Ameriška Domovi ima /fr/i/i e it i e/% m—ho/wie: AM€MCAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGC ONLY SLOVCNIAN MORNING NGWSPAP6R CLEVELAND 3, 0.t TUESDAY MORNING, JANUARY 11, 1955 ŠTEV. LV — VOL. LV Soverner bo v svoji Poslanici o stanju državeslov priporočil zakonodaji vrsto ustavnih dodatkov Pozval bo zakonodajo, naj nikar ne uvaja nobenih novih davkov. — Zahteval pa bo ostrejše zakone proti trgovcem in razpečevalcem mamil, ki bodo bolj odgovarjali teži zločina. — Hoče tudi uzakonitev zakona za “fair employment”. COLUMBUS, O. — Danes popoldne bol governor Lauschei prebral pred obema zbornicama zakonodaje svojo poslaico o, stanju države, v kateri bo priporočil dva dodatka ustavi. — Eden teh bo, da bi bili sodniki nemudoma upravičeni do višjih, plač, ko jim jih določi zakonodaja, in da jim ni treba čakati, dokler niso izvoljeni za svoj: dnih 'odlokov, ki so malone odpravili cenzuriranje filmov v tej državi. Poostritev statutov glede rudnikov, kjer kopljejo rudo z vrha zemlje (strip mining); določi naj se poseben davek na vsako tono tako pridobljene rude v državi Ohio, ako operatorji ne pristanejo na določbe programa za reklamacijo takega ozemlja. USTANOVITEV močnega za- drugi termin; drugi dodatek pa naj bi avtoriziral izdajo bondov' kona za'“fair "employment"’ v vsoti $115 000,000 za zgradnjo, K0NEC novih davkov, zavodov za duševno bolne ljudi. Dalje bo governer priporočil zakonodaji, ki jo dominirajo republikanci, da: USTANOVI avtoriteto za Dalje bo governer Lausche opozoril zakonodajo, naj se nikar ne vdaja veri, “da je državna blagajna prezvrhana denar-g radn j o* šolskih poslopij” ki naj ja.,in da lahko krije vse fanta-bi imela polnomoc izdajanja) duhovnik se smrt no ponesrečil Cleveland, O. — Po brzojav nem spročilu se je slovenski du hovnik č. g. Jože Luskar, ki je deloval nekaj časa v So. Caro-lini, na poti po Kaliforniji sinoči smrtno ponesrečil. Težek tovorni avto se je zadel v avtomobil s katerim se je vozil č. g. Luskar s tovariši. ------o----- bondov, gradnje šolskih poslopij stične zahteve. Poudaril bo, da bo konec po- ter njihovega oddajanja v na- is^ovneSalelalmeladržava60mi-jem krajevnim šolskim odborom' dolarjev “surplusa” ali zlasti v distriktih z nizkimi dav- '°dvišnega denarja. Toda ta de-ki. Dohodki od teh najemnin ”ar se k° potrebovalo za izbolj-naj bi se porabili za amortiza- šanje glavnice in za tekoče ope-cijo bondov. rativne ali poslovne stroške. POOSTRITEV zakonov glede Governer Lausche nima naj-prodaje in razpečavanja mamil, manjše bojazni, da ne bi mogel da bo kazen bolj odgovarjala te- delovati in shajati z republi-ži zločina. kansko večino v zakonodaji. — REGULACIJO filmov in pro- Že kot clevelandski župan in dajo spolske literature. Gover- pozneje v vseh svojih štirih ter-ner bo naglasil, da je potreben minih je shajal boljše z repub-nov zakon v očigled zadnjih so- likanci kakor z demokrati. Slovenska pisarna §116 G1*m At«-, Cleveland, (X Telefoni EX 1-9717 Vaja: Vaja za veseloigro Glavni dobitek bo v sredo ob pol osmih zvečer na odru v Slovenskem narodnem domu. Segajte po vstopnicah za Li-gino prireditev, ki bo 16. januarja ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Knjige: Večna vez je knjiga, ki opisuje starega naseljenca in njegove križe. Cena $1. — Po pošti dodajte 15 centov v znamkah. Mohorske knjige so prišle. Naročniki naj.jih kar se da hitro dvignejo v Slovenski pisarni. Odnosi %med Jugoslavijo in Rdečo Kitajsko LONDON. — Jugoslavija in Rdeča Kitajska sta včeraj naznanili, da sta vzpostavili diplomatske odnoišaje med obema državama in da bosta izmenjali svoja poslanika. — Tako je naznanil radio v Peipingu. -----O------ Dete v kovčeku LORAIN, O. — V nekem avtomobilskem “trailerju” so našli v kovčeku truplo novorojenega dečka. Truplo je moralo biti v kovčeku že nekaj tednov. Ravs in kavs med republikama Costa Rico in Nicaraguo Republiki druga drugi očitata zarote za prekucnjenje vlad. WASHINGTON. — Costa Rica je izjavila, da jo resno ogroža “armada pustolovcev, ki se javno vežbajo v Nicaragui” ter bo zahtevala od Organizacije a-meriških držav, da nemudoma zavzame v tem pogledu kako akcijo. Ta organizacija, ki jo tvori 21 ameriških republik, je sklicala za včeraj sejo, na kateri je imela Costa Rica predložiti svojo obtožnico o grozeči invaziji od strani Nicarague. Predsednika obeh držav se že nad leto dni sovražita. Predsednik Nicagague je že lanskega aprila izjavil, da je bil ponesrečen poizkus napada na njegovo življenje zasnovan v Costa Rici. Jose Figures, predsednik Costa Rice, pa pravi, da je bil poizkus lanskega juija, da bi se strmoglavilo njegovo vlado, zasnovan in dirigiran iz Nicarague.” Fernando Fournier, podtajnik, zunanjih zadev Costa Rice, je odletel v Washington, kjer bo pomagal svojemu ambasadorju predložiti zadevo Costa Rice Organizaciji ameriških držav. Amer. vojakoma sta postelji v bolnišnici — premehki... Bila sta več let v sovjetskem ujetništvu, kjer sta bila navajena spati na trdih posteljah ali na golih deskah. BERLIN. — Amerikanca, ki so ju v petek Sovjeti izpustili iz ujetništva, sta se v tukajšnji vojaški bolnišnici pritožila, da sta njuni postelpji “premehki” in da ne moreta spati. Po mnogih letih sovjetskega ujetništva sta se namreč odvadila mehkih postelj. Oba pa sta zelo zadovoljna z ameriško vojaško hrano. Vojaka, 31-letni John Noble iz Detroita, in 38 let stari Pvt. W. T. Marchuk iz Norristona, Pa., sta bila izpuščena iz ujeni-štva po večletnem bivanju po taboriščih prisilnega dela v Sibiriji in Potmi, kateri kraj leži 280 milj daleč od Moskve. Noble je bil aretiran v vzhodnonemškem mestu Dresdenu 1. '1945 m sicer skupne š svojim o-četom. Zaprli so ju, ker nista hotela sneti ameriške zastave s hiše, v kateri sta živela. Očeta so izpustili pred dvema letoma, sina pa so doslej obdržali v ujetništvu. Marchuk pa je izginil dne 11. februarja 1949, ko so ga v Berlinu aretirali sovjetski vojaki. Danes naletavanje snega, ponoči mrzlo. Granata ubila dve osebi ANCONA, Italija. — Policija je v nedeljo zvečer aretirala 40 oseb, ki jih bo zaslišala v zvezi z dogodkom, ko je neki neidentificiran moški vrgel v množico v filmskem gledališču dve grar nati, ki sta ubili dve, ranili pa 44 oseb. Moški je v splošni paniki po-‘begnil. Tatica noče imenovati imena moža, kateremu je dajala ukradni denar CLEVELAND. — Miss Mildred Charvat, ki je osleparila blagajne delavskih unij za okrog 100,000 dolarjev, je bila obtožena poneverbe, ne da bi še doslej navedla ime moža, kateremu da je baje dajala denar. Mildred Charvat, 34 let stara neomožena bivša tajnica Cleveland Industrial Councila, je izjavila, da se ne čuti krive obtožbe. Obdržali so jo v zaporu, ker ni mogla položiti varščine, ki je bila določena na 50,000 dolarjev. Ustoličenje governer ja F. J. Lauscheta Včeraj je bil ustoličen za svoj peli termin Frank J. Lausche, governer države Ohio.. - Nedelja je bila družinski dan Lauschetovih v državni palači, kjer je bilo spel vse tako, kakor nekdaj v “lepih, slarih časih”. Governer je skoraj ves dan bral sv pismo ter v njem iskal primerno besedilo, na katero bi ob prisegi položil svojo roko. - Ob ustoličenju je bil globoko ginjen. kratnemu govemerju in vsem njegovim iskreno čestita. Splošno radost kali žalost, da nista tega dne učakala še dva, ki bi se z nami vred veselila tega velikega počaščen j a governer j a Lauscheta in po njem vsega našega slovenskega rodu v Ameriki: — pokojnih Louisa J. Pirca, gover-nerjevega političnega mentorja, ki si ni mogel niti v sanjah predstavljati višine in časti, dot katere se je vzpel njegov ljubi “France”, in Jaka Debevca, tudi že pokojnega urednika in lastnika Ameriške Domovine. Naj bi governer Lausche splo-šnosti in slovenskemu imenu v čast deloval še dolgo, — dolgo. ..— Bikoborbe v Japonski MANILA. — Meseca aprila se bodo pričele na Japonskem bikoborbe. Uvedla jih bo. skupina španskega matadorja (bikoborca) Manolo Navarro-a. — Bikoborbe se bodo vršile v Tokiu in Osaki. Vse znajo! MOSKVA. — Uradna sovjetska agencija Tass sporoča, da so v Sovjeti ji križali lisice ter dobili živali z zlato se lesketajočim in platinskim krznom. MALENKOV — 53-LETNIK MOSKVA. — Dne 8. januarja je praznoval Malenkov svoj, 53. rojstni dan Časopisje in radio nista tega dogodka niti z besedico omenila. Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! COLUMBUS, O. — V nedeljo zvečer, na preddvečer svojega petega govemerskega ustoličenja, so se zbrali v državni palači v Columbusu člani governer j e ve družine. Od tej priliki je governer g globokem premišljevanju listal po sv. pismu, ki je rodbinska last njegove žene, kjer je iskal besedilo, na katero bi potožil svojo roko, ko bo polagal prisego kot governer za svoj peti termin. Nedelja je bila za governer j a in njegove svojce pravi družinski dan. Poleg guvernerja so bili v tem krogu zbrani: njegova prijazna in očarljiva žena Jane; njegovi bratje — Charles P., dr. William J., in Harold J. Lausche; njegovi sestri, Mrs. Josephine Welf, splošno priljubljena nekdanja pevka, in Mrs. Frances Urankar ter nečak Oliver Welf, ki je po poklicu odvetnik. Kakor znano, je vsa Lausche-tova rodbina zelo muzikalna, zato ni čudno, da so prebili skoraj vse popoldne okoli klavirja, na katerega je igral odlični pianist dr. William Lausche. Pozneje pa je še governer segel po svoji violini, uglasil njene strune ter še sam pričel igrati. Ustoličenje governer ja Ceremonije ustoličevanja so se pričele včeraj opoldne v rotundi državne hiše. Govern er j 3) je zaprisegel Carl V. Weigandt, prvi sodnik ohijskega Vrhovnega sodišča. Pred tem so bili zapriseženi republikanski državni uradniki; z njihovo zaprisego se je. pričelo ob devetih dopoldne. Pri ceremonijah sta bila navzoča tudi bivši zvezni senator Thomas A. Burke, in George H. Bender, ki je ob volitvah porazil Burkeja. Governerjevemu Frank Lausche ustoličen Na kratko želiva sporočiti, da je bil včeraj opoldan ustoličen za peti termin službovanja governer države Ohio Frank Lausche v navzočnosti svojih sorodnikov, soproge in številnih častnih in visokih uradnikov in prijateljev, katerih je bilo veliko tudi iz Clevelanda. Ustoličenje se je vršilo takoi na veličasten način, da se je zdelo, da je kapitol kakor katedrala. Peli so Ave Maria in Oče-naš. Oba, governer in njegova soproga sta se solzila in si brisala oči. Pela so dekleta iz višjih šol; bilo jih je okrog 150. Med duhovniki je bil govornik tudi katoliški škof. Poleg zaslužnega governer j a Lauscheta je bila deležna časti in priznanja tudi njegova soproga Jane, katera uživa s soprogom isto splošno priznanje. Grdina — Kovačič. ustoličenju sta prisostvovala tudi clevelandski župan Celebre-zze in direktor zakonov Ralph J. Locher Beseda uredništva Za nas, ohijske in vse ostale ameriške Slovence, je inavguracija ali ustoličenje governerja Lauscheta dvakrat pomembno. On je prvi governer v zgodovini katere koli države, ki mu ljudstvo brez razlike strank tako> zelo zaupa in je tako prepričano io njegovi sposobnosti, poštenju ter integriteti, da mu je petkrat poverilo upravo svoje države, in, drugič, je on človek naše krvi, česar se ni še nikoli sramoval priznati. Ob tem njegovem petem ustoličenju romajo misli nazaj v o-ne lepe čase slovenske domačnosti in zvestobe, ki je takrat — ko smo bili še nebogljeni in ne še tako zelo “ikulturni” in “učeni” kakor smo danes — prešin-jala in vezala slovenska srca. V hišo Lauschetovo poromajo te lepe misli, — v kuhinjo, kjer jei vedno vesela governerjeva mama s pesmijo na ustnih in smehljajem na obrazu večno pregrinjala mizo za nikoli javljene,, pa zmerom postrežene in nasičene gošte, katerih edino plačilo je bilo “Bog lonaj!” — Ob kuhi jedil, ob likanju in šivanju perila je v tem žarišču vse ogrevaj oče toplote donela slovenska pesem, ki so jo ubrano spremljale strune violine sedanjega governerja, V tej idealni toploti je vzplamtelo in zažarelo tudi srce mladega poeta — Ivana Zormana, ki je v tem toplem krogu našel svojo ljubo ženico in razumevajočo ga dosmrtno družico. . Ob tem veikem dnevu uredništvo Amerišške domovine pet- Novi grobovi Fred Kamp Po dolgi in mučni bolezni je preminul v Mestni bolnici Fred Kamp, star 57 let, stanujoč na 379 E. 162 St. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojena Jerše, hčer Shirley, brata Ernesta v Chicago, 111., ter več sorodnikov. Rojen je bil v Minneapolis, Minn. Zaposlen je bil kot engineer pri New York Central železnici. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev St. Jerome in nato na Calvarija pokopališče. Alma Mismas Včeraj zjutraj je umrla v Doctors bolnišnici Alma Mismas, roj. Droy, stara 37 let in stanujoča na 5627 Highland Rd. Zapušča moža in hčerko Jacqueline. Bolna je bila že zadnja tri leta. Pred božičnimi prazniki je bila dva tedna doma, pred tem pa 50 dni v bolnišnici, kamor se je na božični dan vrnila in včeraj tam umrla. — Tekom druge svetovne vojne je bila “Guardette” v Tapco Co. V letih 1949-50 je bila zaposlena pri General Electric Co. Poleg, tega je bila tudi inštruktorica pla vanja v Red Wing Camp, kjer je rešila več ljudi pred utopit vijo. Dalje je pomagala poučevati žrtve polio bolezni v pla vanju. Bila je sploh vsem v vsestransko pomoč.—Njeno tru plo bo položeno na mrtvaški o-der v Grdinovem pogrebnem zavodu na 17010 Lake Shore Blvd. danes popoldne ob 4:30. Tam bodo tudi v četrtek popdl-dne ob 1:30 pogrebni obredi, nakar bo pokopana na Whitehaven pokopališču. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Pogreb— Pogreb umrle Rose Buckner bo v sredo ob devetih iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na E 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30, nato pa na Kalvarijo. Kdo želi iti v vojno akademijo?— Kongresnik Michael A. Feig-han sporoča, da naj se oni fantje iz 20. kongresnega okraja, ki bi želeli iti v vojno ali mornariško akademijo, javilo na njegov naslov: M. A. F., M. C., — House of Representatives, Washington, D. C. Seja— Društvo Danica št. 11 SDZ ima nocoj ob osmih svojo redno sejo v navadnih prostorih. Računske nadzornice naj pridejo ob sedmih. Pozdravi in voščila iz Kalifornije— Mrs. Mary Strukel pošilja svojim znancem in prijateljem pozdrave iz Kalifornije in jim želi dosti sreče v letu 1955. ilojenice— Mr. in Mrs. Edvard Kretic, — 24521 Glenbrook Blvd., se ja rodila hčerka - prvorojenka. — S tem sta postala Mr. in Mrs. John Jalovec, 704 E. 162 Street, prvič stari oče in stara mati, — prav tako tudi Mr. in Mrs. L. Kretic z Glenbrook Blvd. Čestitamo! Sestanek— Nocoj ob osmih bo v St. Clair Recreation Center sestanek odbora za prometno varnost v 23. vardi. Nov odbor— Društvo Napredek št. 132 ABZ ima za leto 1955 sledeči odbor: predsednik John Korošec, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Anna Prosen, blagajničarka Mary Gorše, tajnica Adalyne B. Cecelic, 33595 Morris Drive, Willoughby, O. tel. Willo. 2-4359; nadzorni}«: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob; zdravnika: dr. C. Rotter in dr. A Prosen. Seje vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Novi odbor bo prevzel posle na seji v petek 14. januarja. Seja— Članice društva Sv. Ana št. 4 SDZ imajo mesečno sejo v sredo zvečer ob pol osmih v navadnih prostorih. Po seji prosta zabava. Britanija je ojačila borbo proti rdečim in Mau-Maucem LONDON. — Britanija je te dni naznanila, da je okrepila svoje akcije proti komunistom v džunglah Malaje ter proti Mau-Mau teroristom v gozdovih afriške Kenyje. Vladni uradniki so izjavili, da se bo vojaštvo proti enim kakor napram drugim poslužilo padalcev In jet-bombnikov. -.. o-----— Letalo padlo na morje HAAG, Nizozemska. — Nizo-, zemska tiskovna agencija sporoča, da je sprejela radijsko sporočilo, ki poziva vse ladje, naj pazijo na neko letalo, ki je po vsej priliki ameriško in katero je verjetno treščilo v morje v bližini južne holandske obale. Beckertov pogreb Pogreb pokojnega Johna Bec-kerta bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., ne iz zavoda na St. Clair Ave. Ameriška Domovi ima vi ■ ■* 1«-/% 1%;—MOfvt« •117 St Clair A ve. HEnderson 1-0628 CleTeUnd t, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week In July General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. cej zanimanja, — gotovo tudi doma, — toda kake spremembe v Jugoslaviji sami ne bosta povzročila. Djilas sam je dejal, da bo treba še deset ali več let, predno bo Jugoslavija demokratična dežela. Tito je lani izjavil, “da ima rajši socializem, ki ga čuvajo žandarji, kot pa da bi bil propovednik socializma in se izpostavljal nevarnosti, da bi se znašel znova y ječi.” SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 tor I months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at | Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ____ No. 7 Tues., Jan. 11, 1955 Beograd se jezi na Zahod Beograjska “Borba” je sredi preteklega tedna v dolgem uvodniku ostro napadla Zahod češ, da se skuša vrne-j Lemont — Gospa Sveta Kar sama od sebe se človeku šavati v notranje jugoslovanske razmere.. Zahodno čašo- vsil;ju;je misel) da bi naipisai pa-pisje naj bi vodilo organizirani napad na Jugoslavijo.. Ta raiei0) j6) da bi primerjal naš napad naj bi bil v tem, da hoče to časopisje predstaviti raz- U emon^ na§e ameriške Brezje, mere v Jugoslaviji v taki luči, da je za ohranitev notranjega I koroško Gospo sveto, z nereda in miru nujno potreben zunanji poseg v deželo. kdanjim središčem Marijinega “Borba” navaja izvlečke iz tujega časopisja o sporu v Ičeščenja vseh Slovencev, danes Jugoslovanski komunistični stranki, o okoliščinah, v kate- p0 spj zgodovinskih in obstoje-rih je do tega spora prišlo, in o možnosti kazni, ki čaka političnih in drugih okoli-upornika Milovana Djilasa in Vladimira Dedijerja. ščin samo še središčem čelščen j a Kot znano je Djilas v posebnem razgovoru z dopisni- nebeške Matere našh koroških kom “The New York Times” v Beogradu obsodil današnje r0jakov. Ta misel me je obha-jugoslovanske komunistične oblastnike kot nasprotnike de- jaia posebno te dni, ko sem ta-mokracije in jih predstavil kot prave birokrate in avtokra- koj p0 novem letu prejel Ave te, ki se drže na oblasti le s silo, Vladimir Dedijer je pa o Maria Koledar za leto 1955, v svojem sporu z vodstvom partije govoril z dopjsnikom Ion- katerem Sem najprej prebral donskih “Times.” , . bogato ilustrovan prispevek p. Oba časopisa sta izjave nekdanjih vodilnih komunistov odiia “Gospa Sveta” (Str. 57-in ožjih prijateljev Tita v polnem obsegu objavilavna vid- 77). paralele danes sicer ne mi-nih mestih. Beograjski komunistični oblastniki so Djilasa slim pisati( želim pa opozoriti in Dedijerja zaradi tega obdolžili, da delata propagando bralce AD na !ta p. odilov pripreti državi. spevek. Najprej pa bi rad po- Govornik vlade na tiskovni konferenci ni hotel dati na Vedal par besedi o p. Odilu sa-vprašanje časnikarjev, če je vlada vprašala pred svojim na- mem. stopom proti Dedijerju Tita za mnenje, nobenega odgovo-' ra. Nekdo iz tiskovnega urada je dejal, da je hotel Popovič s svojo izjavo poudariti, da je beograjska vlada^ sama kos razmeram doma in da ji zato ni bilo treba vprašati za mnenje Tita. _ ima Da Zanimivo je, da spravlja “Borba” Dedijerja in Djilasa £ pozval zavedne katoliške ameriške slovenske ljudi, naj za sto-etnico celovške Mohorjeve družbe kupijo moderni tiskarski stroj. Z okrožnicami in po AD cakor tudi osebno je rotil slovenske ljudi, naj žrtvujejo v ta plemeniti namen. Odziv je bi dober in Mohorjeva družba je dobila stroj, kakor ga je najbolj potrebovala. Pa dovolj o tem! P. Odilo in Koroška Patra Odiia skoro vsi ameriški Slovenci osebno poznamo, in to deloma iz Lemonta delo-iz njegovih misijonskih dbiskov odnosno misijonov -ši- s-s?pspiir=ss val. Dr. Živko Topalovič je prav zaradi ^ontskega misijonarja, no bo vanja komunizmu zapustil domovino in se že vsa Povojna lbu bvse življenie in sicer leta nahaja v tujini. . , , , , x kot sijajnega govornika in pa “Borba” primerja sedanjo kampanjo zahodnega Ča-L ter čega Mariji_ sopisja proti Jugoslaviji z ono, ki jo je vodila proti njej Ko-1 častilca minforma po 1. 1948, ko je bil Tito izključen iz nje. “ . “Kot kažejo sami naslovi, ne gre samo za senzacijo, am- Pater Odilo namreč m tako pak pred vsem za obrekovanje,prevaro javnega mnenja, or- rekoč doma samo med nami romaniziran napad in pritisk na našo deželo,” se pritožuje jaki v Ameriki, p. Odito je prav “Borba,” nato pa nadaljuje: “Nepoučen čitatelj bi mogel Jako doma tudi na Koroskein dobiti vtis, da vladajo v Jugoslaviji take razmere, da je po- Ko je leta 1945. po umiku pred trebno zunanje posredovanje za ohranitev miru in reda. komunisti posel tja, m tičal -Navajajoč odlomke iz britanskega, ameriškega, itali- taborišču marveč je janskega, avstrijskega in švicarskega časopisja pravi “Bor- takoj nadaljeval s svojo misi-ba”- “Zanimivo je, da ta tisk z vso svojo demokracijo ni pro- jonsko dejavnostjo od fare do testiral, ko je bila ukinjena ustava v Brit. Gvajani, ne ko fare, tako da ga je v kratkem je bil izvršen napad na Guatemalo ali ko je Zahod prevzel spoznala m vz^ubila vsa Pod- vlado v Iranu.” 3una' Zl£a mtRoz’ ^ vsa S1°' “Čemu ne bi pod naslovom ‘Demokratizacije, poročali venska Koroška. o podobni operaciji tudi v Jugoslaviji? Potem bi bila de- Ni pa samo Koroška vzljubila mokracija v Jugoslaviji v redu. Uredniki The New York p. Odiia, tudi pater Odilo je Times’ pa bi mogli spati v miru;” se jezi beograjsko komu- vsem srcem vzljubil njo in nje nistično glasilo. he 1judi- Nai spomnim samo na Po pisanju “Borbe” je namen časopisne “gonje” proti eno akcijo, ki se je še dobro Jugoslaviji preprečitev sodelovanje Jugoslavije s socialisti- spominjamo vsi ameriški roja-Čnim gibanjem v svetu, ki se je v zadnjem času začelo prav ki in katera izpričuje vso iskre lepo razvijati. S tem misli “Borba” gotovo na nedavni obisk no ljubezen p. Odiia do sloven Kardelja in drugih titovskih veličin na Norveškem in v ske katoliške stvari na Koro-deželah Zahodne Evrope ter na sedanji Titov obisk v In- škem. Da je mogla Mohorjeva diji in Burmi. družba v Celovcu po drugi voj Navajajoč izvlečke iz italijanskega in francoskega ča- skl obnoviti svoje narodno sopisja namiguje, da je nedavna “ureditev” razmerja do nravno prerodno delo, je poleg Sovjetijc in njenih satelitov povzročila vznemirjenje v dr- zaslug msgr. Valentina Podgor-žavnem taništvu Združenih držav in vzbudila v njem “za- ca in drugih dalekovidnih zanimanje” za Milovana Djilasa. vednih koroških rojakov v veli- jo namigavanje je posebno zanimivo. Voditelji ameri- ki meri zasluga tudi p. Odiia. ške zunanje politike so vsa leta, odkar podpira Amerika Ti- Znano je, da so Nemci v času ta, zatrjevali, da nimajo nobene druge možnosti, — da se na demokratične ljudske množice ne morejo nasloniti, ker so pač neorganizirane. Da bi ti ljudje sedaj iskali zvez s .Djilasom in Dedijerjem, ki sama priznavata, da tudi nimata nobene organizacije, je kaj malo verjetno. Namigovanje pove le, da v Beogradu na naklonjenost Amerike v bodočnosti ne računajo preveč trdno. Djilasov in Dedijerjev slučaj sta vzbudila v tujini pre- K sodobnim svetovnim problemom Poročilo predsednika iowerja o stanju unije Kongresu je našlo ugoden odmev v Vsem (svobodnem svetu. Posebno ugodno so ga sprejeli onstran teliti v Evropi — potekajo žd več tednov. Vesti, ki prihajajo skozi železno zaveso, trdijo, da Poljaki in Cehi na ustvaritev Eisen- na nek najamčene življenjske |močne in dobro oborožene vz-možnosti svojih ljudi. hodno-nemške vojske ne gleda- Pariz in Rim sta skušala v po- j0 s prav prijaznimi očmi in da vojnih letih ponovno! ustvariti zat0 tudi niso vneti za kako za-tesnejše politično in gospodar- Vezništvo z Vzhodno Nemčijo, sko sodelovanje. Dogovorjena je Finska se že vsa povojna leta Atlantika, kjer so se nekdaj bali prevelike ameriške odločnosti j bila carinska unija, ki je pa osta-1 v borbi proti sovjetskemu impe- la samo na papirju, Francozi so trudi za ohranitev svoje neod-rializmu in komunistični sveto- J se odpovedali nekaterim po- visnosti, pri tem pa gleda da vni nevarnosti. Svet polagoma pravkom na italijansko-franco- Le biizgubilapapolnomanaklo-spoznava, da je Amerika vsaj ta-1 skl ttneji, Italijani pa so dali njenosti v Moskvi. Gospodarsko ko miroljubna kot ostale drža- Francozom v dolini Aoste avto-|je od Sovjetije vse preveč od- ve svobodnega sveta, če ne morda celo bolj. * * • Francoski ministrski predsed- Hitlerja udarili z najhujšo silo ravno po Mohorjevi družbi v Celovcu in v Celju. Udarili so tako, da so bili prepričani, da se Mohorjeva družba ne bo nikoli več spravila na noge. Uničili so zlasti ves njen tiskarski 0-brat. Brez strojev, posebno brez tako imenovanih “linotajpov” pa dela v večjem dbsegu, zlasti še v takšnem, kakor ga je imela začrtanega Mohorjeva družba, 11 '■ ■ "■ " ' 1 ■■ |sploh ni bilo mogoče začeti. In Vesela i«ra v Slov. n. domu na St. Clair Ave. v nedel-,() (tu je priskočil Mohorjevi družbi 16. januarja 1965 ob 3 pop. Dar za katoliško Ligo $1:90. na pomoč p. Odilo, ki je kmalu GLAVNI DOBITEK Ifcrafo igralci “Slovenskega odra’ po svojem prihodu v Ameriko “Ave Maria Koledar 1955” Pred seboj imam Ave Maria Koledar za leto 1955, najbolj cenjeno branje katoliških slovenskih ljudi v Ameriki. Vesel sem ga, saj je to nekaj tako pristno našega slovenskega, katoliškega. Ljubil sem lepo knjigo doma; sedaj na tujem jo ljubim še vse drugače. Vsem sicer, kako je vse to naše na tujem skromno, zavedam pa se silnih žrtev, ki tiče za vsem tem. Vem, da je v tem zakopana samo čista ljubezen, prav nič umazana od tistega grdega “ibiznes,” ki ve e za denar. Ko sem prelistal letošnji le-montski Koledar Ave Maria, sem se ustavil poleg ob besedah našega cerkvenega kneza, naslovljenih z vso vero močnega moža “Zaupajte!”, posebno ob dveh koledarskih prispevkih, t.j. ob zgodovinski študiji msgr. dr. J. Zaplotnika “Janez Metod Solnce, misijonar v Minnesoti,” in ob opisu “Gospa Sveta” izpod peresa p. Odiia. Dr. Zaplot-nikova študija zasluži brezdvo-mno posebno poročilo, o p. Odi-lovi “Gospe Sveti” pa nasled nje. “Gospa svteta — zibelka slovenstva” P. Odilo je razdelil svoj opis Gospe Svete v glavnem na tri poglavja. “Koroško deželo,” tako začenja, “radi imenujemo zi belko slovenstva.” Dostavlja pa takoj: “Jaz bi pa takoj pri pomnil, da je Koroška trikrat naša zibelka: zibelka slovenstva, zibelka katoliške vere med Slo venti in zibelka Marijinega če ščenja med nami.” In po tej svoji popolnoma pravilni ugotovitvi obravnava najprej Koroško kot zibelko slovenstva. Po p. Odilovi sodbi je bila glavna vdorna pot za Slovence na Koroško mislinjsko-podjun ska pot. Podjuna je bila prva koroška pokrajina, ki so jo naselili Slovenci. Jedro nadalnje slovenske kolonizacije pa je bilo Gosposvetsko poljem Odtoc so vodile slovenske naselitvene poti na druge strani. Obširno se p. Odilo nato u-stavlja ob slovenski kneževini na Koroškem ali v Karantaniji, kakor so govorili spočetka. Posebno podpoglavje je posvetil, kar je zelo lepo, umeščanju koroških vojvod. Podrobno opisan sam obred in njegova razlaga, in to po ohranjenih zapiskih vetrinjskega opata Janeza. “Gospa Sveta----zibelka katoli ške vere med Slovenci” Višek p. Odilovega opisa Gospe Svete je brezdvomno v poglavju z naslovom “Gospa Sveta—zibelka katoliške vere mec Slovenci.” Vsak Slovenec bi ga nomijo. Vsi ti napori niso rodili visna, da bi si mogla kaj takega pravega uspeha, Francoz gleda I privoščiti. Večina finske indu-na Italijana še vedno z neka- Utrije dela namreč za Ruse. Fin-kim podcenjevanjem, na drugi ci so že ponovno hoteli raztegni-nik Pierre Mendes-France je na' strani mu pa ne more pozabiti ti svoje gospodarske vezi z za-obisku v Italiji, ki bi jo rad pri-j nastopa v zadnji svetovni vojni, hodnim svetom, pa pri tem do-dobil za svoj načrt o ustvaritvi Kljub vsemu je pričakovati, da siej niso želi dosti uspehov. Fin-posebnega odbora za nadziranje bo sedanji francoski obisk v Ri- ska neodvisnost je zato v pre-oborožitve Zahodno - evropske mu vplival ugodno na medse-1 cejšnji nevarnosti, zveze. Italijani menda tej zami- bojno razmerje obeh narodov. sli sami niso nasprotni, v koli- j * * * 1 Angleški zunanji minister A. kor ne bi vplivala neugodno naj Iz Italije pojde Mendes v Za- Eden se pripravlja na obisk de-ameriška naročila orožja v ita- hodno Nemčijo. S kanclerjem zei Srednjega vzhoda in Južne lijanskih tovarnah. Da bi Itali-1 Adenauerjem se bosta razgovar- Azije. Potrudil se jih bo prido-jani ne imeli ja nobenih novih jala znova o Posarju in skušala hiti za politiko sodelovanja s pomislekov, namerava Francoz Taj ti tako rešitev, ki bo vsaj za svob0dnim svetom in za podpo-predložiti Italijana za predsed-(silo pomirila nasprotnike sedaj ro v zagrajevanju komunistične nika omenjenega odbora. [predlagane rešitve. Francozi bi poplave v tem predelu sveta. Mendes-France in italijanski; radi, da bi ostalo Posarje tudi * * * predsednik vlade Mario Scelba v bodoče za gotovo povezano z Japonci so začeli obnavljati se bosta na sestanku v Rimu po- njihovim gospodarstvom, pri tem trgovske in druge gospodarske menila gotovo tudi o drugih pa uživalo politično samostoj- stike s komunistično Kitajsko vprašanjih, ki zanimajo tako eno Tost, med tem ko hočejo Nemci in Sovjetijo. Najprej pravijoi, kot drugo državo. Italijanom prepustiti končno odločitev uso- La bodo olajšali potovanje iz ene dela veliko težav brezpo-jde Posarja konferenci, na kate- dežele v drugo, nato bodo pre-selnost, med tem ko francosko ri bo sklenjen mir z Nemčijo, gledali možnosti tesnejše in po-gospodarstvo mirno lahko zapo-J Zaradi Posarja ima dr. K. Ade- L^ane medsebojne trgovine in sli še nekaj deset tisoč delavcev. ^ nauer v parlamentu težave z sklenili s Sovjeti mirovno po-Zaposlitev Italijanov v franco- ] odobritvijo londonskih in pari- godbo. Kot znano Sovjeti v San skem gospodarstvu bo nekako ških sklepov. Da bi mu mogel pranciscu sklenjene mirovne po-izravnala dva milijona dolarjev! Mendes v tej težavi kaj prida g0dbe med Japonsko in njeni-mesečne izgube v italijanskem pomagati, ni verjetno, ker lahko mi nasprotniki1 iz zadnje sveto-s Francijo. Italija potem doživi sam polom v fran- yne vojne niso podpisali. Pri coski narodni skupščini, ki je Vseh teh načrtih zatrjuje japon-glede Posarja prav tako občut- Uki ministrski predsednik I. Ha-Ijiva kot nemški parlament v tojama, da hoče ohraniti zavez-Bonnu. ništvo z Ameriko. Mendes bo poskušal pridobiti Kam bo Japonska v bodoče za svoj načrt glede ustvaritve krenila, bedo odločile državne posebnega odbora za urejevanje volitve, ki jih napovedujejo za oborožitve Zahodno - evropske konec prihodnjega meseca. trgovanju namreč kupi v Franciji vsak mesec za dva milijona dolarjev vrednosti več blaga, kot ga pa tja proda. Na sporedu razgovorov bodo tudi razmere v Tunisu, kjer živi precejšnje število Italijanov. Gotovo hoče imeti Rim v slučaju podelitve samouprave deželi' moral prebrati. Pokristjanjenje zveze tudi Nemce. Če se mu posreči to, potem more računati, Zaslužki športnih zvezd da bodo njegov načrt sprejele gotovo največje, najpomemb- ^ tudi vse druge prizadete države, I y prvih začetkih športa je na-nejše (poglavje v naši narodni kj se bodo zbraie prihodnji te- Ljopal zgolj amater, to je člo-zgodovini. Pa na splošno, kako den na razgovor o tem vpraša- Vek ki se je športno udejstvoval malo vemo o tem! Ni tu dovolj nju. |iz čiste zabave) užitka in Ijube- prostora, da bi mogel kaj več Dodati iz njega, saj je vse važno. Poudarim naj samo, da je p. Ustvaritev dobrega sosedstva zni. šele ko so se pojavili prvi med Nemci in Francozi je pogoj gledalci na areni in športnih trdnosti zahodnega sveta, prav igriščih, se je nekdo domislil, da Odilu uspelo podati naravnost j p0sebej ge Zahodne Evrope, bi bilo koristno izrabljati javno na dramatičen način akcijo pr- Upajmo, da bo Mendesov obisk J radovednost v pridobitne name- vsaj majhen korak naprej v tej ne. Isti pojav, ki se je v najmo-smeri. dernejšem času ponovil tudi v * * * političnem življenju med nede- Tito je na obisku v Burmi, v mokratičnimi političnimi stran-Beogradu pa se jeze na Zahod, kami. zemlji, ki so jo naselili naši J posebno na Ameriko, ki da bi Danes skoro ni športne pano-predniki, je 'bila po Modestovi menda rada posegla v jugoslo- ge, kjer ne bi bila postavljena vanske notranje zadeve. I ločnica med amaterjem in po- • • • klicnim športnikom. Danes pa Turški ministrski predsednik ne plačujejo zgolj športnega ljudstvo,” je govoril Modest. |in zunanji minister sta šla ob- znanja. Moderni razvoj je tudi “Ona naj bo deželna Mati in iskat Irak, na petroleju bogato šport premaknil iz svojih prvot-Varuhinja.” Ljudstvo pa mu je staro Mezopotamijo. Irak ima nih kolesnic. Nekdaj so športna odgovorilo: “Zdrava, sveta GO- Prijateljsko pogodbo z Angleži, ignsca prikazovala zmogljivo-SPA, Gospa sveta, pozdravlja-! ^ vzdržujejo v deželi večje vo- sti napore m muke, danes odlo-na, pozdravljena mati Marija.” J3^0 lefalsko oporišče. Turčija cata senzacija in privlačnost. ’ Lr * . • bi rada dobila Irak za tesnejše Največja športna zasluzkanca je -nTir JTf (sodelovanje, rada bi ga imela | ralo žena, ki jo je njen menažer vega slovenskega škofa Mode-sta. “Gospa Sveta — zibelka mari jinega češčenja” Prvo krščansko svetišče na; zamisli Marijina cerkev pri Gospe Sveti.” “Kraljici nebeški naj bo posvečena ta dežela in to Prvo cerkev md nami je posvetil v čast nebeške Gospe, in sicer v skrivnosti Marijinega vne- 1 kot tretjega člana v prijateljski primerno “zgradil” in privlaču-in zavezniški zvezi s Pakista- je s svojim imenom množice kot nom. Turki se trudijo v tej sme-j magnet. To je Sonja Henie. ri v dogovoru z Ameriko, ki jel Njeno premoženje cenijo na bo vzet j a. Tak° Je Gospa Sve-;nedavno obl.ubila oborožiti ira_ 0krog 13 milijonov dolarjev, ta zibelka tudi Manjinega ce- vojska | Pridobila si ga je v dvajsetih letih na drsanju, s • filmom in Sovjeti so izpustili dva Arne-1 drugimi posli. Njen najvišji te-rikanca, ki so ju imeli več let v denski zaslužek je znašal 20,000 prisilnih delavskih taboriščih v dolarjev. Sibiriji. Ta poteza je v estrem Njena konkurentinja, Barba-nasprotju s kitajsko obsodbo ra Scott, olimpijska zmagovalka /clja — prošnja ameriških vojnih ujetnikov, za eta 1948, zasluži tedensko naj- Da bi mogli prebrati ta lepi katerih osvoboditev se je trudil manj 10 tisoč dolarjev. ščenja med našim narodom. P. Odilo je vse to lepo opisal, pri tem pa mu je čudovito uspel 0-pls milostne podobe Matere božje v glavnem oltarju. prispevek o Gospe Sveti vsi slo- v Peipingu glavni tajnik Zdru-venski katoliški srednješolci na Ženih narodov Hammerskjocld. Koroškem, posebno oni v škofij. dijaškem zavodu na Plešovcu in j yes svobodni svet ugiba, kaj oni, ki se pripravljajo na pouk bodo storili Sovjeti, če bo Zahod materinščine po koroških ljud- dokončno odobril oborožitev skih šolah na celovškem učiteljišču, kakor tudi slovenski gg. bogoslovci v Celovcu, bi zelo želel, da bi se našla med ameriškimi rojaki dobra duša — ena ali več — ki bi bila voljna nekaj žrtvovati v ta namen, da bi jim uredništvo AMK moglo poslati nekaj izvodov koledarja- Zah. Nemčije. Večina prerokov trdi, da bodo Sovjeti nemško oborožit ev kot neizogibno sprejeli, pri tem pa seveda storili vse, da čim trdnejše povežejo Vzhod n,o Nemčijo Poljsko in češkoslovaško. Razgovori o stvaritvi nekakega vzhodnega NATO — vojaške zveze med Sovjetijo in njenimi sa- Na seznamu moških športnih dobičkarjev .so prvi bokserji. Jack Dempsey je v letih 1920-1930 zaslužil okrog 5 milijonov dolarjev. Najvišji honorar vseh časov za enkratno srečanje je prejel njegov konkurent Gene Tunney 1. 1927 za svojo drugo borbo proti Dempseyu 990,000 dolarjev. Max Schmelling je zaslužil okrog 1.5 milij. dolarjev. Danes so zaslužki bokserjev znatno manjši. Vendar računa svetovni mojster Rocky Marciano za eno srečanje še vedno na 200,000 dolarjev honorarja. Ameriška Domovina •z*ii/i' e nie/%ni— home AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Vlada obeta večja javna dela Gov. gen. Vincent Massey je v otvoritvenem govoru parlamenta napovedal povečanje javnih del, pri katerih naj bi našlo zaposlitev večje število brezposelnih delavcev. Ottawa. — V petek, 7. januarja, se je začelo letošnje zasedanje parlamenta. Gen. gov. Vincent Massey je v prestolnem govoru, s katerim se običajno, zasedanje parlamenta otvarja, obljubil bistveno povečanje javnih del za zmanjšanje brezposelnosti. “Čeprav je narodno gospodarstvo na splošnem zdravo,” je dejal Massey, “se je vendar žara-' di sorazmerno slabe letine pšenice zmanjšal letošnji narodni dohodek v primeri z lanskim. V nekaterih pokrajinah in v ne- katerih letnih časih se pojavlja diti Kaiser velike elektrarne. občutna brezposelnost!” S posebnim zakonskim predlogom bo skušala vlada poskrbeti posojila za popravilo domov in za posojila ribičem za prenovitev njihovih ladij in opreme. Parlamentu bodo predloženi v odobritev londonski in pariški sklepi o Zahodno-evropski zvezi in sprejemu Nemčije v NATO. Vlada bo predložila nove določbe za izvoz električne sile v tujino. Ta določila bodo prizadela zlasti Br^t. Kolumbijo, kjer na^ merava na reki Kolumbiji zgra- Za bodočnost Azije Kakor smo že'poročali, se je sredi decembra začel v Madras-Indija AZIJSKI SEMINAR, ki ga je organizirala Pax Romana, mednarodna organizacija katoliških visokošolcev. Seminarja se je udeležilo 75 katoliških visokošolcev. Udeleženci so prišli iz vseh azijskih dežel, ki še niso popolnoma pod komunizmom. Tudi južna Koreja in še svobodni del Vietnama sta poslala svoje zastopnike. Pravo Kitajsko zastopa kitajska študentovska zveza, ki živi in deluje v izgnanstvu. Iz Singapurja sta se seminarja udeležila duh. vodja malajske zveze kat. viso-košolcev in njen vodilni predstavnik. S svojimi poslanci je zastopana univerza na Ceylonu. Indonezijo zastopa tajnik v zunanjem ministrstvu. Tudi japonski delegat prihaja iz tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in zastopa japonsko' zvezo kat. dijakov. Že iz teh nekaj primerov je razvidno, kako važen je ta seminar za bodočnost Azije. Šest tednov bodo udeleženci študirali univerzitetne probleme in jim iskali rešitve. Univerze namreč igrajo velikansko vlogo v prebujajoči se Aziji. One so žarišča, od koder prihajajo Azijcem ideali o narodni suverenosti, o demokraciji in gospodarski samostojnosti. In k temu krščanstvo mora doprinesti svoj delež. Glavna naloga Azijskega seminarja je, predočiti visokošol-cem dejanske razmere, prikazati jim veličino njihovega poklica ter jim zbuditi čut odgovornosti do svojih narodov. Kot slušatelji azijskih univerz naj pomagajo, da bodo te visoke šole zmožne izpolniti svoje poslanstvo v službi resnice, ki naj jo posredujejo slušateljem in po njih družbi. Udeležencem Azijskega semi- narja je poslal pozdravno pismo tudi sv. oče. V tem pismu papež posebno poudarja važnost duhovitih vrednot pri reševanju azijskih problemov. Azija bo dosegla svojo veličino samo, čel bo upoštevala prvenstvo duhovnih in nespremenljivih principov naravnega prava in božjega razodetja. ------o----- Pax Romana katoliški U. N. E. S. C. O. “Pax Romana’ svetovna organizacija katoliških visokošolcev in starešin je kot nekaka katoliška U. N. E. S. C O.” (— The United Nations Educat. Scientific and Cultural ©organization), tako je izjavil Nj. Eminenca Bernard kardinal Griffin, nadškof v Westminstru. Kardinal je poslal pozdravno pismo pripravljalnemu odboru, ki organizira svetovni kongres P. R. v Nottinghamu in Londonu. Kongres, ki bo trajal od 17. do 25. avgusta, bo obranaval temo: — Iz univerze v življenje. Kardinal je v svoji poslanici naglasil, da Pax Romana sodeluje z UNESCO, da ima poleg tega tudi svoj lastni program. Svoje člane podžiga, da po svojih močeh vzdržujejo in razširjajo krščansko kulturo. Katoliški izobraženci se namreč zavedajo, da je v mnogih deželah v teku razkroj krščanske kulture, kar vse je povzročil komunizem in druge oblike novega poganstva. Poleg te zavesti, ki preveva člane Pax Romanae, pa so— tako trdi angleški kardinal — ti tudi pokazali za potrebo, da se je problemom današnjih dni treba približati s pozitivnim in konstruktivnim delom. 1 — Okoli 200 različnih premogovnih družb v Združenih državah nakoplje dnevno preko en milijon ton premoga. r ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: Sesianek izobražencev Toronto Ont. — V nedeljo, •januarja, ob treh popoldne ) se zbrali slovenski izobraženci v prostorih kolegija sv. Mihaela. Predaval jim je č. g. Alojzij Ambrožič in sicer o temi: “Sv. Tomaž in moderna miselnost.” Druga točka na sestanku je bil film škofa Sheena. Sestanka sta se udeležila tudi bivši in sedanji predsednik SKASa Torontu. Kdor bi sodil samo po udelež-Di bi boral reči, da je sestanek uspel, saj je bilo nad 35 udeležencev. Tudi tisti, (ki za uspeh sestanka zahteva še* predavanje dobre kvalitete, bo lahko potrdil sestankovo uspešnost. Kdor pa za dober uspeh hoče imeti šel kvalitetno poslušalstvo, ki s predavateljem sodeluje, ki po predavanju o njem razmišlja in razpravlja, ta nedeljskemu sestanku izobražencev ne bi pripisal velikega uspeha. — P. M. ------o------ Železničarji se jeze Montreal, Que. —- Voditelji železničarske unije, ki so pretekli teden zborovali tu, so se sudo jezili ni ostro protestirali, ker se jim zdi, da jim zvezna vlada odreka pravico do stavke borbi za zboljšanje njihovega položaja. Zborovanja se je udeležilo o-koli 110 zastopnikov železničarjev iz vse Kanade. Razpravljali so o takozvanem prisilnem posredovanju, ki ga zahteva zvezna vlada. Predsednik zborovanja Frank H. Halle, je dej'al, da 180,000 pri železnicah zaposlenih oseb, ki so bile po svojih pooblaščencih zastopane na zborov., odločno odklanja vsako prisilno posre^ dovanje. Zborovalci so obsodili 1'ederalno vlado, ker da je dvakrat prisilila železničarsko unijo k dogovoru z lastniki železniških družb. Zvezna vlada je stavkam železničarjev zelo nasprotna, ker smatra, da prehudo zadenejo vse narodno gospodarstvo. Predsednik vlade St. Laurent je lani dejal, da ne bo nobene železniške stavke. S tem je hotel poudariti, da bo zvezna vlada storila vse, kar je v njeni moči, da do take stavke ne bo prišlo. Voditelji želzničarskih unij se pritožujejo, ker nemara mislijo, da vlada v želji, da prepreči že-ezniško stavko, škodi več njim cot pa železniškim družbam. Prepričani so, da bi s pomočjoi stavke ali vsaj grožnje s stavko dosegli več kot dosežejo po via dnem posredovanju. Združene države bodo omejile podpore ženeva, Švica. — Združene držjave so obvestile ostale udeležence konference o trgovini, da bodo omejile svojo podporo izvozu deželnih pridelkov. To je naj večji popust, na katerega so Združene države pristale tekom dolgotrajnih posvetovanj. Doslej je lahko vsaka vlada podpirala izvoz svojih izdelkov, kakor se ji je pač zdelo potrebno. V smislu sedaj sprejetih sklepov so se članice sporazuma obvezale, da pri podpori izvoza ne bodo šle tako daleč, da bi s tem onemogočile pošteno tekmovanje in si osvojile večji del tržišča, kot jim pripada. Tisoč delavcev odpu-ščenih Toronto, Ont.—Avro Aircraft Ltd, tovarna, ki izdeluje znana CF-100 lovska letala, je pretekli teden sporočila, da bo s koncem januarja odpustila 1,000 delavcev, ker je zvezna vlada spremenila naročilo. To je do zdaj eden naj večjih odpustov v vsej deželi. Prizadeta je ena desetina vsega delavstva podjetja. Število letal, ki jih je vlada naročila pri tovarni, je ostala nespremenjeno, le čas izvršitve je bil podaljšan za eno petino. Naročilo bo predvidoma izvršeno 1. 1958, ko računajo, da bo tovarna začela izdelovati nova najmodernejša letala z delta krili. Novice iz Timminsa Timmins, Ont. — Za božične praznike nas je obiskal splošno znani in priljubljeni misijonar č. g. Karl Wolbang. Imel je štiridnevni misijon, ki je prav lepo uspel. Z lepimi pridigami in vljudnim nastopom je pridobil srca vseh tukaj živečih rojakov in rojakinj. Udeležba pri misijonu je bila prav lepa. Skoro vsi Slovenci so prihajali redno poslušat besedo božjo v svojem jeziku. Z misijonom smo se lepo pripravili na praznik Gospodovega rojstva. Ta dan smo skoro vsi pristopili k mizi Gospodovi. V spomin na Marijino leto je misijonar razdelil med udeležence sv. misijona posebne svetinjice. G. misijonarju se za njegovo pot k nam in za ves trud, ki ga je z nami imel vsi iz srca zahvaljujemo. Sredi preteklega meseca je umrla Marija Kristan, roj. Bobnič, doma iz Ilirske Bistrice. V Kanado je prišla maja 1. 1953 in se dva tedna kasneje poročila. Po poklicu je bila šivilja. Zaradi težke srčne bolezni je šla najprej v tukajšnjo, bolnišnico, kasneje pa v torontsko, kjer je tudi umrla. Tu zapušča žalujočega moža, v stari domovini pa starše, tri brate in sestro. Pri družini Ivana Bolha se je pretekli mesec oglasila Načrt o zagotovljenem letnem zaslužku Ottawa. — Zahteva organizira nega delavstva po zajamčenem letnem zaslužku je vzbudila med podjetniki veliko vznemirjenje. Z ozirom ha neredno zaposlitev v nekaterih panogah industrije je delavstvo napravilo načrt za zahtevo po zajamčenem letnem zaslužku. Zastoj v gospodarstvu je povzročil, da nekatere tovarne delavstvo za več tednov ali celo mesecev odpuste. Negotovost vpliva slabo na vse gospodarstvo, najhujše pa so seveda prizadeti odpuščeni delavci sami. Ce ve delavec že v začetku leta, kak bo njegov najmanjši letni zaslužek, si lahko temu primerno uredi življenje in bo nekako prebil oni čas, ko bi imel biti brez dela. Miselj o zajamčenem letnem zaslužku je torej sama po sebo gotovo dobra tako za posameznega delavca kot tudi za celotno gospodarstvo dežele. Najtežje vprašanje bo v tem, kako določiti višino zaslužka, da bo delavec lahko primerno preživljal sebe in svojo družino ter da bo tudi podjetje v stanju uspešno vršiti svojo nalogo v narodnem gospodarstvu. Poseben odbor ontarijske Trgovske zbornice bo po sklepu zadnjega zasedanja to vprašanje temeljito proučil. Eden izmed torontskih podjetnikov je dejal na zborovanju, da večina ljudi sploh ne ve, kaj je letni zajamčeni zaslužek in da je prav, da to vpršnjenje temeljito prouče, predno bi govorili o njegovi nevarnosti na splošno narodno gospodarstvo. Sovjetski strokovnjaki v Torontu Toronto, Ont. — Trije strokovnjaki sovjetskega poljedelskega ministrstva so prišli v Toronto proučevat na povabilo Massey - Harris - Ferguson Co. poljedelske stroje. Sovjetski o-bisk je le neke vrste vrnitev. — Lani je bila namreč v Sovjetiji skupina Kandačanov, ki se je zanimala za tamkajšnji način obdelovanja zemlje. Pred prihodom v Kanado so se Rusi ustavili v Angliji in pregledali nekatere tamkaj izdelane poljedelske stroje. DOMA IN PO SVETU Brezposelni zahtevajo dejanja ne besed Toronto, Ont. — Pretekli teden se je zbralo okoli 350 brezposelnih, ki so povezani v Uniji brezposelnih, delavcev, in sklenilo, da se bodo obrnili na zvze-no vlado, naj vendar že nekaj ukrene za omiljenje brezposelnosti. Izbran je bil poseben odbor desetih članov, da izroči spomenico na vsa pristojna mesta. Predlog, da naj bi mesto Toronto poskrbelo za kak način zaposlitve, je bil odklonjen češ, da bi to utegnilo pritegniti v mesto še nove brezposelne. Moj novi naslov: MOJE IME: Vsak dan eden Ni vse umetnost Toronto, Ont. — župan Phillips je obiskal pretekli teden umetnostno razstavo v Hart House. Pri ogledu posameznih del je bil mnenja, da nekatera žalijo čut dostojnosti. Predložil je, naj tri slike, ki so predstavljale gole osebe, z razstave odstranijo. Vodstvo je županov predlog odklonilo češ, da je razstava prvenstveno namenjena onim, ki se z umetnostjo bavijo poklicno. Dan kasneje pa so vseeno odstranili sliko, ki je predstavljala golo moško in žensko osebo v objemu. Slikar Coughtry, čigar slika je šla z razstave, je dejal, da ne smatra, da bi moglo gola človeško telo žaliti dostojnost, prav tako ne razmerje med moškim in žensko. Na svetu je še vedno dosti takih ljudi, ki mislijo, da je “umetnosti” dovoljeno vse, da za njo zakoni dostojnosti ne veljajo. Samo po sebi človeško telo gotovo ni nedostojno, saj si ga je prevzel celo sam božji sin; ali žali čut dostojnosti ali ne, zavisi od njegove upodobitve. --------------o------ Letalska nesreča — osem mrtvih Letalo pokrajinske vlade se je zrušilo in zgorelo, pri čemer je našlo smrt 8 oseb. Prince Albert, Sašk.—Na Sv. Treh kraljev dan se je dvomotorno letalo saskatchewanske vladne letalske družbe zrušilo in zgorelo nekako 85 milj od tu. Vseh sedem potnikov in pilot so Minister za ceste v pokrajinski vladi za Ontario Duocett je pretekli teden odstopil zaradi lani odkritih zlorab pri gradnji cest. Minister sam po splošni mesec oglasila tetka I sodbi pri vsej stvari ni bil pri. štorklja in pustila zalo deklico. zadet, vzel pa je nase odgovor-Čestitamo! nost kot načelnik oddelka. — Nedavno je za stalno odpoto- Javno mnenje je ministrovo od-val v staro domovino Miha Faj- ločitev pozdravilo, meni pa, da diga.. Po 26 letih dela in življe- je prišla nekaj mesecev prepoz-nja v tej deželi se je vrnil k Ino-svoji družini v Praporče pri Stični na Dolenjskem. I V Torontu so začeli zbirati M. Seljak, sklad $600,000 za zgraditev modernega velikega akvarija v Ri- verdale živalskem vrtu. Akvarij ne bo služil samo radovednosti, zabavi in pouku, ampak tudi resnemu študiju vodnega živalstva. V zvezi z novim akvarijem nameravajo izpopolniti in dvigniti tudi sam živalski vrt, ki je v primeri z ostalimi živalskimi vrtovi v Ameriki precej reven in zaostal. • • • Danska vlada je obvestila javnost, da se je zločinstvo na Danskem v povojnih letih dvignilo za eno tretjino. • • * Krajevna oblastva na otoku Sardiniji v Italiji so se obrnila na osrednjo vlado, naj preskrbi deželi umeten dež, ker sicer bo propadla vsa žetev. Seveda je veliko vprašanje, če bo rimska vlada v stanju prošnji ugoditi. Na Sardiniji si vso zadevo pred- Miklavž jih je obiskal Noranda, Que. — Vse je že izgledalo, da je Miklavž na no-randske malčke pozabil. Ni ga bilo in ni ga bilo. Končno je le prisopihal in se pritožil čez sveži visoki sneg, ki smo ga prav v onem času dobili. Opravičil se je, da bi se preje oglasil, pa ga je zadržal visoki sneg. Bil je dobre volje, ko se je po naporni poti s polno vrečo darov ustavil pri nas. Malčki so se Miklavža od začetka bali; plašijivo so se ozirali okoli, kdaj bo stegnil po njih roko kak parkelj. Počasi so se ga navadili, da bi ga skoro začeli cukati za dolgo belo brado. Ko je Miklavž razdelil darila in malčke opozoril, da morajo biti pridni, če ne jih bo prihodnje leto izročil v roke parkljem, so se ti prijeli za roke in zbrani. .. . , ... . ^ itn- stavljaio nemara nekoliko pre- okrog sv. Miklavža zapel “Ginga v , preorali v teh krajih okrog 17 milijonov hektarjev zemlje. Ob istem času je pomočnik sovjetskega predsednika vlade izjavil, da je v Sovjetski zvezi še toliko ozemeljskih površin neobdelanih, kakor znaša površina Italije in Francije skupaj. Ta orjaški ogramo-politični program poteka istočasno i s preselitvijo sovjetskega kmečkega prebivalstva na nova področja. Sovjeti nudijo preseljencem prosto vožnjo. Poleg tega prejme družinski poglavar po 500 do 1000 rubljev in za vsakega člana po 150 do 300 rubljev podpore. Kljub temu pa vlada v Sovjetiji še vedno občutno pomanjkanje živil in priprežniške države morajo še nadalje dobavljati vse svoje žetvene presežke v “domovino socializma in blaginje.” * • * » Pred muzejsko palačo v Que-becu v Kanadi stalno odmevajo težki koraki stražarjev, ki s čuječim eičesom budno pazijo na zaklade, ki so nakopičeni v muzeju. Tu so spravljene med drugim tudi dragocenosti neprecenljive vrednosti. Tako je tu poljska stenska preproga razsežnosti 13,50 x 7,50 metrov iz zlata in srebra v pestrih barvah, ki predstavlja stvarjenje sveta. Poleg tega so tu nameščene dragocene zlate in srebrne posode poljskih kraljev ter njihova dragocena oblačila. Stene krasijo zbirke slik svetovnega slovesa. Vse te zaklade je nekdanja poljska vlada 1. 1941 evakuirala iz domovine. Namestili so jih najprej v samostanu sv. Ane de Beaupre, kasneje pa so jih prepeljali v 400 let stare kleti hotela Dieu. Ko je kanadska vlada sklenila, da komunistični poljski vladi vrne nekaj teh dragocenosti, je predsednik pokrajinske vlade Duplessis na skrivaj prepeljal dragocenosti iz stare kleti v deželni muzej. Ker je muzej last pokrajinske vlade, se zvezna vlada ni megla polastiti dragocenosti. Duplessis je izjavil, da bo vrnil dragocenosti takoj, ko bo zavladala na Poljskem demokratično izvoljena vlada. * • * Bali.” Prizorček je pripravila gdč. Kati Kovačevič. ]\iiklavževanje je bilo prirejeno ped pokroviteljstvom Hrvat-ske bratske zajednice. Vsem so^ delavcem prisrčna hvala! V. Vrečar več preprosto. V Stuttgartu so zalotili moža, ki je bil obložen s paketi ameri-Ko je petletna Joanna van tških cigaret. Predtem jih je na- Razgovori pri Fordu Zyl iz Klawerja v Južni Afriki slišala, da se njen oče odpravlja na ribolov in je svojim sinovom naročal, naj mu preskrbijo nekaj črvi če v, je hotela tudi sama pomagati pri iskanju črvičkov. Čez dobro uro se je vrnila z ogromnim črvom, ki ga je ponu- neuspesni Windsor, Ont. — Zastopnik I dila svojemu očku. Ob pogledu delavstva pri pogajanjih z vod- so se očetu kolena kar zmehča-stvom Fordovih tovarn Emil la. Joanna mu je molila 85 cm Mazev je v petek izjavil, da nei dolgo, zelo strupeno kačo, ki je PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. vidi v razgovorih nobenega na-! predka in da je dobil vtis, da Fordu še ni do tega, da bi se stavka končala. Pogajanja teče,-jo že četrti teden. Predstavnik tovarne ni hotel I Sovjetski napori za pridobiva-našli smrt v gorečih razvalinah, j dati na vprašanja časnikarjev nje novih obdelovalnih področij Pokrajinski minister za prirod- nobenega odgovora. Skliceval se tudi v krajih, kjer doslej še ni I znatno nevarnejša od modrasa. Kačo je k sreči z levo roko držala za vrat in je tako ni mogla vpičiti. Toronto, Ont. — Letos smo na bogastva je izjavil, da so mo- pri nas prav slabo začeli, kar zadeva prometno varnost. V prvih petih dneh tega leta smo imeli v mestu vsak dan po eno smrtno žrtev, med tem ko se je dogodila lani prva smrtna prometna nesreča šele 10. januarja. rali biti vsi potniki mrtvi v trenutku same nesreče. Med njimi je bilo tudi nekaj indijanskih otrok. Do nesreče je prišlo, ko se je letalo pripravljalo na pristanek v Buffalo Narrows. je na dogovor med zastopniki bilo moči ukvarjati se s polje-delavcev in tovarne, da o' poga- delstvom, so še vedno vsaj v ob-janjih ne bodo dali javnosti no- močju komunistične propagan-benega poročila, dokler ne bodo de zelo pomembni Predvsem pogajanja zaključena. prihajajo tu v poštev Sibirija in Na stavki je blizu 9,000 delav- Kasakstan. Moskovski radio je cev v Windsorju, Oakville in pred kratkim napovedal da bo-Etobicoke. do prihodnje leto lahko nanovo kupil v neki stranski ulici od ameriških vojakov. Pri natančnih poizvedbah so carinske oblasti ugotovile, da je mož srečen lastnik treh avtomobilov in motornega kolesa, da ima dva-najstsobno vilo in veliko posestev na Bavarskem. Na delovnem uradu pa je bil vpisan kot brezposeln in je redno dobival mesečno podporo. • * * Med javno trgovsko družbo “Prater - orjaško kolo,” ki vzdržuje v dunajskem parku “Prater” največjci dunajsko zanimi--vost, “Orjaško kolo,” in lastnico zemljišča, na katerem stoji pra-terska zanimivost, je nastal nevaren prepir glede višine najemnine. Do sedaj je družba plačevala 7,000 šilingov na leto, od sedaj dalje pa zahteva lastnica 50,000 šilingov. Če ne bo prišlo do mirne poravnave, bodo orjaško kello, ki se vrti na Dunaju že nad 50 let. prodali za staro železo. * Sax Rohmari SKRIVNOST DR. FU-MANČUJA )0oo(X)<)0d “To je Logan!” je zakričal tonosno belo plesnijo. Razvil nadzornik Weymouth; in spoz- [sem trose te plesni in tako vzgo-nal sem, da si je prizadeval osvoboditi se vezi. Iz njegovega glasu se je dalo razbrati, da si je tudi on že opomogel od mamila, ki so ga vsem trem dali. “Logan!” je zaklical. “Logan! Tod sem — na pomoč!” Toda klic se je v tem zaprtem prostoru spet odbil k nam, da je bilo videti, ko da ne gre dlje ko do nevidnih sten naše 1 znal pomen motne svetilke, pre- jil te velikanske vrste. Le opazujte zanimiv učinek jarke svetlobe na moje oranžne in modre glive ‘amanita’!” Čisto blizu sebe sem slišal, da je Smith zastokal. Weymouth je nenadoma utihnil. Kar se tiče mene, bi bil lahko od groze zakričal. Zakaj vedel sem, kaj pride! Trenutno sem spo- zan in je imel usta zamašena kakor jaz; ležal je zraven mene; od Naylanda Smitha sem mogel videti samo noge in meča. Glave nisem mogel zadostno o-brniti, da bi videl več. Nahajali smo se na krovu barke na električni pogon. Slišal sem zasovraženi goltni glas Fu-Mančuja, ki je zdaj spet zvenel mirno ko navadno; in srce mi je poskočilo, ko sem začul glas, ki mu je odgovoril. Bil je glas Karamanehin. Njegova zmaga je bila popolna. Prav gotovo je bilo, daso ‘bili njegovi načrti za odpotovanje popolni; njegovo morjenje detektivov v Dodzemnil hodnikih je bilo zadnje najdrznejše izzivanje, ki si ga zviti Kitajec ne bi bil zmožen dovoliti, ako ne bi bil vedel, da mu je pobeg čisto gotov. Kašna usoda nas je čakala? ječe. “Vrata dobro upadajo,” se je oglasil Fu-Mančujev porogljivi glas. “Sreča je za nas vse, da je temu tako. To je opazovalno okno, gospod dr. Petrie, in skoraj boste imeli edinstveno priliko študirati glivoslovje. Vašo pozornost do zoprnih lastnosti, ki jih ima ‘lycoperdon,’ sem že zbudil. Morda ste spoznali hlape? Soba, v katero ste se sami tako neprevidno pognali, jih je bila polna. Z nekim svojim postopkom sem zelo povečal vrednost te glive v tem pogledu. Vaš prijatelj Mr. Weymouth se je pokazal najbolj trdovratnega, a je podlegel v petnajstih sekundah.” “Logan! Pomoč! Pomoč! Tod sem, človek!” Nekaj, kar je bil zelo podobno strahu, je zdaj izzvenelo iz Weymouthovega glasu. Zares je bil naš položaj tako grozoten, da se je zdel skoraj neresničen. Skupina mož je vstopila v naj- vidne hdje med podzemnimi nasadi gliv in opreznosti, s katero sta se FuManču in njegov služabnik izogibala vsakemu dotiku z glivami. Tako sem zdaj vedel, da je bil dr. Fu-Manču največji glivar na svetu, kar jih je kdaj živelo; da je bil zastrupljevalec, v primeru, s katerim so Borgije bili otroci — in vedel sem, da so detektivi slepo korakali v dolino smrti. Potem se je začel — nenaraven prizor — začelo se je morjenje. Kakor bombe so se razletele sijajno barvane glave teh velikanskih gliv, ki jih je omenjal Kitajec, ko so beli žarki padli skozi temo nanje, zakaj le tema jih je hranila v življenju Rjavkast oblak — ne vem ali je bil tekočinast ali prašen — se je dvigal po kleti. Poskusil sem zapreti oči — ali pa odvrniti pogled od opotekajočih se postav mož, ki so se ujeli v tisti strupeni votlini. Nič ni koristilo: moral-sem po- oddaljenejšo klet, vodil pa jih gledati. Detektiv, ki je nosil je mož z električno žepno svetilko. Ostri beli žarki so plesali od enih sivih, napetih gliv do drugih, ki so bile spačene oblike in blesteče prelivajoče se barve. Porogljivi, učeči glas je nadaljeval: “Pazite, doktor, na tisto sneženo rast na stropu! Naj vas velikost ne moti. To je orjaška gliva, ki sem jo sam vzgojil in ki spada v vrsto ‘empusa.’ Vi v Angliji poznate navadno hišno muho. Včasih je pokrita s smr- V blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN DOBRE MATERE Mary Koracin ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 11. januarja 1945 Deset let je že minilo, odkar zapustila si Ti nas, slike Tvoje v naših srcih, zbrisati ne more čas. Upanje pa nas tolaži, da se enkrat snidemo, tam pri Bogu v nebesih, v kraju tam nad zvezdami. Žalujoči ostali: FRANK, soprog JOHN, sin ANN TEKAVIC in MARY MILLER, hčeri VNUKI in VNUKINJE Euclid, Ohio, II. jan. 1955. svetilko, jo je spustil na ta, toda motna in čudno razsvetljena puščoba je trajala pičlo sekundo. Svetla luč se je zablis-nila — brez dvoma ob dotiku sovražnega bitja, ki je zdaj spet povzelo besedo “Doktor, opazujte takojšnja znamenja blodenj!” Tam zunaj, onstran steklenih vrat so se nesrečne žrtve smejale — si trgale obleko s teles skakale — krilile z rokami — in postale blazneži! “Zdaj bomo iztrošili zrele trose velikanske ‘empuse’,” je nadaljeval hudičev glas: “Ker je zrak druge kleti prenasičen s kisikom, začnejo trosi kliti. Ah, to je zmaga! Ta postopek Je znanstveno zmagoslavje mojega življenja!” Kakor snežno-bela moka so se usipali trosi od stropa in pogrnili zvijajoče postave zastrupljenih mož. Pred mojimi osuplimi očmi je gliva rasla; razrasla se je od nog do glave tistih, ki se jih je dotak nila; ovila jih je kakor v ble stečo se mrliško odejo . “Umirajo ko muhe!” je nenadoma zakričal Fu-Manču v vročičnem razburjenju; in bil sem si gotov nečesa, kar sem že davno domneval: da so bili veličastni, spačeni možgani Fu-Mančuja možgani morilskega blazneža — čeprav Smith ni nikdar hotel sprejeti te razlage. “To je moja muholovka!” je kričal Kitajec dalje. “In jaz sem bog pokončevanja!” Zgubimo Weymoutha Opolzki dotik megle se je o-živel. Višek prizora v kleteh strupa skupno z učinki hlapov, ki sem jih vdihaval, so me spravili v nezavest. Zdaj sem spoznal, da plovemo na reki. Še vedno sem bil zvezan; še več, okoli ust sem imel tesno povezano ruto in privezan sem bil k nekemu obroču na palubi. Če sem premaknil razbolelo glavo proti levi, sem videl v mastno vodo; ako sem se nagnil proti desni, sem lahko ujel pogled na poškrlateno lice nadzornika Weymoutha, ki je bil zve- V blag spomin SEDEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA IN LJUBLJENEGA OČETA Anton Palčič ki so umrli dne 11. januarja 19,38 Bog odvzel je dragega očeta, ki ga svet ne more dati, z Bogom Vam srce ponavlja, na Vaš grob spomini hite. Naj Vas večni Bog poplača za vsa Vaša dela in skrbi, in za vse trpljenje tu na zemlji Vas tam v nebesih nagradi. Vaši žalujoči otroci: MARY PALČIC, hči ANTON in ERNEST PALČIC, sinova Cleveland, O.,« 11. januarja 1955. Kako se bo maščeval nad dekletom, ki ga je izdalo njegovim sovražnikom? Kakšen delež dobijo sovražniki? Podoba je bila, da je prišel do svojevrstnega sklepa, da me vtihotapi na Kitajsko — toda kaj je nameraval z Weymouthom in kaj s Smithom? Nemi smo opazili, da plovemo zkozi meglo. Za nami je zamrlo šumenje pristanišča in ladjedelnice. Pred nami je visela zavesa megle, ki nam je zakrivala promet na veliki vodni cesti; toda skozi meglo so se oglašale tuleče sirene in so cingljali zvonci. Rahlo brnenje vijaka je nazadnje čisto utihnilo. Barka se je rahlo pozibavala na sipini. Oddaljen ropot je postajal čedalje glasnejši — in nekaj se nam je skozi meglo približevalo. Zazvonil je zvonec in neki glas, zadušen zaradi megle, je prišel do nas — glas, ki sem ga spoznal. Čutil sem, kako se Weymouth poleg mene na vso moč zvija; slišal sem njegove nerazumljjvo momljanje; in vedel sem, da je tudi on spoznal tisti glas. Bil jeg las nadzornika Ry-mana od rečne policije; in njihova barka je bila v neposredni bližini naše. “Hoj! Hoj!” Tresel sem se. Mrzlično razburjenje se me je polastilo. Klicali so nas. Mi smo bili brez luči; toda zdaj — ne glede na bolečine sem zavil svoj vrat proti levi — je skozi meglo je zasijala luop olicijske barke. Razen zamomljanih glasov nisem mogel ničesar spraviti iz ust in moji tovariši so bili v e-nakem položaju. Bil je brezupen položaj. Ali nas je poli- Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1 0034 Cleveland 10, Oblo Naročila »prejemamo In Izvršujemo po pošti tudi za Cleveland cija videla ali so kar na slepo klicali? Luč se nam je bližala. “Barka, hoj!” Ugledali so nas! Fu-Mančujev goltni glas je nekaj presekano govoril — in naš vijak se je spet začel sukati; zbrzeli smo naprej v temino. Slabotnejša je postajala luč policijske barke — nazadnje je zginila. Toda slišal sem Rymanov kričeči glas. “Polno brzino!” smo slabotno čuli skozi temo. “Luka! Luka!” (Dalje nrihodnjič) Ženske dobijo delo Ženska za čiščenje, ki živi v bližini,! za 3 noči v tednu od 1:30 zj. do 6 zj. v gostilni. Vprašajte) na 660 E. 152 St. (9) MALI OGLASI Hiša naprodaj V Euclidu v bližini E. 200.1 ceste in Lake Shore Blvd. je naprodaj '4-sobni bungalow s plinskim ogrevom. Cena $17,-900. Prodaja lastnik sam. —| Kličite KE 1-1742 po 5. uri. (8) Delniška seja AMERICAN JUGOSLAV CENTER se vrli dne 23. januarja 1955 ob 2. uri popoldne V A. J. C. DVORANI 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio To naj se smatra za uradni poziv za vse naše delničarje TRGOVINA S POHIŠTVOM KINK0PF BROS. PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI — RADIO MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd. Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF 820 E. 200 Sl. IVI-I9II-IVM9I2 ODPRTO vsak večer do 9. ure Naprodaj Pohištvo za 6 sob naprodaj. Dobi se tudi stanovanje, najem-1 nina $40 na mesec. 1405 E. 451 St. —(7) ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Afcnt Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove; avtomobile in pohištvo I' IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Stanovanjce Odda se 3-sobno stanovanje | na 1190 E. 61 St. Kličite IV 1-! 5624 po 7. uri. (7) Use Our Lay-a-Way Plan QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS STAKICH FURNITURE CO. JAMES D. STAKICH, Prop. IVanhoe 1-8288 16305 Waterloo Road ' V* - • ,•( ' ..;-w 1 STORE HOURS: Monday, Thursday, Friday—9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 .A.M. to 12 Noon NAPRODAJ na East 173. cesti blizu avtobusne postaje, 6-sobna enodružinska hiša, nanovo urejena, polno podkletena, nova plinska kurjava, garaža in dovoz. Cena je samo $12,500. ZAMENJAVA, MOŽNA. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (10) Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Pohištvo naprodaj Pohištvo, kakor novo, za vse sobe, stanovanjsko, spal-1 nico in kuhinjo, posamezno ali vse skupaj, Electrolux pralnik in drugo. Vprašajte po 4. uri! na 1157 Norwood Rd., zdolej, zadaj. (11) Pohištvo naprodaj Za stanovanjsko sobo in j spalnicco v zelo dobrem sta-| nju. Kličite RE 1-9523 p« 4. uri. (8) NOVICE--1 ysega sve,a N-0 VIC E - -ki iih po,rebuje,e N 0 VIC E - -ki jih dobi,e *e SYeze N 0 VIC E - - P0P0,n0ma nepristranske NOVICE-kobkor mo9°fc originalne N0VICE-klS0Zaniinive vam vsak dan prinaia v hita AMERIŠKA DOMOVINA Povejte te sosedu, ki ta ni narofen nanjo Najstarejsa slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% C» hočei dobro »cbi in svojim dragim, zavaruj ae pri najboljil, podtenl In nadaolventnl podporni organizaciji — Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjar ae lahko zavaruje! za amrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 14. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S, K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se In pristopi takoi. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti ■a obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, Dl. NA PLESU — Mme. Pierre Mendes-France, žena predsednika francoske vlade, sedi poleg generala Afreda M. Grueniherja, vrhovnega poveljnika zavezniških čet v Evropi, na plesni prireditvi v korist francoskih vojakov-ranjen-cev v Parizu.