^k din r-« j *** io prtinikoT. , , , d-ilr SaturdajSi i sad HolUtoj«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE >M#M#MiMM##M#MM##MMMMM#NI UrvdniAkl in uprmvnlikl proatsfii S6A7 3. Lawndal« An. Offios of Publlcationt MAT South Laendala Aro. ToUpbon«, Rockwall 4904 -TEAR XXXL Cona lit ta ja »6.00 SnUr*d m Mcund-clui mat ter Januarjr 1«. 1IU, al Um pot-offke« " Cfatc—°' UM«®to. und*r th« Art ot Congr«. of lurch I. tltt CHICAGO, ILL., 1'ETKK, 12. AVGUSTA (AUGUST 12), 1#38 Subscrlptlon fd.OO Yearly STEV.—NUMIIKK 158 Acceptanco for mailing a t special rate of poatage providod for la aoctlon 1103, Act of Oct. 8. 191T, authorl«od on Juna 14. 1918. usija in Japonska se izrekli za premirje Lažnostina Daljnem vzhodu ustavljene OSEBNA KOMISIJA UREDI MEJO jl^va, 11. avg. — Bitke med ii in Japonci na spornem o-alju med Korejo, Mandžurijo Sibirijo so bile ustavljene arij opoldne v smislu dogovo-ki je bil dosežen v Moskvi ni lovjetskim zunanjim komični Litvinovom in japonskim inikom. Dogovor vsebuje ..glavni proviziji, ki sta: Čete na obeh straneh obdrži-pozicije, ki so jih zasedle v ček. Posebna komisija, ki jo iU dva reprezentanta Jamske in dva Sovjetske unije, urediti mejo na spornem gmlju. Uradni komunike pravi, da je remirje predlagal Litvinov, ki t tudi sugestiral imenovanje gtopnika tretje velesile kot uredovalca, kar pa je poslanik imoru Sigemitsu odklonil, rej je Sigemitsu priporočal i-enovanje komisije, ki naj bi tvorili trije reprezentantje iponske, trije Rusi in trije redtitavniki Mandžurije, japon-vazalne države. Sovjetska bda je odbila priporočilo, ker tako sestavljena komisija polnila zapostavljanje Rusije, ki zahtevala enako reprezenta- lomisija, kakor je zdaj se-ivTJena, je japonska koncesi-Rusi j i. Zunanji opazovalci Moskvi pa kljub temu dvomi-. da bi sklenjeni dogovor lik-Hiral obmejne incidente. Mož-■t je, da bodo voditelji japon-! oborožene sile, ki imajo viio besedo v vladi, ignorirali *ovor, ki določa ustavitev so-rainosti. Konflikt .se je razvil, ko je kla Kusiju utrjevati hrib pri »fkufengu, izjavljajoč, da je Sibiriji. Bitke, ki so bile vče-ti končane za posest tega hri-»o »e pričele 11. julija. Zad-* Wtks se je po poročilu re-"terja ameriške časopisne a-»ture Associated Press vršila torek. Pričela se je zvečer in ■M je tri ure. ( Domače vesti Obiski Chicago. — Joseph Drenik in John Podboj iz Strabana, Pa., sta 10. t. m. obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete.— Camillus Zarnik, gl. distriktni podpredsednik v Clevelandu, je tudi pripeljal svojo ženo s seboj, ko je prišel na sejo gl. odbora SNPJ. Vesti iz Clevelanda Cleveland. — Družini Anton Kastelec je te dni umrl sinček Leonard, star dve leti in sedem mesecev. Mrtvega »o našli Chicago. — Rojaka Karla Jegliča so zadnje dni našli mrtvega v njegovem stanovanju, Howe st. Mož je živel sam in najbrže ga je zadela kap. Star je bil 58 let in doma iz Tržiča na Gorenjskem. Avto ubil Hrvata in Hrvatico Port Arthur, Ont., Kanada.— Pred nekaj dnevi sta bila pri avtni nesreči ubita Hrvat in Hrvatica Mato Vukovič in Mary Jelič, težko ranjena sta pa bila Joe Jurišič in Mike Bazdarič. tolarska unija Podpisala dve pogodbi P««o, 11. avg. — Van A. «Jr*r. pokrajinski direktor za industrijsko organi-"Jo. je včeraj naznanil, da je unija podpisala dve ki določata, da je ona JJtavnica vseh delavcev pri Javnih pogajanjih. Eno je 1 American Can Co., ki ^uje tovarne v Chicagu in v državah, drugo pa z "^national Harvester Co. krije tudi rudarje, ki E^1 v njenih rudnikih v ■•eioti. Naskoki na kitajsko obrambo odbiti Nova kitajska armada formirana Sanghaj, 11. avg. — Japonske vojaške kolone, ki operirajo v dolini ob reki Jangtse, so uprizorile včeraj več naskokov na kitajske obrambne pozicije, da najdejo točko, ki bi jim omogočila prodiranje proti Hankovu, kjer je sedež kitajske vlade. Ena japonska kolona je skušala prodreti skozi obrambno Črto zapadno od Kiukianga, druga pa črto pri Juičangu. Kitajsko poročilo pravi, da so bi li vsi naskoki odbiti in Japonci so se morali umakniti z velikimi izgubami. Daleč proč od fronte ob reki Jangtse, v distriktu Potungu, ki leži na drugi strani reke VVang-pu od Sanghaj a, je bila formirana nova kitajska armada iz guerilskih čet. Te čete so bile v zadnjih tednih aktivne v za ledju ozemlja, ki so ga Japonci zasedli pred več meseci. lo?."'*< med ■"»mi Ameriške dtlavtke federacije ~ Medtem, ko Z&tSSt , • vozniki prevažajo wletrgovlno. v stavki. ne Da ve fc* ^^»ednik unije voz-7* proteate. «>»"nlje voznikov, , f h JWI11 V Am«rl*ki I ^-dfraclji. Štiri vele-J*.,n manjših je pri- Vh. kl- ch*ru» »I d unij€ Vf«nJkov. ' '* mora pokoriti ^rav unijo ADF očita-",rn ^»kolomatvo. Pet milijard za o ja-čanje ruske armade Stalin te udeležil seje vrhovne zbornice Moskva, 11. avg. — Josef Stalin, diktator sovjetske Rusije, se je včeraj udeležil seje vrhovne zbornice (parlamenta), ki je bila otvorjena v Kremlinu. A. G. Zverev, finančni komisar, je pojasnil detajle proračuna za to leto, ki znaša $25,000,000,000. Od te vsote bo potrošenih $5,-400,000,000 za ojačanje sovjetske oborožene sile na suhem in morju. "Politika Sovjetske unije je mir z vsemi državami," je rekel Zverev. "To ne pomeni, da zanemarjamo svojo obrambo. Sovjetska unija je pripravljena na vse eventualnosti in bo odgovorila na vsak udarec z zunanje strani, ki lahko pride, t močnejšim udarcem." Včerajšnje zasedanje parlamenta je bilo drugo po parlamentarnih volitvah, ki so se vršile v sovjetski Rusiji 12. decembra preteklega leta nu podlagi sovjetske ustave. Predsednik unije ADF napadel člana delavskega odbora New York, 11. avg. — Zahtevo glede preiskave aktivnosti Edwina S. Smitha, člana federalnega delavskega odbora, je včeraj izrekel Joseph P. Ryan, predsednik mednarodne unije pristaniških delavcev, ki je včlanjena v Ameriški delavski federaciji. Ryan pravi, da je Smith pristranski v prilog unijam CIO, ki jih kontrolirajo komunisti. Velika letalska nesreča na Ogrskem Debreczen, Ogrska, 11. avg. • Dvanajst ljudi se je ubilo včeraj, ko je veliko potniško letalo treščilo na tla v bližini tega mesta. Med ubitimi je devet re-porterjev, ki so bili po vladi povabljeni, naj se udeležijo letalske razstave v Budimpešti. Pilota in mehanik so med žrtvami. Letalo je treščilo na tla kmalu po dvigu z letališča. VODJE(3BANJA 'BACK-IMORK' BILIJ*LAČAN1 Družbe rekrutirale tudi žene jeklarjev za zdrobite? stavke ŠERIF POSTAVLJEN NALA2 Wa«hington. — (FP) — Pri svojem razgaljanju stavkolom-skih in antidelavskih aktivnosti jeklarskih magnatov je senatni obsek za civilne avobodščine zadnje dni tudi odkril, da so bili voditelji "bak-to-work" gibanja pri Republic Steel in Youngs-tovvn Sheet and Tube plačani za svoje garjevako delo. Martin J. Walsh, predsednik kompanijske unije Brier Hill K m p 1 o y e e s Association pri Youngstown Sheet and Tube, je prejel $282.27 od kompanije "za izredno delo." se odzvale apelu Davida M. VVhita, načelnika organizacije Prijatelji Linrolnove brigade, naj |>omagaJo članom te brigade, kl se borijo na strani špan-' aklh lojaliatov. Kupile ao ž« vsč ato parov čevljev, nogavic in drugega blaga, ki bo poalano v Španijo. Omenjena organizacija Je pričela zbirali tudi aklad $250,000, da omogoči vrnitev ameriškim prostovoljcem, ki so bili ranjeni v bitkah s španskimi fašisti, Parls, U. avg. — Nevarnost vojne v Sredozemlju se je spet pojavila, ko je dospelo v Pariš poročilo iz Rima, da je grof Ga-leaszo Ciano, italijanski sunanji minister, odklonil angleški načrt glede potegnitve italijanskih čet ii Španije in Baleriških otokov, ko se je v njegovem uradu oglasil angleški poslanik Ptorth. Angleški načrt bojkotira tudi general Franco, vrhovni poveljnik španske fašistične armade. On doslej še ni formalno odgovoril na poziv angleške vlade, naj pove svoje mnenje glede potegnitve tujih čet iz Španije. Julio A Iva rez del Vajo. sunanji minister španske ljudske vlade, je včeraj protestiral pri poslanikih Anglije in Francije v Barceloni proti odlašanju. O-pozoril Ju je, da je španska vlada v načelu že tnlobrlla načrt, dočlm se fašisti obotavljajo. V Parizu prevladuje mnenje, da bo Francija odprla svoje meje Izvozu orožja in bojnega materiala v lojalistično Španijo, če bodo fašisti bojkotirali angleški načrt o odnoklicu tujih prostovoljcev is npanije. Ptrmignan, Francija, U. avg. — Bojno letalo, čigar Identiteta še ni bila ugotovljena, Je včeraj bombardiralo pristanišče v Osn-diji, Španija, ki je angleška posest, Vrglo je veliko Število bomb In sipaio krogle is strojnice na mesto. Koliko ljudi so bombe in krogle ubile, še ni znano. To mesto je oddaljeno 86 milj od Valenclje, glavnega pristanišča španske vlade ob Sredozemskem morju, Istočasno je šest fašističnih letal napadlo Alicanto in pristanišče v Barceloni. Letalci so vrgli čez 50 bomb, ki pa niso povzročile veliko škode, ker je večina bomb padla v morje., Dve osebi Sta bili ubiti in štiri ranjene v navalih. Neka ladja v pristanšču je bila poškodovana. Pogajanja med Čehi in naciji obnovljena - Načelnik angleike komisije poroča o uspehih Praga, U. avg. — Premier Hodža je včeraj obnovil pogajanja z reprezentanti sudetskih Nemcev, ki so bila suspendirana avgusta, ko Je prišla v Prago neurudna angleška komisija, da (HiKreduje v sporu med vlado lil voditelji nemške manjšine. J£rriat K umit in Alfred Ko-sche, poslanca v parlamentu in predstavnika sudetskih Nemcev, sta včeraj konferirala s premier-Jem. Obvestils sta ga, da telita posfiešitev pogajanj, dočlm Je Konrad lletilein, vodja naclj-ske stranke, pred dvema tednoma plediral, da potrebuje več časa, Kunciman, načelnik angleške komisije, nadaljuje s svojim delom, ds poravna konflikt med Cehi in Mudetskimi Nemci, ki zali t m s jo avtonomijo. On ln njegovi ismiagači so včeraj Is-javili, da m dusegli te nekaj utpehov. Člani komisije pregledujejo material, kl Jim Je bil predložen v Pragi. Motnost Jo, da bodo člani komisije odpoto-viili v distrlkte, v katerih tivljo sudetski Nemci. -- PSOSVSTI PROSVETA THE ■KUGHTEJUHDIT M v UmUA M PO»rOEMI II PROSVETA___ •MT-M Se. Lmwmd*U «*» mwr" 09 tu riwiAiw Datum * Mt prim" lna kopic eksploziv, ki se Ishko vsak čas razletijo. Uporni general Oedil-lo, o katerem pravijo, da je naklonjen fašistom in da ga ameriški ter angleški petrolejaki baroni finančno podpirajo, je še vedno na prostem —in čaka prilike, da organizira armado pustolovcev in spremeni Mehiko v drugo Španijo. Vladajoča stranka v Mehiki, takozvana nacionalna revolucionarna stranka, je začela notranji konflikt; zabela je razpadati v dve frakciji in ta razkol učinkuje tudi na mehiško ar. mado. Razkol podpihujejo komunisti, ki bi rsdi imeli "čistko" v stranki in armadi zoper tmrkisie na eni strani in demokratične socialiste. ki so enako proti komunistični diktaturi kakor proti fašistični, na drugi strani. Ob strani pa še vedno stoji stara mehiška rak rana—katoliška hierarhija, katera si še vedno izlizava stare rane in čaka priložn<»sti, da se maščuje za izgutio svoje politične in gos|M>dar-ske moči ter da si prisvoji izgubljene privilegije in ogromna (»osestva. Vse to—in Ae mnogo več—so pripravljeni sodi smodnika. Treba je le, da kdo prižge užigal-no nit do enega in vai se bodo razleteli v novi civilni vojni—pa bomo imeli drugo $|>anijo na južnozapailni meji Združenih držav. In Hullova drezajoča nota je prav lahko užl-galna nit. Ilull dobro ve. da ne more iztisniti krvi iz repe:—ogromne vsote odAkodnine v zlatu za (Midržavljena posestva ameriAkih bogatinov, ki so pokupiti ta posestva v Mehiki Iz golih Apekulacij. Mehika ne more danes pristati na nobeno odAkodnino, ako mtfe bankrotirati. In če državni tajnik Huli to ve, čemu potem dreza v Mehiko v tem kritičnem času? Mar dreza zato, da provneira oboroženo intervencijo ali pa okorajžl fašistične pustolovce na civilno vojno? Ali ao vsa zasežena poaeatva ameriAkih kapitalistov vredna strašne cene. katero bi ubogo mehiško ljudstvo moralo plačati V tem slučaju! Glasovi iz nase Na« Pittsbargfi je ofcej! Pittnburgh. Pa. — Rad čitam dopise Toneta Jankovlča in dopise drugih dopisovalcev, tako tudi vesti o važnih atvareh, ki se tičejo SNPJ. Toneta poznam kot borca za delavske pravice. Sedaj pa se vidi, da je poatal nekam boječ, ni več tak kakršnega sem posnal pred leti. Se vesel bi moral biti, da so bo prihodnja konvencija SNPJ vršila v Pittsburghu, ne pa delovati za nekakšno iniciativo in splošno glasovanje ter nepotrebne stroške Slovenski narodni podporni jednoti. Ali morda Tone miali, da ao pennsylvanaki člani že vel umrli? Ali ae še spominja tistega časa, ko je pred 22 leti prišel v naselbino kot čvrst in navdušen rojak? Cemu se sedaj boji Pitta-burgha? Pozna me, ko aem hodil z njim pred 22 leti od hiše do hiše, neglede kakšnega prepričanja so bili obiskani rojaki. Lahko rečem, da je bil uspeh brez mala v vsaki hiši, In tudi danes so še prilike za širjenje dobrega in poštenega čtiva. Se je proatora za atvarno in pošteno delo, ne pa za prepire in obrekovanja. Zato pa se naj Tone nikar ne boji Pittsburgha, saj ni tako grd kot ga opisujejo, in kadi se v njem presneto malo. V Pittsburgh sem se naselil pred 16 leti, čvrst in poln življenja, pa se mi do danea ni še ničesar slabega pripetilo med tukajšnjimi rojaki, ki so dokaj prijazni. Poakusil sem te precej naselbin po Združenih državah, pa nisem opazil nobenih posebno velikih razlik. Tudi iz metropole sem si moral enkrat 'ukrast' vožnjo. Čigava krivda je bila? Morda jo bo prisodil meni ali pa kapitalističnemu sistemu. In baš isto sem enkrat poskusil v Pittsburghu. Vidiš, tako je. Vsled tega svetujem Tonetu in ostalim članom njegovih misli v metropoli, ako imajo kaj takega v pretresu za izdelanje iniciative, da se rajši pripravite na agitacijo v Pittsburgh, pa bo več koristilo SNPJ. Kajti tukaj je še precej polja za delo SNPJ, le agitatorje potrebujemo. Torej kar zavihajmo rokave, pa bo šlo. Po mojem mnenju je potrebna konvencija baš v Pittsburghu, zato čestitam vsem tistim delegatom, ki so glasovali za ittsburgh. Mar se Tone boji, da ga bi v Pittsburghu s kamenjem nagnali, kot ae je to baje zgodilo pred leti. Nič se ne boj — te odurnosti je odstranil ka-pitalistični sistem, tega ni več v naši naselbini, sato boš lahko mirno zaspal In se pripravil naslednje jutro za konvenčni dnevni red, ako boš tako želel. Na konvencijo boš akoro gotovo prišel. Pa si podaj mo roke in prihranimo jednoti nekaj nepotrebnega dela in trošenja denarja s tem, da ostanemo pri konvenč-nih sklepih. Rodimo bratje, ne razdirači. Delajmo premišljeno, pa bo vse v redu. Moje mnenje je, da bo kon. venčno zborovanje dosti poma galo Pittsburghu v agitaciji za pridobivanje novih članov SNPJ in listu Proavoti novih naročnikov. več kot katerikoli drugI na selbini. To je namreč moje mnenje. S Tonetom pa si ostaniva prijatelja, kot ava bila doslej. Deluje naj za Pittsburgh, pa se ho prepričal, da nI vse tako slabo pri nas — imamo tudi pri nas nekaj fantov od fare. Ako bova še živa leta 1941 In če bo Tone prišel na konvencijo SNPJ Pittsburgh, bo gotovo rekel: Hrvatin, imaš prav. Jože, res je tako! Jonepli Hrvatin. 118 razmer ni izselilo, vztrajamo in polagoma životarimo v nad i, da prej ali slej mora priti preobrat in izboljšanje delavskih razmer Od nekdanjega precejšnjega števila Slovencev naa je oetala še majhna peščica, ki poetaja čimdalje bolj redka, ker nemila smrt trga rojake iz naše srede. Dne 16. julija t. 1. je neizprosni zakon narave pretrgal nit življenja tudi mojemu soprogn Mat tu Chesniku, ki je podlegel mučni in dolgotrajni proletarski bolez ni. Ob spominu na naše pretekle skupne dni veselja nas zelo boli, da se razmere obračajo vedno na slabše, da se tako krč« število rojakov, ker padajo drug za drugim v prerani grob naši vrli Člani, ki so z veseljem delovali in veliko prispevali za dobrobit društva in jednote. S tugo v srcu se spominjam, kako je bil tudi pokojni mož vnet in agilen na društvenem po-u, kakor tudi v delavskem bo-, u, kar pa v svoji naravni skromnosti ni nikdar oglašal v javnosti, toda kij ubitemu si je spletel avorjev šop v nepozabni častni spomin. V priznanje njegovega dobrega dela v življenju so ga člani in prijatelji obložili a številnimi venci krasnega cvetja, mu priredili zelo velik in veličasten sprevod na njegovi zadnji poti n ga izročili materi zemlji v naročje k zasluženemu počitku. Najiskreneje se zahvaljujem vsem cenjenim društvom in darovalcem cvetlic ter za vse in vsem, ki ste izkaial! svojo naklonjenost ob uri žalosti ob nenadomestljivi izgubi dragega soproga in vrlega člana društva. Ohranim vas v trajnem in hva-ežnem spominu. Vršitev dobrega dela za splošen dobrobit delavskega "napred-*an* drevesa, ki svojo okolico po višini V™* ali pa če so med drevesi nekje večji P"*" Enako je s samotnim človekom, ki >t«p» polju. Njegova, čeprav neznatna vrtina, dar zadostuje, da poveča električno nag Zato pogostoma priporočajo, naj « I ^ ravnini med nevihto vležejo na t a. mi pogoji je bivanje v gozdu med ne> ht ^ ugodno, kajti blisk trešči večinom«^ vrh in švigne ob deblu v zemljo. M 1 doval neposredni okolici. Pred dr»j«etimi leti 19 avgusta esti s Primorskega po L|ija.-Po priključitvi ^Nemčiji - A|gfl™'-L govorice Pv svoji konll 3 Nemčiji ■;k Nemčiji vi,„ uovorice, da bo tria-iJdr^voji konkurenčni bor-jL.,«,„ in ostalim KfiM" ki si jih je Knekdanje Avstrije za-5 tako zvanimi jadran-"emiškimi tarifami. Ita-sl vlada je takoj odločno (Srala njih dejanski po-x izjavo, da bo tudi v no- ^ožaju branila trzaške m-r Koncem maja je bil med Ho in Italijo sklenjen sp* L o katerega vsebini objav-komunike sicer ni povedal r a se je naknadno ven-ixkazalo, da tržaška luka riključku Avstrije k Nemči-nnainoni ničesar ali vsaj ne logo izgubila. .poročilih, ki so jih objavili ingki"Allgemeiner Tarif-An- 7 dunajska "Neue Freie n" in tržaška dnevnika, se brškone s 1. januarjem pri-ijejfa leta zares ukinile vse pranje ugodnosti, ki jih je tj avstrijski režim zagotovil liki luki, predvsem tako zva-jidranska železniška tarifa, fo katere je bil železniški m blaga iz Avstrije v Trst 12 do 15 odsto cenejši kakor peri proti Hamburgu in Bre-u. 2e s 1. junijem so bile njene tudi druge olajšave iz-tega tarifnega sistema, ki so nnašale zlasti na uvoz bom-kave, čaja in droga v Av-, V veljavi pa bodo baje ile vse dosedanje tranzitne ife u promet med Trstom in koslovaško ter deloma Mad-nko preko avtrijskega ozem- ijo lemški tarifni sistem se bo s tkom prihodnjega leta sicer iiril na Avstrijo, a Trstu se mesto dosedanjih ugodno-agotovile nove, ki se bodo »loma opirale na sporazum, t bil sklenjen med Italijo in tijože leta 1926, Po najno-m dogovoru je nemška vla-prevzela obveznost, da trža-hki ne bo prikrajšala njenih njih tarifnih privilegijev, Mi ne bo izdala nikakih dru-posebnih ukrepov za promet fcleznicah, cestah ali rekah, So katerih bi se zunanji pro-avstrijske dežele preusmeril rti Mverozapadu. Dogovorje-bilo tudi, da se bodo av-faki uvozniki in izvozniki v pnem prometu s Trstom lah-postuževali nemške mesto tež-^*fljivih tujih valut. Na posebne konvencije med ijanskimi in nemškimi državni železnicami pa bo nemško "wno miniHtrstvo izdalo speto tarifni seznam za avstrij-ielezniški promet na progah »ti Trstu (preko Maribora, Je-*jn Trbiža) in obratno, po m ,MJ Prevoz avstrijskega *na teh progah do Jadrana J**Tm za 10 odsto cenejši * ^ kombiniranih železni-»[ecnih progah proti Ham 11 «n Bremenu. kroalno so bili tržaški inte-"a ta način zares zaščiteni. 7iru n<)Vega sporazuma in W«vanju Trstu na novo tarifnih privilegijev \*»r lahko še nadalje raz-*Jjjkor toliko svobodna kon-P** Bed Trstom in Hambur-Bremenom. Po podat-,opo|» Trieste" se je U »T"a v ^»«>ednjih treh u n *eae na avstrijske ja-tarifi, razvila v prilog -J^'hluk. Od skupne jT^njske« blagovnega K ; 'Mu in Hamburgu ^odpadlo vozne predmete. Zato je odločilnega pomena, ali se izvoz tega blaga iz avstrijske dežele ne bo preusmeril v nemške industrijske centre, kolikor ne bo blago v vse večji meri predelano v domači industriji za nemški kon-zum. V takem primeru' bi bile tudi zgoraj omenjene spremembe tarifnih ugodnosti za tržaško lu-ko brez pravega pomena. Vsekakor ae bodo rezultati novega gospodarskega odnosa do avstrijske dežele pokazali tudi še pod sedanjim začasnim jadranskim tarifnim režimom, najda-lje do konca tega leta, bržkone pa že do bližnjega septembra, ko se Trstu v okviru obiska ministrskega predsednika obeta nedvomno odločilni gospodarsko-politični dogodek. ž-r. Važna jezikovna odredba v Jugoslaviji "Koroški Slovenec" (Celovec) prinaša: Jugoslovanski notranji minister dr. Korošec je odredil, da se morajo javni uradniki, ki služijo na ozemlju katerekoli narodne manjšine, tekom treh let priučiti jezika na-rodne manjšine. Minister utemeljuje odredbo s tem, da je uradnik v stalnem stiku z ljudstvom in more svojo službo vršiti vestno le v slučaju, če posluša in razume želje in pritožbe ljudstva. Uradniki manjšinskega ozemlja bodo zato uživali gotove prednosti pred ostalimi. Po preteku treh let bodo uradniki brez znanja manjšinskega jezika prestavljeni in zapostavljeni. Za uradništvo donavskega banata je na primer predpisano znanje nemškega, ogrskega in rumun-skega jezika. Omenjena odredba je vzbudila posebno v manjšinskih krogih veliko pozornost in potrjuje dejstvo, da jugoslovanska vlada vzorno ravna z narodnimi manjšinami in ji je mirno sožitje večinskega naroda z njimi zelo pri srcu. "'Berite Tatge-blatt" je pod naslovom "Nemško se učijo" pripomnil, da bo imela nova odredba ugodne posledice .na gospodarskem in kulturnem področju, in se nadeja, da bo posebno upoštevana nemška govorica, katere se poslužuje 100 milijonov ljudi in ki je vez med narodi sredne in jugovzhodne Evrope. Ne dvomimo, da bo jezikovni odlok jugoslovanske vlade, ki podčrtava težnjo Jugoslavije za mirnim sožitjem tudi z država-mi-sosedami, napotil tudi druge države, da enake svoje težnje podprejo s sličnimi odredbami. Begunci pred sodiščem Pred goriškim sodiščem bi se moral vršiti proces proti 35 let staremu Avgustu MartinUciju in »5 let staremu Petru Brcgantu iz Gorice, ki sta se pred dobrimi štirimi meseci odpravila tolminske gore in zbežala čez mejo, da bi si poiskala dela in zaslužka, ter 40 letnemu Lojzetu Kosiču iz Pliskovice, ki jima je baje pomagal pri begu. Obmejni miličniki so vse tri prijavili policijskim oblastem, ki so poleg tega ugotovile, da jc bil Lojze Kosič že nekaj čana pod policijskim nadzorstvom in da je brez njihovega dovoljenja od-| šel od hiše. Glede njega »i pravzaprav še nise niti na jasnem, ali je vobče odpotoval čez mejo, nego le da je soobtožencema pomagal pri begu in odtlej ga ni bilo mogoče nikjer več najti. Tudi Martinuci je bil obtožen še zaradi nekega drugega prestopka. Državni tožilec je sestavil zelo obširno obtožnico, v kateri zahteva za vse tri begunce prav občutno kazen. Dne 23. julija bi se moral pričeti proces na goriškem sodišču. Sodnik pa je takoj ugotovil, da je za vso stvar pristojno tolminsko sodišče, v katerega območju so bili prestopki storjeni. Proces se bo res v kratkem vršil v Tolminu. Zanj je zavladalo v širši javnosti precejšnje zanimanje. Tudi listi so že objav-ili kratka poročila o preiskavi. r > , .:< • ' ■ L l Novo univerzo v Trstu bodo pričeli graditi že v septembru. Listi so objavili vest, da je bil načrt za novo poslopje, ki bo zelo reprezentativno, kakor kaže "Piccolova" slika, že odobren in da se bodo odslej pripravljalna dela po odredbi vlade naglo nadaljevala. Omenjeni list tudi izraža mnenje, da bo temeljni kamen za novo poslopje položil Mussolini, čigar obisk je napovedan za tisti čas. Verjetno je, da bo ministrski predsednik prišel v Trst okrog 20. septembra. Za 21. september so namreč listi na povedali njegov obisk v vasi Tor re di Zuino v spodnji Furlaniji, ki ni baš daleč od Trsta ln kjer si bo Mussolini ogledal nove ve like objekte tekstilne tovarne "Snia Viscosa". Velika skupina jugoslovensklh bivših bojevnikov se je pripelja la v Gorico. Skupno jih je bilo okrog 250. Ogledali so si nekdanja bojišča in se spet vrnili preko meje. V jadranskih . ladjedelnicah, kjer je pred kratkim zaradi trenutnega pomanjkanja surovin delo nekoliko zastalo, bodo smislu novega gradbenega programa, kakor poročajo tržaški listi, v kratkem pričeli graditi nekaj motornih ladij. Zavod za financiranje gradnje potniških in tovornih ladij je Že stavil na razpolago potrebna sredstva za nekaj manjših ladij, ki bodo plule na progah proti severnim evropskim pristaniščem in po Sredozemskem morju, ter za dve ogromni prekooceanski ladji. Nekatere teh ladij bodo zgrajene v Trstu, Tržiču in pri sv. Roku v'Miljah. V laboratorijih ladjedelnic že preizkušajo modele novih ladij, ki naj bi se zgradile po najnovejših sistemih, tako da bodo glede brzine in notranje ureditve sposobne za mednarodno konkurenco. V Batah nad Grparom je nastal 24. jul. na posestvu 66 let starega Andreja Humarja požar. Ogenj se je pojavil v hlevu, ki je bil kmalu ves v plamenih. V veliki nevarnosti so bile tudi sosednje stavbe, a vašča-nom, ki so takoj prihiteli na pomoč, se je posrečilo požar omejiti. Veliki hlev pa Je pogorel. V njem je požar uničil okrog 100 stotov sena in nekaj poljskega orodja. Humar ima za 10.000 lir škode. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje • t. strani.) koviču ne telim. Naj Živi on in njegov list—naj ga Čitajo tisti, ki verjamejo v njegove laži. Da, prijetno je poslušati zastopnike federacije zaimdne Pen-ne, kako je Vitko kričal na fe-deracijski seji 24. julija v Broughtonu. Mislil je, da jih bo prepričal, pa ni šlo— izžvižgali so ga s takim močnim glasom, da je moral utihniti. Nisem bil na tisti seji, zato ne morem trditi, koliko je na tem resnice, verjeti no pa je, da 61 glasov proti 7 glasovom že nekaj velja! Naj bo tako ali tako, znano pa mi je, da je za Molka 99 odstotkov in za Vitkoviča en odatotek. 2e zadnjič sem poročal, da bo me moonruake mamice povabile, naj pridem 7. avg. na njihovo veselico, na veselico njih ženskega kluba, pa;hočejo imeti med seboj tudi Proavetinega "očeta." Vabilu sem se kajpak odzval. Najprej sem se sestal z mrs. Mary Homec is Auburna, Illinois, ki je sem prišla k svoji bolni materi Frances 2uat, ki že več let živi na Moonu in ki je sedaj že izven nevarnosti. Mre. 2ust želim, da bi kmalu popolnoma okrevala in se vrnila spet med veselo družbo. Rojakinja Homec me je povabila k bari in me dvakrat potretala, nakar se je vrnila k svoji bolni materi. Jaz pa sem se odstranil od bare, kajti tiste zapeljive mlade natakarice so me nekam sum ljivo opazovale, če sem prinesel rejen mošnjiček. Veste, take mladenke se ti snajo ljubeznivo prilisniti, mošnjiček pa izgubi na svoji teži... Komaj se odstranim par kora kov, že me obstopi kakih 5 ali 6 mamic, s katerimi sem se veselo razgovarjal, kmalu pa se pridru ti Tone Petrovčič, moj "stalni" šofer. Seveda je seboj pripelja mojo stalno plesalko, vsled silne vročine pa sva misel na ples opustila. Spili smo par vrčkov hladnega piva, nato pa me je moj šofer potegnil na Imperial. Frank Auguštin in njegova žena sta baš solato ogledovala na vrtu, pa sem AuguŠtina naprosil, naj nama gre pokazat kje so vrata v SND. Prošnji je ustregel,-odprl vrata SND, parkrat potretal, potem pa nazaj na Moon Run na piknik. Začudeno sem pogledal, ker je bil ves hrib poln avtov, ljudstva pa toliko kakor na 30. maja. Kakih 7 ali 8 natakaric se je urno sukalo za baro, gosti niso trpeli žeje, vse je bilo veselo in dobro razpoloženo. Ob U. uri so privtlill dodaten sod piva, mene pa je peljal moj šofer na svoj dom, kjer sem kmalu sladko zaspal. Naslednje jutro sem se odpravil na delo in prav nič me ni glava bolela po tistem kroku—menda zato ne, ker so točili sveže pivo in druge pijače, zraven pa ser-virali okusen prigrizek. Upam, da se nisem nikomur zameril, gospodinjski klub pa tudi ne bo užaljen, kajti ostal mu je lep prebitek. Pred odhodom iz naselbine sem obiskal 2ustovo mamo in njeno hčer mra. Homec. Materi telim skorajšnjega zdravja, hčeri pa srečno potovanje in povratek k svoji drutlni v Au-burn, Illinois. Anton Zidenšek. V formalni izjavi, ki so jo podali zastopniki mornarjev po zaklj učenju konference, je rečeno, "da dogovor ni tak kot smo ga Želeli, dasi pomeni korak naprej. Mnoge potežkoče in zlorabe so bile odpravljene in ne bodo delale več preglavic v bodočnosti. Pomorska komisija noče priznati uniji pravic, čeprav njeni člani predstavljajo večino mornarjev, ki so u|M>ale-ni rta parnikih družb, s katerimi je unija sklenila dogovor." Vladni agenti preiskujejo nasilje v Westwoodu San Francisco. — Tukajšnji urad justičnegn departmenta je poslal v Westwood, Cal., vladne tajne agente, da preiščejo nasilje vigilantov, ki so pred več tedni izgnali vse člane in pristaše unije lesnih delavcev CIO iz mesta. Pokrajinski direktor Nat Pieper je rekel, da bodo vladni detektivi skušali ugotoviti, ako je bila v tem nasilju kršena kakšna zvezna postava in zanikane civilne svobodščlne. Povelje za "nepristransko" pre-iskuvo je prišlo iz VVashingtona. ®ftlntirttflha Namena flu&pnrtta 3rftngta 2*57-5» 8o. Laarndale A v«. Ckkai«, UL GLAVNI ODBOR IIVKSKVai.NI (HNMKi Vtnrani Calnkar. pKotnik....................... |«1T a. U«»4«la A**.. (kk«««. IIIImI* r. A. VMtr, «|. UJn*............................ NIT S U»M*U Alk, < M»a«a. Illlnala Utr.nr, (»radlaliak. pomol laj................V,. M»T a U««4alt A**., t Mr«««. lllinkU J«*n V.«rtih. a|. klM*Jnlfc........................... S. L*w»4«U A««.. < Mr«««. httMla Cnt» UmHm«. uprat ItalJ alaalla ................... MIT a. Uviutel« A*«.. (Mr«««. IIII nato J«*M Malak. ur«4Mk lUalia...................«... MIT S. U«l»4«l* A««., (Mr«««. Illl««ia H)lirKKINIR»NIKIl AMr.J VMrtrfc. prvi p«4»r**w4iilk .......................M* RmmII A v a.. J«Mta4a«*. P«. rrank Ife tka. «ru«l p^ipra^^nlk........................MI S*. Itlh SI.. Mll»««kaa. Wla. Jak« f«4k«>. Jr.. pr»l dUtriklnl p«4pr.4.«l..lk .....................IW> MT. Hlr.kana. f«. ('•mllua femlrt. dr««I dlalrtklM p*4pr»«.adn|k .........IMT W. Mik Si.. ( lavriM*. Okla J«kn Klanaak, trrtji rfl.trlklM .....................«1« T«M Ml . U tt«Ua. III. Mw«r* TuimIc, *»t,H Jl.irlktM pMlprM^pIk..................IU« Ml. («1«. uoaroiiARaai oimucki Mali. ISIr«»t«*. pradaadnlk............................... Ml B. Mlal HI.. CI»v«taMl. OkU Vlura«! ( «lnk«r .......................... .......MU B. Uwn*«l« Av». I Mr«««. lUlnMa V. A. V Mar......................................,,M|T B. I .•«.«*« I. A»a„ (Mm««, IIIIh.i. Jak,. V««iirk. ................ v.................. MIT a Uwn4«la A»«.. ( ki««««. Illln.l. J«k.. (Hip .......................................n, a |*r««parl A*«.. ( Iar.««an Hllla. HI. Um«M J. l-l i Irk .....................................IMT S. Tramkiill A««.. ( Mr«««. III. Sasaa............................................um a. u«aN At«., a«,«,«, ni. ruBOTNI OMKKl J«kn (iariak. prada^IMk ..................................«14 W. Ila, ■!., HprlngllaM. III. Pr«nll H«iklvh .......................................IMII Muakaka A««.. II...UM, Okla Amen B«l«r .......i............................................... Ilai »T. Ar««. Kanaaa Kr«nk Vralarlf k................................................||| Ta«ar 4!.. I,««ar«a. r«. Jak., Tr^alJ....................................................... |».» MT. airaMn«. P«. NAHIOBNI OlMBKi frank r.«IU. pradaadnlk .......................... IMI B. Uwn«UI« A*«., Cklr«««, llllnala KrM M«l«al .........................................,.,..M WaalrW» A*«.. IlIlMl« r««4a Ar«.. CI«t«UiMl. |lll««|« Vodje gibanja Hback-to-workM bili plačani 175,000 delavcev uposlenih pri relif nih delih v Neu) Yorku New York. — Število delavcev, ki so uposleni pri gradnji relifnih projektov v New Yor-ku, je naraslo na 175,000. Administracija WPA v Washing-tonu je sankcionirala gradnjo novih projektov, pri katerih je dobilo zaslužek dodatnih 25,000 delavcev. Sedeči stavkarji obsojeni v zapor Redding, Cal. — Sedemnajst članov Delavske zveze, organi zacije brezposelnih, ki so uprl zorlll sedečo stavko v uradu državne relif ne administracije v Oaklundu v aprilu, je dobilo šest mesecev zapora vsak. Obsodbo je izrekel sodnik li. P Stimmel. Sodnik Je odkloni priziv zagovornikov kakor tud peticijo, naj suspendira kazen. Cestni ielezničarji dobili zvišanje VVashington. — Cestni železničarji ln vozniki busov v St. Paulu in Minneapolisu, Mlnn., ter Oklahoma Cityju, Okla., so dobili zvišanje plač z arbitražo, poroča urad ADF. Zvišanje znaša od 10 do 80 odstotkov. Delavci so tudi dobili teden plačanih počitnic. na Trst 82.2 I« 76.3 odsto. ^ t* ta (lif,.r<.nCAf ki se v r* >«rj.-nr) ,------- v Ine Ik> mnogo po- Mki 10 "" 1)0 ^ločilna trtsAke luke W ^orskemi promeU. \ deJaaakMi irJtl ran"ju avstrijskega Doslej Je srlavni dttaft lukl. Iz Av-i vr«t|l preko Trata v ^ in ^lezno rudo, • m industrij-!""va dva av-menta pa spa-^ levit«® nemške u- Mornarska unija odobrila dogovor (Nadaljevanja a 1. strani.) Senatni odsek je tudi izvedel, kuko so voditelji tegu gilmnju skušali razpustiti neki shod, ko so spoznali, da so se ga udeležili stavkarji. To se jim nI posrečilo, ker so stavkarji prevzeli shod in imeli svoje govornike. Na laž je bil postavljen tudi šerif Ralph Klser, ki je rekel, da je pričel nastopati proti stavkarjem, ker unija ni dovolila, da bi se vzdrževalni delavci vrnili na delo. Unljskl voditelji so rekli, da je unija to dovolila, toda šerif je insistiral, da unija ne sme delati zapreke nobenemu, ki se hoče vrniti na delo. Poljedelski department zaščitil plače teiakov VVashington.—- Poljedelski department je odredil, da ne bo noben pridelovalec sladkorne l>ese ali trsa prejol vladne subvencije, dokler svojim delavcem ne izplača vsega zaslužka. Sladkorni magnatje prejmejo milijone na leto iz zvezne blagajne kot odškodnino za omeji tev produkcije. Mlzerno plača ni delavci na poljih sladkorne pese ln trsa dob«! le nekoliko drobtln. Pet tovarn zapre vrata v Mississippiju Tupelo, Miss. — Ta drŽava bo ixgublla pet od šestih tovarn Tupelo Garment Co., ki Je na znanlla, da so delničarji sklenili likvidirati svoje antlunljsko pod jetje. Krojaška unija HvGVV si je več let prizadevala organlzl Delavski odbor oplazil Fordovo družbo Obdolžil jo je krienja VVafnerjeva sakona Buffalo, N. Y. — W) — Francia M. Shea, predstavnik federalnega delavskega odbora, je obdolšil upravo tukajšnje tovarne Ford Motor Co. kršenja provlslj Wagnerjevega sakona in odredil, da mora ponovno u-posilil 60 delavcev, ki jih je vrgla na cesto zaradi unljakih aktivnosti. Uprava mora tudi razpustiti kompanijako unijo in ustaviti vmešavanje v organlza-torlčne aktivnosti unije sdrute-nlh avtnih delavcev, Pri snallšanju, ki ga Je vodil Shea, Je bilo dokazano, da je kompunija kršila Wagnerjev zakon z razpečevanjem antiunlj-skih tiskovin, s ustrahovanjem delavcev in špionato. V svoji službi je Imela pohojnlke In špl-one, da prepreči organiziranju delavcev, Shea pravi v svojem odloku, da je kompanlju v svojih tiskovinah pozivala delavce, naj se drže prof od unije, če hočejo obdržati delo. S tem Jo kršila sedmo točko delavskega zakona, ki pravi, da ne sme nihče ovirati delavcev, ki se hočejo organizirati v uniji. rftti delavce pri tej druibl, toda njeni organizatorji so bili ope-tovano izgnani Is prizadetih mest po vlgllantlh. Rno tovarno te družbe v New Albanyju Je prevzela neka newyorška ne-unljska Ivrdka. Glavne potežkoče pravi jene od- Skupina čeških vojakov demonstrira svojo pred »notico m leteAnjih eoMeki* etovno^Ui ▼ Prtft tnosl New York. — (KP) — Ratifikacija predloži t ie«a dogovora med Splošno unijo mornarskih delavcev in Z vero delodajalci« v je bila soglasno priporočena na luinferencl predstavnikov organiziranih mornarjev kot sredstvo pobijanja sla v kolom *k i h u-imslevalnic. ki jih Je ustanovila federalna pomorska komisija. Dogovor bo sds j predložen v odobritev unijam v devetnajstih ameriških pristaniščih na vzhodu in ob MetoJAkem zalivu. Te unije imajo JM,000 členov, ki bodo izrekli zadnjo besedo. Prejšnji dogovor, ki je bil do-nežen pred nelcaj meseci, so člani zavrgli. Hedanjl je veliko boljši, ker vsebuje provizije o •krajšanju delovnih ur trn mornarje, ki so uposleni na tovornih | parnikih, I Ti 4 vzroki vam povedo zakaj ae je 8ERVEL ELECTROLUX The Qas Refrigerator priljubil 4 krat tolikim ljudem v severnem lllinoisu v prvih petih mesecih tega leta, kakor v isH dobi leta 19371 1. Drastično znižanje za leto 1MH. Zdaj imate lahko vse udobnosti plinskega hladenja po nižji ceni, kakor kedaj preje! t. Noben del a« ne Izrablja v zmr-zujočem mehanizmu. To |>onirnl male stroške za vzdrževanje vaše ledenice za več prihodnjih let. I. Trajna tlhota. To radi tega, ker Servel Klectrolu* ssrnrzsva, ne da hi se gibali njegovi deli, *ato ne dels no-benega šuma. 4. Najnovejša udobnimi-Je automu-tlčna naprava, ki Izpušča koščke ledu —potem temperaturni obraz—kljuka za isipiranje in zapiranje in več drugih reči. Pridite še dime* in si oglejte krasne nove modele pri vašem lokalnem trgovcu, ki prodaja Servel Blectroluie, ali pa v trgovinah Public Service Store. Prelščlte sami, zakaj Je Servel Klectrolus tako znamenita ledenica! Public Suvicc Companv mm mammmm M I llSt"* Or NObTMbs lumviB Vesela pisarija Franc* F Za novim dežjem j« prišel stanovski tovariš iS Bosne. Dom se je polnil. Pa sta se spoznala s tistim iz Prištine. Pet in dvajset let se nista videla. In zdaj, v Uko spremenjenih razmerah ! Ko »ta stala ob čebru vsak a svojo čažico tople vode in gledala pazljivo na črte, da ne prekoračita 5 gramov, kakor je bil predpisal zdravnik, se ju je polotil smeh: — E, brate slatki, tako vidiš, to gre. Caaih ni bilo pol ločenega prešička dovolj, pa ne tri, ne štiri oke vina, zdaj pa voda na grame in špinača na žlice! — Ob vremenski hišici je stal mladenič v gunju v tropi enako narodno oblečenih seljakov, pa je razkazoval barometer, dva termometra, ki sta drug drugega jako netočno kontrolirala in hy-drometer, ki je stalno bil na dnu. Fant je razlagal, kar so njemu drugi lansko leto: S — Eto vidite, ovo se miče, samo ovo nikako! S prstom je pokazal sredino škatle, tam je bila pripeta tablica: nadmorska višina 22« m. Fant je bil jako inteligenten in ja imel pri opankah lakirana jermena, drugi pa ne. Tako so potekali dnevi, Uko je padal dež. Padla pa je še bolj temperatura. Ko pa so termometri padli na 3 stop. C, je padel tudi sneg. Drugi dan zopet sneg. Hvala bogu, so rekli zdraviliški gostje, zdaj bo pa lepše, do kraja je prišlo. Naslednji dan potres! Kaj bo v Šiški, če to javijo čaaopisi? Kaj poreče IJza, kaj svaki, kaj otroci? Gregorja je zaskrbelo. In ali od mraza ali od dežja ali pa od potresa ali pa od vsega skupaj: Gregorja je bolel križ. t , Kadar boli križ, boli zares. PripogibanJe, ozi-ranje, vsako premikanje usUvIjeno. Zlaati v posteljo ali pa iz nje—velika umetnost, vsak gib specialen študij. Ce se poigravate s ključ-kom ali z nožkom, vam gotovo pade na tla, da ga potem pobrati ne morete. Se rober vam zdrkne iz rok, kajti se plazi Ukrat hudobec okrog človeka in si izmišlja bolečine. Eh, morda odneha čez noč, v postelji se je treba segreti. Pa ni prešlo čei noč, nego je bilo vse strašnejše. Komaj se je priplazil k zdravniku. — Treba je masaže. Potem pa pripnite pod srajco kos flaneie. — Tako mu je zapiaal zdravnik. In počasi drsajočih korakov, kakor prelomljena sveča, je drsel v trgovino po flanelo in po par knofelj. S flanelo je lahka stvar, toda knoflje, kako naj to dopove 1 Pa mu nehote uide nemška beseda in U je bila ključ do sreče. — O, zihernadle! Pa jas, pa i srpski se kaže zihernadla — je veselo tolmačil trgovec in zavil štiri komade v flanelo. In ko se je Gregor • to robo počasi plazil proti koimlišču, je veselo razmišljal: No, pa se zopet vidi, da smo en narod. Ne vem, kako morejo ljudje biti proti zedinjenju in separatisti. Na vsakem koraku dihajo dokazi, da smo eno. Tudi ko je šlo za državno in narodno edinstvo med Šiško in belo Ljubljano, nisem bil separatist. Tudi takrat so dejali: jezik nas loči. Vidite: (»o nekaterih barakah in na Gradu je skoro pol ruskih liesed, Šiška pa je samorodna, v bogatih ljubljanskih hišah je vse polno ma in oštja in še marsikaj, toda Šiška je stara klicateljica Ilirije vstan! In poleg jezikovnih razlik, ki so jih navajali, sem zlasti pobijal argument ko-marjeve nedelje. Kajti bi bila — po mišljenju separatistov — ki so se protlvlll narodnemu In državnemu edinstvu z ljubljanskim magistratom, ta komarjeva nedelja glavna ovira. Ona da je tradicija in tradicije treba čuvati, one so prav za prav individualnost. Zdaj pa vidite individualnost! Od Šiške do Vrnjcev je 800 km in vendar nas bratsko in tesno spenja — zihernadla. V kopališču pa je bilo teže. Pokaže zdravnikov listič. Amamdžija ga uvede v kabino, mu pomaga slačiti in ga slednjič položi s trebuhom na usnjato ležišče. Potem pokliče maserko. Prišla je debela, narodna, stara baba. Dvignil je samo malo glavo postrani in zajavkal, kajti križ ne dovoljaje takih pogledov. Videl je samo štiri velika rumene sobe, ki so viseli preko spodnje ustnlea in velike mesnate roke, kakor dve lopati, izpuljeni is mlinskega kolesa. Prva poteze so bila mehke. Od tam, ko še ni križa, pa po obeh straneh gor do ramen. Pa ja prišla misel, po obliki sodeč od hudobnega duha: "Ježeš, kaj bi pripovedoval Nace po Šiški in magistratu, če bi me videl v tem položaju. Pisal mu bom, pa naj svinja potem okoli, kakor ga je volja. Ne, nič ne bom plaal: Kako bi al to predaUvljala Liza? — Babnica, tako zvana maserka, je močneje pritianila: Gregor je zastokal. — E, le potrpite! Zdravnik, to se pravi, največji zdravnik, prav sa prav profesor, ki me je učil v aa na toriju U stroka, je vaelej dejal: Bolečine, ki ao bolniku potrebne, da doseže zdravje, je najbolje prijasno sprejeti in voljno prenašati. Nekateri bi hotali temu izbeči, drugi odložiti Tudi so taki, ki bi to le po malem radi jemali. Toda od tega ni zdravja ... — Gregorju je bilo vroče. Predavanje je bilo prijasno, toda roke ao bile atrašne. Kadar ja potegnila baš čas kril, se je sdelo, da se je cela babnica zavalila na boleča mesto. Gregor je vzdihoval, potem je zakričal, na> zadnje satulil: — Hudič, Uk nehajte vendar I — Maserka pa je šele prihajala v razpoloženje. Ns j poprej s prsti, potem s dlanmi, nato a pestmi in potem je razbijala kakor po bobnu od dol izpod križa čez bolečino do leve rame, od Um po deani strani nazaj, od koder je prišla. — Hudič naj vzame NaceU in PepeU, poslanca in protekcijo in vae dobrodelne fonde po vrhul— Zbežal bi bil rad, toda pri tej bolezni ni zbežal še nihče, kar svet atoji. — Kaj mi je bilo tega treba? Tudi brez bolezni In aocialnih institucij smo lepo živeli I Skoro mu je šlo na jok. Ko se je maserka Uko spotila, kakor Gregor sam, ga je lepo obri-sala, potegnila hlače gor, arajco dol, preganila flanelo v dve gubi in jo na zgornji strani pripela na srajco a tremi sihernadll. Četrta ji je ušla is roke; zdrknila je Gregorju po deani atra-nl pod Ulo. — Kaj bo pa zdaj, tri drže premalo, — in je poskušala, da jo najde. Spet se je spomnil NaeeU, ali takoj nato Liže, in ni dopustil, da bi aa četrU zihernadla našla. Pa je spet prišel amamdžija, s združenimi močmi sU ga posUvila na noge, ga oblekla in podprla vaak s eno roko do vrat, kajti imajo vsi uslužbenci v kopališču strogo navado držati drugo roko proeto, da brez oboUvljanja spravijo bakšiš, svoj edini in največji ideal. Drugi dan je Gregor ležal. Zdihoval in gledal je, kako je mlatil dež po listju v parku pod železničartkim domom. Tretji dan tudi, četrti pa je po malem vaUl. Medtem je potekel koledarsko tolerirani rok tudi pravoslavnim mučenikom. Pa kakor katoliški, tudi pravoalavni niso driali besede: lilo je naprej. Nekateri kolegi ao menili: — Morda so pa naši somišljeniki iz Bosne in Hercegovine prijavili kakšna turška mučenike pri meteoroloških sUnicah, sdaj ja ura I In ne bo nikoli konca dežja, kakor nI konca prasnikov! Z dqma je prejemal pisma, da je tako deževje, da ni več mogoče vzdržati, da niso še vrtička obdelali, da bo menda sodni dan. On pa je odgovarjal, da ja v "teh krajih še prevroče", da ae ves ljubi dan aonči in da občuti blagodejen vpliv čudodelna vode, toplega podnebja in drugih koristnih naprav naših res vzorno upravljanih socialnih uaUnov. Vendar se veseli na Šiško, na familijo in na prijatelje. Ko se je šel drugi dan spet kopat, je srečal maserko. — Ljubim ruke —, je dejala, Gregorja je pa kar kurja polt oblila. Amamdžija je to opazil, kajti vlada povsod po zdraviliščih med uslužbenci harmonija in sloga, pa je Gregorja brž potolažil: (Daljo prikodajti.) PIOIT1T1 ** bilja: breakve po 1.60 do 2 fr. pol kile, velike glave karfijole po 2 do 2.25, velike zel j nate glave po 1.60, 6 banan za 2 franka, hrenovke po 60 do 60 centimov, ribe, raki, melone, polži, jabolka, arti-čoke—toda čemu bi si zapisoval SPCAKINGOF $AHTy vae te trine cene, ko nam žene vedno pravijo: Saj moški ne znate kupovati, vsako stvar vam obeaijo na vrat S. Gibanje za žensko volibo pravico staro 70 let Danes ženske dobivajo ameriško državljanstvo in uživajo pravice državljanstva enakopravno kakor moški: kadar po-sUnejo polnoletne, ako so se rodile v tej deželi, oziroma ako se naturalisirajo, ako so se rodile v inozemstvu. Vendarle niso še pred 18 leti ženske Združenih držav, tukaj rojene ali pa naturali-zirane, smele izvrševati najpo-glavitnejše predpravice državljanstva—volilno pravico. S pridobitvijo volilne pravice so posamezne države polagoma podelile ženakam tudi druge civilne in politične pravice—pravico biti izvoljene, pridobivati ali oddajati laatnino, pravico do porotnlštva na sodiščih itd. Volilna pravica sa ženske se je udejstvila po vsej deželi, ko je bil sprejet 19. amendment k ustavi leU 1920. Prvi del te usUvne določbe se glaai: "Pravice državljanov Združenih držav se ne 'smejo kratiti a strani Združenih držav ali kateresibodi države zaradi spola." Odobritev s strani treh četrtin držav je snačila višek dolgotrajne borbe za žensko politično enakopravnost Prvi protesti proti podrejenosti žensk .v tej deželi v eivilnem in političnem pogledu so bili izraženi prav kmalu po sprejetju usUve. Ali ti ao bili le slabotni proteati a ftranl neznatnega števila politično umišljenih žensk, in nihče jfn ni smatral za resne. _ revladuj9Če naziranje v tistih čaaih je "da P»vo mesto ženske je doma." Francoski fi-ozof Rouiaeau, čigar nazori bo vplivali na francosko in ameriško revolucijo, je bil protiven ženski volilni pravici. Thomas Jefferson, ki je spisal Izjavo ne-odvisnoati, je menil, da udeleži-tev ženak ,y političnem življenju utegne imeti sa posledico "zgubo čednosti."' Na konstitucionalni konvenciji, ki ae je obdržavala eta 1787, je bilo sklenjeno, naj se vprašanje ženskih pravic prepusti posameznim kolonijam. Dve leti kaaneje je francoska narodna zbornica kratkomalo zavrgla "Izjavo o pravicah žensk." Se le ko se je gospodarski položaj žensk začel spreminjati, je gibanje za emancipacijo žensk zadobilo resen zamah. 2enske so začele vatopati v industrije čim dalje rastočem številu in ni bilo dolgo, ko bo že bile aktivne v trgovini in v profesionalnih poklicih. Niti poroka ni končala delovanja delavke, ker je morala nadaljevati avoj prispevek za DIDN1 SI«N*L MOV tfOPPING SMIPS IN DtSTRESS DE PENO OPON &ICNALS TO BRINC HELP — AND fAtfrORIŠTS M VIST DEP€ND OPON SlGNALS ^ To PREVeNT AiCCIOtNTS T.? Fu - »x je bil prvič predlagan v kongresu leU 1869. Bil je odklonjen, ali enaki predlogi ao bili vloženi skoraj v vsakem zasedanju kongresa. Naaprotatvo proti ženski vo-ilni pravici se je polagoma premagalo v posameznih državah. Wyoming je bil prvi teritorij, ki je podelil ženskam volilno pravico leta 1868. V desetletju med 1890 in 1900 so sledile države Colorado, UUh in Idaho. V pri-poznanje vloge, ki so jo ženske grale v svetovni vojni, je predsednik Wilson v poletju leU 1916 priporočal, da se sprejme amendment glede ženske volilne pravice. Kongres ga je sprejel in sredi leU 1920 ga je tri četrtine držav odobrilo.. S tem je bilo podvojeno število volilcev. Ko so ženske to dosegle v Združenih državah, so si priborile to pravico že v pol tucaU evropskih dežel. FLIS. Kako se živi v Parizu? Pariz, 21. julija. Preveč živahno in pisano Je življenje tu, da bi ga stisnil v nekaj vrst. Samo majhen odlomek za danes! Človeka, kakor smo mi, navadno zanima najprej to, kako drago je življenje.—MoJ vodič piAe, da v Parizu lahko zapraviš sto ali |ut dvesto frankov na dan. In ims prav. Ce nimaš mnogo |hmI (talcem, pa zapraviš mnogo manj, kakor doma v Ljubljani, I »a kljub ti*mu ni treba trpeti ne lakote. B9 ž«»je. Prva moja jutranja hrana je "Populaire" (po naše bi se reklo "Ljudski glas"), ki stane 60 cen-timov -gotovo mnogo cenejši od časopisov pri naa. 100 centimov 11 frank, frank je približno 1 din/IO pura. Potem pa na kavo. ki jo izpijeft nt oje pri "eomptol-ru" za IVO do 60 centimov—ce-pijša in boljša porcija od daj- damske v Ljubljani. Ce pa >e-' deš, dragi prijatelj, U pa atane ista kava vsaj 1.26 fr. Kako to? V Parizu »e plača vsaka stvar. Pariške kavarne imajo skoro vse gosU na ulici in val stoli so obrnjeni na ulico. 8edlš lahko po cele ure in te ne bo nihče nadlegoval, če hočeš še kaj. Nasprotno, ti jih moraš nadlegovati. če Imaš kako željo. Ca sedeš, plačaš torej gledališki prostor, s katerega opazuješ poulično vrvenje. Na krošniku, na katerem so ti postregli, imaš pa vtisnjeno ceno. Nobenega ode-ruštva torej—-Anglež plača k* kor Parižan. Druga stvar Je gostilna ali restavracija. Tu ješ sede sa Isto ceno kakor stoje. In ljudje ao toliko razumni, da vsi sede. menda še zato, ker ae Francos po-mudi pri kosilu vsaj eno uro. Ukalov je na izbiro. Ali ješ ta "prix flxe", to bi bil nekak "menu" in U pris (cena) je salo različna, od 7.70 do S6 frankov in še več, ali pa ješ "a la carte kakor se reče. Ce . al. tako niče m uren, da rad opazuješ tebe Jubilej belgijskih strokovnih orga-nizacij Ob Štirideaetletnici ustanovitve vici, ali belgijsko gibanje je vseeno veliko. Njegova moč je v strokovnih organizacijah, ki obhajalo letos štiridesetletnico svojega obstoja. Strokovne organizacije v Belgiji so duhovno in organizatorič-no jedro belgijske delavske stranke. Na svojem kongresu v aprilu 199$ se je sklenilo ustanoviti strokovno komisijo. Prvi kongres se je pa vršil 30. julija 1988. Vse dotlej je obstojala sindikalna komisija delavske stranke. Tedaj pa je bila usta- no vi j ena SploSna konfcd*, (zveza) dela v Bel^ Odbor za prireditev je delal več mesecev ul pokazati, da je organi^ f ? štirideaetletnici ££ je čvrsta ter da vzgaja prej mlade borce, aktivi ustrašene, ki *> 8p080b* ki * *>ilo i pred štiridesetimi leti. Da se je ta duševnost te manifestirala, «0belgijsjJ gi pričeli svoje slavje s ko som strokovno organiziran« dine. Kongres mladine, na ka je bil tudi s. Vanderveld ustanovitelj prvih strok organizacij, je bil prvovrstu ganiziran. — Mladina j« „ stvarne temeljite referat«, lovala so kulturna, pevska' na društva in delavske pri vrlo uspeli akademiji. Mladina je na kongresu 1 stvarno debatirala. P0 ^ so prejšnji dan korakali ti« tisoči mladine, ter prepevi sem o novi bodočnosti. Da, bodočnost nas kliče vimo se, da bo bodočnost. tu boljša in vesela.—Po Del Poznavalec ljudi Dva trgovska potnika menkujeta. "Neverjetno, 1 ti prodaš," meni prvi, rem razumeti, kako to de "Veš, ljubi moj," odvrne uspeha, "svoj uspeh sem d samo šestim besedam." "Čudno, kakšne čarobne de so pa to?" "Vselej, kadar pozvoni« hišnih vratih in mi pride dinja odpirat, vprašam n< no: "Gospodična, ali je vaši ti doma?" m Ali ste naročeni na di •Pronveto'? Podpirajte m Belgija je majhna dežela. Toda Belgija ima veliko delavsko gibanje. To ni samo številčno močno! Ob gigantskih naporih si je pokolenje izvojevalo velike pridobitve. Pri tem ne mislimo na zadruge po vaseh, ne na domove, ki dičijo industrijske kraje, na igrišča, kopališča, planinske domove . . . Ne, ne, belgijsko gibanje je veliko po svojih duhovnih vrednoUh, po dejstvu, da je svoj pečat utisnilo formiranju celega razreda. Značaj delavskemu gibanju dajo duhovno mladi Vandervel-de, De Brouckere in drugi. Vsi žive z gibanjem. In če so tudi v političnem gibanju razna nazi In krompir In naUkarje v desetih ogledalih, boš seveda deset krat več plačal kakor jas, k opravim v navadni, čedni gostilni svež, z vsemi dobrinami oblo-len bifstek, to ali ono imenitno francosko solato, pol litra dobrega vina, štruco kruha, In skodelico kave z rumom ali konjakom —vse skupaj za 10 fr. Abstinenti. ne ustrašita se tega po litra vina—tudi vi bi se kaj hitro privadili U mere, Uko je dobro In zdravo! Po mojem mnenju je v Franciji abetinent samo tisti, ki mora biti. Kakor je malo abstinentov, prav Uko redki so pijanci. In U kruta—ljubljanski peki, brez šale in zamere—dragi ■noji, saj vi prodajate kuhan kruh! Res je škoda, da je "Ilirija oživljena" Uko hitro izginila v avstrijskem mraku, da bi ae vsaj naučili, kako je treba živeti. Zdaj pa še nekaj za naše gospodinje. V "Delavski Politiki", ki me je (udi še našla v Parizu, berem, da draginja zopet narašča. Jas pa hodim na primer po iivilakem trgu v milijonskerp mestu Parizu in gledam vae izo- d SPOMIN NA STARO DOMOVINO U Naši K vzdrževanje družine. Vprašanje ranja, ki jih vsak sme svobod-ženskih pravic v družbi je po- no izpovedovati, bodisi na des-sUlo tesno spojeno s širšim niči ali levici. Tako stojiU Spaak vprašanjem človeških pravic de- in De Mann na desnici, Vander-lavcev sveta. velde in De Brouckere pa na le- Leta 1848 se je obdržavala - konvencija za ženske pravice v j Beneca Fallsu. New York. Baš ta konvencija je sprožila vsena-1 rodno gibanje za politično ena- ! kopravnost žensk. Sprejela je deklaracijo, ki je protestirala proti prikrajšanju volilne pravice "eni polovici prebivalstva", proti zakonitim nesposobnostim poročenih žensk, proti neenakim razporočnim zakonom, omejenostim zaposlitve in "dvojni moralni meri", ki oprolča moškim take čine, katera smatra sa nemoralne, ako so jih ženske storile. V Novo gibanje je vzbudilo precej nasproUtva. Voditeljice Margaret Fuller, Frances Wright, Lucretia Mott, Lucy Stone, Su-san B. Anthony in Elisabeth Cody SUnton so bile dostikrat podvržene ostrim kritikam in javnemu posmehovanju. Njih kampanja pa je bila energična. Kmalu je bila vsa dežela preple-tena s ženakimi klubi in drugimi organizacijami, ki so delovale sa žensko volilno pravico. Amend« meni sa tenako volilno pravjco NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET Po sklopa 11. redM konvencije s« lahko noro« so list Pr«wto prišteje eden. dva, tri, štiri aU pot članov Is ene družine kniun nini. Liot Presvets stane sa vso enako, sa Osne sli nečlese M* eno letne naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri ssssaests $L» tednik, so jist to prištelo k naročnini. Torej seds) ni vsreks. tth. Jo list predrag ss člane SJf.PJ. List Prosvsts je vsls Isstshi gotovo Je v reški drnftini nekdo. H bi rad čltal list vssk dss. Ca lista Prosveta Ja: Za ZdrnŽ. državo ta Kanade.** Za Cleero la Cblesgs J« . * 1 tednik trn..............4JB 1 tednik In............. > t tednike In.............BJS 8 tednlks in............ t tednike tal.............tM I tednike in............ 4 tednike la.............IM 4 tedaike in.............J- 5 tednikov la............ ali B todalkor la............M Zs Evrope Je..............9».H Is polnite spodnji knpon. prileti te potrebno vsote dessrjs tli M« 3rder t pisma ii si naročite Proereto. list, ki je rsis Isststa*g Pejssnilo:—VssleJ kakor hitro kateri teh ilsnor prenehs biti SNPJ. ali čo ss preseli proč od drailne in bo sahhevsl »m »"JB tednik, bode moral tisti čloa is dotičns drulins, ki je tskej naročena aa dnevnik Prosveto, to takoj nssnsnlti uprsmiltm ns in obenem doplsčati dotično vsoto listu ProsveU. Ako tefs m tedaj mora upravniMvo znižati datum sa to vsoto naročniku. t) PROSVETA, SNPJ. MI7 So. Lavndale Avo, CWes«s, HL Priloženo pošiljam naročnino sa Ust Prssveto vsete I...... .......................................CL drnltvs It. - Naslov .................................................. Ustavite tednik In ga priplihe k moji asročalni od slede«! mojo družine: .......CL drnltvs H... B). S) 4) B), CL drnltvs ta. .ČL drnltvs ta.. .cl drnltvs It- .Drisvs Nov naročnik. RAJI ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7Vfe inčev Ta kiasna zbirka, vaa atane samo SPADA V VSAKI S!A)VESSKl DOM Nalili Mlagastaveisiitt knflf vilaieriki!, ' V knjigarni JjOIazk Naroda J ^ % dobite vsakovrstna slovsort« naiih priznanih pisatelje*» Cankarja Tavčarja, Jurčiča, Preglja, K Ifilčtnskega, itd. f. V zalogi ^ prevode del mtomoznanih mojstrovi Ootpodarzka, gospodinjske in knjige Igre, petml Ljubitelji !•!>• knjif* ^ * cenik knjig, ki jih i®*"10 v uh »glas nahoda« (d*n. ) 2ic w. islb Streti. M*