^ i A skozi leta. U Združenih državah je bil u-anovljen poseben odbor za zbi-? pomoči poplavljencem in obnovo poškodovanih umet-• Za načelnico tega odbora so ^Prosili Mrs. John F. Kennedy, pokojnega predsednika Novi grobovi Frances Bojc V ponedeljek je nenadno umrla na svojem domu, ko je prišla z dela, 62 let stara Frances Bojc s 1274 E. 71 St., sestrična Mrs. Frances Bell in Mrs. Anne Macks. Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ, The Maccabees 493 L in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v petek ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Frančiška ob 9.30, nato na Kalvarijo. Simon Zaletel Včeraj je po kratki bolezni umrl v Suburban Community bolnici 56 let stari Simon Zaletel z 19470 McCracken Rd., Maple Heights, lastnik in upravnik S.& M. Bar na Northfield Road v Bedfordu, O., mož Mary, roj. Kuhel, sin pok. Josepha in Anne Zaletel, roj. Pochervina, brat Ann Ulchaker, Josepha, Franka, Louisa in pok. Paula. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v petek ob 9.30, v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, nato na Kalvarijo. o oče osebno nabiral °dpore za žrtve zadnjih p poplav he i — ^v‘ °^e zadni° eUo šel maševat v baziliko W Sebastijana, to je namreč ob-žjj d krmarjem okoli Rima. Ba-Ver a kRa naravno prepolna rlo n^kov, ki so papeža navduše-kpj^dravljali. Ker je v svojem kak ern nag°voru tudi omenil, V6i.?.2ei° trpijo žrtve zadnjih s0 1 Poplav v Italiji in kako li„JP°trebne usmiljenja, so mu !k>b'le P° sv‘ maai kar na lastno l\fa Ud° začeli dajati denar zanje. aJ le bil pa tako hud, da je komaj zmagoval prevze- frov' hiSo 1:6111 Pa oblasti še zmeraj U®0t°vile, koliko je bilo štejV Uri zadnjih poplavah. Na- &eŠnS° :’lh 105> Pa še zmeraj po-kakih 20 ljudi. Vremenski prerok pravi: Viš^ln° °bIačno in milo. Naj-temperatura 60. Turška množica napadla ameriško središče v A dani ADANA, Tur. — Tu je največje ameriško letalsko oporišče v Turčiji. V ponedeljek je množica kakih 6,000 razbila poslopje Rdečega križa in poslopje ameriških letalskih sil. Turki o-čitajo ameriškim vojakom, da se ne obnašajo dostojno do turškega ženstva. Policija je nastopila z vso silo proti razjarjeni množici in vzela v' svoje varstvo osem ameriških letalcev, ki so bili v nevarnosti, da jih množica linča, ker “so nadlegovali Turkinje”. ------o------- Grška vlada ima v parlamentu malenkostno večino ATENE, Gr. — Grški parlament se je po šestmesečnem počitku zbral na jesensko zasedanje in izvolil vladnega kandidata Papispiruja za predsednika s 150 proti 147 glasovom. Režim predsednika Stefanopula se torej tekom počitnic ni mogel u-trditi vsaj v parlamentu. Ima tam še zmeraj samo par glasov večine. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Saigonski generali se zbrali na posvetovanje Dejanski gospodarji Južnega Vietnama so doslej pokazali malo smisla za splošno, javno dobro. SAIGON, J. Viet. — Uradni viri trdijo, da je v saigonski narodni obrambi kakih 50 generalov. Vsaj do sedaj so redki med njimi, ki bi se bili obnesli na frontah. Vso to tovarišijo je sedaj ministrski predsednik Ky sklical na posvetovanje, kar se zgodi le redko kdaj, akoravno bi bili pogosti posveti nujno potrebni. Pravijo, da bodo na tem sestanku generali obravnavali samo zadeve v njihovih lastnih vrstah. In teh ni malo in niso vse čedne. Korupcija in nesposobnost nista namreč redki njihovi lastnosti. Vse to bi se še tem bolj pokazalo, ako bi saigon-ska armada prevzela posle paci-fikacije. Stroški za pacifikacijo bodo veliki, denar, ki je namenjen za kritje teh stroškov, pa ne sme iti le skozi generalske roke. Druga temna točka saigonskih generalov je mržnja do vojskovanja. General, ki poveljuje v najjužnejšem delu dežele, se sistematično izmika spopadom s partizani, je rajše ustvaril z njimi nedogovorjeno premirje, ki izkorišča kmete. Sedaj se govori, da hoče Ky tega generala nekam premestiti. Tudi o tem bodo generali govorili. Generalski sestanek je tem važnejši, ker Amerika ne more več trpeti, kako Bog ve kam izginja kar 60% vseh njenih podpor', ki so namenjene civilnim ciljem. O vsem tem se v naši javnosti zmeraj več piše in Johnsonova administracija ne bo mogla več odlagati spremembe v načinu podpiranja, pa naj se zgodi, kar hoče. Zato bodo politični o-pazovalci spremljali generalski sestanek s posebno pozornostjo. --------------o----- Kitajci podpirajo rdeče upornike v Kongu LUMUMBAŠI, Kongo. — Kon-goške vojaške oblasti trdijo, da vojaški inštruktorji iz rdeče Kitajske v Tanzaniji vežbajo pregnane kongoške upornike v gverilskem vojskovanju, jih oskrbujejo s potrebnim orožjem in vsem drugim ter jih pošiljajo nazaj v vzhodni del Konga, zlasti v mejno pokrajino Kivu. Ameriški obiskovalci v Latinski Ameriki ne delajo časti domovini CLEVELAND, O. — M. Hirschfeld, sodelavka tukajšnjega lista Plain Dealer, poroča s svoje poti po državah Latinske Amerike o vedenju turistov iz Združenih držav v tem delu sveta. Veseli so lepih, modernih in čistih hotelov, toda pri tem se jih veliko vede, kot bi se smatrali za nekaj višjega, za pripadnike neke boljše rase. M. Hirschfeld piše, da ameriški gostje kričijo na španske strežnike in drugo osobje, če jim ne postrežejo po želji, ki so jo izrazili v angleščini, zahtevajo vse mogoče in nemogoče, ko pa je treba dati napitnino, pa zmanjkajo. Tudi na cestah in javnih prostorih se vedejo, kot bi bil ves svet njihov. Nasprotno so Evropejci skrajno zadržani, tihi in olikani. Seveda ni vse v Latinski A-meriki, kot si gostje iz Združenih države žele in kot so tega doma vajeni. Če bi imeli tam kaj več smisla za tuje goste, bi lahko marsikateri vzrok za nezadovoljstvo odstranili, piše M. Hirschfeld. Ameriške politične družine še niso izumrle WASHINGTON, D.C. — Pri zadnjih kongresnih volitvah so potomci kar štirih ameriških političnih družin stopili v volivno borbo in — zmagali. Dva Rockefellerja sta zmagala, kot guvernerja v njujorški državi in državi Arkansas, njihov nečak je pa zmagal v Zahodni Virginiji, ko se je potegoval za mesto v legis-laturi. Rockefellerji so torej vsaj po številu prehiteli Kennedyje. V Cinncinatiju je pa zmagal mladi Taft, sin pokojnega ohajskega senatorja. Sin pokojnega politika Stevensona je edini demokrat, ki je zmagal pri volitvah v državi Illinois, potegoval se je pa za manj važno mesto blagajnika v državni upravi. Kandidat La Follete, potomec znanega senatorja, je bil pa edini demokrat, ki je zmagal v državi Wisconsin za državnega pravdnika. Razen obeh Rockefellerjev so to sami mladi politiki, ki jim politični opazovalci napovedujejo bodočnost. RDEČI V CONI "C" PRI SAI&0NU SEJE UPIRAJO Enote 9. vietkonške divizije in oddelki severno-vietnamske armade, ki jo podpirajo, se še vedno upirajo ameriškim silam, ki čistijo ozemlje cone C severozahodno od Saigona. Včeraj in danes je prišlo do novih rdečih napadov, ki pa, izgleda, le krijejo umik. SAIGON, J. Viet. — Ameriško vojaško poveljstvo je 15. oktobra začelo z močnimi oddelki čiščenje področja severozahodno od Saieona, ki obseea v glavnem cono C in se vleče vse do meje Kambodže. Sumilo je, da se tu zbirajo močne rdeče sile za napad na taborišče posebnih sil v bližini meje Kambodže. Ko so prvi oddelki 1. pehotne divizije začeli pohod in prodrli na partizansko ozemlje, so naleteli na močne sile in prišlo je do ostrih in krvavih spopadov, ki se še niso končali. Rdeči so v okviru operacije Attleboro izgubili okoli tisoč borcev in pustili obsežne zaloge riža, soli, olja in drugih hranil, pa tudi obsežna skladišča orožja.’ Pred ameriško premočjo se umikajo iz svojih utrjenih postojank cone C, ta umik pa krijejo z nenadnimi močnimi napadi na ameriške predhodnice. V operaciji Attleboro je so Bodimo p*i vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število rrtev! delovalo nekaj časa okoli 25,000 ameriških vojakov, v glavnem enote 1. in 25. pehotne divizije in 196. lahke pehotne brigade s podporo topništva in letalstva. Ponovno so ozemlje cone C, kjer so sumili glavna oporišča napadli tudi strateški bombniki B-52. Doslej je bila to največja ameriška vojaška operacija v vojni v Južnem Vietnamu. V vojaško taktičnem pogledu pomeni vsekakor lep uspeh, saj je uničila in onesposobila za boj veliko število rdečih in zasegla velike količine hrane in vojnih potrebščin, ki jih rdeči nimajo na preo-stajanje. Težava je le v tem, da bodo ameriške čete po končanem pohodu ozemlje zopet zapustile in to bo prišlo znova v partizanske roke. Zaradi slabega vremena so bili letalski napadi na vojaške cilje v Severnem Vietnamu že peti dan včeraj zelo omejeni. Hanoi trdi, da je bilo eno od ameriških letal sestreljeno, kar pa v Saigonu ne omenjajo. Ameriške pomorske sile so v zadnjih 20 dneh, kar so začele nadzirati obalni promet, potopile 155 rdečih bark, ki so vozile vojaške potrebščine iz Severnega Vietnama na jug rdečim. Po poročilu iz ameriškega poveljstva je bilo istočasno nadaljnih 144 rdečih bark na istem podro-j čju poškodovanih. Unije o letošnjih kongresnih volitvah CLEVELAND, O. — Unije naravno ne morejo biti zadovoljne z izidom letošnjih kongresnih volitev, akoravno so pričakovale, da ne bo vse potekalo tako, kot so želele. Boli jih pa vendarle, kar se je zgodilo. Seveda ne vseh delavcev, ampak samo voditelje delavskega gibanja na vseh ravneh. Kako bi jih tudi ne? Nad $1.1 milijona so porabile unije za podpiranje simpatičnih kandidatov, pa le redko kje so se podpore res splačale. Zakaj, to je sedaj vprašanje, ki iščejo unijski voditelji nanj odgovore. Odgovorov je pa nešteto. Unije so namreč dognale, da je pri volitvah propadlo nad 50 kandidatov, ki so jih podpirale, niso bili samo demokratje, je med njimi tudi par naprednih republikancev. Unije najprej kar lepo priznajo, da je marsikateri kandidat propadel radi tega, ker ni bilo med unijskimi člani pravega zanimanja za volitve. Nobena važna zahteva organiziranega de- lavstva ni postala volivno geslo. Socijalna vprašanja sploh niso bila predmet političnih debat, ako odbijemo draginjo. Ta pa zadene vse in ne samo delavcev. Unije skušajo dalje tudi bridko resnico, da je dobrota zmeraj sirota. Pomagale so delavskemu stanu do udobnega življenja, sedaj se pa zanje ne brigajo ravno tisti, ki so jim unije največ koristile. Mislijo, da taka briga ni potrebna, ker tako plačujejo linijske članarine, ki so tako odmerjene, da je unijsko osobje lahko dobro plačano. Niso pa na unije in njihove zahteve pozabili njihovi nasprotniki. Kjerkoli se je kandidatov držal sloves, da držijo z delavci, so bili kandidatje v nevarnosti, da propadejo. In so tudi res mnogi med njimi propadli. Ni več v predstavniškem domu 47 kongresnikov, ki so zagovarjali brisanje “pravice do dela” (paragraf 14b); 17 med njimi jih ni več kandidiralo, 30 jih je pa podleglo pri novembrskih volitvah. Unije smatrajo torej zadnje kongresne volitve za svoj poraz, vsaj kolikor se tiče predstavniškega doma. Spremembe v senatu jih ne bolijo. Res je, da so prišli vanj trije novi republikanci, toda od petih novih republikanskih senatorjev so štirje zmerni -n samo eden na glasu, da je reakcijonarec. Delavske zahteve ne bodo torej naletele na odpor v senatu, ampak v predstavniškem domu. Da so volitve pokvarile sedanje stike med unijami in demokratsko stranko, je prirodno. Že preje so unije tožile, da morajo v mnogih volivnih okrajih nositi same vso težo agitacije; sedaj se je i>a pokazalo, da v marsikaterem okraju demokratske organi-za-tije sploh ni bilo na spregled. Ulije tudi zamerijo glavnemu demokratskemu odboru, da je či-sm odpovedal; ni ga bilo nikjer »e z denarjem ne z govorniki in igitatorji. Unije so dalje morale ugotoviti, da so se pri volitvah majali tudi drugi demokratski stebri kot črnske organizacije in ameriški liberalni krogi. Črnci so šli svojo pot, liberalni krogi so pa več govorili, zato pa manj delali na terenu. Ako taki stebri ne gledajo na demokratske koristi, zakaj naj bi pa unije? To bo seveda imelo tudi posledice na bodoče zveze med unijami in demokrati. Že sedaj se slišijo glasovi, da se unije ne smejo vezati samo na eno politično bilko in da morajo kandidate presojati po njihovem delu in ne samo po strankarski pripadnosti. Demokratje, posebno pa Johnson, bodo morali spremeniti taktiko, ako si hočejo ohraniti simpatije vsega unijskega delavstva. Računati morajo s tem, da se bo počasi začela spreminjati tudi republikanska stranka in da unije ne bodo slepe za take spremembe. Vodja “minufmanov” kriv KANSAS CITY, Kan. — Porota je spoznala krivim vodnika protikomunistične skupine “Mi-nutmanov”, ki se pripravlja, da bo nastopila z orožjem proti “grozeči komunistični revoluciji” v Združenih državah. Porota je odločila, da je Robert B. DePugh kriv in da je kršil tri določila zakona o posesti in nošnji strelnega orožja. Z njim vred je bil obsojen tudi član te skupine Walter P. Pey-son istih kršitev zakona, Troy Houghton pa le ene. Vsi trije so ostali na svobodi, ko so položili zahtevano varščino. Na razpolago imajo 30 dni časa za vložitev priziva. Iz Clevelanda j in okolice ; Zadnje vesti RIO DE JANEIRO, Brazil. — Danes zjutraj sta trčila tu v bližini dva vlaka, pri čemer je bilo vsaj 30 oseb mrtvih, večje število pa ranjenih. WASHINGTON, D.C. — Češke oblasti so prijele v Pragi ameriškega državljana Vladimirja j kulturnem Kazan-Kcmareka, ki je bil v3 življenja v sovjetskem letalu na poti iz bil 78 let. Podlegel je, ko se je Moskve v Pariz. Letalo bi mo-,;levkemiji, ki ga je mučila že Kollandrova pisarna zaprta— Zadnjo sredo, danes teden ponoči, se je v Kollandrovi potniški pisarni v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue udrl strop. Kljub vsem prizadevanjem niso popravila še gotova in bo pisarna zato morala biti zaprta vsaj še do konca tega tedna. Ko bo potniški urad zopet odprt, bomo poročali. Med tem pa naj interesenti kličejo gospoda Kollandra na 531-3722, da se urede vse nujne stvari. Seja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima jutri, v četrtek ob osmih zvečer sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. K molitvi— Članice Carniola Hive št. 493 T.M. so vabljene jutri popoldne ob dveh v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Frances Bojc. Metropolitan gostuje— Za štiri dni so prišli pevci in pevke Metropolitan Opera National Company gostovat v Music Hall v Clevelandu. Nocoj, 16. novembra, bodo nastopili v “Fi-garojevi ženitvi”, jutri v “La Boheme”, v petek v Traviati”, v soboto pa v “Ugrabitev Lukreci-je”. Začetek vedno ob 8.30 zv. Vstopnice so naprodaj v Public Auditorium. Imenovana družba je nov oddelek Metropolitan Opere, v. katerem je 130 mladih umetnikov iz vse dežele in iz Kanade. Seja— Jutri, v četrtek, popoldne ob dveh ima Klub slov. upokojen-:ev za Senklersko okrožje svojo redno sejo v SND na St. Clair Avenue. G. Gund umrl— Sinoči je umrl v Cleveland Clinic George Gund, predsednik in načelik The Cleveland Trust Company, naj večjega denarnega zavoda v državi Ohio in 18. po velikosti v vsej deželi. Bil je znan vodnik in podpornik na in socialnem polju Clevelandu. Star je ralo leteti naravnost v Pariz, pa je v Pragi pristalo “zaradi tehničnih težav”, verjetno pa le zato, da je češka policija lahko prijela Komarčka, ki je leta 1948 pobegnil iz Češke in se naselil kasneje v ZDA. Češke oblasti so ga obtožile “umora in veleizdaje”. Združene države so protestirale in zahtevale, da češke oblasti dovolijo zastopniku ameriškega poslaništva v Pragi razgovor z zaprtim Komarčkom. CAPE KENNEDY, Fla. — Vesoljsko vozilo Gemini 12 je točno po načrtu pristalo na Atlantiku včeraj popoldne ok 2.21 komaj 3 milje od letalonosilke Wasp. Astronavta Lovell in Aldrin sta bila na leta lonosilki 30 minut potem, kc sta pristala na morju. SOFIJA, Bolg. — Zastopnik Romunije Ceausescu je včeraj m kongresu Bolgarske Komuni stične partije zavrnil predlor konference vodnikov svetov nega komunizma, na kater naj bi razpravljali vprašanje Kitajske. Predlog je stavil vodnik bolgarske partije Živkov, podprl p j ga je generalni sekretar Sovjetske Komunistične partije Brežnjev, ki je na kongresu zastopk Komunistične partije ZSSR. Kongres se je začel v ponedeljek. dalj, pridružila pljučnica. Johnson napoveduje pot V Evropo in Južno Ameriko WASHINGTON, D.C. — Johnson je na svoji zadnji tiskovni konferenci napovedal svojo pot v Evropo. Spravil je načrt v zvezo z obljubo, ki jo je dal bivšemu nemškemu kanclerju dr. Er-hardu, da bo obiskal Nemčijo. Kaj vse misli obiskati v Evropi, oa ni povedal. Izrazil je dalje u-panje, da bo spomladi šel tudi v Latinsko Ameriko. To je odvisno od tega, kdaj se bo vršil sestanek na vrhovih, ki laj bi se ga udeležili vsi držav-ri poglavarji v Latinski Ameri-d. Sestanek bi bil moral biti že etos, pa se diplomatje niso mogli sporazumeti o programu sestanka. Razgovori o tem problemi se sedaj nadaljujejo v okvi-■u sej izvršilnega odbora OAD, oda pravega napredka še ni vi-leti. Zato še ni gotovo, ali bo do sestanka res prišlo že 1. 1967. Poleti preko Atlantika NEW YORK, N.Y. — Vsak trenutek je nad Atlantikom okoli 25 letal, nekatera na poti v Evropo, druga od tam v Združene države. mem&m. mmmm .eszmmmm 6117 St. Ciatr Ave. -■ RBtaderaon i-OeSS — Cleveland, Ohio 44103 National and Internationa! Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec * NAROČNINA: Zs Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto Ši^€R1^iONlRATE& Duited States: $18.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $1S,S9 p*r year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year ---------------------------------------------------------- Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 221 Wed., Nov. 16, 1966 Pravilno je sodil Danes zjutraj pred sedmimi leti je umrl v bolnici sv. Aleša v Clevelandu ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Živel in deloval je med nami, nas učil in vodil, iz leta v leto obiskoval v Združenih državah in Kanadi, pa šel tudi med rojake v Argentini in med one raztresene po svobodni Evropi. Ljubljansko škofijo je v njegovem imenu v njegovi odsotnosti upravljal Anton Vovk. * Sedem let je razmeroma kratka doba, a vendar tako dolga, da je kaj lahko pozabiti to in ono stvar, tega ali onega človeka. Pri škofu Rožmanu pa je ravno obratno. Iz dneva v dan bolj priznavajo, kako velika osebnost je bil in kako prav je sodil o brezbožnem komunizmu. Ob koncu zagovora proti krivičnemu procesu je škof Gregorij zapisal: “Končno odkrito izpričujem, da sem videl v brezbožnem komunizmu . . . največjo nevarnost za krščanstvo in za krščansko življenje mojega naroda, nevarnost za časno in večno srečo, kakor doslej v tisočletni zgodovini naroda ni nikdar poprej obstojala. Zato sem smatral za svojo nadpastirsko dolžnost, da vernike o resnosti te nevarnosti podučim, jih po poglobitvi verskega življenja in dejanskem navajanju k vrednemu in pogostemu prejemanju svete Evharistije, ponovnem in skupnem obhajanju ljudskih pobožnosti prvih petkov in prvih sobot, posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu po petmesečni intenzivni pripravi in organiziranju Katoliške akcije — duhovno utrdim za grozečo težko versko in zvestobno preizkušnjo v vedno bolje verjetno prihajajoči komunistični revolu- ... ti Cljl. Po dvajsetih letih vladanja brezbožnega komunizma je gledanje škofa dr. Rožmana ponovno in ponovno potrjeno. Brezbožni komunizem — največja nevarnost — je storil nad slovenskim narodom to, kar je škof Gregorij napovedal. V potrditev tega samo nekaj dejstev: Katoliški škofje Jugoslavije so v maju leta 1965 — dvajset let po “osvoboditvi” zapisali: “Naša mladina se je znašla na usodnem razpotju brez potrebnega znanja in življenjske skušnje. Kaj vse se ji ponuja kot rešitev življenjskih vprašanj in pot k sreči. Ob številnih splavih v naši domovini se človek naravnost zgrozi. Nekateri kraji imajo iz leta v leto več mrtvih kakor rojenih. Bolj ljubijo smrt kakor življenje in tako drve tudi v svoj telesni pogin. Za življenje naroda ni vseeno, če mladina zgubi čut za poštenje in dostojanstvo človeške osebnosti in si postavi za namen samo uživanje in drvi v globino spolne razvratnosti. Za življenje naroda ni vseeno, če se iz leta v leto ugotavlja zmeraj večje število zakonskih ločitev. Skrbi nas čudna psihoza nekega strahu in ozirov v izpovedovanju vere in opravljanju krščanskih dolžnosti. Zaradi tega mnogi ne dajejo krstiti svojih otrok, se ne poročajo cerkveno, ne prejemajo drugih zakramentov. Sami ne hodijo v cerkev in ne pošljajo svojih otrok, čeprav so prepričani, da je to njihova dolžnost, pa to opuščajo ob očitkih vesti in z nejevoljo v duši.” Položaj, ki so ga jugoslovanski škofje naslikali v maju 1965, se ni spremenil z objavo protokola med Beogradom in Vatikanom. Jugoslovanski komunistični režim svojega odnosa do vere in cerkve ni bistveno spremenil. Zaradi lastne koristi je popustil v boju proti njima, ker smatra, da mu v “sedanjem razdobju razvoja” ne moreta bistveno škodovati. Ko bo to razdobje prešlo, so komunisti v Jugoslaviji prepričani, da bo Cerkvi in veri samo po sebi odzvonilo. Če se to ne bo zgodilo, kar vsi poznavalci razmer v Sloveniji trdijo, bodo komunisti segli znova po sili in uporabili vse “administrativne mere”, da izbrišejo vero in Cerkev iz socialistične družbe na Slovenskem. Sedanji oblastniki v Sloveniji imajo svoje načrte in goje svoja upanja, v njih ni bodočnosti za vero in Cerkev, kot jo ni bilo v času, ko je pokojni škof Gregorij Rožman svaril pred komunistično nevarnostjo. Slovenski ljudje so si nauk škofa Gregorija Rožmana vzeli k srcu in ga ohranili v njem tudi v času, ko so oblastniki na Slovenskem pokojnega škofa zmerjali z izdajalcem in vojnim zločincem. Krščanska misel, katoliška verska zavest je v našem narodu ostala kljub vsej komunistični protiverski gonji — in morda prav zaradi nje — trdna. To kaže obisk verouka po slovenskih župnijah, to kažejo polne cerkve po Slovenskem, to dokazuje mladina, ki se odmika od komunistične duhovne praznine v globine vere. Pokojni škof Gregorij Rožman je nas, Slovence v svobodnem svetu učil in utrjeval v veri, nas opozarjal na težke čase, ki jih vera in Cerkev preživljata v naši rodni domovini pod komunističnim nasiljem, pa nas vedno znova tudi zagotavljal, da bo ta preskušnja prešla, da bo naša domo-j vina zopet svobodno častila svojega Boga in uživala vse' druge svoboščine, brez katerih človeško življenje človeka ni vredno. Pokojni škof Gregorij je tudi v tem pogledu pravilno sodil; razvoj v Jugoslaviji to potrjuje. BESEDA IZ NARODA iis!i ob štajerskem martinovanju Cleveland, O.. — Človek je veselja in dobre volje prav tako potreben kot hrane in učenosti. Vedno znova se radi vračamo na kraje, na katere nas vežejo lepi spomini. Zato ima prirejanje družabnih prireditev velik pomen povsod, posebno pa še za tiste Slovence, ki žive razkropljeni po širnem svetu. Temu namenu služi že dolga leta vrsta slovenskih društev, ki poleg prirejanja kulturnih prireditev goje tudi družabnost. Veliko dobrega narede ta društva: dramska, športna, pevska in druga. Tisoče Slovencev so rešila, da se niso utopili v morju tujine. Štarejski klub je bil osnovan kot izrazito družabni klub, ki pa služi vsej slovenski skupnosti, saj v vseh letih obstoja ni pripravil niti ene prireditve samo za svoje člane. Tudi družabni klub mora služiti še drugim namenom, prirejanja zgolj družabnih prireditev ne bi bilo dovolj. Tako se delo štajerskega kluba srečuje z delom dramatskih, pevskih in športnih društev, ki s pospeševanjem družabnosti pomagajo utrjevati prijateljske vezi med Slovenci. Štajerski klub je med podporniki slovenskih šol, sedaj pa se je z vnemo posvetil delu za beatifikacijo škofa Slomška. Štajersko martinovanje je postalo že tradicija, pomeni namreč v nekem smislu začetek zimske sezone v življenju clevelandskih Slovencev in vedno znova pomaga utrjevati vezi med Slovenci širom Clevelanda. Ko se bliža skoraj desetletni jubilej slovenskih martinovanj v Clevelandu, se spomnimo s hvaležnostjo vseh, ki so te prireditve organizirali, na njih sodelovali "li pripravili štarejske veselice na Slovenski pristavi. Spominjamo se s hvaležnostjo ne samo tistih, ki so delali pri Štajerskem klubu, pač pa vseh neštevilnih, požrtvovalnih delavcev pri dramatskih, pevskih, športnih in telovadnih organizacijah. Če slovenstvo v Ameriki še živi, je to zasluga stotin teh požrtvovalnih mož in žena, fantov in deklet, kulturnih delavcev, članov dra- Zahvaia Belokranjskega kluba CLEVELAND, O. — Rečeno — storjeno! Veselica je tu, kar notri! Dvorana se je hitro polnila. — Kdo pa so pravzaprav? — O, Belokranjci! Zdaj bo pa že luštno. Šesterica prikupnih, skoraj u-niformiranih mladih Belokranjic se je spretno sukala okoli miz in stregla z večerjo, še naglejše je šlo v kuhinji, kjer je bil v pomoč kuharicam pravi mesar Mr. Žan, ki je ta večer rezal res prav lepe kose pečenke. Še zelje je vsakdo pohvalil. Kako bi ga tudi ne, saj ga je gdč. Mary prav sama naribala kar doma. Že je bilo nekaj gneče, ker je prostor postal premajhen, pa so k sreči prisopihali naši zavezniki “Veseli Slovenci” in začel se je ples. Bara je bil med tem tudi močno zaposlena. Kako bi ne bila, saj se po dobri večerji vedno prileže kozarček mokrote. Vsa vesela družba je okoli polnoči doživela malo iznenadenje: petorica Veselih Slovencev se je preoblekla v belokranjske narodne noše. Dvorana jih je sprejela z navdušenim ploskanjem, oni pa so jo vrezali kot malokdaj. Ura je le prehitro lezla na 2, pa je dobri mož postave povedal, da bo treba iti domov. Počasi se je vse zadovoljno razšlo. Minil je razigran, lep večer, ki naj bi vsakemu ostal v prijetnem spominu. To naj bo mlademu klubu v vzpodbudo, da gre po tej poti nepri ne na nezi! Ob zaključku se toplo zahvalimo dnevniku “Ameriška Domovina” in Slov. radijski uri, ki sta radovoljno oglašala to belokranjsko veselico. Enako hvala tudi vsemu občinstvu, ki je prihitelo med nas. Hvala tudi vsem članicam in članom, ki so pomagali, da je bila možna prireditev, ki zahteva dosti potov in dela! Lep pozdrav vsem! Milan M. Dovič, taj. ------o----- Pevski ibor Jadran vabi na konserl m banket Z jesenskim vremenom so se zopet odprli društveni domovi in znova je oživelo v njih društveno in kulturno življenje. Tako je začela tudi Slomškova zveza ži-vahneje delovati po raznih naselbinah. V Denverju so 23. ok tobra obhajali peti slovensko-hrvatski dan in posvetili ves program na tem dnevu božjemu služabniku A. M. Slomšku. Tri dni pred proslavo so ustanovili Slomškov krožek. V Chicagu so 13. novembra imeli Sl o m š k o v o nedeljo pri Sv. Štefanu. Popoldne je bila v cerkveni dvorani Slomškova proslava. Zanimivo je dejstvo, da so podpisali “Vabilo vsem faranom pri Sv. Štefanu” predsedniki raznih društev: Oltarno društvo, Slovenska ženska zveza, Slomškov krožek št. 1, Tretji red sv. Frančiška, Liga K.S.A. Zanimanje za Slomškovo zadevo stalno raste. Tudi darovi kritje stroškov beatifikacij- can, Chicago; St. Sobočan, Chicago; J. Hren, Hebron; V. Hren, Hebron; V. Ambrose, Joliet; Marija Zorenč, Cleveland; Stanley ja 'SJjUuaja, ki Kaze na razmere in obnašanja nekaterih v sedanjih razmerah in časih, ko toliko govorimo in pišemo o “ci- Knaus, Peoria; Frances Petrič, vilnih pravicah”. List Herald & CLEVELAND, O. — Pevski zbor Jadran vabi vljudno sloven-matskih društev, pevcev in rojake in rojakinje 20. no- 'portnikov. O ohranitvi slovenstva v Ameriki je nedvomno štajerski klub doprinesel svoj delež. To naj bo naša zahvala požrtvovalnim delavcem in delavkam, ki so nam pripravili letošnje martinovanje in lep večer. Bilo je res lepo. O osebni kul-fudi prirediteljev in finem okusu sta pričala dvorana in lepo o-krašen oder. Okusno večerjo je aripravila g. Lojzka Feguš, dobro razpoloženje pa brhke, vesele točajke. Obilna udeležba je bila najboljša nagrada prirediteljem, lep večer pa nagrada vsem, ki so se udeležili štajerskega martinovanja. J. fablls k ohmesMi zboru Cleveland, O. — Razposlali smo pismena vabila vsem članom DSPB “Tabor”, da se udeleže 10. občnega zbora, ki se bo vršil v soboto, 19. novembra t. L, ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collin-woodu. Kdor tega vabila zaradi morebitnega pomanjkljivega naslova ni prejel, naj vzame na znanje to vabilo v časopisu. Zavedajte se svoje članske dolžnosti in pridite, če le niste nujno zadržani, da z lepo udeležbo zaključimo letošnjo poslovno dobo društva “Tabor”. Za odbor: John Ferkul vembra ob štirih v Slovenski delavski dom na Waterloo Road na banket in koncert. Na sporedu je nastop mešanega, ženskega in moškega zbora ter solistov. Peli bodo pretežno znane slovenske domače, narodne in umetne pesmi, ki jih vsi vedno tako radi poslušamo. Vstopina na koncert z večerjo vred je le $2! Nato bo igral še Dobidov orkester za ples, da bomo tudi v tem pogledu vsi zadovoljni. Jadranovi pevci in pevke vabijo. Naj ne vabijo zastonj! Pojdimo na njihovo prireditev in imeli bodo lep, prijeten ir. veselja poln večer! Na svidenje 20. novembra v SDD na Waterloo Road! Joe Planinc Zamitiatp za Slomška raste CLEVELAND, O. — V polnem teku so priprave za Slomškovo akademijo, ki se bo vršila na prvo adventno nedeljo, 27. novembra, ob 3. popoldne v novi dvorani pri Sv. Vidu. Rezervirajte si tisto popoldne in pridite. Pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. Program bo tako lep in zanimiv, da ga ne smete zamu- skega procesa lepo prihajajo. V zadnjem času so darovali sledeči: $200: Mary C, Hribar, Cah, v zahvalo za uslišanje prošnje v važni zadevi. (Že prej je darovala $150.) $166 je prišlo od prodaje srčk (lecta), ki so jih naredile žena Ivana Novaka in sestra Angela iz Euclida. $120 je daroval Slomškov krožek št. 1 ob priliki Slomškovega dneva v Lemontu. $81: Slomškov krožek St. Clair (članarina). $55: Martin Globočnik, Denver, v zahvalo za uslišano prošnjo. (Že prej $10.) Po $50: Rev. dr. A. Farkaš, Bridgeport; Slomškov krožek, Toronto (Kanada). Po $40: Družina Krulc, Aurora, Minn.; Rev. Al. Breznik, Wash, (že prej $10). Po $25: Albina Osenar, Clev., O.,; Ivanka Pograjec, Clev., O.; Marija Kolarič, Clev., O.; dr. Edi in Milena Gobec, Clev., O. (že prej $5); družina Klezin, Brooklyn, N.Y., v zahvalo (že prej $13). Po $20: Anton Gaber, Chicago; Rev. V. Breznikar, Wash.; Mary Ivančič, Clev. (že prej $70); Slovenci iz Winnipega (Kanada), zbrala Paula Pelcar. $18: Ivana Lunder, Clev. Po $15: Marija Kastelic, Chicago; Mrs. Staudohar, Hibbing (že prej $5); družina Koritnik, Clev. Po $12: A. in P. Adamič, Clev.; M. Otoničar, Clev. (že prej $27). $11: Slomškov krožek, Eveleth, Minn. Po $10: Mary Stanger, Chicago; družina Tkalec, Montreal (Kanada); Blaž Terstenjak, Chicago; Ana Osvatnik, Cleveland; Rev. J. Slapšak, Clev.; Rev. A. Prebil, Toronto (Kanada); Rev. J. Časi, Toronto; Rev. Mirko Godina, Gary, Ind.; Neimenovana, Cleveland. $7: Rev. J. Šuštaršič, Minn. $6: John Cigan, Chicago. Po $5: Jože Škorjanec, Gilbert Minn. (že prej $15); Ivana O-korn, Brooklyn; Mrs. Grosel, Clev.; Mihaela Zakrajšek, Clev.; Josephine Fajdiga, Clev.; Frank Mlinar, Clev.; William Kuntara, Eveleth; Kat. Fovs, Toronto; F. in M. Puklavec, Chicago; Veronika Obal, Winnipeg, (Kanada); M. Rebrica, Chicago; Kat. Žabčič, Chicago; Frank Urankar, Cleveland; Joane Vovk, Lorain; Jožef Bojnec, Fairfield; Mary Modic, Clev.; Gertrude Bokal, Clev.; Frances Marn, Clev.; Rev. J. Dolšina, Minn.; Rev. A. Savin-ssek, Aurora; Rev. R. Urbič, Wis. (že prej $50); Rev. Ch. Wolbang, N.J.; Rev. T. Zrnec, Toronto; Rev. M. Turk, Vancouver; Rev. F. Mibelich, Lindsey (Kanada); msgr. A. Gnidovec, Rock Springs (že prej $5); Mary Štiglic, Chicaga; John Šuštaršič, Clev.; Društvo sv. Cecilije, Clev. Po $3: France Sever, Clev.; St. Balažič, Chicago; Frances Hočevar, Clev.; Frances Jerman, Clev.; Johanna Lukek, Pittsburgh; Ernest Shager, Brooklyn; Alojzija Lončar, Clev.; P. in C. Košir, Clev.; Lojze Lončar, Cleveland; Rose Kelenc, Chicago, Mary Grosko, Chicago. Po $1: Anton, Angela in Victor Arko; L. Perme, Euclid; Fr. Perme, Euclid; J. Spilar, Clev.; M. Petrič, Clev.; Danica Rebrica, Chicago. Naj božji služabnik škof Slomšek s svojo mogočno priprošnjo obilno povrne vsem darovalcem. Sporočam istočasno veselo Examiner”, ki izhaja v Los Angelesu, Calif., je pred nedolgim objavil črtico izpod peresa Ruth Montgomery, ki omenja v članku pogumnost in odločnost neke Mrs. Turner iz Decatur, Georgia. V zanimivi črtici pravi: “Ko nekateri iz severnih krajev v rojih prihajajo in poplavljajo kraje naših južnih držav in pomagajo prirejati demonstrativne obhode (freedom marches) za “civilne pravice” — med tem ko federalna vlada pošilja FBI zastopnike, da se zagotovi krajevna policijska zaščita za take vest, da^ sem dobil pred kratkim ■ obhode ter da se jim dovoljuje od davčne uprave ugodno reši-; in so jim odprte ceste in pota tev prošnje, da vse, kar ste da-|za take obhode in demonstraci-rovali za Slomškovo zvezo prej je. in kar boste darovali v bodočno- j Ampak v Hyannis Port-u pri sti, lahko odračunate v svoji pri- jeape Code, kamor je Ruth Tur-javi za Income Tax. , ner gja na potovanje, je skušala Father Varga diti. ' ' 7 — —-- w v w Cleveland —- največja sloven-j Clev.; Breda Lončar, Clev. ska naselbina — ne sme zaostajati za drugimi naselbinami. $2: Angela Stupar, Detroit; Mary Balažič, Chicago; M. Sobo- Waukegan, 111. — V začetku septembra smo imeli tudi pri nas “revolucijo”, ki jo je začela izvajati “Črna sila”. Sinovom in hčerkam te “sile” se kar na lepem zazdi, da je treba začeti ropotati in koračiti po cestah in u-licah. Manjka jim le še bobnov in velikih ploščatih “ren” (pokrival za piskre in kotle), pa bi bile take parade čisto o modelih stare domovine njihovih prednikov. Slavni King jim bo gotovo vse to preskrbel. Ameriški tisk jim pa daje preveč publicitete in nekateri izmed njih so naravnost lačni publicitete. Le komu koristi toliko reklame za nekaj, kar nobene reklame vredno ni. Tudi se je za čuditi, da mestne, okrajne in državne oblasti dovoljujejo take pohode in parade, ki nimajo drugega namena,. kakor povzročati nemire. Do nekega pravega sožitja, ki naj bi bilo pravično in pošteno za obe strani, je še daleč. Problemi vsega tega se ne dajo in se ne bodo dali rešiti zadovoljivo kar tako, kakor n. pr. zdaj pripravimo tako imenovani “instant coffee”. Skodelico vode zavreš, pomešaš žličko kavinega prahu, pa imaš kavo. “Yes, lepo bi bilo, ko bi se dali problemi teh “civilnih pravic” na tak način rešiti. Ti-sti, ki jih ti problemi ne žulijo, imajo seveda nasvetov na pretek, posebno nekateri gospodje v Washingtonu. Sami jih le malokdaj upoštevajo tako, kakor jih svetujejo drugim. Sami in v svojih zadevah tako, drugim pa tako, kakor politika kaže in govori. So tiči. Župan našega mesta Robert Sabonjiian, sin armenskih staršev, rojen tu, ki služi zdaj že tretji termin kot župan mesta, je “črnim paradarjem” pošteno zagodel, ko so prišli v njegov u rad se pritoževal, da stanujejo v umazanem delu mesta. On sam stanuje v njihovem delu in jih dobro pozna. Gorke jim je pod-ribal pod nos: “Zakaj pa je umazano? Zato, ker ne čistite! Po-služite se vode, brisač in krtač, pa umivajte in snažite, pa boste imeli čisto!” Tako je treba, ne pa pobožati jih. Ali naj imajo samo beli take “civilne pravice”, da morajo skrbeti za snago in čistost? Ti obhodi in parade stanejo mesta milijone. Tekom avgusta in julija so stali samo Veliki Chicago nad dva milijona dolarjev. Treba je bilo plačati dodatno najete policaje, narodne gardiste in drugo. Iz katerega žepa je to šlo. Iz žepov davkoplačevalcev! In čemu vse to potreba? Kam gledajo v tem oziru naši politični predstavniki? čas je, da bi se jim odprle oči. * ZANIMIVA DRAMATIZACI- iti mimo skupine zemljišč, ki jih lastujejo Kennedyjevi, to dva | bloka od gostišča, kjer je obiska-' la tisti kraj in kjer je stanovala. Gospodinja, kjer je stanovala, jo je že vnaprej opozorila, da ni nikomur dovoljeno voziti naprej od njene hiše. To je vzela na znanje. A odločila se je, da bo pa hodila, da bi si ogledala kraj. Komaj je prišla na vogal, ji je že mahal policaj, za kar se pa ona ni zmenila in je korakala naprej. Policaj je začel teči za njo, klicajoč, če se ne obrne nazaj in gre nazaj, da bo pozval ‘a paddy vagon’ (policijski voz), ki jo bo odvedel nazaj. Žena iz Georgije, ki je prišla na obisk in ogled kraja, je ugovarjala, da cesta, po kateri hodi, je vendar javna pot. Policaj izgovora ni vpošteval in z žvižgom piščalke je poklical sarženta, ki je v okolici križaril še s tremi drugimi policaji. Saržent je skočil iz avtomobila in ukazal ženi Turner, da se ima obrniti in iti nazaj. Mrs. Turner, ki ji pa zgo-varnosti ne zmanjka, je začela krepko ugovarjati in je poudarila: “Če bi bila jaz na pohodu za civilne pravice, ne verjamem, da bi mi s kako besedo oporekali!” Sargent ji je ponovno zapovedal, da se ima obrniti in iti nazaj, če ne jo bo odvedel na poli' eijsko stanico radi nedovoljene' ga prehoda. Žena ga vpraša: “Kako je kaj takega mogoč6 na javni cesti?” Po kratkem prerekanju je sai-' žent priznal, da dokler stanuj6 le dva bloka od pozorišča, da j6 imela pravico priti do tja. Ko s6 je vsedel v avto in odpeljal, je zaklical nazaj njej: “Go back t6 Georgia!” Lady, o kateri ta dogodek g°' vori, je urednica lista “Georgi DeKalb Tribune”. O tem je iu16' la ona zadnjo besedo v svoj6in listu: Tako sem dalje nenadlegova na nadaljevala pot mimo KenU6' dyjeve hiše,” poudari. “Nič P°' sebnega ni za videti, kakor le °' grajen prostor, ki ga obdaja za' saj eno grmičevje in pa en voga hiše se vidi. Bila pa sem 2ad° voljna ves dan . . Člankarica Montgomery Pf pravi v “Los Angeles Herald Examiner” k temu: “Bržko*1® Mrs. Turner je imela prav, da N bila zadovoljna. Njen denar, ga plača za davke, pomaga P a čati Mrs. Jacqueline Kennu ^ $50,000 na leto za njene ura ^ in pisarniške stroške na ?a Avenue, dalje za njeno letno P0^ kojnino $10,000 in za njeno Pr^ sto poštnino in za čuvanj6 spremstvo tajne policije, ki 1° J dovol’ U' deležna, kamor že gre. Je na mestu, da se ne avtomobilom v kraje, kj6r se stvarja nakopičenje vozil in S ^ ča, ampak pešci bi pa že sm^ hoditi po javnih cestah, c®, premikajo naprej in ne us jajo gneč in neprilik. s Javnost ima na skrbi do pri čuvanju in varstvu P1'6 ^ nika in podpredsednika,. -j pride do kakih izgredov in n (Dalje na 3. strani) !**xxxaaxn JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST ^ SNEG NALETUJE Poleti je bilo po hišah in hle-^ vse črno muh, v jeseni pa toji osa in sršenov na sadju. “Mrzla zima se obeta.” 2a vse svete so bile gore v vr-,10vih čisto zapadle in namesto, Qa bi sneg kopnel, je silil teden ^ tednom niže. Vsak dež je bil Mj mrzel; včasih se je komaj ^ tajal, včasih so pa bile kaplje *e gosto pomešane s snežinkami. , Mi sam sneg se je včasih usul 111 Pobelil za kratek čas slamnate strehe v vaseh pod Pečmi. Tal se " ftl prijel. Na Blatih niso več skakali in Njali nevprežni konji in žre-eta. Konjar Tomaž je odpasel, ^ravil bič, sezul škornjice in ■Mil v coklah po vasi. Ovčarji že trikrat zavoljo vre-'Mfta in mraza niso gnali tropov r‘a pašo in jarci so ostali ves dan ' ovčjakih. V četrto jih je doma Ndržalo, dva dni pred svetim imenom je bilo, ko je sneg Pobelil vse Peči in silil že v Her. , Ntuhovčev ovčar Blaž Poklu-ar se je snega razveselil. Dogo-V°ril se je bil s Podrobarjem, logova sta bila podivjani Mr-I Mek in ovčica, dogovoril se je da bo ovčica njegova, če se posreči ustreliti oboje jag-eN če pa odbije eno samo, bo °bil dve četrti mesa. Vesel je 11 Poklukar snega: “Z jarci mi 1 treba na Blata, ko jih voda in v novem snegu lahko Mi človek sledi in mu ni prečko zalesti zverjadi, katero ttl°ti z drevja se obletajoči sneg.” .Odšel je s puško in Kavsom v Mi. Nizko je stala megla in ob eWci in ob vseh gorah prav ak° nizko; spodaj je bila pa odrezana in se ni premak-, lla> in je visela nad gorenjskim ‘°t°m kakor ob gore oprt strop. gosti megli Zavrhom je ril °klukar in kmalu našel sled Zdivjanih Podrobarjevih jar-JM. Pridržal je Ravsa: “Posku-jih najprej zalesti. Moram ,la dobiti, da bodo jedli otroci 1 2&na za semenj meso.” s0 Kakor bi ga bil pes razumel, ie previdno plazil med grmo-da se je Poklukarju kar Mdno zdelo. Sled je držala v gosto, mlado Krekovo goščavo. Poklukar je ^•hišljal, ali bi ril skozi njo, ali 1 jo obšel in na drugi strani .'et poiskal sled. V goščavi se ^ ftekaj zganilo. Poklukar je po puško. Takrat se je iz-Ravs in planil v goščavi. S,1 Poklukar ni nič; le nekaj bje 0V Pasie ren^a' ^ ^bšel je smrečje in se začudil. ytle§ na jasi je bil razhojen in > S °krvavljen in sredi jase je v M s pregriznjenim vratom tisp^jani marogasti mrkaček, p l’ ki so mu poganjali rogovi. S}^eclal je še naprej. Ob deblu h Mk je moril Kavs židano belo Ve *vjano ovčico. Kakor je bil $ SM, da bodo jedli otroci in a in on sam za semenj meso, Je vendar ujezilo: lump ti!” in 86 le razlegel Zavrhom avs> podivjani Poklukarjev cil arS^ Pes’ ie poskočil, se oto-Po bregu in mrtev obležal ^mom. 6 ^tvemu je Poklukar po- ak “Lump! Ali sedaj veš, da L, Smeš biti volk, če si ovčar. u0ap!» n^1,1 ie psa in namenil dati ^ !0vo kožo v stroj, sebi in ženi b0j^evke: “Kožušček od ovčice n6(je,?a Prodal, da bom imel v ll0 1°> ko bo semenj, za vino. b0 katera izmed deklet se Ijjy. ^tavij ala s tako židano be -kožuhom?” pj. % =•:= * poj^a^ilo se je in zemlja je Ovnar-. ’ “‘Ji so zadnji dan spustili jarce po polju in pasli na ozimi-nah in detelj iščih in trobili od jutra do večera, kakor bi razglašati vesoljnemu svetu, da bodo z nočjo rogovi obmolknili in se vso dolgo zimo, do zelenega svetega Jurija, ne bodo več oglasili. V Pečeh jim je nagajivo odgovarjal kožar Peter Koraček. V golih lipah so samevala zapuščena vranja in sračja gnezda, hrasti pa so sončili porjavele krone. Na Rodinah in v Krnicah je dišalo po pogači in štrukljih Marko je naročil Rozalki, naj ne skopari s strdjo, da bodo štruklji res sladki; saj je pridelal strdi velik lonec, čeprav je svoje tri panje samo izpodrezal in nobenega podrl in nobene bečele zažveplal. Takp ga je učil Kuharjev Tone j: “Naj spijejo stare delavke še tistih par kapljic medu. Saj ga nisi ti nanosil; same so ga. In pa gospodarno ni. S prevžitkaricami pomore -tudi mladice. Ne vejo, da je spomladi vsaka bečelica krajcar vredna.” Podlipnica in Ančka sta vsadili že drugo peko štrukljev in pogače. Pomagala jima je Br-kovčeva Franca in Cenek je delal vsem trem napotje in se ni dal odgnati. “Pssst! Tiho!” Cenek je dvignil roko in vsi so posluhnili, mama, Ančka in Franca. V stagnah so pokali biči, peketali konji in po zamrzli poti drdrali parizarji. Veselje je zasijalo z obrazov. “Ata!” je vzkliknil Cenek in stekel naproti. “Hot, bistahor!” se je mračno culo v kuhinjo. “Miha!” Tudi Franca je stekla iz kuhinje. “Kako se je razveselila Franca Miha,” je pripomnila Ančka. “Kakor bi se ti Marka,” ji je ponagajala mama. “Se ga tudi še bom.” In vesela, kakor bi bil res Marko že med vozarji, je odhitela Ančka na prag. Podlipnica ni pokazala svoje nestrpnosti. Obrisala si je obraz in roke z belim predpasnikom in stopila prav takrat iz hiše, ko je zavil Cena s svojim parizarjem skozi leso na dvor. Gospodar ni sedel v sedlu. Z voza je vodil oba para; levega zadnjega konja pa je jezdaril Cenek: “Hi, hot!” V konjaku je rezgetal in kopal žrebec. Žrebetka sta se oglašala in kobili. In vseh šest parov konj na dvoru je dvignilo glave in so veselo porezgetavali, čeprav so tisti dan privozili iz Celovca čez Ljubelj. Podlipnica in Ančka sta pozdravljali izpred duri. Franca se pa ni mogla premagati, ko je poskočil Miha s sedla. Stekla je k njemu, mu stisnila roko in kar ni mogla od njega in ga je motila, da je Miha že zaskrbelo, če ne bo Cena zavpil nad njim, ker ne izprega konj. Podlipnik pa je bil dobre volje in jih ni hotel videti. Vrgel je vajete Jožu in se pogovarjal s Cenekom: “No, Cenek! Si dobro gospodaril doma?” se je šalil. “Dobro ata!” “O, ti.” Narahlo ga je udaril. “Pa je tudi mama kaj s palico gospodarila po tvojih hlačah?” “Samo enkrat.” “Sem vedel.” Cenek pa je hitro zasukal pogovor: “Ata! Kje ste pa tegale lisca kupili?” “V Postojni sem ga za prama zamenil.” “Ste veliko pridali?” “Precej. Pa mi ni žal, dobro pelje.” Pred durmi pa sta se pogovarjali mama in Ančka: “Še tretjega psa je pripeljal ata.” ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES No Medical Examination Necessary-Acceptance from 1 to 50 yrs. SUPREME BOARD: President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O. II. Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd., Wickliffe, O. 44092 Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, o. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr. Richmond Hts., O. 44121 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St, Cleveland, o. 44119 BOARD OF AUDITORS Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, o. 44132 II. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O., 44119 III. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, 0.4412.3 For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. Blue Cross sprejema fa dni posameznike v severovzhodnem Ohiu Cleveland, O. — V ponedeljek je bil v našem listu objavljen oglas o sprejemanju posameznikov v Blue Cross v severovzhodnem Ohiu, ker se dogaja le vsakih par let. Sprejemanje novih zavarovancev bo zaključeno jutri, 18. novembra, opolnoči. Pisma s prijavami s poštnim datumom 18. do polnoči bodo veljala še za pravočasno prijavo. Vpišejo se lako osebe, ki žive v o-krajih Ashland, Ashtabula, Cuyahoga, Geauga, Lake, Lorain, Medina, Portage, Richland, Summit in Wayne ter v mestu Willard v okraju Huron. Gre le za vpis oseb, starih izpod 65 let. Zavarovanja so enaka onim, ki so jih deležni zavarovanci skupin. Nova zavarovanja bodo stopila v veljavo s 1. januarjem 1967. Možna so osebna in družinska zavarovanja. Vse podrobnosti so bile objavljene v ponedeljek v oglasu. Če niste zavarovani, ne zamu- dite te priložnosti, kajti kdo ve, kdaj se vam bo ponudila druga! AD PISMO VRHENŠKEGA TINETA (Nadaljevanje z 2. strani) razne predpravice in ugodnosti. Kongresnik H. R. Gross je po svojem komentiranju o tem slučaju v Hyannis pristanišču v svojem govoru izjavil v kongresni zbornici: “Vse kaže gori proti vedno bolj naraščajočim predpisanim odredbam in omejitvam svobode prostega gibanja onih, ki spoštujejo postave in zakone, v na-sprotstvih onih, kateri iščejo prilik za prepire in borbe. Kaže pa jasno tudi na prizadevanja, kako ščititi nekatere izbrane osebnosti v naši družbi.” Zgorajšnji dogodek, razlaga o-menjene pisateljice in urednice, ter pripombe kongresnika Grossa vsekakor veliko povedo, posebno še tistim, ki znajo take vesti brati med vrsticami! Jasno, kako nekateri prihajajo k nekaterim s takim obrazom in k drugim pa z drugim obrazom. To pa kaže dalje, s kakimi srci in željami hodijo okrog razni politi-karji, ki javnosti prodajajo svoje “modrosti”. Dovolj o tem, drugič o čem drugem. Vrhenšk Tine Meždudin Korca mora: nazaj v Jugoslavijo WASHINGTON, D.C. — Meždudin Korča je bil član pevskega zbora “Krsmanovič”. Ko je bil zbor lani v naši deželi in prirejal koncerte, se je Meždudin ločil do njega in prosil za političen azil. Prizivno sodišče za imigrantske zadeve mu je azil odbilo, češ da je za svoj korak na- nih prekinjevanj naše vlade, pravi Ruth Montgomery, nato pa vajal razloge, ki ne morejo ute- poudari: “Ampak ali je kak razlog in logičen vzrok, zakaj “tax-paid secret service agents1' naj bi še nadalje potovali z bivšo “First Lady” in njenimi otroci?” Predlog, o katerem so posvetovanja med obema zveznima zbornicama, bi še naprej nudil Mrs. Kennedyjevem-u uradu na Park Avenue podporo, ki naj bi bila znižana na $30,000 letno, to, četudi tri leta so že potekla, odkar nima ona nikake javne dolžnosti za izvrševati. Protekcija tajne policije naj bi se nadaljevala brez prekinjenja. In pokojnina in poštne privilegije so na razpolago za vse življenje. Mrs. Turner s svojim doživljanjem z obiskom Cape Code in Hy-I annis pristanišča mnogo pove in 'osvetljuje, kako se deli komu meljiti ugodne rešitve njegovega slučaja. Sam je izjavil, da se ni boril proti komunizmu, dokler ni šel na tuje, da se je v svojem boju vezal s tujimi vladami in zarotami, ki so vse hotele vreči jugoslovansko vlado. Da bi ga za tako delo preganjala jugoslovanska vlada, ko bi šel domov, je razumljivo. Saj bi se postavile na isto stališče tudi ameriške oblasti. Tudi one bi po svojih zakonih obtoževale ameriške državljane, ako bi se vezali s tujimi zarotniki in državami, ki bi hotele spodkopati sedanjo ameriško administracijo. Sodba poudarja tudi, da ni bil Korča do sedaj še nikoli preganjan od jugoslovanskih komunistov, dokler ni prišel v Ameriko, da je dalje lahko potoval zunaj Jugoslavije in da do ^ ....... MALICA NA CESTI — Dekletce v Saigortu se je spravilo kar na tla na obcestnem hodniku, ko uživa skromno malico. odhoda v Ameriko ni imel nikoli nobenih sitnosti. - o------- Niagarske slapove preiskujejo NIAGARA FALLS, N.Y. — Niagarski slapovi so dobili hudega sovražnika. Voda, ki hrumi čeznje, jih zmeraj bolj razjeda, zato se rob skalovja ob gornji črti zmeraj bolj drobi v velike in male skale, ki padajo pod jez. Zmeraj večji kupi velikih in malih skal pod jezom pričajo o razdiralni moči vodnega padca. To dela našim inženerjem že dolga leta veliko skrbi. Sedaj so se odločili za drzen korak: odvedli so vodo stran od Ameriških slapov, pa se jim načrt ni popolnoma posrečil; četrtina vode jim je še zmeraj ušla čez slapove. Pokazalo se je, kako veliko skalovja se je nabralo pod jezom. Zmanjšanje dotoka vode do slapov je prišlo gledat veliko tu- Moški dobijo delo HELP WANTED — MALE IZBOTAVLJAVEC POHIŠTVA IZKUŠEN Polna zaposlitev. Vse družbene koristi. Popust pri nakupih. Oglasite se osebno. TKE MAVCU. (SKLADIŠČE) 4100 Payne Ave. MACHINISTS TKE 0LEVELAKS PKEUMATiC Tool Go. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HY0S0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATKES ekgiheTathes MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od S.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka i An Equal Opportunity Employer (222) IZCOTAVUAVEG POHIŠTVA VAJENEC Ga izučimo. Iščemo mladega moškega, pripravljenega izučiti se obrti. Polna zaposlitev. Privlačne družbene koristi. OGLASITE SE V SKLADIŠČU THE MAY C0. 4100 Payne Ave. ristov z naše in kanadske strani. Vsi so bili zadovoljni, razočarani so pa bili tisti, ki so mislili, da bodo slap videli brez vsake vode. Poskus je bil narejen samo na takoimenovanih Ameriških slapovih, ne pa na glavnem, ki ima obliko podkve. Običajno gre čez Ameriške slapove 8,000 kubičnih čevljev vode na sekundo, pri poskusu jih je šlo samo 2,000. Čez večje slapove gre na sekundo nad 100,000 kubičnih čevljev vode. Poskus je omogočil inženerjem nabiranje podatkov, kako bi se dalo utrditi dno struge prav do roba slapov. Inženerji so bili s poskusom zadovoljni. -------o-------- Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S, Savings bonde! Ženske dobijo delo Typist, General Office Experienced, varied duties and some transcription. KINSNER SUPPLY 1588 E. 40 St. between Payne & Šuperior Mr. Winters (days - 881-1818, eves - 662-6145) (221) ŽENSKE Izkušene ali pripravljene se izučiti nege bolnikov v našem zavetišču. EUCLID PARK NURSING CENTER 20611 Euclid Ave. Telefon: 486-7676 Vprašajte za g. Kleina ali g. Wolfsona. (223) MALI OGLASI “ V najem 6 sob se odda na 6215 Carl Ave., zgoraj, furnez na soparo, linolej. Vpraša se ravnotam. (221) Na London Rd. Zidana hiša s 4 spalnicami, polna klet, veliko posebnosti, garaža, zelo čista in v dobrem stanju. Pri E. 185 St. Zidana hiša s 3 spalnicami, polna klet, dvojna garaža, v prvovrstnem stanju. Pokličite nas in oglejte si naše nove in rabljene domove. Z veseljem Vam bomo pomagali pri izbiri vašega prihodnjega doma. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (224) Naprodaj zaradi bolezni Grocerijska trgovina na slov. St. Clair ju z licencama za pivo in vino, dobro poslujoča 35 let. Po polovični ceni. Kličite 391-1453 ali 932-3751. —(223) V najem Na E. 71 St., blizu St. Clair Ave., oddamo 6-sobno stanovanje zgoraj, na novo dekorirano, furnez, prostor za pranje, odraslim. Kličite 431-2245. —(223) Naprodaj Tridružinska hiša, vsa opremljena, dohodek $265 mesečno, stroški £35 mesečno. V bližini Five Points. Kličite okoli 6. pop. KE 1-4557. Cena $13,500. (225) Stanovanje išče Zaposleni moški išče 3-sobno neopremljeno stanovanje, ali sobo in kuhinjo s kopalnico v bližini Sv. Vida. Sporočite Ameriški Domovini. V najem 5 sob oddamo zgoraj v bližini sv. Vida. Odrasli imajo prednost. Kličite 942-6150 ali 381-3390. (222) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico, furnez, na Norwood Rd. Kličite EN 1-6997. (22) Hiša naprodaj Lepa, enodružinska hiša je naprodaj v neposredni bližini Sv. Vida. Za pojasnila kličite HE 1-4495. (223) Mara Husova: Živa plamenica Miro je dobro poznal ta znak in se je ves sključil. Vendar je uporno nadaljeval. “Ti prav nič ne misliš na moj službeni položaj?” “Prav nič!” ji je naraščala razdraženost. Življenje se lomi, njega pa skrbi, kaj poreko ljudje, je zase pomislila. “Da si malo preudarjal o tem, bi ne vlačil tuje ženske v svojo posteljo.” “Grešil sem. Odpusti!” “Veš kaj, do grla sem sita večnega odpuščanja. Vse ti odpuščam, kar hočeš! Jaz ne zahtevam od tebe prav nič več razen svobode. Sporazumno se ločiva. Ti meni nič, jaz tebi nič. Nemogoče mi je živeti s teboj. CHICAGO, ILL. ..—- BUSINESS OPPORTUNITY HAMBURGER DRIVE IN Must sell due to illness. Excellent business. Good money maker. Call between 2-4 p.m. 268-0441. (221) FEMALE HELP CHILD CARE Lite Housekeeping. Stay or Go. SINGLE NEEDLE OPERATORS Exp. with women’s dresses. Piece & sectional work, Prefer fast operators. Steady work. TR 4-2890 (222) MECH. ADDRESSING DEPT. H.S. Grad., with typing exp. to learn various operations in addressing dept. Full or part time. Profit sharing, Co. Benf. Mr. Balluff RA 6-4760 (221! SHIRT OPERATORS & GenT Laundry help. Full time. Highest rate. Unusual benfs. NORTH SHORE LAUNDRY & DRY CLEANING CO., 566 Chestnut St., Winnet-ka, 111. HI 6-0602. (221) HOUSEKEEPER WANTED Live in. Help family take care of 3 children. References required. 296-8624 (221) MALE HELP General Factory & Stockmen No experience necessary. We will train you. Full time days, 8 a.m. to 4:30 p.m. Also Part time 5 p.m. to 10 p.m. Call Personnel Dept. Days, Mr. Caruk, 439-1650; after 5 p.m. call 439-1651. ECHLIN - UNITES 2001 Lunt, Elk Grove Village. (222) TAILOR - ALTERATIONS -PRESSER For men’s clothing. Large wholesale plant. Pleasant working conditions. Ph: Mr. Barsanti TA 9-4700 (222) COAL HIKERS Good Pay. Apply: MARSHALL COAL CO. 400 West 33rd St. or VI 2-1188 1 (222) PAINT STORE Selling & Stock work. Exp. desirable. Oppty. for advancement. Profit sharing, Free Ins. THE VALSPAR CORP., WOOD DAVIS DIV, 6316 Northwest Hwy. NE 1-5170 (221) PAPER CUTTER Experienced only. 46” automatic spacer. Steady. Good Pay. Benefits. Nites. Lge. printing plant. N. suburb. GR 2-1200. (221) Ne morem ih nočem!”' je gnala svojo. “Umiri se, Zala, ljudje bodo slišali!” “Naj slišijo! So tudi sinoči slišali, ko ste prihajali.” “Jutri boš drugače mislila o vsem. Če me res ne moreš več trpeti, prenesem tudi ta udarec ...” je žalostno rekel mož, Zala se je razdraženo zasmejala. “Kaj si rekel? Udarec? Ti se norčuješ, dečko!” “Ne, ne norčujem se. Težko mi je, zares.” “Zastran ljudi?” “Ne, zaradi sebe in tebe mi je”, je skoraj zajokal Vran. “Oh, kakšna reva!” — Morebiti je res tako. Kako naj razumem to zmedo? — je za hip pomislila Zala. Vendar še ni popustila. “Ne pomiluj mene! Meni tega ni treba, le jezi me in žali. Sebe pa pomiluj, koliko hočeš.” “Nesrečen sem, vidiš!” “Nič nisi nesrečen, le velika reva si; da ti odkrito povem.” Mož je še bolj stisnil ramena pred trdo resnico. “Ker se že toliko bojiš ljudi, ostanem pri tebi še en dan, da ne bo vsem preočitno, za kaj gre. Potem pojdem. Ne morem drugače”, je za las popustila Zala. Kakor utopljenec je Vran zgrabil za to bilko. — Še en dan, en cel dan imam! Zala je dobra, morebiti jo še pregovorim? — je zaplalo tiho upanje v njem. V njegovi glavi so vstajale razne misli in budile rahlo jezo na samega sebe. — Le kako sem mogel biti tako neroden? Lahko bi bil previdnejši in skril vse sledove. Ona je zaupljiva. Morebiti bi kaj sumila, ali nič gotovega bi ne imela v rokah. Kasneje bi se vse pozabilo — je mislil in se jezil Vran. Nič kesanja, nič slabe vesti ni bilo v njem. Vso reč je imel za imenitno dogodivščino, katere glavni junak je bil. Le škoda, da se je tako neprijetno končalo. — Zala je občutljiva in čudnih, starih misli. Tako inteligentna in tako nazadnjaška obenem. Izgubiti popolnoma pa je ni ne hotel ne mogel. Nagonsko je čutil, da je ona tisto močno steblo, ki lahko da opore in življenja šibkejšemu. — Od tod njegov mučni strah pred mislijo, če ga ona zavrže. Kosila sta doma, ker je Zala tako hotela. Brez besed sta si sedela nasproti. “Veš, kdo je bil včeraj z menoj?” je hotel napeljati kakršenkoli pogovor Miro. “Me prav nič ne zanima”, se je namrdnila Zala. “Pa te bo; on je še večji grešnik kot jaz. Šele nekaj mesecev je oženjen. Svojo mlado ženo je KITE ZOPET V MODI? — Slika kaže, da so vsaj pri nekaterih dekletih v New Yor-ku prišle kite zopet v. modo. Working mother. Melrose Park area 453-8100 (221) I pustil doma. Pravi, da še išče stanovanje; ko ga bo našel, jo bo poklical k sebi.” Zala je prisluhnila. “Vendar je bolje, da pometaš pred svojim pragom”, je uporno zavrnila njegovo čenčanje. On pa se ni dal ugnati. — Če ji povem, kakšen je Kovač in kaj počenja, bodo moji grehi ob njegovih kar zbledeli — ga je vodila obrambna misel. “In da bi videla, kako je ska-žen; dobro mu je podkurila Slavka.” “Kdo?” se je zbudila Zalina pozornost. “Slavka, profesorica.” “Pa kaj je z njo?” “Saj sem ti pravil, da mu je pljusknila kislino v obraz.” “Da, ali kakšno zvezo ima to s tvojo sinočnjo — —” se je obrzdala Zala. i “Saj to je! Kovač je bil z menoj.” “Pa je Slavko vzel?” . “Oh, kako si naivna! Slavke ne, ampak drugo, mlajšo in bogato.” “Podobno mu je res.” “Vidiš, še slabši so od mene. Jaz se nisem ženil za denar.” “Hvala ti!” se je poklonila Zala. Njen mrki pogled ni obetal nič dobrega. “Le to sem hotel reči: Takoj po poroki, dva meseca šele, pa lovi tuje ženske. Jaz sem se spozabil šele po dveh letih; sam sem bil, dolg čas mi je bilo brez družbe. Upoštevaj to!” “Da, da, prosim te, nehaj!” je vstala in razdraženo obhodila mizo. “Saj ne bom ...” “Prosim te, ne začenjajva od kraja”, je pridušeno rekla Zala. Miro je uvidel, da je zgrešil svoj cilj. Strašno rad bi se izmuznil, ali kako? Kakor prikovan je sedel za mizo in mučna tesnoba je pritisnila oba. “Pojdiva ven!” je predlagal, da uide moreči tesnobnosti. “Le. pojdi! Dobro ti bo delo, zbral se boš in oddahnil; pa tudi meni je potreben mir.” Miro se je odpravil z občutkom velikega olajšanja. ; “Do urada stopim, bom hitro nazaj!” Zala mu je pokimala v pozdrav. Po Vranovem odhodu se je sesedla v kot divana in krčevito objela svoja kolena. Bila je .strašno utrujena. Nasprotujoča si čustva med njima in to njeno gorje so se tako zgostila v njej, da so ji vse misli ohromele. Prišel je sluga. “Gospa, ali naj vam kaj postrežem?” “Da”, je šepnila brez volje ter zopet obmrla. Čas je bežal, da ga ni občutila. “Mleko sem prinesel!” je zopet vstopil sluga in postavil prednjo skodelico toplega mleka. Nerodno je vrtel kapo v rokah in ji hotel še nekaj reči. “Kaj bi rad?” se je vrnila njena daljna misel. “Gospa, sveti dan je danes, pa bi rad šel, če me ne potrebujete.” “Le pojdi; hvala ti!” Njen zastrti pogled je zablodil po sobi., “Danes je sveti dan!” je vzdihnila in nova bolečina se je zajedla v njeno srce. Pridušeno ječanje je napolnilo sobo. Zopet je nekdo trkal. Zala se ni zganila. Tiho, so se odprla vrata in v sobo je stopil inženir Kovač. Desni del njegovega obraza je bil spačen in kot njegovih čutnih ust je brazgotina čudno zategnila. Ali njegove oči so ostale iste, polne ognja in ži-i vljenja. Vprašajte nas, kako izbirati med hranilnim kontom in Cleveland Trust hranilnimi certifikati. Cleveland Trust hranilni certifikati se obrestujejo po 5% na leto, po najvišji, po zakonu določeni bančni obrestni meri. Vaši prihranki Vam bodo donašaii več, če si lahko kupite Cleveland Trust hranilne certifikate. Take vloge so vezane na dobo 6, 9, ali 12 mesecev in se obrestujejo po 5% na leto. Najmanjši certifikat je za $2,500, k njemu pa je mogoče vsak čas dodajati po $100. Obresti so plačljive ob dozcritvi in se lahko pripišejo k Vašemu računu ali plačajo po čeku. Hranilni certifikat lahko kupite vsak čas — obresti se plačajo od dneva nakupa. Če bi certifikat radi vnovčili predno dozori, dobite denar, če nas obvestite 90 dni preje, po obrestni meri, navedeni v certifikatu. Cleveland Trust hranilni certifikati so zavarovani po Federalni korporaciji do najvišje, po zakonu določene vsote. Certifikati od moža in žene so lahko zavarovani do $30,000. Regularni hranilni računi vam tudi donašajo najvišje bančne obresti: 4% na leto. Redno vlaganje denarja na Cleveland Trust hranilni račun. Vam gradi varnost in donaša denar. Obresti na hranilne knjižice pripisujemo in izplačujemo polletno po rajvišji bančni meri od 4% na leto za vloge, vložene eno četrtletje. Kaj boste torej izbrali? če želite vložiti $2,500 ali več za 6, 9, ali 12 mesecev po 5% na leto, so Cleveland Trust hranilni certifikati odlična prilika, če imate manjšo vsoto za vložiti, ali če želite imeti vaše prihranke bolj razpoložljive, Vam Cleveland Trust hranilni račun plača dobre dohodke. Pri nas dobite torej najvišje letne obresti, karkoli že izberete. Da bodo vaši prihranki rastli varno in stalno, nas vprašajte za nasvet v enem izmed 78 naših uradov. ■ ■■■■■■■■MBBBIBKBBaBSilSSIStlBEEHISHgBBiaHSBIlIHHBBMBBBM1 Za to© kesifo NA ZAHVALNI DAN RUDY'S QUALITY MEATS 6706 Sl. (Hair flvs. 831-0671 31723 Vine Street 343-6460 Thanksgiving Day TURKEYS CHICKENS NAJBOLJŠI PURANI in KURETNiNA NaroeJte sedaj, da bo vs'a pripravljeno za Vas DOMAČE SLOVENSKE KLOBASE: MESENE PREKAJENE IM SVEŽE PEČENICE RIŽEVE II KRVAVICE -STEAKS ANO CROPS CUT TO ORDER PHONE ORDERS - 881-037?