Poštnina plačana v gotovim ŠTEV. 4 iZADRUGAR Glasilo „Nabavl]alne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji*' v Ljubljani ¥1 tehaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18*—. = Posamezna številka stane Din 150. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana V& €___________ __________________________________ ^ - VABILO na Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Sloveniji I*. Z. z o. z. ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila t. 1. ob uri dopoldne v dvorani »Delavske zbornice« v Ljubljani, Miklošičeva cesta na podlagi čl. 38 zadružnih pravil po delegatih. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1928. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev upravnega in nadzornega odbora. 6. Čitanje predlogov delegatskih zborovanj. 7. Sprememba pravil v smislu spremenjene Uredbe o nabavijalnih zadrugah. 8. Določitev zneska, do katerega se sme zadruga po čl. 47 zadružnih pravil zadolžiti. 9. Slučajnosti. Opomba: V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem številu prisotnih delegatov. Člani zadrugarji imajo pravico udeležbe in sodelovanja na občnem zboru, toda brez glasovalne pravice. Samostojne predloge se upošteva le, če so pismeno dostavljeni upravnemu odboru do 14. aprila 1929. Za upravni odbor: Čerček Srečko, 1. r., predsednik. Negro Ivan, 1. r., tajnik. nevtralnost zadrug 0 nevtralnosti zadrug se je pisalo že mnogo. Nevtralnost pomeni, da zadruga ne sme biti orodje nobene politične stranke ali verske ali plemenske ali drugače označene skupine, nego ima služiti vsem brez razlike izključno le v gospodarske namene. Pri raznih narodih so pred vsem politične stranke večkrat poskušale dobiti zadruge v svojo oblast, da bi z njihovo pomočjo utrdile svoje postojanke in svojo moč. Tudi z nabavljalnimi (konzumnimi) zadrugami so se delali taki poskusi, ne povsod, a vendar po nekod. — Ena največjih konzumnih zadružnih organizacij je ona v Nemčiji z sedežem v Hamburgu. V njej imajo glavno besedo socijal-ni demokratje. Že pred vojno je nemška socijalnodemokratska stranka ponovno poskušala postaviti zadružno organizacijo popolnoma v svojo službo, toda vodstvo zadružne organizacije se je temu iz zelo tehtnih razlogov najodločnejše upiralo in tudi zmagalo. Nemška delavska konzumna zadružna organizacija ni bila v službi stranke, nego vedno samo v službi zadružne misli in s tem na razpolago vsem onim, ki so kot konzumentje iskali pri tej zadružni organizaciji gospodarskih koristi, ta način se-ta organizacija ni razvila samo v eno največjih, nego tudi v eno najlepših, najbolje urejenih in najpravilneje poslujočih konzumnih zadružnih organizacij na svetu vobče. Za zadrugarja je važno vprašanje, kedaj skušajo člani zadrug svoje zadruge staviti v službo političnih strank in drugih idej, ki nimajo zveze z zadružništvom. Odgovor je lahko najti: Samo tisti člani zadrug zahtevajo take stvari, ki še niso v zadružnem duhu dovoljno utrjeni. Strankarska misel jim je jasna, a zadružna še ni, samo v talcem slučaju pridejo v svojem mišljenju do napačnih zaključkov, ker jim je strankarska misel jasnejša in bolj znana, kakor zadružna, zato hočejo slednjo postaviti v službo prve; nasprotno pa bo pravi zadrugar skušal od strank dobiti koristi za zadružništvo oziroma stranke postaviti v službo zadružništva. Ako so ke- daj v zadružnih organizacijah zmagali strankarji, je s tem dokazano samo to, da je pri dotičnih zadrugarjih strankarski smisel mnogo bolj razvit, nego zadružni. Kjer se to dogaja, tam zadružništvo mora prej ali slej priti do škode oziroma se vsaj ne more razvijati tako brzo in uspešno, kakor bi se razvijalo, ako bi ga vodili ljudje, ki so v prvi vrsti zadrugarji. Strankarji in zastopniki drugi idej nezadružnega značaja se posebno radi spomnijo zadrug tedaj, kadar so le-te že denarno močne in dobro razvite. Dogaja se v takih slučajih, da skušajo nezadružno misleči ljudje klevetati, črniti člane uprave, ki so zadrugo v čisto zadružnem duhu vodili do uspehov. Sumničijo jih korupcije, nevednim ali slabo poučenim govorijo o slabem gospodarstvu v zadrugi in o nevarnostih, ki prete članom, ako stare uprave ne odstranijo. S takimi sredstvi se je že mnogokrat posrečilo vreči v zadružnem duhu delujočo upravo in na njeno mesto postaviti strankarsko delujoči odbor; toda skoraj vedno je bila prva posledica ta, da je taka zadruga pod novim nezadružnim vodstvom začela nazadovati, pa ako že ni propadla, oslabela je na vsak način. V takih stvareh je treba velike previdnosti in ne sme se verovati vsaki kleveti, vsakemu natolcevanju, vsakemu sumničenju. Imajo pa zadružno misleči člani v takih slučajih istotako velike dolžnosti, a prva je ta, da skušajo strankarje poučiti o pravem zadružnem duhu; če pri tem poučnem delu nalete na gluha ušesa, potem v interesu zadruge in njenega članstva preostane samo eno, namreč, da ljudi, ki skušajo uničiti nevtralnost ali nepristranost zadruge, izključijo iz zadruge. To je radikalna operacija, toda mnogokrat se more bolnik ohraniti pri življenju le s težko operacijo. V nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev Jugoslavije takih slučajev oziroma poskusov, uveljaviti v njih razna strankarska, plemenska ali verska stremljenja, dosedaj pravzaprav še ni bilo nikjer. Vkljub temu je treba o stvari govoriti, da so zadrugarji tudi na take stvari pripravljeni, ako bi se kedaj pojavile v zadrugah. Posebno treba pri tej priliki podčrtati, da se naj vestem o slabem gospodarstvu nikdar ne verjame brez čitanja poročila o revizijah, ki jih Savez nabav-Ijalnih zadrug izvršuje v svojih zadrugah. Savez ima izvrstne in stroge revizorje ter stoji na stališču, da se mora ta posel izvrševati najvestnejše. Tako se je doslej delalo od njegovega početka in se bo gotovo delalo tudi naprej. Karkoli revizorji najdejo v zadrugah, zabeležijo v svojih poročilih, a ta poročila se morajo na občnem zboru pregledanih zadrug dobesedno pre-čitati. Kadarkoli bi se torej v zadrugah začelo govoriti o nekakem slabem gospodarstvu, ne sme se takih govoric nikdar slepo verjeti, nego počakati na revizijsko poročilo Saveza, kjer bo vedno prikazano pravo stanje zadruge. Šele na podlagi Sa-vezovega revizijskega poročila naj člani zadrug določijo svoje zadržanje napram upravnemu in nadzornemu odboru. Miloš Štibler. 0 volitvah upravnega in nadzornega odbora v zadrugah Ali je treba v zadrugah voliti vedno nove ljudi v upravni in nadzorni odbor, ali pa se naj volijo stari? Francoske zadruge so o tem vprašanju na poziv svoje zveze morale dati odgovor. Beogradska »Zemljoradnička zadruga«, mesečnik za zadružništvo, poroča o tej anketi in deli odgovore francoskih zadrug v dve skupini: 1. Odgovori, ki so za volitev novih članov. 2. Odgovori, ki so za volitev starih odborov. I. Odgovori, ki so za volitev novih članov upravnega in nadzornega odbora. 1. Zadruga je šola, v kateri se naj nauče zadružnega dela vsi člani ali pa vsaj čim večje število članov zadruge. Kako se naj to doseže, ako so v tej šoli vedno eni in isti učenci? 2. Ponovna volitev je nasprotna jed-nakosti članov v zadrugi. 3. Vsaka uprava ima čisto določen način poslovanja in upravljanja, vedno iste nazore in navade. Zato se pravi ovirati napredovanje zadruge, ako se vedno volijo iste osebe. 4. Ako so v upravi malo sposobni in malo navdušeni ljudje, kako jih odstranimo, če smo se navadili voliti zmiraj ene in iste? 5. Uprava je dobra in navdušena, a navada v zadrugi je, da se volijo zmirj eni in isti. Pridejo pa kritiki, ki začnejo upravo sumničiti bogve radi česa in uprava užaljena odstopi. Pridejo popolnoma novi ljudje, ki niso izvežbani za vodstvo zadru- ge, kar more za njo postati usodno. Zato treba izvežbati čim večje število članov vodstvo. 6. Vedno se volijo eni in isti za predsednika, tajnika, blagajnika, knjigovodjo, magacinerja. Naenkrat eden od njih odpade radi bolezni,, smrti, odselitve itd. Zadruga lahko pride v zadrego, ker se je preveč navadila na eno samo osebo za isto mesto. 7. Ako so eni in isti stalno na upravi, se jih često začne sumničiti korupcije že radi tega, ker neomejeno trajanje njihovega mandata daje lažjo možnost, da se navadijo misliti na osebne koristi. II. Odgovori, ki so za ponovno volitev starih članov upravnega in nadzornega odbora. 1. Ako se vedno volijo novi člani za upravo, tedaj se s tem stalno ruši jedin-stvo pogledov na poslovanje. Nesigumost v upravljanju zadruge se s tem povečuje. 2. Samo uprava, ki uživa ugled in je spoštovana od vsakogar, lahko da trajen uspeh zadrugi. 3. Vsaka zadruga ima v začetku svoje težave in skrbi, ki se odstranjujejo z vztrajnim in razumnim delom. Ljudem, ki vodijo zadrugo, je to ob enem dobra šola. Ko so se vživeli v poslovanje, naj bi odšli in dali mesto novincem, ki se bodo še le šolali. Med tem časom se zadruga vrača v svoje začetne težave na škodo vseh članov, dokler se novinci niso naučili pravilno delati. 4. Ako člani uprave vedo, da smejo ostati le do prihodnjih volitev v odboru, se s tem vnaprej zmanjšuje njihovo zanimanje za delo v zadrugi. In navadno je tudi v zadrugah potrebno mnogo časa, predno se dobra misel začne uveljavljati. Novi član je prinesel novo misel, a predno je dosegel, da jo vsi sprejmejo, že pridejo nove volitve in z volitvami novi člani, ki prinesejo druge nove misli in nove načrte. Pa jih zopet ne bodo mogli uveljaviti, ker jim čas ne bo dopuščal. 5. Ljudje so se popolnoma posvetili zadrugi in s tem takorekoč črtvovali vsemu članstvu. Pa se jih odvrže ravno takrat, ko so si priborili najbolja izkustva. Tako postopanje ni le na škodo zadruge, nego je ob enem krivično napram tem ljudem, ki so delali dobro in uspešno za zadrugo. Ponovna volitev je nagrada za prejšnje pravilno in koristno upravljanje. 8. Ako so na razpolago izkušeni ljudje, kdo bi potem volil nove osebe, ki še nikakih izkušenj nimajo? 7. Proti ponovni volitvi nastopajo največkrat slabiči vsled zavisti in jeze, ker so drugi bolji od njih. Tako francoski zadrugarji. Anketa je zanimiva. Vendar bi za naše razmere mislil, da je potrebno pri volitvi upravnega in nadzornega odbora vztrajati na vsak način pri sledečem: Nikdar naj se ne zamenja uprava s popolnoma novimi osebami. Pravila naših nabavljalnih zadrug radi tega predvidevajo, da se vsako leto voli samo ena tretjina uprave. Če bi se tudi zgodilo, da iz kateregakoli razloga pridejo popolnoma novi ljudje v upravo, vendar ne more to biti za zadrugo nevarno, ker sta tu še dve tretjini članov uprave, ki sta že od poprej v upravi in sta v poslovanje že upeljani. Razun tega po vsem kulturnem svetu pazijo na to, da one, ki so pokazali v svojem delu posebno lep uspeh, ponovno volijo v upravo. To je samo na korist zadruge in njenega članstva. Miloš Štibler. Umrli so v 1.1928 Ime Umrl dne Član od Triller Florjan, kotlar, 22. I. 1928 2. X. 1922 Turk Franjo, naklad., jan. 19. II. 1923 Brezar Ivana, vdova, 26. VIII. 1922 Zupan Josip, čin. II., »> * 27. XI. 1925 Mravlje Matevž, progar. febr. 4. XII. 1922 Lampič Franc, progar. 26. II. 1928 i; 1921 Mavčič Filip, čin. III, marec 1928 3. II. 1922 Podobnik Matevž, del., 10. IV. 1928 2. III. 1926 Kokotec Franc, prem,, 18 IV.1928 1921 Zupan Zofija, vdova, 26. VI. 1928 31.1. 1928 Niefergall Vinko, upok., 18. VI. 1928 29.9.1922 Robežnik Marjana, vdova, 7. IX. 1928 11. VII. 1923 Rekar Ivan, upok., 6. IX. 1928 1921 Schvveitzer Josip, čin. III. , 13. X. 1928 1921 Repe Anton, upok., 28. X. 1928 5. X. 1923 Šemerl Filip, zvan. 11., 12. XI. 1928 3. XI. 1923 Rancinger Anton, del., 21. XII. 1928 7. II. 1924 Pretnar Ana, del. II. 1928 žena Pretnarja Franca Komel Ivana, IV. 1928 žena Komela Ivana Rutnik Marija, VI. 1928 žena Rutnika Aleša Pečar Marija, VII. 1928 zena Pečarja Alojzija Ramšak Fanči, 28. VII. 1928 žena Ramšaka Franca Brumec Antonija, XII. 1928 žena Brumeca Ivana Vončina Fanči, 20. XII. 1928 žena Vončina Franca Za vsakega člana je bilo izplačano iz posmrtninskega fonda Din 1000'— Dalje so umrli: Ing. Čebotarev Vladim., dnevnic. 9. III 1928 7.1X 1927 Kušer Josip, upok., 25. XII. 1928 21. III. 1928 Kosar Ivan, zvan. I., 15. XII. 1928. 8. VII. 1928 Pave Franc, služitelj, umrl oktobra, član od 22. aprila 1928. Ing. Kulakov Aleksiandar, čin. L, umrl 6. novembra, član od 3. aprila 1928. Kadunc Ignacij, vpok. član od 24. avg., umrl 1. maja 1928. Fevž Tomaž, delavec, umrl oktobra, član od avgusta 1928. Šembrek Rupret, zvan. II., umrl 27. nov., član od 5. maja 1928, Seni-čar Josip, čin. III, umrl 2. okt., član od 23. maja 1928. Rovšek Ivan, vpok., umrl dec., član od 6. novembra 1928. Izvoljeni delegati Glasom izvršenih volitev dne 23. in 24. februarja t. s. so izvoljeni deelgati, ki zastopajo člane na VII. rednem občnem zboru Nabavljalne zadruge. LJUBLJANKI OKOLIŠ. I. volišče: Kurilnica Ljubljana I. Delegati Gale Rudolf, Kamnikar Alojzij, Artač Janko, Klun Franc, Terškan Aleksander, Grobolšek Anton, Stopar Ivan in Kon-tel Anton, ter namestniki Okorn Avgust, Kovič Martin, Tornič Filip, Furlan Vinko, Novinc Franc, Premk Vinko, Škrjanc Vinko in Lukasser Ivan. Prva dva zastopata vsak po 28, ostali vsak po 27 glasov. II. volišče: Ljubljana glav. kol. Delegati: Novak Janez, Dečar Josip, Weber Matija, Soklič Rudolf, Roter Albin, Gosar Anton, Matežič Anton, Sotošek Ivan, Dečman Anton, Ivačič Ivan, Milavec Franc in Živič Ivan ter namestniki: Mirtič Josip, Smolnik Janko, Rožencvet Ivan, Safošnik Ivan, Bedenk Rudolf, Kralj Andrej, Sever Josip, Žerjal Anton, Jakopič Ivan in Grošelj Ivan. Prvi trije zastopajo vsak po 30 glasov ostali vsak po 29 glasov. III. volišče: Kurilnica Ljubljana II. Delegati: Ložar Josip, Košak Franc, Žorga Rudolf, Bizjak Karol, Rus Jože, Rože Valentin in Repanšek Jakob ter namestniki: Jež Ivan, Potočnik Jurij, Blumlein Drago, Gregorač Ignac, Felle Friderik, Kunc Ivan in Jagodic Josip. Prvih pet zastopa vsak po 27 glasov, ostali vsak po 26 glasov. IV. volišče: Ljubljana gor. kol. Delegati: Černivec Engelbert, Mahorič Ivan, Feldin Hinko, Boltar Matija, Glavač Ivan, Božič Lojze, Hanžič Valo, Nepužlan Ivan, Cuznar Julij, Gregorič Ivan, Kepec Vekoslav, Lichtenegger Franjo, Šuštar Ivan, Tavčar Martin, Jermol Jože, Simončič Franjo in Uršič Miha ter namestniki: Lončarič Lovro, Rak Milan, Boljka Peter, Kraljič Jože, Lampič Ivan, Sirec Ivan, Rijavec Evgen, Prelc Anton, Starman Ivan, Štre-kelj Ivan, Bizjan Franjo, Bufon Ivan, Vidic Ivan, Lemut Anton, Drobež Ivan, Dežman Anton in Rupnik Leopold. Prvih 11 po 29, ostali po 28 glasov. V. volišče: Direkcija. Delegati: Der-žič Ivan, Jeras Ernest, Cvetko Franjo, Vertačnik Albert, Kuret Marjo, Ponikvar Ciril, Kobal Albert, Sternad Franc, Jesih Jože in Srebot Franc ter namestniki: Zupan Ciril, Punčuh Mirko, Čelan Zdravko, Bizilj Anton, Gajšek Anton, Petek Milan, Majcen Franc, Terček Jakob, Šneider Anton in Premelč Mirko. Prvih 7 po 29, ostali po 28 glasov. VI. volišče: Ljubljana gor. kol. Delegati: Juh Leopold, Požgaj Fran in Somrak Albin ter namestniki Bricelj Jakob, čač Luka in Pavlica Franc. Prva po 30, zadnji po 29 glasov. VII. volišče: Bistrica Bokihnjsko jezero. Delegati Wemig Janko, Deutschman Maks in Rozman Ivan ter namestniki: Černigoj Ludvik, Belingar Peter in Arh Ivan. Prvi 23, ostala po 22 glasov. VIII. volišče: Bled jezero. Delegata Stare Valentin in Jelenc Oroslav ter namestnika Pokovec Matija in Ravnik Ivan. Zastopata vsak po 29 glasov. IX. volišče: Jesenice. Delegati: Veber Anton, Feldin Herman, Levstik Alojzij in Perčič Anton ter namestniki: Polajner Josip, Jug Alojzij, Bucik Josip in Bizjak Josip. Prva dva po 29 zadnji 28 glasov. X. volišče: Kranjska gora. Delegati: Kavčič Drago, Peterman Alojzij in Arih Ivan ter namestniki: Kersnik Ivan, Smolej Franc in Košir Ivan.Prva dva po 30, zadnji 29 glasov. XI. volišče: Lesce Bled. Delegata Vovk Franc in Legat Jožef ter namestnika Kosmač Jožef in Snoj Ivan. Prvi 27, drugi 26 glasov. XII. volišče: Kranj. Delegati Kralj Ivan, Konjedic Lovro in Boskovič Oto ter namestniki Perfeta Valentin, Križaj Ivan in Špom Jurij. Prva dva po 31, zadnji 30 glasov. XIII. volišče: Škofja Loka. Delegati: Pleničar Ferdo in Tonja Franc ter namestnika Majnik Anton in Rapotec Ivan. Zastopata vsak 19 glasov. XIV. volišče Medvode. Delegati Jauk Gabrijel in Bezjak Matevž ter namestnika Rožanc Valentin in Čarman Dominik. Prvi zastopa 19, drugi 18 glasov. XV. volišče: Vižmarje. Delegati: Gabrovšek Alojzij, Rihar Franc in Jelčič Ivan ter namestniki: Komel Ivan, Praznik Florjan in Bizjak Alojzij. Zastopajo vsak 23 glasov, XVI. volišče: Kamnik. Delegat Gabrovec Franc in namestnik Erjavšek Franc, ki zastopa 28 glasov. XVII. volišče: Trzin. Delegati: Musič Peter, Železnik Alojzij in Žilič Ivan ter namestniki: Črtanec Jožef, Pipan Anton, Capuder Matija. Prva dva po 26, zadnji 25 glasov. XVIII. volišče: Šmarje Sap. Delegati: Janežič Franc in Skubic Jožef ter namestnika Babnik Anton in Lešnik Anton. Prvi 19, drugi 18 glasov; XIX. volišče: Grosuplje. Delegati: Kompare Alojzij, Janežič Alojzij in Verbinc Franc ter namestniki: Antončič Anton, Rapuš Matija in Šlibar Jernej. Zastopajo vsak po 21 glasov. XX. volišče: Kočevje. Delegati Kovačič Ivan in Jereb Josip ter namestniki Ličen Alfonz in Prek Jakob. Pr'” 38, drugi 27 glasov. XXI. volišče: Trebnje. Delegati Erste Alojzij in Krulej Vojteh ter namestnika Kozjek Franc in Primc France. Zastopata vsak po 17 glasov. XXII. volišče: Novo mesto. Delegati Jelenec Franc, Lapanja Ivan, Mihevc Ivan, Božič Anton, Vales Josip in Zupan Franc ter namestniki: Lenassi Herman, Zgaga Maks, Šilc Rudolf, Pfaff Karol, Bizjak Josip in Kavčič Ivan. Prva dva po 28, ostali po 27 glasov. XXIII. volišče: Uršna sela — Toplice. Delegat Krumberger Alojzij in namestnik Boltar Josip. Zastopa 29 glasov. XXIV. volišče: Črnomelj. Delegata Schwiarz Gvidon in Osim Alojz ter namestnika Burja Matevž in Benčina Ivan. Zastopata vsak po 16 glasov. XXV. volišče: Bubnjarci. Delegat Crnkovič Julij in namestnik Sušič Peter. Zastopa 28 glasov. XXVI. volišče: Rakek. Delegati: Omahen Ivan, Schoss Rudolf in Šemrov Matevž ter namestniki: Supan Franc, Maček Anton in Grzetič Rudolf. Prva dva po 23, zadnji 22 glasov. XXVII. volišče: Logatec. Delegati: Mlakar Albin in Meze Anton ter namestniki Šebenik Ivan in Kobal Janez. Prvi 20, drugi 19 glasov. XXVIII. volišče: Borovnica. Delegata Gabrijel Drago, Lavrič Drago ter namestnika Jerausch Ivo in Verbič Ivan. Prvi 24, drugi 23 glasov. XXIX. volišče: Brezovica. Delegata Tavčar Ivan in Hladnik Josip ter namestnika Cotič Franc in Puc Anton. Prvi 17, drugi 16 glasov. XXX. volišče: Zalog. Delegati: Štem-berger Leopold, Rajner Albert in Makuc Ivan ter namestniki: Medved Janko, Krvin Franc in Bitenc Jakob. Prva dva 29, ostali po 28 glasov. XXXI. volišče: Kresnice. Delegata Dimeč Albert in Rajšek Anton ter namestnika Kastelic Ivan in Kovič Ivan. Vsak po 30 glasov. XXXII. volišče: Lilija. Delegata Wol-bang Artur in Krhlikar Niko ter nam. Čebela Alojzij in Berlot Franc. Prvi 26, drugi 25 glasov. XXXIII. volišče: Trbovlje. Delegat Špindler Erhard ter namestnika Kolarič Anton. Zastopa 26 glasov. XXXIV. rolišže: Zidani most. Delegati Šinkovec Franc, Boe tič Anton in Dvorak Karol ter namestniki: Jernejčič Ivan, Petkovšek Miha in Puh Albin. Prva dva po 36, zadnji 25 glasov. XXXV. volšče: Brežice. Delegata Dro-venik Emerik in Žigon Josip ter namestnika Blažek Anton in Kocjan Alojzij. Vsak po 16 glasov. XXXVI. volišče: Celje. Delegati Zorman Josip, Gabrovec Jakob in Zagode Jože ter namestniki: Lipovšek Franc, Fortu-nant Ivan in Lukežič Franc. Vsak po 27 glasov. XXXVII. volišče: Polzela Braslovče. Delegata Bernjot Ivan in Skrabar Franc ter namestniki Bole Leopold in Zajc Josip. Vsak po 18 glasov. XXXVIII. volišče: Velenje. Delegata Lavrič Joško in Rihtaršič Franc ter namestnika Ned oh Franc in Grilc Andrej. Vsak po 30 glasov. MARIBORSKI OKOLIŠ. I. volišče: Maribor gl. kol. Delegati: Okretič Franc, Prevolšek Janko, Kaiser Anton, Prelec Alojzij, Pihlar Franc, ing. Leben Ivan, Klemenc Franc, Matek Josip, Ilovar Alojzij, Heršoak Jakob, Pavlinič Avgust, Perme Davorin, Rebolj Anton, Kejžar Ivan, Macarol Josip ter namestniki: Amalietti Ivan, Janžekovič Anton, Prelog Franc, Čerček Franc, Škof Franc, Koželj Mirko, Žvan Ivan, Blatnik Anton, Hauptman Ivan, Miško Martin, Pipan Alojzij, Kolarič Karol, Legiša Ivan, Macarol Jakob in Amalietti Peter. Prvih 13 po 29, zadnja dva po 28 glasov. II. volišče: Maribor kor. kol. Delegati: Mohorko Josip, Pagon Franc, Štrukelj Josip n Lednik Drago ter namestniki: Rustja Franc, Kašman Drago, Ivančič Franc in Vrečer Rihard. Prva dva po 24, druga dva po 23 glasov. III. volišče: Delavnica Maribor. Delegati: Verlič Srečko, Velner Franc, Muraus Alojzij, Vidmar Ivan, Regent Franc, Kralj Herman in Černeka Zmago ter namestniki: Tratnik Jože, Brecelj Franc, Žunec Matija, Klančnik Leopold, Šušteršič Leopold, Berglez Makso in Kessler Alfonz. Prvi trije vsak po 30 glasov, ostali po 29 glasov. IV. volišče: Kurilnica Maribor. Delegati: Artič Franjo, Toličič Jakob, Božeglav Metod, Veronek Jakob, Ločičnik Albin ter namestniki Zei Herman, Oman Miha, Ger-gič Ivan, Junkar Ivan in Boltek Anton. Vsak po 28 glasov. V. volišče: Hoče. Delegata Flis Anton in Jelušič Josip ter namestnika Kordež Karol in Drozg Janko. Prvi 17, drugi 16 glasov. VI. volišče: Pragersko. Delegati Škapin Drago, Mihurko Vinko, Grafenauer Ciril, Lah Jože in Tomšič Jože ter namestniki: Rozman Konrad Schigart Ivan, Lutman Stanko, Paul Ferdo in Marčič Franc. Vsak po 24 glasov. VII. volišče: Poljčane. Delegat Šerbec Ignacij in namestnik Leskovar Drago. Zastopa 27 glasov. VIII. volišče: Grobelno. Delegata Obersnel Franjo in Šumej Josfp ter namestnika Miklavec Ivan in Krajnc Franc. Prvi 29, drugi 28 glasov. IX. volišče: Rogatec. Delegat Čujež Jurij in namestnik Žerdoner' Ivan, zastopa 25 glasov. X. volišče: Št. Ilj. Delegata Jordan Andrej in Purgaj Rupret. Prvi 17, drugi 16 glasov. XI. volišče: Ptuj. Delegati: Smerdu Franjo, ing. Novak Stanko in Petrovič Nikola ter namestniki: Vedernjak Makso, Delpin Ivan in Sever Franc. Vsak po 22 glasov. XII. volišče Ormož. Delegat Čuček Ivan in namestnik Dogša Anton. Zastopa 24 glasov. XIII. volišče Čakovec. Delegata Sovre Franc in Buchmeister Konrad. Vsak po 20 glasov. XIV. volišče: Ljutomer. Delegata Janšovec Ivan in Bratuša Roman ter namestnika Okretič Jože in Magdič Ivan. Prvi 16, drugi 15 glasov. XV. volišče: Murska Sobota. Kranjc Jože in Friškovic Makso ter namestnika Bavčar Vinko in Bregant Anton. Vsak po 16 glasov. XVI. volišče: Ruše. Delegata Pintar • Miha in Paulin Ivan. Prvi 17, drugi 16 glasov. XVII. volišče: Vuhred—Marenberg. Delegata Križan Franc in Gradišnik Lenart ter namestnika Kremžar Franc in Skermišek Ivan. Prvi 25, drugi 24 glasov. XVIII. volišče: Dravograd—Meža. Delegati: Stergar Franc, Plevnik Hinko in Štern Lovro ter namestniki Lužnik Ivan, Pezdir Stanko in Počivalnik Valentin. Vsak po 26 glasov. XIX. volišče: Slovenjgradec. Delegat Lahovnik Jože in namestnik: Jakelj Ivan. Zastopa 18 glasov. XX. volišče: Gornji Dolič. Delegat Koželj Franjo in namestnik Aberšek Franc. Zastopa 24 glasov. Pri gorenjih volitvah je glasovalo od 5015 volilnih upravičencev 3798 ali 75'6%. Izvoljenih je skupno 196 delegatov in ravno toliko namestnikov. Zadružno Ž3i@pi§jg Najvažnejše in najuspešnejše sredstvo za širjenje zadružne ideje in za pravilen razvoj zadružništva, je zadružno časopisje. Naša zadruga nikdar ne bi tako napredovala in morda ne bi nikdar nastala nesoglasja ne likvidirala v splošno zadovoljstvo, ako ne bi imeli svojega >Zadru-garja«. Zadružna literatura je zelo bogata, a vendar igra časopisje odločilno vlogo v zadružnem pokretu. Zadružno časopisje izhaja v 31 država, dočim je pred vojno izhajalo le v 20 državah. Največji zadružni časopisni razmah je zaznamovati povojni dobi, kako tudi ne. Saj so strahote svetovne vojne marsikoga izučile, da je jel gledati na zadružni pokret z drugačnimi občutki, kot pred vojno. Po dosedanjih ugotovitvah švicarskega »Zadružnega Glasnika« dosega število izdanih izvodov zadružnih listov v Evropi skoro 6 milijonov naklade, kar pomeni ogromno število napram nakladi predvojne dobe, ki je dosegla le nekaj čez enega in pol milijona. Najstarejši zadružni list ki izhaja nad 65 let so »Blatter fiir das Genosen schaftswesen« v Berlinu, prva številka je izšla leta 1854. Gotovo je, da je prvi zadružni list izšel v Angliji v zibelki današnjega svetovnega zadružništva, vendar radi spremembe v izdajanju zadružnih listov ni nobeden pod enim naslovom dosegel tako visoke starosti. Vzlic temu pa imata Anglija in Nemčija največje absolutno število izdanih časopisov, kajti v obeh državah skupno se izda nad eden in pol milijonov zadružnih glasil. V Češkoslovaški, kjer je zaznamovati v dobi po vojni poleg Rusije, največji zadružni razmah, tiskajo zadružni listi v nad 500.000 izvodih, kar je za državo s 14 milijoni prebivalci zelo velik napredek in uspeh. Tudi v Švici z nad 3 in pol milijonov prebivalcev, izhaja zadružnik glasil, v 300.000 izvodih, ter pokazuje doslej največji odstotek napram prebivalcem. Podatki iz Rusije točasno niso še poznani, sigurno pa je, da ruski zadružni listi presegajo odstotek od drugih držav, ako se vzame v obzir, da je celo državno gospodarstvo osnovano na zadružni podlagi. Za presojo stopnje intenzivnosti in ekspanzivnosti v zadružnem delu, naj služi odstotek prebivalstva, ki se poslužuje zadružnega časopisja v posameznih državah. V Angliji s 45 milijoni prebivalcev se poslužuje zadružnega časopisja 2.8%, v Nemčiji s 60 milijoni 2%, v Češkoslovaški s 14 milijoni 3.6%, v Švici s 3 in pol milijoni pa celo 9% prebivalcev. Iz gornjih podatkov je razviden učinek, ki ga izvaja zadružno časopisje. Kak odstotek doseza zadružno časopisje v naši državi, nam ni znano, ker se je doslej na tako statistiko polagalo vse premalo važnosti, kakor v obče na statistiko sploh. Niti za Slovenijo ne moremo navesti tozadevnih podatkov, ker nam niso znane naklade posameznih zadružnih glasil. Ako bi bili ti listi obvezni za organizirane zadružnike, tako kot v naši zadrugi, kjer ga dobe člani zastonj, bi bilo mogoče ,na mah ugotoviti zaželjen odstotek. Če vzamemo samo število železničarjev v Sloveniji in naš list, bi dosegli približno 80 odstotkov čitateljev železničarjev. Na potu pa je naš list, da bo skoro dosegel 100 odstotkov, ker članstvo stalno narašča. S ponosom gledajo v vseh kulturnih državah voditelji in propagatorji zadružne misli na svoje zadružne uspehe z istim ponosom gledamo tudi mi slovenski železničarji na svoj zadružni razmah, ter zavzemamo v tem oziru med železničarji v naši državi prvo mesto. Na nas je, da zanesemo zdravo zadružno misel med železničarje na vse ostale pokrajine naše države, ker bi to delo želo obilo blagoslova. Našemu listu je treba odpreti mejo preko Sotle v najjužnejše kraje naše države, da bo vršil apostolsko delo za zdravo in nikdar vsahlo zadružno idejo. Inicijativno moramo poseči mi, zmožni smo, samo dobre volje je treba. Novice iz ((Saveza nabavljal-nih zadrug1' V letošnjem letu se bo članstvo zveze zelo povečalo že radi tega, ker se ustanavljajo kreditne in stanovanjske zadruge državnih uslužbencev. — V članstvo je sprejetih že 7 kreditnih in 3 stanovanjske zadruge. V ustanavljanju je 10 novih kreditnih zadrug. Največja kreditna zadruga, ki je pristopila v Savez, je ona železničarjev v Sarajevu, ki šteje nad 5500 članov in je tudi denarno zelo močna ter izdaje svoj mesečnik »Zadružni Glasnik«. Pripravlja se pristop kreditne zadruge železničarjev v Zagrebu, ki je istotako zelo močna in izdaje svoj list. V Savez je vstopila tudi nabavljalna zadruga železničarjev v Sarajevu, ena najmočnejših nbavljalnih zadrug v državi. — Za perufninarje Zadnjih par let se opaža naraščajoče zanimanje za perutninarstvo, osobito za rejo kokoši. Pri kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani se je ustanovil za perutninarstvo in rejo kuncev samostojen odsek, kateri z uspehom deluje v posebnem društvu, kamor se lahko perutninarji kot člani pišejo. Perutninarji so sicer poskusili z vsemi mogočimi inozemskimi plemeni, katerim ne moremo odrekati dobrih lastnosti, pač pa inozemske kokoši v našem podnebju opešajo, degenerirajo, se izčrpajo, da ne govorim o bolezni, za katere so inozemke predvsem dovzetne. Podnebja ne prenese nobena kokoš tako dobro kot pristno štajerska kokoš, katera se je že prilagodila našim podnebnim razmeram; zato ne uvajajmo tujih plemen, temveč skušajmo z umno rejo in odbiranjem najboljših eksemplarjev pri štajerskih kokoših doseči največje uspehe. Lansko leto se je ljubljanskemu velesejmu že priključila razstava perutnine, katera je jako lepo uspela. Največjo pozornost je vzbujala razstava čistokrvne štajerske kokoši. Da si člani lahko priskrbijo pristno štajersko pleme, odnosno jajca za valenje, navajamo nekaj naslovov perutninarjev, kateri so bili na lanskem velesejmu nagrajeni in odlikovani; za Štajerce: Ivan Novak, posestnik, Razvanje, pošta Hoče. Franc Medved, posestnik, Preloga 10, Velenje. Kmetijska šola, Št. Jurij pri Celju. Grofica Herberstein, Velenje. L Pišek, posestnik, Teharje pri Celju. Za člane na Kranjskem: Marija Perdan, Ljubljana, Krekov trg. Franc Drenik, Drenikov vrh pri Ljubljani. Franc Leban, nadučitelj v p. Št. Rupert na Dolenjskem. Tudi zadruga bo oddajala svojim članom plemenska jajca za valenje od pristno štajerskih kokoši, kolikor jih bo mogla dobiti od enega svojih članov v Sp. Šiški, kateri se že več let peča z gojitvijo te čistokrvne pasme. Plemenska jajca ne smejo biti stara preko 4 tednov, ker so že izsušena in niso več za pleme. Za lažjo orijentacijo zaznamujejo perutninarji plemenska jajca na lupini z dnevom, ko so bila iznešena. Pri nasaditvi svetujemo, da se ne podloži več kot 12 do 15 jajec, merodajna je velikost koklje, da jih dobro pokrije. Če bo kratki članek vzbudil med za-drugarji zanimanje, bo izdala zadruga, — kakor za vrtnarstvo »Malega vrtnarja«, — tudi za perutninarstvo posebno knjižico, ali pa bo pisala tozadevne kratke članke v »Zadrugarju«. Umetna gnojila V zvezi z izdano knjižico »Mali vrtnar«, katera se pri naročitvi semen dobi brezplačno v zadrugi, bo imela zadruga za svoje člane stalno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila in sicer 4 različne mešanice za sledečo uporabo: 1. Mešanica za zeljnate rastline, kakor kapus, glavnato zelje, ohrovt, karfijol, koleraba, razne solate, špinače, bučnice, kumare, itd. Potreba za 100 m2 12 kg mešanice. 2. Mešanica za korenke rastline, kakor korenje, pesa, gomoljasti selin ali se-ler, petršelj, repa, krompir, hren itd. Potreba za 1002 8 kg mešanice. 3. Mešanica za stročnice ali sočivje, kakor fižol, grah, bob, itd. Potreba za 100 m2 5 kg mešanice. 4. Mešanica za vse vrtne cvetice. Potreba za 100 m2 5 kg mešanice. Umetna gnojila je tteba pri prelopa- tenju (štihanju) dobro premešati s prelo-pateno zemljo. Te navedene mešanice z uspehom uporabljajo člani kmetijske družbe; pripominjamo pa, da je popolen gnoj le hlevski gnoj in kompost, ker oba delata humus, sprstenino. Po večletnem uporabljanju samo umetnega gnoja je zato potrebno gnojenje s hlevskim gnojem ali kompostom, da se nadomesti izčrpana prst. Ker je težko dobiti hlevski gnoj, naj si vsak član vrtnar napravi na svojem vrtu iz raznih odpadkov kompost, kateri ga prav nič ne stane. Navodila za napravijanje komposta, kakor tudi vsa podrobna navodila za uporabo umetnih gnojil daje izčrpno »Mali vrtnar«. Zadružni vestnik Navodila za vrtnarstvo dobe oni, ki kupujejo semena v zadrugi. Dotiskana so bila šele te dni, v večjem obsegu kot prvotno nameravano. Brošura stane sicer 2.— Din. Občni zbor »Železniškega bran. in posojilnega zavoda v Ljubljani se je vršil dne 12. t. m. — Spremenila so se pravila v smislu »Uredbe o nab. zadrugah« ter bo pristopila tudi naša hranilnica v Savez nab. zadrug v Beogradu. Ii trgovine Šunke za vel. praznike došle ter jih lahko vsaki elan dobi, ako je iste pred-beležil ali ne. Kocke za juho v aluminijastih lončkih a 25 komadov, lonček Din 25.—. Bukova drva, žagane, se dobijo vedno, ko je zadosti naročil za 1 vagon. Premog. Vse člane, ki so naročili trboveljski premog, obveščamo, da ga nam rudnik ne dostavi. Kdor želi, mu lahko postrežemo s kočevskim ali črnomeljskim premogom. Za trboveljski premog tudi v doglednem času ni upanja, da bi ga prejeli. Javite zameno v trgovini ali z dopisnico. Vsem članom. Razpasla se je grda navada, da nekateri člani reklamirajo nedostatke za prejeta živila po eden, dva ali celo tri mesece po prejetju. Ker se Nab. zadruga na take reklamacije absolutno ne more ozirati, naznanjamo, da se bodo v bodoče upoštevale samo one reklamacije, ki bodo nposlane ali osebno izročene najkasneje osem dni po prejetju nakupljenih živil. Upravni odbor. Nakupovalni termini Članom, ki kupujejo proti gotovini, se prodaja v vseh prodajalnah naše zadruge vsak delavnik. Za nakupovanje na kredit se določijo za ljubljanske prodajalne sledeči dnevi: Za Ljubljana loco in okolico od 20. III. do 4. IV. Za izven Ljubljane stanujoče člane od 5. do 19. Za razpošiljanje živežnih pošiljk na progo določamo pa sledeče termine: Za prodajalno gorenjski kolodvor: Dolenjske proge od 5. do 8. Gorenjske proge in proga Kamnik od 9. do 12. Za prodajalno glavni kolodvor: Rakek-Ljubljana in proga na Vrhniko od 5. do 7. Ljubljana-Savski Marof od 8. do 10. Rimske Toplice-Celje od 11. do 12. Izključno Celje-Velenje od 13. do 17. Reklamacije iz proge upoštevamo le, ako je nedostatek prijavljen v roku enega tedna po prejemu nakupljenega blaga. Cenik živil zn mesec april 19,2.9 Na reklamacije se ozira le takoj ob prejemu blaga! Mlevski izdelki. Moka pecivna, ostra Ogg kg 4'20 Moka Om ali Og 99 4-20 Moka krušna št. 2 99 4 — Moka krušna št. 5 99 3 80 Moka krušna št. 6 99 3-20 Moka ajdova II a 99 4 80 Moka ajdova I a 99 6-_ Moka ržena >> 4 — Moka koruzna 99 340 Moka krmilna 99 2-50 Zdrob pšenični 99 4 60 Zdrob koruzni 99 4 40 Otrobi pšenični 99 220 Otrobi koruzni 99 2'20 Testenine Makaroni v kartonih kg 12 — Makaroni jajčni 99 9 40 Makaroni domači kg 8 40 Špageti v kartonih 99 12 — Zrnje Riž L vrste 99 9 60 Riž II. vrste n 7 50 Koruza v zrnu 99 3‘40 Kaša „ 5 — Ješprenj i n 5 — Ješprenček 99 8 — Fižol la 99 8 — Fižol Ha n 7 — Fižol cipro 99 9 — Sladkor Sladkor v kockah kg 14-50 Sladkor sipa 99 1260 Sladkorčki (bonboni) 99 24 — Sladkor v prahu 99 1450 Kandis 99 20 — Sol. Sol mleta kg 275 Kava Kava Perl kg 66 — Kava Portorico 99 64 — Kava surova I. vrste 99 54-— Kava surova II. vrste 99 46-— Kava žgana 99 64-— Kava žgana »Speciak 99 74-— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14 — Kava žitna 99 8 — Kava vidrova 99 13"— Kava figova kg 22 — Kava Enrilo kg 22'— Kava Enrilo škatlja 16 — Cikorija Franck kg 18 — Cikorija kolinska 99 17-— 3Iast. Mast kg 29-— Mast v dozah po 5 kg doza 150 — > v dozah po 10 kg doza 300 — » v dozah po 20 kg 99 600"— Ceres, bel, rumen kg 27'— Čajno maslo la 99 52"— Čajno maslo Ha 99 46 — Kuhano maslo 99 46 — Delikatese Šunke kg 30 — Krače 99 16 — Slanina krušna 99 26-— Slanina »Hamburška« 99 30 — Slanina prekajena debela 99 30 — Slanina papricirana 99 30 — Salame navadne 99 18 — Salame, letne 99 26 — Salame ogrske 99 80 — Kranjske klobase kom. 5 — Reberca kg 28 — Prekajeno meso 99 28 — Svinjske glave brez kosti 99 18'— Sir trapist 99 26'— Sir pol ementalski I. kg 40'— Sir Permazan 99 76-— Maggi na drobno dkg 175 Kocke za juho kom. 1 — Juhan velike steki. 12 — Juhan male 99 6'— Juhan na drobno dkg 110 Guljaž goveji škatla 8-— Jetrna pašteta 99 6 — Sardelna pašteta 99 7 — Keksi v zavitkih zav. 5, 6 Keksi a 1 kg kg 24'— Otroški piškoti zavit 15-— Kocke za juho v lončku iz aluminija 25 kom. 25'— Sadje Češplje suhe bos. 80ice kg io-— Orehi celi 99 10-— Rožiči celi 99 7'— Mandelni la 99 60'— Rozine fine la 99 24 — Civebe 99 12 — Grozdiči - Vamperli 99 18'— Čebula 99 4'— Česen 99 12'— Limone komad 0'80 Pomaranče 99 1, 1 '50 Tekočiae Kis vinski lit. 6'- Kis dvojno močan 99 4 — Olje namizno „ 17 — Olje bučno 99 21'— Olje olivno 99 20 — Olje olivno rafinirano la. 99 29'— Druge potrebščine Kalodont za zobe tuba 7'— Krtače za zobe kom. 8, 12 Vim, (čisti vse) 99 3 50 Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telef. 2641. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik, tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani.