Davčna morala podjetnikov v severovzhodni Sloveniji
lidija hauptman in maja matajic Univerza v Mariboru, Slovenija
Davčna morala (etika) zajema moralna in etična načela ter vrednote posameznika, ki vplivajo na odločitev o plačevanju davkov. V prvem delu prispevka predstavljamo družbenodemograf-ske in družbenoekonomske dejavnike, ki v skladu z raziskavami vplivajo na odnos posameznika do davčne morale. V drugem delu razkrivamo in analiziramo rezultate empirične analize, ki je bila izvedena v letu 2011 na območju severovzhodne Slovenije, kjer smo merili odnos podjetnikov do davčne morale. Analiza rezultatov razkriva, da je mnenje podjetnikov o davčni upravi in njenih uslužbenčih ter zakonodaji relativno slabo, proučitev vpliva družbenih vrednot in norm na davčno moralo pa pokaže, da so družbene norme in vrednote v severovzhodni Sloveniji dobro razvite.
Ključne besede: davčna morala, podjetnik posameznik, davki
Uvod
Davčno moralo lahko merimo s stopnjo pripravljenosti podjetnika (davčnega zavezanca) za plačilo davka. Ce jo izenačimo z davcno etiko, jo je mogoče razumeti kot normo vedenja davkoplačevalcev v razmerju do države, z njo pa lahko opisujemo moralna načela in vrednote posameznika, ki vplivajo na odločitev o plačilu davka. Davčna morala ima vpliv na številne dejavnike, kot so stopnja sive ekonomije, plačilna disčiplina davkoplačevalčev in višina prihodkov države.
Lago-Peñas in Lago-Peñas (2008, 9) literaturo o dejavnikih, ki vplivajo oziroma oblikujejo davčno moralo, razvrstita v dve skupini. V prvo skupino spadajo študije, ki proučujejo zgolj države ter raziskujejo regijske razlike in spremembe v času (Torgler 2005; Prieto, Sanzo in Suarez-Pandiello 2006). V drugo skupino spadajo čezmejne raziskave (Torgler in Sčhneider 2006; Alm in Torgler 2006; Cum-mings idr. 2007). Večina študij temelji na pregledu mednarodnih podatkov iz mednarodne splošne družboslovne ankete (International Sočial Survey Programme, issp), svetovnih raziskav vrednot (World Values Survey, wvs), evropskih raziskav vrednot (European Values Survey, evs) in afrobarometra ter uporabljajo metode merjenja, kot
preglednica 1 Raziskave o dejavnikih davcne morale
Vir
Vzorec in metoda merjenja
Dejavniki
Torgler Švica. Podatki iz issp. Leto 1998. (2005)	Ponderirano urejeno ocenjevanje
s probit modelom (angl. Weighted ordered probit estimation).
Spol, starost, zakonski stan, izobrazba, zaposljivost, osebni dohodek, obisk cerkve, neposredna demokracija, zaupanje v sodišča in pravni sistem, davcna stopnja, koncna stopnja in verjetnost revizije, kulturne spremenljivke; (slamnata spremenljivka jezik; angl. language dummy variables).
Martinez-	Španija. Podatki iz wvs in evs.
Vazquez	Leta 1981, 1990, 1995 in 1999-
in Torgler	2000. Ponderirano urejeno oce-
(2005)	njevanje s probit modelom.
Spol, starost, zakonski stan, zapo-sljivost, osebni dohodek, religioznost, zaupanje v parlament, nacionalni ponos; (slamnata spremenljivka cas; angl. time dummy variables).
Prieto, Sanzo in Suarez-Pandiello (2006)
Španija. Podatki iz issp. Leto 1998.
Spol, starost, zakonski stan, izobrazba, samozaposljivost, družbeni status, velikost obcine rezi-denta, izvoljena politična stranka.
Torgler in Španija, Švica in Belgija. Podatki Sčhneider iz wvs (1995-1997) in evs (1999-(2006)	2000). Ponderirano urejeno oce-
njevanje s probit modelom.
Spol, starost, zakonski stan, izobrazba, zaposljivost, družbeni status, osebni dohodek, obisk cerkve, nacionalni ponos, zaupanje v po-liticne institucije in vlado, odnos do demokracije, zaupanje v sodi-šca in pravni sistem, davcna stopnja, koncna stopnja in verjetnost revizije (za Švico), kulturne spremenljivke; (slamnata spremenljivka regija in jezik; angl. region and language dummy variables).
Nadaljevanje na naslednji strani
so regresijski model ali multivariantna analiza. Preglednica 1 povzema vire, vzorec, metode merjenja in dejavnike v omenjenih raziskavah. V prispevku, katerega namen je predstaviti rezultate raziskave, ki smo jo opravili na vzorcu podjetnikov posameznikov iz severovzhodne Slovenije in s katero smo ugotavljali pomen nekaterih dejavnikov za davcno moralo, izhajamo iz opredelitve dejavnikov, kot jih zasledimo v preglednici 1.
Struktura prispevka je naslednja. Uvodnemu delu sledi drugo poglavje, v katerem najprej podamo pregled posameznih družbenode-mografskih in družbenoekonomskih dejavnikov. V tretjem poglavju
preglednica i Nadaljevanje s prejšnje strani
Vir
Vzorec in metoda merjenja
Dejavniki
Torgler 32 držav: Zahodna Nemčija, (2006)	Vzhodna Nemčija, Španija, zda,
Avstralija, Norveška, Argentina, Finska, Južna Koreja, Poljska, Švica, Brazilija, Cile, Belorusija, Indija, Slovenija, Bolgarija, Litva, Latvija, Estonija, Ukrajina, Rusija, Peru, Venezuela, Urugvaj, Molda-vija Azerbajdžan, Dominikanska republika, Srbija, Crnagora, Makedonija, Bosna in Hercegovina. Podatki iz wvs. Leta 1995-1997. Ponderirano urejeno očenjevanje s probit modelom.
Spol, starost, zakonski stan, izobrazba, zaposljivost, družbeni status, finančni položaj, nenaklonjenost tveganju, religioznost (obisk čerkve, aktivnost v čerkvenih skupinah, religiozno vodenje, zaupanje cerkvi), korupcija, zanesljivost.
Alm in zda in Španija. Podatki iz wvs. Torgler Leta 1999-2000. Ponderirano ure-(2006)	jeno ocenjevanje s probit mode-
lom.
Spol, starost, zakonski stan, izobrazba, zaposljivost, obisk cerkve, zaupanje v parlament; (slamnata spremenljivka država; angl. country dummy variables).
Alm in 16 držav: Belgija, Portugalska, Torgler Finska, Norveška, Nizozemska, (2006)	Francija, Irska, Združeno kra-
ljestvo, Nemcija, Italija, Španija, Švedska, Danska, Avstrija, Švica, zda. Podatki iz wvs. Leta 19901993. Ponderirano urejeno ocenjevanje s probit modelom.
Spol, starost, zakonski stan, zapo-sljivost, obisk cerkve; (slamnata spremenljivka država; angl. country dummy variables).
Cummings Bocvana (1999) in Južna Afrika in soavtorji (2000). Podatki iz afrobarometra. (2007)	Urejeno ocenjevanje s probit mo-
delom (angl. ordered probit estimation).
Spol, starost, izobrazba, zaposlji-vost; (slamnata spremenljivka država; angl. country dummy variables).
Povzeto po Lago-Penas in Lago-Penas (2008, 10-11).
razkrivamo rezultate empiricne raziskave, izvedene v letu 2011 na obmocju severovzhodne Slovenije, kjer proucujemo odnos podjetnikov posameznikov do davcne morale na temelju izbranih dejavnikov, predstavljenih v teoreticnem delu. V cetrtem poglavju podajamo za-kljucne ugotovitve.
Dejavniki, ki vplivajo oziroma oblikujejo davcno moralo
Dejavnike, ki vplivajo oziroma oblikujejo davcno moralo, lahko razvrstimo v dve skupini: na družbenodemografske in družbenoekonomske.
družbenodemografski dejavniki
Starost, spol, izobrazba, zakonski stan in religija pomembno vplivajo na posameznikov značaj, mišljenje in s tem tudi na moralno prepričanje ter vedenje davkoplačevalcev (Torgler 2003, 52).
Pri proučevanju vpliva starosti na stopnjo davčne morale so raziskave razkrile (Doerrenberg in Peichl 2010, 3; Torgler 2003), da je stopnja davčne morale davčnih zavezancev pozitivno povezana s starostjo, kar je pripisati večjemu zavedanju glede možnih sankčij v primeru davčnega utajevanja.
Tittle), ki je proučeval vpliv spola na davčno moralo, pri čemer je izhajal iz temeljev sočialne psihologije in zgodovinsko tradičionalne vloge ženske, ugotavlja, da imajo ženske višjo davčno moralo, saj so glede na svojo zgodovinsko tradičionalno vlogo bolj usklajene oziroma vodljive, popustljive in manj zaupajo vase kakor moški (Doerrenberg in Peičhl 2010, 3. Torgler (2003, 437) nasprotno meni, da bi takšna razlaga o vplivu spola na davčno moralo v današnjem času pomenila, da bi imele ženske, ki so bolj neodvisne, nižjo davčno moralo in bi bile manj usklajene. Zato je po njegovem mnenju težko jasno predvideti vpliv spola na davčno moralo in je primernejše opazovati vpliv posameznih značilnosti spola na davčno moralo, kot so popustljivost, priložnost in odločanje. Tako nekatere novejše raziskave (Andreoni in Vesterlund 2001; Ečkel in Grossman 2001) poudarjajo, da sta se vloga in mišljenje današnjih žensk spremenili, zaradi česar se stopnja davčne morale žensk, v povezavi z njihovo vse večjo neodvisnostjo, zmanjšuje, hkrati pa ženske niso pripravljene tvegati v enaki meri kot moški.
Izobrazba davčnih zavezančev je lahko kazaleč, v kolikšni meri so zavezanči poučeni o davkih, davčnem sistemu in davčnih zakonih. Lewis ugotavlja, da naj bi bolj izobraženi davčni zavezanči imeli jasnejšo sliko o davčni zakonodaji in bili zato bolje seznanjeni s koristmi in storitvami, ki jih država zagotavlja državljanom s prihodki iz državne blagajne (Torgler 2003, 51-65). Po drugi strani pa so dobro izobraženi davkoplačevalči seznanjeni tudi z netransparentno-stjo oziroma z nepotrebnim zapravljanjem davkoplačevalskega denarja s strani državnih organov (Torgler 2003), zaradi česar se davčni zavezanči počutijo ogoljufane, to pa lahko posledično vodi v znižanje davčne morale. Zato Torgler (2003) ugotavlja, da lahko omenjeni dejavnik tako negativno kot pozitivno vpliva na stopnjo davčne morale.
Davčna morala davčnega zavezanča je lahko odvisna tudi od zakonskega stanu. Tittle (1980) izpostavlja, da zakonski stan lahko vpliva na zakonito oziroma nezakonito ravnanje, kar je odvisno od
samega davčnega sistema in njegove omejenosti ali prisile s strani družbenega okolja. Prav tako lahko davčni sistem različno obravnava poročene in neporočene. Torgler (2003, 51-65) v svoji raziskavi na primeru Šviče in Združenih držav Amerike ugotavlja, da imajo poročeni davčni zavezanči višjo davčno moralo kot samski.
V primeru religije oziroma verskega prepričanja posameznika, kot dejavnika davčne morale, pri čemer stopnjo verskega prepričanja merimo s pogostostjo udeležbe na verskih obredih, raziskave (Kan-niainen in Pääkkönen 2009) kažejo, da imajo posamezniki, ki se pogosteje udeležujejo verskih obredov, višjo davčno moralo, kot tisti, ki se verskih obredov udeležujejo redkeje ali pa sploh ne. Alm, San-čhez in DeJuan (1995) poudarjajo, da tudi družbene norme in vrednote pomembno sooblikujejo raven davčne voljnosti. Tako velja, daje obveznost plačila davkov v večini držav sprejeta kot družbena norma, zato naj bi davčni zavezaneč, ki ne plača vseh davkov, občutil krivdo in sram, to pa sta mehanizma, ki preprečujeta goljufanje. Občutek sramu in s tem spodkopavanje posameznikove etične identitete je lahko pomembnejše kot pa zakonska regulačija davkoplačevalskega vedenja (Filipovič 2008, 17).
družbenoekonomski dejavniki
Vpliv okolja na davčno moralo posameznika se kaže v zaupanju družbe v pravno državo in delovanje njenih institučij. Okolje oblikuje davčno moralo tudi z uveljavljenim davčnim sistemom in kompleksnostjo tega (Baloh 2010, 7).
Doerrenberg in Peičhl (2010, 8), ki sta proučila vpliv dohodka davčnih zavezančev na davčno moralo, sta ugotovila, da davčno utajeva-nje prinaša višje koristi pri visokih prihodkih davčnih zavezančev predvsem v državah s progresivnim davčnim sistemom. Vendar pa za ljudi, ki imajo visoke dohodke, pomeni davčno utajevanje veliko družbeno tveganje in jih v večji meri prizadenejo morebitne sankčije v obliki izgube dobro plačanega delovnega mesta. Jačkson in Milliron (1986) ugotavljata, da je v sistemu, kjer je uveljavljena progresivna davčna stopnja, vpliv dohodka na davčno moralo večji kot v državah z enotno davčno stopnjo, pri čemer pri progresivnem obdavčenju višji dohodek negativno vpliva na davčno moralo. Podobno ugotavljata tudi Novačk (2008) in Torgler (2003, 56), ki sta merila davčno moralo glede na velikost dohodka. Feld in Frey ugotavljata, da visoko zaupanje v pravni sistem in nacionalni ponos veča davčno disčiplino in posledično davčno moralo (Baloh 2010, 8). Tako je davčna disči-plina večja, če državljani lahko sodelujejo pri oblikovanju zakonov in davčnega sistema, ko so prepričani, da državni organi delujejo do-
bro in transparentno. Samo zadovoljstvo in zaupanje državljanov v državne institucije pa oblikuje tudi nacionalni ponos (Veršnik 2004, 102). Dejavnik, ki močno vpliva na davčno moralo neke družbe, je tudi davčni sistem in njegovo delovanje. V raziskavah, ki so jih v letih 1982 in 1983 izvedli Lewis, Groenland in Van Veldhoven, se je izkazalo, da davčni sistem in kulturno pogojene razlike pomembno vplivajo na odnos davčnih zavezancev do plačevanja davkov (Veršnik 2004, 146). Za ugodno davčno moralo je pomembno, da davčni subjekti sprejmejo in soglašajo z davčnim sistemom. Izoblikovanje davčnega sistema, ki bo izpolnjeval postavljene ekonomske, družbene in druge čilje, je za državo ključnega pomena. Nejasna in zapletena zakonodaja lahko povzroči nenamerno podajanje napačnih davčnih informačij, saj davkoplačevalči ne znajo pravilno izpolniti davčnih obrazčev ali preprosto na razumejo strokovnega izrazoslovja zakonov. Pogoste nepravilnosti in težave pa v ljudeh vzbudijo odpor in nižjo davčno moralo. Zapleteno in nerazumljivo zakonodajo lahko davčni zavezanči tudi izkoristijo kot izgovor za utajevanje. Zato teoretiki trdijo, da mora biti davčni sistem preprost in razumljiv uporabnikom, kar pa je v praksi zaradi nenehnih sprememb in posledično obsežne birokračije težko implementirati (Torgler 2003, 70). Heinemann (2010) je analiziral makroekonomske dejavnike in proučeval, ali gospodarska kriza, ki jo je meril na podlagi brezposelnosti, vpliva na stopnjo davčne morale. Rezultati njegove raziskave kažejo, da gospodarska kriza pomembno vpliva ter da negativno vpliva na davčno moralo, saj je v času trajanja krize slednja nižja kot po navadi. Slemrod je kot kontrolni makroekonomski kazaleč v regresijo vključil delež javnofinančnih izdatkov v bdp in ugotovil, da davčna morala pada, če relativni javnofinančni izdatki naraščajo; Torgler in Martinez-Vazqes sta v svoji raziskavi analizirala davčno moralo v Španiji in ugotovila, da sta stopnja brezposelnosti in inflačija na regionalni ravni negativno soodvisni z davčno moralo (Doerrenberg in Peičhl 2010, 5). Heinemann in Kočher (2010) pa ugotavljata, daje davčna usklajenost višja v progresivnih davčnih sistemih kot v linearnih.
Empirična raziskava
podatki in metodologija
Raziskava, s katero smo merili in proučevali odnos podjetnikov do davčne morale, je potekala v obdobju od julija do avgusta 2011. Vanjo je bilo vključenih 735 samostojnih podjetnikov iz severovzhodne Slovenije. Anketiranje je bilo usmerjeno na izbrane računovodske
20-29 30-39
14%
38%
40-49
32%
slika 1 Struktura anketiranih samostojnih podjetnikov po starosti
Magisterij ali vec 3 % Višja/visoka šola Srednja šola
Poklicna šola	7%
43%
45%
Osnovna šola 2% slika 2 Struktura anketiranih podjetnikov posameznikov glede na izobrazbo
servise, ki so svoje stranke (podjetnike posameznike) pozvali k sodelovanju ter jim v elektronski in tiskani obliki poslali strukturirani anketni vprašalnik. S tem smo sledili izbiri najlaže dosegljivih enot, pri cemer pa so vsi podjetniki imeli enake možnosti vključitve v vzorec, ki je bil omejen na severovzhodno Slovenijo. Vprašalnik smo v skrajšani obliki povzeli po raziskavi avtorice Filipovic iz leta 2008 in ga delno prilagodili (spremenili odprti in zaprti tip vprašanj). Uporabili smo Likertovo lestvico. V prvem delu vprašalnika smo proučevali družbenodemografske dejavnike (spol, starost, izobrazba) in njihov vpliv na davcno moralo podjetnikov, v drugem delu vprašalnika pa vpliv družbenoekonomskih dejavnikov (institucionalni dejavniki, poštenost davcnega sistema, družbene norme) na davcno moralo podjetnikov. Podatki so bili obdelani v programu spss.
rezultati
Na anketni vprašalnik je odgovorilo 263 podjetnikov (36-odstotna odzivnost) od tega 61% oseb moškega spola in 39% oseb ženskega spola. Najvecji delež vprašanih je zajel starostno skupino med 30 in 39 let (38%) ter med 40 in 49 let (32%). Starostni skupini nad 50 let (16 %) ter med 20 in 29 let (14 %) sta bili zastopani v manjšem obsegu.
Najvecji delež vprašanih podjetnikov je imel srednješolsko izobrazbo (45%), sledijo jim podjetniki z višjo ali visoko šolo (43%), koncano poklicno šolo je imelo 7%, osnovno šolo 2% in magistrski ali doktorski naziv le 3 % vseh vprašanih.
Institucionalni dejavnik
Po Freyu in Feldu (2002) lahko na davcno moralo vpliva odnos med davcno upravo in davcnim zavezancem (podjetnikom). Ta odnos mora temeljiti na poštenosti, spoštljivosti, jasnih postopkih in tran-
Sploh se ne strinjam Ne strinjam se
Sem neopredeljen Strinjam se Močno se strinjam
24%
slika 3 Odzivi na trditev »davčna zakonodaja je zapletena«
Sploh se ne strinjam Ne strinjam se Sem neopredeljen Strinjam se
10%
15%
35%
38%
Močno se strinjam | 2% slika 4 Odzivi na izjavo 2a »uslužbenči davčne uprave so visoko profesionalni«
sparentnosti, to pa vodi k večjemu spoštovanju davčnega sistema in boljšemu obojestranskemu sodelovanju. Tako davčni uradniki lahko vplivajo na stopnjo davčne morale, in če za davčnega zavezanča (podjetnika) že v osnovi predpostavljajo, da utajuje, ter ga posledično obravnavajo kot potenčialnega utajevalča, ima takšen odnos vpliv na stopnjo davčne morale. Za preverjanje institučionalnega dejavnika smo uporabili naslednji dve trditvi:
1.	Davčna zakonodaja je zapletena.
2.	Uslužbenči davčne uprave so:
•	visoko profesionalni (izjava 2a),
•	vedno pripravljeni pomagati (izjava 2b),
•	podajajo razumljive informačije (izjava 2č).
S prvo trditvijo se je v čeloti strinjalo 24% (61% moških in 39% žensk) in delno 46 % podjetnikov. 38 % vprašanih, ki se s trditvijo v čeloti strinja, spada v starostno skupino med 30 in 39 let, 45% jih ima srednješolsko izobrazbo. 22 % se jih ni opredelilo. Anketirani so pretežno menili, da je davčna zakonodaja prezahtevna oziroma zapletena, pri čemer je treba poudariti, da je verjetnost, da bodo podjetniki v primeru kompleksne davčne zakonodaje prej utajili, večja.
Z izjavo 2a se v čeloti strinjata zgolj 2% vseh vprašanih (od tega 67% žensk in 33 % moških), kar 45 % pa se z izjavo v čeloti ali deloma ne strinja, pri tem je delež moških, ki so tako razmišljali, večji kot delež žensk. 38% vprašanih se pri izjavi o profesionalnosti uslužbenčev davčne uprave ni opredelilo, med njimi je 74% takšnih, ki so v starostni skupini med 30 in 49 let, od tega 58 % moških in 42 % žensk. Delež vprašanih, ki menijo, da so davčni uslužbenči neprofesionalni, je večji, kar na davčno moralo nima dobrega vpliva.
Sploh se ne strinjam Ne strinjam se Sem neopredeljen Strinjam se
14%
32%
23%
Mocno se strinjam | 1 %
slika 5 Odzivi na izjavo »uslužbenci davcne uprave podajajo razumljive informacije«
Sploh se ne strinjam Ne strinjam se Sem neopredeljen Strinjam se
Mocno se strinjam | 1 %
28%
32 % 29%
10%
slika 6 Odzivi na trditev »davcna uprava na enak nacin tolmaci predpise pri vseh zavezancih v vseh situacijah«
Z izjavo 2b (Uslužbenci davcne uprave so vedno pripravljeni pomagati.) se strinja 23% anketiranih (33% moških in 67% žensk), nasprotnega mnenja je 46% anketiranih.
Pri izjavi 2c (uslužbenci davcne uprave podajajo razumljive informacije) se 32% vprašanih ni opredelilo. 44% je tistih, ki se z izjavo ne strinjajo. Med tistimi, ki se strinjajo (24%), prevladuje delež žensk (54%).
Davcni sistem
Na stopnjo davcne morale pozitivno vpliva tudi davcna nepristranskost oziroma poštenost davcnega sistema. Za preverjanje dejavnika poštenost davcnega sistema smo uporabili naslednje trditve:
3.	Davcna uprava na enak nacin tolmaci predpise pri vseh zavezancih v vseh situacijah.
4.	Davcna uprava ne bi nikoli zaracunala vec davka kot lahko.
5.	Davcna uprava je zmeraj pripravljena ukrepati v korist zavezanca.
6.	Postopki in obravnavanje vseh zavezancev s strani davcne uprave so pošteni in razumni.
7.	Davcna uprava spoštuje pravice zavezancev.
60% anketirancev se ne strinja s tretjo trditvijo, da davcna uprava na enak nacin tolmaci predpise pri vseh zavezancih v vseh situacijah. Le 11% je takih, ki menijo, da davcna uprava na enak nacin tolmaci davcne predpise pri vseh zavezancih v vseh situacijah. Pov-precje pri tej trditvi v letu 2011 znaša 2,25. Ker podjetniki v splošnem
Sploh se ne strinjam Ne strinjam se
Sem neopredeljen Strinjam se Mocno se strinjam
24%
slika 7 Odzivi na trditev »goljufanje pri davkih je sramotno«
menijo, da že sama davcna uprava ne deluje v skladu s predpisi, po-sledicno obstaja vecja možnost, da tudi sami ne bodo ravnali v skladu z davcnimi zakoni.
Kar 63 % vprašanih, od tega 69 % moških in 31 % žensk, se ne strinja s četrto trditvijo, da davcna uprava ne bi nikoli zaracunala vec davka kot lahko. Zgolj 16% anketiranih meni nasprotno in se s trditvijo strinja.
Da je davcna uprava zmeraj pripravljena ukrepati v korist zavezanca (peta trditev), meni le 7% vprašanih, takšnega mnenja je vec žensk kot moških. Delež tistih, ki se s tem ne strinjajo, je 70-odstoten, pri cemer tako misli vec moških kot žensk.
Postopki in obravnavanje vseh zavezancev s strani davcne uprave so pošteni in razumni (šesta trditev). 54% vprašanih se ne strinja, 34 % jih je ostalo neopredeljenih. Manj kot 12 % anketirancev se strinja, da so postopki in obravnavanje vseh zavezancev s strani davcne uprave pošteni in razumni.
Pri sedmi trditvi so se podjetniki opredelili glede spoštovanja pravic zavezancev s strani davcnega organa. 48% vprašanih meni, da davcna uprava ne spoštuje pravic davcnih zavezancev, medtem ko 23 % anektiranih meni, da jih.
Družbene norme
Vpliv družbenih norm na davcno moralo se lahko kaže tudi v odnosu davcnih zavezancev (podjetnikov) do davcnega utajevanja. Ce podjetniki sprejmejo utajevanje kot nekaj normalnega in v svojem okolju zaznavajo posameznike, ki utajujejo, potem notranja motivacija za kršenje pravil narašca (Filipovic 2008). Za preverjanje vpliva družbenih norm na davcno moralo smo uporabili naslednje trditve:
8.	Goljufanje pri davkih je sramotno.
9.	Goljufam pri davkih, ce se ponudi priložnost.
10.	Kupujem stvari ali storitve brez racuna, da se izognem placilu davka.
11.	Zahtevam od države ugodnosti, ki mi ne pripadajo.
Sploh se ne strinjam Ne strinjam se Sem neopredeljen
23%
28%
33%
Strinjam se	13%
Mocno se strinjam 3%
slika 8 Odzivi na trditev »goljufam pri davkih, ce se ponudi priložnost«
Sploh se ne strinjam Ne strinjam se Sem neopredeljen Strinjam se Mocno se strinjam
14%
29% 28 %
22%
slika 9 Odzivi na trditev »kupujem stvari ali storitve brez racuna, da se izognem
Da je goljufanje pri davkih sramotno (osma trditev), meni 57% vprašanih, ki se s trditvijo strinja, in sicer 40% žensk in 60% moških. 5 % je tistih, ki se v celoti ne strinja, da je goljufanje pri davkih sramotno, delež moških (86%) je precej vecji kot delež žensk (14%). 14% je takih, ki se delno ne strinjajo s trditvijo (56% moških in 44% žensk). Trditev v veliki meri odraža stanje davčne morale podjetnikov. Ce vprašani menijo, da je goljufanje pri davkih nekaj povsem običajnega in nespornega, pomeni, da je davcna morala pri teh zelo slaba in nizka. Ker je bilo v tem primeru vec tistih, ki so menili, da je goljufanje sramotno, lahko trdimo, da ima vecina vprašanih dobro davcno moralo z vidika odnosa do goljufanja pri davkih.
Dobrih 61% vseh podjetnikov se z deveto trditvijo ne strinja (60% moških in 40% žensk), zato lahko zakljucimo, da vec kot polovica vprašanih pri placevanju davkov ne goljufa. 23% podjetnikov je neopredeljenih (70% moških in 30% žensk). Slabih 16% je tistih, ki se s trditvijo strinja in za katere obstaja vecja verjetnost, da goljufajo pri davkih, ce se ponudi priložnost. Povprecje pri tej trditvi znaša 2,3, pri cemer velja, da nižje kot je povprecje pri tej trditvi, manj vprašanih goljufa pri davkih, ce se ponudi priložnost, in višja je davcna morala.
Z deseto trditvijo (kupujem stvari ali storitve brez racuna, da se izognem placilu davka) se popolnoma strinja 6% (63% moških in 37% žensk) in delno 22% (48% moških in 52% žensk) anketiranih podjetnikov, ki imajo pretežno koncano srednješolsko in višje- oziroma visokošolsko izobrazbo. S trditvijo se ne strinja 14% podjetnikov (od tega 53% moških in 47% žensk).
Pri enajsti trditvi nas je zanimalo, ali anketirani podjetniki od države zahtevajo tudi tiste ugodnosti, ki jim ne pripadajo. 10 % jih zah-
placilu davka«
Sploh se ne strinjam Ne strinjam se Sem neopredeljen
16%
Strinjam se	7%
Mocno se strinjam 3 %
slika 10 Odzivi na trditev »zahtevam od države ugodnosti, ki mi ne pripadajo«
teva, cetudi jim ne pripadajo, 74% se s trditvijo strinja (delež moških in žensk je enakomerno razporejen).
Zaključek
Na podlagi izvedene ankete ugotavljamo, da je mnenje podjetnikov o davcni upravi in njenih uslužbencih v okviru zastavljenih trditev relativno slabo. Skoraj tri cetrtine vprašanih meni, da je sama davcna zakonodaja zapletena, uslužbenci davcne uprave so dokaj dobro ob-vešceni, vendar pa niso vedno pripravljeni pomagati, niso visoko profesionalni in ne podajajo razumljivih informacij. Podjetniki od davcnega organa pricakujejo veliko mero objektivnosti, nepristranskosti in enakovrednosti, pricakujejo, da bo davcni organ deloval v njihovo korist, na enak nacin tolmacil predpise pri vseh zavezancih v vseh situacijah, da bodo postopki razumni in pošteni ter da so pravice zavezancev spoštovane, kar naj bi pozitivno vplivalo na raven davcne morale podjetnikov. Vendar pa je raziskava pokazala, da se s trditvijo v povezavi s proučitvijo dejavnika poštenost davcnega sistema ni strinjalo 54% vprašanih podjetnikov. Pri proucitvi vpliva družbenih norm in vrednot na davcno moralo je nadalje raziskava razkrila, da je vec kot polovica anketiranih podjetnikov menila, da je goljufanje pri davkih sramotno (57%), še vecji delež (61%) se jih je opredelilo, da pri davkih ne bi goljufali, ce bi se ponudila priložnost, ter da od države ne bi zahtevali ugodnosti, ki jim ne pripadajo (74 %), kar kaže na dobro razvite vrednote in družbene norme v severovzhodni Sloveniji.
Rezultate lastne raziskave smo primerjali z rezultati raziskave avtorice Filipovic (2008), ki je odnos podjetnikov posameznikov do davcne morale merila v podravski regiji. V vzorec je zajela 59 % oseb moškega spola in 41 % oseb ženskega spola. Najvecji delež vprašanih je bil v starostni skupini med 30 in 39 let (41 %) ter med 40 in 49 let (32%). Delež podjetnikov nad 50 let (16%) ter med 20 in 29 let (11%) je bil zastopan v manjšem obsegu. Podjetniki posamezniki so imeli naslednjo izobrazbeno strukturo: 8% magisterij ali vec, 40% višja ali visoka šola, 38 % srednja šola, 7 % poklicna šola in 7 % osnovna šola. Primerjalna analiza obeh raziskav razkrije, da pri zastavljenih vpra-
šanjih in odgovorih nanje v obeh letih ni bistvenih odstopanj. V letu 2011 je manj vprašanih menilo, daje goljufanje sramotno (povprečje 3,56) glede na leto 2008 (povprečje 3,81). Prav tako v letu 2011 (povprečje 2,3; v letu 2008 povprečje 3,4) manj vprašanih meni, da goljufajo, če se jim ponudi priložnost. Približno enako število vprašanih je tudi mnenja, da kupuje stvari in storitve brez računa, da se izogne plačilu davka (povprečje 2011 je 2,77, povprečje 2008 je 2,74).
Na osnovi predstavljenih rezultatov empirične analize lahko zaključimo, da bi davčni organ Republike Slovenije moral svoje delovanje bolj usmeriti na oblikovanje sistema družbenih norm in močneje razvijati davčne vrednote v smislu državljanske dolžnosti.
Literatura
Alm, J., in B. Torgler. 2004. »Culture Differenčes and Tax Morale in the United States and Europe.« Working Paper 2004-14, Center for Research in Ečonomičs, Management and the Arts, Basel.
Alm, J., I. Sančhez in A. De Juan. 1995. »Ečonomič and Nonečonomič fačtors in tax čomplianče.« Kyklos 48 (1): 3-18.
Andreoni, J., in L. Vesterlund. 2001. »Whičh Is the Fair Sex? Gender Differenčes in Altruism.« Quarterly Journal of Economics 116:293312.
Baloh, T. 2010. »Davčna morala v Republiki Sloveniji.« Diplomsko delo, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru.
Cummings, R. G., J. Martinez-Vazquez, M. Mčkee, in B. Torgler. 2007. »Effečts of Tax Morale on Tax Complianče: Experimental and Survey Evidenče.« Working Paper 12, National Centre for Ečonometrič Researčh, Brisbane.
Doerrenberg, P., in A. Peičhl. 2010. »Progressive Taxation and Tax Morale.« Disčussion Paper 5378, Institute for the Study of Labor, Bonn.
Ečkel, C. C., in P. J. Grossman. 2001. »Chivalry and Solidarity in Ultimatum Games.« Economic Inquiry 39: 171-88.
Filipovič, V. 2008. »Merjenje davčne morale pri podjetnikih posameznikih v Sloveniji.« Magistrsko delo, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru.
Frey, B. S., in L. P. Feld. 2002. »Deterrenče and Morale in Taxation: An Empiričal Analysis.« CEsifo Working Paper Series 760, CEsifo, Mün-čhen.
Heinemann, F., in M. G. Kočher. 2010. »Tax Complianče under Tax Regime Changes.« Muničh Disčussion Paper 2010-17, University of Muničh.
Jačkson, B. R., in V. C. Milliron. 1986. »Tax Complianče Researčh: Findings, Problems, and Prospečts.« Journal of Accounting Literature 5: 125-166.
Kanniainen, V., in J. Pääkkönen. 2009. »Do the Catholic and Protestant Countries Differ by Their Tax Morale?« Discussion Paper 145, Helsinki Center of Economic Research.
Lago-Peñas, I., in S. Lago-Peñas. 2008. »The Determinants of Tax Morale in Comparative Perspective: Evidence from a Multilevel Analysis. Working Paper 2/2008, Instituto de Estudios Fiscales, Madrid.
Novack, J. 2008. »Rich Cheat More On Taxes, New Study Shows.« For-bes.com, 21. oktober. http://www.forbes.com/2008/10/21/taxes-irs-wealth-biz-beltway-cz_jn_1021beltway.html.
Prieto, J., M. J. Sanzo, in J. Suarez-Pandiello. 2006. »Analisis economico de la actitud hacia el fraude fiscal en Espana.« Hacienda Publica Espanola 177: 107-128.
Torgler, B. 2003. »Tax Morale and Institutions.« Doktorska disertacija, Universität Basel.
Torgler, B., in F. Schneider. 2006. »What Shapes Attitudes Toward Paying Taxes? Evidence from Multicultural European Countries.« Discussion Paper 2117, Institute for the Study of Labor, Bonn.
Veršnik, N. 2004. »Davčna morala in model davčnega zadovoljstva.« Magistrsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.