Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 30. JUNIJA 1960 Leto XII. — Štev. 26 Cena din 10.— POMEMBNA OBLETNICA DESET LET DELAVSKIH SVETOV Pred desetimi leti — 27. junija 1950 — je Zvezna ljudska skupščina sprejela enega svojih najpomembnejših dokumentov — Temeljni zakon o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih. Kaj je pomenil ta akt za nadaljnji gospodarski, družbeni, politični in kulturni razvoj, si je bilo takrat težko predstavljati. Zato tudi ni bilo nič čudnega, da so ga mnogi tako pri nas kakor v svetu sprejeli z negotovostjo, nekateri so se mu pa tudi očitno upirali in skušali zmanjšati njegovo izvajanje. Za svet je pomenil zakon enega izmed jugoslovanskih eksperimentov, za mnoge med nami pa preuranjenost, ki bo uničila naše gospodarstvo in prinesla anarhijo v sistem, ki se je o birokratskih glavah tako lepo izoblikoval. Ta nerazumevanja ali celo nasprotovanja niso bila nič čudnega. Ne smemo pozabiti, da je takrat minilo šele pet let ml zmage socialistične revolucije in da je bilo o teh letih potrebno dokončno zlomiti trdožive ostanke kapitalizma ter ustvariti trdne ekonomske temelje, brez katerih si ne moremo zamišljati nadaljnjo socialistično graditev. Zato je morala biti vsa oblast osredotočena v upravnem aparatu. In zato je bilo popolnoma naravno. da so se delavski sveti na svoji poti srečali predvsem s tistimi, ki se niso mogli otresti prejšnjih navad, in da so se vseh preteklih deset let srečevali z istim sovražnikom — birokratizmom, ki je pod najrazličnejšimi plašči oviral la razvoj. Ta boj še ni končan, kajti v marsikaterem podjetju še organi samoupravljanja ob upravnih vodstvih nimajo tiste odločilne besede in moči, kot bi jo morali imeti. Nekatere dobronamerne ljudi pa je navdajal strah, ker so dvomili v zrelost delavskega razreda, da bi bil sposoben prevzeti tako odgovorne funkcije. Res. kasnejša leta so pokazala. zlasti pa še pri nas, da so se zaradi nizke ravni iz-obrazbe, tako strokovne kakor družbene in kulturne, dogajale razne nepravilnosti, da so delavski sveti sprejemali tudi protizakonite sklepe, da so radi podlegli tudi težnjam upravnih organov in da se tem težnjam niso znali ali upreti ali jih pa pravilno oceniti. Zato so takrat tudi mnogi menili, da je zakon preuranjen in da bi bilo potrebno še počakati. Toda danes, ko pregledujemo prehojeno pot. nam je jasno, da si doseženih gospodarskih in družbenih uspehov ni mogoče zamišljali brez široko razvitega družbenega samoupravljanja, še posebej pa ne brez delavskih svetov. Navdaja nas lahko le ponos nad poletom, s katerim so jugoslovanski delovni ljudje razvijali proizvajalne sile in premagovali eno izmed najbolj zapletenih nalog, upravljanje s proizvodnjo in delitvijo dohodka. Ta polet, ta vnema pa je toliko večji, kolikor manj je bilo potrebno premagovati in se spoprijemati s podedovanimi navadami in pogledi in koliko boli je bilo o posameznih podjetjih sproščeno sodelovanje celotnega kolektiva in njegovih organov pri odločanju o vseh najvažnejših gospodarskih problemih in reševanju vprašanj življenjskega standarda. Težave in problemi, s katerimi , so se srečavali delavski sveti o preteklih desetih letih in se bodo tudi v bodoče, pa niso bili samo in niti ne predvsem subjektivnega značaja. Analiza nam namreč kaže, da so te težave o veliki meri izvirale iz materialne osnove in razvitosti proizvajalnih sredstev. To moramo zlasti upoštevati, ko analiziramo razvoj delavskega upravljanja pri nas o Pomurju, ker smo prej imeli le nekaj industrijskih podjetij, nova podjetja, ki so bila ustanovljena, pa so se morala spoprijeti z velikimi težavami. Zastarela proizvajalna sredstva. neprimerni prostori, pomanjkanje strokovnega kadra in osvajanje tehnoloških postopkov. Zato ni nič čudnega, če je večina naše industrije o rekonstrukciji. Zato so delovni kolektivi še razmeroma mladi in brez večjih izkušenj. Ni brez pomena za način njihovega naziranja tudi dejstvo, da se formirajo iz kmečkih vrst in s tem prinašajo v pod-jelia često poglede, ki so se oblikovali v kmečki drobno-lastniški sredi. Ena izmed velikih ovir za razvoj delavskih svetov je tudi veliko pomanjkanje strokovnega kadra, ki bi bil sposoben dobro organizirati in usmerjati proizvodnjo. Pred delavskimi sveti v novem desetletju je pa tudi mnogo zapletenih in težavnih problemov, morda bolj zapletenih pri nas kot drugod in to predvsem zaradi zastarelih proizvajalnih sredstev, ki pa še marsikje tudi niso dovolj izkoriščena. Ta problem je namreč toliko bolj pereč, ker prihajamo v obdobje, ko bomo dosledno uresničevali eno izmed temeljnih načel socializma: nagrajevanje po učinku. V takem sistemu pa mora biti ena izmed osnovnih teženj delovnih kolektivov, da čim hi- treje razvijajo proizvajalna sredstva, čimbolj izkoristijo ose proizvodne zmogljivosti in to z boljšo organizacijo dela in izpopolnjenimi tehnološkimi postopki. Samo tako bo rastel osebni dohodek, kajti teh problemov ne bo mogoče v celoti rešiti z večjo osebno prizadevnostjo na delovnem mestu. Ta sistem določanja dohodkov predstavlja enega izmed izredno pomembnih in globokih revolucionarnih posegov in nadaljnje uveljavljanje osnovnega načela »tovarne delav-cem« — torej krepitve upravljanja podjetij po delovnih kolektivih. Zato ni nič čudnega, če se danes zopet srečujemo z okorelimi in o nekem pogledu tipično birokratskimi pogledi in stališči o upravnih vodstvih podjetij, ki se bolj ali manj prikrilo upirajo uvajanju nagrajevanja po učinku dela, ker jih la način nagrajevanja postavlja o večjo in bolj neposredno odgovornost do delovnega kolektiva, večji posluh za pobude in kritične pripombe delavcev, ki so v takem sistemu življenjsko prizadeti na odpravljanju vseh pomanjkljivosti, ki ovirajo njihovo storilnost, od katere je odvisen tudi njihov dohodek. Zato je osnovna naloga delavskih svetov o sedanjem obdobju našega razvoja in tudi o prihodnjih letih, da skrbijo za uvajanje nagrajevanja po učinku dela, da ta sistem o svojem podjetju nenehno izpopolnjujejo in to vzporedno z urejevanjem organizacije dela ter z razvijanjem proizvajalnih sil. Ob tem se bo hkrati tudi nujno poglobila vsebina in izpopolnil sistem dela delavskih svetov, predvsem pa sistematično obravnavanje oseh problemov podjetja, delovanja proizvodnih enot in skrbno zasledovanje razvoja podjetja. Delavski sveti pa bodo morali v bodoče več kot doslej napraviti tudi za izobraževanje delavcev, ki lahko le samo koristi njihovemu nadaljnjemu razvoju in delu. Enako tudi za uvajanje kadrovsko-socialnih služb. Ena izmed dosedanjih značilnosti dela delavskih svetov je bila tudi ta, da so bolj neradi »pogledali« čez tovarniški plot in se niso čutili prizadete pri urejevanju vrste problemov o komuni ali mestu, čeprav so ti neposredno vplivali na življenjski standard delavcev. Vzporedno s tem bo pa potrebno tudi marsikaj spremeniti pri dosedanjih načinih delovanja raznih organov v komuni, predvsem pa tudi dela zborov proizvajalcev, ki o preteklih letih skoraj niso razpravljali o delu delavskih svetov, prav tako pa tudi ni bilo prave in tesne povezave med zbori proizvajalcev in delavskimi sveti. Štefan Balažič Letos poteka že 19 let, odkar so dne 4. julija 1941 na seji Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije pripravili načrt oborožene vstaje jugoslovanskih narodov. Dve dekadi nas ločita od tega zgodovinskega dogodka in od tega poldrugo desetletje, odkar so delovni ljudje Jugoslavije po končani revoluciji pričeli graditi socialistično domovino. Danes praznujemo Dan borca obogateni z mnogimi delovnimi zmagami. Nove tovarne, stanovanja, ceste, stroji na poljih, vse to so pridobitve v prid našemu delovnemu človeku. In -ob tem je naš spomin na vse one. ki so se žrtvovali za pridobitve revolucije, toliko svetlejši. Ob robu nedavnih posvetovanj o nagraievanju po učinku Več kritičnega proučevanja in nadaljnjega izpopolnjevanja obračunov in zaslužkov Bežna ocena dela pri uvajanju določanja osebnega dohodka po učinku v gospodarskih organizacijah bi bila, da so zadovoljivo napredovali v opekarnah, kjer so povsod uvedli individualna merila za delo. Tudi na kmetijskih gospodarstvih je napredek zadovoljiv, med industrijskimi podjetji pa velja posebej omeniti le »Muro«, kjer je določanje osebnega dohodka po učinku skoraj že tradicija. Res je sicer, da je opaziti tudi v skoraj vseh ostalih gospodarskih organizacijah v zadnjem času čedalje več zanimanja, žal pa so pokazali doslej pri tem sindikati še premalo pobude. O prvih začetkih lahko govorimo tudi pri polovici trgovskih podjetij našega okraja, kar se bo v letošnjem drugem polletju nedvomno še izboljšalo. Torej tudi v trgovini obeti, ki naznanjajo prelomnico glede na dosedanjo prakso. Pred nedavnim so bila v občinskih centrih Pomurja posvetovanja predsednikov sindikalnih podružnic gospodar- skih organizacij, zastopnikov njihovih upravnih organov ter predsednikov delavskih svetov. Posvetovanja so na pobudo okrajnega sindikalnega sveta sklicali občinski sindikalni sveti. Na njih so pregledali, kako gospodarske organizacije izvajajo sklepe o nagrajevanju po učinku in kolikšen napredek so pri tem dosegle. V primerjavi z minulim letom so gospodarske organizacije v nagrajevanju po učinku napredovale, vendar o kakem posebnem uspehu na tem področju ni moč govoriti. Kot je bilo moč razbrati na teh posvetovanjih, gospodarske organizacije razmišljajo o uvajanju nagrajevanja po učinku in ponekod imajo na tem področju že tudi uspehe, vendar si pa marsikje tega še prav ne upajo izvajati, čeprav imajo že izdelana merila. Ponekod pa še tudi oklevajo, češ da pri njih marsikaterih del ni mogoče normi rabi. Ko so se na omenjenih posvetovanjih vpraševali, zakaj v nagrajevanju po učinku še niso doseže- ni taki uspehi, kot bi bilo želeti, so zlasti navajati te vzroke, ki da zavirajo uspešno uvajanje bolj spodbudnega nagrajevanja: premalo ljudi, ki bi znali izračunavati norme, premalo reprodukcijskega materiala jim to, da so kupci njihovih izdelkov slabi plačniki. Sklep teh posvetovanje pa povsod bil, čim prej, od 1. julija, najkasneje pa od 1. avgusta nagrajevati kar največ delovnih mest po učinku. Menijo pa, da se bo odstotek delovnih mest, plačanih po učinku, gibal le med 65 do 70 odstotki vseh delovnih mest, ker v okraju prevladujejo manjša podjetja in je tako v celoti odstotek delovnih mest. ki jih ni možno normirati, precej visok. Na konferenci v Lendavi je prevladoval vtis, da se organi samoupravljanja in sindikalne podružnice prav nič preveč ne zavzemajo za nagrajevanje po učinku in da prihaja pobuda bolj s strani tehničnega kadra. Očitno pa je. da bi morali organi samo- upravljanja in politične organizacije ustvariti med delavci vzdušje, da bi nagrajevan je po učinku navzlic vsem tehničnim težavam steklo. Dalje so v Lendavi v razpravi o proizvodnosti gradbenik delavcev omenili primer iz Turnišča, kjer so prostovoljni graditelji šole pokazali veliko vnemo, lako da jim delavci gradbenega podjetja iz Lendave niso bili kos. Na pripombo, zakaj več ne delajo, so zidarji odgovorili, da od tega nič nimajo. Dalje je razprava v Lendavi pokazala, da je v upravah podreti j mnogo oreveč strahu pred raznimi tehničnimi problemi, a premalo zavzetosti za praktične izkušnje. V poštev pa ne pride tudi posnemanje že izdelanega sistema, kar lahko brž povzroči nasprotje s tehničnimi možnostmi in z dohodkom. V Ljutomeru so na posvetovanju ugotovili, da so gospodarske organizacije glede obračunavanja ur po učinku bore malo storile, saj je povprečje ur po učinku v občini le 58 odst. Vrh vsega nekatere gospodarske organizacije ne upoštevajo tarifnih postavk, niti nimajo dela normiranega, ampak so delila večje plače kar na oceno večjega ustvarjenega čistega dohodka. Enake primere so ugotoviti tudi v Lendavi in drugod. Vse te in prejšnje ugotovitve pa kažejo, da ne gre zgolj za formalno vprašanje računskega dela in zaporedja, temveč za vprašanje razumevanja celotnega sistema obračunavanja in zaslužkov. Nedvomno bo potrebno v prihodnje več kritičnega proučevanja in nadaljnjega izpopolnjevanja obračunov in zaslužkov. B. Šinko VREMENSKA NAPOVED za čas od 30. junija do 10. julija Prevladovalo bo lepo vreme. Pomembnejše, toda kratkotrajne nevihtne padavine se pričakujejo okrog 30. junija in zlasti okrog 5. julija. Do 5. julija bo zelo vroče, po 5. juliju hladneje. Od četrtka OBČNI ZBOR OZZ V MURSKI SOBOTI Včeraj je bil v Murski Soboti letni občni zbor okrajne zadružne zveze, ki sta se ga poleg 67 delegatov in ostalih gostov udeležila tudi sekretar OK ZKS Ivan Ros in predsednik okrajnega ljudskega odbora Rudi Čačinovič. Predsednik OZZ Štefan Antalič je v poročilu kritično ocenil poslovanje in gospodarjenje zadrug v minulem letu ter pri tem dejal, da so zadruge zabeležile znaten napredek, vendar bodo morale še bolj kot doslej uvajati lastno proizvodnjo ter še nadalje razvijati živinorejo in pogodbeno sodelovanje. Občni zbor je bil zlasti značilen po precej živahni razpravi, v kateri so delegati nakazali nekatere pomembne napotke za nadaljnje delo. -ko OBČINSKA KONFERENCA SZDL V PETROVCIH V nedeljo je bila v Petrovcih občinska konferenca Socialistične zveze, ki so se je med drugimi gosti udeleležili tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL Sida Podlesek, ljudski poslanec Janez Hribar in član predsedstva Okrajnega odbora SZDL Joško Slavič. Predsednik občinskega odbora SZDL je v svojem poročilu zlasti podčrtal pomen zaključkov V. kongresa SZDLJ za nadaljnje delo organizacij ter vlogo Socialistične zveze pri sestavljanju in izvajanju perspeklivnega plana. Omenil je tudi nekatere smernice prihodnjega peispektivnega plana, ki ga bodo v kratkem začeli sestavljati. Zlasti je poudaril potrebo po razvijanju živinoreje in postopoma tudi obrti in komunalne dejavnosti. Omenil je tudi nadaljevanje gradnje nove šole v Petrovcih ter nekaterih obrtnih obratov in zadružnih objektov ter razvijanje pogodbenega sodelovanja in lastne proizvodnje kmetijskih zadrug. V živahni razpravi je sodelovalo 22 delegatov. Zlasti živahna je bila razprava okrog reorganizacije SZDL in priprav perspektivnega plana. Praznik v Lendavi Lendavska občina je zadnjo nedeljo proslavila svoj občinski praznik, 15-letnico osvoboditve in 10-letnico delavskega samoupravljanja. Prebivalci občine Lendava so bili že od 19. junija v prazničnem razpoloženju. V ponedeljek je bila pionirska akademija, v torek tekmovanja mopedistov in kolesarjev, v sredo dopoldne slavnostna seja ObLO in Občinskega odbora SZDL Lendava, zvečer pa je DPD »Svoboda« priredilo akademijo, v četrtek je bil promenadni koncert godbe na pihala, v petek so bile taktične vaje ZROJ in predvojaške vzgoje, v soboto finalna športna tekmovan ja, zvečer pa je slovenska dramska skupina DPD »Svoboda« uprizorila Miha Marinca komedijo v treh dejanjih »Ad acta«. V nedeljo dopoldne je povorka, v kateri so sodelovala razna društva, krenila od občinskega ljudskega odbora skozi lepo okrašeno mesto pred dom TVD »Partizan«. Tu se je zbralo nad tisoč ljudi. Na zborovanju je zvezni ljudski poslanec Janez Hribar čestital delovnim ljudem občine Lendava za dosežene uspehe, nato pa je govoril o rezultatih dela delovnih kolektivov v desetletnem obdobju delavskega samoupravljanja. Po zborovanju je pevski zbor DPD »Svoboda« zapel nekaj pesmi, gasilke iz tovarne »Trikotaža« iz Čakovca pa so izvedle vaje. Po nastopu članov TVD »Partizan« je na svečanosti posebna komisija podelila prehodne pokale sedmim športnim ekipam, ki so sodelovale v okviru praznika. Tega dne so otvorili tudi vajensko razstavo, svečanost pa zaključili z nastopom madžaiske dramske skupine, ki je v madžarskem jeziku uprizorila dramo Miška Kranjca »Pol do zločina« (»A bün utan «). -rj- PRED IZDELAVO PERSPEKTIVNEGA PLANA V LJUTOMERU V ponedeljek so imeli v Ljutomeru sejo sekretariata ZK in predsedstva SZDL. kateri so prisostvovali tudi predstavniki številnih podjetij. Razpravljali so o pripravah predloga perspektivnega plana, ki ga bodo pripravile na lej seji imenovane komisije za kmetijstvo, indu-dustrijo in obrt ter komisija za komunalno dejavnost. Sklenili so. da hudo ob predlogu gospodarskega plana izdelali tudi program za zagotavljanje nujno potrebnih kadrov. Komisije si bodo razdelile delo v naslednjih dneh. PRVE RAZPRAVE O NOVEM PERSPEKTIVNEM PLANU V MURSKI SOBOTI Te dni so na skupni seji predsedstva občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja in občinskega sindikalnega sveta razpravljali o pripravah novega perspektivnega plana. Sodi jo, da bodo o predlogu novega plana razpravljali po prvem septembru že na zborih volivcev. VEG MEDDRUŠTVENIH TEKMOVANJ Na nedeljski konferenci okrajnega odbora Ljudske tehnike so med drugim ugotavljali, da so bili aktivnejši kot prejšnja leta tudi nekateri občinski odbori LT, predvsem lendavski in radgonski. Bolj pa bo potrebno razgibati tehnično-vzgojno delo na vasi. Glede na to naj bi organizirali čimveč meddruštvenih tekmovanj med radioamaterji, motoristi, traktoristi itd. Letos se je število članov LT nekoliko povečalo, vse premalo pa je vključene v društva LT mladine. Na konferenci so izvolili nov 19-članski okrajni odbor LT. BELTINSKO KMETIJSKO GOSPODARSTVO: 46.9 STOTOV JEČMENA NA HEKTAR S kmetijskega gospodarstva v Beltincih so sporočili, da so dosegli na površini okrog 10 ha (obrat Beltinci) pri ječmenu hektarski pridelek 4695 kg ali 46,9 stotov. Ta uspeh je kolektiv beltinskega kmetijskega gospodarstva dosegel spričo vseh agrotehničnih ukrepov, ugodno pa je vplivalo po sodbi vodstva posestva tudi ugodno vreme v času vegetacije in žetve. Sodijo, da je to verjetno najvišji hektarski pridelek ječmena v naši državo. do četrtka AKTUALNI PROBLEMI ZADRUŽNIŠTVA V RAZPRAVI OBČNEGA ZBORA OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE Leto »kooperacije« bi lahko označili lanski letnik našega zadružništva. Vsekakor je moč trditi. da postaja živinoreja iz leta v leto odločilnejša panoga našega kmetijstva, kar postavlja bitko za krmila in krmne rastline v prvo vrsto. Toda od mehanizacije preko oblik proizvodnega sodelovanja zadružnih ekonomij in nagrajevanja v kmetijstvu so še pomanjkljivosti, glede investicij pa premalo smelosti. Na sliki: Ni hlev v Veržeju (Foto: J. Stolnik) Formalnost ali ekonomski odnos Podatki kažejo, da se število članov kmetijskih zadrug v Pomurju v zadnjih letih mi bistveno spremenilo. Nekaj čez polovico vseh kmetijskih gospodarstev je včlanjenih v kmetijske zadruge, sodeluje pa z zadrugo v tej ali oni obliki mnogo več kmetovalcev. To kaže, tla so dosedanji kriteriji glede članstva zastareli. Veliko važnejši kot formalina pristopnima z deleži in jamstvom, ki pravzaprav ne pridejo do izraza, je dejanski ekonomski odnos med zadrugo im kmetovalcem. Ta pa je iz leta v leto močnejši v vseh zadrugah, ne glede na to, ali nekdo je v seznamu članov zadruge ali ne. Lami so zadruge odkupile čez 95 odstotkov vseh tržnih viškov, s katerimi so razpolagali kmetovalci, kar kaže, da zadruge že obvladujejo celotno tržišče s kmetijskimi pridelki im se tako uveljavljajo na vasi. Tudi reprodukcijski material (umetna gnojila, semena itd.), ki ga dobivajo v prvi vrsti zadružniki-kooperanti, za ostale kmetovalce mi bil nobena ovira, da prav tako kot zadružniki ne bi uvajali visokorodnih sort pšenice. V KOOPERACIJI PREMALO KRMNIH RASTLIN »Glede na nadaljnji razvoj kmetijstva, ki daje poudarek živinorejii je, nujmo, da ustvarimo pogoje za napredek živinoreje: brez krme ne bo moč povečati števila živine. V po- Namesto prejšnjih skupin so uvedli štiri oddelke z osmimi brigadami; ob taki organizaciji dela bodo mnogo laže izpeljali nagrajevanje po delovnem učinku. Sedaj dela 96% zaposlenih po akordu, pripravljajo pa se za nagrajevanje po enoti proizvoda, ki ga hočejo povsem uveljaviti ob novem letu. Potlej bo vsak oddelek, ki bo imel specifične proizvodne naloge, predstavljal samostojno stroškovno enoto. Nov sistem nagrajevanja bo temeljil na obračunu med posameznimi oddelki. Z novo organizacijo dela so v podjetju že dosegli enakomernejše izpolnjevanje proizvodnih nalog. Temu tudi pripisujejo, da je za prvih pet mesecev izpolnjen plan podjetja v finančnem pogledu s štev pride v prvi vrsti ječmen za krmljenje mesnatih prašičev, krmilna pesa, razne metuljnice, ki jih je moč posušiti tudi v krmsko moko itd.,« je bilo med drugim rečemo tudi v poročilu na včerajšnjem občnem zboru okrajne zadružne zveze. Odziv na to je bil pri kmetijskih zadrugah doslej preslab. Travnikov je bilo v kooperaciji v lanskem Letu le 1027 hektarov s pridelkom od 48 do 90 centov, dočim je znašal povprečni pridelek krme leta 1956 le 26,6 q na hektar. Danes ne bi bilo tolikšnih težav glede krme, če bi z gnojenjem povečali pridelek krme na vseh travnikih, ki so za to sposobni brez predhodnih melioracij. Kaže, da so bili tudi kmetovalci sami voljni pridelovati več pšenice kot krmnih rastlin, saj je vilo lani zasejanih v kooperaciji čez 2600 ha visoko rodnih sort pšenice, pri čemer so bili doseženi različni rezultati, ponekod tudi zelo slabi. Primer KZ Apače: na 74 ha so dosegli na j višji pridelek 42 q, najnižjega 14 q, kar je dalo povprečje le 20,7 q. Povprečni donos v tej zadrugi kaže, da je bil dosežen slab rezultat na precejšnjih površinah. Podobne ugotovit ve kažejo tudi rezultati nekaterih drugih kmetijskih zadrug. Sodijo, da je krivda v pomanjkljivi strokovni družbi, posebej še pri pogodbah, kjer so zadruge kmetovalcem zajamčile precej visoke donose. 108, po tonaži pa s 103 odst. To pomeni, da so dosegli za 27 odst. večjo finančno realizacijo kot v istem obdobju lani, čeprav je letos samo za 7,3 odst. več zaposlenih. V podjetju izdelujejo kovinsko galanterijo v zelo pestrem izboru — od gospodinjskih potrebščin, vinograd, škropilnic im manjših kmetijskih strojev do aluminijastega pohištva, ki je zastopano v proizvodnji že z 20 odst. Prizadevajo pa si, da bi proizvodnjo še razširili in jo tudi ustalili pni izdelkih, kjer lahko računajo na dolgoročnejše povpraševanje na tržišču. S t. julijem bodo ustanovili; tudi oddelek za prototipe, v katerem bodo pripravljali nove in izpopolnjevali dosedanje izdelke. Kot kaže. bodo v drugi polovici ZAKAJ JE V OSPREDJU ŽIVINOREJA? Najbolj zgovorno odgovori na to naslednja primerjava: zadruge so lami odkupile pšenice v vrednosti 42 milijonov, izkupiček zadružnikov za govejo živino, ki je šla za zakol, pa je znašal 1 milijardo 774 milijonov dinarjev, poleg tega pa so kmetijske zadruge odkupile še za 231 milijonov dinarjev plemenske živine. Z ugodno perspektivo za razvoj živinoreje so pričele kmetijske zadruge ustanavljali tudi lastne ekonomije. Ob koncu lanskega leta so imele zadruge 849 ha zemlje SLP in v zakupu, vendar pa še niso bile sposobne, da bi obdelale vso zemljo, ki so jo ponujali kmetovalci. Vendar so v nekaterih kmetijskih zadrugah premalo skrbeli za to, da bi lastno proizvodnjo spravili na zeleno vejo. Taka je na primer Kmetijska zadruga Črenšovci, kjer so primerna zemljišča in tudi hlevu, ki pa so deloma prazni. Kmetijske zadruge Dobrovnik, Puconci, Cankova, Slatini Radenci, Selo-Fokovci, Veržej, Šalovci in še nekatere druge pa so pokazale, da mi nepremostljivih težav glede organiziranja lastne proizvodnje im urejanja pitaliišč. TRAKTOR S PRIKOLICO NAMESTO S PRIKLJUČKOM Značilen podatek: kmetijske zadruge imajo skoraj toliko prikolic kolikor traktorjev, dočim je ostalih priključkov mnogo manj. Iz tega lahko sklepamo, da je bil v mnogih zadrugah traktor še vedno več na cesti kot na njivi. Povprečno so bili traktorjii zaposleni za kmetijska dela le 67,9 odst. od povprečno 1497 ur, kar pa ne predstavlja normalne zaposlenosti traktorja. Glede na to so v nekaterih kmetijskih zadrugah prisili celo do zaključka, da traktor ni renta- bilen, prav posebej še tam. kjer so opravili s traktorjem vse leto manj kot 1000 delovnih ur. Zaradi tega so nastale pri nekaterih kmetijskih zadrugah zgube strojnih odsekov. Posledica slabega izkoriščanja traktorjev pa mi samo v neprimerni organizaciji dela, temveč tudi v nagrajevanju traktoristov. Zadruge niso izvajale vseh določil tarifnih pravilnikov in ponekod so zadružni sveti sklenili, da se delavcem in uslužbencem razdeli še ona ali dve plači, kar da zaposlenih, ki so neposredni vplivali na povečanje dohodka zadruge — med temi so tudi traktoristi— ni bilo pravično. Glede na to so dosegali v zadrugah tudi zolo različen dohodek na zaposlenega. V beltinski občini je znašal čisti dohodek na zaposlenega 561, v radgonski 367, ljutomerski 424, lendavski 444, petrovski 393 in v soboški občini 402 tisoč dinarjev. Nekatere zadruge. kot na primer Grad, Pertoča, Rogašovci, Vadarci in Cankova so zaposlile tudi večje število ljudi, ki pa niso bili polno zaposleni. Merilo za lanskoletni uspeh kmetijskih zadrug pa je tudi težnja po investicijski izgradnji. Od leta 1956 so se in vestiicije povečale sicer za več kot štiri in pol krat toda povečanje od leta 1958 na lansko leto je neznatno, predvsem kar zaideva najemanje investicijskih posojil. Skoraj za toliko, kolikor so se lani povečala sredstva skladov, so zadruge najele manj posojil. Potrebe zadružništva tega nikakor ne opravičujejo. Letos se stanje glede investicij že izboljšuje. Za gradnjo hlevov za krave molznice in za izgradnjo pitališč bo do konca letošnjega leta vloženih čez 486 milijonov dinarjev, kar kaže, da bo bilanca našega zadružništva prihodnje leto v pogledu investicij ugodnejša. -jm V industriji kovinske galanterije Panonija, ki sodi med večja podjetja v soboški občini, so se letos odločili za nov način organizacije dela, ki naj bi zagotovil prehod od obrtniške na industrijsko proizvodnjo, kar je tudi povsem v skladu s perspektivo podjetja. Tudi v bodoče še na dvorišču Od obrti do Industrije leta začeli svoje izdelke tudi izvažati. Po izvoznem podjetju Mašimoimpex iz Zagreba bodlo poslali v Vzh. Nemčijo za okrog 120 milijonov din raznih izdelkov za gospodinjstvo in široko potrošnjo. V podjetju izboljšujejo strokovno-tehnično službo in skrbijo za izobraževanje delavcev. Tako so že imeli tečaj za pridobivanje kvalifikacije. Že vrsto let pa imajo velike težave zaradi pomanjkanja prostorov, saj bodo morali letos izdelovati večje alfa-kotle kar na dvorišču, zato je rekonstrukcija upravičeno najpomembnejši smoter kolektiva. Elaborat in potrebno dokumentacijo že imajo potrjeno lin zdaj čakajo na dokončno odločitev banke. Zgradili bi večjo industrijsko halo z železno konstrukcijo. Objekt bo predvidoma veljal 19,5 milijona dinarjev. Tako bodo po- večali površino proizvodnih prostorov od sedanjih 400 na 1200 kv. metrov. Po izvedeni rekonstrukciji, ki bo glede na vložene investicije povrnile se bodo v petih letih tudi rentabilna, bodo lahko povečali finančno realizacijo od letošnjih 223 milijonov na 374 milijonov din, predelali 253 ton več surovin in povečali število zaposlenih za 17 odst. Najpomembnejše pa je prav gotovo to, da bodo potem mnogo laže izpeljali ustrezno organizacijo dela in druge ukrepe za povečanje delovne storilnosti, kar je ob sedanjih pogojih skorajda nemogoče zadovoljivo urediti. V okviru razširjenih prostorov bodo uredili tudi manjšo cinkarno. tri garderobe, pozneje na še jedilnico in druge sanitarne prostore. Rekonstrukcija bo podjetju namreč omogočila tudi večjo skrb za zaposlenega človeka POMURSKI VESTNIK. 30. JUNIJ 2 PREKINITEV Razorožitveni odbor »desetorice« je v ponedeljek brez uspeha zaključil svoje zasedanje. Edina vez po pariškem neuspehu, ki je še združevala Vzhod in Zahod v nekakšnih neposrednih stikih, je s tem prekinjena. Sovjetska zveza je zahtevala od glavnega tajnika OZN Hammarskjolda, naj vprašanje razorožitve vključi v dnevni red jesenskega zasedanja Generalne skupščine, torej organa, ki je imenoval raz-orožitveni odbor z nalogo, naj iz kopice razorožitvenih predlogov poišče sporazumno rešitev, sprejemljivo za vse. Prekinitev so zahtevale vzhodne delegacije in na zadnji seji razorožitvenega odbora navedle tudi primerne razloge. Predvsem zamerijo zahodnim partnerjem, da niso predložili niti enega konstruktivnega razorožitvenega predloga, niti odgovorili jasno in odločno na sovjetski kompromisni načrt, ki se v nekaterih točkah približuje zahodnim nazorom. Če že ne morejo sprejeti vzhodnih predlogov, pravijo v Moskvi, naj bi vsaj nastopili s svojimi predlogi in pri tem upoštevali — o večji ali manjši meri — priporočila drugih. In vendar so se zahodne zahteve zaustavile pri nadzorstvu nad razorožitvijo, še preden so zahodni predstavniki sploh povedali svoje mnenje o postopni razorožitvi, kakršno so priporočali o Moskvi. Tako se je ženevska tribuna zadnje dni spremenila o kraj medsebojnega obtoževanja, ki ni obljubljal nič dobrega. Premier Hruščev je ob prekinitvi razgovorov naslovil na tri zahodne predsednike poslanico. v kateri pojasnjuje razloge za prekinitev. De Gaullu očita, da je pod pritiskom zahodnih zaveznikov umaknil predlog, naj bi že o prvem razorožitvenem obdobju prepovedali osa tista sredstva, s katerimi je mogoče prevažati vodikovo, jedrsko in raketno orožje ter tuja vojaška oporišča. V Moskvi so ta priporočila ocenili kot prvi konkreten predlog in ga tudi vključili v svoj dopolnjeni razorožitveni načrt. Pozneje je francoski predstavnik v Ženevi nenadoma »spremenil miš-ljenje«. Britanskemu ministrskemu predsedniku očita, da se je za razorožitev zavzemal le z besedami, medtem ko so ZDA glavni krivec, da je Zahod tako medlo nastopal in s tem v bistvu od samega pričetka miniral konferenco. Odbor »desetorice« je predstavljal lani, ko so ga ustano- vili, nekakšen kompromis med blokoma, ki naj bi pomiril vse večje zahteve svetovne javnosti po prenehanju oboroževalne dirke in utrditvi miru. Kot kaže, kompromis ni pomagal. Razorožitev se ni niti za ped pomaknila naprej. Sedaj se problem vrača nazaj v Generalno skupščino. Ni dvoma, da je Generalna skupščina najprimernejši organ za razprave o tako pomembnem vprašanju, kot je razorožitev, in nujen pogoj za mir na svetu. Tu namreč pridejo do veljave oni glasovi, ki ne priznavajo blokovske opredeljenosti kot rešilno pot, temveč pošten sporazum izven blokovskih pregrad o oseh mednarodnih vprašanjih, pa torej tudi o razorožitvi. Število dežel, ki se zavzemajo za načela miroljubnega sožitja o vsakdanji praksi, je vedno večje, njihov glas na svetu in — v OZN še posebej — pa vse močnejši. Zal so blokovski nazori še vedno močni in predstavljajo veliko zavoro pri prizadevanjih, da bi posledice dosedanje mednarodne politike, predvsem razne oblike »hladne voj-ne«, dokončno odstranili z dnevnega reda. Zato je tudi vprašanje, koliko bo letošnje zasedanje Generalne skupščine doseglo kaj več kakor lanskoletno. POMEMBNA ODLOČITEV - Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abass je 20. junija prebral novinarjem v Tunisu izjavo, v kateri sporoča, da bodo poslali posebno delegaciji) na pogajanja v Pariz. Na levi Krim Belkasen. podpredsednik vlade, na desni notranji minister Ben Tobal PRVI STIKI DELEGACIJA ZAČASNE ALŽIRSKE VLADE V MELUNU PRI PARIZU — RAZGOVORI ZA »ZAPRTIMI VRATI« PARIZ V soboto so se Medunu pri Parizu sestali predstavniki alžirske in francoske vlade in nadaljevali razgovore v ponedeljek in torek. O vsebini razgovorov uradno molče. Do kraja razgovorov nima nihče dostop, zato je težko uganiti, kakšno poslanstvo bo opravila ta »prednja straža« za poznejše stike n a vi šj i ra vini«. Sodijo, da so se v ponedeljek že menili o sestavi delegacij. ki bi pričela resnejša pogajanja o prenehanju sovražnosti. Sama izvolitev na- četnika francoske delagacije bo namreč spričo tolikšne stroge zaupnosti« vendarle pokazala, ali namerava Pariz dati glavnim pogajanjem značaj razgovorov o prenehanju sovražnosti ali ne. Na drugi strani opozanjajo, da razgovore v bistvu vodi sam de Gaulle. Francoski predstavnik namreč vsakodnevno obišče predsednika vlade Debreja in mu poroča, ta pa pozneje samemu predsedniku republike. Džuanda— tudi naš gost POIZKUS ATENTATA To se je dogodilo prejšnji petek v venezuelskem glavnem mestu Caracasu. Ko se je predsednik Betancourt peljal z avtomobilom po enem znanih mestnih bulvarov. je nenadoma ob pločniku eksplodiral avtomobil, poln razstreliva. Tri osebe iz ožjega spremstva so bile ubite, osem pa je bilo ranjenih. Med lažjimi ranjenci je tudi predsednik Betancourt. Atentator je pobegnil, toda uradno vedo povedati, da gre za zaroto protirevolucionarnih elementov, ki jih ščiti sosednja Dominikanska republika. Betancourtova vlada je od dne, ko je pred poldrugim letom prevzela oblast, doživela več napadov od zunaj. Oktobra lani je prišlo do streljanja v Caracasu, potem ko so »neznanci«. plačanci izgnanega diktatorja Jimeneza. napadli več policijskih postaj. Aprila je skupina Jimenezovih plačancev, ki jih je vodil neki Castro, na skrivaj prešla kolumbijsko mejo in pričela upor. vendar so jo po enem dnevu oborožene enote kmetov in delavske milice likvidirale. Ni dvoma, da imajo Jimenezove sile tudi delno oporo v deželi med tistimi krogi, ki so izgubili nekdanje pozicije, vendar je ta opora premajhna, da bi z njeno pomočjo lahko pričeli upor o deželi. Zato se poslužujejo posamičnih napadov. Kaj je storila vlada Betancourta doslej? Poleg agrarne reforme si je zadala za nalogo potegniti deželo iz skorajda skih družb, ki so vedno tudi vplivale na venezuelsko notranjo in zunanjo politiko. Navzven se je nova vlada povezala z naprednimi in demokratičnimi vladami Latinske Amerike ter se uvrstila med prve o boju proti diktatorskim režimom. In to petrolejskim družbam in pristašem diktature ne ugaja. V najnovejšem času izkoriščajo trenja v vladi v zvezi s kolonialne odvisnosti petrolejtem, kaj naj narede z ujetimi TEŽAVE OKROG JUŽNE TIROLSKE Rim Kaže, da italijansko- avstrijskega spora okrog nemške manjšine v Južni Tirolski ne bodo tako kmalu rešili, četudi se nameravata sestati predsednika obeh vlad. Na Dunaju namreč tudi naprej zahtevajo, naj dado tej pokrajini popolno avtonomijo, kar v Rimu odločno odklanjajo. Predsednik italijanske vlade je v svojem pismu 18. maja predložil avstrijskemu kolegu, naj zadevo izroče Mednarodne-mu sodišču v Haagu. uporniki Castra, ter trenja med koalicijskimi prvaki glede gospodarske politike o deželi. Kakor kaže, je poizkus atentata zbližal politične sile, ki sestavljajo vladno koalicijo. Izrazile so vključno s KP svojo solidarnost s predsednikom. Čutijo namreč nevarnost, ki grozi republiki od zunaj. NIZOZEMSKO-JUGOSLOVANSKI RAZGOVORI Beograd — V ponedeljek so zaključili jugoslovansko - nizozemske razgovore, med katerimi sta obe delegaciji zamenjala nazore o sodobnih mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih. Na nizozemski strani so bili navzoči nizozemski zunanji minister Luns, nizozemski veleposlanik v Jugoslaviji Vorst in načelnik evropskega oddelka v nizozemskem zunanjem ministrstvu van Linden. Včeraj so o tem izdali uradno poročilo. KDO BO NASLEDNIK? Tokio — Vlada premiera Kišija namerava odstopiti zaradi množičnih demonstracij proti njegovemu režimu in ameriško-jaiponskem varnostnem paktu. Potem, ko so na skriven način zamenjali ratifikacijske listine o pogodbi, je tudi sam sporočil, da bo odstopil. Strankini prvaki so se sestali, da bi določili naslednika. Sodijo, da bo dobil v skupščini največ pristašev Hajato Ikeda, dosedanji minister za trgovino in industrijo. Njega bo, kot vse kaže, podpril tudi Kiši, ki ima v strankinem vodstvu največ pristašev. Betancourt — za las ušel smrti Velike proslave Dneva borcev v Murski Soboti Občinski odbor Zveze borcev v Murski Soboti je pripravili v počastitev Dneva borca številne prireditve. V nedeljo zjutraj bodo na Lendavski cesti vaje rezervnih oficirjev im podoficirjev, pripadnikov p redvojaške vzgoje in civilne zaščite. Za tem bo od Doma JLA krenla povorka udeležencev skupne vaje in tekmovalcev streliškega društva »Sobota« mimo hotela »Zvezda«, kjer bo kratek govor predsednika občinskega odbora Zveze borcev, nato pa bodo skupno položili vence pred spomenikom Zmage in Štefana Kovača. Na ostalih spomenikih in ploščah pa bodo položile vence ostale množične organizacije. Posebna ekipa bo odnesla vence na pokopališče, motoristi, mopedisti in kolesarji pa bodo položili venec na spomeniku pri Črnskih mejah. Okrog 10. ure bo tekmovanje strelskih družin, patrolne vožnje motoristov, mopedistov itn kolesarjev ter patrolni tek mladinčev in pionirjev. Okrog 12. ure bodo objavili rezultate ter podelili prehodne pokale. SREDNJEŠOLSKA MLADINA NA DELOVNI AKCIJI V nedeljo popoldne je iz Murske Sobote odšla na delovno akcijo na traso severne magistrale od Benedikta do Lenarta mladinska delovna brigada »Štefan Kuhar-Bojan« Brigada šteje 90 brigadirjev, sestavlja pa jo srednješolska in vajenska mladina. Občinski fornimi pri Benediktu so brigadi pripravili svečan sprejem. Na akciji je sedaj skupno 5 brigad iz raznih okrajev Slovenije. Akcija bo trajala dva meseca. BELTINCI — Občinski odbor Zveze borcev v Beltincih bo priredil v nedeljo zvečer v zadružnem domu centralno proslavo Dneva borca. — V kulturnem programu bodo nastopili recitatorji in mladinska godba. Na proslavo so povabili tudi otroke padlih borcev in žrtev okupatorja, katere bodo skromno pogostili. — V ponedeljek pa bodo priredili za elane Zveze borcev izlet k spomeniku pri Smodiševem mlinu na MurL V Radencih nameravajo kratkem ustanoviti društvo LT, ki bo imelo fotoamaterkso, brodarsko in avtomoto sekcijo. TELEGRAMI — Namesto dosedanjega tednika Gradiščanskih Hrvatov »Naš tajednik« bo pred kratkim ustanovljeno Hrvatsko tiskarsko društvo v Železnem pričelo izdajati nov tednik »Hrvatske novine«. (Tanjug) — Britanski zunanja minister Lloyd se te dni mudi na uradnem obisku v Avstriji. Gre za razgovore o razširitvi medsebojnih gospodarskih stikov. (Tanjug) — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Černej jo obiskal zunanjega ministra Couve de Murvilla ter protestiral, ker je francoska vojna ladja »Gascon« 15. t. m. zaustavila jugoslovansko ladjo »Srbija«. (Tanjug) — V bližini Havane je eksplodirala smoduišnjica. Eksplozija je ranila le tri osebe. Največ škode je utrpel stari' del kubanskega glavnega mesta. Sodijo, da gre za dejanje režimu sovražnih elementov. (Prensa Latina) — V Washingtonu so te dni podpisali sporazum, po katerem je sklad vlade ZDA za razvoj odobril Jugoslaviji 14,8 milijona dolarjev za nabavo ameriških Dieselovih lokomotiv za potrebe jugoslovanskih železnic. (Tanjug) 30. junij REPUBLIKA KONGO RAZGLASITEV NEODVISNOSTI — PRVI DOMAČI PARLAMENT, PRVA VLADA IN PRVI PREDSEDNIK REPUBLIKE — KAJ SE SKRIVA ZA SEPARATISTIČNIM GIBANJEM V PROVINCI KAT ANG A — ZGODBA O URANU IN DRUGIH STRATEŠKIH KOVINAH Te dni je nekdanja belgijska kolonija Kongo dobila svojo prvo vlado in predsednika republike, potem ko so v vseh provincah izvedli parlamentarne volitve. Vlado je sestavil vodja Nacionalnega gibanja Konga Patrice Lumumba, za predsednika pa je bil izvoljen prvak gibanja Abako Kasavubu. Konec tega meseca, dne 30. junija, bo dežela postala povsem neodvisna. Belgijski Kongo se bo od tega dne dalje imenoval Republika Kongo Belgijski Kongo je razdeljen na šest provinc: Leopoldville, Kasaj, Ekvator, Orientale, Kivu in Katanga. Iz ogromne dežele, ki meri več kot 2 milijona kvadr. kilometrov in šteje približno 14 milijonov prebivalcev, naj bi po načrtih Lumumba in ostalih konških prvakov nastala enotna država, ki hi jo upravljali iz središča. In prav tu nastajajo velike težave za mlado državo. Kolonialnana politika je več kot 80 let uporabljala v vsakdanjem življenju znano pravilo »Deli in vladaj!« ter razpihovala plemenska trenja in mrž-njo. Guvernerju je bilo mnogo laže vladati s pomočjo nekaterih plemen drugim plemenom, kakor da bi imel proti sebi združeni Kongo. Seveda se taka politika čuti tudi danes v obliki separatističnih gibanj. Najmočnejše sep a ra t is t i č no gibanje se čuti v provinci Katanga, ki je gospodarsko najbolj razvita. Tu so te dni ustanovili celo deželno vlado brez znanja in odobritve v središču — Leopoldvillu. Od tod so že sporočili osrednji vladi: »Če nam vaša politika ne bo ustrezala, se bomo odcepili.« Zavedajo se pač, da lahko žive brez ostalih konških provinc, medtem ko ostale province ne morejo živeti brez nje. Sedanji premier Lumumba si zamišlja bodočo deželo kot centralizirano državo z močno osrednjo vlado, predsednik republike Kasavubu pa se zavzema za federacijo močnih deželnih vlad. Oba sta sicer sedaj, tik pred razglasitvijo me odvisnosti, dosegla politični sporazum in si razdelila funkcije, toda problem separatizma ostane tudi naprej. Belgijski Kongo proizvaja 75 % svetovne proizvodnje kobalta, 70% industrijskih diamantov in 50% urana. Dežela Katanga sodeluje sama s 40% celotnega konškega izvoza. Vendar industrija ni v rokah domačinov, temveč belgijske družbe »Union Mirneje«. S kon- šikim uranom pa so povezane tudi ZDA in Anglija. Vse tri dežele so med drugo svetovno vojno sklenile sporazum o pošiljkah urana iz Katange. Sporazume so leta 1955 podaljšali, nanašajo pa se poleg urana tudi na druge strateške kovine. Premier Lumumba je že nekajkrat izjavil, da mora biti končka neodvisnost popolna. pri čemer misli tudi na gospodarsko neodvisnost. Zato nameravajo v celoti pregledati vse tajne pogodbe med zahodnimi deželami. Če te ne bodo ustrezate intersom nove države, jih ne bodo priznali. Po sporazumu iz leta 1944 je Belgijski Kongo moral vso proizvodnjo urana prodajati v ZDA ali v Anglijo. Leta 1955 so to količino zmanjšati na 90 odst., da bi Belgija lahko razvila lastno atomsko energijo. Od leta 1957 znaša odstotek 75. In spet je provinca Katanga tista, ki ima pri izvozu urana veliki delež. Zato povezujejo separatistične težnje, ki jih kaže te dni vodja vodilne provincijske stranke Čombe, z interesi enih krogov, ki ne žele, da bi osrednja konška vlada razveljavila omenjene pogodbe. Baje ima Čombe namene ločiti provinco od Konga in jo združiti s sosednjo, razmeroma bogato Rodezijo v federacijo... Kam bo krenil Čomba, oziroma provinca Katanga po razglasitvi neodvisnosti, bo pokazala bližnja prihodnost. Očitno je, da si bo nova vlada morala prizadevati, da ostane Kongo neokrnjen, ker sicer ne bo mogel v celoti voditi povsem neodvisne politike. Vsak poizkus, s katerim naj bi ogrozili konško gospodarstvo, je naperjen tudi proti njegovi neodvisnosti. Kakor kaže. se premier Lumumba bega tudi v celoti zaveda. Če prihaja podpora za separatistično gibanje izven meja. nastane kajpada problem, ki sega izven afriških meja. Gre za pojav, ki ni nevaren samo za Kongo, temveč za Afriko kot celoto. Leopoldville, glavno mesto Konga POMURSKI VESTNIK. 30. JUNIJ 3 Ob koncu prvega leta v reformirani šoli ŠOLSKA SPRIČEVALA IN OCENJEVANJE V osemletkah je bil konec pouka 20. junija, resnični konec šolskega leta pa o teh dneh z razdelitvijo spričeval. Takrat so se šolarji slednjič po-slooili od svojih učiteljev, ti pa od svojih učencev. Toda o otrokovem spričevalu bi se morali s starši kritično pomeniti. Ne smemo biti mlačni do šolskega dela svojih otrok. Za njihov trud jim moramo dati priznanje. Pokažimo pa jim tudi, da cenimo delo šole. To še posebno velja za take otroke, ki niso pokazali zaželjenega uspeha. S takim otrokom bi se morali resno in stvarno pogovoriti ter pomisliti na vzroke neuspeha, ki so morda izhajali iz slabo urejenih družinskih razmer — morda učenec ni imel potrebnega prostora in miru pri učenju, morda nismo dovolj spremljali njegovo šolsko delo, mu nismo dajali nasvetov ali pa ga obremenjevali z domačimi deli itd., ki jih bo treba o prihodnje odpraviti. Otrokovo šolanje moramo vrednotiti po njegovem resničnem napredku, ne pa samo po zgolj šolski formalni oceni. Mnogi starši ocene o spričevalu precenjujejo in presojajo otrokovo vrednost edinole po ocenah. V mnogih primerih imajo starši o šolskih ocenah deljena mnenja. Dogaja se, da otrok zaradi slabe ocene ne upa domov ali pa pobegne, ker je namesto prav dobre ocene prinesel o spričevalu le zadostno oceno, ker se boji, da bi ga starši kaznovali. V takih primerih je staršem vzgoja svojih otrok kaj malo mar ali pa jih morda ne vedo vzgajati. Ni tudi prav, če starši šolske ocene podcenjujejo in pri tem pozabljajo, da učencu ocene vendarle nekaj pomenijo in da so neko merilo, brez katerega še zaenkrat ne moremo biti. Vendar pa, če gledamo sedanja šolska spričevala, se nam zdijo kot okamenina že zdavnaj preživele šolske prakse. Čimprej jih bomo morali zamenjati s takšnimi spričevali, ki bodo res pričala o de- janski vrednosti učenca-člove-ka. Če hočemo spremeniti spričevala, moramo spremeniti ocenjevanje učencev. To se bo moralo zgoditi kmalu, kajti vsaka ocena je istočasno tudi ocena tistega, ki ocenjuje. Človekovo prizadevnost lahko ocenjujemo samo na dva načina: po delovnem učinku ali pa po delovnih rezultatih o odnosu na delovne pogoje. Gre torej za ocenjevanje po efektivnem kriteriju ali pa po celostnem kriteriju. Tako kot ni vseeno za delovni rezultat na primer s kakšnim strojem dela delavec, prav tako ni vseeno za šolske delovne rezultate ali ima učenec starše, ki skrbijo za njegovo vzgojo ali ne, ali živi učenec o urejeni ali neurejeni družini, ali je učenec oddaljen od šole ali stanuje blizu šole itd. Razumljivo je torej, da je tudi o šoli izvedljivo celostno ocenjevanje, vendar na način, da bi navajali v spričevalu vzporedno z ocenami iz posameznih predmetov tudi učenčeve šolske in domače delovne pogoje. Toda kljub temu morajo ostati šolske ocene dejanski odraz učenčevih učno-vzgojnih rezultatov. Izogibati pa se moramo tega, da bi šolsko ocenjevanje izgubilo svojo družbeno funkcijo. Osnovna težnja naših šolsko-reformnih prizadevanj je v tem, da se spremeni obstoječe ocenjevanje učencev in hkrati humanizira v osnovah celotno življenje o naših šolah. Letošnje šolsko leto je v smislu nove šolske reforme že spremenilo način napredovanja otrok. Poleg tega pa je bilo zadnje šolsko leto po svojem delu izredno pomembno za razvoj naše šole. Po novem zakonu o osnovnih šolah, ki smo ga v preteklem šolskem letu začeli izvajati, delimo osemletne šole o tri stopnje: od prvega do tretjega razreda o nižjo stopnjo, četrti in peti razred v srednjo stopnjo, od šestega do osmega razreda pa o višjo stopnjo osemletne šole. Na nižji stopnji so bili izdelani novi učni načrti že pred leti, a so bili kasneje sicer nekoliko popravljeni, vendar pa so danes o njih že postavljeni realni učno-vzgojni smotri. V tej stopnji gre za aktivnost dela učencev, za pridobivanje celostno ali globalno zajete snovi, kar je iz ideoloških vidikov popolnoma utemeljeno. V srednji stopnji, kjer so bili izdelani učni načrti šele lani, gre za koncentracijo predmetov. Vsak predmet, pa naj si bo to biologija, fizika, zemljepis itd., naj se povezuje z drugim predmetom. Med posameznimi predmeti torej naj ne bo več izolacije. V višji stopnji, kjer bo že prihodnje leto tudi o šestem razredu uveden namesto razrednega pouka predmetni pouk, gre za to, kako najti odnos med posameznimi predmeti. Rešitev bo verjetno o tem, da se bodo učitelji v začetku vsakega tedna redno sestajali in povezovali učne enote, na ta način pa iskali dejanske vezi med šolo in življenjem. Nova šolska reforma se odraža tudi o spremenjenem odnosu učitelja do učenca. Le-ta postaja bolj sproščen, bolj aktiven itd. Letos je to najbolj vidno o novem načinu redovanja. Po novem zakonu o osnovnih šolah učenci osemletk napredujejo brez ponavljanja razreda, čeprav imajo negativne ocene, seveda če se ugotovi, da takšno napredo- vanje ne škoduje učenčevemu celotnemu razvoju. V takih primerih se mora učitelj posvetovati z razrednim kolektivom in s starši. Podobno je o višjih razredih osemletke, kjer učenec napreduje o višji razred, ko ima manj kot dve negativni oceni in če to ne škoduje njegovemu razvoju. V vseh razredih so odpravljeni tudi popravni izpiti, razen o zadnjem razredu. Razumljivo je, da bo imela šola s takimi učenci težave, vendar pa bodo morali organizirati delo tako, da bodo zamujeno snov lahko nadoknadili. Pri tem pa bodo vsekakor morali mnogo prispevati tudi starši. S prihodnjim šolskim letom bo nastala o naših šolah še ena prelomnica: uvedeno bo opisno ocenjevanje učencev. V posebne dosijeje, ki bodo učenca spremljali vse življenje, bodo beležili učenčev splošni razvoj in napredek v posameznih predmetih. Objektivno ocenjevanje namreč ne more biti formalna dosedanja oce- na, objektivna metoda ocenjevanja je le opis. Vse to seveda zahteva tudi večjo razgledanost učitelja. Da pa bo delo učitelja lažje, bodo letos v ta namen organizirali razne tečaje za učitelje o psihološkem opazovanju učencev. S takimi tečaji smo začeli pravzaprav že pred štirimi leti. ko so bile uvedene tudi psihološke popisnice. Tudi drugi tečaji, kot tečaji za tehnični pouk in likovni pouk. bodo nuditi učiteljem poglobljeno in širše znanje. V skladu z zahtevami šolske reforme so uvedli na šolah veliko število svobodnih dejavnosti. Med najuspešnejše sodijo šolske zadruge, ki jih imamo o Pomurju 46 in ki so letos pokazale že lepe sadove svojega dela. Poleg predmetne usmerjenosti (n. pr. aktiv mladih fizikov) se šolarji vključujejo v delo modelarjev, mladih zadružnikov, mladih miličnikov itd. Za vse to imajo učenci interes in tu tudi dosegajo več uspehov. Na osnov- nih šolah se nekoliko slabše uveljavljajo šolske skupnosti. največji uspeh izvenšolskega dela pa je to, da so nastali med učitelji in učenci zaupljivejši odnosi. Spričo tega ugotavljamo predvsem pri tistih učencih, ki delujejo o krožkih, boljše predmetne ocene kot prej. Sicer pa je izvenšolsko delo spodbudno vplivalo na pouk. Učenčeve interese moramo skrbno negovati. Pri tem seveda ne gre podcenjevati tehnično vzgojo. Tehnična vzgoja učencev pa zahteva seveda precej materialnih sredstev, ki jih pa osnovne šole nimajo d zadostni meri. Pri tej vzgoji bi lahko strokovna društva in gospodarske organizacije odigrale pomembno vlogo, kajti tisti skromen prispevek o odpadnem materialu, žici, lesu, pločevini itd. ne bi nikakor obremenjeval podjetja. Stvar pa je še drugje. Če bomo v tem oziru šolam nudili dovolj pomoči, si bomo na ta način vzgojili tudi dober kader. Rudi Jaušovec Ob gostovanju mariborske Opere v Murski Soboti O VERDIJEVI OPERI »TRUBADUR« Opera Trubadur komponista Giuseppe Verdija ima za splošno priljubljenost Verdijevih oper skoraj največ zaslug. Kar daje tem melodijam neprekosljivi čar, je neposrednost in toplina, ki jo izžarevajo. Celo več — one postajajo nositeljice dramskega dogajanja, kajti v njihovem ognju se spreminjajo nositelji vlog v muzikalne karakterje. Giuseppe Verdi (1813—1901) re moral študirati privatno, ker ga na konservatoriju niso hoteli sprejeti, češ da ni dovolj nadarjen. In vendar je ustvaril umetnine, ki se že preko 120 let izvajajo na vseh svetovnih odrih. Z opero Nabucco, ki jo je v letošnji sezoni uprizorila tudi ljubljanska Opera, je postal Verdi narodni heroj, ker je v njej pod krinko borbe Judeje proti Asiriji prikazal borbo italijanske-ga naroda proti avstrijskemu cesarstvu in režimu. Od takrat naprej so sprejeli njegove opere kot glasbo nacionalnega gibanja. Cenzura jih je budno preganjala. Jasno pa je, da Verdijeva glasba ne bi nikoli postala tako priljubljena, če ne bi bila poleg tega še pristna in čustvena, bogata melodij in dramsko izrazna, če sama po sebi ne bi imela moči in sposobnosti izraziti pokret, katerega uspehu je iz dna duše služil tudi sam skladatelj. Revolucionarno leto 1848 ga je zateklo v Parizu, od koder je budno spremljal razvoj dogodkov. Po povratku iz Pariza je nastalo njegovo najplodovitejše obdobje, v katerem je ustvarit šest svojih velikih in najpriljubljenejših del: Rigoletto, Trubadur. Traviata. Ples v maskah. Don Carlos in Aida. Ko je leta 1859 pisal Aido. je bil star 58 let. V Aidi je našel pot in način, kako bo vnesel to, kar je odkril Wagner, v svoje ustvarjanje. Bilo je videti po desetletnem odmoru ali bolje trpljenju, da si občutka manjvrednosti ne bo mogel ozdraviti. Vendar je ob koncu svojega življenja ustvaril še dve veliki operi »Othello« in »Falstaff«, ki nista samo višek Verdijevega ustvarjanja, temveč tudi višek celokupnega razvoja italijanske opere. V teh operah mu je uspelo združiti operne dosežke po Wagnerju z bolj preprostim izrazom italijanske dramske glasbe, ne da bi zapustil italijanska glasbena tla. V »Sicilijanskih večernicah« in »Simonu Boccanegri« skuša poleg svojih melodij uporabiti tudi pompozne učinke pariške velike lirične opere. »Moč usode« že napoveduje novega Verdija. Opero »Trubadur« je komponiral Verdi v letu, ko mu je umrla mati, ki jo je zelo ljubil. Resnična žalost se pozna tudi v glasbi te opere. Divja romantika ga je popeljala do temne, težke atmosfere srednjega veka. vendar pa so njegovi junaki realnejši od romantičnih osebnosti. Tudi tu se vidi, da je Verdi ljubil preprostost in skromen glasbeni izraz, ki pa ga je znal izpopolnili z veliko vsebinsko močjo in pristnim doživetjem. Opero »Trubadur« je uprizorilo mariborsko gledališče že tretjič po letu 1945 v novi postavitvi, inscenaciji in opremi ter z novimi pevci. S to opero mariborsko gledališče gostuje tudi z velikim uspehom po večjih krajih mariborskega okraja in prihaja ta teden v M. »Soboto, čigar občinstvo bo menda prvič na lastnih odrskih tleh spoznalo in slišalo nesmrtne melodije enega največjih ustvarjalcev operni h umetnin. Nekaj o filmu — Nekaj o filmu — Nekaj o filmu — Nekaj o filmu — Nekaj o Letošnji puljski festival -samo 7 dni Letošnji VII. Festival jugoslovanskega igranega filma bo trajal samo sedem dni. iz enostavnega razloga, ker bo do takrat končanih samo devet filmov, v skrajnem primeru deset. Tako so ugotovili na zadnjem sestanku v Pulju, ki se ga je udeležil tudi zastopnik iz Ljubljane. Določeni so že datumi in program filmov. Tako bo Triglav film nastopil z »Akcijo« Janeta Kavčiča in z »Vohunom X 25 poroča« Františka Capa, Jadran film z »Devetim krogom« Franceta Štiglica, »Koto 905« Mata Relje in z »Vojno« Veljka Bulajiča — seveda če bo do takrat končana. Beograjski Ufus bo prikazal »Partizanski zgodbi« Stola Jankoviča. Ti sta bili prvotno zamišljeni kot omnibus s filmom »Skoz vejevje nebo«, ki pa je zrasel na dolžino celovečernega filma. Ufusov drugi film bo »Tovariš predsednik — centerfor« Žorža Skrigina. Avala film se bo slabo odrezal — sodeloval bo samo s »Kočijo sanj« Soje Jovanoviča, ki pa je pri premieri doživel precej slab sprejem. Vardar film že predvaja »Tri Ane« Branka Bauerja, enako pa je končan tudi »Kapetan Leš« Žike Mitroviča in morajo popraviti samo slab ton. Ker je letošnji festival samo festivali igranega filma, od dokumentarnih pa lahko sodelujejo samo srednjemetražni, če imajo pretežno elemente igranega filma, s0 morali pogledati skozi prste, da so uvrstili v program tudi »Deželo petih kontinentov«, ki je v barvah in kinemaskopu posnet dokumentarni film Fadila Hadžiča. Vendar bomo kljub temu videli kratke filme in to tiste, ki so bili marca nagrajeni na festivalu v Beogradu, med njimi naše odlične risanke »Piccolilo«, »Koncert za strojno puško« in »Vse risbe mesta«, med ostalimi kratkimi filmi pa tudi »Na sončni strani ceste« Matjaža Klopčiča in »III. grafično razstavo« Franceta Kosmača. Talko bo število »Zlatih Aren« letos manjše zaradi izostanka kratkih filmov v konkurenci in še to število se bo zmanjšalo, ker hočejo dati tej nagradi večji pomen. Tako bodo s to nagrado nagrajeni samo najboljši scenarist, režiser in najboljši film leta. Triglav film posnel vohunski film iz Zagreba Kot so nam Beograjčani prišli posnet film o diverzantski akciji v Postojnski jami pod naslovom »Zadnji izhod«, tako smo Slovenci v Proizvodnji Triglav filma Hrvatom posneli vohunski film iz življenja okupiranega Zagreba. Novi film, ki je šestnajsti slovenski igrani film, nosi naslov »Vohun X 25 po- To oznako nosi vohun Mirko Simič, ki je opustil študije na zagrebški univerzi, da je lahko navidezno stopil v nemško vohunsko službo, medtem ko je v resnici delal za osvobodilno gibanje. Seveda je bila to sijajna priložnost, da je prišel do zelo pomembnih podatkov, ki so partizanom na osvobojenem ozemlju omogočili pravočasno pregrupacijo čet in s tem onemogočili uspeh nemške ofenzive. Seveda je v filmu še kup drugih napetih momentov, ki drže zanimanje gledalca do konca. Morda se vam zdi zgodba več ali manij znana in res smo jo v glavnem lahko brali v romanu Milana Nikoliča »Vohun X poroča«, ki je izšla v »Džepni knjigi« v Sarajevu. Za film jo je adaptiral František Čap. ki je bil obenem tudi režiser. Pri izdelavi filma sta sodelovali a tudi njegova stalna sodelavca — snemalec Janez Kališnik in inž. arh. Mirko Lripužič. Tudi za glavno vlogo vohuna je izbral igralca iz svojega filma »Vrata ostanejo odprta«. Duška Janičijeviča. Za ostale vloge je posegel po igralce in igralke iz Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu. Celjskega gledališča, ljubljanske drame — Tamaro Miletič. Steva Žigona, Angelco Hlepce, Janeza Jermana in druge, iz Nemčije pa so prišli nemški igralci, ki so nastopili v nemških vlogah - med njimi je najbolj znan Rolf Wanka. SOBOŠKI FILMSKI RAROMETER V prihodnjem mesecu bo na sporedu soboškega kina več filmov, ki jih nikakor ne moremo uvrstiti med novejše. To pa ne pomeni, da so spričo tega izgubili čar privlačnosti za občinstvo. Takšen film bomo videli tudi prve dni prihodnjega meseca. Gre za ameriški barvni kinemaskopski film DEŽEVJE PRIHAJA Izdelala ga je pred petimi leti družba Fox, režiral pa ga je znani Jean Nogulesco. Srednja in starejša generacija obiskovalcev kina se še prav gotovo spominja predvojnega filma z istim naslovom. Ta nova inačica je nedvomno impresivneiša po zaslugi širokega platna, igralske ekipe (Lana Turner, Richard Burton. Fred Mac Murray) in režiserja. Sicer pa sodi film med tiste, ki so jim služila kot podlaga književna dela, v tem primeru roman Lousa Bromfhelda »Deževje prihaja« (The rains of Ranchipur). Že omenjeno Bromfieldovo delo si je pridobilo po svetu širok krog bralcev, ker na svojstven in pristopen način obravnava dogodke in razmere na dvoru rančipurske maharani. K temu jo ‘treba dodati še ljubezen mod indijskim zdravnikom dr. Saftijem in svetovljanko ameriškega porekla Edrvino ter ljubezen med inženirjem Tomom in mlado Fern. a tudi zunanji okvir, v katerem doživita obe ljubezenski zgodbi svoj finale: poplave in potres, ki prizadenejo Rancpur. Zlasti proti koncu filma se obeta gledalcem vrsta napetih in dramatičnih scen v bogatem vzhodnjaškem dekorju. Film si bomo nedvomno z zanimanjem ogledali, kar velja zlasti za tiste, ki so prebrali Bromfieldovo književno delo ali pa videli predvojno inačico filma. Nakar bo sledil prva dva dni prihodnjega tedna film angleške proizvodnje, ki ga uvršča svetovna kritika med najboljša filmska dela o rasnem problemu: JOČI, LJUBLJENA ZEMLJA Film s tem naslovom je posnel Alexander Korda že pred osmimi leti po isto monski knjigi Alana Parona, profesorja, po rodu iz Natala. N: treba posebej poudarjati, da je film po vsem tem, kar se še vedno dogaja v Južnoafriški uniji, še vedno izredno aktualen. Svetovna kritika ga ni zaman ocenila kot mojstrovino. Patonova knjiga (avtor sr je pozneje posvetil prevzgoji mladoletnih zločincev) je nekakšen manifest v obliki romana in opisuje prizadevanje po ureditvi teh bolečih problemov, ko Zuluji, ki so prišli v mesta zaradi potreb industrije po težaških delavcih, postanejo kriminalci, pijanci in prostitutke. To pa ne zato, ker bi to bilo v njihovi naravi. marveč zategadelj, ker so jim belci uničili njihovo tradicije, njihove družbene vezi in ker jih postavljajo izven zakona. Ni moč zanikati, da je tako v romanu kot v filmu precej pridigarstva. ki spominja na svetopisemski ton. V enaki meri pa je zlasti v 7.a-oerku in na koncu filma veliko lepote. mnogo čudovitih prizorov, ki s kruto resničnostjo prikazujejo rasno segregacijo v Južni Afriki. Zgodba se dogaja na območju Johan- nesburga, tam pa so film tudi posneli. Osnovna misel tako Patono-vega romana kakor Kordovega filma je: »Za zdaj je še skrivnost, kdaj se bo prikazala zarja naše osvoboditve, zarja, ki nas bo osvobodila suženjstva in suženjstva strahu . . V filmu je odlični Sidney Poitiers prvič nastopil poleg znanega igralca Cana De Leea in mnogo pripomogel, da film ne trka samo na vesrt belcev v Južni Afriki, marveč na vest človeštva sploh. Sredi prihodnjega tedna bomo videli še ameriški kinemaskopski film proizvodnje Columbia 1957 v režiji Johna Gillinga INTERPOL Vsekakor velja tudi za ta film. da je režiser izbral zanj v vsakem oziru ustrezno igralsko ekipo. Nosilci glavnih vlog so Victor Mature, Anita Ekberg in Trevor Howard. Privlačna je tudi vrsta pustolovščin iz tajnega arhiva Interpola, te znane modna rodne policijske organizacije, ki je služila kot navdih ustvarjalcom filma. Sicer pa nam govori film podrobneje o rušilni dejavnosti mednarodne tolpe tihotapcev mamil in to na zelo izviren način. Na sledi za člani tihotapske tolpe bodo tisti, ki si bodo film ogledali, »potovali« iz New Yorka v London. Pariz, Lisbono, Rim in Atene, značilni za film pa so tudi napeti prizori in nenadni preobrati. Vse scene so posneli na krajih, kjer se dejanje dogaja in če dodamo k temu še kinemaskopsko tehniko, lahko ugotovimo, da sodi film med najuspelejše svoje zvrsti. -bj’š- POMURSKI VESTNIK, 30. JUNIj 4 V KRATKEM PO POMURJU PUCONCI — Te dni so v Puconcih ustanovili sekcijo strelske družine »Dane Šumenjak iz Moščanec. Člani, katerih je okrog 30, bodo že sodelovali na strelskem tekmovanju v počastitev Dneva borca. LJUTOMER — V Ljutomeru so v soboto zaključili trimesečni plesni tečaj, katerega je organiziralo Društvo za napredek gospodinjstva, vodili pa ga je plesni učitelj Ludvik Simončič iz Maribora. Tečaj je obiskovalo okrog 200 ljudi, predvsem mlajših. Pred nedavnim je gostinsko podjetje »Prlek« v Ljutomeru odprlo primerne vrtne prostore. Tako imata sedaj obe gostinski podjetji v Ljutomeru vrtne prostore, ki so jih gostje doslej pogrešali. VOGRIČEVCI — Štab Občinske gasilske zveze iz Ljutomera je minulo nedeljo pregledal več gasilskih društev. V vseh disciplinah se je najbolje izkazalo gasilsko društvo Vogričevci, ki ima precej mlajših članov. Precejšnjo sposobnost je pokazalo tudi gasilsko društvo v Pre-cetincih, čeprav ni imelo svojega orodja. Slabo disciplino pa je pokazalo društvo v Radoslavcih, ki se letnega pregleda sploh ni udeležilo. Ker se je to zgodilo tudi lansko leto, bodo bržkone morali orodje dodeliti kateremu sosednjemu društvu, ki je aktivnejše in bolj disciplinirano. Prihodnjo nedeljo pa bodo opravili letne preglede še v gasilskih društvih v Branoslavcih, Mekotnjaku, Cezanjeivcih, na Desnjaku in v Lo-garovcih. ROGAŠOVCI — Iz Rogasovec so nam sporočili, da je TVD Partizan priredilo v nedeljo telovadim nastop. Člani so pokazali precejšnjo sposobnost, kar je vsekakor plod rednih treningov. RAZKRIŽJE — V ljutomerski občini so pred nedavnim začeli ustanavljati prve razredne skupnosti na osnovnih šolah. Doslej sta te skupnosti ustanovili šoli v Križevcih in na Razkrižju. Na omenjenih šolah bodo morali ob začetku šolskega leta določiti program teh skupnosti. IVANJKOVCI — V Ivanjkovcih se že pripravljajo na proslavo Dneva borca. V nedeljo bodo imeli v zadružnem domu proslavo s krajšim kulturnim programom, zvečer pa bodo kurili kresove. ŠALOVCI — V Šalovcih bodo imeti za Dan borca večjo proslavo. Po dopoldanski svečanosti s pestrim kulturnim programom, ki bo v zadružnem domu, bodo priredili razne fizkullturne nastope. Med drugim tudi nogometno tekmo med drugim moštvom »Sobote« in člani domačega moštva TVD Partizan, ki bo igralo skupno z vojaki. To bo hkrati centralna občinska proslava. Izvedeli smo, da je kmetijska zadruga v Šalovcih pred dnevi dobila novi kombajn. Tako bo lahko z njim opravila dobršen del letošnje žetve. LJUTOMER — Tudi v ljutomerski občini bodo imeli za Dan borca številne proslave. Osrednja proslava se bo začela v Ljutomeru s kresovanjem in slavnostno akademiijo. Poleg tega pa bodo imeli manjše akademije tudi krajevni odbori Zveze borcev, ponekod pa bodo imeli masovne sestanke. TURNIŠČE — Lendavski občinski odbor Zveze borcev bo priredil osrednjo občinsko proslavo Dneva borca v Turnišču. Poleg pestrega kulturnega programa in slavnostnega govora bodo tega dne položili vence na grob Štefana Kovača v Nedelici. Po vseh večjih krajih v lendavski občini pa bodo kurili kresove. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - V nedeljo so na seji predsednikov vaških odborov SZDL v Križevcih razpravljali o ureditvi novega pokopališča ter o gradnji nove šole v Križevcih. Pred nedavnim so za novo šolo že začeli pripravljati gradbeni material. O gradnja nove šole in prostovoljnem delu pa bodo v kratkem razpravljali v vseh vaških odborih SZDL v križevski okolici. Na zadnji soji upravnega odbora Kmetijske zadruge v Križevcih pa so razpravljali o nadaljevanju akcije za uničevanje koloradskega hrošča ter o pripravah na občinsko živinorejsko razstavo, ki bo v Križevcih 8. septembra. MARTJANCI — Mladina iz Martjanec se je minulo nedeljo predstavila v domači dvorani z igro »Verni soprog«. Predstavo si je ogledalo precej ljudi. Z igro nameravajo med drugim gostovati tudi na Tišini. KUZMA — Ob koncu šolskega leta so tudi učenci tukajšnje osemletke napravili krajše in daljše izlete. Obiskali so industrijske in turistične kraje naše domovine. Tako so učenci 7. in 8. razreda obiskali Reko in Opatijo in se z ladjo odpeljali do Crikvenice, na povratku so obiskali še znamenito Postojnsko jamo. Učenci ostalih razredov pa so obiskali zdravilišče Slatina Radenci, nekateri pa še sosednji kraj Grad in bližnjo okolico. ZENKOVCI — Tudi Zenkovčani so si v nedeljo v velikem številu ogledali ljudsko igro »Miklova Zala«. Uprizorilo jo je Prosvetno društvo iz Gederovec. SPODNJI IVANJCI — Minulo nedeljo je zadruga v Spodnjih Ivanjcih sklicala sestanek, na katerem so se pogovorili o nadaljnjem uničevanju koloradskega hrošča, o pripravah na žetev tor ocenili sedanje poslovanje zadruge. Zadružniki so predlagali, naj bi zadruga nabavila novi kombajn. NEGOVA — V ponedeljek so na šoli v Negovi priredili pogostitev najboljših učencev, nekaterim pa so podarili tudi primerna darila. Te skromne svečanosti so se udeležili tudi člani šolskega odbora. VIDEM OB ŠČAVNICI — Gasilsko društvo pri Vidmu je te dni končalo gradnjo pritličnih prostorov novega gasilskega doma. V ponedeljek pa so se odločili, da bodo zgradili še nadstropje, s čemer bodo dobili tudi stanovanjske prostore. Večino gradbenih del bodo opravili prostovoljno. CANKOVA — Na Cankovi imajo že izvoljen iniciativni odbor za ustanovitev vaške skupnost. Na občnem zboru sekcije žena-zadružnic so razpravljali o nabavi pralnega stroja. Kmečke žene so izrazile željo za ustanovitev krpalnice ter ureditev gospodinjskega kotička. PERTOČA — Kmetijska zadruga v Pertoči gradi sodobno skladišče za kmetijske pridelke, kjer bo prostor tudi za garažo. Skupna vrednost investicij bo znašala preko 3,6 milijona dinarjev. KZ urejuje zadružni dom. Pripravljajo tudi gradnjo hlevov, katere nameravajo graditi prihodnje leto. NOVI HLEV V VERŽEJU ZARODEK FARME ZA ŽIVINOREJO Kar »čez noč« je v veržejski zadrugi zrastel obsežen odprti hlev za teleta. Graditi so ga začeli šele v aprilu, o minulem tednu pa so vanj namestili 90 telet različnih starosti, okrog 100 pa jih bodo o teh dneh. Teleta v novem odprtem hlevu, ki ima tudi primerne izpuste, hitro pridobivajo na teži. Tako znaša dnevni prirastek pri nekaterih večjih teletih 1 kilogram, pri ostalih pa nekoliko manj. In še eno prednost ima ta hlev: je med najcenejšimi objekti te vrste v Pomurju, živino pa bosta lahko opravljala samo dva delavca. Novi hlev te dni povezujejo z obsežnim gospodarskim poslopjem, katerega ima zadruga sedaj o najemu in ga bo kmalu odkupila. V tem poslopju bodo imeli večji obrat za pripravo krmil, ki jih bodo po širokem hodniku odvažali do korit. V kratkem bodo napeljali še vodovod. Zaposlene bodo plačevali po prirastku. Za zdaj bodo pitali le teleta v tip baby beef in to po popolnoma industrijskem sistemu. V zadrugi menijo, da bodo dali v naslednjih letih osrednji poudarek živinoreji. Vredno pa je omeniti, da bo zadruga o Veržeju imela po napolnitvi novega hleva še okoli 100 glav svoje živine. To imajo v raznih šupah, nekaj pa v pogodbenem pitanju pri za- družnikih. Prav to narekuje zadrugi gradnjo novih hlevov. V veržejski zadrugi pa iz leta o leto narašča število pogodb za pitanje živine. Se pravi, da se tudi posamezni zadružniki vse bolj preusmerjajo na živinorejo. Te dni se o zadrugi pripravljajo na mlačev ječmena. Tudi žetev ostalih žitaric je pred vrati. Kombajna doslej še niso kupili, zato so se domenili s križevsko zadrugo, ki jim bo priskočila na pomoč s svojim kombajnom. Kot nam je dejal ob obisku upravnik Vlado Ferenc, pričakujejo letos bogato žetev, zlasti pri italijanskih sortah. J. Stolnik Nikar ne glejte začudeno in ne ugibajte, ali je ta slika iz Murske Sobote ali ne. Sicer pa boste gotovo takoj uganili, kaj je s posnetkom narobe. Vendar pa za to ni odgovoren naš fotoreporter. To je namreč razglednica, ki jo je založil Putnik Zagreb—Fotoslužba po posnetku D. Griesbacha in jo prodajajo širom po Jugoslaviji. Nam jo je poslal naš bralec iz Zagreba in z ozirom na to, ker želi ostati neimenovan, sporočamo njegovo željo in menimo tudi željo vseh naših bralcev, da bi merodajni forumi. Turistična zveza in Občinski ljudski odbor M. Sobota, proti tej iznakaženi podobi našega mesta ostro ukrepali. BRALCI NAM PIŠEJO OBISKALI SMO TOVARNO ,MELODIJA’ V MENGEŠU Petdeset otrok iz Vidonec je odšlo na izlet v Mengeš. Najprej so obiskali grob talcev, kjer so recitirali in peli partizanske pesmi. Nato so si ogledali tovarno glasbil »Melodi- ja«. V Mengeški koči so jim pripravili kosilo. Popoldne so izvedli pionirji enourni program. Po nastopu so jih delavci odvedli na domove prenočevat. Kolektiv tovarne je podaril pionirjem 56 ustnih harmonik, nato pa so jih z avtomobilom odpeljali na železniško postajo. Žarečih oči so otroci pripovedovali staršem in drugim ljudem o lepi dvorani, v kateri so nastopili, krasnih inštrumentih, ki so jih videli v tovarni, prijaznih ljudeh, ki tam delajo in o dobrih pionirjih, od katerih so se težko ločili. Pionirji in njihovi starši so veselo iznenadeni zaradi nepričakovano toplega sprejema. Vodstvu tovarne, predsedniku mladine tov. Šraju, tov. Železnikovi, predsedniku SZDL in delovnemu kolektivu se iskreno zahvaljujemo. Vsem bo ostal v srcu topel spomin na prijatelje v tovarni »MELODIJ A« Mengeš. TO PA NI PRAV Pred dnevi sem se, moram reči, z neprijetnimi občutki ustavil na spodnjem koncu Kocljeve ulice in zagledal tale prizor: na oglu ob skladišču podjetja »Tobak« stoji majhna lipica, ki je prav te dni v najlepšem cvetju. Na drevesu je bilo več otrok, nekateri so bili pod lipo in kričali: »Meni pa tisto vejo!« Če danes pogledate to lipo, vidite, kako lepo so jo oklestili. Toda ta lipa ni edini primer. Kjerkoli na vasi lahko vidite v teh dneh lipe, ki doživljajo podobno usodo. Nihče ne more z obraniti, da ljudje ne bi nabirali lipovega cvetja, toda to bi lahko opravili tudi tako, da drevesa ne bi uničevali. S. J., M. Sobota Učiteljska stanovanja in upravnikovi prašički Zgodba o odkupu gospodarskega poslopja pri Vzgajališču v Veržeju je že precej stara. Vzgajališče rabi stanovanja za učitelje — ti hočejo zaradi pomanjkanja stanovanj oditi drugam — kmetijski zadrugi pa so potrebni hlevi. Zato je Socialistična zveza v Veržeju dala pobudo, da se zgradi stanovanjski blok, za katerega naj bi prispevala za zamenjavo za gospodarska poslopja Vzgajališča 5 milijonov dinarjev tudi kmetijska zadruga, nekaj sredstev pa so obljubili tudi nekateri okraji v Sloveniji, kar je prav, saj so v Vzgajališču otroci iz vse Slovenije. Upravni odbor Vzgajališča se je s to pogodbo o odkupu hlevov in gradnji stanovanj strinjal, strinjali pa so se tudi zadružniki, ki bi gospodarska poslopja Vzgajališča preuredili, kakor bi bilo pač najbolj primerno za zadružno ekonomijo. Vsa zadeva se je končno ustavila pri upravniku Vzgajališča R. Trčku, ki je že prej iskal različne izgovore, kako se izogniti zamenjavi oziroma prodaji. Toda dejanski razlogi za upravnikovo zavlačevanje so znani: kam bo dal svoje prašiče, kam bo spravil avto! Vsa zadeva ne bi bila toliko čudna in vredna javne kritike, če očitno ne bi šlo za osebne koristi na račun družbene imovine. In zaradi tega, ker upravnik Vzgajališča ne ve kam s prašiči in avtomobilom, se zadeva vleče že več kot leto dni. Pri tem je potrebno posredovanje okrajne zadružne zveze, učitelji naj so še naprej brez stanovanj, zadruga pa naj si zgradi gospodarska poslopja kakor ve in zna. Vse to zaradi tega, ker gre za osebne koristi. Zakaj brez odgovora? Nihče v naši socialistični družbi ne zanika, da je konstruktivna kritika potrebna in da je potrebno tudi objektivno obveščanje javnosti, posebno še takrat, ko se gre za tako občutiljivo zadevo, kot je letošnji primer s semenom hibridne koruze. V polni meri se zavedamo družbene odgovornosti, posebno še v semenski službi, ker lahko ima ta dalekosežne posledice za nadaljnji napredek kmetijstva v pozitivnem ali negativnem smislu. V zvezi s problemom nezadostnega vznika semenske koruze sorte Wisconsin 355 A in 270 je bil v Pomurskem vestniku napisan članek z naslovom »Kdo je kriv?« Na ta članek je bil napisan odgovor, vendar ga nismo odstopili Pomurskemu vestniku v objavo, ker so se stvari okrog problema začele razčiščevati ter je bilo mogoče predvidevati, da se bo zadeva v krajšem času dala v celoti pojasniti. O vzrokih te neprijetne zadeve bodo kmetovalci in vsa zainteresirana javnost obveščeni v obširnem sporočilu, ko bodo osvetljeni vsi činitelji, ki so pripeljali do takega stanja. Poudarjamo pa, da se v polni meri zavedamo odgovornega dela, ki ga izvršujemo. Zato smo tudi storili vse, da bi nabavili najboljši semenski material, ker vemo, da je dobro seme osnova uspešne proizvodnje v kmetijstvu. Vse dobavljene partije semenske koruze so oprem- ljene s potrebnimi dokumenti, ki jih predvideva Zakon o prometu s semenskim blagom. Iz teh dokumentov je tudi razvidno, da seme odgovarja vsem normam, ki so predpisane z zakonom ter so ti dokumenti vsakemu na razpolago. Vedeti pa je treba, da je seme živa stvar in da ga je potrebno temu primerno tudi obravnavati, ker je kot tako izpostavljeno vsem mogočim pozitivnim in negativnim vplivom naravnega oko- lja. Razpolagamo, kot smo že navedli, z vsemi dokumenti o vrednosti semenskega blaga ter bi zaradi tega lahko v smislu zgoraj navedenega zakona kaj kratko odgovorili na članek »Kdo je kriv«. Toda to bi bil res zelo »papirnat odgovor« in takega mi, ki imamo nalogo skrbeti za napredek kmetijstva, nismo hoteli dati. Priporočljivo pa bi bilo, da bi se ljudje, ki nam očitajo malomarnost, globje posvetila, zadevi in iskali krivca pri naših dobavitelji ter pri kmetijsko-znanstvenih zavodih, če jih je tam mogoče iskati, ki so kot edino pooblaščeni izdali taka potrdila in ki so za nas ter za vsakega koristnika semena odločujoči, pa mogoče tudi drugod, o čemer bomo še pisali. Zadeva je Poslovni zvezi res zelo neprijetna, toda ne zaradi občutka lastne krivde, temveč zaradi nepopolnega uspeha, ki bo v neobjektivnem okolju v bodoče otežkočil oskrbo kmetijstva s sortnim semenom, ki pomeni 25-odstotno povečanje pridelka. Da bo javnost pravilno informirana, naj še omenimo dejstvo, da to ni le problem našega okraja, ker je prav taka situacija tudi tam, kjer so seme koruze dobavila podjetja izven okraja Murska Sobota, na primer Apače. Zadeva se torej raziskuje pri nas, pa tudi pri najmerodajnejših republiških organih. Ponovno poudarjamo, da bomo v interesu objektivnega obveščanja javnosti objavili v Pom umskem vestniku obširno poročilo, ko bomo imeli zbrane vse podatke od kmetijskih zadrug, kmetijskih znanstvenih ustanov, ki zadevo raziskujejo, izjave strokovnjakov ter odgovore naših dobaviteljev. Da zadostimo ultimativni zahtevi uredniško rubrike, sporočamo, da je predpisana kaljivost za sememsko koruzo prvega razreda 88 odstotkov, drugega razreda pa 80 odstotkov. Preko Kmetijske poslovne zveze Murska Sobota dobavljene partije semenske koruze pa so imele naslednje vrednosti: Pri obiranju koruze BOJAN ŠINKO 40-LETNIK V teh dneh je naš novinar in urednik Bojan Šinko praznoval 40-letnico. Ob tem jubileju mu prijatelji in sodelavci prisrčno čestitamo! Dobavitelj Sorta PD Budučnost Dobavnovci W-355 A PD Partizan Indjlja W-355 A KPPZ Ptuj W-355 A KPZ M. Sobota, zaloga W-355 A KPZ M. Sobota, zaloga W-270 Seme, Bgd. W-270 Seme, Zrenjanin VV-464 A GORNJA RADGONA Letošnje zaključne šolske prireditve so bile pri Kapeli, v Gornji Radgoni in Apačah. Prireditev so se udeležili učitelji vseh šol in vzgojnih ustanov v občini predsedniki šolskih odborov oziroma vrtcev in zastopniki sveta za šolstvo, oziroma občinskega ljudskega odbora. Zaključne prireditve za najboljše učence pa je pripravil šolski odbor. Najboljši učenci so bili nagrajeni s knjižnimi nagradami predsednika občinskega ljudskega odbora. Tka LJUTOMER Opekarna v Ljutomeru kljub dežju presega proizvodni plan. Letos so obnovili in mehanizirali odvoz opeke v sušilne prostore in krožno peč. Zboljšali so pogoje dela delavcem. uredili sanitarne prostore, kopalnico in garderobo. Kalivost Št. potrdila 95 °/. Bgd 04-4642 98 «/o N. Sad 756 89 % Mrb. 382-402 91 % Afrb. 07-1/12 87 % Mrb. 07-1/12 98 % Lj. 06-28/137-60 97 % Lj. 06-28/137-60 Iz gornjega pregleda je razvidno, da je samo ena partija v toži 1500 kg odgovarjala drugemu razredu, vse ostale pa so imele kvalitete za prvi razred. Kmetijska poslovna zveza Murska Sobota FIKSINCI — V Fikšincih bo letos zasvetila električna luč. Te dni so že izmerili in določili prostor za transformator. Zbirajo drogove, katere bodo postavili v jeseni. Računajo, da bodo vas elektrificirali do Dneva republike. ROGASOVCI — Kulturni dom v Rogašovcih gradijo vaščani sedmih vasi. Zbrali so že tudi 40 kub. metrov gradbenega lesa, ki so ga darovali kmetovalci. Z delom hitijo, saj nameravajo za Dan republike v novi dvorani uprizoriti igro. IZ DRUŠTEV LJUDSKE TEHNIKE Društvo LT v Turnišču je pred kratkim organiziralo tečaj za šoferje amaterje. Okrajni odbor LT bo izdal v kratkem bilten, ki bo namenjen predvsem traktoristom, obravnaval pa bo predvsem zaključke plenuma društev traktoristov in tekmovanja traktoristov. Kuzma bo elektrificirana V Kuzmi in Matjaševcih se elektrifikacijska dela bližajo koncu. Pričakujejo, da bo zasvetila električna luč v teh krajih 4. julija na Dan borca. Ker je to pomembna pridobitev, se prebivalstvo teh krajev pripravlja, da ta dan čim bolj slavnostno praznuje. Vsekakor bo to lepa delovna zmaga, ker je bilo treba premagati mnogo težav in vložiti precej truda, da je delo napredovalo. Bili so tudi taki. ki so govorili, da jim elektrika ni potrebna in da bodo rajši še naprej svetili s petrolejkami ali pa s trskami. Vendar so tudi ti pravočasno ugotovili pomembnost elektrike ter začeli sodelovati z ostalimi, da vas čimprej elektrificirajo. Med takimi je bil tudi K. Bunderla, po domače Bauf, ki pa si je kasneje meri prvimi uredil električno napeljavo v hiši in pomagal tudi drugim. Upamo, da bodo storili podobno tudi ostali. POMURSKI VESTNIK. 30. JUNIJ 5 USPEL TELOVADNI NASTOP V PUCONCIH Minulo nedeljo je bil v Puconcih ob zaključku šolskega leta telovadni nastop TVD Partizan. Nastopajoči so v povorki prišli na športno igrišče, kjer je bil po otvoritvi nastop s prostimi vajami. Sledile so razne športne igre ter tekme v nogometu in odbojki. Pri vajah na orodju sta sodelovali vrsti mladincev in pionirk TVD Partizan iz M. Sobote. Ob tej priložnosti je bil tudi kulturni program. Nastopili so pevski zbor in recitatorji. Prebivalstvo Puconec in okolice se je udeležilo nastopa v velikem številu. Nastopajoči so poželi zasluženo priznanje za svoj trud, posebno pa ekipi TVD Partizan iz M. Sobote. Šn PUŠČA : NAFTA II 6:0 (2:0) V nedeljo dopoldne sta se na igrišču NK Sobota srečali enajstorici domače Pušče in gostujoče Nafte II v tekmi za jugoslovanski pokal. Zmagali so domači — zasluženo. NAFTA KORAK BLIŽE SCL TOLMIN : NAFTA 2 : 5 (O : 4) Nogometaši Nafte so zadnjo nedeljo v povratnem srečanju v Tolminu presenetili domačo enajstorico in se zasluženo uvrstili v nadaljnje tekmovanje v borbi za vstop v SCL. Barve Nafte so tokrat zastopali: Krampač (Huzjan)-Kepe, Po-sedel-Bači, Varga, Šimonka, Dominko I, Pintar, Lebar, Kulčar, Dominiko II. Domači so začeli s sredine in ob bodrenju okrog 700 gledalcev hoteli takoj zagospodariti na zelenem polju. Nafta se je predobro zavedala odločilnega srečanja in kmalu prišla v protinapad. Napadalna petorba je tokrat delovala brezhibno, vendar je bilo potrebno čakati četrt ure, preden je Kulčar zasluženo povedel Nafto v vodstvo. Samo minuto pozneje se je Kulčar znova vpisati v listo strelcev. Napadalna petorka gostov je s hitro igro nenehno predstavljala nevarnost za domačega vratarja. Svojo premoč so gostje v 33. in 44. minuti tudi znova realizirali po Kulčarju, ki je tokrat bil izredno razpoložen in je žogo pošiljal vedno na pravo mesto. V prvih minutah drugega polčasa je kazalo, da se je Nafta zadovoljila z doseženim rezultatom. Domači pa so slabost uspešno izkoristiti in v 52. minuti po Gaberščku in 55. minuti po Ostojiču znižali na 4:2. Po drugem prejetem golu je Naftinega vratarja Krampača zamenjal Huzjan, ki je uspešno opravil svoj posel. Dva zaporedna gola domačih sta enajstorici Tolmina znova vlila poguma. Igra je postala ostrejša, vendar so gostje po prejetih golili zaigrali poletno in v 72. minuti dokončno zapečatili usodo domačih. Ob obojestranskih napadih in v enakovredni igri je rezultat v zadnjih minutah ostal nespremenjen. Kako so igrali? Nafta kot celota je tokrat zelo ugajala, saj so se vsi igralci borili zelo požrtvovalno in športno. Domači so se zelo trudili, še posebno v drugem delu, vendar niso mogli nadoknaditi prednosti prvega polčasa, ko je Nafta s pravo ekshibicijo uresničila načrt svojega trenerja Töröka. Srečanje je odlično vodil ljubljanski sodnik Tavzes ob pomoči Peljkana iz Ajdovščine in Ivančiča iz Nove Gorice. Na koncu še to! Lendavske nogometaše čaka prihodnjo nedeljo vroč teren v Celju. Ljubitelji športa v lendavski okolici in Pomurju želimo da bodo nogometaši Nafte v borbi proti Olimpu vložili vse znanje in dokazali, da sodijo med enajstorice SCL. -jo Med slovenskimi prvaki v črno-belih dresih na soboškem nogometnem igrišču V nedeljo pa-zares! Trener »Branika« Mita Tadič in njegov pomočnik Pepo Kirbiš odgovarjata na aktualna vprašanja o nogometu Ljubitelji nogometa iz Pomurja se še nedvomno spominjajo tiste lanske polletne nedelje v Varaždinu, ko so v zadnjih minutah igre z »Varteksom« splavali po vodi poslednji upi lanskega in letošnjega slovenskega prvaka »Braniku« iz Maribora za vstop v II. zvezno ligo. Nekateri pomurski navijači slovenskega predstavnika so prisostvovali srečanju z duševnimi očmi pri radijskih sprejemnikih, drugi pa so se odpravili kar v Varaždin, kjer so se na lastne oči prepričali, da bo zastopal Slovenijo v II. zvezni ligi v sezoni 1959/60 samo ljubljanski »Odred«. Tudi letos je žreb hotel, da bo prva ovira »Branika«:, ki se že poldrag teden pripravlja na bližnje kvalifikacijske tekme v M. Soboti, moštvo k Varaždina. Tokrat ne bo »Varteks«, ampak »Sloboda«. Kakor znano, bo »Branik« preizkusil, svoje moči s tem moštvom že v nedeljo v Maribora. Kakšen bo izid tekme, ni lahko prerokovati, tudi po nedeljski prijateljski tekmi med »Branikom « in »Soboto« (3:1) ne. Zato smo v torek dopoldne zaprosili trenerja »Branika« Mi-to Tadiča, ko je pripeljal svojo »četo« na dopoldanski tre- ning na soboško igrišče, kaj sodi o letošnjih obetih mariborskih nogometašev — slovenskih prvakov. Tov. Tadič sle je brž zresnili, ko je zaslišal vprašanje, nato pa odgovoril: ZA »BRANIK« UGODNEJŠI POLOŽAJ KOT LANI »O obetih Branika v bližnjih kvalifikacijskih tekmah za vstop v II. zvezno ligo ne morem reči nič določnega. valjevskega Metalca, ki je minulo nedeljo izpadel proti pančevskemu Dinamu. To omenjam zato, ker sta obe moštvi dobri, po tem sistemu pa je eno moralo izpasti. Po mojem mnenju bi najbolj odgovarjal sistem, da bi prvaki posameznih ljudskih republik avtomatično izpolnili izpraznjena mesta v II. zvezni ligi. Kar zadeva Branik, je položaj letos ugodnejši kol lani, saj je v prvem kolu kvalifikacijskih tekem počival in se je Sistematično pripravljal (ob tem se je tov. trener Tadič zelo pohvalno izrazil o soboških gostiteljih), hkrati pa tudi konkurenca v naši skupini letos ni takšna kot lani.« Na vprašanje, kaj sodi o moštvu »Sobote«, je tov. Tadič dejal, da je to mlado in nadarjeno moštvo, ki ima ose pogoje za uspešen razvoj, saj se je že letos ugodno plasiralo v SCL. Glede nogometa v Pomurju pa je pripomnil, da je le kratek čas v M. Soboti in da zato še ne more izreči svoje sodbe. Seveda ni tov. Tadič, ki z veliko zavzetostjo uri in vadi moštvo mariborskih črnobelih, utekel najbolj aktualnemu vprašanju. Na to, kaj sodi o slovenskem nogometu, je tovariš Tadič najprej menil, da gre za delikatno vprašanje. Nakar je odgovoril: PREMAJHNA SKRB ZA MLADINO »Dejal bi, da je veljalo premalo skrbi mladini, kar pa je bil primer tudi v jugoslovanskem merilu. S tem v zvezi bi omenil mlado jugoslovansko reprezentanco, ki je že dosegla nekaj lepih uspehov Sicer pa ima Slovenija dovolj kvalitetnih igralcev, mirna pa strokovnega kadra. Dalje v Sloveniji ni tiste zavzetosti za nogomet kot v ostalih predelih. Tu bi lahko omenil nekaj znanih slovenskih nogometašev, katerih razvoj -se je iz raznih razlogov zaustavil, medtem ko bi v južnih krajih postali vrhunski nogometaši, če ne celo člani reprezentance. Dalije je v Sloveniji visoka kulturna raven, a tudi ostali športi, ki jih gojijo, so številni in množični (smučanje, tenis itd.), medtem ko je nogomet v ostalih republikah več ali manj šport št. 1. Množičen razvoj ostalih športov odvrača zanimanje mladine za nogomet. »Branik« ima številne izkušnje z mladinci, ki so obetali, da bodo dobri nogometaši, vendar, ko je bil čas za prvo moštvo, so se odločili za košarko in nekateri so postali celo slovenski reprezentanti. Tudi starši rajši vidijo, če se otroci smučajo, igrajo tenis itd., kot če igrajo nogomet. Sodim, da bi morala NZS ustanoviti posebno propagandno komisijo, ki bi se zavzela za to, da bi dobil nogomet o Sloveniji navzlic pestri in množični ostali športni dejavnosti tisto mesto, ki mu gre, t. j., da ne bi zaostajal za drugimi republikami.« Glede bližnjih kvalifikacijskih tekem je tov. Tadič še dodal, da sodelujejo v kvalifikacijah številni klubi, ki nimajo najugodnejših materialnih in drugih pogojev za II. zvezno ligo, kar pa ne velja za slovenskega predstavnika. »V SOBOTO SMO VEDNO RADI PRIHAJALI...« Njegovemu pomočniku, znanemu mariborskemu in slovenskemu nogometnemu delavcu tov. Pepu Kirbišu smo zastavili vprašanje, kaj sodi o sodelovanju med »Branikom« in »Soboto«. Tov. Kirbiš je odgovoril : »V M. Soboto smo vedno radi prihajali, saj ima naš klub prav tukaj obilo iskrenih prijateljev, ki so lami žalostni zapustili igrišče v Varaždinu spričo našega neuspeha. Glede sodelovanja med »Soboto« in našim klubom sodim, da lahko služi ostalim slovenskim klubom kot zgled. Uprava soboškega kluba in osi ostali nam skušajo med našim bivanjem ustreči prav z vsem. To velja tudi za naše bivanje in prehrano v hotelu »Central« Tudi s »Puščo« smo v dobrih odnosih. Podarili smo jim opremo, včeraj pa smo odigrali z njimi prijateljsko tekmo in jim prepustili izkupiček tekme. * To je nekaj drobcev iz razgovora s trenerjem »Branika« in njegovim pomočnikom. — Kmalu bodo žvižgi njune piščalke na soboškem igrišču zamrli in njuni fantje v črno-belih dresih bodo zapustili M. Soboto. Le še nekaj dni in na igrišču v Ljudskem vrtu v Mariboru bo presekal tišino oster žvižg sodnikove piščalke. Takrat bo šlo zares in — upajmo, da se bo vse dobro izteklo! B. Šinko Trener »Branika« Tadič: »Sobota« je mlado in nadarjeno moštvo, ki ima vse pogoje za uspešen razvoji Njegov pomočnik Pepo Kirbiš: Vzgledno sodelovanje med »Branikom« in »Soboto«! Vendar sodim, da sistem igranja kvalifikacijskih tekem na izpadanje ne odgovarja najbolj. S tem v zvezi bi omenil ,Mura' tovarna perila in pletenin Murska Sobota sprejme v službo 6 uslužbencev s končano ekonomsko srednjo šolo. Lahko so začetniki. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj. »PIK« TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE MARIBOR Meljska cesta 56 nudi svojim odjemalcem moško perilo, moško, žensko in otroško trikotažo, moške, ženske in otroške pletenine v najnovejših vzorcih. Obiščite našo prodajalno Tehnopromet na Trgu zmage v Murski Soboti Presenetila Vas bo naša velika izbira tehničnih predmetov, rezervnih delov, predvsem za motorje. Uvedb smo tudi prodajo gum za vse vrste koles, motorjev in avtomobilov. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 3. do 10. julija Nedelja 8.00 Mladinska radijska igra — Pino Vatovec: Tretji udarec; 8.46 Mladi pevci pojo; 9.00 Z vedro glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnili, tovariši... — France Bevk: Med težkimi urami veseli trenutki; 10.30 Glasba starega Dubrovnika; 11.00 Radi jih poslušate; 11.30 Nace Grom: France, srečno! (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za mašo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 15.30 Spomini na Frana Gerbiča; 15.45 Od Griega do Čajkovskega; 16.05 RTV Ljubljana v gosteh v Tovarni emajlirano posode v Celju — Sodelujejo: Zlata Ognjanovič, Božena Glavak, Ladko Korošec, Miro Brajnik, Marijana Deržaj, Jelka Gvetežur ter Simfonični in Zabavni orkester RTV Ljubljana; 17.00 Sto-dvajset minut športa in glasbe; 20.05 Naši partizani pojo . . . 20.30 »Veš, poet, svoj dolg?« (Literarno-glasbena oddaja); 21.15 Za razvedrilo na predpraznični večer; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10 Lepe melodije z velimi zabavnimi orkestri; 23.50 Prijeten počitek! Ponedeljek 8.00 Mali borci; 8.25 Pojo jugoslovanski mladinski zbori; 8.45 Natko Devčič: Kantata o neznanih; 9.00 Pri jugoslovanskih skladateljih lahke glasbe; 9.20 Pihalni orkester LM za praznik borcev; 9.40 Pesmi o morju; 10.00 Na valovni dolžini 29 metrov; 10.30 Za spomin na junaške dni; 11.30 Na partizanskih Lokvah; 12.00 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Čestit- ke in pozdravi za Dan borcev; 14.30 L. van Beethoven: Egmont, uvertura, A. Dvorak: Štirje slovanski plesi; 15.15 Veseli intermezzo; 15.30 Gosti iz Varšave; 16.30 Naši olimpijski kandidati pred mikrofonom; 18.00 Trije partizanski samospevi Karla Pahorja; 18.15 Poljudne orkestralne melodije; 18.35 KUD »Koča Racin« iz Skopja na našem odru; 20.00 Na obisku pri zabavnih ansamblih RTV Beograd in Zagreb; 20.45 Koncert v Ravnah in Velenju; 22.15 Iz naših studiov (Spored domačih zabavnih in plesnih ansamblov): 23.10 Nočni akordi; 23.50 Prijeten počitek! Torek 8.05 Drobne violinske skladbe; 8.30 Od polke do sambe; 8.55 Poje ženski vokalni kvartet; 9.45 Dopoldanski koncert; 10.10 »Športniki izbirajo popevke«; 11.12 Orkester Alfred Scholz; 11.30 Oddaja za otroke: a) Drago Kumer: Mihčevo spričevalo, b) Pisan spored skladb za harmoniko; 12.00 Domače pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sile: Koruza je lačna; 12.25 Mehika v plesu in pesmi; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Naši pevci v priljubljenih operah; 14.10 Iz Medjimurja in Slavonije; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Iz dežele v deželo z orkestrom George Melachri-no; 16.00 Listi iz domače književnosti — Danko Oblak: Nasilje nad mirom; 16.20 Predstavi jamo vam znamenite orkestre — III. oddaja — Orkester Berlinske filharmonije; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Parada plošč: 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike: 19.15 Majhni zabavni ansambli; 18.50 človek in zdravje; 20.00 Pesmi Slavka Osterca, Marija Kogoja in Danila Švare; 20.30 Radijska igra — Zvonimir Bajsič: Goljufa; 21.28 Marko Tajčevič: Divertimento in Re; 21.38 Skrinjica z glasbo; 22.15 Kvartet »The modern jazz« v Slovenski filharmoniji; 23.10 Iz del mladih slovenskih skladateljev. Sreda 8.05 Pevski zbor DPD Svoboda »Jacobus Gallus Petelin-Carniolus« iz Kočevja; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Vid Pečjak: Drejček in trije mansovčki; 8.35 S sprejemnikom na dopust (spored zabavnih zvokov); 10.10 Ciklus velikih simfonij; 11.00 Izbrali smo za vas; 11.30 Iz oper W. A. Mozarta; 12.00 Trio Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijska nasveti — ing. Janez Verbič: Pomladanska silaža izpopolnjuje krmljenje krav poleti; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 »Otroci pozdravljajo«; 13.30 Ljubljanski oktet vam prepeva; 13.50 Simfonični plesi; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Potpuri za zabavo; 15.40 Inkovske pesmi; 16.00 Novost na knjižni polici; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Iz slovensko solistične glasbe od Novih akordov do danes: 18.45 Radijska univerza — Franc Pediček: Industrijska rekreacija; 20.00 V svetu opernih melodij; 22.15 Plesna glasba iz vsega sveta; 23.10 Erroll Garner: Koncert ob morju. Četrtek 8.05 Vilim Markovič: Rapsodija; 8.25 Naši uspehi v preteklem šolskem letu; 8.55 Vrtiljak plesnih ritmov — Ansambel Jerry Jerome; 9.15 Europa express; 9.40 Zbori in priredbe Zorka Prelovca; 10.10 Melodije se vrsti- jo; 11.30 Oddaja za cicibane: a) Burger: Dve zgodbici, b) Kako petelinček poje — spored otroških pesmi Cirila Preglja. 12.00 Z Beneškimi fanti v kraje pod Matajurjem; 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Franc Skušek: Zdravstvena zaščita govedi na paši; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Poljudne skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel; 13.50 Vedri zvoki; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Tri poloneze Fr. Chopina; 16.00 Iz svetovne književnosti — Jiri Marek: Drobne drame; 16.20 Parada plošč; 17.10 Turistična oddaja; 18.00 Iz starih oper; 18.30 Šport in športniki; 20.00 Četrt- kov večer domačih pesmi in napevov — Sodelujejo: Vokalni kvintet Niko Štritof — Veseli vandrovčki — Kvintet Borisa Kovačiča s pevci Jelko Cvetežar, Danilom Čadežem, Lili Siljan in Francijem Zupančičem; 20.45 A. Dvorak: Slovanski ples; 20.50 Literarni večer — Pavel Golia: Vitez neznane garde (ponovitev); 21.30 Iz Schubertove skicirke; 22.15 Koktajl za zabavo: 22.40 Moderna plesna glasba; 23.10 Nočni koncert orkestra Slovenske filharmonije. Petek 8.05 Dve uverturi k operam Julesa Masseneta; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčki; 8.35 Spomini na Temmyja Dorseyja (Orkester Ted Heath); 9.00 V uri okrog sveta; 10.10 Pesmi velikih mojstrov; 10.40 Ruleta za zabavo; 11.00 Trio Bardorfer; 11.15 Naš podlistek — Senet: Človek na sledi za svojimi predniki; 11.55 L. M. Škerjanc: Osem narodnih napevov; 12.00 Dobra volja je najbolja; 12.15 Kme- tijski nasveti — Jože Žunkovič: Strnišče čaka; 12.25 Ritmi s sončnega juga; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Melodije po vašem okusu; 14 30 Prireditve dneva; 14.35 Dvospevi iz Verdijevih oper; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana; 16.00 Humoreska tega tedna — Smiljan Rozman: Sala; 16.20 Parada plošč; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Matija Bravničar: Simfonija in Re; 18.00 Pet domačih polk; 18.15 Dve violini; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Otroške pesmi jugoslovanskih skladateljev poje sopranistka Ileana Bratuž-Kacjanova; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Balet skozi stoletja — P. I. Čajkovski: Labodje jezero; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Od comba do big banda: 23.10 Intermezzo z orkestrom Helmut Zacharias; 23.20 Pojte z nami; 23.50 Prijeten počitek! Sobota 8.05 Hammond orgle v ritmu; 8.20 Pionirski tednik; 8.40 R. Schumann: Metuljčki; 8.55 Zbor Slovenske filhormonije; 9.15 S sprejemnikom ni dopust; 10.10 Od tu in tam; 11.30 Družina in dom. 11.40 Popevke se vrstijo; 12.00 Janko Gregorc: Vaški suita; 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Redčenje plodov pri jablanah; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Pihalni orkester JLA; 15.50 Od arije do arije; 14.30 Prireditve dneva; 14.55 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Nikola Hercigonja: Vu kleti, suita kajkavskih pesmi; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Razpoloženjske melodije z orkestrom Leo Mercer; 16.40 Pesmi in plesi s Tahitija; 17.10 Parada plošč; 18.00 Narodne pesmi; 18.20 Zvočna paleta; 18.45 Okno v svet; 20.00 Venček narodnih in domačih melodij; 20.25 Sobotni mozaik — Janko Mlakar: Kako jo Trebušnih hodil na Triglav; 20.55 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 21.40 Novi posnetki zabavnega orkestra Raphaele; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Zaplešimo še enkrat. Radio Murska Sobota SOBOTA, 2. julija: ob 17.00 »Naš sobotni sprehod«, 17.15 Obvestila in reklame, 17.25 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. NEDELJA, 3. julija: ob 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame, 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku, 12.40 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. TOREK, 5. julija: ob 17. Lokalna poročila, obvestila in reklame, 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK. 7. julija: ob 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame. 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku, 17.25 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23. ure. Ob nedeljah pa od 6.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK, 30. JUNIJ 6 Izid velikega nagradnega žrebanja Pomurskega vestnika dne 26. junija 1960 1. Hladilnik — Mikl Feliks. Drakovci 82 2. Radijski sprejemnik — Horvat Vera, Murska Sobota, Lendavska 26 5. Ekonom lonec »PRETIS« — Petauer Milan, Murska Sobota, Kocljeva 16 4. Servis za kavo — Jerebic Jože, Velika Polana 5. Kolekcija »OSKAR«, Vogrin Jože, Ivanjci 6. Kolekcija »OSKAR« — Cvernjak Zlata, Kruplivnik 7. Sokovnik — Kučan Ivan. Murska Sobota, Zvezna 6 8. Moška srajca in hlače »Mura« — Klepec Danilo, Beltinci 45 6. Moška srajca in hlače — Lanjšček Ema, Berkovci 10. Par ženskih čevljev — Bunderla Josip. Matjaševci 11. Moška srajca »PIK« — Rakoša Alojz, Krog 150 12. Moška srajca »PIK« — Domjan Koloman, Brezovci 76 15. Moška srajca »PIK« — Špindler Karmela, Drakovci 22 14. Moška srajca »TOPER« — Sukič Anton, Šalinci 6 15. Moška srajca »TOPER« — Lajnšček Ernest. Fokovci 52 16. Moška srajca »TOPER« — Babošek Anton, Ivanjševski vrh 16 17. Moška srajca »TOPER« — Mukič Alojz, Drakovci 61 18. Moška srajca »TOPER« — Lepoša Zoltan, Ratkovci 17 19. Moška srajca »TOPER« — Roškar Franc, Kapela 20 20. Moška srajca »TOPER« — Miholič Ivan, Ljubljana-Vič 21. Par čevljev in par čevljev za dojenčka — Manko Ivan. Cakova 5 22. Trije komadi moških spodnjih hlač — Štefan Feliks, Turjanci 4 25. do 27. Kolekcije izdelkov »ZLATOROG«: Cer Ilonka, Rakičan 128 Cipot Zoltan, Tešanovci 14 Marčič Ignac, Krajna Novak Ernest, M. Sobota, Partizanska 25 Lanščak Franc, M. Sobota, Lendavska 7 28. Likalnik — Fekonja Roman, Zbigovci 29. do 55. Kolekcije izdelkov »ZLATOROG«: Tanacek Štefan, Beznovci 42 Koltaj Štefan. Stožice 201 Špilak Jože, Velika Polana 51 Šadl Janez. Večeslavci 11 Pasičnjek Marija, Boreča 21 Lajnšček Ludvik, Vučja Gomila 99 Novak Štefan. Vogričevci Bojnec Mihael, Turnišče 55 Bac Rudolf. Grad 182 šparaš Štefan. Cankova 55 Crešnjovec Vinci. Hotiza 27 Sabo Ernest. M. Sobota, Zvezna 10 Horvat Viktor. Beltinci 125 Trstenjak Marija, Vitan 27 Drvarič Ernest. Dolnji Slaveči 25 Čerpnjak Franc. Predanovci 58 Marton Štefan. Dol. Bistrica 131 Kosodnar Rajmund. M. Sobota. M. Kuzmiča Poredoš Franc. Bodonci 74 Žilavec Jože, Lucova 9 Mihalič Štefan, Večeslavci 48 Bukovec Štefan. Kobilje 160 Lenarčič Ludvik. Dolič 19 Kotnik Alojz, Bučečovci Špilak Štefan, Mala Polana 67 54. do 60. Knjižne nagrade: Kocen Ivan, Predanovci 6 Baligač Alojz, Lipovci 99 Smodiš Franc. Krašči 75 Špilak Jože, Nedelica Novak Jolanka, Panovci 10 Zrim Franc, Dolič 115 Benko Vilma. M. Sobota, Ivanocijeva 7 Dobitke od 1—7 morajo naročniki prevzeti v upravi »Pomurskega vestnika« do 26. juli ja 1960, ostale dobitke pa bomo poslali po pošti na naslov. Pravica do dobitka zastara v roku 1 meseca od dneva žrebanja. Uprava in uredništvo »Pomurskega vestnika« Trgovsko podjetje »MERKUR« v Murski Soboti ponovno obvešča vse ustanove in organizacije, da je delavski svet na svoji seji sprejeli sklep, da se na vložene prošnje ne bo dajalo nobenih PODPOR kakor tudi na vrošnjenebo ODGOVARJALO Trgovsko podjetje »MERKUR« Murska Sobota PREKLIC Preklicujem vise žaljive in neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper tov. Ludvika Novaka, kovaškega mojstra iz Kruplivnika in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Rozalija Melin, Grad št. 1. KUHINJSKO POHIŠTVO v dobrem stanju ugodno prodam, Gregorčičeva št. 44, M. Sobota. M-719 POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo Letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605—70 1—365 Jubilej Zdenke Požarjeve Te dni je praznovala upravnica soboškega vrtca Zdenka Požarjeva pomemben življenjski jubilej — petdesetletnico. Zdenka Požarjeva je po rodu Tržačanka, kjer je že v mladosti občutila pezo fašizma, saj so tudi njenega očeta kot zavednega Slovenca - učitelja predčasno upokojili in mu dajali malenkostno pokojnino. Po končani meščanski šoli je opravila še strojepisni in trgovski tečaj, nakar je odšla v Postojno o službo. Lela 1931 je ilegalno prešla mejo in se kot odvetniška uradnica zaposlila v M. Soboti. Tu je dočakala okupacijo. Kmalu so jo z nekaterimi drugimi zavednimi Slovenci internirali v zloglasno taborišče Bergen-Belsen. Po osvoboditvi se je Zdenka takoj vrnila v M. Soboto, kjer jo je čakalo politično delo. Kot aktivistka se je z vso vnemo lotila nalog. Taka je Zdenka tudi danes. Aktivno dela v okrajnem in občinskem odboru Rdečega križa, v komisiji za društveno delo pri okrajnem odboru Socialistične zve- ze, v občinskem svetu stanovanjske skupnosti in še v mnogih drugih organizacijah. Prav posebno pa se je kot upravni- ca vrtca posvetila našim najmlajšim, ki jo imajo tudi zelo radi. Tovarišici Zdenki ob njenem jubileju iskreno čestitamo! Petek, 1. julija — Bogoslav Sobota, 2. julija — Marija Nedelja, 3. julija — Nada Ponedeljek, 4. julija — Dan borca Torek, 5. julija — Ciril in Metod Sreda, 6. julija — Dušica Četrtek, 7. julija — Vilko DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI M. SOBOTA od 13. do 18. junija 1960 Janez Bencik — četrtič, Vaneča; Tončka Kos — drugič-, Krog; Marija Maučec — drugič, Lokačevci; Bara Korošce — četrtič, Hrastje-Mota; Ana Horvat — tretjič, Mala Polana; Nikolaj Cigüt, Borejci, Karolina Cehtl, Štefka Solar, Marija Karol, Marija Šraj, Irena Kuhar in Marija Sabotin, visi iz Prosenjakovec. V imenu bolnikov so vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota. Gasilsko društvo M. Sobota bo priredilo dne 3. julija PLESNO VESELICO v prostorih Gasilskega doma. Vse ljubitelje gasilstva im okoliške gasilce vljudno vabimo. Izborna jedila in pijače bodo na razpolago, za dobro voljo pa bo poskrbel znani jazz. Kmetijska zadruga S e l o -Fokovci razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE ki je v stanju samostojno opravljati računovodske posle. Ponudbe poslali upravi Kmetijske zadruge Selo-Fokovci do 10. julija 1960. Nastop službe takoj. — Plača po dogovoru. M. SOBOTA — od 1. do 3. juliia ameriški barvni kinemaskopski film »Deževje prihaja«; od 4. do 5. julija ameriški film »Joči ljubljena dežela« od 6. do 7. julija angleški kinemaslkopski film »Interpol«. GOR. RADGONA — od 2. do 3. juliija italijanski barvni film »Pustolovščine Kasanove«; 4. julija (izredno) ruski film »Iljič Lenin«; od 6. do 7. julija ameriški barvni vistavision film »Artisti in modeli«. BELTINCI - od 2. do 3. julija ita-lijanski film »Škoda, da je takšna«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 2. do 3. julija angleški film »Zgodba o dveh mestih«; 6. julija sovjetska vojna drama »Leto osemnajsto«. LJUTOMER — od 5. do 4. julija ameriški barvni film »Komu zvonu; od 6 do 7. julija angleški film »Hrepenenje po nebu«. SLATINA RADENCI - od 3. do 4. julija framcovsko - italijanski film »Pustolovščine A. Lupena«; 7. julija italijanski film »Dangube«. VIDEM OB ŠČAVNICI — od 2. do 3. julija ameriški kavbojski film »Žigosan«. DRAŽBENI OKLIC Dne 30. avgusta 1960 od 10. uri bo pri lem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zavezane stranke Evgena Kančala iz Dolge vasi št. 133, vl. št. 324, parcele št. 679, gozd, parcele št. 670, vinograd — travnik in parcele št. 678, gozd k. o. Lendava. Cenilna vrednost 600.000 din, najmanjši ponudek 400.000 din in varščina 60.000 din. Okrajno sodišče v Lendavi dne 18. VI. 1960 OTROŠKI VOZIČEK, globok, bele barve, tapecirani, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-734 NJIVO v (izmeri 68 arov na Cvenu pri Ljutomeru ugodno prodam. — Stanko Prelog, Grabe št. 6 pri Ljutomeru. M-710 DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejmem. Imeti mora vsaj 6 razredov osnovne šole. Oskrba zagotovljena. Aniton Ratej, Dobravlje št. 34 pri Ajdovščini. M-711 STANOVANJE ali vsaj eno sobo iščeta zakonca. Kdor preskrbi, nudim nagrado. Jože Ferko, Murski Črnci št. 27, p. Tišina. M-715 MLADO POŠTENO DEKLE za gospodinjska dela sprejmem k tričlanski družini. Nastop službe takoj. Naslov v upravi lista. M-717 DVA VAJENCA sprejem za gostinsko stroko in enega za dimnikarsko obrt. Hrana in stanovanje zagotovljena. Naslov v upravi lista. M-718 MOTORNO KOLO znamke »Puch«, Starejšega tipa, dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov v upravi lista. M-699 JOPICO, svetlo-plave barve, sem našla. Lastnik jo lahko dobi na Matičnem uradu v M. Soboti. M-701 NA JAVNI LICITACIJI dne 5. julija 1960 ob 8. uri prodamo konjski vprežni voz (platon). Podrobnejše informacije dobite pri »Klavnici« Lendava. M-722 GOSPODINJSKO POMOČNICO do 50 let, z znanjem kuhe, s 1. septembrom 1960 sprejmem v Ljubljano. Špenko, Titova 11/IV, Ljubljana. M-702 BELI, globoki, tapecirani otroški voziček. ugodno prodam. Kroška št. 49, Murska Sobota, M-733 IZGUBIL sem pulover, rjavkast, s svetlimi črtami, ko som šel po Gregorčičevi ulici. Najditelja prosim, tla mi ga vrne proti nagradi. Slavko Lebar, Rakičan Št. 124, p. Murska Sobota. M-727 ZIDANI ŠTEDILNIK s kotlom, ugodno prodam. Bela Frumen, Kajuhova št. 3, Murska Sobota. M-730 ZADRUGE POZOR! — V najem dam mlatilnico. Informacije: Franc Palatin, Pečarovci 85. M-731 RADIOAPARAT, nov, 4-cevni, prodam. Plačilo na obroke. Naslov v upravi lista. M-705 IŠČEM NAJDITELJA, ki ji* našel v torek pri bencinska črpalki v M. Soboti poklopec za bencin s kontakt ključi od avtomobila, naj jih proti nagrada odda pri črpalki. M-706 NOVO MOTORNO KOLO znamke NSU - »MAKSI«, 175 ccm, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-709 LESENO HIŠO, staro, z novim ostrešjem, z opeko vred 16X5 m, za razdreti, ugodno prodam. Bučečovci št. 8, p. Križevci pri Ljutomeru. M-720 GRAMATIČNO HARMONIKO, dobro, 120-basno — predvojni material, ugodno prodam. Holc, Ulica Pohorskega bataljona št. 34, Maribor-Studenci. M-721 MLATILNICO na kroglične ležaje, širina bobna 60 cm, na zobe, z dvema čistilnikoma, prodam. Naslov v upravi lista. M-703 NARODNA BANKA FLRJ, podružnica v Murski Soboti proda na dvorišču svoje poslovne zgradbe dne 6. jul. 1960 ob 10. uri NA JAVNI LICITACIJI 30 stolov, 8 mizic za pisalne stroje, 20 pisalnih miz in eno stensko uro Navedeni predmeti so v dobrem stanju in se prodajo po ugodni ceni. — Če se do 12. ure istega dne ne bodo javili interesenti socialističnega sektorja, se bodo predmeti lahko prodali privatnim osebam. (Odredba o prodaji določenih vrst osnovnih sredstev — Ur. list FLRJ. št. 27/58.) Občinski ljudski odbor Gornja Radgona razpisuje na podlagi 3. člena Odloka o prodaji stanovanjskih hiš iz SLP na območju občine Gornja Radgona javno dražbo Iz sklada splošnega ljudskega premoženja se proda pritlična zidana stanovanjska hiša v Črešnjevcih št. 10. Dražba za prodajo le hiše bo 10. julija 1960 s pričetkom ob 8. uri v konferenčni sobi ObLO v Gornji Radgoni. Vsi ostali pogoji so interesentom na vpogled pri ObLO Gornja Radgona, soba št. 33/II. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih mest pri Obrtnem podjetju »KROJ« v Murski Soboti, Gregorčičeva ulica 34, razpisuje naslednja delovna mesta: računovodje podjetja sekretarja podjetja skladiščnika saldokontista mezdnega knjigovodje mojstra proizvodnje Pogoji za razpis pod točko 1 končana srednja ekonomska šola z najmanj 5 let prakse ali nižja strokovna izobrazba z najmanj 10 let prakse pri samostojnem delu v knjigovodstvu. Pod točko 2 dovršena srednja strokovna izobrazba ali nižja šolska izobrazba z nekaj let prakse v vodstvu gospodarskih organizacij oziroma v upravni službi. Pod točko 3 kvalificirani trgovski pomočnik ali kvalificirani delavec z izpitom v oblačilni stroki z nekaj let prakse. Pod točko 4 dovršena srednja ekonomska šola ali njej podobna, veščina pri vodenju knjigovodske službe z nekaj let prakse. Dovršena srednja ekonomska šola ali nižja šolska izobrazba z nekaj let prakse pri vodenju mezdnega knjigovodstva pod točko 5. Pod točko 6 visokokvalificiran ali kvalificiran krojaški delavec z nekaj let prakse. Pismene ponudbe dostaviti upravi podjetja do 15. julija 1960. — Plača po tarifnem pravilniku. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijskem gospodarstvu Rakičan razpisuje naslednja delovna mesta: TRGOVSKEGA POSLOVODJE v trgovini s sadjem in zelenjavo v Murski Soboti — kvalificiran trgovski pomočnik z najmanj 5-letno prakso KVALIFICIRANEGA TRAKTORISTA z najmanj 3-letno prakso in veščinami za ravnanje z vsemi traktorskimi priključki KVALIFICIRANEGA KRAVARJA za delovišče Topolovci Ponudbe poslati upravi Kmetijskega gospodarstva Rakičan do 10. julija 1960. Komisija za razpis delovnih mest pri Kmetijski zadrugi Črenšovci razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: končana srednja ali ekonomska šola s strokovnim izpitom ali večletna praksa na delovnem mestu računovodje. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati do 15. julija 1960 Kmetijski zadrugi Črenšovci. Mlinsko podjetje v Murski Soboti sprejme v uk enega MLINSKEGA VAJENCA v obratu Bakovci. Pogoj : ustrezna šolska izobrazba. Prošnje je treba podati s priloženim zdravniškim spričevalom do 10. julija 1960. Komunalno podjetje »SNAGA«. Ljubljana, Povšetova 1e. sprejme takoj: ŠOFERJA »C« kategorije in delavce za delo pri odvoza smeti (izpraznjevanje smetnjakov) ter za dela pri drugih dejavnostih podjetja. Pogoj : odslužen vojaški rok in sposobnosti za težka dela. V podjetju uvedeno nagrajevanje po učinku jamči zaslužek. Podjetje opremi delavce z delovno obleko in čevlji. Samskim delavcem nudimo hrano in stanovanje v samskem domu podjetja. — Interesanti prejmejo podrobnejše informacije v tajništvu podjetja. »OBNOVA«, gradbeno podjetje, Ljubljana. Vilharjeva c. 33 sprejme v uk ZIDARSKE VAJENCE Prednost imajo kandidati, ki imajo veselje do tega poklica, da niso prekoračili 18. leta starosti in so dovršili osem razredov osnovne šole. Hrana in stanovanje v internatu. Pismene ponudbe poslati do 20. julija 1960 upravi podjetja OBNOVA gradbeno podjetje. Ljubljana. Vilharjeva cesta 33. POMURSKI VESTNIK. 30. JUNIJ 7 EKSPLOZIJA RANILA TRI OTROKE Blizu Andrijevice se je pripetila težka nesreča, ki je težko ranil« tri otroke. Ko so se igrali ob neki poljski kolibi, so našli osemletni Radoslar, šestletni Vuk in petletni Vučko bombo iz minulo vojne. Poskušali so no razmontirati, pri tem pa je bomba eksplodirala in jih težko ranila po telesu. Otroke so brž prepeljali v bolnišnico v Andrijevici. Navzlic zdravniški intervenciji je njihovo stanje še dalje resno. GASILSKI STOLP Okrog 200.000 milijonov dinarjev je stala graditev gasilskega stolpa v New Dorpu (država Island, ZDA). Svečanost prevzema zgradbe so morali v zadnjem trenutku odgoditi. Komisija gasilske policije je ugotovila, da projektant ni predvidel zasilnih izhodov v primeru požara. SRNJAK V MORJU Neki lovec na rake je zelo presenečeno pogledal, ko je križaril po zalivu blizu mesta Frederikskog na Severnem morju in zagledal pred seboj glavo srnjaka. S težavo je izvlekel žival iz vode in jo popolnoma izčrpano položil na palubo. Srnjak je očitno med oseko iskal rastline, ki vsebujejo jod in sol, vendar ga je presenetila plima. Ribič je obdržal nekaj časa srnjaka doma, kjer se je le-ta popolnoma udomačil, nato pa ga je vrnil v revir. LILIPUTANCI IN PROMETNI PREDPISI V Londonu so kaznovali nekega šoferja taksija zato, ker je s svojim štirisedežnico vozom peljal enajst oseb. Šofer se je izgovarjal, da so to bili liliputanci in da jih ni smatral kot »odrasle osebe«. REDKA ŠPORTNA TROFEJA Na ustju reke Vuke v Donavo je vlovil Vojin Sremac soma, težkega preko 50 kg. Sremac je sicer znan in zaslužen član športno-ribiškega društva »Donava« v Vukovaru. Tudi doslej je imel lepe rezultate v ribolovu, na lokalnih in medmestnih tekmovanjih pa je dobil več prvih nagrad. Omertjenega soma je ujel z »blinkerjem«, t. j. posebno vabo. Precej dolgo je potreboval, da je utrudil tako veliko ribo, dolgo okrog 2 m in jo izvlekel na obalo. Soma je prodal v ribarnici, izkupiček pa je predal društvu. ZAROČENKA REGRUT Hertjes Joldesen iz mesteca Siderbrarup, jugovzhodno od Flennsburga, je dobila na dan zaroke mnogo čestitk, a tudi strogi ukaz Bundeswehra. naj se takoj prijavi v vojsko! V tem okolišu Schleswiga je danska manjšina in dekletovo dansko ime je privedlo nemške oblasti do napačnega zaključka, da je moški. Zaročenka je Bundeswehru odgovorila: Ni mi mogoče, da bi se odzvala vašemu pozivu, naj vstopim v vojsko, ker se temu protivi moj bodoči mož. PASTIR — LOVEC IN KROTILEC KAČ V vasi Osmakovo pri Pirotu živi 75-letni pastir Živojin Djordjevič. edini človek v pirotskem okolišu, ki še danes z »golimi rokami« lovi kače. Izkušeni pastir dobro pozna kače in komaj katero ujame, že jo ukroti, nakar pa z njo počne, kar hoče. Pogosto se zbore okrog Živojina množica ljudi in opazuje njegove »produkcije«. Čeprav izvaja svoje »produkcije« pogosto tudi z zelo nevarnimi strupenimi kačami, se ni pripetilo še niti enkrat, da bi ga katera pičila. ŠE ENA JEGULJA V DONAVI Jegulja je v Donavi prav gotovo zelo redka riba. Vendar je pred nedavnim Gyöfni Pal, ribič iz Kovina, ujel na trnek jeguljo v Donavi. Do zdaj ni znano, da bi na tem območju sploh kdaj ujeli jeguljo, vendar je pojav zanimiv, ker so letos ujeli v Donavi že več jegulj, kar se prej ni dogajalo tudi v mnogih letih. NOGOMET IN TOLAŽBA Pastor v Bornsloogu na Švedskem je pred nedavnim končal svojo pridigo z besedami: »Dragi moji someščani! V vaših očeh vidim zaskrbljenost, zato vas bom razveselil z vestjo, da je naš klub ta čas končal nogometno tekmo s klubom iz Teagsunda z zmago 2:0.« NEOPREZNA LISICA Pred nedavnim je naletela na delavce odjačke opekarne blizu Apa-tina lisica in prestrašena začela bežati. Neoprezna lisica se ni niti enkrat ozrla, da bi videla, če so ji zasledovalci za petami. To je drago plačala. Ker so zasledovali njen pobeg, so delavci odkrili jamo, v kateri se je lisica skrila. Nekateri izmed njih so izvlekli iz jame, poleg stare lisice, tudi ves njen zarod: deset rejenih lisičk. ŽIVČNE ŽIVALI »Vse moje živali so postale živčne,« je izjavili direktor zoološkega vrta v Midlandu (Texas) in je zato zahteval za svoje živali en dan odmora v tednu. »Vsakodnevno defiliranje številnih obiskovalcev vrta je povzročilo živčnost živali. Nujno jim je potreben en dan odmora.« LOVSKI ZAKON Lovski klub v Valencionnesu v Franciji ni hotel na svojci generalni skupščini tudi lotos izmenjati paragraf pravilnika, ki je star nekaj stoletij. Ta paragraf se glasi: »Če na lovu kateri izmed članov kluba pomotoma ubije lovca ali gonjača zveri, je dolžan poročiti se s pokojnikovo vdovo. V kolikor je že poročen, mora skrbeti zanjo, dokler se spet ne poroči.« DIJAK PRETEKEL 40.000 KM Branko Otaševič, dijak gimnazije v Gornjem Milanovcu, je redno prihajaj v šolo v Gornji Milanovac iz Ljutovice in prešel tako dnevno 20 km. Najzanimivejše je, da Branko te poti dnevno ni prehodil z običajno hojo, ampak jo je pretekel. To mu je bil običajni dnevni trening za tekmovanja, ker je sedaj juniorski državni prvak v steeple-chezu. V osmih letih je Branko po skromnem izračunu pretekel skupno 40.000 km, ne da bi šteli ostale treninge. Mladi rekorder je sicer zelo dober dijak. LAŽNI PREPLAH NA NEWYORšKEM LETALIŠČU Te dni se je oglasil po telefonu neki Švare in obvestil kontrolo letenja na newyorškem letališču, da bo letalo, ki je odletelo ob 9. uri, eksplodiralo, ker je v njem tempirana bomba. Ker so med 9. in 9.40 zapustila newyorško letališče štiri velika letala na reaktivni pogon, so jim sporočili to vest z ukazom, naj se spustijo na najbližnje letališče, da jih pregledajo in najdejo bombo. Tako je letalo »Boing 707« s 116 potniki ateriralo v Dallasu v Texasu, drugo letalo istega tipa s 107 potniki v Vichiti v Cansasu, tretje s 107 potniki je ateriralo v Cansas Cityju, letalo »DC 7« s 60 potniki pa je prekinilo pot v Venezuelo in se je spustilo na Bermudih. Vsa letala so temeljito pregledali. Bombe niso našli. VSI ROJENI NA NOVEGA LETA DAN V moravskem kraju živi rodbina, katere vsi člani so rojena na Novo leto. Jovan Komadina, kmet iz Kobilja pri Ivanjici, je rojen 1. januarja 1923, njegova žena Smilja natanko dve leti kasneje — 1. januarja 1925, njun sin Sibin pa 1. jan. 1944. Vsako leto na Novega leta dan proslavlja ta tričlanska družina skupen rojstni dan, njenim članom pa ni težko brž izračunati, koliko so stari. IGRA S SMRTJO, DOLGA 40 LET Nevsakdanji poklic, kjer pomeni izgubljena igra - smrt Nad slikovito dolino Soče, na obronkih visokih planin, pod navpičnimi stenami Krna, Stola, Gučeve Gore, Rombona, ob vodopadih, na zelenih pašnikih, na tihih planjavah teče že dolga leta »ogorčena bitka«. To področje okoli Tolmina in Kobarida je bilo v glavnem v Prvi svetovni vojni poprišče velikih bitk. Iz tega časa so ostale mnoge trdnjave, podzemeljske kaverne in skladišča streliva. Medtem ko brzijo danes po asfaltni cesti od Vršiča do Nove Gorice limuzine, avtobusi in motorna kolesa, vztrepeta od časa do časa zrak od močnih eksplozij. Ljudje, ki tukaj živijo, vedo: spet je uničenih deset, petdeset ali celo sto granat. Obstajajo specialne ekipe civilne zaščite, ki se nenehno borijo s tem prikritim sovražnikom, ki preži na otroke, kmete, turiste ... So pa tudi posamezniki, ki se ukvarjajo s tem nevarnim poslom. Bolje rečeno — bili so, vse dokler jih neoprezen ali napačen gib ni stal življenja. Danes je ostal v Kobaridu od vseh teh le šestdesetletni Santo Gobo. Gobo se sprehaja po planinah lin globokih kanjonih in blodi po podzemeljskih galerijah starih trdnjav. Njegov plen so granate. Od najmanjših pa do »velikanov« s premerom 42 cm. Izkušeno oko starega iskalca brž preceni težino in kaliber ter prepozna mehanizem vžigalnika. Nakar se začne nevarna igra. Popolnoma sam Gobo udarja s kladivom. Glava granate se odbija milimeter za milimetrom. Tako minevajo ure. Ko odstrani »glavo« in izvleče vžigalnik, je nevarna »zver« mrtva. Gobo zbere dele, jih odnese v svoje skladišče lin odhaja dalje. Za njim donijo eksplozije, »kaverne« pa ostanejo črne od zgorelega streliva. Po desetih, petnajstih dneh odide Gobo v Kobarid, kjer proda zbrani material »Odpadu« in med počitkom posedi v gostilni. Pije in pripoveduje, kdo ve komu, o bitkah, juriših... Nekaj dni pozneje vzame svoje orodje in odide na lov. In spet se začne njegov! igra s smrtjo. Že štiri desetlet- ja. Santo Gobo je dobil doslej vse igre. Rešil pa je tudi, nedvomno, mnogo življenj. MESTO BODOČNOSTI Veliko zanimanje prostovoljnih graditeljev za projekt moskovskih študentov arhitekture Skupina študentov-diplomantov z moskovskega Inštituta za arhitekturo je izdelala projekt mesta bodočnosti. To neobičajno mesto bodo zgradili v Sibiriji, na Čulimi, in odlikovalo se bo po popolnem sistemu urbanistične rešitve družbene postrežbe, velikih parkih in po vsem tem, kar sodobna tehnika lahko stori za naselje. Ta projekt je naletel na odobravanje znanih arhitektov on številnih državljanov in organizacij v Sovjetski zvezi Uredništvo »Komsomolske pravde« je prejelo med številnimi drugimi tudi pismo skupine inženirjev in tehnikov, med katerimi je tudi neki farmacevt, ki predlaga, da naj bi mesto zgradili v šestdesetih letih komsomolci. Prijavili so se tudi trije vojaki, s prošnjo, naj jih vnesejo v seznam prostovoljcev, ker ne vedo, če bodo demobilizirani pred začetkom del. Dalje prosi skupina mladincev in mladink iz Minska, naj jo uvrstijo med bodoče prebivalce mesta, vendar ne tako, da bi prišli že v zgrajeno mesto, temveč tako, da ga bodo gradili z lastnimi rokami. Zakonski par Orlovih prosi, noj ga sprejmejo med nove prebivalce mesta s tem, da bi se odselil v Sibirijo, ko bodo zasadili v zemljo prvi kramp. Pravita, da sta komsomolca in turista in da se ne bojita težav. Imata sedemmesečno hčerkico, a se ne nameravata ločiti od nje, čeprav bi jo lahko pustila v Moskvi, ker je obitelj obitelj«. Mesto, ki so ga že zaznamovali na zemljevidu Sibirije, dobiva nove prebivalce. Za zdaj se še ne poznajo, ker so raztreseni po vseh naseljih Sovjetske zveze, vendar bodo nekega dne sosedje, sodelavci in someščani. ZA OTROKE NE VELJA Za te berlinske otroke ne velja razdelitev njihovega mesta na vzhodni in zapadni del, razdelitev, ki je v mnogočem vzrok napetosti v svetovni politiki. Otroci se brezskrbno igrajo im prehajajo, iz enega, sektorja Berlina v drugega. Na naši sliki vidimo fantiča iz Zahodnega Berlina, kako seznanja svojega tovariša iz vzhodnega sekt or ja v tajnosti rokovanja s »hula-hop« obročem. Kar velja in razdvaja odrasle, za otroke ne velja! STRELA UBILA STARČKA Ko je stal v bližini telefonskega droga v bližini svoje črede, je ubila strela šestdesetletnega pastirja Haka Šufkoviča, kmeta iz vasi Malindabrav v rožajski občini. Saša Jankov: MOČ USODE Humoreska Pismo je prispelo med zajtrkom. Pil sem kavo in ga počasi prebiral. Živko ni nikoli lepo pisal, toda to pismo je napisal tako kot z gosjim peresom. Ko sem končno doumel, za kaj gre, sem skoraj počil od smeha. — Kaj se je zgodilo, tovariš? — je presenečena vprašala gospodinja, ki je pravkar vstopila v sobo. — Th — sem rekel — se še spominjate mojega prijatelja Živka, ki je pred nekaj leti prav tako stanoval pri vas? — Vsekakor! — je odgovorila s povišanim glasom. Jasno sem videl, kako se ji lasje dvigajo v zrak. — Nikoli ga ne bom pozabila — je nadaljevala. — Dobiti od njega najemnino... to je bila umetnosti — Piše mi — sem rekel — naj mu posodim tisoč dinarjev. Do pojutrišnjem! Če ne dobi tega denarja, ga bo gospodinja vrgla iz stanovanja! Nasmeh, ki se je pojavil na obrazu moje gospodinje, mi je bil dovolj. Vedel sem. kaj bi odgovorila. Ob pol devetih me je poklical Rade v urad. Rekel mi je, da je prejel od Živka pismo, v katerem ga prosi za tisočaka. Čez pol ure sem odkril, da je Živko poslal takšno pismo še dvema skupnima prijateljema. Razmišljal sem o tem, zakaj se človek ne spametuje im popravi. Sklenil sem, da mu ne bom poslal niti pare. Kasneje, bo sem se po večerji vračal domov, so se mi pojavile pred očmi slike iz otroških let. Živko je bil moj dober prijatelj, pozneje tovariš v šoli in človek, s katerim sem se včasih skupno težko prebijal skozi življenje. Bilo mi ga je žal. Čim sem prispel domov, sem sedel za mizo in mu napisal obširno pismo, polno tovariških nasvetov. Na koncu sem priložil tisočaka, zalepil kuverto in jo dal v žep. V postelji sem imel občutek, da sem storil dobro delo. Naslednje jutro sem priznal gospodinji, da bom posadil — bolje rečeno dal — Živku tisoč dinarjev. Prezirljivo me je pogledala in govorila nekaj o slabem značaju. Energično je zahtevala, naj napišem Živku drugo pismo — brez tisočaka —. v katerem ga končno moram naučiti pameti. Jutro ni tako sentimentalno kot večer, zato sem bil tudi sam nekoliko presenečen spričo svojega včerajšnjega sklepa. Gospodinjino nagovarjanje me je samo okrepilo v mišljenju, da je Živka treba grajati in ne pomagati. Sedel sem in mu napisal drugo pismo. Oštel sem ga in mu navedel nekaj primerov, kako mora človek živeti im na koncu sem mu zameril, da hoče izsiliti od dobrih prijateljev tudi zadnji denar. V urad sem šel mimo Živkove hiše, vzel pismo iz žepa, ga vrgel v pločevinasto škatlo za pošto na njegovih vratih in zadovoljno odšel dalje. Moral sem kupiti še cigarete, pri kiosku sem segel po denarju, toda... pozabil sem doma listnico! Kaj naj storim? Naenkrat sem se spomnil! Saj imam v žepu še prvo pismo Živku, v katerem je tisočak! Vzel sem pismo iz žepa ga raztrgal in prebledel. V roki sem držal drugo pismo, tisto, v katerem sem ga grajal inv katerem ni bilo nobenega denarja! Pomeni, da sem tisto s tisočakom vendarle oddali Živku! Bil sem jezen kot ris. Naenkrat me je nekdo potrepljal po ramenu. Naglo sem se obrnili. Pred menoj je stal... Živko. Nasmejan in dobre volje. — Fant — mi je rekel brez uvoda, pisal sem desetim svojim najboljšim prijateljem, naj mi posodijo tisoč dinarjev za stanovanje. Šest jih sploh ni odgovorilo, trije pa so mi poslali žaljiva pisma, polna nasvetov. Samo ti, stari tovariš, si bil pošten in dober. Edini si mi poslal zahtevanega tisočaka. — Vračam ti tisočaka im še enega več! Kot obresti dobremu tovarišu. Zvečer pa boš moj gost v »Esplanadu«. Medtem ko sem ga z dvema tisočakoma v roki zmedemo gledali, kako se oddaljuje, sem še slišal njegov vzklik: — Na loteriji sem dobil sto tisoč dinarjev! Hotel sem preveriti prave in iskrene prijatelje! Na svidenje! KONEC IZPADANJU LAS ? Novo domače zdravilo proti plešavosti Pirotski lekarnar Čedomir Mirtič uživa danes polno zadoščenje za dolgoletno delo na preparatu, ki preprečuje izpadanje las, odklanja srab in kopičenje prhljaja. Ali je preparat »Alin«, kot so ga imenovaili, naposled pravo zdravilo proti plešavosti? V razgovoru o njegovi kvaliteti se lekarnar Mitič omejuje na stotine pismenih izjav, ki so mu jih poslali naši državjani, ko je bil »Alin« še v poskusnem obdobju. Med drugim je dobil tudi pismo beograjskega zdravnika Aleksandra Kotlušiča: o tem zdravilu se je pohvalno izrazilo tudi nekaj znanih članov Združe-nja kemične industrije Jugoslavije, medtem ko je naš znali farmakolog dr. Jovan Tuakov prepričan, da bo novi preparat uspešno pomagal tistim, ki trpijo spričo izpadaja las. Naposled je Republiški sanitarni inšpektorat pred mesec dnevi odobril proizvod- njo »Alina« kot sredstva ki glede na sestavine, lahko učinkovito pomaga tistim, ki bi želeli preprečiti plešavost in druge nevšečnosti, ali pa okrepiti koren las. Za razliko od vseh doslejšnjih preparatov je »Alin« sestavljen izključno iz ekstratov rastlinskega porekla in raznih drugih hranilnih matenij. Pri laboratorijskih delih je povzročalo naj večjo težavo vprašanje, kako odstraniti vonj čebule, ki so jo prav tako uporabili za izdelavo tega zdravita. To se jim je posrečilo s pomočjo dr. Jovana Tucaikova. Za proizvodnjo »Alina« se zanima in zavzema več podjetij kemične industrije, vendar se lekarnar Mitič še ni odločil, komu naj zaupa svojo iznajdbo. Vrh vsega pa bo lekarnar Mitič v kratkem prijavili Patentnemu zavodu tudi novo zdravilo proti nekaterim kožnim ekscenom itd. OTOČJE, ZBRISANO Z ZEMLJEVIDA 135 let stari privilegiji kraljice Viktorije skrbijo avstralsko vlado Avstralska vlada ima velike skrbi s Kokosovimi otoki v Indijskem oceanu, ki so znani pod nazivom Kilingovi otoki. To drugo ime se zlasti uporablja v primerih, kadar je treba ta arhipelag razlikovati od istoimenskih otokov v Tihem oceanu, ki pripadajo srednjeameriški republiki Costarici. Kokosovi otoki v Indijskem oceanu so biti pred časom pod upravo Avstralije. Šestojijo se iz 24 malih koralnih otokov, ki so spričo svojega položaja izrednega strateškega pomena. Preko njih je s kablovsko mrežo Avstralija povezana z Južno Afriko, Indijo, Indonezijo in Kitajsko. Tudi nekatere važne letalske proge vodijo preko teh otokov. Vest, da je med okrog 1000 prebivalci Kokosovih otokov samo 40 pristalo na to, da sprejme avstralsko državljanstvo, je zelo vznemirila vlado v Canberri. Ne gre samo za bazo, temveč tudi za dragoceno zvezo z drugimi kontinenti. Brž je odšla na pot posebna komisija, ki je ugotovila, da prebivalstvo ne želi avstralske oblasti, ker se »boji« davka in drugih obveznosti. PREVARJENI JAPONCI Že v prvi svetovni vojna so Angleži ugotovili, da predstavljajo Kokosovi otoki važno bazo. V njihovi bližini je bila 9. no- vembra 1914 nemška križarka »Emden«. Ker se je bližala nova svetovna vojna in hkrati tudi neizbežen spopad z Japonsko, je bilo treba na nek način ta arhipelag zaščititi. Na njem je bil samo majhen odred pešadije, kar pa ni bilo dovolj. Prevladal je sklep, da se bodo Kokosovi otoki potopili v Indijskem oceanu, vendar samo na papirju! Enostavno so izginili z britanskih zemljevidov! Bilo je najstrožje prepovedano, da bi jih omenjali v tisku, v radijskih oddajah, a tudi v zasebnem razgovoru. Istočasno so v Avstraliji natisnili deset tisoč zemljevidov, na katerih o Kokosovih otokih ni bilo niti sledu. Te zemljevide so poslali višem britanskim bazam na Daljnem vzhodu. Pristojna so poskrbeli, da je prišlo nekaj teh zemljevidov v roke tudi Japoncem. Po napadu na Pearl Harbour se je začela vojna na Daljnem vzhodu. Japonci so osvojili Filipine, Singapur in Indonezijo. Njihove pomorske enote so krenile z Jave na zapad in zavzele Božične otoke, oddaljene samo 500 milj od Kokosovih otokov. Japonske vojne ladje so plule neke noči povsem blizu otokov in jih spričo dobre zatemnitve niso opazile. Po vojni so Avstralci zvedeti, da so japonske pomorske enote odstranile stare zemljevide in se posluževale pri križarjenju po Indijskem oceanu novih zemljevidov. ZAKUP NA 999 LET Škotskemu kapitanu Johnu Kleinuroseu so zelo ugajali Kokosovi otoki, ko ie plul mimo njih leta 1825. Od angleške kraljice Viktorije jih je vzel v zakup na 999 let. Romantično razpoložen je pripeljal na svoji jadrnici kamenje celo iz svoje domovine Švedske. Iz tega kamenja si je zgradil hišo. Samo majhna skupina njegovih rojakov je pristala, da se bo naselila na teh, dotlej pustih otokih. Ker je za plantaže in ribištvo primanjkovalo delovne sile, je kapitan priselil v svoje »kraljevstvo« nekaj sto Indonezijcev in Malajcev. Na svojem potovanju okrog sveta je naletel Darwin tukaj na prebivalstvo, ki je živelo tiho in idilično življenje. Denar za prodano kopro je bili dovolj za zadovoljitev vseh potreb. Prebivalci Kokosovih otokov ne želijo nobenih sprememb v svojem statusu. Službeno priznavajo samo vlado svojega »kralja« Johna, čigar prednik je vzel v zakup te otoke na 999 let. Avstralska vlada pa ne namerava čakati še 864 let, dokler ne bo potekel rok zakupnine in privilegij, ki jih je dala pred 135 leti kraljica Viktorija. Komisija je vladi namreč predložila, naj med prebivalstvom poveča propagando za vpis v avstralsko državljanstvo. 3 POMURSKI VESTNIK, 30. JUNIJ