T
-k
Izhaja t s a k o soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor .Edinost*
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti' dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za .Edinost' še 1 gld.
"t
•4
NOVIČAR
Cene oglasom v .Novičarju' so: za petit-vrstieo 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
Frankovana pisma in rokopise je pošiljati vreilnlštvn
X4frankovana platna to nt tprejttnajo.

J
h poročila bivšega poslanca holel 7;“ ‘““ДГ p'"'™0.™
drä. Andreja bantina seji dne 23. junija preprečili to nakano
o njega delovanju v deželnem oziroma s tem, da so se vzdržali glasovanja, vsled mestnem zboru tržaškem.	česar je mostni zbor ustal nesklepčen.
Gospod zastopnik I. okraja je ogovoril 8ploh so so naši zastopniki upirali naj-svoje volilce nastopno :	I odločneje neprestanemu teženju mestnega
„Zbrali ste se, spoštovani volilci, v zbora, zlasti kar se tiče davka od hiš. Po-mnogobrojnem številu, da bi slišali iz mo- vedal je, da za dobo 5 let, za kojo se je jih ust sporočilo o mojem delovanju v zaustavilo progresivno višanje hišnega davka mestnem zastopu. Vstrezajoč tej vaši želji morajo posestniki hiš v okolici plačevati stopam pred vas z lahko vestjo ali tež- 50/0 več nego oni v mestu, ker postava, s kim srcem. Z lahko vestjo zato, ker mi kojo se je zaustavilo to višanje,4 ne velja vest ne očita nič hudega, s težkim srcem za okolico. Z ozirom na to je zares ne-pa zato, ker se mi zdi, da sem podoben čuveno postopanje mestnega zastopa, zah-popotniku, ki je šel na božjo pot pa je tevajoče, da morajo okoličani nositi tudi pustil doma veliko znancev in prijateljev, 17% izvanredno občinsko doklado, kakor nadejočih se, da jih oblagodari z darili, meščani. Vsem tem nameram so se od-ko se vrne. Naš popotnik, vračajoč se do- ločno uprli okoličanski poslanci. Veliko se-mov, prinese res temu in temu kako ma- veda niso dosegli ali popolnem brez lenkost, prijatelji in znanci so pa videli takoj, peha ni bil njihov odpor, kajti po priza' da so si preveč domišljali — in prelepo devanju deputacije, poklonivše se Njega slikali darila, katere so si pričakovali od Veličanstvu na Dunaju, po prizadevanju popotnika. — Sreča zame, da vas nisem g. posl. Nabergoja in slednjič po protestih pital z mnogimi obljubami, ko sem vspre- tržaških gostilničarjev in obrtnikov, dojel mandat, ki ste mi ga poklonili. Začel sem seglo se je vsaj toliko, da ni vlada po-kot naroden zastopnik in kot tak | vsem ustregla zahtevam mestnega zastopa.
prenehal biti poslancem, ko je bil po pretekli triletni dobi razpuščen tržaški mestni zbor. To je moje največe zadoŠ čenje. V popolni vzajemnosti z druzimi
G. govornik je pojasnil bitstvo občinskega davka pod imenom „konjska taksa“, poživljajoč okoličane, da naj se pritožijo, ako bi se hotela od njih zahtevati ta narodnimi zastopniki tržaške okolice trudil I taksa. Nekateri so se res že pritožili prod sem se braniti našo narodnost in svete tremi leti, a še danes nimajo odgovora, naše pravice in skušal zastopati, kolikor Razjasnivši mnogovrstna gmotna vpra-je bilo v mojej moči, tudi vase gmotne šanja, je nadaljeval g. govornik: koristi. Žal, da je stališče za narodnega V gmotnem obziru bi bilo moje spo-zastopnika v tržaškem zboru jako težavno, ročilo končano v teh kratkih potezah, ome-pod sedanjim sistemom skoraj niti bi še bilo nekatere druge malenkosti, neznosno. Malo krdelce mora se boriti | za katere sem se potezal, ki sem jih de-skoraj v vseh važnih vprašanjih, prvič zo- loma dosegel, deloma ne dosegel. Ali vse per svoje izrečne nasprotnike: vladi izrečno I gmotne koristi so le male trohice, ki se nasprotne elemente, drugič proti lastnim pokažejo, in zginejo ko popihne vanje naj-obveznikom, to je tacim, ki n a - laglja sapica, nasproti veliko važnejšemu stopajo kot vladni elementi, narodnemu vprašanju. Tu ob mejah boriti in nam naklonjeni prijatelji, ki pa vender, kolse nam je za svoj lastni obstanek, tu velja gre za našo narodnost, izlivajo hujše | vprašanje ali smo ali nismo. In vtem po-svoj žolč na nas, nego i z r e č n i gledu imajo zastopniki tržaške okolice naši nasprotniki. — Da, tu pa tam težko, da skoraj neznosno stališče pod se-oglaša se ravno od teh jeden ali pa drugi, dajnimi razmerami.
ki prvi zaluča kamen v narodnost zastop- Malo krdelce pošilja okolica v mestni nika tržaške okolice. Pod takimi razme- zbor. To malo število je izpostavljeno remi pač ne smete pričakovati od mene, brezobzirni divji sili ogromne večine levi-dragi volilci, da bi vam po pretekli tri- čarske stranke, kojo pridno podpirajo zaletni dobi našteval bogvedi kake vspehe. vezniki na desnici, vselej ko gre za naše Povdarjati moram tudi, žalibože, le naša svete narodne pravice. Izpostavljeno je prizadevanja in prištevati jih k vspehom, zaničevanju, hujskanju in vsakovrstnim iz-zato, da vam morem kaj pokazati, z ma- gredom neukrotljive galerije, in spakova-lenkostmi vred, ki smo jih morda dosegli 1 nju tržaškega časopisja, ki skuša na vse Veste, da je bila pretekla triletna doba po-1 kriplje in vsemi dovoljenimi in nedovolje-sebne pomenljivosti, ker se je odpravila tako I nimi sredstvi s podlim zasmehovanjem zvana prosta luka (porto franco)! Pri tej udušiti pravične težnje, ako jih ta ali oni priliki prizadeval si je na vse kriplje I naših narodnih zastopnikov izraza v mest-mestni zbor izkoristiti mestnemu zakladu nem zboru.
kolikor mogoče tako zvanih zboljšav, ki	No, pri vsej divjosti naših nasprotni
jih pa jaz smatram kolikor toliko kot svo- kov tolaži me zavest, da se nisem dal boščino v prid mestnega zaklada nikoli oplašiti od razuzdanih sil, ki in na kvar prebivalstva. Temu so drle proti meni kot razburjeni valovi težanju mestnega zbora, morali smo se j vselej, ko sem zagovarjal naše narodne zastopniki tržaške okolice na vso moč upi-1 pravice. Neustrašljivo sem jih branil in rati. Pri dobrem gospodarstu no zastavil vse svoje moči, da v dejanju dobi bilo tržaškemu mestu nobeno kažem našim nasprotnikom, da se mi Slo-8 i 1 e oblagati prebivalstvo z vani kar tako meni nič tebi nič ne damo novimi davki in dokladami, in zah-1 vgnati v kozji rog. tevati više občinske doklade, nego so dovoljene katerikoli občini v naši državi in ki presegajo vsako mejo.“ Tu je gospod " na
vanski živelj. Tu ni starišev drage narodnosti nego slovanske, tu ni drugih otrok nego povsem slovanske narodnosti; trdil sem in zahteval sem odločno, da se za te uboge otročiče osnuje slovenska šola. Kak vihar se je vsled tega vzdignil na galeriji in med poslanci, prepričal se je lahko vsakdo, ako je čital pozneje časnike ali pa če je kdo izmed vas bil pričujoč pri tem divjem razsanju.
V seji z dne 8. julija 1891 leta zagovarjal sem drž. poslanca Nabergoja, ki je bil govoril v državnem zboru o žalostnih šolskih razmerah v tržaški okolici. —
Kdor pozna, kako se naša slovenska mla dina raznaroduje v šoli, in kako se slepč slovenski stariŠi — vsakdo mi z lahko vestjo pritrdi, kako opravičene so bile poslančeve trditve gledč šolstva v tržaški okolici.
Ni-li sramotno, da nam no privoščijo niti jednega samega člana izmed zastopnikov tržaške okolice niti v šolski komisiji niti v delegaciji tržaškega mestnega zbora P
In vendar ni nedostajalo niti pri tej priliki nam sovražnega dokazivanja.
Vsakdo izmed nas ima še v živem spominu Logarjevo stvar, ki seje razpravljala v seji z dne 19. decembra 1891 leta. Vi ste čuli njegovo prepoved v domači cerkvi, in gotovo ni ga poštenega | etvo, ki užiga človeka na svetu, ki bi mogel trditi, da bi oduševljenja z
mi utegnol kdo dati; a za nekaj vas prosim, nekaj bi vam položil na srce in toplo priporočal; dd, zarotil bi vas, da bi bilo mojej moči: Ohranite neoskrunjeno poslednjo svetinjo pradedov svojih: narodnost svojo!
Ta jo v nevarnosti, branite jo napadov — branite jo z vsemi silami — in spoštujte jo, četudi zaničevano in teptano od naših nasprotnikov!	—
Otmite jo od pogube po tujem nasilstvu! Zavedajte se, da ste Slovani, kri od krvi, ki so jo prelivali vaši in moji pradedje v divjih bojih zoper barbare. —
Zavedajte se, da ste Slovenci, to je sinovi naroda slovenskega! Da smo vsi, kar nas je sinov naroda slovenskega bratje po krvi in rodu! Vem, da nas naši nasprotniki sumničijo ter psujejo s panslavisti, kakor da bi hili mi sovražni in nevarni elementi za avstrijsko državo. A to neupravičeno sumničenje naj nas nikar ne straši 1 Sad ne pade daleč od drevesa. Naši očetje so žrtvovali kri in imetje in ves svoj blagor za Avstrijo in slavno habsburško dinastijo. Ako so naši dedje to storili, kdo bi se drznil sumničiti nas, njihove otroke? — Za to naj nam pa nikdo ne krati pravice, negovati v sebi ono čuv-duše naše svetim ognjem naš premili jezik — za
imela ta prepoved niti najmanjšo trohico našo presrćno majko — narodnost našo! v sebi, ki bi utegnila razžaliti laško narod- To navdušenje naj vas krepi, srči in osmeli nost. Slomšekove misli o šoli bile so v v borbi prih. volitev, in dal Bog in sreča njej posnete in druzega nič. No, pa kako junaška, da bi nikdo izmed vas ni-razsajanje nastalo je v mestnem zboru, k o m u r ne oddal svojega glasu, ko sem jaz zagovarjal Logarja P Kako je ako ni Slovenec dušom in telom.
ropotalo in grmelo po galeriji, ko sem le	_________
spregovoril Slomšekovo ime in zinil slovensko besedo „Drobtinice* !
Naj vas opomnim še na Svetčev banket v Ljubljani, in seje z dne 24. decembra j Vojni minister napravil je proračun preteklega leta. Kaj je pa imela opraviti j za leto 1894. Potreboval bo zopet 5 mita svečanost s tukajšnjim mestnim zborom, Hjonov več od letos. Lepa prihodnost nas
NOYICAR,
in sploh z laško narodnostjo P Kaj je bilo tukajšnjemu mestnemu zboru mari, da
čaka!
Knez Bolgarski hotel so je se soprogo
se iskreni rodoljubi vseh stanov pridružili' vrniti na Bolgarsko preko Carigrada. Se-svojimi voščili tej slavnosti P Laško narod- daj pa je opustil to namero, to pa ne i< nost, dejali so, da smo hoteli razžaliti;' lastnega nagiba, ampak zato, ker se sul* čujte ! — zato so mestni očetje izlivali pri tanu ni videlo primerno ob tej priliki vz-dotični seji na nas ves žolč svoje nezaslišane ' prejeti Koburžana. Slabo znamenje za nestrpnosti. Mi tedaj, ki branimo le naše ' mogotce Bolgarske! — Veliko sobranje svete narodne pravice, mi, ki v opravičeni Bolgarsko se snide dne 14. maja. silobrani zagovarjamo naše stališče, mi, ki Resnicoljublje ,L Adria*. Ta list pose le upiramo, da se nam ne raznaroduje | roča, da je povodom prihoda njeg. oes. naša slovenska deca, mi ki hočemo le} Visokosti nadvojvode Karola Ludovika v ohraniti naš slovanski značaj in naš jezik : Trst bilo čuti le „Evviva“ in „Hoch* J mi smo hujskači, a oni, ki nas hočejo za-1 Ne da bi se hoteli jeziti radite „točnosti treti, poteptati in uničiti, oni, ki nam vsemi uradnega lista, vender konstatujemo res-še tako krivičnimi sredstvi vstvarjajo’ od- ^ niči na ljubo, da je bilo poprej čuti padnike in izdajice, oni se drznejo nam | „Živi o“, nego „Evviva* in „Hoch“, očitati, da napadamo njihovo narodnost, da
Priča temu nam bodi viharna seja z dne 16. aprila 1891 leta, kder sem se potezal za šolo pri Sv. Mariji Magdaleni
poslanec pojašnjeval na razsežno borbe spodnji. Povedal som tu odločno, da pri Sv. proti nakanam mestne zbornice, kateri je Mariji Magdaleni spodnji živi povsem slo-
hujskamo in delamo nemir v deželi. —
Iz tega lahko razvidite, volilci, kaj je prestajati vašim zastopnikom v mestnem zboru in gotovo mi ne bodete poštevali v greh, da vam ne morem pokazati vspehov, kakor bi si jih vi sami želeli, in kakor bi vam jih jaz sam najrajši našteval, da bi živeli med ljudmi, s katerimi bi bilo možno izhajati. A kar se godi v mestnem tržaškem zboru, zvest sem si, da se ne dogaja v nobenem mestu naše države; take nestrpnosti, menim, da je ni nikjer na božjem svetu.
Volilci! jaz si ne pričakujem vaše pohvale, ne zahtevam vaše zaupnice, in se ne tresem pred nezaupnico, katero bi
Kakor čujemo, so nekateri Slovenci poslali uredništvu rečenega lista popravek.
Pravda prof. Babsch contra „Nova Soča“. V tej pravdi je bil obsojen urednik „Nove Soče*, g. Andrej Gabršček na 200 gld. globe na korist goričkim revežem ali v slučaju, da bi se ta ne mogla iztirjati, na 40 dnij zapora; dalje na 100 gld. izgube na varščini, na povračilo tožnih stroškov ter da se obsodba mora priobčiti v „Novi Soči* in v „Osservatore Triest*“ Obsojeni urednik dobil je na to z dežele večje ali manje doneske, ki naj bi mu pomagali pokriti stroške. Tako je prav, kajti obsojeni urednik, se ni potegnil za svojo lastno čast, ampak za čast goriških Slovencev, kojo je gazil znani graški list
Umrla sta: v Ajdovščini dne 22. t. m. nadučitelj g. Jakob Setničar v 55 letu starosti in v Tolminu širokoznani starček dr. Ivan P i t a m i c, c. kr. višjega sodišča svetovalec v pokoju.
Nepoklicani branitelji. „L’ Indipendente* in „Piccolo1 sta se spravila na list „Adrio* ter jej dokazujeta kako sramotno dolži ta list vse one, ki so zaprti radi politično-iredentarskih činov. Povod jim je dalo postopanje proti onim mladeničem, ki so bili obdolženi metanja petard. Te junake imenujeta spominjena lista „i signori1, ter opisujeta njih prihod v Trst z najlepšimi in izbranimi besedami. Človek bi res mislil, da naznanjata prihod Bog ve kacih osebnostij, dočim so prišli le zatoženci kažnjivih politiških činov. Pustimo na stran njih nedolžnost ali krivičnost. Sodišče se je izreklo, da nima vzroka postopati proti njim. Vendar je pa značilno to proslavljanje uprav onih, koji j bili so vendar zatoženi veleizdajskih činov, čeprav se jim to ni moglo dokazati. A sprva omenjena lista nahajata v tem priliko, da proslavljata svoje pohtiške — somišljenike. S tem, da jih proslavljata, kažeta najbolje, da jima je nekako žal, da se sploh preganjajo osebe, ki počenjajo take stvari. Očevidci pravijo, da je bil sprejem teh osvobodjenih obtožencev na kolodvoru jako ganljiv in provokatoričen navzlic ne-brojni straži, ki je tamkaj skrbela za red. Zbralo se je nekda prav dosti jednako mislečega občinstva, vendar pa niso zaprli nobenega, kar je v sedanji dobi nekaj značilnega v Trstu. Ti in drugi dogodki, iz zadnjega časa bi morali vendar enkrat odpreti oči poklicanim krogom, da v Trstu cvete najnesramnejši iredentizem ter postaja čimdalje drznejši. Vsaka četudi pametna naredba vladina draži še bolj te duhove, tako, da pridejo nehotč na dan stvari, o katerih bi niti ne sanjal pravi avstrijski politik v Avstriji. Čas bi bil, da bi se glava strla tej pošasti.
Naši okoličani in Tržaški oderuhi. Iz spodnje okolice se nam piše: Znano nam je iz gotovih virov, da plačujejo naši okoličani nekaterim tržaškim oderuhom Italijanom do 10% obresti ali celo več ! Dotični „krvopivci1 pa niso če zadovoljni s temi nezaslišanimi obrestmi uboge „raje1, temveč zahtevajo še raznih darov od ubogih dolžnikov, kakor n. pr. sadja, vina itd.
Več takih „oderuhov* obogatelo se je že s krvavimi žulji našega ljudstva, a vrhu vsega tega so ti oderuhi še nezaslišani sovražniki našega naroda.
Noseč tako neznosne obresti dotičnim „krvopivoem1, dela si toraj naš okoličan škodo v gmotnem in narodnem obziru.
Take naše okoličane opomniti je na naš jedini denarni zavod v Trstu — na „Tržaško posojilnico in hranilnico1, katera dajo posojila proti 6% obrestim.
Ako se poslužujejo naši ljudje tega zavoda, pomagajo sami sebe — a vrhu tega pomagajo razširjevati delovanje naše „Tržaške posojilnico in hranilnice”.
Dotičnim veljakom (in morda tudi č. gg. duhovnikom) okoličanskim morala bi biti toraj v tem oziru sveta dolžnost nagovarjati domače ljudstvo, da se poslužuje domačega narodnega zavoda.
Naše ljudstvo ulaga svoj denar še vedno pri tujih zavodih, čeravno plačuje naša „Tržaška posojilnica1 več obresti (4%) od hranilnih ulog, kakor drugi tržaški nam nasprotni zavodi!
čudež XIX. stoletja. Ako se ne bi bili prepričali, ne bi verjeli, da je najti na svetu župana večega mesta, ki je zajedno doktor medicine in deželni poslanec, da ne ve, koliko let ima. In vender je resničen ta slučaj ter se ni zgodil Bog si vedi kje v Ameriki; temveč v Avstriji in sicer te dni pri neki porotni obravnavi, ko je bil dotični župan zaslišan kot priča. Isti je namreč trikrat potrdil pred sodnijo, da je star 73 let, mjgj tem ko jo v resnici že dovršil 76. leto^kar je dokazal 'z županovimi rojstvenimi podatki vrli goriški list
1 Lastnik pol. društvo „Edinost1.
„II Rinnovamento1. Ko čestiti čitatelji izvedo, da ta župan ni bil nobeden drugi kakor — Goriški dr. Mauro-vich, po tem si bodo mogli storiti sami svojo sodbo o duševnih sposobnostih gospoda župana!
Podgorski mladeniči, ki so 29. nov. 1891. pretepli iz Ločnika vračajoče se Lo-govce, stali so v torek, sredo in črtek pred goričkimi porotniki. Vseh je šest. Nekoliko je bil poškodovan le neki Štolfa, ki je zahteval 3000 odškodnine. Ker so bili pa obdolženi, da so se naprej dogovorili za napad, prišli so pred porotnike. O tej obravnavi za danes rečemo le toliko, da zanimanje za to pravdo bilo je velikansko ; prav nestrpno smo čakali izida zlasti mi Slovenci. Sinoči ob 7. uri razglasila se je sodba: dva sta bila obsojena na 2^ leta, dva na 2 leta in 2 na 18 mesecev težke ječe, pooštrene z večkratnim poetom. Vrhu tega morajo plačati vse tožne troške, a Štolfi 3000 gld. odškodnine za pokvarjeno oko. Utis te obsodbe je velikansk. Razburjenost nepopisana.
Preložena razprava. Tolminski zdravnik dr. Braun toži bivšega urednika lista „Rinnovamento1 radi razžaljenja časti. Razprava se je pričela dne 28. t. m. pred porotnim sodiščem v Gorici. Za toženega urednika došel je njega zagovornik dr. Stanič iz Tolmina. Poslednji je stavil predlog, da bi se zaslišalo 21 prič, ki dokažejo vse kar treba. Kor pa je sodni dvor odklonil vse te priče, zapustil je dr. Stanič dvorano, zbok česar se je morala razprava preložiti, ker ni bilo navzočega ni toženca ni zagovornika.
Porotno sodišče v Trstu otvori se ze zopet dne 15. junija t. 1. ter mu bode predsednik dr. O. M o n t i , namestnika Sciolis in Legat.
Novi šolski prostori društva „Sloga* v Gorici so dogotovljeni. V ponedeljek 1. maja se poslopje blagoslovi. Ob 8. uri bodo imeli šolski otroci skupno sv. mašo, potem bo sledilo blagoslovljenje in primerna slavnost. Podpiratelji in prijatelji „Sloginih“ üzavodov se uljudno vabijo, da bi se te slavnosti udeležili. Dva šolska razreda se preselita v najkrajšem času v novo poslopje.
Pogozdovanje krasa vrlo napreduje, odkar se je v zadnjih letih ljudstvo ven-der-lo prepričalo o njega koristi. Posestniki sežanskega in komenskega okraja kopajo danes radovoljno luknjo za nasade borovcev. Posebno mnogo se je pa storilo v tem oziru v tržaški okolici, kder so naj-pred začeli. Zadnjih deset let posadilo se je namreč 31,600.000 dveletnih črnih borovcev in s tem pogozdilo 450 hektarov goličav, drugih 140 hektarov pa se obsadi v prihodnjem petletji. Doslej so pogozdene vse goličave od Bazovice do Kontovelja.
Ako pomislimo, da že svet, ki jo dejan samo v prepoved, čudovito hitro zarase, če je bil tudi še tako pust, tedaj si z lahka napravimo sliko o Krasu, kakor bode za kakih 30 let: gozdič pri gozdiču, vmes prijetne vasice s prebrisanim prebivalstvom tu in tam pa — stolpi, ki bodo kazali, kod se gre v kraške podzemeljske raje, kajti dotlej preiščejo posamezne jame ter najdejo zveze mej eno in drugo, uvidivši da jim ti naravni čudeži privabijo mnogo tujcev ter s tem postane vir blagostanja.
Pevsko društvo „Zarja* v Rojanu ima jutri predp. ob 11 uri sroj redni občni zbor v dvorani „Društvene krčme1 v Rojanu po običajnem dnevnem redu.
„Družba sv. Cirila In Metoda1 ustanovila se je tudi za Istro ; ta šolska družba je pa nezavisna od enake slovenske družbe v Ljubljani. Načelnik je dr. Dinko Vitezič, njega namestnik pa Ivan Tomšič, posestnik na Voloskem. Sedež društva je v Pulju.
Dež padel je na Ogerskem in po Italiji a tudi mi smo ga dobili včeraj nekoliko, da si veliko premalo. Osobito po Krasu vlada že veliko pomanjkanje vode. Radi suše že sedaj raste cona moki, otrobom in drugim poljskim pridelkom. Isto-
tako je že znatno poskočila cena sladkorju, ker si je neki pričakovati slabe letine za peso, ako ne bode zadostno dežja. Tudi seno se drago prodaja, ker se ni nadejati dobre košnje, ako nam mili Bog kmalu ne pošlje zaželenega dežja.
Opera „Falstaff* predstavljala se bode v mesecu maju v Trstu. Mestna delegacija je sklenila povabiti k tej predstavi skladatelja samega Verdija, ter mu pokloniti ob tej priliki album s podpisi meščanstva.
Uradniki na Hrvaškem so dandanes v pomilovanja vrednem položaju. Ako kdo ne glasuje po volji vlade proti svojemu prepričanju, onda je vsak hip v nevarnosti da zgubi službo. Tako n. pr. je volil dra. Amruša od uradnikov jedini uradnik Pavel Gabaj, ki je bil takoj drugi dan odpuščen iz službe. Da bi taki rodoljubi, ki raje postavijo v nevarnost svoje službe, nego da bi volili proti svojemu prepričanju, ne ostali brez pomoči na cesti, začeli so zbirati radodarnih doneskov za zalog, iz katerega bi dobivali podporo. To je najža-lostnejša sličica iz Hrvaške. — Toda takim odnošajem bo moral biti kmalu konec. Združena opozicija nam daje v to najboljše poroštvo. Latč le složno in vstrajno dalje!
0 atentatu na Ogrskega primasa Vaszary-ja poročali smo že nedavno in povedali, da ga je rešil njegov tajnik dr. Medardij Kohl s tem, da je postavil v nevarnost svoje lastne življenje. V priznanje na tem junaškem činu podelil mu je cesar križ železne krone III. reda.
Poroka mesta beneškega z morjem. To velikansko in tradicijonelno ceremonijo hočejo baje trgovci beneški zopet oživiti, da bi s tem nekoliko opomogli gospodarskim silam mesta. Ta ceremonija se je vršila nastopno. V časih, ko so Benetke bile v cvetju, podali so se dože in člani visokega sveta vsako leto jedenkrat na obrežje Lido, kjer so vrgli v nazočnosti veliko tisoč ljudi prstan v morje v znak združenja Benetek z morjem. Temu činu so nadeli ime „Lo sposalizio del mare1. (Poroka morja).
Južna železnica uvede s 1. majem
neke spremembe na črti Nabrežina-Kormin : Z j u t r a n j i brzovlak (št. 8002) pojde iz Trsta ob in pride v Gorico ob 10-3. — Zvečerni brzovlak (št. 1004) pojde z Nabrežine ob 8‘37 in pride v Gorico ob 935. — Mešanec (št. 1012), ki je poprej odhajal iz Trsta zvečer ob 8'10 in prihajal v Gorico ob 11*37, bo odhajal že ob 5*30 popoludne ter prihajal v Gorico ob 8-59 (v mesecih juni, juli in avgust pa pohiti, da pride vselej že ob 8 27).
Iz Gorice v Trst: Zjutranji b r-z o v 1 a k, ki se je doslej skoro eno uro ustavljal ob Nabrežini, pojde ob 7*15 in pride v Trst ob 8*50. — Zjutranji poštni vlak iz Gorice ob 9 02 in pride v Trst ob 11*18. — Večerni brzovlak bo odhajal iz Gorice ob 7 05. — Ob nedeljah in praznikih vrača se v tem času tudi tržaški zabavni vlak iz Gorice ob 9*36 zvečer.
V morje je padel po naključbi 751etni starček A. Simonet. Dva mornarja sta ga iz vode zlekla in rešila gotove smrti.
Štrajk tesarjev na Dunaju. Ko so redarji hoteli odpeljati v zapor nekega agitatorja, napali so jih štrajkajoči kamenjem.
Krokarjeva osveta.
Humoreska. — Spisal Jadranski.
(Dalje.)
III.
Krokar je vedel, da je popoludne solnce pripekalo, pa da je marsikdo zdehal od vročine, a poznal je poleg tega nekoliko žejnih jelenov, ki se nikoli ne branijo domače kapljice, posebno pa če dobodo bedaka ki zanje plačuje. No, tak je n. pr. Klinov Jure, ki bi šel v Mačkovlje za kozarec vina, tak Trčkov Mate, ki bi zastavil cel6 svojo zlato Urško, da mu lo
kdo ponudi piti, tak Hudournikov Jože, ki bi prodal vso vas in vse Slovanstvo, da se le utopi v njegovem pogoltnem grlu požirek domače črnine in tacih je še nekoliko drugih, katerim sta narodnost in poštenje poslednja skrb. Tile seveda niso volilci in jih je potreba pri volitvah kakor podplatov v juhi, a da le znajo piti, to je bilo za Krokarjeve namere dovolj. Obajdil (obšel) je v naglici njihove suhote, poiskal gnezda, kder so tičali, spravil jih nekoliko na noge in šel ž njimi v Živčevo gostilno. Predstavil jih je dohtarju Cuceku kot volilni odbor, in jeli so zasedati prostore za okroglo mizo ; pa še niso bili vsi posedli, ko je že dohtar Cucek poprijel za besedo ogovorivši jih z besedami : Slavni odbor !
.......Nikar tako naglo, nimamo nobene
sile, presekal mu jo Klinov besedo. — Brez vina ne sklepamo ničesar, pristavil je
Trčkov...........Vina na mizo, zaključil
je Hudournikov Jože in gonil krčmarja k sodu, ker se je ta nekoliko obotavljal. — Kdo plača? vam no dam ničesar, dejal je krčmar in zdajci molelo je mnogo prstov proti dohtarju Cuceku in kazalo vanj, slavljenca tega večera. „Slavni odbori1 oglasil se je zopet dohtar Cucek — „ker mi je danes jako velika čast, da sto me izvolili svojim kandidatom...........1 To je dol-
gočasno ; kaj čast, mi hočemo vina, posegel mu je Hudournikov v besedo in ves slavni odbor mu je pritrjeval razun Krokarja, kojemu so rojile vse druge misli po glavi, nego odborovi sklepi. — „No veseli me, grozno me veseli, da sem prišel v tako odlično družbo kakor ste vi odborniki tega okraja“ nadaljeval je naš kandidat . . . . a do konca mu ni bilo mogoče priti, kajti zborovalcem jelo se je zdehati, pričeli so
ropotati in porogavati se mu.............
Posluh! Hudournikov ima besedo: Gospod kandidat! mi ne ljubimo dolzih govorov na trezno vreme ; malo in krepkih besedi nam zadostuje, a najprvi pozdrav mora biti ta: Vina na mizo ! — No, saj to je, kar sem hotel povedati, izgovarjal se je dohtar Cucek. Veseli me, da imam opraviti z vinskimi bratci in štejem si v veliko čast, da se vam morem pridružiti in privspevati v prosveto Bahovo ! Bakav, (bokal), dä, bakav, to je poštena beseda, ki se pristaje našemu kandidatu, zija Hudournikov in ponavljajo njegovi tovariši; in dohtar Cucek dč krčmarju, naj prinese vina na mizo. Krokarju pa namigne posebe naj plača z vsebino mošnje, ki mu jo je bil poprej podaril ali prav za prav posilil. — Krčmar donaša vina, bokal za bokalom priroma na mizo, kozarci, ki so že teden dan počivali, jamejo se živahno gibati in letajo kakor stekleni strežniki sem ter tja od mize k žejnim ustom in od ust zopet na mizo; včasih se tudi nekoliko nerodno zasučejo, pa se jim polije med potjo kaka kapljica in kane dohtarju Cuceku na belo srajco pa mu naslika kacega rudečega škorpijona.
Njegovi sodrugi so seveda bolj ročni v popivanju, pa pazijo početkom, da se nijedna kapljica ne odtegne globocim njihovim žrelom. Se le ko jim gre vino v lase, prevrne ta pa oni kak polni kozarček, in se nareja na mizi jezero, pošiljajoče na vse strani svoje potočke, in ti se v kačjih podobah vijo proti miznemu obrobju, potem se pa zgubi njih sled in nahajaš ga zopet na tleh pod mizo v mnogoterih lužicah. To se pravi po domače, da so ga pili tako, da je kar teklo od mize.
(Dalje prih).
Izpred sodišča.
Sodnik (proti zapeljani). Dovolite !
Ste-li bili takrat ... že gospa........
ali pa le devica P . . . .
Zapeljana: Poštena gospa in stara devica sem bila takrat .... a še le potem ...........nič več poštena devica
ampak .... le stara gospa.
Izdajatelj in odgovorni urednik Make Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu,