Kaj bo z gradnjo?
Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci!
TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Tak je srebrni Modefest, ki ge je dobila BETI na jesenskem zagrebškem velesejmu za diolen loft. (Foto: P. Riznič)
Kaj je sklenil sindikat?
Izvršni odbor sindikalne podružnice v Dobovi je sklenil zbirati prispevke za tiste sodelavce, ki so bili prizadeti ob nedavni poplavi.
Volitve za člane delavske kontrole so bile predvidene že avgusta, a se je zavleklo, ker so hoteli še prej organizirati predavanje, za katerega pa ni bilo predavateljev. Volitve so bile 8. oktobra popoldne.
Upravnik obrata je zadolžen, da bo na prvem kolektivnem sestanku poročal j akciji vzajemne pomoči. Za začetek bodo prosili za posojilo v podjetju.
Zagrebški velesejem si je ogledalo nad mflijon in pol obiskovalcev. Veliko zanimanja je vzbudil tudi naš razstavni prostor, na katerem so prevladovale spalne srajce in pižame iz pliša, veluija in charmeusa. Precej zanimanja je bilo tudi za diolen loft. Predstavniki BETI so na velesejmu dobili veliko naročil. (Foto: P. Riznič)
Delavski svet je ponovno razpravljal o gradnji stanovanj, ker se pojavljajo težave zunaj kolektiva
Delavski svet je že v začetku leta sklenil, da zgradi podjetje 40 stanovanj, toda o tem so morali ponovno razpravljati. Bralce, zlasti one, ki nimajo stanovanja, želimo seznaniti s težavami, ki onemogočajo uresničiti sklep delavskega sveta.
Komunalno podjetje iz Metlike je s sklepom občinske skupščine dobilo v upravljenje zemljišča, namenjena za stanovanjsko gradnjo. Ko smo pri tem podjetju iskali ponudbo za gradnjo bloka, smo ugotovili, da niti s ceno, še manj pa z rokom dograditve, niso konkurenčni. Iskali smo ugodnejše ponudbe pri drugih graditeljih. Tako ponudbo smo dobili tudi od podjetja SGP Pionir iz Novega mesta.
Ker sedanji urbanistični načrt v zazidalnih načrtih ne predvideva 40-stanovanjskega bloka, smo prosili občino, naj zazidalni načrt spremeni, da bi lahko namesto dveh 20-stano-vanjskih blokov zgradili enega s 40 stanovanji. Po tehnologiji hitre gradnje bi Pionir tak blok zgradil v šestih mesecih. Za nas bi bila to zelo ugodna rešitev.
Svet za urbanizem in komunalno urejanje pa naše želje ni upošteval. Postavljamo si vprašanje, kako naj uresničujemo sklep o gradnji delavskih stanovanj, če ni čutiti pomoči ali vsaj razumevanja širše družbene skupnosti? Nezadovoljstvo v zvezi z reševanjem stanovanjske problematike in neživljenjskim obravnavanjem standarda delavcev smo izrazili z javnim protestom občini in njenim organom.
Delavski svet in sindikalna organizacija tovarne BETI smatrata, da je negodovanje delav-
cev glede neučinkovitosti reševanja stanovanjske problematike upravičeno. Če vsem resolucijam navkljub ni mogoče dobiti gradbene parcele za 40-stanovanjski blok, imamo najbrž prav. Prav tako občani, med njimi tudi naši delavci, naletijo na vrsto težav, kadar skušajo priti do gradbene parcele za zasebno hišo. .
Naše mnenje je, da se načelo cenenih stanovanj za delavce ne ujema z dobičkarstvom pri prometu z gradbenimi parcelami.
MAKS KOLEŽNIK
\
Novice iz Dobove
V sredo, 3. oktobra, je bila razširjena seja sveta enote v obratu in seja izvršnega odbora
^ Od I. X. 1973 dalje velja'' jo nove cene za predmete, ki jih naši delavci lahko kupijo v tovarni.
Novi cenik: Sodčki — plastika od 50 do 100 lit. 20 - 40 din
Sodčki — pločevina, veliki, zaprti do 200 lit. 50 din; manjši 20 - 50 lit. 30 din; mali do 20 lit. 10 din;
Ročke — plastika 10 — 20 lit. 10 din; 20 - 50 lit. 20 dinj_____________________________
Nove cene
Steklenica v košu do 50
lit. 80 din;
Kartonske škatle male 2 din; srednje 3 din; velike 5 din;
Zeleni polivinil 8 din; Vreča odpadnih polivinil vreč 5 din;
Odpadni tisk papir 1 kg 1 din.
Ves iztržek od prodanega materiala gre v korist IPGD. Vratar je dolžan pregledati potrdilo o plačilu. Vplačila Martin Fir.
ysp
sprejema
sindikalne podružnice. Razpravljali so o pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Predlaganih je bilo nekaj sprememb in dopolnil pravilnika. Celotni kolektiv pa je tudi o tem že povedal svoje mnenje.
V četrtek, 4. oktobra, je bila v obratu širša ustavna razprava. Tovariš Rajer, načelnik za gospodarstvo pri občinski skupščini Brežice, je podal jedrnato razlago, nato je odgovarjal na vprašanja članov kolektiva. Največ je bilo govora o delavski kontroli in temeljnih organizacijah združenega dela.
Zadnji dan v septembru so prišli v naš obrat delavci vzdrževalne skupine BETI in začeli prenavljati staro stavbo. V prejšnji šivalnici bo nastala nova menza, kjer bo lahko naenkrat malicalo 80 ljudi. To bo velika pridobitev, kajti zdaj lahko malica le skupina 24 zaposlenih, zato je pred kuhinjo vedno gneča. Razen menze bodo v drugem nadstropju preuredili še stanovanje in skladišče osnovnega ter pomožnega materiala v pritličju. Z adaptacijo ima veliko dela tudi upravnik, ki mora skrbeti, da bo material ob pravem času nabavljen.
V obrat Dobova je prišlo na interno priučevanje 22 delavk. Vse delajo praktično na raznih
delovnih mestih, opravile pa so tudi izpite iz teorije. Po praktičnem izpitu bodo dobile interno kvalifikacijo in redno delo v proizvodnji.
Naša sindikalna podružnica je organizirala zbiralno akcijo lončnic za podjetje. Vsaka delavka naj bi prispevala po eno cvetlico za lepšo podobo podjetja. Nekaj rož je že zbranih v vratarnici.
Sindikat je organiziral tudi obisk težkih bolnikov na domu ali v bolnišnici in jim je po svojih predstavnikih poslal skromno darilce. Prav tako bomo organizirali akcijo za poplavlje-nce, ki so utrpeli veliko škodo v stanovanju.
Pojdite h gasilcem!
Veliko mladih jadikuje, da v prostem času ni kaj početi in da so prisiljeni zahajati v lokale. Pa sem srečal Martina Fira, našega gasilca in ta je rekel, naj mladim napišem poziv, da bi sodelovali pri gasilcih. Dekleta in fantje naj o tem razmislijo. Pri gasilcih ni dolgega časa, razen tega boste imeli še občutek, da opravljate koristno delo.
Hoditi
mimo
Oblaki so viseli kot kravje £ vime. Iz njih je pršel umazan % dež in cesta je bila blatna od voz in krav in volov. Semanji £ dan je bil, dan prekupčevali nja, dan slovesa od edinega Ž teleta.
?
i Dopoldan se je prekobalil
v popoldan. Ljudje so brzeli
$ na vlak, avtobus, domov. Z
i nagubanimi čeli, z rokami,
| globoko v žepih, kjer je
i morda tičal denar od proda-
Ij, nega živinčeta, preklinjajoč
i dež in onega, ki ga je poslal. z
Na umazani travi je ležal £ pijan mož, invalid. Ob sto-$ pu, ki nosi telefonske žice. % Na oknih hiše na oni strani i ceste so kot grozdi na brajdi i viseli ljudje in gledali pijane-Ž ga pohabljenca, kako bi rad % s pomočjo palice vstal in % odšel. Morali so se zabavati. % Mimoidoči so se ozrli na | umazano telo človeka ob Za hip jim je zastal sunkoma so obrnili šli dalje v sivo me-se je privlekla med dežne kaplje.
'z
Hoditi mimo. Mimo solju-i di, ki so v blatu, ki bi radi % vstali in odkrevljali v jasnejši % dan, mimo znancev, prijate-| Ijev. Hoditi, hiteti, da bi uje-$ li vlak, ki vozi stran od blat-$ a-novemu blatu naproti. | Hoditi - misliti, preštevati % denar, opeko, kubične centi-metre motorja, žvenket zla-Ž ta, perzijske preproge, sred-| nje in UKV valove, televizij-( ske antene, bojlere. . .
L
* bljenca
% stopu. i, korak,
Ž glavo in i glo, ki
9	1	v	1
Hoditi mimo. Mimo poha-% bljenca v blatu, mimo joka i/ otrok, mimo iztegnjene roke | starke, hoditi mimo sebe. % Nihče ni zastal, se sklonil in | pobral človeka s palico. Ni-^ hče. Tudi na stop in telefonij ske žice, kjer so se zbirale i lastovice, ni nihče pogledal.
i
Lastovice bodo odletele, £ starec pa bo ostal sam pod % stopom, ki nosi telefonske | žice.
Toni Gašperič
{
Industrijska prodajalna je namenjena predvsem delavcem, radi pa postrežejo tudi zunanjim kupcem. Se posebno je velik promet ob sobotah, ko imajo drugi prosto. V trgovini prodajajo 80 odst. domačih izdelkov in 20 odst. izdelkov poslovnih partnerjev. Posnetek je iz metliške trgovine. (Foto: P. Riznič)
Ni dodatek k ženski obleki, ni modna muha kreatoijev, s katero bi zmedli ženskam glave in jim praznili denarnice, pač pa kaktusov cvet. (Foto: P. Riznič)
Na seji poslovnega odbora 11. septembra, so sprejeli naslednje sklepe:
. . . Sindikalni podružnici obrata Mirna peč se nakaže 15.000 din posojila za dobo dveh let. Denar je namenjen za organizacijo samopomoči delavcem.
To so odločitve
.. . Neizkoriščena sredstva od kreditov za stanovanjsko izgradnjo se dodelijo Tončki Spudič v znesku 7.000 din, Janku Kolencu 8.000 din, Leopoldini Jakše 10.000 din in Matu Mihaljeviču 10.000 din.
... Sofinanciranje stanovanja za delavce s pomočjo podjetja KOMET naj se uredi tako, da vsako izmed obeh podjetij zgradi po eno stanovanje, v katerem bodo stanovali delavci BETI in Kometa.
.. . Nabaviti je potrebno naslednjo gasilsko opremo: 2 ročni svetilki, 1 pipo, 1 azbestni prt, 11 ročnih gasilskih aparatov, 2 dimni maski, 1 kompletno azbestno obleko, 5 cevnih obvez C, 5 cevnih obvez D.
Nezgodo
takoj prijavite
Tu gre za male rane, odrgnine, vbodljaje in podobno.
Taka drobna poškodba ima lahko kasneje težke posledice, če ni vpisana, pa je težko ugotavljati resnični izvor in ga dokazovati. Pri obračunavanju bolniške, nastale zaradi poškodb pri delu, bomo obravnavali samo tiste primere, ki so vpisani v knjigo nezgod. Poškodbe, ki na dan nastanka ne bodo vpisane v knjigi, ne bodo upoštevane pri stoodstotnem nadomestilu bolniške.
Zaradi bolj natančnega vodenja bolniške, nastale ob poškodbah pri delu, ter zaradi preprečevanja zlorabe prijavljanja nezgod smo pred cratkim uvedli posebne „knjige nezgod11. Vsak odde-ek ima svojo knjigo, hrani pa jo vodja oddelka. V knjigo je potrebno vpisati vse poškodbe pri delu, tudi one, d so nastale na poti v službo n tiste poškodbe, ki trenutno nimajo hujših posledic.
V interesu posameznika in nas vseh je, da vsako, tudi malo poškodbo, sproti prijavimo svojemu predpostavljenemu, da jo bo vpisal v knjigo nezgod.
BOJAN CIMERMAN
S sodobnimi Viatoijevimi avtobusi se vozijo v službo in domov
zaposleni v Beti iz raznih belokranjskih vasi. Sile, porabljene pri peš hoji, lahko delavec zdaj v večji meri daje podjetju.
(
Delavec - kovač svoje usode
Nekaj misli o ustavnih spremembah in o novi vlogi delovnih ljudi
Pred sleherno delovno skupnostjo, družbeno-politično organizacijo, družbeno-politično skupnostjo in posameznim občanom je postavljena z osnutki zvezne in republiške ustave vrsta pomembnih nalog. Omenjam samo tiste, ki so trenutno najbolj pomembne in o katerih se moramo v ustavni razpravi opredeliti.
Najprej moramo pregledati dosedanje delo, izkušnje in spoznanja s stališča socialističnih smotrov, kakor so zapisani v družbenih dokumentih in načelnih določbah ustavnih osnutkov. Proučiti določbe ustavnih osnutkov in jih primerjati z izkušnjami in spoznanji ter določbami dosedaj veljavnih ustav. Dati moramo pripombe
• • •
Sodelujte v našem listu VEZILO!
• ••
za izpopolnitev ustavnih tekstov in se dogovoriti o tem, kako uveljaviti novo ustavo v svojem lastnem delu, v delovni organizaciji, oziroma v taki ali drugačni skupnosti.
Naš dosedanji ustavni sistem, ki temelji na ustavi SFRJ iz leta 1963 in z njo usklajenih ustavah socialističnih republik, je doživel z ustavnimi dopolnili leta 1967., 1968./69. in 1971 (ustavni amandmaji) pomembne spremembe na področju družbeno-gospodarskih in druž-beno-političnih odnosov. Popolnoma jasno se opredeljuje položaj delovnega človeka v naši družbi, idejno zasnovani na načelih socialistične samoupravne demokratične skupnosti njenih članov.
Po določbah ustavnih osnutkov so doseženi zgodovinski cilji delavskega razreda: delavec v največji možni meri odloča o sadovih svojega dela in o vseh zadevah družbene reprodukcije v razmerah in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti ter solidarnosti. Uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa uspehe svojega sedanjega in minulega dela ter pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka. Svoje pravice in interese uresničuje v temeljni organizaciji združenega dela in v vseh drugih oblikah združenega dela in sredstev. Odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih družbene reprodukcije, ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združenega dela in sredstev in si pridobiva dohodek.
DELAVEC DOKONČNO ODLOČA O SVOJEM POLOŽAJU
Te spremembe so terjale ustrezno ustavno reformo v organizacijah združenega dela, skupščinskega sistema, komunalne ureditve, pravosodja, skratka družbeno-političnega sistema v celoti. .
Prvo poglavje osnutkov obeh ustav obravnava družbenogospodarski sistem. Te spremembe so začrtane v ustavnih amandmajih leta 1971. Izhajajo iz načrta, da temelji naša socialistična družbena ureditev na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi izključno za zado-voljavanje njihovih osebnih in skupnih potreb. Takšni odnosi pa morajo biti podani le tedaj, če je ustvarjen za delovnega človeka družbeno-gospodarski položaj, ki mu zagotavlja, da s tem, ko dela s sredstvi v družbeni lastnini in s tem, ko neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu, odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije. Zato razglaša osnutek kot nedotakljivo pravico, ki gre slehernemu delavcu v združenem delu s
sredstvi v družbeni lasti v temeljni organizaciji združenega dela in vseh drugih oblikah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in druž-beno-političnih organizacijah: da odloča o svojem družbenogospodarskem položaju.
Samoupravne interesne skupnosti so dobile v osnutkih širšo ustavno podlago. V njih se neposredno povezujejo in integrirajo področja materialne proizvodnje s področji družbenih dejavnosti (izobraževanja, kulture, znanosti, šolstva, zdravstva itd.). Delovni ljudje ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb na način solidarnosti in vzajemnosti.
NOSILCI OBLASTI IN UPRAVLJANJA
Drugo poglavje obravnava družbeno-politični sistem. Iz vsebine drugega poglavja izhaja, da je jedro našega družbenopolitičnega sistema strnjeno v načelu: „da so delavski razred in vsi delovni ljudje nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev. Za zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev razvijajo delavski razred in vsi delovni ljudje socialistično samoupravno demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata, v kateri prehaja politična oblast na družbo."
Bistvo družbeno-političnega sistema je v ustvarjanju takšnega mehanizma vodenja in upravljanja družbenih zadev, ki naj postavi slehernega delovnega človeka v položaj, da prosto in enakopravno z drugimi ljudmi tako na področju združenega dela, kot na drugih področjih družbenega življenja, odloča o svojih ter skupnih interesih in to bodisi v obliki oblastnega ukrepanja ali ustreznega samoupravnega dogovora in sporazuma. Vrsto življenjsko pomembnih stvari ureja delovni človek sam in združen z drugimi ljudmi. Zato j naša aktivnost v organizacijah združenega dela,
Delavec naj odloča o sadovih svojega dela
- Ni vsakdo košarkar, ki ne more skozi tovarniška vrata.
- Kdor visoko leti, v koš zadene.
- Kdor drugemu koš polni, je košarkar.
- Če kdo pleteniči, še ni rečeno, da dela koše.
- Košarkarski koš je kot nekateri ljudje: nima dna.
- Koš in žoga je isto kot plača in žep. Žoga
Košizmi
preleti obroč in mrežico, plača pa žep.
— Tudi pri košarki so višji bolj cenjeni
- Edino košarkarji delajo OSEBNE napake.
Drugod gre za kolektivne napake.
- Pri košarki ne smeš narediti preveč korakov. V življenju so dovoljeni celo skoki.
- Pri košarki ne smeš imeti žoge dlje od treh sekund, stolček pa lahko zasedaš tudi trideset let.
- Jemala sta iz istega koša vsak za svoj žep.
Toni Gašperič
interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbeno-političnih organizacijah ter družbeno-po-litični skupnosti s temeljem v občini toliko bolj pomembna.
DELEGACIJE: DEMOKRACIJA BREZ POSREDNIKOV
V osnutkih je določeno, da izvršujejo delovni ljudje funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po izvoljenih delegacijah. Delegatski sistem bo postal sredstvo za premagovanje in preseganje posredniške predstavniške demokracije in približevanje k čim bolj neposrednem samoupravljanju. Za uveljavljanje tega družbenega varstva pred skupščino družbeno-politične skupnosti ali sodišči se ustanavlja nova institucija „samouprav-nega pravobranilca". Vrsta do sedaj najbolj klasičnih funkcij države je prenešena v pristojnost delovnih ljudi, da jih urejajo s samoupravnimi sporazumi, statuti ali z drugimi družbenimi dogovori.
Težnja po čim bolj podruž-bljenem vodenju in upravljanju teritorialno zajetih skupnih in splošnih družbenih zadev se posebej kaže v novi organizaciji skupščinskega sistema. Skupščine postajajo predvsem organi samoupravljanja in šele nato' najširši organi oblasti. Novost je institucija delegacije. Delegacije oblikujejo delovni ljudje v TOZD, krajevne skupnosti, združeni kmetje, obrtniki, ljudje s svobodnim poklicem itd. Delegacije volijo ljudje neposredno. Kandidate predlagajo v organizacijah SZDL in sindikata. Ljudje na vodilnih delovnih mestih ne bodo mogli biti izvoljeni v delavski svet ali drug organ samoupravljanja.
Skupščina je sestavljena iz zborov samoupravnih skupnosti, ki so sestavljeni iz delegatov delovnih ljudi, in posebnega sveta za izvrševanje politično izvršilne funkcije.
Če povzamem bistvo, kaj naj bi dosegli z novo ustavo, je slednje v tem, da bo delavec nehal biti predmet politike in skrbništva od zunaj. Postaja kovač svoje usode. Zato je naša naloga, da se aktivno vključimo v ustavno razpravo in njeno uresničevanje. Aktivno delajmo v vseh organih in organizacijah, kjer se načrtuje politika, dogovarja in odloča o tej usodi. V delegacije evidentirajmo in volimo najboljše in najaktivnejše sodelavce! '
JOŽE DOŠEN
Delovni motiv iz metliškega obrata
Zaljubljena v šivanje
Martina Juran je naučila že na desetine deklet, kako držati šivanko v rokah in kaj
vse se z njo lahko naredi. Pri delu je vztrajna, nepopustljiva, ker se zaveda, da so zače-
tni koraki najbolj pomembni. Tako dela leta in leta. Tedne in tedne. Ure in ure.
Vesela je, ko vidi svoje učenke v šivalnici za stroji in veseli jo, če so dekleta pohvaljena. Pohvala njim gre tudi njej. Sedem ur na dan bdi tovarišica Martina nad dekleti. Vodi jih skozi dve leti šolanja.
- Imam občutek, da se dekleta veliko nauče.
,,Res je, toda še več bi se lahko naučile, če bi bile bolj prizadevne."
Martina je skromna in s svojim delom ni nikdar zadovoljna. To je lastnost, ki jo vodi k še večjim uspehom. Pobliže jo poznam dobro leto dni. Iz njenih ust še nisem slišal jezne ali hudobne besede. Rada se smeje. Zaljubljena je v šivanje.
G.
S
Ž
Ž
4
*
*
*
*
*
*
Koliko namišljenih bolnikov?
Ločiti je treba res bolne člane kolektiva od tistih, ki zbolevajo v času kmečkih del ali podobnih priložnostih
■»/###////##//##/##########/#########/###/###/#####/#/#############/##/##/#####/###// m
Ko smo analizirali bolniške izostanke v prvem polletju tega leta, nismo imeli namena dokazati, da je bolnikov preveč, oziroma da je veliko število bolnih ljudi. Zaradi poprečno nizke starosti zaposlenih nismo mogli predvideti toliko izostankov.
Stanje, o katerem bomo govorili v tem sestavku, kaže slabosti, o katerih bi kazalo še posebej razmišljati in seveda tudi pametno ukrepati. Ukrepati tako, da ne bi prizadeli sodelavcev, ki so res bolni, ampak samo tiste, ki izkoriščajo bolniško v druge namene.
Naj povemo, da bomo obravnavali samo bolezni brez porodniških izostankov. Da niso vsi meseci v letu enako „nevarni“ za obolenje, ni skrivnost. To kažejo tudi podatki. Če je višji odstotek bolezni v zimskih mesecih razumljiv in sprejemljiv zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki vplivajo na zdravstveno počutje delavcev, pa nas spravlja v dvom bolniška v poletnih mesecih. Zlasti očitno postane to, ko ugotovimo, da na prej omenjeni način v polet-
nih mesecih nihajo boleznine do tri dni. Teh je — mimogrede povedano kar 43 % vseh bolnikov. Bolnikov do pet dni je 22 %, do 10 dni bolniškega staža jih je samo še 19 in nad 10 dni le 15%.
Domneva, iz katere smo izhajali pri posamezni skupini, je v tem, da je le malo takih bolezni, pri katerih traja zdravljenje manj kot štiri dni. V skupino do pet dni lahko štejemo razna manjša obolenja (prehladi, gripa, lažje poškodbe pri delu), medtem ko so bolezni do deset dni in več posledica resnejših obolenj.
Zanimivi sta torej dve skupini, in sicer boleznine do tri dni in nekoliko manj-boleznine do pet dni. Za slednje je značilno, da je kar 76 % vseh v tej skupini imelo neprekinjen bolniški sta-lež do pet dni. Ostalo so bolniki, ki so vsak teden en ali dva dni na bolniški. Kako bi jih označili, nam ni jasno.
Še manj je seveda razumljivo, kako smatrati po številu primerov najmočnejšo skupino, to je boleznine do 3 dni. To skupino
smo razdelili na pet podskupin, in sicer:
— bolniške s staležem do 1 dneva,
— bolniške s staležem več kot 1 dan, ki se prične na začetku tedna,
— bolniške s staležem več kot en dan, ki se začne na koncu tedna,
— bolniške s staležem več kot en dan, ki se začne na sredini tedna,
— bolniške s staležem več kot en dan, razdeljeno na več tednov.
Ugotovili smo, da prispevajo v takšni razdelitvi največji delež -kar 40 % tisti, ki so bili bolni le en dan! Naslednja po številu je podskupina, v kateri sta dva ali trije dnevi razdeljeni na dva ali tri tedne. Se pravi, da je sodelavec koristil po en dan bolniške večkrat v istem mesecu. Tretja po velikosti je podskupina, pri kateri se prične bolniški stalež proti koncu tedna. Tej sledi podskupina, pri kateri se prične bolniški stalež v
začetku tedna. Najmanjša pa je podskupina, pri kateri se prične bolniška sredi tedna. To zelo zgovorno kaže, da niso vsi dnevi v tednu enako obremenjeni z boleznimi, kar smo tudi pričakovali.
Pravkar zapisano in pa dejstvo, da podobno nihanje glede števila bolnikov zasledimo tudi v obdobju enega meseca, kjer število strmo narašča do 10. v mesecu, nakar polagoma pada, kaže, da bolniški izostanki niso samo posledica obolenja ljudi!
Težko si je namreč zamisliti, da bi si bolezen izbirala dneve v tednu ali mesecu in pri tem skoraj vedno v enakih intervalih.
A
Če v razmišljanje o vzrokih vključimo še plačilne dneve, sezonska kmečka opravila in vračanje zdomcev, postanejo nekatera dejstva očitna.
Podrobnejši pregled posameznih primerov koriščenja bolniških dopustov razkriva še nekatere druge zanimive pojave. Tako smo opazili, da se prične pri nekaterih sodelavcih bolniška z dnem pred nastopom rednega dopusta ah se na ta način konča (podaljšani dopust? ). Drugi sodelavci praviloma koristijo bolniško samo v petek ali ponedeljek (imajo mačka? ) in to večkrat v mesecu! Spoznali pa smo še vrsto nepravilnosti, če jih gledamo s stališča medicine ali zdravljenja.
Moramo povedati, da so taki in podobni primeri resda izjeme, vendar silijo k razmišljanju. Celotno gradivo, iz katerega smo naredili tale izvleček,.bo seveda predmet razprav organov upravljanja in drugih družbenopolitičnih institucij v podjetju. Mislim pa, da ima pri tem odločilno vlogo tudi zdravstvena služba, ki ne more biti nezainteresirana ob navedenih dejstvih.
Maks Koležnik
Pa pride trgatev pa je mlačev pa je treba žeti... Ob takih priložnostih je vselej več „bolnih“, zato so številni izostanki po en dan, kar pa se v teku enega leta nabere v lepo število izgubljenih ur za podjetje.
Vl&OtO* FU^MOT« v fllOl
Modni
kotiček
Kaj boste nosile letos? Zadnji čas je, da popestrite jesensko garderobo. Letošnja moda se je bolj kot prejšnja leta približala eleganci z dolžino kril in obliko čevljev. Letos prevladujejo krila z dolžino do kolen ali malo čez. Če ste navdušene nad daljšimi krili, jih lahko podaljšate tudi krepko čez kolena.
Namesto enoličnih gladkih kril lahko oblečete hlačno krilo, morda nabrano ali z zalika-nimi gubami in spredaj zapeto z velikimi gumbi. Nič hudega, če se ne morete ločiti od hlač. Širijo naj se od bokov navzdol, spodaj pa so največkrat zaključene z robom. Čevlji so se spredaj občutno zožali. podplati so se stanjšali, pa tudi peta je tanjša in visoka 7 do 9 cm.
Če se ne morete odločiti, kakšen bo vaš novi zimski plašč, lahko izbirate med modeli s poudarjenimi ramami in stisnjenimi v pasu. Od pasu navzdol je plašč lahko raven ali pa se močno širi. Še vedno pa boste moderne tudi v plašču srajčnega kroja.
Namesto plašča si lahko privoščite jakno, ki pokriva boke. Lahko je prevezana s pasom, ali pa je lahko oprijeta. Ne pozabite pa na šal ovratnik. Jakne so največkrat iz tvveeda, tuha in krzna, če pa zmorete in znate, jo lahko spletete iz volne.
Zelo težko se je oblačiti po najnovejši modi, ki se menja iz meseca v mesec, ne škodi pa, če se z modo seznanite. Tako si ustvarite svoj stil, ki naj bo odraz vašega okusa in značaja, in ki se mora ozirati na postavo ter denarne možnosti.
VERA ZUPANC
Naši košarkarji so z lepimi tekmami marsikatero soboto razveselili ljubitelje športa iz Metlike. Igralci, trener in vodstvo kluba zaslužijo vso pohvalo. Veliko truda je bilo vloženega in prvo mesto zanj je lepa nagrada. Posebno doživetje je bila tekma z Mariborom in Olimpijo. Vsi, ki se ubadajo s košarko ali katerokoli drugo dejavnostjo, bi zaslužili več javne pohvale. Včasih se do takih ljudi obnašamo kot „piš me v uh“, za to razočarani odnehajo, dejavnosti pa je konec. Potem je marsikomu žal, toda po toči zvoniti je prepozno. Mi pa včasih res samo cingljamo....
Beti : Elektra 111 : 78
Sodnika sta bila K. Brumen in Plevnik, gledalcev pa okoli šeststo.
V obeh delih tekmovanja so Metličani dosegli poprečno 99,6 košev po tekmi. Le malo je manjkalo, pa bi jih bilo 100. To pa je številka, ld je doslej ni imel še nihče.
Zahvala
Ob boleči izgubi moje drage mame se najlepše zahvaljujem sodelavcem za podarjeni venec in tolažilne besede.
ZVONKA GORENC
\___________________  S
Elektra je prišla v mesto pod Gorjanci, da preseneti domačine, a so lahko le srečni, da niso imeli večkrat žoge v košu. S to tekmo je končano tekmovanje v 1. b slovenski ligi. Beti je trdno prva s tridesetimi točkami, odigrala je osemnajst tekem. Petnajst jih je zmagala, trikrat so bili poraženi. Točke
Igrišče na Pungartu, gledalcev je bilo okrog 2000, sodnika pa Strickberger in Kolendo. V finalu slovenskega pokala je ljubljanska Olimpija premagala do-
so jim odvzeli: Šoštanj, Postojna in Ježica v Ljubljani.
1.Beti	18	15	3	1794:1311	30
2. Prule	18	13	5	1350:1166	26
3. Ježica	18	11	7	1375:1318	22
4. Ljubljana	18	10	8	1275:1239	20
5. Elektra	18	10	8	1419:1431	20
6.Postojna	18	8	10	1339:1442	16
7. Kroj	18	7	11	1333:1461	14
8. Zarja	18	6	12	1329:1369	12
9. Kras	18	6	12	1295:1493	12
10. S. naselje 18 4 14 1228:1489 8
mačo ekipo Beti. V prvem polčasu se je domača ekipa nepričakovano dobro držala in je vodila vse do 18. minute. Nato so nekolikanj popustili in gostje so končali prvi polčas v svojo korist z rezultatom 50:42.
V drugem polčasu je uspelo Beti zmanjšati rezultat samo na šest točk, toda v finišu so Ljubljančani dotolkli metliške fante. Kljub temu zaslužijo mladeniči vso pohvalo: že srečanje z Olimpijo je samo po sebi velik uspeh!
Če se je hotela Beti srečati z Olimpijo, je morala streti ŽKK Maribor. To je tudi storila z rezultatom 89:83. To je bila polfinalna tekma za pokal na področju Slovenije.
N. Lalič
Kronika
Septembra so prišli v obrat Metlika: Marija Nemanič, Jela Sajatovič, Ana Barač, Slavka Peričak, Marica Sambol, vse v kodranko. V konfekciji so se zaposlile: Vida Kralj, Marija Lovič, Ružiča Ivančič, Marjana Nemanič, Cvetka Majerle. Ana Čulig je nastopila službo v upravi.
Iz podjetja so odšli: Mijo Gojmerac, Elizabeta Cekuta, Dragomir Skero, ki so bili upokojeni. Sporazumno so prekinili delovno razmerje: Milena Perko, Katica Medved, Marija Suljič, Marija Rajakovič, Marija Slane, Ana Radovič, Mira Simonič, Viktorija Peričak, Andrej Dular. Službo so odpovedali: Tončka Vidic, Marija Tomažič, Ivanka Žalec, Marica Balkovec, Marija Gašpe-rič, Martin Filip, Dušan Rus, Ana Malešič, Danica Verbanec, Danijela Petrovič, Dragan in Emilija Mitevski, Edvard Ipavec, Mirko Jelenič, Anton Štru-celj, Niko Selakovič, Dragica Bučan. Marica Sombol je bila v poskusni dobi.
Iz obrata Črnomelj ni odšel nihče, prišli pa so: Vinko Kukman, Branka Trplan in Milena Brunskole.
Tudi iz obrata Mirna peč ni bilo odhodov, na novo pa sta se zaposlila: Marinka Pust in Janez Somrak. V obratu Dobova ni bilo kadrovskih sprememb.
Dva gluha
I. Greš lovit ribe?
II. Ne, ribe grem lovit.
I. Aha, sem mislil, da greš lovit ribe.
Telefon
Halo, ste vi?
Da, jaz.
Oprostite, sem mislil, da je vaš brat.
„Fantje, prihaja vaša pikova dama
Ureja uredniški odbor: Branko Brine, Milan Dragi-šič, Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, inž. Franc Oletič, dipl. inž. Ružiča Škof, Mira Vrlinič. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič; tehnična urednica: Ria Bačer.
Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZI LO izhaja enkrat na mesec v 1500 izvodih. Stavek, filmi in prelom — Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo ,mesto.
Beti : Olimpija 75 : 94