Lokalna novica je kraljica XXIII - ISSN 1580-0547 Junij 2022 Priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode Številka 6 2 | OGLASI VINO JANŽEVEC NAVOJ NEP., 1 l PIVO SMILE 4,5%, 0,33 l, st. 2,75 EUR PIVO BERNARD svetlo, temno, poltemno, patentni zamašek, 0,5 l st. 1,45 EUR 1,05 EUR VINO REFOŠK JERMAN, 1 l 2,99 EUR VINO JERUZALEMČAN J. ORMOŽ,1 l 2,79 EUR VINO MALVAZIJA JERMAN, 1 l 3,05 EUR Ob vsakem nakupu prejmete KUPON S POPUSTOM. Znesek popusta predstavlja 2 % prodajne vrednosti izdelkov, ki so na računu označeni z zvezdico. Ponudba velja do razprodaje zalog! Popust se obračuna na blagajni. Za morebitne napake v tisku se opravičujemo. DAVIDOV HRAM, PE KRANJ IN DISKONT KRANJ Savska loka 21c, 4000 Kranj Odpiralni čas: od ponedeljka do petka med 7. in 17. uro ter ob sobotah med 7. in 12. uro Vse cene so maloprodajne in vključujejo DDV. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! Izkoristite ugodno ponudbo! BREZPLAČNA IZMERA Izberite kvaliteto po super cenah! VSEBINA | 3 Lokalna novica je kraljica XXIII - ISSN 1580-0547 Junij 2022 Priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode Številka 6 IZ VSEBINE STRANI 4 IN 5 Markova Micka (igra Veriga). Igra o va -iʠc i -& . ilgar .eica. { oo@ )eer -okeia Zdravstveni dom bo večji za tretjino STRAN 6 Kaj bo namesto hlevov v Hrašah, ni znano STRAN 9 Pogrešano osebo iskali tudi s psi STRAN 16 Kulturni festival drugič z legendami KOLOFON .##©/(ISSN 1580 - 0547) STRANI 18 IN 19 je priloga Gorenjskega glasa za občino Medvode. Sledim sliki, ona pa meni Prilogo pripravlja: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, Kranj STRAN 30 Odgovorna urednica: Marija Volčjak Urednica priloge: Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si) Oglasno trženje: Robert Aleksić, telefon: 040/508 891 E-pošta: robert.aleksic@g-glas.si Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto Priprava za tisk: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj Oblikovanje: Matjaž Švab Tisk: Tisk Žnidarič, d. o. o. SOTOČJE številka 6 je priloga 46. številke Gorenjskega glasa, 10. junija 2022. V nakladi 6100 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Naslednja številka Sotočja izide v petek, 15. julija 2022. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode »Žlajdra« spet delila sosede STRANI 32 IN 33 Jubilej treh gasilskih društev STRAN 36 Kmetovanje pod taktirko divjih prašičev STRAN 38 Medvode so bile v gibanju STRAN 44 Šestnajsttonski tovornjak vlekel do cilja 4 | OBČINSKE NOVICE NEJC SMOLE, ŽUPAN OBČINE MEDVODE Zdravstveni dom bo večji za tretjino   ŤlE Ť @) ťf Ť È%ŤŤ Ť ŤE EŤf ŤŤŤ    È#ť f(    ŤkŤl  ťfÈŦEÈ1ŤfťŤŤ   Ť ŤŦ Ť  ŤfE MAJA BERTONCELJ; FOTO: GORAZD KAVČIČ  ' lŤ  ťf Ť> -Ť Ť ŤŤ  o )raovae oŦfikega raika i o ee Ŧoa v Mevoa re livaa. )oeŦe Ŧi ra ovaŦi ve oŦfae? a i og eao rogra )o ea e voai i e Ee elio o ifi kocerov. )re oŦfiki raiko Ŧo v -E Ere oE Mevoe ke rireiev oŦ evE rlavoi. )rireiev oŦ oŦfike raikE Ŧo le raicioa o a rlici Mevoe? akra Ŧoo ivee i? ko o eoki oŦfiki agraeci.  Ť Ť ŤŦ ŤŤ        > #ťf     fŤ> Vefkra e le ovea ? a e e o vee ? a e afi oe evaa ria i agra v Mevoa akke? ko e? kar oei? a o agraeci v ce oi oofa rokova koiia. o e eko iko rEgafe ie ko v vefii oŦfi i verae? a ga Ŧoo oraii ke o ga ea. 1aE ae v koiio e ve iko? ao o iove o ofive o iko aeveke. Mora a ei e? a Ŧi Ŧi o oŦro? fe Ŧi kevi o agra oei i? a e e ravreoio.  )  Ŧ  ť Ť Ť ťf Ť Ť> +Ť     Ť  Ť ťf EŤ  Ť.1Ť Ť Ť, >& lŤ    > ) ŤŤ Ť> )o ei rai aeva ea? o rEgi rai a Ŧo aa .vea avoa ora ce o ali? ko e Ŧi reki. !ovi irekor r. *ako Va e re oŦri eece reve Ekcio i e o ofo o eki ve akivoi? veae a rioŦiev graŦeega ovo ea a grao riika k ravveeE oE. 1e o e vee ? a o e e a oi i ako i a o kE a  roekai le orek i kofo verio riika? ki Ŧo ce o eko iko vefi? reve a Župan Nejc Smole je podpisal pogodbo za projektiranje nove osnovne šole v Preski. / Foto: Gorazd Kavčič Ŧo o oe eE o e 1ravvei o Mevoe ee reki v . oveii? ki Ŧo  ei aoereki reo oŦravave Ŧo ikov a riari ravi.  -Ť  ť  o V kEii varia o Ŧi e ie ae ri oloi. #Ŧfiki ve e e re eo i agiŦa k avefi kirivi i Ei ea e Ŧi a iŦraa rav a. %re a koeo kiriev roi #rovrarevi cei i roi arkirikfE? kar oei? a Ŧo riiek grae v oŦ iki frke . ekara e Ŧi a reviea v ove e E? a Ŧo ea v oŦoefe e E? ki ga Ŧo reŦa rekorEirai. Ve ove? ve e roore Ŧoo ako aei i ovi aŦEaa. )rioŦi i Ŧoo kE a kar 5644 kvarai erov ovi ovrki? kar e a reio oŦoefega ravveega oa. a roek Ŧo ravveeE oE riee ove ovo oao vreo? i o e ao a oŦfae? a E oraŦike? a ak Ei a a o ee? a Ŧo oogofa oŦre ogoe e a. #Ŧfi- a i le i? a Ŧi ravvei o agoav a fi Ŧo ko okrŦo a ake oŦfae? a o a o ei oeg ivi? rokovi? a i ve fa riaevao a ravo? reio k eE? ka ke ako oogofio oŦfao? a ivo ravvee okrŦe ke vigeo. -oraki v e eri le oekao. 1ravvei o Mevoe ia ovo  eo ra? ki e rece reg eeka i oogofa ove Ekcioa oi? e rEgi Ei e-arofae a reg e. )reav ao Ei e eoki ie? kar Ŧo iŦo ka o iovo oo o.  -ŤkŤ ŦŤ ŦŤŤfEŤf Ťo &o koca o ea afrEeo oao v oge a rioŦiev graŦeega ovo ea. -o ga Ŧoo oŦi i? Ŧoo ofaka i a ra i rlave a v agae v riaro ravvo. #Ŧav e e vako eo. *afEao a rlava reva i  e Ŧi iveicio ve iko ale ive i. )roek e ocee a oŦre ri i ioe evrov. OBČINSKE NOVICE | 5 # rlave rifakEeo va reio o o ovico reev. Verae? a Ŧoo rioe eo afe i grao? ki Ŧo raa a avef eo eo.  !Ť ťf ŤŤť  EŤ  ť f (     ŤkŤ>-Ťk l  ťfo #Ŧfia v ae roorke afrE i Ereg a le i aika o  reeŦi aeŦoi? a Ŧi Ŧi a ovo ea aovaka graa. #Ŧofe o o ree i i a rElŦee eavoi. 1aveao e? a Ŧo  e rooro? ki e a Ekfe i ro aa? reŦa eka areii? ai rekive. Ie e Ŧi o ve iko? ei aŦ ila e? a Ŧi e e ikfe oEi o -eiko goarki Ŧorici . oveie? ki Ŧi Eka oavi a vo ceer a ce o . oveio. o Ŧi oei o? a Ŧi reavi i #eeeva i ceer i )reke i Ŧorico i EŦ ae? a Ŧi v raka oŦi i fEovio okacio  vef ko ovo  roora eka iE o avocee. !a la o o ogovora (ke) i rik o. reŦa e e aveai? a oŦfia v akki rieri i goi o? e ia? ki gre ako a roi. -a e Ŧo ogaa o a re? e ve. Vekakor a e Ŧoo ovo i i oegov? ki e Ŧi Ŧi i va e o Ek aei Ei  oŦfio. 1a o oŦofe e revie #Ŧfiki oroŦi roorki afr? kar oei? a iao va iia o koro o.  +Ťk Ť kf  l   fŤŤ Ť @  Ť ŤŤ  ťfl > &rli. !ovi vefi ko ekov aovaki grae i v Mevoa e lei. #Ŧofe v raka e eio ve iko okrog ee ekarev i evo e? a a Ê feEi Ŧi aeka raŦa o Ekfa a grao aova Ê o e Ŧi Ŧi o ive ivo. -raeva kE o . eik e  voovoo oa a rik Efea a -oEa o -ra? ker voe i ovo ? ker iao a aŦki avi voovoi ie v ce oi oŦfii? kaa iacie i i. -ako a a akko koEa o rik Efio ke ako ve iko oŦofe. !eogofe. 1ao e i i o iko Ŧo  oeŦo? a e raviao v eri vefe kva iee Ŧivaa? e a ao vefega kevi a reŦiva cev.  -Ť  Ťl ŦŤ?     Eo -rolikfe v . eikE e ak Efeo i fakao a eifi reve? afeao grao cee v &ragofao? ri avefi cei iveicii reEo? cei v  eŦe? o a okrog reii iveicie? aeve oekao k ao  faovico? o a %o e 'rE e v ivaaE? ik re afeko e eka iveici v )o ograci? fakao a oEŦe a va a ka oeka aacie ce a %o e 'rE? rav ako e ri rav ao a aa irae a kega oeka a #o ikE ʢ /Eia ora Ŧii ak Efea Ei iveicia v Âea? a e goovo oaŦi ke arikaero o ro graŦikfe. )o ee Ŧo a orofE koEa e irarEkEre ero.  - ŤŤ   k Ť     ť?  E  Ť Ť  Ť Elť l Ť  E E ŤfŤŤ?k ťŤ Ť ť fE.Ťl>-Ťk ŤkŤ kfo Vefia koearev e ofio o ii? ki .ralo e o  aŦo oao. &a graio ceo? aeeo avooŦi o? e ek aaa al? ki o e o elko eairak? fe f ovek a rEgi rai  o ofe o Ekai. !a ko earki oi Ŧo rae a aike e ikf oori roe o o oa re ovea. -ar v rakae ae reŦiva ce aka okrog Ê avooŦi i o .rale i iEacie? ker e vek vef? a i e Ee ko ao a i Eivao. )ri .rali e rav oŦfia ia? ki kE a  Eriifi rEkvo? -raevo kE oo i kraai Ee rioo Ereiev? ki a Ŧo ve v oo. .icer e veo vee ? a o Ee oori? kaar e Eekfao ovi roeki? okra a i i? a o ofiki eE ravifei.  1Ťf ťŤ  Ť   ŤŦ Ť Ť  ŤfEŤ> ako e. )o rve cik E? ki e ofai kofEe le ri rav ao rEgega. !are Ŧirao re oge. !a oEari? a e Ŧi a kvoa reev ke ovefaa i e ea vikaa a 944 iof evrov. VaŦi oŦfae? a oŦ ikEeo re oge? i fi Ŧo e Eee io i rea o a ikeo Ei ʠafo korEkcio. Projektirajo novo osnovno šolo v Preski MAJA BERTONCELJ 1a grao ove #ove ko e )reka a ravikE oŦ 'iaovi cei v )reki e Ŧi 55. aa ore ov korak. ÂE a !ec .o e e o ia oŦrega o i ioa evrov vreo ogoŦo a roekirae? ri ravo oreŦe okEeacie er roekaki aor. )roeke Ŧo ri ravi (e e ofevar. )ogoŦo e v iove ieE o ia irekor )riol ofevar. )roeka okEeacia Ŧo ri rav ea a ovo ko o  89 oe ki. #ceea vreo grae ove ko e e reEo okrog 55?; i ioa evrov. o Ŧo ee avefi roekov v goovii oŦfie. !a o iE ogoŦe e Ŧi Ei )riol /Era? ravae  #» )reka? ki e aovo e  vaki korako? ki gre v er ove ko e. Å*ekiev roorke i Ei varoe roŦ eaike e ve Ŧ ile. Mofo i le i ve reEkov@ afeka grae i rerea  avoega rakE oŦ o rE. &o akra ve kE a faka ke ve iko e a. #Ŧfia e v ae oŦoŦE arei a e o ve iko. reEo oekao eaki? Ek aevaa. -o roi e io? kar Ŧo Ei v e rierE iea a rekiev. !a oeŦeke e? a Ŧo v ovi ko i ve iko roora v i E o roi? kiroki oiki? ve i roori i eEeeo Eeive ce oe ko e v roor. )reve e a oroke oeŦo? a e Ŧoo a ovi ko i? a ovi okacii oŦro ofEi i. )oe Ŧo Ei Efi E e Ŧo ki i a Ŧo elav a rEgi orofi. .aara? ki Ŧi i ga aki Efeci i a o ei a Eli i? reEo iao. !avefi roŦ e a reai ko ka kEia i ei ica?Ä e ovea /Era. #Ŧfia Ŧo v ogo a iao graŦeega ovo ea a  ravo eoo EŦ aa oa a revioa o koca eokega ea. Å% ee a o? a Ŧo oŦek are oove ko e v )reki v E oraŦi ke va o ea 848;? reEo ke iao aafo o ofee viie a oŦeke i e ikfa o igrai ove ko e. &e e ikf (oŦoefe k oro igrikfe) Ŧoo roa i i kEio E oraŦi i a ʠacirae grae ove ko e. 1a ovo aeŦo oŦoefi roorov a Ŧo oreŦo o ravii kirko avo ra ravo? v kaeri veraeo? a e Ŧo aka o ie?Ä o afri a oŦofe eae ko e oaEeo a #Ŧfii Mevoe. 6 | OBČINSKE NOVICE V ospredju kadrovske zadeve MAJA BERTONCELJ #Ŧfiki veiki o ie i 8;. aa 86. eo oŦfikega vea. !a eve reE e Ŧi o ee ofk. .eai i o e  ee -oiie a aaa v rakaa? vo ive i ieovaa v vei  ieovae ravae ev #ove ko e /e a /aelifa? Vrca Mevoe i % aŦee ko e raca »Era. -oiia e oiivo ee a ravae ico #ove ko e /e a /aelifa oa a Marei »i? a Vrec Mevoe ve re kaiao *oai  i? MarkE MofikE i e ei 'olif? rav ako Ei oŦea kaiaoa a ravae a % aŦee ko e raca »Era ag. !eveki rka ofevar i MariE &EkarifE. Ieova i o reavika Eaovie a v .ve avoa 1ravvei o Mevoe. -o e re aga a -oiia a aaa v rakaa? vo ive i ieovaa? e fera reavica Eaovie a aaa 'ia. Ve ra iae ogoe e i o eva Ei Vio - avora. rie reaviki (1voka ofevar? Eka -aa i ' aka raEk) o Ŧi i ig aovai a reki ei. !a kocE o ori i ke )re og .k e a o o o ivi afra ravaa  vari reolee #Ŧfie Mevoe a eo 8488. #Ŧfia Mevoe v eoke eE oao afrEe okE e reifi. -o e oai a .oa *ie ? voa oe ka a  oke? reoleko rave i rElŦee aeve? o Ŧi a #Ŧfii Mevoe o  ree ivi i rier ivi cei v okE oEea keika e ikfa a oŦofE 'oovca. -o o oai i? e oŦfia oŦ iveŦi iveici e ore o o oa iogii keiki e ikfe? ao a E eko k eiev ravi o ov oreŦEe aoea e ikfa? ki i ako oEi keo a aeavo. )rav ako e e oŦfika E rava v k o E Ereaa oŦofa a oŦfiko avŦo er iveŦo iveicie 'rvi fe .avo  rElŦo &oi ei ogovori a a ce oo Ereae iEacie. o e rEgi oei Ei Ereiev reoa aikva a e ikfi? ki o v ai rElŦe? ki i oŦfia vro e le E oraŦ a i v aravi reav ao e e oŦoefe kaegoriirae cee? o ori i i varova i a ce? rav ako a a e reifie? ki o a oŦfio aiive a ivaae rioi roekov. Kaj bo namesto hlevov v Hrašah, ni znano -Ťk ŤfŤ ť fŤ(   > MAJA BERTONCELJ !a aki ei oŦfikega vea e ri ofki )oŦEe i v rakaa veik &raga &Ekie (1e ei . oveie) oEari roŦ eaiko eka a ko ee ekarev ve ikega oŦofa ekae (groeoe v raka. .krŦi ga eko okki viik? eEreeo? o eg ega ga aia? kakke afre ia aik. #Ŧofe e v ai oea ( e reifie. &rElŦa (5 !ereifie? ki e Ekvara  ileirigo ravoa e reifiki roekov? e ao lea a ravo okacie rake. &irekor rograa e reifie ri rElŦi (5 !e reife ( ek 'eker e a .oofe oai ? a o v reek oi oŦfii le reavi i ra ife re oge Ereaa ega oŦofa. % ee a o? a oŦe re og i ke v rea iacio? iao oŦfEek? a ekaeri reEo ae Erea. ÅMoloi o o v oavive go oarke coe o aovakega ae a i avrica rekiev ve. Iao ikEke. 1grai i o ae e 655 aova oŦ ookE avrica? 645 aovae v 1e ei ai v EŦ ai? e ekarev ve iko go oarko coo v 1aoŦrovi? ke ekarev ve iko go oarko coo v MegkE ... )ovo o e E e i ogovorii i verae? a e Ŧoo Ei v evokki oŦfii. *eega ia oga v ae oŦoŦE i Ŧi o. 1a vako okacio e oŦro? a alivi. /avo o ovea i? a ak ae i akiirae oŦifka. 1aveao e? a e oreŦe ia og? kirki koe. /e a evea reŦa Ŧii ri le a i aeva rea e i  oka o kE oo Egoovii? kaeri o Ekre i? a Ŧo roek  ree iv a ve@ a oŦfio? oka e reŦiva ce i Ei a iveiora. &o aŦ ilega oea o oa ei 8;4 erov? ve e ke Ŧaer? gre a aooo? re aivo ak Efeo ce oo?Ä e ovea 'eker. !a v raka- Območje nekdanje Agroemone v Hrašah sameva. / Foto: Peter Košenina e? a i e a oŦofE o agao o aki? e ogovori ? a o e rli. ÅVe? kar e o aga? e ko o? i ke o v ai ko ifia. Ve vefe vari o o ravi i. ara le vro e e e Ee. ako ve iko oŦofe e  eifii revi elko o o oa a rei i ako e Ei elko re refii oo . %re a a aeŦo e ikfe? a a ro oŦofe?Ä ke ravi. V #Ŧfike roorke afrE e o Ekfeo oŦofe  evov a reo govei (groeoe revieo a rElŦee a i Eriife eavoi? ki Ŧoo ikorikfa e oŦoefe oecia e ega roora. reae e revieo  #Ŧfiki oroŦi roorki afro. OBČINSKE NOVICE | 7 Več kršitev cestnoprometnih predpisov Poostren nadzor in kontrola cestnega prometa sta bila usmerjena v najpogostejše    fEkkŦ     > MAJA BERTONCELJ !afe ik )o icike oae Mevoe eik .rear e veiko a a ri ki ei oŦfikega vea reavi )orofi o o e E )o icike oae Mevoe a eo 8485? ki okriva oŦofe oŦfi Mevoe i Voice. 1 i o e veiki eai i. VEČ SAMOMOROV )o icii )o icike oae Mevoe o v reek e eE oŦravava i 654 kaivi ea. )ri 5;= e Ŧi a oaa kaeka ovaŦa o er aega ori ca. . ee reav a ;5?6-ooo reikao. !a orofE  oke kriia iee e aai aec kaivi ea? ki e? ko oEarao? o eica afrega i E ekega e a o iciov ri o oaraE i oavekfaE Ei a ra ife oave oŦ ike ovri kaivi ea er iveŦe vefega kevi a oorei aorov  orofa reoleke kriia iee (v oi v aovake oŦeke? re avie? ro i) a varoo oŦreeei oŦofi? i icer v oe ovaE  rEgii o icikii oaai i .ekore kriia iife o icie )o icike E rave EŦ aa. ÅIo ao v oi v aovake oŦeke. !a ce oe oŦofE? ki ga okrivao? o oŦravava i 6; akki rierov. -riife Ere o e 5<. i 85. Ero?Ä e ovea .rear. !a orofE reikovaa go oarke kriia iee e Ŧi aa ora kevi a oŦravavai kaivi ea? kar e o eica iveeega E oaŦ aa a o icie. #Ŧravava i o i :5. (kivo o ivaa i ʠafe reikave arai avarovaa reolea. #Ŧravavaa e Ŧi a ea oeveka aeva. !eko iko a e Ŧi o krkiev re iov o ave reE i irE? kar e oveao   reeŦo akooae? o okov v vei  e ieio covia-5=. )oreova i o v eka a ko keo rieri. goovi i o eka a krkiev akoa o orolE. .rear e oŦ e oEari oŦro oe ovae  ovkii rEliai? ki i reo airao i Egoav ao? a g eo E okevao re ie. V ake eE o oŦravava i Ŧiveo vef aoorov ko eo re (89). # ifo oe Eeo Ei  kaŦo "ivi e akfie oŦfie Mevoe?  gai ko veo i gai kii rEkvi. Å.kE a o ive i ke ika i akci i ve ogrekae oeŦe ak i?Ä ravi .rear. POZORNOST ŠIBKEJŠIM V PROMETU !a orofE roee varoi a Ŧi a oore aor i koro a ceega roea a o agi aa i Eerea v a ogoeke vroke roei eref er Eke krkive ceo roei re iov. !a oŦofE )o icike oae Mevoe e Ŧi o v eE 8485 oŦravavai 54; roei eref? v kaeri e Er a 5 oeŦa? 6< roei eref  e eii okkoŦai? rEge roee erefe o e kofa e  aeria o kkoo. )roea erefa  ri iio e e goi a Ea ae a? a regioa i cei MevoeÊ-ra? vrok a e Ŧi e ravi e reik  voi o voika oeŦega voi a. !a ogoeka vroka roei eref a e ri agoea iro er er i ra vole. V eE 8485 o o icii oŦravava i vef krkiev ceo roei re iov ko v reek i ei. 1arai Eki krkiev e Ŧi o aelei 8< voi . )ri oreei 877< reikEi a koo iiraoi e Ŧi o ;= oiivi? afao e Ŧi o ovei <5 voikki ovo e? ve oeŦi o rirla i o reive. Å&e el a koo iirai ovrofie ev roei eref e ke veo reviok. )ri erefa  aeria o kkoo e vef ko eveooe?Ä e oai .rear i v aa evaE oEari Ei oŦro oe ovae  oŦfiki rearvo i ik ekorao. Å.kE a Feliks Strehar, načelnik Policijske postaje Medvode / Foto: Maja Bertoncelj Ŧoo Ei v eoke eE ako agoav a i ke Ŧo ko roeo varo.Ä -er o kiŦkeki Ee eleci? ko o ekci i voiki eo ei voi ? ogoeke lrve roei eref? e i ri aorE ceega roea ovefa avef ooroi. )o icii ve iko ooro aeao Ei e E v kE oi Ê reveivi veŦia i rikaE voega e a. .veiki o v ra ravi o oori i reve a agoav ae varoi v cee roeE ( reve ike iroi v raka? a "ei a .vee)? a v ae oŦoŦE eEk aeo e ovae eaora a ekce ri %oi i 'ecak v Mevoa i oai oŦEo a vef aora a ovori roeo a oŦofE .vea? .eice i ae. .rear e ea ? a e Ŧoo ova i Ei a e re oge i a E a? a Ŧoo E eki. )oEari e ke? a o ve e o ri a re oge i v rakaa oŦfaov. Obvestilo Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz vaških vodovodnih sistemov (VVS) in javnih vodovodnih sistemov (VS) uporabnike obveščamo, da je zaradi varovanja zdravja ljudi v veljavi stalen oziroma začasen ukrep prekuhavanja pitne vode in da je zato treba do nadaljnjega vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati iz naslednjih VVS in VS: VVS Žlebe - Seničica (Žlebe), VVS Vaše – le hiše, ki niso priključene na javni vodovodni sistem, VVS Sora – le hiše, ki niso priključene na javni vodovodni sistem, in VS Golo Brdo – Polana. Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz posameznih VVS in VS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode (http://www.medvode.si/objave/31). Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/pitna-voda/pitna-voda-za-splosno-javnost). Občina Medvode 8 OBČINSKE NOVICE Nova turistična in obvestilna signalizacija # ŤkŤ Ťť  ť ťfŦŤ?  Ť  ?ť   Ť > %  Ť    Ť  > MAJA BERTONCELJ #Ŧfia Mevoe e v le i o iŦo kaE roee varoi i Ereeoi kraev afe a oav ai ovo Eriifo i oŦvei o iga iacio a avi i go oarki ekor. )oav ea e v oŦ iki ae ? ki oogofao voee o kE Eri? aravi a i Eriifi aeioi er Ei o rEgi go oarki EŦekov a i oŦekov. !a ae e e ako veeo Ei iea i ogoi i go oarki EŦekov. Å)rva raa? a kaeri o e oi i ovega Ereaa? e oŦofe o )reke o .ore i a re roi &o E. Eriifa oŦvei a iga iacia a avi ekor e le oav ea? v aaevaE a le io oavii ke oŦvei e aŦ e a go oarki ekor. Ve go oarke EŦeke? ki Ŧi le e i voo iga iacio a e oŦofE? o ao ova i? a a  orofio vo iere. )oaviev ae e e ola ora ae a? v kaere e oee? ore v rvi ai a rai MevoeÊ)rekaÊVakeÊ%o- Občina Medvode je začela s postavljanjem novih obvestilnih tabel. / Foto: Peter Košenina rifaeÊ*akovikÊ.oraÊ&o ?Ä oaEeo a #Ŧfii Mevoe. )oiv e o r o 57. Eia. #Ŧfia Mevoe Ŧo rio i a Ei k oraevaE og akeva ki aŦe oŦ oŦfiki cea? ki io k ae   reeii re ii. -o oaao? le io NA KRATKO • Občina Medvode je začela projekt sanacije mostu na lokalni cesti čez potok Grabnarica na Golem Brdu. Most je močno dotrajan in se poseda, pretočna odprtina mostu pa je premajhna, da bi prevajala visoke vode, zato ob obsežnejših padavinah prihaja do poplavljanja sosednjih zemljišč. Most je pri zaselku hiš Golo Brdo 9, 9a, 9b in 9c, cesta po njem pa je edina povezava z dolino. Dela bo izvedlo podjetje HNG, zaključena bodo predvidoma do sredine poletja, njihova vrednost pa je dobrih 39 tisoč evrov. V času del bo obvoz možen po začasnem nasipu ob mostu. Izvajalec bo obstoječi most v celoti odstranil in na istem mestu zgradil novega. • Občina Medvode je v okviru Javnega poziva k oddaji vlog za dodelitev nagrad študentom občine Medvode v letu 2022 dodelila nagrade 40 študentkam in študentom, ki so v lanskem letu zaključili študij. Skupna vrednost je 17.400 evrov. • Zaključena je investicija prizidka pri Osnovni šoli Simona Jenka Smlednik. Z njim so rešili prostorsko stisko ob naraščanju števila učencev v šoli. S pomočjo ministrstva je Občini Medvode uspelo realizirati dober milijon evrov vredno investicijo. Gre za največjo investicijo Občine Medvode na področju družbenih dejavnosti v preteklem letu. Prostore bodo v uporabo s kratko slovesnostjo v telovadnici šole predali v četrtek, 9. junija, ob 18. uri. Učencem se bo pri kratkem kulturnem programu pridružil tudi pevec Challe Salle. M. B. oraii ve ovire a i rEge o eice re oveai rava? ki Ŧi Eegi e kkoovai cei a i ogrolai? ovirai a i akai varo roea a e? kaor  aa Ei eaara iga iacia oiroa oŦeki a oŦvekfae i og akevae. Predloge že zbirajo MAJA BERTONCELJ #Ŧfia Mevoe e vo i a v ov cike arici aivega rorafEa .oe E i g aE€ a ei 8486 i 8489. )roeke re oge Ŧirao o 5<. e eŦra 8488. Å)ri Ei i o le a oŦfak i oŦfaov? ao roekE aeao vef reev. eo e o kirio iof evrov? ai i e Ŧi o rio iof. )ovefEeo Ei aviko vreo roeka? i icer  84 a 8; iof evrov? o eg ega oa kEeo fa Ŧiraa roeki re ogov. ai e Ŧi e eec? eo a ri eece i o ?Ä e avefe  reeŦe reavi Mae #o ik? voa roeka. !aŦo ke re oge Ŧoo oŦfai iŦra i a g aovaE? ki Ŧo eceŦra. ÅEi okra Ŧoo v faE Ŧiraa re ogov? Eia i e eŦra? orgaiira i ke reavivei e avic? ker Ŧoo oŦfao oaga i ri ri ravi roeki re ogov. V ake rve cik E o oŦfai re aga i kar 5<4 ra ifi roekov? o ega o le a i a ke Ŧoo ive i 68 roekov? ki o i aei i avef g aov. Veraeo? a Ŧo Ei eo ie i re ogov ve iko?Ä e ke oa #o ik. )arici aivi rorafE .oe E i g aE€ a ei 8486 i 8489 e oroŦee reav e v oeŦi ri ogi okraega .oofa. OBČINSKE NOVICE 9 Pogrešano osebo iskali tudi s psi " ŤŤkfŤ,   ŤE) Ŧ  Ť Ť kŤ ť, 8488> Ť ,   ŤŤ Ť MAJA BERTONCELJ Potekala je v dveh delih. V prvem so pogrešano osebo iskali na obmofjE reke .ave v Medvodah? v drEgem pa v Polhograjcih? na obmofjE %ovejka. PRVA TAKŠNA VAJA V POLHOGRAJCIH ÅPrejeli smo inormacijo? da je pogrešan ;4-letni lovec s telavami s srcem  obmofja Medvod. !aadnje je bil opalen na %ovejkE pri obrtniškem domE. #dšel je v smeri %ontarske planine? pri sebi ima tEdi mobilni teleon? ato smo  njim lahko vpostavili stik. 1a pomof smo aprosili prek regijskega centra a obvešfanje?Ä je pojasnil eliks .trehar? nafelnik Policijske postaje Medvode in vodja intervencije. kipe? v katerih so bili tEdi reševalci s psi? so odšle na teren? v rak je poletel dron s termo kamero? aktiven je bil štab? ki je vodil iskanje. Poškodoval se je še eden imed reševalcev? kar je bilo prav tako predvideno? oskrbeli so še njega. Vaja je bila Espešna? lovca so našli. Åakšne vaje v Polhograjcih še nismo imeli? nekaj reševalnih akcij pa je v preteklosti le bilo. V Polhograjce ahaja veliko ljEdi? ato tEdi vaja? s katero lelimo preveriti predvsem delovanje in sodelovanje ralifnih reševalnih ekip? se med seboj ne naadnje tEdi sponati?Ä je še povedal .trehar. PSI PREIŠČEJO VEČJE OBMOČJE V drEgem delE vaje so sodelovale drEge ekipe kot v prvem? saj so leleli iEriti fim vef virov a takšne primere. ÅPretekli teden smo sodelovali  gasilci i Medna? danes  gasilci i P%& %ostefe in delom štaba "ivilne ašfite #bfine »koja oka (poveljnikom in Inokom skEpino  mobilnim repetitorjem in dronom s termo kamero). Poleg tega so tEkaj tEdi flani Planinskega drEštva Medvode? ovske drEline Medvode in enote reševalnih psov .lovenije Ê obmofna enota 5? ki pokriva ta teren. V vaji sodelEje skEpaj 9< reševalcev. Podrofje iskanja smo radelili na vef sektorjev? v vsakega smo poslali fim bolj mešane ekipe. Iskanje poteka v radalji okrog dveh kilometrov?Ä je dejal ranci /arc? poveljnik "ivilne ašfite #bfine Medvode. Vaja je bila še animivejša aradi sodelovanja vodnikov reševalnih psov. !jihovo nalogo je predstavila -atja .kElj@ ÅVodniki reševalnih psov smo raporejeni na osnovi Iskalna akcija je bila uspešna. Lovca, pogrešanega na območju Gontarske planine, so našli. / Foto: Maja Bertoncelj preikEšnje? ki jo imamo vsako leto. Poleg vodnikov s psi so še vodniki? ki pomagajo pri nafrtovanjE oiroma vodenjE. &anes sem ja v tej vlogi. Poleg mene so tEkaj še štirje vodniki reševalnih psov. V enoto za iskanje pogrešanih oseb nas je v celi .loveniji Evršfenih :: vodnikov s psi. Policija obvesti "enter za obvešfanje? mi kot del sil zašfite? reševanja in pomofi kot prostovoljci sodelEjemo pri iskalnih akcijah pogrešanih oseb. !a leto jih imamo okrog petdeset po celi .loveniji. !a telkem terenE lahko pes obmofje preiskEje bistveno lalje kot flovek? preišfe bistveno vefje obmofje. !aši psi so navajeni? da preiskEjejo levo in desno od vodnika v razdalji 8; do ;4 metrov. Vodniki imajo radijske zveze in navigacijski sistem? tako da lahko spremljamo potek reševalne akcije. . sodobno tehnologijo je vse bistveno lalje.Ä Vaji v dveh delih bo po opravljeni krajši evalvaciji sledila konfna analiza? v kateri bodo vodje ekip predstavili svoje Egotovitve in podali tEdi morebitne predloge izboljšav. Åvalvacija ni pokazala vefjih napak. 'istveno je? da se v štabE pred samim prihodom in zafetkom takšne akcije vse dobro pripravi in dogovori?Ä je zakljEfil /arc. »Babi servis« za varstvo otrok ,CXPK\CXQF5QVQȸLG/GFXQFGXUQFGNQXCPLW\ 5;>ŤŤť , ŤŤ  fŤ Ť  Ť Ef  Ť ŤŤ B„Ť C> MAJA BERTONCELJ Medvode so od leta 2015 pobratene s francoskim mestom Crest, prijateljsko so povezani z nemškim mestom Nidda in italijanskim Ponte San Nicolo, stike pa so navezali tEdi z mestom 1ajefar iz Srbije. Vsa leta si prizadevajo za ohranitev vezi, za kar v Medvodah skrbi Mednarodni odbor Medvode. V maju so se znova srefali. Medvode so bile v vlogi gostiteljev. KOMISIJO PREPRIČAL BREZDOMEC POD MOSTOM Srefanje je pomenilo tudi zakljufek projekta Lepota harmonije (Lens & armon), v katerega so bile vkljufene Medvode, Crest, Ponte san Nicolo in Nidda. Prijatelji iz Nemfije se ga niso mogli udeleliti, so pa prispevali fotograʠje. Namen projekta je bil skozi fotograʠjo in glasbo povezati prijateljska mesta ter spodbuditi medkulturni dialog in razumevanje. Mednarodni odbor Medvode je s projektom na evropskem razpisu uspešno kandidiral le leta 201=. 1aradi epidemije so ga prestavljali dve leti. V Medvodah in v vsakem od vkljufenih mest so izvedli anketo med prebivalci na temo stereotipov, pripravili so izbor fotograʠj in poiskali glasbenike. Vsako mesto je objavilo fotografski natefaj in izmed prispelih fotograʠj v Medvode poslalo najboljše. Skupaj je bilo oddanih vef kot šestdeset fotograʠj 1< avtorjev. V ʠ- Irena Krasnik in Brezdomec pod mostom / Foto: Peter Košenina Utrinek z odprtja razstave / Foto: Peter Košenina nalni izbor so poslali 22 fotograʠj, ki so na ogled na razstavi. 1magovalci so bili znani na zakljufni prireditvi, ki je bila 14. maja v Kulturnem domu Medvode. 1brane je pozdravil in nagovoril podlupan Medvod Ivo Rep. »Tematika Lepota harmonije je zgovorna le sama po sebi. Naše sobivanje na tem planetu bi moralo biti bolj harmonifno, bolj usklajeno. #dstraniti bi morali vse slabe misli, vse, kar nas razdvaja, kar nas dela tujca tujcu. Âelim, da imate na to srefanje lep spomin in da se vsem nam v srca vtisnejo tudi fotograʠje,Ä je povedal. &ogodek je bil obogaten s kulturnim programom, ki je vkljufeval tudi nastop mednarodne glasbene skupine, zakljufil pa se je z razglasitvijo. Strokovno komisijo je najbolj preprifala Irena Krasnik s fotograʠjo &om pod mostom Chartres, obfinstvo pa (da Trkulja. »Tema ni bila lahka, je pa zelo široka. Iskala sem nekaj, kar je na meji. 'rezdomec pod mostom to zagotovo je. 'il je pristen gospod s svetlefimi ofmi. »lo je za trenutek. otograʠja je nastala pred desetimi leti v Chartresu v Franciji. Tudi takšne motive je treba izpostaviti. 1elo sem zadovoljna, da sem preprifala komisijo. #gledala sem si tudi ostale fotograʠje na razstavi. So zanimive,Ä je dejala Medvošfanka Irena Krasnik. Mednarodna razstava je na ogled v galeriji na prostem v centru Medvod. MEDVOŠČANI ZNOVA V CREST Predsednica Mednarodnega odbora Medvode &arinka Verovšek je bila z mednarodnim srefanjem zadovoljna. »delelilo se ga je 62 predstavnikov pobratenega mesta Crest iz Francije in osem predstavnikov prijateljskega mesta Ponte San Nicolo iz Italije. Gostilo jih je 1: drulin ali posameznikov. Pripravili smo jim pester program. #gledali smo si Ljubljano, bili v Hiši Evropske unije, kjer smo predstavili rezultate anket o mejnih stereotipih. 1akljufek je, da moramo poznati drug drugega, fe lelimo liveti v miru, biti svobodni drlavljani svojih drlav in hkrati tudi Evrope. Turistifni obisk Ljubljane smo zakljufili na #dprti kuhni. delelili smo se tudi odprtja medvoškega kulturnega festivala, mesti Crest in Ponte San Nicolo sta se predstavili na medvoški trlnici, z avtobusom smo si ogledali našo obfino in se drulili ter spoznavali. Vtisi gostov so dobri. Vefino jih je bilo prvif v Medvodah. Pohvalili so vkljufenost mladih v delo našega mednarodnega odbora. Nujno je, da se povezujemo, sodelujemo,Ä je dejala Verovškova. Fotografska razstava bo najprej potovala po medvoški obfini (v Âlebe in 1bilje), nato pa v Niddo in Crest. Novo mednarodno srefanje bo le ta mesec, ko gredo Medvošfani znova v Crest. OBČINSKE NOVICE | 11 12 IZOBRAŽEVANJE Novosti na policah Knjižnice Medvode MARTINA PEŠTAJ: MOJA ČUSTVA, TVOJA ČUSTVA Se kdaj pogovarjate o fustviho Knjiga Moja fustva, tvoja fustva je poufna knjiga za otroke od 6. do :. leta starosti, ki je lahko v pomof staršem in vzgojiteljem. V prvem delu je na primeru razlolenih deset fustev@ veselje, lalost, zadovoljstvo, strah, gnus, presenefenje, jeza, zanimanje, zaskrbljenost ter ponos. #pisan je kratek dogodek, ki vsebuje dolofeno fustvo, podana enostavna deʠnicija ter zastavljenih nekaj vprašanj, da boste z otrokom lahko razvili pogovor. V drugem delu knjige pa je opisanih deset razlifnih situacij. Vsak od teh opisov nam pokale, da imajo lahko razlifni ljudje v isti situaciji razlifna fustva. V knjigi je zapisano, da se otrok v razvoju srefa z najrazlifnejšimi fustvi in se jih ufi prepoznavati tako pri sebi kot pri drugih, jih uravnavati in izralati. Takšno znanje je nujna livljenjska oprema, da lahko v polnosti dolivlja sebe in druge. Temu danes pravimo fustveno opismenjevanje. (Pripravila: Maja Rotar) MAJA GOLOB: NE ČAKAJ NA ROŽE Spoštovana gospa Golob€ &elam v knjilnici, katalogiziram knjige, tako mi je prišla vaša v roke. Vem, da ste izdali le dve knjigi, obe sta prirofnika. &obra. Nova knjiga je drugafna. Ta je izjemna€ Vaši verzi so letenje na krilih spoznanj. Lušfenje vsega tja do pikice, iz katere izvira naše bistvo@ mof, ljubezen, ustvarjalnost. «estitke vam in slikarju 'lalu Rosa. Navdihujofe€ Ne morem je dati naprej kolegicam, da jo opremijo in dajo v izposojo. Âe nekaj juter se moj prvi pogled na delovno mizo ustavi na tistih sonfnicah. Preberem nekaj strani, se fudim subtilnim mislim in prav takim graʠkam. Poskušam dojeti in futiti. Kako vas je slikar zafutil€ Kako globoko in v širino greste s tako minimalnimi sredstvi€ Tako lenstveno. Tako mehko. Tako odkrito. Tako pošteno. Tako trdno. Tako je prav. Moj poklon. Mislim, da si bom priskrbela svoj izvod in v miru ulivala v njem. Vse dobro vam lelim. (Pripravila: ŤŤŤ,Ťf) ALFONSO CRUZ: KOKOSCHKOVA LUTKA (lfonso Cruz, vsestranski portugalski umetnik, je za svoj roman Kokoschkova lutka prejel nagrado E za knjilevnost. Roman je v svoji izvirnosti presenetljiv in vreden branja. Âe sama vizualna podoba knjige je drugafna od splošnih trendov in enkratna, saj besedilo dopolnjujejo fotograʠje in ilustracije. 1godba se zafne v &resdnu med drugo svetovno vojno, kjer po nakljufju pride do zdrulitve usod dveh posameznikov in posledifno dveh drulin. ( feprav je zgodba na prvi pogled postavljena v realni fas in prostor, tako dogajanje kot dojemanje literarnih oseb ves fas prehaja iz resnifnosti v ʠkcijo. V dogajanje se kasneje vplete tudi resnifna pripoved o t. i. Kokoschkovi lutki, repliki slikarjeve neuslišane ljubezni (lme Mahler. Gre za literarno delo, ki se ne ozira na kronološko sosledje dogodkov, jasne like in verjetne razplete. Raje se osredotofa na raziskovanje univerzalnih ʠlozofskih idej, ki jih avtorju uspe na duhovit in igriv nafin mojstrsko vtkati v besedilo. (Pripravila: Mirjam Slanovec) KOTIČEK ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Dan okolja naj bo vsak dan MOJCA FURLAN Pred dnevi smo zaznamovali mednarodni dan okolja. Po trideset in vef letih opozarjanja o segrevanju planeta smo prišli v fas, ko so podnebne spremembe ponekod po svetu le postale del vsakdana. 1nanstveniki so si enotni, da se podnebne spremembe dogajajo hitreje od napovedi. Vemo, da so glavni vzrok zanje izpusti toplogrednih plinov. (li v podnebne spremembe verjamemo ali ne, ni vef vprašanje. Vprašanje je le, kako glede njih ukrepamo kot posamezniki, v okviru lokalnih skupnosti in na nivoju drlave. Izgubili smo le ogromno naravnega okolja, bliskovito se zmanjšujejo viri, ki so pogoj za obstoj livljenja, ki smo ga vajeni. Na kakšne nafine bo treba zmanjšati izpusteo (li smo sploh sposobni opustiti svoje ustaljene navade, se odrefi komoditeti in razviti drugafen, nepotrošniški livljenjski slogo S fim vefjo samooskrbo in samozadostnostjo bomo lalje ohranjali vire, ki so in bodo kljufni za livljenje. Varfujmo z energijo, oskrbujmo se z energijo iz obnovljivih virov. (vtomobile v fim vefji meri zamenjajmo s kolesi ali javnim prevozom. Izogibajmo in odpovejmo se letalskim prevozom. /ejmo lokalno pridelano sezonsko hrano. Poraba mesa se bo morala mofno zmanjšati. Hrana naj ne bo odpadek. Sonaravne prakse v pridelavi hrane morajo ohranjati zdravo prst, zadrlevanje vode in ogljika. Krolno gospodarstvo je varfno, reciklira, porabi fim manj energije in virov ter ne proizvaja odpadkov. Kupovanje bomo v veliki meri nadomestili z izposojo, izmenjavo in souporabo izdelkov, ki bodo imeli dolgo livljenjsko dobo. #hranjajmo dragocene gozdove. Posadimo fim vef dreves, saj nase velejo vlago, s koreninami varujejo rodovitno prst, proizvajajo kisik, v vrofih mesecih Foto: Peter Košenina nudijo senco in so dom za mnoge livali. Spremembe v naravnem okolju, kot so dvig morske gladine, dolgotrajne suše in pomanjkanje vode ter fedalje pogostejši ekstremni vremenski dogodki bodo postali glavni razlog za migracije po vsem svetu. Na spletu si lahko ogledamo razstavo Na vrofi strani (lp. Prikazuje projekcije za fas, ki ga bodo doliveli naši otroci. Priporofam, res je vredna ogleda, razmisleka in konkretnih odlofitev{dejanj vseh nas. IZOBRAŽEVANJE 13 Predstavili tudi reševanje izzivov Dan odprtih vrat na Osnovni šoli Preska MAJA BERTONCELJ Osmošolci so prikazali tudi, kako so izdelali rekuperacijski sistem. / Foto: Maja Bertoncelj V tednu, ko je bil dan odprtih vrat, so O» Preska v okviru mobilnosti ErasmusÙ obiskali ufenci, stari 15 let, iz romunskega mesta Sibiu. Na sprejemu so se predstavili ufenci prvih razredov, prav posebno vez pa so z njimi spletli devetošolci. P Pisatelj Ivan Sivec na prikupen in n razumljiv način r opisuje življenje in o delo d enega največjih slovenskih pisateljev s Ivana Tavčarja. I »Visoški gospod« s » podnaslovom »Vse p ljubezni pisatelja lj Ivana Tavčarja« je prvi biografski roman o ustvarjalcu Cvetja v jeseni in Visoške kronike, izšel je lani ob 170-letnici Tavčarjevega rojstva. Ljubezen nam je vsem v pogubo, je zapisal Ivan Tavčar. Knjiga za vse čase, za mlade in stare, za šolarje in starše. www.gorenjskiglas.si Na Osnovni šoli Preska so imeli 19. maja v popoldanskih urah dan odprtih vrat. Potekal je na šolskem igrišfu. Pripravili so bogat program. »Dan odprtih vrat je na naši šoli tradicija, znova pa smo ga lahko organizirali po dveh letih. Âelimo se odpreti v kraj, privabiti starše, krajane, vse tiste, ki jih zanima delo na naši šoli. Veseli nas tako dober odziv. Današnji dan je lepa prilolnost, da se ufenci predstavijo z razlifnimi aktivnostmi. Povezali smo dve podrofji. Prvo je Preska rešuje izzive, drugo pa kulturni program,« je pojasnil Primol /urman, ravnatelj O» Preska. Potekale so ustvarjalne delavnice in gibalne igrice za najmlajše pod vodstvom ufencev tutorjev, obiskovalci so lahko izmenjali igrafe in oblafila, si ogledali razstavo likovnih del, dralgoških kruhkov, medenjakov in vezenin, ki so jih izdelali ufenci pri izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih, na stojnicah so bile predstavljene aktivnosti šolskega projekta Preska rešuje izzive in dejavnosti febelarskega krolka ... 1a polne lelodfke so skrbeli devetošolci in zbirali prostovoljne prispevke za izvedbo valete. V projektu Preska rešuje izzive so sodelovali osmošolci. »V šestih naravoslovnih dneh so pripravili 22 projektov, v katerih so raziskovali razlifne probleme, povezane s šolo in blilnjo okolico. Prepoznavali so jih na razlifnih podrofjih. Lotili so se prezrafevanja, ozelenitve površin, sladkorja, odvisnosti, aktivne šole … in iskali rešitve. Danes so imeli zakljufno predstavitev, rešitve predstavljajo na stojnicah. Predstavitev so imeli tudi pred ocenjevalno komisijo, kjer so povedali, kako so sodelovali in reševali probleme, kar so bile osrednje vešfine, ki smo jih leleli razvijati. rili so tudi komunikacijo, kritifno mišljenje, ustvarjalnost, podjetništvo in trenirali javni nastop,« je pojasnila Nina Poljanšek, ufiteljica kemije. fenci so se lotili zanimivih izzivov. Gaber Pogafnik je predstavil izdelavo rekuperacijskega sistema. »Naredili smo ga sami brez navodil in deluje. 1elo smo veseli, da nam je uspelo narediti nekaj takšnega,« je poudaril. Trda vezava, 17,5 x 24,5 cm, 304 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1, v Kranju, jo naročite po tel. 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si Pri pošiljanju po pošti se poštnina zaračunava po ceniku Pošte Slovenije. Pripravili so tudi kulturni program. / Foto: Maja Bertoncelj 25 EUR + po št ni n a 14 IZOBRAŽEVANJE Učili so se skozi gibanje in odprli vrata Fit4Kid dan in Dan odprtih vrat Vrtca Medvode MAJA BERTONCELJ V vseh enotah Vrtca Medvode je 18. maja potekal Fit4Kid dan in Dan odprtih vrat Vrtca Medvode. »Fit4Kid dan je izbirni program projekta Fit International, v katerega smo vkljufeni le vef kot deset let. Namen tega dne je, da se v fasu ufnega procesa uporablja ʠt pedagogika in tako strokovni delavci samostojno usvajajo, utrjujejo in urijo svoje pedagoške vešfine in vsebine. Glede na preteklo situacijo, ko smo kar nekaj fasa preliveli doma oziroma so bile naše aktivnosti omejene, smo se odlofili, da hkrati pripravimo tudi Dan odprtih vrat, da lahko zunanji obiskovalci, predvsem pa starši novosprejetih otrok, med 10. uro in 11.30 pridejo v enote vrtca in si ogledajo prostore in naše aktivnosti,« je pojasnila Nataša Rijavec, pomofnica ravnateljice Vrtca Medvode. Dopoldne so preliveli v gibanju, ufenju, igri in veselju. Tudi sicer so otroci Vrtca Medvode redno vkljufeni v gibalne aktivnosti. V vrtcu je zaposlena tudi športna pedagoginja Mateja Henigman. Enote Vrtca Medvode so odprle svoja vrata tudi za starše in hkrati izvedle dan fit pedagogike. / Foto: arhiv Vrtca Medvode Pokazali znanje prve pomoči Po dveh letih je bilo v Kopru Državno preverjanje znanja osnovnošolskih ekip prve pomoči. Tekmovalo je enajst ekip iz več regij, Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana je zastopala ekipa iz Osnovne šole Medvode in dosegla tretje mesto. V njej so bile Anea Mulalić, Eleonora Velušček, Tara Ljubijankić, Eva Strelec, Neli Burnik, Klara Ladiha, Lotti Kovačič in Pika Debeljak. Pokazale so znanje prve pomoči na kar petih delovnih točkah. Uspešno so rešile teoretične naloge ter v praktičnem delu triažirale in oskrbele poškodovance in različna bolezenska stanja na družinskem pikniku, pravilno oskrbele poškodovane z opeklinami, zlomi, urezninami in zahtevnejšimi ranami, prav tako so izvajale oživljanje. Njihov mentor je Andrej Flajnik. V OZRK Ljubljana ekipi čestitajo in si želijo, da bi bilo še več mladih, ki bi se zanimali za prvo pomoč. M. B. Šahisti OŠ Preska z mentorico Alenko Trpin / Foto: arhiv Alenke Trpin Osnovnošolci uspešni v šahu Po dveh letih, ki sta bili tudi v znamenju zaprtja šol in prekinitve delovanja interesnih dejavnosti na osnovnih šolah, so z letošnjim šolskim letom uspešno zaključili s šahovskim krožkom na OŠ Preska in OŠ Pirniče. Na državnem prvenstvu, ki je potekalo na daljavo na platformi Lichess, je učenec OŠ Preska Luka Jerič osvojil 3,5 točke in osvojil 41. mesto. Prav tako so bili šahisti uspešni na ekipnem tekmovanju, ki je potekalo v živo na OŠ Rodica. Sodelovalo je devet ekip učencev in učenk osnovnih šol iz občin Medvode, Vodice, Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, Kamnik, Trzin in Komenda. Učenci z OŠ Preska so bili v konkurenci fantov do 15 let odlični tretji, učenci OŠ Pirniče pa peti. Mentorica šahovskega krožka je Alenka Trpin. Ekipa prve pomoči OŠ Medvode je na Državnem preverjanju znanja osnovnošolskih ekip prve pomoči osvojila tretje mesto. / Foto: Andrej Flajnik IZOBRAŽEVANJE 15 Deliti znanje in ga sprejemati lŦŤŤ ťEŤl  Ef> PETER KOŠENINA Medgeneracijsko sodelovanje, povezovanje razlifnih izobralevalnih ustanov, ranljivih skupin, predajanje znanja in vselivljenjsko ufenje Ê vse to in še vef je Trlnica znanj, ki je 25. maja v Medvodah potekala le enajstif. Trlnica znanj je projekt KD Sejalec umetnosti, ki ga vsako leto priredijo v Tednih vselivljenjskega ufenja, ki letos potekajo med 9. majem in 12. junijem. Ponuja izobralevalne vsebine, drulabne in kulturne dogodke in povezuje ustvarjalne ljudi. Letos je na njej sodelovalo skoraj 50 zavodov, društev, posameznikov in podjetij. Pripravili so delavnice in predavanja, predstavo za najmlajše, akustifni koncert in pokazali svoje izdelke. Obmofna koordinatorka projekta za kraje ob Sori in Savi je (gata Trojar iz KD Sejalec umetnosti. »Trlnica vsako leto ponuja pestro dogajanje, kjer lahko vsak najde nekaj zase. Vedno zafnemo s predavanjem za osebno rast, letos je bila to delavnica «ustvena inteligentnost, ogledali smo si fotografsko razstavo Lepote harmonije, nato pa se prestavili na medvoško trlnico, kjer svoje znanje razstavlja in deli skoraj petdeset ustvarjalcev, posameznikov, društev in podjetij. Na enem mestu se srefamo vsi, ki smo pripravljeni deliti znanje in ga tudi sprejemati. To je pravi dan ufe- Vodilo Tržnice znanj je predajanje in prejemanje znanja. / Foto: Peter Košenina fih se skupnosti,« je letošnjo trlnico opisala (gata Trojar. Medvoška Trlnica znanj je del vseslovenske akcije Parada ufenja, ki jo pripravlja (ndragoški center Slovenije, v tednih vselivljenjskega ufenja pa je potekala v 17 razlifnih krajih. 16 KULTURA Kulturni festival drugič z legendami -E EŤ  Ťť f  f ť Ť Ŧ> MAJA BERTONCELJ Kulturni festival je v Medvodah potekal petif, drugo leto zapored je nosil slogan Legende med vodami. Med 13. in 24. majem je postregel s pestrim programom. Na razlifnih lokacijah so potekali številni dogodki. POTUJOČA USTVARJALNICA »Tematika Legende med vodami je zelo zanimiva. Ponuja raziskovanje zgodovine in dedišfine, pri femer pa spoznavamo tudi vse molne pomene besede legende. To se najbolj odrala na Potujofi ustvarjalnici, tematski ufni poti za otroke, kjer skozi zanimive in zabavne vsebine na sedmih postajah predstavljamo legende iz naših krajev pa tudi širše okolice. Tako so otroci lahko spoznali viteza in si ogledali pravi mef in oklep, v knjilnici prisluhnili legendi o Osolniku, se seznanili z nafini nastajanja in soustvarjanja javnih prostorov in se celo umestili na stare razglednice, kamor so jih na postaji «asovni stroj prek multimedije preslikali študenti ESE, /avnega zavoda Sotofje Medvode. Kulturni festival prinaša transfer vsebin, domoznanstva, ustvarjalnega pristopa, skozi katerega ozavešfamo o kulturni dedišfini in hkrati izobralujemo mlade, naše bodofe upe. Sledi strategiji razvoja kulture v obfini, katere cilj je v trenutnem postcovidnem obdobju predvsem povezovanje in polivljanje ter olivljanje kulturnega delovanja. 1ato smo k izvedbi festivala povabili vsa medvoška kulturna društva in kot koordinatorja Obfinsko kulturno zvezo Medvode. Veseli smo, da so se odzvale tudi razlifne druge organizacije@ 1alolba Malinc, rbanistifni inštitut Republike Slovenije, 1avod CCC, pa Ton Ceal in Roman Vufajnk ter Mednarodni odbor Medvode, ki so v festival vnesli širši spekter, tudi mednarodno razselnost. Soustvarjalcev festivala je bilo kar 25, obiskovalcev pa krepko vef kot tisof,« je pojasnila Sabina Spanjol iz /avnega zavoda Sotofje Medvode, vodja Kulturnega festivala Medvode. Festival iz leta v leto raste. »Letošnji kulturni festival je sestavljen iz treh prepletajofih se vsebin@ Potujofe ustvarjalnice, Malteški vitez Roman Vučajnk je vrtčevskim otrokom in šolarjem predstavil viteze. / Foto: Peter Košenina ki gosti otroke iz osnovnih šol in vrtca ter druline, izobralevalnih vsebin za zahtevnejše kulturne uporabnike in laljih, drulabnih vsebin. Najbolj ponosni smo na rast programa Potujofa ustvarjalnica, ki ga pripravljamo le peto leto, ga nadgrajujemo in širimo tudi fez obfinske meje. 1elo smo veseli pozitivnega odziva, mnolifnega obiska in tudi pohval osnovnih šol. Naš koncept Potujofe ustvarjalnice so lepo sprejeli in se ga radi udelelijo. Otroci pa izvejo marsikaj novega in to delijo tudi s starši, ko doma prebirajo festivalsko knjilico in rešujejo zagonetke v njej. Letos pa lahko na postaji Varuhi naše dedišfine spoznajo tudi nekatera medvoška kulturna društva in njihovo delovanje,« je ob zafetku dogajanja predstavila Spanjolova. LEGENDE MED VODAMI OSTAJAJO Festival je odprl podlupan Obfine Medvode Ivo Rep, igrala je Godba Medvode. Med številnimi dogodki velja posebej omeniti zelo zanimiv veferni pogovor s strokovnjaki@ okrogla miza Prostor med vodami. Sodelovali so dr. Miloš Kosec, doc. dr. Matej Nikšif, 'arbara Viki »ubic, Lucija Fabjanfif, mag. Lovrenc Košenina in Nataša »pilak. Skupaj z obfani so odpirali vprašanja o oblikovanju javnega prostora v središfu Medvod. Na festival je bil umešfen tudi dvodnevni simpozij 1alolbe Malinc. »1elo smo veseli, da tudi mi sodelujemo, in sicer ob naši desetletnici delovanja. 1notraj evropskega projekta Poti do evropske knjilevne raznolikosti pripravljamo dvodnevni simpozij Na isti strani o pomenu literarnih posrednikov v literarnem polju. V dveh dneh bo šestdeset udelelencev, projekt bomo nadaljevali do konca leta v krajših videoposnetkih, temu sledi tudi izdaja monograʠje. Simpozij odrala naše delovanje. Skušamo preplesti lokalni, nacionalni in mednarodni nivo. Našo skupnost obogatimo z izdajanjem knjig in organizacijo razlifnih dogodkov. Okolje, v katerem smo, je izhodišfe,« je na kratko povedala 'arbara Pregelj. Tematika Legende med vodami bo po vsej verjetnosti glavna nit medvoškega kulturnega festivala ostala še naprej. Lucija Fabjanfif je poudarila, da je molnosti raziskovanja še veliko, in za konec povedala nekaj vef o povezavi slogana z zgodovino@ »Pod tem sloganom smo se letos poskusili še bolj osredotofiti konkretno na kulturno dedišfino, na krajevno zgodovino. V okviru Potujofe ustvarjalnice smo fim vef prostora leleli nameniti lokacijam kulturne dedišfine v obfini Medvode, ki so po našem mnenju še vedno precej spregledane, tako z vidika kulturnega turizma kot z vidika ufenja v okviru šolskega programa. Obfina Medvode ima izredno gostoto srednjeveških utrdbenih in grajskih arheoloških najdišf.« Delujejo že deset uspešnih let Kulturno umetniško društvo (KUD) JaReM letos praznuje deset let delovanja. MAŠA LIKOSAR Prisotni prejemniki priznanja za desetletno aktivno delo v KUD JaReM / Foto: Maša Likosar KUD JaReM so leta 2012 ustanovili trije molje iz Medvod Ê Janez Meglif, Roman Veras in Marko Ânidaršif. Društvo od vsega zafetka šteje med 40 in 50 flanov. V njihovi sredini delujejo tudi štirje fastni flani Ê Ivan Sivec, Tomal Tozon, Franc Urbanija in 'ojan Kniʠc. Petim prvotnim sekcijam, likovni, ʠlmski, literarni, lutkovni in sekciji za olivljanje starih šeg in navad, se je pred letom dni pridrulila še literarna sekcija mladih flanov 'ezeg. »Naš primarni namen je promocija Jakoba (ljala, njegovega livljenja in rojstne hiše v 1avrhu pod »marno goro, kjer potekajo naši osrednji dogodki. Poteg tega pa tudi sodelovanje z drugimi društvi, stalno sodelujemo z vsaj tridesetimi iz Slovenije in tudi zunaj njenih meja,« je pojasnil Roman Veras, predsednik društva. O njihovih uspehih govorijo tudi nagrade Obfine Medvode, prejeli so kar sedem pletenic za posebne kulturne doselke. Društvo vsako leto pripravi vsaj trideset dogodkov, letos, v jubilejnem letu, jih nafrtujejo šestdeset. Na osrednji slovesnosti, ki je potekala v (ljalevi domafiji, so predvajali ʠlmsko projekcijo s pregledom desetletnega delovanja in podelili priznanja flanom, ki v društvu aktivno delujejo od vsega zafetka. Razstava ob jubileju Romana Verasa #ťfŤ l Eť E?  Ŧ?Ť( Ťl Ťf1ŤE Ť  ŤŤŤŤŤ ŦEf  Ť ŤEŤŤ ŦŤ* ŤŤ+ŤŤ> SAMO LESJAK Roman Veras je po izobrazbi umetnostni zgodovinar, etnolog, slikar in likovni kritik. Kot slikar je razstavljal na vef kot petdesetih razstavah doma in v tujini, za svoja dela pa je prejel mnoga priznanja in nagrade. Âe od mladosti se zaneseno ukvarja z lutkarstvom, na prireditvah pa velikokrat sodeluje kot literat ali pevec. Âe vrsto let je predsednik Kulturno-umetniškega društva JaReM Ê je duša njihove lutkovne in likovne sekcije. Pod njegovim vodstvom, idejami in nepresahljivo pozitivno ustvarjalno energijo društvo razvija vrsto kulturnih dejavnosti s spodbujanjem kulturne ustvarjalnosti, vzgoje in izobralevanja Ê vse to uresnifujejo v likovni, literarni, ʠlmski, fotografski in lutkovni sekciji ter sekciji za olivljanje starih šeg in navad. Na (ljalevi domafiji je Roman Veras organiziral vrsto razstav, umetniških srefanj, lutkovnih predstav in likovnih ekstemporov, pri katerih je tudi sam ustvarjalno in kritiško aktiven. 1a predano meddruštveno in medobfinsko sodelovanje na kulturnem podrofju in zavzeto spodbujanje mladih k umetniškemu izralanju je prejel številna priznanja, neprecenljiv pa je tudi njegov nadvse dobrodušen odnos do ljubiteljskih, predvsem mladih slikarjev. Večno mladi jubilant Roman Veras v galeriji Aljaževe domačije, kjer bo v poletnih mesecih na ogled razstava njegovih del. / Foto: Samo Lesjak Ob jubileju je sedaj na (ljalevi domafiji na ogled razstava Verasovih slikarskih del. Mnogi flani društva, umetniški ustvarjalci, drulinski flani, prijatelji in ljubitelji umetniškega ustvarjanja so mu zaleleli vse dobro, literarna sekcija 'ezeg Ê Sara in Kaja 'ukovšak ob pomofi Jurija Marussiga Ê pa je srefanje popestrila z domiselno, simpatifno predstavo. 18 POGOVOR Sledim sliki, ona pa ideji +%Ť ŤŤ% ŤŤ¹  ŤfŤŤ ŤŤŤ Ť Ť E , kfŤŤ)Ť%ŤťŤ>(EŤ Ŧ  ŤŤ .? Ť> O njem ter njegovem umetniškem ustvarjanju sva se pogovarjala. IGOR KAVČIČ  Po štirih letih, ko ste po prihodu z umetniškega gostovanja leta 2017 v (Ť  Ef ŤŤ Ť   %Ť  Loškega gradu, se tokrat z najnovejšimi deli ponovno predstavljate v Škofji  >-Ť E Ťf Ťo V štirih letih se je v mojem ustvarjalnem in siceršnjem vsakdanu nabralo zame kar nekaj pomembnih stvari, med drugim tudi ta, da nisem kontinuirano slikal, saj sem veliko fasa posvetil ilustraciji in posledifno delu za prelivetje. K slikanju sem se vrafal etapno po nekajmesefnih premorih, a takrat kar se da efektivno. Tak nafin dela sem spoznal prav v Ankari, ko sem pet, šest tednov tako rekof ves fas samo slikal. Ugotovil sem, da je intenzivno in popolnoma predano slikanje, skoncentrirano na krajša obdobja, zame najboljši nafin. V vmesnem fasu sem razmišljal, se miselno razvijal, spremljal politiko, dogajanja in trende v svetu, kar sem potem poskušal »predelati« v slike. Moj slikarski pristop se formalno sicer ni spremenil, ampak sem svoje izrazne molnosti predvsem tematsko lelel razširiti. 1afel sem se zanimati za svet. V tem fasu Peter Gaber in Boštjan Soklič bosta v soboto, 11. junija, ob 10. uri vodila po razstavi, 29. junija ob 18. uri bo sledil še pogovor z umetnikom. sem imel tudi dve razstavi v Kofevju in lani v Selani. Tu sem le pokazal svoje nove likovne razmisleke Ê lahko refem, da je razstava v Škofji Loki mlajša sestra selanske, saj gre za še zrelejša in likovno dovršena dela.  -Ť Ť fŤŤEfŤ?ť   ?kť  Ť Ť EoÀŤ Ť   Ť    Ť ŤŤo V svetu mojega slikarstva Turfija predstavlja lansko leto, saj se, fe odštejem vse vmesne premore, drli nekako sku- Peter Gaber, utrinek iz ateljeja / Foto: Taša Gorjanc paj z aktualnim fasom. Na rezidenci sem namref ugotovil, da mi tak nafin dela, kot sem ga imel tam, ustreza. 1a razstavo sem moral naslikati kar 17 del, zato sem, kot sem rekel, slikal zelo intenzivno. Je pa res, da vse skupaj ni zraslo z nif, saj sem s seboj v Turfijo odnesel svoje slikarske nastavke zadnjih 15, morda 20 let. Ko gre za veliki format, sem izkoristil prilolnost. Velika platna so tudi vefji strošek, zanje je treba imeti fas in prostor in seveda tudi kupce.  Pravite, da sta oglje in akrilne ťŤ ŤkŤ Ťť kŤ Ť Ť> -Ť  nastajajo vaše slike, gledalcu dajejo ťfE? Ť  ŤE  Ť   E o V sliko vstopam s kombinacijo polivanja z vodo, mofno mešane akrilne barve in risbe z ogljem. Izmenifno rišem in barvam pod nekim zafetnim vtisom ali idejo, ki je vfasih vsebinska, spet drugif je to zgolj vtis nekih oblik ali odtenkov. Pri tem vseskozi raziskujem, kaj je tisto, kar nastaja na sliki, seveda pa gre vselej za organsko formo, ki temelji na intuitivnih seansah … Poskušam zavestno razumeti, kaj se dogaja na sliki, in se ob tem odlofam, v katero smer jo bom peljal. Vanjo vnašam elemente, ki so fim bolj odprti, ʡeksibilni in jih hkrati na neki nafin skušam ujeti. S sliko se vseskozi išfeva. Ko prideva skupaj, se motiv zafne graditi, tu je spet oglje, po navadi še vef akrila, odlofim se, ali bo v sliki ʠgura ali kaj drugega … Kar traja toliko fasa, dokler slike ne pripeljem k zakljufku. Vfasih je to hitro, vfasih pa neke odnose znotraj slike ugotovim šele po nekaj tednih. Na svoji strani na Facebooku predstavljam posamezne slike z razstave in ob tem poskušam imeti pogovor s tistimi, ki stopijo z mano v kontakt. Drulbena omrelja so lahko namenjena tudi kulturni debati, ne zgolj sovralnemu govoru in praznim komentarjem.  Nekatere slike delujejo zelo pesif ?   E   ťEŤ  E Ťnje, neko novo rojstvo, kot ugotavljate v naslovu razstave Svet, ki se rojeva. Je tak vaš pogled na svet in aktualno Elť o Nekatere slike morda res delujejo temno, groteskno, celo morbidno in izralajo neki pesimizem. Tudi sam se znajdem v trenutkih, ko v kritifnem pogledu na svet gledam s pesimizmom. Ko se lotim dolofene teme, ki je telka, s tem tudi hofem pokazati, kako jo dolivljam. Na razstavi je to recimo slika Tokovi, ki nas odnesejo, pri kateri sem lelel pokazati, da lahko posamezniki znotraj nekih protestov postanejo del gmote, ta pa jim hkrati vzame individualnost. Še vef, ta gmota gre lahko v smer, ki na koncu postane neka sila, ki ne bo nujno delovala pozitivno. Nasprotno je lahko samodestruktivna, kar nam pove tudi zgodovina. Seveda pa slika ni le tegoba, ampak ima v sebi tudi neko svetlobo oziroma neke druge estetske elemente. Tudi na koncu destruktivnosti bo zraslo nekaj novega. Nofem pa v slikah saditi rolic, zgolj odslikavam realnost, kakršno vidim. Slika Meso in kosti me lenejo naprej prikazuje vso to gromozansko telo, ki jo nasledimo od svojih prednikov, svojega okolja in opredeljuje tudi nas same ter nas lene naprej.  .Ť Ťf Ŧ  ťŤo 'oštjan Soklif pravi, da gre za ciklifnost, ki jo futim. Ljudje se malo naufimo, nekaj podedujemo, vefinoma pa ponavljamo iste napake in lepe stvari iz preteklosti. Hofemo lastno izkušnjo. To velja tako za drulinske vzorce, ki od katerih se telko lofimo, kot za drulbo in celotno civilizacijo in kulturo. Podobni trendi se nam znova in znova ponavljajo, sami pa se delamo, da ne vemo, kam to pelje. Imajo pa zafetki in konci tudi sezonski znafaj. «e tako deluje narava, zakaj ne bi tudi mi, ljudjeo  -Ť Ť  ŤE Ťk Ť  Ť Ť Ť Ť lo .    E ťk E?  ŤŤ>/ť E Ť ?Ť  f   Ť EŤŦŤŤfEŤ k   &q&o Treba je povedati, da sem pošasti in fantastifne motive risal, preden sem slikal. V otroških letih sem pri slikanju gledal ofeta, pa sem hotel biti njemu podoben in sem tudi sam risal. Izmišljeval sem si svoje pošasti. Ko sem v srednji šoli odkril Tolkiena in njegove romane, sem navdušeno zafel risati Srednji svet. Na akademiji sem ilustracijo zafel zanemarjati, ker se mi je zdela prevef površinska in premalo art. Seveda sem ves ta fas spremljal ilustracijo in strip, a si nisem dovolil tega tudi sam pofeti. Pred kakimi sedmimi leti sem si potem nabavil graʠfno tablico Ê v to so me preprifali kolegi ilustratorji, feš saj znaš risati, poskusi digitalno, v tem je tudi zaslulek. Nisem verjel, a sem poskusil. Kolega mi je ob prilolnosti dejal, da je zafel razvijati rafunalniško igrico in potrebuje ilustratorje. Tako sem mu tri ilustracije narisal jaz, Pogled na razstavo v Galeriji Ivana Groharja / Foto: Janez Pelko Ilustracija Cunning za igro Destiny's Divide bil je zadovoljen in potem sem se precej fasa ukvarjal predvsem z ilustracijo. Lahko refem, da sem se v tem fasu zares izlivel pri delu, ustvaril sem svoj ilustratorski preselek in v enem letu narisal skoraj štirideset ilustracij, za igro Destinqs Divide, ki naj bi na trg prišla konec leta. Sledili so še nekateri drugi projekti in lahko refem, da v ilustriranju zares ulivam.  /EŤElťE Ť' kŤŤ.  fŤfŤŤ  ŤŤ%Ť ŤŤ% ŤŤ?Ť ť     Ť Ť Ť  o Rad slišim vtise obiskovalcev razstave svojih del. 'olj so drugafni in dalef od mojih misli, bolj se mi zdijo zanimivi. To je plafilo za moj trud, saj sliko pušfam odprto za širše in bolj raznolike interpretacije. Ljudje slike povezujejo s stvarmi ali dogodki iz zasebnega livljenja, v njih vidijo ʠgure, livali, ki se v mojih slikah vedno znova pojavljajo. Ob svojih delih rad poslušam obfutke drugih. 20 KULTURA Mreža življenja ¹ l Ť,lŤŤ Ť/EŤ,ŤE Ť?ŤŤl  Ť     Ť  Ť  > SAMO LESJAK Pedagog, pesnik in pisatelj Jurij Marussig livi v Verju. Je ufitelj ʠzike in tehnike, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. Svoje delo zelo uspešno povezuje z raznovrstnim literarnim ustvarjanjem Ê doslej je izdal le osem pesniških zbirk ter tri zbirke pravljic, ki jih najmlajšim predstavlja s kamišibajem, edinstveno obliko pripovedovanja zgodb ob slikah. Posvefa se tudi pisanju haikujev, ki jih zdruluje s svojimi fotograʠjami. Kot lutkar je aktiven v KUD JaReM, kjer je ustanovil tudi podmladek literarne sekcije 'ezeg. Sodeluje na literarnih srefanjih, za svoje izjemno delo na podrofju kulture ter za delo z mladimi pa mu je Obfina Medvode podelila nagrado pletenica za posebne doselke. Nedavno je pri zalolbi Primus izšel njegov roman z naslovom Mrela. Po besedah avtorja gre za na neki nafin avtobiografsko delo, saj je številne livljenjske izkušnje in dolivljaje prenesel na protagoniste romana in spregovoril skoznje. O romanu in avtorju pa je takole zapisala Tina Cankar@ »Pisatelj Jurij v morju vidi vef kot vefina nas. Dolivlja ga in futi. Kot verniki verujejo v boga, on veruje v globino morja. Morje je vedno tam zanj. Naj bo mirno ali divje. 1aupa mu, da ga Pedagog in literarni ustvarjalec Jurij Marussig s svojim romanom Mreža / Foto: Samo Lesjak vodi, ne izda. Ve, da tudi morje prizadene, pa vendar mu je dalo toliko lepih livljenjskih lekcij. Ga poslušalo, pilo njegove solze. Mu razburjeno vzelo prijatelje, ki so se z njim igrali, ter ga potem mirno tolalilo z umirjeno gladino, odsevom sonca ter vonjem po svobodi.« Nagradili pridne bralce +-lŦ,  Ť Ef Ť  Ť@, kŤlŤŤŤ Ť ' Ť  fE> MAJA BERTONCELJ V Knjilnici Medvode izvajajo kar nekaj projektov, s katerimi lelijo obfane vseh starosti spodbuditi k branju. 1akljufena sta dva izmed njih. drulina pa tudi vstopnico za obisk Mestnega muzeja Ljubljana.« Veseli so dobrega odziva, zato vas jeseni znova vabijo v nove dogodivšfine. Kartonfek za sodelovanje boste lahko dobili v Knjilnici Medvode, v šolski knjilnici ter v TIC Medvode, dostopen pa bo tudi na spletni strani knjilnice. MEDVOŠKA KNJIŽNA TRANSVERZALA DEVETIČ BEREMO NA SOTOČJU Medvoška knjilna transverzala je namenjena celi drulini. Predstavila jo je vodja Maja Rotar@ »Poleg šolarja sodeluje vsaj še en odrasel flan druline. Lani jeseni smo zakorakali v fetrto sezono Medvoške knjilne transverzale. Na tej poti se sodelujofi srefajo s tremi nalogami@ berejo knjige, obiskujejo znamenitosti v obfini, ena od nalog pa je tudi, da na predlagano temo nekaj narišejo ali napišejo. Projekt spodbuja tudi povezovanje med sodelujofimi zavodi@ Knjilnica Medvode, osnovne šole Medvode, Pirnife, Preska in Smlednik, Središfe za naravno ufenje Samorog ter Javni zavod Sotofje Medvode. Otroci so naloge reševali od oktobra do maja, ko je bilo treba oddati izpolnjene kartonfke. Letos je zanimanje za projekt še naraslo, saj je sodelovalo le 21 osnovnošolcev iz treh razlifnih obfin. Ker gre za drulinsko reševanje, je taka tudi nagrada. Vsak sodelujofi osnovnošolec je dobil priznanje in knjigo, 1akljufil se je tudi projekt bralne znafke za odrasle, poimenovan 'eremo na sotofju. Potekal je devetif, in sicer od 11. oktobra do 30. aprila. Spodbuja branje med odraslimi. »«ez leto se je bralo gradivo s seznama, ki je zaobjemal osemdeset naslovov. 1a opravljeno bralno znafko je bilo potrebno prebrati pet knjig. Seznam literature smo oblikovali v Knjilnici Medvode. Ob zakljufku smo za sodelujofe, bilo jih je 15, pripravili majhno pozornost. 1ahvaljujemo se šestim zalolbam in distributerju, ki so omogofili, da so poleg priznanja prejeli tudi knjigo. Vsak je prejel tudi dva kupona za sladoled,« je pojasnila Jana Krašovec iz Knjilnice Medvode, vodja projekta 'eremo na sotofju, in povabila k deseti izvedbi projekta, ki se bo zafela jeseni. V mesecu juniju v knjilnici pripravljajo literarni vefer, ki bo 21. junija ob 19. uri. Gostili bodo 'eletrininega trubadurja Toneta Partljifa. ƨƏƚƓƢƗŨ ƇƞƝ˥ƢƝƤƏƜƓƝƐ˟ƏƜƙƓƝƐ˟ƏƜƗ ſƝƢ ƓƜƝ ƞƝƛƓƛƐƜƓƘ˥ƗƖ ƜƏƚƝƕ ƢƓƕƏ ƛƏƜƒƏƢƏ ơƛƝ ơƗ ƨƏƒƏƚƗ ƣƠƓơƜƗ˟ƗƢƓƤ ƞƠƝƘƓƙƢƏ ƞƏƠƢƗƑƗƞƏƢƗƤƜƓƕƏ ƞƠƝƠƏ˟ƣƜƏ ƙƏƢƓƠƓƕƏ ƢƓƛƓƚƘƜƏ ƗƒƓƘƏ ƘƓ ƒƏ ƝƐ˟ƏƜƗ ơƏƛƗ ƜƏƘƞƠƓƘ ƨ ƒƝƐƠƗƛƗ ƞƠƓƒƚƝƕƗ ƜƏƢƝ ƞƏ ˥Ɠ ƨ ƕƚƏơƝƤƏƜƘƓƛƞƠƓƒƚƏƕƏƘƝƗƜƗƨƕƚƏơƣƘƓƘƝƛƏƜƘ˥ƓƏƨƏơƙƣƞƜƝơƢƤ˟ƏơƗƖƜƗ˟ƛƏƜƘƞƝƛƓƛƐƜƓƞƠƝƘƓƙƢƓƤ ƜƘƗƖƝƤƓƛƙƠƏƘƣ ƎƏƜƏƛƗƘƓƢƝƠƓƘƞƠƤƏƗƨƤƓƒƐƏƞƏƠƢƗƑƗƞƏƢƗƤƜƓƕƏƞƠƝƠƏ˟ƣƜƏŽƨƜƘƓơƛƝơƓƛƏƠơƗ˟ƓơƏƜƏƣ˟ƗƚƗƜƏƜƓƙƏƢƓƠƗƖ ƝƐƛƝ˟ƘƗƖƘƓƙƏƠƤƠƓƚƝƝƒƗƒƓƘƗƜƘƓƐƗƚƏƙƝƜƙƣƠƓƜƑƏƞƠƗƕƚƏơƝƤƏƜƘƣƤƓƚƗƙƏơƞƓƢƒƠƣƕƏƝƐƛƝ˟ƘƏơƝƘƗƖ ƨƐƠƏƚƏƙƝƛƏƘƒƏƢƝƚƗƙƝƒƏƘƓƐƗƚƝƝ˟ƓƛƕƚƏơƝƤƏƢƗŵƤơƓƢƝƘƓƞƏƠƢƗƑƗƞƏƢƗƤƜƗƞƠƝƠƏ˟ƣƜƤơƓƢƝƘƓƝƒƚƝ˟ƏƜƘƓ ƤơƙƣƞƜƝơƢƗƤƜƏƘ˥ƗƠ˥ƓƛƞƝƛƓƜƣ ƈƝƙƠƏƢƨƏ˟ƓƜƘƏƛƝƜƝƤƑƗƙƓƚƨƐƗƠƏƜƘƏƞƝƐƣƒƜƘƗƖƝƤƓƕƏƞƠƓƕƚƓƒƏƗƜƜƏƢƝƕƚƏơƝƤƏƜƘƏƃƐ˟ƗƜơƙƗơƤƓƢƘƓ ƞƝƢƠƒƗƚ˥ƓƒƝƒƏƢƜƝƞƝƤƓ˟ƏƜƘƓƙƤƝƢƓơƠƓƒơƢƓƤƜƏƛƓƜƘƓƜƗƖƞƏƠƢƗƑƗƞƏƢƗƤƜƓƛƣƞƠƝƠƏ˟ƣƜƣƊƢƓƛƑƗƙƚƣ ƙƏƠ ŹƉƆƙƏƠƞƝƛƓƜƗƒƏƐƝƞƠƏƤƜƏƤơƓƖƝƐƛƝ˟ƘƗƖƜƏƤƝƚƘƝ˥ƓƤƓ˟ơƠƓƒơƢƓƤƞƠƏƤƢƏƙƝƞƏơƓ ƘƓƞƝƤƗ˥ƏƚƏƜƏƘƤƗ˥ƘƏƤƠƓƒƜƝơƢƞƝơƏƛƓƨƜƓƕƏƞƠƝƘƓƙƢƏƗƨƒƤƏƘơƓƢƜƏƞƓƢƗƜƒƤƏƘơƓƢƢƗơƝ˟ƓƤƠƝƤƆƏƨƚƝƕƝƤ ƒƏƒƝƐƠƓƗƒƓƘƓƞƠƓƒƚƏƕƏƢƓƤƏ˥ƗơƝƙƠƏƘƏƜƗƞƏƘƗƖƗƨƕƚƏơƣƘƓƘƝƘƓƢƝƠƓƘƢƝƙƠƏƢ˥ƓƤƓ˟ ŶƝƒƗƛƝ ƏƙƢƗƤƜƗ ƞƠƓƒƚƏƕƏƘƛƝ ƗƨƐƝƚƘ˥ƏƤƓ ƙƗ ƐƝƒƝ ƞƝƚƓƞ˥ƏƚƓ ƜƏ˥Ɠ ƙƠƏƘƓ ƝƨƗƠƝƛƏ ƒƤƗƕƜƗƚƓ ƙƤƏƚƗƢƓƢƝ ƐƗƤƏƜƘƏƤƜƘƗƖƜƏ˥ƓƤƗ˥ƘƝƠƏƤƓƜ ŶƝƒƗƛƝƞƝƤƓƨƏƜƗƗƜơƙƝƨƗƠƓƏƚƗƨƏƑƗƘƝƢƓƖƞƠƝƘƓƙƢƝƤƏƙƢƗƤƗƠƏƘƛƝƜƏ˥ƓơƙƣƞƜƝơƢƗ ŶƝƒƗƛƝƨƏƤƓƨƏƜƗơƝƒƓƚƝƤƏƜƘƣơƏƘƢƏƙƝƨƛƝƠƓƛƝƜƏƘƤƓ˟ ƇƝƒƓƚƣƘƛƝ ƂƓƘƑƇƛƝƚƓ ˧ƣƞƏƜ ƄƝƨƗƤƨƏƝƒƒƏƘƝƞƠƝƘƓƙƢƜƗƖƞƠƓƒƚƝƕƝƤƝƐ˟ƏƜƙ ƗƜƝƐ˟ƏƜƝƤƝƐ˟ƗƜƓƁƓƒƤƝƒƓƨƏƚƓƢƗƗƜ ƃƐ˟ƗƜơƙƗơƤƓƢƃƐ˟ƗƜƓƁƓƒƤƝƒƓƘƓƠƓƨƓƠƤƗƠƏƚ ŹƉƆ ƞƠƝƠƏ˟ƣƜơƙƗƖơƠƓƒơƢƓƤƤƚƓƢƗƖƗƜ ƨƏƗƨƤƏƘƏƜƘƓƞƠƝƘƓƙƢƝƤ ƙƗƘƗƖƐƝơƢƓƞƠƓƒƚƏƕƏƚƗƗƜƗƨƕƚƏơƝƤƏƚƗƝƐ˟ƏƜƗ ƄƝ ƚƏƜơƙƗ ƣơƞƓ˥ƜƗ ƣƤƓƒƐƗ ƞƏƠƢƗƑƗƞƏƢƗƤƜƓƕƏ ƞƠƝƠƏ˟ƣƜƏ ƙƗ ơƛƝ ƕƏ Ƥ ƁƓƒƤƝƒƏƖ ƞƝƗƛƓƜƝƤƏƚƗ ƇƝƒƓƚƣƘ ƗƜ ƕƚƏơƣƘ  ƨƏ˟ƓƜƘƏƛƝ ƨ ƜƝƤƗƛ ƨƐƗƠƏƜƘƓƛ ƞƠƓƒƚƝƕƝƤ ƨƏ ƚƓƢƗ 22 ƗƜ 22  ƂƏƛƓƜ ƞƠƝƘƓƙƢƏ ƘƓ ơƞƝƒƐƣƘƏƜƘƓ ƏƙƢƗƤƜƓƕƏ ƞƠƗơƞƓƤƙƏƗƜƤƙƚƘƣ˟ƓƜƝơƢƗƝƐ˟ƏƜƝƤƒƤƗƕƙƏƙƝƤƝơƢƗƐƗƤƏƜƘƏƤƚƝƙƏƚƜƓƛƝƙƝƚƘƣƗƜƙƠƓƞƗƢƓƤơƙƣƞƜƝơƢƗƄƠƝƘƓƙƢơƓƐƝ ƗƨƤƓƒƓƚƤƓƜƓƛƑƗƙƚƣƨƏƒƤƓƚƓƢƗơƙƣƞƜƝƞƏơƓƞƝƝƐƛƝ˟ƘƗƖƠƏƨƒƓƚƗƒƝ ŹƉƆƨƤƙƚƘƣ˟ƓƜƗƛŸŸƊƊƚƏƜơƙƓƛ ƞƠƤƓƛƑƗƙƚƣơƢƓƝƐ˟ƏƜƗƞƠƓƒƚƏƕƏƚƗƙƏƠ1"ƠƏƨƚƗ˟ƜƗƖƞƠƝƘƓƙƢƝƤƝƒƢƓƕƏơƛƝ˧ƓƏƚƗƞƏ˥ƓƐƝƛƝƗƨƤƓƒƚƗ2ƞƠƝƘƓƙƢƝƤ ƙƗơƢƓƘƗƛƜƏƛƓƜƗƚƗƜƏƘƤƓ˟ƕƚƏơƝƤ ƇƝƒƓƚƣƘƗƜƕƚƏơƣƘơƗ 21 ƇƝƒƓƚƣƘƗƜƕƚƏơƣƘơƗ ƇƝƢƝ˟ƘƓƗƒƓƘ ƂƏƜƏơƚƓƒƜƘƗƖơƢƠƏƜƓƖƤƏƛƞƠƓƒơƢƏƤƚƘƏƛƝƞƠƝƘƓƙƢƇƝƒƓƚƣƘ ƗƜ ƕƚƏơƣƘ ƜƏƛƓƜƗƜƑƗƚƘƓƞƠƝƘƓƙƢƏƞƝơƢƝƞƓƙƗƨƤƓƒƐƓ ƞƏƠƢƗƑƗƞƏƢƗƤƜƓƕƏ ƞƠƝƠƏ˟ƣƜƏ ơ ƞƝơƏƛƓƨƜƗƛƗ ƔƏƨƏƛƗ ƗƜ ƞƝƛƓƛƐƜƗƛƗ ƒƏƢƣƛƗ ƈƣƒƗ ƚƓƢƝơ ƐƝƛƝ ƝƠƕƏƜƗƨƗƠƏƚƗ ƤƓ˟ ƞƠƓƒơƢƏƤƗƢƤƓƜƗƖƒƓƚƏƤƜƗƑƜƏƙƏƢƓƠƗƖơƓƐƝơƢƓƚƏƖƙƝƞƝƒƠƝƐƜƓƘƓơƓƨƜƏƜƗƚƗơƞƠƝƘƓƙƢƝƛƄƠƗƚƏƕƏƛƝƢƣƒƗƜƏƤƝƒƗƚƏƨƏ ƞƠƗƞƠƏƤƝƞƠƝƘƓƙƢƜƗƖƞƠƓƒƚƝƕƝƤƗƜƢƗơƙƏƜƝƐƠƏƨƓƑƨƏƤơƓƢƗơƢƓƙƗƜƗơƢƓƤƓ˥˟ƗƣƞƝƠƏƐƓơƞƚƓƢƜƗƖƝƠƝƒƗƘ ƄƠƝƘƓƙƢƇƝƒƓƚƣƘ ƗƜ ƕƚƏơƣƘ ƞƠƓƒơƢƏƤƚƘƏƞƠƗƚƝ˧ƜƝơƢƒƏƤơƓơƤƝƘƓƗƒƓƘƓƨƏƗƨƐƝƚƘ˥ƏƜƘƓƐƗƤƏƜƘƏƤƜƏ˥ƗơƙƣƞƜƝơƢƗƒƓƚƗƢƓơ ơƝƙƠƏƘƏƜƗƗƜƘƗƖƞƠƓƞƠƗ˟ƏƢƓƒƏƕƚƏơƣƘƓƘƝƨƏƜƘƓ ſƏƘƘƓƢƝƞƏƠƢƗƑƗƞƏƢƗƤƜƗƞƠƝƠƏ˟ƣƜ ƄartƗƑƗpatƗƤnƗ prƝra˟ƣn je prƝƑes demƝƙratƗ˟nega sƝƝdlƝ˟anja prƗ ƙaterem Ɲ pƝraƐƗ dela prƝra˟ƣnsƙƗƖ sredsteƤ nepƝsrednƝ ƝdlƝ˟ajƝ ƝƐ˟anƙe Ɨn ƝƐ˟anƗ Ƈ partƗƑƗpatƗƤnƗm prƝra˟ƣnƝm laƖƙƝ preƐƗƤalƙe Ɨn preƐƗƤalƑƗ ƝƐ˟Ɨne ƙrajeƤne alƗ Ƥa˥ƙe sƙƣpnƝstƗ samƗ prepƝƨnajƝ prƝƐleme Ɨn mƝ˧nƝstƗ ƗƨƐƝlj˥aƤ samƗ predlagajƝ re˥ƗtƤe Ɨn samƗ ƝdlƝ˟ajƝ Ƈ partƗƑƗpatƗƤnƗm prƝra˟ƣnƝm ˧elƗmƝ nadaljeƤatƗ tƣdƗ Ƥ letƗƖ 22 Ɨn 22  ƄartƗƑƗpatƗƤnƗ prƝra˟ƣn je prƗlƝ˧nƝst ƨa pƝƤeƨƝƤanje ƙrajanƝƤ gradnjƝ lƝƙalne ƗdentƗtete Ɨn Ƥƙljƣ˟eƤanje ƝƐ˟anƝƤ prƗ sƝƝƐlƗƙƝƤanjƣ sƙƣpnƝstƗ ˚e lanƗ smƝ Ƥ na˥Ɨ ƝƐ˟ƗnƗ dƝƙaƨalƗ da nam je mar ƨa raƨƤƝj ƤseƖ naselƗj Ɨn da ƗmamƝ Ƥ ƁedƤƝdaƖ ˥teƤƗlne ƨanƗmƗƤe raƨƤƝjne Ɨdeje ƄƏƠƢƗƑƗƞƏƢƗƤƜƗ ƞƠƝƠƏ˟ƣƜƂŽ • ƠƏƨƒƓƚƘƓƤƏƜƘƓ ƞƠƝƠƏ˟ƣƜơƙƗƖ ơƠƓƒơƢƓƤ ƒƠƣ˥ƢƤƝƛ ƏƚƗ ƙƠƏƘƓƤƜƗƛ ơƙƣƞƜƝơƢƗƛ ơƏƘ predlagatelj sam ne prejme denarja • namenjen ƤelƗƙƗm ƙƝmƣnalnƗm prƝjeƙtƝm • jaƤnƝ narƝ˟ƗlƝ ƨa ƗƨƐƝr ƗƨƤajalƑa ƃƐ˟ƗƜƝƁƓƒƤƝƒƓơƛƝƠƏƨƒƓƚƗƚƗƜƏƝƐƛƝ˟ƗƘ ƎƜƏƛƓƜƝƛƠƏƨƞƠ˥ƗƢƤƓƞƠƝƘƓƙƢƝƤƞƝƑƓƚƝƢƜƗƝƐ˟ƗƜƗƨƤƙƚƘƣ˟ƓƤƏƜƘƓƛƢƣƒƗ ƜƏƘƛƏƜƘ˥ƗƖƜƏơƓƚƗƘơƛƝƝƐ˟ƗƜƝƁƓƒƤƝƒƓƞƝƜƝƤƜƝƠƏƨƒƓƚƗƚƗƤƝƐƛƝ˟ƗƘ ƗƨƤƏƘƏƜƘƏƞƏƠƢƗƑƗƞƏƢƗƤƜƓƕƏƞƠƝƠƏ˟ƣƜƏ Ɗe˟ƗnƝma gre ƨa ƝƐstƝje˟Ɲ raƨdelƗteƤ pƝ ƙrajeƤnƗƖ sƙƣpnƝstƗƖ ƨ neƙaj pƝseƐnƝstmƗ na ƝƐmƝ˟jƣ ƄƝlƖƝgrajsƙƗƖ dƝlƝmƗtƝƤ ƄrƝjeƙtne predlƝge ƨƐƗramƝ ƨa ƤsaƙƝ ƝƐmƝ˟je pƝseƐej ƃƐ˟anƗ laƖƙƝ pƝdate predlƝg ƨa ƙaterƝƙƝlƗ ƝƐmƝ˟je Ƥ ƔaƨƗ glasƝƤanja pa ƐƝste laƖƙƝ glasƝƤalƗ ƨa prƝjeƙte Ɨƨ tƗstega ƝƐmƝ˟ja ƙjer Ɨmate naslƝƤ stalnega preƐƗƤalƗ˥˟a ſƚƘƣ˟ƨƏƠƏƨƒƓƚƘƓƤƏƜƘƓ ƞƠƝƠƏ˟ƣƜơƙƗƖơƠƓƒơƢƓƤ ƞƝƝƐƛƝ˟ƘƗƖ ƇredstƤa sƝ se med ƝƐmƝ˟jƗ razdelila na podlagi treh ƙriterijeƤ ! ˥ƢƓƤƗƚƝƜƏơƓƚƗƘ ƜƏƝƐƛƝ˟Ƙƣ ! ƤƓƚƗƙƝơƢƝƐƛƝ˟ƘƏ 22 ! ˥ƢƓƤƗƚƝƞƠƓƐƗƤƏƚƑƓƤ ƜƏƝƐƛƝ˟Ƙƣ ƄƝƚƖƝƕƠƏƘƑƗ ƄƝƚƖƝƕƠƏƘƑƗ ſƇƇƓƜƗ˟ƗƑƏţŻƝƚƝŶƠƒƝ ƈopol pri ƁedƤodah Ŷelo ŶrezoƤiƑa pri ƁedƤodah ƈehoƤeƑ ƈrnoƤeƑ ƇetniƑa Ƈtuden˟iƑe ˚lebe Ƈeni˟iƑa Żolo Ŷrdo 26.000 EUR 27.000 EUR ſƇƇƛƚƓƒƜƗƙ ſƇƎƐƗƚƘƓ ƄƠƓơƙƏ Ƈmledniƙ Ɗalburga żra˥e Ÿrago˟ajna Ɓo˥e Zbilje Ƅresƙa del mesta ƁedƤode 17.000 EUR 28.000 EUR ſƇƁƓƒƤƝƒƓţƑƓƜƢƓƠ ſƇƇƓƜƗƑƏ ſƇƊƏ˥ƓţŻƝƠƗ˟ƏƜƓ del mesta ƁedƤode ƙi je poƤezan Ƥ ſrajeƤno sƙupnost ƁedƤode ţ Ƒenter Ƈpodnja ƇeniƑa Zgornja ƇeniƑa ƀadja Ɗa˥e Żori˟ane 47.000 EUR 22.000 EUR ſƇƄƗƠƜƗ˟Ɠ ſƇƇƝƠƏ Ɗerje Zgornje Ƅirni˟e Ƈpodnje Ƅirni˟e Ɗiƙr˟e ZaƤrh pod ˘marno goro Ƈora ƆaƙoƤniƙ Ÿol ƃsolniƙ 68.000 EUR 35.000 EUR 46.000 EUR 62.000 EUR 22.000 EUR ƄƠƗƛƓƠƗƞƠƝƘƓƙƢƝƤƙƗơƢƓƘƗƖƞƠƓƒƚƏƕƏƚƗƚƏƜƗ • noƤo ali obnoƤljeno otro˥ƙo igri˥˟e • obnoƤa ˥portnega igri˥˟a • usmerjeƤalne table • postaƤiteƤ noƤega ŵŹŸ • omejiteƤ hitrosti • jaƤna razsƤetljaƤa • ƙlopi ƙo˥i za smeti in druga urbana oprema • nadstre˥eƙ na aƤtobusnem postajali˥˟u • Ɣitnes na prostem • • • • • • • • • • • urediteƤ parƙa postaƤiteƤ pitniƙa inƔormatiƤne in turisti˟ne table pripraƤa promoƑijsƙih ƔilmoƤ in publiƙaƑij obnoƤa ƙulturne dedi˥˟ine urediteƤ eƙolo˥ƙega otoƙa napraƤe za uli˟no Ƥadbo prostori za dru˧enje in igro u˟na pot noƤi dreƤoredi in zasaditƤe u˟ilniƑa na prostem • stojala za ƙolesa • asƔaltiranje ƙraj˥ega odseƙa Ƒeste • grbinasti poligon ali ŲpumptraƑƙű • dru˧abni in izobra˧eƤalni dogodƙi • ƙraj˥i odseƙ noƤega plo˟niƙa • urediteƤ Ƥa˥ƙega jedra • ƙnjigobe˧niƑe ƇƞƚƓƢƜƏơƢƠƏƜ ƇƝƒƓƚƣƘƗƜƕƚƏơƣƘơƗ ŷƓƚƝƢƓƜƞƠƝƑƓơƞƏƠƢƗƑƗƞƏƢƗƤƜƓƕƏƞƠƝƠƏ˟ƣƜƏƘƓƒƗƕƗƢƏƚƗƨƗƠƏƜƗƜƞƝƢƓƙƏƞƠƓƙ ơƞƚƓƢƏ Za oddajo projeƙtnih predlogoƤ glasoƤanje in spremljanje izƤajanja projeƙtoƤ obi˥˟ite spletno stran ƥƥƥơƝƒƓƚƣƘƗƜƕƚƏơƣƘơƗ Ɖporabljamo spletno apliƙaƑijo ŷonsul ƙi je odprtoƙodno orodje za izƤajanje partiƑipatiƤnega prora˟una ƙi ga je razƤila ƃb˟ina Ɓadrid in Ƥsebuje tri glaƤne ƔunƙƑionalnosti ƙi podpirajo izƤajanje proƑesa ƄƄ predlaganje glasoƤanje in spremljanje ter je namenjena taƙo ob˟anom ƙot delu ƙomisije Za podajanje predlogoƤ in glasoƤanje je potrebna registraƑija medtem ƙo je pregled predlogoƤ omogo˟en Ƥsem 2 ƄƠƝƘƓƙƢƐƝƗƨƤƓƒƓƜƤ ƔƏƨƏƖ ƇƝƒƓƚƣƘƗƜƕƚƏơƣƘơƗ Ƅrojeƙt ƇƝƒƓƚƣƘ ƗƜ ƕƚƏơƣƘ bo izƤeden Ƥ ˥tirih Ɣazah ƄrƤe tri Ɣaze predstaƤljajo postopeƙ posƤetoƤanja z ob˟ani ˟etrta Ɣaza pa je izƤedba izbranih projeƙtoƤ ƄrƤe tri Ɣaze bodo izƤedene do ƙonƑa leto˥njega leta Ɣaza izƤedbe projeƙtoƤ pa bo poteƙala Ƥ letih 22 in 22  źƏƨƏŲƄƆŹŸƀŵŻŵžű ƄrƤa Ɣaza je zbiranje predlogoƤ in jaƤna razpraƤa ƁƓƒ  !  ƗƜ " %  lahƙo ob˟ani podate predloge projeƙtoƤ ƙi morajo ustrezati dolo˟enim ƙriterijem Ɗ tem ƙoraƙu bodo hƙrati z zbiranjem predlogoƤ poteƙale tudi predstaƤitƤe projeƙta z razpraƤo o ƙonƙretnih idejah Ɗ ˟asu pripraƤe projeƙtnih predlogoƤ so Ƥam za sodeloƤanje na Ƥoljo predstaƤniƙi sƤetoƤ ƙrajeƤnih in Ƥa˥ƙih sƙupnosti za dodatne inƔormaƑije pa se lahƙo obrnete na ƃb˟insƙo upraƤo ƃb˟ine ƁedƤode źƏƨƏŹƊŵƀƊŵŷŽžŵƄƆŹŸƀƃŻƃƊ Ÿruga Ɣaza je eƤalƤaƑija predlogoƤ in bo poteƙala ƛƓƒ % %  ƗƜ    ˚upan je za potrebe izƤedbe partiƑipatiƤnega prora˟una imenoƤal ſomisijo za izƤedbo partiƑipatiƤnega prora˟una ƃb˟ine ƁedƤode ƙi jo sestaƤljajo  predstaƤniƙi ob˟insƙe upraƤe in 2 predstaƤniƙa ob˟insƙega sƤeta Ɗ tem ƙoraƙu bo ſomisija za izƤedbo partiƑipatiƤnega prora˟una ƃb˟ine ƁedƤode Ƥ sodeloƤanju z ob˟insƙimi stroƙoƤnimi slu˧bami pregledala prispele predloge in preƤerila njihoƤo sƙladnost s ƙriteriji Ɓo˧no bo tudi prilagajanje in dopolnjeƤanje projeƙtoƤ Ƥ sodeloƤanju s predlagatelji ƈiste predloge ƙi ne bodo ustrezali ƙriterijem bo ƙomisija izlo˟ila z jaƤno obrazlo˧itƤijo ƙateremu ƙriteriju ali ƙriterijem predlog ni ustrezal ƄraƤ taƙo bo oƑenila predƤiden stro˥eƙ izƤedbe predlogoƤ ſomisija lahƙo podobne predloge zdru˧i Ɗsi predlogi ƙi bodo ustrezali Ƥsem ƙriterijem se umestijo Ƥ tretjo Ɣazo źƏƨƏŲŻƀŵƇƉžű ƈretja Ɣaza je odlo˟anje oziroma glasoƤanje ƙi bo poteƙalo ƛƓƒ!ƗƜ Ɗsi predlogi ƙi bodo ustrezali ƙriterijem in bodo Ɣinan˟no oƤrednoteni bodo uƤr˥˟eni Ƥ Ɣazo glasoƤanja Z glasoƤanjem ob˟ani odlo˟ate o tem ƙateri predlogi se Ƥam zdijo bolj ƙoristni in ƙateri manj ſot rezultat glasoƤanja nastane prioritetna lista predlogoƤ Žz te prioritetne liste predlogoƤ se nato Ƥ prora˟un umestijo projeƙti od tistih z najƤe˟ glasoƤi naƤzdol in siƑer doƙler sƙupna Ƥrednost projeƙtoƤ ne zapolni predƤidenega Ɣinan˟nega oƙƤirja Z umestitƤijo projeƙtoƤ Ƥ prora˟un gredo izglasoƤani projeƙti Ƥ izƤajanje ˒e imata dƤa ali Ƥe˟ projeƙtnih predlogoƤ enaƙo ˥teƤilo glasoƤ in obeh oziroma Ƥseh ni mogo˟e potrditi za izƤedbo za odlo˟iteƤ o tem ƙateri projeƙtni predlog bo izƤeden ƙomisija za partiƑipatiƤni prora˟un izƤede ˧reb źƏƨƏŲƇƄƆŹƁƀžŵžű ˒etrta Ɣaza bo izƤedba izglasoƤanih projeƙtoƤ ƙi bo poteƙala ƛƓƒƗƜ  2 ƄƠƓƒơƢƏƤƗƢƤƓƜƓƒƓƚƏƤƜƗƑƓ ƊƏƐƗƛƝƤƏơƜƏƞƠƓƒơƢƏƤƗƢƤƓƜƓƒƓƚƏƤƜƗƑƓƙƘƓƠƐƝƛƝƞƠƓƒơƢƏƤƗƚƗƞƠƝƘƓƙƢƇƝƒƓƚƣƘ ƗƜƕƚƏơƣƘ ƂƏƒƓƚƏƤƜƗƑƏƖƐƝƢƣƒƗƞƠƗƚƝ˧ƜƝơƢƨƏƠƏƨƞƠƏƤƝƝƤƏ˥ƗƖƞƠƝƘƓƙƢƜƗƖƗƒƓƘƏƖ Ɗ ˟asu zbiranja predlogoƤ bomo organizirali " jaƤnih predstaƤiteƤ in delaƤniƑ na ƙaterih Ƥam ˧elimo predstaƤiti projeƙt ƇƝƒƓƚƣƘ ƗƜ ƕƚƏơƣƘ ter spro˧iti jaƤno debato o potrebah Ƥ loƙalnih sƙupnostih ŸƤe delaƤniƑi bosta poteƙali s pomo˟jo spletnega orodja Zoom preostale pa Ƥ ˧iƤo Ƥ razli˟nih ƙrajih na˥e ob˟ine Ƅri izƤedbi delaƤniƑ sodelujemo s Ƈti˟i˥˟em Ƈredi˥˟e ŦZaƤod ƂeƔiƙsŧ Ɖdele˧ite se lahƙo ƙatereƙoli izmed delaƤniƑ na Ƥsaƙi pa se bomo podrobneje posƤetili tistim naseljem iz ƙaterih bo prisotnih najƤe˟ udele˧enƑeƤ ŸƏƢƣƛƒƓƚƏƤƜƗƑƓ ƀƝƙƏƑƗƘƏƒƓƚƏƤƜƗƑƓ ƘƣƜƗƘƝƐ%ƣƠƗ ſulturni dom Ƈmledniƙ Ƈmledniƙ 55 121" Ƈmledniƙ !ƘƣƜƗƘƝƐ%ƣƠƗ Żalerija Ƈora Ƈora "a 1215 ƁedƤode ƘƣƜƗƘƝƐ%ƣƠƗ spletna delaƤniƑa s pomo˟jo orodja ZƃƃƁ ƘƣƜƗƘƝƐ%ƣƠƗ Ƈejna soba ƃb˟ine ƁedƤode ŷesta ƙomandanta Ƈtaneta 12 1215 ƁedƤode ơƓƞƢƓƛƐƓƠƝƐ%ƣƠƗ Ÿom ƙrajanoƤ Ƅirni˟e Zgornje Ƅirni˟e " 1215 ƁedƤode !ơƓƞƢƓƛƐƓƠƝƐ%ƣƠƗ spletna delaƤniƑa s pomo˟jo orodja ZƃƃƁ ƄƝƤƓƨƏƤƏƒƝƎƝƝƛƒƓƚƏƤƜƗƑƓƘƓƝƐƘƏƤƚƘƓƜƏƤƙƝƚƓƒƏƠƘƣƒƝƕƝƒƙƝƤƜƏơƞƚƓƢƜƗơƢƠƏƜƗƃƐ˟ƗƜƓƁƓƒƤƝƒƓ ŦƥƥƥƛƓƒƤƝƒƓơƗŧƄƠƓƒƗƜƛƓƒƒƓƚƏƤƜƗƑƏƛƗƐƝƞƝơƙƠƐƚƘƓƜƝƢƣƒƗƨƏƢƓƖƜƗ˟ƜƝƞƝƛƝ˟ƕƚƓƒƓƣƞƝƠƏƐƓ ƝƠƝƒƘƏƎƝƝƛƗƜơƗƑƓƠƜƏƢƓƚƓƔƝƜơƙƗ˥ƢƓƤƗƚƙƗ "%$%! ſƠƗƢƓƠƗƘƗƨƏƞƠƓƒƚƝƕƓ ſriteriji za oddajo predloga so zastaƤljeni taƙo da dopu˥˟ajo ˟im Ƥe˟ sƤobode in ƙreatiƤnosti ob˟anom hƙrati pa zagotaƤljajo da so predlogi zaƙoniti izƤedljiƤi Ɣinan˟no Ƥzdr˧ni in zasledujejo jaƤni interes Ƅrojeƙtni predlog je upraƤi˟en za uƤrstiteƤ na glasoƤanje ˟e izpolnjuje naslednje ƙriterije je sƙladen z zaƙonodajo in ƤeljaƤnimi ob˟insƙimi aƙti je taƙ˥en da je izƤedba Ƥ pristojnosti ƃb˟ine ƁedƤode je namenjen splo˥ni jaƤni uporabi ni ˧e uƤr˥˟en Ƥ prora˟un ƃb˟ine ƁedƤode oz na˟rt razƤojnih programoƤ Ƥ zadnjih 5 letih ni bil soƔinanƑiran s strani ƃb˟ine ƁedƤode je na˟rtoƤan Ƥ enem od 11 obmo˟ij ob˟ine opredeljenih za partiƑipatiƤni prora˟un je Ɣinan˟no oƤrednoten med  in 25 ŹƉƆ z Ƥƙlju˟enim ŸŸƊ Ɗ primeru da je za posamezno obmo˟je na Ƥoljo manj ƙot 25 ŹƉƆ Ƥrednost projeƙta na tem obmo˟ju ne sme presegati dodeljenih sredsteƤ za to obmo˟je je na˟rtoƤan na zemlji˥˟u Ƥ jaƤni lasti oziroma na zasebnem zemlji˥˟u s soglasjem lastniƙa je izƤedljiƤ Ƥ prora˟unsƙem obdobju 22 ali 22 je oddan na predƤidenem in Ƥ Ƒeloti izpolnjenem obrazƑu Ŧeleƙtronsƙo ali Ɣizi˟noŧ 25 ſƒƝƘƓƚƏƖƙƝƞƠƓƒƚƏƕƏƢƓƚƘƞƠƓƒƚƝƕƝƤ Ƅredlagatelj je lahƙo Ƥsaƙ posamezni ob˟an ali ob˟anƙa s stalnim prebiƤali˥˟em Ƥ ob˟ini ƁedƤode ƙi je do dne oddaje predloga dopolnilŦaŧ 15 let Ƅredlagatelj ne sme nastopati ƙot izƤajaleƑ predloga ƈo Ƥelja za Ɣizi˟ne osebe lastniƙe praƤne osebe ali ˟lane posloƤodstƤa praƤne osebe ƇƠƓƒơƢƤƏ ƜƏƛƓƜƘƓƜƏ ƗƨƐƠƏƜƗƛ ƞƠƝƘƓƙƢƝƛ Ƥ ƝƙƤƗƠƣ ƞƏƠƢƗƑƗƞƏƢƗƤƜƓƕƏ ƞƠƝƠƏ˟ƣƜƏ ơƓ ƜƓ ƒƝƒƓƚƗƘƝ ƞƠƗƘƏƤƗƢƓƚƘƓƛ ƏƛƞƏƙ ƝơƢƏƜƓƘƝ Ƥ ƞƠƝƠƏ˟ƣƜƣ ƃƐ˟ƗƜƓ ƁƓƒƤƝƒƓ ƙƘƓƠ ƘƗƖ ƨ ƣƞƝ˥ƢƓƤƏƜƘƓƛ ƤơƓ ƤƓƚƘƏƤƜƓ ƨƏƙƝƜƝƒƏƘƓƝƐ˟ƗƜơƙƏƣƞƠƏƤƏƞƝƠƏƐƚƘƏƨƏƜƏƛƓƜƗƨƤƓƒƐƓƗƨƕƚƏơƝƤƏƜƗƖƞƠƝƘƓƙƢƝƤ ŻƚƏơƝƤƏƜƘƓƝƞƠƓƒƚƏƕƏƜƗƖƞƠƝƘƓƙƢƗƖ ŻƚƏơƝƤƏƜƘƓƐƝƞƝƢƓƙƏƚƝƛƓƒ!ƗƜƜƏơƞƚƓƢƜƗơƢƠƏƜƗ ƥƥƥơƝƒƓƚƣƘƗƜƕƚƏơƣƘơƗ Za glasoƤanje na spletni strani bo Ƥsaƙ ob˟an Ƥnesel sƤoje osebne podatƙe ƙar mu bo omogo˟alo dostop do spletne apliƙaƑije Ɗ ˟asu glasoƤanja bo na sede˧u ƃb˟ine ƁedƤode organizirano asistirano glasoƤanje za tiste ƙi niste Ƥe˥˟i uporabe spletnih orodij oziroma nimate dostopa do spleta ŻlasoƤanja se boste lahƙo udele˧ili Ƥsi ob˟ani ƙi boste na dan glasoƤanja dopolnili Ƥsaj 15 let starosti Ɗsaƙ ob˟an bo pri osebnem glasoƤanju na sede˧u ƃb˟ine ƁedƤode upraƤi˟enost izƙazal z osebnim doƙumentom s sliƙo iz ƙaterega bo razƤidna starost in stalno prebiƤali˥˟e Ɗsaƙ ob˟an bo lahƙo glasoƤal za projeƙtne predloge znotraj obmo˟ja Ƥ ƙaterem ima prijaƤljeno stalno prebiƤali˥˟e ŻlasoƤanje bo poteƙalo Ƥ obliƙi spletne ƙo˥ariƑe ƙar pomeni da bo Ƥsaƙ ob˟an lahƙo glasoƤal za toliƙo projeƙtoƤ da njihoƤa sƙupna Ƥrednost ne bo presegala sƙupne Ƥrednosti predƤidenih sredsteƤ za posamezno obmo˟je ŻlasoƤanje bo tajno ƙar bo zagotaƤljala spletna platƔorma ƄƝƒƠƝƐƜƝơƢƗ Ɲ ƕƚƏơƝƤƏƜƘƣ ƤƏƛ ƐƝƛƝ ƞƠƓƒơƢƏƤƗƚƗ Ƥ ƝƐƤƓơƢƗƚƗƖ ƞƠƓƒ ƕƚƏơƝƤƏƜƘƓƛ ƄƠƗ ƕƚƏơƝƤƏƜƘƣ ƤƏƛ ƚƏƖƙƝ ƞƝƛƏƕƏƘƝ ƢƣƒƗ ơƝƠƝƒƜƗƙƗ ƏƚƗ ơƝơƓƒƗ ŵơƗơƢƗƠƏƜƝ ƕƚƏơƝƤƏƜƘƓ ƐƝ ƝƛƝƕƝ˟ƓƜƝ Ƥ ƞƠƝơƢƝƠƗƖ ƜƓƙƏƢƓƠƗƖ ƙƠƏƘƓƤƜƗƖ ƗƜ ƤƏ˥ƙƗƖơƙƣƞƜƝơƢƗƢƓƠƜƏơƓƒƓ˧ƣƃƐ˟ƗƜƓ ƁƓƒƤƝƒƓ ƆƓƨƣƚƢƏƢƗƕƚƏơƝƤƏƜƘƏ ƆƓƨƣƚƢƏƢƗƕƚƏơƝƤƏƜƘƏƐƝƒƝƨƜƏƜƗƤƢƓƒƜƣƞƝƒƓƑƓƛƐƠƣ ſomisija bo obraƤnaƤala rezultate glasoƤanja in Ƥ sodeloƤanju z ob˟insƙimi stroƙoƤnimi slu˧bami razporedila predloge z najƤe˟ prejetimi glasoƤi Ƥ predlog prora˟una na na˟in da se ˟im bolj zapolnijo Ɣinan˟ni oƙƤirji ſomisija bo pregledala rezultate glasoƤanja in potrdila rezultat za jaƤno objaƤo Ƅostopeƙ se izƤede za Ƥsaƙo izmed enajstih obmo˟ij posebej Žz ob˟insƙih prora˟unoƤ za leti 22 in 22 bo ƔinanƑirana izƤedba tistih projeƙtoƤ ƙi bodo na glasoƤanju na posameznem obmo˟ju prejeli najƤe˟ glasoƤ ˒e bodo po tem ƙlju˟u na posameznem obmo˟ju ostala nerazporejena sredstƤa bo Ƥ ƔinanƑiranje poleg teh uƤr˥˟en tudi najƤi˥je uƤr˥˟en predlog ƙi ga bo s preostalimi sredstƤi ˥e mogo˟e ƔinanƑirati ƇƝƒƓƚƣƘƗƜƕƚƏơƣƘơƗ 2" ƃƐƠƏƨƓƑƨƏƞƠƝƘƓƙƢƜƓƞƠƓƒƚƝƕƓ ƨƏƚƓƢƗŨ Naslov predloga ƎƏƙƏƘƢƏƞƠƓƒƚƝƕſƏƢƓƠƝƢƓƛƝƢƓ˧ƏƤƝƝƨƗƠƝƛƏƗƨƨƗƤƞƠƝƘƓƙƢƜƗƞƠƓƒƚƝƕƜƏơƚƏƤƚƘƏ Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo? Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati? ƂƏơƓƚƘƓƗƨƤƏƘƏƜƘƏƞƠƝƘƓƙƢƏƙƘƓƙƝƜƙƠƓƢƜƝƜƏƘƐƗơƓƞƠƝƘƓƙƢƗƨƤƏƘƏƚƂƏƤƓƒƗƢƓƞƏƠƑƓƚƜƓ˥ƢƓƤƗƚƙƓƨƓƛƚƘƗ˥˟˒ƓƕƠƓ ƨƏƨƓƛƚƘƗ˥˟ƏƤƨƏơƓƐƜƗƚƏơƢƗƞƠƗƚƝ˧ƗƢƓơƝƕƚƏơƘƓƚƏơƢƜƗƙƏ ˒ƏơƝƤƜƗ ƝƙƤƗƠ ƙƒƏƘ ƜƏƘ ƐƗ ơƓ ƞƠƝƘƓƙƢ ƗƨƤƓƒƓƚ ƂƏƤƓƒƗƢƓ Ƥ ƞƠƗƛƓƠƣ ƒƏ ƘƓ Ɨƨ ƝƐƘƓƙƢƗƤƜƗƖ ƠƏƨƚƝƕƝƤ ƢƏ ƞƝƒƏƢƓƙ ƞƝƛƓƛƐƓƜơƗƑƓƠơƓƐƝƞƠƝƘƓƙƢƗƨƤƓƒƓƚƓƜƙƠƏƢƤ˟ƏơƝƤƜƓƛƝƐƒƝƐƘƣƛƓƒƗƜ  Ali ste pridobili tudi dodatne vire financiranja projekta (npr. krajevna ali vaška skupnost, sponzorstva ipd.), od koga in koliko? V primeru, da predlagatelj pridobi zunanje vire financiranja, skupna vrednost projekta ƚƏƖƙƝƞƠƓơƓƕƏƔƗƜƏƜ˟ƜƓƝƛƓƘƗƢƤƓƄƠƝơƗƛƝƒƏƤƞƠƗƚƝƕƝƞƠƗƚƝ˧ƗƢƓƗƨƘƏƤƓơƝƔƗƜƏƜƑƓƠƘƓƤƃƞƗ˥ƗƢƓƢƣƒƗƢƗơƢƏƒƓƚƏ ƙƗơƢƓƘƗƖƤƗƏƚƗƙƒƝƒƠƣƕƤơƙƚƝƞƣƢƓƕƏƞƠƝƘƓƙƢƏƞƠƗƞƠƏƤƚƘƓƜƗƗƨƤƓơƢƗƐƠƓƨƞƚƏ˟ƜƝ Vrednost projekta (€) ƎƏƞƝƛƝ˟ƞƠƗƝƑƓƜƗƤƠƓƒƜƝơƢƗƞƠƝƘƓƙƢƏơƛƝƞƠƗƞƠƏƤƗƚƗƢƏƐƓƚƝƝƠƗƓƜƢƏƑƗƘơƙƗƖơƢƠƝ˥ƙƝƤƙƗƘƝƜƏƘƒƓƢƓƜƏơƞƚƓƢƜƗƖ ơƢƠƏƜƓƖƥƥƥƛƓƒƤƝƒƓơƗƏƚƗƥƥƥơƝƒƓƚƣƘƗƜƕƚƏơƣƘơƗƃƐƘƏƤƗƚƗơƛƝƢƣƒƗƤƨƝƠƓƑơƝƕƚƏơƘƏƚƏơƢƜƗƙƏƨƓƛƚƘƗ˥˟Ə ƃŶƆƂŽƇƈƆŵƂ 27 ƄƝƒƏƢƙƗƝƞƠƓƒƚƏƕƏƢƓƚƘƣ Žme in priimeƙŠ ŹƁ˘ƃ ŹţnasloƤ ƈeleƔonsƙa ˥teƤilƙa ƂasloƤ stalnega prebiƤali˥˟a Ÿatum Ƅodpis ƃbrazƑu lahƙo dodate ƔotograƔije in druge releƤantne doƙumente Šta podateƙ bo jaƤno objaƤljen Z oddajo osebnih podatƙoƤ preƙo obrazƑa potrjujete da ste seznanjeni z namenom in praƤili ƤaroƤanja osebnih podatƙoƤ Ɗ ƃb˟ini ƁedƤode Ƥam zagotaƤljamo da bomo tuƙaj zbrane osebne podatƙe Ŧime in priimeƙ ŹƁ˘ƃ nasloƤ in po˥ta teleƔonsƙa ˥teƤilƙa eţpo˥taŧ uporabili izƙlju˟no za namen obƤe˥˟anja in posredoƤanja odgoƤora in bomo z njimi raƤnali Ƥ sƙladu z ƤeljaƤno zaƙonodajo in Pogoji uporabe ƇƝƒƓƚƣƘ ƗƜ ƕƚƏơƣƘ  ƙi jih najdete na poƤezaƤi ƥƥƥsodelujinglasujsi Ɗa˥o prijaƤo bo obraƤnaƤala ƃb˟ina ƁedƤode ſƏƙƝƚƏƖƙƝƝƒƒƏƛơƤƝƘƞƠƓƒƚƝƕ ƃb˟ani lahƙo predloge oddate na spletni strani ƥƥƥơƝƒƓƚƣƘƗƜƕƚƏơƣƘơƗ ali na pripraƤljenem obrazƑu ƙi ga lahƙo oddate osebno Ƥ sprejemni pisarni ƃb˟ine ƁedƤode Žzpolnjen obrazeƑ lahƙo oddate tudi s po˥tno po˥iljƙo na nasloƤ ƃb˟ina ƁedƤode ŷesta ƙomandanta Ƈtaneta 12 1215 ƁedƤode ali sƙeniran obrazeƑ preƙ eleƙtronsƙe po˥te na eleƙtronsƙi nasloƤ sodeluj.glasuj@medvode.si Ɔoƙ za oddajo projeƙtnih predlogoƤ je 1" % 222 do 2  ure Ŧoddano preƙ eleƙtronsƙih poti ali s priporo˟eno po˥tno po˥iljƙoŧ Ɗ primeru oddaje projeƙtnega predloga na tisƙanem obrazƑu bo predlog Ƥ apliƙaƑijo Ƥnesel uslu˧beneƑ ƃb˟ine ƁedƤode ƄƝƢƠƓƐƣƘƓƢƓƞƝƛƝ˟ ŽƛƏƢƓƢƓƖƜƗ˟ƜƓƢƓ˧ƏƤƓƨƣƞƝƠƏƐƝơƞƚƓƢƜƓơƢƠƏƜƗƥƥƥơƝƒƓƚƣƘƗƜƕƚƏơƣƘơƗ ſontaƙtirajte upraƤljaƤƑa apliƙaƑije na Ƒonsulųdjndsi Ƃa Ƥoljo smo Ƥam tudi po teleƔonu Ƥsaƙ ponedeljeƙ od % do 1 Ƥsaƙo sredo od 15 do 17 ter Ƥsaƙ peteƙ od % do 11 na teleƔonsƙi ˥teƤilƙi !"$" ŽƛƏƢƓƙƏƙƠ˥ƜƝƙƝƚƗƒƠƣƕƝƤƞƠƏ˥ƏƜƘƓ ſontaƙtirajte predstaƤniƙe ƃb˟ine ƁedƤode na sodelujglasujųmedƤodesi Ƃa Ƥoljo smo Ƥam tudi po teleƔonu Ƥ ˟asu uradnih ur ob˟insƙe upraƤe na teleƔonsƙi ˥teƤilƙi "%! Ɗ ˟asu dopustoƤ julija in aƤgusta bomo na Ƥa˥a Ƥpra˥anja odgoƤarjali Ƥ najƙraj˥em mo˧nem ˟asu Za ƙƤalitetno pripraƤo projeƙtoƤ in praƤo˟asno oddajo Ƥas prosimo da Ƥsebinsƙa Ƥpra˥anja posredujete najƙasneje ƒƝ"ơƓƞƢƓƛƐƠƏ 28 KULTURA 29 Reka ve za vse skrivnosti % Ť kŤŦŤ-& ʘM   Ť ŤŤ    - Ť l&ŤŤ. ŤeŤ>!ŤEkE Ť  ?ť Ť ŤEŤ Ť Ť fŤE> IGOR KAVČIČ Izjemna trojka v predstavi Kri in voda / Foto: Fofité Z Zbranih je 140 najboljših receptov n slovenskih s gospodinjstev, g ki k nam lahko popestrijo jedilnike. p Razdeljeni so R na n skupine jedi: juhe, predjedi, j enolončnice, e mesne jedi, ribe, m zelenjavne jedi, z solate, krompirjeve jedi, močnate jedi, j testenine in sladice. www.gorenjskiglas.si Po dveh letih zatišja zaradi epidemije, ki je tudi na medvoškem precej omejevala ljubiteljsko gledališko dejavnost, je to pomlad KUD FoʠtM postregel z novo, tokrat avtorsko uprizoritvijo, saj so dramsko besedilo reliser Dejan Spasie in igralski trio skozi vaje zasnovali sami. Voda je bila osrednja tema predstave, ki jo v gledališfu uvršfajo kot prvo v okviru ciklusa Elementi 1emlje. Ne nakljufno, saj kraj le v imenu nosi vodo, v njem se stikata dve reki, vse bolj pa v ospredje stopa tudi pomembnost našega odnosa do te javne dobrine. V gledališki ekipi so se odlofili dramsko zgodbo umestiti v lokalno okolje, v teme, ki se dotikajo drulinskih odnosov, dedišfine, navezanosti na domafe okolje in osamljenosti. 1godba o dveh hferah, pokojnih starših, preveliki hiši in podnajemniku je tukajšnja, recimo pa ji kar slovenski realizem. Milena (igra jo Irena Sonc Šlenc), ki po smrti staršev sama livi v veliki drulinski hiši ob reki, odda sestrino sobo Ê ta se le vef let potepa po svetu Ê, da bi z najemnino lalje skrbela za njeno vzdrlevanje. Siniša (Mito Olbolt), študent, ki je z one strani julne meje prišel v Ljubljano študirat rafunalništvo, z najemodajalko kaj hitro navele prijateljske stike, nakar se doma vendarle pojavi Milenina sestra Diana (Monika Jekler). Presenefenju sledi nelagodje na obeh straneh, pravzaprav tudi na tretji, a podnajemnik tega ne pokale Ê naj se dogovorita sestri. Kljub vsemu trojici uspe sprejeti kompromis in nekaj fasa v novih razmerah bivajo v solitju, ki pa je le navidezno. Med seboj namref trfita dva razlifna livljenjska sloga, Milenin, ki je navezan na dom, nekakšen red in tradicijo v odnosih, in Dianin »freigeist« slog, »ulivaj livljenje«, ki jo vodi iz dneva v dan. Aktualnost besedila in predstave, ki ima jasno naracijo in ji zavzeto sledimo od prve do zadnje minute, nadgrajuje izjemna igralska trojka, izkušena Monika Jekler in igralca, ki sta se tokrat na odru preizkusila prvif, Irena Sonc Šlenc in Mitja Olbolt. Reliser je imel še kako srefno roko pri izbiri vlog, saj imamo obfutek, da se vsi trije skorajda poistovetijo s svojimi liki. Do popolnosti odigrajo to, kar jim je naloleno oziroma so si nalolili. Imamo obfutek, da so, kar igrajo, dve sestri iz Medvod in njun najemnik. «e je Olbolt malo zmeden, uslulen in prijazen rafunalnikar, ki livi malo v tem malo v virtualnem svetu, sta sestri verni podobi svojih likov Ê Sonc Šlenfeva pridna, racionalna, a globoko v sebi osamljena in leljna drulbe, Jeklerjeva pa je pravo sestrino nasprotje, impulzivna, brezbrilna, vfasih nesramna, a globoko v sebi vendarle sofutna. Kakšna igralska prezenca vseh treh! Spasie je odlifno povezal zgodbo v celoto in ob minimalistifni sceni, zgolj miza, stoli in nekaj kovfkov, oder prepustil igralcem Ê in Âigi Okornu ter Davidu Adamifu, ki sta poskrbela, da vodo slišimo, feprav je ne vidimo tefi, niti iz pipe, niti šilca in refne struge. A voda je vseskozi tu Ê reka namref ve za vse skrivnosti. Spiralna vezava, 14 cm x 20 cm, 170 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 10 EUR + po št ni n a 30 KULTURA »Žlajdra« spet delila sosede .k Ť kf  E  +     Ť Ťť > PETER KOŠENINA Veriga je edina stalnica repertoarja gledališke sekcije KUD Fran Saleški Finlgar Senica. Letos so jo po devetih letih ponovno uprizorili. Zadnji majski in prvi junijski konec tedna je bilo prizorišfe Markovo dvorišfe na Spodnji Senici. Finlgar je igro napisal leta 1914. Dogaja se leta 1910, ko sta se soseda Matjal in Košir na Senici zares pravdala za staro »llajdro«. Finlgar je v bil v tistem fasu sorški lupnik, zato je dobro poznal ljudi in razmere na vasi. »Igramo z originalno qllajdroq, ki jo «armanovi skrbno fuvajo. Od leta 195< smo igro redno igrali vsaka štiri leta, v zadnjem fasu so bili premori malo daljši. Mladi igralci so bili hitro pripravljeni sodelovati, telje je bilo najti otroka za otroški vlogi in konja, ki ga hlapec dvakrat lene fez dvorišfe. Tu nam je na pomof priskofila Angela Zevnik s Svetja. Igralska zasedba je bila odlifna. Imeli smo 31 vaj, na katerih so vsi sodelovali, si pomagali in dovolili drugim, da jih po- Soseda Mejač (Miha Osredkar) in Marko (Uroš Medar) se v Verigi spreta zaradi stare »žlajdre«. / Foto: Peter Košenina pravijo. Tokratna Veriga je plod zglednega skupinskega dela,« je po eni od predstav dejala Metka Jamnik, reliserka letošnje Verige. Dve vlogi v pomlajeni igralski zasedbi izstopata. Kmeta Tomalina igra Franci Krilaj, ki je bil zraven le leta 195<, Matevl Jamnik pa se mu je pridrulil leta 19<2. Oba sta bila mladim v veliko pomof pri ufenju pravilne izgovarjave besedila, ki ga seniški gledališfniki igrajo v narefju domafe vasi. Po premieri 27. maja je Gregor Rozman, predsednik Sveta JSKD Obmofne izpostave Ljubljana okolica, seniškim gledališfnikom podelil jubilejne Linhartove znafke za dolgoletno ustvarjanje na podrofju ljubiteljske gledališke dejavnosti. Deset jih je prejelo bronasto znafko za vef kot pet let udejstvovanja, trije srebrno za vef kot deset let in pet zlato znafko za vef kot petnajst let udejstvovanja. Devet seniških igralskih veteranov je prejelo fastno Linhartovo znafko za trideset in vef let ustvarjanja. Prejeli so jo Jole Dolinar, Metka Jamnik, Matevl Jamnik, Marjan Kalan, Valentin Krilaj, Franci Krilaj, Valentin Krilaj ml., Roman Tehovnik in Marija Veber. Organizatorji so morali zaradi slabega vremena prvi konec tedna odpovedati dve predstavi. Verigo si zato na Markovem dvorišfu na Spodnji Senici lahko ogledate še 9. in 10. junija, obakrat ob 20.30. Košarkarski dnevnik na odru Mlada gledališka zasedba sekcije komornega gledališča Uteha OTH Pirniče je pred kratkim na oder postavila dramsko delo Košarkarjev dnevnik avtorja Aljaža Rezarja. Idejo in zgodbo zanj je črpal iz knjige Jimma Carrolla Košarkarjev dnevnik in iz istoimenskega filma. Kot pravi, gre za poskus predelati zgodbo tujega avtorja v dramsko besedilo in ga umestiti na oder. Sestavljajo ga retrospektivni prizori, ki jih povezuje glavni lik s svojo pripovedjo, ta pa je umeščena v čas sedemdesetih let prejšnjega stoletja, na oder enega New Yorških gledališč. Igrajo Marcela Firm, Peter Šušteršič, Tina Grabnar, Tajda Štebej in Aljaž Rezar, ki se je ob pomoči celotne ekipe pod mentorstvom Petra Militareva podpisal tudi pod režijo. S predstavo želijo mladi slehernega gledalca opozoriti na posledice drog. M. B. Aljaž Rezar (v ospredju), dramaturg, režiser in glavni igralec / Foto: arhiv KUD Pirniče KULTURA 31 Prvič se predstavlja v Medvodah Akademska slikarka Vesna Zorko se v medvoški lŦ Ť Ťť   ? EŤŦ ŤŤE> MAJA BERTONCELJ Vesna Zorko je akademska slikarka, ki ustvarja pod imenom VesnaArt. V medvoško obfino se je pred kratkim preselila z Jesenic, kjer je le razstavljala. Tokrat je svoja dela prvif na ogled postavila v Medvodah. S slikarstvom oziroma ilustracijo se resneje ukvarja šele zadnja štiri leta. »Sem mamica dveh deklic in zadnja leta se je moje livljenje vrtelo predvsem okrog njiju in slulbe, ki sem jo nadvse rada opravljala, ni pa imela nobene povezave z mojo strastjo. Risala sem od mladih nog, navdušila me je moja mami Ljubica, ki tudi sama slika, predvsem krajine in cvetlice. Zakljufila sem Srednjo šolo za oblikovanje in foto- graʠjo, smer modno oblikovanje, nato sem študij nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo. Diplomirala sem pri prof. Metki Krašovec leta 2007. Sledilo je obdobje materinstva in trinajst let qpreganjanjaq po avtocestah, kjer sem bila zaposlena kot cestninski nadzornik. Dokler mi ni dokonfno prekipelo. Ob pomofi svojega partnerja sem pustila redno, malce sivo cestno slulbo in se podala na negotovo, a barvito samostojno pot,« o sebi pove Vesna Zorko. Danes ustvarja predvsem portrete in karikature po narofilu, slike v akrilni, oljni in mešani tehniki, ilustracije in unikatna darila. Svoj fas je oblikovala tudi nakit in torbice, blizu ji Vesna Zorko predstavlja svoja dela. / Foto: osebni arhiv je vliganje v les. Decembra je izšel njen prvi koledar z avtorskimi ilustracijami pravljifnih deklic Mesefic. Njena razstava v Knjilnici Medvode bo na ogled do 17. junija. SAMO 7€ Da, Vas na upravni enoti Medvode čaka fotoavtomat, kjer si pridobite biometrično sliko za dokumente, tudi za novo osebno izkaznico. Slike so izdelane hitro, enostavno in poceni! ACTAL, D.O.O., ŽLEBE 2 C, MEDVODE STE VEDELI… 32 DOMAČI KRAJI Jubilej treh gasilskih društev +)%&. >)fy+fy1Ť)%&.  Ťť l    ŤŤ? )%&)Ťy,  Ťk f> Gasilci PGD Sp. Pirniče - Vikrče - Zavrh z ministrom za obrambo / Foto: Aleksandar Domitrica, arhiv društva MAJA BERTONCELJ Gasilci praznujejo jubileje. Slovesno je bilo v PGD Sp. Pirnife -Vikrfe - Zavrh, PGD Preska - Medvode in PGD Smlednik. OB JUBILEJU ŠE GASILSKA PARADA ALPETON D.O.O., ŽLEBE 36 A, 1215 MEDVODE V PGD Sp. Pirnife - Vikrfe - Zavrh so 20. maja imeli slovesno akademijo. Pogled na zadnje obdobje društva s 100-letno zgodovino je predstavil poveljnik Jernej 'olif@ »V zadnjem obdobju se nam je uresnifila dolgoletna lelja po nakupu zemljišfa v Vikrfah, na katerem smo z lastnim delom in v veliki vefini z lastnimi ʠnanfnimi vlolki postavili lesen kozolec toplar. Sluli kot pomolni gasilski objekt za shranjevanje opreme, za dogodke ter mladinske in flanske vaje. Najmlajše vozilo, ki ga imamo, je staro dvajset let. Zakljufili smo razpis za izbiro izvajalca za nakup novega gasilskega vozila GVV-1, ki ga prifakujemo septembra prihodnje leto. To bo velika pridobitev in hkrati veliko ʠnanfno breme za društvo. Vrednost vozila je okrog 270 tisof evrov, od tega bo 80 tisof evrov prispevalo društvo samo. Naša dolgorofna lelja je širitev gasilskega doma po vsej verjetnosti na obstojefi lokaciji, ki je s stališfa operative primernejša kot zemljišfe v Vikrfah, ker je sredi vasi.« Društvo, katerega predsednik je Janko Kopaf, ima 334 flanov, 42 operativnih gasilcev. Akademije sta se udelelila tudi takrat še minister za obrambo Matej Tonin in namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zašfito in reševa- nje Stanislav Lotrif. Franciju Jeraju so podelili najvišje priznanje, Odlikovanje za posebne zasluge. V soboto, 11. junija, bodo ob 17. uri na parceli v Vikrfah imeli še gasilsko parado. OSREDNJE DRUŠTVO V OBČINI PGD Preska - Medvode praznuje 110 let. Svefano akademijo so imeli 2. junija. »Društvo ima kar dolgo in bogato zgodovino, ki so nam jo tlakovali naši predhodniki. Imamo izkušene in mlade gasilce, ki bodo v prihodnje tudi s pomofjo starejših vodili to gasilsko organizacijo, ki letos praznuje 110 let. Imamo smele nafrte za prihodnje. Obetajo se velike investicije, velike spremembe. Spreminja se tehnologija gašenja, zato se je treba vkljufevati v izobralevanja in izobraziti DOMAČI KRAJI 33 PGD Preska - Medvode / Foto: Maja Bertoncelj Miha Vovk, predsednik PGD Smlednik / Foto: Robert Frantar, arhiv društva naše gasilce. V zelo kratkem fasu nas faka investicija v gasilsko vozilo. Za naprej si lelimo pridobiti zemljišfa okrog gasilskega doma. To je pogoj za dograditev doma za nove garale za nova vozila, ki jih imamo v nafrtu v naslednjih letih. Smo osrednje društvo, ki pokriva vefji del obfine, tudi glede na število intervencij. Na leto jih imamo okrog trideset, poleg tega nudimo še pomof krajanom, ko jo potrebujejo. Dela je veliko. V zadnjem fasu kar nekaj tudi s prevozom vode. Suša se pozna, prav tako okvare na vodovodih. Samo v letošnjem letu smo prepeljali le vef vode kot v zadnjih petih letih,« je povedal Tomal Plešec, predsednik PGD Preska - Medvode. Društvo je pred dvema letoma dobilo novo gasilsko vozilo GVC 1<{15. Investicija se je pokazala kot dobra, je potrdil Plešec@ »Vozilo se je izkazalo kot zelo ufinkovito. Pomembno pa je, da naše moštvo ima znanje, da vso to opremo, ki je v njem, zna uporabljati.« JUBILEJ LANI, PRAZNOVANJE LETOS Sto let je bilo lani staro PGD Smlednik. Zaradi epidemije covida-19 so praznovanje prestavili na letošnje leto. Akademijo so imeli 3. junija, gasilska parada bo 18. junija ob 18. uri pri Dvorcu Lazarini v Valburgi. »Leta gasilstva v Smledniku so bila pestra. Zafetek našega društva sega v leto 1914, zaradi vojne pa je bilo neaktivno do leta 1921. To letnico tako štejemo za uraden zafetek. Razvoj je šel vsa leta naprej. Trenutno smo kar zadovoljni, kljub temu da imamo prostorsko stisko. Izvoz iz gasilskega doma je otelen, ni parkirišfa, tako da si lelimo graditi nov dom na novi lokaciji v blilini osnovne šole. Upamo, da bomo za lokacijo pridobili zeleno luf ministrstva za okolje, da bi šli nato lahko v nakup zemljišfa. Dokaj zadovoljni smo tudi z vozili in opremo. Po terminskem planu smo v letu 202< na vrsti za nakup novega vozila. Na leto imamo dobrih deset intervencij, k srefi ne vefjih. Velik poudarek je na delu z mladimi, seveda skrbimo tudi za dobro usposobljenost naših flanov, da smo pripravljeni za intervencije. Še dolga leta lelimo biti v pomof našim obfanom,« pravi Miha Vovk, predsednik PGD Smlednik, ki ima okrog 150 flanov, okrog 25 operativnih gasilcev. V vseh društvih so ob tej prilolnosti podelili tudi priznanja in odlikovanja. Izžrebani nagrajenci nagradne križanke z geslom MEDNARODNO SODELOVANJE, objavljene v reviji Sotočje 13. maja 2022, so: 1. nagrado, darilno kartico OBI v vrednosti 20 EUR, prejme Nevenka Verbič iz Medvod, 2. in 3. nagrado, knjigo Melanda, prejmeta Drago Pintar in Majda Robas iz Medvod. Nagrajencem iskreno čestitamo. 34 DOMAČI KRAJI Skrb za duševno zdravje približati ljudem + k ťf EŦŤŤŤEk Ť>1Ell      ŤŦŤ  fEEk ŤŤŤ ťEť    Ť> MAJA BERTONCELJ POMEMBNO JE OZAVEŠČANJE Pobudo za Iniciativo za duševno zdravje (IDZ) je dala Ksenja Kos z Osnovne šole Preska. »Epidemija covida-19 je še bolj nafela duševno zdravje ljudi. Telava, s katero se srefujemo v Sloveniji, je, da v zdravstvu ni vef mest za obravnavo duševnih stisk oziroma so fakalne vrste predolge in se s tem simptomatika pri ljudeh slabša,« poudarja Ksenja Kos in dodaja, da tako v šolah kot v zdravstvu zaznavajo telave, povezane s tem. »V fasu dolgotrajnega zaprtja šol in drulbenega livljenja sem bila kot psihoterapevtka delelna velikega povpraševanja po pomofi. Vedela sem, da psihoterapija ne bo zmogla opraviti tudi z vsemi posledicami po koncu covida-19. Duševno zdravje je bil problem le prej, covid-19 je samo še poudaril to problematiko. Spontano sem zafela na glas govoriti, da se moramo strokovnjaki na podrofju duševnega zdravja v obfini Medvode zafeti zdrulevati. Ljudje so se javljali in v naši skupini nas je aktivnih le vef kot deset. Zafeli smo se pogovarjati, kaj lahko kot strokovnjaki na tem podrofju naredimo,« pravi Kosova. V skupini je aktivna tudi dr. Anja Radšel, pediatrinja v Zdravstvenem domu Medvode, ki potrjuje, da je skrb za naše duševno zdravje resen problem. »Naša drulba je na splošno narejena tako, da je duševni svet zelo zapostavljen, ljudje o tem telko govorimo in to se pozna. Zdravje prepogosto ocenjujemo samo skozi telesni vidik. Âe pri dojenfkih imamo zelo dobro deʠnirane ʠzifne mejnike razvoja, tudi kasneje, duševni svet pa je zapostavljen. S tega podrofja nismo izobraleni, da bi ocenjevanje ʠzifnega in duševnega vidika zdrulili, kar je še posebno pri otrocih nujno. Otrok mora biti tudi notranje stabilen. Tega se premalo zavedamo in o tem premalo govorimo. Odrasli se moramo o tem še veliko naufiti, priznati in ozavesti tudi duševno plat livljenja in jo pokazati otrokom. V iniciativi smo zastavili tako, da gradimo od dojenfka dalje,« je povedala Anja Radšel. Glavni namen je ozavešfanje o skrbi za duševno zdravje, ki je pomembna za krepitev imunosti in zdravja. »Ko je flovek v stresu, izlofa stresne hormone, zavira imunski sistem,« še pove Radšlo- va. Kosova nadaljuje, da fe lelimo poskrbeti za zdravje ljudi v obfini, je treba zafeti prav pri duševnem zdravju. »To je tako intenzivno stereotipno obarvano s predsodki, kot bi se ukvarjali z neko svojo norostjo. To ni res. Âelimo rušiti napafne predstave in oblikovati programe, skozi katere bi senzibilizirali ljudi, ki prihajajo v stik z otroki, mladostniki, da bodo znali kreirati prostor za dober duševni razvoj.« Zadali so si naslednje naloge@ izvedbo kurativno-preventivnih dejavnosti, oblikovanje podporne mrele strokovnjakov, izobralevanje za vse strokovne delavce v obfini, ki delajo z ljudmi, javno seznanjanje obfanov z nivoji stresa in njegovo regulacijo ter nuditi podporno mrelo za starše otrok in mladostnikov v obliki rednih srefanj skupin. Oblikuje se tudi ideja o dolivljajskem igrišfu v Sori. Âelijo si namref vef kvalitetnih igralnih okolij. NA ŠOLAH IMAJO KOORDINATORJE Pogled na duševno zdravje je danes kljub vsemu drugafen, kot je bil vfasih. »Vfasih je flovek sprejel svoje trpljenje kot neki obifajen nafin livljenja. Danes so Ksenja Kos, Anja Radšel in Darja Gebert (od leve) s prepoznavnim znakom Iniciative za duševno zdravje / Foto: Maja Bertoncelj DOMAČI KRAJI 35 ljudje le toliko ozavešfeni, da vedo, da lahko vplivajo na svoje trpljenje. Tukaj smo naredili korak naprej. Pogoji livljenja so danes drugafni kot vfasih, ko je livljenje potekalo veliko pofasneje. Naravni ritem v telesu je danes velikokrat porušen in pride do bolezni,« še navede Kosova. V Iniciativi za duševno zdravje so si zadali zahtevno in široko nalogo. Prve korake so le naredili. »Prvi stik smo navezali s šolami, spoznali so nas ravnatelji. Drugi stik je prek medijev. Povezali smo se tudi s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer delajo raziskave v obfini. Upamo, da bomo lahko organizirali fim vef izobralevanj odprtega tipa in da bodo vsebine tudi ʠnanfno podprte. Psihoterapija je veda, ki stopi med ljudi in zafne povezovati,« je povedala Kosova, Radšlova pa še dodala, da se stvari premikajo tudi v Zdravstvenem domu Medvode@ »Vkljufili smo se v program treningov starševstva Neverjetna leta. Izbrani smo kot eni izmed prvih izvajalcev tega programa za dojenfke v Sloveniji. Zafeli smo le s prvo skupino.« Na iniciativo se le lahko obrnete v okviru šol, v katere so vkljufeni otroci. »Ne lelimo ustvarjati nekega novega prostora. Na vseh šolah imamo koordinatorje, ki so povezani z nami in ugotavljajo potrebe. «e se starši »Duševno zdravje je tako intenzivno stereotipno obarvano s predsodki, kot bi se ukvarjali z neko svojo norostjo. To ni res. Želimo rušiti napačne predstave in oblikovati programe, skozi katere bi senzibilizirali ljudi, ki prihajajo v stik z otroki, mladostniki, da bodo znali kreirati prostor za dober duševni razvoj.« prepoznajo in bi radi z nami sodelovali, naj se obrnejo na šolo,« sporofa Kosova. Tudi Radšlova starše nagovarja, naj na pregledu povedo, fe se otroci v dolofenih okolišfinah odzovejo s stisko, da to naslavljajo enakovredno kot kakršno koli drugo telavo. REALNI CILJI, DELA BO VELIKO Menijo, da so si zadali realne cilje. »Dostikrat se mi zdi, da fe nekdo futi nemof, ima obfutek, da je sam, da se samo njemu to dogaja. Nismo sami! Dobro je govoriti o telavah. Nif ni narobe, fe si nemofen, fe ne znaš, dobro pa je, fe veš, da je nekje nekdo, ki ti lahko pomaga. «aka nas veliko dela. «e v to ne bi verjeli, se tega ne bi lotili,« je dejala zakonska in drulinska terapevtka Darja Gebert. In kaj je bistvenoo »Da si pomagamo odrasli, ostanemo umirjeni, znamo regulirati svoja fustva, delamo na sebi, kar se potem pozna tudi na otroku. Glavna nit našega dela bo prav podrofje samoregulacije. Starši so najpomembnejše orodje za zdravje svojih otrok. Naj jim dneva ne zapolnimo s številnimi aktivnostmi, saj s tem njihove molgane preobremenimo. Otrok mora imeti svoj prostor, fas qlebdenjaq. Nif ni narobe, fe gleda v zrak. Poleg tega je pomembno, da vrnemo ljudem obfutek skupnosti, da vemo, da nismo sami. Zafnimo le na ravni sosedskih odnosov,« so enotne sogovornice. Iščejo voznike V Medvodah se izvaja projekt Prostofer, ki starejšim občanom omogoča brezplačne prevoze za zdravstvene storitve, prevoz do trgovine in ostale nujne zadeve. Iz Javnega zavoda Sotočje sporočajo, da jim primanjkuje voznikov za izvedbo prevozov. Prosijo vse, ki imate čas v dopoldanskih terminih in bi bili nekajkrat mesečno pripravljeni izvajati prevoze, da se jim javite na mladina@zavodsotocje.si ali na 041511687 (Rok). M. B. BREZPLAČEN PRVI PREGLED IN 30% POPUSTA FABJANGAS D.O.O., POSLOVNA CONA A 32, ŠENČUR NA ČIŠČENJE ZOBNEGA KAMNA Nudimo vam vse zobozdravstvene in oralno kirurške posege. s predložitvijo oglasa Rešitev za brezzobo čeljust: Totalna proteza na 4 implantatih Za več informacij in naročanje na pregled pokličite: 051 489 055 ali 051 357 200 ali nam pišite na zobna@fabjan.si 36 DOMAČI KRAJI Kmetovanje pod taktirko divjih prašičev Tako pravi Vera Tehovnik s Tehovca in opozarja na škodo, ki jo na travnikih  fŤ  Ťkf> MAJA BERTONCELJ »Divji prašifi na travnikih dobesedno preorjejo travno rušo. Na škodo, ki jo naredijo na površinah, namenjenih pridelavi krme za livino, le dolgo opozarjamo, a je vsako leto le še slabše. Sanacija travne ruše je zaradi pogoste prisotnosti divjih prašifev na dolofenih terenih nemogofa. Letos se je zafelo prej kot obifajno,« je povedala Vera Tehovnik. Tehovnikovi imajo kmetijo na Tehovcu. Da so bili divji prašifi na delu, je na travnikih vef kot ofitno. »Pridejo ponofi ali v zgodnjih jutranjih urah. Telave se iz leta v leto le še stopnjujejo. Razlog je najverjetneje prevelika populacija, ki se ne obvladuje. Za divjimi prašifi ostane prazna, blatna in mofno onesnalena krma,« poudarja Tehovnikova in dodaja, da je primerna krma bistvenega pomena za zdravje govedi. Kmetijo smo obiskali »Razmere so že tako težke, ne da nam škodo delajo še divje živali. Za takšno stanje bi moral nekdo odgovarjati.« v fasu prve košnje. Kosijo 15 hektarjev travnikov. Vefji del košnje jih še faka. To pomeni, da košnje tam, kjer je razrito, ne bodo mogli izvesti strojno. »Pokositi bo treba na roke. Kmetijska mehanizacija za delo na hribovitem obmofju, kot so Polhograjci, pa je mnogo dralja. Cenitve škode so s strani Lovske druline Medvode smešne (npr. vrednotenje izpada pri- Divji prašiči so bili na delu tudi na Tehovcu. / Foto: arhiv Vere Tehovnik delka, izpad dohodka, pošteno vrednotenje povefanega rofnega dela, ustrezna sanacija travne ruše ...),« pravi. Sobivanje je po njenem mnenju v takšnih pogojih nemogofe. »Govorimo tudi z drugimi kmeti in imajo enake telave. Kmetovanje v Polhograjcih je pod taktirko divjih prašifev. Razmere so le tako telke, ne da nam škodo delajo še divje livali. Za takšno stanje bi moral nekdo odgovarjati. Ali pa bodo kmetje primorani zafeti ograjevati vse obdelovalne površine. Škoda ni majhna. Ne gre se fuditi, da je kmetij vedno manj,« še pove. Dodaja še, da hribovski kmetje prifakujejo tudi odziv kmetov z ravninskih obmofij, kjer so pogoji kmetovanja lal- ji. »Prevelika populacija divjih prašifev bo prej ko slej povzrofila škodo tudi na ravninskih zemljišfih, posejanih z liti in koruzo.« Rekonstrukcija ceste proti Dragočajni Začenja se rekonstrukcija lokalne občinske ceste Smlednik–Dragočajna od novega krožišča v Smledniku proti Dragočajni v dolžini okrog 820 metrov. Je v zelo slabem stanju, saj je bila doslej utrjena le z asfaltnim drobljencem, ki je terjal pogosto vzdrževanje. V času del bo vzpostavljena popolna zapora, zaključena bodo do jeseni. M. B.                                 !!""" #$ % &&'(      !!"""                                    DOMAČI KRAJI 37 Sadike in semena menjali lastnike ŤŦŤ. E Ť Ť?Ŧ ť ŤŦ) ŤʙŤŦ € MAJA BERTONCELJ Domafe sadike in semena so si obiskovalci na stojnici pred kulturnim domom v Smledniku lahko izmenjavali kar tri dni Ê med 12. in 14. majem. V Društvu za ustno zgodovino tako nadaljujejo tradicijo. »Izbor je raznolik. Ves fas je livahno. Ljudje prihajajo, sadike menjajo lastnike. Na izbiro so zelenjava, zelišfa, role, najde se tudi kakšna okrasna grmovnica. Zelo bogata je ponudba paradilnikov. Vseh skupaj jih je vef kot dvajset vrst, od klasike volovsko srce do frnih in celo rumeno-modrih,« je povedala Urška Sešek, predsednica Društva za ustno zgodovino, v okviru katerega je le 19. leto potekal ta dogodek. Ljudje so prihajali iz celotne medvoške obfine in tudi od drugje. »Še posebej nas veseli, da so med njimi tudi mlajši in moški, ki se vrtifkanja šele lotevajo. Tudi mlajše generacije so se zafele zavedati, da bo treba na tem podrofju nekaj narediti. Âelimo obujati tradicijo. Ko se je zafelo Flancanje, si verjetno ni nihfe mislil, da bo tako dobro zalivelo,« je še dejala Seškova. V društvu so veseli, da se ljudje zavedajo pomena doma pridelane hrane. Na dogodku, kot je Flancanje, dobijo tudi veliko nasvetov, prenaša se znanje in se nadgrajuje z vsakoletnimi izkušnjami. »V zadnjih dveh letih, ko smo bili soofe- Pomena samooskrbe se vse bolj zavedajo tudi mladi, ki so prihajali po sadike in semena. / Foto: Maja Bertoncelj ni z epidemijo covida-19, se je pomen samooskrbe, zavedanja o tem zelo povefal. Doma se trudim, da pridelam vse, kar lahko. Mislim, da je to kar splošen trend,« pove Andreja 'urja «erin, prav tako flanica društva. Tudi Marinka 'urja ugotavlja, da se ljudje vse bolj zavedajo pomena doma pridelane hrane. »Tudi v tej lufi je Flancanje pomembno in zelo sem vesela, da mlajši nadaljujejo tradicijo,« doda. Obiskovalci so si poleg izmenjave sadik lahko ogledali Vaški vrt na Trgu sv. Urha, za katerega flanice društva in domafini zelo lepo skrbijo. Na voljo so bile brošure o kulturni dedišfini in še fem. Dolgfas ni bilo niti otrokom, ki so reševali kviz, ki jih je popeljal po Vaškem vrtu in zgodovinskem jedru Smlednika. Za pravilno rešitev jih je fakala nagrada. Izbrali so si lahko sadiko in se posladkali. Na Flancanju se je tudi prepevalo, za kar so poskrbeli pevci Mešanega pevskega zbora Smleški larek. Urška Sešek in Franci Jenko iz Turistifnega društva Hraše pa sta se ob zakljufku oblekla v smledniško ljudsko nošo. Ostajajo prostovoljstvu prijazni MAJA BERTONCELJ Podlupan Ivo Rep in sodelavec iz obfinske uprave Gregor Rozman sta se 24. maja udelelila osrednje prireditve v 23. Nacionalnem tednu prostovoljstva, ki je potekala v Kamniku. Slovenska ʠlantropija je Obfini Medvode ponovno podaljšala naziv prostovoljstvu prijazna obfina, tokrat prvif pa so kot ena izmed sedmih obfin prejeli tudi posebno priznanje za vefletno spodbujanje prostovoljstva. Naziv prostovoljstvu prijazna obfina so Medvode sicer prvif prejele leta 2018. Naziv junaki našega fasa so ponovno prejeli prostovoljci z Osnovne šole Preska. Občina Medvode ostaja prostovoljstvu prijazna občina, prostovoljci z OŠ Preska (na sliki) pa so znova prejeli naziv junaki našega časa. / Foto: Gorazd Kavčič 38 ŠPORT IN REKREACIJA Medvode so bile v gibanju # Ť Ť,  ťŤEť ! f, ?ŤŤ Ť Ť     Ť ŤfŤ!Ť-kŤ> MAJA BERTONCELJ Festival Medvode v gibanju je potekal šestif. Zafel se je v petek, 3. junija, z Âogarijo. Isti dan je bilo strokovno predavanje o zdravem livljenjskem slogu, nadaljeval pa se je v soboto, 4. junija. Dogajanje je bilo pestro skozi ves dan. Potekal je svet rolanja, tekmovanje Najmofnejši Slovenec, drulinsko in hitrostno rolanje, Junaški oviratlon predšolskih otrok, turnir v prstometu in tenisu, brezplafne meritve krvnega tlaka in holesterola, šolski teki, osrednji dogodek pa je bil 5. Nofni tek Medvode. PREPRIČLJIVO NAJHITREJŠA Na 5,< kilometra dolgi progi so bili v moški konkurenci prvi v cilju Jakob Mulej (19@01), Anle Obreza in Jaka Marinko iz domafega NŠD Medvode, v lenski pa Ana 'ohinc (22@55), Maruša Cijan 'rkif in Nika Einhauer. Deset kilometrov sta najhitreje pretekla Andrej Mikelj (34@21) in Neja Kršinar (35@52). Druga sta bila Jure Lapajne in Nela Maklin, tretja pa Gašper Jeras in Tina Kozjek. Kršinarjeva, trenutno najboljša slovenska maratonka, je bila vesela nove zmage na teku v domafi obfini. »Doma je vedno lepo zmagati. Nikoli se posebej ne pripravljam na takšne teke, so pa odlifen trening. Danes sem tekmovala predvsem s fanti. Motivacija je bila premagati tretjega. Polovico proge sva skupaj tekla, nato je ostal zadaj,« je dejala atletinja s Topola, nato pa dodala Na startu je bilo skoraj 240 tekačic in tekačev. / Foto: Maja Bertoncelj še nekaj besed o dosedanji sezoni in nafrtih za naslednje mesece@ »Na sezono sem se pripravljala tudi v Keniji, ki je postala le kar moja zimska destinacija. Rada se vrafam tja. Za mano je tudi le maratonska tekma na Dunaju, kjer sem z dvema urama 35 minut in 30 sekund izboljšala osebni rekord, kar je lep doselek, nova zmaga, spodbuda za nadaljnjo sezono. «ez poletje se bom bolj osredotofala na teke na krajše razdalje, konec leta pa me faka nov maratonski nastop, najverjetneje v Valencii v Španiji,« je pojasnila. FESTIVAL JE USPEL Organizatorji iz Javnega zavoda Sotofje Medvode in Športne zveze Medvode so poskrbeli tudi za kulinarifno trlnico in zabavno drulenje. Festival je ob pomofi številnih prostovoljec uspel. »Zelo smo zadovoljni z obema dnevoma. Lepo je bilo znova videti številne nasmejane obraze, ki so prišli na dogodek. To je tudi bistvo@ da se imamo lepo in se gibamo. Še posebej smo veseli dobre udelelbe na Nofnem teku, ki nas je kar malo presenetila, saj prireditelji rekreativnih tekov v Sloveniji vefinoma porofajo o upadu tekmovalcev. Prijavljenih je bilo 270 tekafev. Medvode smo spravili v gibanje. Namen festivala je doselen. Gre za promocijo športa. Imamo veliko aktivnosti, ki niso tekmovalnega znafaja, in vse razen nofnega teka so brezplafne. Zahvala za to gre našim sponzorjem, donatorjem in uspešni kandidaturi na Fundaciji za šport,« je povedala Ines Iskra, vodja festivala Medvode v gibanju. STAN SERVIS KOLES d.o.o. Več kot sto kegljačev Stan Servis koles Kegljaški klub Hidro Medvode je v sodelovanju z Občino Medvode organiziral 28. prvenstvo Medvod v kegljanju, ki je veljalo tudi kot 4. Memorial Marijana Kerniča. Nastopili so 103 kegljači v treh kategorijah. Pri moških registriranih igralcih je prvo mesto osvojil Rado Rebolj (Ljubelj Tržič), med rekreativci je slavil Rado Selan, član ekipe Poštar, ki je podrl 560 kegljev, med ženskami pa Dragica Čuček (Gobar Ljubljana), ki je podrla 529 kegljev. Med člani domačega kluba sta najboljšo uvrstitev (6. mesto) dosegla Igor Drašler med registriranimi moškimi z rezultatom 594 podrtih kegljev in Brane Kršinar med rekreativci (525 kegljev). Pri ženskah domačih tekmovalk ni bilo. M. B. ŠPORT IN REKREACIJA 39 Lampičeva po novem s puško (ŤŤŤŤ fŤŤ Ťk   Ť >)kŤ Ť ŤEf   ŤťŤ > MAJA BERTONCELJ Razloge za takšno odlofitev je 1<. maja predstavila na novinarski konferenci na Smufarski zvezi Slovenije. Sprejela jo je pred sezono, v kateri bo Planica gostila svetovno prvenstvo v nordijskem smufanju, na katerem bi bila v krogu favoritinj za odlifje v sprintu, njeni paradni disciplini. Vrata naj bi ji bila kljub vsemu odprta, kako realen je njen nastop v Planici, bo pokazal fas. »Po konfani sezoni sem veliko premišljevala, kako naprej. Z dosedanjimi rezultati sem naredila zelo veliko in dosegla vse, kar sem si zadala, razen letošnje olimpijske medalje, ki je bila dosegljiva. Vsak v livljenju pride do neke tofke, ko je treba sprejeti livljenjsko odlofitev. 'iti biatlonka je moja otroška lelja. Ta je prevladala. V biatlonu lelim narediti fisto vse, da postanem ena izmed najboljših. Zavedam se in vem, da se je vfasih treba odpovedati dobrim stvarem, fe leliš kaj spre- Anamariji Lampič bo zagotovo še kako prav prišel tudi kakšen nasvet Jakova Faka. / Foto: Tina Dokl meniti, in si upati stopiti naprej. Jaz grem naprej in ne bom pogrevala stvari za nazaj, ki so se in se še dogajajo v panogi tek na smufeh. Rekla bom le, da dejanje in miselnost panoge niso ravno pozitivno vplivali na to, da bi se odlofila kako drugafe. Vem, da mi ne bo lahko. Nekaterih stvari se bom morala naufiti fisto na novo, tudi streljanja. Ne bojim se teh izzivov. «e ne bi bila tako preprifana, da sem lahko uspešna v tem športu, se za to niti ne bi odlofila,« je pojasnila, takoj zatem pa le odšla na svoje prve biatlonske priprave na Pokljuko. Sedaj jo fakajo tedni treningov, sezono pa bo zafela na niljih ravneh tekmovanja. Olimpijski bron tudi malo medvoški Iris Breganski, 21-letna atletinja iz Radovljice, je na nedavno končani olimpijadi gluhih v Braziliji osvojila dve bronasti medalji, v atletskem mnogoboju in skoku v višino. Iris je na atletskih tekmovanjih gluhih prvič nastopila na mladinskem evropskem prvenstvu leta 2018 v Bolgariji, kjer je osvojila dve zlati in eno srebrno medaljo. Kot je povedala na sprejemu, ki so ji ga po vrnitvi iz Brazilije pripravili v Radovljici, je njena najljubša disciplina prav skok v višino. V tej disciplini sta včasih tekmovali tudi njena mama in teta, Mojca in Polona Knific iz Medvod. Mama Mojca je Iris na olimpijadi spremljala tudi v vlogi trenerke. Na letošnji olimpijadi v Braziliji je sodelovalo skoraj tri tisoč športnikov iz 78 držav. M. A. TEK ŠTIRIH MOSTOV 18. 6. 2022, ŠKOFJA LOKA VABLJENI NA 10 KM DOLG ŽUR Mojca in Iris Breganski na sprejemu, ki so ga za Iris pripravili ob prihodu iz Brazilije / Foto: Gorazd Kavčič 40 ŠPORT IN REKREACIJA V gibanju s Timotejem (37) TIMOTEJ BEČAN »EKO TRANSPORT« Najlalje je sesti v avto, obrniti kljuf oziroma pritisniti gumb za start in pritiskati na stopalke, da se premaknemo iz tofke A do tofke '. Ste imeli kdaj preblisk, da bi nekatere opravke ali pa pot v slulbo opravili s hojo, tekom ali pa kolesarjenjemo Nekaterim je to le samoumevna rutina. Zjutraj med tekom skoraj dnevno srefujem dolofene ljudi, ki se v slulbo redno vozijo s kolesom, pa naj bo vrofe ali mraz, sonfno ali delevno, svetlo ali mrak, zima ali poletje. No, da ne bo pomote, tega sicer ne bi pofel niti sam, a fe se ponudi prilolnost, jo rad izkoristim. Ne nazadnje je danes pomembno, da s fasom ravnamo racionalno. Mimogrede, na svetu je najvef avtomobilov doslej. Nekje sem slišal, da naj bi jih bilo v Sloveniji kar milijon. Mnogi se recimo v slulbo vozijo od zelo dalef, pri femer je volnja z avtom fasovno najbolj racionalna rešitev. Ti imajo dejansko zadovoljiv izgovor, da v slulbo ne morejo ravno vsak dan »na lastni pogon«. Kaj pa drugio «as, ki ga porabimo za transport, lahko izkoristimo tudi drugafe, in sicer za gibanje. Namesto dolgofasnega fakanja v predlogih in pofasi premikajofih se kolonah, med katerim ne moremo pofeti praktifno nifesar koristnega, lahko recimo sedemo na kolo in naredimo nekaj zase, za svoje zdravje. Sam sem se na primer zadnjif na Štajersko, sto kilometrov stran, prestavil kar s kolesom namesto z avtom, nazaj pa smo šli z enim avtom, namesto dvema. Ne- kateri imajo slulbo zelo blizu, tako da lahko tja pridejo kar peš, za tiste malo bolj oddaljene pa je kolo zelo dobra izbira. Ob jutranjih prometnih konicah je celo smiselno razmisliti, s fim se hitreje pride na cilj. Presenefeni boste ob ugotovitvi, da ste s kolesom ali peš morda celo hitrejši. Vsem, ki se dnevno iz Medvod vozite v Ljubljano, tega niti ni treba razlagati. Preprifan sem, da vas po desni prehiti veliko kolesarjev, tudi tistih, ki se ne peljejo ravno hitro. Poleg tega je dokazano, da molgani, ki so bolj prekrvavljeni, lalje procesirajo vse informacije. Naše mišljenje tako postane ufinkovitejše, kar pomeni, da na delovno mesto pridete z vef elana. Na drugi strani pa imamo opravke, kot je recimo obisk trgovine ali lokala, ki jih lahko ravno tako opravimo »s svojimi nogami«. «eprav se ne sliši veliko, štejejo majhne stvari. Tako kot recimo izbira stopnic namesto dvigala. Mnogo takšnih vsakdanjih navad lahko povsem spremeni kvaliteto livljenja. SUVereno! Slovenci že četrto leto SUV modelom Hyundai pripisujejo najvišjo raven kakovosti. Tako lahko že zdaj suvereno vstopite v novo obdobje mobilnosti s tremi najsodobnejšimi modeli. KONA Electric se ponaša z izjemnim dosegom do 484 km* že z enim samim polnjenjem. TUCSON Plug-in Hybrid ponuja povsem električno vožnjo s pritiskom na gumb, za daljše poti pa poskrbi še učinkovit bencinski motor. BAYON pa je na novo opredelil prostor v svojem segmentu. Vsi so zasnovani tako, da vam omogočajo suveren način premikanja v prihodnost. Hyundai je na poti, da do leta 2045 postane podnebno nevtralno podjetje. Električna mobilnost je šele začetek. Povprečna poraba goriva: 0,0 – 6,557 l/100 km, emisije CO2: 0,0 – 149 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij vezanih na akcijsko ponudbo je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si. Kupci ste v raziskavi QUDAL (QUality meDAL) terenskim vozilom Hyundai podelili priznanje Najvišja raven kakovosti na slovenskem trgu. Vir: https://www.qudal.com/SLOVENIA-653YP18.* Doseg glede na WLPT cikel. Doseg se lahko nekoliko razlikuje glede na razmere na cesti, način vožnje in temperaturo. Odvisen je tudi od vrste pnevmatik, s katerimi je opremljeno vozilo. 7HO ( PD ( PDLOLOSU SURG RGDM DMD# D#DY DYWR WROOXV XVLQ LQD DVL VL ZZZDYWROXVLQDVL NA KOLESIH 41 Srečanje ljubiteljev alf AVTO JAMNIK d.o.o. Vozila Alfa Romeo so med ljubitelji vedno bolj priljubljena. Servis klimatskih naprav PETER KOŠENINA Slovenski ljubitelji vozil Alfa Romeo so se po letu premora spet zbrali v Zbiljah, kjer so pripravili veliko srefanje slovenskih »alʠstov«. Na Zbiljski dobravi se jih je zbralo krepko vef kot sto. Diagnostika vseh tipov osebnih vozil Vozila znamke Alfa Romeo imajo med avtomobilskimi navdušenci pomembno mesto. Znamka si je dobro ime ustvarila v motošportu, avtomobili pa so bili vedno tudi oblikovno dovršeni. Vedno so imeli športno srce in takšne alfe ostajajo še danes. V Zbilje so se ljubitelji pripeljali v zelo starih in povsem novih avtomobilih, prišli so iz vse Slovenije in tudi iz tujine. V Zbilje so se ljubitelji pripeljali v zelo starih in povsem novih avtomobilih, prišli so iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Vozila Alfa Romeo so bila vedno lepa in zmogljiva, zato imajo med avtomobilisti veliko privržencev. / Foto: Peter Košenina »Priljubljenost znamke med ljubitelji avtomobilov raste, a je to lahko dvorezen mef. 'olj ko je avto zalelen, višja je njegova cena, kar pa je za nekatere lahko prevelik ʠnanfni zalogaj. «e ima nekdo novejši model, zato ni nif manjši alʠst, je pa avto bolj dostopen in cenejši za vzdrlevanje,« pravi Matej Âagar, predsednik Alfa kluba Slovenija. Organizatorji so ljubiteljem alf v Zbiljah pripravili zabavni program z glasbo, s srefelovom in igrami, najpomembnejše pa je bilo drulenje in obfudovanje najlepših primerkov. NASVET STROKOVNJAKA NOSILCI ZA KOLESA -30% RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si 42 NASVETI, RAZGLED PO NASVET K MARJEŠKI PEHTI Luštrek MARJEŠKA PEHTA «e imate doma vrt in ste luštrek kdaj gojili, potem veste, da je to ena prvih rastlin, ki spomladi polene na vrtu. V višino zraste do dva metra, je košata in ima votla stebla ter velike, deljene in nazobfane liste. Nekateri bi ga zamenjali za zeleno, vendar izstopa po vonju in svetlejših listih. LUŠTREK V KUHINJI Pri kuhi najpogosteje uporabljamo liste in stebla, vfasih tudi semena. Ko dodajamo luštrek v kuhano obaro, razne juhe, tudi mesne jedi, moramo biti varfni, saj ima precej mofno aromo. Ta se ohrani tudi pri posušenih listih. Hitro se lahko zgodi, da ga dodamo prevef in potem bo njegov okus v hrani prevladoval. Luštrek je glavno zelišfe vegete, kar nam lahko pove, da ga lahko dodamo skoraj povsod. Poleg tega luštrek jedi naredi bolj slane, zato je lahko dober nadomestek soli, sploh za tiste ljudi, ki morajo biti na njen vnos še posebno pozorni. Najpogosteje uporabljamo liste luštreka (sveli ali posušeni) skupaj s stebli, malce redkeje pa se uporabljajo semena in še manj njegove korenine. Mlade in svele liste lahko v plastifni vrefki nekaj dni hranimo v hladilniku, uporabljamo pa jih predvsem za zafinjanje solat (sploh zelene). Z luštrekom zafinimo juhe, enolonfnice in omake. V Italiji ga skupaj z origanom in fesnom pogosto uporabljajo za zafinjanje paradilnikovih omak (kar pomeni, da ga lahko uporabimo tudi na pici). Dodamo ga lahko tudi v mesne jedi. Prav tako lahko luštrek dodamo v vodo, v kateri kuhamo krompir, strofnice, lefo ali pa korenje. Drobna, rjava in aromatifna semena pa lahko uporabimo za zafinjanje kruha, solat in peciva in sirov. Meni najbolj odgovarja goveja juha z do- datkom luštreka. Odlifno se ujame s strofnicami, gobami in razhudniki. Semena se lahko uporabljajo v mešanici za kruh ter za pripravo likerjev, cvetovi se lahko kandirajo, korenine lahko tako kot liste narelete in posušite. Luštrek je zelo dobrodošla rastlina na vsakem vrtu, saj ima številne pozitivne ufinke na naše zdravje, poleg tega pa tudi širok spekter uporabe. VZGOJA NI ZAHTEVNA Glede vzgoje ni zahteven, uspeva v vseh vrstah tal tako na vrtu kot v posodi. Predvsem bo hvalelen, fe mu boste zagotovili globoka, vlalna, dobro odcedna in s hranili bogata tla ter sonfno ali polsenfno lego. V sušnih obdobjih potrebuje redno zalivanje, razmnoluje pa se s semeni ali z deljenjem korenin. Najboljši fas za setev je april. Razdalja med posameznimi rastlinami naj bo vsaj 40 centimetrov. Liste nabiramo poleti, jeseni pa odmre ves nadzemni del, ki ga je treba odstraniti. Eterifno olje luštreka, ki mu pravijo tudi belestica, leštjan, levstek, ljubfek, ljubec, lustek, lustik, fuštek, luštrik ter luštrk, ima veliko drugih zdravilnih ufinkovin, zaradi katerih ugodno vpliva predvsem na prebavila, sefila in rodila. Med drugim spodbuja izlofanje vode iz telesa, pospešuje delovanje prebavnih llez, prebavo in lajša telave, ki jih povzrofajo plini v frevesju, ravno tako pospešuje pretok krvi v prebavilih. «e luštrek fez nof namofite v vino, bo spodbudil menstruacijo, ta pripravek pa tudi preprefuje zamašenost vranice in jeter. Za širjenje zamašenih dihalnih poti naj bi bil ufinkovit prelitek korenine ali suhe zeli, dodan kopeli pa lajša bolefine v trebuhu. Âe dolgo je luštrek znan tudi kot afrodiziak, njegove sestavine pa tudi pomirjajo in blalijo glavobole. Nekof so ga uporabljali celo za zdravljenje gnojnih ran ter za blalenje posledic kafjih pikov. To je le nekaj zdravilnih lastnosti te »fudelne« rastline, zaradi katerih se jo vsekakor splafa gojiti. «e lelite vzgojiti luštrek na svojem vrtu, se oglasite. Z veseljem vam odstopim kakšno korenino. Na Katarino s kolesom PETER KOŠENINA Kolesarski klub Medvode je 5. junija pripravil že 24. kolesarski vzpon na Katarino. Bil je popolnoma rekreativnega značaja. Vzpona od medvoške tržnice do Katarine se je udeležilo 52 kolesarjev. Izbrali so si lahko svojo pot, do vrha pa so morali priti v dveh urah. Člani Kolesarskega kluba Medvode so že zelo aktivni. Ena skupina se je pred kratkim vrnila s kolesarjenja po Albaniji, Makedoniji in Grčiji, druga pa se odpravlja na pot od Švice proti Dunaju. Kot vsako leto bodo tudi letos pripravili več kolesarskih izletov po Sloveniji. Vse še niso prevozili. ČIVKARIJE, RAZVEDRILO 43 Medvoščani (od leve) Alja Šlenc, Tjaša Osredkar, Katarina Veber, Ana Barle, Lea Onufrija Volk in Ažbe Dolenec so pomemben del folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc. Na Bledu smo jih ujeli po koncu 71. letne predstave Apotropeja. P. K. / Foto: Peter Košenina Lado Vidmar je spet hodil. V začetku aprila je začel na Siciliji, prehodil ves otok in se nato čez Italijo 25. maja vrnil v domače Žlebe. Letošnje je bilo najdaljše od vseh njegovih potovanj, saj je prehodil več kot 2600 kilometrov. P. K. / Foto: Peter Košenina Igralci KUD-a Fofité Monika Jekler (druga z desne), Irena Sonc Šlenc (prva z desne) in Mito Ožbolt (ni bil prisoten) so za vloge v avtorski predstavi Kri in voda na 60. regijskem Linhartovem srečanju amaterskih gledaliških skupin prejeli priznanja za igralske dosežke. P. K. / Foto: Peter Košenina Na Nočnem teku Medvode so bili opazni številni tekači, ki so tekli v spomin na Jana - Medvoščana Jana Ogrisa, ki je konec lanskega leta mnogo prekmalu izgubil boj z boleznijo. Tekel je tudi njegov brat Jure (na sliki v družbi mladih tekačic). M. B. / Foto: Maja Bertoncelj SMEH JE POL ZDRAVJA UPOKOJENSKI UŽITKI »A veš, kaj zjutraj delajo angleški, francoski in slovenski upokojenec?« »Ne.« »Anglež popije čaj, odide na igrišče za golf in se tam zabava do poldneva, Francoz popije konjak in gre s svojo spremljevalko ali ljubico na sprehod, Slovenec pa odhiti delat na črno, če hoče preživeti.« DIETA Minka zavistno prijateljici Štefki: »Presneto, kako lepo si shujšala. Kakšna nova dieta?« »Kje pa, le krompir, korenje in fižol.« »A res? Pa si vse to kuhala ali pekla?« »Okopavala.« GORENJSKI Moj oče je rad govoril: »S temi vici o Gorencih je treba bolj 'šparat'!« SUDOKU 5 8 9 4 8 9 6 8 1 7 2 1 6 7 9 3 3 5 1 2 4 5 1 5 7 8 4 1 Rešitev 5 7 6 9 2 4 3 1 8 1 2 8 7 6 3 4 5 9 3 4 9 8 1 5 6 7 2 6 3 2 5 7 1 8 9 4 8 5 7 4 9 6 2 3 1 9 1 4 2 3 8 7 6 5 2 8 3 1 5 7 9 4 6 7 9 1 6 4 2 5 8 3 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 4 6 5 3 8 9 1 2 7 44 ZANIMIVOSTI Šestnajsttonski tovornjak vlekel do cilja )Ť Ť ŦŤŤ Ť fk Ť. ŦŤ f Ť  , Ť>1Ť Ť  Ťf,ŤŤl' kŤ?ť E   ŤŤ Ť> MAJA BERTONCELJ V sklopu festivala Medvode v gibanju je bilo letos prvif tekmovanje Najmofnejši Slovenec. V center Medvod je privabilo lepo število gledalcev, ki so imeli kaj videti. Vleka tovornjaka, mrtvi dvig, viking potisk nad glavo, nošenje uteli in nošenje vrefe s peskom. To je pet disciplin, ki so dale zmagovalca. Udelelba je bila mednarodna, saj so svojo mof pokazali tudi trije tujci. Matjal 'elšak, domafin z Golega 'rda, je upravifil vlogo favorita, feprav je skrbel še za organizacijo in se vrafa po operaciji. Kot edini je dvajset metrov vlekel 1< ton telek tovornjak, sam tehta dobrih 130 kilogramov. To je bila prva disciplina, ki je le nakazala, da bo nepremagljiv. Kako mofan je, je bilo videti tudi v nadaljevanju. Po petih urah je stopil na najvišjo stopnifko. »Uspešno sem zafel le prvo disciplino. Cesta ni bila povsem ravna, tako da so imeli tekmovalci telave, ni se izšlo idealno. Isti kamion smo le vlekli in so vsi lahko zakljufili razdaljo. Naklon, feprav minimalen, je zelo otelil disciplino. 'il sem edini, ki sem jo konfal. Zelo pomembna je pravilna tehnika, pravilen pololaj, da nif energije ne gre v prazno. Domafe okolje mi je dalo še dodatnih mofi. To je bila zame prva t. i. strongman tekma po operaciji. Pred enim letom so mi zamenjali desni kolk. Šlo je za staro poškodbo še iz osnovne www.gorenjskiglas.si V knjigi je 120 re receptov, ki so ra razumljivi, natančni, s sestavine pa vsem d dostopne. Med n njimi so recepti za: č čokoladne brizgane p piškote, cimetove z zvezdice, žepke z marmelado, p pariške rože, o orehove rezine, kefirjeve tortice, pomarančne kocke ... Spiralna vezava, 14 cm x 20 cm, 150 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 10 EUR + po št ni n a Matjaž Belšak je najbolje začel že prvo disciplino, ki je bila najbolj atraktivna. / Foto: Maja Bertoncelj Najmočnejši Slovenci (od leve): Tadej Kovačič, Matjaž Belšak in Tim Drenovec / Foto: Maja Bertoncelj šole. Priprave na tekmo so se zafele le takoj z rehabilitacijo, okrevanjem, delom s ʠzioterapevtom, treningi, vzpostavitvijo zdravega telesa ... Potem pa naprej. 'olj se je tekma blilala, bolj speciʠfne so bile priprave. Vmes sem nastopil na tekmi v polaganju rok. Naprej pa bomo videli, kako bo,« je povedal Matjal 'elšak, vesel, da je lahko tekmoval v domafi obfini. »Datuma našega tekmovanja in festivala Medvode v gibanju sta se pokrivala, tako da smo zdrulili mofi. Prostor je primeren. Še naprej se bomo trudili tekmovanje dvigniti na fim višji nivo, da bo za vse še bolj zanimivo,« je še dejal. Za Medvošfanom sta se v konkurenci za najmofnejšega Slovenca zvrstila Tadej Kovafif in Tim Drenovec. Slednji je zmagovalec v kategoriji do 105 kilogramov, med tekmovalci do 24 let pa je slavil Niko Cartl. 'elšak je bil najboljši tudi absolutno, kjer pa se mu je najbolj priblilal Avstrijec Peter Reinthaler z Dunaja, s katerim se zelo dobro poznata. 'elšak je namref njegov trener. »Matjal je zelo mofan. Z ekipo je pripravil dobro tekmovanje. Prvif sem tukaj in mi je všef,« je dejal za konec. PRIREDITVE | 45 Prireditve v juniju in juliju 2022 ˆ javni zavod sotocje medvode Vse, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, prosimo, da dogodke vpišete na portalu MojaObčina.si. Za objavo v redni številki Sotočja, ki izide drugi petek v mesecu, je treba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu. Vse informacije o vpisu dogodkov so na voljo v TIC Medvode, E: info@visitmedvode.si. Javni zavod Sotočje Medvode, Ostrovrharjeva ulica 4, SI – 1215 Medvode. Četrtek, 9. junij 2022, petek, 10. junij 2022, ob 20.30, Spodnja Senica 1 Sreda, 22. junij 2022, ob 18. uri Okrepčevalnica Stan VERIGA – ŽLAJDRA BREZPLAČNA PREDSTAVA ZA OTROKE NAJBOLJŠI PAR KUD Fran Saleški Finžgar Senica, +386 (0)31 692 767 Damijana Golavšek, Sten Vilar, Okrepčevalnica Stan Petek, 10. junij 2022, ob 21.00 Sreda, 22. junij 2022, ob 19.00 Šmarno Goro 2 Tržnica Medvode POLETJE MED VODAMI | VLADO KRESLIN & IZTOK CERGOL Rojstna hiša Jakoba Aljaža, Zavrh pod PREDSTAVITEV KNJIGE SONJE PORENTA S SPREHODOM NARODNIH NOŠ Javni zavod Sotočje Medvode, info@visitmedvode.si, +386 (0)1 361 43 46 KUD JaReM, Roman Veras Sobota, 11. junij 2022, ob 10.00 Četrtek, 23. junij 2022, ob 10.30 Tržnica Medvode Gostinstvo Sidro, Zbilje PROMENADNI KONCERT GODBE MEDVODE 18. SREČANJE UPOKOJENCEV OBČINE MEDVODE Kulturno društvo Godba Medvode, info@godba–medvode.si DU Smlednik Sobota, 11. junij 2022, ob 20.00 Četrtek, 23. junij 2022, ob 19.00 Kulturni dom Medvode Občina Medvode KABARE: POLETNA NOČ SODELUJ IN GLASUJ! – PREDSTAVITVENA DELAVNICA V MEDVODAH Javni zavod Sotočje Medvode, mladina@zavodsotocje.si Občina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 20 Nedelja, 12. junij 2022, ob 21.00 Tržnica Medvode POLETJE MED VODAMI | ZBOGOM, KORONA, MI GREMO NA DOPUST Javni zavod Sotočje Medvode, info@visitmedvode.si, +386 (0)1 361 43 46 Ponedeljek, 13. junij 2022, ob 19.00 Kulturni dom Smlednik SODELUJ IN GLASUJ! – PREDSTAVITVENA DELAVNICA V SMLEDNIKU Občina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 20 Sreda, 15. junij 2022, od 19.00 Galerija Sora SODELUJ IN GLASUJ! – PREDSTAVITVENA DELAVNICA V SORI Občina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 20 Četrtek, 16. junij 2022, ob 21.00 Stari grad Smlednik, Smlednik 100 POLETJE MED VODAMI | ETNO BANDA POSEBEN GUŠT Javni zavod Sotočje Medvode, info@visitmedvode.si, +386 (0)1 361 43 46 Sobota, 25. junij 2022, ob 8.00 pred OŠ Preska POHOD PO POTEH ROPARSKIH VITEZOV TD Žlebe – Marjeta Sobota, 25. junij 2022, ob 10.00 Mladinski Center Klub Jedro DAN DRUŽABNIH IGER IN TURNIR MAGIC THE GATHERING Javni zavod Sotočje Medvode, mladina@zavodsotocje.si Nedelja, 26. junij 2022, ob 21.00 Trg sv. Urha, Smlednik, Smlednik 55 POLETJE MED VODAMI | RUDI BUČAR TRIO Javni zavod Sotočje Medvode, info@visitmedvode.si, +386 (0)1 361 43 46 Petek, 1. julij 2022, ob 18.00 Tržnica Medvode 20 LET TURISTIČNE ZVEZE MEDVODE IN ZAKLJUČEK MEDVOŠKE AKCIJE MOJA DEŽELA, LEPA IN GOSTOLJUBNA 2022 S KULINARIČNO TRŽNICO Turistična zveza Medvode in JZ Sotočje Sobota, 18. junij 2022, ob 19.00 VIZ Smlednik) Graščina Lazarini (neposredna bližina Sobota, 2. julij 2022, ob 9.00 cerkev sv. Jakoba, Hraše 57 5. NAGRADNI EX–TEMPORE HRAŠE 2022: DETAJLI NARAVE – OB 20.00 ODPRTJE RAZSTAVE VRTNA VESELICA PGD SMLEDNIK PGD Smlednik, Leon Oblak KUD JaReM IN TD Hraše, Roman Veras Nedelja, 19. junij 2022, od 8.00 do 13.00 Tržnica Medvode BOLŠJI SEJEM – GARAŽNA RAZPRODAJA Nedelja, 3. julij 2022, ob 21.00 Tržnica Medvode Javni zavod Sotočje Medvode, jure@zavodsotocje.si POLETJE MED VODAMI | SLAVKO IVANČIČ Z AKUSTIČNO ZASEDBO Nedelja, 19. junij 2022, ob 21.00 Javni zavod Sotočje Medvode, info@visitmedvode.si, +386 (0)1 361 43 46 Tržnica Medvode POLETJE MED VODAMI | KINO NA TRŽNICI – TOP GUN: MAVERICK Javni zavod Sotočje Medvode, info@visitmedvode.si, +386 (0)1 361 43 46 Ponedeljek, 20. junij 2022, ob 19.00 Spletni dogodek SODELUJ IN GLASUJ! – PREDSTAVITVENA ZOOM DELAVNICA Občina Medvode, obcina@medvode.si, +386 (0)1 361 95 20 Torek, 21. junij 2022, ob 19.00 Terasa Knjižnice Medvode BELETRININI TRUBADURJI: TONE PARLJIČ (LJUDJE Z OTOKA) Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 Ponedeljek, 4. julij 2022, ob 20.00 pod Šmarno Goro 2 Rojstna hiša Jakoba Aljaža, Zavrh 6. NAGRADNI EX–TEMPORE ALJAŽEVINA 2022: VESOLJE – V OBJEMU OBLAKOV KUD JaReM, Roman Veras Sobota, 9. julij 2022, od 6.30 do 13.00 center Medvod, Hraše, Žlebe 6. POHOD OD JAKOBA DO JAKOBA Javni zavod Sotočje Medvode, obvezne prijave na štart 1 na info@visitmedvode.si ali 01 361 43 46 46 | NAGRADNA KRIŽANKA www.gorenjskiglas.si www.gorenjskiglas.si A Avtorica vas p popelje v svet sivke, rožmarina, s žajblja, lovora ž in i oljčnih listov. Z navdušenjem boste izdelovali b hidrolate, h pripravljali čaje, kozmetiko, izdelke za aromaterapijo in kuhali odlične jedi z zelišči. Presenetila vas bo uporabnost zelišč v prehrani in negi domačih živali ter hišnih ljubljenčkov. Število strani: 152 strani, 21 x 24 cm Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. 2240 EUR + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Nagrade: 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga Melanda Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do torka, 28. junija 2022, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. Zaradi širitve poslovanja iščemo več sodelavcev za delovni mesti: FILC V ISKANJU SODELAVCEV Družba Filc je k rasti in razvoju usmerjeno škofjeloško podjetje, ves čas v iskanju novih sodelavcev, ki jim poleg dobrega plačila nudijo še vrsto drugih ugodnosti. Filc je svetovno prepoznaven proizvajalec naprednih materialov, ki se uporabljajo predvsem v gradbeni in avtomobilski industriji. Njihov paradni konj je lastna blagovna znamka DR!PSTOP, ki predstavlja inovativen način reševanja težav s kondenzacijo na neizoliranih kovinskih strehah, njihovi proizvodi pa so vgrajeni tudi v številne priznane avtomobilske znamke. Zgodovina podjetja sega v leto 1937 v Mengšu, kjer imajo še danes proizvodni obrat. Manjša enota deluje tudi v Lendavi, sicer pa sta glavnina proizvodnje in sedež družbe v poslovni coni na Trati v Škofji Loki. Od leta 2020 so del nemške skupine Freudenberg, s katero se ujemajo tudi v vrednotah, ki jih gojijo. Lani je družba dosegla nov mejnik, ko je vrednost prodaje presegla sto milijonov evrov. Družba skupaj zaposluje 375 ljudi, povprečna starost zaposlenih pa je manj kot 40 let. Kot izvozno naravnano podjetje so zavezani k razvoju in rasti. Trenutno na Trati nameščajo novo linijo. Gre za investicijo v vrednosti več kot deset milijonov evrov, ki jo financirajo iz lastnih sredstev, odprtja pa se nadejajo julija letos. Investicija bo prinesla tudi 25 novih delovnih mest. Prav zato so v podjetju stalno v iskanju novih zaposlenih. Za delo v proizvodnji iščejo predvsem posameznike z vsaj poklicno izobrazbo strojne, elektro, mehatronične ali druge tehnične smeri. »Predvsem si želimo zaposlovati sodelavce, ki imajo tehnično žilico in željo UPRAVLJALEC STROJEV (m/ž) SKLADIŠČNI MANIPULANT (m/ž) Več informacij in prijave na www.filc.si po razvijanju in napredovanju. Veliko vlagamo v rast in razvoj podjetja, imamo tehnološko napredne proizvodne linije, zato želimo, da tudi naši zaposleni napredujejo in se strokovno razvijajo,« pravi Nina Kraševec, vodja kadrovske službe v podjetju, kjer so zavezani tudi k dobremu počutju zaposlenih na delovnem mestu. »Osnovni material, ki ga uporabljamo v proizvodnji, je poliester, iz katerega so denimo izdelane tudi plastenke ali oblačila. Gre torej za material, s katerim se vsakodnevno srečujemo v našem vsakdanjem življenju in ni nevaren za zdravje. Tudi delovni pogoji so optimalni, saj so prostori čisti in klimatizirani, uravnavamo pa tudi vlažnost zraka, kar je potrebno tudi zaradi zagotavljanja kvalitete naših izdelkov,« pa pojasnjuje vodja proizvodnje Darko Radonić in ob tem dodaja, da samo delo ni monotono ali fizično zahtevno. Poleg stimulativnega plačila, vsakoletno izplačanega maksimalnega regresa (letos so ga izplačali v višini 2000 evrov) in nagrade za delovno uspešnost (13. plača), za zaposlene skrbijo tudi s pozornostmi, kot so sveže sadje in napitki. Zaposlenim sofinancirajo športne vadbe ter omogočajo ugodno letovanje v lastnih počitniških kapacitetah. Marsikoga prepriča tudi delavnik. Čeprav proizvodnja teče ves čas, so zaposleni prosti vsak drugi konec tedna in vsak četrti teden. Veliko stavijo na dobre medsebojne odnose. Vsako linijo namreč vodijo majhne ekipe od treh do petih sodelavcev, ki morajo med seboj dobro sodelovati. »Poleg odgovornosti, dolgoročne usmerjenosti, osredotočenosti na kupca in inovativnosti so ena naših vrednot tudi dobri medsebojni odnosi, zato takšne lastnosti iščemo tudi pri novih sodelavcih,« zaključuje Darko Radonić. .=0('92'(=$'58*$LQå(/(=1,1$ KUPON ZA SRSXVWYHOMDRE HQNUDWQHPQDNXSXY SURGDMDOQL0('92'( =$'58*$LQå(/(=1,1$ 3RSXVW QH YHOMD ]D NPHWLMVNL UHSURPDWHULDO NRW VR VHPHQD NRUX]D NURPSLU æLWD SROMäÿLQH  JQRMLOD PLQHUDOQD NJ IROLDUQD O  NUPLOD IIV PO LQ YHÿ  OHVQL SHOHWL QDIWQL GHULYDWL LQ JUDGEHQL PDWHULDO 3UHGYLGHQ MH ]D SURGDMR Y NROLÿLQDK RELÿDMQLK ]D JRVSRGLQMVWYD LQ QH YHOMD ]D SUDYQH RVHEH WHU VDPRVWRMQH SRGMHWQLNH 10% POPUSTA* 1$&(/27(11$.839 9321('(/-(.-81,-$ 2'3572 0(' 7('120 RG  GR  XUH 62%27( RG  GR  XUH 66/$'.25 $6() $ * *12-,/2 = =$&9(7-( 0,45€ € 6$02 $.&,-$ 8,48€ ½NJ 6$02 6,70€ .2=$5(&1,=(. . 2=$5(& 1,=(.  PO 635(-3527,26$0 ),25$1' PO  NJ [NJ  -30% ½  ½ ½ O COMPO 9$%$=$ 32/å( &HVWD RE 6RUL   0HGYRGH 7(/  *60   WUJPHGYRGH#N]PHGYRGHVL 6$02 5,47€ PRHA 9(þ1$0(16.$ 0(16.$ *$5'(1$ $   6$02 16,30€ 10,30€ 30€ 7,73€ 7 73€ 0/$',6,5 35·1,.$5 $.&,-$ 6$02 9,05€ )257+635(- 57+ 635(3527,./2320 1292  PO 2'3572 0(' 7('120 RG  GR  XUH 62%27( RG  GR  XUH /(3,/2)$6$'12 :(%(5NJ %(5NJ &HVWD &HVW VWDD RE E 6RU 66RUL RULL        0HGYRGH 0HGY 0HG GYRG RGH GH 7(/  *60  WUJ]HOH]QLQD#N]PHGYRGHVL 05(å$ 0 3527, 3 5 .20$5-(0 . 2 ZA Z A OKNO 11,3x1,5m ,3 6$02 7,49€ 3+1 *5$7 ,6 3(1$ 3 (1 0217$å1$ 0 2 GF G F 303, 750ml 6$02 ½ KZ MEDVODE Z.O.O., MEDVODE, CESTA OB SORI 11, MEDVODE PRODAJALNA PRODAJ P RODAJA AL LNA ZADRUGA ZA ADRU DR UG A 6$02 6$02 38,90€ ½ 75$.=$ãþ,71, 7 5 50mm/50m 5 0 8*2'(11$.83  3218'%$ 9(/-$ 2' 725.$  '2 þ(757.$  -81,-$ &(9=$/,9$/1$ ,9$/1$ 63,5$/1$P 2= '2 5$=352'$-( =$/2*