauva šli, te mo se mi že tö pelali.«
• Tau ste prajli, ka vas je nej prava mati goraranila, te sto?
»Mojga dejdeka brat so nej meli mlajše, pa te so name tavzeli. Tak ka dja sem zato v rodbini bila. Dvej leta pa pau sem stara bila, gda sem kraj z dauma prišla. Dapa zavolo tauga smo mi zato vküpojdli. Nas je doma sedem mlajšov bilau. Nad njimi sem dja najstarejša. Dja sem ranč tak domau ojdla, kak če bi dja tö tam gorarasla, ranč tak sem se šalila z drugimi sestrami. Tak ka dja sem v dvaujoj mesti gorarasla. Če mi je v ednom mesti više prišlo, ta sem üšla v drugo mesto.«
• Ka ste bratje pa sestre, se šegau mate srečati ali tak vküppridti, gda je vsakši tam?
»Zdaj že narejdki, prvin je večkrat bilau tak, ka smo vsi nagnauk domau šli k starišom. Mi, od tec iz Sakalauvec smo pejški šli prejk po gauški v Števanovce. Ešče mlajši so z nami bili. Zdaj bi več vejn nej tanajšla, zablaudila bi.«
Te čas so se reteške spekli pod brgaum, kakšni žmaj so meli, tau pa ne ovadim. Če ste najgeri, idte, leko ka vam Žuži tö spečejo.
Karči Holec 



Iža pod brgaum

Žuži Repnjak rada pečé reteše

OTROŠKI

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

KOTIČEK

BETEŽEN BETEG

Tau, ka je lübezen trno lejpi beteg, Albert že vej. Pa je zatoga volo trno rad tak betežen. Depa lübezen je slejpa tö gé. Tau vej Pavel, po nauvom pa Albert ranč tak. 
Bilau je pa tak. Albert je po staroj šegi čako svojga Pavla pred šaulo. Čako ga je, ka ta brž po obedi šla malo po vési. Tau znamenüje, ka ta šla gledat Albertovo velko lübezen Alino. Nej pa nej se je mogo včakati. Nej pa nej je mogo strpeti, ka Pavel zgotauvi šaulo. Tak se njemi je vidlo, ka je že gé sedem peski lejt v tisti šauli. Gda je Pavel iz šaule staupo, se je zagno k njemi. Pa ga je vlejko, aj najbole brž domau prideta. Aj najbole brž obed pogejta pa deta tavö. Pravijo, ka nesreča nigdar ne počiva. Najbole pa ne počiva, gda stoj velko silo ma. Tak velko silo, kak jo je emo Albert. Emo je takšo zalübleno silo. Pa je škeu prva biti doma, kak bi sploj leko biu doma. Zagno se je prejk potoka, skočo pa na velki pen prileto. Tak lagvo je nanga prileto, ka si je prejdnjo lejvo taco potro. Eške dobro, ka je Pavlov ata doma biu. Eške dobro, ka ga je leko k padari pelo.
Tisti zadvečerak je biu najbole lagvi zadvečerak v Albertovom žitki. Nej zatoga volo, ka ga je nauga bolela. Pa zatoga volo tö nej, ka je emo cejlo taco nut povito. Najbole lagvo je tau, ka ne more ojdti. Pa zatoga volo ne more videti svoje velke lübezni. Brezi nje pa je svejt kmičen pa prazen. Kak ga je srce bolelo! Spotrejta taca je betežna taca. Če srce boli, je tau tö beteg gé. Kcuj tomi pa je tü eške lübezenski beteg. Tak so se na Alberta gor spravili trgé betegi. Trgé trno betežni betegi! Njemi pa se je tak vidlo, kak bi ga zgrabili vsi betegi s toga sveta. Vej pa se ranč tak čüto. Srce, taca pa düša, vse ga je bolelo. Kcuj k tomi pa ga je vmarjalo tau tö, ka je nej vedo, ka si brodi Alina. Gvüšno ga je čakala! Gvüšno je vüpanje mejla, ka se vidita! Ka si zdaj una sploj leko brodi? Leko si brodi, ka je več nema rad. Leko si brodi tau tö, ka se je v kakšno drugo küso zalübo. Kak ga je eško tau bolelo!?
Pravijo, ka čas vse betege zavrači. Depa na drugi den je Alberti nej bilau nika baukše pa lepše. Sploj je spati nej mogo, gesti tö nej, samo trpo je. Pa je tak bilau na tretji pa na štrti pa na peti den ranč tak. Pavel je več nej vedo, ka aj dela. Un je že tö betežen biu zavolo Alberta pa njegvi nevol. Nikak njemi trbej pomočti! Mujs njemi trbej pomočti, ovak nikak nede vredi! Na šesti den je včasin nej prišo iz šaule. Odišo je do Alininoga dauma. Njene vertinje nej bilau doma, tau je vedo. Alina je brž vpamet vzela, ka je nika nej vredi. Pavel je prišo, depa brezi Alberta. Pa je Alina tö betežna bila od nevaule, ka je nej vedla, ka je gé z Albertom. Pa je dopistila, ka jo je Pavel prejk grajke zdigno pa jo brž odpelo domau.
Albert je ležo na svojom starom mesti. Pavel ga pozové, ga zové, un pa nika. Kak bi ga sploj ne čüo. Gda pa je Alina zlajala, njemi je srce skur vö iz tejla skaučilo. Pa jo je po tejm že vido tö. Nut je prišla v künjo, pa prišla vcejlak do betežnika. Jaj, kak sta se nemilo gledala. 
»Brž se zgučta, ka Alina mora domau, prva njena gizdava vertinja pride,« je zapovedo Pavel.
Brž sta se pogučala pa zgučala. Trikrat sta si prajla, ka se radiva mata. Sedemkrat njemi je Alina zapovejdala, aj skrb ma na taco. Pa devetkrat sta eden drugomi prajla, ka neta več žalostniva. Pa je po tejm Pavel Alino domau odpelo. Albert pa je tak nagnauk lačen grato, srce ga je več nej bolelo, peska düša tö nej, samo taca ga je eške malo bolejla. Ja, skur vsi betežni betegi so preminouli. 
Pravijo, ka lübezen tö vej betege zvračiti. Pa tau je ranč istina. Albertova taca je dosta prva zdrava gratala, kak si je brodo peski padar. 
Miki Roš

Dijaški dan na gimnaziji

1. aprila smo imeli na monoštrski gimnaziji dijaški dan, ki ga je organizirala dijaška skupnost šole. To leto je bilo malo drugače kot lani, saj je moral lani vsak razred predstaviti eno kratko, humoris-tično igro, letos so pa bili v ospredju tekmovanje, šport in kino.
Učenci od 5. do 8. razreda so bili v telovadnici in v knjižnici. Dijaki višjih razredov smo pa imeli tekmovanje in kino. Bili smo razdeljeni v 16 skupin. To, kdo bo s kom v isti skupini, smo lahko prejšnji dan pogledali v avli šole. 
Prišel je dan, ki smo ga težko čakali, saj smo vedeli, da bo vesel in zanimiv, in tudi to, da se potem začnejo počitnice. Ta dan smo se zbirali ob osmi uri v avli. Niso nas pustili v učilnice, kajti tam so imeli pripravljene postaje za tekmovanje. Vsak je poskusil poiskati svojo skupino. Potem smo startali. Tisti, ki so bili v skupinah od 1 do 8, so šli na tekmovanje, drugi pa v kino. Potem je bila menjava. Pri tekmovanju so bile različne naloge. Na vsaki postaji je bilo nekaj napisano na vrata. Iz tega smo že lahko poskusili uganiti, kaj bo približno za nalogo. Takšni napisi so bili npr.: Zdaj pokaži; Kako je bilo; Zadeneš; Glavna je pamet; Živimo v jeziku; Znajdi se itd.
Na kratko bom predstavila nekaj nalog. V igri Zdaj pokaži smo morali predstaviti različne besede brez govorjenja. Vsaka dobra rešitev je prinesla skupinam po 3 točke. Ampak šlo je na čas. Imeli smo sedem minut, in v teh sedmih minutah smo morali pokazati čim več besed. V nalogi Kako je bilo smo se pa morali spomniti na to, kaj smo videli pod prtom. Imeli smo nekaj časa, da pogledamo, kaj je pod prtom. Potem smo dobili listek in smo ga mogli izpolniti. Naloga Zadeneš pa je bila bolj spretnostna (ügyességi). Bila je košarica, v katero smo morali metati jajca. Sreča je bila, da so bila iz plastike. Naštela sem samo nekaj nalog, ampak vse igre so bile zelo humoristične. Počutili smo se zelo dobro. V kinu pa smo si ogledali film z naslovom Grda resnica. (Csúf igazság)
Na koncu dneva so razglasili tudi rezultate tekmovanja. Prva je postala skupina 2nd Hand, druga Umazanih13, tretja pa Grešniki. Zmagovalci so dobili tudi lepe nagrade. Dijaški dan se je zaključil s koncertom skupine Zaporozsec.
Mislim, da smo preživeli pred pomladanskimi počitnicami lep dan brez učenja. Hvala dijaški skupnosti.
Martina Zakoč


Stavba monoštrske gimnazije

MLAŠEČI

KAUT

Hvala za igralni kotiček


PETEK, 23.04.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 10.35 ROJSTNODNEVNO DARILO, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, 11.45 TO BO MOJ POKLIC: VRTNAR, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 MIHEC IN MAJA: MAJA IŠČE JEZIK, OTR. SER., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: ŠPORTNE NAPAKE, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 LJUBLJANA - SVETOVNA PRESTOLNICA KNJIGE 2010, 21.00 NA ZDRAVJE!, 22.20 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 POLNOČNI KLUB, 0.45 DUHOVNI UTRIP, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.04.1992, 1.20 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
PETEK, 23.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 TV PRODAJA, 7.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.04.1992, 7.20 ČRNO BELI ČASI, 7.35 MULČKI, OTR. SER., 8.00 (NE)POMEMBNE STVARI: HRANA, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 13.30 V SENCI STAREGA DREVESA, DOK. FELJTON, 14.00 MOJ RAJ V IRANU, DOK. ODD., 15.15 PISAVE, 15.45 CIRCOM REGIONAL, 16.15 MINUTE ZA ..., ODDAJA TV KOPER CAPODISTRIA, 16.45 MOSTOVI - HIDAK, 17.20 V DOBRI DRUŽBI, 18.20 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: METKA CENTRIH VOGELNIK, 19.30 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU – STUDIO, 19.50 SV. PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU DIVIZIJE I - SKUPINA B: SLOVENIJA - MADŽARSKA, 22.30 IZGUBLJENO MESTO, AM. FILM, 0.50 BARBARI PRED VRATI, AM. FILM, 2.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 24.04.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: ŠPORTNE NAPAKE, 7.15 MIHEC IN MAJA, OTR. SER.; HIŠNI LJUBLJENČKI, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: ČISTA PETICA V KRANJU, OTR. NAD., 8.55 POT V AVONLEA, KAN. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 SLONJA ZGODBA, AVSTRAL.-FR. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 9.55 PARADA, 21.25 HRI-BAR, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 GANDŽA, AM. NAD., 23.30 GANDŽA, AM. NAD., 0.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.04.1992, 0.25 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL
SOBOTA, 24.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.45 TV PRODAJA, 7.15 SKOZI ČAS, 7.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.04.1992, 7.50 MINUTE ZA ..., 8.20 POSNETEK DOBRODELNEGA KONCERTA IZ CANKARJEVEGA DOMA, 10.00 POSVETITEV IN UMESTITEV ŠKOFA DR. STANISLAVA LIPOVŠKA, PRENOS IZ CELJA, 12.30 LJUBLJANA: SVETOVNA PRESTOLNICA KNJIGE 2010, 13.30 POSEBNA PONUDBA, 13.50 CIRCOM REGIONAL, 14.55 EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, EKIPNO (M), 17.25 DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI (M ali Ž), 20.00 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: RUDAR - LUKA KOPER, 22.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.15 SOBOTNO POPOLDNE, 1.25 TRANZISTOR, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 25.04.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.50 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, OTR. ODD., 10.20 VONJ PO PUSTOLOVŠČINI, FR. DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 OTROŠTVO Z ALENKO PUHAR IN ALENKO REBULA, DOK. PORTRET, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 NADARJEN UČENEC, ANG. FILM, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.04.1992, 1.25 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
NEDELJA, 25.04.2010, II. SPORED TVS
6.35 TV PRODAJA, 7.05 SKOZI ČAS, 7.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.04.1992, 7.40 GLOBUS, 8.10 POMAGAJMO SI, 8.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.10 KOROŠKA POJE 2010, 9.50 LISJAKOV POBEG, AVSTRAL. FILM, 11.00 TURBULENCA, 12.20 RAD IGRAM NOGOMET, 12.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: ASTON VILLA - BIRMINGHAM, 14.55 EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, 18.00 POT V JUŽNO AFRIKO, 18.50 DRŽAVNO PRVENSTVO V MOTOKROSU, 20.00 NAJVEČJA KITAJSKA RESTAVRACIJA NA SVETU, DOK. ODD., 20.55 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 21.40 GLASBA ZA PRIHODNOST, DOK. FILM, 22.40 STRASTNA LETA JEAN-PAULA SARTRA, FR. SER., 0.05 POROČNO PRESENEČENJE, FR. FILM, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 26.04.2010, I. SPORED TVS
6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 COFKO COF, RIS., 10.40 KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, OTR. ODD., 11.05 MI ZNAMO: MORSKE RIBE, 11.25 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 FUZIJA - ENERGIJA PRIHODNOSTI, 13.40 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.50 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.00 BINE: HIŠNI LJUBLJENČKI, LUTK. NAN., 16.20 RIBIČ PEPE: ČISTA PETICA V KRANJU, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, 21.00 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAN., 21.30 NA LEPŠE, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 OPUS, 22.55 GLASBENI VEČER, 22.55 UVOD V ANTOLOGIJO SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.04.1992, 0.30 DNEVNIK,.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL
PONEDELJEK, 26.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.15 TV PRODAJA, 10.45 SOBOTNO POPOLDNE, 13.25 KOROŠKA POJE 2010, 14.00 SLOVENSKI UTRINKI, 14.25 POSEBNA PONUDBA, 14.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.04.1992, 15.40 OSMI DAN, 16.30 RAD IGRAM NOGOMET, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: VRTNAR, 18.00 PREVZETNOST IN PRISTRANOST, ANG. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER, RIS., 18.55 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 19.55 OSTALI BOMO NA PLANETU, DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 ZAROTA, AM. FILM, 0.20 OSTALI BOMO NA PLANETU, DOK. ODD., 1.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 27.04.2010, I. SPORED TVS
7.00 OBUTI MAČEK, LUTK. NAN., 7.15 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, 7.25 FELIKSOVA PISMA, RIS., 7.40 RIBIČ PEPE: ČISTA PETICA V KRANJU, OTR. NAD., 8.05 HIŠNI LJUBLJENČKI, LUTK. NAN., 8.25 MOJSTER MIHA, RIS. FILM, 9.10 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 9.35 PIKA NOGAVIČKA, 10.25 TEA, MLAD. FILM, 11.50 OTROŠTVO Z ALENKO PUHAR IN ALENKO REBULA, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 OPUS, 13.55 ČRNO-BELA MAVRICA, KRATKI DOK. FILM, 14.10 DUHOVNI UTRIP, 14.25 OBZORJA DUHA, 15.00 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 VOJNE IGRE, KRATKI FILM, 16.15 MOJ BRAT, KRATKI FILM, 16.30 PROFESOR PUSTOLOVEC, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.25 ALOJZ KRALJ, ZOISOV NAGRAJENEC ZA ŽIVLJENJSKO DELO, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: POPKOVNIČNA KRI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MAJOŠ, DOK. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.25 MAO: KITAJSKA PRAVLJICA, DOK. SER., 23.30 PRAVA IDEJA!, 23.55 AKADEMIK ALOJZ KRALJ, 0.30 TV DNEVNIK 27.04.1992, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL 
TOREK, 27.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 7.20 TV PRODAJA, 7.50 SKOZI ČAS, 8.00 PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, 9.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 9.30 NA LEPŠE, 9.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.45 NLP, 13.40 BLEŠČICA, 14.10 STUDIO CITY, 15.05 TV DNEVNIK 27.04.1992, 15.45 POZDRAV AFRIKI, 16.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI, 19.00 INTERVJU: VILIJEM ČERNO, 20.00 GLOBUS, 20.30 MUZIKAJETO, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.35 POT V JUŽNO AFRIKO, 22.30 NA SVOJI ZEMLJI, SLOV. FILM, 0.15 SAMA SVOJ OTOK, NEMŠ. FILM, 1.40 ČLOVEK GRIZLI, DOK. FILM, 3.25 INFOKANAL
* * *
SREDA, 28.04.2010, I. SPORED TVS
7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS. NAN., 10.35 VOJNE IGRE, KRATKI FILM, 10.45 MOJ BRAT, KRATKI FILM, 11.00 PROFESOR PUSTOLOVEC, 11.20 AKADEMIK ALOJZ KRALJ, ZOISOV NAGRAJENEC ZA ŽIVLJENJSKO DELO, 12.00 MAJOŠ, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 MEDNARODNA OBZORJA, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 MAKS IN RUBI: MAKS SE SPOMNI, RIS., 15.55 MILAN IN VIDEOIGRICE, RISANKA, 16.00 MEDVEDEK: OPIČIN NERED, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BELA, RIS., 18.45 VALE IN LAJČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 BELI OLEANDER, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE: TRG DELA, 0.30 TURBULENCA, 1.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.04.1992, 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL
SREDA, 28.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.20 TV PRODAJA, 10.50 SPET DOMA, 12.35 HRI-BAR, 13.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.04.1992, 14.00 KNJIGA MENE BRIGA, 14.20 GLASBENI VEČER, 14.20 UVOD V ANTOLOGIJO SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 16.00 ČRNO BELI ČASI, 16.20 MOSTOVI - HIDAK, 17.05 NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI, FR. FILM, 18.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.50 NA VRTU, 19.20 Z DAMIJANOM, 19.55 KOŠARKA, TEKMA LIGE TELEMACH: GEOPLIN SLOVAN - UNION OLIMPIJA, 21.50 ANGELA VODE, SKRITI SPOMIN, SLOV. TV FILM, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: TRAJA BRIZANI PROJECT, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 29.04.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.15 BERLIN, BERLIN: TRAPAST STRAH, NEMŠ. NAN., 11.40 OMIZJE: TRG DELA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 NINA BLAŽIN: POKAŽI MI SONCE, KRATKI FILM, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.10 ONSTRAN OBLAKOV, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: ZDRAVJE, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 SIMFONORIJE, RIS., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.50 KORIDOR ŠTEVILKA OSEM, DOK. ODD., 21.45 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 GLOBUS, 0.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.04.1992, 0.35 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL
ČETRTEK, 29.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.30 TV PRODAJA, 10.00 GLOBUS, 10.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.04.1992, 10.55 NAJVEČJA KITAJSKA RESTAVRACIJA NA SVETU, DOK. ODD., 11.45 OSTALI BOMO NA PLANETU, DOK. ODD., 12.40 NA LEPŠE, 13.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 14.25 SAMA SVOJE SREČE KOVAČ, NEMŠ. FILM, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 KRAJI IN OBIČAJI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 MI ZNAMO: BIFTEK, 18.50 DR. WHO: NEMOGOČI PLANET, ANG. NAN., 19.55 SV. PRVENSTVO V SKAKANJU NA PROŽNI PONJAVI, 20.30 NOGOMETNI STUDIO, 21.00 NOGOMET, POVRATNI TEKMI POLFINALA EVROPSKE LIGE: LIVERPOOL – ATLETICO IN FULHAM - HAMBURGER SV, 23.45 TRANZISTOR, 0.20 BERLINSKI ČUDEŽ, NEMŠ. FILM, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL

Mag. Valerija Perger, višja svetovalka za slovensko šolstvo v Porabju, že vrsto let opremlja naš vrtec – Grad igračk – oz. slovensko skupino v vrtcu s kvalitetnimi didaktičnimi igračami, slikanicami, delovnimi materiali itd. V mesecu februarju pa nas je presenetila s prav posebnim darilom, in sicer z novo opremo za naš igralni kotiček. Poskrbela je za nove omare, predalnike in za otroško kuhinjo. Vsa oprema je lepo oblikovana in kvalitetna. Naš igralni kotiček je tako zelo lepo urejen in ga uporabljamo tudi pri učenju raznih slovenskih besed in izrazov.
V časopisu Porabje želimo izreči posebno zahvalo mag. Valeriji Perger za to plemenito gesto, prav tako slovenskemu šolskemu ministrstvu za zagotovljena finančna sredstva.
Malčki in vzgojiteljice 2. slovenske skupine iz Monoštra


Razpis natečaja za
verske organizacije

Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem razpisuje natečaj za programe in kolonije verskih organizacij v letu 2010.
Namen razpisa je, da finančno podpira programe ter otroške in mladinske kolonije verskih organizacij v maternem jeziku. 
Natečaja se lahko udeležijo registrirane verske organizacije.
Rok za vložitev natečaja: 7. maj 2010
Podrobnejše informacije najdete na spletni strani: http//www.mnekk.hu

Ne pozabite pogledniti!
Vpogled - magazin Porabja
Bepillantó - 
A Rába-vidék magazinja
Na ogled je  vsakši torek ob 
18.30 vöri na Gotthárd TV
Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri,
ob nedelaj v 13.30 vöri