URADNI VESTNIK OBČINE TRZIN - št. 4/2013, 21. junij 2013
URADNI VESTNIK
Občinski svet Občine Trzin je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12-ZUJF), 18. člena Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 - uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji, dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
o potrditvi Uradno prečiščenega besedila Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trzin -izvedbeni del (UPB1), ki obsega:
-	Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Trzin - izvedbeni del (Ur. vestnik Občine Trzin, št. 08/2010, z dne 16. september 2010) in
-	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trzin - izvedbeni del (Ur. vestnik Občine Trzin, št. 01/2013, z dne 6. februar 2013).
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-1/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.

ODLOK
o občinskem prostorskem načrtu OBČINE TRZIN - izvedbeni DEL, URADNo prečiščeno besedilo (UPB1)
i. uvodne določbe
1. člen
(vsebina odloka) (1) S tem odlokom Občina Trzin sprejme Izvedbeni
prostorski načrt Občine Trzin (v nadaljnjem besedilu: IPN Občine Trzin) na podlagi veljavne Strategije prostorskega razvoja Občine Trzin (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 5/ 2008).
(2)	IPN Občina Trzin določa:
-	območja namenske rabe prostora,
-	prostorske izvedbene pogoje,
-	območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.
(3)	Ta odlok je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(4)	Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
2.	člen
(območje IPN)
IPN Občine Trzin velja na celotnem območju Občine Trzin.
3.	člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku in niso določeni v posebnih predpisih, imajo naslednji pomen:
1.	Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Atrijske hiše so postavljene v obliki črke L, H ali U.
2.	Bruto etažna površina (BEP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki imajo svetlo višino nad 1,60 m in katerih tla so nad nivojem terena. V bruto etažno površino,
103
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 3/2013, 30. april 2013
ki se upošteva v izračunih faktorja izrabe gradbene parcele (FI) se upošteva tudi kletna oziroma delno vkopana etaža, če ni načrtovana tako kot to določa Zakon o graditvi objektov. Pri poševnih oziroma nagnjenih zemljiščih se kot izhodiščna kota terena upošteva srednja vrednost med najnižjo in najvišjo koto terena.
3.	Centralne dejavnosti so dejavnosti terciarnega (gospodarske storitvene dejavnosti: gradbeništvo, trgovina, infrastrukturna oskrba, gostinstvo, promet, finančno posredništvo, nepremičnine, obrt in osebne storitve) in kvartarnega sektorja (negospodarskih storitvenih dejavnosti: javna uprava, obramba, socialno zavarovanje, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo ter družbene organizacije in skupnosti) z dopolnilno stanovanjsko dejavnostjo.
4.	Dopolnilna gradnja je gradnja novih objektov v vrzelih med obstoječimi objekti v naselju (tudi dozidava in nadzidava, nadomestna gradnja).
5.	dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Prizidek ali nadzidan del je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
6.	drugi posegi v prostor vključujejo zunanje ureditve objekta, dela za lastne potrebe ipd.
7.	dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
8.	Eno- oziroma dvostanovanjska stavba je nizek prosto stoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.
9.	enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Razvrščajo se na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo.
10.	etaža je del stavbe med dvema stropoma.
11.	etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža, poleg nadstropij, štejejo tudi pritličje (P), mansarda (M) in terasa (T).
12.	enota urejanja prostora (EUP) je območje z enovito namensko rabo in z enotnim tipom zazidave ter drugimi pogoji in merili za urejanje prostora.
13.	Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med BEP objekta (vključno z vso konstrukcijo) in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto etažnih površin objekta se ne upošteva površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. V izračunu FI se upoštevajo enostavni objekti razen ograj in opornih zidov.
14.	Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino zelenih oziroma odprtih površin (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev objekta oziroma nekega območja, zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke), ter celotno površino gradbene parcele.
15.	Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele.
Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni, napušči, upošteva pa se tlorisna projekcija drugih enostavnih objektov in nezahtevnih objektov.
16.	Funkcionalno zemljišče je del gradbene parcele, ki je potreben za vzdrževanje objekta in parkiranje ter dovoz do objekta.
17.	Funkcionalna enota (Fe) je izraz, ki je uporabljen v Strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin za poimenovanje območij (enote urejanja prostora EUP) in povzet v OPN-izvedbeni del.
18.	Gospodarska javna infrastruktura so infrastrukturna omrežja, sestavljena iz objektov, vodov in naprav, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb in splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je sestavljena iz prometne infrastrukture, energetske infrastrukture, okoljske infrastrukture, vodne infrastrukture, infrastrukture za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja ter elektronskih komunikacij.
19.	Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
20.	Gozdna zemljišča (G) so zemljišča porasla z gozdnim drevjem in drugim gozdnim rastjem ter zemljišča namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdovi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
21.	Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno
104
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 3/2013, 30. april 2013
iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
22.	Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta ali odstranitev objekta.
23.	Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
24.	komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje peš poti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti).
25.	'kukerle' ali 'frčada' je izbočena odprtina v strehi hiše, ki je najpogosteje potrebna zaradi povečanja stojne površine in zagotavljanja svetlobe v prostoru in predstavlja poseg v nosilno konstrukcijo in videz hiše (strehe). 'Kukerle' ali 'frčade' so, razen v območjih kulturne dediščine, kjer se jih izvaja v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji, lahko poljubne oblike: trikotne, trapezne, polkrožne. Frčada je pokrita z isto kritino kot preostali del strehe (kolikor to omogoča izvedba in materiali).
26.	Mansarda (M) oziroma izkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem, neposredno pod poševno streho s kolenčnim zidom do 0,8 m in je urejena primerno za bivanje.
27.	mirno območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju ter območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine daljinske ceste, glavne ceste in povezovalne ceste oziroma železniške proge.
28.	mirno območje poselitve je območje naselja, na katerem hrup ne sme presegati predpisane mejne vrednosti za mirna območja poselitve ne glede na vrsto vira hrupa.
29.	Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih dimenzij. Dovoljeno je odstopanje površine ali dimenzij tlorisa v velikosti za največ + - 10%.
30.	naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
31.	nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.
32.	nestanovanjska stavba je objekt v katerem ni stanovanjskih površin.
33.	objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
34.	objekti in naprave za oglaševanje in obveščanje so, skladno z Odlokom o oglaševanju, plakatiranju in obveščanju na Območju Občine Trzin stalni in začasni oglaševalni objekti in naprave, zgrajeni oziroma postavljeni z namenom, da služijo kot plakatna oziroma oglasna mesta in za obveščanje.
35.	obnovljivi viri energije (OVE) so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
36.	odprte zelene površine so parki, zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene ureditve za potrebe prebivalcev.
37.	odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.
38.	okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za zbiranje odpadkov, ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
39.	oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
40.	osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in
105
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 3/2013, 30. april 2013
servisne dejavnosti.
41.	otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z igrali in urbano opremo ter zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
42.	podstrešje oziroma neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta in niso urejeni za bivanje.
43.	pomožni objekti so: Nezahtevni objekti:
a.	objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, nepretočna greznica, pretočna greznica;
b.	ograje: medsosedska ograja, varovalna ograja, igriščna ograja;
c.	oporni zid oziroma škarpa;
d.	pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, bazne postaje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala komunalna čistilna naprava;
e.	pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: kozolec, kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito, poljska pot, gozdna cesta, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi;
f.	spominska obeležja. Enostavni objekti:
g.	objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zajetje, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt s tlorisno površino 4m2, utrjena dvorišča;
h.	pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni železniški objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak;
i.	pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, poljska pot, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak, krmišče, molzišče, hlevski izpust, ograja za pašo živine, rastlinjak, gozdna cesta, kašča,
kozolec, senik; j. začasni objekti: odprti sezonski gostinski vrt, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, začasna tribuna za gledalce na prostem, stojnice; k. vadbeni objekti: igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, trim steza; l. spominska obeležja: spominske plošče; m. urbana oprema: nadkrita čakalnica na avtobusnem, železniškem in taksi postajališču, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oz. tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oz. okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave, objekt za oglaševanje; n. enako kot enostavni objekti se v skladu s tem odlokom obravnavajo tudi naprave za oglaševanje in druge naprave (npr. vitrine in svetlobne vitrine, parkomati, polnilnice za električna vozila, ipd.).
44.	pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.
45.	Referenčna višina objekta je višina obstoječega objekta, po katerem se morajo ravnati višine novih stavb.
46.	rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina in BEP ne spremeni za več kakor 10 %;
47.	sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik in zaključek instalacijskega bloka.
48.	spominska obeležja so naslednji nezahtevni in enostavni objekti: kip oziroma spomenik, spominska kapelica, spominska plošča.
49.	sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
106
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 3/2013, 30. april 2013
50.	stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 75 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
51.	Terasa (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10°. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 75 % bruto tlorisne površine predhodne etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je najmanj 3 m.
52.	trg odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
53.	varovalni koridor oziroma pas vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
54.	večstanovanjska stavba je stanovanjski objekti s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
55.	vila je eno- oziroma dvostanovanjski objekt višine P+1+M oziroma T. Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.
56.	višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri do najvišje točke na slemenu oziroma na strehi objekta, v kolikor Posebni prostorski izvedbeni pogoji v tem odloku ne določajo drugače.
57.	vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v stikajočem se nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
58.	vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, na katerem je dopustno na podlagi določb tega odloka zgraditi enega ali več samostojnih objektov.
59.	vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
60.	Začasne stojnice so začasni enostavni objekti sestavljeni iz montažnih elementov, ki niso trajno povezani s tlemi in je njihova tlorisna površina do največ 5 m2. Začasne stojnice so
namenjene različnim dejavnostim sejemske, prodajne, razstavne stojnice, namenjene so tudi sezonski turistični ponudbi ali prireditvam.
61.	Začasni objekti so:
a.	začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi: sezonski gostinski vrt, pokrit razstavni prostor, gostinski kiosk oziroma tipski zabojnik, kamp;
b.	začasni objekti, namenjeni prireditvam: oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, cirkus, tribuna, prodajni ali reklamni kiosk;
c.	začasni objekti, namenjeni skladiščenju: šotor za skladiščenje, tipski zabojnik za skladiščenje.
62.	Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje.
63.	Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(2)	Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3)	Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
4. člen
(sestavni deli izvedbenega prostorskega načrta - IPN)
(1)	IPN Občine Trzin je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.
(2)	Grafični del IPN Občine Trzin vsebuje naslednje karte:
številka	ime karte	merilo
	PREGLEDNE KARTE	
1	Pregledna karta občino z razdelitvijo na liste	1 : 20 000
2	Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture	1 : 20 000
	TEMELJNE KARTE	
3	Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev	1 : 5 000
4	Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture	1 : 5 000
107
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 3/2013, 30. april 2013
5.	člen
(stopnja natančnosti mej)
(1)	Meje enot urejanja prostora so določene na zemljiških parcelah in topografskih podatkih v merilu 1:5000. Kjer podatek o zemljiških parcelah pozicijsko ni dovolj natančen, so uporabljeni izključno topografski podatki.
(2)	Drugi grafični prikazi iz 4. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o dejanskem stanju v prostoru, ki se lahko v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi grafičnih prikazov upoštevati dejansko stanje v naravi.
6.	člen
(enote urejanja prostora -EUP)
(1)	IPN Občine Trzin določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora po enotah urejanja prostora.
(2)	Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje z enovito namensko rabo in z enotnim tipom zazidave ter drugimi pogoji in merili za urejanje prostora. Prikazane so na kartah ''Enote urejanja prostora, podrobnejša namenska raba in prostorski izvedbeni pogoji''.
(3)	Na posameznih območjih naselja se EUP delijo na podenote, ki izhajajo iz obstoječe tipologije in predvidene gradnje, različne podrobnejše namenske rabe in drugih značilnosti.
(4)	Oznake enot urejanja prostora se prevzame po oznakah v veljavni Strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 5/ 2008).
(5)	Na karti se pojavlja naslednji zapis oznak enot urejanja prostora na primer:
ST 3/1 oznaka enote urejanja, CU	oznaka podrobne namenske rabe,
PN	oznaka tipologije zazidave, ki je
predpisana za to enoto urejanja prostora; možna je kombinacija več tipologij npr. PN, VN, D... Oznaka IPN se ne izpisuje. OPPN oznaka načina urejanja. Glede na
vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za enoto urejanja prostora so možne tudi oznake LN, ZN, UN, OLN, DLN.
(6) Na območju odprtega prostora so določene enote urejanja prostora posameznih krajin z območij podrobnejše namenske rabe.
EUP odprtega prostora	Ime EUP	Namenske rabe
PS 1	Peske	G, K2
ON 1	Onger	G
DV 1	Dovže	K1
BL 1	Blatnice	K1, K2
ZH	Za hribom	K2
PT	Pšata	V
7. člen
(enote urejanja prostora območja naselja)
(1) Enote urejanja prostora se za potrebe označevanja so povzete po enotah urejanja prostora Urbanistične zasnove Trzin.
(2) Območje IPN Občine Trzin je razdeljeno na naslednje EUP in podenote:
Oznaka enote urejanja prostora	Ime enote urejanja prostora
ST 1/1	OB LJUBLJANSKI CESTI
ST 2/1-1	CENTER
ST 2/1-2	CENTER - JUG
ST 2/2	ŠOLA
ST 3/1	TRSKO JEDRO - MENGEŠKA CESTA
ST 3/2	OB PSATI - JEMCEVA CESTA
ST 3/3	NJIVE
ST 3/4-1	ZASTRANO - ZAHOD
ST 3/4-2	ZASTRANO
ST 3/5	OB PSATI
ST 4/1	ZA HRIBOM - PRI CERKVI
ST 4/2-1	BRODIC - ZA HRIBOM
ST 4/2-2	BRODIC - OB POTOKU
ST 4/2-3	BRODIC
ST 4/2-4	BRODIC - ZAVAKE
ST 5/1-1	KRIŽIŠČE - SZ
ST 5/1-2	KRIŽIŠCE - SV
ST 5/1-3	KRIŽISCE - JV
ST 5/1-4	KRIŽIŠCE - JZ
NT 1/1	JEDRO - KROŽIŠCE
NT 1/2	OB KIDRICEVI
NT 1/3	OB GLAVNI CESTI G2
NT 2/1	POD GOZDOM - ZA REBRIJO
NT 2/2-1	POD GOZDOM - 1
NT 2/2-2	POD GOZDOM - 2
NT 2/3	NAD VRTCEM
NT 2/4	ONGER
NT 2/5-1	SNUGOVEC- SEVER
NT 2/5-2	SNUGOVEC- JUG
NT 2/6	VRTEC
NT 2/7	VODOHRAN
108
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 3/2013, 30. april 2013
NT 3/1	MLAKE - CENTER
NT 3/2	MLAKE - SEVER - VRSTNE
NT 3/3	MLAKE - KIDRIČEVA
NT 3/4	TRZINKA
NT 4/1	PESKE - BELA CESTA
NT 5/1	ŠPORTNI PARK - SRP MLAKE
CT 1/1-1	PIRAMIDA
CT 1/1-2	PIRAMIDA - PESKE, SPRUHA
CT 1/1-3	GMAJNA
CT 2/1-1	MOTNICA - JUG
CT 2/1-2	MOTNICA - BLATNICA
CT 3/1	BLATNICA - SEVER
CT 4/1	DOBRAVE
CT 5/1	BRODIŠČE
IT 1/1	GLAVNA CESTA G2
IT 1/2	TIR
IT 1/3	REZERVACIJA PROSTORA ZA VZHODNO OBVOZNICO
IT 2/1	PLIN
IT 2/2	ČISTILNA - PREČRPAVALISČE
IT 2/3	POT
A 1/1	PREGRETE -1
A 1/2	PREGRETE -2
A 2	POD VPADNICO
A 3	KRAČICE
ii. namenska raba prostora
8. člen
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Celotno območje Občine Trzin je razdeljeno na enote urejanja prostora.
(2)	Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.
(3)	Namenska raba prostora je prikazana na karti »Enote urejanja prostora, podrobnejša namenska raba in prostorski izvedbeni pogoji«.
(4)	Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:
podrobnejša namenska raba prostora		nadaljnja členitev kategorij podrobnejše namenske rabe prostora
i. območja stavbnih zemljišč		
S - območja stanovanj	SS - stanovanjske površine	SSc - čiste stanovanjske površine - tip zazidave PN, VN, PK
		SSc - čiste stanovanjske površine - tip zazidave PV, VV, D
		SSs - splošne stanovanjske površine - tip zazidave PN, VN, PK
	i	/
	SK - površine podeželskega naselja	/
C - območja centralnih dejavnosti	CU - osrednja območja centralnih dejavnosti	
	CD - druga območja centralnih dejavnosti	CDd - območja centralnih dejavnosti brez stanovanj
		CDi - območja centralnih dejavnosti za izobraževanje
		CDo - območja centralnih dejavnosti za vzgojo in primarno izobraževanje
I - območja proizvodnih dejavnosti	i	/
	IG - gospodarske cone	/
	IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	
B - posebna območja	i	/
	i	/
Z - območja zelenih površin	ZS - površine za rekreacijo in šport	/
	i	/
	ZD - druge urejene zelene površine	ZDd - druge zelene površine
		ZDo - zeleni obvodni pas
P - območja in omrežja prometne infrastrukture	PC - površine cest	
	PŽ - površine železnic	
	PO - ostale prometne površine	i
		i
E - območja energetske infrastrukture		
O - območja okoljske infrastrukture		
109
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 3/2013, 30. april 2013
* razpršena gradnja - zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč
A - površine razpršene poselitve		
Razpršena gradnja -zemljišče pod stavbo*		
ii. OBMOČJA KMETiJSKiH ZEMLJIŠČ		
K1 - najboljša kmetijska zemljišča		
K2 - druga kmetijskih zemljišča		
iii. OBMOČJA GOZDNiH ZEMLJiŠČ		
G - gozdna zemljišča		/
		/
iV. OBMOČJA POVRŠiNSKiH VODA		
V - površinske vode	/	/
VI - območja vodne infrastrukture		
V. OBMOČJA DRUGiH ZEMLJiŠČ		
iii. SKUPNi PROSTORSKi iZVEDBENi POGOJi iN/1. Določanje prostorskih izvedbenih pogojev
9.	člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)
(1)	Za vse enote urejanja prostora veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
-	skupni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem poglavju,
-	posebni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v IV. poglavju tega odloka
(2)	Skupni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s posebnimi ali podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3)	Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo skupne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe.
iii/2. Namembnost objektov
10.	člen
(namembnost objektov)
(1)	Namembnost objektov je določena s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji v IV. poglavju.
(2)	Spremembe namembnosti objektov so dopustne izključno v skladu z namensko rabo in namembnostjo objektov, ki je določena za enoto urejanja prostora.
iii/3. Lega objektov - odmik od mej
11. člen
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč)
(1)	Najbolj izpostavljeni deli tlorisnih projekcij novih objektov (nad in pod terenom) morajo biti od meje parcel oddaljeni najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Izjemoma je dopustno graditi pod terenom tudi do parcelne meje, če s tem soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji kletni objekt, in če so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji.
(2)	Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih (OIC Trzin, EUP od CT 1/1-1, CT 1/1-2, CT 1/13, CT 2/1-1, CT 2/1-2, CT 4/1, CT 5/1) morajo biti najbolj izpostavljeni deli tlorisnih projekcij novih objektov (zahtevni, manj zahtevni, enostavni in nezahtevni objekti) (nad terenom) od meje parcel oddaljeni najmanj 5 m. V primeru izkazanega interesa investitorja, ki je lastnik dveh ali več sosednjih parcel, po gradnji objektov, ki bi bili medsebojno povezani se dopušča združevanje objektov na več samostojnih gradbenih parcelah. Objekti se lahko povezujejo pod pogojem, da gabariti povezovalnega trakta omogočijo normalno funkcioniranje zunanjih manipulativnih površin in zagotavljajo zakonsko predpisane možnosti z posredovanje intervencijskih vozil in da se na robnih površinah tako združenih parcel ohranja nezazidan pas. Izjemoma je dopustno graditi pod terenom tudi do parcelne meje, če s tem soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji kletni objekt, in če so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji.
110
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 3/2013, 30. april 2013
(3)	Če so odmiki obstoječih objektov manjši od zgoraj določenih, je treba, v primeru rekonstrukcij ali nadomestne gradnje, projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Objekti vključno z balkoni morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 1,5 m. V območjih kulturne dediščine so odmiki objektov določeni z obstoječo stavbno strukturo.
(4)	Ograjo, škarpo ali podporni zid se lahko postavi na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, če lastnika sosednjih zemljišč s tem soglašata. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, morajo biti ograja, škarpa ali podporni zidovi od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje, škarpe ali podpornega zidu od roba vozišča (voznega pasu) 1,5 m, razen če upravljavec ceste oziroma občina, v posebej utemeljenih primerih, kot je majhna površina gradbene parcele in podobno, soglaša z manjšim odmikom, ki pa ne more biti manjši od 0,5 m.
(5)	Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(6)	Izjemoma je dopustna gradnja objekta bližje meji zemljišča kot to določa 1. odstavek tega člena, ob pisnem soglasju mejaša in utemeljitvi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar ne manj kot 1 meter do meje, če gre izključno za:
-	tip gradnje v strnjenem nizu ali gruči ali kadar je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za del naselja,
-	gradnjo določeno z regulacijskimi linijami,
-	koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici, kar je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(7)	Izjemoma je dopustna gradnja objekta bližje meji zemljišča kot to določa 1. odstavek tega člena, ob pisnem soglasju mejaša in utemeljitvi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, če gre izključno za:
-	gradnjo pokritih parkirišč, nadstreškov, kolesarnic ali steklenjakov v robnem 5 m pasu skladno z
odstavkom IV. Posebni prostorski izvedbeni pogoji v EUP od CT 1/1-1 do CT 5/1,
-	gradnjo enostavnih objektov skladno z odstavkom IV. Posebni prostorski izvedbeni pogoji v EUP od ST 1/1 do ST 5/1-4 in od NT 1/1 do NT 5/1, vendar ne v varovalnem pasu javnih cest, kjer veljajo izključno določila 1. odstavka tega člena,
-	gradnjo skladno z določbami za razširitev končnih objektov v NT 3/2, skladno z 2.1. odstavkom 99. člena.
(8) Gradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti 25 m; izjemoma je odmik lahko manjši (minimalno 10 m), če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in ukrepi pred nekontroliranim rušenjem dreves v gozdnem robu skladno s soglasjem pristojne javne gozdarske službe.
Ni/4. Vrste gradenj in drugih posegov v prostor
12. člen
(gradnje in drugi posegi v prostor)
(1)	Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju IPN Občina Trzin v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:
-	gradnja novega objekta (tudi dozidava ali nadzidava),
-	rekonstrukcija in nadomestna gradnja,
-	vzdrževanje objekta,
-	odstranitev objekta.
(2)	Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.
(3)	Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objekta, sprememba namembnosti in rekonstrukcija s spremembo namembnosti.
(4)	Gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so možne na stavbnih zemljiščih, ki imajo, zagotovljeno vsaj obvezno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 30. člena.
(5)	Dotrajani objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi
111
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 3/2013, 30. april 2013
pridobljenega ustreznega dovoljenja.
(6)	Na območjih osnovne namenske rabe, ki niso namenjena poselitvi je dovoljena gradnja objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, elektroenergetsko, plinovodno, telekomunikacijsko omrežje, itd).
(7)	Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali za urejanje je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja in način sanacije deponiranega materiala.
(8)	Na območju celotne občine se industrijska dejavnost ne sme izvajati na prostem. Tovrstno dejavnost se lahko izvaja le znotraj zaprtega objekta. Izjema so manjša skladišča nenevarnega gradbenega materiala.
13. člen
(objekti in naprave)
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju IPN Občine Trzin dopustni naslednji objekti in ureditve:
1.	komunalni objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, vročevodnega omrežja, omrežja javne razsvetljave, podzemnega elektroenergetskega in komunikacijskega omrežja ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj, zbiralnice za odpadke in vsi objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v notranjosti drugega objekta, ki ga je na območju dovoljeno graditi,
2.	podzemne garaže in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov,
3.	objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
4.	naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
5.	podhodi in nadhodi za pešce,
6.	brvi in mostovi,
7.	vodnogospodarske ureditve,
8.	urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin
(ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, otroških igrišč, parkov),
9.	ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
10.	vzdrževanje cest,
11.	urejanje in vzdrževanje parkirnih površin,
12.	izvajanje agrarnih operacij na kmetijskih zemljiščih in
13.	na kmetijskih zemljiščih le nezahtevni objekti in sicer pomožni kmetijsko gozdarski objekti: kozolec, poljska pot, vodni zbiralnik ter enostavni pomožno kmetijski objekti: čebelnjak, poljska pot, vrtina ali vodnjak in kozolec. Za postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje.
Ni/5. Nezahtevni in enostavni objekti in naprave
14.	člen
(skupna določila)
(1)	Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov in naprav, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe, so določene v IV. poglavju tega odloka, če ni s skupnimi merili in pogoji določeno drugače.
(2)	Za dimenzioniranje nezahtevnih in enostavnih objektov se upoštevajo posebni predpisi.
(3)	Kadar se v enoti urejanja prostora prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto enostavnih objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih glede na namensko rabo in tip objekta.
(4)	Na zemljiških parcelah enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb se lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en nezahtevni ali enostavni objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja pozidanosti.
15.	člen
(objekti in naprave za oglaševanje in obveščanje)
(1)	Ob postavitvi objektov in naprav za oglaševanje in obveščanje je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in odloke Občine Trzin (predvsem Odlok o oglaševanju, plakatiranju in obveščanju na območju Občine Trzin).
(2)	Stalnih objektov in naprav za oglaševanje in obveščanje ni dopustno postavljati:
112
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 3/2013, 30. april 2013
-	v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G, GPN),
-	v območju površinskih voda (VC) in v območju vodne infrastrukture (VI),
-	v območjih površin razpršene poselitve (ASK, ASS),
-	na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov,
-	v območjih zelenih površin (ZS, ZP, ZV, ZOd, ZK),
-	na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine,
-	na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi ohranjanja narave pa le s soglasjem organov pristojnih za ohranjanje narave.
(3)	Objekti in naprave za oglaševanje in obveščanje so, ne glede na določbe 2. odstavka tega člena, dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:
-	na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
-	na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev, volilne in referendumske kampanje.
(4)	Pogoji za postavitev objektov in naprav za oglaševanje in obveščanje:
a)	Veliki objekti za oglaševanje, ki so trajno pritrjeni v tla, s površino oglasnega prostora z ene strani od 2 m2 do 20 m2 morajo za postavitev izpolnjevati naslednje pogoje:
-	postavljajo se izključno in samo ob državnih cestah s soglasjem pristojnih državnih organov;
-	na območju naselja se lahko postavljajo za prometnim znakom za označitev začetka naselja vendar izključno na površinah med znakom in prvim stanovanjskim objektom;
-	postavljajo se samo v pasu med 10 m do 40 m merjeno od skrajnega roba državne ceste;
-	ne smejo se postavljati in pritrjevati na objekte. Objektov za oglaševanje in obveščanje večjih od 20 m2 na območju Občine Trzin ni dovoljeno postavljati.
b)	Začasne objekte in naprave za oglaševanje in obveščanje (A-pano) s površino oglasnega prostora z ene strani največ do 1,50 m2 je dovoljeno postavljati s soglasjem upravljavca oz. lastnika ceste (država ali občina) na javnih površinah ob državnih in lokalnih cestah ter javnih poteh, tako da ne ovirajo prometne varnosti in sicer izključno na lokacijah, ki so navedene v Odloku o oglaševanju, plakatiranju in obveščanju na območju Občine Trzin.
c)	Svetlobne vitrine velikosti do 1,50 m2 na eni strani je dovoljeno postavljati izključno na avtobusnih postajališčih ob državnih in lokalnih cestah ter javnih poteh, tako, da ne ovirajo prometne varnosti. Predhodno je potrebno pridobiti soglasje upravljavca oz. lastnika ceste (država ali občina).
d)	Navadne vitrine in oglasne deske s površino oglasnega prostora z ene strani največ do 1 m2 je dovoljeno postavljati s soglasjem upravljavca oz. lastnika ceste (država ali občina) na javnih površinah ob državnih in lokalnih cestah ter javnih poteh, tako, da ne ovirajo prometne varnosti. Postavljati jih je dovoljeno tudi ob in na objektih v lasti občine.
(5)	Usmerjevalne table k objektom gospodarskih družb je dovoljeno postavljati izključno v okviru enotnega informacijskega sistema v okviru občine.
(6)	Usmerjevalne in turistične table za javne objekte, kulturne spomenike, naravne vrednote in podobno je dovoljeno postavljati v okviru enotnega ali tradicionalnega informacijskega sistema na javnih ali zasebnih površinah s soglasjem lastnika in občine. Območja narave, kot so naravne vrednote državnega pomena, zavarovana območja državnega pomena in posebno varstveno območje (območje Nature 2000) Rašica, ki se opremljajo s pojasnjevalnimi in usmerjevalnimi tablami opremljajo skladno s Pravilnikom o označevanju zavarovanih naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 117/02, 53/05). Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, zagotovi postavitev znakov na naravnih vrednotah državnega pomena in v zavarovanih območjih oziroma v zvezi z njimi, ki jih je ustanovila države in nimajo svojega upravljavca ter predlaga lokalnim skupnostim način označitve naravnih vrednot lokalnega pomena na njihovih območjih. Lokalna skupnost zagotovi postavitev znakov na naravnih vrednotah lokalnega pomena na svojem območju in v zavarovanih območjih , ki jih je ustanovila in nimajo svojega upravljavca.
(7)	Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno v vseh enotah urejanja prostora, izključno na nepremičninah na katerih imajo izvajalci oglaševanja ali posamezniki lastninsko ali kakšno drugo stvarno ali obligacijsko pravico in na katerih opravljajo registrirano dejavnost. Na teh nepremičninah je dopustno oglaševati z:
-	napisom firme,
-	znakom firme,
-	nalepkami,
-	zastavami, prapori in
113
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 3/2013, 30. april 2013
-	simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(8) Obstoječi objekti za oglaševanje in obveščanje, ki niso postavljeni v skladu z določbami tega člena se odstranijo v roku in na način, ki ga določa odlok iz 1. odstavka tega člena.
16.	člen
(gostinski vrtovi)
(1)	Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja okoliških prebivalcev in soglasja organa Občine Trzin, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključeni na potrebne komunalne vode.
(2)	Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega odloka.
(3)	Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo.
(4)	Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki. Dopustni so tudi montažni nadstreški, izvedeni v rahlem naklonu (do 10 stopinj). Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki (markizami). Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode.
17.	člen
(nadstreški)
(1)	Nadstreški imajo lahko streho:
-	z naklonom terena,
-	z blagim naklonom (do 10 stopinj),
-	z naklonom strehe objekta, s tem da je kritina enaka in iste barve.
(2)	Nadstreški so lahko maksimalne velikosti 30 m2.
(3)	Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode.
18.	člen
(ograje, škarpe in podporni zidovi ter žive meje)
(1)	Medsosedska ograja je lahko postavljena na posestno mejo na zaledni strani v skupni višini do 1.60 m. Ob javni cesti je postavitev ograje dovoljena kolikor je ograja transparenta ali ozelenjena ob pogoju, da je zagotovljena preglednost na odsekih izvozov iz funkcionalnih zemljišč objektov, in sicer:
-	v višini 1,00 m, če je odmik od roba cestišča oz. pločnika oz. posestne meje vsaj 0,5 m;
-	v višini 1,20 m, če je odmik od roba cestišča oz. pločnika oz. posestne meje vsaj 1,5 m;
-	v višini 1,50 m, če je odmik od roba cestišča oz. pločnika oz. posestne meje vsaj 2 m.
V razdalji 10 m od stičišča robov cestišča oz. pločnikov v križišču je maksimalna višina ulične ograje 1 m.
(2)	Škarpe in podporni zidovi, če njihova višina presega 1,5 m, se izvedejo terasasto z vmesnimi zasaditvami ali ureditvami.
Obstoječi oporni zidovi se lahko sanirajo in nadomestijo na posestni meji brez soglasja mejaša. Dela potekajo z investitorjeve strani.
(3)	Žive meje na parcelah, ki mejijo na občinsko zemljišče (ki predstavlja ulico, javno pot, pešpot ali površino za mirujoči promet), je dovoljeno saditi z odmikom najmanj 1 meter od parcelne meje.
Ni/6. velikost in zmogljivost objektov
19.	člen
(določanje velikosti objektov)
(1)	V PGD projektu mora biti prikazan izračun faktorjev (FI, FZ, FZP) v %, skladno z določili po posameznih enotah urejanja prostora. Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
-	faktorjem izrabe gradbene parcele (FI),
-	faktorjem zazidanosti gradbene parcele (FZ),
-	faktorjem odprtih zelenih površin (FZP) na gradbeni parceli oziroma z
-	višino objektov v enotah urejanja prostora za eno in dvostanovanjske stavbe in za višinske poudarke prikazane na karti »Enote urejanja prostora, prostorski izvedbeni pogoji - regulacijski elementi in javne površine«.
(2)	Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, je dopustna višina novega objekta povprečna višina slemen objektov na območju funkcionalne enote (Fe).
114
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
(3)	Velikost rekonstruiranega ali nadomestnega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje.
(4)	Kadar je obstoječa zazidanost z legalno zgrajenimi objekti (FZ) ali izraba gradbene parcele (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali dovoljene izrabe gradbene parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih legalno zgrajenih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površin, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti
Ni/7. Oblikovanje objektov
objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(5) Kadar je s tem odlokom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in FZP. Kadar pa s tem odlokom višina objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna višina, se FI, FZ in FZP uporabljajo v skladu s podrobnimi določbami tega odloka za enote urejanja prostora.
20. člen
(tip zazidave)
Objekti se glede na tip zazidave delijo na:
označba tipa objekta	tip objekta oziroma zazidave	opis tipa objekta oziroma zazidave
PN	nizki prosto stoječ objekti	-	prosto stoječi objekt, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi objekti, višinski gabarit do 3 etaže (P+1+M) -	eno-oziroma dvostanovanjska stavba (prosto stoječi objekt, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi objekti, višinski gabarit do 3 etaže (P+1+M)
PV	visoki prosto stoječ objekti	prosto stoječi objekt, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi objekti, višinski gabarit je več kot 3 etaže (stolpnice, stolpiči, vila bloki, poslovne palače)
PK	nizki podolgovati objekti z dvokapno streho - objekt podeželskega tipa	-	prosto stoječ objekt podolgovatega tlorisa in stavbnega volumna, dvokapna streha z naklonom od 33 - 45 stopinj, višinski gabarit do 2 etaži (P+M) -	eno-oziroma dvostanovanjska stavba (prosto stoječ objekt podolgovatega tlorisa in stavbnega volumna, dvokapna streha z naklonom od 33 - 45 stopinj, višinski gabarit do 1,5 etaže (P+Po)
VN	nizki strnjeni objekti	a)	objekti v nizu, ki se med seboj stikajo vsaj z eno stranico ali z njenim delom, višina do P+2 b)	nizki strnjeni stanovanjski objekti: -	atrijska hiša do 1,5 etaž (P+Po) -	vrstna hiša do 3 etaže (P+1+M)
VV	visoki podolgovati objekti	podolgovat objekt z višinskim gabaritom tri in več etaž kot so bloki in poslovne stavbe
E	objekti velikega merila	pritlični ali eno- ali večnadstropni objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim dejavnostim, športu in posebnim dejavnostim, kot so nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni parki
F	tehnološki objekti	proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem: elektrarna, čistilna naprava, transformatorska postaja, vodna črpalka, separacija, betonarna in drugi podobni objekti
D	svojstveni objekt	posamezni objekt ali skupina objektov s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti in objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge objekte iz tega člena)
21. člen
(oblikovanje objektov)
(1)	Oblikovanje novih objektov pogojuje tip in višina objektov, velikost in zmogljivost objektov ter namembnost objektov kot jih določajo posebni prostorski izvedbeni pogoji iz IV. poglavja tega odloka.
(2)	Na industrijskih, proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektih, s tlorisno površino strehe večjo
od 2000 m2, se lahko uredi zelena streha.
(3) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih objektih tipa PV, VV in D je potrebno upoštevati naslednja pravila:
- pri obnovi fasad je potrebno upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt; če barva fasade v gradbenem dovoljenju ni bila določena, se obnova fasade barvno prilagodi tipološkim kvalitetam širšega prostora. Investitor
115
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
izbere barvo v spektru svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih tonov,
-	dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;
-	na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata), dopustna je samo povečava vrat za potrebe dostopa invalidnih oseb;
-	na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav.
4) Naklon strehe novega prizidka k obstoječemu objektu se lahko projektira skladno z določbami PIP tega odloka ali pa z enakim naklonom kot je obstoječa streha na obstoječem objektu.
22.	člen
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
-	pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo,
-	nad vhodi v lokale in pri izložbenih oknih objektov tipa PV, VV in D morajo biti markize pri posameznem objektu medsebojno usklajene (po velikosti, obliki, materialu),
-	urbana oprema ( ob in na javnih površinah mora biti oblikovana skladno po enotnem konceptu. Občina v 6 mesecih po sprejemu OPN sprejme pravilnik s pogoji in usmeritvami za urbano opremo (oglasne deske, smeti, koši, nadstreški,...).
iii/8. Površine mirujočega prometa
23.	člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1)	Na zemljiščih namenjenih za gradnjo je potrebno glede na namembnost objektov zagotoviti ustrezno število parkirnih ali garažnih mest kot so podani v normativih 24. člena tega odloka.
(2)	Na vseh gradbenih parcelah je treba zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM).
(3)	Kadar na gradbeni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na
drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m. Dislocirana parkirišča se ne vštejejo v kvadraturo gradbene parcele.
(4)	Pri objektih družbene infrastrukture se v enotah urejanja prostora, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva. Investitor mora manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m.
(5)	Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, kvartarne dejavnosti, je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.
(6)	V skladu s pogoji pristojnega ministrstva oziroma organa je možno je izvesti največ dve kletni etaži (2K) samo za potrebe parkiranja in servisno skladiščnih prostorov (kotlovnica, smeti, strojnica, skladišče ipd.). Določba velja za tiste EUP, kjer je to dovoljeno s PIP.
(7)	Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(8)	V obstoječih večstanovanjskih soseskah je treba pri gradnji novih parkirnih površin in garažnih stavb število obstoječih parkirnih mest, zgrajenih za potrebe večstanovanjskih objektov, ohranjati v javni rabi.
(9)	Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg, ipd.
(10)	Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(11)	Parkirne površine in garažne stavbe morajo zadostiti pogojem s področja požarne varnosti. Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti zagotovljeno možnost prezračevanja.
116
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
(12)	Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(13)	Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z njihovo namembnostjo,
dokler so parkirna mesta potrebna in v kolikšnem številu so glede na 24. člen (parkirni normativi) tega odloka potrebna za parkiranje vozil stanovalcev, drugih stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov, katerim pripadajo parkirne površine oziroma garažne stavbe.
24. člen
(parkirni normativi)
Na gradbeni parceli je treba zagotoviti parkirna mesta za lastna vozila, vozila zaposlenih in strank ter za opravljanje dejavnosti vendar najmanj naslednje število parkirnih ali garažnih mest (v nadaljevanju: PM):
Namembnost objektov	Število PM (navedene so bruto etažne površine objektov)
stanovanja in bivanje	
11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe (PN, PK)	1PM/vsakih 50 m2 stanovanjske površine in ne manj kot 2 PM/stanovanje
11221 Tri- in večstanovanjske stavbe (PV, VV, D)	1PM/vsakih 50 t2 stanovanjske površine in ne manj kot 2 PM/stanovanje najmanj 1 PM dodatno oz. dodatno 10% vseh parkirnih mest za obiskovalce
11221 Neprofitna stanovanja	1PM/stanovanje
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski domovi in pd.)	1PM/5 postelj
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi, internati)	1PM/2 postelji
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša)	1PM/7 postelj
11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)	1PM/stanovanje najmanj 1 PM dodatno oz. dodatno 10% vseh parkirnih mest za obiskovalce
Upravne in pisarniške stavbe	
12201 Stavbe javne uprave	1PM/15 m2
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)	1PM/15 m2
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi)	1PM/30 m2
Poslovno trgovske stavbe	
12301 Trgovske stavbe (trgovina lokalna pod 500 m2)	1PM/30 m2 ne manj kot 5 PM
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki)	1PM/50 m2 ne manj kot 2PM
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2)	1PM/30 m2 od tega je najmanj 75% parkirnih mest namenjenih strankam
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2)	1PM/30 m2 od tega je najmanj 75% parkirnih mest namenjenih strankam
12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice)	1PM/30 m2 od tega je najmanj 75% parkirnih mest namenjenih strankam
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti - frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne...)	1PM/30 m2 ne manj kot 3PM
12301 Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri)	1PM/20 m2 od tega je najmanj 75% parkirnih mest namenjenih strankam
12303 Bencinski servisi	1PM/30 m2 prodajnih površin ne manj kot 5 PM
športne dejavnosti	
24110 Športna igrišča (stadion in pod.)	1PM/150 m2 površine igrišč
12650 Športne dvorane s prostori za gledalce	1PM/15 m2
117
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
12650 Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes in pd.)	1PM/15 m2
Posebne dejavnosti	
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)	1PM/2 postelji
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari	1PM/4 sedežev in 1PM/tekoči meter točilnega pulta ne manj kot 3PM
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča)	1PM/2 postelji
Družbene dejavnosti	
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija)	1PM/5 sedežev
12620 Muzeji in knjižnice	1PM/40 m2
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov	1PM/20 m2
12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)	1PM/4 postelje in 1PM/2 zaposlena
12640 Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)	1PM/30 m2 in 1PM/2 zaposlena ne manj kot 2PM
12640 Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali)	1PM/100 m2 ne manj kot 2PM
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole)	2PM/učilnico od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole)	2PM/učilnico
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju)	1PM/5 učencev od teh najmanj 10 za kratkotrajno parkiranje staršev
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole)	1PM/20 m2
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci)	1PM/5 otrok od teh najmanj 1,5PM/ oddelek
Proizvodne dejavnosti	
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 12713 Stavbe za spravilo pridelka	1PM/80 m2
12510 Industrijske stavbe (do 200 m2)	1PM/25 m2 površine ne manj kot 3PM
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m2)	1PM/40 m2 površine
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami in brez strank)	1PM/2 zaposlena v izmeni ne manj kot 3PM 1PM/100 m2
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori)	1PM/50 m2 površine
12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil)	6PM/popravljalno mesto
Drugo	
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park)	1PM/500 m2
12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih ter z njimi povezane stavbe)	1PM/50 m2* *število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa
118
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
iii/9. Zelene površine
25. člen
(velikost in urejanje zelenih površin)
(1)	Območja zelenih površin so nezazidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin, naravnih vrednot in oblikam rekreacije v negrajenem okolju. Zelene površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in oblikovane parkovne površine.
V	območjih zelenih površin so dovoljeni minimalni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij, vendar izključno v javni funkciji.
(2)	Faktor odprtih zelenih površin vključuje najmanj 50% zelenih površin na raščenem, naravnem terenu in največ 50% tlakovanih površin (npr. igrišče, amfiteater v naravi).
(3)	Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 5 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov in najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let) in za počitek stanovalcev in sicer:
-	4,0 m2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in
-	3,5 m2 za zelene površine.
V	stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba zagotoviti na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih površin.
(4)	Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m2. Najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.
(5)	Če na zemljišču, namenjenemu za gradnjo večstanovanjskega objekta, ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m tako, da bo stanovalcem omogočena njena trajna uporaba in je v upravljanju večstanovanjskega objekta.
(6)	Pri večstanovanjskih objektih PV, VV se s tem prostorskim načrtom predpisane zelene površine (DP_DPZ in 15 m2 zelenih površin na stanovanje) ne
seštevajo. Upošteva se tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo zelenih površin.
(7)	Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(8)	Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem prostorskim načrtom določenega števila dreves, je treba za manjkajoče število dreves sofinancirati sajenje na javnih površinah, ki jih v ta namen določi pristojna občinska služba.
(9)	Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju zemljišča, namenjenega za gradnjo novega objekta, oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje.
(10)	Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na zemljišču, namenjenemu za gradnjo ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves.
Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih in ostale vegetacije dreves:
-	v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je 0 2,0 m,
-	odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2,0 m.
(11)	Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(12)	Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča, namenjenega za gradnjo objekta.
(13)	Število dreves, ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rab,o se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.
(14)	Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati, razen če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna zaradi pretočnosti oziroma varstva pred poplavami.
119
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
(15) Na vseh obstoječih zelenih površinah v javni lasti na zazidljivih območjih se ohranijo zelenice, razen v primeru potrebe po izgradnji javne komunalne infrastrukture.
26.	člen
(urejanje okolice objektov)
Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen ali grajen iz kamna. Škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m, so nezahtevni objekti. Kolikor je škarpa ali oporni zid višji, se po veljavni zakonodaji objekt uvršča med manj zahtevne objekte.
Ni/10. velikost in oblika gradbene parcele
27.	člen
(velikost in oblika gradbene parcele)
(1)	Velikost in oblika gradbene parcele morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem odloku (FZ, FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij ipd.) in pogoje, določene z drugimi predpisi.
(2)	Širina gradbene parcele ob ulici mora biti prilagojena tipični širini gradbenih parcel v naselju.
(3)	Kadar je velikost gradbene parcele določena s tem odlokom, je dopustno odstopanje do največ 10% od navedene velikosti gradbene parcele.
28.	člen
(sprememba meja ali površine gradbene parcele, na kateri stoji objekt)
Gradbena parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (FZ, FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, normativi za parkirne površine ipd).
Ni/11. splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
29.	člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1)	Stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno:
-	če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti, naprave in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine.
(2)	Gradnja objektov, naprav in omrežij, razen gospodarske javne infrastrukture, je dovoljena samo na opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3)	Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč z gospodarsko javno infrastrukturo po pogodbi.
(4)	V primeru iz prejšnjega odstavka zgrajeni objekti lahko pridobijo uporabno dovoljenje oziroma začnejo funkcionirati le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa potrebna in predvidena komunalna oprema ter objekti, naprave in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.
(5)	Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov, naprav in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je potrebno zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.
30.	člen
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)
(1) Obvezna gospodarska javna infrastruktura so:
-	objekti, naprave in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
-	objekti, naprave in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
-	objekti grajenega javnega dobra, in sicer:
120
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
občinske ceste, javna parkirišča, hodniki za pešce, kolesarske steze, avtobusna postajališča in druge javne površine.
(2) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so minimalno komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje padavinske in fekalne odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste opremljene z javno razsvetljavo.
31.	člen
(obveznost priključevanja na komunalno opremo)
V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo sledeča:
-	obvezna priključitev na vodovodno omrežje javnega lokalnega vodovodnega sistema.
-	obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, razen kjer PIP določa drugače.
-	obvezna priključitev na zgrajeno elektroenergetsko omrežje.
32.	člen
(priključevanje objektov na javno kanalizacijsko omrežje)
(1)	Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati:
-	v javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo,
-	neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je pod nadzorom izvajalca javne službe -upravljavca javne kanalizacije, dovoljeno samo v funkcionalni enoti NT2/5-1.
(2)	V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(3)	Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v kanalizacijo, ki nima
statusa javne kanalizacije, in čistiti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v zasebni lasti in upravljanju lastnikov stavb. Pogojno dovoljeno v funkcionalni enoti NT 2/5- 2.
(4) Kanalizacijski vodi naj potekajo v javnih površinah tako, da bo omogočeno vzdrževanje sistema s priključki. Kanalizacija mora biti projektirana vodotesno iz atestiranih materialov vključno z revizijskimi jaški in priključki.
33.	člen
(priključevanje objektov na javne ceste)
(1)	Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa, neposredno ne ogrožajo prometne varnosti in preglednosti. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet.
(2)	Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča, namenjenega za gradnjo. Širina dovoza do individualnega objekta je od najmanj 3 m do največ 5 m, do skupine objektov pa od najmanj 3 m do največ 8 m. Širina cestišča, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 5m razen če zatečeno stanje tega ne omogoča. Novi, dodatni ali razširitve obstoječih dovozov in priključkov se sme graditi samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za promet.
(3)	Nemoteni urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno prek skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
34.	člen
(energetska infrastruktura in ukrepi za učinkovito rabo energije (URE) in uporabo OVE)
(1) Stanje in značilnosti:
1.	Občina Trzin leži v osrednjem delu Slovenije, v celoti na območju Ljubljanske kotline. Spada v Osrednjeslovensko statistično regijo. Meji na mestno občino Ljubljana ter občini Domžale in Mengeš. Občina Trzin v današnjem obsegu obstaja od leta 1998, ko se je odcepila od enotnega ozemlja občine Domžale. Občino Trzin sestavlja 1 naselje, približno 1/3 kmetijskih in približno 1/3 gozdnih zemljišč.
2.	Na območju Občne Trzin je praktično v celoti že zgrajeno plinovodno omrežje, ki omogoča uporabo zemeljskega naftnega plina. Na podlagi koncesijske pogodbe naj bi se v naslednjih letih nadaljevala
121
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
izgradnja preostalega dela omrežja, ki že dosega 98% možnih porabnikov.
3.	V Trzinu se velika večina stavb ogreva z zemeljskim plinom; manjši del pa s kurilnim oljem. Domnevno kakšna četrtina lastnikov individualnih hiš še vedno uporablja za dogrevanje ali za ogrevanje v manj mrzlem obdobju tudi druge vire energije; v manj smiselnih primerih električno energijo, večina drva ali druge oblike biomase, vsaj v nekaj primerih pa tudi sončno energijo ali energijo, ki je pridobljena s pomočjo toplotnih črpalk.
4.	Oskrba z električno energijo in pokritost občine z vodovodnim sistemom je na celotnem območju občine ustrezna in sledi potrebam porabnikov in prostorskemu razvoju.
5.	Preko območja občine potekajo trase obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov in elektroenergetskih objektov: DV 110 kV Kleče-Beričevo, DV 110 kV Kleče Domžale, DV 2x220 kV Kleče-Beričevo-Podlog in DV 2x400 kV Beričevo-Okroglo. Po Nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS št. 57/2004) in Strategiji razvoja elektroenergetskega sistema Republike Slovenije, Načrt razvoja prenosnega omrežja v RS od leta 2009 do 2018 je predvidena rekonstrukcija daljnovoda na napetostni nivo 400 kV.
6.	Skozi Občino Trzin potekata dve izrazito obremenjeni tranzitni državni cesti (G 10 - Črnuče-Domžale in regionalna cesta Trzin-Mengeš s povezavo proti Letališču Jožeta Pučnika ter Kranju in s povezavo proti Kamniku in železnica Ljubljana-Kamnik). Preko območja občine poteka os obstoječega železniškega tira proge Ljubljana-Kamnik, predvidena pa je tudi druga os tira Ljubljana-Kamnik.
(2) Energetska infrastruktura:
1. Obstoječa energetska infrastruktura občine zajema:
-	naftno gospodarstvo: bencinski servis za neposredno oskrbo s tekočimi gorivi,
-	omrežje za razvod zemeljskega plina,
-	plinarna za utekočinjeni naftni plin,
-	obstoječe elektro-distribucijsko omrežje z RTP, TP, NN in prenosnim omrežjem,
-	v Občini Trzin ni nobene skupne kotlovnice,
-	na območju Občine Trzin ne deluje noben sistem daljinskega ogrevanja,
-	individualni objekti za uporabe obnovljivih virov energije.
2.	Strategija rabe in oskrbe z energijo na območju občine Trzin je skladna z Nacionalnim energetskim programom in predvideva uporabo OVE.
3.	Cilji pri izgradnji energetske infrastrukture:
-	Planiranje in izgradnja novih TP 20/0,4 kV s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) v Občini Trzin bo odvisna od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Skladno z razvojnimi potrebami je potrebno kontinuirano posodabljanje elektro-energetskega sistema s ciljem zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo predvsem industrijskih in poslovnih objektov (postavitev novih TP postaj, kabliranje vseh novogradenj NN kabla, ..) na območju celotne občine. Predvidena je rekonstrukcija vseh prenosnih elektroenergetskih objektov.
-	Spodbujanje sistemov daljinske oskrbe s toploto in sistemov daljinske oskrbe s plinom, s čimer se bodo ekološko nesprejemljiva goriva zamenjala.
-	Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote energije v vseh možnih kombinacijah uporabe goriv ter z možnostjo uporabe tudi za hlajenje objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljivi vir energije, ...).
4.	Na podlagi Lokalnega energetskega koncepta Občine Trzin (Ur. Vestnik Občine Trzin, št. 7/2009) je potrebno izvajati informiranje občanov o možnostih izkoriščanja, sofinanciranja in kreditiranja projektov za varčevanje z energijo in URE z objavljanjem člankov v občinskem glasilu in na ATV in z drugimi oblikami obveščanja in informiranja občanov. Neposredno spodbujanje (subvencije) ukrepov za učinkovito rabo energije (naložb v izolacijo stavb, zamenjavo oken itd.), in sicer:
-	spodbujanje k ukrepom URE,
-	spodbujane k izkoriščanju OVE,
-	spodbujanje razvoja sistemov (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje.
5.	Glede na naravne danosti v Občini Trzin se prioritetno vzpodbuja uporaba OVE:
-	energija sončnega sevanja (solarni sistemi,
122
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
fotovoltaični sistemi,...),
-	geotermalna energija,
-	biomasa (les, odpadki, biogorivo, bioplin ...).
(3) Gradnja in urejanje daljinskega ogrevanja ter uporaba ekološko čistih virov energije:
1.	Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in URE ter OVE.
2.	V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN Občine Trzin- izvedbeni del.
3.	Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno upoštevati zakonodajo iz področja URE, ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
4.	Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in je namen rekonstrukcije zmanjševanje potreb po energiji (obvezna je študija izvedljivosti), se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
-	Sistemi, ki delujejo na podlagi večih obnovljivih virov energije;
-	Soproizvodnja;
-	Daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje,
če je na voljo; - Toplotne črpalke.
5. Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
35. člen
(varovalni pasovi in koridorji objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture)
(1)	V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega prostorskega načrta in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja. Na obstoječih objektih so dovoljena investicijska vzdrževalna dela.
(2)	V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(3)	Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.
(4)	Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij merjeno levo in desno od osi posameznega voda mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja.
Preglednica: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja
infrastrukturno omrežje		širina varovalnega koridorja
Elektroenergetski vodi nazivne napetosti:		
	400 kV, 220 kV - nadzemni potek	80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV)
	100kV, 35 kV - nadzemni potek	30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV)
	35 kV, 110 kV - podzemni potek	6 m (3 m levo in 3 m desno od osi)
	1 kV do vključno 20 kV - nadzemni potek	20 m (10 m levo in 10 m desno od osi)
	1 kV do vključno 20 kV - podzemni potek	2 m (1 m levo in 1 m desno od osi)
Elektroenergetska razdelilna transformatorska postaja (RTP) merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP oziroma od meje pripadajoče enote urejanja oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se ta nahaja v sklopu drugega objekta		
	110 kV	30 m (15 m levo in 15 m desno od osi)
	220 kV, 400 kV	80 m (40 m levo in 40 m desno od osi)
Elektroenergetska prosto stoječa transformatorska postaja (TP)		5 m merjeno od zunanje stene objekta TP
Vodovodno omrežje dimenzije 400 mm in več		6 m (3 m levo in 3 m desno od osi DV)
Kanalizacijsko omrežje dimenzije 1200 mm in več		10 m (5 m levo in 5 m desno od osi DV)
123
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
Plinovod z obratovalnim tlakom:		
	16 bar in več	100 m (50 m levo in 50 m desno od osi DV)
	večji od 1 bar in manjši od 16 bar	30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV)
	manjši od 1 bar	5 m (2,5 m levo in 2,5 m desno od osi DV)
Telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom		3 m
Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske javne službe		3 m
(5)	V 2,5m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:
-	saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
-	obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
-	postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(6)	V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih
oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
-	bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
-	stanovanjskih objektov,
-	objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
-	objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
-	otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(7)	V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 Kv in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(8)	Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki so namenjeni bivanju, poslovne objekte ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti pisno potrdilo upravljavca oz. dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
(9)	V varovalnih koridorjih vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je dopustna gradnja objektov pod pogoji pristojnega organa oziroma upravljavca tega omrežja v skladu s predpisi.
(10) Za komunikacijske oddajne sisteme se upošteva območje od antene oddajnika, ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru od antene glede na moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in tehnološko izvedbo. tako je potrebno obravnavati vsak oddajnik posebej in zanj pridobiti natančne podatke o varovalnem koridorju.
36. člen
(varovalni pasovi prometnih omrežij)
(1)	V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega prostorskega načrta in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste in, v primeru železniške proge, soglasja železnice. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja, preglednosti ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(2)	Če so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.
(3)	V 200 m varovalnem progovnem pasu železniške proge Ljubljana - Kamnik Graben št. 21 je potrebno upoštevati minimalne odmike vseh prihodnjih objektov in naprav od osi skrajnega tira, gradnje protihrupnih zaščit in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov zaradi elektrifikacije železniške proge skladno z veljavnimi predpisi. Za vsak objekt lociran v 200 m železniškem varovalnem progovnem pasu je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo glede minimalnih odmikov bodočih objektov, investitor pa si mora pridobiti projektne pogoje in soglasje h gradnji od Javne agencije za železniški promet RS. Predvidene ceste morajo biti oddaljene min. 8 m od osi obstoječega tira oziroma 20 m od predvidenega drugega tira. Objekti višine do 15 m morajo biti oddaljeni minimalno 12 m od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0,5 m k minimalni oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira.
124
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
(4) Širina varovalnih pasov prometne infrastrukture, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa ali železniškega tira, mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici: Varovalni pasovi prometne infrastrukture.
Preglednica: Varovalni pasovi prometne infrastrukture
vrsta prometne	širina varovalnega
infrastrukture	pasu
Glavna cesta (G2)	25 m
Regionalna cesta (R2)	15 m
Lokalna cesta - zbirna krajevna	8 m
cesta (LZ)	
Lokalna cesta - lokalna	6 m
krajevna cesta (LZ)	
Javna pot (JP)	4 m
	200 m (100 m levo in 100 m
	desno od osi skrajnih tirov proge) in 12 m varovalni
Železniška proga	pas za gradnjo drugega tira (Ljubljana-Kamnik; predvidena trasa naj bi potekala levo od obstoječega tira)
Industrijski tir	80 m
37. člen
(gradnja omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1)	Dovoljene so gradnje, rekonstrukcije, obnove in odstranitve komunalnih naprav ter vzdrževalna dela na teh napravah. Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov.
(2)	Gradnja omrežij, naprav in objektov komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.
(3)	Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje. Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.
(4)	Novozgrajena javna infrastruktura v novo načrtovanih delih naselij, mora praviloma potekati po
javnih zemljiščih, razen če je ekonomsko ali tehnično upravičen drug potek.
(5)	V območjih stanovanj ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi.
(6)	Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(7)	Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena nemotena dostopnost do objektov komunalne opreme.
(8)	Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo in gospodarjenje z gozdom. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje in ustrezno sanirati gozdno zemljišče.
(9)	Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(10)	Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča, ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih, pri čemer je potrebno predhodno zagotoviti pogoje v skladu z zakonom. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
38. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javnih površin ter javne razsvetljave)
(1)	Javne površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega prostorskega načrta dostopni vsem pod enakimi pogoji.
(2)	Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, parkirišča, parki, zelenice, površine za pešce, kolesarje in gozdovi s posebnim namenom.
(3)	Javne površine ureja Občina Trzin.
(4)	Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves izjemoma dopustne, predvsem iz varnostnih razlogov. V naselju,
125
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
kjer objekti tvorijo ožine oziroma značilne stavbne nize, je za te objekte določena gradbena črta, ki je obvezna pri vseh ureditvah in posegih.
(5)	Javne površine so po potrebi opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je potrebno upoštevati določbe v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja ter zagotavljati varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije.
(6)	Pri ureditvah nove razsvetljave je obvezno upoštevanje predpisov, ki urejajo področje svetlobnega onesnaževanja, ter standardov opremljanja naselij z javno razsvetljavo.
(7)	Tipi svetilk in sijalk ter drogov sledijo enotni liniji in so v skladu s splošno vizualno in tehnično ureditvijo javne razsvetljave v Občini Trzin.
39. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest, ter gradnjo v varovalnih pasovih cest)
(1)	Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je treba nivo cestišča in hodnikov za pešce ter kolesarskih stez uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša. Vsak investitor preplastitve in prekopov mora v roku treh letih preveriti stanje vozišča v katerega je posegel in ponovno vzpostaviti varnost vozišča kolikor je to potrebno.
(2)	Zagotoviti je treba služnostne poti na kmetijska in gozdna zemljišča za poti, ki bodo izgubljene ob zazidavi. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo tovorni prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10t osne obremenitve.
(3)	Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja organa, pristojnega za promet oz. upravljavca ceste.
(4)	Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno prek skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
(5)	Na koncu ulic, v kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe.
(6)	V primeru ulic brez hodnikov za pešce je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti.
(7)	Za zbirne ceste v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je širina cestišča 5 m. Varovalni pas ob prometnici znaša 2 m od roba cestišča oz. roba hodnika za pešce ali kolesarske steze. V varovalnem pasu ni dovoljena gradnja ograj ali nameščanje drugih ovir. Razen če obstoječe stanje v prostoru to omogoča.
(8)	Hodniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah skozi naselja in ob ulicah in javnih poteh, iz zgostitvenih območij proti šoli, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvi, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja, kjer je to mogoče. Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje, kolikor je to mogoče.
(9)	Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob najbolj prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega hodnika za pešce omogoča izvedbo le-teh.
(10)	Obstoječe peš-, kolesarske- in učne poti zunaj poselitvenih območij se uredijo glede na namensko rabo zemljišč. Nove poti se umeščajo v prostor na podlagi dokumentacije v obsegu zahtevnosti objekta in izvedbe v sonaravnem načinu.
40. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javnega vodovodnega omrežja)
(1)	Javno vodovodno omrežje mora poleg oskrbe s pitno vodo, v celotnem naselju zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podtalnih in nadtalnih hidrantov. Hidrante je treba praviloma umeščati na ustreznih medsebojnih razdaljah in zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(2)	Vodohran mora imeti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.
(3)	Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
126
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
41. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javnega kanalizacijskega omrežja)
(1)	Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se obvezno odvaja v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je že izveden mešani sistem. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na mešani sistem.
(2)	Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(3)	Zadrževalni bazeni za zadrževanje viške padavinske vode morajo biti v naseljih izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena mora biti zagotovljen dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(4)	Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana.
(5)	Male čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(6)	Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča namenjenega za gradnjo stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(7)	Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(8)	Za objekte na območjih, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja, in so na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni ali individualni mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu ali individualnemu čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb.
(9)	V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE.
42.	člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
(1)	Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2)	Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohranov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.
(3)	Za poseganja v nadzorovane oziroma varnostne pasove plinovodov se mora pridobiti pogoje in soglasja sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. V varstvenem pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja.
43.	člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1)	Na območju Občine Trzin je treba upoštevati objekte elektroenergetske infrastrukture za razdeljevanje in prenos električne energije ter distribucijsko omrežje.
(2)	Obstoječe transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi jih bilo potrebno odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne zmogljivosti.
(3)	Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno dostopne za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega
127
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
tlorisa. Pri razporeditvi prostorov v objektu je treba upoštevati določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju.
(4)	Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne elektroenergetske infrastrukture.
(5)	Izven urbanih naselij se elektroenergetska distribucijska omrežja nazivne napetosti 20 kV in 0,4 kV gradi predvsem v nadzemni izvedbi lahko pa tudi v kablovodih, ki so položeni v zemljo v zaščitnih ceveh. V urbanih naseljih se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi izključno v kabelski izvedbi, praviloma v obbetonirani kabelski kanalizaciji.
(6)	Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju Občine Trzin bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega prostorskega razvoja občine.
(7)	Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj ureditvenega območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet.
(8)	Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(9)	Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje pristojnega soglasodajalca oz. pisno soglasje upravljavca. Za novogradnje, dozidave in nadzidave objektov, namenjenih za stalno ali občasno bivanje ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96).
(10)	Dopustna rekonstrukcija vseh obstoječih talnih oziroma nadtalnih vodov 20 kV napetostnega nivoja s pretečeno življenjsko dobo oziroma če prenosna zmogljivost ne zadošča trenutnim potrebam po zagotavljanju kvalitetne oskrbe odjemalcev z električno energijo na območju občine Trzin. Rekonstruirani ali novo zgrajeni daljnovod ne sme povzročati nezmerne
celotne obremenitve območja s sevanjem v nobenem bivalnem ali drugem prostoru stavb, v katerih se zadržujejo ljudje. Izpolnjene morajo biti zahteve glede mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.
(11)	Prostozračni (nadtalni) elektroenergetski vodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.
(12)	V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive gorljive ali eksplozivne materiale.
(13)	Razdelilne TP se morajo izvesti v skladu s sodobnimi principi z uporabo takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na minimum, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta, da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih. Vse RTP morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v elektroenergetsko omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
44. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1)	Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, obvezno v zaščitni kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2)	Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da človek nima neoviranega dostopa na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96) lahko prekomerne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev, bolnišnic, idr. Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti niso presežene.
(3)	Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo, ki je vir sevanja, pridobiti prve meritve s strani pooblaščene institucije, s katerimi se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in življenjskega okolja.
(4)	Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja telefonije je treba upoštevati predpise s področja
128
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
-	v ENOTI UREJANJA PROSTORA s podrobnejšo namensko rabo IG, K2, G je dopustna gradnja objektov in naprav mobilne telefonije ter gradnja prostostoječih antenskih stolpov; v enoti urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo G je tovrstna gradnja dopustna v primeru kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov in na stanje okolja oziroma narave,
-	objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,
-	za gradnjo objektov in naprav mobilne telefonije ter za gradnjo prostostoječih antenskih stolpov na območjih z naravovarstvenim statusom je treba pridobiti naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
(5)	Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno na izpostavljenih legah umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši.
(6)	Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) pa mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, potrebno je tudi ozeleniti okolico objekta.
45. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1)	Komunalne odpadke je treba zbirati v namenskih posodah za ostanek komunalnih odpadkov in ločene frakcije komunalnih odpadkov, smetnjaki oz. zabojnikih. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih novogradnjah v objektu ali na zemljišču, namenjenemu za gradnjo, h kateremu pripada. Pri kolektivnih objektih pa mora biti odjemno mesto na lastnem funkcionalnem zemljišču ob javni kategorizirani cesti oz. ob hodniku za pešce (približno en meter od skrajnega zunanjega roba cestnega sveta).
(2)	Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti urejeno v skladu s predpisi in praviloma zaščiteno z nadstrešnico, na utrjeni površini z odtokom in opremljeno z vodo za občasno čiščenje, dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin.
(3)	Zbiralnice odpadkov so praviloma nadzemne in umeščene na utrjene javne površine. Zbiralnice
odpadkov so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje največ 300 prebivalcev.
(4)	Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dostopnosti umeščen v bližini naselja ali v eni od sosednjih občin. Imeti mora najmanj vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt.
(5)	Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali.
Ni/12. splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
iii/12/1. ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
46.	člen
(ne dovoljeni posegi)
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
47.	člen
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)
(1)	Območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in potencialnih posebnih varstvenih območij so prikazana v Prikazu stanja.
(2)	Pri načrtovanju gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij, potencialnih posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij, navedenih v naravovarstvenih smernicah. Za gradnjo objekta na teh območjih je skladno z zakonom potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.
(3)	Vplivna območja evidentiranih naravnih vrednot imajo omejeno osnovno rabo kot na primer kmetijsko ali gozdarsko rabo. V teh delih se gospodari z območji na sonaraven način.
(4)	Območja ob vodnih površinah kot so priobalna zemljišča bajerjev in zemljišča ob zajetjih se uredijo in
129
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
redno vzdržujejo skladno s pogoji pristojnega organa ali ministrstva v kontekstu ohranjanja naravnih prvin.
48. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Sestavni del IPN Občine Trzin so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov,
(3)	Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4)	Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
-	gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
-	rekonstrukcija objekta,
na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5)	Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6)	Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne
varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine navedeni v tem členu so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi IPN Občine Trzin in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7)	Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8)	Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9)	Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim
ESD	IME	rezim
10869	Loka pri Mengšu - Območje gradu Jablje	Vplivno območje spomenika
12633	Trzin - Arheološko območje Zale	arheološko najdišče
2022	Trzin - Cerkev sv. Florijana	Stavbna dediščina z vplivnim območjem
12635	Trzin - Domačija Jemčeva 20	Stavbna dediščina z vplivnim območjem dediščina
20451	Trzin - Domačija Jemčeva 24	Stavbna dediščina
12637	Trzin - Florjanovo znamenje	Stavbna dediščina
20450	Trzin - Gospodarsko poslopje pri hiši Jemčeva 9	Stavbna dediščina
12634	Trzin - Kapelica Srca Jezusovega	Stavbna dediščina
20449	Trzin - Pajkov križ	Stavbna dediščina
20455	Trzin - Prazgodovinska naselbina Onger	arheološko najdišče
20476	Trzin - Razpelo ob Jemčevi ulici	Stavbna dediščina
12641	Trzin - Rojstna hiša Ivana Hribarja	Spomenik z vplivnim območjem
11939	Trzin - Spomenik Cenetu Stuparju	spomenik
12639	Trzin - Spomenik padlim borcem NOB	spomenik
12640	Trzin - Spominska plošča akcijam slovenske teritorialne obrambe	spomenik
20475	Trzin - Spominska plošča Tinetu Kmetiču	Memorialno dediščina
130
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v tem členu.
(1)	Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
-	oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
-	funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
-	sestavine in pritikline,
-	stavbno pohištvo in notranja oprema,
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
-	pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
-	celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
-	zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(2)	Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
-	naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
-	odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
-	prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
-	prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
-	naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
-	podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
-	odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
-	stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
-	oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
-	zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
(3)	Za registrirano kulturno krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
-	krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
-	značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
-	tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
-	tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
-	odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
-	avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
-	preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
-	zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(4)	Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
-	zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
-	grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
-	naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
-	podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
-	rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
131
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
-	vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
(5)	Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
-	odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
-	poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
-	ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
-	gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
-	postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
-	če ni možno najti drugih rešitev in
-	če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
(6)	Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
-	avtentičnost lokacije,
-	materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
-	vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(7)	Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
-	materialna substanca, ki je še ohranjena,
-	lokacija in prostorska pojavnost,
-	vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11)	V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12)	Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi, bilo povzoročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13)	Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14)	Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah - obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15)	Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča
132
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16)	Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17)	Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(18)	Za vse posege v vplivno območje cerkve sv. Florjana (EŠD 2022) in v vplivno območje Domačije Jemčeva 20 (EŠD 12635) je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja. Vplivna območja so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi IPN Občine Trzin.
III/12/2. Varstvo okolja in naravnih dobrin
49. člen
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1)	Vire onesnaževanja in motenj v okolju je treba sanirati.
(2)	Na celotnem območju Občine Trzin so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje.
(3)	Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(4)	Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba v skladu z Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(5)	Za vsako proizvodno dejavnost mora poseben del projekta za gradbeno dovoljenje vsebovati presojo vplivov na okolje. V območjih za proizvodnjo (oznaka
I) je treba upoštevati dovoljene ravni hrupa za proizvodna območja.
(6)	V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo.
(7)	Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni recipient.
(8)	Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja, kemikalije, lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti prestrežejo.
(9)	Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
(10)	Pri vseh novih gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi.
(11)	Pri vseh novih gradnjah in rekonstrukcijah objektov je obvezno:
-	predvideti zbiralnik za zbiranje meteorne vode, ki se jo uporabi za zalivanje ali za sanitarije (sekundarni vodovod);
-	graditi po načelih varčne gradnje in učinkovite rabe energije (individualni in javni objekti) in
-	uporabljati obnovljive vire energije (toplotne črpalke, kolektorji za izkoriščanje solarne energije, biomasa, ...).
(12)	Priporočljivo je graditi sisteme daljinskega ogrevanja z možnostjo kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije).
(13)	Pri vseh rekonstrukcijah in novogradnjah je potrebno upoštevati načelo učinkovite rabe energije (zasnova in ovoj objekta), za pridobivanje toplote in proizvodnjo električne energije pa je dopustna raba vseh vrst obnovljivih virov energije.
133
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
50.	člen
(varstvo zraka)
(1)	Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2)	Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
(3)	Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja dvakrat letno meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ Občine Trzin.
51.	člen
(varstvo voda)
(1)	Vsi vodotoki in stoječe vode imajo 5 m pas priobalnega zemljišča. V območju priobalnega zemljišča je prepovedano graditi kakršne koli objekte, ograje, naprave, ki bi preprečevali dostop do vode. Obstoječi objekti se ohranjajo v obstoječih gabaritih. Prav tako so prepovedani posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s podporo v strugi, zoževanje pretoka ipd.).
(2)	Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke v ceveh.
(3)	Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(4)	Dopustne posege v priobalno zemljišče določa zakon. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov.
(5)	Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja ali vodnega dovoljenja. Skladno z zakonom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
- z rabo in izkoriščanjem vode,
-	z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo,
-	z gradnjo, rekonstrukcijo vodno-gospodarskih in drugih objektov ter naprav,
-	z drugimi posegi v vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobrežnih zemljiščih.
(6) Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana.
52.	člen
(varstvo vodnih virov)
(1)	Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2)	Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(3)	Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.
(4)	Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
53.	člen
(varstvo tal in reliefa)
(1)	Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(2)	Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(3)	Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
134
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
54.	člen
(varovalni gozdovi)
(1)	Območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom so prikazana v Prikazu stanja.
(2)	V omenjenih območjih je dopustna sanitarna sečnja in sanacijski ukrepi; izbor drevja izvede javna gozdarska služba. Posegi, ki bi oslabili gozdni rob, niso dovoljeni.
(3)	V varovalnih gozdovih niso dopustni posegi, ki bi kakor koli povečali labilnost terena ali zavrli oziroma občutno zmanjšali sposobnost obnavljanja naravne zarasti.
(4)	V varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi načrti za gospodarjenje z gozdovi, so skladni z varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev ekoloških funkcij gozda. Za posege v varovalne pasove je potrebno dovoljenje pristojnega Ministrstva.
(5)	V varovanih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov. Za posege v te objekte je treba pridobiti soglasje pristojne službe za gozdove in organa, pristojnega za ohranjanje narave.
iii/12/3. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
55.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Ob gradnji objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2)	Za vsako novogradnjo višine nad 18 m (antene, oddajniki, ipd.), v ožjem okolišu objekta za potrebe obrambe, je treba pridobiti pogoje pristojne službe za obrambo. Za ožji okoliš šteje oddaljenost 1 km od objektov z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi.
(3)	Za vsako novogradnjo višine nad 25 m (antene, oddajniki, ipd.), v širšem okolišu objekta za potrebe obrambe, je treba pridobiti pogoje pristojne službe za obrambo. Za širši okoliš šteje oddaljenost 2 km od objektov z antenskimi stebri ali antenskih stolpov.
56.	člen
(erozijska in plazovita območja)
(1)	Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
(2)	Prepovedano je:
-	zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
-	vsi posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,
-	izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
-	krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(3)	Za vse posege v plazovitih območjih je treba pridobiti mnenje pristojne organizacije s področja geomehanike oziroma soglasje pristojnega organa.
(4)	Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in tudi se ne sme preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.
57.	člen
(območja potresne ogroženosti)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.
58.	člen
(poplavna območja)
(1)	Gradnja na poplavnem območju je dovoljena v skladu z zakonom.
(2)	Vse ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državni prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).
59.	člen
(varstvo pred požarom)
(1) Za varstvo pred požari je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno:
-	zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja požara,
135
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
-	zagotoviti nemoten dostop intervencijskim vozilom vsaj s treh strani objekta ali naprave (minimalni radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m),
-	zagotoviti izvedbo cest, intervencijskih poti in dostopov, da bo omogočena vožnja intervencijskih vozil (vsaj 3,5 m širina ter osni pritisk do 10 t),
-	zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja,
-	zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov,
-	upoštevati razdalje, čas in oddaljenost najbližje prostovoljne in poklicne gasilske enote, ki pokriva območje Občine Trzin.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je potrebno zagotoviti požarne bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje.
Ni/13. splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
60.	člen
(arhitektonske ovire)
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
61.	člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
i.	stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom - površine gozdov s posebnim namenom (GPN)
ii.	stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. V skladu z zakonom razvrsti na posameznem območju poselitve območja varstva pred hrupom v II. območje varstva pred hrupom ali v
mirno območje poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine.
iii. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
-	na območju stanovanjskih površin: urbana strnjena stanovanjska pozidava (SSn), urbana večstanovanjska pozidava (SSv) in površine podeželskega naselja (SK),
-	na območju površin razpršene poselitve (A),
-	na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
-	na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
-	na območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP), druge zelene površine (ZD) in pokopališča (ZK).
Funkcionalne enote v III. stopnji varstva pred hrupom:
ST 1/1	OB LJUBLJANSKI CESTI
ST 2/1-1	CENTER
ST 2/1-2	CENTER - JUG
ST 2/2	ŠOLA
ST 3/1	TRŠKO JEDRO - MENGEŠKA CESTA
ST 3/2	OB PŠATI - JEMČEVA CESTA
ST 3/3	NJIVE
ST 3/4-1	ZASTRANO - ZAHOD
ST 3/4-2	ZASTRANO
ST 3/5	OB PŠATI - SEVER
ST 4/1	ZA HRIBOM - PRI CERKVI
ST 4/2-1	BRODIČ - ZA HRIBOM
ST 4/2-2	BRODIČ - OB POTOKU
ST 4/2-3	BRODIČ
ST 4/2-4	BRODIČ - ZAVAKE
ST 5/1-1	KRIŽIŠČE - SZ
ST 5/1-2	KRIŽIŠČE - SV
ST 5/1-3	KRIŽIŠČE - JV
ST 5/1-4	KRIŽIŠČE - JZ
NT 1/1	JEDRO - KROŽIŠČE
NT 1/2	OB KRIDRIČEVI
NT 1/3	OB GLAVNI CESTI G2
NT 2/1	POD GOZDOM - ZA REBRIJO
NT 2/2-1	POD GOZDOM - 1
NT 2/2-2	POD GOZDOM - 2
NT 2/3	NAD VRTCEM
NT 2/4	ONGER
NT 2/5-1	SNUGOVEC - SEVER
NT 2/5-2	SNUGOVEC - JUG
NT 2/6	VRTEC
136
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
NT 2/7		VODOHRAN
NT 3/1		MLAKE - CENTER
NT 3/2		MLAKE - SEVER - VRSTNE
NT 3/3		MLAKE - KIDRIČEVA
NT 3/4		TRZINKA
NT 4/1		PESKE - BELA CESTA
NT 5/1		ŠPORTNI PARK- ŠRP MLAKE
CT 1/1-	2	PIRAMIDA - PESKE, ŠPRUHA
CT 2/1-	1	MOTNICA - JUG
CT 2/1-	2	MOTNICA - BLATNICA
CT 3/1		BLATNICA - SEVER
CT 4/1		DOBRAVE
A1/1		PREGRETE-1
A1/2		PREGRETE-2
A2		POD VPADNICO
A3		KRAČICE
iv. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
-	na posebnih območjih: športni centri (BC),
-	na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG),
-	na območjih prometnih površin (P): vse površine,
-	na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
-	na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
-	na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
-	na območjih mineralnih surovin (L): vse površine,
-	na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
-	na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča,
-	na območju za potrebe obrambe (F): vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Funkcionalne enote v IV. stopnji varstva pred hrupom:
CT 1/1-1 PIRAMIDA CT 1/1-3 GMAJNA CT 5/1	BRODIŠČE
IT 1/1	GLAVNA CESTA G2
IT 1/2	TIR
IT 2/1	PLIN
IT 2/2	ČISTILNA - PREČRPAVALIŠČE
IT 2/3	POT
REZERVACIJA PROSTORA ZA VZHODNO
IT 1/3	OBVOZNICO
(2)	V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3)	V II. stopnji varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah pa 15 m na vsako stran od roba ceste.
(4)	Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5)	Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade).
(6)	Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma presežene za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.
(7)	Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(8)	Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi.
62. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1)	Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2)	Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja nadtalni ali podtalni vod za prenos električne energije odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo
137
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(3) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oz. občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja niso oziroma ne bodo prekoračene.
63.	člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1)	Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2)	Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
64.	člen
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem prostorskim načrtom. Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje z direktno sončno svetlobo, skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja učinkovite rabe energije v stavbah.
Ni/14. splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
65. člen
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih)
(1)	Objekti razpršene gradnje so vsi zakonito zgrajeni objekti izven stavbnih zemljišč. Območje razpršene gradnje je v enoti prostorskega urejanja A2 - Pod vpadnico, podrobno obdelano v 120. členu tega odloka.
(2)	Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:
-	rekonstrukcija objektov brez povečanja bruto etažnih površin,
-	vzdrževanje objektov,
-	odstranitev objektov,
-	komunalna in oblikovna sanacija objektov,
-	prizidave in nadzidave,
-	pomožni objekti za lastne potrebe in ograje.
(3)	Na parceli objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo SSs, oddaljeni največ 5 m od skrajne točke osnovnega objekta.
(5) Za objekte razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi SSs.
138
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
iv. posebni prostorski izvedbeni pogoji
66. člen
st 1/1 ob ljubljanski cesti
Območje prepleta dejavnosti - jedro ob Ljubljanski cesti.
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 12420 Parkirni in garažni objekti Ob Ljubljanski cesti je dovoljena tudi gradnja:
12201	Stavbe javne uprave
12202	Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
12203	Druge upravne in pisarniške stavbe 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
-	rušitve
-	gradnja novega objekta
-	dopolnilna gradnja
-	rekonstrukcija
-	spremembe namembnosti
-	dozidava, ki ne presega 30% zazidane površine objekta
-	nadzidava do skupne dovoljene višine tega člena
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	nezahtevni objekti za lastne potrebe
-	ograje
-	škarpe in podporni zidovi Enostavni objekti:
-	enostavni objekti za lastne potrebe
-	urbana oprema, razen kioska:
•	nosilci in drogovi nadcestnih transparentov
•	mlekomat
-	začasni objekti: - odprti sezonski gostinski vrt
2. velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je K + P + N + M, do skupne višine največ 8,5 m od terena do kapi
tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic 1/1.5
tlorisna zasnova objektov za tip PK sledi razmerju stranic od 1/1.5 do 1/2
Streha je lahko:
-	dvokapnica z naklonom od 33° - 45°
-	ravne strehe niso dovoljene, razen v primeru prizidka, ki služi obstoječemu objektu kot uporabna terasna površina in ne sme presegati 30% tlorisne površine obstoječega objekta
Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 40%	najmanj 15%	do vključno 1.8
3. oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
PN, PK
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin
Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, kjer je drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM.
139
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
67. člen sT 2/1-1 CENTER
Gravitacijsko središče Trzina.
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 11221 Tri- in večstanovanjska stavba samo na zemljišču s sedanjimi parc. št. 1600/56, 111/76, 529, 1570/19 in 1570/17, vse k.o. Trzin 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene 12111	Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev 12112	Gostilne, restavracije in točilnice 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 12201	Stavbe javne uprave 12202	Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 12203	Druge upravne in pisarniške stavbe 12301	Trgovske stavbe 12302	Sejemske dvorane, razstavišča 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12420 Parkirni in garažni objekti 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 12620 Muzeji in knjižnice 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 12640 Stavbe za zdravstvo 12650 Športne dvorane 24110 Športna igrišča
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitev -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	sprememba namembnosti, razen stanovanj v nadstropnih delih stavb v večstanovanjskih objektih
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe -	ograje -	škarpe Enostavni objekti: -	nadstreški - pred pritličnimi stanovanji v večstanovanjskih objektih izključno če so enaki in skladni z zasnovo arhitekta osnovnega objekta -	spominska obeležja -	urbana oprema, razen kioska: •	objekt za oglaševanje do velikosti 2,80 m2 •	mlekomat -	začasni objekti: •	odprti sezonski gostinski vrt •	oder z nadstreškom •	pokrit prireditveni prostor •	začasna tribuna za gledalce na prostem •	začasne stojnice
2. velikost in zmogljivost objektov	
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + N + M, razen že obstoječih stavb in predvidene stavbe na zemljišču s sedanjimi parc. št. 1600/56, 111/76, 529, 1570/19 in 1570/17, vse k.o. Trzin, kjer je K + P + 3N + M •	V skladu s pogoji ministrstva oziroma organa pristojnega za področje voda je možno izvesti max. dve kletni etaži (2K) samo za potrebe parkiranja in servisno skladiščnih prostorov. •	Streha je lahko: -	dvokapnica z naklonom od 33° - 45° -	enokapnica z naklonom od 33° - 45° -	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 33° - 45°), enokapnice (naklon od 33° -45°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°) -	izvedena kot zelena streha z naklonom 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10° -	izvedena kot svojstvena streha •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
140
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 80%	najmanj 15%	do vključno 3
2.3 Dodatni pogoji	Za vse novogradnje znotraj EUP je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije preveriti poplavno ogroženost in predvideti ustrezne ukrepe.			
3. Oblikovanje objektov				
3.1. Tip zazidave	PN, PV, VV, D			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Ohranja se zelena os območja ob potoku Pšata z navezavo na športno rekreativne in parkovne površine. Ohranja se trikotni park z rekreativnimi programi med šolo in obstoječo pozidavo, ki se prepleta s pešpotjo. Dovoli se izgradnja dodatnih parkirišč S in Z od objekta P2. Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, kjer je drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM.			
68. člen ST 2/1-2 CENTER - JUG
Območje stanovanjskih površin med južnim krakom Ljubljanske ceste in glavno cesto (G2).
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe
Ob zbirni cesti funkcionalne enote je dovoljena tudi gradnja:
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
12420 Parkirni in garažni objekti
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
24110 Športna igrišča_
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
-	rušitve
-	gradnja novega objekta
-	rekonstrukcija
-	spremembe namembnosti
-	dozidava, ki ne presega 30% zazidane površine objekta; dozidave niso dovoljene ob zbirni cesti
-	nadzidava do skupne dovoljene višine tega člena_
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	nezahtevni objekti za lastne potrebe
-	ograje
-	škarpe
Enostavni objekti:
-	vsi enostavni objekti za lastne potrebe
-	začasni objekti:
•	odprti sezonski gostinski vrt
•	oder z nadstreškom
•	pokrit prireditveni prostor
•	začasna tribuna za gledalce na prostem
-	urbana oprema, razen kioska:
•	mlekomat
2. Velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je K + P + N + M tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic 1/1.5 tlorisna zasnova objektov za tip PK sledi razmerju stranic od 1/1.5 do 1/2 Streha je lahko:
-	dvokapnica z naklonom od 33° - 45°
-	ravne strehe niso dovoljene, razen v primeru prizidka, ki služi obstoječemu objektu kot uporabna terasna površina in ne sme presegati 30% tlorisne površine obstoječega objekta
Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 60%	najmanj 15%	do vključno 1.8
141
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2.3. Dodatni pogoji	Za vse novogradnje znotraj EUP je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije preveriti poplavno ogroženost in predvideti ustrezne ukrepe.
3. Oblikovanje objektov	
3.1. Tip zazidave	PN, PV, VN, D
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Ob zbirni javni poti novega naselja (južni krak Ljubljanske ceste) se uredi enotno oblikovan pas zelenice. Južni rob ob glavni cesti (G2) je potrebno intenzivno ozeleniti. Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, kjer je drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM.
69. člen ST 2/2 ŠOLA
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
12111 hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (v sklopu športnega objekta)
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
12650 Športne dvorane
12620 Muzeji in knjižnice
12420 Parkirni in garažni objekti
24110 Športna igrišča_
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
-	rekonstrukcija
-	rušitve
-	gradnja novega objekta
-	nadzidava
-	dozidava in dopolnilna gradnja v okviru funkcionalnih zemljišč objekta
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	ograje
Enostavni objekti:
-	začasni objekti:
•	oder z nadstreškom
•	pokrit prireditveni prostor
•	začasna tribuna za gledalce na prostem
-	spominska obeležja
-	urbana oprema, razen kioska
2. Velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je P + N + M,
Športna dvorana do max. višine v kapu 10 m od raščenega terena. Če je streha izvedena v naklonu, dvokapnica ali ločna konstrukcija, je maksimalna višina v slemenu 13 m.
Nad višino dovoljenega vertikalnega gabarita 10 m nad koto urejenega terena je pri objektih z ravno streho dovoljeno namestiti funkcijsko neizogibne dele stavb in tehničnih naprav, če ti ne prodirajo ravnine ki poteka od daljših stranic proti sredini pod naklonom 35° od vodoravnice, vendar maksimalno do 3 m v sredini. Streha je lahko:
-	dvokapnica z naklonom od 25° - 35°
-	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 33° - 45°), enokapnice (naklon od 33° -45°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°)
-	izvedena kot zelena streha z naklonom 2° - 10° ali 25° - 35°
-	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10°_
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 50%	najmanj 20%	do vključno 1.5
2.3. Dodatni pogoji
Za vse novogradnje znotraj EUP je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije preveriti poplavno ogroženost in predvideti ustrezne ukrepe.
3. Oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
E, D
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin
Robne površine enote urejanja so parkovno urejene. Na zemljišču je potrebno zasaditi vsaj 30 dreves na hektar. Parkovne površine ob igriščih in komunikacijskih poteh morajo biti zasajene z grmovnicami in drevjem, in sicer vsaj 50%.
142
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
70. člen
ST 3/1 TRŠKO JEDRO - MENGEŠKA CESTA
Urbana stanovanjska pozidava ob Mengeški cesti z zaledjem.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe Ob Mengeški cesti je dovoljena tudi gradnja: 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene
12201	Stavbe javne uprave
12202	Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
12203	Druge upravne in pisarniške stavbe 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev Na zaledni strani je dovoljena tudi gradnja:
12711	Stavbe za rastlinsko pridelavo
12712	Stavbe za rejo živali
12713	Stavbe za spravilo pridelka
12714	Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
V pritličjih stanovanjskih objektov ob Mengeški cesti so možne tudi spremembe namembnosti za prostore javnega in poslovnega značaja.
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
-	rušitve
-	gradnja novega objekta
-	dopolnilna gradnja
-	rekonstrukcija
-	spremembe namembnosti
-	dozidava, ki ne presega 30% zazidane površine objekta
-	nadzidava do skupne dovoljene višine tega člena
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	nezahtevni objekti za lastne potrebe
-	ograje
Enostavni objekti:
-	enostavni objekti za lastne potrebe
-	začasni objekti:
•	odprti sezonski gostinski vrt
•	začasne stojnice
-	spominska obeležja
-	urbana oprema, razen kioska:
•	objekt za oglaševanje do velikosti 2,80 m2
•	mlekomat
2. Velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je K + P + N + M, do skupne višine največ 8,5 m od terena do kapi
tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic 1/1.5
tlorisna zasnova objektov za tip PK sledi razmerju stranic od 1/1.5 do 1/2
Streha je lahko:
-	dvokapnica z naklonom od 33° - 45°
-	ravne strehe niso dovoljene, razen v primeru prizidka, ki služi obstoječemu objektu kot uporabna terasna površina in ne sme presegati 30% tlorisne površine obstoječega objekta
Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena na zemljiščih, ki so dovolj velika, da zagotovijo zadosten odmik (najmanj 2,5 m) od parcelne meje in površine za dovoz in manipulacijo.
2.2. Stopnja	tip	FZ	FZP	FI
izkoriščenosti	vsi tipi	največ 40%	najmanj 15%	do vključno 1.8
gradbene parcele	gospodarska poslopja	največ 30%	najmanj 15%	do vključno 1.8
3. Oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
PN, PK, D
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin
Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem ali sadovnjaki.
Urejene zelene površne ob Mengeški cesti se ohranijo.
143
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
71. člen
ST 3/2 OB PŠATI - JEMČEVA CESTA
Stanovanjska pozidava ob Pšati.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe Ob Jemčevi cesti je dovoljena tudi gradnja: 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
12711	Stavbe za rastlinsko pridelavo
12712	Stavbe za rejo živali
12713	Stavbe za spravilo pridelka
12714	Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
Na zemljišču parc. št. 12, 3/5 in 15/2, vse k.o. Trzin je poleg dovoljenih dejavnost, dovoljena tudi gradnja objektov z največ 3 stanovanji in za muzejsko, knjižnično, turistično in druge storitvene dejavnosti.
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
-	rušitve
-	gradnja novega objekta
-	dopolnilna gradnja
-	rekonstrukcija
-	spremembe namembnosti
-	dozidava, ki ne presega 30% zazidana površine objekta
-	nadzidava do skupne dovoljene višine tega člena
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	nezahtevni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov
-	ograje: so dovoljene tudi na ulični strani
Enostavni objekti:
-	enostavni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov, razen dvorišč, ki so lahko tudi na ulični strani
-	urbana oprema, razen kioska
2. Velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je K + P + N + M tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic 1/1.5 tlorisna zasnova objektov za tip PK sledi razmerju stranic od 1/1.5 do 1/2 Streha je lahko:
-	dvokapnica z naklonom od 33° - 45°
-	ravne strehe niso dovoljene, razen v primeru prizidka, ki služi obstoječemu objektu kot uporabna terasna površina in ne sme presegati 30% tlorisne površine obstoječega objekta
Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena na zemljiščih, ki so dovolj velika, da zagotovijo zadosten odmik od sosednjih objektov in površine za dovoz in manipulacijo.
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 40%	najmanj 15%	do vključno 1.6
3. Oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
PN, PK
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin
Urejene zelene površine ob Jemčevi cesti se ohranijo.
144
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
72. člen st 3/3 NJivE
Območje stanovanj podeželskega tipa ob Mengeški cesti.
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (samo v pritličjih stanovanjskih objektov ob prometnicah) 21110 Ceste cestni priključki in križišča			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	dopolnilna gradnja -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidava, ki ne presega 30% zazidana površine objekta -	nadzidava do skupne dovoljene višine tega člena			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe -	ograje Enostavni objekti: -	enostavni objekti za lastne potrebe -	urbana oprema, razen kioska			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + N + M •	tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic 1/1.5 •	tlorisna zasnova objektov za tip PK sledi razmerju stranic od 1/1.5 do 1/2 •	Streha je lahko: -dvokapnica z naklonom od 33° - 45° •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 40%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, PK			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem ali sadovnjaki.			
73. člen st 3/4-1 ZASTRANO - ZAHOD
Območje stanovanj podeželskega tipa ob Jemčevi cesti.
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
	11100 Enostanovanjske stavbe
	11210 Dvostanovanjske stavbe
	Ob Jemčevi cesti je dovoljena tudi gradnja:
	11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
	12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12112 Gostilne, restavracije in točilnice 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo 12713 Stavbe za spravilo pridelka 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (samo v pritličjih stanovanjskih objektov ob prometnicah) 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (samo v pritličjih stanovanjskih objektov ob prometnicah)
145
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
-	rušitve
-	gradnja novega objekta
-	dopolnilna gradnja
-	rekonstrukcija
-	spremembe namembnosti
-	dozidava, ki ne presega 30% zazidana površine objekta
-	nadzidava do skupne dovoljene višine tega člena
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	nezahtevni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov
-	pomožni kmetijski objekti
-	ograje
Enostavni objekti:
-	enostavni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov
-	urbana oprema, razen kioska
-	pomožni kmetijski objekti
2. Velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je K + P + N + M, do skupne višine največ 8,5 m od terena do kapi
tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic 1/1.5
tlorisna zasnova objektov za tip PK sledi razmerju stranic od 1/1.5 do 1/2
Streha je lahko:
- dvokapnica z naklonom od 33° - 45°
Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 40%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. Oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
PN, PK
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin
Urejene zelene površine ob cesti se ohranijo ali uredijo.
74. člen ST 3/4-2 ZASTRANO Usmeritve za izdelavo OPPN
Stanovanjske površine Zastrano.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 24110 Športna igrišča Ob prometnicah je dovoljena tudi gradnja: 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 12112 Gostilne, restavracije in točilnice 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	gradnja novega objekta -	ureditev zemljišč -	na območju so do sprejema OPPN-ja dovoljena samo vzdrževalna dela na obstoječi infrastrukturi in objektih
146
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	vsi nezahtevni objekti za lastne potrebe po enotnem konceptu
-	ograje
Enostavni objekti:
-	vsi enostavni objekti za lastne potrebe po enotnem konceptu
-	urbana oprema, razen kioska
2. Velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je P + N + M ali P + 2N, BEP = max. 600 m2 Streha je lahko:
-	dvokapnica z naklonom od 33° - 45°
-	enokapnica z naklonom od 33° - 45°
-	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 30° - 45°), enokapnice (naklon od 30° -45°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°)
-	izvedena kot zelena streha z naklonom 2° - 10° ali 25° - 35°
-	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10°
Minimalna površina gradbene parcele za postavitev enostanovanjske hiše je 350 m2. Za vsako dodatno enoto k enostanovanjski hiši se funkcionalno zemljišče poveča za 100 m2.
Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m2. Najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 40%	najmanj 15%	do vključno 1.6
2.3. Dodatni pogoji
Na območju se načrtuje omrežje za dobavo zemeljskega plina, objekti pa se morajo načrtovati kot energetsko varčni objekti, vključno z usmeritvijo v rabo vsaj enega obnovljivega vira energije oziroma kot nizko energetski objekti. Priporočajo se rešitve z možnostjo kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije).
3. Oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
PN, PK
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin
Ob ulicah se uredijo zeleni koridorji za komunalno infrastrukturo brez ograj.
75. člen ST 3/5 OB PŠATI Usmeritve za izdelavo OPPN
Območja stanovanj ob Pšati.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 21410 Mostovi in viadukti 21520 Pregrade in jezovi 21530 Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 24110 Športna igrišča
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	gradnja novega objekta -	ureditve zemljišč -	na območju so do sprejema OPPN-ja dovoljena samo vzdrževalna dela na obstoječi infrastrukturi in objektih
147
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe: •	garaže •	steklenjaki •	uta oziroma senčnica •	bazeni -	ograje -	škarpe in podporni zidovi Enostavni objekti: -	vsi enostavni objekti za lastne potrebe po enotnem konceptu -	urbana oprema, razen kioska			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je P + N + M, BEP = max. 450 m2 •	tlorisna zasnova objektov za tip AN sledi razmerju stranic od 1/1.2 do 1/2 •	Streha je lahko: -	dvokapnica z naklonom od 33° - 45° -	enokapnica z naklonom od 33° - 45° -	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 33° - 45°), enokapnice (naklon od 33° -45°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°) -	izvedena kot zelena streha z naklonom 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10° •	Minimalna površina gradbene parcele za postavitev enostanovanjske hiše je 350 m2. Za vsako dodatno enoto k enostanovanjski hiši se funkcionalno zemljišče poveča za 100 itP. •	Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 t2, vendar ne manj kot 50 TP. Najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 t2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 15%	do vključno 1.5
2.3. Dodatni pogoji	Na območju se načrtuje omrežje za dobavo zemeljskega plina, objekti pa se morajo načrtovati kot energetsko varčni objekti, vključno z usmeritvijo v rabo vsaj enega obnovljivega vira energije oziroma kot nizko energetski objekti. Priporočajo se rešitve z možnostjo kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije).			
3. Oblikovanje objektov				
3.1. Tip zazidave	PN, PK			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Ob ulicah se uredijo zeleni koridorji za komunalno infrastrukturo brez ograj.			
76. člen
ST 4/1 - ZA HRIBOM - PRI CERKVI
Stanovanjske površine z dopolnilnim programom ob cerkvi.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
	11100 Enostanovanjske stavbe
	11210 Dvostanovanjske stavbe
	12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
	Samo v pritličjih stanovanjskih objektov ob Habatovi ulici so lahko tudi:
	12112 Gostilne, restavracije in točilnice
	12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1.1. Dopustni objekti	12301 Trgovske stavbe
in dejavnosti	12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
	21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
	Na parceli št. 153/2, k.o. Trzin so dovoljene tudi:
	11210 Večstanovanjske stavbe
	12201 Stavbe javne uprave
	12520 Skladišča
148
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	dopolnilna gradnja -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidava, ki ne presega 30% zazidana površine objekta -	nadzidava do skupne dovoljene višine tega člena			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	vsi nezahtevni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov -	ograje: so dovoljene tudi na ulični strani -	škarpe in podporni zidovi Enostavni objekti: -	vsi enostavni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov, razen dvorišč, ki so lahko tudi na ulični strani -	urbana oprema, razen kioska			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + N + M •	Na podlagi pogojev ministrstva oziroma organa pristojnega za področje voda je možno izvesti največ eno kletno etažo. •	tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic 1/1.5 •	Streha je lahko: -	dvokapnica z naklonom od 33° - 45° -	ravne strehe niso dovoljene, razen v primeru prizidka, ki služi obstoječemu objektu kot uporabna terasna površina in ne sme presegati 30% tlorisne površine obstoječega objekta -	na parceli št. 153/2, k.o. Trzin so dovoljene frčade •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 40%	najmanj 15%	do vključno 1.5
2.3. Dodatni pogoji	Za vse novogradnje znotraj EUP je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije preveriti poplavno ogroženost in predvideti ustrezne ukrepe.			
3. Oblikovanje objektov				
3.1. Tip zazidave	PN, PV, D, PK			
3.2. Velikost in urejanje zelenih p.	Ob meandrasti strugi vodotoka se ohranja naravna obvodna vegetacija. Možnost ureditve otroškega igrišča.			
77. člen
ST 4/2-1 BRODIČ - ZA HRIBOM
Stanovanjske površine ob cesti Za hribom.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 12713	Stavbe za spravilo pridelka 12714	Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti
149
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	vsi nezahtevni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov -	ograje: so dovoljene tudi na ulični strani -	škarpe in podporni zidovi -	pomožni kmetijski objekti Enostavni objekti: -	vsi enostavni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov, razen dvorišč, ki so lahko tudi na ulični strani -	urbana oprema, razen kioska -	pomožni kmetijski objekti			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je P + N + M •	tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic 1/1.5 •	tlorisna zasnova objektov za tip PK sledi razmerju stranic od 1/1.5 do 1/2 •	Streha je lahko: - dvokapnica z naklonom od 33° - 45° •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 40%	najmanj 15%	do vključno 1.5
3. oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, PK			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Ohranja se gozdni rob. Zaščita se zagotovi z vgradnjo iskrolovov na dimnike.			
78. člen
st 4/2-2 BRoDIč - ob potoku
Zelene površine znotraj naselja.
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	21410 Mostovi in viadukti 21520 Pregrade in jezovi 21530 Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	gradnja za potrebe ureditve vodotoka -	ureditve zemljišč			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	kolesarska steza -	pomožni objekti vodne infrastrukture -	poljska pot Enostavni objekti: -	objekti za odvodnjavanje ceste			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov				
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	-	-	-
3. oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	-			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Ob meandrasti strugi vodotoka se ohranja naravna obvodna vegetacija. Možnost ureditve otroškega igrišča.			
150
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
79. člen sT 4/2-3 BRoDIč usmeritve za izdelavo oppN
Stanovanjske površine Brodič.
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 21410 Mostovi in viadukti 21520 Pregrade in jezovi 21530 Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 24110 Športna igrišča			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	gradnja novega objekta -	ureditve zemljišč			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe: •	garaže •	steklenjaki •	uta oziroma senčnica •	bazeni -	ograje (niso dovoljene polno zidane ograje) -	škarpe in podporni zidovi Enostavni objekti: -	vsi enostavni objekti za lastne potrebe po enotnem konceptu -	urbana oprema, razen kioska			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je P + N + M •	tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic 1/1.5 •	Streha je lahko: -dvokapnica z naklonom od 33° - 45° - sestavljena iz dvokapnice (naklon od 33° - 45°), kombinirane s terasami ali zeleno streho (naklon 2° -10° ali 25° - 35°) •	Minimalna površina gradbene parcele za postavitev enostanovanjske hiše je 350 m2. Za vsako dodatno enoto k enostanovanjski hiši se funkcionalno zemljišče poveča za 100 m2. •	Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m2. Najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 40%	najmanj 15%	do vključno 1.6
2.3. Dodatni pogoji	Na območju se načrtuje omrežje za dobavo zemeljskega plina, objekti pa se morajo načrtovati kot energetsko varčni objekti, vključno z usmeritvijo v rabo vsaj enega obnovljivega vira energije oziroma kot nizko energetski objekti. Priporočajo se rešitve z možnostjo kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije).			
3. oblikovanje objektov				
3.1. Tip zazidave	PN			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Ob zbirni cesti novega naselja se uredi enotno oblikovan pas zelenice - drevored.			
151
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
80. člen sT 4/2-4 BRoDIč - ZAvAKE usmeritve za izdelavo oppN
Stanovanjske površine Brodič - Zavake.
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 24110 Športna igrišča			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	gradnja novega objekta -	ureditve zemljišč			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe: •	garaže •	steklenjaki •	uta oziroma senčnica •	bazeni -	ograje -	škarpe in podporni zidovi Enostavni objekti: -	vsi enostavni objekti za lastne potrebe po enotnem konceptu -	urbana oprema, razen kioska			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je P + N + M •	tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic 1/1.5 •	Streha je lahko: -	dvokapnica z naklonom od 33° - 45° -	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 33° - 45°), kombinirane s terasami ali zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°) •	Minimalna površina gradbene parcele za postavitev enostanovanjske hiše je 350 m2. Za vsako dodatno enoto k enostanovanjski hiši se funkcionalno zemljišče poveča za 100 m2. •	Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m2. Najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 40%	najmanj 15%	do vključno 1.6
2.3. Dodatni pogoji	Na območju se načrtuje omrežje za dobavo zemeljskega plina, objekti pa se morajo načrtovati kot energetsko varčni objekti, vključno z usmeritvijo v rabo vsaj enega obnovljivega vira energije oziroma kot nizko energetski objekti. Priporočajo se rešitve z možnostjo kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije).			
3. oblikovanje objektov				
3.1. Tip zazidave	PN			
3.2. Velikost in urejanje zelenih p.	Ob zbirni cesti novega naselja se uredi enotno oblikovan pas zelenice - drevored.			
81. člen st 5/1-1 KRIŽlščE sZ
Dopolnitev med Mengeško in Ljubljansko cesto (stari T3).
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11221 Tri- in večstanovanjska stavba 12420 Parkirni in garažni objekti 12112 Gostilne, restavracije in točilnice ali 12202	Stavbe bank, pošt, zavarovalnic ali 12203	Druge upravne in pisarniške stavbe ali 12301 Trgovske stavbe ali 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
152
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitev -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	sprememba namembnosti -	pritličja objektov: možnost poslovne, servisne, trgovske dejavnosti in delavnic			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov -	ograje Enostavni objekti: -	enostavni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov -	urbana oprema, razen kioska •	objekt za oglaševanje do velikosti 2,80 m2 •	mlekomat -	začasni objekti: •	odprt sezonski gostinski vrt •	oder z nadstreškom •	pokrit prireditveni prostor •	začasne stojnice			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + 2N + M •	V skladu s pogoji ministrstva oziroma organa pristojnega za področje voda je možno izvesti max. dve kletni etaži (2K) samo za potrebe parkiranja in servisno skladiščnih prostorov. •	Streha je lahko: -	dvokapnica z naklonom od 25° - 35° -	izvedena kot zelena streha z naklonom 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10° •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 80%	najmanj 10%	do vključno 2.4
3. oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, PV, PK, E, D			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, kjer je drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM.			
82. člen st 5/1-2 KRIŽlščE sv
Pozidava ob Mengeški cesti.
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe Ob Mengeški cesti so dopustne tudi: 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitev -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	sprememba namembnosti
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov, -	ograje; Enostavni objekti: -	enostavni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov -	urbana oprema, razen kioska • mlekomat
153
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + N + M •	Streha je lahko: -	dvokapnica z naklonom od 25° - 35° -	izvedena kot zelena streha z naklonom 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10° •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 80%	najmanj 10%	do vključno 1.8
3. oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, PV, PK			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, kjer je drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM. Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem.			
83. člen sT 5/1-3 KRIŽlščE Jv usmeritve za izdelavo oppN
Dopolnitev centralnih dejavnosti ob uvozu na Mengeško cesto (novi gasilski dom).
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	12112 Gostilne, restavracije in točilnice 12201	Stavbe javne uprave 12202	Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 12203	Druge upravne in pisarniške stavbe in - objekti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 12301 Trgovske stavbe 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12420 Parkirni in garažni objekti			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	gradnja novega objekta -	novogradnja ni dovoljena za enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	ograje Enostavni objekti: -	urbana oprema, razen kioska -	začasni objekti: •	odprt sezonski gostinski vrt •	oder z nadstreškom •	pokrit prireditveni prostor			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + 2N + M •	Skladno s pogoji ministrstva oziroma organa pristojnega za področje voda je možno izvesti max. dve kletni etaži (2K) samo za potrebe parkiranja in servisno skladiščnih prostorov. •	Ob ureditvi območja z OPPN je potrebno umestiti javno pot, kot dostop do gasilskega doma in eventualno še pot do stranske Mengeške ceste. •	Streha je lahko: -	dvokapnica z naklonom od 25° - 35° -	izvedena kot zelena streha z naklonom 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10°			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 80%	najmanj 10%	do vključno 2.0
2.3. Dodatni pogoji	Na območju se načrtuje omrežje za dobavo zemeljskega plina, objekti pa se morajo načrtovati kot energetsko varčni objekti, vključno z usmeritvijo v rabo vsaj enega obnovljivega vira energije oziroma kot nizko energetski objekti. Priporočajo se rešitve z možnostjo kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije).			
154
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
3. oblikovanje objektov	
3.1. Tip zazidave	PN, PV, PK, E, D
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, kjer je drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM. Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem.
84. člen st 5/1-4 KRIŽlščE JZ
Dopolnitev med Ljubljansko cesto in obvoznico (stari gasilski dom).
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe V pritličjih objektov so lahko tudi: 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12420 Parkirni in garažni objekti			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitev -	rekonstrukcija -	gradnja novega objekta -	sprememba namembnosti -	pritličja objektov: možnost poslovne, servisne, trgovske dejavnosti in delavnic			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov -	ograje Enostavni objekti: -	enostavni objekti za lastne potrebe na zaledni strani stanovanjskih objektov -	urbana oprema, razen kioska • mlekomat			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + N + M •	tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic 1/1.5 •	tlorisna zasnova objektov za tip PK sledi razmerju stranic od 1/1.5 do 1/2 •	Streha je lahko: -dvokapnica z naklonom od 33° - 45° -ravne strehe niso dovoljene, razen v primeru prizidka, ki služi obstoječemu objektu kot uporabna terasna površina in ne sme presegati 30% tlorisne površine obstoječega objekta •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 80%	najmanj 10%	do vključno 2.0
3. oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, PV, PK, E, D			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, kjer je drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM. Južni rob ob glavni cesti (G2) je potrebno intenzivno ozeleniti.			
155
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
85. člen NT 1/1 JEDRO - KROŽIŠČE
Poslovno-servisno-trgovska pozidava ob Ljubljanski in Kidričevi ulici:
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	12111	Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev 12112	Gostilne, restavracije in točilnice 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 12201	Stavbe javne uprave 12202	Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 12203	Druge upravne in pisarniške stavbe 12301 Trgovske stavbe 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 12620 Muzeji in knjižnice 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 12640 Stavbe za zdravstvo			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	nadomestna gradnja -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidava -	nadzidava			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	ograje Enostavni objekti: -	enostavni objekti za lastne potrebe -	urbana oprema, razen kioska: •	objekt za oglaševanje do velikosti 2,80 m2 -	spominska obeležja -	začasni objekti: •	odprt sezonski gostinski vrt •	oder z nadstreškom •	napihljiva konstrukcija •	oder z nadstreškom •	pokrit prireditveni prostor •	začasna tribuna •	začasne stojnice			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + M, •	Streha je lahko: -	dvokapnica z naklonom od 25° - 35° -	enokapnica z naklonom od 25° - 35° -	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 25° - 35°), enokapnice (naklon od 25° -35°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°) -	izvedena kot zelena streha 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10° •	Pri vrstnih objektih se dopušča povečava in adaptacija po načelu »enotnosti v celem nizu« z medsebojnimi soglasji sosedov (nadstreški, mansardna okna). •	Pri tovrstnih objektih je dopustna montaža raznih senčil (markize, tende), predvsem pri gostinskih lokalih, vendar čimbolj usklajenega videza. •	Dopustna je postavitev izključno transparentnih ograj (mreža ali les) z betonskim podstavkom in stebriči. Ograja je lahko visoka največ do 180 cm, pri uvozih in križiščih pa do 80 cm. •	Skladiščni prizidki v mrežni ali leseni obliki niso dopustni •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, VN, D			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, tako da bo drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM.			
156
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
86. člen
nt 1/2 ob Kidričevi
Poslovno-servisno-trgovska pozidava ob Ljubljanski in Kidričevi ulici:
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe
12201	Stavbe javne uprave
12202	Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
12203	Druge upravne in pisarniške stavbe 12301 Trgovske stavbe
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
rušitve
gradnja novega objekta
nadomestna gradnja
rekonstrukcija
spremembe namembnosti
dozidava
nadzidava
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	nezahtevni objekti za lastne potrebe:
-	ograje
Enostavni objekti:
-	enostavni objekti za lastne potrebe
-	urbana oprema, razen kioska
-	spominska obeležja
2. Velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je K + P + M,
Streha je lahko:
-	dvokapnica z naklonom od 25° - 35°
-	enokapnica z naklonom od 25° - 35°
-	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 25° - 35°), enokapnice (naklon od 25° -35°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°)
-	izvedena kot zelena streha 2° - 10° ali 25° - 35°
-	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10°
Pri vrstnih objektih se dopušča povečava in adaptacija po načelu »enotnosti v celem nizu« z medsebojnimi soglasji sosedov (nadstreški, mansardna okna).
Pri tovrstnih objektih je dopustna montaža raznih senčil (markize, tende), predvsem pri gostinskih lokalih, vendar čimbolj usklajenega videza.
Dopustna je postavitev izključno transparentnih ograj (mreža ali les) z betonskim podstavkom in stebriči. Ograja je lahko visoka največ do 180 cm, pri uvozih in križiščih pa do 80 cm.
Skladiščni prizidki v mrežni ali leseni obliki niso dopustni
Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
PN, PK, VN
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin
Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, tako da bo drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM.
157
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
87. člen NT 1/3 OB GLAVNI CESTI G2
Poslovno-servisno-trgovska pozidava ob Ljubljanski in Kidričevi ulici:
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe
12301 Trgovske stavbe
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
rušitve
gradnja novega objekta
nadomestna gradnja
rekonstrukcija
spremembe namembnosti
dozidava
nadzidava
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	nezahtevni objekti za lastne potrebe:
•	enoetažna pritlična lopa
•	uta oziroma senčnica,
-	ograje
Enostavni objekti:
-	enostavni objekti za lastne potrebe
2. Velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je K + P + M,
Streha je lahko:
-	dvokapnica z naklonom od 25° - 35°
-	enokapnica z naklonom od 25° - 35°
-	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 25° - 35°), enokapnice (naklon od 25° -35°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°)
-	izvedena kot zelena streha 2° - 10° ali 25° - 35°
-	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10°
Pri vrstnih objektih se dopušča povečava in adaptacija po načelu »enotnosti v celem nizu« z medsebojnimi soglasji sosedov (nadstreški, mansardna okna).
Pri tovrstnih objektih je dopustna montaža raznih senčil (markize, tende), predvsem pri gostinskih lokalih, vendar čimbolj usklajenega videza.
Dopustna je postavitev izključno transparentnih ograj (mreža ali les) z betonskim podstavkom in stebriči. Ograja je lahko visoka največ do 180 cm, pri uvozih in križiščih pa do 80 cm.
Skladiščni prizidki v mrežni ali leseni obliki niso dopustni
Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. Oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
PN, PK, VN
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin
Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, tako da bo drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM.
158
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
88. člen
NT 2/1 POD GOZDOM - ZA REBRIJO
Individualna stanovanjska pozidava ob Ul. pod gozdom, Lobodovi, Cankarjevi, Zupančičevi, Mlakarjevi, Ul. Kamniškega bataljona, Ul. Rašiške čete, Partizanski ulici in Ul. OF
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	gradnja novega objekta -	nadomestna gradnja -	rekonstrukcija -	rušitev -	spremembe namembnosti			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe: •	enoetažna pritlična lopa •	uta oziroma senčnica -	ograje Enostavni objekti: -	enostavni objekti za lastne potrebe			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + M, BEP = max. 700 m2 •	Streha je lahko dvokapnica. •	Dopustna je gradnja stranskih prizidkov za potrebe bivanja in pomožnih prostorov in to tako, da ne bodo preseženi vertikalni gabariti obstoječih objektov (K + VP + M oz. P +1). Prizidki morajo biti prekriti z ostrešji, ki morajo imeti naklon, kritino in smer slemena identične z obstoječo streho. Poudarek mora biti na oblikovni kvaliteti. •	Dopustna je gradnja nadstrešnic v dim. 3 x 5 m (- + 1,0 m) na obcestni strani z enokapnim ostrešjem elementi, ki so identični obstoječi strehi (naklon strešin, smer slemena, kritina). •	Dopustna je delna nadzidava objektov, v kolikor to dopuščajo obstoječe konstrukcije, medsebojni odmiki objektov in arhitektonska uskladitev z okolico. Obvezno pa je prekritje nadzidanega dela z dvokapnim ostrešjem, ki mora vsebovati elemente obstoječega ostrešja (naklon strešin, smer slemena, kritina) oz. ostrešij v neposredni okolici. •	Dopustna je postavitev ute ali senčnice v odmikih od posestnih meja minimalno 1,5 m. S pisnim soglasjem soseda lahko tudi bližje meji. •	Dopustna je postavitev medposestnih ograj višine od 120 cm do 180 cm, ki morajo biti v križiščih in večjih uvozih visoke max. 80 cm. Zaželene so žive meje identičnih višin kot pri ograjah. •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, PK, VN			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin				
159
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
89. člen NT 2/2-1 POD GOZDOM - 1
Atrijska stanovanjska pozidava ob Vegovi ulici in Ul. OF
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
rušitev
gradnja novega objekta nadomestna gradnja rekonstrukcija
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	nezahtevni objekti za lastne potrebe
-	ograje
Enostavni objekti:
-	enostavni objekti za lastne potrebe
2. Velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je P + N + M,
Streha mora biti identična kot pri obstoječem objektu.
Nadzidave teh objektov niso dopustne (razen delni dvig nočnega dela v dim.
8,0 x 8,0 m za cca 1,0 m).
Dopustne so prizidave pri končnih objektih v nizu in sicer v dim. 3 x 8 m (- + 0,50 m), pritličje, dvokapno ali polkrožno ostrešje z elementi, ki jih ima ostrešje obstoječega objekta (naklon strešin, kritina, smer slemena).
Dopustna je gradnja nadstrešnic v dim. 3 x 5 m (- + 1,0 m) pri uvozih v garažo, katerih streha je dvokapnica s smerjo slemena, ki je pravokoten na stanovanjski objekt in z naklonom in kritino, ki sta identična z obstoječo streho stanovanjske enote.
Dopustna je postavitev med-posestne zaščitne ograje okoli atrijev višine od 120 cm do 180 cm, dopolnjena z intenzivno ozelenitvijo; ograja na obcestni strani ni dopustna.
Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. Oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
PN, VN
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin
90. člen Nt 2/2-2 Pod Gozdom - 2
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti	11100 Enostanovanjske stavbe
in dejavnosti	11210 Dvostanovanjske stavbe
	- rušitve
1.2. Dopustne	- gradnja novega objekta
gradnje in druga dela	- nadomestna gradnja
	- rekonstrukcija
	Nezahtevni objekti:
1.3. Dopustni	- nezahtevni objekti za lastne potrebe
nezahtevni in	- ograje
enostavni objekti	Enostavni objekti:
	- enostavni objekti za lastne potrebe
358
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je P + N + M, •	Streha mora biti identična kot pri obstoječem objektu. •	Dopušča se podaljšanje garažnih nadstreškov na obcestni strani in to v obliki pergole dim.: 4,0 X 4,2 m. •	Dopušča se preureditev nesimetričnega ostrešja pri stanovanjski enoti z namenom kvalitetne izboljšave mansardnih prostorov in sicer: -	sprememba naklona daljše strešine in vgraditev običajnih oken namesto strešnih, -	sprememba obeh naklonov strešin z dvigom slemena (mansardna izvedba) -	vgraditev kukerla (frčade) v celotni dolžini stanovanjske enote (na obcestni strani) - kukerle je lahko trikotne ali več-kotne oblike (simetrična menjava). •	Obvezen pogoj za posege je, da se izvedejo enotno za celoten niz stanovanjskih enot. •	Dopušča se zamenjava kritine temne barve, ki naj bo enotna za posamezne nize. •	Postavitev ograje na obcestni strani ni dovoljena. Na vrtni strani je obstoječa lesena lamelna ograja, katera se lahko v obstoječih dimenzijah obnavlja. •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, VN			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin				
91. člen NT 2/3 NAD VRTCEM
Atrijska stanovanjska pozidava z garažnimi boksi na Ploščadi dr. T. Zajca
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitev -	gradnja novega objekta -	nadomestna gradnja -	rekonstrukcija			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Niso dopustni, razen enostavnega objekta za lastne potrebe in sicer enoetažnega pritličnega objekta s tlorisno površino do 4 m2 in višino najvišje točke 2 m.			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	obstoječa etažnost; •	streha mora biti identična kot pri obstoječih objektih; •	atriji morajo biti obdani z leseno lamelno ograjo višine do 180 cm, na vhodni strani pa ograje niso dopustne; •	če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	obstoječe	obstoječe	obstoječe
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, VN			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin				
161
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
92. člen NT 2/4 ONGER
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	nadomestna gradnja -	rekonstrukcija			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe -	ograje -	škarpe in podporni zidovi Enostavni objekti: -	enostavni objekti za lastne potrebe			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + M. •	Streha je lahko dvokapnica z naklonom od 25° - 35°. •	Dopustna je gradnja pritličnih prizidkov: •	na severni strani v tlor. dim. 3,0 m x dolžina hiše (soglasje soseda); streha enokapna z naklonom in kritino, identični strehi stanovanjske hiše, •	na severni strani (tlor. dim. 3,0 m x dolžina hiše) in na obcestni strani (tlor. dim. 6,0 m x 3,0 m, - + 0,5 m) - soglasje soseda, streha izmenično enokapna (severno) in dvokapna (obcestno) z nakloni strešin in kritino, ki so identični strešini stanovanjskega objekta, •	izjemoma na zahodni oz. vzhodni strani v max. tlor. dim. 8,0 m x 6,0 m (- + 0,5 m) z obveznim soglasjem sosedov, •	namembnost prizidkov: pomožni, stanovanjski, poslovni. o Nadzidava stanovanjskih objektov ni dopustna. o Obnova dotrajanega montažnega dela z novim montažnim je možna, dočim je za nadomestilo z zidanim delom predhodno potrebno izvesti statično presojo temeljev. o Dopustna je gradnja lesenih pergol pred garažo na obcestni strani v dim. 3 x 5 m (- + 1,0 m). o Dopušča se gradnja ograj ob posestni meji na lastnem zemljišču ali na mejo v soglasju s sosedom (viš. ograje max. 120 cm, na križiščih pa max. 80 cm). Zasnova ograje: betonski podstavek, stebriči, polnila (mreža ali les). o Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov. o Dopustno je preurediti enostanovanjsko hišo v dvostanovanjsko, če je v celoti zagotovljeno parkiranje na lastni parceli.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, VN, D			
3.2. Velikost in urejanje zelenih p.	Ob ulicah ohraniti zelene koridorje. Stopničasto oblikovanje terena z podpornimi zidovi se zazeleni. Ohranjati je potrebno obstoječi gozdni rob na zahodnem in severnem delu območja.			
162
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
93. člen
NT 2/5-1 SNUGOVEC - SEVER
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	dozidava -	nadzidava			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe: -	garaže -	steklenjaki -	uta oziroma senčnica -	bazen -	ograje -	škarpe in podporni zidovi Enostavni objekti: -	enostavni objekti za lastne potrebe -	pomožni kmetijsko gozdarski objekt: - čebelnjak. Čebelnjak je dopustno postaviti v območje, ki meji na odprt prostor (kmetijske ali gozdne površine). Čebelnjaki se lahko postavijo pod pogojem da je zagotovljen koridor za izlet čebel cca. dolžine 50 m in širine 20 m. V tem koridorju naj ne bo drugih objektov.			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + M, BEP = max. 500 m2, razen na parc. št. 1051/6, kjer je BEP max. 1000 m2 •	Streha je lahko: -	dvokapnica z naklonom od 25° - 35° -	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 25° - 35°), enokapnice (naklon od 25° -35°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°) •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. •	obveznost priključitve na kanalizacijsko omrežje oz. kot alternativna možnost na individualni sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode (male čistilne naprave), kjer kanalizacijskega omrežja ne bo potrebno zgraditi, glede na merila in določila nacionalnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. •	na sedanji parceli št. 1042/1, k.o. Trzin je dopustno zgraditi največ 2 enostanovanjski stavbi pod pogojem, da investitor sam uredi dostop in upošteva določila točke 3.2. tega člena. •	na gradbeni parceli sestavljeni iz parcel št. 965, 964, 963/1, 958/1, vse k.o. Trzin je dopustno zgraditi največ 1 enostanovanjsko stavbo pod pogojem, da investitor sam uredi dostop in upošteva določila točke 3.2. tega člena. •	na sedanji parceli št. 1051/6, k.o. Trzin je dopustno zgraditi največ 1 dvostanovanjsko stavbo in po robu parcele omogočiti dostop do EUP NT 2/5-2, na sosednji parceli št. 1051/9 pa 1 enostanovanjsko stavbo na vzhodnem delu parcele pod pogojem, da vsi investitorji sami uredijo dostop in upoštevajo določila točke 3.2. tega člena.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, PK			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbenih parcelah na meji z odprtim prostorom (G, K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem.			
163
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
94. člen NT 2/5-2 sNuGovEC - JuG usmeritve za izdelavo oppN
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	dozidava -	nadzidava			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe: -	garaže -	steklenjaki -	uta oziroma senčnica -	bazen -	ograje -	škarpe in podporni zidovi Enostavni objekti: -	enostavni objekti za lastne potrebe			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + M, BEP = max. 500 m2 •	na območju EUP NT 2/5-2 je dopustno zgraditi največ 2 enostanovanjski stavbi pod pogojem, da investitorji sami uredijo dostop (po robu parcele 1051/6, k.o. Trzin) in upoštevajo določila točke 3.2. tega člena. •	Streha je lahko: -	dvokapnica z naklonom od 25° - 35° -	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 25° - 35°), enokapnice (naklon od 25° -35°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°) •	obveznost priključitve na kanalizacijsko omrežje oz. kot alternativna možnost na individualni sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode (male čistilne naprave), kjer kanalizacijskega omrežja ne bo potrebno zgraditi, glede na merila in določila nacionalnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1
2.3. Dodatni pogoji	Na območju se načrtuje omrežje za dobavo zemeljskega plina, objekti pa se morajo načrtovati kot energetsko varčni objekti, vključno z usmeritvijo v rabo vsaj enega obnovljivega vira energije oziroma kot nizko energetski objekti. Priporočajo se rešitve z možnostjo kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije). Posegi so možni le pod pogojem, da se zagotovi nemoten dostop do gozda za potrebe gospodarjenja. Ob gradnji objektov je potrebno zagotoviti zadosten odmik objektov od novonastalega gozdnega roba.			
3. oblikovanje objektov				
3.1. Tip zazidave	PN, PK			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (G, K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem.			
164
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
95. člen NT 2/6 VRTEC
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	nadomestna gradnja -	rekonstrukcija -	dozidava -	nadzidava			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Dopustni so vsi enostavni in nezahtevni objekti za potrebe vrtca.			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + 1 ali K + P + M •	oblikovanje objekta s streho sledi prepoznavni arhitekturi tovrstnih objektov			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 15%	do vključno 2
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	D			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Robne površine enote urejanja so parkovno urejene. 70% parkovnih površin mora biti poleg ravnega terena zasajen z grmovnicami in drevjem.			
96. člen NT 2/7 VODOHRAN
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 22121 Prenosni vodovodi			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	nadomestna gradnja -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidava -	nadzidava			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Dopustni so pomožni infrastrukturni enostavni in nezahtevni objekti.			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + M ali K + P •	oblikovanje objekta s streho sledi prepoznavni arhitekturi tovrstnih objektov			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	-	-	-
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	F			
3.2. Velikost in urejanje zelenih p.	Robne površine so avtohtono ozelenjene.			
165
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
97. člen NT 3/1 MLAKE - CENTER
Montažna stanovanjska pozidava ob Mlakarjevi, Košakovi, Pernetovi, Ul. bratov Kotar, Bergantovi, Zorkovi in Trdinovi ulici
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	nadomestna gradnja -	rekonstrukcija			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe: •	enoetažna pritlična lopa •	uta oziroma senčnica •	steklenjak • ograje Enostavni objekti: -	enostavni objekti za lastne potrebe			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + M. •	Streha je dvokapnica z naklonom od 25° - 35°. •	Dopustna je gradnja pritličnih prizidkov: •	na severni strani v tlor. dim. 3,0 m x dolžina hiše (soglasje soseda); streha enokapna z naklonom in kritino, identični strehi stanovanjske hiše, •	na severni strani (tlor. dim. 3,0 m x dolžina hiše) in na obcestni strani (tlor. dim. 6,0 m x 3,0 m, - + 0,5 m) - soglasje soseda, streha izmenično enokapna (severno) in dvokapna (obcestno) z nakloni strešin in kritino, ki so identični strešini stanovanjskega objekta, •	izjemoma na zahodni oz. vzhodni strani v max. tlor. dim. 8,0 m x 6,0 m (- + 0,5 m) z obveznim soglasjem sosedov, •	Nadzidava stanovanjskih objektov ni dopustna. •	Postavljanje in dozidava kakršnih koli objektov ob končnih objektih v nizu niso dovoljena, razen morebitnega dvigala za potrebe gibalno oviranih oseb. •	Obnova dotrajanega montažnega dela z novim montažnim je dopustna. Za nadomestilo montažnega dela z zidanim je potrebno predhodno izvesti statično presojo temeljev. •	Dopustna je gradnja lesenih pergol pred garažo na obcestni strani v dim. 3 x 5 m (- + 1,0 m). •	Dopušča se gradnja ograje ob parcelni meji na lastnem zemljišču ali pa na parcelni meji v soglasju s sosedom (viš. ograje max. 120 cm, na križiščih pa max. 80 cm). Zasnova ograje: betonski podstavek, stebriči, polnila (mreža ali les). •	Enostanovanjsko hišo je dopustno preurediti v dvostanovanjsko če sta izpolnjena naslednja pogoja: da je neto površina celotne stavbe najmanj 120 m2, da je v celoti zagotovljeno parkiranje na lastni parceli skladno z 19. členom (parkirni normativi) in dodatno enim parkirnim mestom za obiskovalce. •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, PK, VN			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Vse obstoječe zelene površine v javni lasti se namenijo za javne zelene površine.			
166
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
98. člen Nt 3/2 MLAKE - SEVER
Vrstna stanovanjska pozidava ob Mlakarjevi, Prešernovi in Reboljevi ulici:
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	nadomestna gradnja -	rekonstrukcija -	nadzidave in prizidave			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe: •	enoetažna pritlična lopa •	uta oziroma senčnica • ograje: postavitev ograje na obcestni strani ni dovoljena. Na vrtni strani je obstoječa lesena lamelna ograja, ki se lahko v obstoječih dimenzijah obnavlja Enostavni objekti: -	enostavni objekti za lastne potrebe			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je P + N + M. •	Dopušča se zaprtje obstoječih garažnih nadstrešnic pri vhodu na obcestni strani (vgraditev vrat). •	Dopušča se podaljšanje garažnih nadstreškov na obcestni strani v obliki pergole dim.: 4,0 X 4,2 m. •	Dopušča se preureditev nesimetričnega ostrešja pri stanovanjski enoti z namenom kvalitetne izboljšave mansardnih prostorov in sicer: -	sprememba naklona daljše strešine in vgraditev običajnih oken namesto strešnih, -	sprememba obeh naklonov strešin z dvigom slemena (mansardna izvedba) -	vgraditev kukerla v celotni dolžini stanovanjske enote (na obcestni strani) -kukerle je lahko trikotne ali več-kotne oblike (simetrična menjava). •	Obvezen pogoj za zgoraj naštete posege je, da se izvedejo enotno za celoten niz stanovanjskih enot (lahko fazno, pri čemer faza pomeni eno hišo). •	Dopušča se zamenjava kritine temne barve, ki naj bo enotna za posamezne nize. •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. •	Dopušča se razširitev končnih objektov v nizu do širine 1,5 m in do maksimalne skupne dolžine hiše, atrija in garaže. Odmik daljše stranice razširjenega dela objekta od parcelne meje mora biti vsaj 0,5 m. Razširitev mora biti izvedena v montažni izvedbi, enoetažna in namenjena izključno za pomožne prostore, kot so na primer garaža, shramba, drvarnica, ipd. Upoštevati je potrebno tudi določila o odmikih objektov, ki izhajajo iz 11. člena tega odloka.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 70%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	VN			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Vse obstoječe zelene površine v javni lasti se namenijo za javne zelene površine.			
167
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
99. člen NT 3/3 MLAKE - ZAHOD
Vrstna pozidava ob Kidričevi ulici:
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	nadomestna gradnja -	rekonstrukcija			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	nezahtevni objekti za lastne potrebe: •	garaža - pri končnih objektih je dopustna gradnja pritličnega prizidka v dim. 3,0 x širina stanovanjske enote z enokapnim ostrešjem za potrebe garažiranja in shranjevanja pripomočkov za vzdrževanje objektov. S to gradnjo ne sme biti oviran prehod po medniznih peš prehodih ali ovirano shranjevanje kontejnerjev za smeti; •	enoetažna pritlična lopa - možnost postavitve lesenih pritličnih objektov za hrambo vrtnega orodja. Tlorisne dim.: 2,5 x 2,5 m, streha simetrična dvokapnica s smerjo slemena, naklonom in kritino identično stanovanjskemu objektu. Ti objekti naj se grade kot dvojčki ob med-posestni meji. •	uta oziroma senčnica - dopustna je postavitev lesene pergole v atriju pred dnevnim delom (šir. do 2,5 m). -	ograje - Dopustna je postavitev medposestnih ograj in to v atrijskem delu parcele. Ograje so lahko iz različnih materialov: •	-ograja masivne izvedbe od 120 do 180 cm, ometana ali opečna, zaključena z opečnim strešnikom, ki je identičen strešniku na stanovanjskem objektu, ozelenjena z bršljanom ali divjo trto, •	-ograja iz betonskega podstavka, kovinske konstrukcije in lesenih polnil višine od 120 cm do 180 cm, •	-živa meja (gaber, liguster, smreka) višine od 80 cm do 120 cm, •	-ograje iz žičnih mrež niso dopustne. •	-izjemoma je dopustna masivna ograja tudi na obcestnem delu, vendar z omejitvami v višini (max. 80 cm) in finalni obdelavi (omet ozelenitev); tovrstno ograjo je možno postaviti le na delu parcele, ki je severno od garažnega uvoza in vhoda. Enostavni objekti: -	enostavni objekti za lastne potrebe: •	nadstrešek - postavitev enokapne lesene nadstrešnice pri garaži in vhodu v dim. 3,5 x 4,0 m ali 5,0 x 4,0 m z enakim naklonom strešine in kritino kot je pri stanovanjski enoti oziroma z enakim naklonom kot je naklon dovoza do garaže za potrebe parkiranja osebnih avtomobilov; - vgraditev enokapne kovinske nadstrešnice nad garažnimi vrati v dim. 1,2 x 5,0 m z enakim naklonom in kritino kot je pri stanovanjski enoti. Možna je tudi podaljšava garaže za max. 80 cm.			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je P + N + M, •	Streha mora biti identična kot pri obstoječem objektu. •	Zelenice je obvezno hortikulturno urediti. Na obcestni strani naj bodo v travi posajene grmovnice s posameznim drevesom, v atriju pa je možno poleg trave in rož zasaditi tudi sadno drevje, okrasno drevje ali grmovnice ter urediti vrtiček za zelenjavo. •	Dostopi in dovozi na obcestni strani naj se izvedejo v približni polovici dolžine stanovanjske enote (5 m) z granitnimi kockami, pranimi ploščami, tlakovci, asfaltom, ali v medsebojnih kombinacijah. •	Obe skupinski zaklonišči (na parcelni št. 808/51 in 807/75) je potrebno ohraniti in redno vzdrževati, njihova namembnost pa je lahko večnamenska. •	Enostanovanjsko hišo je dopustno preurediti v dvostanovanjsko če sta izpolnjena naslednja pogoja: da je neto površina celotne stavbe najmanj 120 m2, da je v celoti zagotovljeno parkiranje na lastni parceli skladno z 19. členom (parkirni normativi) in dodatno enim parkirnim mestom za obiskovalce. •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, PK, VN			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin				
168
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
100. člen NT 3/4 TRZINKA
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
rušitve
gradnja novega objekta
nadomestna gradnja
rekonstrukcija
spremembe namembnosti
dozidava
nadzidava
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
nezahtevni objekti za lastne potrebe enostavni objekti za lastne potrebe
2. velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je K + P + M ali K + P + 1, BEP = max. 700 m2 Streha je lahko:
-	dvokapnica z naklonom od 25° - 35°
-	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 25° - 35°), enokapnice (naklon od 25° -35°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°)
Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1.5
3. oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
PV, PK, VV
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin_
101. člen NT 4/1 peske usmeritve za izdelavo oppN
V delu, ki se nanaša na opis in prikaz komunalne infrastrukture ostaja v veljavi Odlok o zazidalnem načrtu območja T 12 ob cesti (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/1997) vključno s spremembami in dopolnitvami (Ur. vestnik Občine Trzin, št. 2/2000 in 9/2005)
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 11221	Tri- in večstanovanjske stavbe - do največ štiri-stanovanjske stavbe 11222	Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 12112 Gostilne, restavracije in točilnice 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 12202	Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 12203	Druge upravne in pisarniške stavbe 12301 Trgovske stavbe 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12620 Muzeji in knjižnice 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 12640 Stavbe za zdravstvo
169
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
a)	Državne ceste
21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste
b)	Občinske ceste
21120 Lokalne ceste in javne poti
c)	drugi prometni infrastrukturni objekti
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje:nadstrešnice za potnike na postajališčih, 21410 Mostovi, viadukti in brvi
21420 Predori in podhodi_
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
-	rušitve
-	gradnja novega objekta
-	nadomestna gradnja
-	rekonstrukcija
-	spremembe namembnosti
-	dozidava
-	nadzidava
V stanovanjskih stavbah ob lokalnih cestah in drugi javnih površinah se lahko predvidi tudi javni program.
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	nezahtevni objekti za lastne potrebe:
• uta oziroma senčnica
-	ograje
-	škarpe in podporni zidovi Enostavni objekti:
-	enostavni objekti za lastne potrebe
-	pomožni cestni objekti
-	spominska obeležja
-	urbana oprema, razen kioska
2. velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je K + P + M ali P + 1 + M, BEP = max. 700 m2 Skladno s pogoji ministrstva oziroma organa pristojnega za področje voda je možno izvesti max. dve kletni etaži (2K) samo za potrebe parkiranja in servisno skladiščnih prostorov. Streha je lahko:
-	dvokapnica z naklonom od 25° - 35°
-	enokapnica z naklonom od 25° - 35°
-	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 25° - 35°), enokapnice (naklon od 25° -35°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°)
-	izvedena kot zelena streha 2° - 10° ali 25° - 35°
-	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10°
-	izvedena kot svojstvena streha
Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
Pri določanju velikosti in zmogljivosti uvoza v OIC ter trase ceste, ki bo povezovala OIC Trzin in Mlake je potrebno upoštevati Prometno študijo priključka za OIC Trzin na državni cesti G2-104/0295 (odsek Trzin - Lj. Črnuče) (LUZ, jan 2007).
Minimalna površina gradbene parcele za postavitev enostanovanjske hiše je 350 m2. Za vsako dodatno enoto k enostanovanjski hiši se funkcionalno zemljišče poveča za 100 m2.
Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m2. Najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 60%	najmanj 20%	do vključno 1.6
2.3. Dodatni pogoji
Na območju se načrtuje omrežje za dobavo zemeljskega plina, objekti pa se morajo načrtovati kot energetsko varčni objekti, vključno z usmeritvijo v rabo vsaj enega obnovljivega vira energije oziroma kot nizko energetski objekti. Priporočajo se rešitve z možnostjo kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije).
3. oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
E, VN, VV, D
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin_
Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, tako da bo drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM. Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (G, K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem._
170
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
102. člen NT 5/1 ŠPORTNI PARK
Ostane v veljavi Odlok o ureditvenem načrtu območja športno rekreacijskega parka v Trzinu (Ur. v. Občine Trzin 10/2001).
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	24110 Športna igrišča			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidava			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	vsi nezahtevni objekti za lastne potrebe. -	začasni objekti: - kiosk - objekt za oglaševanje Enostavni objekti: -	vsi enostavni objekti za lastne potrebe -	začasni objekti: - sezonski gostinski vrt -	napihljiva konstrukcija -	oder z nadstreškom -	pokrit prireditveni prostor -	začasna tribuna -	cirkus			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + M, •	Streha je lahko: - dvokapnica z naklonom od 25° - 35° •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 15%	1
2.3. Dodatni pogoji	Do pridobitve gradbenega dovoljenja za izgradnjo nogometnega igrišča, občina na podlagi strokovnih podlag Zavoda RS za varstvo narave, sprejme občinski akt o zavarovanju naravnih vrednot lokalnega pomena.			
3. Oblikovanje objektov				
3.1. Tip zazidave	D			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Avtohtona ozelenitev se ohranja. Parkovne ureditve se izvedejo kot raščen travni teren z grmovnicami, drevjem in drugimi zasaditvami mora pokriti najmanj 70% površine parka.			
103. člen CT 1/1-1 PIRAMIDA
Obrtno industrijska cona Trzin.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
	12201 Stavbe javne uprave
	12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
	12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
	12301 Trgovske stavbe
1.1. Dopustni objekti	12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
in dejavnosti	12510 Industrijske stavbe in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je IV. stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje
171
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je IV. stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 12420 Pokrita parkirišča, nadstreški, kolesarnice - do 60% pozidanosti zemljišča, kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo. 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	rušitev - novogradnja -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidava - do 60% pozidanosti zemljišča -	nadzidava - do skupne dovoljene višine tega člena
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	pomožni infrastrukturni objekti -	ograje: višina max. 2 m, lahko so postavljene na mejo gradbene parcele. Ograje morajo biti transparentne, razen če dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje. Enostavni objekti: -	urbana oprema, razen kioska -	začasni enostavni objekti
2. Velikost in zmogljivost objektov	
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je 13 m nad koto urejenega terena na dovozni strani. Nad višino dovoljenega vertikalnega gabarita 13 m nad koto urejenega terena je pri objektih z ravno streho dovoljeno namestiti funkcijsko neizogibne dele stavb in tehničnih naprav, če ti ne prodirajo ravnine ki poteka od daljših stranic proti sredini pod naklonom 35° od vodoravnice, vendar maksimalno do 3 m v sredini. Na objekt je možno namestiti tehnične naprave (jaški dvigal, klima, ipd), pri čemer morajo biti nameščene v osrednjem delu strehe, tako, da se ne vidijo z ulice. •	Skladno s pogoji ministrstva oziroma organa pristojnega za področje voda je možno izvesti max. dve kletni etaži (2K) samo za potrebe parkiranja in servisno skladiščnih prostorov. •	obstoječi svojstveno oblikovani objekti lahko ohranijo obstoječo višino •	kletna etaža je namenjena zagotavljanju parkirnih mest, pomožnim prostorom razen skladišč in koridorjem za potrebe infrastrukturnega omrežja •	Streha je lahko: -	simetrična dvokapnica z naklonom 25° - 35° -	izvedena kot zelena streha 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10° Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. •	Ob notranjem obodu vsake gradbene parcele poteka nezazidljivi pas širine 5 m. •	V primeru izkazanega interesa investitorja, ki je lastnik dveh ali več sosednjih parcel, po gradnji objektov, ki bi bili medsebojno povezani se dopušča združevanje objektov na več samostojnih gradbenih parcelah, pri čemer se mora ohranjati tipična členitev čelnih fasad (ohranjevanje fasadnega rastra), izraba (pozidanost) parcele pa ne sme presegati 60 % površine parcele. Objekti se lahko povezujejo pod pogojem, da gabariti povezovalnega trakta omogočijo normalno funkcioniranje zunanjih manipulativnih površin in zagotavljajo zakonsko predpisane možnosti za posredovanje intervencijskih vozil (gasilci, ...) in da se na robnih površinah tako združenih parcel ohranja 5 m nezazidljivi pas.
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	• Na gradbenih parcelah ali na parcelah, ki so namenjene parkirnim površinam, je glede na dejavnosti v objektih potrebno zagotoviti potrebne površine za mirujoči promet in manipulacijo. Manjkajoča oziroma dodatna parkirna mesta je možno zgraditi na zelenicah občinskih zemljišč v koridorjih prometne infrastrukture, razen dodatnih parkirišč ob ulicah Blatnica in Dobrave pod naslednjimi pogoji: •	da je upravljavcem in vzdrževalcem zagotovljen nemoten dostop do javne infrastrukture, ki poteka v koridorjih prometnic; •	da bodo parkirna mesta namenjena izključno za parkiranje osebnih vozil (parkiranje tovornjakov, poltovornjakov, prikolic in delovnih strojev ni dovoljeno); •	da bodo parkirna mesta izvedena v izvedbi zatravljenega PVC satovja ali zatravljenih betonskih tlakovcev, tako, da vzdrževanje infrastrukture ne bo povzročalo dodatnih stroškov za občino ali upravljavce; •	da se parkirišča zasadijo z ustreznimi drevesnimi vrstami, katerih koreninski sistemi ne segajo v globino; •	da uporabnik parkirnih mest z občino sklene pogodbo za zakup parkirnih površin.
172
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 10%	do vključno 2
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	VN, VV, D			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Zaradi poteka infrastrukturnih vodov se ob cestah ohranja zeleni koridor zasajen s travo ali drugo primerno zasaditvijo.			
104. člen
CT 1/1-2 PIRAMIDA - PESKE, ŠPRUHA
Obrtno industrijska cona Trzin.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe Objekti tipov »11100 Enostanovanjske stavbe in 11210 Dvostanovanjske stavbe« so dovoljeni samo pod pogojem, da se v njih ali v objektih ob njih na isti gradbeni parceli opravlja katerakoli od dejavnosti, ki zahtevajo objekte drugih naštetih tipov. Na območju ni dopustno graditi izključno stanovanjskih objektov. 12112 Gostilne, restavracije in točilnice - Gostinski objekti, ki bi bili namenjeni za lokale nočnega tipa z daljšim obratovalnim časom kot velja za stanovanjska območja, na območju niso dopustni. 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe 12301 Trgovske stavbe 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12420 Pokrita parkirišča, nadstreški, kolesarnice - do 60% pozidanosti zemljišča, kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo. 12510 Industrijske stavbe in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je III stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je III stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje 21110 Ceste, cestni priključki, križišča 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidava - do 60% pozidanosti zemljišča -	nadzidava - do skupne dovoljene višine tega člena
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	za lastne potrebe - do 60% pozidanosti zemljišča -	pomožni infrastrukturni objekti -	ograje: višina max. 2 m, lahko so postavljene na mejo gradbene parcele. Ograje morajo biti transparentne, razen če dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje. -	škarpe in podporni zidovi Enostavni objekti: -	za lastne potrebe - do 60% pozidanosti zemljišča -	urbana oprema, razen kioska -	začasni enostavni objekti
173
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je 13 m nad koto urejenega terena na dovozni strani. Nad višino dovoljenega vertikalnega gabarita 13 m nad koto urejenega terena je pri objektih z ravno streho dovoljeno namestiti funkcijsko neizogibne dele stavb in tehničnih naprav, če ti ne prodirajo ravnine ki poteka od daljših stranic proti sredini pod naklonom 35° od vodoravnice, vendar maksimalno do 3 m v sredini. Na objekt je možno namestiti tehnične naprave (jaški dvigal, klima, ipd), pri čemer morajo biti nameščene v osrednjem delu strehe, tako, da se ne vidijo z ulice. •	Skladno s pogoji ministrstva oziroma organa pristojnega za področje voda je možno izvesti max. dve kletni etaži (2K) samo za potrebe parkiranja in servisno skladiščnih prostorov. •	Streha je lahko: -	simetrična dvokapnica z naklonom 25° - 35° -	izvedena kot zelena streha 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10° •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. •	Možno je združevanje sosednjih objektov. Ne dopušča se združevanje objektov z različnimi dejavnostmi. •	Ob notranjem obodu vsake gradbene parcele poteka nezazidljivi pas širine 5 m. •	V primeru izkazanega interesa investitorja, ki je lastnik dveh ali več sosednjih parcel, po gradnji objektov, ki bi bili medsebojno povezani se dopušča združevanje objektov na več samostojnih gradbenih parcelah, pri čemer se mora ohranjati tipična členitev čelnih fasad (ohranjevanje fasadnega rastra), izraba (pozidanost) parcele pa ne sme presegati 60 % površine parcele. Objekti se lahko povezujejo pod pogojem, da gabariti povezovalnega trakta omogočijo normalno funkcioniranje zunanjih manipulativnih površin in zagotavljajo zakonsko predpisane možnosti za posredovanje intervencijskih vozil (gasilci, ...) in da se na robnih površinah tako združenih parcel ohranja 5 m nezazidljivi pas. •	Na gradbenih parcelah ali na parcelah, ki so namenjene parkirnim površinam, je glede na dejavnosti v objektih potrebno zagotoviti potrebne površine za mirujoči promet in manipulacijo. Manjkajoča oziroma dodatna parkirna mesta je možno zgraditi na zelenicah občinskih zemljišč v koridorjih prometne infrastrukture, razen dodatnih parkirišč ob ulicah Blatnica in Dobrave pod naslednjimi pogoji: •	da je upravljavcem in vzdrževalcem zagotovljen nemoten dostop do javne infrastrukture, ki poteka v koridorjih prometnic; •	da bodo parkirna mesta namenjena izključno za parkiranje osebnih vozil (parkiranje tovornjakov, poltovornjakov, prikolic in delovnih strojev ni dovoljeno); •	da bodo parkirna mesta izvedena v izvedbi zatravljenega PVC satovja ali zatravljenih betonskih tlakovcev, tako, da vzdrževanje infrastrukture ne bo povzročalo dodatnih stroškov za občino ali upravljavce; •	da se parkirišča zasadijo z ustreznimi drevesnimi vrstami, katerih koreninski sistemi ne segajo v globino; •	da uporabnik parkirnih mest z občino sklene pogodbo za zakup parkirnih površin.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 10%	do vključno 1.8
3. oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, VN, VV			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Zaradi poteka infrastrukturnih vodov se ob cestah ohranja zeleni koridor zasajen s travo ali drugo primerno zasaditvijo.			
105. člen CT 1/1-3 GMAJNA
Obrtno industrijska cona Trzin.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	12203 Druge upravne in pisarniške stavbe 12420 Garažne stavbe 12510 Industrijske stavbe in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je IV. stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje
174
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je IV. stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 12650 Športne dvorane 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 12420 Pokrita parkirišča, nadstreški, kolesarnice - do 60% pozidanosti zemljišča, kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo.
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidava - do 60% pozidanosti zemljišča -	nadzidava - do skupne dovoljene višine tega člena
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	pomožni infrastrukturni objekti -	ograje: višina max. 2 m, lahko so postavljene na mejo gradbene parcele. Ograje morajo biti transparentne, razen če dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje. -	škarpe in podporni zidovi -	nadstreški - do 60% pozidanosti zemljišča, kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo Enostavni objekti: -	urbana oprema, razen kioska -	začasni enostavni objekti
2. velikost in zmogljivost objektov	
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je 13 m nad koto urejenega terena na dovozni strani. Nad višino dovoljenega vertikalnega gabarita 13 m nad koto urejenega terena je pri objektih z ravno streho dovoljeno namestiti funkcijsko neizogibne dele stavb in tehničnih naprav, če ti ne prodirajo ravnine ki poteka od daljših stranic proti sredini pod naklonom 35° od vodoravnice, vendar maksimalno do 3 m v sredini. Na objekt je možno namestiti tehnične naprave (jaški dvigal, klima, ipd), pri čemer morajo biti nameščene v osrednjem delu strehe, tako, da se ne vidijo z ulice. •	Skladno s pogoji ministrstva oziroma organa pristojnega za področje voda je možno izvesti max. dve kletni etaži (2K) samo za potrebe parkiranja in servisno skladiščnih prostorov. •	Streha je lahko: -	simetrična dvokapnica z naklonom 25° - 35° -	izvedena kot zelena streha 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10° •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. •	Ob notranjem obodu vsake gradbene parcele poteka nezazidljivi pas širine 5 m. •	V primeru izkazanega interesa investitorja, ki je lastnik dveh ali več sosednjih parcel, po gradnji objektov, ki bi bili medsebojno povezani se dopušča združevanje objektov na več samostojnih gradbenih parcelah, pri čemer se mora ohranjati tipična členitev čelnih fasad (ohranjevanje fasadnega rastra), izraba (pozidanost) parcele pa ne sme presegati 60 % površine parcele. Objekti se lahko povezujejo pod pogojem, da gabariti povezovalnega trakta omogočijo normalno funkcioniranje zunanjih manipulativnih površin in zagotavljajo zakonsko predpisane možnosti za posredovanje intervencijskih vozil (gasilci, ...) in da se na robnih površinah tako združenih parcel ohranja 5 m nezazidljivi pas.
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	Na gradbenih parcelah ali na parcelah, ki so namenjene parkirnim površinam, je glede na dejavnosti v objektih potrebno zagotoviti potrebne površine za mirujoči promet in manipulacijo. Manjkajoča oziroma dodatna parkirna mesta je možno zgraditi na zelenicah občinskih zemljišč v koridorjih prometne infrastrukture, razen dodatnih parkirišč ob ulicah Blatnica in Dobrave pod naslednjimi pogoji: •	da je upravljavcem in vzdrževalcem zagotovljen nemoten dostop do javne infrastrukture, ki poteka v koridorjih prometnic; •	da bodo parkirna mesta namenjena izključno za parkiranje osebnih vozil (parkiranje tovornjakov, poltovornjakov, prikolic in delovnih strojev ni dovoljeno); •	da bodo parkirna mesta izvedena v izvedbi zatravljenega PVC satovja ali zatravljenih betonskih tlakovcev, tako, da vzdrževanje infrastrukture ne bo povzročalo dodatnih stroškov za občino ali upravljavce; •	da se parkirišča zasadijo z ustreznimi drevesnimi vrstami, katerih koreninski sistemi ne segajo v globino; •	da uporabnik parkirnih mest z občino sklene pogodbo za zakup parkirnih površin. •	Zmanjša se končna kotna gradbena parcela na severu območja EUP CT 1/1-3, tako, da se iz gradbene parcele izvzame parcelo št. 1269/6, k.o. Trzin, v približni kvadraturi 50 m2.
175
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 10%	do vključno 2
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	E, VN, VV			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Ohranja se vegetacijski rob v Trzinski gmajni (rdeči bor, posamični hrasti in bukve). Zaradi poteka infrastrukturnih vodov se ob cestah ohranja zeleni koridor zasajen s travo ali drugo primerno zasaditvijo.			
106. člen CT 2/1-1 MOTNICA - JUG
Obrtno industrijska cona Trzin.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	12203 Druge upravne in pisarniške stavbe 12420 Garažne stavbe 12510 Industrijske stavbe in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je III stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je III stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 12640 Stavbe za zdravstvo 12650 Športne dvorane 12420 Pokrita parkirišča, nadstreški, kolesarnice - do 60% pozidanosti zemljišča, kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo. 21110 Ceste, cestni priključki, križišča
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidava - do 60% pozidanosti zemljišča -	nadzidava - do skupne dovoljene višine tega člena
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	pomožni infrastrukturni objekti -	ograje: višina max. 2 m, lahko so postavljene na mejo gradbene parcele. Ograje morajo biti transparentne, razen če dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje. -	nadstreški - do 60% pozidanosti zemljišča, kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo Enostavni objekti: -	urbana oprema, razen kioska -	začasni enostavni objekti
2. Velikost in zmogljivost objektov	
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je 13 m nad koto urejenega terena na dovozni strani. Nad višino dovoljenega vertikalnega gabarita 13 m nad koto urejenega terena je pri objektih z ravno streho dovoljeno namestiti funkcijsko neizogibne dele stavb in tehničnih naprav, če ti ne prodirajo ravnine ki poteka od daljših stranic proti sredini pod naklonom 35° od vodoravnice, vendar maksimalno do 3 m v sredini. Na objekt je možno namestiti tehnične naprave (jaški dvigal, klima, ipd), pri čemer morajo biti nameščene v osrednjem delu strehe, tako, da se ne vidijo z ulice. •	Skladno s pogoji ministrstva oziroma organa pristojnega za področje voda je možno izvesti max. dve kletni etaži (2K) samo za potrebe parkiranja in servisno skladiščnih prostorov. •	Streha je lahko: -	simetrična dvokapnica z naklonom 25° - 35° -	izvedena kot zelena streha 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10°
176
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. •	Ob notranjem obodu vsake gradbene parcele poteka nezazidljivi pas širine 5 m. •	V primeru izkazanega interesa investitorja, ki je lastnik dveh ali več sosednjih parcel, po gradnji objektov, ki bi bili medsebojno povezani se dopušča združevanje objektov na več samostojnih gradbenih parcelah, pri čemer se mora ohranjati tipična členitev čelnih fasad (ohranjevanje fasadnega rastra), izraba (pozidanost) parcele pa ne sme presegati 60 % površine parcele. Objekti se lahko povezujejo pod pogojem, da gabariti povezovalnega trakta omogočijo normalno funkcioniranje zunanjih manipulativnih površin in zagotavljajo zakonsko predpisane možnosti za posredovanje intervencijskih vozil (gasilci, ...) in da se na robnih površinah tako združenih parcel ohranja 5 m nezazidljivi pas. •	Na gradbenih parcelah ali na parcelah, ki so namenjene parkirnim površinam, je glede na dejavnosti v objektih potrebno zagotoviti potrebne površine za mirujoči promet in manipulacijo. Manjkajoča oziroma dodatna parkirna mesta je možno zgraditi na zelenicah občinskih zemljišč v koridorjih prometne infrastrukture, razen dodatnih parkirišč ob ulicah Blatnica in Dobrave pod naslednjimi pogoji: •	da je upravljavcem in vzdrževalcem zagotovljen nemoten dostop do javne infrastrukture, ki poteka v koridorjih prometnic; •	da bodo parkirna mesta namenjena izključno za parkiranje osebnih vozil (parkiranje tovornjakov, poltovornjakov, prikolic in delovnih strojev ni dovoljeno); •	da bodo parkirna mesta izvedena v izvedbi zatravljenega PVC satovja ali zatravljenih betonskih tlakovcev, tako, da vzdrževanje infrastrukture ne bo povzročalo dodatnih stroškov za občino ali upravljavce; •	da se parkirišča zasadijo z ustreznimi drevesnimi vrstami, katerih koreninski sistemi ne segajo v globino; •	da uporabnik parkirnih mest z občino sklene pogodbo za zakup parkirnih površin.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 10%	do vključno 1.8
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	E, VN, VV			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, tako da bo drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM. Zaradi poteka infrastrukturnih vodov se ob cestah ohranja zeleni koridor zasajen s travo ali drugo primerno zasaditvijo.			
107. člen CT 2/1-2 MOTNICA -BLATNICA
Obrtno industrijska cona Trzin.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11221 Tri- in večstanovanjske stavbe (samo na parceli 1244/73 k.o. Trzin) 12111	Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev 12112	Gostilne, restavracije in točilnice 12201	Stavbe javne uprave 12202	Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 12203	Druge upravne in pisarniške stavbe 12301 Trgovske stavbe 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12420 Garažne stavbe 12420 Pokrita parkirišča, nadstreški, kolesarnice. Kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo. Na parcelah št. 1244/199, 1244/77, 1244/183, 1244/78, 1244/79, 1244/182 in 1244/80, vse k.o. Trzin je objekte pod št. 12420 prepovedano postaviti v robnem 5 metrskem pasu oziroma na severovzhodnem, jugovzhodnem in jugozahodnem delu objekta, dovoljeno jih je postaviti le na severozahodnem delu objekta. 12510 Industrijske stavbe in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je III stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je III stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje
177
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidave in nadzidave
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	pomožni infrastrukturni objekti -	ograje: višina max. 2 m, lahko so postavljene na mejo gradbene parcele. Ograje morajo biti transparentne, razen če dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje. -	steklenjak - izključno na parcelah št. 1244/199, 1244/77, 1244/183, 1244/78, 1244/79, 1244/182 in 1244/80, vse k.o. Trzin. Na parcelah št. 1244/199, 1244/77, 1244/183, 1244/78, 1244/79, 1244/182 in 1244/80, vse k.o. Trzin je steklenjak prepovedano postaviti v robnem 5 metrskem pasu oziroma na severovzhodnem, jugovzhodnem in jugozahodnem delu objekta. Steklenjak je dovoljeno postaviti le na severozahodnem delu objekta. Enostavni objekti: -	nadstreški - kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo. Na parcelah št. 1244/199, 1244/77, 1244/183, 1244/78, 1244/79, 1244/182 in 1244/80, vse k.o. Trzin je nadstreške prepovedano postaviti v robnem 5 metrskem pasu oziroma na severovzhodnem, jugovzhodnem in jugozahodnem delu objekta. Nadstreške je dovoljeno postaviti le na severozahodnem delu objekta. -	urbana oprema, razen kioska: • nosilci in drogovi nadcestnih transparentov -	začasni enostavni objekti: začasne stojnice
2. Velikost in zmogljivost objektov	
	•	max. višinski gabarit objektov je 13 m nad koto urejenega terena na dovozni strani. Nad višino dovoljenega vertikalnega gabarita 13 m nad koto urejenega terena je pri objektih z ravno streho dovoljeno namestiti funkcijsko neizogibne dele stavb in tehničnih naprav, če ti ne prodirajo ravnine ki poteka od daljših stranic proti sredini pod naklonom 35° od vodoravnice, vendar maksimalno do 3 m v sredini. Na objekt je možno namestiti tehnične naprave (jaški dvigal, klima, ipd), pri čemer morajo biti nameščene v osrednjem delu strehe, tako, da se ne vidijo z ulice. •	Skladno s pogoji ministrstva oziroma organa pristojnega za področje voda je možno izvesti max. dve kletni etaži (2K) samo za potrebe parkiranja in servisno skladiščnih prostorov. Na parceli 1188/1 k.o. Trzin se ohranja obstoječi gabarit. •	obstoječi svojstveno oblikovani objekti lahko ohranijo obstoječo višino •	na parcelah št. 1244/199, 1244/77, 1244/183, 1244/78, 1244/79, 1244/182 in 1244/80, vse k.o. Trzin je dopustna postavitev pritličnega montažnega zaprtega ali odprtega objekta (manj zahtevnega, nezahtevnega ali enostavnega). Zunanji izgled mora biti enoten v smislu vertikalnih in tlorisnih dimenzij ter oblikovanja. Kritina mora biti enotna, v primeru zaprtega objekta morajo biti čelne stene izvedene v stekleni izvedbi. Potrebno je ohraniti osnovno obliko objekta in funkcionalnega zemljišča namenjenega mirujočemu prometu (merilo je enakomerna povečava celotnega objekta). Obstoječi objekt se lahko poveča le proti severozahodu, po enotnem principu. •	Streha je lahko: -	simetrična dvokapnica z naklonom 25° - 35° -	izvedena kot zelena streha 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10° •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. •	Ob notranjem obodu vsake gradbene parcele poteka nezazidljivi pas širine 5 m. •	V primeru izkazanega interesa investitorja, ki je lastnik dveh ali več sosednjih parcel, po gradnji objektov, ki bi bili medsebojno povezani se dopušča združevanje objektov na več samostojnih gradbenih parcelah, pri čemer se mora ohranjati tipična členitev čelnih fasad (ohranjevanje fasadnega rastra), izraba (pozidanost) parcele pa ne sme presegati 60 % površine parcele. Objekti se lahko povezujejo pod pogojem, da gabariti povezovalnega trakta omogočijo normalno funkcioniranje zunanjih manipulativnih površin in zagotavljajo zakonsko predpisane možnosti za posredovanje intervencijskih vozil (gasilci, ...) in da se na robnih površinah tako združenih parcel ohranja 5 m nezazidljivi pas. •	Na gradbenih parcelah ali na parcelah, ki so namenjene parkirnim površinam, je glede na dejavnosti v objektih potrebno zagotoviti potrebne površine za mirujoči promet in manipulacijo. Manjkajoča oziroma dodatna parkirna mesta je možno zgraditi na zelenicah občinskih zemljišč v koridorjih prometne infrastrukture, razen dodatnih parkirišč ob ulicah Blatnica in Dobrave pod naslednjimi pogoji: •	da je upravljavcem in vzdrževalcem zagotovljen nemoten dostop do javne infrastrukture, ki poteka v koridorjih prometnic; •	da bodo parkirna mesta namenjena izključno za parkiranje osebnih vozil (parkiranje tovornjakov, poltovornjakov, prikolic in delovnih strojev ni dovoljeno); •	da bodo parkirna mesta izvedena v izvedbi zatravljenega PVC satovja ali zatravljenih betonskih tlakovcev, tako, da vzdrževanje infrastrukture ne bo povzročalo dodatnih stroškov za občino ali upravljavce; •	da se parkirišča zasadijo z ustreznimi drevesnimi vrstami, katerih koreninski sistemi ne segajo v globino; •	da uporabnik parkirnih mest z občino sklene pogodbo za zakup parkirnih površin.
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	
178
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZ na parcelah št. 1244/199, 1244/77, 1244/ 183, 1244/78, 1244/79, 1244/182, 1244/80	FZP	FI	
	vsi tipi	največ 60%	največ 40%	najmanj 10%	do vključno 2	
3. Oblikovanje objektov						
3.1. Tip zazidave	VN, VV					
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, tako da bo drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM. Zaradi poteka infrastrukturnih vodov se ob cestah ohranja zeleni koridor zasajen s travo ali drugo primerno zasaditvijo.					
108. člen CT 3/1 BLATNICA - SEVER
Obrtno industrijska cona Trzin.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
	12203 Druge upravne in pisarniške stavbe 12301	Trgovske stavbe 12302	Sejemske dvorane, razstavišča 12303	Bencinski servisi
	12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12420 Garažne stavbe
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	12510 Industrijske stavbe in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je III stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je III stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje 12420 Pokrita parkirišča, nadstreški, kolesarnice - do 80% pozidanosti zemljišča, kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo.
	- rušitve
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidava - do 80% pozidanosti zemljišča -	nadzidava - do skupne dovoljene višine tega člena
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	pomožni infrastrukturni objekti -	ograje: višina max. 2 m, lahko so postavljene na mejo gradbene parcele. Ograje morajo biti transparentne, razen če dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje. Enostavni objekti: -	nadstreški - do 80% pozidanosti zemljišča, kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo -	urbana oprema, razen kioska -	začasni enostavni objekti
2. Velikost in zmogljivost objektov	
2.1. Velikost in	•	max. višinski gabarit objektov je 13 m nad koto urejenega terena na dovozni strani. Nad višino dovoljenega vertikalnega gabarita 13 m nad koto urejenega terena je pri objektih z ravno streho dovoljeno namestiti funkcijsko neizogibne dele stavb in tehničnih naprav, če ti ne prodirajo ravnine ki poteka od daljših stranic proti sredini pod naklonom 35° od vodoravnice, vendar maksimalno do 3 m v sredini. Na objekt je možno namestiti tehnične naprave (jaški dvigal, klima, ipd), pri čemer morajo biti nameščene v osrednjem delu strehe, tako, da se ne vidijo z ulice. •	Skladno s pogoji ministrstva oziroma organa pristojnega za področje voda je možno izvesti max. dve kletni etaži (2K) samo za potrebe parkiranja in servisno skladiščnih prostorov.
zmogljivost objektov	
179
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	obstoječi svojstveno oblikovani objekti lahko ohranijo obstoječo višino •	Streha je lahko: -	simetrična dvokapnica z naklonom 25° - 35° -	izvedena kot zelena streha 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10° •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. •	Ob notranjem obodu vsake gradbene parcele poteka nezazidljivi pas širine 5 m.			
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	V primeru izkazanega interesa investitorja, ki je lastnik dveh ali več sosednjih parcel, po gradnji objektov, ki bi bili medsebojno povezani se dopušča združevanje objektov na več samostojnih gradbenih parcelah, pri čemer se mora ohranjati tipična členitev čelnih fasad (ohranjevanje fasadnega rastra), izraba (pozidanost) parcele pa ne sme presegati 60 % površine parcele. Objekti se lahko povezujejo pod pogojem, da gabariti povezovalnega trakta omogočijo normalno funkcioniranje zunanjih manipulativnih površin in zagotavljajo zakonsko predpisane možnosti za posredovanje intervencijskih vozil (gasilci, ...) in da se na robnih površinah tako združenih parcel ohranja 5 m nezazidljivi pas. •	Na gradbenih parcelah ali na parcelah, ki so namenjene parkirnim površinam, je glede na dejavnosti v objektih potrebno zagotoviti potrebne površine za mirujoči promet in manipulacijo. Manjkajoča oziroma dodatna parkirna mesta je možno zgraditi na zelenicah občinskih zemljišč v koridorjih prometne infrastrukture, razen dodatnih parkirišč ob ulicah Blatnica in Dobrave pod naslednjimi pogoji: •	da je upravljavcem in vzdrževalcem zagotovljen nemoten dostop do javne infrastrukture, ki poteka v koridorjih prometnic; •	da bodo parkirna mesta namenjena izključno za parkiranje osebnih vozil (parkiranje tovornjakov, poltovornjakov, prikolic in delovnih strojev ni dovoljeno); •	da bodo parkirna mesta izvedena v izvedbi zatravljenega PVC satovja ali zatravljenih betonskih tlakovcev, tako, da vzdrževanje infrastrukture ne bo povzročalo dodatnih stroškov za občino ali upravljavce; •	da se parkirišča zasadijo z ustreznimi drevesnimi vrstami, katerih koreninski sistemi ne segajo v globino; •	da uporabnik parkirnih mest z občino sklene pogodbo za zakup parkirnih površin.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 80%	najmanj 10%	do vključno 2
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	E, VN, VV, D			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Parkiranje je potrebno urediti na lastni parceli.			
109. člen CT 4/1 DOBRAVE Usmeritve za izdelavo OPPN
Obrtno industrijska cona Trzin.
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	12112 Gostilne, restavracije in točilnice 12202	Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 12203	Druge upravne in pisarniške stavbe 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12301 Trgovske stavbe 12420 Pokrita parkirišča, nadstreški, kolesarnice - do 60% pozidanosti zemljišča, kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo. 2510 Industrijske stavbe in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je III stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje 2520 Rezervoarji, silosi in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je III stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje
180
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
21110 Ceste, cestni priključki, križišča
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
rušitve
gradnja novega objekta rekonstrukcija
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	za lastne potrebe - do 60% pozidanosti zemljišča
-	pomožni infrastrukturni objekti
-	ograje: višina max. 2 m, lahko so postavljene na mejo gradbene parcele. Ograje morajo biti transparentne, razen če dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje.
-	škarpe in podporni zidovi
Enostavni objekti:
-	za lastne potrebe - do 60% pozidanosti zemljišča
-	nadstreški - do 60% pozidanosti zemljišča, kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo
-	urbana oprema, razen kioska
-	začasni enostavni objekti
2. Velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit vseh objektov je K + P + 2 ali K + P + 1 + M
Skladno s pogoji ministrstva oziroma organa pristojnega za področje voda je možno izvesti max. dve kletni etaži (2K) samo za potrebe parkiranja in servisno skladiščnih prostorov.
Streha je lahko:
-	simetrična dvokapnica z naklonom 25° - 35°
-	izvedena kot zelena streha 2° - 10° ali 25° - 35°
-	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10°
Možno je združevanje sosednjih objektov. Ne dopušča se združevanje objektov z različnimi dejavnostmi.
Ob notranjem obodu vsake gradbene parcele poteka nezazidljivi pas širine 5 m.
V primeru izkazanega interesa investitorja, ki je lastnik dveh ali več sosednjih parcel, po gradnji objektov, ki bi bili medsebojno povezani se dopušča združevanje objektov na več samostojnih gradbenih parcelah, pri čemer se mora ohranjati tipična členitev čelnih fasad (ohranjevanje fasadnega rastra), izraba (pozidanost) parcele pa ne sme presegati 60 % površine parcele. Objekti se lahko povezujejo pod pogojem, da gabariti povezovalnega trakta omogočijo normalno funkcioniranje zunanjih manipulativnih površin in zagotavljajo zakonsko predpisane možnosti za posredovanje intervencijskih vozil (gasilci, ...) in da se na robnih površinah tako združenih parcel ohranja 5 m nezazidljivi pas.
Na gradbenih parcelah ali na parcelah, ki so do vključno namenjene parkirnim površinam, je glede na dejavnosti v objektih potrebno zagotoviti potrebne površine za mirujoči promet in manipulacijo. Manjkajoča oziroma dodatna parkirna mesta je možno zgraditi na zelenicah občinskih zemljišč v koridorjih prometne infrastrukture, razen dodatnih parkirišč ob ulicah Blatnica in Dobrave pod naslednjimi pogoji:
•	da je upravljavcem in vzdrževalcem zagotovljen nemoten dostop do javne infrastrukture, ki poteka v koridorjih prometnic;
•	da bodo parkirna mesta namenjena izključno za parkiranje osebnih vozil (parkiranje tovornjakov, poltovornjakov, prikolic in delovnih strojev ni dovoljeno);
•	da bodo parkirna mesta izvedena v izvedbi zatravljenega PVC satovja ali zatravljenih betonskih tlakovcev, tako, da vzdrževanje infrastrukture ne bo povzročalo dodatnih stroškov za občino ali upravljavce;
•	da se parkirišča zasadijo z ustreznimi drevesnimi vrstami, katerih koreninski sistemi ne segajo v globino;
•	da uporabnik parkirnih mest z občino sklene pogodbo za zakup parkirnih površin.
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 60%	najmanj 10%	do vključno 2
2.3. Dodatni pogoji
Na območju se načrtuje omrežje za dobavo zemeljskega plina, objekti pa se morajo načrtovati kot energetsko varčni objekti, vključno z usmeritvijo v rabo vsaj enega obnovljivega vira energije oziroma kot nizko energetski objekti. Priporočajo se rešitve z možnostjo kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije).
3. Oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
PN, VN, VV
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin
Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (G, K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem. Zaradi poteka infrastrukturnih vodov se ob cestah ohranja zeleni koridor, zasajen s travo ali drugo primerno zasaditvijo.
181
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
110. člen CT 5/1 BRODIŠČE usmeritve za izdelavo oppN
Obrtno industrijska cona Trzin.
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	12201	Stavbe javne uprave 12202	Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 12203	Druge upravne in pisarniške stavbe 12301	Trgovske stavbe 12302	Sejemske dvorane, razstavišča 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 12420 Garažne stavbe 12420 Pokrita parkirišča, nadstreški, kolesarnice - do 60% pozidanosti zemljišča, kolikor so postavljeni v robnem 5 m pasu, so dovoljeni izključno taki, ki omogočajo parkiranje ali vožnjo. 12510 Industrijske stavbe in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je IV. stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, razen dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, pri čemer se omejitve določajo v okviru dovoljenih emisij: smrad, emisije toplogrednih plinov in drugi izpusti. Dovoljena je IV. stopnja varstva pred hrupom. Prepovedane so dejavnosti s področja kemije, zbiranja in predelave tekočih, prašnatih, bioloških in nevarnih odpadkov, shranjevanja goriv, eksplozivnih snovi, lahko vnetljivih snovi ter drugih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidave in nadzidave
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	za lastne potrebe - do 60% pozidanosti zemljišča -	pomožni infrastrukturni objekti -	ograje: višina max. 2 m, lahko so postavljene na mejo gradbene parcele. Ograje morajo biti transparentne, razen če dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje. -	škarpe in podporni zidovi Enostavni objekti: -	za lastne potrebe - do 60% pozidanosti zemljišča -	urbana oprema, razen kioska -	začasni enostavni objekti
2. velikost in zmogljivost objektov	
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je 13 m nad koto urejenega terena na dovozni strani. Nad višino dovoljenega vertikalnega gabarita 13 m nad koto urejenega terena je pri objektih z ravno streho dovoljeno namestiti funkcijsko neizogibne dele stavb in tehničnih naprav, če ti ne prodirajo ravnine ki poteka od daljših stranic proti sredini pod naklonom 35° od vodoravnice, vendar maksimalno do 3 m v sredini. Na objekt je možno namestiti tehnične naprave (jaški dvigal, klima, ipd), pri čemer morajo biti nameščene v osrednjem delu strehe, tako, da se ne vidijo z ulice. •	Streha je lahko: -	simetrična dvokapnica z naklonom 25° - 35° -	izvedena kot zelena streha 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10° •	Možno je združevanje sosednjih objektov. Ne dopušča se združevanje objektov z različnimi dejavnostmi. •	Ob notranjem obodu vsake gradbene parcele poteka nezazidljivi pas širine 5 m.
182
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	V primeru izkazanega interesa investitorja, ki je lastnik dveh ali več sosednjih parcel, po gradnji objektov, ki bi bili medsebojno povezani se dopušča združevanje objektov na več samostojnih gradbenih parcelah, pri čemer se mora ohranjati tipična členitev čelnih fasad (ohranjevanje fasadnega rastra), izraba (pozidanost) parcele pa ne sme presegati 60 % površine parcele. Objekti se lahko povezujejo pod pogojem, da gabariti povezovalnega trakta omogočijo normalno funkcioniranje zunanjih manipulativnih površin in zagotavljajo zakonsko predpisane možnosti za posredovanje intervencijskih vozil (gasilci, ...) in da se na robnih površinah tako združenih parcel ohranja 5 m nezazidljivi pas. •	Na gradbenih parcelah ali na parcelah, ki so do vključno namenjene parkirnim površinam, je glede na dejavnosti v objektih potrebno zagotoviti potrebne površine za mirujoči promet in manipulacijo. Manjkajoča oziroma dodatna parkirna mesta je možno zgraditi na zelenicah občinskih zemljišč v koridorjih prometne infrastrukture, razen dodatnih parkirišč ob ulicah Blatnica in Dobrave pod naslednjimi pogoji: •	da je upravljavcem in vzdrževalcem zagotovljen nemoten dostop do javne infrastrukture, ki poteka v koridorjih prometnic; •	da bodo parkirna mesta namenjena izključno za parkiranje osebnih vozil (parkiranje tovornjakov, poltovornjakov, prikolic in delovnih strojev ni dovoljeno); •	da bodo parkirna mesta izvedena v izvedbi zatravljenega PVC satovja ali zatravljenih betonskih tlakovcev, tako, da vzdrževanje infrastrukture ne bo povzročalo dodatnih stroškov za občino ali upravljavce; •	da se parkirišča zasadijo z ustreznimi drevesnimi vrstami, katerih koreninski sistemi ne segajo v globino; •	da uporabnik parkirnih mest z občino sklene pogodbo za zakup parkirnih površin.			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 10%	do vključno 2.0
2.3. Dodatni pogoji	Na območju se načrtuje omrežje za dobavo zemeljskega plina, objekti pa se morajo načrtovati kot energetsko varčni objekti, vključno z usmeritvijo v rabo vsaj enega obnovljivega vira energije oziroma kot nizko energetski objekti. Priporočajo se rešitve z možnostjo kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije).			
3. oblikovanje objektov				
3.1. Tip zazidave	E, VN, VV			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Parkirišča, ki so večja od 10 PM, je treba ozeleniti, kjer je drevesna gostota vsaj 1 drevo na 5 PM. Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (G, K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem. Severno in zahodno od območja funkcionalne enote se ohranjajo razlivne površine rastišča črne jelše. Za ohranjanje jelševja in prehodnega barja na severnem in zahodnem delu obravnavanega območja je treba pri načrtovanju in urejanju območja zagotoviti take tehnične rešitve, da se ohranja obstoječa hidrologija območja naravne vrednote, ki ostane nepozidana, in tako zagotovi obstoj prehodnega barja in črnega jelševja. V 5 m pasu, ki meji na varovana območja, je treba ohraniti vso vegetacijo. Zasipavanje drevesnih debel in poškodovanje dreves z mehanizacijo ni dopustno. Pred 5 m pasom je treba postaviti gradbiščno ograjo. Upoštevajo se tudi usmeritve glede osvetljevanja zaradi zagotavljanja ugodnega stanja vrst netopirja malega podkovnjaka in hrošča rogača.			
111. člen It 1/1 GLAVNA CESTA G2
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
	a) Državne ceste
	21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste
	b) Občinske ceste
	21120 Lokalne ceste in javne poti
	c) drugi prometni infrastrukturni objekti
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje 21410 Mostovi in viadukti
	21420 Predori in podhodi -	Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnja priključkov, podhodov, nadhodov -	Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami cestnih priključkov in vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša. -	Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti.
183
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	- Površine za pešce je treba praviloma urejati kot enovito ravno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oziroma površinsko obdelane proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam. Na stavbah v območjih IT je možno vse posege izvesti samo v soglasju z upravljavcem ceste.			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Pomožni infrastrukturni objekti: • pomožni cestni objekti			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov				
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	-	-	-
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave				
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	G2 - glavna cesta 2. reda Vozišče 2 x 4,00 m Bankina 2 x 1,5 m			
112. člen IT 1/2 TIR
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	21210 Glavne in regionalne železnice (hitra železniška proga - potniški in tovorni promet, glavna železniška proga - potniški promet, glavna železniška proga - tovorni promet, glavna železniška proga - potniški in tovorni promet, regionalna železniška proga - potniški in tovorni promet, industrijski tir. 21220 Mestna železnica 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe 21410 Mostovi in viadukti 21420 Predori, podhodi in prehodi			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	vzdrževalna dela, rekonstrukcije -	novogradnja			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Pomožni infrastrukturni objekti: • pomožni železniški objekti			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov				
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	-	-	-
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave				
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Železniško progo, ki poteka v območju dostopov na nivoju terena, je treba zavarovati z varovalno ograjo.			
184
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
113. člen
it 1/3 rezervacija prostora za vzhodno obvoznico
usmeritve za izdelavo oppN ali DpN
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	Namenska raba je kmetijska, določa se le koridor za rezervacijo prostora za vzhodno obvoznico. Po spremembi namenske rabe v OPN-izvedbeni del in sprejemu OPPN bodo v tem koridorju dopustni naslednji objekti in dejavnosti: a)	Državne ceste 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste b)	Občinske ceste 21120 Lokalne ceste in javne poti c)	drugi prometni infrastrukturni objekti 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje 21410 Mostovi in viadukti 21420 Predori in podhodi			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	Po spremembi namenske rabe v OPN-izvedbeni del in sprejemu OPPN bodo v tem koridorju dopustne naslednje gradnje in druga dela: -	Novogradnja, rekonstrukcije, novogradnja priključkov, podhodov, nadhodov -	V območjih IT je možno vse posege izvesti samo v soglasju z upravljavci infrastrukture.			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Po spremembi namenske rabe v OPN-izvedbeni del in sprejemu OPPN bodo v tem koridorju dopustni naslednji pomožni infrastrukturni objekti: - pomožni cestni objekti			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov				
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	-	-	-
3. oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave				
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin				
114. člen IT 2/1 pLIN
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	22110 Naftovodi in prenosni plinovodi 22210 Distribucijski plinovodi 23020 Energetski objekti 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	Na območjih enot urejanja prostora energetske infrastrukture je dopustna gradnja objektov za skladiščenje, nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, pod pogojem, da so potrebni za osnovno dejavnost.			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Pomožni infrastrukturni objekti: • pomožni energetski objekti			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov				
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 30%	najmanj 15%	največ 1.2
185
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
3. oblikovanje objektov	
3.1. Tip zazidave	
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Na meji gradbene parcele z odprtim prostorom (K) je nujno potrebno ohraniti v gručah zasajen zelen rob z avtohtonim drevjem.
115. člen
IT 2/2 čisTILNA - pREčRpavALIščE
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	22231	Cevovodi za odpadno vodo 22232	Čistilne naprave 24203 Odlagališča odpadkov (začasno)			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	Na območjih enot urejanja prostora okoljske infrastrukture je dopustna tudi gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje, nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, pod pogojem, da so potrebni za osnovno dejavnost.			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Pomožni infrastrukturni objekti: • pomožni komunalni objekti			
2. velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov				
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 40%	najmanj 25%	največ 1.6
3. oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave				
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Na meji gradbene parcele z odprtim prostorom (K) je nujno potrebno ohraniti v gručah zasajen zelen rob z avtohtonim drevjem.			
116. člen it 2/3 pot
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	a)	Državne ceste 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste b)	Občinske ceste 21120 Lokalne ceste in javne poti c)	drugi prometni infrastrukturni objekti 21410 Mostovi, viadukti in brvi
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnja priključkov, podhodov, nadhodov -	Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami cestnih priključkov in vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša. -	Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. -	Površine za pešce je treba praviloma urejati kot enovito ravno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oziroma površinsko obdelane proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam. Na stavbah v območjih IT je možno vse posege izvesti samo v soglasju z upravljavcem ceste.
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Pomožni infrastrukturni objekti: • pomožni cestni objekti
186
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov				
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	-	-	-
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave				
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	JP - javna pot - enosmerni oziroma dvosmerni dovoz do posameznih objektov Vozišče 4,5 m Bankina 2 x 0,5 m			
117. člen A 1/1 PREGRETE -1
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje 12712	Stavbe za rejo živali 12713	Stavbe za spravilo pridelka 12714	Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (dovoz do Depale vasi in do poljske poti)
	- rušitve
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	spremembe namembnosti -	dozidava -	nadzidava
1.3. Dopustni nezahtevni in	Nezahtevni objekti: -	vsi objekti za lastne potrebe -	pomožni kmetijski objekti, -	pomožni infrastrukturni objekti.
enostavni objekti	Enostavni objekti: -	vsi objekti za lastne potrebe -	pomožni kmetijski objekti.
2. Velikost in zmogljivost objektov	
	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + M, BEP = max. 700 m2 •	tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic od 1/1.2 do 1/2 •	Cesta do Depale vasi se bo zgradila na južni stani železniške proge, tako blizu proge kot bo to mogoče in v zadostni širini, da bo mogoče umestiti ob dveh voznih pasovih tudi nekaj vzdolžnih parkirnih mest za voznike, ki bi želeli tu pustiti osebna vozila in se z vlakom odpeljati do cilja svoje poti (na delo ipd.). •	Na severni strani železniške proge je možnost izvedbe parkirišč (Park&Ride) in pripadajoče prometne ureditve.
2.1. Velikost in	• Gradnja na zemljiščih parc. št. 502/16 in 502/15 v odmiku do najmanj 2 metra od parcelne meje zemljišč parc. št. 502/1, 502/6 in 502/7 je mogoča le ob pisnem soglasju lastnikov zemljišč parc. št. 502/1, 502/6 in 502/7, vse k.o. Trzin.
zmogljivost objektov	•	Streha je lahko: -	dvokapnica z naklonom od 30° - 45° -	enokapnica nad delom objekta z naklonom od 30° - 45° - sestavljena iz dvokapnice (naklon od 30° - 45°), enokapnice (naklon od 30° -45°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°) -	izvedena kot zelena streha z naklonom 2° - 10° ali 25° - 35° -	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10° -	izvedena kot svojstvena streha •	Če se v območju nahajajo drugi tipi, ki niso opredeljeni v zgornjih alinejah, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
187
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 15%	do vključno 1.5
3. oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, PK, VN, F			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem ali sadovnjaki.			
118. člen A 1/2 pREGRETE -2
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje
12712	Stavbe za rejo živali
12713	Stavbe za spravilo pridelka
12714	Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (dovoz do Depale vasi in do poljske poti)
Ob severni meji EUP A-1/2 se predvidi prometna povezava do poljske poti, ki poteka po parc. št. 526/3. Na EUP A-1/2 so možne selitve največ 4 kmetij.
Pod pogojem postavitve objektov z zgoraj navedeno dejavnostjo je dopustna postavitev tudi: 11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe
1.2. Dopustne gradnje in druga dela
rušitve
gradnja novega objekta
rekonstrukcija
spremembe namembnosti
dozidava
nadzidava
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni objekti:
-	vsi objekti za lastne potrebe
-	pomožni kmetijski objekti,
-	pomožni infrastrukturni objekti.
Enostavni objekti:
-	vsi objekti za lastne potrebe
-	pomožni kmetijski objekti.
2. velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
max. višinski gabarit objektov je K + P + M;
tlorisna zasnova objektov za tip PN sledi razmerju stranic od 1/1.2 do 1/2
Cesta do Depale vasi se bo zgradila na južni stani železniške proge, tako blizu proge kot bo to mogoče in v zadostni širini, da bo mogoče umestiti ob dveh voznih pasovih tudi nekaj vzdolžnih parkirnih mest za voznike, ki bi želeli tu pustiti osebna vozila in se z vlakom odpeljati do cilja svoje poti (na delo ipd.). Streha je lahko:
-	dvokapnica z naklonom od 30° - 45°
-	enokapnica na delu objekta z naklonom od 30° - 45°
-	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 30° - 45°), enokapnice (naklon od 30° -45°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°)
-	izvedena kot zelena streha z naklonom 2° - 10° ali 25° - 35°
-	izvedena kot terasa ali nepohodna streha z naklonom 2° - 10°
-	izvedena kot svojstvena streha
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
vsi tipi	največ 60%	najmanj 15%	do vključno 1
3. oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
PN, PK, VN, F
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin
Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem ali sadovnjaki.
188
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
119. člen A 2 POD VPADNICO
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost				
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	11100 Enostanovanjske stavbe 12713 Stavbe za spravilo pridelka 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo			
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitve -	gradnja novega objekta -	rekonstrukcija -	dozidava			
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	vsi nezahtevni objekti za lastne potrebe. Enostavni objekti: -	vsi enostavni objekti za lastne potrebe			
2. Velikost in zmogljivost objektov				
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je P + N + M, BEP = max. 600 m2 •	Streha je lahko: -	dvokapnica z naklonom od 33° - 45° -	enokapnica z naklonom od 33° - 45° -	sestavljena iz dvokapnice (naklon od 30° - 45°), enokapnice (naklon od 30° -45°), kombinirane s terasami in zeleno streho (naklon 2° - 10° ali 25° - 35°)			
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 15%	do vključno 1.5
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, PK			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem ali sadovnjakom.			
120. člen A 3 KRAČICE
1. Vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	Pod pogojem da se objekti umestijo na skrajni zahodni del parcele se dopušča: 12712	Stavbe za rejo živali 12713	Stavbe za spravilo pridelka 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo 24110 Športna igrišča Pod pogojem postavitve objektov z zgoraj navedeno dejavnostjo je na parceli št. 421/1 dopustna postavitev tudi: 11100 Enostanovanjske stavbe
	
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	novogradnje -	ureditve zemljišč
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti	Nezahtevni objekti: -	vsi nezahtevni objekti za lastne potrebe Enostavni objekti: -	vsi enostavni objekti za lastne potrebe
2. Velikost in zmogljivost objektov	
2.1. Velikost in zmogljivost objektov	•	max. višinski gabarit objektov je K + P + M •	nameravani objekti se umestijo na skrajni zahodni del parcel •	tlorisna zasnova objektov sledi razmerju stranic od 1/1.5 do 1/2 •	Streha je lahko: - dvokapnica z naklonom od 30° - 45°
189
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele	tip	FZ	FZP	FI
	vsi tipi	največ 60%	najmanj 15%	do vključno 1.5
3. Oblikovanje objekt	ov			
3.1. Tip zazidave	PN, PK			
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin	Na gradbeni parceli na meji z odprtim prostorom (K) je nujno potrebno ohraniti zelen rob z avtohtonim drevjem ali sadovnjakom.			
121. člen
G gozdna zemljišča
1. vrste posegov v prostor in njihova namembnost	
1.1. Dopustni objekti in dejavnosti	21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 21410 Mostovi, viadukti in brvi 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode 22210 Distribucijski plinovodi 22222 Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti 2223	Cevovodi za odpadno vodo 2224	Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja
1.2. Dopustne gradnje in druga dela	-	rušitev -	novogradnja -	ureditev zemljišč Druga dopustna dela in druge prostorske ureditve: -	za izvajanje gozdarske dejavnosti -	objekte za obrambo, zaščito, reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naraven ogroženosti -	sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja in nadaljnje širitve na območja, ki so namenjena gozdnim zemljiščem -	za krčitev gozdov v kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne javne gozdarske službe -	paša v gozdu je prepovedana, razen izjemoma, kadar je opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu skladno z zakonodajo -	čebelja paša
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni obje	a)	Nezahtevni objekti: -	ograje: nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m. Dopustna je postavitev le ograj za zaščito mladovja ali varstva gozdov pred divjadjo ter zaščito vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno raziskovalnih preučevanj. Za postavitev ograje je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne javne gozdarske službe. Postavitev zidanih ograj ni dovoljena. -	objekti za lastne potrebe: •	utrjene dovozne poti v skladu z veljavno zakonodajo -	pomožni infrastrukturni objekti: •	pločnik in kolesarska steza (ob vozišču ceste širine do 3 m) •	postajališče -	pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: •	poljska pot (v primeru da njihova gradnja ni izvedljiva znotraj drugih namembnosti, da je postavitev načrtovana v neposredni bližini obstoječe kmetije, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo in je pridobljeno soglasje območne kmetijsko svetovalne službe) •	gozdna cesta •	grajena gozdna vlaka •	obora za rejo divjadi (katere postavitev je v skladu z gozdarsko zakonodajo) -	spominska obeležja b)	Enostavni objekti: -	objekti za lastne potrebe: •	zajetje •	vrtina ali vodnjak (za lastno oskrbo s pitno vodo, globine do 30 m, ob pogoju, da gradnja oziroma postavitev ni izvedljiva znotraj SK ali K, da je gradnja načrtovana v neposredni bližini obstoječe kmetije in je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo in je pridobljeno pozitivno soglasje območne kmetijsko svetovalne službe
190
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
pomožni infrastrukturni objekti: razen cestnih silosov prostornine do 300 m2
•	pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: zajetje ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, zbiralnik za kapnico
pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
•	čebelnjak (gradnja oziroma postavitev je dopustna pod pogojem, da je pridobljena registrska številka stojišča čebelnjaka, kot to določa veljavna zakonodaja)
•	gozdna učna pot
•	grajena gozdna vlaka
•	gozdna cesta
•	poljska pot in vrtina za namakanje kmetijskih zemljišč; gradnja je dovoljena v primeru, da njihova gradnja ni izvedljiva znotraj drugih namembnosti, da je postavitev načrtovana v neposredni bližini obstoječe kmetije, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo in je pridobljeno soglasje območne kmetijsko svetovalne službe
1.3. Dopustni nezahtevni in enostavni objekti
•	krmišče za prostoživeče divje živali
•	ograje za pašo živine, nižje od 1,5 m (ob pogoju, da je paša opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu skladno z veljavno zakonodajo)
■	vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, in sicer kolesarske steze, planinske poti, sprehajalne poti in trim steze v skladu z zakonodajo in kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov
■	spominska obeležja
■	urbana oprema: le nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču
■	turistične table v skladu s predpisi o tablah v naravnem okolju
2. Velikost in zmogljivost objektov
2.1. Velikost in zmogljivost objektov
2.2. Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele
tip	FZ	FZP	FI
-	-	-	-
2.3. Dodatni pogoji
-	Posegi na območju gozdnih zemljišč so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojen javno gozdarske službe.
-	Krčitev gozda za gradnjo se lahko izvede šele po evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede prisojna javna gozdarska služba skladno z zakonodajo.
-	V večjih sklenjenih gozdih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin.
-	Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako,d ase lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop o gozda. Potrebno je zagotoviti dostope in manipulacijske površine za nemoteno gospodarjenje z gozdom.
3. Oblikovanje objektov
3.1. Tip zazidave
3.2. Velikost in urejanje zelenih površin
191
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
122.	člen
(dopustna odstopanja)
Če se v postopku priprave prostorske dokumentacije za posamezni objekt, napravo ali prostorsko ureditev ugotovi, da je po mnenju pristojnih ministrstev, organov ali občine potrebno načrtovane ureditve zaradi funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma spremeniti, in z drugačno ureditvijo prispevati k ohranjanju naravne in kulturne dediščine oziroma naravnih dobrin, omogočiti ohranitev naravnega in kulturnega značaja krajine zmanjšati pričakovano obremenitev okolja in zmanjšati vplive na načrtovani izgled območja in kakovost okolja, se takšna sprememba šteje kot dopustna toleranca.
123.	člen
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)
(1)	Vsi postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določbah do sedaj veljavnih prostorskih aktov, razen v primerih, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
(2)
(3) Z uveljavitvijo novih predpisov in podzakonskih aktov se le-ti smiselno upoštevajo.
124.	člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji naslednje prostorske sestavine planskih aktov, prostorski ureditveni pogoji, prostorski izvedbeni načrti in lokacijski načrti Občine Trzin:
•	Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območja urbanističnih zasnov Domžal, Mengša, Trzina in Moravč ter drugih ureditvenih območij (Ur. v. OD 18/92)
•	Odlok o ureditvenem načrtu območja T3 Trzin center (Ur. v. Občine Trzin, št. 10/97, 3/2005)
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu območja T3 Trzin center (Ur. v. Občine Trzin 11/99)
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah odlok o ureditvenem načrtu območja T3 Trzin center -spremembe 2008(Ur. v. Občine Trzin 1/2009)
•	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za dopolnilno gradnjo v pretežno realiziranem naselju Trzin - Mlake (T-1 in T-4) (Ur. v. OD 7/97)
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih
ureditvenih pogojev za dopolnilno gradnjo v
pretežno realiziranem naselju Trzin - Mlake (T1 in
T4) v Občini Trzin (Ur. v. Občine Trzin, št. 10/2003)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
prostorsko ureditvenih pogojih za dopolnilno
gradnjo v pretežno realiziranem naselju Trzin -
Mlake (T1 in T4) (Ur. v. Občine Trzin, št. 7/2005)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
prostorsko ureditvenih pogojih za dopolnilno
gradnjo v pretežno realiziranem naselju Trzin -
Mlake (T1 in T4) (Ur. v. Občine Trzin, št. 9/2008)
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalno
cono T-5 Trzin (pri Žibertu) (Ur. v. OD 14/92)
Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno industrijsko
cono Trzin (Ur. v. OD 11/86)
Odlok o sprejetju dopolnitev in sprememb
zazidalnega načrta za obrtno industrijsko cono
Trzin (OIC Trzin) (Ur. v. OD 5/90)
Odlok o sprejetju dopolnitev in sprememb
zazidalnega načrta za obrtno industrijsko cono
Trzin (OIC Trzin) (Ur. v. OD, št. 5/90)
Odlok o spremembi zazidalnega načrta za obrtno
industrijsko cono Trzin (Ur. v. OD 18/93)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
zazidalnem načrtu za obrtno industrijsko cono Trzin
(Ureditveno območje T11 Obrtno industrijska cona)
(Ur. v. Občine Trzin, 2/2004)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
zazidalnem načrtu za obrtno industrijsko cono Trzin
(Ureditveno območje T11 Obrtno industrijska cona)
( Ur. v. Občine Trzin, št. 6/2005)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
zazidalnem načrtu za obrtno industrijsko cono Trzin
(Ur. v. Občine Trzin, št. 8/2006)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
zazidalnem načrtu za obrtno industrijsko cono Trzin
(2006) (Ur. v. Občine Trzin, št. 9/2007)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
zazidalnem načrtu za obrtno industrijsko cono Trzin
(Ur. v. Občine Trzin, št. 9/2009)
Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja
prostora na območju podrobnejšega prostorskega
načrta za območje T-11, T-12 in PUP OIC Trzin (T-
20) (Ur. v. Občine Trzin, št. 6/2007)
Odlok o zazidalnem načrtu območja T 12 Ob cesti
(Ur. v. Občine Trzin,št. 3/1997)
Odlok o zazidalnem načrtu območja T 12 Ob cesti
(Ur. v. Občine Trzin,št. 14-2/2000)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
zazidalnem načrtu območja T12 Ob cesti - Trzin
(Ur. v. Občine Trzin, št. 9/2005)
Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste
M 10 na odseku Depala vas - Črnuče od km + 00
m do km 3,0 + 74 m (Ur. v . OD 17/95)
192
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
•	Odlok o srejetju lokacijskega načrta plinovodnega omrežja Mengša, Trzina in Loke pri Mengšu (Ur.v. OD, št. 18/93)
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986 - 2000 (Uradne objave Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 9/86, 2/90, 12/95) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986 - 1990 (uradne objave Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 9/86, 2/90, 12/95) za območje Občine Trzin (Ur. v. Občine Trzin 2/2002)
125.	člen
(urejanje območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in lokacijskih načrtov)
(1)	Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti Občine Trzin:
•	Odlok o ureditvenem načrtu območja športno rekreacijskega parka v Trzinu (Ur. v. Občine Trzin 10/2001)
•	Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno industrijsko cono Trzin (Ur. v. OD 11/86) s spremembami in dopolnitvami in sicer le v delu, ki se nanaša na opis in prikaz gradbenih parcel, parcelacijo ter uvoze na parcele.
•	Odlok o zazidalnem načrtu območja T 12 ob cesti (Ur. v. OD 3/97) s spremembami in dopolnitvami in sicer le v delu, ki se nanaša na opis in prikaz komunalne infrastrukture.
(2)	Po izvedbi posegov v prostor, iz prejšnjega odstavka tega člena, se neposredno uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji iz tega prostorskega načrta.
(3)	V enotah urejanja prostora za katere ta odlok podaljšuje veljavnost prostorskih izvedbenih aktov, ki so navedeni v 1. odstavku tega člena, so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt, v skladu s smernicami tega odloka pa še vzdrževanje objektov, gradnja enostavnih objektov v skladu z vrsto objekta, ter gradnje in ureditve, določene v 14. členu tega odloka.
126.	člen
(urejanje območij do izdelave OPPN-ja)
Z dnem uveljavitve tega odloka se na območjih, predvidenih za izdelavo OPPN-jev dovolijo gradnje in urejanje gospodarske javne infrastrukture z upoštevanjem smernic tega odloka za posamezno območje.
127.	člen
(dostopnost IPN Trzin)
(1)	Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu Občine Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin.
(2)	Ta odlok je dostopen tudi na spletni strani Občine Trzin.
128.	člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin.
ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trzin -izvedbeni del (Ur. vestnik Občine Trzin, št. 1/2013, z dne 6. februar 2013) ima še naslednje določbe:
129.	člen
Vsebina ostalih členov in kart grafičnega dela ostaja nespremenjena.
130.	člen
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih aktov Občine Trzin, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
131.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in
začne veljati petnajsti dan po objavi.
Tekstualni del odloka se objavi na spletni strani Občine
Trzin.

Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12 - ZUJF), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07 odl. US, 57/08, 94/10-ZJU, 36/11 in 40/12 -ZUJF), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo (14/2013 popr.), 110/11 -ZDIU12), Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in 30/2002-ZJF-C), Pravilnika o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (Uradni list RS, št. 26/03, 117/05, 120/07, 32/08, 10/09 in 101/10) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06- uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
193
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil s konsolidirano premoženjsko bilanco občine na dan 31. 12. 2012.
Ta sklep se objavi v Uradnem Vestniku Občine Trzin.
Številka: 23-2/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.

SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil s Poročilom o izvedeni čistilni akciji »Očistimo Trzin 2013« s strani uprave in vodstva Občine Trzin in ocenjuje, da je ustrezno pripravljeno.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-4/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.
Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 - odl. US, 76/2008, 100/2008 - odl.US, in 79/09, 14/10 - odl. US, 51/10 in 84/10 - odl. US), 6. čl. Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06) in Statuta Občine Trzin (Ur. vestnik OT, št. 2/99, 4/2000, 5/03, 2/06 in 8/06) sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin je na 23. redni seji dne 12. 6. 2013 obravnaval izvajanje Občinskega programa varnosti Občine Trzin v preteklem koledarskem letu in Varnostno oceno občine Trzin za leto 2012, ki jo je pripravila Policijska postaja Domžale.
Občinski svet Občine Trzin ocenjuje, da je izvajanje Občinskega programa varnosti potekalo v skladu s programskimi izhodišči in smernicami, varnostne razmere na območju občine Trzin za leto 2012 pa ocenjuje kot dobre in stabilne.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-3/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.
— i
Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12-ZUJF), Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05-uradno prečiščeno besedilo, 15/08-ZPacP, 23/08, 58/08-ZZdrS-E, 77/08-ZDZdr, 40/12-ZUJF, 14/13), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 popr. in 110/11-ZDIU12), Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale (Uradni vestnik OT št. 7/00) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 - uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil z Letnim poročilom Zdravstvenega doma Domžale za leto 2012.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-5.1/2013	ŽUPAN:
Datum: 24.04.2013	ANTON PERŠAK, l.r.
Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 -odl. US, 76/2008, 100/2008 - odl.US, in 79/09, 14/10 - odl. US, 51/10 in 84/10 - odl. US) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/99, 4/2000, 5/03, 2/06 in 8/06) na 23. redni seji dne 12. 6. 2013 sprejel naslednji


Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12-ZUJF) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 - uradno prečiščeno
194
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil s Poročilom o izvajanju Programa Svit v letu 2012.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-5.2/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil s poročilom Doma počitka Mengeš o izvajanju socialno varstvene storitve pomoč na domu za leto 2012.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-7/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.


Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12-ZUJF) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 - uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil s Poslovnim poročilom Centra za socialno delo Domžale za leto 2012.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-6/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.

Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12-ZUJF), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 popr., 41/07 popr., 122/07 odl. US, 61/10-ZSVarPre, 62/10-ZUPJS, 57/12) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 -uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
Občinski svet Občine Trzin je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12 - ZUJF) in 9., 10. ter 72. člena Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 - uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil z Letnim poročilom Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o. za leto 2012.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-8/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.

Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12 - ZUJF), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 popr. in 110/11-ZDIU12), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 16/10 odl. US 47/10, odl. US, 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D), Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna
195
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
šola Trzin (Uradni vestnik OT, št. 4/02, 5/07, 8/09 in 3/10) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 - uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil z Letnim poročilom Osnovne šole Trzin za poslovno leto 2012.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-9.1/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.

Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12 - ZUJF), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 popr. in 110/11-ZDIU12), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 16/10 odl. US 47/10, odl. US, 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D),Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Roje (Uradni vestnik OT, št. 7/00, 6/07 in 2/10) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 - uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil z Letnim poročilom Osnovne šole Roje za leto 2012.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-9.2/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.

Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno
besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12 - ZUJF), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 popr. in 110/11-ZDIU12), Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/2002-ZUJIK), Odloka o Knjižnici Domžale (Uradni vestnik OT, št. 2/04 in 4/09) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 -uradno prečiščeno besed in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil z Letnim poročilom Knjižnice Domžale za leto 2012.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in prične veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-9.3/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.

Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12 - ZUJF), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 popr. in 110/11-ZDIU12), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11 in 100/11 odl. US), Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl. US in 90/12), Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Medobčinski muzej Kamnik (Uradni vestnik OT, št. 11/03, 2/13) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 - uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil z Letnim poročilom Medobčinskega muzeja Kamnik za leto 2012.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-9.4/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.
196
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12 - ZUJF), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 popr. in 110/11-ZDIU12), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 16/10 odl. US 47/10, odl. US, 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D), Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Domžale (Uradni vestnik OT, št. 7/00, 6/07 in 2/10) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 - uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil z Letnim poročilom Glasbene šole Domžale za leto 2012.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-9.5/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.

za zdravstveno varstvo Kranj.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in
začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-10.1/2013 ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.

Občinski svet Občine Trzin je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12- ZUJF), 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 odl. US, 112/06 odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO - 1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 97/12 odl. US), Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Trzin (Uradni vestnik OT, št. 5/05, 6/06 in 03/09), Odloka o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Trzin (Uradni vestnik OT, št. 5/09 - uradno prečiščeno besedilo), Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trzin (Uradni vestnik OT, št. 06/09 in 02/10) in 9., 10. ter 72. člena Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 - uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12 - ZUJF), 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11), Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Trzin (Uradni vestnik OT, št. 5/05, 6/06 in 03/09) in 9., 10. ter 72. člena Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06-uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil s Poročilom o kvaliteti pitne vode iz vodooskrbnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o. za leto 2012, ki ga je posredovalo Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., izdelal pa Zavod
1.	Občinski svet Občine Trzin se je seznanil s Poročilom o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Trzin za leto 2012, ki ga je posredovalo Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o.
2.	Občinski svet Občine Trzin se je seznanil s Poročilom o izvajanju gospodarske javne službe odvod odpadnih voda v Občini Trzin za leto 2012, ki ga je posredovalo Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o.
3.	Občinski svet Občine Trzin se je seznanil s Poročilom o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v Občini Trzin za leto 2012, ki ga je posredovalo Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in
začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-10.2/2013 ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.
197
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
Občinski svet Občine Trzin je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US in 40/12 - ZUJF) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06-uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na 23. redni seji dne 12.06.2013 sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Trzin se je seznanil s Poročilom o delovanju Zavetišča Horjul v letu 2012.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-11/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.

Na podlagi 18. in 76. člena Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 - uradno prečiščeno besedilo in 8/06), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12) in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12 in 24/13) je Občinski svet Občine Trzin na 23. redni seji, dne 12. 06. 2013 sprejel
Spremembo in dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2012 in leto 2013 in Spremembo in dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2014
V Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2012 in leto 2013 in v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2014 se v tč. 2. Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem (Občina Trzin - prodaja) pod rubriko B. STANOVANJA
Številka »86.000,00« v rubriki »Orientacijska vrednost skupaj« se črta in nadomesti s številko »102.500,00«.
Sprememba in dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2012 in leto 2013 ter Sprememba in dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2014 se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in prične veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 23-12/2013	ŽUPAN:
Datum: 12.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.

Na podlagi 5. odstavka 8. člena Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Trzin (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 3/11) je župan Občine Trzin izdal:
SKLEP
O VIŠINI STROŠKOV OPREMLJANJA M2 PARCELE (CPI) IN NETO TLORISNE POVRŠINE OBJEKTA (CTI) S POSAMEZNO KOMUNALNO OPREMO
Stroški opremljanja m2 parcele (Cpi) in neto tlorisne površine objekta (Cti) s posamezno komunalno opremo znašajo:
Vrsta opreme	Cpi (EUR/m2)	Cti (EUR/m2)
Ceste	8,578	23,525
Kanalizacija	7,245	19,873
Vodovod	4,966	13,622
Prostori za ravnanje z odpadki	0,042	0,118
Javne površine	1,674	4,593
Stroški opremljanja (tabela zgoraj) so v veljavi naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin.
Obrazložitev:
V skladu s petim odstavkom 8. člena Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Trzin (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 3/11) se stroški opremljanja m2 parcele in stroški opremljanja m2 neto tlorisne površine z določeno vrsto komunalne opreme
IN POSLOVNI PROSTORI, doda nova št.
3.	Objekt	16.500,00
	na parc.	
	št. 128/2	
	- stano-	
	vanjska	
	stavba	
	165 m2	
	(ID 1961-	
	128/2-0)	
Objekt s štirimi neprofitnimi stanovanji poznan kot »stari farovž« stoji na Habatovi na parceli 128/2 k.o. Trzin, ki je skoraj v celoti fundus. Funkcionalnega zemljišča objekt skoraj nima, dostopna pot ZK ni urejena, sosednje zemljišče je v lasti Rimokatoliške cerkve.
Javna dražba, v primeru neu-s p e h a n e p o -sredna prodaja
198
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
na posameznem obračunskem območju (Cpi in Cti) enkrat letno indeksirajo z uporabo indeksa cen (i), ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod: Gradbena dela - ostala nizka gradnja. Kot izhodiščni datum za indeksiranje se uporablja datum uveljavitve programa opremljanja (dne 11. 5. 2011). Sklep o indeksiranju stroškov izda župan in je objavljen v Uradnem vestniku Občine Trzin.
Odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Trzin je občinski svet Občine Trzin sprejel na 26. redni seji dne 20. 4. 2011. Odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Trzin št. 3/11 dne 3. 5. 2011 in stopil v veljavo osmi dan po objavi v uradnem vestniku, kar je izhodiščni datum za indeksiranje. Indeks (i) razlik v ceni za »Gradbena dela - ostala nizka gradnja« za obdobje november 2012 - april 2013 znaša 1,00924. Z navedenim indeksom (i) se indeksirajo stroški opremljanja, ki znašajo kot je prikazano v zgornji tabeli.
Dosedanji stroški opremljanja m2 parcele (Cpi) in neto tlorisne površine objekta (Cti) s posamezno komunalno opremo so, na podlagi Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Trzin (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 3/11) in Sklepa o višini stroškov opremljanja m2 parcele (Cpi) in neto tlorisne površine objekta (Cti) s posamezno komunalno opremo (Uradni vestnik Občine Trzin, št.: 8/12, dne 28. 11. 2012), znašali:
Vrsta opreme	Cpi (EUR/m2)	Cti (EUR/m2)
Ceste	8,499	23,310
Kanalizacija	7,179	19,691
Vodovod	4,921	13,497
Prostori za ravnanje z odpadki	0,042	0,117
Javne površine	1,659	4,551
Št.: 426-22/2013-1	ŽUPAN:
Datum: 12. 6. 2013	ANTON PERŠAK, l.r.

Na podlagi Javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega 20. 3. 2013 v Uradnem Vestniku Občine Trzin, št. 2/2013 ter 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj
v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) Občina Trzin
OBJAVLJA
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM V OBČINI TRZIN
Zap. št.	Priimek in ime	število točk
1.	Sušnik Aljoša	565
2.	Manevski Lidija	530
3.	Hadžič Aida	520
4.	Oblak Ana	465
5.	Bernard Luka	450
6.	Franjič Helena	430
7.	Gojak Dubravko	370
8.	Kostič Muhamed	170
Številka: 352-4/2013-38 ŽUPAN:
Datum: 10. 6. 2013	ANTON PERŠAK, l.r.

Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovitosti rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije na območju občine Trzin (Uradni vestnik OT, 5/09, 3/12) ter Sklepa Komisije za dodeljevanje finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovitosti rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije, ki deluje v okviru Odbora OS za okolje in prostor Občine Trzin, sprejetega na seji dne 04.06.2013, Občina Trzin objavlja
RAZPIS POSOJIL za ugodno kreditiranje spodbujanja izvajanja ukrepov učinkovitosti rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije na območju občine Trzin za leto 2013
1. člen
Posojila s subvencionirano obrestno mero (v nadaljnjem besedilu: posojilo) se dodeljujejo za naslednje namene, in sicer :
Investicije za:
-	toplotno izolacijo nebivalnega podstrešja -pohodni ali nepohodni strop proti podstrešju,
-	toplotno izolacijo zunanjih zidov z obnovo fasade,
199
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
-	zamenjavo stavbnega pohištva - oken in vrat, če je objekt star najmanj 10 let, ki nesporno omogoča prihranke energije
-	zamenjavo zasteklitve in tesnjenje oken, če je objekt star najmanj 10 let, če bo poseg nesporno omogočil prihranek energije
-	zamenjavo energenta z okolju prijaznejšim energentom,
-	vgradnjo sistemov za izrabe sončne energije (za ogrevanje, za ogrevanje stavb, pridobivanje električne energije).
Posojilo s subvencionirano obrestno mero se lahko porabi za posamezno oziroma nekaj ali vse zgoraj navedene investicije.
2.	člen
Razpisana vsota posojila znaša 80.000,00 EUR. Doba vračanja znaša 5 let, obrestna mera za posojila znaša 6 mesečni euribor + 1,90 %.
Posojila se dodeljujejo preko Delavske hranilnice, d.d., s katero je Občina Trzin sklenila pogodbo. Pridobitev kredita ni pogojena ali neposredno vezana na odprtje računa v banki.
Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma do 15.11.2013. Posojilo se prosilcu odobri s sklepom na podlagi odločitve komisije za kredite. Prosilec mora pogodbo z banko skleniti v enem mesecu po prejemu sklepa. Posojilojemalec mora Občini Trzin do konca koledarskega leta predložiti Izjavo o zaključku naložbe.
Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. Banka odobrena namenska sredstva nakaže izključno na račun dobavitelja.
3.	člen
Upravičenci za pridobitev sredstev so fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Občini Trzin in:
-	so lastniki oziroma solastniki stanovanjskih objektov,
-	so najemniki stanovanja oz. stanovanjske hiše in imajo z lastnikom objekta sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika objekta k izvedbi predvidenih ukrepov oziroma investicije v sisteme za izrabo obnovljivih virov energije.
4.	člen
Splošni pogoji za pridobitev sredstev za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije so:
-	objekti, na katerih se izvajajo posegi iz 1. člena tega razpisa, morajo biti locirani na območju Občine Trzin in imeti stanovanjsko namembnost,
-	objekti morajo biti zgrajeni skladno z občinskimi prostorskimi akti in gradbenim dovoljenjem,
-	posamezni ukrep učinkovite rabe energije mora biti izveden za celoten objekt. Izjema je le zamenjava stavbnega pohištva v večstanovanjskih objektih, kjer se predmetni ukrep lahko izvede v enem stanovanju pod pogojem, da upravnik objekta poda pisno izjavo o ustreznosti izbranega stavbnega pohištva,
-	posamezni ukrep učinkovite rabe energije mora biti izveden do konca koledarskega leta, v katerem je bila dodeljena finančna spodbuda,
-	višina odobrenih finančnih sredstev sme znašati do 50% vrednosti za posamezni ukrep učinkovite rabe energije in izrabo obnovljivega vira energije (vključeno z eventualno dodeljeno državno pomočjo) in se nanaša na predvidene ali že izvedene ukrepe v tekočem koledarskem letu.
5.	člen
Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo iz 6. člena tega razpisa na vložišču Občine Trzin s pripisom: »RAZPIS - KREDITI ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE- NE ODPIRAJ!«.
6.	člen
Vloga za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije mora biti na predpisanem obrazcu, ki je na voljo na spletni strani www.trzin.si in vložišču Občine Trzin ter mora obvezno vsebovati:
-	ime, priimek in naslov prosilca ter lokacijo (naslov in parcelna številka) objekta, na katerem se izvaja poseg,
-	dokazilo o lastništvu objekta ali najemno pogodbo,
-	soglasje lastnika, v večstanovanjskih objektih pa soglasje najmanj 51% vseh solastnikov oziroma soglasje upravnika k nameravanemu posegu,
-	originalni predračun, ki mora vključevati popis del in opreme ter vrsto in točen tip proizvajalca,
-	fotografija dela stavbe oz. prostora, ki je predmet spodbude izvajanja ukrepov učinkovite
-	rabe energije in fotografija iz katere bo razvidna hišna številka stavbe,
-	dokazilo o izpolnjevanju tehničnih kriterijev za vgrajene materiale, elemente in naprave (tehnični kriteriji so določeni na podlagi odredb, uredb, pravilnikov in navodil pristojnih ministrov),
-	dokazilo, da posamezni ukrep nesporno omogoča prihranek energije,
-	višino zaprošenih sredstev z navedbo lastnega
200
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
deleža,
-	izjavo, da za predvideni investicijski projekt ni bila dodeljena državna pomoč oziroma, če je bila, kolikšen delež je bil pridobljen iz drugih virov,
-	rok zaključitve investicijskega projekta.
7. člen
Poslane dokumentacije prosilcem ne vračamo.
8. člen
Komisijo za dodeljevanje kreditov sestavljajo člani Občinskega odbora za okolje in prostor, ki o prispelih vlogah odločajo na sestanku odbora. Sklepe o odobritvi izdaja na podlagi zapisnika sestanka komisije pristojen organ Občine Trzin. Komisija sprotno prouči utemeljenost dospelih vlog, zlasti če prosilci izpolnjujejo razpisne pogoje in če so vloge opremljene z zahtevanimi potrdili ter preverja verodostojnost predloženih potrdil. Komisija in banka sprotno obveščata prosilce o morebitnih dopolnitvah nepopolnih vlog. Prosilci so dolžni nepopolne vloge dopolniti v 8 dneh po obvestilu, sicer se te vloge kot nepopolne zavržejo s sklepom. Po preteku proračunskega leta ugasne pravica do neizkoriščenega dela posojila.
9. člen
Ta razpis se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 403-1/2013-7 ŽUPAN:
Trzin, 11.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.

Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Trzin za programsko obdobje 2007-2013 (Uradni vestnik Občine Trzin- 9/2007) ter Sklepa Komisije za dodeljevanje finančnih sredstev iz občinskega proračuna za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja, ki deluje v okviru Odbora OS za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Trzin, sprejetega na seji dne 04.06.2013, Občina Trzin objavlja
RAZPIS POSOJIL ZA UGODNO KREDITIRANJE KMETIJSTVA V OBČINI TRZIN ZA LETO 2013
1.	člen
Posojila s subvencionirano obrestno mero (v nadaljnjem besedilu: posojilo) se dodeljujejo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo, in sicer za:
o naložbe v posodobitev nepremičnin- hlevov s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc
o naložbe v gradnjo ali adaptacijo pomožnih
živinorejskih objektov, o nakup kmetijske priklopne mehanizacije, o naložbe v postavitev večletnih nasadov, o naložbe v prvo postavitev pašnikov, o naložbe v nakup plastenjaka ali rastlinjaka o nakup in postavitev mrež proti toči.
2.	člen
Upravičeni stroški:
•	stroški adaptacije hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječih na EU zakonodaji,
•	stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke,
•	stroški nakupa materiala za adaptacijo, rekonstrukcijo hlevov in ureditev izpustov,
•	stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (seniki, silosi,..),
•	stroški nakupa kmetijske priklopne mehanizacije za rastlinsko pridelavo (škropilnice, pršilniki, česalniki, okopalniki, zgrabljalniki,...),
•	stroški postavitve večletnih nasadov , kot so: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup in postavitev mrež proti toči, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala,
•	stroški nakupa in montaže rastlinjaka in plastenjaka,
•	stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ali leseno ograjo in pregraditev pašnika na pašne črednike.
•	izdelava projektne dokumentacije, študije izvedljivosti.
3.	člen
Razpisana vsota posojila znaša 24.000,00 EUR. Doba vračanja posojila znaša 5 let, obrestna mera za posojila je 6 mesečni EURIBOR + 1,90% .
Posojila se dodeljujejo preko Delavske hranilnice d.d., s katero je Občina Trzin sklenila pogodbo.
201
URADNI VESTNIK Občine Trzin - št. 4/2013, 21. junij 2013
Pridobitev kredita ni pogojena ali neposredno vezana na odprtje računa v banki.
Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma do 15.11.2013. Posojilo se prosilcu odobri s sklepom na podlagi odločitve komisije za kredite ter na podlagi ocene banke. Prosilec mora pogodbo z banko skleniti v enem mesecu po prejemu sklepa.
Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko.
Banka odobrena namenska sredstva nakaže izključno na račun dobavitelja.
4.	člen
Upravičenci so mikropodjetja in fizične osebe, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Trzin in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
5.	člen
Prosilci vložijo vlogo za posojilo, v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo, po objavi razpisa v Uradnem vestniku Občine Trzin na vložišču Občine Trzin, Mengeška c. 22, 1236 Trzin s pripisom: »Krediti za kmetijstvo - NE ODPIRAJ«.
Vloga za posojilo mora obvezno vsebovati:
•	osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), KMG-MID številka, davčna številka,
•	namen vloge,
•	izjava o točnosti navedenih podatkov,
•	izjava, da upravičenec za ta namen v tekočem letu še ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov,
•	opis in predračunsko vrednost investicije,
•	višino zaprošenega posojila.
6.	člen
Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija:
-	dokazilo da je kmetijstvo gospodarstvo vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev,
-	dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, ki ni starejše od 3 mesecev
-	mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti naložbe (kmetijsko svetovalne službe),
-	kopije predračunov oz. drugih dokazil o predvideni višini upravičenih stroškov, za katere se uveljavlja
pomoč,
-	kopija katastrskega načrta - mapne kopije (razen pri uveljavljanju splošnih stroškov, stroškov nakupa nove kmetijske mehanizacije in tehnološke opreme),
-	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru najema oz. zakupa zemljišča,
-	kopija ustreznega dovoljenja za izvedbo naložbe, v kolikor so za te vrste naložbe v skladu z veljavno zakonodajo potrebna dovoljenja (npr. gradbeno dovoljenje);
-	tehnološki načrt ureditve hleva s popisom opreme in tehnologije (če gre za naložbo v posodobitev hleva);
-	tehnološki načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologije paše (če gre za naložbo v postavitev pašnikov);
-	v primeru, da ste vi ali kdo izmed članov kmetijskega gospodarstva kmečki zavarovanec, priložite kopijo zadnjega potrdila o plačilu prispevka za pokojninsko, invalidsko oziroma zdravstveno zavarovanje.
7.	člen
Poslano dokumentacijo prosilcem ne vračamo.
8.	člen
Komisijo za dodeljevanje kreditov sestavljajo člani Občinskega odbora za gospodarstvo in kmetijstvo, ki o prispelih vlogah odločajo na sestanku odbora. Sklepe o odobritvi izdaja na podlagi zapisnika sestanka komisije pristojen organ Občine Trzin. Komisija sprotno prouči utemeljenost dospelih vlog, zlasti če prosilci izpolnjujejo razpisane pogoje in če so vloge opremljene z zahtevanimi potrdili ter preverja verodostojnost predloženih potrdil.
Komisija in banka sprotno obveščata prosilce o morebitnih dopolnitvah nepopolnih vlog. Prosilci so dolžni nepopolne vloge dopolniti v 8 dneh po obvestilu, sicer se te vloge kot nepopolne zavržejo s sklepom.
Po preteku proračunskega leta ugasne pravica do neizkoriščenega dela posojila.
9.	člen
Ta razpis se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Šifra zadeve: 403-1/2013-8 ŽUPAN:
Datum: 11.06.2013	ANTON PERŠAK, l.r.
202