244
o potrebi večjega števila živinozdravnikov
po deželi.
Od vseh strani dežele slišijo se pritožbe o pomanjkanji živinozdravnikov in to po pravici, če se pomisli, da živina je neprecenljiv dar božji za slehernega kmeta, kajti ona mu služi za vprego pri delu in za polje gnoj dela, nam daje mleko, obuvalo in svoje meso v dober živež, živina je tako potrebna, da bi brez nje nobeno kmetijstvo ne moglo obstati, le živina še podpira kmeta, da visi na kmetiji. Ker je pa živina uže od narave mnogim boleznim podvržena, se večkrat zgodi, da zdaj temu, zdaj unemu gospodarju živina nevarno zboli in naposled tudi pogine, kar bi se dalo s pripomočjo izvedenega zdravnika lahko na tisuče živine še ozdraviti in tako prevelike škode se obvarovati. Pa kje hoče bolj revni kmet v takih slučajih pomoči iskati ? V mesto po štiri in več ur hoda daleč po zdravnika poslati se mu zdi predrago, ker stane preveč denarja, dostikrat je pa tudi hitre pomoči potreba, blizo pa ni dobiti nobenega izvedenega živinozdravnika, razun kakega mazača, ki samo iz kakošnih starih bukev ali pa z vražjim zagovarjanjem živino hoče ozdravljati.
Iz tega se lahko razvidi, kako zelo da je potrebno skrbeti za to , da bi vsaka fara, katera pod en zvon spada, dobila po enega živinozdravnika. Toraj želeti je, da naši poslanci delajo na to, da se zopet ž ivin o-zdravilska šola ustanovi v Ljubljani na Poljanah, v kateri naj bi se v tej stroki brezplačno podučevalo.
Selske občine po deželi pa naj bi se dogovorile tako, da bi poslale po dve skupaj združeni po enega učenca za ta posel sposobnega v to šolo, ter manj premožnim tudi hrano in stanovanje za čas učenja skozi tri leta preskrbovale. Na ta način bi sčasoma dobili več umnih in dobrih živinozdravnikov in kovačev po deželi.   V kar Bog pomagaj!
M.  Ilovar.