_jHjERi$Kfl Domovina FOMIOM IN UNGtMtfi OW.Y MOWBM0 NOWSMPCft CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING. APRIL 26, 1949 LETO LI.-VOL. LI. Množica je nagnala angleškega komnnista ki brani sovražnike IZ SLOVEIUIJC KOMUNISTIČNO ČASOPIS- ma, da bo takrat nastalo zopet JE mora plačevati vsaka hiša oz. družina. Raznašalci kar no- sijo časopise po vseh družinah žele kakršnegakoli konca tega splošno klanje in nihče ne ve koga bo zadelo. Zato si ljudje in ob mesecu povsod pobirajo naročnino. Ako se kdo upre, da bi ne plačal, dobi njegovo ime krajevni tajnik komunistične stranke, ki poskrbi, da dotični ne dobi nikakih nakaznic več, če se mu še kaj hujšega ne primeri. CERKVENO SE NE SMEJO POROČITI oficirji in uradniki. Cerkvene obrede, ki spremljajo človeka ob raznih prilikah življenja sploh zelo zatirajo. Razni krajevni odbori kar na svojo pest dajejo odredbe, ki prepovedujejo poroko, krst, cerkveni pogreb in podobno. Za uradnike je pa zelo enostavno: Kdor se cerkveno poroči, »zgubi državno službo, oficir pa službo v vojski. V JULIJU 1948 so priredili titovci mesec za “čiščenje ko-minformistov.” Takrat so ljudje izginjali ha debelo. Pa ne samo kominformisti. Krajevni mogočniki, ki so največje barabe, kar so jih mogli iztakniti, so to priliko porabili, da so se maščevali nad vsakim svojim nasprotnikom ali kom drugim, ki bi se ga bili radi znebili. Takrat je OZNA “jemala” ljudi po iz-ilic. Kogar je za. na kontrola. Niti vozne karte ne moreš kupiti brez legitimacije s fotografijo, ki ti jo sme in more dati samo krajevni odbor ali bolje rečeno tajnik komunistične stranke. Po vlakih so stalne kontrole in pregledi dokumentov. Če komu krajevni odbor odvzame osebno legitimacijb, to pomeni, da ne more nikamor več potovati, da se ne more prikazati v noben urad kamor tudi ni pristopa brez legitimacije, da ne dobi neznosnega stanja. Obupali so, da bi se moglo to končati brez vojske. Pa se tudi vojske ne boje. Nasprotno si jo žele. KOMINFORMISTI so že v najvišjih državnih usadih in t»-di v Titovi najbližji okolici. Trdijo za Beblerja, da je sumljiv. ROVIGROBOVI Peter Bukvie Umrl je.Peter Bukvie na 1615 E. 26. St. Zapušča žalujočo soprogo Ella, sinove in hčere Peter, Michael, Mrs. Helen Rud-man, Mrs. Ann Siragusa, Mrs. Mary Kordič, brata Dan v Kanadi in več vnukov. Truplo leži v pogrebnem zavodu Golub na Superior in 47. St. Pogreb Bo v četrtek v cerkev St. Nicholas ob 9:30. Pokojni je bil rojen v vasi žumberak, je bil ob smrti 61 let star, je prišel v Ameriko leta 1905 in je bil član dr. St. Nicholas št. 21. CFU. . Dartmouth, Anglija. — Razdražena množica je nagnila voditelja angleških komunistov, Pollitta, da se je mora! skriti. Na shodu komunistov na an-glezke ladje. Zagovarjal je postopanje komunistov. To je ljudi raizkačilo in so začeli me- Za izboljšanje zdravstvene službe Naša vlada hoče doseči sporazum z nemškimi strankami Washington. _ Ameriška vlada hoče za vsako ceno doseči nekak miren sporazum z nemškimi političnimi stranka- Predsednik Truman znova predlaga zakon o obveznem zavarovanju Washington. —: Predsednik mi- V ta namen je odpotoval v Truman je predložil kongresu I Nemčijo glavni referent za zaken o obveznem zdruvstve- nemške zadeve v State Depart- ----------------------- nem zavarovanju, ki je del mentu Mr. Robert Murphy. tati v govornika kar so pač ime- splošno-zdravstvensga progra-jvlada mu Je {tala pooblastila, li pri rokah, tako, da je mc-ral |ma federalne vlade. Iz tega de-' da v neki meri sme popustiti bežati iz dvorane. Policija ga nar j a bi vlada povečala medi- zahtevam socijalistične stranke je ščitila in skrila pred lesnimi ci-nske šole, bi dajala pomoči za in dovoliti večjo kompetenco Sovjeti unižujejo baltske narode Ijudhni v neko zisebno hišo, ki jo je obstopila močna straža. Množica je šla pred hišo in demonstrirala. Neki oče, ki je izgubil sina na ladji, ki so jo komunisti bombardirali v kitajskih vedah, je poslal Follittu ljenim otrokom in tfe zboljšanje kos vrvi in pismo naj se obesi. e------- gradnjo novih bolnišnic, kjerkoli so potrebne, bi dajala državam pomoč za. kontroliranje getevih bolezni, ža povečanje in izpopolnitev skrbi za matere in novorojenčke, za pbmoč pohab- splošne zdravstven« službe. Tako govori Američan komunist o svoji domovini Pariz, Francija. Ameriški ■telj Ho; v Amerikši: “V Ameriki se začenja vlada terorja. Vsaka beseda proti vojni se že smatra za veleizdajo. Ječe s6 polne političnih jetnikov. Vlada dan za dnem dopoveduje ame- Komunisti napredujejo na Kitajskem brez odpora Shanghai, Kitajska, — Komunistične armije napredujejo v južno Kitajsko. Izgleda da zaenkrat komunisti nočejo prevzemati 5 milijonskega mesta Shanghai-a. Trupe so namreč šle mimo njega že 35 milj proti jugu. Zavzele e'o železniško križišče Kashing in prodirajo proti velikemu pristaniškemu mestu Hangchow, ki lezi sto milj južno-vzhodno od Shanghai-a. Izgleda pa, da se bo tudi Shanghai udal komunistom brez boja. centralne zapadno nemšk; vlade. Darovi za begunca Za begunce so darovali: Po $20.00: Rev. Odilo Hanj- Ameriški zlravniki so proti te-, sek, John Potokar, 315 North mu zakonu. Katoliške dobro-!®*'’ Chardon, Ohio. Po $10.00: delne organizacije ao se izjavile|Mary Bratkovich, 2705 Jay Ave, proti zakonu in predlagale JPo »5.00: Johanna Petrovčič, svoj, bolj svoboden način is- 812 Fulton Ave. Waukegan, 111. popolnitve .zdravstvene siužbe. Mrs. Robert Brozenich, Lynden, Presednik je rekel, da se bo Wash. Po $2.00: George Schut-boril, da se predlog sprejme in te, 144-08 11. Ave. Flushing, L. je zagotavljal, d’a to še ne po-!I., N. Y. Neimenovana. Po meni nilkake socializacije me-$1.50: Steve Yenko, Box 216, dicine, ida zdravniki ne bodo po Bulger, Pa., Mary Pogon, R. D. tem -zakonu postali državni na- No. 1, Oakdale, Pa. meščenci, da 'bo vsak ša tudi vnaprej lahko izbiral svojega zdravnika svpbodnp. Predsednik pravi, da bi po tem zakonu sedanji iiredni isiatki za zdravljenje samo postali bolj rodni, pa ne večji, ampak bi se Iskrena hvala vsem darovalcem in priporočamo še drugim, ki jim je mogoče, da darujete v ta tako potrebni sklad. p-------' Milijon ljudi že nasilno odpeljanih — žene pregnancev se morajo poročati z Rusi. Razne drobne novice iz Clevelanda in te , okolice Pozdravlja— Marija Hrovat, ki živi v Ka-Stuttgart, Nemčija. — Napadi, Woodstock, Ontario, a je protestnem zborovanju baltiških prišla na obisk k svojim v Cle-beguncev v Stuttgartu je množi-!veland, nas je obiskala.' Pravi, ca Litvancev, Estoncev in Le-da je zelo teško dobila prvo do-toncev obsodila Sovjetsko zvezo, voljenje za obisk, da so ji dnevi da je odgnala iz baltiških držav med Slovenci v Clevelandu bili najmanj milijon ljudi z ženami prelepi in so ji prehitro minuli, in otroki vred, jih zaprla v kon-j Iskreno in prisrčno pozdravlja eentracijska taborišča, ali prisi- vse Znance, posebno pa vse Slo-lila na suženjsko delo. žene pre- \ venke in Slovence v Kanadi, gnancev, ki so ostale doma, so se Odpeljana v bolnišnico— morate poročiti s sovjetskimi zavojevalci. Tako so Sovjeti pregnali iz Zadnji petek je nagloma obolela Mrs. Frances Ponikvar, 450 E. 118 St., soproga gl. predsed- rodne grude najmanj 15 odstot-jn*ka SDZ, Joseph Ponikvarja, kov prebivalstva baltiških držav. Odpeljana je bila v St. Alexis Sovjetska zveza tam načrtno , bolnišnico na Broadway. Obiski trebi prebivalstvo in sicer z vso 8e n*so dovoljeni, želimo ji, da preračunljivostjo in krutostjo. I*5* kai kma*u okrevala. Njen končni namen jc jasen: | Hčerko sodobili— uničenje vseh baltskih narodov. j ^ri družini Mr. in Mrs. Ber-Tisoči in tisoči umirajo po nard in L011*8 Hocevar- 1644 sovjetskih koncentracijskih ta-|4j0ra*n ^ve' s? do*)*** za*°, boriščih zaradi pomanjkanja ko' Dekliško ime matere je bilo Louis Brooks iz Homersville, O. S tem sta Frank in Mary Hočevar, 1644 Lorain Ave. postala prvič “grandpa” in "grandma.” Druga obletnica— V sredo ob 7:30 bo v cerkvi hrane in mraza. Sovjeti tudi brezobzirno zatirajo vero, zapirajo cerkve ter ubijajo in preganjajo duhovnike in vernike. Zborovanje je trajalo tri ure in 1500 beguncev je izglasovalo resolucijo, ki poziva Združene Marlie Vnebovzete m« za pok. narode, Mednarodni Rdeči križ Frank Selmick v spomin druge in vse druge ustanove, katerih obletnice njegove smrti. , riškemu delavstvu, da je Sovjet- države-članice naj podpišejo ska Unija, ki je v resnici republika delavstva, varuh človečan-stva, ki je dežela svobode in sreče, da je to sila ki ogroža našo lastno, ameriško svobodo. Skupina vojnih hujskačev iz Wall-street-a pomeni najbolj nečlove- nakazil za živila in obleke, d“a7e žko “ najbolj nemoralno ne-' varnost sveta. Zborovalci so no- sploh brezpraven. OBMEJNI STRAŽARJI v Sloveniji so vedno ljudje iz južnih krajev. Pogosto jih menjavajo. So odgovorni, da nihče brez dovoljenja ne prestopi meje. V Šempasu so likvidirali ce- sili ogromne slike Stalina in Roosevelta. apel, da se obe državi vrneta, med članstvo. Poljski delegat je, odklopil podpis, jugoslovanski delegat pa je podpisal skupno z drugimi zastopniki držav zapad-ne demokracije. To je prvič, da je Jugoslavija glasovala skupno z zapadnimi demokracijami proti stališču Sovjetske Zveze. Princesa Margareta potuje v Italijo London. — Princesa Margarete patruljo, ker je na njenem de- ta, druga hči angleškega kralja lu meje ušlo iz Jugoslavije 6 bo obiskala Italijo, oseb. KOMINFORMA stalno dela. Tajno sicer in zelo previdno ali vendar se čuti njen vpliv. Sedaj obisk člana angleške kraljeve rodbine v državo, ki je bila Angliji v zadnji vojni sovražna. Princesa misli obiskati naj več ja se bo to zgodilo. Ni namreč dvo- rrr rTrmmT7TMtrriTrT. ■1,[i|,i| |r-liIT M[aM|- H Geneva, Švica. — Kakor znano je Rusija skupno z Belorusijo izstopila iz zdravstvene organizacije Zveze Narodov. Predsednik je pozval vse ostale širijo vesti, da je sklenjeno med središča zgodovinskih umetno-njimi, da mora biti Tito likvidi-1 sti in nekaj umetniških muzejev, ran do 15. junija. Ljudje, ki ni-1 galerij in zbirk. so komunisti, seveda tudi to j ------c zvedo. To še povečuje strah in 262, Amerikancev mora paniko. Vse se boji, kaj bo, ko takoj zapustiti Nanking Nanking, Kitajska. — Ker se komunistična vojska bliža 'dveh strani mestu, so dobili jAmerikanci, ki so še tam, sva-irilo, naj mesto takoj zapuste, Ako komunisti upajo, da bodo (sicer nosijo sami odgovornost kdaj dobili Ameriko v pest, se za svojo varnost in življenje, zelo motijo. Po poročilih je v Nankingu sa- mo še 262 Ameriških ljudi. Ogromna večina Amerikancev namreč ve, da v nobeni komunistični državi ‘ ni tako dobrega življenskega standarda, kot ga imamo v Ameriki in to je Dokazi o izdajstvu ameriških komunistov New York. — V Sodnem procesu proti komunističnirii voditeljem v Ameriki je izjavil Chas. To je prvi Nicodemus, uradnik tekstilne unije, da so komunisti v Ameriki v istem času, ko je Moskva sklenila pakt s. Hitlerjem, dobili nalog, da morajo preskrbeti za komunistično centralo načrte to-varen in zbfrati, podatke 0. produkciji. izkus, d& uvede splošno obveze no’ zavarovanje to, zbiranje denarja za zdravljenje. Doslej so kongresi vedno zavru ill njegove predloge. Trumani pravi, da je veš namen njegovih naporov v tem oziru v tem, da bi' najboljša zdravniška oskrba bi- "ustrla- skem, ki je odšel v Združene Države Amerike pred kakimi 30 leti, išče nečakinja Ana Rogelj vulgo Ropetova iz Spodnjega Brnika, sedaj begunka v DP. CAttip Spittal an der Drau “Pozivamo vlade zahodnih demokratskih držav, svetovno javno mnenje in tisk” — zaključuje resolucija — “da naj čimbolj širi v svet resnico ■ o teh . , . , strahotah, da bo ves svet slišal sv' ma&* \c,erkvl ™ ,Ylda zvečer bo govoril prevzvišeni gospod škof Dr. Gregorij Rožman. Druga obletnica— V sredo ob 6:30 bo darovana la dosegljiva vsem'državljanom. Cela organizacija zdravstvenega zavarovanja bi bila decentralizirana, tako da- bi jo izvajale lokalne oblasti po potrebah vsakega kraja in države. Komunisti {^Jugoslavije tudi podpirajo Tita Belgrad, Jugoslavija. — Tu je sedaj kongres jugoslovanskih premogarjev. Pozdravil jih je kot minister za rudnike general Svetozar Vukmanovich-Tempo. Matilda Gracar, Praprotnica 15:, Mirna, Slovenija, prosi, da bi se zglasili njeni sorodniki v Ameriki in Sicer: Matija Hribar, Jožef, Štefan in Franc, vsi rojeni v Steža, Sv. Rupert na Dolenjskem. -----—o------ Rusi dovažajo orožje v Albanijo Rim. — Italijanski pomorščaki poročajo, da v albanski pristanišči Valona In Drač stalno prihajajo ruske vojne ladje obupne klice naših bratov izza žeteznega zastora.” Vse Splošno ropanje in rabuke v Nankingu Nanking, Kitajska, oblasti in uradi narodne vlade so zapustili mesto. Začel se je splošen nered. Grupe ljudi kradejo in ropajo po trgovinah, skladiščih in zasebnih stanovanjih. Tudi policije ni več v mestu. Kakih stotisoč vojakov narodne vojske se v neredu umika pred komunisti preti mestu. in pripeljejo vedno novi vojni To je precej velika glava med;materija!. Pristanišče m luka Komunisti so že objavili, da bo- ......... do dosegli mesto v nekaj urah. V mestu je nered in panika. jugoslovanskimi komunisti. Re-!Valona.ie 8Ploh Pod rusko ko‘ kel je, da mnogi komunisti v;mando in upravo. drugih državah in med drugimi j njegovo borbo *a e„akoprav- ^JJFflg RftjllOVCjSfi SVfitOVIlC VCStl nost med komunističnimi stran- • » kami in državami, pa nimajo še' NEW YORK. — General Lucius D. Clay je časnikarjem dal Tri im ta .. korajže in možnosti, da bi javno;Pre«led dela in uspehov vojaške uprave zapadne Nemčije in i'zja-Ameriški marini na straži nastopili. Pozival je rudarje vil, da samo v skupnost povezana Evropa more uspešno napredo- naj povečajo produkcijo premo-(vati. Tote so njegove besede: Oblikovanje nekega združenja za 'padne Evrope, ki mora obsegati tudi zapadno Nemčijo, bo šele _______________o______ [ustvarilo stalnost v Evropi, bo prekinilo nevarnost komunistične v Shangai Shangai, Kitajska. — Tu je'ga. proglašeno izjemno stanje in pTeki sed, da bi se preprečilo splošno ropanje in nered, kakršno je izbruhnilo te dni v Nankingu1, 700 ameriških marin- Chiang Kai Shek in general Li soglašata Shanghai, Kitajska.. — Pred-garancija, da komunisti zastonj 'sednik Li in prejšnji predsed- Stavka Dri Packard i eksPanz'ie *n “1° povzročilo, da komunistična fronta ne bo mo- .. ......... . Igla ostati'intaktna. Detroit. —‘Unija United Autoj Kingu1, iw »meiiHiuu m«,,.- Workers je odredila takojšnjo, DETROIT. — Stavka pri Pačkard Motor Co. je trajala sa- skih vojakov patrulira po me- ,stavk° vse*a delavstva pn Pack-)mo ure Podjetje je hitro ugodilo nekaterim delavskim zahte- stu in straži ameriške naseljen- !ard M°t“r ~ai-. V 8 a i vam in unija je stavko končala. vstopi tako okoli 9000 delavcev.; -------0------- | Uradniki unije pravijo, da gire NANKING. — Nova komunistična administracija je oblju- Nanking pod komunifti ,za a,tarflJ>n!Y v da 8° &*tila tujce in da se bo trgovina in zasebno podjetni- cede sline po Ameriki. • • • Pa tudi v komunističnih deže- nik Chlang Kai-Shek sta objavila skupno izjavo v kateri pravita, da sta sklenila, da se bo- Nanking, Kitajska. — Komunistične čete so prevzele oblast v mestu brez vsake opozicije. V mestu je min. Komunisti so blizu Nankinga zajeli okoli 300,* 000 mož narodne vojske. Komu- I jih družba nikakor noče ugodno rešiti. lah samih bo vedno več pojavov,ata do konca borila proti komu-po ameriškem načinu življenja nistom z vsemi močmi. Za splo-in po pravi svobodi, kar pa ko- šnega vojnega komandanta je munizem odreka svojim vernikom. imenovan minister vojske in predsednik vlade general Ho. Amerikanca so umorili grški partizani Solun. — Morilci ameriškega nisti so postavili takoj straže časnikarja Polka so bili obsoje-okoli nekaterih ambasad. Tudi ni. Dva sta obsojen* na smrt, ameriška ambasada je popolno- ■ ostali pa na dosmrtno ječo. Pro-ma zastražena. Komunistične'ces je pokazal, da je bil umor žete so zelo utrujene a imajo [naročen od vodstva grški komu-dobro disciplino. nistižnih partizanov. t pokojnega Martin Boldan ob priliki druge obletnice njegove smrti. Sinka so dobili— Mr. in Mre. Louis Somrak na 721 E. 155 St. sta srečna po-zdra/vila novodošlega člana družine. Drugi sinko se je rodil v družini. Mati in dete se nahajata v Booth Memorial Hospital. Dekliško ime matere ja bilo Kozel iz družine Kozel na 15219 Holmes Ave. Vse je zdravo in veselo. Naše čestitke. Pobiranje asesmenta— Nocoj bodo vsi tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem domu na Holmes Ave., na razpolago članom,' da plačajo asesment, če ga še niso. Kdor želi, naj prinese v dom med šesto in osmo uro. štvo moglo svobodno razvijati ter bo uživalo zaščito novega režima. SHANGHAI, KITAJSKA. — Bogatejši Kitajci in tujci be-že iz mesta Shanghai, ki ga obkoljujejo komunistične čete. Ameriška mornarica se je umaknila iz luke. Pozvala je vseh 2479 Amerikancev, ki žive v mestu, da naj ga takoj zapuste in gredo na ladje. • • • WASHINGTON. — John Lewis je predložil deset glavnih točk za pogajanja v premogovni industriji v tem letu. Zahteva posebno povišanje prispevka za pokojninski skted, povečanje plač In skrajšanje delovnih ur. Polom Osvobodilne fronte na Koroškem Celovec. — Iz Jugoslavije so prepeljali truplo med vojno padlega partizana, ki je rodom 3 Koroške. Osvobodilna Fronta je hotela napraviti manifestacijo koroških Slovencev in je vozila truplo po celem slovenskem delu. Toda prebivalstvo, ki sicer slovensko čuti, pa noče imeti nobenega opravka več niti s Titom niti z Osvobodilno fronto, se pogrebnih slovesnosti ni hotelo vdeležiti. Izostati so morate vse slovesnosti v Pliberku in na mnogih drugih krajih, kjer sploh ni prišlo nič ljudi. V železni Kaplji bi morala hiti glavna slovesnost, Prišlo je samo nekaj domačinov in komaj 600 ljudi iz ostale slovenske Koroške. Cela stvar je Slovencem na koroškem mnogo več škodovala kot vse protislovensko puanje nemško-nacijonalnega časopisja. Domovina (JAMES DEBEVEC. Editor) HIT It. Clair Am HEwhoni MU CbnUoS l> 0W» Published dully except Saturdays. Sundays and BoUdeys DOMOVINI, APRILJ26, 1949 APRIL M MR M MB TMU »I CAT I 2 3456789 »II u 13 14 15 16 17 18 19 30 21 22 23 M***7a8j9 3f> NAROČNINA Za Zed. države »8.50 sa leto; za pol leta $5.00; za šefcrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav »10.00 na Uto. Za pol leta »6.00, u 8 mesece »3.50. SUBSCRIPTION RATES United State« »8.50 per year; $6.00 for 6 months; »8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. »6 for 6 months, »8.50 for 3 months. ločitev, ki bi se rodila brez njih, brez sporazuma, brez njihovega sodelovanja. Pred vsem je treba prenehati s prepiri in napadanji drugega. To ničemur dobremu ne služi. Kar svet danes potrebuje in pričakuje je enotna fronta proti skupnemu sovražniku, komunistični tiraniji. Ljudje, ki v svobodnem svetu zastopajo narode za železno zaveso ne smejo delati vtisa, da so neurejena družba beračev, ki se pretepajo, da od njih cunje lete. To bo takoj prenehalo, če vsak izgrajuje svojo misel m svojo zamisel solidno in z ljubeznijo, in s primernim ozirom na drugega s katerim je sosed, bo sosed in s katerim bo moral delati sporazume v sili dneva, da ne bodo lomljene in polomljene njegove lastne koristi in interesi. Kadar bo vsak, ki kaj reče ali stori bilo v imenu tega ali onega naroda pazil, da vzbuja pri drugih zaupanje, dela vtis solidnosti in iskrenosti v težkem prizadevanju za najboljšo rešitev, bo že prvi predpogoj dobrega začetka storjen. us—assswisssniiiiinwsea—j Entered u second.class matter January 6th 1908, at the Rat Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1870 No. 82 Tues., April 26, 1949 KSBM a NARODA nimiitr .... ................... Še enkrat za sporazum med južnimi Slovani Ko smo ugotovili, da bo nek sporazum med vsemi narodi Evrope nujen, če naj Evropa pokaže še zmožnost življenja in napredka, je samo po sebi dano, da je tudi sporazum med narodi sedanje ali bivše Jugoslavije nujen. Ce gledamo pa še posebno razmere med temi narodi, pa te pokažejo, da je prav zanje še posebej veliko razlogov, ki jim ukazujejo, da urede svoje razmerje tako, da bodo lahko živeli kot dobri sosedje. Ne mislimo izčrpati tega poglavja, samo nekaj okolnosti bi radi nakazali. „ Če pravilno sodimo razne izjave ljudi, ki so se med Srbi, Hrvati in Slovenci bavili z javnimi zadevami poedinih teh narodov, se nam zdi, da sicer enotnih pogledov nimajo niti v srbski, niti v slovenski skupini ali neka prevladujoča mnenja se vendarle dajo izluščiti. Le redki, redki so tisti, ki še vedno trdijo, da bi bili Slovenci, Hrvati in Srbi en narod v etničnem smislu te besede. Velika večina pravi in smatra za nesporno, da so to trije narodi, sorodniki po jeziku, po običajih, po interesih povezani, trije narodi, v katerih se je tekom njihovega razvoja vedno javljala tudi misel etničnega ujedinjenja, a ni nikdar zmagala, pa je vendar ostala misel in želja ožjega sodelovanja med .njimi. Večkrat so se imenovali bratski narodi, večkrat so se ogrevali drug za drugega in ta jugoslovanska misel je rodila velike ljudi med njimi. Zadnja vojna je po prizadevanjih sovražnikov vseh trehi vrgla Hrvate in Srbe v sovraštvo, pa je vendar tako osamljen ta pojav, da ne bi smel biti merodajen. Velika večina izgleda, misli, da so Srbi, Hrvati in Slovenci vsak zase narodnostna edinka, da so to samostojni narodi z individualnimi kulturami in je treba vse bodoče zasnove sožitja in dobrega sosedstva zasnovati na tej predpostavki. Ker večina tako misli med Srbi, med Hrvati in med Slovenci, je še bolj nerazumljivo zakaj na tej bazi do sporazumevanja že ni prišlo. Izgleda, da je vzrok tu čakanje in taktiziranje ali z drugo besedo, vsak sodi da se bodo pojavili zanj ugodnejši dogodki in da bo bolje odrezal pri morebitnih pogajanjih, če še počaka. Sodimo, da je tu usodna zmota. Res morda doslej spor ali nespor med južnimi Slovani ne bi morda prav nič spremenil razvoja in toka dogodkov. Ali v bodoče, ko bo sporazum med drugimi Evropejci nujen bodo morali v to reč ugrizniti tudi narodi sedanje ali pretekle Jugoslavije. Sicer bodo dogodki šli mimo njih in preko njih, brez njihovega sodelovanja. Tako med Srbi kakor med Hrvati in tudi med Slovenci so ljudje, večje ali manjše skupine, so listi, in gibanja, ki pravijo, čemu sporazumevanje med nami, ker pa Jugoslavije itak nočemo. Jugoslavije nikoli več. Sodimo, da je tako zagrabljeno vprašanje pri repu. Saj pri sporazumevanju, ki naj vpliva na življenje teh narodov kadar bodo mogli svobodno govoriti, ni odločilno to, važno je tako naj ti narodi življenje urede, da bodo dobri sosedje, da bodo koristni vzdrževalci miru med njimi in na celem južno-vzhod-nem sektorju Evrope, da bodo mogli v miru živeti in napredovati. Če bodo ostali taki kot so sedaj, se; bodo prodajali za groš za tuje interese in trosili svoje sile v škodo drug drugega, uničevali drug drugega in motili ves red v svoji okolici. Urediti je treba torej “spor” v nekem sporazumu, ker bo po našem prepričanju vsak sporazum, ki ga bodo sami napravili še vedno boljši za vsakega izmed njih kakor pa če bodo o usodi teh narodov vsled nesporazuma med njimi samimi odločali drugi brez njih in delili to zemljo po tujih interesih. Naj nihče ne govori, da bo volja Hrvatov ali — **>**">*•' —■>—.... — volja Srbov ali celo Slovencev popolnoma zmagala v korist *bantje. Nič boljša usoda ni za -:L .i- j—iL •-------- *—*- 1—“*■ -----:u dela Etbina Kristana, edinega resničnega intelektualca v celi bandi, kajti Adamič ga je vse od začetka brezvestno izrabljal v svoje titovske propagandne svrhe in ga žrtvoval na oltar svoje brezmejne častihlepnosti — tiste častihlepnosti, ki je iz nekoč mnogo obetajočega pisatelja in tolmača Amerike napravila fanatičnega, zagrizenega, zakrknjenega sopotniškega pisuna in apologetika krvavega, zločinskega Titovega nacional-komunističnega uzurpatorskega režima!) * • • Lani sem naslikal v A. D. Opazke in pripombe Cleveland, O. — “Svobodna beseda” postaja z vsako številko bolj “vroča” — za Lojzeta Adamiča (Ademjka)* Toneta Gardna, Mirka Kuhlja in druge zagovornike Titove “velike stvari” v naši sredi. Aprilska številka na prvi strani pribija, da je naš veliki (?) rojak in “glavni neoficijelni predstavnik Titovega režima v Ameriki” A-damic (izg. Ademik) tekom svojega obiska v Titovem “raju” v zvezi z delovanjem Sansa zatajil SNPJ, ki je bila od vsega začetka njegova hrbtenica, skušajoč dati ves kredit Ameriški bratski zvezi in njenemu “krasnemu predsedniku” Janku N. Roglju. To je storil v članku v ljubljanskem komunističnem “Slovenskem poročevalcu” (nekdanjem “Jutru,” katerega so komunisti po “osvoboditvi” e-nostavno pobasali v svojo malho in prekrstili). Vzrok, da Roglja tako povzdiguje na račun ostalih naših partizanskih “kapitanov,” “feJWveblOv” in “kaprolov” je, da sta velika pobratima že od leta 1933., ko je Adamic prvič obiskal Cleveland. Adamic je takrat skušal vpreči svoje namene več tukajšnjih rojakov, toda mu je uspelo samo pri Janku, ki je odtistihmal njegov glavni — in edini! — clevelandski slovenski zaupnik. Janko je bil tudi njegov glavni pomočnik pri popartizanjenju Sansa.- Upajmo, da se mu bo Titov krvavi režim, čigar gost je zdaj, primemo zahvalil z najlepšo medaljo iz partizanske zbirke odlikovanj. Pa Kuhlju tudi, kajpak. tnih ali drugilvče je ne bodo krojili sami in spornih reči odločili sami ali Vsaj z njihovim neumornim sodelovanjem. Naj bo ideja o samoodločbi narodov še tako lepa, naj bi bil eden ali drugi narod še tako kompakten v svojih političnih programih in načrtih, vendar morajo vsi vedeti, da so še drugi ljudje, drugi narbdi, druge sile, ki bodo hotele po pravici ali krivici imeti tu svojo besedo, ki ne bo ne slovenska ne hrvatska, ne srbska, ki bo tuja vsem trem. Dogodki, ki bodo odločali bodočo karto Evrope so tako obsežni, da bi ta mali košček evropskega kontinenta potegnjen v vrtinec, če ne bodo vsi ti narodi sebi omogočili, da svoj čolnič vodijo, nevarne čeri sami odstranijo in si med seboj pomagajo, da rešijo, kar je največ mogoče za njih skupno korist, to se pravi za tako njihovo bodočnost, ki bo še najbolj odgovarjala, čeprav morda ne bo nikak ideal enega ali drugega ali vseh treh. Sodimo da bi z najslabšim sporazumom, ki bi ga sami napravili, bilo željam in ambicijam vseh treh vejtdar-le bolje ustreženo kot pa bi jim mogla ustreči najboljša od- “Svobodna beseda” primerno zaključuje svoj ekspozej o A-damicovi črni nehvaležnosti do SNPJ in njenega partizanskega vodstva s sledečimi besedami: “Gl. izvršni odsek naj pa še meče iz jednotine blagajne lepe stotake Adamiču za njegov lažnivi magazin!” Radoveden sem, kako je pri srcu poštenim demokratičnim članom SNPJ, kar jih ni izgubilo glave in nasedlo Adamicovi in Kuhljevi titovski propagandi? (Prav za prav bi moral zapisati “Adamicovi,” kajti Ku-relj, Rogelj in ostali naši so-potniški “intelektualci” so bili in ostanejo zgolj Lojzetovi tra- površen besedni portret današnjega glavnega urednika “Prosvete” Tonete Gardna, ki je pred leti po nesreči zašel v u-redništvo “Prosvete” in ameri-ško-slovenski žurnalizem, namesto da bi ostal pri majnar skem krampu , in lopati, katerima do danes ni še odrastek Svobodna beseda prinaša zdaj podrobno sliko tega zveriženega značaja in če kdo misli, da sem bil jaz neusmiljen ž njim, ko sem ga imenoval zmešanca, naj pogleda njegovo besedno fotografijo v S. B., kjer je med drugim naslikan s sledečimi laskavimi besedanfi: “Intelektualni* Šuštar, politični klovn, epigon in časnikarski plitvež,” ki “zadnjih pet let malikuje tisti odurni, ostudni in bestialni lažide-mokraciji, katera je v stari domovini poklala in postrelila na tisoče in tisoče Slovencev, največ delavcev in kmetov, brez procesa, in ki še danes ubija in terorizira revne ljudi, zlasti kmete z gorjačo po hrbtu!” Portret je Molkov, torej drži kot pribit, kajti če kdo pozna Gardna, ga mora poznati Molek, saj je bil njegov mentor kakor tudi njegov šef dolgo vrsto let. • a • Ostala vsebina aprilske številke Svobodne besede sledi: Novice iz Clevelanda; Brez cenzure; Dokumenti; Delavska tlaka v Jugoslaviji; Izvirno poročilo iz starega kraja; Žakelj in Frakelj; Glasovi somišljenikov; Vzrok spora Stalin-Tito; odprto pismo (v angleščini) na gl. predsednika SNPJ Culkarja; Zadnje dejanje (odlomek iz osnutka Murnova brigada, spisal Ludvik Potokar). Majhen list, bogata in “vroča” vsebina. Tisti naprednjaki, ki nimajo “za-popanih” možgan, kakor pravi Molek, zlasti člani SNPJ naj 3i ne pozabijo preskrbeti te številke.'Naslov Svobodne besede je: 2321 South Avers avc., Chicago 23, Illinois. kar more storiti in lotr je po mojem mnenju dolžno sebi in ostalemu članstvu SNPJ, ki z njim vred odklanja titopotni-štvo, je, da svojo resolucijo objavijo, da bo naša javnost vedela kako in kaj je a to stvarjo in s to partizansko “svobodo besede" pri “Prosveti!" Ker jo je Prosveta odklonila, ima sedaj društvo št. 749 vso moralno pravico — in dolžnost! — da jo objavi v katerem koli drugem slovenskem časopisu, ki je pripravljen dati prostor, tudi v Ameriški domovini 1 Odgovornost za to pade na uredništvo Prosvete in eksekutivo SNPJ. V Ameriki zaenkrat še nismo prišli tako daleč in padli tako globoko, da bi MORALI molče prenašati tako tiranstvo! Peter Kopriva. Prijatelj iz Johnstowna, Pa mi je še 18. marca pisal. “Tukajšnje angleško poslujoče društvo št. 749 SNPJ je v nedeljo sprejelo na seji važno resolucijo, da naj se Jed;.ola loči od Sansa in Prosveta preneha biti komunistično glasilo. Mladi, med katerimi so tudi moji otroci, se zelo jezijo čez pisanje Prosvete, ki se jč z menoj vred sramujejo. Sedaj je vprašanje, ali bodo resolucijo hoteli priobčiti v Prosveti in kaj bo storila eksekutiva. Če je ne priobčijo, kaj naj potem storimo? Ali moremo kaj storiti? Na pismo še nisem odgovoril. Medtem pa čitam v Svob. besedi, da je bila omenjena resolucija vržena v Prosvetin koš, češ da je proti konvenčnim sklepom in da “žali SNPJ in njene uradnike” (kakor bi bili Vider, Kuhelj, Garden in njihovi pa j'Jaši pri raznih društvih celotna SNPJ, dasi vsi skupaj ne štejejo najbrž niti EN PROCENT; in kakor bi ne bilo res, da sta eksekutiva in uredništvo že nad štiri leta glavna postojanka titovskega komunizma med ameriškimi Slovenci). Kaj naj zdaj stori društvo št 749? Najmanj, Pomembna slavnost v Lorainu Lorain, O. Tukajšnja slovenska naselbina se pripravlja za veliko slavnost, ki se bo vršila v nedeljo 1. maja. Ta dan bomo namreč obhajali 25-letni-co našega Slovenskega narod nega doma, ki se nahaja na Pearl Rd. in 31. St. Ob tej priliki se mi zdi umestno, da podam malo zgodovine našega doma. Prva misel za zidavo narodnega doma se je porodila tukaj 0-krog leta 1910. Toda je zaspala, ker ni imela prave podlage in ljudi za seboj. Ideja se je zopet oživela, ko je zavedni rojak Frank Ziherle razpihal tlečo iskro in temeljito razložil pomen doma v listu Glas Naroda. Tako je bilo na seji društva Marija Pomagaj št. 6 JSKJ 15. oktobra 1916 sklenjeno, da se povabi vsa društva v 'naselbini na poseben sestanek. In prva društvena konferenca se je vršila 18. decembra 1916 v Virantovi dvorani inoo bila zastopana vsa društva. Na tej konferenci se je položil tisti kamen, na katerega se je potem polagalo druge. Prvi shod za to poslopje oziroma dom se je vršil 7. januarja 1917 ob osmih zvečer v Virantovi dvorani. Na tem shodu je bil izvoljen tudi prvi odbor in bila sprejeta resolucija oziroma načelna izjava Slovenskega narodnega doma. Načelna izjava se glasi: — “Slovenski narodni dom je namenjen za izobrazbo naroda in cele jugoslovanske naselbine Lorainu, O. Obstoji na popolnoma nevtralnem stališču glede političnih kakor tudi verskih sekt. Dom bo na razpolago vsem društvom kakor tudi raznim kulturnim klubom.” Nato je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik John Kotnik, podpreds. George Petkov šek, tajnik Louis Balant, zapisnikar John Ivančič, blagajnik John Bučar. Nadzorni odbor: Anton Ule, John Kumše, Joseph Bajec in John Juha. Prve delnice za SND so se prodajale po $5.00 in John Kot-nki se je prvi priglasil za 2 delnici. Takoj na prvi seji pa 3e je priglasilo 32 oseb za nakup delnic. Koncem fiskalnega leta 1917 je bilo v blagajni že $1,-769.14. Leta 1917 je bil Dom inkor-poriran za $10,000 in leta 1919 pa se je inkorporacijo zvišalo na $50,000. Dne 22. decembra 1919 se je cena delnicam zvišala od 5 na 25 dolarjev. L. 1918 so bili kupljeni trije loti na 33 ulici in Globe Ave., katere pa se je pozneje prodalo za $2,-574.00; za sedanje posestvo, kjer sedaj stoji SND, se je plačalo $5,900.00. Prvi kontest, katerega se je udeležilo več naprednih Slovenk je pomnožil blagajno SND za $511.20. Kontest pa, ki se je vršil pri izbiranju “botre” za vlaganje vogelnega kamna, je prinese! v blagajno $1088.00. Prv inačrti za stavbo SND NA GROBU PRIJATELJA - DUHOVNIKA Na grob je težka pot: tja, kjer si pol srca zakril s prstjo, življenja pol, z mladostjo in močjo. Prelep spomin. Pomladni cvet zvesto pognal je iz užaljene prsti. Po cvetu vem, da tukaj grob je tvoj. Kako si daleč našel od gora in polj domačih, krajev in vasi — a tak si bil: v daljave uravnan. Kako si daleč nagnil se v zapad za svojimi ljudmi: Ciril, Metod sta šla s teboj, in z njima tvoj pogum. , Ostal je neugnan vse dolge dni, vsa leta. Končni cilj in dom ti spet apostol je postal. Z njim znova si pričel — z njim in pri njem odpel , si evangelij zadnji: Deo gratias. Počivaj mirno. • Treba ni prsti z domačih tal nositi na grobove, saj več: vso moč slovenskega srca položil si v naročje zemlje nove. (G. župniku A. Schiffrerju v spomin — Vital Vodušek.) so bili narejeni že leta 1921, katere pa se je potem še vedno predelavalo. Na skupni delniški seji 7. aprila 1923 so bili načrti končnoveljavno potrjeni za sedanjo stavbo. In na isti se-ob 10 zvečer je bilo tudi soglasno odglasovano, da se prične graditi SND. Ko se je pričelo z gradnjo, je bilo skupno domovo premoženje s posestvom vred $30,000.00. Dne 15. aprila 1923 je tedanji predsednik SND, John Piškur slovesno odprl zemljo, ob 12 opoldne. Dne 8. julija 1923 ob dveh popoldnle je bilo veličastno vkla-danje vogelnega kamna. Botro- V letih 1928 in 1946 pa sta se vršili tu konvenciji Slovenske dobrodelne zveze. Na svidenje v nedeljo 1. maja. Z narodnim pozdravom, Louis Balant, predsednik. ■ — o------ Pismo iz Spittah na Koroškem Generalni konzul iz Salzburga je dal vize 62 našim ljudem iz tega taborišča. Vse imajo v redu le na transport še čakajo. Zagotavljajo jih, da ne bodo dolgo čakali. Poleg tega je obljubljeno, da bo v par tednih zopet konzul prišel in dal vize no-vala sta Mrs. Agnes Piškur in. vi skupini. Nekateri med nami Mr. Frank Justin. Slavnosti'se jeze, češ, da so njihovi, spon- so 3e udeležili tudi rojaki iz Clevelanda in Barbertona, kajti ta dan je bil položen kamen, ki bo oznanjal še dolgo dolgoletno delovanje za Dom. Slovenci so si s to stavbo po- 010veilcl »U SI S tu »Uivuu “'-jv v **“**•: stavili spomenik, ki bo spomin- da bodo prav vsi, ki so predloži-jal naš poznejši rod, da so ži-|h prijave sponzorjev do Velike zorji med prvimi vlažili prijave, sedaj pa še viz niso dobili. Ameriški uradniki pa nas zagotavljajo, da bomo vsi, ki imamo sponzorje v par mesecih najkasneje že v Ameriki. Rekli so nam, veli v Lorainu možje in žene, Ki so čutili v srcu, da jih je rodila slovenska mati. Dne 28. oktobra 1923 pa je bila slovesna otvoritev Slovenskega narodnega doma v Lorainu, O. Slavnost se je pričela ob eni popoldne. Cela slovenska naselbina, kakor tudi Hrvatje in Srbi so se mnogoštevilno u-deležili te slavnosti in naši rojaki iz Clevelanda in Barbertona ter bližnjih mest so bili prihiteli na to slavnost. Sedanji direktorij za 1949 pa je sledeč: predsednik Louis Balant, podpreds. Louis Kovolar, II.-podpreds. Anton Jevc, tajnik John H. Tomažič, blagajnik John Kumše, zapisnikarica Frances Brešak. Nadzorniki: — John Bruce, Frank Ponikvar, Michael čeme. Stavbinski odbor: John Kotnik, Rolph Kobal, John Šuštaršič. Veselični odbor: J. Kozjan, Agnes Uršič in William Brešak. Ta dom so vam postavili vaši noči, gotovo dobili možnost za transport do konca avgusta letošnjega leta. Pravijo, da bodo tisti, ki so prijave imeli v redu do konca lanskega lete, pa že prišli na vrsto do konca junija. Vse govori same o Ameriki. Tisti, ki odhajajo se vesele in pripravljajo, drugi nestrpno čakajo na pošto in gledajo, če ne prinese tudi njim srečnega obvestila, da je sponzorska prijava zanje vložena. • . • Prošli teden je iz našega taborišča zopet odšlo V Kanado 17 fantov in deklet, 20 ljudi pa v Argentino. Sedaj, je v taborišču še 1405 Slovencev, 191 Hrvatov in 67 Srbov. Drugi so Madžari, Litvanci in Latvijci. življenje v taborišču je pa sicer vedno bolj dolgočasno. Dela ni več mogoče dobiti. Se tiste odpuščajo avstrijska podjetja, ki 30 doslej pri lijih delali. Je pomanjkanje dela vedno večje. Zato pa toliko bolj ^želimo oditi kamorkoli. Titovska OZNA ve- predniki v letu 1923 z idejo v dno straši tod okoli in grozi, da srpu in narodno zavestjo, da če- bodo pobili sedaj tega sedaj prav so bili tuj narod med tujimi, so se vendar zavedali, da se jim po žilah še vedno pretaka čista in zdrava slovenska kri. Ko morda ne bo že nobenega teh Slovencev med živimi, ko se bo čitala zgodovina SND in slovenskega naroda, spomnijo naj se oni, ki bodo čitali te vrstice, kako so se vaši očetje in pradedje žrtvovali, da so vam postavili ta SND. Op. V tem SND so se vršile že tudi tri konvencije naših bratskih organizacij. L. 1924 je bila tu 3. konvencija A. B. Zveze in takrat je bilo ustanovljeno samostojno glasite “Nova Doba.” onega. Doslej se jim še ni posrečilo, da bi napravili kako posebno škodo. Vendar se čutimo r.esigurne in tudi radi tega želimo proč, da bi že enkrat živeli brez tega strahu. Usmilite se še teh, ki še čakamo. Prijatelja sta podajala izgovore Matevž: “Zakaj ne greš zvečer ven?” Matija: “Zabranil mi je zdravnik uživanje vsakega alkohola. No, saj se tudi ti držiš vedno doma. Zakaj pa?” Matevž (ki ima hudo ženo): “Meni pa'je domači zdravnik skril suknjo. . .” Kapetanova hči "In vi se ne bojite,’’ sem na- žino ter posebno zbadljivo ome-daijeval iproi kapetanki, "žive- njal Marjo Ivanovno. Druge ti v trdnjavi, izpostavij srni takim nevarnostim?” “Navada, ljubčk moj, navada,” je odgovorila. "Pred dvajsetimi leti so nas prestavili iz polka v to trdnjavo, oh moj Bog, kako sem se takrat bala teh nevernikov! Ko sem včasih zagledala njih risje čapke in zaslišala njih vrišč — lehko mi verjameš, ljubček moj — :nkrat se mi je krčilo srce! ToJa se- at!iiiiiiiiiit Pa ma ni nič kaj volja, da bi tako strast podpirala in tako zanemarjala druge osebe. Judita si mora sama pomagati kakor vsi drugi. “Štefan, bi tvotel spet postati mlad? Ti, ki se otepaš s putiko in lebitis, bi najraje zavpil: Da! Toda ali ne vidiš, da bi s tem samo svojo putiko in flebitis znova priklical? Kar mene zadeva, odgovarjam: Ne' ne, ne! Pa sem bila še srečna in to ne brez vzroka. Za nobeno ceno ne bi hotela spet biti slepa, negotova, da bi tavala in tipala, iskala poti, se vpraševala, kaj je moja dolžnost, se bala udarcev usode, preden bi me zadeii, in se preveč poganjala za srečo. Prav to pa je življenje. A zdaj so se viharji polegli in zmede ni več. Zdi se mi, kakor bi sedela mirno na vrhu griča v toči zahajajočega sonca. Usoda mi ne more več do živega — saj sem dosti živela. Ničesar ni, da ibi se morala bati, in ničesar ne pričakujem razen prijazne, rolke smrti in da se mi bdiprejo druga vrata. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE NAŠE MATERE Elizabeth Sik ki se Je loiila od nas dne 2S. aprila 1947. Dve leti je minilo, odkar si nas zapustila ter počivaš v grobu, toda še vedno živiš v duhu med nami in boš živela v blagem spominu, dokler se tudi mi združimo s Tebcj v večnem ra-žu. Žalujoči ostali: MARY KLUN, ELIZABETH COSTELLO; ROSE KR ACKER, FRANCES STRNAD in ANNE, hčer; JOSEPH, sin. Euclid, 0.26. aprila 1949. V BLAG SPOMIN ob drugi obletnici, odkar je umrla naša ljubljena mama Jennie Severi Zatisnila je svoje blage oči dne 25. aprila 1947 Žalujoče hčerke: Dorothy Kraft, Helen, Mary in Stephanie Bernard, zet Cleveland, O., 26. aprila 1949. Morda .si nekoliko utrujen, a povzpeti se vrh griča se je nazadnje le izlpllačalo, tukaj zdaj lahko razmišljaš, podušaš žvrgolenje ptičev in šum vetra po travi. Laži dežele, skozi katero simo morali hoditi- se ■prikazujejo v drugačni luči in si ipostajaj o bolj podobne druga drugi. Tisti gozdovi, kjer smo se počutili tako zgubljene — kako majhni so zdaj in koliko izhodov so imeli, samo da bi ibili mi šli naprej, namesto da smo se podili v slepih krogih . . . “Moj vnuk Gordon, ki nima nobenega čuta, kaj se spodobi in ikaj ne, mi je ipred dnevi dejal, da se nikomur še sanjalo ne bi, da sem jaz štara skoraj osemdeset let, če ne bi tega jasno kajzalo družinsko drevo. Meni pa to ni bilo všeč. Sem namreč prav tako polirana. na svojih skoraj osemdeset let, kakor sem bila nekoč na svojih šestnajst. Saj navsezadnje sem stara ženska; to je moja vloga, ki pa jo hočem igrati dobro ,se raaume. Morda bošodejal, da bi sprejemala starost manj filozofsko- če bi bila sle|pia, gluha ali na posteljo priklenjena. Kdo ve? Celo tedaj, če kdo nima več vseh sama dati vse, kar ima najboljšega? Judita ni take'vrste dekle, da bi se zlahka komu ‘podala. V veliko veselje ji je njen lril-ajši brat. Noel. Sega še spominjaš, ali pa imaš spomin samo za Judito? Bil je v tistih dneh ljubek fantek, ker je imel tako ostre in nenavadne pojme in bil kakor kak škrat. Zdaj, n-i ravno lep, a je zelo velik in ima tako skrajno privlačen nasmeh, da ga vsaj prezrdti nihče ne more. V Franciji je zgubii levico in je prav zato težko pora-ben za kako delo. Pred vojsko je bil tako šibkega zdravja, da se nikoli ni lotil kakega resnega poklica- in zdravniki so -strašili njega in nas vse, da bi ga že kaka ostra zima mogla pobirati. Nato je prišla vojska, in tri zime v strelskih jarkih So napravile iz njega novega človeka. “Gordon se je seveda povr- V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN DOBRE MATERE Josephine Slapnik ki je za vedno zatisnila svoje blage oči dne 26. aprila 1944. Draga soproga in ljubljena mati, pet ___ ______ let že počivaš v grobu, zaklad sporni- zmožnosti, mu še vedno pre- “’jVoči? f Bogu naše* Jmlnje'se dvigajo, da v nebesih Ti on plačilo da. Žalujoči ostali: ostajajo misli in spomini v tolikšni meri, da mu kar mrgoli jo po glavi. Zakaj, Štefan, zakaj tako malo razmišljamo? In ta premučn-a zavesa, ki nam. zapira pogled na ona stran, bi morala v naših letih postati bolj redka, tako da bi i gledanjem in čakanjem mogli vsaj -malo videti, kaj nam skriva. “In zdaj boš dejal: Za božjo voljo, nehaj že moralizirati, in mi rajši povej kaj o Juditi! “Hudo nerada popisujem, ljudi —posebno take, ki so mi ljubi, pa bom vendarle poskusila. Judita je ljubka na svoj poseben način, včasih pa zares lepa. Pravim, na svoj poseben način, ker ni na m ji nič takega, kar bi se skladalo s priznanimi lepotnimi pravili. Je bolj mračna, a se pokaže v ljubki luči, kadar se nasipe-hne Dejala bi, da so njena usta preve-l lika, a meni ‘so všeč. Pplti je temne — take vrste dekle, da se ji rjave obleke dobro poda-jejo. Je duhovita in šaljiva, odgovarjati pa zna nič slabše od Erika. Njena mati. moja hčerka Mil-licent, ki se je boš gotovo opominjal, jo v svoji neumnosti priganja v zakon. Kako se mi mladi -ljudje smilijo! Tako so ranljivi in ob-j čutljivi! Judita mi pravi, da -se ponoči včasih prebudi ,v nekakšni vročici, ker jo strašno muči-misel, da je morda zavozila svoje življenje, ker se ni hotela poročiti -S tem ali onim I moškim, in ker se boji- da mor-' da sploh nikoli ne bo srečala! ANTON SLAPNIK, soprog in OTROCI Madison, O., 26. aplila 1949. nil v zunanje ministrstvo, kjer je videti popolnima srečen. Vendar pa svojega deda ne bp nikoli dbšdgel. Robert je imel več duha v svojem mezincu ko ipa ga ima Gordon v svoji lepi glavi — in njegova glava je 'zares lepa. “Ali se kaj zavedaš, kako zelo -nesebično ravnam? Saj sem samo komaj omenila tvojega birmanca Erika — menda iz strahu, da ne bi rekla o njem preveč. Bil je zdoma v šoli, ko si bil ti zadnjikrat ■tukaj, zato se ga najbrže le medlo spominjaš. Lahko bi ti bil kakor sin, samo če bi se ti -ne bil tako povsem odtrgal od nas vseh. Praviš, da si bil celih ipet let tako blizu, da bi bil lahko v enem dnevu ppl -nas, pa vendar niti enkrat nisi' Ipirišel preko Rokavskega preliva. In vendar so bili nekoč dnevi, da ti je bil London kakor žoga pred nogami. Štefan, tvoja največja napaka je ta, da znaš tako slabo spiejmat-i poraz. Jaz sem še danes prepričana, da bi bil mogel svojo nesrečo v politiki spremeniti nazadnje v zmago, če bi bil ostal tukaj. “Pri svojih enainštiridesetih je Erik precej tak- kakršen je bil Robert pri teh letih, sa-m-3 da -bolj poln moči. To besedo si dobro zapomni, če ga hočeš prav poznati. Meni vliva življenje s svojim glasom, nasmehom, s svojim- živomo-drimi očmi. Je vihrav in nepremišljen _ a nepremišljen vedm-o samo za to, kar je spodobno in lepo. Kakor njegov oče, taki) tudi on vsako stvar Tva-glo* razume. Strašno ga zanima, kar rečeš, — kar sam reče — in ti sa-m. Če se nasmehne, se moraš tudi ti, če se smeje, se moreš smejati tu-di ti. Ravna z menoj, kakor da sem zalnimiva stara prijateljica, ki mu je ljuba, pa tudi kakor z materjo, ki jo ljubi. “Njegova žen# — vzel je Luizo Broughton- hčerko starega admirala Broughton — ga niti najmanj ne razume. Če mi je za kaj še žal na svetu, mi je za to. No pu o nji ti 'bom kaj več pisala drugikrat. “In zdaj še nekaj besed o Millicent, ki so jo -poznali kot umirjeno mamico. Umirjena je še vedno. Zares je pravcato uitelšenje vsega, kak je pravilno in običajno (skoraj bi dejala: in poščobno) v značaju Angteža. Reči hočem, da vedno vse dobro pretehta in ima sebe, povsem v Oblasti, naj si že bo na dvorni ali pa v nočni obleki v odprtem čolnu. V odprtem čolnu je namreč u|bo-žica zares bila, kajti bila je inr V BLAG SPOMIN 22 OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA OČETA Joseph Klemenčič ki je v Bogu preminil 26. aprila 1927 Dragi in ljubljeni oče. V globoki žalosti klečimo na Tvojem grobu in potrtega srca iščemo Tvojih blagih spominov. Ob tužni obletnici sniva-nja ob Tvoji ljubljeni soprogi in naši pokojni materi, Vama kličemo: Mir Vama bodi do svidenja nad zvezdami. Žalujoči: OTROCI Cleveland, O., 26. aprila 1949. torpedirana, ko se je med vojsko vračala iz Amerike Tja je bila odšla, da Zbere sklade za Belgijce. Nek očividec mi je pravil, da je bjla ves čas kakor nekakšna predsednica, posebno kadar je -bilo treba deliti moštvu rum. in prepe- čenec. J® vse ča® dobra gostiteljica, daai hudo nepristopna. (Dalje prihodnjič) ___ Prva trgovska banka je bila ustanovljena na Dunaju 1. 1711. V ■ • ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSEGA IMENA Ustanovljena 30. nuja 1938 Clevelandu, Ohio “VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA’ Pokrovitelj previ Škot DR. GREGORIJ ROŽMAN. Cestni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. FRANCIS BARAGA, 6019 Glass Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 82 St. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave. I. podpredsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15 St., Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave. Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave. I. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St. II. nadzornik: WILLIAM AUSEC, 6622 Bonna Ave. . , III. nadzornik: FRANK MARTICH, 15416 Macatiley Ave. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-$LOVEN$KA KATOLIŠKA JEDKATA ZENITH TELEVISION wm Gimi Omen Scum i.. makes possible the use of the entire screen surface to provide a picture, amazingly larger than on ordinary receivers. And your Zenith picture is pravega, pa ker sovraži že misel, da bi ostala samica, a le ne1 vidi nobenega drugega izhoda. | “Utegnil bi me vprašati; Kaj vendar pa počenjajo fantje? Kaj hočeš, mnogo naših najboljših smo zgubili v vojski, česar se midva oba dobro zavedava, Judita pa pričakuje—menda najboljšega. In zakaj tudi ne, ko pa bo morala The Zenith WARWICK. Hu "Big B" Giant Circle Screen, Bulls Eye Automatic Tuning for all available channels. Zenith-Armstrong FM for superb tone. Period console of genuine Honduras Mahoeany veneers. $479.95 Mi DAMO POPUST V GOTOVINI NAMESTO EAGLE ZNAMK Lahka mesečna odplačila NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St Clair Ave. JOHN SUSNIK WHISKERS Najstareiša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Poslue že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94% če hotel dobre sebi ln tvojim dragim, s«varaj ae prt uajbflljit. m* iterj la nadsolventul podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko aatanje! aa smrtnice, rasne poškodbe. operacije. proti bofczni In anemogloatL K. S. K. JEDNOTA sprejema molke In ženske od 16. do M. tetti otroke pa tako] po ruistvu ln do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejAe vrste certifikate sedanja dobe od $259.66 do S5.040.tt. K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov ln sirot. Če Ae nisi Mas ali Manica te mogočne tn borate katoliške oodoorne organizacije, p» Andi ae In pristopi takoj. Za pojasnila o »varovanja ln za vse drage podrobnosti •e »brnite aa aradnlke in aradu.'ee krajevnih dr sit« v K. A * »H s« na; GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. 4 —and m mm k m m mt -In na »hujše šele pridi