^jeriška Domovina

NO-.
e w i g/* in— ho m e
a.7/^^AM in spirit
0®R€!«N »»I LANOUA®€ 0*0	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 16, 1968
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€»
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Republikami učijo Apewa o komunizmu
Republikanski podpredsedniški kandidat je udaren protikomunist, kar je po sodbi k o n grešnih vodnikov stranke manj primemo sedanjemu času.
WASHINGTON, D. C. — še zmeraj velja domneva, da je Nixon postavil Agnewa za podpredsedniškega kandidata na zahtevo senatorja Thurmonda. Thurmond je za to uslugo pregovoril južne republikanske delegacije na konvenciji, da so že pri prvem glasovanju oddali svoje glasove Nixonu. Le tako je Nixon mogel zmagati na konvenciji že pri prvem glasovanju.
Nekateri republikanski voditelji so že takrat rekli, da bo Nixon imel težave z Agnewom, ker je Agnew močno konservativen in tip udarnega protikomunista, ki noče priznati, da je tudi komunizem pod vplivom časa in da se vsaj v zunanji svoji taktiki spreminja po danih razmerah. Hitro se je pokazalo, da se bo to tudi zgodilo.
Agnew se v svoji propagandi Vedno vrti okoli boja proti komunizmu. Ga pa pri tem večkrat zanese. Tako je na primer zadnjič trdil, da je Humphrey “premehek protivnik” komunizma. Nekaterim republikanskim prvakom to ni bilo prav in sb svojega podpredsedniškega kandidata poučili, da tako ne sme govoriti, ker so take njegove izjave plod domišljije, ako že ne kaj več. Tako je rekel sehator S- Dirksen, kongresnik Ford je pa izjavil, da imajo republikanski politiki dosti drugih polj, kjer lahko tolčejo po demokratskemu režimu, na primer inflacijo, primanjkljaje v zunanji trgovini in plačilni bilanci, ras-fte nemire in izgrede itd.
Agnew je opozorila takoj razumel in svojo sodbo o Hum-phreyju hitro popravil.
Republikanci so dalje opozoriti Agnewa, naj ne govori preveč ° boju za “zakonitost in mir”. tVled črnci se je namreč razširilo Prepričanje, da boj “za zakonitost in mir” pomeni boj proti črni manjšini. Kdor torej govori ° boju za zakonitost in mir, hujska proti črncem in njih politiki. To seveda ni res, toda kdo se pa v volivni borbi meni za hladno Presojo političnih gesel? Ako bo Agnew tako govoril, bo odbil od Republikanske stranke še tistih Par črncev, ki so med republikanci, tako je rekel Agnewu e-čini črni senator republikanec Brooke iz Bostona.
Ameriški general padel v Južnem Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — Pretekli Petek je bil ubit, ko se je zrušil R’a zemljo njegov helikopter pri Nadziranju vojnega področja Vzdolž meje Kambodže maj. Sen. Keith L. Ware, poveljnik 1. Pehotne divizije ZDA, nosilec čedalje časti iz druge svetovne v°jne.
Novi grobovi
Jennie Orel
Sinoči je umrla na svojem domu na 10205 Burton Avenue 85 let stara Jeninie Orel. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St.
Frank Cankar Včeraj je umrl v Woman’s Hospital 'po kratki bolezni 85 let stari Frank Cankar s 372 E. 156 St., kjer je živel 48 let, zaposlen do 1. 1962 pri P.O.C. Brewery Co., rojen na Vrhniki v Sloveniji, mož Mary, oče pok. Mildred, Gizelle V. in Ladislava J. Pokojni je bil član SNPJ št. 126 in Kluba slov. upokojencev. Pogreb bo v sredo iz Mullally pogreb, zavoda na 365 E. 156 St. v cerkev sv. Jeroma, kjer bo ob desetih pogrebna sv. maša, nato na All Souls pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
\
Ursula Lovšin
V	soboto popoldne je doma umrla Ursula Lovšin (Lushin) z 8220 Korman Ave., stara 86 let in rojena v Dolenji vasi pri Ribnici, od koder je prišla, ko je bila 19 let stara. Bila je članica Društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, Maccabees Carniola Hive št. 493. St. Clair Grove št. 98, Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Zapušča sinove Anthonyja Teck, Josepha, Toma L., Raymonda in Jamesa Lushin, hčere Vivian M. Gedeon, Fay Herron, Alice Ron-yetz, Florence Metzler, vnuke in pravnuke. Brat Anton Kozina je umrl. Pogreb no v sredo dopoldne ob devetih iz Zakraj sko-vega pogrebnega zavoda v cer-kec sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položano na mrtvaški oder nocoj ob sestih.
Caroline Govze
V	soboto je po kratki bolezni umrla v Euclid Glenville bolnišnici 73 let stara Caroline Govze z 18610 Cherokee Avenue, roj. Derganc v Novem mestu v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1919, vdova po pok. Johnu, mati Caroline Siska, Valerie Shisila in Johna, 7-krat stara mati, sestra Anne Svigel in Valentina (Jugosl.). Do upokojitve je bila zaposlena pri Anderson Spring Co. Bila je članica ADZ št. 6 in KSKJ št. 191. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri
Mao hiti s pripravami
za kongres kitajske IP
PEIPING, Kit. — Če bo šlo vse po sreči, bo tovariš Mao lahko sklical svoj partijski kongres že do novega leta. Zdi se, da ga čas prehiteva, pa vendar nadaljuje s političnimi pripravami. V ta namen hoče imeti mir med raznimi strujami v stranki, ki jih je pa pred dvema letoma ustvarila ravno njegova politična taktika.
Takrat je dal rdeči gardi monopol v izvajanju “kulturne revolucije”. Ker rdeča garda ni do-rastla tej nalogi, je Mao nato zaupal to delo koaliciji komunističnih v o d i t el j e v delavcev, kmetov in vojakov, pri čemer naj imajo vojaki vodilno vlogo. Rdeče garde se s to spremembo niso hotele sprijazniti, zato so nastala med njimi in novo koalicijo huda trenja, kjer ni manjkalo prelivanja krvi.
Sedaj je Mao zahteval od koalicije, naj rdeče garde ne preganja, rdeči gardi je pa obljubil pomilostitev za vse napake, kar jih je napravila, ko je izvajala kulturno revolucijo. Ali bo pomilostitev zbrisala trenja med komunističnimi strujami, je seveda veliko vprašanje, če bo imela kaj uspeha, se bo ta pokazal le težko do konca leta, tako mislijo politični opazovalci v Peipingu. Iz vrst koalicije se namreč že širijo glasovi, da se vsi pripadniki rdeče garde (študentje in inteligenca) ne bodo sprijaznili z podrejeno vlogo na-pram koaliciji in ostali še naprej “pr otirevolucijonarni zagrizen-ci”. Boj med strujami se bo torej nadaljeval.
Nixon napravil dober vtis na (levelandtane
Republikanski predsedniški kandidat je v enournem nastopu na televiziji na pravil s svojimi neposred nimi in jasnimi odgovori na volivce Clevelanda do ber vtis.
Mivedovafni feollčeK
G. Pešec Jože, Trebelnik 1, Podbočje pri Kostanjevici v Sloveniji, išče svojega bratranca Jožeta Pešec, roj. 26. januarja 1913 v Trebelniku, obč. Sv. Križ pri Kostanjevici, ki je šel v ZDA leta 1919 s Svojo materjo Uršulo Pešec, roj. Kranjc. Živel je v okolici Clevelanda. Kdor bi o imenovanem kaj vedel, naj piše na gornji naslov ali pa kliče v Clevelandu tel. 431-5927.
ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
CLEVELAND, O. — Pretekli petek je priletel v Cleveland , svojo ženo, hčerko Julio in nje nim zaročencem, mladim Davidom Eisenhowerjem, sen. Broo-kom in drugimi R. M. Nixon iskat podporo volivcev. Eno uro je na programu televizijske postaje 5 odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je stavljala skupina volivcev, v soboto pa je govoril na zborovanju v Westgate prodajnem centru.
Republikanski kandidat Richard M. Nixon je napravil na splošno dosti dober vtis. Njegov nastop je bil prožen, spreten, pa pri tem umirjeno zrel. Nobenemu postavljenemu vprašanju se ni izognil, odgovarjal je naravnost, kratko in jasno, kolikor je seveda v volivnem boju to možno in dovoljeno. Izognil se je neposrednega mešanja v vietnamsko vojno in načrte za njeno končanje, češ da je to naloga predsednika ZDA, on je za to odgovoren in njegovo vmešavanje v to vprašanje v času razgovorov v Parizu bi stvari več škodovalo, kot koristiloj.
Prav tako je odknio razpravljal o vprašanju “zakonitosti in reda”. Dejal je, da naša ustava določa pota za spremembe in zato ni nobenega razloga, da bi jih iskali potom nasilja in revolucije. Vzdrževanje zakonitosti in reda je nujno in prva dolžnost vsake javne uprave, seveda pa mora biti izvajano v skladu s pravičnostjo. Nixon je poudaril, da morajo imeti vsi tudi upanje, možnost za napredek in izboljšanje svojega položaja. Če tega upanja in možnosti ni, potem se človek loti v obupu vsega.
Republikanski kandidat je govoril o potrebi izboljšanja in povečanja pokojnin in preživnin v okviru Social Security, pa tudi o nujnosti boja proti inflaciji, ki najbolj zadene prav ljudi z malimi dohodki, posebno še upokojence.
SV. VID JE PRAZNOVAL
Včeraj je fara sv. Vida praznovala 75-letnico svojega obstoja. Velika množica sedanjih in nekdanjih faranov, pa tudi drugih slovenskih vernih rojakov se je zgrnila od vseh strani, da prisostvuje temu slavju. Slovesno slovensko zahvalno sv. mašo s pridigo je imel mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik ob navzočnosti clevelandskega škofa C. Issenmanna. Na slavnostnem banketu sta govorila A. Prijatel in K. Mauser.
drag spomin sebi in svojim otrokom.
Verniki so napolnili veliko, okrašeno cerkev sv. Vida in glasno odgovarjali in peli med daritvijo sv. maše, ki jo je opravil škof dr. Maksimilijan Držečnik On je tudi pridigal. V pridigi je poudarjal dolžnost ljubezni do domovine in materine besede, zvestobo veri očetov.
Po končani sv. maši je bil šolskem avditoriju slavnostni banket, ki so se ga poleg obeh škofov, clevelandskega in mariborskega, domače duhovščine in nekdanjih kaplanov pri Sv. Vidu udeležili tudi župniki treh drugih slovenskih fara v Velikem Clevelandu. Množica faranov in drugih gostov je napolnila veliko dvorano.
Škof Issenmann je začel ban ket z molitvijo, nakar je sledil obed. Pri sporedu so sodelovali domači pevski zbor Lira, Mladi harmonikarji in Kres. Glavni angleški govornik je bil okrajni sodnik A. Prijatel, glavni slovenski govornik pa pisatelj Karel Mauser. Mariborski škof dr. M. Držečnik se je zahvalil župniku msgr. A. Bazniku in faranom za ljubezniv in domač slovenski sprejem. S svojo prijazno besedo in preprosto domačnostjo si je takoj pridobil srca vseh navzočih.
Na koncu se je domači župnik msgr. L. A. Baznik zahvalil vsem za udeležbo pri slavnosti, posebno pa vsem, ki so pomagali pri njenih pripravah in izvedbi.
Praznovanje 75-letnice fare sv. Vida je bilo za farane sv. Vida, pa tudi za vse ostale verne Slovence v Clevelandu dan veselja, dan samozavesti, pa tudi dan poln upanja in veselega pogleda v bodočnost.
Mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik
CLEVELAND, O. — Fara sv. Vida je imela včeraj svoj veliki praznik, 75-letnico svojega obstoja in uspehov polnega dela. To je vsekakor za narodnostno faro v naši deželi kar lepa doba. Krasen sončen dan je povečal praznično razpoloženje faranov in vseh drugih udeležencev slavja ter omogočil redno izvedbo slavnostnega sporeda. Cerkveni portal je bil okrašen z ameriško in papeško zastavo, med dvema mlajčkoma je visel napis “Bogu hvala!” okrašen z vencem zelenja in slovenskima zastavama. Malo pred pol enajsto je prišel župnišča slavnostni sprevod s križem na čelu. Za njim se je pomikala dolga vrsta slovenskih narodnih noš, najprej gorenjskih, nato pa belokranjskih. Sledili so katoliški veterani, Kolumbovi vitezi in duhovščina z mariborskim škofom v škofovskih oblačilih v sredini. Za gostom je šel domači škof, sprevod pa so zaključili Kolumbovi vitezi.
To je bil res krasen vhod v cerkev, ki ga je več ducatov fotografov in filmskih snemalcev lovilo na filme, da ga ohrani kot
Tay Ninh: povezava vojaške in polificne bitke je lahko usodna

Postopna pooblačitev z mož-,'l°stjo dežja. Toplo. Najvišja temperatura okoli 80.
SAIGON, J. Viet. — Kaj je Tay Ninh, ve vsakdo, kdor je zasledoval novice o bojih med našimi in saigonskimi oboroženimi silami na eni strani in komunističnimi na drugi. Je to mesto z 200,000 prebivalci, 45 milj zahodno od Saigona in samo 12 milj od kambodžan-ske meje, sredi kolikor toliko dobre prometne mreže in obširnega gospodarskega področja. Za komuniste je mesto tem važnejše, ker leži blizu, kambodžanske meje. Komunisti imajo torej priliko, da se lahko zmeraj umaknejo v Kambodžo. Na drugi strani je bližina Kambodže zanje pravo vojaško pribežališče. Tam se lahko mirno pripravljajo na napade na Južni Vietnam, kar so tudi že neštetokrat storili.
Je torej čisto prirodno, da so komunisti skušali že večkrat, da se polastijo Tay Nin-ha. Ako bi dobili to mesto pod svojo oblast ,za stalno, bi jim bila dana naravnost idealna prilika, da ustanovijo tam rdeči Saigon, kjer bi sedela
njihova revolucijonarna vlada kot politična zastopnica vietnamske OF.
Boji za Tay Ninh so trajali ves pretekli teden, odločitve pa niso prinesli. Kaj bo ta teden, bomo videli. Verjetno je, da ameriške čete ne bodo dovolile, da bi mesto prešlo trajno pod komunistično oblast.
Med tem, ko se vršijo okoli Tay Ninha ali v mestu samem hudi boji, se pa v istem mestu godijo čudne politične stvari.
Tay Ninh je središče velike in vplivne vietnamske province. Tam je bil za šefa javne uprave do zadnjega polkovnik Trung. Je to še primeroma mlad oficir, star 43 let, toda po mnenju vseh Amerikan-cev, ki ga poznajo, izredno sposoben in vpliven. Za Ame-rikance je pomenil pravi zaklad. Z njim se je vsaka naša oblast lahko hitro sporazumela. Ni ji lagal, kar je pa prevzel obvez, jih je tudi izpolnjeval. Obenem je bil tudi med vodilnimi pristaši verske
sekte Cao Dai, ki šteje nad milijon pripadnikov, pa v političnem pogledu ni znana kot zanesljiva zaveznica. Polkovnik Trung je gledal, da se Cao Dai obnaša pošteno, kar je bilo za naše vojaške voditelje neprecenljive vrednosti. Dokler je bila oblast v Trungovih rokah, so Amerikanci lahko mirno zaupali javni upravi v Tay Ninhu.
Imel je pa Trung dve “napaki”: na to mesto ga je nastavil general Ky; Trung ni mogel torej biti simpatičen predsedniku Van T h i e u j u. Obdolžen je bil korupcije. Naši poznavalci položaja v Tay Ninhu ne trdijo, da bi bil Trung čisto nedolžen. Trung je imel in ima svoje sovražnike, ki mu valijo na pleča vse mogoče resnične in namišljene grehe. Ti so dosegli, da ga je Van Thieu odpoklical iz Tay Ninha v Saigon, da se zagovarja radi korupcije. Van Thieu se o tem ni preje posvetoval v našimi poveljniki, kar bi se moral, saj ve
vendar, koliko ameriških čet brani Tay Ninh in kako velike žrtve prenaša Amerika.
In tako je Tay Ninh dobil novega civilnega administratorja v osebi nekega domačina katoličana, čeprav je važno središče Cao Dai sekte.
Razume se, da so voditelji naših vojaških operacij zelo razočarani in razburjeni nad postopkom predsednika republike. Ne vemo, koliko je resnice na vsem tem. Skušnja uči, da je resničen vsaj najtemnejši del te zgodbe. Sicer se bo pa to kmalu pokazalo na usodi Tay Ninha.
Naj bo zadeva taka ali taka, drži pa: takrat, ko naše čete bojujejo izredno ostre boje za svobodo mesta Tay Ninh, menja saigonska vlada vodstvo civilne uprave, ne da bi preje črhnila besedo o tem. Ali misli saigonska vlada, da je to znak zaupanja do Amerike? Vedeti bi morala, da je njeno postopanje znak nezaupanja do Amerike. Kaj bo na to rekel državni tajnik Rusk?
I. A.
Peiping se trudi za razdor Severne Koreje s Sovjetsko zvezo
HONG KONG. — Na sprejemu za severnokorejski narodni praznik na poslaništvu v Peipingu je zunanji minister Kitajske Chen Yi napadel Sovjetsko zvezo zaradi njenega vdora na Češkoslovaško in svaril Severno Korejo, naj Sovjetski zvezi ne zaupa.
Predsednik Severne Koreje Kim II. Sung je vnet zagovornik komunistične enotnosti, pa prav tako tudi “popolne enakosti in neodvisnosti” komunističnih držav.	, # ; H
Bodimo pri vsaki vožnji pre-ridni in zmanjšujmo število trte v!
STOCKHOLM, Šved. — Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah je socialno demokratska stranka T. Erlanderja dobila absolutno večino in utrdila svoj položaj. Komunistična partija, ki je pri zadnjih volitvah dobila kar dosti glasov, je ohranila še 3%. Vzrok njeni izgubi podpore med volivci je brez dvoma sovjetski vdor v ČSR pretekli mesec.
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—
Jutri, v torek, ob sedmih zvečer, bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Mary Gerl ob 1. obletnici njene smrti.
Gasilci se pomirili—
Mestni gasilci so grozili s štraj-.tom, ko jim mestna uprava ni lotela dati zahtevanega policijskega spremstva pri gašenju po-iarov v črnskih predelih mesta la vzhodni strani. V soboto je prišlo do sporazuma in glasova-ije o štrajku, ki je bilo napo Velano za včeraj popoldne, je bilo odpovedano.
& molitvi—
Članstvo Carniola Hive No. 193 L T. M. je vabljeno jutri ob iveh popoldne v Zakrajškov pogrebni zavod na St. Clair Avenue k molitvi za pok. Uršulo Lavsin.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Šole v New Yorku bodo ostale danes zaprte, ker je učiteljstvo na štrajku. Učiteljstvo se upira odslovitvi belih učiteljev iz šol v črnsko-portorikanskem delu Brooklyna, tamkajšnji krajevni šolski odbor pa se noče odreči “svoji pravici” po urejanju šolskega okrožja po lastni volji in uvidevnosti. CHICAGO, III. — Republikanski podpredsedniški kandidat C. Agnew je tu znova govoril o “zakonitosti in redu” ter napovedal v slučaju republikanske zmage odločnejši nastop proti izgredom in “izzivanjem” nasprotnikov obstoječega reda.
CLEVELAND, O. — Pregled razpoloženja volivcev, ki ga
je izvedel tednik Newsweek, kaže, da je republikanski predsedniški kandidat Nixon daleč pred demokratom Humphrey-jem. Če bi bile danes volitve, trdi Newsweek, bi zmagal
Nixon v 31 državah in dobil 329 votivnih mož (za zmago je potrebnih le 270). G. Wallace bi dobil večino v 9 državah z 89 volivnimi možmi, Humphrey pa bi zmagal le v 7 državah s skupno 54 volivnimi možmi. Demokratski kandidat bi bil tako v pogledu volivnih mož na zadnjem mestu, čeprav bi dobil več glasov kot Wallace.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj je gen. Abrams pripel polk. F. Davisonu zvezde brigadnega generala in ga imenoval za poveljnika 199. lahke pehotne brigade. Davison je postal tako tretji črni general v ameriških oboroženih silah. SAIGON, J. Viet. — Zavezniške sile so odkrile v džungli severno od tod skladišče streliva in drugih vojnih potrebščin rdečih. Skupno je bilo 27 ton raznih vrst streliva in drugega. Ameriški marini so odkrili 10 ton streliva v bližini Demilitarizirane cone. LAGOS, Nig. — Zvezne nigerijske čete so baje zavzele po hudih bojih mesto Owerri, predzadnje večje mesto v še nezasedeni Biafri. Mednarodni rdeči križ in druge mednarodne dobrodelne ustanove dovažajo še vedno hrano in zdravila z letali v Biafro.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
/IMERISKA POMOVIim

6117 St. Clalr Ave. — HUnderton 1-062* — Cleveland, Ohio 44103
Nažicnal and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
,	NAEOCNINA:
Ca Združene države:
t $16.09 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S m«*«** Ka Kanado in dežele Izven Združenih držav:
K $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
1	SUBSCRIPTION RATES:
linited States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
t $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months f	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 178 Monday, Sept. 16, 1968
Johnson se odmika od politike
Pravzaprav je svoj odmik napovedal že 31. marca, ko je izjavil, da bo ustavil bombardiranje Severnega Vietnama in da ne bo kandidiral. To je bila zanj velika osebna žrtev, morda največja, kar jih je napravil v svojem življenju. Bila je tako velika, da v začetku ni hotela javnost sploh verjeti, da je to res. Pa je držal besedo, dasiravno mu je usoda večkrat ponudila priliko, da se zopet meša v politiko.
Prva prilika mu je bila dana po atentatu na senatorja R. F. Kennedyja, ki je odstranil iz tekme za predsedniško kampanjo Johnsonu najnevarnejšega tekmeca. Prilika je bila tako vabljiva, da je celo Humphrey nekaj časa okleval, ali naj kandidira ali ne. Šele ko je, videl, da razen McCar-thyja in Wallace-ja ne bo nihče kandidiral, se je spustil v tekmo. Drugo priliko mu je nudila zmeda na demokratski konvenciji. Tam je bila zmeda na konvenciji sami pomešana še v demonstracijami na ulici. Demonstracije niso ravno povečale ugleda našim levičarjem, toda levičarska propaganda jih je znala spretno izrabiti. To je Johnson pravilno predvidel in se na konvenciji ni hotel pokazati. Najbr-že je bil bivši predsednk Truman enakih misli in se tudi ni pokazal na konvenciji. Menda jo še sploh pozdravil ni tako kot terja to navada bivš'h predsednikov.
Ko je bil Humphrey izvoljen za predsedniškega kandidata, se je Johnson zopet oglasil in izjavil, da se v voliv-no kampanjo ne bo mešal. Tudi tega niso vsi pričakovali od nega. Saj ve ves svet, da se Johnson počuti v politiki kot riba v vodi. Zato mora imeti zadnja Johnsonova izjava poseben političen namen, ki ga pa ni težko uganiti.
Johnson dobro ve, da bi večina dežele rada sklenila mir v Vietnamu, rajše danes kot jutri. To ravno želi tudi on sam. Mir je odvisen tudi od Ho Či Minha, ta ga pa očitno še noče skleniti. Mora upati, da mu bo ameriška politika še bolj olajšala sklepanje miru. Kako utemeljuje svoje upanje, lahko le ugibamo. Dejstvo je, da premirje v Vietnamu še ni na vidiku.
Nepočakanci v naši javnosti mislijo, da je treba vendar le pridobiti Ho Či Minha s primernim popuščanjem. Ne povedo pa, kako daleč naj gre popuščanje. To je politika senatorja McCarthyja. Da je vztrajal na njej, dokler je bil kandidat, je razumljivo. Kateri kandidat pa govori v Ameriki jasne besede, kadar kandidira? Človek pa senatorja ne more razumeti, da še sedaj vztraja na svojem stališču, kar zapeljuje javnost, da misli, da je premirje res odvisno le od Amerike. To stališče že cepi demokratske vrste in jih bo zmeraj bolj. To tem bolj, ker se med zagovorniki tega stališča nahaja tudi mnogo nevtralnih volivcev, ki so do sedaj navadno volili demokratske kandidate.
Johnson je torej ravnal modro, da se je odmaknil notranjemu boju med demokratskimi strujami. Največ je seveda koristil Humphreyju; dal mu je prosto roko v vseh vprašanjih dnevne politike. Humphrey lahko kritično gleda na vse, kar je storil Johnson za svojo deželo. Pri tem bo imel težave le pri presoji Johnsonove vietnamske politike. Tu je Johnson najbolj občutljiv. Ne zahteva, da bi jo kdo hvalil, toda jezi ga, ako jo kdo napada in svojih napadov ne utemelji z razlogi, ki izvirajo iz stvarnosti, ampak iz domišljije in želja. To svoje stališče so Johnsonovi zaupniki poudarjali tudi pri sestavi volivne platforme. To je bil, kolikor vemo, do sedaj zadnji političen akt predsednika Johnsona v volivni kampanji.
Nekatere okoliščine bodo Johnsona silile, da se giblje na/obu politike. V njegovih rokah je na primer raba federalnega proračuna. Tu ima možnost ne samo, da odloča, kdo bo kaj dobil iz proračuna, ampak tudi, kdo bo odšel praznih rok, kadar bo Johnsonova uprava morala za $6 bilijonov zmanjšati tekoče izdatke, kot je to odredil Kongres.
To bo v letošnji volivni kampanji najbolj bolno politično vprašanje. Zgodilo se je namreč to, kar smo vsi pričakovali: senatorji in kongresniki so se kar topili v poveličevanju lastne varčnosti, ko so glasovali za znižanje izdatkov. Sedaj, ko je treba izdatke omejevati, pa vsi letajo v administracijo in posredujejo, da bi njihove države in volivni o-kraji ne bili prizadeti. Nad senatorji in kongresniki visi torej nevaren Damoklejev meč, ki so ga sami obesili nad svojimi glavami. Ne bodo mogli Johnsonove administracije tako napadati, kot bi jo radi, kar bo seveda koristilo Hum-hreyju.
Johnson ima še drugo politično orožje v svojih rokah, ki ga lahko rabi brez nastopov v javnosti: lahko izvaja pritisk na sprte demokratske brate. Johnson je preveč iznajdljiv v tem poslu, da ne bi takih sredstev našel. Ako jih bo
izrabil, bo pomiril demokrate in pomagal Humphreyju do|kai? Bojim se, da ne bi pri ne-zmage, ki bi drugače utegnila viseti v zraku.	katerih ljudeh, kadar pride do
Ima pa Johnson le še eno politično željo, ki bi ga uteg-!gmotftih žrtev, ideali padli v vo-
nila prisiliti, da se še meša v volivno kampanjo: rad bi dosegel premirje v Vietnamu ali vsaj pripravil tla zanj. V dosego tega cilja se ne bo ustrašil nobene poti in nobene metode. Zaenkrat še ne kaže, da bi taka prilika mogla nastopiti.
Če torej Johnson ne bo iskal te prilike, da bi začel politične ofenzive, se ne bo ustrašil političnih defenziv, ki jih bodo skušali republikanci ustvariti. Saj bo Nixon le težko zmagal, ako republikanska stranka ne očrni primerno sedanjega predsednika. Seveda bo Johnson v defenzivi brezobziren. Vprašanje je samo, koliko se bo pri tem oziral na Humphreyja. Verjetno mu bo lastna koža bližja, kar končno lahko kaj koristi tudi Humphreyju. Johnson se je torej odmaknil volivni kampanji, toda popolnoma pa ne. To namreč ni odvisno le od njegove dobre voile in njegove želje.
I. A.
Slovenski zavod v Rimu skozi realno oko
CLEVELAND, O. — Ako bi rekel skozi politično ali kako drugačno oko, bi kdo rekel: “Prešmentana ta muha domišljava” in bi verjetno imel prav. Vse, kar bom podal v tem članku, je moje osebno mnenje. Razglabljanje bo v stvarnem okviru za narodovo dobro.
V Rimu bodo zgradili slovenski zavod za duhovnike pod imenom “Slovenicum”. To je učni zavod za že posvečene duhovnike, ki bi radi nadaljevali študije
do in šlo vse skupaj pod plašč šovinizma. S šovinizmom in nerganjem ne pomagamo narodu.
V Ameriki smo postali iz političnih in ekonomskih beguncev državljani ZDA. Tako smo obdržali vse politične, ekonomske in človečanske pravice — večje, kot smo jih kdaj koli imeli. Teh pravic ne bomo nikoli žrtvovali na račun absolutizma, pa naj bo kakršne koli barve. Politika se spreminja, a narod in cerkev ostane. Živeti za neke ideale se pravi pomagati pozitivnim pojavom, katerih je več kot negativnih. Narod rabi vero in cerkev je bolnica za ozdravljenje duše, treba jo je povečati,
v teoloških vedah.
Slovenski škofje so pooblastili napraviti sprejemljivo vsem slo-
msgr. Alojza Baznika od sv. Vid-ske cerkve iz Clevelanda za glavnega pooblaščenca na ameriškem kontinentu za vse zadeve glede slovenskega zavoda. Da so slovenski škofje na pravi poti, se vidi ravno po tem, ko so izbrali velikega duhovnega genija msgr. Baznika za pooblaščenca. Msgr. Baznik je v Ameriki rojen, a z veliko plemenitostjo je obdržal zvezo s slovenskim narodom in slovensko cerkvijo doma. Msgr. Baznik ni samo duhovni genij, je tudi gentleman pri reševanju duhovnih, humanih dobrin med staro in novonaseljenci, med starejšimi in mlajšimi. Politično je neoporečen in služi zgolj cerkvi in duhovnim idealom. Kot tak je bil izbran in bo ostal pri slovenski cerkvi in slovenskemu narodu v neizbrisnem spominu.
Neki visoki ameriški državnik je rekel: “Ako človek ljubi svojo prvotno domovino, bo vzlju bil tudi novo!” Posebno velik je človek, kadar dela za narodov blagor; postavlja učne, kulturne zdravstvene, socialne ustanove in postavlja spomenike bodočim rodovom v ponos.
Narod ima duhovne in materialne potrebe. Zakaj ne bi pomagali ljudem, ki hočejo biti duhovno srečni? Duhovna raven slovenske cerkve doma je zelo visoka, kot smo slišali od mari borskega škofa dr. M. Držečnika. Krščanstvo med Slovenci je staro že 1200 let in je danes rav-on tako trdno, kot je bilo nekoč v ugodnejših prilikah. Ako cerkev primerjaš s čebelicami, prideš do sledeče ugotovitve:	ako
čebelicam razbiješ satovje, niso radi tega prav nič demoralizirane, začnejo z novim satovjem, prav tako pridne v delu za sebe in novo generacijo. Tudi cerkev po vsem hudem začne na novo graditi temelje in pri vsem umskem razvoju izkristalizira naj boljše za cerkev in za narod.
S postavitvijo slovenskih zavodov v prestolnicah sosednjih držav bomo dobili samo eno in to je spoštovanje. Slovenci so narod in imajo iste pravice kot vsak drugi narod. Zakaj bi vedno vedrili pod plaščem “germa-nica ali romanica” in bili tem v breme. Seveda ljudje se sprašujejo, kdo pa bo to finančno vzdrževal? Odgovor je zelo enOr staven: Mi prav malo vzdržujemo! Poglejmo samo Korotan na Dunaju — stoji, a nas prav malo finančno obremenjuje, če sploh
jem naroda. Gradili bodo skromne, mirne in srečne ljudi. Kadar govorimo o miroljubnem, poduhovljenem in civliziranem narodu, se lahko samo vprašamo, kdo pa ima večjo korist kot vladajoče sile.
Nič ni lepšega, ko zapuščaš to zemljico in analiziraš preteklost, kot pustiti bodočim rodovom velika dela, sebi v zadoščenje, bodočim rodovom v spomin in ponos. V tem je msgr. Baznik velik, pomagajmo mu pri zbiranju denarnih prispevkov za tako za-željeno učno ustanovo Slovenicum v Rimu. Lepo bo srečanje z narodnimi škofi iz Slovenije v Rimu leta 1970, ko bo Slovenic postal dejstvo. Masovno romanje z vsega sveta bo velika manifestacija slovenskega naroda in slovenske cerkve. Karkoli bomo darovali za Slovenik, so nam prijazni slovenski duhovniki že povrnili — pomagajmo.
Franček Toplak
Inž. Jožefu Seljaku v spomin SS-lefnioe muoeniške smrti
TIMMINS, Ont. — September je za nas mesec žalostnega spomina. Letošnji pa je še posebej žalosten, saj je poteklo že 25 let, odkar so morali umreti mučeni-ške smrti naši verni, mladi fantje, ki so branili domovino pred rdečo zverjo.
V borbi za dom in vero je padel tudi mlad inženir Jože Seljak. Dne 12. septembra 1943 so ga komunistični partizani zajeli v Cerknici, ga med pljuvanjem
in zasramovanjem z žico zvezanega, z drugimi sotrpini-borci v Grahovem naložili na kamijon in ga odpeljali v kočevske gozdove. V Kočevskem gradu je stradal polnih šest tednov, bil je mučen in pretepen, pa je kljub temu tolažil svoje sotrpine in jim priporočal molitve, ko je sam v svojem kotu tiho molil sv. rožni venec.
Na večer, predno so ga odpeljali z drugimi v smrt, je sam sebi napisal s svinčnikom na steno osmrtnico: “Padel za dom in ve-”, inž. Jože Seljak.
Dragi, nepozabni Jože! Ni bilo lahko Tvoje življenje, trdo Te je covalo. Bil si najboljši učenec v ljudski šoli in nato vseh osem et odličnjak gimnazije škofovih zavodov sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubija110- B° maturi si se odločil za agron°mijo, katero si odlično končal na zagrebški univerzi tik pred drugo: svetov-
no vojsko. Nato si bil v službi pri Prevodu v Cerknici, in ko nisi hotel trobiti v komunistični rog, je bila Tvoja usoda zapečatena. Si bil pač učenec prevzvi-šenega škofa dr. Gregorija Rožmana.
Ob razpadu Italije si se umaknil z drugimi izobraženci iz Cerknice v Grahovo, kjer ste se junaško borili v gorečem oporišču, ki so ga Vam komunisti zažgali nad glavami, ker vas drugače niso mogli živih dobiti. In upajoči in verujoči, da pridejo Angleži, ste se držali in borili do zadnjega. Ko sta padli v roke komunistom, ste vedeli, da je vaša usoda zapečatena.
Dragi Jože, počivaš nekje v Jelendolu, počivaj mirno in naj Ti bo v tolažbo, ko z nebes gledaš na nas, da Te nismo pozabili, da si v mislih vedno z nami s svojimi svetlimi ideali!
A. S.
VESTI
Romanje ameriških Sloveneev po Evropi
II. New York — Lizbona — Fatima
(Nadaljevanje)
Četrtek, 6. junija 1968. — V Lizboni na Portugalskem smo pristali pred enajsto uro dopoldan po evropskem času. Naš originalni načrt je bil, da si najprej ogledamo mesto Lizbono, nato pa se odpeljemo z avtobusom v Fatimo.
Ko je bilo vse urejeno glede potnih listov ter smo zodovoljili carinike, da ni v naših kovčkih ničesar sumljivega, smo stopili na trg pred letališčem, kjer nas je čakal avtobus in ob avtobusu prijetno presenečenje. Zaslišali smo domačo slovensko govorico. Iz oddaljene severne Portugalske je prišel v Lizbono počakat naš avijon salezijanec p. Anton Maučec. Pred svojo boleznijo mu je p. Odilo pisal, da pride skupina ameriških Slovencev na romanje v Fatimo ter ga je naprosil, naj bi to skupino vodil po Portugalski. Na žalost ni nihče p. Maučeca obvestil o spremembah v romanju po bolezni p. Odila, tako da je šel na tako dolgo pot zastonj. Naš vodič p. Godina mu je razložil situacijo, nakar se je dobri gospod od nas poslovil.
Nekateri bralci teh dopisov so prosili za njegov naslov, zato ga tukaj navajam:
P. Anton Maučec, SDB Coll. Sales.
Aouca, Portugal.
Trg pred letališčem nam je nudil naš prvi pogled po evropskem mestu. Cvetlični nasadi po trgu in ob poslopjih so nam naznanjali, da je tukaj doma evropska kultura. V primeru z a-meriškimi mesti je v evropskih veliko več cvetja in drevja. Med drugim smo na trgu opazili tudi sadno drevje, med katerim so bili pomarančevci. Med gostim zelenim listjem so viseli vabljivi zlatorumeni sadeži. Lepa pomarančna drevesa smo videli ne samo v Lizboni, ampak po celi provinci Estremadura med Lizbono in Fatimo, kjer smo potovali.
Ko smo vstopili v avtobus na trgu pred letališčem, nam je naš vodič p. Godina dal na izbiro ali želimo iti takoj v Fatimo ali pa si najprej malo ogledamo mesto Lizbono in se nato odpeljemo proti Fatimi. Večina se je odločila za ogled Lizbone kot prvo točko na našem potovanju.
Koža jih je izdala
Republiški tržni inšpektorji v Bosni in Hercegovini so po poročilu ljubljanskega ‘Dnevnika’ dognali, da zakoljejo v tej republiki zasebniki 75% živine na črno in seveda na črno prodajo tudi meso. Izdala jih je koža. Po potrjenih zapisnikih je bilo namreč v 14 občinah zaklanih od zasebnikov le 18,000 glav živine, prodali pa so v istem času nad 55,000 kož goveje živine in ovc,
Očitno je torej, da dve tretjini vse živine zasebnikov odhaja na trg po črni poti, pri čemer se lastniki izognejo vsem davščinam in kar ni nič manj hudo, tudi pregledu mesa od strani zdravstvenih oblasti. Ker je v Bosni in Hercegovini od 4 milijonov glav razne živine le 2-3% v družbeni lasti, je očitno, da je večina mesa na trgu, ki ga kupujejo potrošniki, prinešena tja na črno in brez vsakega pregleda.
Poročilo pravi, da zaslužijo zasebniki pri tako prodanem mesu 1.30 dinarja pri kili, med tem ko zaslužijo mesarji, ki so v rednem poslu, pri kili le 69 par. Za 1 dolar se dobi po uradnem tečaju 12.5 novih dinarjev,
tresu, je Alfama, ki nam nudi izvrno obliko mesta pred 18. stoletjem. Severno od trga Rossi teče znamenita ulica Avenida da Liberdade (Ulica Svobode), ki se konča pa Pombalovem trgu. Na sredi tega trga stoji spomenik obnovitelju Lizbone.
Južno od trga Rossi pridemo po ulici Rua Augusta na Prača do Comercio( ki je trg, ki se razprostira prav do reke Tagus, to je, prav do pristanišča. Kot že ime samo pove, je to vedno bil in je do neke mere še danes komercialni center Lizbone. Svoj čas so tukaj prodajali svoje dragocenosti trgovci, ki so pripotovali z ladjami iz Indije in Afrike.
Prača do Comercio je tudi dal zgraditi Pombal in ga nekateri uvrščajo med najlepše trge na svetu. Na tem trgu so v glavnem vladna poslopja, ki se odlikujejo po svoji izredni arhitekturi. Na sredi trga je velik slavolok slavnemu portugalskemu pomorščaku Vascu da Gama, ki je odkril novo pot do Indije. S trga se o-biskovalcem nudi tudi lep razgled na šrednjeveški grad Sv. Jurija (Castelo Sao George), ki je bil zgrajen za časa gotskih invazij po Portugalskem in je poln zgodovinskih zanimivosti.
Zapadno od Prača do Comercio sta še dve zanimivosti. Po u-lici Avenida Ribiera das Naus
o katerih je tu govor. — Bosno in Hercegovino štejejo med “nerazvite” predele Jugoslavije, tole klanje in prodajanje mesa na črno dokazuje, da “nerazvitost” ne sega na vsa področja!
Privatni akvarij v Ljubljani
V večini velikih mest po svobodnem in komunističnem svetu imajo akvarije. Imajo ga seveda tud v Ljubljani, toda ta je privatna last Antona Kresala v Aleševčevi ulici št. 24 v šiški. Lastnik si je iz zanimanja zbral lepo zbirko tropskih rib in ribic, pa tudi rastlinja. Rad bi ga še več, pa nima denarja. Saj samo vzdrževanje akvarija, v katerem je 250 vrst tropskega rastlinja, 150 vrst tropskih rib, okrog 50 vrst morskih živali, stane 4 milijone starih dinarjev letno.
Anton Kresal, se trudi na vse načine za vzdrževanje svojega akvarija in je dosegel doslej že lepe uspehe, vendar pa je očitno, da ga brez podpore javnosti ne bo mogel razširiti -in dopolniti. Dopisnik ljubljanskega “Dnevnika”, ki si je akvarij ogledal in poroča o njem, piše, da je ljubljanski akvarij “suh”, kar se denarja tiče.
Vsekakor je zanimivo, da v deželi socializma, oziroma komunizma, vzdržuje privatnik u-stanovo, ki bi morala po vsem sodeč biti javna in javno vzdrževana!
Teletina večkrat na krožniku
LJUBLJANA, 9. avg. — če bi vrednost dinarja merili po vrednosti mesa, potem bi zaključili, da je vrednost dinarja po reformi porasla.
Nekaj primerov: na Jesenicah je bila povprečna cena govejemu mesu ob reformi 11.70 din za kg, danes pa je 11.13 din. Povprečna prodajna cena mesa mlade govedine je bila ob reformi 12.80 din, danes pa je 11.80 din. Cena teletini je ostala enaka kot ob reformi in znaša povprečno 14 din za kg.
Cena prvi vrsti svinjskega mesa je danes za 1.20 din nižja kot julija 1965.
Zanimivi so tudi podatki o gibanju potrošnje mesa v jeseniški občini. Občani in turisti so 1. 1965 pospravili 207 ton govejega mesa, letos pa 208 ton (pri vseh navedenih podatkih je zajeto obdobje od januarja do maja); 1. 1965 so v jeseniški občini prodali 246 ton svinjskega mesa, letos 225 ton. Pred tremi leti so prodali 39 ton telečjega mesa, v enakem obdobju letos pa 110 |ton. To pomeni, da je na naših
ax
Bento, tl ga uporabljajo 2a zbo- “b ref”'ml' Pd: toJe zkreal° ziv-rovanja narodne skupščine. V ljenjskega standartia obcan°''-tem starem samostanu je ohranjenih mnogo srednjeveških u-metnin in drugega bogastva, ki spominja na mogočnost in slavo Portugalske v zgodovini.
Nedaleč od zgradbe narodne
Hitra reakcija r
LJUBLJANA, Slov. — Znanec, ki gradi hišo, je že dva dni po objavi novih cen kurilnega olja dobil obvestilo Ljubljanskih skupščine je blizu reke Tagus J opekarn, kjer mu vljudno sporo-poznan ribji trg. Ob zori, ko pri- čajo, da je Centralni delavski peljejo ribiči svoj plen, ga jim | svet 5. avgusta zaradi podražit-odkupijo pro dajalke, poznane ve mazuta nekoliko popravil ce-
pod imenom varinha. Te žene so zelo podobne cigankam. Oblečene so v dolge in široke temne o-bleke. Na ušesih jim vise dolgi zlati uhani v obliki krogov. Sko-
Lizbona je razdeljena v staro raj vedno nosijo tudi verižico s
in moderno mesto. Moderni del mesta je bil zgrajen v glavnem po drugi svetovni vojni in je zato manj zanimiv.
Za turiste je bolj zanimivo staro mesto, ki je bilo v glavnem zgrajeno še v Pombaloyem času. Središče Lizbone je star trg Ros-sio. Na severnem delu trga stoji narodno gledališče. Ostale stavbe okoli trga je dal zgraditi še Pombal po potresu leta 1755. E-dini predel mesta, ki je ostal več ali manj nepoškodovan po po-
križcem ali srcem. So temne polti in dokler imajo zalogo, vneto ponujajo svojo robo, ki jo prenašajo v košarah na glavi. Iz teh se vedno cedi voda. Imajo celo
ne. Tako so spremenili ceno modularnega bloka za 4 stare dinarje po kosu in pregradnih blokov za 20 S-din po kosu. Navzgor seveda!
Pustimo ob strani, da Ljubljanske opekarne še vedno pišejo uradna obvestila v starih dinarjih in da je dopis datiran 3. avgusta, torej dva dni pred sklepom delavskega sveta. Razmiš-
svoj predel mesta, kjer žive, Ijanja vredno pa je, da je zna-
imenuje se Madragoa.
Za ogled Lizbone smo imeli odmerjeno le malo časa, zato smo se kmalu po poldnevu odpeljali proti severu, proti našemu cilju, proti Fatimi.
(Dalje sledi)
T. Arko
nec opeko rezerviral že marca, junija pa dokončno plačal. Veljavna pa je nova cena, kajti šele ob prevzemu blaga postane cena opeke dokončna. In pri vsem tem bo znanec še vesel, da bo opeko končno le dobil. ..
(’’Dnevnik”)
F. S. FINŽGAR:
MIRNA POTA
V tem so se odprla vrata. Mož ie prišel iz urada. Ko je Rudelj 2agledal gospoda, se je plašen stisnil k Irmi.
“Poglej ga, kak fantek je! ^ega mi je Bog dal kar na cesti, k° si bil v uradu. Rudelj je, ka-ti.” Mož se je nasmehnil %>emu kodrolaščku in ga skušal pobožati. A Rudelj se ga je kal in se skril v Irmino krilo.
Vtem je Irma možu povedala, kje ga je našla, da je sam brez damice, oče pa po ves dan zdo-^a na delu.
“Toda zdaj ga moram odpeljati domov. Nekoliko kasneje bo večerja, oprosti mi!”
Irma je odšla s fantkom, ki se je je zvesto držal in še potoma ledel pogačo.
Pred hišico, ki je bila Rude-Ijnov dom, je Irma zagledala tri šene. živahno so se pogovarjale. ■K° sta prišla s Fantkom do njih, je babica tlesknila z rokami: ‘Rudelj, kakšen pa si! Kako me je skrbelo! Oj, gospa, to ste na-redili vi! Kako ste dobrih rok! človek bi se razjokal.” Segla je P0 Irmini roki in jo hotela pogubiti, a jo je Irma naglo umaknila. “Vi ste babica tega fantka?”
“Seveda sem; mama mu je nnarla, nikogar nima, pa poskr-kina zarij, kolikor morem. On, bioj sin, mora po delu za kruhom. Kako bi živeli brez zaslužka? Ti moj Bog, da mu je umr-
pogovarjati. Vsak večer je bilo tako in nikoli nista bila zgovo-rjena. Resnična ljubezen jima je odkrivala vedno nove misli in našla vsak večer kaj drugega, čeprav zelo drobcene zanimivosti. Ta večer pa je bila Irma nenavadno zgovorna in ljubezniva. Ko mu je vse nadrobno razložila, kako je našla Rudelj-na, ga vzela s seboj, ga okopala in umila ter ga oblekla v n o v o srajčko in hlačke, je dodala, da ga je povabila za opoldne na kosilo, revčka, in vprašala moža: “Ali si hud?” Stisnila se je k njemu in mu gladila bujne črne lase. Pri tem je opazila sredi črne gošče bel las. Hitro mu ga je izpuknila in mu ga pokazala: “Ali ga vidiš? Kdo ti ga je postavil med črne kodre? — Tale Irmica, jeli, ki ti vedno znova napravlja sitnosti in skrbi?”
Rudi ji je vzel las izmed prstov.
“Lej, da ga riisem opazil! Pred teboj resnično še tega belega lasu ne morem prikriti. Oj ti moja skrbna čuvaj ka!” Podrgnil je vžigalico, las sežgal in jo gorko poljubil.
“Prav imaš! Vse domače skrbi sežgi in jih naloži name, saj imaš v uradu dovolj težav. — Torej fantek sme hoditi k nam kosit? Nič se nama ne bo poznalo. Za obleko bom trošila iz svojega.”
“Nobenega dobrega dela mi ne
la> ko je bila tako pridna in do-; pri|pščiš. Ali bom pri poslednji kfa. Gospa, sami križi so na
svetu.”
“Toda fantek je ves ljubi dan kar sam, kakor sem spoznala in je ta soseda povedala.” Irma spoznala ženo, ki je bila z kabico. “Tako bi ne smelo biti.
^akaj ga ne vzamete s seboj?”
“Saj bi ga, čeprav je pri nas celo gnezdo takihle kričačev in Vekačev, ko bi hotel z mano.
^°če. Samo ,mama, mama’ goni 111 joka.”
: “In brez kosila?”
“Zjutraj skuha oče za oba, za °Poldne mu jaz kaj prinesem,
2večer priden spet in jima kaj žalega pripravim. Hudo je, gos-Saj tudi oče, moj sin, opoldne °Pravi s suhim kruhom. Reveži srno.”
“Gospa, ne veste, kako nam je trda, ko nimamo razen )?0k in revnega kvartirja pod Milini Bogom nič,” je potožila ^hga.
sodbi stal s prazno culico pred sodnikom?”
“Nič se ne boj. Kar jaz storim, storim tudi zate. Sicer pa imaš že natlačeno vrečo premnogih sprav med nesmiselnimi tožba-rji, ko si iz sovraštva naredil prijateljstvo. To je več vredno kakor te moje drobtine. Saj tudi veš, da se strogo ravnam po tvoji volji. Mojega očeta poznaš. Vsak mesec mi daje tisti stotak. Nobenega še nisem načela, ko ti hočeš tako. Nekaj pa moram porabiti, ali ne?”
“Saj sem ti že večkrat rekel, da si očetovih priboljškov sama gospodar. Le najini skupni gospodarski in gospodinjski izdatki ne smejo presegati dohodkov moje službe, sicer utegneš zaiti v potratnost. Tega nočem. In praviš, da nisi od njih še nič potrošila. Saj to ni res.” — Mož je potegnil iz žepa dragoceno uro. — “Kaj pa ta? To je tvoje l‘In pa otrok ni konca ne kraja, darilo za moj prvi god v zakonu.
^akor bi jih z orehov klatili,
^ Pridodala tretja ženska. Saj 111 slutila, kako je to presunilo Srce Irmi, ki je že leta hrepenela zarodu. Ženske so postale zgo-Vorne in bi zlepa ne bilo konca ^zodevanju edinščine, ki jih are- Irma je morala zavreti je-^aili tok žensk in se je obrnila ^babice.
‘Ali imate opoldne toliko časa, jf bi Rudeljna pripeljali k meni? antek mora za kosilce dobiti ai gorkega. Ali veste, kje stanujem?”
Raj bi ne vedela? Vse mesto Vas pozna in tudi vašega gospoda ° obeh vemo samo hvalo.” ‘‘Ali bi prišli?”
I> pa pridem. Saj pri nas ta . *aba kuha, kadar ne gre kam
v dnino.”
n 'kbrej velja. Jutri ob eni. — j^udelj, priden bodi in ne jokaj, v ariia te v nebesa sliši in je a|°stna. Ne smeš jokati.” a se je poslovila od žensk, Rudeij ga ji je spet prijel za do in nabiral krapek, da bi Zjokal.
Zares sem ga bil vesel. Moja birmanska ura je bila že revna. In še in še bi ti lahko pokazal marsikaj. A praviš, da nisi še nobenega stotaka načela.”
“Tega nič ne štejem. Če morem tebe razveseliti, razveselim najbolj sebe, kar je več vredno ko ves denar. To kar pustiva. Imam pa drug gospodinjski načrt. Ali ti ga smem razodeti?” “Saj si ti gospodinja — torej gospodari!”
“Že nekaj časa me obletava misel, kaj, če bi si najela kuharico? Kako sodiš?”
“Kdaj sem že sam mislil na to! Zakaj mi nisi že prej tega omenila?”
“Res si nisem upala!”
“Zakaj ne?”
“Morda porečeš: Viš jo! Dela se je naveličala, bolj imenitna hoče biti, sram jo je hoditi cekarjem na trg med kuharice.” “Tako si mislila,” se je zasmejal mož. “In zakaj si ti jaz nisem upal ponuditi tega? E ženske vedno sumničite. Takoj si izmisliš: nič več ne zna ali pa
■p.	|
uanes ne, Ijnbček moj! Jutri mi noče postreči, kakor bi rad.
No, in če še mlado kuharico dobiva, potem pa, no, saj veš, kako ste občutljive.”
Irma ga je prijela za uhelj: “Ne rečem, da si hudoben, poreden pa si, da svojo ženo tako natolcuješ, in zaradi tega bi te zares smela pošteno pouhljati.” A ga ni! Poljubila ga je in na-
SEPTEIj ;n2 m 4i	IBEB m*} M6!	[Saj 1.
isiKilnui	Iti	14 21
22l!23li24f25i	26|27;	28
mmu j	□L J	
KOLEDAR
društvenih
prireditev
SEPTEMBER 22. — Trgatev na Slovenski
pristavi.
22. — Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Avenue večerjo s plesom. Igra Rudy Tomsich. Začetek ob petih popoldne.
28.	— “Mladi odrasli” Par-Fi
prirede polka ples v farni dvorani pri Sv. Vidu ob 75. letnici obstoja fare.
29.	— Slov. narodni dom na 5050
Stanley Ave. na Maple Hts. priredi svoj letni banket. Začetek ob petih.
29. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, O.j v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku. OKTOBER
— Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
— DSPB Tabor priredi ob 25-letnici ustanovitve Slovenskega domobranstva svoj jesenski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave.
12. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave.
20. — Društva Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi obed z govejo pečenko v avditoriju v času od 11. dop. do 2. pop .
20 — Podružnica št. 14 SŽZ
priredi ob treh popoldne v SDD na Recher Avenue “card party”.
26.	— Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30.
27.	— Pevski zbor Planina priredi svoj koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
27. — Podružnica št. 25 SŽZ
praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne.
27. — Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
3. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES.
3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Člair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
9.	— Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St.
10.	— Lilija poda veseloigro SVOJEGLAVČEK v Slov. domu na Holmes Ave.
16.	— Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.	— Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
24. — Letni festival Zahvalnega
dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne.
24. — Dramatsko društvo Naša
zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro.
28.	— Tony’s Polka Party —
Seventh Thanksgiving Celebration in Slov. National Home, St. Clair Avenue.
29., 30. — Slovenske duhovne vaje za može in fante v škofijskem domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd. DECEMBER
1. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski konvert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
15. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob treh popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue božičnico.
JANUAR
20. — Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. “Pristavsko noč”. Igrajo “Veseli Slovenci”.
FEBRUAR
15.	— Lilija priredi NAGRADNO
MAŠKORADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
MARC
16.	— Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi zajterk z omeletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2, pop.
APRIL
19. — DSPB Tabor priredi svoj
pomladanski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
4. — Pevski zbor Triglav priredi
svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
AVGUST
24. — Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
Naš vrtiček
Kako si lep vrtiček moj, zares je ljubek prostor tvoji Z lepim cvetjem se krasiš, ko biser drag se meni zdiš.
Kako vse rožice lepo v raznih barvah nam cveto, roženkravt in rožmarin, gorenjski nagelj in jasmin.
In travica zelena ta skrbno je postrižena; preproga lepa se mi zdi, ki tu pred hišico leži.
Marija pa naš vrt varuje, ki tu v kapelici kraljuje. Srečen dom, družina vsa, ki v varstvu jo Marija ima.
To pa naša mama uživa zvečer, ko rožice zaliva! Zalivaj, plevi in rahljaj, da vrt nam bo ko mali raj!
Tone Košir
predsedniškega kandidata Humphrey j a.
Ne bo iskal stikov z vsemi u-nijskimi člani, ampak le z njihovimi 500 delegati. Reutherjeva agitacija je potrebna, ker ima mož velik ugled med svojimi pristaši. Med nje so nepričakovano vdrle simpatije za kandidata Wallace j a. Kako je do tega moglo priti, še ni jasno. Vsekakor je res, da Wallace zna govoriti preprostim ljudem in zadeti njihove skrivne želje in misli, ki so večkrat daleč od programov obeh vodilnih političnih strank.
Reuther bo obiskal tudi druge države, kjer ima njegova unija svoje podružnice.
Reuther bo na sestanku delegatov obravnaval tudi Gilliga-novo kandidaturo za senatorja. Ker je med člani UAW dosti “golobov”, bo Gilliganova kandidatura naletela na topel sprejem. Nekatere podružnice UAW so celo sklenile, da bodo nabirale denar za Gilliganov volivni fond, ker se ne strinjajo s tem, da se nekatere AFL-CIO unije odmikajo od Gilligana, ker baje ni dosti vnet za Humphreyjevo kandidaturo.
Heg&ffier pride ¥ Oleveiand agitira! za itophreyja
CLEVELAND, O. ^ Voditelj unije avtomobilskih delavcev W. Reuther spada med najbolj agilne demokratske voditelje. Dokler je bil v vodstvu AFL-CIO, je na demokratskih konvencijah igral vsaj za kulisami veliko vlogo. Na zadnji konvenciji je utihnil. Se je čutilo, da je zapustil vodstvo AFL-CIO. Je pa še zmeraj politično aktiven. Tako bo prihodnjo sredo prišel v naše mesto, da agitira med 170,000 člani svoje unije za pod-
DeGaullove sodbe na pcmanjkanju poznanja
PARIZ, Fr. — A. Harriman je v izjavi zastopniku radia Luxembourg dejal, da je De Gaulle prav povedal, da ni bil navzoč na konferenci v Jalti, toda to, kar je govoril o sklepih konference ne temelji “na poznanju tega, kar je bilo tam, ampak na nepoznanju”.
Harriman je trdil, da sta se Roosevelt in Churchill trudila, da bi države vzhodne Evrope, ki so jih zasedle sovjetske čete, o-hranile pravico samoodločbe o svojem načinu vlade in v mednarodni politiki. Dosegla sta, da je bilo to posebno in podrobno določeno v sklepih konference, ki pa se jih Stalin ni držal.
Sklepe konference zagovarja
h •
r^eš Z babico.” v ^enske so gledale za Irmo in en glas trdile: ‘To je duša! Sr° ki bili vsi bogartinci takih c> bi bilo na svetu lahko dru-
■Ko
\
žg ° s^a Slakova povečerjala,
I)0sPravila in mož prebral ^ke, sta sedla in se začela dalievala:
NA STRAŽI — Trije južnovietnamski vojaki sedijo na vrhu svojega bunkerja blizu Demilitariziranega pasu in gledajo, če ni kje v bližini sovražnika
Harriman z vprašanjem: Čemu jih je Stalin prelomil, če so bili dobri zanj? Pri tem pozablja, da Amerika in Anglija nista veliko storili, da bi prisilili Stalina k izpolnitvi dogovorov. Dejansko sta vedeli že v sami Jalti, da v tem pogledu ne bosta mogli veliko napraviti, priložnost za to je bila že zgubljena.
Boeing opustila delo na letalu s premakljivimi krili
NEW YORK, N.Y. — Boeing Co. je dobila pred dvemi leti naročilo zvezne vlade za razvoj modernega nadzvočnega potniškega letala. Njen načrt je bil izbran v dobri meri zaradi premakljivih kril, ki bi zmanjšala potrebo po daljših vzletnih stezah, pa zmanjšala tudi izreden šum na letališčih in v njihovi okolici.
Sedaj je družba sporočila zvezni letalski administraciji, da je načrte za letalo s premakljivimi krili potisnila na stran zaradi prevelikih ovir in se posvetila gradnji letala s trdnimi krili, kot ga je imela v načrtu Lockheed Aircraft Co., ki se je tudi potegovala za gradnjo novega nadzvočnega potniškega jet letala.
Francozi in Angleži so skupno zgradili nadvzočno letalo Concord in ga začeli že preskušati. Podobno letalo preskušajo menda že tudi Rusi. Ameriško letalo bo predvidoma večje in hitrejše, toda ‘ do njegove vključitve v promet bo preteklo nemara še

V BLAG SPOMIN
OB OSEMNAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT
Pfc- William F» Starše
ki je izgubil svoje življenje v obrambi domovine in izdihnil svojo blago dušo 16. septembra 1950 na Koreji.
Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
mama MATILDA BRATJE in SESTRE ter OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 16. sept. 1968.
ZA NA PLAŽO? — Že mogoče,'vsekakor ne za v vodo. Dekle ima skromno obleko okrašeno z zbirko različnih kovancev. Ti bi jo v vodi vlekli preveč na dno. Ta nenavadna ‘kopalna” obleka je bila razstavljena v Firencah v Italiji.
vsaj 4 ali 5 let, lahko pa tudi še več.
-----o-----
Sen. Mansfield še za umik čet ZDA iz tujine
WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield je pozval ZDA, naj pripravijo načrte za postopen umik ameriških vojaških sil iz Evrope in drugih prekomorskih dežel, “kadar in če bodo razmere to dopuščale”.
Senator M. Mansfield se je zavzemal za delni umik ameriških čet iz Evrope pred sovjetsko zasedbo ČSR, nato pa je izjavil, da umik trenutno ne prihaja v poštev.
-----o-----
Žgečkanje in jecljanje
Majhnih otrok ni dobro žgečkati, sicer se lahko zgodi, da bodo jecljali, priporoča philadelphijski psiholog dr. Orchinik, ki je dolgo proučeval jecljajoče o-troke in ugotovil, da so večinoma zelo žgečkljivi.
Psiholog je postregel tudi z nasprotnim dokazom: med otroki brez govornih napak jih je le malo pretirano občutljivih za žgečkanje.
-----o-----
Daleč od morja
PAIR, Fr. — Pristanišče mesta Bordeaux v južni Franciji leži ob reki Garroni, 60 milj daleč od morja. Nemško pristanišče Bremen je od morja oddaljeno 54 milj, Hamburg pa celo 70.
Ženske doKifo delo
Iščemo snažilko
za tri frizerske salone. Mora imeti avto za prevoz. Plača $2.50 na uro. Kličite 486-2668 in vprašajte za Mr. Joseph.	(x)
Male Help Wanted
Two “Pin-chaser’s” wanted
Ages 16-18. Grdina Recreation, 6017 St. Clair Ave. Stop in or call after 6 p.m. Telephone: 361-9398.	(x)
Female Help Wanted
Kitchen Help Wanted
Morning and afternoon
Waitress Wanted, also.
SORN’S RESTAURANT
6036 St. Clair Avenue EN 1-5214
(x)
Wanted Counter Girl
From 4:00 p.m. on, full or part time. Must be 21 or over. Call HE 1-5254 in the morning or EN 1-8864 in the afternoon. (x)
MALI OGLASI^
V	najem
Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158.	(x)
Hiša naprodaj
Zidan bungalow, pri Chardon Rd., 6 sob, polna klet, razvedrilna soba, zaprt porč, dvojna garaža. Kličite IV 1-5565.
-(180)
Naprodaj
Peč, hladilnik, pohištvo za jedilno sobo, miza in stoli za kuhinjo, vse v dobrem stanju. Kličite 391-7194.	—(178)
V	najem
Lepo, na novo dekorirano 5-sobno stanovanje se odda v najem odraslim. Na 1128 E. 71 St. zgoraj, telefon 361-7500.
-(178)
Preša naprodaj
Srednje velika preša za grozdje z mlinom, na Žaklje, se ugodno proda. Zglasite se na 18220 East Park Dr. ali kličite: 531-8591
(178)
Naprodaj
2-družinska hiša, 8 sob, 4-4 vsako stanovanje, blizu Shaker in Buckeye Rd. ter cerkva Our Lady of Peace in St. Margaret. Kličite 921-6813.	—(180)
FriJatePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
| AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
! St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212
L.?.
IZUM
spisala
METOD JENKO in VIKTOR HASSL


“Ujetnik Alfred Kraus strašno vpije. Neprestano sili, da bi smel žrtvovati kri za Erwinovo transfuzijo.”
Policijski načelnik je stopil od telefona k primariju in Rol-landovim ter jim povedal, kaj hoče Alfred. Ko je Simon to zaslišal, je koj stopil k Rollando-vemu očetu in mu zašepetal, naj ponudbo brezpogojno odkloni. Tudi mati je bila iste misli. Alfred, ki je hotel pokazati svojo resnično ljubezen do Erwina in obenem zbrisati sum umora, je doživel nov poraz.
Poveljnik straže je odložil slušalko in odšel k Alfredu v celico. Alfred je slišal odločne korake in čim bolj so se bližali, tem nestrpnejši je bil. Ko je odklepal, ga je že med ropotanjem ključa Alfred vprašal, kaj je s transfuzijo, ali bo lahko dal prijatelju svojo kri. Resno je stal poveljnik pred njim, nekaj se kund pomolčal in ga samo opazoval. Nato mu je previdno povedal, da je gospod Rolland od klonil njegovo ponudbo.
Poveljnikove besede so Alfreda zelo potrle in v srcu se mu je zrušilo veliko upanja. Zakril si je obraz, poveljnik pa je medtem že zaklepal duri. Odšel je. Alfred je ostal sam, čisto sam.
CHICAGO, ILL,
MALE HELP
MODEL MAKER TEMP PLATE MAKER
EXPERIENCED IN PUNCH PRESS
Manufacturer of metal, wood and laminated display items. Excellent salary and fringe benefits.
Located in. Northwest suburbs.
Call Ron Blass 766-5100
(181)
Deseto poglavje.
Slabotni žarki jesenskega sonca so posijal skozi okno podstrešne sobice na podobo Matere božje in jo pozlatili. Skozi ozko špranjo sivih in težkih oblakov so pozdravili trpečega človeka in mu poljubili krvaveče srce.
Alfredova mati je klečala pred podobo. Vsa je zlezla v dve gubi in stiskala v koščenih rokah rožni venec. Sončni žarki so počasi drseli po njej in ji posijali v razoran in zguban obraz. Šele tedaj je spoznala, da je dan.
V zatopljenosti jo je zmotil živahen korak na stopnicah. Kdo bi prihajal. Spoznala je že, da mora biti ženska. Počasi je šla k vratom, jih odprla in pred njo je stala Alfredova zaročenka, ljubka Anny.
Da ne bi Anny opazila njenih solz, si je nerodno obrisala oči. Ta pa je stopila v kuhinjo, pogledala starko in malo začudeno vprašala: “Kje je Alfred, mamica, ali še spi?”
Mamici so se oči zopet orosile in glasno je zaihtela. Anny je sočutno stopila bliže, ji objela sivo glavo in jo nežno vprašala: “Kaj je, draga mamica, zakaj jočete? Čisto rdeče oči imate. Bog nas varuj, pa se ni kaj hudega zgodilo!”
Alfredova mati se je pritisnila k njej in sklonila glavo, skriti je hotela objokani obraz. Anny ji je dvignila glavo in ji zrla v oči, rekoč: “Povejte, mamica, kar vse povejte. Kje je Alfred?” Mamica je še vedno molčala in jokala; od bedenja se je komaj držala pokonci. Starka je premišljevala, kaj naj ji pove. Ali kdo naj ji pomaga, če ne Anny? Največ zaupanja je imela vanjo, rada jo je imela ko lastno hčer, ona pa je tako iskreno ljubila njenega Alfreda. Zakaj bi ji tajila?
Sedli sta v kot pod staro podobo. Gospa Kraus ji je začela pripovedovati, kaj je prestala preteklo noč, kako je prišel paz-
nik, kako jo je zapodil Rollan-dov sluga, da Alfreda že od včeraj opoldne ni domov in ga najbrž še dolgo ne bo.
Anny jo je pazljivo poslušala, se počasi vznemirjala in težko ji je legala na srce Alfredova neznana usoda. Misli so ji begale zdaj k Rollandovim, zdaj v zapore, povsod je iskala Alfreda. Vendar potrtosti starki ni hotela pokazati. Premagala se je, pobožala mamico, jo potolažila in ji obljubila, da bo takoj odšla na policijsko upravo in vprašala, kaj je z Alfredom. Vstala je, poljubila mamico in odhitela.
Iz te bedne newyorške četrti je hitela v sredino velemesta. Slišala je vpitje časopisnih raz-našalcev: “Roparski umor!” Povsod samo umor in umor!
Čim bolj se je bližala policiji, tem glasnejše je bila ponujanje. Gruče ljudi so stale po ulicah in se glasno prepirale o vzrokih in namenih umora. Zdelo se ji je, da sanja. Na vogalu prometne ulice se je morala ustaviti, ker je stražnik zaprl cestni prehod. Tedaj je priletel izza vogala paglavec v ponošeni obleki in se zadrl Anny prav pod nos: “Newyork Times! Posebna izdaja! Morilec Alfred Kraus!” Te hude besede so jo zdramile. Ni mogoče! Alfred morilec? Stekla je za dečkom in mu iztrgala časopis. Na prvi strani je zagledala podobo, kakršno je imel v legitimaciji. Pod njo je bilo zapisano: Morilec Kraus. Za hip se ji je stemnilo pred očmi. Ko si je malo opomogla, je začela požirati članke in nadrobnosti o
HOUSEHOLD HELP
BABY SITTER
1 child. 9 mos. 3 or 4 da. wk. Willing to come in add’l. wk. days. $6.00 day. 275-3307
(178)
HOUSEKEEPER WANTED. Roselle Area. Must be dependable and live in. References.
Phone 894-5360
F'	(179)
MOTHER’S HELPER 3 children. Live in. $20.00 Deerfield, 111. References Phone 945-6775
(179)
WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK 1 or 2 Days a week. Permanent. Vicinity Devon and Central. Ph. 763-1431.
(178)
BABY SITTER — Mature. Experienced. Own room and board, plus small salary. Week ends free. Suburban home. Ph. 766-5714.
(179)
“Alfred, kaj si storil!” je na glas zavpila sredi ulice. Bila je ogorčena, a v njenih besedah sta vendar zveneli ljubezen in miloba. Ljudje so jo radovedno gledali, Anny pa se je potrla obrnila.
V lepih očeh ji je ugasnila mladostno veselje, skrb in cbup sta ji napolnili srce. V nekaj trenutkih se je čutila postarano, korak ji jo postal težak in pritajeno je jokala. Kakor pijana se je zadevala v ljudi, ki so se obračali in hiteli dalje. Zdelo se js je, da se je ves svet preobrnil. Ni mogla več trezno misliti, samo sanjala je še. Povsod samo živinsko vpitje: “Umor! Umor! ’ Sedaj ji je vsak klic trgal srce. Mislila je, da jo vsi gledajo, da jo poznajo in najrajši bi se bna pogreznila v zemljo. Komaj se je vlekla proti Alfredovemu domu.
Njenega najdražjega so milijoni dolžili, da je morilec. Milijoni so se naslajali in uživali ob poročilih o umoru. Ob teh milijonih pa so trpeli trije in njihovo trpljenje je bilo močnejše kot užitek milijonskih množic. En sam človek je bil v posmeh in zaničevanje vsemu mestu in le dva sta bila trdno prepričana, da je Alfred nedolžen. Mati ni verjela. Zaročenka ni verjela. Vsi drugi so verjeli.
Zavest, da je Alfred res nedolžen, je vrnila Anny znova moči in podvojila je hitrost. Hitela je k ubogi mamici, da bi ji povedala, da tudi ona ne verjame, in jo tolažili v bridkosti.
(Dalje prihodnjič)
Jože Grdina, 1129 Addison Road, |
Cleveland, Ohio, 44103, Telefon Ameriška 881-7670.
deljo v mesecu ob 2. uri pop. ha 8601 Vineyard Avenue.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ „ , Duhovni vodja: Rev. J. Celesmk;
predsednik: Anton Tekavec: podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -A.mbrozic, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
umoru.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO
Predsednica Mary Bostian, pod preds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Anna Godlar in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, John Burjak, Ivanka Hrvatin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
Imenik raznih društev
CHICAGO, ILL
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
BUSINESS OPPORTUNITY
FRUIT STORE GOOD BUSINESS AIR CONDITIONED PHONE DAYS 478-1141
(178)
MACHINE — TOOL & DIE SHOP N.W. side Ch’go. Est. 28 yrs. Fully equipped for 10 men. Plenty parking. Bldg, lease or sell. By appt. BE 7-8678
(178)
RESTAURANT
Can bring you a good fortune. Sell or lease.
Phone 356-2941
(179)
SERVICE STATION Good going business. Selling because of ill health. Will separate tow truck and equip. Ask for Chuck. Phone (312) 458-0464
(179)
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za S!ND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan oet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
janca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Frances Stariha, Mary Schmoltz. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema otroke rojstva do 16. leta brez zdravniška preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $560 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
MALE HELP
(	IMMEDIATE OPENINGS FOR —
MAINTENANCE MEN, ELECTRICIANS Journeymen or Class A
Good opportunity with a solid steady company with a record of no strikes and no major layoffs in 48 years. Good benefit program, including hospitalization, paid holidays, paid vacation, pension plan and plant cafeteria. Age no barrier. Write or wire to:
STALWART RUBBER CO,
160 Northfield Road	Bedford, Ohio 44142
i-	An Equal Opportunity Employer
w------	(179)
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Mar-
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 641-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celes nik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur, Mrs. Mary Kušar. zastop za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečr.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Jennie Zupančič taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Jennie Barle. Rediteljica Angela Stražar: Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Fi lipovic in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in, Liudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki- Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dali6 certifikati za slučaj stalne onemoglosti> ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa i6 c arj upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.	.
Za pojasnilu vprašajte tajnika
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželam Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič—Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta stasosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebel. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baraga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S ho 1 ar, tajnica Jennie Pugelv, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugi nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, P°Q predsednik Martin Romih, tajm in blagajnik Frank Perko, 10^ East 174 Street, telefon 481-565»; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nadzorniki: James Novak, Martin Ko mochar in Frank Dremel; zastopm' za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu oD 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, december, kjer plačate svoj asesmem 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsed. Joseph Lausin, podpred-sed. Louis Erste, taj. Andrew Champa, 1874 E. 225 St, tel.: 481-6437, blag. Robert L. Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar. Nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Orazem in William Hočevar. Zastopnik za mladino Joseph Lausin, reditelj Florjan Mocilnikar, poročevalec za liste Louis Erste. Zastopnik za konferenco in klub društev SND Frank Chesnik. Društvene seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v S.N.D. na St. Clair Ave. Člane se sprejema v društvo od rojstva do 60 tega leta starosti.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Strauss, podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag-Frank Macerol, 1172 Norwood Rd-> tel. EX 1-8228; zapis. Joseph P°' nikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink; vratar John Strauss. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop-v SND na St. Clair Ave. Soba št. 1-
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vši slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Frank Virant, podpredsednik Joseph Okorn, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Frank Plut, za Društveni dom na Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telbani -podborštnar: Angelo J. lannareio-bivši borštnar: Fred Sternisa; f1' nančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd, UT-1-1031; bla- ; gajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 103» . Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzor- j niki: Herman E. Dule, Louis C-Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Al' , bert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), TeU ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Sž>' ver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F-Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpis0' valeč novih članov: Frank J. Prija' tel, telephone:	845-4440. Dru-
štvo zboruje vsak tretji petek “ mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do ll:0J dopoldne v šoli sv. Vida.___
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF
FORESTERS	,
Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie. Vice Chief Ranger Anthony B-Kushlan. Past Chief Ranger Louis V/. Somrak, Honorary Speaker B-J. Hribar, Speaker FrankKocin. Jr-Recording Secretary Louis J. Jeseki Financial Secretary John M. Spilan 715 E. 159 St. MU 1-2119, Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees Louis Somrak, Felix Korošec, John Osredkar, Jr., Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor Anthony B-Kushlan, and Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197.
Meetings are held every third V/ednesday in St. Mary’s assembly hall (downstairs of the nevz church).
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar-.-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettle Zamlck, pod-oredsednica Anna Zalar, talnice Mary Jeraj, 1123 Addison Road, 391-5341, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Fmma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednik John Frankovic, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely; za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely: za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo ne-
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, p°d' predsednik Anthony Zadeli, tajni°a Karen Sajovic, 183 Richmond R°-’ Richmond Hts. 44143, tel. 261-126° med 6 in 9 zv; blagajničarka Rof6 Intihar, zapisnikarica Adalyne Bober. Nadzorniki: Mary Redeye, Mary Ulyan in Stanley Bober. ABZ federacija za Ohio: Gayle Sajovic, Johd Tomko. Katerikoli zdravnik po voli1 člana. Asesment se pobira vsakega 25 v mesecu, če pa je na soboto ah nedeljo, se pobira naslednji pon-6' deljek zvečer. Seje so vsaki^ pr^ petek v mesecu ob 7:30 zvečer -Slovenskem društvenem domu 113 Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M'
Commander Pauline Debevec, ^ ’ Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper Sick-Benefit Sec. Josephine Stv/an-1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103> Phone: 361-0563. Auditors France5 Tavčar, Chairman, Mary Kolegah Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of S.N.H.: Frances Tavčar, Joseph^ Stwan. Representative for the C°n' ference of S.N.H.: Mary Kolegah Regular meetings are held the fd5 Wednesday of every month at 7 P-11^ in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair AV j Dues will be collected by the R6y ord-Keeper on meeting nights ONE from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES .	.
Častni predsednik Thomas Mlinar’ predsednik Joseph Babnik, P° predsednik Louis Dular, tajnik J°\k Tavčar, 903 E. 73 St., blagajn^ Louis Pike, zapisnikar Anton Zu' pan. — Nadzorniki: Anton ZupaI^ Carl Stwan, Louis Dular, Fran Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-a1' Arms John Šuštar, F.M. of G. J°n Adamic, S.M. of G. Joseph M°ze’ Reditelj, Jacob Subel. — Društven seje vsako četrto nedeljo ob 9:» dop. v Slovenskem narodnem dom (staro poslopje), soba št. 1, spodak Urad zgoraj in uradne ure so vsak soboto od 2:30 do 5. ure popoldne-