WW* Natisov 15.000. „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran »dnevom naslednje nedelje. Naroftnina velja za Av-stro-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se raeuai naročnino z ozi-rom na visokost poštnine Naročnino je plačati naprej. Posamezne Številke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-nistvo se nahajata v Ptujn, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Gena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za >/> strani K 32, ža »/* strani K 16, za >/„ strani K 8, za «/M strani K 4, za '/s3 strani K 2, za '/•» strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža fey. 48. T Ptuiu v 10 dne 1. decembra 1907. Vin. letnik. Iz boja. «90 „KIerikaletvo" in .ultratnoutanstvo", — kolikokrat se čaje v zadnjem času te dve besedi! In na drugi strani zopet dve besedi : ,,napredek" ter svobodomiselnost". D«a svetova ležita v teh besedah, dva svetova, ki Bta popolnoma drugačna, ki se razlikujeta kot noč in dan. Neizobraženo ljudstvo seveda ne pozna bistva, globoki pomen teh besed. V teku stoletij duševno zanemarjeno ljudstvo misli ne „vero", kadar se govori o .klerikalizmu". Ako se pokliče slabega duhovnika na red, vpijejo zaslepljeni ljudje že, da je ,vera v nevarnosti* in da se napada „ sveto rščanstvo." In kako velikanska je vendar raz-a med pravo vero in klerikalizmom! Prava ra, — t evangeliju jo najdemo, iz nesmrtnih xistovih based nam doni, stari pošteni duhov-i so jo nam učili! Klerikalizem pa se ne Iga za to živo vero Odreženika, on se drži irtvih črk, on hoče uresničiti i posvetno nadvlado duhovništva, on ne mara pridigarjev ljubezni, temveč zahteva politikarjev v kuti.. . Klerikalizem je organizacija pravih bogotajcev. Kajti klerikalizem žre dan za dnevom na temeljih krščanstva, na funda-mentu prekrasne naše vere. Več pohujšanja in brezverstva kakor deset .framazonskih" listov napravi en sam duhovnik, ki se zagreši nad nedolžno deco ali ki politikuje raz prižnice ali ki trga križe iz grobov! Velik del naše politi-isje kaJoce duhovščine postaja z vsakim dnevom bolj podoben starožidovskim farizejem, katere je Jezus tako krepko bičal. . . Ko bi nacarenski sin mzarja Jožtfa zopet na svet prišel, — ali mislite, da bi ga naša klerikalna politikujoča duhovščina spoštovala? Ne, — on, ki ni imel prostora, da bi tindno svojo glavo spotil, bi 580 jim bil prereven. On, ki je ustvaril prvo zapoved '■ j ljubezni, bi jim bil predober, premili, bi jim ;___ premalo politike uganjal... Uprli bi se mu Kipet in klic bi zopet zadonel: Križajte ga! To je klerikalizam! Na delu, ne Da am = jra-zen i ga logo ;ako j se dah ga izpozaamo! Š roke Bloje ljudstva je tako poceuooil, da ne poznajo, več dobro od slabega. Klerikalci obžalujejo še danes zločinskega župnika Ilešiča iz Bolfenga, tiste pa, ki so po svoji dolžnosti zločine odkrili, zatirajo in proklinjajo. Pred nami leži pismo, ki ga je pitala bržkone Ilešiču blizu stoječa ženska nekemu naprednjakn in v katerem jo vsaka druga beseda kletev. Svojega lastnega otroka bi ti poneurajeni ljudje žrtvovali pohotnemu kutarju, samo da bi mn do-padli. Ko bi ne bilo orožnikov, zažgali bi n»-predojakom hišo nad glavo in pobili bi jih s sekirami. Kajti neumnost in fanatizem korakata roka v roki! To je klerikalizem I In zdaj vprašamo vsa-c»ga trezno mislečega človeka: kaj ima to z vero opraviti? Ali ni tako počenjanje naravnost nasprotno veri in verskemu čuvstvu? Edino klerikalizem rnši versko poslopje, ruši cerkve, odganja ljudi od Božje službe, trga zaupanje do duhovščine iz ljudskega srca! Kajti geslo kle-rikalstvu je in ostane beseda: »Herr,. lass_ Dosjinheit regnen tiber Land, dann ist die Macht in nnsrer Hand . . ." Z neumnostjo zmagujejo klerikalci! Zmagujejo? Da, skoraj se nam dozdeva, da prihajajo zopet časi teme. Duh cesarja Jožefa II. je izginil in nadomesti ga duh Luegerjev. Dunajski župan Lneger, vodja strastnih klerikalcev je imel te dni govor, v katerem je pričel prav strupeni boj proti šoli. Šola je v nevarnosti, na šolo se valijo trume klerikalatva in zato treba poklicati vse svobodno misleče na krov. Sola nam je bila vedno sveta stvar! Narod pa, ki izroči šolo srednjoveškemu klerikalstvu, tak narod je podoben samomorilcu. Vsi torej na krov ! Kakor vihar gre skozi našo državo. 60 letnico praznuje presvitli naš cesar. Pač z žalostnim srcem se mora visoki starček ozirati na svoje narode. Vse jim je žrtvoval, svojo srčno kri jim je podaril, — ali mirn ni mogel dati. Kajti kle- rikalstvo dela nemir! Kakor so v najboljših naših iarah zanesli mladi farški petelini prepir in boj, tako je tudi v splošnem. Boj hočeje, boj zahtevajo, boj je njih cilj! Zato pa tuli mi ne moremo mirovati. Dolžni smo to bodočnosti. Slabi, ničvredni bi bili, ko bi ne branili šolo! Proklinjali bi na naših groben, ko bi ne varovali bvojo mladino. Držimo torej trdno svojo zastavo napredka, — glavo pokonci in naprej v boju! Politični pregled. 25. november! Velepomembni dan je to, kajti pred desetimi leti je tega dne divjal boj po ulicah avstrijskih mest, puške so pokale in dva mlada človeška trupla sta ležala v svoji krvi na tleh... Zakaj ? Iz Poljskega se je poklicalo ošabnega žlahčiča Badenija, moža, ki je bil navajen galiških šeg. Z železno roko je hotel zatreti napredno ljudsko misel. Snrovo nasilje mu je bilo več kot vsa pravičnost... In zato krvavi boji ? Ja. dva človeška bitja sta izdihnila svojo .rclido .dašo edino zato, ker je bila avstrijska politika zavožena, ke? se ni oziralo na ljudske zahteve. S puškami se je leta 1897 hotelo dokazati, da ima ljudstvo za plačevati, drugače pa gobec za držati!... In državna zbornica? Ali je v teh vročih d«h spala? Ne, ni spala! Predsednik državne zbornice je bil takrat duševni braUc nasilneža Badenija, poljski žlahčič Abrahamovicz. In zgodilo se je, kar ni J bilo opazovati v nobeni zbornici sveta : Abrahamovicz je poklical policaje v zbornico in s policijsko silo so nesli pognrune zastopnike ljudstva iz dvorane. . . Abrahamovicz je omadeževal, onečastil zbornico. Zdaj pa je 10 let od tega najsramotnejšega dneva v avstrijski zgodovini. Iu isti Abrahamovicz, kateremu se je reklo, da spada v ječo, je zdaj — minister. Rss, človeku krvavi srce, ko vidi avstrijsko politiko v takem blatu. Ali je čudno, ako so pozdravili napredni poslanci z najhujšimi psovkami nasilneža Abrahamovicza ? Temni, Kadar gore potujejo . . . Povest od sovraštva in ljubezni. Spisal Kari Bienenstein. (3. nadaljevanje.) Ko je prišel Toni v vas, vstopil je ravno Zagorjan v gostilno. Pri temu je bila stvar z varstvom hiše ravno nasprotna. Pazil je sam na domačijo, medtem ko je poslal Roziko v cerkev. Ali ko je videl prihajati svojo hčerko po griču, vzel je klobuk in šel po najkrajši stezi v vas. Toni se Zagorjana ni ravno razveselil; vedel je namreč: ako je Zagorjan že v vasi, potem je morala biti Rozika gotovo že doma in ne bi jo mogel več danes a-1 videti. Ali kaj bi si mislila? Kakšne skrbi in žalost bi I si delala? Saj Toni je poznal skrivno bojazen ljubice, I kateri :e domača žalost vso vero na trajno srečo vzela. Kaj naj bi napravil? Premišljaval je nekaj časa in prišel do sklepa: hotel je iti k Zagorjanovi hiši ; morda bi se najdla prilika, da izpregovori par besedi z Roziko. Njenega očeta se ni bilo treba bati, kajti pred deveto uro bi ta gotovo ne prišel iz gostilne; stari hlapec pri Za-lakt) Sorjanov'''. Stefan, in stara dekla pa itak nista bila nevarna; . ni se bilo treba bati izdajstva. len/ Toni je šel po isti stezi, kakor preje Zagorjan. V supi začetku je hitro korakal, ali potem je postala pot tako luno. ilenit s pa- s letja, .prtj. »I- mi. yi\ a z*- strma, da je le polagoma navzgor prihajal. Tako je prišel večer. Ko je korakal Toni čez zadnji grič, bil je le še vrhunec Samskegore v dnevni svetlobi in se je svetil kot baklja proti nebu, ki je postalo že temno in se okrasilo z zvezdicami. Previdno se je držal Toni ob robu gozda, ki je bil tesno pri hiši. Od svojega prostora je videl ravno k vodnjaku; tja bode morala priti Rozika po vodo, da napoji živino. Mirno je stal in čakal. Iz hlevov je prihajal ropot živine. Potem pa je postajalo vedno bolj mirno in Toni je prestrašeno izpoznal, da je bila živina že napojena in krmljena; torej ne bode ta večer Rozike več vidi). Potihoma je zaklel in se vznemirjeno za brke prijel. Kaj naj napravi ? V hišo vendar ne sme I Kako naj da Roziki znamenje? Na noben način ne sme tukaj ostati. Šel je za hišo okoli hleva in se plazil poleg domačega vrteča ter prišel do prostega pašnega prostora pred hišo. In zdaj — skoraj bi od veselja zavriskal — zdaj je opazil Roziko, ki je sedela na klopi pred hišo, roki v naročju, in zrla sanjavo v mračni večer. Zadnja svetloba iz Samskegore ji je olepšala lici in še ljubkejše je bilo nežno dekliško obličje v okvirju svojih temnili las. Trenutek dolgo je gledal Toni z veselimi očmi to sliko; nikdar še se mu ni Rozika tako ljubka zdela, kakor ravno zdaj, ko je stal na sovražnem posestvu. Potem pa je tiho zaklical: »Rozika I« Deklica je pogledala prestrašeno navzgor. Ali s^ ji je sanjalo? Ne, zdaj je cula klic že drugič in vidila tud' postavo za vrtom. Obraz se ji je razsvetil, srce pa ji je pričelo biti; najraje bi od veselja zavpila in vzletela v njegove objeme. Ali treba je bilo biti previdno. Dala je Tonitu znamenje, da naj se vrne v gozd. Fant je vbogal, medtem ko je šla Rozika v hišo in vprašala mati, je-li ta še kaj potrebuje. Mati ni zahtevala ničesar; rekla je le otožno; »Le pojdi malo na zrak. Moj Bog, kako dolgo še in tudi ti ne bodeš zahtevala več svežega zraka. Zrak na pokopališču je najboljši«. Globoko je vzdihnila Rozika in stopila v mračni večer. V par minutah jo je že Toni vroče objel in strastni poljubi so dokazali njuno srečo. Rozika je naslonila glavo ob njegovo ramo in ga vprašala s svitlimi očmi: >Kaj pa ti je danes v glavo prišlo?" — »Ja veš«, je odgovoril, »mislil sem si, da i bodeš zopet celi teden žalostna in se bodeš celo jokala. To pa ne smem misliti«. — »Malo sem itak že jokala«, je priznala s smehljajem. — »Tako, potem moram pa oči posebno kaznovati«, menil je Toni, stisnil Roziko v roke in jo poljubil na trepalnice ter čelo. »Ali malo truden sem tudi« je rekel Toni, »saj se lahko tnalo vsedeva; ali imaš malo časa?« — Rozika je prikimala in pričela sta si svoje dogodke pripovedovati. »Ne vem«, je končal Toni, »ali sluti moj oče kaj ali ne? Danes se mi je to že dozdelo. Sicer pa nič ne de. iu temni bo Časi! Nazadnjaštvo prihaja v vlado ! Edina pot je, da glasujejo poslanci proti na-godbi z Ogrsko. Cimpreje pade ta vlada, tem-bolje za ljndstvo! Pomiloščenje vojaških begunov. Kakor smo že poročali, je cesar ob priliki 60 letnega jubileja p o m i 1 o s t i 1 vse one, ki so se odtegnili vojaškim naborom ali pa so z a m*n dili vojaške dolžnosti. Dotični odlok se glasi: 1. Vsem onim vojakom armade in vojne mornarice, ki se nahajajo v zaporu, ker se niso odzvali poklicu v vojaško islužbo ali ki so pobegnili (dezertiraii) odpusti se dne 2. decembra vsaka nadaljna kazen. — 2. Vsem onim, ki so še v preiskavi zaradi take krivde, ki so jo zakrivili pred 2. decembrom, dalje oni, ki se kazensko šele zasledujejo, opusti se nadaljuo postopanje in vsako kazen; tisti, ki še niso v preiskavi, pa se morajo v dobi od 2. decembra 1907 do 1. decembra 1909 osebno javiti prostovoljno politični ali vojaški oblasti na Avstrijskem. — 3. Dezerterjem, ki morajo za kazen naprej služiti, se to odpusti. — 4. Opustitev pa ne velja za one, ki so zakrivili hudodelstvo po § 6 z dne 28. junija 1890 in prestopek po § 4 zakona za Bozoo ter Hercegovino. — 5. Vai dezerterji pa izgubijo svoje šarže, ki so jih preje imeli. — 6. Vsem pomiloščenim vSteje se doba med tem časom, ko so se v evidenci vodili kot beguni, v službeno dobo. Zamujeno vojaško akt.vno in 8 tedensko službo pa morajo nado-mes titi v teku splošne službene dobe. Zamujenih orožnih vaj ni treba nadomestiti. — To so glavne poteze velikodušnega cesarjevega pomiloščenja. Glavno je, da se dezerterji v teku 2 let pri oblasti oglasijo! Dopisi. Iz Lemberga. Slavno uredništvo! Vaš cenjeni list je že večkrat omenil, da bi bilo za nas spodnjo - štajerske kmete zelo potrebno, da se organiziramo in ustanovimo kmetijske podružnice. Tudi pri nas smo pričeli delati nato, da ustanovimo kmetijsko podružnico. V ta namen smo imeli zadnjo nedeljo oktobra kmetijsko zborovanje, na katerem se je našim kmetom razložilo namene in koristi kmetijske podružnic«. Dogovorili smo se, da hočemo za več občin Smarskega okraja ustanoviti podružnico v Lembergu in sklenili v kratkem večje zborovanje sklicati. Klerikalna stranka seveda z našim početjem ni zadovoljna, ako iavi.o je agrarni govornik na našem zborovanju naravnost povdarjal, da kmetijska družba ne pozna nobene politike in da so v kmetijski podružnici vsi kmetje enaki, so-li politično ene ali druge barve. Z edino klerikalcem lastnim „navdušenjem" so začeli atrankarji zoper naše početje šuntati, 'češ da je kmetijska družba za Štajersko z sedežem v Gradcu Bnem-čurska" in „brezverska". Še bolj nss je iznena-dilo, ko je eno zadnjih nedelj priromal k nam „oberjezuit" Gomilšek, župnik na Medvedovem selu. Domači župnik in kaplan sta mn preskrbela precej ovac, katerim je po svoji navadi zopet zadnje kronice za njegova razna drnštva cdvzel. Bil je takrat res jako pravicoljuben; povedal nam je, da je namen .kmečke zveze" le pobirati pridno kronice, da bodo črnuhi pri prihodnjih volitvah imeli več denarjev za agitacijo in nam bodo temložje vsilili nam neljubega poslanca Korošca ali morda Gomilšeka. Naenkrat pa je začel prav sladko in mastno opiso-sovati koristi štajerske kmetijske družbe in nagovarjal navzoče, naj takoj plačajo vsak,po 3 krone, češ da si ustanovijo podružnico na Sladki gori. Videti mu je bilo na prvi pogled, da je v tem še novinec, kajti primoran je bil vedno na papir gledati, na katerem je imel napisano to, kar je po ovinkih iz Lemberškega zborovanja ali pa mogoče iz .Štajerca" zvedel. Priznal je tudi sam, da danes zato ni dovolj pripravljen in da hoče prihodnjič o teh zadevah še bolj podu-čen biti. Oglasil se je nato neki klerikalni kmet in rekel, da se je vse to že mnogo boljše v Lembergu govorilo, kjer je bil tudi on (kmet) navzoč in da se mu je stvar tam dopadla. ne more pa uvideti, zakaj hočejo gospodje danes na Sladki gori podružnico ustanoviti. Nato mu seveda Gomilšek kakor tudi domači župnik po svoje raz-tolmačita, da hočejo Lemberžani „nemčursko" in .protiversko" podružnico ustanoviti, medtem ko bodejo na Sladki gori .narodno - slovensko pravo rimskokatoliško" (mogoče 7. popolnimi odpustki obdarovano) kmetijsko podružnico snovali. Povejte nam, Vi nemirni duh Gomilšek, kako se to strinja?! Kmetijska podružnica štajerske kmet. družbe bi bila v Lsmbergu pod vodstvom kmetov .nemčurska" in .protiverska", v četrt ure oddaljeni Sladki gori seveda pod vodstvom žegnanih gospodov pa .narodno slovenska rimsko-katoliška" itd. Mi Vam pa odkrito srčno povemo, da Vi z Vašim počenjanjem hočete le stanovsko organizacijo kmeta onemogočiti. Milostljivega knezoškofa pa vprašamo, ali je dal Gomilšeka k sv. Petru za župnika ali okrajem Šmarje, Rogatec in Kozje za putoval-nega učitelja nepotrebnih .Marijinih družb" in izobraževalnih društev?!" Iz zanesljivih virov nam je znano, da g. Gomilšek večinoma po nedeljah po drugih farah leta. Milostljivi škof naj veli svojemu slugu, da naj pregleda zadnjih 10 številk „Slov. Gospod&rja" in naj mu o Gomil-šekovem delu poroča in' prepričan bode, da pišemo resnico. Končno naj še omenimo, da se mi Lemberžani tudi od domačega župnika ne bodemo pustili psovati, tudi ne ako bi bil slučajno — pijan, kar je seveda njegova navada. Glede ustanovljenja podružnice pa hočemo mirno čakati, kaj poreče osrednji odbor v Gradcu in upam, da je delal Gomilšek tokrat „rajtengo brez birta". Šmarje pri Jelšah. V nedeljo 17. t. m. vršilo se je v gostilni g Mihaela Drobne kmečko zborovanje. Lepo število povablenih kmetov in pa tudi več odličnih oseb se je vdeležilo tega zborovanja, kateri so pazljivo poslušali zanimivi govor kmetovalca g. Andreja Drcfenik iz Kačjega dola. Njegov govor razvijal bo je obširno na to, kako bi se dalo zboljšati travnike skoz polago drinažo in gnojenjem z različnimi gnojili in tako povzdigneti kmečko dobrostanje; a glavni namen njegovega govora je pa bil ta, da bi bo tudi v Smarji ustanovila podružnica štajerske kmečke družbe! Želimo in upamo, da se bo to tudi v kratkem uresničilo! Enkrat morava vse povedati, in če se to preje zgodi, je še bolj. Jaz ne odneham, to rečem. Kajti zakaj naj bi postala midva nesrečna, ako sta se sprla enkrat najina očeta? Ko bi se vsaj vedlo, kaj sta imela? Ali noben človek tega ne pove. To je župnikovo delo«. — »Bodi vesel<, je odgovorila Rozika tiho, »morda si srečnejši.< — »'Srečnejši? Nel Ako se zaradi česar trpi, se mora vendar vedeti, zakaj. In jaz ne verujem, da je tako hudo«. — Roziki je padlo v glavo, da mu vse pove. Ali končno se je premagala, objela ljubčeka in rekla: »Daj mi poljubi« In ko je to storil, malo začuden vsled njenega žalostnega pogleda, prosila je: »Še enkrat in še enkrat«. — Prestrašen je stisnil Toni Roziko k sebi in jo vprašal: »Moja Roži, kaj pa ti je nakrat, ti si tako žalostna?« — In zdaj je prijela njegovo roko ter rekla: »Prosila sem te za te tri poljube, kajti morda bodejo zadnji, katere dobim od tebe. In zato sem hotela ravno tri, kakor se pri molitvi napravi tri križe, predno se reče »amen«. Kajti zdaj, Toni, pride ljubezen na poizkušnjo. Najbolje je, da ti vse sama povem. Jaz vem, kako je nastalo sovraštvo med mojim in tvojim očetom. Ne branim svojega očeta, ali tvoj je pač še bolj kriv. In vidiš, Toni, jaz vem da ljubiš svojega očeta. Ali imaš toliko ljubezni do mene, da ti smem vse povedati?« — »Povej, Roži«, je rekel Toni, »ti si edina, ki mi sme vse povedati«. In Rozika je povedala, kar ji je par ur preje stara Agata sporočila. (Naprej prihodnjič.) Boj v zgorno - radgonskem okraju. Znano je, da porabijo klerikalci v politični borbi vsa sredstva. Z divjo strastjo, kakor jo je videti edino pri pridigarjih strupen* ga sovraštva, razširjajo svoje nazore in blatijo svoje nasprotnike. Kako popolnoma izgine sleherni sled krščanstva in poštenosti t klerikalni stranki, dokazuje gnusni, brezvestni boj proti napred-njaku g. Francu Wratschko v Zg. Radgoni. Preglejmo celo zadevo! Klerikalci so imeli zgorno-radgonBki okraj 7 let v svoji roki. Okroglo 2 let je bil načelnik učitelj Kocmut iz sv. Jurja, njegov namestnik pa grof Averhas (1 leto) ter dr. Gorički (4 leta). Prvaškega načelnika Kocmuta je deželni odbor zaradi za nema r j e n j a odstavil; drugi ni bil več izvoljen in tretji je odložil svoj mandat iz posebnih vzrokov. Pri nadomestnih volitvah septembra 1. 1890 je bil g. F. Wratschko s 14 glasovi za načelnika izvoljen. Po pre- teku dveh let so bile zopet volitve razpisane. ,, Gospodar" je že preje z gonjo proti g. "Wratschko pričel; vsaka laž. vsako obrekovanje je bilo temu laži-katoliškemu listu dobro, da onemogoči Wratschkovo izvolitev. Ali pomagalo mu ni, kajti ljudstvo je vpoštevalo gospodarsko delo g. Wratschka in je bilo z njim izredno zadovoljno. In vkljub hujskanju politikujočih farjov ter njih ljubljenca Ploja je bil g. Wratschko ednoglasno za načelnika izvoljen. Ker pa .Gospodar" še ni ponehal z obrekovanjem, si je moral poizkati g. Wratscko pravico pred sodnijo. Ko so zopet 3 leti minuli in so bile volitve iz novega razpi ane, poskusili so klerikalci z drugimi, še gršimi sredstvi svojo srečo. Bil je takrat pri dr. G^ričkemu neki advokatski kandidat Pihl, ki se ni sramoval nobene laži, da bi g. Wratschkota očrnil. Nahujskalo se je nekega hlapca Serschena, naj izpove, da ga je hotel g. Wratschko najeti, da naj nekega klerikalnega majerja ustreli. Vsled tega nesramnega sklepa je bil g. Wratschko zaradi javnega nasilstva obtožen. Iatotako sta ga naznanila prvaška dohtarja Glaser in Hribar iz Celja zaradi goljufije ter po § 303. S temi krivičnimi naznanili se je hotelo onemogočiti izvolitev g. Wratschka. AH v s e t o ž b e so končale > zmago g. Wratschkota. Klerikalec Serecheu je bil obsojen na 4 mesece ječe, druge dve tožbi pa sta se ostavili. Pri volit« pa je bil g. Wratschko tretjič ednoglasno za načelnika izvoljen, FarJki „Grospodar" pa je obrekoval nadalje... Četrta volitev "je končala istotako, izvršila se je pa veliko bolj mirno. Prišlo je do pete volitve. Klerikalci so osnovali neki .konzorcij", v katerem so imeli prvo besedo prvaki Veberič, Semlič in Borko. Podkupili so nekatere obšinske predstojnike z denarjem in bo bili ti pozneje v Mariboru obsojeni. Tudi ta goljufija ni pomagala, kajti g. Wratschko je bil zopet ednoglasno načelnikom izvoljen. Prišlo je do šeste volitve, ki se je pred par tedni zgodila. V zadnjih 3 letih je pričel rogo-viliti župnik Kunci s svojimi drugimi farškimi podrepniki. Deloval je pri vseh občinskih volit-vah v fari in tako je biio precej črnih občinskih predstojnikov izvoljenih. Tako je tudi pri okrajnih »olitvah prišlo, da je bilo za naprednjake le 10, za črnnhe pa 14 občin. V tem času pase je napravilo tudi prošnjo, da naj se Zgorno Radgono v trg predrugači, Cesar je to tndi potrdil. Ali medtem se je plazil deviško-nedolžni hofrat Ploj po Dunaju in je znal preprečiti, da ni prišlo poročilo o spremembi Zg. Radgone v trg pravočasno iz ministerstva. Občina pa ni počivala in tako je bil minister Bie-nerth prisiljen, imenovati Zg. Radgono za trg, Zahteval je pa od g. Wratschkota, da ti rai-pišejo okrajne volitve po starem zistemu in priporočal, da naj se prvaško farška ter napredna stranka zjediniti, kar bi bilo v blagor celemn okraja. Prvi zahtevi je g. Wratschko takoj ustregel, ker je že pred letom izjavil, da noče OBtati več načelnik. Odklonilo se pa je kompromis s kle: rikalci, kajti z lažniki in obrekovalci se nikdo družiti noče. Ker se je pa g. Wratschkota vendar še nadlegovalo, da naj se udeleži volitev. poizkusil je pripraviti sporazumljenje. V tem času je prišel preje imenovani Veberič k g. Wratschkotu. Le-ta je prvemu priporočal kompromis, katerega je minister želel. Veberič je obljubil, da bode stvar svojim prvaškim prijateljem naznanil in 12. avgusta bi imela 1 Wratskotom skupaj priti. Zadnji pa je nato pozabil in ni prišel. Tako ni z Veberičom nobene besede o volitvah več izpregovoril. In zdaj nakrat se je napravilo naznanilo, da je hotel Wratschko Veberiča s „fufcigarjem" podkupiti. Vsak pametni človek vidi, kam pes taco moli! PriCe bo dokazale, da je Veberič smrtni sovražnik g. Wratschkota, da je nadalje sam izjavil, da se hoče nad Wratschkom maščevati, Veberičev glas bi g. Wratschkotu nič ne pomagal. Ali vkljub temu je klerikalni Veberič prisegel in Wratschko je bil obsojen. Mi ne trdimo, da je Veberič po krivem prisegel, ker tega dokazati se moremo. Ali mi pravimo, da je aodnija tako sodila, kakor bi noben človek tega ne pričakoval. In zato teče tožba naprej! In zdaj premislimo: Minister je nasvetoval g. Wratschkotu kompromis in ker je ta to priporočal, je bil obsojen. Potemtakem je tndi minister nekaj kaznivega storil! Veberičeva prisega pa bode povod nadaljnemu postopanju. In vse pride na solnce! Ze onkrat eo g- Wratschkota po nedolžnem v ječo spravili. Bilo je to leta 1879, ko je bil Wratschko v Celju na 3 mesece ječe obsojen, ker sta dve priči napačno izpovedali. Wratscbko je prestal kazen, potem pa ni dal .miru in je bil pred sodnijo pri ponovljeni razpravi popolnoma oproščen. Tako se igrajo črnuhi a prisego!!! Sedemnajst let je bil g. Wratschko okrajni načelnik in kar je storil, to je dobro. Samo fanatično farštvo ga je Bovražilo in ga še sovraži. Mož pa je osivel v službi za ljudstvo! Zidale so se ceste, dajalo subvencije, doklade se niso zvišale in malo okrajev ima tako nizkih doklad kakor ta. Jekleni, delavni mož je bil Wratschko, mož na svojem mestu, ki se ni dal prestrašiti in npogniti! Cast mu i zanaprej! Klerikalna gonja pa bodo divjala tudi v bodoče. Ah — vremena se bodo zjsBnila! Novice. Drugi natis našega kmetskega koledarja je ravnokar izšel. Vsi tisti, ki so se torej že naročili, dobijo zdaj v par dneh koledarje. Kdor se pa Se ni naročil, stori naj to nemudoma, kajti na ta način si zasiguti gotovo koledar. Kakor že povedano, stane 1 koledar na 112 stranah le 30 krajcarjev, s poštnino pa 5 krajcarjev več. Nekaj koledarjev smo napravili trdo vezanih in stanejo ti 40, s poštnino 45 krajcarjev. Kdor proda 10 koledarjev, dobi 1 zastonj. Opozarjamo še enkrat vse somišljenike in prijatelje našega koledarja, da ga naročijo, kajti toliko lepega, koristnega in zabavnega berila za tako mali denar ni dobiti nikjer drugje. Torej na delo! Naši Shodi. Naznanili smo že, da hočemo zimski čas za prirejanje podučnih, gospodarskih in političnih shodov porabiti. Opozarjamo na to somišljenike. Kjer si naši pristaši želijo taki shod, naj nam to naznanijo. Preskrbeli bodemo toliko shodov, kolikor bode mogoče. Torej na delo za napredno stranko! Iz Spodnje-Stajerskega. „Štajerc" na prižnici. Zopet enkrat je prišel naš list na prižuico. V nedeljo, 17. t. m. je čital .Štajerca" župnik Gomilšek iz sv. Petra nad Medvedovim selom raz prižnice pred vsemi ljudmi. Ni mu bilo prav, da smo ga v 45 štev. malo okrtačili. „Štajerc" torej na prižnici, — dobro! „Brezverske" stvari vendar ne bode in ne sme katoliški duhovnik na prižnico prinašati. Torej je laž, da bi bil „Štajerc" brezverski list. Nasprotno: ..Štajeic' je tako pobožen list, da se ga pričenja citati raz prižnic. Pametno je to, lajmošter iz Sv. Petra! Ako pa mislite, da nas bode te s tem zatrli in premagali, se pač grozno motite. Od vaših mirnih ovac, od vrlih kmetov iz vase fare, smo dobili to-le pismo: „Dragi „Štajerc!" Kakor pomaga šiba pri malopridnih otrocih, tako pomaga krtača tvoja pri marsikateremu duhovnika 1 Dragi „Stajerc", ti si se na-šerr.u g. župniku G. zelo priljubil, da te je celo v nedeljo 17. t. m. pred vsem ljudstvom raz prižnice čital in to baje zato, ker si ga ti v št. 45. okrtačil. Mi smo to že itak zelo radi čitali, ker si napreden list, ali odslej te bomo še v veliko večji meri spoštovali, ker te g. župnik tudi spoštuje, da te celo v cerkvi čita. Toraj zavedni Sentpeterčani gremo vsi na delo za napredni list, za ..Štajerca!" —Sentpeterčsni." — Kaj pravite k temu, župnik? Hvala, da agitirate za nas! Poličanski „koštrun-birt" obsojeni Poročali ■mo svoj čas o svinjskih klobasicah klerikalnega „kcštrnn-birta" F. Gajšeka. Kakor znano, je izdeloval Gajšek te klebasico iz mesa krepanih, na živinski kugi poginjenih živali in je na vse mogoče načine sleparil oblast ter ljudi. V odgovor na naše članke je prišla potem notica v listu vseh sleparjev „Slov. Gospodarju". Tam se je bahal Gajšek, da dela že leta dolgo za geslo „vse za vero, dom in cesarja". Na to nesramnost ■mo klerikalnemu prediznežu po nosu potolkli in novedali. kako ie »lenaril ori hranilnicah, ro- — 3 — manju in s krepano živaljo. Orožniki so pričeli stvar tndi preiskavati. Gajšeku je bilo to neprijetno in naznanil je vsled tega v drnžbi s svojo hčerko Ano orožnika popolnoma po krivem. Za vse te svoje lumparije je prišel Gajšek na obtožno klop. 20. nov. je bil pred slov. bistriško sodnijo obsojen na 6 tednov zapora, 200 K globe, 91 K za meso in vse troške. Njegova Aoa pa je bila obsojena na 100 K globe, oziroma 10 dni zapora. S tem je stvar končana! Mi želimo, da bi se ,,koštrun-birta" v zapora s tistimi klobasami fatralo, s katerimi je on ljudi in svojegi župnika sleparil. Razvidno pa je iz te cele zadeve, da je po navadi tisti največji lopov, ki najbolj tercijalsko oči proti nebu obrača. ,,Fihpos" in klerikalna stranka sploh pa naj bodeta ponosna na svojega „koštrun-birta". Hahaha! Kaplan Peter Gorjup v Brežicah se je na-lezel v zadnjem času političnega duha. Pred kratkem je med veroukom nekega razreda ljudske šole otrokom o dobrem in slabem časopisju predaval. Rekel je, da je greh, ako se čita gotove napiedne liste in priporočal farške zakotne „cajtunge" . . . Glej, glej! Od kedaj pa spada ta ,.znanost" v učni načrt ljudskih šol? Ali bi ne bilo bolje, da se priuči deci raje dostojno obnašanje na cesti? Izbiro časnikov si pridržijo stariši za-se. In stariši bodejo tudi kaplanu dokazali, da nima vtikati svoj nos v zadeve, ki ga nič ne brigajo. Iz Kalobja se sliši vedno bolj čudne po-vestice o tamošnjemu župniku Kostanjovecu. G/e se za nekega otroka, za katerega je župnik pozabil skrbeti, vkljub temu, da bi to storiti moral. Spomladi letošnjega leta je prišla namreč župni-kova kuharica v sosedno vas in porodila tam otroka. Date so dali neki viničarici ter obljubili, da se bode zanj plačevalo. 14 dni po porodu je kuharica zopet odpotovala. Ali od tega časa naprej ne dobi viničarica nobenega vinarja . več. Vprašamo : Kdo je oče otroka ? Kdo je jerob ? Zakaj se ne plača revni viničarici tiste kronice ? Župnik Kostanjovec, ven z besedo ! Drugače bodete soodgovorni, da „vera peša". Mariborski okrajni zastop, v katerem so zadnjič naprednjaki zmagali, si je izvolil za načelnika g. dr. J. Schmiderer, za namestnika pa g. J. Bancalari. V odbor pa so bili izvoljeni gg.: dr. Kornfeld. dr. Krenn, P. Kammerer, župan V. Scbaffer, J. Bancalari in Joh. Kammerer. Naprej v pridnem delu za' ljudstvo! Lastno poŠto so uresničili v Studencih pri Mariboru. Podpore kmetom. Za ptujsko-rogaško-or-mužki okraj ae je dovolilo po ujmih prizadetim posestnikom skupne podpore v znesku 240 000 kron, torej skoraj četrt milijona kron. Mariborska porota prične 2. dec. svoje zasedanje. Obteženi so: 2. dec.: Jos. Fioscher (uboj), Jos Tacer (rop); 3. dec.: Jurij Dovnig (ženomorilec iz Hoč), Treza Žnidar (požig); 4. in 5. dec. : Urša Dvoršakv in Al. Pirsch (požig in goljufija); 6. dec. F. Petrovič, F. Zimmerleit in J. Kikl (tatvina) ; nadalje W. Stark (goljufija), Marija Jeza (detomor), Al. Strgar (požig), Kranjc (uboj). Požar. V Šoštanju je pogorela hiša posestnice Britovšek. Prebivalci so komaj življenje rešili. Ustrelil se je na Tirolskem šmarski fant Štor. Baje se je spri z ljubico. Zblaznel je bivši nadzornik južne željeznice pl. Schmuck. Kakor znano, je bil Schmuck proti delavcem brezobziren do skrajnosti. Bil je tudi v zvezi z obrekovalci župana Orniga. Morda se je nesrečnežu že takrat mešalo. Zaprli so v Mariboru pisarja Ferd. Schriebi zaradi raznih sleparij. Istotako sedi v preizko-valnem zaporu manšetar Rokavec. Obesil se je penzijoniat g. Kramberger t Mariboru Izgubil je pri zadnjem letnem sejmu v Ptuju neki neznanec cekar, v katerem je bila 1 kmetaka ura, 1 motika, kos usnja itd. Kdor je to izgubil, naj ae naznani pri mestni policiji v Ptuju. Umrl je nadučitelj v pokoju g. Vincenc Kotzmuth iz Hajdine. Bil je izvrstni, plemeniti mož. Žemljica n8J mu bode lahka! Ropar. Preteklo nedeljo se je privlekel iz gozda k posestniku Čepela t Škofjevasi mešetar F. Lipošek iz Oplotnic. Pravil je, da mu je pognal Deki neznanec krogljo v prša, ga oropal in vrgel iz voza. Orožniki iščejo zločinca. Vlak je povozil pri Poličanah delavca Matijo Žaidar. Bil je takoj mrtev. Iz Koroškega. Klerikalna predrznost. Kakor znano, so si poneumjeni volilci izvolili kaplana Walcherja za državnega poslsLca. Walcher ima vae sposobnosti za pravega — črnuha. Spretno zna rabiti laž, obrekovanje, paovanje in kar mu ne do-pade, kar se ne strinja z njegovimi črnimi nazori, to.proklinja. V zadnjem času so imeli koroški klerikalci prav slabe čase. Mislih so namreč, da se jim bodejo tudi c. k. sodniki pripognili in pokorili ter da bodejo potem nekaznovano lahko svoje lumparije uganjali. Zdaj pa so porotniki v par slučajih klerikalne zločince obsodili. To je kaplana Walcherja tako razburilo, da je vrgel vsem porotnikom nesramno psovko v obraz. V neki interpelaciji je namreč doslovno dejal: .,Na Koroškem vporabljeni porotniki so ali duševno popolnoma nezmožni ali brez vsake nravne r e s a o s t i ali pa zaradi obeh teh pouianjkljajev za porotaiško službo popolnoma nezmožni". — Ali razumete ? Walcher, ta rumeni kljun, ta kaplunček, si upa vse koroške porotnike nesramno žaliti, češ da so neumni in nravno ničvredni! Ni čuda, da je šel vihar skozi vrste koroških porotnikov, ki so se zbrali v Celovcu in ki zahtevajo od ministra zadoščenje za to farško psovko. In s takimi ljudmi se družijo tudi prvaško-klerikalni mogočneži. Kadar se jim ljudstvo ukloni in jim pete liže, takrat pravijo, da je to „dobro naše ljudstvo;" kadar pa prične to ljudstvo z lastnimi možganami misliti, takrat mu pljune ta ali oni farški fantalin v obraz. F«j čez tako postopanje! Ali ljudstvo postaja vedno pametnejše in odvrglo bode kmalu farško nadvlado. V to pomozi Brg! Shod V Galiciji se je vršil predzadnjo nedeljo pri precej dobri udeležbi. Marljivi potovalni učitelj g. Schumy je predaval o živinoreji, gnojenju itd. Poslušalci so mu živahno odobravali. Naprej v gospodarskem delu! Grozna smrt Na duhu bolani .sin gostilni-čarke „zur Krone" v Velikovcu si je zažgal obleko. Predno je prišla pomoč, je dobil nesrečnež že take rane, da je kmalu potem umrl. Pogorelo je poslopju za krmo posestnika Huberja v Tresdorfu. Ogenj je napravil za 3000 K škode. Nastal je baje vsled neprevidnega kadenja nekega hlapca. Utonila je lO letna hčerka izdelovatelja 8odavice g. F. Hartlieba v Belamostu v tamošnjem potoku. Doslej se ne ve, kako se je nesreča zgodila. Poštenjak. Hlapec Franc Pingist v Feld-kirehnu je najdel na cesti zavoj, v katerem sta bili 2 hramlnični knjigi ter svota 1890 K. Pošteni najditelj je vse občini izročil. Zaboj je zgubil gospodar Scheiber iz sv. Dlrika, ki je poštenjaku 10% nagrade izplačal. Se en poštenjak. V Špitaln je našel hlapec Martin na cesti 4000 K, zavitih v ruto. Izročil jih je takoj svojemu gospodarju. Ustrelil se je v Staremdvoru mesar Julij Ferstl Vzrok samomora je neznan. Roparski napad. Predzadnjo sredo so napadli trije lopovi nekega akordanta v Felken-stajnu, ki je imel par tisoč kron za izplačanje delavcev pri sebi; potresli so mu popra v oči ter mu potem, denar oropali. Zločincev še nimajo Po evetu. Potres v Karatagu. Listi poročajo: Potre« je mesto Karatag popolnoma uničil. Vseh 1200 hiš je razrušenih. Od 4000 prebivalcev se jih je rešilo le 200, vsi drugi so mrtvi. Kako postaneš svoj lastni oče? Neki delavec v Gradcu je imel pred leti ljubico; dobila sta otroka, ali pozneje sta šla eden od drugega. Desetletja so minula in delavec je že vse pozabil. Nakrat se teznani z mlado deklico, ki mu je dopadla in s katero se je tudi oženil. Dobil je z Djo otroka. Ali nakrat se je izvedlo, da je bila Djegova žena — njegova hčerka iz časa prve ljubezni. Mož se je imel pred sodnijo zagovarjati, al bil je oproščen, ker se je vae to le po naključju zgodilo. _ 4 — Železniške nesreče. Brzovlak iz Valencije na Španskem je padel iz mosta t reko. čez 20 osfb je mrtvih, 90 pa ranjenih. Gospodinska šola y Ptuju. Na naš oklic glede ustanovitve kuharske in gospodinske Solo v Ptuju smo dobili že razna naznanila. Omenimo, da se vršijo ti tečaji v prvi vrsti za kmetske inkrčmarske hčerke, ki so nad 16 let stare. Namen šoli je, izobraziti dekleta v najvažnejšem gospo-dinskem delu, to je v prvi vrsti v kuhanju, pranju, šivanju, pospravljanju itd. Šola se otvori dne 1. januarja 1.1908. Občina mesta Ptuj je okrajnemu zastopa pripustila prostore na starem rotovžu, kjer se bode napravilo spalno sobo in gospodinske prostore. Vodstvo te gospodinske šole je prevzela gospodična Johana H e r š i č, sestra pokojnega ptujskega prosta Heršiča. Poleg tega bodete dajali poduk 1 kuharica in 1 šivilja. Učni načrt je sledeči: Ob 6. uri zntraj ostanejo dekleta, si kuhajo zajutrk in pospravijo sobe. Potem grejo 1 do 2 ure ali t cerkev ali pa na sprehod in to skupno pod nadzorstvom. Eo pridejo nazaj, prične kuhanje kosila; vse pripravljene jedi porabijo dekleta same; kar bodejo skuhale, bodejo tudi jedle. Popoldne pospravijo zopet sobe. Potem prične poduk v šivanju. Obenem se bode podučevalo glade n j e (peglanje) in pranje. Na večer bodejo zopet vse gojenke večerjo pripravile. Poleti bode tndi vrtnarski poduk. Kdor želi, da bi njegova hčerka postala dobra gospodinja ali krčmarica, naj ne zamudi te prilike. Pogoji za sprejem so sledeči: Na mesec treba plačati 10 gold, in sicer 5 kron takoj, 15 kron pa pri vstopu. Katera je res prerevna, da bi zamogla to plačati, tej se bode pristojbina znižala. Poleg tega je treba, da prinese vsako dekle nekaj žmavca, putra, bučnega olja, krompirja, fižola, jajc in perutnine seboj. Vse druge potrebščine kakor postlje, kuhinjsko orodje, matrace itd, so že preskrbljene. Kdor hoče svojo hčerko t to prepotrebuo šolo poslati, naj to nemudoma naznani. Pridna dekleta bodejo v enem mesecu tečaj izgotovila. Naznanila sprejemajo: G. Jos. Ornig, župan v Ptuju (v pekariji), uredništvo „Štajerca", pisarna okrajnega zastopa. Ponavljamo še enkrat: Pošiljajte svoje hčerke v to šolo! Jesensko gnojenje. Travnikom in njivam, je gnojenje ravno tako potrebno, kakor človeka brana. Mi moramo jesti, in sicer v obilni meri, če hočemo krepki in zdravi po zemlji migljati, zemlja potreboje pa gnoja, če hočemo, da naj rodi. Njivam se še v tem oziru ne godi tako velika krivica — pa travnikom — kdo misli na gnojenje teh ? Marsikdo Se zasmehnje naprednega kmeta, ki gnoji travnike, češ je pač škoda gnoja, ki se vozi na travnike, ko ga je tako zelo treba za njive in v vinograde. Drugi zopet pravijo, kako bi ga gnojili travnike, ko še za polje nam ga premanjkuje. Res je, da imajo le malokje hlevskega gnoja v obilici; posebno za travnike ga ostaja malo, vendar je temu prav lahko pripomoči in sicer z umetnimi gnojili Ta se dobivajo pri kmetijskih družbah, gospodarskih zadrugah in pri nekterih trgovcih, vendar je treba biti kmetovalca pri nakopa umetnih gnojil previdnemu in jih naj kupuje vedno le ali pri kmetijskih korporacijah ali pa pri dobro znanih in vestnih trgovcih, ki jamčijo za vsebino hranilnih snovij t umetnih gnojilih. Največ sieparstva se v tem oziru godi pri fosforovih gnojilih, to so Tomasova žlindra in supeifoefat, ki nemata vedno jednake množine hranilne snovi fosforne kisline. Tomasova žlindra ima v 100 kg 11 do 23 kg v zemlji raztopne fosforove kisline, superfosfat pa 12 do 21 kg. čim več fosforne kisline ima Tomasova žlindra ali superfosfat, tem izdatnejša sta; 1 kg fosforne kisline stane 32 do 36 vinarjev. Treba je toraj pri nakupu teh gnojil vedno le na to paziti, da tndi to dobimo, kar plačama. To pa še ni vse, če gnojimo s Tomasovo žlindro ali superfoafatom, če tudi vsebujeta mnogo fosforove kisline. Takšno gnojenje je jednostransko, toraj nezadostno. Gnojiti je treba ob jednem tudi s kalijem, ki je za rastline in za njibovo organično življenje neobhodno potrebna hranilna snov. Mnogo se je že govorilo in pisalo, da moramo poleg Tomasove žlindre ali superfosfata gnojiti tndi s kalijevimi gnojili, to je s kajnitom ali 40% kalijevo soljo, če hočemo doseči kakor najbolj mogoče visoke pridelke Mnogi poskusi z umetnimi gnojili so pokazali, da je bila letina vedno le tam najboljša, kjer se je gnojilo 8 kalijevimi gnojili. Za njive in vinograde moramo razuu z imenovanimi gnojili gnojiti še s čilskim solitrom. Travniki to gnojilo prav lahko pogrešajo in se to gnojilo na travnikih večinoma tndi ne izplača, ker je peirago. Za naše slovenske kraje je kot kalijevo gnojilo 40°/0 kalijeva gnojna sol najbolj priporočljivo, ker je najceneje in najizdatuejše kalijevo gnojilo. Kajnit je sicer tudi prav izvrstno kalijevo gnojilo, vendar je za naše južne pokrajine predrag, kar je iz sledečega razvidno. 100 kg 40% kalijeve soli stane 12 do 15 kron in ima v sebi 40 kg hranilne snovi kalija in stane potemkim 1 kg kalija od 30 do 37V« vinarjev. 100 kg kajnita ima v sebi 12 kg kalija ter stane 5—6 kron, toraj 1 kg kalija 50 do 61Vi vinarjev. Valed tega bodemo toraj vzeli za gnojenje vedno le 40% kalijevo sol, ker je potrebujemo le jedno tretjino od potrebne množine in sicer na 1 hektar : za travnike 150 do 250 kg, za žito 100 do 20O kg, in za vinograde 250 do 200 kg. Kajnita pa je treba za travnike 500 do 700 kg, za žito 400 do 600 kg, če hočemo isto množino kalija v zemljo spraviti, kot s 40% kalijevo soljo. Rszun tega si pa prihranimo pri gnojenju s 40% kalijevo soljo še mnogo voznih stroškov, kez potrebujemo vedno, kakor že omenjeno, le jedno tjetjino 40% kalijeve soli od potrebne množine kainita. Kdor bode toraj pravilno gnoji temu tudi uspeh ne bo izostal, rfeveda ni čuda, če se je že marsikateri kmetic v umetnih gnojilih varal, kajti slišal je slaviti Tomasovo žlindro, kako čudežno raste trava ali druge rastline ; kupil je vrečo žlindre in jo potrosil na velikanskem prostoru travnika. Morda se je vsedel tudi kakemu brezvestnemu-agsntu na limanice ter kupil slabo in ničvredno blago. Potem seveda ni čuda, če ni bilo UBpeha. Tako prevaranega kmeta je potem pač težko pridobiti za zopetno gnojenje, ker misli, da se potem s vsakim umetnim gnojilom godi sleparija. Ne pride mu pa na um, da je v prvem oziru neuspeha krivo le njegovo napačno ravnanje z umetnim gnojem. Uspeh umetnega gnojenja ne sme nikdar izostali, če gnojimo pravilno, to je s kalijevimi in fosforovimi gnojili. Velikokrat je tudi učinek v prvem letu prav neznaten ali majhen, gotovo izvrsten je pa v drugem ali tretjem letu. Konečno še kratko nekaj o uporabi umetnih gnojil: 40% kalijeva sol ali kajni se trosita lahko vedno s Tomosovo žlindro ali saperfoafatom dobro skupaj pomešana po travnikih. Na njivah se ta zmes jedon teden pred setvijo plitvo podorje ali dobro zavlači, v vinogradih se podkoplje in sicer najboljše že v jeseni. Če je žito že posejano, se ta zmes gnojil lahko tndi po vrhu potrosi, ko so setve že dobro ozelenele. Čilski soliter pa se rabi vedno le spomladi. Dobro je tudi travnike v jeseni pred srosenjem gnojil po dolgem in širokem s travniško brano, in kdor te nima, z navadno brano prevlačiti, posebno je to zelo koristno za travnike, ki so zelo mahoviti. Loterijske številke, Gradec, dne 16. novembra: 21, 20, 66,35,17. Trst, dne 23. novembra: 85. 69, 67,39,44. Kašljajoče opozarjamo na inzerat glede Thymomel S c i II a e, Ki je od zdravnikov dostikrat priporočani, splošno znani preparat. Trgovino Johann K088 v Celju na kolodvorskem prostora nam priporoča vsakdo, ki 30 je le enkrat obiskal. Tam se dobi po izredno nizkih cenah prav lepo blago, robce, strikane stvari, potrebščine za nevesto, gotove obleke, bluze, srajce, otroške vozičke, nagrobne vence itd. Tudi mi priporočamo to pošteno firmo! Promet raEpo&iljaine trgovine aahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni Človek niti pojma. Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov btaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muštru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numeriran, registrirm, pri prodaji fakturiran m izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša lianns Konrad vsluibaje zdaj &X) oseb; o njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanus Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Za postni kuhinjo. V novejšem času se rabi kokosove orehe pri pripravi rib in močnatih jedi. V to je „Ceres-jedilna mast'' edino najboljša, ker se izpreša v Ustju v lastnem zavodu iz svežih, na solncu posušenih kokosovih orehov in je obvarovaaa. pred vsako živalsko mastjo. Priporočamo vsem prijateljem postnih jedil fino „Cere3-jedilno mast". Krofi s ,,Ceres-jedilno mast" so imenitno okusni in najlažje prebavljivi. Dviganje živinoreje je nemogoče brez krme, ki ima dovolj živeža. Da se lako pridobi, treba je gnojiti travnike in paše ter polja za krmo in plodove. Gnojenje s samim hlevskim gnojem in gnojnim ne zadostuje, ker jima primanjkuje fosforjeve kinline; morata se meSati z Tomaževo moko. V mnogih slučajih se pa poleg Tomaževe moke tudi kajnit gnoji, kar je priporočljivo zlasti pri slabem hlevskem gnojenju. Napravite le en poizkus! Ne bode vas grevalo! OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Oženjen majer kateri je nekaj nemškega zmožen, brez otrok, se sprejn pod posebno ugodnimi pogoji. Plačilo 64 kron na prosto stanovanje, luč in drva, kakor tudi 1 liter na dan ter eno njivo. Ponudbe sprejme g. Murschet v Ptuju. 81i 4 0 31 o; RAZGLAS. Odbor hranilnice v Ljutomeru je sklenil, da zviša od 1. januarja 1908 obrestna mer* za vloge W od 41; na 43 in za hipotečns posojila B*" od 5% na 5% (0 Letno kapitalno odplačilo (Kapitalsabechlagzahlnng) pa se zniža od V. na ','', HraziiLnica tt X-o\a.t©:iao.earva. v novembru 1907. »is Ravnateljstvo. ki il — 5 — Učenec liko izobrazbo, zinožeu nemščine in slovenščine, ee eprjejnoe pri g. Anton Jaklin z lesom, mešanim blagom itd. v Vitanju pri Celju. 812 sne, dobre ure. !gg Prava srebrna remontoar-ura Stcmjlovana od c k. urada, cifernica iz emajla, ser. kazalec, natanko re-g ilirana K 8'40, 7- dvojnim mantelinom K 12'o0, z an-ker-kolesiem, zist. Roskopf odprta KM—. Ista z dvojnim manteljnom K 13'50. Ure za dame v zlatu in srebru v bogati izberi. Vse ure so ua tanko repasirane in regulirane, pri temu reelna, 3 letna pismena garancija. Ni rizike ! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj ! Posije po povzelju Prva fabrika ur v Briisu c. in k. dvorni lif. Briix 876 (Češko) , z c. k. avstr. dr*, orlom in »lat. ter sreb. razst. me Osnovana 1887. — Glavni cenik z nad 3000 podob. vsakomur zastoaj in franko! 725 IMS KONRAD 806 S tem se naznanja, da je Biiil odbor podpisane hra-liee dne 28. nov. 1907, la zviša s t januarjem 1908 restno mero za hranilne jeod^na^1^; za poso-na zemljiški zastavek rnndpfand) kakor ob-im ter korporacijam od a> O \2 |o ? za diskont na menice Fechsel - Diskont) in za ibard posojila od" 6 na To velja do preklica. [ranilnica mestne občine Brežice Ine 24. nov. 1907. A. Faleschini mp. načelni ravnatelj. s stolpoYim zYonenjem prima kval. 30 urno kolesje, ki bije na uro in na Vt ure» budil-nira z glasnim zvoncem, gladko pol. okroglo okvirje 30 cm. skozi, cifernica s oioVleao vložbo, komplet, 8 zlato-broncir. oteii. 3 letna pismena garancija. Samo! K 6-60 Samo! S cifernica ki sveti ponoči K 7 20 Ni rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj I — Posije po povzetju ali naptej pla<"ilu prva fabrika ur v Brttxu Hanns Konrad, c. in k. d. 1. Brix St. 876 (Češko). Zahtevajte moj glavni cenik z nad 3000 podobami, ki ga pošljem vsakomur zastonj in franko. Pekovski učenec **"Proda se tak°J ali da v najem se sprejme v dobri hiši. Ponudbe n-ij He pošljejo na P. Wilfling, pekovski mojster v Leobnn, 8io zaomo Š-ajersko • ••••• • «• • O • O Mesarski pomočnik z najmanj 3 letno prakso, da vzame obrt na svoje ime, se sprejme za eno mesarijo na deželi. Prednost imajo tisti, kateri so se na deželi učili oziroma za pomočnika delali. Naslov se izve v upravništvu „Štajerca". «05 trgovina z mešanim blagom v vasi tik šole in blizo farne cerkve zavoljo rodbinskih razmer. Letno izkupilo dokazljivo 10.000 kron. Trgovec strokovnjak lahko promet podvoji. Ugodna lega za trgovino z lesom. Hiša zidana, najlepša v vasi, hlevi v dobrem stanu, 2 orala njiv I-a klasiranih, 4 oral travnika s 160 sadnega drevja; 6 oralov gozda. Cena 8000 kron od katerih 6000 lahko vknjiženih ostane. Trgovinska oprava, blago, stiskalnica kmetijski stroji, poljsko orodje, vozovi, 10 glav goveje živine, krma itd. odda se po dogovoru. Letna najemnina 700 kron. Ponudbe sprejme in pojasnila daje iz prijaznosti g. Stiger v Slov. Bistrici. aos Deklica kot učenka v trgovino z mešanim blagom se sorejme 1. januarja 1808. PlaCilo t zadetku je 6 kron na mesec. Taista katera zna že nekaj Šivati, ima prednost. Ponudbe na Josef Robnik, Sv. f<0renc pri Mariboru. 811 Pekovski učenec najmanj 14 let star se SDrejme v pekarni preje Kari Rpjrnla v Celju. Učenec dobi obl-ko brezplačno. 809 Več lepih hrastov tudi za sodarski posel sposobne proda takoj Johan Minih, poseslnik v Kareovini pri V nr berg« pri katerem se cena izve. 800 PIPE iz Bruyfrelesa prima kvalitet, v/, pravega, nevničljKega Bruyere-lesa. Gladka glava z daleč za-j vitimBuyere-odlivom,' viš-njati ror, na. ustnik iz roga £ in Slavh, cena 21 cm. dolga K 1*50. Ista pipa. ali z okoli rezano Bruyere-leseno glavo K I "80 Največja izbera v re-kvisitah za kadenje dobite v rr.o ern ceniku, ki se razpošilja zastonj in po3t nine prosto. Dobi sn pri: c in k. dvornem liferantu Hanns Konrad razposlllevalna hiša v 690 Briix št. 876 (Češko.) Zahtevajte v lastnem interesu mo; bogato ilustrovani glavni cenik s čet 3000 podobami zastonj in postrine prosto. Reg. vzoret. Krasna ilusija! Postani« varstva. Najlepši okrasek božičnega drevesca ki naj ne manjka v nobeni krščanski družini, je mojo tboljšano briljantno angelsko zvonenje za božične drPVf^rP it 1 ^'s'° '* kovine z 6 pozlačenimi angeljl 30 cm UltTC^LC dU 1 visoko. Garancija za natančno funkcljoniranje. Na najmanjšem kakor na največjem drevesu bo lahko lakoj brez priprav priveze; na mizo postavljeno služi tudi kot lamizno zvonenje. Na gorki peči funkcijonira tudi brez plamena »več. T, gorkim zrakom, ki gtt povzručije 5 sveče se vrti kolesce, na njemu pritrjeni kleplji vdarijo na 3 zvoncev in srebrno zvonenje prične, ki pripravi staro in mlado v pobožno božično voljo. Cena * kartonom in navodilom z& komad K 1-50. 8 komadi K 4-25 ( 12 komadi K 15 — 4 „ „6-60 I 24 „ „39- 6 H M8*- I ** » „ **'60 9 „ „12— I 50 „ „ 68'— 100 komadov K 112*— Štev. 2- Into angel joke fvenenje za božične drevearte, i>o«ebno fino ponl-klano z vrtenimi oboki za zvonov«, 8 krasnih svitlih srebrnih laraeta-rozj ki dajo pri vžganih svečah krasni refleks, v kartonu z navodilom K 2'—. 3 kom. K 6-60 I 12 kom. K 2025 4 „ „ 7*25 j 24 „ „39-90 8 „ „ 10-&O j 86 „ „ 57.50 9 „ „ 15-50 I 60 „ „ 77 50 100 kom, K 150*—. Najnovejši okrasek za božično drevesce iz cfol/Ia '- kom. lortirano, dobro oLCrlla v kartonu zavilo po velikosti in izdelovanju predmetov po K —-40, — 60. —'70, —-80, l'—, 1-20, 1*50, 2'—. 8 kom. v kartonu po veli- . korti in izpeljavi po —-76, —90, 1'—, 1*20. BHKsal Lamela (angelski lasi), srebro ali zlato, kuvert K -10, erekevl drot 100 kom. K —20. Ve-rige iz steklenih krogclj, l in i->\ iluttn dolge, po velikoBli krogelj K —-90, —95, 1*20, 1*40. Sveže »* drevesce, 24 kom. v kartonu K—*50, večje 16 komadi v kartonu K —'68, držaji za sveče tucat K —60. 5 krftn prava Svlearaka Roskopf-" *V 1» xxnxxxxxxxxxxxxxxxxx J* Kdor hoče S solidno, g pošteno, X po nizki ceni X kupiti, ta naj pride v našo trgovino * =z manufakturnim bIagom= « 9 in prepričal se bo o reelnosti našega podjetja. J JJ Zahtevajte pismeno vzorce (muStre) vsega blaga. •• * F. L. Slawitsoh & Heller E velika zaloga platnenega in suknjenega blaga 792 ------------------ v Ptuja. ------------------ XXXXXXXXXXXXXXXXXXX Zahtevajte i» zastonj moj veliki cenik mojih naj-^^ finejsih in natančno idocih ur. sre-9fiS. bernine in zlatnine. JI Dokaz da Sita \J*W/ imam res lino m debro blago, je to ^jMw da imam odjemalce, iz vseh dežel JRf in glavnih mest. *■ * Za|vsako uro se nismeno 3 leta iaim'i Mkel are od . .... 180 Nedopadeno blago se lahko zmenja, ali dam celo vsoto nazaj. Razpošilja po postnem Sreb. auk. rem. . . .". 450 Stenske ure . . . 150 naproj. specialna delavnica za najtežej povzetju la popravila ur, zlatnine in optik Th. Fehrenbach največja fabrička zaloga ur Maribor 96. Zahtevajte zastčnj, da se Vam pošlje ilustrovani tenik z nad 1000 slikami. slika v, »at. velik Garancija več let Vsako ne breznapacno blago se vzeme pri polni svoti nazaj. Nr- 365 Srebrna dam- tJ.IjA ska rementoar gold. ^ "" Srebrna rementoar 9-KA za gospode gold. ** *^^ Xr, 337 Srebrna anker 15 kamenjev gold. 5, dvojni it.KA mantelj gold. " «« X. 341 Srebrna anker dvojni mantelj 15 kamenjev, po- 7 O.Kft sebno močna gold. * " u" Anton Kiffrnann največja zaloea ur srebrnega in zlatega blaga. EKsport v vse dežele. Marburg. P, I. Štajersko. Kinematograf. Velezanimivo za otroke in odrasel se da porabiti tudi kot „Ltl magica" »Uv. 1786 s3bsrvi trakovi slik (Films) in 6 3'/, Širokimi slikami iz sekla, trolejska lampa. reflektor in a*J vodilo za rabo kompletno K 16-S tem kinematografom se po-i kažejo na zidu Ziv*» podobe, ki Jih videjo radi stari in mladij Mehanizem je natančen in ednfr staven, tako da ga zamore pied-stavljati v;ak otrok z lahkota) Direktno razpošilja c. in k. dvorai lferant 691] Hanns Konrad, rrspošitjevalna trgovina v Briix-u štev 876 (Češko). Bogato ilustrovani glavni katalogi o kinematografih, Ls-| tema magica, parnih maS nah. meh, igre itd. se po zahtevi zastonj in poštnine prosto, -.r:^.iivi'"j; na živahnem prostoru z sadnim in zelenjavskim se proda za 20.000 goldinarjev. Naplačati je treba sai 5000 goldinarjev, drugo se intabulira. — Hiša vrže 150Č] goldinarjev najemnine na leto. Več pnve »Štajen Ne kupite nobene ure predno niste čitali moj cenik. Dobite : Nikel-Rosknpf uro . . . 1 Srebrne Ito^kopt-uru . . , /. dvojnim manleljiM'in . S 3 srebrnimi manteijni ,, PloJne jeklene ure . . ., Prava .jOim-ga" . . . . „ Srebrne pnnc^r verižice .. 14 kar. zlate ure . . , . , 14 kar. zlate verižice . . It kar zlati prstani. K *■-{ Uro *a peniloij 70 cm. „ 19 /. stolpovim zvon. . . ,;lv"- Z.muziko......ti**""i Ure ■ ukavice . . . . „ G*-f Ure/a kuhinj 8>t. p. „ (*—j Bi"iilnice. 1 zvon . . „ MB" Z dvojnim evoncem . „ t—\ Z eifcniico, ki -veti „ 3'M B idllnica s stoipovin kv,« U n I l\ U l. n Jekleni plugi, brane, volene 3ivCo,ši2n.e za košnjo za travo, deteljo, žitje. ObraČevalci mrve, grablje za žetev. Preše za mrvo in slamo. Preše za vino in sadje. Hidravtične preše. Mlini za grozdje, „rebler" za grozdje. Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline. Ap; rati za sušenje sadja in ^Z^^ zelenjave, ZZZ^Z izdelujejo in predajajo v najnovejši, odlikovani 'kflltrakeljl PH. MAYFARTH & Co. • ^JSffll.^ DUMJU 2|l Taborstrasse Ni 71 Etablirano 1872. Odlikovana z čez 590 zlatimi srebrnimi medaljami itd. 1050 delavcev. Mf Katalonl z slikami zaitonj. TOB C96 gCT Isbe ae zastopnike la ru.rod.j.loe. „Gopel-Werke" za živino: milni za 6i»cen]e žitja, triierji, rebler za koruzo. MAŠINE za REZANJE KRME, (Patent Rolen-Rinj-achlagcr) gre najlojie. REZ za repo In „ar«t". Aparat za opa-ranje krme, peči a sledilni« kotlom. PUMPE za gnojnico. M M vrtijo la vte drage peljedlako mairae. s^s - asene, item« vnimi /, cm. ■ P»-n na-16- > f°-tie, ki nladi. eclno- pred- lkoto. Ivorni 691 vinu . La-Sljejo 7 — Fran« Schonlieb puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem. o;ale!j umetnih pušk, izkušen v c. k. arzeaelu. prevzame vila. Priporoča posebno puške na kroglo z leg. strelom, promer cevi 9*3 in 8*1 mm. [0 iluslrovani cenik dobi brezplačno! radsia šajba 200: iz puške SI. ■07. kr.l. 16 se je im prelom iz leve Absolvent c. kr. strokovne Sole za puškar-sko industrijo. f cevi na 70 korakov s šrotom St. 03 7 treferjev napravilo. — C. k. di re-cija poizkuSnega za. oeno strelno orož;e v Borovljah na Koroškem. Isoajditelj in edino op-aviceoi izdelovatelj „Sch8nlicbove-K-borunge" z najboljšimi in najnatančnejšimi streli sedanjosti KO koraKov z dobrim „durchšlagom" (glei sliko strela!] Moja ia> l.orunga" strelja s brnim in brezdimnim smodnikom brez-mo najzanesljiveje in najbilj ojstro ter presega najboljše l&e. amerikanske in druge „borunge". Zato vporablja vsak men lovec to „Schiinlieb-Alianc-borungo". Vsaka slaba puška [uredi : mojo „borungo" pod garancijo dobro streljajoča. Cena It K 10—. Vsak dun dobivam zah.alna pisma. Atelier za iz-Bianjc najfinejših lovskih pušk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Fnporočarn novosti v mojih kakor pero lahkih ..alianc'- puškah jre zistemov z mjjo „Sch5niieb-aliani:- borungo" ki presegajo vse druge fabricate inozemstva in domačije. BIflgorodni g. F. Schonlieb! Z poslano puško kal. St. 16 z i seu^izre Ino zadovoMen; na 100 korakov sem dosegel uspehe; Vaša borunga »e m »boljša in presega angleSko. S pozdravom A. Eugenberger, c. k. inžeuer v Suczowi. ne dopade, vzamem puške nazaj 1 Izmenjam jih ali pa plačam denar nazaj! pans Wouk ;• ;:s ieletrgovina z mešanim blagom, ti l.*"- vinom in žganjem se 27 f^" v Poličanih jriporoca p. t. občinstvu svojo bogato zalogo -ibernega Špecerijskega bbga, kakor fine parne ioke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, olej itd. kakor todi zalogo manofaktornegs blaga, štofi, drnki, platno itd. Nakupuje žitj«, jajca, »aalo iu poljske pridelke. Nakup in prodaja bra pristna natarna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. Pozor, gospodje in mladeniči! [ svoji lekarniški praksi, ki jo iz-pujem Se več nego 30 let, se je posrečilo iznajti najboljše ristvo za rast brk, brade in Kiti izpadanjn brk in las hoje KAPILOR št 1. On pluje, da lasje in brke postajo gosti in dolgi, odstra-iijc praljaj in vsako drugo 4uo bolezen glave. Naroči ^ si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval-jc. Slane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 h. 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. 678 Brez nevarnosti razir ti se zamore vsakdo z mojo varstveno britvijo ..Mannerlob". isled varstvene priprave, ki se privleče na obeh straneh britvi (, je vsako ranjenje nemogoče. Štev. 8720. Cena sami K 3 50 z etuijem vred. :■< Mer ing-jpa- 71 '• 8« (iriportn-a za nevajene in samoracerje z negotovo roko in so pripravne za slabo kakor hnjšo brado. Britev breK varstveno pnprave na \ e»kc brado z etuijem: iv. 8701 črno polirani les V* votlo brušeno .... K 170 8702 „ ,, '„ >/t .. .. .... „ 2*20 8706 „ • „ „ & ,. » - ■ • • m 2 SO 871* „ ;I „ '/i .. -.....» 3-50 8750 jermen im* juhten-usno, 20 cm. dclgo . . ,, 120 8754 diojni jermen zželer.stojalom in Šravbo20cm.,, 2'20 8765 Posoda zaraz.,nikel-pleh, 9 cm sko/.i4cm vis. „ —*40 876S CepiC za raziranje...........„ —"50 8763 Na:bolj5e milo za razir., 50 p. K —.20.100 g. „ —'40 Največjo izbero v britvah, garniturah za raziranje, jermenih a britve, kamenje za Sritve, posode, Čepice, zrcala, maSint za rezanje las itd. najdete v mojem glavnem katalogu z 3000 podobami, ki ga dobite po zahtevi zastonj in poštnine prosto. C. in k. dvorni llferant HANNS KONRAD, razposilna hiša v Brux-a St 876 (IJfško). 687 pred nakupom} si oglejte* novo veliko trgovino od Johann-a Koss v Celju | S0T Ure budnn.ee s cifernico, ki sveti im ,Z 1 zvoncem nav. ... K 2'40 IZ 2 zvoncema.....„ 3-— Z cifernico, ki sveti . . „ 3-20 Marka J. Prima .... „ 4'— Železniška bndilnica . . „ 5 — Budilnicas stolpovim zvo- nenjem (Schlagwerk). „ 6-— Bidilnica z muziko . . „ 10'— 3 leta pismene garancije. Denar nazaj, ako ne dopade. Posije po povzetju 700 |Max Bfihnei !S*2a«. „. Zahtevajte moj cenik z nad 6000 nod. Zasf.nj in franko. PosTH-i&a natančna >n urna. i Vsaki dan sveže: Povoj ene klobase Povoj ene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru zega povoj enega blaga pri Jot LutteDberger-ju mesar in prekajovaleo v Ptuju. POZOFh Pastrežos natančna in urna. Avenarius ^^ ♦ Karbolineum najbolj! lik za les. 7& več kakor 30 let izvrstno izkazan Tovarna za Karboline R. Avenarius AMSTETTEN Sp. Avstrija. Kupi se v trgovinah: V. Leposcha v Ptuju, Otmar Diermayr v Ormužu. Gustav Stiger v Celju. Pozor! Pozor! Citaj! Pakraške želodčne kapljice. Staro sloviio, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo —■ pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: p. JuiMŠiČa. 678 lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavoniji) prtiei (Plahte) po fl. 1*30 za poj stlje iz domačega platDa se dobivajo samo v novi veliki trgovini Johann-a Koss v Celju na kolodvorskem prostoru. „Columbia=kitara-citra" igra vsakdo takoj brez poduka, prinese veselje v vsako družino. Te citre „Colum-bia" so 49 X So cm velike imajo 41 strun, 5 akordnih skupin in se igra od vsakogar s podloženimi notami. Ved kot 100000 se že rabi. Se dobi edino direktno od moje firme. Cene: komplet s Solo in vsem K 11—. Note komad 20 h. Akordne c tre vsake vrste K 3-50, *•—, 6-—, 7—, 8-— in naprej. Ni risikel Izmejava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju c. in k. dv. nt. Hanns Konrad, razp. hiSa glasbenih potrebščin p HriXU it«P, »76, (češko). Glavni cenik z nad 3000 pod-bami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. 741 Štev. 24. Edina prodaja Herkules-žepne ure v lepem ohišju z dobro idocim kolesjem, sekundnim kazalcem, se sveti po noči II 1*50. Ako ne dopade, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem zastonj in franko pemski ilustr. katalog eez ure in blago iz zlata, srebra, kiua-srebra, dele ur, vse vrsti orodij in glasbeno blago. F. Pamm, Krakova, Zielonag 133. (Galicija.) Pozor!!! 778 Za gnojenje polja in travnikov se dobi pri meni Tomaževa žlindra in kajnit kakor kalijeva sol. Naročila se natanko izpolnujejo Kari Kasper, c. k. zaloga smodnika v Ptuju. J8eh vrat naj se varw- jejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Že 40 let sem se rabi omehkajočo Pragersko domačo žavfe. kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. aW razpoMlja se vsak dan "i^L 1 ctla doza "t- vin., */t o0 vm. po pošti proti naj. ej-plačilu 3 K 16 vin. se pošlje franko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to na v.-.e avstro-ogrske štacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko, ===== Glavni depot: ===== f B. FRAGNER, C. I d.oral litaut. ' I Apoteka -zum schwarzen Adler. Prasa KUineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. Sklttdičče v apotekah Austro-0^rske, Prva češka prodajalna. Ceno perje za postelj 1 kg sivega, slišanega, dobrega 2 K. Se boljšega 2 K 40 v; 1 ke belega, slišanega 3 K 60. finega, mehkega 4 K ^J;Ty 10 v; 1 kg izredno finega sneženo-Ciii-/ belega, Slišanega 6 K 40 v, 8 K; 1 kg najfinijega (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega finega 10 K; najbolj finega od prs 12 K. Pri nakupu o kg. franko. Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem remenem ali belem nankingu. 1 tu h na 170/116 cm velika, z novim, sivim, trajnim perjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K, 14 K; z najfinejšim 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K 40, 4 K; razpošiljanje po povzetju 16 K naprej. Izmenjanje in vrnitev franko. Denar nazaj, g BfiMSCh v "wohenlb 716 76 Bflhmerwald Star Line, Antwerpen ■v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost bre* prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra nrana. — Izborna oprava na ladji: — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line. 20, Wiedener Gurtel na Dunaii ali Franc Dolenc, konc. agent 7 Ljubljani, Kolodvorske ulice itev. 41. *■? Zakaj ? gre vae v ti novo veliko trgovino Johann-a Koss r Celju na kolodvorskem prostoru? I Kjer tam se vse dobi Kaj si človek le poželi Biago je čisto frifšuo Id pene zelo Diske. Otrokom in odrašenim g ki kašljajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom G by m o me I Scfllae kot sredstvo, ki odstrani sline, krčni kaSelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov so dali Že svojo izjavo 0 presenetljivem promptnem vplivu Tnymomel Seillae pri oslovskem kašlju in drugimi vrstami urinega kaSlja. Mt* Prosimo vprašajte zdravnika. "Stis 1 steklenica J-JO K. Po poŠti franko pri naprej-plaiilu r«0 H. 3 steklenica pri naprej-plai ilu T— H. '0 steklenic 20"— H. Izdelovalec in glavni zalogatelj B. Fragner, apotekar c. k. dvorni hfer&nt Praga-III, Nr. 203. G G So dobi v vseh apotekah. & 0 PMite na Ime preparata izdelovalca in na Mtweito znamko. Dra-kitoica K 850 lepo izrezani Sild z ptičjim nastavko-n, koščenimi Številkami in kazalci, kliče vsake Vi >n vsako uro, 22 cm. visoka, komplet, 2 zlato krone, smrečja oteza, natanko resni. „Schotten"-kolesje, samo K 850 samo okrogla ura s 30 urnim kolesjem (Federzug) 16 cm. skozi K 3'— Ista, ki gre 8 dni Ia kval. 30 cm. skozi K 6o0 Za vsako uro 3 leta pitmeae garancije. Vsako lete razpošiljam čez 50.000 nr v polno zadovolinost moiih p. t. kupce'. To v Avstriji edino Število je najboljši dokaz solidnosti moje tvrdke. Tudi najmanjše naročilo se skrbno efektnira. Pošlje po povzetju T.SSr HAMS K0NRADBJ^87«o. Glavni moj cenik z nad 8000 podobami pošljem na zahtevo vsakomur zastenj in franko ! «27 Hamburg-Amerika-Linie. Najhitrejša vožnja po morju 5 dni, 7 rj;; 38 minnt. Redna direktnazve-za z brzo- in poštnimi par-uiki, ki imajo dvojnate vijake, iz Hamburga do New Torka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za Štajersko „ Gradec, IV., Annenstrasse 10. Osterr. Hof." TT I • »799 Vrli majer za vinogradno posestvo blizo Maribora se sprejme. Zahteva se 6 pomožnih treznih, pridnih in poštenih oseb. Pogoji jako ugodni. Nastop začetek februarja. Ponudbe naj se pošljejo v Maribor, Weinbaugasse St. 116. Razpošiljatev solidnih čeških ^Z"z glazbenih inštrumentov po nuj nižji h labričnih cenah. 691 »Tavat .. ,l„ a-pH -1I..IJ.. Glasom m()jih doloeb nima nareeitelj rizike, ker je izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Šolarske gosle, brez loka Ze za K *•#), 550, 6—, 6-80, 7-60, 860, 960, 11—, 1250; koncertne violine, K 14—, 17-—, 20-60, 2*.—; orheaterske via-line, močne v tonu K 28-—, 32—, 36—, *0 —; Solo-violine, K 60—, 60-—, 80—, 120—, 160—; loki za violine po K —80, 1 —. 1*0, 1-80, 2—, 2 40, 2 80, 3-80 naprej. Pikolo in flavte v solidni izpeljavi od K —-90, 180, 2-50. 3-60, 480 naprej. Klarineti najboljše vrste po K 9 —, 11—, 12'—, 14— in naprej. Posije po povzetju ali denar naprej fcS? fl« Konrad 33SZŠS& Mi %& Bogato ilustrovani glavni cenik z več nego 3000 podobami dobi vsakdo po zahtevi aastonj in franko. Najstarejša tvidka za špediranje — potnikov == 7MO BASEL (Švica) Centralbahnpiatz št. 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da a« potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. -- Govori in piSe v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 :y Vozički za otroke i se dobivajo po ceni in sicer: prve sorte po.....fl. 6-— droge „ „.....„ 7— tretje „ „......, 8— četrte „ ,......„ 9*— pete „ ,,.....„10'— Za finejše sorte se pošilja posebni cenik od nove velike trgovine Johann-a Koss t Celju 674 na kolodvorskem prostoru. Jajca kupuje po najvižji ceni And. Suppanz, naknpo-valec jajc v Ptoju, Ro3smanova hifa (blizo posojilnic,!) in v Središču (D'ckova hiSa). Železniška Roskopf 7 K Moja originalna „ŽeIeznteka Roskopf" anker-re-l nontoir ura ima 32 urno, a steklom krito kolesje v rusinovih kamenjih, cifernica iz emajla, zaprt in proti prahu, pravo niklasto pokrovj«, samimi pokrov, patentni „aufzugu za urno perii, s katerim je strgan;e nemogoče. Vsaka ura ima kompasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsacem vremenu, Prodali smo c. k. državnim železnicam 2e nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo. Brez sekundnega kazalca .... komad K 7— Z sckniulnira kazalcem......, K 8— 3 leta pismene garancije. Pi 8ilja po povzetju Max Bohnel, Dunaj Margaretenstrasse 27. Sodnijsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec. Zahtevajte cenik s 5000 podobami, zastonj in franko. 698 SUKNO humpolečki ledni, sukno za salon obleke in modno sukno za.jesenske in zimske obleke priporoča Karel Kocian tovarna za sukna v Humpolci. Zorci brezplačno. Tovarniška cena. 622 V ptujskem mestnem sop« nem kopališču se dobijo odsihma! kopele S hlaponom po sle gih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praži eb Vili uri predpoldan za 60 vin.; (30 carjev.) Vosžatvo ptujskega mestnega kopališči (Petta Badeanstalt). Prima orodje za žagico (Laubsag Delo z žagico je dnino in lepo opran v prostih urah za i' de in stare. St. 9307. Prim« C za žagico na meft kartonu, 7 ortdii načrt, kompletno K3'8 St. 9308. Isto z 10 prim" orod jinnairtoBiKSf St. 9306 cena gan tura s 4 orodij >n i irlom K ISO. Ako ne dopaae, nar nazaj! Veliko izbero V on za žagico in It rezaoje v mojem g nem ceniku, ki ja i zahtevo vsandc z i» franko dobi. C, in k. dvorni llterant Hanns Konrad razp. trgovina v Brlixu 876 (Češko). hMajvečja razp. trgovina avstro-ogrske mona h je. Osnovana 1887. Export v vse dežele. OMaitvano rartvaae! Allainechtar Balsa« «t, Ul Uriittlll-lfaBuC« A.TMshTwPferaft '«!5i>?-*-?«rtm«. Vlaka p»nanja»je hum! Edino pristen jt Thierryjev balsa« z zeleno varstveno znamko z n 12 majhnih ali 6 dvojnatih »tekali velika specijaina stekleni« s ] tentnim zaklopom K &•—. Thierryjew oentifotijsko mazilo a« vse ie za tako stare rane nerja, poškodbe itd. 2 lorika K 3-80- PoJitja te samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravih ste kot n »uljii aploanoznani i« starulan N&slavl a na; se na lekarnarja A. Thierry » Prej Zaloga po skoro vstii lokamab. —, ico s tisooiizvrnih zahvalnih pisem s stonj in postnim- '.trosto Po takem izvesku se poznajo skladišča v katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji Pozor! Vse od drugih prodaj Šivalnih I strojev pod imenom > Singer« po-1 nujani stroji narejeniso po enemu " naših starejših zislemov, ki zaostaja daleč za na-Semu zistemu družinskih strojev in to v sestavi, [ trpežnosti kakor trajanju Singer Co, delniška družba za šivalne st'oje Ptuj, glavni trg štev. i. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju traven klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. ?«akemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ^•vga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati ia apahati i. t. d. elika zalog; ■ oblek za mofike in ženske, za o'roke vsake starosti. — Zimske ženske jopce (Uberjacken) po fl. 5'—, 6'—, 7— 8'—, 9'—, 10 — se ku| najugodneje v novi veliki trgovini Johann-a Koss v Celju na kolodvorskem prostora. 673 ke : hdaiatelj in odfovoroi aiodnik: Kari Linhart v ' Tisak; W. Blanke v Ptu ju