P r a g a, 12. junija 1916. Grof Adalbert Schonborn, predsednik deželne upravne korporacije na Ceškem, razpravlja v dunajski reviji »Das neue Oesterreich« o avstrijski državni misli. V tej razpravi pravi1 ta odlični državnik: »Navdušena ljubezen do cesarja, neizpremenljiva zvestoba do cesarske hiše, jasno spoznanje, da so narodi drug na drugega navezani, da sodijo neločljivo skupaj — so gotovo sestavni deli avstrijske državne misli; ki si moramo njih smotrnega, vnetega negovanja vsi želeti, ako hočemo — in to hočemo vsi! — da se avstrijska državna rnisel okrepi. V teku stoletij na različne načine skupaj zrasla, je naša stara Avstrija komplicirana državna tvorba;, manj enostavna in pač tudi težje vladati, nego večina drugih držav. In tako tudi bistvo naše države, ki mu mora v glavah državljanov odgovarjati državna misel, nikakorni izčrpano z ravnokar naštetimi trenii, čisto ob sebi umevtiimi sestavniini delf; še dva druga, ki nujno sodita, zraven njih, hočem pokazati. Neločljivo zvezana ljudstva, ki jim mora država dovajati in posredovati splošno blaginjo, pogoje za srečo posameznega človeka, morajo biti tudi edina, ako naj ta splošna blaginja ne postane netnogoča. In neobhodni pogoj za, to edinost, ki nikakor ne izključuje mirne kulturne ki gospodarske tekme, je enakoinerno ravnanje z vsemi posanieznimi ljudstvi države po nosilcili javne oblasti, izključena mora biti vsaka prednost in vsako zapostavljanje narodov. Naši prednikii, ki so dali naši državi, stoječi ob zibeli ustavnega življenja, katero je naš preslaviro vladajoči vladar podaril državi, njene zakonite temelje, njeno ustavo, so imenovali' urejeno stanje, iz katerega stalno izvira to enakomerno postopanje — enakopravnost narodov. Dober in točen izraz, ki ga naj bi mi, potomci, obdržali. Tega zakonito urejenega^, ustavno zajamčenega stanja se ne sme dotikati, zakaj drugače bi bila, bodočnost naše države enaka nadaljevanju preteklosti pred vojno in notranja raztrganost in zapletenost bi gotovo po vojni ne prenehali.« Z ozirom na ta iasna izvajan$a smemo tudi Slovenci pričakovati, da bo nam nasproti po vojni v večji meri nego je pred vojno veljalo določilo člena XIX. državnega osnovnega zakona glede na po* litiške in kulturne naše interese in pravfce!