c
Zvezna nsgomelna lisa
XIV. KOLO ZVEZNE LIGE Nedelja — 22. marca 1953:
Beograd — BSK : Lokomotiva Sarajevo — Sarajevo : C. zvezda Zagreb — Dinamo : Partizan Skoplje — Vardar : Zagreb Split — Hajduk : Velež Novi Sad — Vojvodina : Spartak
X________________________
\
Partizan	13	7	3	3	37:18	17
C. Zvezda	13	6	4	3	26:17	16
BSK	13	6	4	3	24:23	16
Hajduk	13	5	5	3	27:21	15
Spartak	13	6	3	4	24:21	15
Sarajevo	13	6	2	5	28:24	14
Dinamo	13	5	4	4	17:15	14
Zagreb	13	5	3	5	13:12	13
Vojvodina	13	4	3	6	22:28	11
Lokomotiva	13	3	5	5	20:29	11
Vardar	13	2	4	7	17:29	8
Velež	13	2	2	9	11:29	6
J
Poštnina plačana v gotovini.
Leto IX. štev. tl	V Ljubljani, dne 15. marca 1953
Posamezna številka 10 din
Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Odgovorni urednik Igor Prešern. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Liko-zarjeva ul. 12. — Poštni predal 377. — Telefonske številke med tednom 23-009, ob nedeljah pa 22-384 do 88 in 21-558, 21-063 in 20-628. — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84. — Celotna naročnina znaša din 400, polletna din 200.
Največje presenečenje II. kola spomladanskega dela državnega nogometnega prvenstva predstavlja poleg poraza Partizana v Zagrebu neodločen rezultat, ki ga je dosegel Vardar v Beogradu proti Crveni zvezdi. Lep uspeh je zabeležilo tudi mlado moštvo Hajduka, ki je v Subotici »rešilo« eno točko. Rezultati ostalih srečanj so bili v glavnem pričakovani.
Lokomotiva : Partizan 2:1 (0:0)
Igrišče Zagreba, gledalcev 20.000.
Lokomotiva: Nežmak, Etlin-ger, Ožegovič, Pukšec, Andročec, Rajs, Odžak, Kobe, Firm, Papec, Bobek II.;
Partizan :	Stojanovič, Belin,
čolič, Čajkovski I„ Stefanovič, Atn-nackovic, Herceg, Veselinovič, Va-lok, Mihajlovič, Zebec.
Sodnik Podubski iz Zagreba, strelci: Papec v 63. ter Kobe v 72. min. za Lokomotivo, Veselinovič pa v 80. min. za Partizana.
Pa planiških
d©gg«®Ms611
Ljudski pregovor pravi, da je po toči zvoniti prepozno. Čeprav ta pregovor drži, mislim, da se po letošnjih planiških tekmah izplača vsaj toliko »pozvoniti«, da bomo preprečili »točo« v bodoče.
Dotaknimo se torej po vrstnem redu nekaterih šibkih točk letošnjega planiškega tedna, ki morajo v bodoče res izostati, če hočemo, da bo naša Planica dobila spet tisti sloves, ki ga je nekoč imela. O tem smo že pisali lani (glej »Polet« št. 17 z dne 27. marca 1952) in tudi predlanskim (»Polet« št. 12 z dne 18. marca 1951), toda če se bo to ponovilo spet prihodnje leto, potem pa res lahko ugotovimo, da je škoda vsakih besed in da po toči resda ne kaže zvoniti.
Najprej o udeležbi. Pred vojno, ko je vladal strahovit odpor proti Planici, so se čez našo velikanko poganjali Sigmund in Birger Ruud, Andersen, Marysarcz, Bradi, Gehring, Vrana, Hohl, Lahr itd. Itd. Se nekaj let po vojni smo videli v Planici Karlssona, Tschannena, Holm-strtima, Sjolderupa, Kromvvolda itd. — same priznane svetovne kapacitete. To je popolnoma pravilno, saj je Planica tu zato, da se zbere na njej priznana kvaliteta. Ta kvaliteta je privlekla k skokom tudi na desettisoče gledalcev. Potem pa, kot bi odrezal, vsako leto slabše. Dobrih inozemskih skakalcev ni. Menda bo vsak priznal, da to ni uspeh naše »športne diplomacije«. Zato so popolnoma upravičene kritike, ki jih slišimo danes skoraj za vsakim vogalom (in smo Jih v člankih prejeli tudi v naše uredništvo), da se zadnja leta pred planiškim tednom samo mnogo piše o raznih Američanih, Švedih, Norvežanih, Nemcih, Bradlih itd. — na startu pa vidimo, razen nekaterih redkih izjem, takoimeno-vane — »St. Johane«. Ni čudno torej, da ljudstvo danes takšnim časopisnim napovedim o udeležbi tekmovalcev že komaj verjame in je samo še vprašanje, koliko časa bo sploh še verjelo.
Sedaj pa beseda ali dve o samem tekmovanju. Najprej poglejmo naše tekmovalce, ki so letos prišli na 80-metrsko skakalnico naravnost na planiške tekme. Res Je sicer, da so Polda, Klančnik, Rogelj in zidar imeli za seboj nekaj desetin skokov v inozemstvu na večjih skakalnicah, vsi ostali pa so se v tem tednu prvič poganjali čez most osemdesetke.
In dalje. Mnogo se je razpravljalo in se še govori o nesrečnih padcih, ki jih ie preteklo nedeljo povzročilo vetrovno vreme. Ta zvrača krivdo na onega, drugi na drugega itd. Prav gotovo so bile časopisne izjave v »Borbi« in beograjskem »Športu«, češ da je bila organizacija slaba, napisane pavšalno, nestrokovno in površno dokumentirane. Organizacija celotne prireditve (priprava skakalnice, sodniški zbor, telefonska služba, namestitev tekmovalcev Itd.) je bila z majhnimi izjemami (tehnična pomanjkljivost pri montaži mikrofona za radio in občinstvo) vzorna. Nikakor pa ne bi mogli trditi, da je bilo vse v redu glede prepuščanja posameznih tekmovalcev na start. To pa so slabosti strogo tehničnega značaja. Tehnično vodstvo tekmovanja (tov. Gnidovec, Predalič, Šramel, Nemec, Avstrijec in Francoz) je povsem pravilno ugotovilo, da so bili skoki možni. Istočasno pa smatramo, da bi moral odgovorni tehnični vodja ali vodstvo katerekoli ekipe (torej tudi jugoslovanske), izločiti ali pa vsaj odsvetovati start vsem tistim skakalcem, ki so bili handicapirani ali pa premalo sposobni za tako težko preizkušnjo (Klančnik Ima star strah pred vetrom — padec v Bischofshofnu, Zidar Je pred kratkim prestal izpah ramenskega sklepa, Stanovnik je Imel težak padec v Mariboru, Adlešič pa si je v Švici poškodoval nogo in Jo je še pred kratkim imel v mavcu. In prav ti štirje tekmovalci so padli).
Posebno poglavje pa predstavlja skrb '■a tekmovalce. Poudarjam, da bi vodja
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ta tekma je bila veliko bolj borbena in zanimiva od prve, saj so igralci Lokomotive in Partiza_na igrali do zadnje minute zelo živahno. Tudi gledalci so bili navdušeni in nervozni, saj se skoraj do konca tekme ni vedelo, kdo bo zmagal. Partizan ni podal take Igre, kakor se je pričakovalo, videlo se je tudi, da manjka v ekipi Bobek. Napad je igral raztrgano, tako da lahko rečemo, da je igral vsak zase. Nasprotno pa so se igralci Lokomotive borili za vsako žogo.
V drugem polčasu je bila Lokomotiva ves čas v napadu ter je poleg doseženih dveh golov imela še več drugih priložnosti, katerih pa njeni napadalci niso znali izkoristiti. Posebno lep je bil prvi gol, ki ga je dosegel mladi napadalec Lokomotive Papec, Kobe pa je bil uspešen drugič za Lokomotivo. Časten gol za Partizana je dosegel Veselinovič po lepi kombinaciji vse napadalne vrste Partizana. Zadnje minute so sicer pripadale Beograjčanom, vendar niso mogli doseči nobenega gola več zaradi odlične obrambe Lokomotive. Lokomotiva je skoraj ves čas igrala z 10 igralci, ker je bil že v začetku igre poškodovan Ožegovič. Od igralcev Lokomotive lahko pohvalimo vratarja Nežmaka, Papeca, Andročeca, Od-žaka in Firma.
Sarajevo : Velež 2:1 (1:0) Mostar, 15. marca. Igrišče Veleža, gledalcev 10.000. V nekakšni derby tekmi sta se danes v Mostarju srečala dva bosanska predstavnika v zvezni ligi, Sarajevo in Velež. To je bila važna tekma za obe ekipi, vendar so bili Sarajevčani boljši in so zmagali. Gole za Sarajevo sta dala Živkov in Stipič, za Velež pa Hrvič.
BSK : Vojvodina 3:1 (2:0) Beograd, 15. marca. Igrišče Partizana, gledalcev 25.000.
Nogometaši Vojvodine so Imeli v današnjem srečanju v Beogradu veliko smolo, poznalo se jim je p.a tudi, da sta v ekini igrala utrujena
Mi Železničar
podaril 2 točki
JADRAN : ŽELEZNIČAR 11 :9
Maribor, 15. marca. Današnjemu srečanju je prisostvovalo 1000 gledalcev, katerih del pa je pokazal, da ne spada na športne prireditve. Zopet so motili boksarje in sodnike z žvižganjem in kopico neumestnih opazk. Cas bi bil, da prireditelji takšne »športnike« brez premišljevanja postavijo na hladno.
Gostje so nastopili kot favoriti. Njihovi izgledi so se še povečali, ko se je zvedelo, da Železničar zopet nima boksarja v težki kategoriji in pa da je Zur-man prekoračil težo, tako da je Jadran dobil kar 4 točke brez borbe. Vendar vse to ni vplivalo na moralo Železničarjev, ki so se zagrizeno borili in tako današnji poraz predstavlja pravzaprav uspeh Mariborčanov, ki so dokazali, da od dvoboja do dvoboja napredujejo. Sodniki Ipavec (vrhovni) ter Jozič, Peternel in Podbevšek so svojo nalogo dobro opravili, od nezadostno poučenega občinstva pa so bili kljub temu izžvižgani.
Posamezni Železničarjevi boksarji so dosegli nekaj pomembnih uspehov. Tako je Kajzer v borbi muha kategorije efektno premagal znanega Iljina, pa tudi Žurman je v prijateljskem srečanju bil boljši od znanega Bogojeviča. Jezernik je bil proti Ziatiču zaradi nedovoljenih udarcev diskvalificiran. Eno najlepših borb sta pokazala rutinirani Banovac (Jadran) in Grujič.
Tehnični rezultati: muha: Kajzer : II j in 2:0 t. k. o. v 3. rundi; bantam: Zurman : Bogojevič (prijateljska) 2:0 p. t.; pero-lahka: Lalovlč : Berbakov l:i, lahka: Jezernik : Zla tič 0:2 po diskvalifikaciji; polwelter: Grujič : Banovac 2:0 p.t.; vvelter: Petrič : Bonič 0:2 p. t.; polsrednja: Milovanovič : Romek II. 0:2 p. t.; srednja: Tomažič : Divjak 2:0 p. t.; pol-težka: Žohar : Kadim 2:0 k. o.; težka: brez borbe zmagal Bokunjič. (Prvoime-novani so boksarji Železničarja.)
od dolge poti Milovanov in Rajkov. Čeprav je bila Vojvodina boljša, je BSK dosegel tri gole po Markoviču v 1., 42., in 89. min., za Vojvodino pa je bil uspešen Milovanov v 71. min. Najboljši pri Vojvodini so bili: Vasic, Krgin in Krstič III., pri BSK pa Kaloperovič in Markovič. To srečanje je vodil sodnik Rakovič,
Spartak : Hajduk 0:0
Subotica, 15. marca. Igrišče Spartak a, gledalcev 11.000.
Čeprav je Hajduk nastopil zopet z mladinsko ekipo, razen Radovniko-viča I., so si mladi Hajdukovci zasluženo priborili eno točko na vročem subotiškem igrišču. Rezultat te tekme je realen, čeprav je bil Sp.ar-tak v prvem polčasu v delni premoči. Za Hajduka so igrali v tej tekmi: Radovnikovič III., Duplan-čič, Brkljača, Ivanovič, Ratkovič, Jug, Ivaniševič, Radovnikovič L, Kragič, Vidoševič, Dakič. Pri Spartak u lahko pohvalimo Kopiloviča in Bogojevaca, od Hajduka pa so dobro igrali Ivanovič, Radovnikovič III. in Vidoševič.	Konc
Crvena zvezda : Vardar 0:0
Druga tekma med Crveno zvezdo in Vardarjem je bila slabša od prve. Vardar je igral sicer zelo lepo, Zvezda pa veliko slabše, kakor smo jo vajeni gledati. Tudi številni gledalci so pričakovali veliko več od te tekme. Vardar je zdržal ostre protinapade Beograjčanov, ki so na vsak način hoteli zmagati, vendar jim to ni uspelo. Tako je med drugim Živanovič zastreljal enajstmetrovko. Pri Vardarju so bili dobri: Vidinič, Cerov in Kokinovski, pri Crveni zvezdi pa Stankovič, Mitič in Ognjanov.
Dinamo : Zagreb 1:0 (0:0)
Zagreb, 15. marca. Igrišče Zagreba, gledalcev 18.000.
Dinamo: Maj ero vic, Banožič, Crnkovič, Maniula, Horvat I., Cizarič, Benko, Li-pošinovič, Cimermančič, Čajkovski II., Dvornič:
Zagreb: Maček, Jurič, Dubravčič, Šan-tek, Klajič, Joksimovič, Kovač, Medved, Jagodič, Vidoševič, Jurišič.
Sodnik VunariČ, strelec Dvornič v 26. min.
Tekma se je pričela z ostrimi napadi obeh ekip, toda tempo je kaj kmalu popustil, tako da je igra postala monotona. Gledalci so bili razočarani, saj se jim
je zdelo, da so na kakšni prijateljski tekmi. Učinkovit je bil lep gol, ki ga je dosegel Dvornič po zaslugi Benka. V drugem polčasu je bila situacija ista, vendar lahko rečemo, da je imel v tem delu igre Zagreb več možnosti za dosego golov. Tako so napadalci Zagreba v 61. in 64. min. poslali dva ostra strela na vrata Dinama, ki pa sta se oba odbila od vratnic nazaj v polje. Močan strel na Mačkova vrata pa je poslal tudi Benko v 62. min., toda tudi ta žoga se je od vratnic odbila nazaj v polje. Pri Zagrebu se je odlikovala predvsem obramba, v napadu pa Vidoševič in Medved. Pri Dinamu pa lahko pohvalimo Ma-jeroviča, Mantulo, Crnkoviča, Benka in Dvorniča,
Mladi Odredov boksar welter kategorije Prešeren (na sliki levo) je danes prepričljivo premagal svojega nasprotnika Balantiča
III. kolo hrvatsko-slovenske boksarske lige
30 dkg VGC - in Odred bi spravil obe točki
Odred: Jedinsivo 11:9 ♦ Draksler premagal Krležo ♦ Eršte nastopil prelahek
Današnji ligaški srečanji v Mariboru in Ljubljani^ sta imeli nekaj skupnih potez. Obakrat sta namreč slovenski moštvi dejansko zmagali, pa vendar izgubili točke zaradi nepravilnih tež, oziroma nenastopanja svojih boksarjev. Kot kaže, se torej naša boksarska moštva ne pripravijo dovolj na tekmovanje, saj Hrvatje doslej še niso predali niti ene borbe, škoda je namreč izgubiti dvoboj, če si dejansko boljši od nasprotnika.
Ljubljana, 15. marca. Danes sta se v Unionski dvorani v okviru hr-vatsko-slovenske boksarske lige sestali moštvi Jedinstva iz Zagreba in domačega Odreda. Ljubljančani so lahkomiselno zapravili obe točki. Njihov boksar Eršte je prt tehtanju imel 30 dkg premalo, tako da je izgubil borbo w. o., čeprav je nato.v prijateljskem srečanju premagal svojega nasprotnika.
O POSAMEZNIH BORBAH Muha: Mikluš Štefan (O) : Devič 2:0 t. k. o
Po pozdravnem nastopu obeh ekip, pri katerem so gledalci posebno toplo pozdravili znanega boksarja iz Zagreba Krležo in ljubljenca Ljubljančanov Prešerna, sta stopila v ring Mikluš in Devič. Oba sta se odlikovala s hitrostjo, Mikluš je bil ofenztvnejši in je tudi večkrat čisto zadel, tako da so mu sodniki upravičeno dosoditi zmago po točkah.
BANTAM:
Košir (O) : Neralič 0:2 p. t.
Borba je bila v prvi rundi Izenačena, potem pa je Neralič prevzel pobudo in prisilil Koširja na obrambo. Če dodamo temu še javen opomin, ki ga je dobil Košir zaradi sklanjanja glave, je zmaga Zagrebčana upravičena.
PEROLAHKA:
Lazar (O) : Šmut 1:1
Šmut ni izkoristil prednosti daljših rok in se je moral zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Oba boksarja sta se izkazala z dobro kondicijo, .
LAHKA:
Šajnič (O) : Dekanič 0:2 k. o.
V začetku borba ni bila zanimiva. V drugem kolu pa je Šajnič moral »spraviti« več serij, končno pa je bil celo knockoutiran.
POLWELTER:
Sokler (O) : Sobočan 0:2 p. t.
Zagrebčan je bil v vseh treh rundah boljši nasprotnik in tako sodniki niso imeli težkega posla. Enoglasno so določili zmago Sobočanu.
WELTER:
Prešeren (O) : Balantič 2:0 p. t.
Prešeren je danes zopet zablestej. Svojega nasprotnika, ki se je odlikoval predvsem v borbi od blizu, je nadkriljeval v tehniki in taktiki.
POLSREDNJA:
Eršte (O) : Peterfaj 2:0 p. t. (prijateljska borba)
Oba borca sta se zagrizeno borila, kljub temu, da njun nastop ni vplival na končni rezultat, ker je bil Eršte prelahak. Inteligentnejši Eršte je zmagal po točkah.
SREDNJA:
Tobias (O) : Iris 0:2 t. k. o.
Tobias je v začetku navalil kot vihar in večkrat nevarno zadel nasprotnika. Toda proti koncu prve runde je moral na tla, strašen Iri-sov udarec ga je zadel v brado, nakar so Odredov! sekundanti predali borbo.
POLTEŽKA:
Preželj (O) : Briščan 2:0 p. t.
Prezelj od nastopa do nastopa boksa vse bolje. Tudi danes je bil previden v obrambi in oster v napadu.
TEŽKA:
Draksler (O) : Krleža 2:0 p. t.
Bivši balkanski in lanski prvak Hrvatske Krleža si pač ni mislil, da bo premagan v Ljubljani. Draksler je že v prvi rundi junaško napadel in vse tri runde odločil v svojo korist. Krleža je sicer skušal nabrati točke z nenadnimi protinapadi, vendar je bil Draksler tudi v obrambi siguren.
ŠE BESEDA O OBČINSTVU...
Ljubljansko občinstvo si z današnjim obnašanjem nt izstavilo najboljšega spričevala. Bodrilni medklici, kot »ubriši sodnika«, »udari ga, da bo mrtev«, pač ne spadajo na športne tekme. Tudi dolgotrajno žvižganje na račun zagrebškega sodnika Pribaniča po borbi Košir : Neranič ni bilo na mestu.
... IN ORGANIZACIJI TEKMOVANJA
Sodniki — Pušenjak (glavni), Prl-banič, Grošelj in Bajič (točkovni in v ringu) so zadovoljili. Organizatorji so nepotrebno razburili občinstvo s tem, da niso pred borbo Eršte : Peterfaj objavili, da je Ljubljančan zaradi premajhne teže moral predati prvenstveno borbo, tako da so se gledalci potem upravičeno spraševali, odkod tako visoko vodstvo Jedinstva.	KU
LESTVICA
HRVATSKO-SLOVENSKE BOKSARSKE LIGE
Mladost	2	2	0	0	25:15	4
Jadran	3	2	0	1	36:24	4
Radnik	1	1	0	0	12: 8	2
Jedinstvo	2	1	0	1	18:22	2
Železničar	3	1	0	2	32:28	2
Odred	3	1	0	2	26:34	2
Branik	X	0	0	*	11:29	•
i»ortno €lriislw@f
Potrebno bi bilo, da se vsi prizadeti forumi pogovore o osnovnem vprašanju: kako vključiti v redno telesnovzgojno delo čim več študentov
Dnevno časopisje poroča zadnji čas nekaj več kot doslej o športni dejavnosti študentov ljubljanske Univerze. Med mnogimi članki, ki prikazujejo uspehe uveljavljanja študentov na raznih športnih prireditvah, najdemo tudi nekatere, ki se resneje bavijo s stanjem telesnovzgojnega • dela na Univerzi in visokih šolah. (Tu so prav zanimivi trije članki, ki jih je objavilo študentsko glasilo »T ribuna« v svoji 3. in 4. štev. tega leta — a o tem kasneje).
Službene objave
Ne moremo trditi, da je razpravljanje o teh, sicer principielnih vprašanjih, prešlo okvir študentske organizacije, pa še to, če hočemo biti odkriti in morda malce zlobni, ponavadi le takrat, kadar je treba trkati na vrata MLO ali kakšne druge ustanove zaradi denarja, ki je potreben za izvedbo te ali one športne prireditve. Take akcije so se včasih zaključile samo z obljubami, včasih pa tudi z uspehom, to se pravi z zagotovljenim denarjem za prireditve, le redkokdaj pa je prišlo do pomembnejših sklepov glede telesne vzgoje. Športni forumi in prosvetne oblasti, ki bi bile glede na naravo svojega dela zadolžene skrbeti tudi za to ne malo važno vprašanje, pa niso pokazale tistega razumevanja, kot bi ga pričakovali na precejšnjo iniciativo študentske organizacije. Že več let sem so študentje sicer poskušali sami rešiti ta pereč problem, vendar le z majhnim uspehom. Bilo bi nepravilno prikazati to stanje, ki vlada glede teles-
Po planiških dogodkih
(Nadaljevanje s 1. strani) ali vodstvo naših skakalcev in sploh vseh tekmovalcev moralo na vsak način tekmovalcem na startu (na vrhu zaletišča), preskrbeti vsaj odeje in topel čaj. Prejšnja leta so se skakalci na start vzpenjali peš in so se pri tem primerno ogreli. Prejšnjo nedeljo pa jih je na start vlekla vzpenjača po več hkrati, tako da se je zbrala na vrhu cela skupina, ki je morala v mrzlem vetru prezebati skorajda uro, da so se posamezniki zvrstili na start. Vsak laik pa ve, da je pred kakršnim koli nastopom v katerikoli športni panogi neobhodno potrebno ogrevanje (razgibavanje). Pa tudi na doskočišču ni bilo odeje, da bi pokrili ponesrečenca, ko so ga odpeljali iz »arene«. Smatram, da je bila pripomba nekega bivšega tekmovalca — sedaj funkcionarja — češ, da »naših tekmovalcev ne bomo nosili po rokah« — povsem neumestna. Ce nam je skodelica toplega čaja in nekaj odej že tak luksus, potem je bolje, da zapremo planiško skakalnico.
Mnogo upravičene kritike, predvsem s strani inozemskih tekmovalcev je šlo na račun končnih ocen. Vodstvo je namreč poskusne skoke ocenjevalo zase, ni pa tega objavilo niti tekmovalcem niti občinstvu. Zato ni čudno, da so inozemci javno grajali, da ne priznajo teh rezultatov (Bertschi, Brtiger itd.). Spet temna senca nad Planico.
In za zaključek še tole. Ni moj namen sprožiti kakršnekoli »vojne« med novinarji in funkcionarji, ker smatram, da bi bila to največja neumnost. Vsi delamo za iste cilje, tako funkcionarji kot novinarji, zato moramo prijateljsko sodelovati in si tovariško medsebojno pomagati. Kljub temu pa sem opazil v Planici spet nekaj primerov omalovaževanja in vzvišenega gledanja na novinarje, kakor da športni novinar ne bi delal za iste cilje in ne bi imel istih pravic kot katerikoli funkcionar. Mnenja sem, da človek, ki je skromen, prijazen in tovariški, pokaže s takšnim odnosom do okolice samo svojo lepo podobo in pravo srčne kulture — domišljav oholež pa samo svojo praznoto.
Lipar Marjan.
novzgojnega dela na Univerzi, le kot premalo skrb športnih, prosvetnih in drugih organov, ne da bi si bili na jasnem o napakah in slabostih, ki so jih študentje pokazali pri tem delu.
Ne oziraje se na razloge, ki so povzročili takšno stanje, si moramo biti predvsem na jasnem, zakaj je telesna vzgoja tako neobhodno potrebna prav študentom. Ce bi hoteli to prav na kratko opredeliti v dveh točkah, bi lahko rekli; 1. da je študentom, kakor vsakemu drugemu državljanu potrebna telesna vzgoja za krepitev zdravja in razvedrilo. Tu lahko mirno dodamo še moralni problem, ki ga zadnje čase temeljito obravnavajo različne organizacije. O tem, kakšen vpliv ima sistematična telesna vzgoja na moralno vzgojo človeka, pa ni potrebno razpravljati, ker je bilo to vprašanje že večkrat pojasnjeno.
Udejstvovanje študentov v športnih organizacijah in organizacijah »Partizan« pa še zdaleka ne zadovoljuje, predvsem številčno, tisti važnosti, ki jo ima telesna vzgoja za študentsko mladino. Študentje so v zadnjem času sicer poskušali sami rešiti ta problem. Ogrevajo se predvsem za dve rešitvi; prva se nagiba k temu, da se ustanovi samostojno športno društvo s pritegnitvijo vseh študentov, tudi tistih, ki delajo aktivno že v drugih športnih organizacijah, dočim so drugi za vključitev študentov v športno društvo »Svoboda«. Obe tezi imata nekaj, kar govori za prvo in za drugo rešitev. Razumljivo je, da bi bilo najidealnejše, če bi študentje ustanovili lastno športno organizacijo, v katero bi se vključili vsi že organizirani in neorganizirani športniki, oz. študentje, ki imajo veselje, in če hočemo, neke minimalne objektivne predpogoje (tu moramo predvsem upoštevati, da udejstvovanje v športu predpostavlja vsaj osnovno absolviranje splošne telesne vzgoje) za udejstvovanje v športu. Vendar moramo pri prvi ideji študentov pomisliti na objektivne pogoje, ki so nujno potrebni za prosperira-nje vsake samostojne športne organizacije. Pri tem pa naletimo na bolečo točko, ki je študentje sami ne morejo in je tudi v doglednem času verjetno še ne bodo mogli sami rešiti. Osnovno vprašanje, ki se postavlja pri formiranju lastne organizacije, je v športnih napravah, objektih, rekvizitih in potrebnih denarnih sredstvih, ki so potrebna za vzgojo kadra inštruktorjev, vaditeljev, za tekmovanja itd., itd. Dvomljivo je, če bodo študentje lahko sami vse potrebno zbrali, oz. zgradili iz lastnih sredstev, katera so, kakor vemo, precej skromna.
Bolj realna je zato druga ideja, ki se ogreva za priključitev k športnemu društvu »Svoboda«. Ta upošteva predvsem to, da bo imelo športno društvo lastne objekte, to je stadion in igrišča, ki bi jih študentje pomagali že obstoječemu društvu zgraditi s prostovoljnim delom. Ta ideja je še toliko bolj simpatična, ker upošteva, da študentje normalno ne tvorijo stalnega kadra funkcionarjev, ker se po študiju pač razidejo na službena mesta in le redki ostanejo v Ljubljani. Društvo »Svoboda«, ki je naslonjeno na teren in tamkajšnja podjetja, pa ima stalen kader funkcionarjev, ki bi nemoteno tudi po odhodu starih in prihodu novih študentov lahko uravnavali potrebno delo. Pomembno je tudi to, da se na teritoriju, kjer deluje športno društvo »Svoboda«, razvija v veliki meri tu-
di študentsko življenje, saj raste na Mirju, Viču in pod Rožnikom vrsta institutov, laboratorijev, fakultetnih poslopij in študentskih domov.
Stvar Zveze študentov Jugoslavije je, za katero od teh rešitev ali morda še za kakšno novo se bo odločila. Vendar je pred odločitvijo nujno opozoriti še na eno pomembno dejstvo. Ni namreč bistveno vprašanje, vključiti v sklop univerzitetnih športnih organizacij tiste že aktivne športnike, ki so že vključeni'drugod (po mojem mnenju bi bilo to celo nepravilno, v kolikor tega ne bi narekovali neki zares specifični pogoji), temveč je osnovno vprašanje v tem, koliko študentov — nešportnikov lahko vključimo v športne organizacije. Vzemimo, da nam uspe vključiti v redno športno dejavnost 10 % vseh visokošolcev, morda še nekaj več, ali pa celo manj. Tako nam pa ostane še vedno cca 5000 študentov, ki se ne bodo nikjer udejstvovali.
Tega problema se ne dotika noben predlog ali pa v premalo jasni obliki. Nikjer ni bilo zaslediti, da se namerava organizirati telesnovzgojno društvo »Partizan« za študente, katero bi bilo vsekakor še bolj potrebno, kot pa športne organizacije. S tem seveda nikakor ne mislim zanikati velike pomembnosti športnega udejstvovanja, vendar, če pogledamo število študentov, ki bi se moralo vključiti v »Partizana«, vidimo, da je to zdale .a pomembnejše in tudi težje vprašanje. Seveda tudi pri tem ne smemo prezreti minimalnih pogojev, ki so za ustanovitev lastnega društva »Partizan« potrebni. To so predvsem telovadnice in vaditelji. Na tečajih bi bilo potrebno vzgojiti številni vaditeljski kader in oskrbeti telovadnice. Študentje pa nimajo sredstev ne za prvo ne za drugo. Kdo bi bil dolžan pomagati, je seveda vprašanje. Morda Zveza — »Partizan«, Mestni odbor »Partizana«, prosvetne oblasti ali kdo drugi?
Na ta način bi v okviru ljubljanske Univerze obstojalo društvo »Partizan« in športna dejavnost v sklopu ŠD »Svoboda« ter deloma tudi v okviru že ustanovljenih akademskih športnih klubov.
Razumljivo je, da bi bilo najbolj idealno, če bi se v okviru študentskega naselja ali kje drugje zgradilo več objektov, predvsem telovadni dom, stadion in igrišča, kjer bi lahko pognalo korenine lastno športno društvo in društvo »Partizan«. Jasno pa je, da je to stvar bodočnosti, a zaradi tega ne more biti nobenega čakanja pri organiziranju telesnovzgojnega dela na univerzi. Dolžnost bi bila skrbeti za oboje: na eni strani zagotoviti takojšno vključitev čim več študentov v redno telesnovzgojno delo, na drugi strani pa v perspektivi zagotoviti pogoje za bodoče uspešnejše delo.
Za realizacijo teh nalog, ki stojijo sedaj neposredno pred Zvezo študentov, pa bo potrebno seveda mnogo razumevanja, predvsem pa materialne in strokovne tehnične pomoči s strani organov oblasti, Zveze »Partizan« in Zveze športov Slovenije. Seveda pa bodo morali tudi študentje, na čelu z akademskim športnim odborom, posvetiti dosti več skrbi in sistematičnega dela ter vztrajnosti tem osnovnim vprašanjem, ne pa, kot je bil doslej primer, da se je vse delo več ali manj usmerilo le na tekmovanja v inozemstvu, in eVentuelno še na domača meduniverzitetna tekmovanja. O vseh teh problemih bi se pač morale temeljito pogovoriti vse prizadete organizacije.
SKAKALNE TEKME V ŽIREH
Na 28-metrski skakalnici je »Partizan« v Žir eh izvedel skakalne tekme. Med člani je zmagal Filipič (Enotnost), pri starejših mladincih Jereb (Ž), pri mlajših mladincih Vidovič (Enotnost), med pionirji pa Zakomeli. Zlasti je ugajal 11-letni pionir Zakomeli, ki je skočil 24.5 m in v skupnem plasmaju osvojil 3. mesto.
Mestni strelski odbor Ljubljana se je preselil iz Tavčarjeve ul. 2 na Resljevo cesto 9 v zgradbo Mestnega komiteja ZKJ ter ima telefonsko številko 22-542 centrala, int. 13.
ZDRAVSTVENI DINAR
Opozarjamo vse klube in društva, da se bo pri pobiranju zdravstvenega dinarja vodila stroga kontrola. Vsi klubi, ki ne pošiljajo zdravstvenega dinarja svojim zvezam, naj pošljejo zdravstveni dinar na računsko knjižico Instituta za športno medicino NB 604-656-8148 Ljubljana.
OBJAVI
Nogometna podzveza Ljubljana naproša vse klube, ki spadajo pod Nogometni center Ljubljana, naj naslavljajo pošto na Nogometni center. — Nogometni center Ljubljana opozarja vse klube, da morajo Imeti vsi igralci fizkulturne legitimacije. Igralec, ki ne bo imel legitimacije, ne bo imel pravice nastopa.
*
Odbor nogometnih sodnikov Ljubljana sporoča, da bo v sredo, 25. t. m. od 18. ure dalje za vse sodnike ljubljanskega sodniškega odbora obvezen kolokvij iz pravil nogometne igre. Odbor vabi istočasno vse tečajnike, da prisostvujejo kolokviju kot poslušalci, ker bodo na njem zvedeli za nadaljne ure tečaja.
DISCIPLINSKO SODIŠČE
Tov. Podsedenšek sekretar NK Kladl-varja iz Celja se zaradi prestopka iz 41. čl. z uporabo 6. čl. kaznuje po 13. čl. DP NZJ s pripovedjo vršenja funkcij za dobo treh mesecev. Kazen mu poteče 6. junija 1953.
Obrazložitev
Tov. Podsedenšek je kot sekretar NK Kladivarja oteževal potek disciplinskega postopka proti tov. Najžarju in Dobrajcu, članoma NK Kladivarja. Disciplinsko sodišče pri NZS je namreč zaprosilo disciplinski odbor NK Kladivarja, da zasliši imenovana člana. Kljub večkratnim urgencam se je zadeva lahko razčistila šele po preteku več kot dveh mesecev. Pri tem se je izkazalo, da je bil disciplinski postopek otežkočen zaradi njegove krivde, kar tudi sam priznava. Zagovarja se sicer, da je imel obilo dela ob tem času, vendar pa smatra DS kljub temu, da je njegova krivda dokazana, zlasti še, ker je v svojih dopisih zvračal krivdo najprej na DO NK Kladivarja, kasneje pa po zaslišanju članov disciplinskega odbora oziroma po prejemu njih pismene izjave priznal, da je kriv zavlačevanja le on sam.
Zaradi tega smatra DS pri NZS, da je kazen utemeljena.
REGISTRACIJA
Registracijska komisija pri NZS je na svoji seji dne 3. 3. 1953 registrirala naslednje igralce:
Zarja — Trst
Pregare Marino, Zorzon Ferruccio, Ljubič Roman, in Lavrenti Vittorio imajo po čl. 21 RP pravico nastopa na vseh tekmah od 11. 3. 1953 dalje.
Krim — Ljubljana
Matos Marjan in Hočevar Alojz imata po čl. 21 RP pravico nastopa na vseh tekmah od 11. 3. 1953 dalje.
Železničarsko športno društvo Celje Coh Jože bivši član NK Kladivarja ima po čl. 20 RP pravico nastopa na prijateljskih tekmah od 3. 4. 1953 in na prvenstvenih od 3. 7. 1953 dalje.
ŠD — Vipava
Vuletič Vladimir, Zarič Ljubomir, Si-ljanovič Nikola, Jerkovački Duša, Ano-kič Jova, Vlasič Ivan, Lješevič Dušan, Danilovič Danilo, Lopičič Janko, Poljak Mihovil, Novak Mirko, Miličevič Ljubi-ša, Petrovič Vojislav, Gedo Stefan, Lukič Zivan, Marinič Ivan, Zivkovič Dra-giša. Tomič Pero, Čovič Boro, Kalezič Vido, Popovič Ljubo, imajo po čl. 21 RP pravico nastopa na vseh tekmah od 11. 3. 1953 dalje.
Kladivar — Celje
Madzgon Janez, Milenkovič Dušan imata po čl. 21 pravico nastopa na vseh tekmah od 11. 3. dalje.
Marzidovšek Jože bivši član SD Bratstvo Hrastnik ima po čl. 21 in v zvezi s čl. 26 pravico nastopa na vseh tekmah od 3. 3. 1953 dalje.
Korotan — Kranj
Glas Rudi, bivši član Projektor — Kranj, ima po čl. 21 in v zvezi s čl. 26 pravico nastopa na vseh tekmah od 3. 3. 1953 dalje.
NK Domžale
Zalokar Andrej, Kostič Dušan, Pirnat Peter, Zivkovič Nikola, imajo po čl. 21 RP pravico nastopa na vseh tekmah od 11. 3. 1953 dalje.
Najd Mihael, bivši član Sloge ima po čl. 20 RP pravico nastopa na prijateljskih tekmah od 3. 4. 1953, na prvenstvenih pa od 3. 7. 1953 dalje.
Zavrne se registracija za Pezo Eljuba, ker nima izpiska iz mat. knjige.
NK Slavija
Staroveški Drago, Furlan Dušan, Ceš-novec Marjan, Borovnik Franc; Hrovat Leon imajo po čl. 21 in v zvezi s čl. 22 pravico nastopa na vseh tekmah z dnevom fuzije NK Sloge In SD Amaterja. Kulčer Ivan, Gabrovšek Edvard, Habjan Jože, Sedej Dušan, Bojčevski Vasja, Florjančič Anton, imajo po čl. 21 RP pravico nastopa na vseh tekmah od 11. 3. 1953.
Bratstvo — Hrastnik
Zavrne se registracija za Majcen Darko, Pogačnik Jože, Haberl Adolf, Tošič Savo, Rus Zvonomir, Kranjc Jože, Godi-celj Vinko, Katanič Radenko, ker nimajo potrdila o zdravniškem pregledu in potrjenih rojstnih podatkov od matičnega urada.
Proletarec — Zagorje
Zavrne se registracija za Vozelj Ivana, ker nima obnovljenega zdravniškega pregleda in priloženih registracijskih kartonov.
REGISTRACIJA KLUBA
Registrira se novoustanovljeni klub NK Sava iz Tacna pri Ljubljani.
DELIGIRANJE TEKEM LJUBLJANSKE NOGOMETNE PODZVEZE
Nedelja — 22. marca 1953: I. razred, —
I.	kolo: Slovan : Papirnlčar, ob 10,30, sl. Smrekar, sodi Logar, mejni Njegovan; Ilirija : Grafičar, ob 10.30, sl. Vrečar, sodi Sušnik, mejni Krušnik; Domžale proste; mladinci — I. kolo: Papirničar ; Krim, ob 10, sl. Cemažar, sodi Stepanovič, mejni Krlin; Ilirija : Slovan, ob 9, sl. Vrečar, sodi Stupica, mejna sodniška kandidata Pogačar Franc in Vodnik Karl; Grafičar : Železničar, ob 10, sl. Jicha, sodi Klojčnik, mejna Goli in sodn. kandidat Hartman Janez; Domžale : Svoboda, ob 10 sl. sodnik, sodi Gregel, mejna sodn. kandidata Pirc Nande in Ignac Rode; Odred : Slavija, igr. Odreda (jama), ob 10, sl. Dragar, sodi Sovine, mejna Šuštaršič in sodn. kandidat Tauzes;
nedelja — 29. marca 1953: I. razred —
II.	kolo: Ilirija : Slovan, ob 10, sl. Vižintin, sodi Goli, mejna Logar in Gregel; Domžale : Papirničar, ob 14,30, sl. sodnik, sodi Gvardjančič, mejna sodn. kandidata Štiftar Janko in Kovač Stane; Grafičar prost; mladinci — II. kolo: Odred : Pa-pirničar, Igr. Odreda (jama), ob 10.30, sl. Čučnik, sodi Šušteršič, mejna Nemčev in Stupica; Slavija : Domžale, ob 10., sl. Golob, sodi Krušnik, mejna Ritterman in Kovačev; Svoboda : Grafičar, igr. Odreda (jama), ob 9, sl. Čučnik, sodi Boško-vič, mejna Kučan in Sovine; Železničar : Ilirija, ob 10, sl. Koprivc, sodi Jovanovič, mejna Sušnik in Gjud; Slovan : Krim ob 10, sl. Osolin, sodi Njegovan, mejna Stepanovič in Klojčnik.
USPELA AKADEMIJA V OPLOTNICI
Pred nekaj dnevi je partizansko društvo v Oplotnici priredilo telovadno akademijo. Na ta dogodek so se čez zimo dobro pripravljali. Dan za dnem, od zgodnjih popoldanskih pa do poznih večernih ur, je bila telovadnica polna. V 16 točk obsegajočem programu so pokazali, da so bili kar pridni. Vsega skupaj je nastopilo 120 telovadečih, kar je za Oplotnico kar precej. Tudi gledal ii so bili popolnoma zadovoljni in si še želijo takšnih prireditev.
»S tem motorjem jih pa boš »nesel!« mi je veselo dejal Miklavčič, jaz pa sem se zamišljeno oziral proti Uroičevim mehanikom, ki so pripravljali sijajen dirkalni stroj tovarne Moto-Sacoche. Tudi Štrban je pripravljal svojega Harleya. Zavedal sem se, da bo to težka borba. Toda bil sem pogu-gumen in prepričan v uspeli. Seveda, z Uroičem in Štrba-nom na dirkališču ne bo lahka. Pa vendar, Šiškov motor mi je vlival zaupanje, čeprav je bil nekako smešna sestava raznih delov. Čuden je bil tank za gorivo. Ročico za menjavo brzine sem moral premikati z roko in nekoliko težak je bil.
Postavili smo se na startno črto. Kaj znajo moji konkurenti razen Uroiča in Štrbana nisem vedel. Imel sem le eno željo: doseči čim boljši uspeh.
Start! Med gledalci zavlada napeta tišina. Kako tudi ne? Saj vendar nastopajo sama znana imena.
Zamah zastavice ... glej Uroič in Štrban sta že pred nami. Za njima se spustita v divji dir še dva dirkača, jaz pa sem šele peti Ne, za vsako ceno moram vsaj druga dva prehiteti. Prilepiti se moram Uroiču in Štrbanu!
Ovirala pa me je prav menjava brzine. V prvih treh zavojih so bili štirje dirkači dalt 5 pred menoj, šele v četrtem zavoju mi je uspelo prehiteti dva dirkača in se prebiti na tretje mesto. Med mojima prednikoma se razvija divja borba. Nekaj časa vodi Uroič, pa spet Štrban, jaz jo pa »sekam< kakšni! 100 metrov za njima. Ravnice so nas precej ločile. Ne morem in ne moren; se jima približati. Toda na vsakem zavoju pridobivam r.a razdalji. Oh, in dirke bo tako kmalu konec, le še nekaj krogov
V šestem krogu sem jima že tik za hrbtom. Še en zavoj in prehitel ju bom. Pa kaj, ko sta kot namenoma vozila vštric drug ob drugem.
Vozimo zadnji krog. Samo še en zavoj je pred nami.
»Zdaj, ali pa nikoli!«
Plin odprem do kraja. Motor drvi z blazno brzino naravnost v zavoj, ligaški s proge lete naravnost v gledalce in le malo je manjkalo, da se nisem »srečal« z ograjo.
Uspelo mi. je, čeprav le za las. Prehitel sem oba sotekmovalca in ju pustil za seboj. Že vozim po ravnici, pred menoj je cilj, za menoj pa besno hrumita dva motorja ... Štrban in Uroič sta zaostala ...
Zmagal sem! ...
Med ljudmi nastane živahno, čeprav sprva začudeno vrvenje in sam se ne morem znajti.
»Uroiča da sem premagal?«
Da, še celo tretji je ostal, ker ga je prehitel tudi štrban.
Od samega presenečenja se odpravim naravnost v moto-park. Toda gledalci zahtevajo, da prevozim še častni krog in mi dajo navdušeno priznanje. Tudi dirkači so mi čestitali, le Uroiča ni bilo blizu.
»Ičakvog vraga li imaš, da tak strašno ide?« mi reče smeje Štrban, ko mt tovariško stiska roko. »Buš ti startal u kategoriji 500 emir:?t
»Poskusil bom,« je bil moj odgovor.
Z zmago v kategoriji 350 ccm pa po propozicijah dirke že nisem mogel biti državni prvak. Odločilna za ta naslov je bila dirka v kategoriji 500 ccm.
»Najboljši čas dneva ima doslej mladi Slovenec Ludvik Starič z motorjem AJS 350 ccm ... končni rezultat pa se bo pokazal v kategoriji 500 ccm,« je med odmorom objavil zvočnik.
To mi je vlilo veliko poguma. Resda ne bo lahka stvar. Toda moja »desna roka« Miklavčič mi daje dobre nauke. V prejšnji dirki sem namreč startal v prvi brzini in sem moral spotoma menjati brzino. To me je pa le toliko zamudilo, da so mi sotekmeci pobegnili.
»Startaj kar z drugo brzino, nato pa porini kar v direktno. Tako boš samo enkrat menjal, pa te ne bo motilo«.
Dvanajst resnih obrazov čaka na povelje »start«. Da, že na startu moram pridobiti! Motor imam vključen v drugo brzino, plin odvit. Še nekaj sekund ... zamah zastave .. . Start!
Spustim zaklopko in se zaženem po progi. Za menoj je Šiklhabel, za njim pa Uroič in Štrban. To je nezaslišana brzina. V zavoju kopljem progo in se spustim po ravnici. Tri temne sence so tik za menoj. Vsaka žilica v meni je do kraja napeta. V naslednjem zavoju sem pridobil kakšnih petdeset metrov. In oni me zasledujejo.
Tedaj pa začne stroj nenadoma popuščati. Brzina pojema, moji zasledovalci pa me v trenutku prehitijo. Vse je izgubljeno ....
Brž pogledam motor in vidim, da sem z nogo zaprl dovodno pipico pri tanku za gorivo. Z naglico jo odprem in stroj veselo »potegne«. Moji konkurenti so precej pred menoj, prevoziti pa moramo le še dva zavoja. Ali mi bo uspelo? Plin imam popolnoma odprt in z divjo naglico drvim za njimi. V zavoju sem jih ujel in prehitel. Zmagala je dirt-track tehnika, ki sem jo zares dobro obvladal. Zagnal sem se na zunanji rob proge, vrgel sem zadnji adut . . .
Neverjetno! ?, ! Gledam, strmim. Ali prav vidim? Pred menoj je prazna proga. Še zadnje sile dam iz sebe, ostalo je opravil motor. Na cilju! ... zmaga ... lovorjev venec, na dirkališču pa vozijo krog še oni, ki smo jih v tej napeti borbi pustili zadaj. Šildhabel, Štrban in Uroič so si razdelili drugo, tertje in četrto mesto.
Prevozim še častni krog med burnim pozdravljanjem gledalcev, nato pa se izčrpan podam v motopark.
»Državni prvak!«
To zares ni bila zame vsakdanja stvar. Občutil sem neizmerno radost, čeprav sem bil do kraja izčrpan.
Na sporedu je bila še dirka prikolic, nato pa je bila prireditev zaključena. Podali smo se v mesto, spremljani od številnih radovednežev, zvečer pa je bila svečana razdelitev nagrad. Hrvatje so pokazali posebno pozornost nam Ljubljančanom, še posebej meni. Le Uroič me je nekam postrani gledal. Seveda, državno prvenstvo je bilo odločilni boj med nama in zmagal sem jaz. Dobil sem plaketo in dva pokala. Poveselili smo se med zagrebškimi tovariši, naslednji dan pa sem se vrnil v Ljubljano.	(Dalje)
med šosrfsieki in leSovsdci
Od partizanskega društva v Krškem smo pred dnevi prejeli dopis, ki ga prinašamo skoraj v celoti.
Smučarji »Partizana« v Krškem smo zaradi objektivnih težav gradili svojo 30 metrsko smučarsko skakalnico nad 3 leta. Ko pa je^ bila vendar gotova, smo snega željni smučarji tri mesece zaman čakali dneva, da bi mogli organizirati prve tekme. Kazalo je že, da to sezono ne bo nič. Pa nas je iznenadil nov sneg, ki pa je bil žal kratkotrajen. Hoteli smo prirediti skakalne tekme, a je vmes prišlo državno prvenstvo. Spet je kazalo, da iz vsega ne bo nič.
Po končanem prvenstvu je prišel v Krško trenirat naše skakalce znani reprezentant Adlešič. Takoj je ocenil položaj ter predlagal otvoritev skakalnice in tekme za četrtek, 26. februarja. Z nezaupanjem smo ga vprašali: »Kaj pa sneg?« Mladi športnik pa ni premišljal in je odločno odvrnil: »Če ga bo premalo, ga bomo pa nanosili.« Spogledali smo se in si mislili: »Če ga bodo državni reprezentanti nosili, najbrž ne bomo veliko skakali.«
Drugi dan smo pričeli s pripravami. Popoldne je Adlešič treniral skakalce, ostali pa smo urejali skakalnico. Ko je bil trening končan, se je na čelu vseli pognal na sneg z lopato v roki tov. Adlešič. Metal in ravnal je sneg tako hitro, da smo ga komaj sproti dovažali. Takrat smo se zasramovali naših dvomov in vsi smo delalii hitro, kar se je dalo. Počasi se je zmračilo. »K večerji bo treba, Albin,« smo ga tiho prekinili v njegovi vnemi. Pa ni hotel o počitku nič slišati. Tako' smo še naprej »šauflali« pozno v noč, nakar j - sneg zmrznil in skakalnica je bila pripravljena.
Po končanih tekmah smo prišli do prepričanja, da brez Adlešiča ne bi imeli ne otvoritve skakalnice ne tekem, še manj pa tečaja, posebno pa ne trdne vere, da je mogoče napraviti vse, kadar je tu dobra volja, požrtvovalnost in tovarištvo. Enak vtis je zapustil tov. Braz, žal pa ni bilo iz Ljubljane več skakalcev, ki so se prijavili za udeležbo.
Člani »Partizana« v Krškem se sprašujemo, če smo se vsaj delno oddolžili in dostojno zahvalili tov. Adlešiču za vse, kar nam je nudil v strokovnem in moralnem pogledu za časa svojega bivanja med nami.
Pri ODREDOvCIH bodečih
nogomehilh trenerjih V PortOrOŽU
Proleter je dobil
Še ko sem sedel v avtobusu Sežana— Koper, sem že mislil na to, kako bom našel trenerski tečaj in Odredovce, ker sem že vedel, da igrajo rhvno v nedeljo tekmo z Izolo. Po prihodu v Koper sem zaman gledal po deskah za lepake, kje in kdaj bo tekma. Odločil sem se torej, da se odpeljem z avtobusom v Izolo. Tu sem zagledal plakat, na katerem sem lahko bral, da bo tekma ob treh.
Prve besede po pozdravu, ko sem prišel v stik z Odredaši, so bile: »Ali si prišel sem na trening, ali pa ste tukaj že tekmovali?« (povedati moram, da sem tudi nekoliko atleta in to ravno pri Odredu). Ko sem »narodu« pojasnil, da sem prišel posebej zaradi njih, so bili nekoliko presenečeni, prvič zato, ker se včasih govori, da »Odred« in »Polet« nista v najbolj prijateljskih odnošajih, drugič pa zato, ker me v vlogi nogometnega »strokovnjaka« še niso videli.
Odredovci so v dobri formi
Zelo me je zanimalo, kako bodo fantje kaj igrali, saj sem imel v Izoli šele prvič letos priliko, da jih vidim »pri delu«. Moram reči, da sem bil prijetno presenečen nad dobro igro moštva, ki je požrtvovalne domačine premagalo z 9:1 (3:0). Še večjega poraza je domačine rešil odlični vratar, deloma pa tudi sodniki, ki so, zlasti stranska, nekoliko preveč jav-
pomlajevalno
ijmfehoifo
Osijek, v marcu. V začetku januarja je ligaško nogometno moštvo Prolieterja prenehalo z zimskim treningom v dvorani in začelo z delom na igrišču. Vsi igralci redno vadijo trikrat tedensko in igrajo skoraj vsako nedeljo prijateljske tekme, ki so predvsem koristne za vlgravanje moštva. Proleter je doslej nastopil že sedemkrat, in sicer proti osiješkemu Hajduku (6:1), Lokomotivi iz Vinkovcev (8:0), proti Slavenu iz Borova (1:0 ln 4:1), proti sarajevskemu Železničarju (2:0 in 2:3) in proti beograjskemu Partizanu (0:5). Do začetka krvatsko-slovenske nogometne lige nameravajo JProleter-jevi nogometaši odigrati še nekaj prijateljskih tekem, ln sicer z Zagrebom v Osijeku, s Spartakom v Subotici in Sremom v Mitroviči. Ob koncu marca in v začetku aprila pa bodo imeli turnejo po Avstriji. Ti nastopi in reden trening naj bi dali moštvu tako formo, da bi tudi v spomladanskem delu prvenstva doseglo uspeli vsaj sličen onemu iz jesenskega dela.
Pred nekaj dnevi sem bil na treningu Proleterja na igrišču ob Dravi. Treniralo je 20 igralcev prvega moštva. Precej je med njimi znanih imen, opazil pa sem tudi nekaj novih. Nekdanji juniorji Salaja, Bato, Tomas, Džambo in Jankovič ter lanski najboljši rezevni igralec Joclč so pridno poslušali trenerjeve nasvete in še eden je bil med njimi, Brnjevarac, ki je prepeklo zimo prestopil iz beloinanastirslce Sparte. Ta je bil v zadnji nogometni sezoni najboljši strelec in eden najboljših napadalnih igralcev v osiješki pod-zvezni ligi.
Igrali so na dva gola, po že utrjenem sistemu: najboljši napad proti
t	■ N S T "V O
Nove reševalce bodo vzgojili
Pretekli četrtek se je pričel na Kaninu v organizaciji PD Ljubljana-matica 6-dnevni tečaj za gorske reševalce. Tečaja, ki ga vodita ing. Avčin France in Kočevar Rado, se udeležuje okoli 15 tečajnikov. Akcijo agilnega planinskega društva Ljubljana-matica je treba vsekakor pohvaliti, saj bomo samo na ta način dobili nove gorske reševalce in z dotokom mladega kadra spravili gorsko reševalno službo na tisto stopnjo, kakršno ta pomembna in koristna organizacija zasluži.
GORSKI REŠEVALCI SO ‘ NESEBIČNI
Pred kratkim je skupina dijakov iz Tržiča odšla preko Vršiča in Slemena v Planico, da si ogleda smučarske skoke. Ob tej priliki si je nek dijak zlomil nogo v gležnju. Jeseniški reševalci Koblar, Medja, More in še nekateri, ki so se nahajali v Erjavčevi koči, so brez oklevanja opustili nameravano turo na Jalovec, naložili ponesrečenca na reševalni čoln ter ga spravili v eni uri do Mihovega doma, od koder so ga transportirali dijaki naprej v bolnišnico. Vsekakor je treh dati požrtvovalni gesti jeseniških reševalcev, ki so v nesreči pozabili na vse razprtije in takoj pomagali ponesrečencu, vso pohvalo.
Posebno poročilo za »Polet« od dr. M. Jurčeca iz Osijeka
najboljši obrambi. Opazil sem dobro izdelano tehniko, vendar se je videlo, da igralci še niso v formi, kar pa bodo do začetka prvenstva prav gotovo dosegli.
V kratkem razgovoru — trener Kiš je imel seveda le malo časa — sem ugotovil, da me vtisi, ki sem jili pri treningu dobil, niso varali.
»Igralci še vedno nijnajo dovolj kondicije in so še daleč od prave forme. Zato smo tudi v Sarajevu Igrali preveč počasi in izgubili, čeprav Smo bili v premoči,« je dejal.
Sicer pa trener Kiš zelo optimistično gleda na spomladansko sezono.
»Dosti novih mladih in dobrih igralcev, dober napadelc Brnjevarac in rutina starih mi omogočajo, da bom sestavil dobro moštvo. Razen tega pa bomo verjetno tudi v spomladanskem prvenstvu obdržali

Rupnik je še vedno eden najbolj popularnih in najboljših igralcev Proleterja
Odlika kreme »POLJR VOUS« je kvaliteta! Za nego lica, sončenje, šport, po britju itd. Zahtevajte jo povsod!
prednost pred ostalimi, saj imamo tri točke več od Odreda, ki je naš najnevarnejši nasprotnik. Poleg tega bomo igrali več tekem doma, kot pa na tujih igriščih. Gostovali bomo edino v Karlovcu, Trbovljah, Ljubljani in Mariboru, medtem ko bodo vsi ostali prišli k nam v goste. Če k temu dodam, da so igralci zelo disciplinirani in da redno trenirajo, moram odkrito povedati, da sem po pravici optimistično razpoložen.«
Vse torej kaže, da se Proleter zelo resno pripravlja, da bi tudi letos zastopal Hrvatsko v kvalifikacijskih tekmah za vstop v zvezno ligo. Igralci so mnenja, da jim ho v kvalifikacijskem tekmovanju najnevarnejši spet Odred, medtem ko bo tretji predstavnik sarajevski Železničar ali pa banjaluški Borac. I oda vse to so seveda samo predvidevanja. Tekmovanje v hrvatsko-plovenski ligi se bo začelo 5. aprila in končalo 7. junija, šele tedaj bomo vedeli za najboljšega predstavnika Slovenije in llrvafske, ki bosta obenem s prvakom Bill 21. junija začela borbo za vstop v zvezno ligo.
no izražali svoje simpatije do domačinov. Spočetka nam je šlo to malo na živce, potem pa, ko je bila zmaga že zagotovljena, smo si pač dejali, da bi bil dvo-številčbi poraz res nekoliko prehuda kazen. Pri Odredu je bil napad precej boljši od obrambe, ki je bila na trenutke nesigurna. Najboljši mož na terenu je bil Toplak, ki je sam dal tudi 5 golov. Po tekmi smo se zadovoljni zbasali na kamion in po desetminutni vožnji smo bili že pred domom LM »Heroj Vojko« v Portorožu, kjer so nastanjeni tečajnik1 in Odredov! nogometaši.
Vesele in žalostne zgodbe
Po večerji sem se malo razgovarjal s fanti in zvedel marsikaj zanimivega s tečaja in treninga. Nadebudni Jagodic si je privoščil to šalo, da je zjutraj skočil v morje, katerega je odlikovala ne ravno poletna temperatura 5°. Ta podvig je napravil zaradi lepe školjke, ki jo je res tudi dobil in si jo bo vzel za spomin na lepe dni v Portorožu. Fantje se v prostem času poskušajo tudi v veslanju. Da je to res, pričajo žulji na rokah, za ta dopolnilni šport je najbolj navdušen Cižek (Klančišar). Še eno znamenitost so mi pokazali v domu: smrtonosne stopnice. Stopnice so namreč zelo gladke in strme in kdor si privošči hitrejši tempo pri »spuščanju«, je v nevarnosti, da si zlomi rebra, kakor se je zgodilo tečajniku Uršiču. Tudi trenerja Bro-ciča bi kmalu doletela ista usoda, imel pa je srečo, da je »pristal« v rokah Ruparja. Slave s katerim sem bil skupaj v sobi, ima tudi smolo. Postal je prava žrtev svoj i bodočega »poklica«: pri praktičnem ti~iu (vadil je fintiranje), si je poškodoval hrbtenico in doktorjev recept se glasi: »Spati bo treba na tleh, po končanem tečaju pa v mavec.« Razumljivo, da Slave ni navdušen nad takim začetkom svoje trenerske kariere.
V potu obraza..
Skupaj z našimi bodočimi trenerji sem zjutraj odšel na igrišče v Sv. Luciji, vasici, oddaljeni, četrt ure hoda od Portoroža. Tov. Brocič mi je dejal, da bom videl danes nekaj posebnega: danes bodo tečajniki namreč izmenoma prevzeli vodstvo treninga, da se navadijo praktičnega dela. Prvi je bil na vrsti Pilej, ki je prikazal svojim tovarišem vodenje žoge, za njim so prevzemali »komando« drugi in pred mojimi očmi se je odvijali prava revija tehnike nogometa. Med tečajniki je še nekaj aktivnih igralcev (Fajon, Pelicon, Rupar), še več pa »starih asov« (Bertoncelj, Erber. Pilej, But-kovec). Tečajnike je treba pohvaliti, kajti vsak dan tri ure praktičnega dela ni malo, zlasti za one, ki že več let niso igrali. Tečajniki so v neprestanem gibanju, kar je tudi nujno, sicer se lahko komu zgodi, da pri tej burji še zmrzne. Opaziti je bilo, da so tečajniki tehniko še kar dobro obvladali, težave pa jim dela metodika — prenašanje znanja na druge. Okoli igrišča se vsak dan zbere
precej mladih oboževalcev nogometa, seveda pri popoldanskem treningu »liga-šev« jih je več. V drugem delu treninga igrajo v skupinah po 5 ali 7 »pepčka«, potem pa sledi še igra najprej na en gol, za zaključek pa še na dva gola, da se ne bi kdo prehladil, pravi Brocič. Tudi Brocič igra v enem moštvu in Človek si nehote misli: veliko zdrži. Kar poglejte: dopoldne 3 ure praktičnega dela s tečajniki in še ena ura treninga Odreda, po kosilu ura in pol teorije za tečajnike, potem pa še dve do tri ure treninga.
...nabirajo kondicijo tudi Odredovci
Imel sem smolo, da sem bil v Portorožu ravno na dan po tekmi, tako aa sem videl le lažji trening Odredoviii nogometašev. Mnogo jih zavoljo poškodb sploh ni treniralo. V prostem času /antje šahirajo, veslajo, se sončijo in berejo. Pogrešajo časopise. Komaj sem prišel, že so me z vseh strani napadli »Imaš zadnji »Šport«? Ali si bil tako pameten, da si nam prinesel zadnjo številko »PP«?» in podobno. V ponedeljkovem »Poletu«, ki so mi ga kar trgali iz rok, so seveda najprej iskali poročila o tekmi, ki ga pa žal ni bilo, ker nisem mogel po tekmi dobiti telefonske zveze z Ljubljano. Zvečer imajo igralci do pol desetih »voljno« in gredo malo v dom JLA ali pa na ples v Sv. Lucijo. Točno ob pol desetih pa že pogleda Brocič v obednico, kjer se igralci navadno zbirajo, in ukaže; »Aj-demo na spavanje, momci!« Igralci takoj vstanejo in se odpravijo k počitku.
»Vsa čast
marljivim tečajnikom!«
To so besede, ki mi jih je vodja tečaja, tov. Franetič, večkrat ponovil. Tečajniki kažejo izredno veselje do dela in skušajo čim bolj spoznati vso teorijo in prakso nogometne igre, da jo bodo lahko uspešno prenašali na našo mladino. Zlasti je treba pohvaliti Rudarja iz Trbovelj, ki je poslal v tečaj kar tri svoje igralce, ter tako dokazal, da misli tudi vnaprej izpopolnjevati svoje moštvo predvsem iz vrst lastne mladine. Sploh je najevč zanimanja za tečaj pokazal ravno zasavski »črni revir«, saj sta poleg »Rudarjev« v tečaju še dva predstavnika iz tega okoliša. Po izjavi tov. Franetiča in tudi po tem, kar sem sam videl, lahko mirno rečem, da kažejo predvsem tovariši iz Trbovelj največ volje in vztrajnosti na tečaju.
Kar žal mi je bilo, ko sem moral v torek že odpotovati nazaj v Ljubljano, tako dobro sem se počutil med nogometaši v Portorožu. Prepričal sem se, da sta tako trenerski tečaj NZS, kakbr tudi trening nogometašev Odreda dosegla svoj namen, zato lahko ob pomoči naših bodočih trenerjev pričakujemo lepših dni za slovenski nogomet, od Odreda pa lepe tekme in dober plasma v skorajšnem tekmovanju hrvatsko-slovenske lige.
Marko Rožman.
V CELJU NE POČIVAJ
Svet za prosveto in kulturo OLO Celje okolica je te dni pripravil že tretji tečaj za izpopolnjevanje učiteljev profesorjev na nižjih gimnazijah in osnovnih šolah v telesni vzgoji. Tečaj obiskuje 37 učiteljic, v kratkem pa bo organiziran nov tečaj za učitelje. Mnogi udeleženci so izrazili željo, da bi OLO poleti organiziral plavalne tečaje, pozimi pa smučarske. S temi tečaji se bo prav gotovo precej izboljšala kvaliteta pouka telesne vzgoje na šolah v celjski okolici.
Partizansko društvo Celje mesto je po svojem občnem zboru pričelo z resnim delom. Načelništvo že izvaja vsako sredo redne seminarje, na katerih bodo vzgojili nove vod-
nike. Na seminar so povabili tudi mlade vaditelje iz sosednjega društva v Gaberju. Obe društvi se že sedaj pripravljati na proslavo 70-let-nice telovadne organizacije v Celju. Na programu proslave bodo razna tekmovanja, akademije in izleti, na predvečer Titovega rojstnega dne pa bo javni nastop na dvorišču II. osnovne šole.
Okrožni odbor za tel. vzgojo v Celju pripravlja vse potrebno, da bo čim bolj dostojen okrožni nastop, ki bo 31. maja v Celju in se ga bodo udeležila vsa partizanska društva. Pretekli mesec je bil v Celju 3 dnevni tečaj za ritmiko, ki se ga je udeležilo 21 vodnic.
Spoznajmo nale sosede - grške športnike?
V zaduejm času postajajo odnosi med Grčijo in Jugoslavijo vedno tesnejši in iskrenejši, tako na političnem, gospodarskem, kakor tudi športnem področju. Srečanja med jugoslovanskimi in grškimi športniki so vse pogostejša in letos se bosta srečali tako nogometni, kakor tudi atletski reprezentanci obeh držav. Zato želimo spoznati bralce našega lista nekoliko z grškim športom.
Tradicije grškemu športu ne manjka. Spomnimo se samo na antične olimpijske igre in na prve moderne olimpijske igre, ki so bile leta 1896 v Atenah. Ljubitelji atle: tike se bodo gotovo spominjali, da so Grki zmagali na vseh predvojnih balkanskih igrah v atletiki. Zmaga Grkov je bila vedno že v naprej zagotovljena, toliko močnejši so bili od ostalih drž,av. Od ostalih športov je bil pred vojno v Grčiji najbolj razvit nogomet; grški nogometaši so slavili tudi nekaj uspehov, saj so
dvakrat premagali celo reprezentanco Jugoslavije. Rezultati dosedanjih srečanj nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Grčije: 1950 — 1:2, 1931 — 4:1, 1932 — 7:1, 1933 — 5 : 3, 1934 — 1 : 2 in 1935 — 6 :1.
Med vojno in prva leta po vojni je kvaliteta športa v Grčiji močno padla in šele v zadnjih letih se je začel šport zopet bolj razvijati. Trenutno so najbolj razširjeni in tudi najkvalitetnenjši športi v Grčiji atletika, nogomet in košarka. Grški atleti so imeli pred vojno v svojih vrstah nekaj najboljših evropskih atletov, da omenimo samo Mantika-sa, ki je bil na olimpijskih igrah v Berlinu šesti (40o m ovire 55.4, 110 m gvire 14.7), metalca diska Syllasa (51.00 m), skakača v daljino Lam-brakisa, troskakalca Palmiotisa (15.02), sprinterja Frangoiubsa (100 m 10.6, 200 m 21.6) itd. Grški atleti se odlikujejo zlasti z veliko borbenostjo, v dvobojih enakopravnih nasprotnikov navadno zmaga borbenejši grški atlet. Zlasti so Grki nevarni doma na svojem olimpijskem stadionu v Atenah. To igrišče odlikujejo izredno ostri zavoji, kateri
zelo ovirajo tuje atlete, ki jih nso vajeni. V letu 1952 so bili grški atleti precej uspešni in so dosegli 4 nove državne rekorde precejšnje mednarodne vrednosti (Siliš 400 m 48.7, Mavroidis 800 m 1:53.0, Eusta-liiades skok ob palici 4.21 in Rou-banis met kopja 65.98 m). Razen novih rekorderjev imajo Grki še nekaj odličnih atletov, zlasti sprinter-jev. Petrakis je tekel z rahlim vetrom v hrbet 10,5 na tOOm in 21.8 na 200 m, Tsolakih pa 10.7. Od ostalih je vredno omeniti še Constanti-nidisu s 54.6 na 400 m z ovirami, Mihaila s 14.64 m v troskoku, Bola-fosa, ki je skočil 4.14 m s palico in oba »stara asa« Syllasa (disk 50.28) in Jntagnnasa (krogla 15.00).
Grški nogomet v tehničnem oziru mnogo zaostaja n. pr. za jugslovan-skim, toda to slabost poskušajo grški nogometaši nadomestiti z veliko borbenostjo in vzdržljivostjo, kar je dobro občutila tudi reprezentanca Beograda v obeh tekmah z repre-zentnno Aten mesca januarja letos (1 :0 in 2 :0). Najboljša grška nogometna društva so Olimapiakos, Pa-natenaikos in AEK iz Aten ter Ira-
klis iz Soluna. V zadnjih mesecih so nekatera vodilna jugoslovanska moštva igrala več tekem v Grčiji in jih skoraj vse odločila v svojo korist. Grški nogometaši so se Jani udeležili tudi olimpijskega nogometnega turnirja, kjer so v predtekmovanju igrali z reprezentanco Danske in izgubili z 1 : 2.
Grški športniki so se udeležili olimpijskih iger v Helsinkih s precej velikim zastopstvom, vendar brez večjih uspehov. Grki so nastopili v atletiki, košarki, boksu, nogometu, rokoborbi, streljanju in jadranju. Košarkarji so odigrali na olimpijskem turnirju tri tekme, in sicer proti Madžarski 37:75, Filipinom 44 : 47 in Izraelu 54 : 52 in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Od atletov je bil najuspešnejši stari metalec diska Syllas, ki je dosegel z rezulatom 48.39 deveto mesto. Vsi ostali grški atleti pa so izpadli že v predtekmovanjih.
Ostali športi so v Grčiji slabo razširjeni. Zanimivo je, da plavanja v Grčiji skoraj ni, čeprav je Grčija izrazito obmorska država.
MEDNARODN
M
SVIDSKA SVETOVNI PRVAK
Prva ziaga le« Ha e ZBč
Nemški boksar težke kategorije Heinz Ten Hoff je v svojem prvem srečanju v Ameriki premagal v Lake Cityju Lo-Dieja Clarka s k. o. v drugi rundi. To je prvi nastop Ten . Hoff a po njegovi lanskoletni borbi z Neuhausom, v kateri je Izgubil naslov evropskega prvaka in se tako poškodoval, da več kakor pol leta ni mogel nastopati.
V	Nottinghamu je bivši britanski prvak poltežke kategorije Don Cockell premagal s tehničnim k. o. v 7. rundi 39-let-nega Tomija Farra. Cockell si je s tem pridobil pravico do borbe za naslov britanskega prvaka težke kategorije z Wi-
■ lliamsom.
Eeden od kandidatov za naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji Francoz Charles Humez, je v Lillu premagal Nizozemca Haryja Bosa s tehničnim k. o. v 6. rundi.
Posebna komisija belgijskega parlamenta je izdelala in sprejela z 10:3 glasovom osnutek zakona, po katerem bi bile v Belgiji prepovedane vse boksarske tekme in borbe v prosti rokoborbi. V dostavku k zakonu pa pravijo, da bi še lahko prirejali ekshibicije v obeh športih.
Košarkarsko prvenstvo Italije
V	17. kolu košarkarskega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Napoli : Roma 61:52, Borletti : Varese 58:53, Gira : Itala 54:40, Triestina : Reyer 48:49, Goriziana : Virtus 38:34, Benelli : Gallaratese 50:33. — Lestvica: Borletti 33, Reyer 22, Virtus 22, Gira 21, Itala 21.
Košarkarsko prvenstvo Francije
V	17. kolu košarkarskega prvenstva Francije so bili doseženi naslednji rezultati: skupina A: Villeurbanne : Rating 72:53, Toulouse : FUG 47:72, Clermont : Mulhouse 43:48, Bellegarde : Marly 58:52, Tours : Caraman 45:44. — Lestvica Ha-oing 45, Villeurbanne 43, Mulhouse 41, PUC 39. Skupina B: Championnet : Mont-ferrand 62:62, Auboue : Le Havre 72:57, Fougeres : Rupella 67:41, Lorient : Ca-bourg 69:42, Marseille : Lyon 79:61. — Lestvica: Fougeres 46, Auboe 40, Marseille 39, Montferrand 39.
Svetovno prvenstvo v košarki
V	nadaljevanju ženskega svetovnega prvenstva v košarki v glavnem mestu Cilea Santiagu je Kuba premagala Švico z 32:28, Paraguay pa Mehiko z 41:32. V finale so se plasirale: ZDA, Argentina, Brazilija, Čile in kot edina evropska država Francija. Sesti finalist pa bo določen z medsebojnimi tekmami med Kubo, Paraguajem in Perujem.
Na ženskem svetovnem prvenstvu v košarki v Santiagu (Čile) so sc začele finalne tekme. Reprezentanca ZDA je premagala ekipo Francije z 41:37 (20:16), Kuba pa Peru z 42:29.
Pariz : London 13 i 8
V	tradicionalnem teniškem srečanju med reprezentancama Pariza in Londona so bili letos zopet uspešnejši Francozi, ki so zmagali s 13:8.
Palada in Petrovič na turnirju v Alexandriji
V	drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Alexandriji sta oba Jugoslovana premagala svoje nasprotnike. Petrovič je zmagal proti Coenu (Egipt) e 5:7, 14:12, 6:0, Palada pa je premagal Zo-gheba (E) s 6:0, 8:10, 6:2. V tekmovanju dvojic pa sta jugoslovanska tekmovalca premagala egiptovsko dvojico Rubens— Kibrit s 6:1, 6:0. Poleg Petroviča in Paia-de so se v tretje kolo plasirali še Da-vidsson (Švedska), Vieira (Braz.), Berge-lin (S), Drobny (E), Von Cramm (Ne), Peten (Belg), VVorthington (Avstral), Ha-man (V. B.) in Balestra (Švi).
Sedgman : Kramer 6:8, 6:1, 9:7
V	San Antoniju v Texasu je Avstralec Sedgman premagal Američana Kramerja s 6:8, 6:1 in 9:7 v njunem 48 srečanju. Po 48 igrah vodi Kramer z 28:20. Mc Gregor je zopet enkrat premagal Seguro in sicer z 1:6, 6:4 in 8:6, tako da vodi sedaj Šegu ra s 37:11.
Zakaj v Tibetu ni nogometa?
V	glavnem mestu Tibeta Lhasi že dalj časa ne igrajo nogometa. Prej je bilo v mestu 11 moštev, ki so se v ligi borila za točke. Toda nekega dne je med tekmo pričela padati toča, katero so si razlagali kot jezo bogov, ki verjetno ne dovolijo škodljivega zapadnjaškega vpliva nabijanje žoge.
Krasti je greh
Ameriški pastor Bob Richards, najboljši skakalec ob palici na svetu, je nekajkrat nastopil tudi v deseteroboju. Nekoč je pri teku na 100 m prezgodaj startal, nakar mu je eden od gledalcev zaklical: »Pomnite, oče, učili ste nas, da Je krasti greh!«
Med tednom se je v Baslu in Zurichu nadaljevalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. V torek so bile na sporedu najvažnejše tekme prvega dela prvenstva.
V	Baslu sta se srečali reprezentanci švedske in CSR. Švedi so igrali odlično in vodili po prvi tretjini s 5:1. Ta naskok jim je zadostoval za končno zmago, saj so Cehi uspeli doseči le še po en gol v preostalih dveh tretjinah. V borbi za tretje mesto je v Zurichu premagala Švica Nemčijo po ostri borbi s 3:2. V četrtek se je prvenstvo nadaljevalo s povratnimi tekmami. Švedska je zopet visoko porazila Švico z 9:1, CSR pa Nemčijo z 9:4. O naslovu svetovnega prvaka bo odločala druga tekma med Švedsko in CSR.
V	skupini B je Italija premagala Švico B z 2:1, Velika Britanija Nizozemsko z 8:4, Avstrija pa Francijo z 8:1.
Čeprav svetovno prvenstvo v hokeju na ledu še ni končano, je Švedska že siguren svetovni prvak. Prvo mesto bi ji ogrozila lahko le ekip£ ČSR, ki pa je včeraj zapustila tekmovanje, ker so jo iz Prage odpoklicali zaradi smrti predsednika
Pretirano občudovanje
V	Braziliji že kar preveč pretiravajo v čaščenju najboljših nogometašev. Orlando, eden najboljših igralcev moštva Flu-minense, mora vsak teden razposlati več sto svojih slik z lastnoročnim podpisom številnim oboževalcem in oboževalkam. Toda mnogim slike že ne zadoščajo več. Nekateri želijo od Orlanda stare nogometne čevlje in drese. Ko je nekoč izpolnil neki svoji oboževalki željo in ji poslal nov dres svojega društva, mu ga je vrnila s pripombo, da hoče dres, katerega je že nosil. Celo Ademir, najboljši napadalec zadnjega svetovnega prvenstva v Rio de Janeiru, ni tako popularen kot Orlando. Vendar pa je dobil pred kratkim pismo, v katerem ga neki oboževalec, ki je bil obsojen za zaporno kazen, prosi, da bi posredoval, da mu ne bi bilo treba odsedeti kazni. Tako velik vpliv pripisuje torej brazilskim nogometašem.
Šampioni na kravatah
V	Ameriki so začeli uvajati novo vrsto kravat. To so športne kravate s sliko tiste »športne zvezde«, ki je nosilcu kravate najbolj pri srcu. Tako človek že na cesti lahko vidi, za kakšen šport se najbolj navdušuje vsak državljan.
Nizozemska : Francija 2 s 1
V	četrtek sta se v Parizu srečali nogometni reprezentanci Nizozemske In Francije. Reprezentanca Nizozemske je dosegla presenetljiv uspeh s svojo zmago nad visoko favoriziranimi Francozi. Po koncu tekme je 50.000 razočaranih gledalcev izžvižgalo domače moštvo. V prvem polčasu so bili Francozi nekoliko boljši in v 34. min. je Saunler dosegel prvi gol za Francijo. To je bila prva Igra Saunierja v reprezentanci. V drugem polčasu so bili borbenejši Nizozemci boljši in so po De Harderju in Appelu dosegli dva lepa gola In s tem pomembno zmago. V moštvu Francije so bili skoraj vsi igralci slabi, od vratarja Ruminskega pa do vsega napada, ki ni znal Izkoristiti mnogo priložnosti za dosego gola.
V	nadaljevanju prvenstva Južne Amerike v nogometu je v Limi igrala reprezentanca Peruja z reprezentanco Para-guaja neodločeno 2:2.
V	nočni tekmi je na stadionu Arsena-la v Londonu mestna reprezentanca Londona premagala reprezentanco Berlina s 6 :1.
Po 15. kolu avstrijskega nogometnega prvenstva so najboljši strelci: Stojaspal (Austria) 17, Richter (Admira) 16, Bokon (Wacker) 14, Dlenst (Rapld) 13, Dr. Epp (Vlenna) 13, Huber (Austria) 12, Probst (Rapld) 12, Stiha (Vlenna) 11, Haummer (Wacker) 10, Ha rti (LASK) 10, Riegler (R',p:d'i 10, Wagner (Wactter) 10.
republike Gottwalda. V nadaljevanju tekmovanja je švedska premagala Nemčijo z* 12:2. V drugi skupini pa je Velika Britanija premagala Avstrijo s 5:0, Švica B Nizozemsko s 7:5, Italija Francijo s 5:2, Švica B, Avstrijo z 8:2, Italija Nizozemsko s 7:0 in Velika Britanija Francijo z 8:5.
Van Steenbergen zmagal v St. Etiennu
Na kolesarskem tekmovanju v St. Etiennu, ki je bilo sestavljeno iz dirke na 10 km, vožnje na 1 km/uro in zasledovalne vožnje na 4 km, je v skupnem plasmaju zmagal Van Steenbergen (Belgija) s 6 točkami pred Plattnerjem (Švica) 7, Pobletom (Spa) 14, Kublerjem (Švica) 15, Bobetom (Fr) 19 in Magnijem (I) 23.
V	zadnji etapi kolesarske dirke okoli Kolumbije je zmagal domačin Hoyos pred drugim Kolumbijcem Meso in Francozom Beyaertom. V skupnem plasmaju Je zmagal Hoyos (Kolumb) pred Beyaer-tom (Fr) in Meso (Kolumb).
V	8. etapi kolesarske dirke okoli Alžira sta zmagala Belgijca De Ryck in Impanis, ki sta prevozila 235 km v 5;56:40.
Deryck zmagal na dirki okoli Alžira
Včeraj je bila na sporedu zadnja etapa kolesarske dirke okoli Alžira Affreville—Alžir, v kateri je zmagal Alžirec Zelasco pred Francozom Mahejem. V skupnem plasmanu je zmagal Belgijec Deryck pred Impanisom (Belg.), Naytom (Belg.), Meunierjem (Franc.) in Mirando (Francija).
»Komet iz Osla« — tako pravijo Amerikanci Norvežanu Steinu Rricso-nu, ki se trenutno mudi v ZDA kot smučarski učitelj. Na sliki vidimo mladega olimpijskega zmagovalca, kako v ameriškem zimskošportnem središču Sun Valley izvaja salto na smučeh.
17 - letni svetovni rekorder
Mlademu Dancu Knudu Gfeieu je pomagal do uspeha naš trener Darko Prva n
Pred nekaj tedni je na plavalnem nebu zablestela nova >zvezda*, in to ne » Ameriki, Franciji ali Avstraliji, temveč na Danskem, prav tam, kjer moški plavalci niso dosegli ie visoke mednarodne ravni in kjer moški večkrat zaostajajo celo za rezultati, ki jih dosegajo neprekosljtvo danske plavalke. Ta >zvezda< je komaj 17-letni dijak iz Kopenhagena, Knud Gleie, ki je nedavno postavil prvi svetovni rekord v prsnem (klasičnem) slogu na 200 metrov v času 2:37.4.
FINA je z letom 1953 ločila prsni (klasični) slog od metuljčka. Ker pa v prsnem slogu ni bilo že svetovnih rekordov (Klein je plaval metuljčka), je zato postavila mejne rezultate, od kod dalje se računajo svetovni rekordi 100 m prsno 1:12.0, 200 m 2:38.0). Prvi, ki je poizkusil srečo na teh progah, je bil Francoz Dumesnil. 2e takoj po novem letu je startal v upanju, da bo njegovo ime prvo napisano na listi svetovnih rekorderjev v prsnem slogu. Toda Dumesnil ni uspel, moral se je zadovoljiti le s francoskim rekordom. Vendar na nove svetovne rekorde nismo čakali niti dva meseca. Najprej je uspelo Dancu Gleieu na 200 m (2:37.4), nekaj dni za tem pa je Rus Minaškin postavil prvi rekord v prsnem plavanju na 100 m (1:11.9), ki ga je pa kmalu nato še izboljšal na 1:11.2.
DANSKI SVETOVNI REKORD 61 s 3 ZA ŽENSKE
Danska je že dolga leta vodilna država v plavanju v ženskih disciplinah. Največjo slavo je priboril Danski Ranhild Hveger s svojimi 42 svetovnimi rekordi, ki jih je postavila v letih od 1938 do 1943. Za njo so se uvrščale med svetovne rekorderke Inge Soren-sen, Greta Andersen, Gunar Kraft in druge, tako da je danes Danska že 63-krat vpisana v listah ženskih svetovnih rekordov.
Moškim pa je to uspelo precej manjkrat. Toda ni Knud Gleie prvi danski svetovni rekorder. Leta 1934 je Erik Jcnsen postavil svetovni rekord na 400 in 800 m prsno. Gleie je skoraj po 20 letih ponovno priboril Danski svetovni rekord v prsnem plavanju in zvišal moške rekorde na tri. Tako je danes razmerje v svetovni rekordih Danske 61:3 za ženske.
KDO JE KNUD GLEIE?
Knud Gleie je eden redkih svetovnih rekorderjev, o katerem se je doslej prav malo slišalo. Sicer pa ni čudno, saj je tudi njegov vzpon tako hiter, da je presenetil vse strokovnjake.
»S plavanjem sem pričel skoraj po naključju,« pripoveduje Knud sam. »Spominjam se, da sem leta 1946 kot 10-letni deček nastopil na nekem tekmovanju za začetnike, kjer sem na 50 m prosto zasedel 6. mesto. Rezultat ni bil nič kaj posebnega, toda to tekmovanje je bilo zame »usodno«. Naslednji dan sem se vpisal v plavalni klub.
Kot vse začetnike, je tudi mene v začetku bolj privlačil crawl. Toda pozneje sem spoznal, da mi prsni slog bolj »leži« in postal je zame bolj privlačen. V začetku sem treniral štirikrat tedensko, lani pa sem pričel z dnevnim treningom. Vsak dan preplavam okoli 200 m, toda to skozi vse leto.«
KLJUB SVETOVNEMU REKORDU JE OSTAL SKROMEN
Gleie ima danes 17 let in obiskuje še srednjo šolo. Vzgojen je zelo resno in ostal je kljub svojim uspehom skromen deček, ki mu slava ni »zlezla v glavo«. Po postavi je močan, toda ima nežen, skoraj dekliški obraz, ki pri vsakem »da« ali »ne« zardeva. Svoje šolske dolžnosti postavlja Knud na prvo mesto.
»Življenje Študenta je idealno za gojitev športa,« pravi Gleie, »jaz si razdelim čas takole: dopoldne sem v šoli, popoldne se učim, večeri pa mi ostanejo prosti za trening. Smatram, da je bilo zame zelo važno, da sem lani opravil pravočasno vse izpite. Tako sem imel dovolj časa za trening, da sem lahko izboljšal svojo formo.«
Ko so ga po nedavnem uspehu vprašali Številni novinarji za njegove občutke pri plavanju, je dejal:
»Že ko sem skočil v vodo, je bila pred menoj vedno samo številka 2:38.0. Bal sem se samo zadnje dolžine proge. Zadnji obrat mi ni uspel, zato sem bil razočaran, ko sem prispel na cilj, ker nisem upal, da je čas kdove kako dober. Toda objava časa me je hitro razveselila . . . Moji vmesni časi so bili 34.0 — 50 m, 1:14.0 — 100 m, 1:54.0 — 150 ra.«
Spominjam se še, da je naš plavarni trener Darko Prvan pripravljal Nemca Kleina za svetovni rekord. To je obema tudi uspelo. Potem je odšel Prvan na Švedsko in sedaj ga zopet srečamo skupaj z novim svetovnim rekorderjem. Poslušajmo, kaj pravi Knud sam:
»V svojem športnem življenju pogrešam le dve stvari. 50 m dolg zimski bazen in dobrega trenerja. Na vso srečo je v švedskem mestu Lundgren, ki je zelo blizu Kopenhagena, nedavno nastanil jugoslovanski trener. Pogosto se napotim v Lundgren, da izkoristim nasvete tega izvrstnega trenerja, ki mi je v mnogočem pomagal do mojega uspeha.«
EVROPSKO PRVENSTVO, MELBOURNE...
Na koncu so ga radovedni novinarji še spraševali o njegovih željah in načrtih za bodočnost. Takrat so oči mladega Danca zažarele in z dvignjeno glavo je z lahnim nasmeškom dejal:
»Res je, da sem še zelo mlad, toda leto 1956 je še daleč in Melbourne še dalj, prav na koncu sveta. Upam, da bom šel tja in že danes se veselim te krasne vožnje. Tačas pa se mislim resno pripravljati za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Italiji.«
Konno 18:37.0 na 1500m
Mnogi vrhunski športniki vedo povedati, da je telovadba na orodju in dviganje uteži izvrstno sredstvo za pridobitev moči in odličen dopolnilni trening zn atlete, smučarje, nogometaše in sploh vse športnike. Tega prepričanja je tudi bivši svetovni rekorder v metu diska Con-solini, ki ga vidimo, kako si na konju z ročaji krepi mišice rok in
Na velikem plavalnem tekmovanju v Iowa Cityju so bili zlasti v plavanju na 1500 m doseženi odlični rezultati. Olimpijski zmagovalec Ford Konno je zmagal z odličnim rezultatom 18:37.0 pred Mc Laclanom, ki je plaval 18:45,6, Jeffriesom 19:39.6 in Rocconiglianom 19:41.2. Tudi v plavanju na 220 y in 440 y je bil Konno najboljši z rezultatom 2:07.3 in 4:39.6. Olimpijski zmagovalec Oyakawa je plaval 200 m hrbtno 2:14.8. V sprintu je bil najuspešnejši Hill z 22.5 na 50 y in 50.5 na 100 y.
V Leipzigu je dosegel Bressler z rezultatom 1:09.0 nov rekord Vzhodne Nemčije v plavanju na 100 m hrbtno. Ostali boljši rezultati: 200 m prosto Reich 2:17.5, 100 m prsno Gottschalk 1:17.7, 200 m hrbtno Schneider 2:35.5.
Na različnih tekmovanjih v Zahodni Nemčiji so bili doseženi nekateri boljši rezultati: 100 m metuljček: Liertz 1:10.0,
Jansen 1:11.6,	200 m prosto:	Lehmann
2:17.5.
V	Bratislavi je dosegel Skovajsa nov češkoslovaški rekord v plavanju na 100 m prsno z 1:14.4.
Nov poljski rekord v plavanju na 100 m prosto z rezultatom 59.2 je dosegel Mro-czkowski.
V	Rotterdamu so kar tri plavalke plavale pod 3 minute na 200 m prsno in si-.cer Garritsen 2:57,9, Bruins 2:58.0 in We-ling 2:58.9. V Amsterdamu sta plavali Vonk in Van der Floeg 1:07.8 in 1:08.7 na 100 m prosto. V Bredi pa je De Corte preplavala 100 m hrbtno v času 1:15.0.
Odličen rezultat v plavanju na 100 m hrbtno je dosegel v Parizu Violas in sicer 1:07.2.
Olimpijska prvakinja v plavanju na 100 m hrbtno Joan Harrison je dosegla nov južnoafriški rekord v plavanju na 100 y hrbtno z 1:08.7.
Pretekli teden je bilo v Stowe Vermontu smučarsko prvenstvo ZDA v alpskih disciplinah. Na prvenstvu je nastopilo tudi mnogo inozemskih tekmovalcev, ki so trenutno v ZDA. Najbolj uspešen tekmovalec prvenstva je bila olimpijsk . zmagovalka Andrea Mead, ki je zmagala v vseh treh disciplinah. Rezultati smuk: 1. Miller (ZDA) 1:57.7, 2. Schneider (A) 1:58.4, 3. Eriksen (Norv) 1:59.5, 4. Fahr-ner (A) 2:00.3, 5. Pravda 2:01.1; slalom: Eriksen (Norv) 2:24.8, 2. Schneider (A) 2:28.8, 3. Miller (ZDA) veleslalom:	1.
Pravda (A) 2:12.3, 2. Schneider (Avstrija) 2:27.2, 3. Eerge (Norv) 2:20.6, 4. Stigum (Norv) 2:21.2, 5. Tibbit (ZDA) 2:21.8; ženske — smuk: Mead 2:14.2, 2. Opton 2:19.3; slalom: 1. Mead 1:35.9; veleslalom: 1. Mead 1:18.7, 2. Opton 1:20.6, 3. Rondolph 1:21.6.
Na skakalnih tekmah v Bodenmaisu na Bavarskem je pred 15.000 gledalci zmagal Sepp Bradi pred Norvežanom Bjdrnsta-dom. Bradi je dosegel z 59 m tudi nov rekord skakalnice. Rezultati: 1. Bradi (A) 220.8 (55.5 in 59 m), 2. Bjčrnstad 213.6 (57 in 54 m), 3. Plank (A) 208.8 (55.5 in 54 m).
V	Andermattu v Švici je bilo mednarodno tekmovanje vojaških patrulj. Zmagali so Švedi pred Norveško II., Norveško I., Švedsko II. in Švico. V teku na 18 km je zmagal Norvežan Beck 1;21:01 pred Švicarjem Supersaxo 1;21:31 in Švedom Grabnom 1;21:50.
Italija : Francija 22:14 v sabljanju
V	Parizu sta se srečali reprezentanci Italije in Francije v sabljanju. V vsaki ekipi je nastopilo po 6 sabljačev, ki so se borili vsak z vsakim. Italijani so bili nekoliko boljSi in so zasluženo zmagali z 22:14. Najuspešnejši tekmovalec dvoboja je bil Italijan No-stini, ki je premagal vse nasprotnike, med njimi tudi olimpijskega zmagovalca D’OriolOt

' .* /sa :■ vr C /-X, Ji®-
■ ■
JČafeo /e Q.okU®Jk JpoJbo&kdl
Eii€©l® SI6MUMM giUM
Delj časa nismo vedeli, ali je Gorišek osvojil naslov svetovnega prvaka, ali je bil najboljši Norvežan Nilund. Poročila so bila različna, zato smo počakali Goriška in ga takoj po povratku v domovino povabili v našo redakcijo. Pripovedoval nam je, da je bila ta tekma zelo »burna«. Vsega skupaj je imel Gorišek šest skokov in od teh sta bila ocenjena dva za konkurenco. Ostali inozemski tekmovalci so imeli lepšo priložnost spoa-znati olimpijsko skakalnico, zato so bili na njej sigurnejši. No, sicer pa berite, kaj pravi Gorišek:
»Vseh nas je bilo 22 na startu. Vendar je bilo nekaj takih, ki niso imeli pravico nastopa. Med njimi je bil tudi Norvežan Nilund. Pravico starta so imeli samo akademiki od 18. do 26. leta. Zato sem bolj pazil na druge tekmovalce, kakor nanj, ker sem vedel, da se z njim ne bo treba kosati. V konkurenci sem imel sicer daljše skoke, kakor ostali tekmovalci, vendar sem le pazil, da sem sigurno doskočil. Čeprav ni name nihče računal, so mi po tekmi inozemski gostje in študentje navdušeno čestitali, le Nilund je bil nekoliko manj zgovoren.«
Janez nam je vneto pripovedoval o rekordu, ki ga je dosegel na tej skakalnici.
»Vedel sem, da mi skakalnica leži. Zato sem na vsak način hotel doseči ne ravno rekord skakalnice, temveč večjo daljavo, kot so jo imeli ostali. Dernič, Hladnik, Dobrin in ostali prijatelji so me vzpodbujali in mi dilce kar odnesli na nalet. Hočeš ali nočeš, šel sem na vrh skakalnice, za menoj pa Nilund. Norvežan mi je hotel še nekaj reči, toda že sem imel dilce pripete, trdno odločen, da pokažem vsem inozemcem svojo trmo. Izvrstno sem s : odgnal, še lepše pa krmaril skozi zrak. Cez »pukl« sem roke prenesel od zadaj nekoliko naprej in zategnjen držal do telemarka. Vedel sem, da je daljava precejšnja, vendar se mi ni niti sanjalo, da sem boljši kot Sigmund Ruud, ki je skočil na tej skakalnici 72 m. Sele na koncu izteka, ko sem slišal kričanje vsevprek, sem vedel, da se mi je posrečilo nekaj nenavadnega. Dernič je zaklical: »73 m!« Seveda, ves sodniški zbor, številni inozemski tekmovalci so mi čestitali, potem pa bliskanje fotoaparatov iz vseh mogočih in nemogočih položajev.«
»Ce študent na raižo gre...«
V soboto zvečer, ko je bil slovesen zaključek tekmovanja, so naši študentje navdušili zbrano občinstvo s posebnim programom. Smučarji posameznih držav so se morali namreč predstaviti s svojo narodno pesmijo. Naši fantje so si iz-
ŠPORTNI DOGODKI IZ CELJA
Preteklo soboto so košarkarji 2SD Celje dosegli tri zmage nad ekipo Svobode iz Trbovelj. Člani so zmagali s 35:32 (17:18), pionirji s 40:16, mladinke pa 34:20.
Nogometaši Kladivarja so igrali preteklo nedeljo z enajsterico mariborskega Branika 2:2 (1:1). V predtekmi so oslabljeni mladinci Krima premagali mladino Branika 3:1 (3:0). Nogometaši 2SD Celja so zmagali nad »Partizanom« — Laško 4:0, v 2alcu pa so mladinci Celja s »Partizanom« igrali neodločeno 2:2. Isti rezultat sta v Štorah dosegla domači Kovinar in velenjski Rudar.
Namiznoteniški igralci 2SD Celje so premagali igralce garnizije JLA z 9:1.
brali znano popevko »Ce študent na raj-žo gre«.
Medtem ko so ljudje skorajda spali ob dolgočasnih napevih zastopnikov drugih držav«, je pripovedoval Gorišek, »smo se mi potrudili in zapeli, da je bilo veselje. Naša slovenska pesem je vžgala, kot že dolgo ne pomnim. Pa ne samo to, Dobrin je izvrsten telovadec. Ko sva z dovršenim saltom nazaj in naprej končal^ naš program, nas je občinstvo pozdravilo z viharnim navdušenjem in celo v nedeljo marsikdo ni mogel pozabiti našega nastopa. Svojevrstno je zabaval zbrane goste tudi nek ameriški alpski smučar, ki je v stoji na glavi tako dovršeno zajodlal, kot le redkokdaj lahko slišimo cel priznanega umetnika.
Med drugim nam je Janez pripovedoval tudi o podrobnostih celotnega akademskega prvenstva v St. Moritzu. Z organizacijo ni bil najbolje zadovoljen. Na skakalnico, ki je bila 6 km oddaljena od njihovega prenočišča, so morali hoditi peš, razen seveda, če si imel denar, da si plačal avtobus.
Trening skozi vse leto mu ie prinesel uspehe
Sedaj pa še par besed o našem svetovnem študentskem prvaku. Doma je iz St. Vida. Letos je šele prestopil prag »Almae
Ljubljana, 15. marca. Danes je bil v prostorih Instituta za športno medicino v Ljubljani na Taboru II. redni občni zbor sekcije za športno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu. Občni zbor, kateremu je prisostvovalo 75 zdravnikov, je otvoril predsednik dr. Perušek, ki je pozdravil vse sodelujoče ter želel zboru mnogo uspeha. Na dnevnem redu je bilo nato predavanje doc. dr. R. Anastasijeviča iz Beograda, ki je v svoji temi »Fiziologija v športni medicini«, povedal nekaj važnih napotkov za vse sodelavce športne sekcije na terenu, tako o preventivnih merah pri treningu, o škodljivostih prekomernega treninga in podobno. Sledil je referat dr. Logarja iz Ljubljane »Športni zdravnik in šolski zdravnik«. V svojem predavanju je tov. dr. Logar poudaril, da lik športnega zdravnika pravzaprav šele ustvarjamo, in da bi moral biti športni zdravnik, redvsem tudi vzgojitelj mladine, u.jno pa je, da prenehamo s stajo prakso z zapostavljanjem vajeniške mladine v športni vzgoji. Obema predavate!jima je sledila plodna diskusija, v katero so posegali predvsem zdravniki-praktikusi ter iznašali svoja opažanja o delu športnega zdravnika na terenu. Po tej točki dnevnega reda je sledila izvolitev novega odbora, ki ga tvorijo naslednji zdravniki: predsednik sekcije za športno medicino dr. Perušek Milan, podpredsednik dr. Šef Alojz, tajnica dr. Finkova ter odborniki dr. Logar, dr. Arko, dr. Rebevšek, dr. Hladnik in dr.
mater«. Bodoči gradbeni inženir ima do skakalnice v Guncljah dobrih sto korakov. Ze ko mu je bilo 7 let, ga je starejši brat podil po šentviškem hribovju in ga učil osnovne alpske vožnje. V roke ga je pozneje dobil znani smučarski delavec v St. Vidu Erman Tone, ki je bil vseskozi njegov »spiritus agens« ter ga vodil s tekme na tekmo. Prva učitelja sta mu vedno dopovedovala, da le z vztrajnim delom sk- - vse leto lahko dosežeš zaželeno formo v zimski sezoni. Zato pri njegovih uspehih nima malo zaslug dejstvo, da je že od mladosti poleti gojil atletiko in bil tudi dober orodni telovadec. Naj bo kakorkoli že, Janez je danes hvaležen svojim prvim vodnikom, prav tako pa tudi Pribošku, ki je bil njegov trener v zadnjih letih. Odprlo se mu je, kot pravimo, Gorišek sam pa nam je to našo misel potrdil, ko nam je pripovedoval o svoji krizi v zadnjih dveh letih.
»V šoli me je basalo! Saj veste, matura je več, kot pa skakanje. Sele letos sem nekako zbran, to pa zato, ker sem se v poletnih in jesenskih dnevih temeljito vadil. Ce pa ne bi bil tako pripravljen, bi mi zimski meseci prinesli le razočaranje. Najlepše je, da »spokaš«, če te zima dobi nepripravljenega.« Tako je zaključil svoje pripovedovanje naš mladi »novopečeni« svetovni akademski pr-
Ravnik. Po izvolitvi novega odbora se je novoimenovani predsednik zahvalil za izkazano mu zaupanje ter dal besedo dr. šefu Alojziju, ki je v par kratkih potezah orisal načjrt dela sekcije v bodočem letu. Sekcija se bo udeležila svetovnega kongresa F1MS (mednarodne federacije športnih zdravnikov), ki bo v letu 1954 v Beogradu in Ljubljani. Prav tako bo skušala sekcija vse bolj seznanjati zdravnike s športom ter jim nuditi možnosti, da se bodo v bodoče lahko lažje v športu aktivno udejstvovali. Skupen izlet in udeležba na kongresu Avstrijskih športnih zdravnikov v Beljaku v letošnjem letu je tudi dober prispevek k dviganju ravni naših zdravnikov glede na .športno strokovno usposobljenost. Tovariš dr. šef Alojz je predlagal tudi, da bi se vsa telesnovzgojna društva kakor tudi merodajni faktorji pozanimali čimpreje zato, da se ustanovi teleš-novžgojni center po vzorcu vseh naprednejših držav.	MH
60 - letnica Čopovega Joža
TVD »Partizan« in PD Dovje—Mojstrana bosta počastila 60-Ietnico našega znanega alpinista, Čopovega Joža, z veleslalomom od prelaza Luknje v Vrata. Tekmovanje bo prihodnjo nedeljo, 22. t. m., in bo vse preskrbljeno za prevoz prtljage v Aljažev dom. Progo bo prvi prevozil sam Čopov Joža in tako dokazal, da je kljub »Šestim križem« še vedno Čvrst športnik in alpinist.
vak.
L. M.
Športni zdravniki so zborovali
V kleščah M Istra Wi!da ...
(Sličice s teniškega treninga v Zagrebu)
Število jugoslovanskih teniških trenerjev je tako majhno, da tudi za povprečnega prvošolčka ne bi bila pretežka naloga, če bi jih moral prešteti. Tako smo glede te »robe« v glavnem navezani na >uvoz<. TSJ je letos povabil znanega angleškega trenerja Wildea, da vodi trening naših najbolj nadarjenih mlajših igralcev. Anglež je povabilo sprejel — del tečaja so uspešno izvedli v Beogradu, drugi del pa ravnokar v Zagrebu. Mlade tenisače je obiskal naš urednik, ki meni, da je TSJ z Wildom zadel prvo tombolo — zakaj, pa razberite iz članka samega.
Sedaj v zimskih mesecih so se nove vele-sejmske dvorane v Zagrebu povsem polastili športniki. Tu vadijo zagrebški košarkarji, rokometaši, odbojkarji in teniški igralci pod vodstvom angleškega trenerja.
Wilde ima poseben način treninga. Ig raka vadita določene udarce, on pa stoji zdaj za enim, zdaj za drugim in popravlja napake. Popravlja, treba je priznati, z velikim potrpljenjem in natančnostjo. Pa tudi to mi je ugajalo — s svojimi čestimi bodrilnimi medklici »It is much better now« in sličnim neprestano dviga moralo svojih učencev. Glede tehnike je Wilde prinesel neke novosti, predvsem pri izvedbi volleya in servisa.
Pannjofovič in Jagec največ obetata
Znani angleški trener je z dosedanjim de km zelo zadovoljen. Od Beograjčanov so mu
••g TRE tSTV O
Ostre borbe v Mariboru
Okrajni odbor SZS Maribor okolica je na praznik žena izvedel okrajno ekipno prvenstvo v streljanju z zračno puško za članstvo, mladino in pionirje. Tekmovanja so se udeležile najboljše vrste mariborskega okraja in je relativno najboljše uspehe dosegla SD »Pohorski bataljon« iz Ruš. Ekipno prvenstvo članov je osvojila SD »Mariborski okraj«, ki je prejela za nagrado puško znamke Mau-ser in diplomo. Med članicami so bile najboljše strelke »Pohorskega bataljona« iz Ruš, med mladinci SD »Karl Paja« iz Pragerskega, med pionirji pa SD »Kresnik« iz Podvelke. Rezultati so bili razmeroma dobri, med posamezniki pa so bili najboljši Krajnčič (M. o.) s 130 zadetki pri članih, Jarčeva (P. b.) s 118 zadetki pri Članicah, Butolen (K. P.) s 125 zadetki pri mladincih in Verčko Albin ml. (Kresnik) s 112 zadetki pri pionirjih. Organizacija tekmovanja je bila dobra, strelci so tekmovali v vseh stavih.
PRI SD »SAVA« SO DELAVNI
Malokdo pozna delovanje strelske družine »Sava« v Savski koloniji v Ljubljani. Pravzaprav se je ta družina razživela šele letos v januarju, ko je dobila na razpolago prostore za sestanke in treninge in se povezala s člani delovnega kolektiva Gradisa. Prav iz njihovih vrst se je vključilo kar 30 članov v SD »Sava«, sploh pa število članstva stalno narašča. Mnogo je med njimi aktivnih in rezervnih oficirjev, ki s svojim znanjem pomagajo mladini. Da pri SD »Sava« ne spijo, so dokaz razni nastopi. V dvakratnem srečanju s SD »ARDEL« je bil ekipa »Save« enkrat zmagovalka z rezultatom 1168 : 1124, enkrat pa premagana z 990 : 1038. V dvoboju s SD »Tehnik« so zmagali strelci »Save« z 1119 : 980. Vsi strelci »Save« pozdravljajo organiziranje mestnega prvenstva Ljubljane, ki bo mnogo pripomoglo k zbližanju med strelskimi družinami in dvignilo borbeni duh strelcev.	C.	B.
najbolj ugajali Panajotovič, Plečevič in Nikolič, med Zagrebčani ap Jagec in Tomljanovič. lič, med Zagrebčani pa Jagec in Tomljanovič. udarce, vendar če ga primerjam z mojim londonskim učencem Wilsonom, moram reči, da Wilson, ki ima sedaj šele 15 let in se je že lani uveljavil v finale mladinskega turnirja v WimbIedonu, več obeta.«
Mr. Wilde privatno
Wilde je zelo simpatičen in skromen človek. V Londonu vodi teniško šolo, iz katere je izšlo več znanih igralcev. Morda bo naše bralce zanimalo, za kateri nogometni klub navija. Je pristaš Arsenala, poseben »konjiček« pa mu je vrtnarstvo. Kot aktiven igralec je dolga leta nastopal- za angleško Davis cup moštvo. Tako je že leta 1936 igral v Zagrebu proti Jugoslaviji, ko smo Angleže premagali s 5:0.
Mislim, da je trening mladih tenisačev popolnoma uspel, sicer pa bodo Wildovi učenci pokazali sadove vadbe prav kmalu, ko se bosta 28. in 29. t. m. sestali v Zagrebu mladinski reprezentanci Zagreba in Beograda.
KIJ
Lepe borbe na krosu Odreda
Ljubljana, 15. marca. Danes dopoldne so priredili atleti ŠD Odred svoj društveni kros, na katerem je nastopilo 56 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi tudi precej novincev. Udeležba je bila največja v skupini mladink, kjer je nastopilo 19 tekmovalk med njimi precej dijakinj XI. gimnazije. Med mladinci je poskrbel za i .esenečenje Seliškar, ki je zmagal predvsem zaradi tega, ker so vsi ostali tekmovalci zgrešili progo. Med novinci je bil najboljši Homan, ki je velik talent in bo lahko dosegel še lepe uspehe, seveda če se bo resno posvetil atletiki. Pri članicah Blaževa ni tekla z vso silo tako, da je zmagala šele z boljšim finišem. Med člani na krajši progi je bil za razred boljši od ostalih Bardutzky. Najmanjša udeležba je bila na daljši članski progi, vendar je bila bo ! a na tej progi najostrejša. Kranjec je zmagal šele v finišu. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Rezultati — mladinci 1500 m: (7 nastopajočih) 1. Seliškar 4:1'.8, 2. Belšak 5:59.4, 3. Tratnik 6:05.6; mladinke 600 m (19): 1. Stamejčič 3:01.6, 2. Šrajber 3:06.4, 3. Podobnik 3:11.0; novinci 800 m (10): 1. Homan 3:08.0, 2. Kaplja 3:09.2, 3. Fornezzi 3:23.4; članice: 800 m (5): 1. Blaž 4:08.2, 2. Krojs 4:03.4, 3. Kačar 4:09,4; člani 1200 m (8): 1. Bardutzky 3:49 (1 2. Krištofelc 4:05.2, 3. Baši n 4:31.0; člani 2500 m: 1. Kranjc 7:22.6, 2. Rožman 7:23.0, 3. Opaškar ,:27.0.
KROS ŠD SVOBODE
Včeraj je priredila ŠD Svoboda v Mestnem logu društveni cross. Kljub neugodnemu vremenu je nastopilo 20 tekmovalcev. Med mladinci na progi 600 m je zmagal Dominko z 1:23.6, pri članih na 1200 m pa Kramar 2:37.6 pred Gajškom (KI) 2:41.4 in Pogačarjem 2:47.6.
Pustimo skakalce za kratek čas same (vsi med njimi so namreč že polnoletni!) in z njimi vred še dolgo vrsto tistih občudovalk, zastopnic ženskega spola, ki so bile na letovišču v St. Moritzu pripravljene dati za en sam avtogram kakega Falkangerja ali Thynesa, tega prikupnega športnega oficirja norveške armade, pol svojega premoženja in zraven še svoje srce, pa si oglejmo še drugo plat engadinske Švice. Medtem, ko se bodo severnjaki in alpsjti možje pridno pripravljali na polete v Unterwasseru blizu St. Gallena, se bomo mi mimogrede sprehodili po sarktmoriških progah za bob in skeleten, se povzpeli po žičnicah med letoviški babilon na sončno Cor-viglio in plato Pie Naira, ali pa občudovali vitke postave drsalk na sanktmo-riških ledenih ploščadih. Ce bomo imeli saj več časa in ne bo bojazni, da bi pridi prepozno na skoke v Unterhasser, bo-710 fekli vmes še besedo ali dve o dru-"ibnem življenju v St. Moritzu, s čimer c bo pokazalo pred našimi očmi nekaj oolj ali manj znanih profilov.
FARUK V ST. MORITZU
Pa začnimo z enim takih profile V St. Moritzu ni bilo nobenih J ko se je pripeljal iz Rima pregnani Faruk s soprogo in hčerjo. Nekolike ja bi se ob takih priložnostih resd dobilo, če naj velja priznana resni v 20. stoletju —stoletju republik -lji in cesarji ne odsedajo več na poštni postaji.
Kaj pa je tega nemirnega popotnika, kralja brez kraljestva, privedlo v Engadin in kaj je storil ta Afričan, da bi ovekovečil svoje ime v kroniki te dežele?
Ko je gospod »ex konig« odsedel v vili Suvretti in je njegov sekretar na vprašanje novinarjev »čemu je njegova Prevzvišenost blagovolila prispeti v ta kraj?« odgovoril z motivacijo: »Faruk m tl Gattin ganz pri vat beim Wintersport in St. Moritz!«, se je po vsej vasi tja do obal Silvaplar.skega jezera s hitrostjo vetra raznesel glas, da zajetnemu Egipčanu švicarski gorski zrak dobro de, saj ,1e pojedel že pri prvem kosilu cel kilogram napolitanskih špagetov, zatem pa *e ki!o okusne pečenke, da dolge vrste izdatnih predjedi, kar jih premore pri-
OD ST. MORITZA 00 LE L0CLA
znana engadinska kuhinja, sploh ne omenjam.
Tudi madame Faruk, stasita Narriman, se je v St. Moritzu odvezala po svoje. Ognjeni krst vožnje z bobom je v družbi švicarskih in ameriških šampionov prestala z zadovoljivim uspehom. Vzra-doščeni mož jo je na startu objel, zatem pa veselo tlesknil z rokami; iz obličja črnolasega dekletca, hčerke nekdanje Fa-rukove žene Faride, ki ju je spremljala, pa se je tudi tedaj, ko je množica neugnanih gledalcev prekipevala od navdušenja, brala otožnost. Se ji je morda med graubundenskimi gorami vnovič stožilo po Kairu, po rodni Afriki, kakor že tolikokrat prej na Capriju, v Neaplju in Rimu? Kdo ve?
SERGE OVSIEVSKI O BOBU
Na startu sem se predstavil sekretarju »St. Moritz Bobsleigh Cluba«.
»Intervju o bobu? Reporterjev in novinarjev se danes resda ne zmanjka! Toda vi ste prvi Jugoslovan, zato vas sprejmem z veseljem. Velja! Obiščite me zvečer. Dolgočasili se ne boste, posebno nocoj ne,« je rekel smeje nekam * skrivnostno. »Tule imate posetnico!«
Sele zunaj, med gardo drznih šampionov v bobu in skeletonu, sem jo utegnil prebrati. Na njej je pisalo »Serge Ovsievski, 41. Beaufort Gardens, London S. W. 3«, malo niže pa še dostavek: »Vsako zimo od novembra do marca v St. Moritzu, Švica — hotel Kulm«.
Ob osmih zvečer sem mimo portirja, oblečenega v srednjeveški oklep in oboroženega s - helebardo, vstopil v Kulm. Potrkal sem na vrata sekretariata »St. Moritz Bobsleigh Cluba«. Od znotraj je krepki glas g. Ovslevskega veleval naj vstopim.
Ko sva si vnovič segla v roke, mi je odkazal mesto v udobnem naslanjaču. Med pogovorom o Jugoslaviji in Poltavi] rodnem mestu g. Ovslevskega sem položil preden zavitek »Planice«.
»So cigarete, ki jih bova prižgala pred intervjuvom, vredne imena »Planica«?«
je vprašal po kratkem molku, zatem pa nadaljeval: »Ali tudi te uživajo v svetu takšen sloves, kot vaše gigantske skakalnice? Če je tako, bom z veseljem segel po njih. Zdaj pa z vprašanji na dan!«
»Vaš klub uživa v športnem svetu poseben sloves. Ali mi, g. Ovsievski lahko poveste nekaj besed iz njegove zgodovina?«
»St. Moritz Bobsleigh Club je najstarejši na svetu. Prva umetna sankališča so postavili v graubundenskih hribih že leta 1884. Pet let pozneje najdemo tod že prvo obliko boba, ki so mu s skeleto-nom vred postavili trdne temelje že pozimi 1890/91. Klub je nosil dolga desetletja največje breme, saj je organiziral in izvedel do danes že vrsto mednarod-
nih in svetovnih srečanj. Felix Endrich, svetovni prvak v bobu, čigar tragična smrt je mene in moje fante hudo pretresla, je postavil leta 1947 rekord na sanktmoriški progi, ga branil leto pozneje s prijateljem Wallerjem z zlato medaljo na prsih prav tu tudi na zimskih olimpijskih igrah, potrdil pa še na svetovnem prvenstvu v ameriškem Lace
Placidu. Da sem bil med mnogimi zimskimi počitnicami v St. Moritzu priča nekaterih trenutkov tragike in groze, ko so znane šampione odnesli s proge s polomljenimi kostmi, mi boste mislim, verjeli.«
»Ali ste Felixa Endricha poznali osebno?«
Meri'»veličinami« iz St. Moritza lahko vidite tudi zadnjega egiptovskega kralja, »samo« 730 kg težkega Faruka. Desno od njega njegova druga žena Narriman, levo pa hči iz prvega zakona.
»Razume se, da sem poznal simpatičnega Endricha. Osem let se je ukvarjal z bobom. Bil je resnicoljuben fant, razen tega pa še odličen krmar (prvi mož v bobu!), vreden učenec Fritza Steuer-manna. Kot predsednik bob-kluba v Zil-richu je dolgi vrsti svojih fantov posredoval bogato tehnično znanje. Toda najboljših med najboljšimi je vsak dan manj. Felixa Endricha v zadnjih dneh januarja ni obvarovala med peklensko vožnjo v smrt niti jeklena čelada.«
»Januarsko svetovno prvenstvo v dvosedežnih bobih za juniorje je mimo. Kaj pa mednarodno srečanje za seniorje v štirisedih, ki bo te dni v St. Moritzu?«
»Iz mnogih držav Evrope in tudi od drugod so že prispeli v St. Moritz priznani mojstri boba. Pričakujem samo,
Piše Matija Maležie
kdaj se bo Jugoslavija, pomembna sila v zimskem športu Evrope, spoprijela z drugimi tudi v bobu. Ta svečani trenutek bova zalila pri meni na britanskem otoku.«
»Hvala. Kaj pa proga in rezultati?«
»Proga za vožnjo z bobom je dolga 1600 m. Višinska razlika med startom v St. Moritzu in ciljem v Celerini znaša natančno 120 m. Ker se šampioni borijo med seboj za sekunde, še več, za desetinke sekund, imamo zaradi tega naprave za električno merjenje časa na startu in cilju. In rezultati. Svetovni rekord štirisedežnega boba znaša 1:16.5, dvoseda pa 1:27 sekund.
»Bob šport. Vaše načelo in smoter?«
»Moj namen je posredovati bob širokim množicam njegovih ljubiteljev, zlasti pa razviti kvaliteto v vrhovih. S tem mojim načelom pa si je v celoti edin tudi obsežen tehnični in organizacijski aparat, ki ga zastopam.«
»Kje jemljete denarna sredstva za vzdrževanje tega aparata?«
»Finančnih težav ne poznamo. Podpirajo nas denarni veljaki Amerike in za-padne Evrope. Če želite te oboževalce in podpornike našega športa pobliže spoznati, potem pojdiva na ples!« Je še dostavil g. Serge Ovsievski ln mi za zavitek »Planice« izročil švicarske cigarete. Torej so bile le vredne svojega Imena — Imena naše Planice. (Dalje prihodnjič)
Celjski telovadci najboljši
Celje, 15. marca. V okviru pro-ilav 65-letnice obstoja telovadne organizacije v Celju je okrožni odbor »Partizana« organiziral mladinski troboj v vajah na orodju Ljubljana — Maribor — Celje. Mladinci so tekmovali v poljubnih sestavah za I. razred, mladinke pa v obveznih vajah za II. razred. Obe ekipi celjskega okrožja sta prepričevalno zmagali, pa tudi med posamezniki so Celjani pobrali skoraj vsa prva mesta. Podoba je, da Ljub; Ijančani in Mariborčani niso bili za to prireditev dovolj pripravljeni. Ljubljana ni poslala niti kompletne vrste mladink. Grajati moramo tudi sodniški zbor, ki je zaradi slabega ocenjevanja vzbudil precejšnjo nejevoljo pri številnih gledalcih. Nastopilo je 53 tekmovalcev, 18 mladink in 15 mladincev. Rezultati: ekipe — mladinci: 1. Celje 279 točk, 2. Ljubljana 257.4; mladinke:
1. Celje 234, 2. Maribor 193.8; posamezniki — mladinci:	1. Skaza
(Hrastnik) 57.7, 2. Veber (Celje) 57.6, 3. Hus (C) 57.4 itd.; mladinke: 1. Jazbec (Celje) 46-6, 2. Golob (C) 46.2, 3. in 4. Želnik (Šempeter), Plazer (Celje) 45.9.
Prvenstvo Maribora v namiznem tenisu
Maribor, 15. marca. Včeraj in danes je Branik v telovadnici v Pipuševi ulici priredil prvenstvo Maribora v namiznem tenisu. Med člani je zmagal Štern (Ž) s 7 točkami, pred Vrhuncem (Branik) s 5 točkami in Ang-lajtnerjem (Ž) ter Klajnškom in dr. Nemcem (oba B.) s po 4 točkami. Med članicami je osvojila prvenstvo Lcbanova (Ž) s 7 zmagami pred Zamanjevo (B) s 6 zmagami.
Državno prvenstvo v telovadbi VogrInc ,,a-ihoIlši v Subotici
Zagreb, 15. marca. V Zagrebu je bil danes prvi del državnega prvenstva v vajah na orodju za moške. Nastopilo je 16 telovadcev, med njimi tudi 9 Slovencev. Kvaliteta tekmovalcev je bila slabša od lanskoletnega prvenstva. Rezultati: 1. Furlan (Zgb) 51.90, 2. Čaklec (Z) 51.08, 3. Madžar (Z) 49.55, 4. Jurjevič (K) 47.80, 5. Pečar (Lj) 45.25, 6. Tomažič (Lj) 42.18, 7. Zupanc (Lj) in Urbanc (Hrastnik) 41.0, 9. Keber (Z) 40.59, 10. Šlibar (Lj) 40.25 itd.
JUOSLAVIJA : ZAH. NEMČIJA 5:3
Subotica, 15. marca. Pred 1700 gledalci, ki so navdušeni bodrili svoje moštvo, so včeraj zvečer jugoslovanski rokoborci dosegli svoj doslej največji uspeh. Z zmago nad favoriziranimi Nemci so dokazali, da spadajo med evropsko elito. Tehnični rezultati: muha: Weber : Vukov 1:0, bantam; Roth : Njegovan 0:1, perolahka: Mayer : Torma 0:1, lahka: Heck : Mouastirskt 0:1, wel-ter: Hartling : Čil zdi 0:1, srednja: Geeke : Arsič 1:0, poltežka: Leit-ner : Ivanovič 1:0, težka: Dietrich : Bajer 0:1. Nemški rokoborci bodo nastopili še v Zagrebu kot reprezentanca Mii n c h ena.
MEDNARODNI SABLJAŠKI TURNIR NA DUNAJU
Dunaj, 15. marca. Včeraj se je začel na Dunaju velik mednarodni sabijaški turnir, kjer sodeluje 20 ekij>, med temi tudi ekipi Zagreba in Beograda. Doslej so bili doseženi naslednji rezultati: Zagreb : Beograd 6:5, Zagreb : G raz 6:3, Zagreb : Nizza 8:1, Zagreb : francoska vejali rani k : Železničar 2:1 (1:0)
Maribor, 15. marca. 2000 gledalcev je danes na štadionu ob Tržaški cesti prisostvovalo prvi letošnji pokalni tekmi med obema mariborskima kluboma. Igra ni bila na posebni tehnični višini, posebno slaba je bila v prvem polčasu. Branik je po Bizjaku prešel v vodstvo v 25. min., že v prvi minuti drugega polčasa pa je isti igralec po krasnem Viteko-vem predložku povišal na 2:0. Vendar Železničarji niso klonili in kmalu dosegli častni gol. Dosegel ga je Vidic po kotu z glavo. Pri Braniku je hii zopet najboljši Gajšek, met! tem ko se je pri Železničarju najbolj odlikoval hitri Kek. Zmaga Branika je zaslužena, napad moštva pa je bil danes sestavljen iz naslednjih igralcev:	Neubcrg,
Pavlovič, Bizjak, Dernjač, Vitek. Bodil je Glavič. V predtekmi sta se mladini obeh klubov po zanimivi borbi razšli z neodločenim rezultatom 1:1 (0:1).
ška ekipa 7:2, Dunaj : Beograd 6:3, Graz : Linz 6:4, Graz : vojaška ekipa 7:2, Graz : Beograd 5:4, Dunaj : Graz 8:1, Vojaška ekipa : Linz 2:7, Voj. ekipa : Beograd 1:8, Voj. ekipa : Dunaj 0:9, Linz : Beograd 6:4, Dunaj : Linz 5:4. Tekmovanje se nadaljuje.
Odbojkarji iz Varaždina presenetili
Maribor, 15. marca. Današnje odbojkarsko srečanje med Tekstilcem iz Varaždina in domačim Branikom je dalo razburljivo borbo. Rutiniranejši Mariborčani so zmagali z rezultatom 3:2 (11:15, 15:8, 15:10, 15:17 in 17:15). Sodil' je Moran.
Tekmovanje za »Dularjev memorial«
Tržičani zmagovalci
Lipanca, 15. marca. Danes je bilo na Lipanci tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za Dularjev memorial ter istočasno tudi za memorial Janka Rusa iz Bleda. Proga za veleslalom je potekala po pobočjih Lipance v dolžini preko 2000 m z višinsko razliko 400 m ter 25 vratci. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, čemur je pripomoglo tudi današnje krasno vreme. Pri 'članih si je po ostri borbi priboril prvo mesto Krmelj Jože (Ljubelj — Tržič) v času 2:14.2; sledijo: 2. Križaj Zdravko (Lj) 2:14.3, 3, Praček Ciril (Gr) 2:15.2, 4. Bogataj (E) 2:15.2, 5. Kunčič Jožef (Gr) 2:17.0, 6. Doležal (E) 2:18.0, 7. Ilija (E) 1:20.0.
Tekmovali so tudi mladinci pri katerih je zasedel prvo mesto Klinar (Gregorčič) v času 2:52.0, ter članice, pri katerih je bila prva Megušar jeva (E) iz Ljubljane. V končnem skupnem plasmanu ekip so rezultati naslednji: 1. Ljubelj, 2. Enotnost, 3. Gregorčič, 4. K rim, 5. Janko
Rus, 6. člani Fizkulturne zveze Koroške. Pokal za Dularjev memorial je to pot osvojilo moštvo Ljubelja, drugi tekmovalci pa so dobili spominske plakete in knjižna darila. Koroški Slovenci so za prvo-plasi-rane tekmovalce prinesli kot spominsko darilo seboj nekaj knjižnih nagrad.	M. II.
VEIIKO GIEDAICEV,
■ a mani zad&i/attsfoa
Ljubljana, 15. marca. Čez 5000 gledalcev je zvabilo lepo sončno, toda hladno in vetrovno vreme na igrišče Železničarja, kjer sta na odličnem terenu nastopili v prvi letošnji mednarodni tekmi enajsterici KAC-a iz Celovca in domačega Odreda.
Gostje so se sodniku Makovcu iz Ljubljane predstavili z naslednjim moštvom:	Wagner, Zollner,
Pa .chitz, Hintereger, Blattnig, Chis, Rnndolf, Kulnig, Holnenberger, Burger, Haunbnrger. Domači pa: Bencik, Medved, (Pelicon), Piskar, Žum-bar, Lesjak, Osrečki, Belcer, Toplak, Kumar (Životič), Hacler, Klančišar,
Odred : KAC 2:0 (2:0)
Tekma med obema moštvoma je bila oba polčasa zelo živahna, vendar niso niti eni niti drugi znali žogo v pravem trenutku spraviti v mrežo. V polju sta igrali obe moštvi zelo dobro, predvsem je bil Odred tehnično mnogo boljši nasprotnik, medtem ko se je gostom videlo, da nimajo pravega sistema in je bila njihova odlika le dokajšnja ostrina in start na prvo žogo. Odredovci so danes Igrali skoraj nekoliko premehko, če izvzamemo k rilsko vrsto, ki je bila najboljši del moštva in je zelo dobro gradila igro ter koristno podajala žogo napadu, ta pa mnogih priložnosti ni znal izkoristiti, Pravzaprav sta napada obeh moštev preveč oklevala in bi posebno domači lahko dosegli mnogo višji rezultat, šele v 34. minuti je Klančišar v borbi z nasprotnikovim
branilcem pobegnil v lepi paraboli podal žogo tik pred gol, kjer jo. je Belcer, ki je bil danes najboljši v napadu, prisebno plasiral z glavo tik mimo presenečenega vratarja v desni kot (1:0). Po tem golu so Odredov! napadalci zaigrali boljše, vendar le po krilih in je 9 minut kasneje Toplak v kazenskem prostoru podal nizko žogo proti Belcer ju, ki jo je tik pod vratarjem ponovno spravil v mrežo in s tem postavil rezultat prvega polčasa ter tudi tekme. V drugem polčasu je bila igra še bolj živahna toda boljši so bili gostje, ki so izsilili tudi enajstmetrovko zaradi roke Lesjaka v kazenskem prostoru.
Sodnik je pokazal na belo točko, nasprotnikov igralec se je zaletel ... udaril... žoga pa je zletela visoko čez prečko ob velikem zadovoljstva gledalcev. Malo je manjkalo, da ni podrla prodajalke slaščic za golom. In še je bilo precej zanimivih situacij, toda nespretni Toplak in Kumar, ki sta bila danes najslabša v napadu sta marsikatero priložnost pokvarila.
V predtekmi, ki je bila mnogo živahnejša je Odredovo B moštvo premagalo Slavijo s 5:1 (2:1).
ŽELEZNIČAR : SLOVAN 7:0 (1:0)
Na igrišču Slovana na Kodeljevem je gostovalo danes ligaško moštvo Železničarja in premagalo domačine z visokim rezultatom. V predtekmi so mladinci Železničarja premagali mladince Slovana z 1:0.
REKA : LJUBLJANA 11:3 (5:1)
Reka, 15. marca. Danes je gostovalo na Reki mladinsko nogometno moštvo Ljubljane, ki se je pomerilo z domačimi mladinci. Domačini so bili precej boljši zlasti zato, ker so bili mnogo bolj vigrani kot Ljubljančani, ki so imeli v svojih vrstah sicer nekaj dobrih posameznikov, kot celota pa so odpovedali.
Drava (Ptuj) : železničar (Celje) 3:3 (1:2)
Danes je bila v Ptuju odigrana prijateljska nogometna .tekma med domačo Dravo in Železničarjem iz Celja. Po ostri igri, v kateri je bila Drava tehnično boljše moštvo, sta se nasprotnika ločila z neodločenim rezultatom 3 : 3.	___________
-VAŽNO ZA PIONIRJE!
Nogometni center Ljubljana bo za vse nastopajoče pionirje v prvenstvenem tekmovanju izdal priložnostne legitimacije na podlagi predloženih prijav obenem z matičnimi izpiski, ki jih morajo preskrbeti posamezna društva. Vsi igralci bodo morali imeti pred nastopom izkaznico s pravilno vpisano registracijo in zdravniškim potrdilom.
Odbor nogometnih sodnikov Ljubljana obvešča vse sodnike, da so treningi redno vsako sredo in petek od 17. dalje na igrišču Grafi-čarja.
POZOR!
Vse nogometne klube, igralce in sodnike ter ljubitelje nogometa opozarjamo, da bodo v prilogi prihodnje številke »Poleta« izšle dopolnitve novih pravil nogometne igre.
Kegljaško prvenstvo Slovenije v mednarodnem slogu
Železničarji brez konkurence
Subotica, 15. marca. Pred 500 gledalci so bile zadnje trening-tekroe naših igralcev namiznega tenisa v Subotici. Posamezne Igre so se končale takole: Vogrinc : Dolinar 2:0, Harangozo : Dolinar 2:1, Vogrinc : Gabrič 2:0, Gabrič : Harangozo 2:1, Harangozo : Dolinar 20, Gabrič : Dolinar 2:1. Zmagal j j Vogrinc z 2 zmagama tn z razliko v setih 5:2. Drugi je bil Harangozo, tretji Gabrič in četrti Dolinar. Naši tekmovalci so dobili vstopne vize za Romunijo, kamor bodo odpotovali v torek zjutraj preko Madžarske.
PARTIZAN : RADNIČKI 10:8
V Beogradu je boksarska ekipa Partizana premagala Radničkcga z 10:8. Najlepša borba je bila med Sovljanskim in Hladnim, ki sta se borila v 5 rundah po 2 minuti. Po točkah je zmagal Šovljanski.
Profesorji boljši od dijakov
Maribor, 15. marca. V zanimivi košarkarski tekmi so danes profesorji mariborskih gimnazij slavili zasluženo zmago nad dijaki Klasične gimnazije z rezultatom 62:55 (37:28).
SLAVIJA : DOMŽALE 85:54
Danes sta se v prijateljski tekmi srečali v Domžalah košarkarski ekipi Slavije iz Ljubljane in domačih Domžal. Gostje so bili v precejšnji premoči.
Železničar : Krim 2305:2206
Tudi povratno srečanje med domačima rivaloma Krimom in Železničarjem, ki je bilo v torek, se je končalo v korist Železničarja. Posebno dober je bil Mlakar s 415 podrtimi keglji, razen njega pa še Likovnik s 404. Železničar 2305 (Gabrovšek 362, Mlakar 415, Čadež 375, Avsec 373, Dominko 376, Likovnik 404); Krim 2206 (Burger 402, Ovsenjak 356, Krušeč 347, Perko 378, Ceferin 374, Flore-nini 349).
Krim : Kladi var 2361:2258
Ljubljana, 15. marca. V današnjem nastopu je Kladivar moral kloniti pred razigranimi Krimovci, ki so se tokrat pokazali v najboljši luči, saj so trije njegovi igralci dosegli čez 400 podrtih kegljev, med njimi Burger celo najboljši rezultat letošnjega prvenstva 440 podrtih kegljev. Krim 2361 (Ovsenjak 379, Ceferin 348, Burger 440, Ješe 365, Perko 424, Florenini 405); Kladivar 2258 (Gerdi-na 383, Hrastnik 353, Marinšek 376, Tru-glas 398, Vanovšek 350, ICaradjole 398).
Kladivar : Ilirija 2295:2277
Ljubljana, 15. marca. V drugi tekmi, ki jo je Kladivar odigral danes v Ljubljani, je skoraj proti pričakovanju premagal domačo Ilirijo, čeprav sta dva domačina dosegla lepa rezultata čez 400. Kladivarjevo moštvo je bilo pri metih bolj izenačeno kot domače in je zmago zaslužilo. Kladivar 2295 (Gerdina 374,
Marinček 387, Hrastnik 389, Truglas 376, Vanovšek 385, Karadjole 384); Ilirija 22?? (Vidmar 416, Stanko 414, Reja 368, Mihelič 351. Ahlin 376, Novak 352).	G. E.
Železničar	LESTVICA 8 8 0 0				18.246	17.683 16
Odred	10	7	0	3	22.123	21.919 14
Kranj	9	5	0	4	19.020	19.785 16
Gregorčič	9	4	0	5	20.412	20.110 8
Branik	8	4	0	4	17.995	17.193	8
Kladivar	10	4	0	6	22.230	22.598	8
Krim	9	4	0	5	20.133	20.440	8
Ilirija	12	2	0 10		26.189	26.931	4
Kobal (Branik) postavil nov slovenski rekord
Pred odhodom jugoslovanske kegljaške reprezentance v Avstrijo so slovenski zastopniki Kobal, Likovnik in Gomolj ▼ Rušah odigrali še izbirno tekmo, kdo izmed njih bo nastopil neposredno v reprezentanci, kdo pa bo rezervni igralec. Metali so mednarodni slog 2 krat 200 lučajev mešano. Likovnik in Kobal sta sta dosegla oba po 792 kegljev, pri drugem metanju pa je Kobal postavil nov rekord z 870 podrtimi keglji, ki ga je doslej držal Likovnik z 850 keglji. Rezultati so bili naslednji: l. Kobal 792, 870, 2. Likovnik 792, 825, 3. Gomolj 766, 751. S tem sta na današnji tekmi nastopila v reprezentanci Kobal in Likovnik, Gomolj pa je bil rezervni igralec.
milil zmigal na ..Kandaharju'
V petek in soboto je bilo v Sant Antonu v Avstriji smučarsko tekmovanje Kandahar, v katerem so se zadnjič v letošnji sezoni srečali skoraj vsi najboljši alpski smučarji Evrope. V petek je bil na sporedu smuk za ženske, v katerem so bile najuspešnejše avstrijske in francoske tekmovalke. Rezultati: 1. Hochlcitner (A)	2:10.2,	2. Klecker (A)
2:10.7, 3. Benier (Fr) 2:11.0, 4. Blattl (A) 2:12.2, 5. Agncl (Fr) 2:12.3, 6. Minuzzo (It) 2:12.4. V soboto so tekmovali v smuku moški. Na startu je bila skoraj vsa evropska elita, manjkali so le nekateri poškodovani tekmovalci. S svojo zmago je napravil mladi Švicar Andreas Bonvin veliko presenečenje. Rezultatov jugoslovanskih tekmovalcev, ki so se p ra v Inko udeležili tega tekmovanja, še nismo prejeli.
Rezultati: 1. Bonvin (Švica) 3:42.5, 2. do 5. Hubcr (A) in Forrcr (Šv) 3:44.5, 4. Haider (A) 3:46.0, 5. Obereigncr (A) 3:48.0, 6. do 8. Simo n d (Fr), Pcrren (Šv) in Molterer (A) 3:48.2. 9. do 10. Scnger (A) in De Huertes (Fr) 3:49.3.
Kladi var : Bo rac 3:0 (3:0)
Celje, 15. marca. Pred 1000 gledalci so danes nogometaši Kladivarja zaigrali prav lepo in premagali goste iz Zagreba s 3:0, čeprav so imeli tudi Zagrebčani nekaj lepih priložnosti za dosego gola. Sodnik Presinger je sodil dobro.
Korotan : Mladost (Zagreb) 2:1 (0:1)
Kranj, 15. marca. Kranjski Korotan je imel danes v gosteh nogometno moštvo zagrebških študentov Mladost. Po živi in temperamentni igri je domačinom uspelo zmagati. Nogometaši Zagreba so bili tehnično boljši, domačini pa so bili po-žrtvovalnejši in so dosegli lep uspeh, ki bi bil lahko še lepši, če bi bili napadalci pred golom odločnejši. Za Mladost je dosegel vodilni gol Pejovič, za Korotan pa sta bila uspešna Norčič in Štular I. Pred 700 gledalci je sodil Čadež iz Kranja. V predtekmi je moštvo Projektorja premagalo II. ekipo Korotana z 4:1 (4:1). Ob tej priliki naj omenimo sledeče: Kljub vsem obljubam in zagotovilom se stvar s Korotanovimi garderobami še vedno ni premaknila z mrtve točke. Kranjčani se sprašujejo, kako naj ob takih okoliščinah Korotan uspešno reprezentira kranjski nogomet, da ne govorimo o tem, da si Korotan skoraj ne upa več vabiti v goste tuja moštva, ki se potem zgražajo nad garderobami.
Dve zmagi Krima
Ljubljana, 15. marca. Na ~ igrišču Krt-ma v Ljubljani sta bili danes odigrani dve prijateljski nogometni tekmi, prvi v letošnji sezoni. V prijateljskem srečanju so se pomerili nogometaši Krima in Svobode. Ligino moštvo je zmagalo z rezultatom 3:0 (2:0), mladinci Krima pa so odpravili mladino Svobode s 4:0.
Kovinar (Št.) : Ivo »Lola« Ribar (Celje) 1754:1, :i
Celje, 15. marca. Včeraj so nastopile vse ekipe strelskih družin iz Štor in Celja. Tekmovali so v streljanju z zračno puško. Med člani je bil najboljši Rataj s 123 krogi, med članicami Birsa 104, med mladinci Krošelj 117, med pionirji pa Leban 94 krogov.
Nogometaši pred no¥C sezono
Ne bo dolgo, ko bodo naša nogometna igrišča spet oživela. Te dni ja zasedal novoizvoljeni Izvršni odbor NZS in razpravljal o sklepih, sprejetih na skupščini. Seja je imela v glavnem dva dela. Razpravljala je o organizacijskih vprašanjih na območju republike, predvsem pa o ukrepih, ki so potrebni ob vstopu v novo prvenstveno nogometno sezono. Glede organizacijskih vprašanj bomo morda obširneje spregovorili prihodnjič, omenimo naj le to, da bodo verjetno z naslednjo skupščino organizirane posamezne podzveze v Celju, Kranju, Mariboru, Gorici, Kopru ter Ljubljani. Seveda pa bo še precej dela, da se bo strokovno usposobil ta kader, ki dela na območju dosedanjih nogometnih centrov. Organizirani bodo tudi novi trenerski tečaji.
Važnejši pa so naslednji sklepi IO NZS:
Vsako društvo ali klub je dolžno obvestiti
v svojem kraju zdravnike, da bodo organizirali dežurno zdravniško službo na, igrišču, ob kakršnemkoli prijateljskem ali prvenstvenem srečanju. Vsi igralci morajo biti zdravstveno pregledani, kajti vsaka prvenstvena tekma bo v bodoče razveljavljena, če bo nastopil v kateremkoli moštvu kdo izmed igralcev, ki se na dan tekme ne mora izkazati, da je bil zdravniško pregledan. Ker so se dogajali primeri, da so nekateri dežurni zdravniki nudili posameznim poškodovanim igralcem pomoč z raznimi injekcijami, ne glede na naravo poškodbe, samo da so lahko za svoje moštvo igrali do konca tekme, je to odslej naprej strogo prepovedano in so za to odgovorni organizatorji prireditve ter dežurni zdravniki oziroma bolničarji na tekmah.
Vse kaže, da je novi odbor NZS resno prijel za delo in kani preprečiti vse nepravilnosti, ki so bile mnogokrat povod za nepotrebne indicidente na nogometnih igriščih.	-č
Danes je bil v Sankt Antonu na sporedu slalom v okviru Kandahar tekmovanj. V slalomu je zmagal Avstrijec Molterer pred Švicarjem Reyem, Avstrijcem Schusterjem in Francozom Penzom. V alpski kombinaciji so na prvih mestih trije Avstrijci Molterer, Huber in Schuster pred Švicarjem Reyem in Avstrijcem Senger-jem.
Nogometna prvenstva evropskih držav
Anglija: Burnley — Manchester Utd. 2:1, Cardiff City — Derby Conty 2:0, Liverpool — Sunderland 2:0, Manchester City — Aston Vila 4:1, Middlesbrough — Wolverhampton 1:1, Nevvcastle utd. — Arsenal 2:2, Preš ton — Portsmouth 4:0, Sheffield —Blackpool 2:0, Stoke City — Bolton 1:2, Tottenham — Chelsea 2:3, West Bromwich Albion — Charlton 3:1. Lestvica: Burnley 42, Wolverhampton 41, Preston 40, West Bromwich Albion 40, Arsenal 38, Biockpool 37, Sunderland 36.
Francija: Montpellier — Racing 2:1, Nancy — Le Havre 1:0, Metz — Marseille 1:3, Reims — Bordeaux 2:3, Lille — St. Etienne 0:2, Nimes — Nice 1:0, St. Fran-cais — Sete 2:0, Rennes — Lens 3:2, So-chaux — Roubaix 3:1.
Švica: Bern — Chiaso 0:0, Chaux de Fonds ■ Bellinzona preložena, Grenchen — Grasshoppers 0:4, Lausanne — Ser-vete 3:1, Locarno — Young Boys 1:3, Lu-gano — Basel 0:0, Ztirich — Fribourg 0:1. Lestvica: Basel 27, Servette 22, Young Boys 21, Fribourg 18, Grasshoppers 17.
Avstrija: Grazer SC — Floridsdorf AC 1:2, Simmering — Wacker 1:5, SAK — Sturm 1:3, MSdling — Rapid 2:5, GAK — Austria 1:1, LASK — FC Wien 2:0, Ad-mira — Vienna 1:4. Lestvica: Austria 30, Wacker 26, Rapid 25.
Italija: Bologna — Novara 1:0, Como — Sampdoria 1:0, Fiorentina — Triestina 2:0, Internazionale — Spal 1:1, Lazio — Atalanta 0:2, Palermo — Napol! 0:0, Pro Pa tria — Milan 0:1, Torino — Juventus 0:1, Udinese — Roma 3:1. Lestvica: Internazionale 41, Milan 34, Juventus 33, Bologna 30 Roma 29.
Zaključek svetovnega hokejskega prvensiva
Mednarodna hokeyska zveza je razveljavila #vse tekme, ki Jih je na svetovnem prvenstvu že odigrala reprezentanca ČSR, ker je ista zapustila tekmovanje. Na ta način so Švedi premočno osvojili prvenstvo pred Nemčijo, ki je v zadnji odločilni tekmi dosegla presenetljivo zmago nad Švico s 7:3. Končna lestvica prvenstva:
Švedska	4	4	0	0	38:11	8
Nemčija	4	1	0	3	17:26	2
Švica	4	1	0	3	9:27	2
V B skupini je v borbi za zadnje mesto reprezentanca Nizozemske premagala ekipo Francije z 8:3. Medtem ko se je odločilna tekma za prvo mesto v tej skupini ob zaključku redakcije še igra.
Proletarec (Zagorje) ; Franjo Kluz (Brežice) 10:10
Brežice, 15. marca. Danes sta se v Brežicah razšli boksarski ekipi Proletarca in Franja Kluz z neodločnim rezultatom 10:10. V splošnem so pokazali Zagorjani boljši boks, vendar so tri borbe predali w. o.	Verstovšek
Rudar (Trbovlje) ; Gregorčič Jesenice 6:6
Jesenice, 15. marca. Danes bi moral na Jesenicah biti prvenstveni dvoboj prvega kota slovenske boks-lige med gornjima ekipama. Ker pa Jeseničani niso mogli postaviti kompletne ekipe (nekaj boksarjev ni imelo predpisane teže), je bil samo prijateljski dvoboj, prvenstvenega pa so Rudarji dobili brez borbo 20:0. Med Jeseničani je pokazal najboljši boks znani Ažman, ki je svojega nasprotnik* že v prvi rundi poslal na tla.