Leto n. V Celji, dnč 16. januarja 1892 Štev. 2. Domovina Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Sokopiai se ne vračajo. — Za iaserat« se plačuje vsakokrat le pokvari, in večkrat pridejo taki ljudje prej ali slej kot berači domu — občini na glavo, tako, da jih mora zopet le kmet rediti. (V Mokronogu), kjer niso Slovenci nič kaj složni, izvolili so zdaj za župana moža, ki zunaj trga stanuje. Čudne razmere! (Razne bolezni), hripa, vnetica, ošpice so zdaj tu in tam po mestih; v Ljubljani n. pr. so za 14 dni šole zatvorili, ker je bilo baje en dan 15 otrok umrlo. („Nauk, kako nove vinograde z ameriškimi trtaini zasajati") imenuje se knjižica, katero je (v drr»em natisu) spisal ravnatelj Dolenc; založil jo je pa kranjski deželni odbor, ki je bode brezplačno delil vinogradnikom, v poduk. Naj bi še štajerski deželni odbor posnemal. (Iz Krškega) Občinski svet je sklenil, da bi se mesto od okolice ločilo. Kaj še! Pri občnem zboru bralnega društva je bil voljen sledeči odbor; namreč gg.: dr. Romih (predsednik), dr. J. Pučko (podpredsednik in tajnik), Križman (blagajnik), dr. Kersnik in J. Dusinaro (odbornika). Predpustom priredi društvo več zabav. (Dražbi sv. Cirila in Metoda) so poslali kot novoletno darilo: Dr. Ignacij Kotnik 15 gld., nadučitelj Janko Žirovnik 9 gld., in sicer 4 gld. zase, 5 gld. pa za g. Antona Belca, trgovca v Št. Vidu nad Ljubljano, da si s tem darom kupita oprostnih listkov za novoletna voščila, in vesela družba, zbrana na Silvestrov večer v gostilni g. Frana Jermana v Čr-nomlji 5 gld. — Naj bi lepi vzgledi gospodov darovalcev našli mnogo posnemalcev. ki bi tekmovali v podniranji blagih namenov naše družbe! — Dalje nam je poslal g. Fran Fajdiga, trgovec v Sodražici, 16 gld. 12 kr., kot čisti dohodek tombole, prirejene na Štefanov večer, z željo, da bi narodnjaki po deželi večkrat napravljali take igre v podporo naši družbi; čisti dohodek utegne precej velik biti, in ljudstvo dobi zanimanje za narodno st .-ar. Z radostjo pozdravljamo ta nasvet, kakor nas tudi vesele vedno množeči se darovi iz širših krogov našega občinstva. Tako je daroval družbi Ivan Zor. črevljar v Ljubljani 1 gld. — Kot zakasneli pristavek zabelježujemo še dostojno zahvalo za darove: S. K. 1 gld.. gospodičini Elika in Milčka Novakovi v Kostanjevici 6 gld. 29 kr., Neimenovan v Postojini 5 gld., in prepozni Celjski pevci 6 gld. 60 kr., kot zakasneli pristavek pa ga zato, ker so omenjeni darovi poslali se posameznim udom, ne pa ^Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", kar naj blagovoli uvaževati si. občinstvo, kakor smo to vže pred kratkim obširneje naznanili po časopisih — Naj novo leto vzpodbuja vse blage naše prijatelje in dobrotnike k novemu in vztrajnemu delovanju, da se bode mogla družba vedno lepše in veseleje razvijati in in razcvitati! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Koroške duhovnike slovenske) začeli so tudi njih predstojniki prezirati, a upamo, da te najboljše domoljube v tužnem Goro-tanu, to ne bode oplašilo. (Dobro ali slabo znamenje). Dve novi posojilnici na Dolenjskem dobivate toliko hranilnih vlog, da je morate v druge denarne zavode pošiljati, ker na posodo ljudjo toliko ne prosijo, da bi šla zopet vsa zaloga med ljudstvo. Ali ni to dobro znamenje? Ne ravno; kajti ljudje radi tega v hranilnice nosijo, ker ga sami ne zaupajo več opešanim svojim sosedom in ker ljudje sami ne morejo ali ne znajo denar v obrt in kmetovanje utakniti, in ker vidijo, da kmetovanje, osobito uničena vinoreja nič več ne velja. (V primorskih deželah) avstrijskih je med volilci veliko gibanje zoper znižanje vinske carine pri nameravani novi trgovski pogodbi z Italijo, ker se je bati, da bode potem veliko vina z Laškega k nam prišlo in bi naša vinska kupčija veliko škode trpela. (Bralno društvo v Krškem) je imelo v nedeljo živahno zabavo. Novi odbor je že več dobrega ukrenil. (Ali smo dobro ali slabo s Primorci menjali), vprašan je bil te dni domoljub na Kranjskem, kateri dobro pozna politiške nazore politiških uradnikov na Kranjskem, „zdaj ko smo poslali enega uradnika na Primorsko, od koder so nam druzega vrnili." Ta pa je odgovoril tako: „Če bodemo vsik-dar tako menjevali, ne bodemo nikoli prišli do slovenskega uradovanja." (V Krškemi so volilci poslanca Šuklje-ja kaj odločno prijeli, kako more ostati v taki zvezi državnozborski, kjer se za Slovence ne bode dalo nič doseči. Kden volilcev je cel<5 želel, da bi se Slovenci Mladočehov držali. — Drugi volilci so zopet terjali, naj poslanec Krčanom pripomore do lastne fare, za katero je. lločevarjeva gospa pred 'A leti darovala 2U. so nabrali domoljubi v Krškem 12 gld. (V Skoljiloki) so osnovali godbeno \ družbo. (V Novomesto) pride za komisarja g. Tekavčič, jako priljubljen uradnik. Ona gospoda, ki sta pri politični upravi tukaj istočasno z gosp. švarcom služila, bosta pa baje premeščena. (Obrtna zadruga) v Kostanjevici sije volila z nova g. Kesslerja za predsednika; obrtna zadruga v Krškem imela je 11. t. m. občni zbor. (V Št. Jarnejii bodo zidali novo šolsko poslopje za 25.000 gld.; v Črnečah nad Kostanjevico je dovoljena podružna šola. i„Novice"> ljubljanske, po slavnem slovenskem prvaku Bleiveisu ustanovljene in 40 let po njem uredovane, nastopile so letos svoj 50. letnik v dokaj lepi obliki in dobri vsebini. (Umorjen) je bil v Ljubljani agent Stedry. Uinor zvršil se je pri belem dnevu in v sredi mesta. Morilec razbil mu je lobanjo in ga potem dregnil še z nožem v vrat. Ljudstvo je strašno razburjeno na tem nezaslišnem činu. Zaprli so več oseb, med drugim tudi njegovega pisarja, ki pa pravi, da je nedolžen. Preiskava morda spravi na dan pravega hudodelca. (Užitninski davek) v krškem okraju bode letos deželni odbor sam pobiral. (Na Koroškem) se je ustanovila 13. posojilnica. in sicer na Ziljski Bistrici. Štirinajsto posojilnico pa snujejo na Suhi pri Pliberku. in nadejati se je, da tudi ta v i! kratkem v življenje stopi. (V Ljubljani) se govori, da snuje na-tihoma „šu]ferajnu s kranjsko hranilnico vred nemško dekliško meščansko šolo. Prav se godi tistim Slovencem, ki so se branili enake slovenske učilnice, katero jim je hotel slavni Gorjup podariti. (Krška posojilnica) je imela lani Hi7.0<)0 gld. prometa. (Zeno mesto moža) so priprli v Krškem. Mož je kradel v cerkvi na Bučki-ko so ga zgrabili, jim je ušel, ne da bi bili za njegovo ime izvedeli. Ker se tat ni več domov povrnil, mislila je žena, da je njen mož že v cesarski luknji. Zato gre vprašat k sodniji, ali imajo morda njenega tička. Sodniji je žena kaj dobro došla, ker so čuli, da sta v kompaniji tatinsko rokodelstvo izvrševala. Zato je začasno spravila njo pod ključ, da bi izvedela, kod se njen ljubček klati, kako mu je ime itd. (Učiteljsko društvo ormoškega okraja) je pri občnem zboru 3. t. m. v novi odbor zvolilo sledeče gg.: načelnik nadučitelj Franjo ji Rakuša; njega namestnik nadučitelj Tone i Porekar; denamičar učitelj Ivan Jurša; tajnik nadučitelj Martin Salomon; odbornika nadučitelj Ivan Košar in nadučitelj Franjo Vabič. Kot pregledovalci računov bodo poslovali gg.: nadučitelj Ivan Kosi, nadučitelj Tone Sivka in učitelj Šimen Štrenkl. Komenskega slavnost namerava društvo letos s ptujskim okrajnim učiteljskim društvom skupno slaviti. • j Droge avstrijske novice. (Položaj) v državnem zboru je tak, da si vlada prizadeva vladati s prijatelji in neprijatelji, to je, z vsemi strankami v zboru, razen z Mladočehi. Pridobila si je nemške liberalce, Poljake in nemške konservativce s Slovenci in Hrvati vred. Čudna zveza, v katero se skušajo spraviti tako nasprotni nazori. To ne bode imelo dolgega i obstanka. (Naša vlada) na Dunaj; hoče zdaj z nekaterimi osebnimi prernembami potolažiti državnozborske stranke. Z imenovanjem nemškega ministra je potolažila nemške liberalce, z imenovanjem Poljaka Bilinskega j za velikega ravnatelja avstrijskih železnic so potolaženi Poljaki, in slovenskemu poslancu šukljeju hočejo dati v naučnem mi- j nisterstvu ali drugodi neko mesto, da bi bili Slovenci tolaženi. To je naš poslanec že davno zaslužil res, toda samo z osebnimi premembami bode avstrijskim Slovanom le malo pomagano, ako se bodo še vedno le bolj v „nemškem" duhu vladalo. (Zagrebškim nadškofom) je imenovan korar zagrebški Vučetič; mislilo se je, da bode drug, boljši domoljub imenovan. (Za ogerski državni zbor) se začno konec januarja nove volitve. (Državni zbor) ima od 8. t. m. seje in jih bode imel do konca t. m., v februarju bodo pa deželni zbori zborovali. 0 trgovskih pogodbah so se razgovarjali dolgo, konečno je bila sprejeta, (iovoril je tudi slovenski poslanec Sukl je. (V Budapešti) je blagajnik velike hranilnice izneveril več kot en milijon gold., čeravno je imel 14000 gld. letne plače. Živel pa je tudi potratno! Na svojem gospodarstvu v Vajcenu je imel cel6 kravji hlev z električno lučjo razsvetljen. Posvetni pravici je všel s samomorom. (Liberalni Nemci) so kaj zadovoljni v državnem zboru, ker imajo svojega ministra; nekateri Slovani slabše politike pa tudi, ker so se bali še hujSe šibe. Čehi so med seboj needini — drugi Slovani premalo srčni, tako da bodo zdaj brez skrbi vladali liberalni Nemci s Poljaki; drugi narodi že dob<5 še kako drobtinico, ako ne bodo preglasni, marveč ministrirali nemško-poljski zvezi. Daleč smo zabredli. (Deželni zbori) se po najnovejših poročilih še ne bodo sešli meseca februarja; morebiti še le po veliki noči. Ogled po širokem sveta. (V Belgiji) bodo vpeljali posebne marke za taka pisma, od katerih se želi, da jih ni treba pismonošem ob nedeljah dostavljati. (▼Rusiji) je velika lakota. Ze vojaškim zakupnikom žita je težko potrebno žito dobivati. („Amerik&nskega Slovenca'1) urednik ni bil poštenjak. Ko je nabral dovolj naročnine, naredil se je bolnega in nehal list pisati in tiskati. Tudi njegovo družinsko življenje ne kaže domoljubnega Slovenca. (Na Marokanskem) v severni Afriki so nastali nemiri. (V Egipta) je umrl kcdive, t. j. podkralj. Njegov prestol bode zasedel sin, ki je še le 18 let star in se je do zdaj šolal na Dunaji. D op Saleika dolina. Silvestrov večer' bil I je tudi za nas Saleščane jako prijeten. Zabava, katero so nam priredili naši diletantje, bila je toli prijetna, da smo pri dobri postrežbi okusnih jedil in finih vin v lepo dekoriranih prostorih g. Josip Skaza v Ve-lenji spanje žrtvovali novemu letu. Gospodična Fani Skaza z gg. Korun in Zakušek pokazali so se prave umetnike na citrah ter z njihovim dovršenim igranjem domačih od g. Koruna prirejenih skladb povsem iznenadili mnogobrojno odlično občinstvo. Slišali smo !! več čveterospevov in zborov od naših že itak znanih čitalničnih pevcev. Posebno ii pohvalno omeniti nam je najbolj ugajajoči j čveterospev „Pozdrav", popevan od dveh gospodičin Skaza ter gg. Zakušek in Trobej. Ko se je jedenkrat odpelo, hotel je sleherni še drugi pot slišati te zvonke v vsako rodoljubno srce segajoče glase. Čveterospev je drage volje tej prošnji ustregel ter še lepše zapel od prvokrati. Dobro! Besede „še enkrat gorenjska stran" usojam si tukaj pre-narediti v „še večkrat izborni kvartet" poslušalcem v zabavo a sebi v večno čast! Med gosti zapazili smo tudi odlično obitelj grofa Adamoviča iz Velenjskega grada, kar je vse posebno veselilo. O polnoči vahvalil se je gosp. K. imenoma prirediteljev tega zabavnega večera za tako mnogobrojno udeležbo ter vsim voščil prav veselo novo leto. Po končanem vsporedu začel se je pošteni nkrok" z raznimi napitnicami, od kojih sta bili oni na gosp. okr. načelnika dr. Skubica in njega namestnika gosp. Ivan Vošnjaka najbolj navdušeno sprejeti. Ko je vlak ob 6. uri zjutraj goste iz Šoštanja odpeljal razšli smo i s i se tudi mi v prijetni nadi, da nam naši diletantje kmalu zopet priredijo tako prijetno zabavo. V to ime „Bog in rod!" Za Špitallča. Sprejmi draga „ Domovina" tudi iz naše dolinice par vrstic. — Minolo leto bilo je za nas blagoslovljeno; pridelali smo še precej dobrega vina, kar je pa posebno, prodali smo ga lehko in za dobro ceno. Pred nekaj leti bila so naša vina čisto neznana med svetom, in bližnji konjiški nemškutarji so ga kupovali od nas za slepo ceno. Dve leti sem pa je nam naš obče spoštovani g. župnik preskrbel dobrih in pravičnih kupcev, dasi tudi Nemcev, ki pa znajo ceniti naše blago, pa tudi poštenost slovensko. Tako naj bi ravnali povsod rodoljubi, in posredovali, da bi se naš kmet odvrnil od nasprotnikov po naših trgih in mestih. Velečastitemu gospodu župniku izrekamo srčno zahvalo, ker se tako trudi, kakor za lepo krepostno življenje svojih faranov, tako tudi za njih gmotni napredek. Konjiškim in drugim našim nasprotnikom pa povemo, da radi kupčujemo s poštenimi Nemci, sovražimo le domače kukavice, ki zaničujejo I naše narodne svetinje. Rad bi tudi opozoril naše vinorejce, da bi posebno zdaj v spomladi dobro gnojili vinogradom; kajti če ti opešajo, prominulo bode tudi naše blagostanje. Koliko vinoreja nese. lahko povzamemo iz tega, da se je eden vinskih kupcev izrazil, da je samo v našo faro prinesel lo.OOO goldinarjev za vino. Ker pa strupena rosa sila slabi našo trto, bode kakor v našem sosedstvu, opešala, ako ji ne bomo zdaj v spomladi močno gnojili, pozneje pa škropili. Tudi z amerikansko trto bomo začeli poskušati, ako pride trtna uš, da smo pripravljeni. Dotlej pa menim, je najbolje, da j stare vinograde gleštamo in jih gnojimo. S Morskega polja. V minolem leti nas je Vsemogočni obdaril obilo s svojimi darovi. Z veseljem vživamo mi poljanci pridelke, katere smo si skoz celo leto prislužili s trudom svojih delavnih rok. Dolžni smo torej se zahvaliti Njemu, ki daje rast in blagoslov svoj vsem pridelkom. In ker smo nedavno prestopili prag s starega v novo leto, je dolžnost naša, da spregovorimo nekaj besed, in prevdarimo nekaj misli v i prihodnjost na korist našega naroda slovenskega, katerega hočejo uničiti naši sovražniki. Bodemo li mi pri tem roke križem držali? — Ne! Dolžnost naša je, da branimo ob vsaki priložnosti milo naše domovje, katero so pogumno in izdatno branili naši praočetje in prelivali za-njo ivojo kri. Kes je, da so se mureko-poljski Slovenci vzdramili iz narodnega spanja, da se zavedajo čedalje bolj in bolj svoje narodnosti s tem. da si snujejo laka društva, ki jim gotovo niso v škodo. Ne manjka pa tudi nasprotnikov, kateri si na vse pretege prizadevajo nas potujčiti in nas storiti za svoje podložne. Pa jako se varajo! Zdaj je čas pri volitvah, da si natanko in dobro premislimo, koga bomo volili. Nemčurjev nikdar, ki so zakleti naši sovražniki. Posebno se o tej reči obrnemo do vas Veržejci, ki stanujete v prijaznem, čisto slovenskem trgu, v sredi prelepega murskega polja, in trpite, da Vaa nemčurji — katere lahko na prste jedne roke naštejemo — hočejo popolnoma zatreti. Žalost nam hoče srce potreti, ko slišimo od vas kaj tacega govoriti. Neustrašljivi se vsikdar pokažite: da ste verni katoličani, podložni državljani in zv isti narodnjaki; da sovražite na naši zemlji od slovenske matere rojenega človeka, ki živi od našega kruha, zaničuje vero, zasramuje Slovenstvo in vas hoče potopiti v žlici vode. Deluitč složno, ker le v slogi je moč! I mi okoličani vam radi pristopimo k pomoči. Jako bi nas veselilo, ko bi požarnikom vašim premenili sramotilni FF z njih ovratnikov. In to je zdaj pri volitvi lahko. Ne bodite izdajalci naroda svojega; volite narodnega poveljnika da se ne bodo vaša imena sramotno pošiljala v svet. D-bro nam je znano, da ne razumete sedanjega svojega poveljnika „ komande" , ker ste sami koreniti Slovenci. Uverjeni smo. da dobite podpore z več krajev vašega obližja, ako se prelevite iz „fajer-berov" v požarno brambo. Zatorej Veržejci. na noge! Škoda bi nam bilo za vas, če bo-dete podlaga tuj«Vvi peti, ker ste miroljubni naši sosedje; ali. v tej reči velja pogum! Pokažite neboječi, da ste lastniki na svoji zemlji, in da odpadnikom pri Vas ni prostora. Ako bodete pa kedaj potrebovali nas okoličane za povzdigo narodnosti, smo pripravljeni vselej prihiteti v vašo sredino. Zs Sevalo«. Naša podružnica sv. Cirila in Metoda izvolila si je pri svoji občni seji dne 29. novembra zabavni odsek, ki ima skrbeti, da se prirede veselice v korist revni mladini narodne šole. Na Silvestrov večer priredila se je v to svrho prav lepa zabava s šaljivo loterijo, godljo, petjem in plesom. Zbrali so se v Fabijanijevi gostilni večinoma vsi narodni tržani, ter pokazali s tem, da jim je mar podpirati revno slovensko mladino. In kaj lepo se je vršil vspored za ta večer. Tukajšnji mešani zbor, ki šteje prav odlične moči posebno v nežnem spolu, po-peval je tako izborno, da je bilo občinstvo vseskozi zadovoljno ter to svojo zadovolj-nost z burnim priznanjem potrjevalo. Šaljiva loterija imela je namen s šaljivimi dobitki izvabiti smeh med občinstvom; omeniti je izredno zanimanje pri tej igri, da se je blizu 40 gld. čistega dohodka nabralo za male revčeke. Izreka se tem potom srčna hvala vsem blagim rodoljubom, koji so pripomogli, da se je nabrala na ta večer tako lepa vsota. Blago sočutje za revno mladino tukajšnje narodne šole pokazal je v prelju-beznivem dejanji vse hvalevredni mož Andrej Trupej, posestnik na Krakovi pri Sevnici, ki je za 20 revnih otrok za celi mesec pripeljal poln voz hrane v poljskih pridelkih ter poleg tega preskrbel tudi drva, da se bode ta hrana kuhala. — Živelo tako plemenito srce! Še več takih plemenitih mož in v sevniški narodni šoli ne bode več najti lačnega želodčeka. Kuhanje prevzela je brezplačno gospa lljaš, krčmarica v trgu. Iskreno hvalo jima izreka odbor sev-niške podružnice sv. Cirila, in Metoda. Is Vovega mesta. Življenje v našem mestu, ki je običajno mirno in pohlevno, je zopet postalo enolično, polegli so se viharji in valovi, ki so v glavah in srcih naših razgrajali, ko smo imeli na čelu naše politične uprave moža, ki je bil vsled svoje vroče krvi hipoma premeščen k bratom našim na jugo-zapadno stran. Namesto njega smo dobili moža, katori utegne vsled izkušnje v življenju svojem in svojega bližnjega mirno postopati, čeravno se ne moremo pohvaliti, da se je z novim načelnikom število slovensko uradujočih uradnikov pomnožilo, marveč le k številu kazinskih udov se lahko zapiše prav debelo „+1", kar pri taki osebi več kakor ,+ 1" pomeni. — Nekaj se je v enoličnosti našega mesta v praznikih tudi s tem spremenilo, daje naš poslanec Auklje svojim volilcem govoril o novi trgovski zvezi, katero bode naša vlada sklenila z Nemčijo in Italijo. Tehtnim razlogom (razen onih o vinski carini z Italijo) so jako veljavnemu poslancu, ki je dika Hohemvartovemu klubu in celi zbornici in ki utegne, kakor časopisi pišejo, v kratkem pozvan biti na kakošno višje cesarsko mesto, pritrdili so volilci brez izjeme. Isto tako v Metliki, kjer je imel g. profesor tudi volilni shod. in kjer ima. kakor znano, največjo zaslornbo med vrlimi belokranjskimi rojaki. — V Kostanjevici je g. poslanec le mimogrede, ko se je na Dunaj povračal, omenjal nekaterim odličnim volilcem, ki so ga pozdravili, kako namerava zastopati svoje volilce pri debati o trgovski pogodbi. Pri nas zdaj vse govori in ugiblje o železnici, katero bodeno v dveh letih gotovo že imeli. Poprej je bodo vsaj nekaj mescev dobili Kočevci, od katerih se pričakuje, da bodo bolje med svet romali, kakor Dolenjci. Sicer so bode od Kočevske strani izvaževalo veliko premoga in lesa. Obhod politični za novo progo je bil te dni od Ljubljane do Trebnjega. Pri nas še ni določeno, ali bode konec železnice v Novem mestu ali v Straži, t. j. vasi bliže Toplic in Žužemberka. Na vsak način naj se konča ondi, kjer se bode naša železnica lože nadaljevala na Belokrajino in Karlovec, s katerim bode treba zvezati jo, sicer bode le malo ali nič dobička donašala. Zdaj ko erar pri nas vojašnico z ma-gacinom na prodaj ponuja, bilo bi želeti, da se mestni zastop. kateremu je prav razsoden mož (g. Perko) na čelu, pobriga, da se za primerno ceno kupi oboje, ali za ljudsko šolo, ki je brez pravega poslopja, ali za bol nišnico. Vsaj je tisočkrat škoda, da velika poslopja prazna stoje — bolnišnice pa cela dolenjska stran nima. Za poduk in kratek čas. Lepo in koristne slovenske knjige. Spisujc Ivan Lapajne. Obrtno spisje. Sestavil Anton Funtek, c. kr. strokovni ufiitelj v Ljubljani. Natisnil in založil Dr agotin Hribar v Čelji. VIII in 105 strani v osmerki. Cena vezanemu iztisu 80 kr. (Nadaljevanje.) Vsebina te izvrstne knjige je: I. Poslovna naznanila. 1. Napisi na trgovskih tablah. 2. Naslovni listki. 3. Javna naznanila. II. Poslovno dopisovanje. 0 pismih v obče. O zavitku in zunanjem naslovu. Dopisnice in zalepke. Čemu je treba hraniti pisma. O najvažnejših poslovnih pismih. 1. Okrožnice. 2. Ponudbe. 3. Naročilna pisma. 4. Pisma z računi. 5. Pisma, s katerimi sklepamo trgovske posle. 6. Povpraševalna pisma pri netočnih naročilih. 7. Pisma pri plačilih. 8. Potrdilna pisma. 9. Pozvedna pisma. 10. Priporočilna pisma 11. Prosilna pisma. 12. Zahvalna pisma. 13. Opominje-valna pisma. 14. Opravičevalna pisma. 15. Pritožbe. 16. Odpovedi. III. Telegrami. IV. Listine. 1. Prejemni listi. 2. Spremni in nasprotni listi. 3. Hranilni listi. 4. Zastavni listi. 5. Dolžna pisma. 6. Poroštveni listi. 7. Boni. 8. Pobotnice. 9. Umrtvilni listi. 10. Nakaznice. 11. Izpričevala. 12. Vozni listi. 13. Carinske deklaracije. 14. Reverzi. 15. Pogodbe, a) Učne pogodbe, b) Plačilne pogodbe, c) Najemne pogodbe. 16. Pooblastila. V. Vloge pri uradih. 0 stanovskem razmerji obrtnikovem. 1. Nastop samostojnega obrta. a) Kakšni so obrti. — b) Kakšni so pogoji za samostojno, obrtovanje. c) Kako je zglašati slo-bodne obrte. d) Kako je zglašati rokodelske obrte. e) Kako naj zglašajo srebrarji ali zla-trrji svojo obrt. f) Kako je prositi koncesije dopuščenim obrtom. sob. Na Švicarskem imajo gostilnice na največih gorah, pa so preskrbljene vendar z vsemi potratnimi pri- *) Taki na pol samostani na pol gostilnice so bile tudi na visokih gorah, n. pr. na gori sv. Bernarda v Švici, ali v naSi domovini blizo Spita-liCa pri Brdu na Kranjskem. pravami. Enake gostilne so tudi v Avstriji na nekaterih gorah, kjer so pa le po leti odprte za hribolazce, n. pr. na Dobraču pri Beljaku, na Semerniku in dr. V prejšnjih časih so dajali gostilnicam navadno imena po živalih, dandanašnji pa imajo ime posestnika, ali se pa imenujejo po deželah in mestih in na druge načine. Kjer peša promet, obrt ali poljedelstvo, hira tudi gostilničarstvo. V Krškem n. pr. je bilo pred 10 leti še 27 gostilnic, zdaj jih je le 10. Iz Novega mesta se tudi poroča, da ondi v središči vinorodne Dolenjske gostilnice kar zapirajo ali pa v zakup ponujajo. Ni čuda! Gled»5 vinstva gre vse naopak. Vinski trgovci iz prve vinske dežele, iz Ogerekega, kupujejo vino na Vipavskem, Goriškem in v Istri. V drugi vinski deželi, v Nižji Avstriji, so pa cene vinu zdaj na jesen za 8 gld. pri hektolitru poskočile, tako da je n. pr. pri slavn. Babo-tu v Klosterneuburgu najnižja cena staremu vinu 32 gld. za hektoliter. Po gostilnah se je včasih veliko jedlo in pilo. V omenjenem mestecu se je klalo veliko prašičev, ovac in ovnov, delale vsakovrstne klobase itd. v tistih časih, ko ni bilo še trtne uši ni strupene rose, ne toliko dolgov in drugih nadlog. En sam mesar je zaklal za Martinovo nedeljo kacih 50 „koštrunov", a letos morebiti le enega. Tisti časi so pač pri kraju — ko so gostilne cvetele. (JDom In Svet",) ilustrovani list za leposlovje in znanstvo, začel je z letošnjim letom svoj V. tečaj. Dasi je „Dom in Svet" znan že povsod in priljubljen, vendar si ne moremo kaj, da bi ne opozorili še posebej na prvo letošnjo številko, katera najodkri-teje kaže urednikovo spretnost, okus, kakor tudi veliko požrtvovalnost. Zato mu iz srca želimo, da bi se vsi odkriti domoljubi zbrali okoli njega ter ga duševno in gmotno po vseh svojih močeh podpirali, kajti urednik (dr. Fr. Lampe) pri vsakej priliki kaže resnično voljo, pospeti se do prvenstva, in da ne išče ž njim svojih koristi, temveč koristi s\ojega naroda. „Dom in Svet" izhaja po enkrat na mesec ter stane za vse leto 3 gld. Naroča se pri upravništvu v Marijanišču v Ljubljani. Zahvala. Podpisana se preblagorojeni gospej Jos. Hočevarje vi v Krškem toplo zahvaljujeta za obdarovanje 27 meščanskih učencev s toplo zimsko obleko, ki je prav veliko stala. V Krškem, 3. jan. 1892. Dr. Tom. Romih, Iv. Lapajne, meSC. učitelj. S. ravnatelj. 24 Josip Matič ; Kolodvorske ulice 7, Celje | T?- W t •• — v:-''I t A Zaloga špecerijskega bla- V H ga, vina, delikates, južnega ovočja, ptičjega zobanja, mi- : ncralnih voda, in deželnih W pridelkov. — Blago vedno ; M sveže. Postrcžlia točna in cene nizke. Zunanja naroČila ! oskrbe se z vsako povratno Gospodična srednje starosti išče službe v kaki proda-jalnici. Natančneje pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Domovine". Prodajal ni ca za špecerijsko blago in žganje z vso pripravo na dobrem prostoru v Ljubljani se da takoj za več let v najem. Več se izve pri J. Poženu v Ljubljani Naznanilo. V novo prezidani hisi v Spodnji Hu-dinji ob glavni cesti, nasproti gostilne „Zum Wilden Mann" so tri prav na novo pripravljena stanovala, obstoječe vsako iz velike in male sobe, kuhinje in skladiščem za drva, takoj za oddati. Vse drugo izve se natančnejše v omenjeni hiši. (32) —1 Narodne pravljice in pripovedke so mladini pa tudi odraslemu prostemu ljudstvu kaj primerno in prikupno berilo. Takih hrani poleg drugih poučnih sestavkov, pregovorov, izrekov, pametnic, smešnic. ugank in rebusov — prav lepo število • Zabavna knjižnica za slovensko mladino katero ureduje, zalaga in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. I. zvezek rečene knjižnice, ki je zagledal ravnokar beli dan, stane le 15 kr. in se dobiva pri izdajatelju v Središči, kakor tudi po vseh večjih knjigotržnicah po Slovenskem. Pri istem pisatelju se dobi še po nekoliko izvodov teh le knjižic: Narodne legende I. zvezek (18 kr.) II. zvezek (20 kr ), III. zvezek (16 kr.), Sta-riši, podpirajte šolo! (8 kr.). Zbirka legend je bila pri „Prvi slov. stalni učilski razstavi „ Pedagogi škega društva" v Krškem 1. 1890 s častnim priznanjem odlikovana, a delce „Stariši podpirajte šole" je več spodnje Štajerskih okrajnih šolskih svfetov krajnim šolskim svetom v nakup priporočilo._(8) i—i. Proda M popolnoma nov lep. frak in popolnoma nov lep klak iz svilnatega atlasa ter vsa sokolska obleka ki je tudi skoraj še nova in čisto dobra. Kje, pove iz prijaznosti Dragotin Hribar ali Ivan Likar pri dru. Sernecu v Celji. Zaloga špecerijskega blaga § Milan Hočevar Celje, Gnški cesta, 3 zaloga kave, sladkorja, čokolade, kakao, riža, finega olja, vinskega kisa, raznovrstnega čaja, pravega ruma, sli-vovke eremske, kranjskega brinovca, kognac, vinskega žganja, najboljša Štajerska in avstrijska vina v butiljkah, malaga, madeira, sheri in raznega Šampanjca, svinjske masti, masla, Švicarskega in par-mazanskega sira, ogrskih salam, sardel, sardin, makaron, južraga sadja, sliv, leSnikov, najboljše moke, vsakovrstnih popolnoma zanesljivih semen i. t. d., i. t. d., i. t d. Runomtne mineralne rod«. Zagotavljam zanesljivo in najcenejšo postrežbo »kljub vsaki konkurenci. Izdajatejj in uradnik Dragotin Hribar. — Tisk DruBtvenetiskarne D. Hribar v Celji.