paStelas plaSsss r srotfrrfaf LETO LIX V Ljubljani, v petek 3. aprila 19*51 ŠTEV. 76 Cenn 1 Din Naročnina mesečno 25 L»in, zb inozem-■tvo 40 Din — nedeljska i/duja ce-loleino 96 Um, za ino/.emslvo 120 Din U red ni At v o je ? Kopitarjevi ul. b/Ill SM2G VENEC ček rafun: Ljubljana It 10.650 in I0.54V r.a mseraie; ."mraievo šiv 7563, Zagreb št v W.0I1, PrHua-i >i>iih | 24717 Uprava: Kopitarjeva 6. telelon J992 Teleloni uredništva: dnevna službe 20W — nočna 2944 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziuiraj. razen poudel|kH m dneva po prazniku Vita nova Kristusova smrt na križu pomeni zmago krščanstva, predpogoj vstajenja človeštva, novo epoho ■godovtae. Občestvo, ki je pod križem štelo Od-rešenikovo mateir, učenca Janeza in nekaj plemenitih lena, je v enem stoletju narastlo v veliko versko organizacijo, s katero je največje svetovno oeearetvo imelo prestati tristoletno borbo. Končala se je s popolnim priznanjem svobode in enakopravnosti Kristusove cerkve. Ko se je rimska država porušila, je Cerkev rešila pridobitve antike in postala učiteljica mladih narodov, ki so naselili Evropo, tudi v vseh zadevah posvetne kulture. Vzgojila je .barbare' v dobre državljane, postavila njihovo erotično življenje na podlago neločljivega enozakona, uveljavila v socialnem življenju načelo pravičnosti in vzajemnosti ter odpravila suženjstvo. Ni zapovedovala 6amo moliti, ampak tudi delati za mir, slogo in bratstvo na svetu. Knezom in veljakom je nalagala za pokoro, da so končali nepravične vojne, osvobodili tlačane ali pa olajšali njihovo usodo in gradili •oclalne ustanove. Po svojih škofih je v državnih veoih vodila socialno zakonodajo, širila prosveto in utrjala pravni in moralni red krščanskega občestva. Nadnaravno religiozno življenje vsakega posameznika, njegov napredek v spoznavanju in doseganju Božanstva, njegovo posvečevanje in njegova duhovna rast je bila omogočena v čimbolj urejeni kulturni družbi, ki je zasigurala mirno, naravno pošteno in nravstveno zdravo življenje. Teženje po večnem izveličanju in boljšem svetu onstran, po končni združitvi z Bogom se je skladalo z veselim in marljivim delom za kulturni napredek na tej zemlji. Nauk večnega odrešenja duše in krščanske popolnosti je cibenem vzpodbudil človeštvo k najintenzivnejši delavnosti na vseh poljih, da se izboljša in dvigne zemeljsko življenje. Kr-ičanski narodi so postali nositelji in razširjevalci kulture po vsej zemeljski obli. Dane«, po dvatisoč letih, so ti narodi ostareli. Njihova po krščanstvu religiozno utemeljena kultura se je izrodila v materialistično civilizacijo, ki le še površno nosi nekatere znake krščanstva. Najprej so narodi, sproščeni spon Cerkve, ki jih je družila v veliko družino enega nazora, čutenja in stanovskega sodelovanja, v medsebojni tekmi za čim večjim pridobivanjem gmotnih blag ustvarili kapitalistični red, ki ni samo razdrl vzajemnosti krščanskih narodov, ampak tudi vsak narod razdelil v dva sovražna razreda, ki se danes borita za vlado nad svetom. Vrši se ogromna borba mod aitimj in lačnimi in njen izid bo pomenil novo dobo človeške zgodovine. Lačnim je marksizem dal novo filozofijo, ekonomski materializem, ki ima •vojo psihološko osnovo v trditvi, da je osrednji ln najsilnejšd pogon človeškega življenja lakota, kakor je dejal že Schiller, ali pa, moderno rečeno, korist, gen za materijalnimi vrednotami. Marksi-sem pa pomeni le zadnji zaključek iz življenjskega nazora in praktičnega ravnanja meščanskega kapitalizma. Freud, ki postaja filozof velikega dela moderne nekrščanske buržuazije, je učenec Darvvi-na in Marksa; kakor je Marksovo učenje ekonomični materializem, tako je Freudov nauk, ki postavlja za osnovo, zmisel in vsebino življenja slč, seksualni materializem. Vsi višji, neegoistični, brezkoristni, duhovni, etični motivi življenja so Marksu gola »idealistična nadgradba« temeljnega gona po materialnem pridobivanju, Freud pa isto-tako smatra religiozne ideje in čuvslva, etična načela, sploh vse višje duhovno življenje za golo xmblimaoijo< brezosebnih, brezrazunvnih, temnih sil animaličnega bita. Kakšna razlika od Platona, Avguština, Tomaža, ki so nižje kot nekaj nepopolnega smatrali za neadekvatno odpodobje višjega, medtem ko glasniki modernega materializma višje kot nekaj izkaženega izvajajo iz nižjega, ki jim Je edino pravo, pristno in polno bistvo življenja! Moderno božanstvo je Materija, Libido, Zivalskoet. Brezdomci, brezposelni, sužnji mašine, delavci ▼elelndustrije so žal tudi podlegli temu nauku, čeprav jih k izboljšanju socialnega položaja, k ustanovitvi novega družabnega reda in zedinjenju človeštva v eno srečno delovno družino brez dvoma nagibajo tudi mogočni idealni motivi. Da se je v svojem hotenju zdravo gibanje proletanijala postavilo na podlago materialističnega nauka, je krivda brezboštva, ki leži v praktičnem ravnanju ln temu odgovarjajočem teoretičnem nazoru kapitalističnega sloja sodobne družbe. Krščanstvo se ima zato danes boriti proti materializmu na obeh frontah, obenem pa je njegova naloga danes bolj kot le kdaj v Človeški zgodovini tudi praktična: najin-tenzivnejše aktivno sodelovanje pri gradbi pravičnega socialnega reda, kakor je to bilo za časa razpadanja starega sveta in naslajanja novega. Zakaj to je golovo, da bo resnično v miru in lju- brez Slovanov umira Propast brodarske družbe „Libera Triestina" Trst. 2. aprila. Na obupno brzojavko tržaškega župana Pitacca radi nameravanega raapusta velike brodarske družbe »Libera Triestina« je Mussolini odgovoril po svojem ministru Cianu, da je razburjenje Tržačanov ncosnovano. »Položaja Libere Trie-stine ni nameraval nihče izpremeniti, pač na so o njem razpravljali v predhodnih pogajanjih, ki pa niso dovedla do zaključka, samo na povabilo voditeljev zavodov »Banra Commerciale Italiana« in »Banca Nazionale di Credito«, ki imata v rokah skoro vse delnice ie drutbe Na podlagi tega odgovora skušajo fašistični listi pomiriti prebivalstvo, ki bi se težko ločilo od 32 velikih ladij, ki jih poseduje družba in ki dajejo kruha okoli 2000 tržaškim družinam. Toda odgovor prometnega ministra je dvorezen. Položaja tržaške družbe ni nameraval nihče izpremeniti, toda pogajanja za novo državno podporo družbi, ki je v polnem razsulu, niso dovedla do zaključka. Poleg tega so Tržačani, ki so se potegovali za to še edino neodvisno tržaško brodarsko družbo, zvedeli, da je družba že davno popolnoma v rokah pravih »izvirnih« Italijanov, ki so jo kot njeni pravni lastniki hoteli razpustiti in njeno brodovje porazdeliti med druga »izvirno« italijanska pristanišča, to Je med tržaške tekmece. Za Cosulichem in Llo.vdom je torej prešla v netržaške roke še zadnja največja brodarska družba, na kntero «o bili Tržačani tako ponosni. Zdaj obstoji vprašanje, ali bo hotela vlada, ki je tudi v denarni stiski, rešiti družbo iz finančne krize. Ako država ne da denarja, bodo lastniki kljub vsem tržaškim protestom družbo razpustili. Na občnem zboru februarja meseca je družba sklenila odpisati nad 100 milijonov delniške glavnice, ki je znašala 150 milijonov. Znižali so glavnico na 48,750 000 in imensko vrednost posamezne delnice od 400 na 130. Na borzi notirajo delnice ... od 40 do 50. Družba stoji očividno pred stečajem. Zanimivo je, da to bili polelniki ludi le drutbe — kakor Cosulicha, Martinolicha, Tripcovicha in drugih manjiih — Slovani! Slovanski priseljenci z Loiinja in Boke Kolorskc so ustanovili skoro vse trinike brodarske drutbe, s Slovani se je Trsi dvignil in brez njih propadal Okoli leta 1908. je priseljeni Srb Polič zbral nekaj podjetnih narodnih mecenov, kakor Serjanoviča, brata MikuliČiČa. Janko-viča i. dr., ter ustanovil brodarsko društvo, ki naj bi vzdrževalo nestalne proge. Glavne proge sta že zasedla KozuliČ in Lloyd. V začetku so si nabavili le nekaj majhnih ladij, vendar je podjetje izborno uspevalo. Po italijanski okupaciji so mnogi svetovali Poliču (pozneje Pollichu), naj se z vsem bro-dovjem preseli v Jugoslavijo. Ta pa je menil, da bi družba tam ne uspevala in se je dal pregovoriti po Italijanih. Družba se je nato povečala ier '.elo pomnožila svoje brodovje. Italijani so kmalu izpodrinili starega Poliča in druge' Slovane ter zasedli vsa vodilna mesta. Novo vodstvo je popolnoma odpovedalo. Družba je sicer ra7Širila svoje območje iu postavila v Afriki in Mehiki velikanske kolonialne nasade, da bi tam producirano blago izvažala drugam, toda kmalu se je v njo vgnezdila strahovita korupcija. Že pred leti je ves Trst govoril o debelih sleparijah. Samo pri kavčuku je ena izmed vodilnih oseb zaslužila 27 milijonov. Drugi niso mnogo zaostajali za njo in družba je kmalu zašla v hudo krizo, ki je ni do danes prebolela. Nedavno je postavila novo progo s Pacifikom skozi Panamski kanal in tržaški tisk je tedaj pel o novi zmagi italijanskega brodovja. Navdušenje pa je trajalo le malo časa. Zanimivo je tudi, da je prispela vest o razpadu družbe v Trst prav v nedeljo, ko so vročekrvneži priredili po obredu pred Sv. Justom eno največjih protislovenskih demonstracij. Curek je bil res hladilen. Ogenj v Čezsošhi šoli Plod šikan italijanskih učitelje Trst, 2. aprila. Lasti priobčujejo dolga poročila o zaključku preiskave o vzrokih ognja, ki je nastal v čezsoči pri Bovcu v nedeljo po polnoči. Preiskavo vodita karabinijerski poročnik Pecci in komisar Bicchi iz Tolmina. Že prvi dan so orožniki zaprli 20 iantov iz čezsoče in skoro vsi so ostali v zaporu. Policija posebno sumi dva ianta in proti tretjemu ima že »uničujoč« dokaz; kajti na njegovem domu so našli orožniki steklenico, »prav tako mastno kakor so mastne druge steklenice, ki so jih našli v šoli in v katerih so storilci prinesli petrolej«. Po mnenju policije ima ogenj v šoli politično ozadje. Italijanska ob'astva so odpustila iz službe slovenskega učitelja Fr. Sivca, ki je pobegnil v Jugoslavijo. Na njegovo mesto sta prišli dve laški učiteljici in sicer sestri Assunta in Rafaela Salerno iz Apulije, ki sta se z vnemo lotili poitalijančevanja otrok in jih silili v fašistične organizacije. Lisli poročajo, da je priilo med nj ma in ljudstvom radi tega do incidentov. Z druge strani je še učitelj Sivec ščuval iante preko meje, naj zažgejo šolo. Požigalci so se splazili najprej v kuhinjo in jo polili s petrolejem ter zažgali. Toda tu se ogenj ni razvil. Nato so šli v podstrešje, polili drva in jih zažgali. Streha se je takoj vnela in ogenj se je naglo razširil. Da gori, je najprej opazil 21 letni Josip Klavora, ki se je vračal domov okoli poldruge ure Petrolej so storilci ukradli v gostilni Andreja Kavsa; pri sodu so celo pipo pustili odprto, da je iz njega steklo še nc!;uj litrov petroleja. Radi tega je policija pozorna posebno na tiste, ki so se zadnje dni mudili v gostilni in imajo morda doma mastne steklenice. Med osumljence seveda spadajo vse čezsoške gospodinje... v • • • Kaj prinesel® volitve v Španiji Vlada razdvojena, v deželi nemiri, pritisk od desnice, nenaden po,av komunizma, to je ozračje, v katerem se bodo vršile usodepolne volitve Barcelona, marca. Ko je admiral Aznar sestavil svojo novo vlado in obljubil, da bo Španiji vrnil vse ostale svoboščine ter takoj razpisal občinske volitve, se je nasplošno mislilo, tla bodo volitve neke vrste kanal, po katerem se bo izteklo vse 7 let nakupičeno nezadovoljstvo španskega naroda. In res, nova vlada je držala besedo, kralj je vrnil Španiji ustavo, vlada je odpravila vso cenzuro in izgledalo je, da se vrača mir v deželo. Toda zgodilo se je nasprotno. Takoj, ko so padle spone, v katere je vkovala diktatura španski narod, so se pojavili skoroda po vsej deželi krvavi nemiri. Policijske oblasti računajo, da je v Madridu samem bilo oddanih najmanj 4000 strelov iz revolverjev in iz karabink takoj prve dni, ko je bila na novo proglašena ustava. V Barceloni, ki je v mnogem pogledu morebiti važnejše mesto od Madrida, so dijaki proglasili republiko v prostorih univerze same. Izvolili so revolucionarni komite, postavili si predsednika in nabili velikanske plakate ob vhodu v vseučilišče, na katerih so oznanjali meščanom, da je republika proglašena in naj ji narod pomaga. Ljudstvo je od vseh krajev mesta, kakor tudi iz okolice naravnost drlo pred univerzitetno poslopje in požiralo proglase mladih revolucionarjev, ki so stali ob oknih in ognjevito navduševali občinstvo. Naposled je prišlo do zelo težkih izgredov, tako da je policija morala večkrat z golim orožjem napasti ljudstvo, ki se ni hotelo raziti. Stališče vlade je v takem položaju zelo težavno. Na eni strani vlada ve, da se mora na vse načine varovati, da bi kakorkoli izzivala revoluci-jonarne elemente, ki delujejo na celi črti, na drugi strani pa tudi ne sme dati vtisa, da je slabotna ali pa celo boječa, ker tudi to bi opogumilo revolu-cijonarce pri njihovem delu. Vlada je nasvetovala kralju, da je pomilostil vse upornike zadnje neuspele ustaje v Jaci, vlada je svetovala kralju, da naj ne postopa proti podpisnikom revolucionarnega manifesta, ki so bili izpuščeni iz zapora, vlada se bavi z mislijo proglasiti v najkrajšem času splošno amnestijo za vse politične kaznjence. To so vendar znamenja za dobrohotno stališče, ki ga vlada zavzema napram nasprotnikom obstoječega reda. Ker pa ji slednji tega nočejo nikakor priznati ter le še bolj razpletajo revolucijonarni po-kret, je morala vlada zadnje dni aretirati generala Burguete, ki je bil doslej predsednik najvišjega vojaškega sodišča. Tudi njegov sin je bil zadnji petek aretiran, ker se je izkazalo, da je imel tajne zveze z ujetim voditeljem republikancev Alcala Za-mora. Tudi od drugih garnizij so se slišale vesti bežni, brez nasilja in z najsvetejšim spoštovanjem svobodne človeške osebnosti človeštvo zopet zedl-nilo le krščanstvo, nauk Onega, ki je na Oolgati dal za blagor človeštva svoje življenja. o nezadovoljnih generalih, ki so predbacivali vladi, da je preveč popustljiva napram sovražnikom španske monarhije. Njihov vodja general Mariines Anido je celo predlagal predsedniku vlade, da se naj uvede nova vojaška diktatura. Tudi v ministrstvu samem ni soglašanja, ne glede metod in ne glede ciljev v vprašanju stabilizacije španske valute. Oovorilo se je po Barceloni celo že o tem, da bodo konstitucionalisti pod Alvaresom ustanovili novo ministrstvo, v katerem bi Santiago Alba prevzel zunanje zadeve. Položaj torej vsekakor ni rožnat. Nemiri po deželi, naraščajoče revolucionarno gibanje, nesoglasje v vladi sami, novi pritiski od strani genera-litete. Razpoloženje za volitve je veliko in lahko rečemo splošno, ker so vse stranke brez razlike izjavile, da se jih bodo udeležile. Nekateri listi se bavijo z vprašanjem, kakšen bo rezultat volitev. Grof Romanones, Bugallal, La Cierva in drugi neprestano podajajo izjave domačim in inozemskim listom. Vendar pa je vsako prerokovanje prezgodnje. Po mnenju nekaterih politikov, ki imajo globok vpogled v gibanje španskega javnega mnenja, bi prihodnje volitve brez dvoma dale zelo aiočno protidinastično silo, mogoče celo večino, ako bi bile res svobodne v pravem pomenu besede, kar pa pri razmerah v Španiji ni mogoče trditi. Opaža se, da so levičarske stranke, to je republikanske in protidinastične, našle možnost za sodelovanje na eni listi, med tem ko so desničarske stranke med seboj v stalnem prepiru ter se niti v najbolj ogroženih volivnih okrajih ne morejo zediniti na skupen nastop proti levici. Svoje dni so španski listi isto poročali o volitvah v Avstriji, kjer so marksisti nastopali v strnjeni liniji, desničarske protimarksistične stranke pa v razpršeni fronti. Ravno zavoljo tega znajp volitve prinesti razočaranja, za slučaj seveda, da se ne bo izvajal pritisk od zgoraj, ki bi bil pa po mojem mnenju usode-polen za bodočnost Španije. Druga nevarnost še vedno grozi iz Katalonije. Doslej sta obstojali dve katalonski avtonomistični stranki, ki pa sta se za dobo prihodnjih volitev in najbrže za naprej zedinili v takoimenovani katalonski blok, ki je izrazito republikanski. Katalonci z ogorčenjem zavračajo vsako umešavanje španskih strank, četudi bi bile republikanskega obeležja. Proti njim ustaja sedaj nova katalonska stranka, katero vodi znani Cambo, zmeren avtonomist in zvest pristaš monarhije. Prvič v zgodovini Španije bodo nastopili na volišču ludi komunisti. Nikdo ne ve, kakšna je njihova moč med delavskimi sloji, zato je njihov pojav tudi najbolj važen vprašaj, ki visi nad bodočnostjo Španije. Don Reyes. Dunajska vremenska napoved. Bolj toplo in i bolj oblačno. Zagrebška vremenska napoved: Precej lepo. i Nastopajoče oblačno. Stalno vreme in topleje. Dr. Korošec v LfubVani Belgrad, 2. aprila, ž. Zvečer se odpelje v Ljubljano gosp. dr. Anton Korošec. V Sloveniji ostane čez velikonočne praznike. Osebne vesti Ljubljana, 2. aprila. A A. Gospod ban dr. D. Marušič in g. pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer v torek dne 7. aprila ne bosta sprejemala strank. Belgrad, 2. aprila, ž. Semkaj je včeraj prišel jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Milosav Spa-lajkovič radi referata o posebnem carinskem dogovoru. Belgrad, 2. aprila. AA. Ker bo finančni minister bival nekoliko časa v inozemstvu, je imenovan za njegovega namestnika Nikola Uzunovič, minister brez portlelja. Invalidom za Velik, praznike Belgrad. 2. aprila. AA. S sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je podeljena komisarju Osrednjega odbora vojnih invalidov vsota 500 000 Din, da jo razdeli kol podporo invalidom za velikonočne praznike. Od te vsote pride na Zagreb 40.000, Karlovac 20.000, Irig 8000. Ljubljano 28.000 in Split 20.000 in Belgrad vsota 70.000 Din, ki se bo razdelila nied invalide za velikonočne praznike. Potovan'e princa Siksta Re's:md, 2. apr. 1. Z včerajšnjim Svmplon Ex-press Orientom sta princ in princem Bourbon odpotovala iz Belgrada in sta se napotila v Rim. Minisfrsfvo za mir Ženeva, 2. aprila. AA. Po poročilu listov je tajništvo Društva narodov prejelo diplomatsko noto južno-ameriških držav, ki predlagajo, naj bi vse države, ki so članice Društva narodov, ustanovile posebno ministrstvo za mir. To ministrstvo naj bi pripravljalo in ustvarjalo vse potrebne ukrepe za razorožitev. Nemška propaganda v Jugoslaviji Belgrad, 2. apr. 1. V nizu prireditev nemške propagande v Jugoslaviji, je bila včeraj na zelo svečan način otvorjena tukaj razstava nemške upodabljajoče umetnostL Razstava bo pozneje prenesena t Zazreb. dočim v Ljubljano ne. Tem povodom so je snoči vršil v nemškem poslanstvu svečan sprejem in so se istega med ostalimi udeležili princ Pavle s princezo Olgo in "rinceza Marina ter princ in princeza Parma in Lourbon. Najprej je bil prirejen koncert, nato pa pogostitev. Belgrad. 2. apr. A A. O priliki otvorilve nemške umetniške razstave v sobanah Cvijete Zuzorič ao nemški poslanik von Hassl, zastopniki nemških umetniških društev in aranžer razstave poslali pozdravne brzojavke jugoslovanskemu poslaniku v Berlinu Živojinu Balugdžiču, ki si je stekel zasluge za to razstavo. Straik v Pas de Calafsu Pari«. 2. aprila. AA. Iz Douaija poročajo: Včeraj so rudarji-stavkarji v vsej okolici formirali povorke, da prisilijo rudarje, ki so delali, v stavko. Pred povorkami so korakale žene, ki so pred seboj voziie vozičke z otroci. Na koncu je policiji vendarle uspelo povorke razgnati. Po pofresu v Amerihi Nowyork, 2. aprila, kk. Ministrski svet Niea-rague je sklenil, da ne bodo več sezidali mesta Managua. Kot novo glavno mesto države prihajata v poštev Leon ali Oranada. Francozi o nemškem geniju Pariz, 2. aprila, kk. Francoska poslanska zbornica je bila nenadno odgodena Presenečen je bil celo Briand, ki je še ponoči prišel v zbornico na napovednao interpelac jsko debato o avstrijsko-nemškem carinskem načrtu. Poslanci so bili radi nenadne odgoditve tako presenečeni, da so podpisovali protestno noto. ki je krožila po klopeh, ki pa je potem zginila. Lisli pa Je vedno nadaljujejo debato. Tako izjavlja Heriiot v »Ere Nouvel-le«, da se Nemci skoio nikdar i e motijo pri računanju materialnih elementov kakega problema, da pa se vedno motijo pri računanju moraličnih elementov. Tako tudi dr. Curtius ni predvideval napadov. kateiim bi se eventualno lahko IzpostaviL ■Stran 4. >SLOVENEC«, dne 2. aprila 1931. Štev. 75. Pnmlor In A r ! ft \T i \ lUiiilttl ill C 1 IU VI iMl kakor plašče, bluze, obleke, moško in Jamsko perilo. Veliko izbiro nogavic-pn poroča po zelo nizkih cenah l£n. Zarg:i, Ljubliana Sv. Petra ce>ta 3 in 11 Ljubljana Za boljšo higijeno cest in ulic Iz medvedske občine Kakor smo zvedeli, namerava Papirnica v Go-ričanah zapreti obS.nsko cesto 111 mo=.i, ki vodi čez Soro in veže vasi Ladja, t p. Senica, /g. Senica 111 Goren.a vas z vasmi, ki leže ob banski cesti t. j. Roteče, Mavčiče, na drugi sirani reke pa vas Gori-čiine iu deloma tudi Kaitovnik. To cesio so uživali posestniki iz omenjenih vasi, kakor tudi njih dedje iu pradedje ž' od nekdaj, ker itriajo na na.-piotni »trani svoja poLa, travnike iu gozdove, pa ludi v farno cerkev so hodili po tej poti t«»r so jo tudi vedno sami na svoje stroške vzdrževali. S tem, da bi se jim zaprla ta pot, bi bili vsi pos^sAniki občutno prizadeti. Tovarna je slrei pripravljena zgra- j diti drugo cesto in most. k čemur pa bi morala pri- Zavrče Ljubljana, 30. marca. Naše mesto v higijenskem oziru še vedno ni na onein višku, kakor bi se to spodobilo za srednjeevropsko mesto s tolikšnim številom prebivalstva. Je to predvsem krivda malomarnosti predvojne občinske uprave. Sedaj se to naglo boljša ali še vedno je treba zamašiti kak:no vrzel, še vedno je triba popravljati zamujene napake. Maribor je manjše mesto od Ljubljane, pa je vendar tam javna čistoča boljša kakor pri nas in jc zlasti za snago cest boljše preskrbljeno. Predvsem potrebuje občina nov pom°ta'ni stroj. Sedaj ima v obratu le zastarele pometalne stroie. Ko ti stroji pometajo, se po ulicah še vedno praši. Mestna občina pa je odločena, da zboljša higijenske razmere v mestu in bo kupila letos nov. moderen eometalni stroj. Zanj bo žrtvovala okoli 150.000 Din. Prav iz istih razlogov jc potreben Ljubljani nov škropilni avtomobil. Dosedanji škropilni a\to-mobili so bili napravljeni iz starih avtomobilov Od časa do časa si mora mastna ob.ina nabaviti nove škropilne avtomobile, sicer se lahko zgodi, da bo Lutbliana v času najhuiše potrebe brez škropljenja. V zadnjih letih no=ebno okoliške občine, Vič, Ježica, Zgornja bitka, Moste, zelo pro- sijo za škropljenje glavnih cest. Tem prošnjam pa mestna občina zelo težko ustreže, ker nima na razpolago kadra voz. Da temu odpoitiore, si bo letos nabavila moderen škropilni avto, ki jo bo veljal okoli 200.000 Din. Med najbolj zanemarjena vprašanja v Ljubljani spada gotovo odvajanje hišnih smeti. Potreba po higijetiskih smetarskib vozovih je splošno znana. Enkrat za vselej bo treba odpraviti sedanji način odvaianja stneti, ki okužuje zrak. V dragih m stih že zdavnaj izpraznjujejo in odvažajo smeti na moderen način s posebno prirejenimi vozovi. Nujno potrebno je, da mestna občina uvede zadostno steblo novih stnetarskih voz, tako, da bi se smeti odvažale na najbolj Itigijenski način. Mestna občina se ukvarja z mislijo, kako bi z zakonom prisilila hišne posestnike do plačevanja potrebnih pristojbin. S temi pristojbinami bi se krili vsi stroški higijenskega odva/.inja smeti Zaenkrat namerava mestna občina nakupiti letos več novih, modernih stnetarskih voz iu popraviti stare. To jo bo vetialo nribli.no 230 000 D;n. Unati je vs"kakor. da se bosta s tem higi;ena in snaga na naših ulicah znatno dvignili. I jublian-čanom bo to v korist zaradi njihovega zdravja in ugleda, zlasti bo to v korist zaradi večjega tujskega prometa. spevati tudi občina iu bi šla la nova cesta n ž e doti od tovarne proti vzhodu Posestniki bi mora i vsled tega hoditi na svoja polja in v svo o farno cerkev čez drugo faro kar bi pa bilo zelo uepri-lično in bi se tudi pot poJal šala za dobre četi t uie. Če se že mora ukiniti zgoraj o-nen ena olčin-ka pot, katero so nemoteno uživali posestniki do da-les bi priza leti predlagali naj bi se zgradila no a pot in most viš e od to.urne proti zahodu, ki bi bila -a vse priza I te vsaj nekoliko bol pripravna, ker oi bila krajša in bi ostala v naši lari. rVoro Nož je govoril. V Trški gori so pr d kra'kim delali deiavci v nekem vinogra in.- M d njimi sla nila tudi brata Janez in Pranje H peli iz Herisnje vasi. Morda so pri delu pogledali tudi malo v kozarec — pa naj bo že kakorkoli, pričela sta se France tn nek drug delavec nekaj prer kati. Brat lanez je stvtda brrtu takoj priskočil na pomeč. Dotičtit mu delavcu pa ni btlo vš< č. da se .lanez vtika v njune zadeve zato ga je oplazil z no>ičkom po obrazu in mu malone odtrgal nos. .lanez j" moral oditi v kandijsko bolnišnico, kji r mu bodo nos /.opet popravili. Ked službe božje v velikem tednu v fran",!-r-kau-ki rer-k v i: V četrtek oh pol (i zjutraj tiha ob pol 0 dopoldne slovi sna sv maša. — Vel. priek začetek ct rkvenih ol r dov ob pol H zjutraj: zvečer ob pol 21 poje frančiškanski jnvski zbor žilostin-ke. — Vi l -ohola: Obredi se pr č.io ob pol 8 zjutraj 7: blagoslovitvijo velikonočnega ognja. Popoldne ob lii slov. sno Vstajenje s proč-si;o kol draga leta. Volitve-žalostinke se molijo od srede naprej vsak dan ob pol tO. Ravnateljstvo kmet. šole n« tJrnm javlja, da ima nn razjiolago vtčjo količino sadnega dr. vja druge in t rt je vrste po ceni 2 in 5 Din. Kmetovalci. ki refektirajo na to sadno dr vie, mi se iimprej zglasijo pri zavodu, najjasneje pa do 10. aprila 1931. Jesene 2 Na cvetno nedeljo je bilo v novi podaljšani župni cerkvi vse v plko pester. Kolik "ni sneču je morala vl.ilati druga leta, je razvidno iz tega, ker jo bila celo sedanju velika cerkev polna. — Poooklnc ><• jc vršila v Krekovem prosvetnem iloiuii proslava I'" in žira rjeve (it) letirce z uprizoritvijo njegovega i a'rok i za »Naša krit. Udeležba pa. rudi |xnnl i lanskega vremenu in raznih drugih prireditev. k;kor tu li občnega zbora 1. del. kons. društva, ni bila posebna, kaki^ smo to v Krekovem domu vajeni. firru se tri velikonočni ponedeljek ponovi ob o hrbtu tako, da je moral iskati pomoči pri zdravniku. Naše* rliiastvo Jug. kat. »kad. društvo »7aija« je na 60. občnem zboru dne 24. marca 1931 izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Brecelj Marijan, cand. iur.; tajnik: Raus Štefan, stud. filos.; blagainik: Maučec Jo'e, stud. filos.; gospodar: Horvat Franc, stud. tecbn.; arhivar: Teršinar Stanko, cand iur. — Za starešine so bili sprejeti: gg. Avsenalt Mirko, dipl filoz., Brecelj Bogdan, dr. med,, Vraber Makso, dipl. filoz. Ka bo uaitss t Prama: 7aj rta. Opira: Za| rta. Notno slu.bo i m i jo V »nif: Mr. Leustek, Resl.eva cesta 1: mr Bolmiec ded Rimka cesta 21 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. 0 Pro nia javnosti. Vincencijeva konferenca na l;ubl an-kein Gradu ki bi rada ob 1.,nia na.potrebne še drnž ne, predvsem pa snouiašnc otroke, vljudno prosi vsa usmil ena srca da ji priskočijo na poreč s kakršnimikoli darovi. Darove v blagu iu denarju spre.ema uprava 'Slovenca*. 0 Ravna eljstvo mrslre;a dohodarstvenega orada ne uradu,e zaradi snaženja uradnih prosto tov v dneh 3. in 4 aprila t. 1 0 1'op'sni komsarji za ljudsko štet;e v I jab-1.' "* n i. Gospodje popisovalci se pozivi a, o, dn takoj vruejo pieostale osebne popisn.ee (obrazec 2). ker jih je nekaterim popiso.alcem zn an kalo. Pridže si naj lc potrebno šteVilo popisnic za rezervo. Zasadi enolnega izpolnjevan a obrazcev se bo te dni vršil ponoven =e=lanek popisovalcev čim prejme uie-dni popisni ivlbor nekatera po asnila o nrč'lnih vprašan ih od Statističnega urada v Zagrebu. — Meblni popisni o lbor v L nbliani. O Poprava želern'škf»a mostu preko Š-1'ar-tinske (Martinove) ceste. Vsle I zopetue vložitve popravi ene moslovne kon trnkciie in odstranitve slare kon trukei'e |»roko Šnartin ke (Martinove) ce le ostane dne 8 in 9 aprila 1031 prehod pod ž lezniškim mo totn za pešce in vozila zaprt, in sicer ol 7 do 17. 0 Pre'n tni sicn čei IcIcnUko proso ob Duna'ski cesti bo »ara li ple-kan a žele ne ieo-tovne konstrukcije za ol č nslvo zapita od 1 do 15 apri'a 1031 Prehod č?/. progo se viši v tem času samo čez prelaz na nuna--ki cesti. 0 OficVni |ir! cte'c pomlidi f>e!an«ki pri-č"tek pomladi je p; č 'ela:. ka lar mineta zi^n in mraz. Astronom-ki or č^tek poklali je 21 marca, v L'1'^' sni pa ""delen pr'č »•«!< lndi t'-4•>,, kn re.".i'o na'ce na Ro jbovem vi'n;akn I 'Sin-1 d j \ To se ie zgodilo včeraj in je s tem pomlad tudi oficielno "''»"»"a ^ -»lior 7»c'rirn 'i mrV.-d 0 teli »e si •"idri'vni n-sinvlrn^i r«nevi' -voio 7,1. drugo. I mni'10 in ne-'n<-ri,0 dr"štvo Oč^ 7v'r ge je g r viznr Kr:-»o"č ki v-s č s tii'i| n-č b-r za-dr- gi t»r io sp'ob 7 vso lii'*r»ni!o 11'gi'j". V n"-delio je iir>e*a ''a 'ri"r>'ntVi> k^^er t''''i iz poročila revi^Tia. ki ie pr gl di' rrp'ov"n'e zn-on-g", i<> rnrvidno. dn •">r'r"ga w' nwn dn= "a. s1 leno rn-vlio t<-r ti'l"n " !» jp K«np.aiV> v np-lnljo. <1 n" 29. iparea. svo: j. Ob zn k M11 čk 11 so nrir" ,:le r"7S*flvo >'~v,nili -tn,l r" /n"gn r>ec'va Po"o' 'nn so nanrnvile ♦'-m in:ee neknk nrt^riTrk nT co nnvit.tTo Tlire*- ii" 'inn-in1" g. dr, £!'>li"ii,v"lin diikov"*':"o in nč;,"'istvn IV. je tce'i t-V" 't-diro nemi irvp tivnl^i voditeljiretna gospej Vodenikovi in g le. T.el>"o\i. Tnvnrnn b«'-rn /|i,f..v.;„r in C,11'>"-r v nji in , t,, dni nove stroje za izxle- lavo bnkre-nlt, \ r\ t. imi;eb"st"i"Ve Imnov-ns^p rnefe co na novo k i lo'n n.l r ■ n o. y sv-'lo cO 'binivs dne "0. t 111.. dobili kilometrske kamne, ki sc že i>o-sVv' in io. LJUBLJANSKO n[ EOALISČE D'>^M\. Začetek ob 2D. ^e»r«t>k. 7 anrila- 7ar>rto. Petek, 3. aprila- 7anrto. Sobo'a, 4. aori'a: /anrto. Nedelja. 5. aprila: ŽIVL f^N.lE IP I '-PO. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. OPFRA. Začetek ob 20. Četrtek, 2. aprila: 7aprto. Petek, 3. aprila: Zaprto. Sobota, 4. apriV. zaprto, Nedelia, 5. aprila ob 15: DIJAK PROS.IAK. ljudska predstava po z Mžanih cenah Izvan. — Ob 10: SNEGUKKA. Premijera, Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 2. aprila: Zaprto. Sobota, 3. aprila: Zaprto. Nedelia, 4. aprila ob 20: CIRKUŠKA PRINCES V Premijera. Izven. Ponedeljek, 5. aprila ob 20: CIRKUŠKA PRINCESA. Je ii Uaša orebava v redu Vzemite zvečer 2—3 ma AllTIN-ilr»žeje in z utr boste itnoli normalii izprazn.,enje - Vseb 11 škatle zii Din 8'— n dostuje za 4—6 kral Dobo se v vseh lekarna! Maribor Din, čistega dobička je zadruga dosegla 2012 Din. Člani kab rili število je narastlo nad 00 imajo pri zadrugi naložinih 291 403 Din iu sicer so to obvezne čbnc-k° v'oge ki jih morajo po pravilih vlagati člani mi s i no (220 591 Din), ti krči dnčunl '3 00 Din) in razne druge hranilne v.oge '01 612 Din). Zadruga nudi svojim članom cenen kr ilit proti osebn mu poroštvu ter dosegajo ta jiosojila in tekoči računi č z 100.0()0 Din. Zadruga drluje ob minimalni rižiji, ker vodi vse poslovanje, ki je vsled pov čan ga delovanja mečno naraslo g. načoln'k Krištofi brezplačno. Vsem odbornikom ie bila iz-r t čina razr šnica. pri volitvah pa so bili v odbor izvoljeni vsi stari odborniki, ki že več lit uspešno delujejo. (•) bolgarska pianistka v Ljub'iaiii. V petek, dne 10 t. m koncertira prvikrat v Liubl ani bolgarska |iianistka gdč Dobri llristov, hčerka znanega bolgarskega komponista Hriitovn. O sporedu in dru"iii podrobnostih spregovoiimo prihodnje dni. 0 Na koncertu ee Pavle Lovšetove v sredo, dne 8. t. m. izvu a del programa 11 ena I čerka gdč Ma;da Lo š »lova ki je zadn'ič nastopila z izredno sigurnostjo ter si s svojim lepim in izvrstno šola-nim gla-om nn mah osvo^la v velikem šlevilu zbrano koncertno pubbko Njen nastop je zelo siguren nastavek lep in čist posebno pa je izvežbana v koloraUiri Koncert se ponovi z istim sporedom kakor 'e bil (i marca, vstopnice sc v predprodaji v Mat čni kn'i"nrni. 0 Ta v ne. Neznan tat ie prelsinrčiiini vlomil v vežo Franca Knmnnra v Hrastiu tiri L ub-Pani in mu odpel al R00 Din vredno kolo zna "ke >Perrekt«. Pred'čera Sinim donoldne pa ie drug tat ukradel kolo Miljutinu IPn ču iznre l Bon č*ve trgovine v š?lenbnrr'ovi ulici Lastnike koles opo-z.ar'an'o ve lno bol' «e množeč" tatvine koles. — ŠiviPi Mariji Kogovšek nn Celo- ški cesti ie nekdo ukra.lH iz sobe listnico = 5^0 r>in gotovine. 0 Tr'je ponesrečenci. V Stro'nih tivarn >h in livarnah se 'e • č^rai pripetila lin 5a nesrečn. Okoli 3 popoldne 'e šel tež<>k voz čez desno nogo letnemu delavcu 'o=inu Dačmanu in mu 'o «trl Reševalni a"to '"e D t 'ima prepefal v bol" Srce — ^enn sodne-ra s'nge Mari"'a /tre .'e vč'nii donnllne brns la k»hin''-ki nož Než na ii 'e odlctel tako ''a se je 7a čeva urezfla 'doboko v levo roko. — V lova*ni Vav.T na Savi pri ,Te'"n'c:di se ie tire 1-stnečnMm pripetila uit š'i ne r ca 19letna d°'nvka Ivana Bo''inc -'e ztš'o z levo roko v ctroi. ki ii !e zn-eč^nl pr-te — Vsi trife ponesrečenci se sedaj zdravi:o v l:»bPan':ki boln ^nVl. Frr're snertre in mo Ine kr-v te in no^ov^e v t"arni iz,-i'-i in na ce eie p i Šterk ••asi. K« • i?ri'', S'ari trg 13 0 Drri*!ro pc ii">, moder-e l-lu^e. 'o'1 icc "or no^.i,rise in rokavi e ra'"*'! 'r.ejše ccne pri Š'e.k nasl. Kainičnik, Stari trg 18. Drevo "rad Po vsej dravski, mežiški in m's!'n"ski dolini je zaviti lalo sp'ošno zanimanje za koncert na dan 12. aprila kakišnega v teh kra!i'i še ni bilo. Na-slopi namreč »Mar:bor ob sodelovairu na bol še sloven ke pevke gospe Lo s-love iz LnibVane ter dveh koncertnih sobstov g. Neral ča in g. lve"a. kakor tudi s sodelovan:em pomnožene vo.irške godbe iz Maribora Gotovo bo na dan prireditve koncerta težko dobiti vstopnice, zato vsem toplo priporočamo da si tih pravočasno o-krbi'o v ored-oro la'i v lrafiki .Turij Primuš v Dravogradu. Naročite jih lahko tudi pismeno. Slovenidrer dec C'e'0'.nl okraj st' pripravlja, da bo 12 aprila 1931. ko bo v Dravogradu v cerkvi koncert Satt-uer.;evega oratorija »Vnebovzetjac pokazal svoje spcšlovanje do častitl ivega mojstra slovenske glasbili Ilugolina Suttnerja. Za okraj je to kulturni dogodek. kakišnega še ni bilo. Do 130 oseb broječa družba, solisti, med n.Unti gospa Lovšetova, pomnožena vojaška sodba in zbor ^Maribora« nam bo. izvajala najlepše slovensko glasbeno delo »Vnebovzetje*. Koncert se zaradi prometnih zvez v Si v Dravogradu, vendar bo Slovenjgradec. pravočasno oskrbel vstopnice, ki se dobijo v predprodaji v trafiki Jurij Primuš v Dravogradu. Zaprošeno 'e tudi znižanje avtobusne voznino, kar se bo še objavilo. Vrhnika Razveseljivo dejstvo je, da smo letos nekaj manj popili kot prejšnje leto Lani se je spilo vina in mošta na osebo 80 in pol litra, za čedno svoto 2 220.000 Din; piva smo prodali 578hI, žganja pa 131 lil, za 29 hI manj kot pre.šnje leto. V denarju znose 1,010000 Din, skupno vsa pijača 8,200.000 dinarjev ali na vsako osebo po 542 Din. Zato je obč nski odbor na zadnji Reji sklenil z dvelretinsko večino, da nima nič proti temu. da oblast podeli še eno koncesijo sredi Irga za restavracijo in pre-neč ščn. — Zaklali smo v I. 1930 130 volov, 3 bike, 36 krav, f>1 telic, 242 telet, 821 prešičkov 111 H koz-1 ličkov. □ Konce la na klasični gim aziji, o katci smo poročali v včeiajšnji \tcvilki, se jc udel tudi pievzviseni viadika dr. Karlin □ K zdiužilvi okoliških občin. Na posebn sestanku občinskih zastopnikov v občinski p.sami pri Sv .Petru se |e sklenilo gle\!e šentpete ske občine, da ne kaže izvršiti g'edc priključiive nole-nih sprememb. Za p,ikl,uč.tev v .šentpelerski ooči-ni bi prišel v poštev samo del Ma jskega hriba, la-ko zvana »liajgraba«, ki bolj spnda k St. Petru kakor pa h Košakom, kamor sedajViada. □ Sm tra kosa. V splošni boViiš ici sta preminuli: Antonija Maček. zasebrica 44 let s ara. Bila je vzor žene in matere. Pog.c\ jutri ob pol 16 iz mestne mrtvašnice na mestno Jokopal šče v Pobrežju. — Minka Zelnik, zasebna Uadnica, stara 34 let Pogreb danes ob pol 17 iz mcitne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blajjjma pokoj-nicama časten spomin, težko prizadetin^ rodliinam naše globoko sožaljel Q Docent dr. IValko o katerega tVžki obolelosti, smo poročali se nahaja v domači yskibi in je upati da bo v kratkem popolnoma okronal. □ Iz L'udtkc unive ze. Dne 13. t. m pije odlični ruski baritonbt A. Balaban, bivši čla.i tel-grajske opeie sedaj prvi baritonist graške »pere. Vpivem delu poje luske ari-e in oesmi, v d.»geni pa francoske in nemške kompozicije. □ P.iloJnje g'asbens p emijera na mariborskem odru bo na velikonočno nedelio in sicer se upiizori Kalmanova Cirkuška prim-esa. s katero bo letošnja glasbena sezona dosegla brez dvomi svoj višek. V glavnih vlogah nastopilo P. Udovi-čeva, Trbuhov č, Skrbinšek. Haiastovič, P Kovic in diugi Dirigira L. Herzog Popolnoma novo i moderno insceeaciio je osk bel g'edališki si k» Ussar, nove kostume pa gdč. I^erat va Kakor zra-no, je dala Cirku ko piinceso belgrajska opereta ob pri iki svojega lan; koletnega gostovania v Mariboru. Q Maiib" -1 hrastni^ko cc kev Kris'usa KraPa O vel ' h pr3znikib prispejo v Mari- bor hrastnišk 1 z v ka jem A Zalarjem in prof. Pavlicem i.u elu, ki bodo po mestu in preJ cerkvami pobi.ali darove za lnastniško cerkev Kristusa Kiaba. Lju' lja a je pokazala in dokaza'* svoje umtvan el I\aj bi Marilor sledil z isto vnemo njenemu zgledu. O Fcha jevo »U:'loveč-?nie«. Ob prvi repr.-i v torek zve"er so se nekatere stvari izločile in spremenile, tako da je bil usj eh reprize še boljši nego ob krstni predstavi Gleda išče ic bilo čisto razprodano. □ Naša K ila. Novi odbor se je konstitu ral slede e. dr. I ominšek, pre.isednik: dr. Hacin in ravna'elj B. Poganik, podp.edse Jnika; k^petan Grabrič, tajn k; J. Loos, blagijnik; J. Moravče, gospodar; M. Feldin, upravnik hani?ara. G Za grad jo pa a e tukaji je banske bra-riln:ce sc je na včeia $ j seji uoravnega svtla skle"ilo. da se od a o giadbena dela Združenim stavbnim Ivrdkam inž. JzL.nec in inž. Šlaimer ter mestnemu stavleniku Ivanu iiivic Gradbeni stroški se raiunajo na približno 1,5<~0.000 Din. Fie senatom bcj'ce se je zaCovaijal včeraj Ljubomir Srabotnjak, ki je v noči na 7, julija lc30 ukradel Josipu Nagodetu v Slovenski gii je bi o vferaj veliko blaga. Praz niki! Kmetje so pripeljali 2 voza jabolk in 3 voze krompirja. Povpraševanje ž.vahno. I i Prav po velemestno je urejena nova trgovina Ba'e na Alekiandrovi cesti. K že objavljenemu še dodajamo, da sc nahaja v posebnih ločenih prostorih h:gienično opremljen oddelek za nego nog z vsemi pripravnostmi in udobnostmi. Po is o kratki preceduri se vsakemu kupcu odpravi zlo kuriih očes. Na dvorišču je lažen tega posebna po-pravljalnica čevljev, ki je opiemljena z vsemi najmodernejšimi popravlja.nimi stroji. Stev. 76. >SLOVENEC<. dne H. anrila 1931 Siran 5 Molite za nas nesrečne! Obupno pismo z Vipavskega Izseljenec nam je izročil pismo svojega prijatelja, v nekdanjih katoliških društvih vzgojenega fanta, nekje iz zgornje Vipavske doline. To priprosto pismo, ki ga je pisala trda kmečka roka, nam podaja verno sliko strahotne stiske, v katero je zašlo nesrečno ljudstvo |K> krivdi fašističnih pre-napetežev. Gospodarska beda, politično preganjanje ter gonja proti cerkvi in slovenski duhovščini so spravili nekdaj telesno in moralno tako čvrsti vipavski rod v obup, tako da v resnici čuješ pogosto iz ljudstva glas: Ljubša nam je emrt kakor to umiranje. Kako upravičena je prošnja do nas: »Mo-lite za nas nesrečne!« s katero se pismo zaključuje. Pismo se glasi: Na Vipavskem, marca. Dragi! Jaz bi ti sploh ne pisal, ako bi prilika tako ne nanesla, da pismo lahko spravim čez mejo. Ponese mi ga Tonče in ga onstran odda na pošti. Dosti imam na srcu, kar bi Ti rad povedal. Najprej zahvali ljubega Boga, da ste šli pravočasno od tod: ne vem, kaj bi bilo danes sicer iz Tebe. Bog varuj, da bi prišel Nace sam pogledat, nikdar bi se več ne vrnil. Pretekli teden so prišli v vas orožniki in pri T. natanko izpraševali o N., ki je zdaj v Jugoslaviji. Nazadnje so še vse domače popisni i. Ne vem, kaj bo še vse iz. tetrn. Gotovo se vrnejo In nam vse hiše preiščejo. V nedeljo so pri našem prijatelju Tončetu vso hišo prebrskali. Drugi dan so šli k Drejcu in mu vise prevrgli po hiši. Potem je bilo en dan mirno. Četrti dan so zopet prišli v vas karabinerji in vse premetali pri B. Ne moreš si misliti, kako je tukaj. človek si kar želi smrti. Vso župnike so prisilili, da morajo pisati v Krii po italijanske patre, ki bodo imeli vsako nedeljo mašo z italijansko pridigo, v tednu pa še postne govore. Pomisli, ali ni to grozno. Rekli, so, da ho itilijanska pridiga za učitelje, a to je saino tako rečeno. Do zdaj še ni bilo nič, Bog daj, da bi tudi ne bilo.Učitelj je ie zdavnaj zahteval od župnika, da mora dovoliti laško petje v cerkvi. V nedeljo so blagoslovili italijansko za sta- ; fes ;»>.-. S1 - -vs. mmm Prvi častnik »Kraljice Marije« g. Radeglia Skrb za uboge Novo mesto, 27. marca. Kakor po mnogih krajih naše domovine in izven nje, tako deluje tudi v Novem mestu »Vincencijeva konferenca«, z vsemi silami, da pobijša gorje najbednejšim. To je v veliki meri tudi storila, kakor je razvidno iz poročila na 4. občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo, 22. t. m. ob štirih poi>oldne v Rokodelskem domu. Konferenca je v preteklem letu delala sicer na tihein, vendar pa zelo živahno. Nazadovala ni, pač pa napredovala, čeravno so finančne razmere vedno težje. Tako je v 1. 1930 razdelita za 2000 Din več podpor kot v 1. 1929, in za 7000 Din več ko prvo leto svojega obstoja. Konferenca je imela lani 381 podpornih in 19 delovnih članov. Tekoče število podpi-ra-ncev je bilo 55. — Redno vsak mesec je konferenca naklonila raznih živil 25—31 ubogim. Konferenca načeloma deli podpore le v živilih, obleki in obutvi; denarno podporo pa le v izrednih slučajih in to le za prispevek za stanovanje. Največja skrb je bila pač posvečena revnim otrokom, za katere je dolžan vsakdo najbolj skrbeti, da ne zaostanejo in se ne [»okvarijo. Lani .je poslala dva fantka in eno deklico v zavode in jim preskrbela potrebno obleko. Sploh pa vzdržuje še 9 otrok in 8 družin z več otroci. Tudi je konferenca pripomogla 17-let-nemu fantu do nožne proteze, a enemu učencu do proteznega Ilessing-aparatn za obe nogi. Osi ro teli dek lici jc preskrbela delo. Samo za otroke je bilo izdanih 9098.25 Din. Posebej so bili ubogi obdarovani še o božičnih in velikonočnih praznikih in ob priliki 90-letnice nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. Roko v roki s konferenco je požrtvovalno deloval tudi ženski dobrodelni odsek, ki šteje 11 prav affilnih članic, katere iščejo in stikajo Črni junaki m njihovi varovanci Nehaj opomb s potovanja v Grčijo beznivim vodnikom spet stopil iz ladjinega dna na svetlo. Marsikoga bo seveda tudi zanimalo, kakšna je kaj bila naša potujoča publika. To se razume, da so bili vsi brez izjeme sami fini, prijetni in izobraženi ljudje, kakor želim jaz, da so tak utis dobili od mene drugi. K osobitostiin novinarskega stanu pa spada menda v prvi vrsti ta, da so novinarji med seboj najmanj občevali. Kar se tiče inozemskih, moram reči, da mi je bil najbolj simpatičen gospod Salingre od UUsteinovih listov, ki je ves čas mislil res samo na svojo »Vossische Zeitung*, in je v Atenah, med tem ko smo mi ogle-davali Akropolo, šel v parlament poslušat budžetni govor gospoda Venizelosa. Intervjuva pa od njega le ni dobil — v veliko radost nekega njegovega kolege, ki je bil za intervju že iz doma potom grškega poslaništva zaprosil, pa se je gospod poslanik zmotil«, tako da je Venizelosov tajnik, gospod Lavros, nastavil avdijenco pri gosnodu ministrskem predsedniku natančno en dan pozneje, to je, ko te - kraljica Marija •< z nami iz Aten že odplula... Največ sem prišel v stik s potniki iz rajha. Nič več se ne spoznam na Nemce. Minula voina je sprožila v nemški duši taka silna reaktivna čuvstva, kakor samo še v ruski. Nemški narod je danes očividno zmožen misliti samo v ekstremih in primerilo se je v neki debati med Nemci, da sem moral jaz, tujec, vzeti v zaščito nekatere svetinje in vrednote nemškega naroda, o katerih se mi zdi, da so in ostanejo Kapitan »Kraljice Marije« g. Šiiminkovič. vrednote ne samo zanj, ampak za vse krščansko kulturno človeštvo. Reči moram, da se Nemcev bo-Kar se tiče 'Kraljice Marije«, ne smem pre- jim. Zdi se mi, da se bodo za svoje nacijonalne zreti njenega tehničnega osobja pri strojih, ki mu izgube zmaščevali nad Zapadom s sprožitvijo sil, načelOje prvi strojevodja, po činu enak brodovnemu ki so popolna negacija vseh njegovih dosedanjih kapitanu, gospod Josip A h e I. Kakor je kapitan tradicij... Bog daj, da bi se motil. —-e- atsoluten vladar na palubi, tako gospod Ahel neomejeno kraljuje v prostorih, kjer so pomeščeni ogromni stroji »Kraljice Marije«. Obenem, kolikor mu njegova važna služba dopušča, kapitanu pomaga opravljati posle hišnega gospodarja, ki skrbi, da se vsi gosti na njegovem krovu dobro imajo. Pa dočim je naš kajiitan izvrsten plesavcc in kavalir, gospod Ahel, vedno jovijalno smehljajočega se obraza, rajši sedi z dobrimi prijatelji v kakšnem kotu, opazujoč publiko, češ, le rajaj deca, saj je življenje težko — marsikdo, ki tu ob težkih milijonih išče utehe v užitkih, katere luksuzni brod nuja, je boli nesrečen ko moji kurjači ob peklenski vročini šestin orjaških kotlov pod tem krovom ... Gospod Ahel pa goste tudi rad popelje po 24 metrov globokem in primerno širokem štirioglatem rovu, ki vede z najvišje točke palube prav do ladijskega gredlja pod morjem, v svoje kraljestvo, kjer ropočejo bati ogromnih cilindrov, se sučeta veliki vijakovi osi in je oster duh po strojnem olju; pa tudi s kurjači in njihovo črno robotjo te seznani, ako se ne ustrašiš teme in prahu. Sicer pa je vse tako snažno, da bi se samo naš gospod Beer od »Neues Wiener Tagblatta«, ki je edini vzel na to pot s seboj snežnobelo šjiortno obleko, branil sprehoda po teh prostorih, ki vsekakor tvorijo velik kontrast k našim salonom. Velik kontrast je tudi, če pomisliš, da tu doli četa mrkih mož v znoju, ki reze rumene brazde v njihova od ogljenega prahu debelo pokrita in črna lica, ob skromni mezdi skrbi, da se mi, milienci usode, gori varno vozimo in zabavamo nad brez-dnom morja. S tem občutkom sem s svojim lju- vo v Vipavi in tudi naši otroci so morali na trg. te pojde tako naprej, pridemo vsi ob pamet. V zadnjem času je mnogo ljudi umrlo. Slovensko učiteljico so nam vzeli in nam dali Lahinjo. Vreme je slabo, ako ne dežuje, pa burja piha; krompirja ne moremo saditi. Vesele, srečne in blagoslovljene velikonočne praznike Vam želimo iz srca. Kadar pišete, bodite previdni, ker miličniki pregledajo fiošto. Srčne pozdrave od nas vseh Tvoj T. Se nekaj I Pravkar smo zvedeli za grozno novico. G. O. bodo konfinirali mogoče še ta teden. Zakaj? Za nič! Glede vipavskega dekana pa so odločili, da ga morajo u-biti. To niso čenče, j)aČ pa grozna resnica Kaj bo z nami? Bog se nas usmili in nam prizanesli Takšni smo, da se bojimo, da se nam zmeša. Za križkega gospoda ne vemo, bogve kam so ga odpeljali. (Gre za konfi-niranega župnika J. Rejca. Prip. uredništva). Veste, to je se vse tajno pri nas. Ubogi nesrečni ljudje, kaj bo z nami! Molite za nas nesrečne! Potniški promet 0 velikonočnih praznikih Ljubljana, 2. aprila. A A. 0 velikonočnih praznikih bodo vsi vlaki z ozi-rom na velik naval potnikov zadostno'ojačeni. Poleg tega bodo ob ugodnem vremenu vozili nn velikonočni ponedeljek še posebni potniški vlaki, in sicer: 1. Na progi Ljubljana gl. kol,—Medvode za izletnike na Šmarno goro in Sv. Katarino posebni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 7.30; redni jutranji vlak za Jesenice pa sledi temu vlaku ob 7.40. 2. Kranj—Ljubljana gl. kol. za fiovratek izletnikov jrosebni vlak z odhodom iz Kranja ob 19.25. 3. Novo mesto—Ljubljana gl. kol. posebni vlak z odhodom iz Novega mesta ob 18.30. 4. Ljubljana gl. kol,—Zidani most posebni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 17.n0. 5. Zidani most—Ljubljana gl. kol. posebni vlak z odhodom iz Zidanega mosta ob 19.55. Potniki se v lastnem interesu opozarjajo, da , se v prvi vrsti poslužujejo gori omenjenih po-! sebnih vlakov, odnosno da v slučaju popolne za- 1 sedbe prvega vlaka počakajo nn drugi vlak. Čisti kcf»in izločen iz kave, ic zmes nežnih, belih kristalov. Vsak kilogram kave vsebuje 10 do 20 gramov kofeina. Že 0.2 do 0.5 g (to so 2 do 3 skodelice navadne kave) more neprijetno učinkovati zaradi povijanja krvnega pritiska, draženja živcev in ledvic. Zdravniku |e vse to najbolje znano in on mora večkrat prepovedati kavo s kofeinom. Vedno pa dovoljuje kavo Hag brez kofeina. Po kavi Hag ni nobenih škodljivih dražil-ih učinkov kofeina, užitek ie popoln, neomejen, ker je kava Hag najboljše kvalitete. Pamet veleva, da le za zdrave in bolne naiboI|Sa kava Hag. Poizkus Vas bo uverilt — Kava Hag |e naprodaj v rseh dobrih trgovinah z živili, dobi se pa tudi v kavarnah is hotelih. Prispevki za brezposelne radarje Ljubljana, 2. apr. AA. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je poslalo rudar, podjetjem svojega področja tole obvestilo: Gosfiod minister za šume in rudnike je s svojo naredbo z dne 30. t. m. RRr. 4766 odobril ustanovitev sklada za podpiranje brezposelnih rudarskih delavcev pri bratovskih blagajnah in odredil od 1. apr. vplačevanje prispevkov od delavskih bruto-zaslužkov po 1'/-. % in prav toliko od posloda-jaieev. Vplačevanje prispevkov naj se vrši na isti način kakor ostali prispevki v bratovsko blagajno. O skladu se bo predpisal poseben pravilnik, ko bo naredba objavljena v Službenih Novinah. Naroča se vsem rudarskim in topilniškim podjetjem, ki so včlanjena pri Glavni bratovski sklad-nici v Ljubljani, da počnejo s 1. aprilom 1931 pobirati omenjene prispevke upoštevaje vse zaslužke delavstva. Kravo za pirahe revežem! črna, 1. aprila. Krajevni kmetijski odbor odbor v Črni je lani nameraval ustanoviti mesnico, kamor bi okoliški kmetje prodajali živino po primerni ceni, a meso naj bi se potem prodajalo cenejše. Ni bilo konkurenčnih namenov, temveč v pomoč konzumentu in kmetom. Načrt kmetijskega odbora se pa ni uresničil, kajti naletel je na nepredvidene ovire. Toda časi velikih dobičkov so vendarle minili. — V črno je prišel mesarski mojster g. Mihael Tavčar iz Maribora. Da bi imel čimvečji promet, je cene mesu pošteno reguliral. Šele zdaj smo zvedeli, da mesarji tudi krave ubijajo ne samo volov, dočim ni bilo pri ceni do sedaj nikake razlike. Cene so hitro padale ter se ustavile pri točki: kravje meso 10 Din, volovsko 14 Din, telečje 16 Din, svinjsko pa 18 Din za 1 kg. Zanimivo je bilo opazovati in poslušati one. ki so bili s temi cenami prizadeti, in one, ki so jih odobravali. Verjetno je, da gosp. Tavčar spričo teh cen nima bogve koliko dobička, a zgube najbrž tudi ne. A koliko so mesarji imeli dobička prej. dokler so prodajali goveje se po 18 Din, svinjsko pa po 20 Din?! Gosp. Tavčar pa je še eno pogruntal. Zdaj za Veliko noč se je namenil razdeliti med črujauske reveže eno kravo čisto brczjilačno. Na Veliki petek ko bodo v premožnejših hišah pekli velikonočno pogačo in pripravljali nebroj drugih dobrih reči, bodo oni. katerim je sreča mačeha, šli v občinsko pisarno po nakaznico in potem v Tavčarjevo mesnico po meso. da bodo vsaj zdaj, o Veliki noči, okusili praznike. Premnogi izmed onih namreč, ki dan za dnevom, od zore do mraka trdo delajo, a ne zaslužijo toliko, da bi mogli vsaj približno človeku primerno živeti, obupavajo. Kdor pa je še celo brez zaslužka, a ima mogoče večjo družino, tak si pa dobrot, ki se pri bogatih ljudeh servirajo skoraj vsak dan. kar predstavljati ne more. Taki ljudje torej naj dobe brezplačno meso, da bodo tudi ti vedeli, da je bila in kdaj je bila Velika noč. Gosp. Tavčar ne bo napravil iz zgolj konkurenčnih namenov, temveč tudi zato. ker siromaštvo pozna. — Kdaj je človek najbolj srečen? Mar ne takrat, ko je storil, kar je mogel, in ne samo. kar je moral? A koliko jih je, ki se valjajo v bogastvu, siromaku pa kažejo — vrata! Zato čin g. Tavčarja pozdravljatnol Oh Frančiškanskem mosta Ljubljana, 2. aprila 1931. Delo za zgradbo trimostovja ob Marijinem ] trgu dobro napreduje. Postavljeni so že potrebni odri, celo zasilen mostiček na kozah je najiruvljen čez Ljubljanico, približno tam, kjer bo stal kasneje zgrajeni gornji most za pešce. Potrebnega gradbe-uega materiala je za enkrat navoženega toliko, da ga nimajo več kam spravljati. Včeraj so ob velikanskem hrošču vrtali luknje in podolgovate jarke |x> vseh kotih Novega mesta med bednimi naj-bednejše, da jih tolažijo in s podporami olajšajo njih gorje. Konferenca dela in podpira uboge izključno le iz članarine in darov in volil, ki jih konferenci naklonijo razni dobrotniki. Novomeška Vincencijeva konferenca ne olvstoja še dolgo; komaj tri leta, pa je že storila toliko dobrega. ?.e v prvih 8 mesecih njenega delovanja je zabeleženih za 11.178 razdeljenih podpor. Ker je dobila konferenca takoj velik razmah in ji je šlo na roko takorekoč celo mesto, je v drugem lotu že lahko razdelila za 15.396.50 Din jiodpor revežem, katerih število je vedno naraščalo. A v letu 1930 pa je bilo razdeljenih pmljKir za 18.054.65 Din. Skupaj torej za 44.629.15 Din. Dohodkov je bilo lani 19.445.55 Din; lep dokaz da so Novome?ča-ni usmiljenega srca in umerajo delo in skrb za uboge. Ob priliki svojega 4. občnega zbora se konferenca vsem, ki so v preteklem letu in poprej kakorkoli pomagali konferenci pri njenem delu za uboge, najtopleje zahvaljuje in prosi, da ostanejo konferenci še nadalje naklon jeni. Ker jc potekla triletna doba so bile na dnevnem redu tudi volitve novega odbora. Dr. Č e s n i k je predlapal, naj ostane stari delovni in agilni odbor in naj se konstituira in izjvvpolni na prvi odboro-vi seji. Nad vse zanimivo jc bilo tudi predavanje g. dr. Ivana Ahčina iz Ljubljane o vprašanju »Dobrodelnost v Nemčiji«, ki je bilo združeno z občnim zborom. G. doktor je v svojem globoko zamišljenem govoru podal tasno sliko o Caritas, krščanski dobrodelnosti Vinceneijevih konferenc v Nemčiji. k jer jih je 800 Snimn nkadrmskih je 14 z 450 delovnimi člani. Zlasti ko vlada v Nemčiji tolika brezposelnost lajšajo ravno Vineencije-ve konference bedo s svojim delovanjem. liko, da se bo prijel klade sveži beton, ki ga bodo nalagali nanjo Tudi vrtalni napravi delujeta z izrednim ropotom in zato ni čudno, da se zbira na frančiškanskem mostu vse polno radovednežev, ki strnjeni slone ob ograji in ogledujejo zanimivo početje. Včasih nastane naravnost taka gneča, da je jiromet [>o mostu z vozovi naravnost otežkočen in je verjetno, da bo prometni stražnik na Marijinem trgu od skrbi, kdaj bo kak avto povozil nerodneea radovedneža, dobil sive lase. v betonsko klado, ki Je segala nekako do višine nivoja Ljubljanice skoro prav do mostu. Ker je star beton izredno trd in žilav, tako da je razkopavanje starih betonskih klad skoro nemogoče, so vrtali luknje s posebnimi pnevmatičnimi vrtalnimi stroji, ki delujejo na pogon s komprimiranim zrakom. V ta namen so postavili na trotoarju na frančiškanskem mostu močan bencinski motor, ki je direktno sklopljen s kompresorjem za zrak. Bencinski motor deluje ves čas ob velikanskem hrušču, kar privablja seveda vse mimoidoče, da si ogledajo, zakaj tak kraval. Od kompresorja sta napeljani čez ograjo dve dolgi gumijasti cevi k ročnima vrtalnima napravama. s katero dva delavca obdelujeta trdi beton. Betonske klade s tem sicer ne bosta razdrla, oač na ^otsta siaodko i^vriino klade r^koDala v to- Med tem so tudi pripravili za delo najpotreb nejše stroje. Tako čaka mogočen mešnlec za beton ki ga goni bencinski motor. Na odrih so včeraj montirali veliko motorno črjialko za vodo, ki jo bo poganjal električni motor, prav tako cirkularko, t katero bodo lahko na licu mesta jk> potrebi kar na mestu žagali stavbni les. in še eno ročno črpalko. Na Prešernovi strani so ob sj>odniem delu mostu napeljali iz kabla cel šop električnih žic, s katerimi bodo napeljali tok do električnih motorjev za pogon strojev in za razsvetljavo. Če bodo delali ponoči Danes so začeli že mešati beton in ga nalagati na očiščeno in razkopano klado. Ta teden dela okrog 40 delavcev, dasi jih ni videti toliko. Po veliki noči pa se bo število delavstva močno pomnožilo. tako da bo šlo dalo zelo hitro izuod rok Stran 2. >SLO VENEC«, dne 3. aprila 193r. Stev. 76. Dosti besed - dejanja! Avsfro-nemški sporazum je v bistvu agres'ven — Ed'no obrambno sredstvo je usianovnev vzhodnega gospodarskega bloka — Celtoslovaška na razpotju Pariz, 2. aprilu, tr. Yečteden=ka polemika proti avstro-nemški zvezi ponehava, nekaj radi tega, ker se je francoski čitalec predmeta /e naveličal, drugič pa tudi vsled popustljivosti francoske vlade, ki jc skoroda podobna umiku. 8 prva se je vihtel puki Društva narodov, za njim protokol iz leta 1922, napovedovale so se diplomatske diMiiarše, izražale so se grožnje, govorilo se je o represalijah proti nemškima zarotnicama, toda vse se je polagoma pomirilo in od nevihte je ostalo nič drugega, kakor nekaj poveže n i Ii glav. R&zoroča no javno mnenje pravilno tolmači »Echo de Pariš«, ki trdi, da je vsako nadaljnje prerekanje odveč in da sta spričo mehkužnega zadržanja zunanjega ministra Briauda Nemčija in Avstrija zmagali ter tla lahko z mirnim srcem gledata v bodočnost iu čakata na ljubeznive nasvete od strani Društva narodov. Vaš dopisnik jc imel priliko razgovor jati se o tem vprašanju z vodilno osebnostjo iz zunanjega ministrstvu, ki sc ne strinja s politiko .sedanjega šefu Quai d'Orsav Briandu. slo doina iz južno-vzhorlne Evrooe, če hočemo opustiti neprimerno besedo Balkana. Vi živite na onem delu Evrope, katerega čaka še velik razvoj, zato ker še niti odkril ni vseh naravnih bogastev, katera skriva njegova zemlja. Zato uiorute vi tudi bolj čutiti, kakor mi na znpculu tekmo, ki se vrši med velikimi državami zii posest vašega bogastva. Avstro-nemška zveza jc zame samo en pojav izmed mnogih, ki pričajo, kako neoniahljivo stremi Nemčija po vašem jugovzhodu, kako ne štedi ue talentov, ne denarja, nc muke in nc razočarani, sanio dn vam pride bližje in odrine druge tekmovalce. Toda spričo vsega tega ne smete pozabiti, dn nvstro-neniški blok snm po sebi še ne predstavlja ni-kake nevarnosti, ker če hoče ta blok živeti, on mora prodajati. Sam zase ni zaokrožen in tudi ne more zadostiti sum svojim potrebam. Zato je ta blok v bistvu agresiven, napadalen, ki ima tendenco si privojevati druge države, odkoder bo dobival svoje življenjske potrebščine in kamor bo pošiljal izdelke svoje industrije. Vi na vzhodu Evrope imate torej veliko orožje v rokah, samo meni sc zrli, da ga vi nc boste izrabili iu da tudi fruncoska zunanja politika v sedanjem stadiju vam tega nasveta ne nudi. Ako boste čakali, da avstro-nemški blok polagoma pozoblje dru«o za drugo vse manjše države v srednji in vzhodni Evropi in sicer s pomočjo trenotno ugodnih trgovinskih pogodb, ki bodo vašo slabost samo izkoriščevale, bo priložnost šla mimo. Po mojem mnenju bi bilo potrebno, da vsi realni politiki nvstro-ueniško zaroto brez olepšnvanja imenujejo s pravim imenom, da sežejo po učinkovitih protiukrepih, pa niso v območju Društva narodov, ampak pri vas. \elikn carinska zveza vzhodnih držav bi lahko združila 70 milijonov ljudi v eno gospodarsko enoto, ki bi lahko uveljavila svoje zahteve napram nemškemu bloku. Vse drugo je iluzija.« Gornje izjave so zanimive že radi tega, ker ta>ko izrazito odgovarjajo mnenju, ki ga je izrazilo vaše časopisje. Le žal, da najbrže ne bodo našle odmeva, kakor bi to zaslužile. Dunaj, 2. aprila, d. Današnji listi priob-čujejo razgovor zunanjega ministra dr. Sclio-berja z nekim madžarskim časnikarjem in na-glašajo, da je minister postal izvanredno gostobeseden ter da oh vsaki priliki skuša nekako opravičiti svojo zvezo z Nemčijo. Iz njegovih izjav sledi enostavno, dn se bo v najkrajšem času pridružila nemškemu bloku tudi Madžarska in dn se bo v doglednem času poslalo enako vabilo tudi Jugoslaviji, o kateri kratkovidni politiki mislijo, da bo z velikanskim navdušen jem šla stanovati v hišo tega velikanskega kolosa. Budimpešta, 2. aprila, d. ->Pesti Nap'o« pHe, da madžarsko-avstrijska odpoved trgovinske pogolbe prav čisto nič ni zadela, ker pričakuje, da se bo .Madžarska ntogln pridružiti carinski zvezi met! Dunajem in Berlinom, kar bi odgovarjalo panevropski zamisli, katero je iztuhtal g tiij francoskega zunanjega ministra. Madžarska si veliko obeta od gospodarskega sodelovanja s to krepko industrijsko gospodarsko enoto, ki bi ji odkupila vsakoletni poljedelski pridelek. Pariz, 2. aprila. lOeuvre« očita Mussoliniju, da je tiral Avstrijo v gospodarsko nnročje Nemčije, ker je sabotiral pogajanja med Avstrijo, Jugoslavijo, Romunijo in Češkoslovaško za sklenitev carinskega sporazuma. Končno list poudarja, da je Anglija le za pravno akcijo proti nemškoa vstrijskemu sporazumu, dočitu Francija smatra, da je io postranskega pomena. Budimpešta, 2. aprila, ž. Vodja prebujenih Madjarov Pihor Eckhard je imel včeraj govor, v katerem je zahteval, da se madjarska vlada izjavi za nemško-avstrijsko carinsko unijo. Kaj bo storila Gehostovaška? Praga, 2. aprila. Splošna tekstilna nemška zveza« v Češkoslovaški je glede posledic, ki jili bo imela carinska zveza med Nemčijo iu Avstrijo na češkoslovaško industrijo, izdala naslednje poročilo; Mi bomo prav gotovo izgubili dve tretjini svojega izvoza v Avstrijo, to je najmanj 1S00 milijonov. Tega izvoza v Avstrijo ne rošinio več iu računati moramo z zgubo dveh milijard. Radi tega bi bilo potrebno, da bi se tudi Češkoslovaška pridružila nemško-avstrijski carinski zvezi, sicer ji preti trgovinsko politično osamljcnje. Carinsko zveza z Malo antanto je nemogoča, ker kmetijci ne privolijo za nobeno ceno v povišanje uvoza poljedelskih proizvodov iz Jugoslavije in Romunske. Če se pa to ne zgodi, ne bosta Jugoslavija in Romunija privolili v večji uvoz industrijskih izdelkov iz Češkoslovaške. Mi moramo na to računati, da bosta Jugoslavija in Romunija prej ali slej pristopili k nemško-avstrijski zvezi, in ako nočemo ostati popolnoma osamljeni, nam ostane na izbere samo pristop k tej zvezi. Varšava, 2. aprila. AA. Tukajšnji politični krogi so zelo ttgodno sprejeli predlog češkoslovaške agrarne stranke, naj se ustanovi poljsko-češkoslovaška carinska 'veza. Časopisje n->gla-ža, aa jc io želeti, ker bo nennkomstrijska ca- rinska zveza napravila Poljski velike težkoče, če bo ostala osamljena. Praga, 2. aprila, d. PraSki listi z veliko nemirnostjo zasledujejo razvoj debate okrog uvstro-nein.ške carinske zveze. V okolici dr. Bc-neža so se ponovno pojavili neki novi načrti o skupnem vstopu Francije, ČSR in Jugoslavije v nemški blok. »Lidovo Lisii« pripominjajo, da ta načrt ne bo uspel ter priporočajo, da se naj čsr vlada lojalno odloči sodelovati le z vzhodnimi poljedelskimi državami, ki so edino v stanju razorožiti nemško napadalno fronto. Rim, 2. aprila, ž. Nemški ambasador v Lou-donu vori Neurath, ki jo bil prej poslanec v Rimu, je dal izjavo uredniku ;Lavoro Fascista«', v kateri med drugim pravi, da je »Anschluss« danes ne-ustvarljiva stvar. Avstrijsko-neniški carinski spo-ruzuni nima nikakega političnega kolorita. S tein ugovorom bo lahko Avstrija ludi še v naprej kontrolirana, da izplačuje svoje obveznosti iz prihodov carin. A'e more se negirali, dn nova carinska unija ne bo škodovala Češkoslovaški. Pogajanja za lo unijo se ie vodijo doo leti in je bil na la pogajanja povabljen ludi dr. Beneš, kateri pa je sodelovanje odbil. aLavoro Fascista* s svoje strani poudarja, da bo ta nova nemško avstrijska carinska unija prinesla Italiji mnogo koristi. [Salija podpira Nemce R'm, 1. aprila, kk. Na občnem zboru italijanskih delniških družb v Rimu je imel danes ludi Mussolini kratek nagovor, v katerem je med drugim omenil tudi nemško - avstrijsko carinsko pogodbo. Tako jc navajal, da jc ie pred tremi meseci pred senatom govoril o splošnim gospodarskem položaju in pri tem dobesedno izjavil: »V zadnjem (asu pa so se zgodila nova dejstva: mornariški dogovor, angleški sporazum z Indijo in pripravljalni carinski sporazum med Nemčijo in Avstrijo, katere je mogoče presojali d ugodnem smislu po lom, kakor se bodo v bodočnosti razvijaliV tem stavku jo izraženo jasno tudi stališče Italije, ki s tem avstrijsko nemške carinske pogodbe ne smatra brezpogojno za škodljivo pod pogojem, da posebni italijanski interesi, ki so bolj gospodarske narave, s tem ne bodo prikrajšani. Ta stavek v ostalem tudi dokazuje, da Italija ne misli na to, da bi očitala Nemčiji in Avstriji radi carinskega dogovora kršitev obstoječih pogodb. Tabela o prejetrih'h cIrz. uradnikov po novem uradniškem zakonu Uradniki Stari zakon Novi zakon Mest čna Plača se pov uje stopoma na Mes. po ož.! do-klada 1 D n i Mesečna dragmjska de klada za Me?, dragini.' dokiadc za Skupina Kategorija Skupina Stopnja plača Din prvič drugič tretjič četrtič Din I Dii 1 Din Din 1. 1 2. 1 3. razred razred razred Din Din Din j žo 0 Din v sa k ep« < trokn Din I 1 I. I. — 4000 j — — — — 3500 1500 _ - 150 150 1 2a I. II. 1 3750 - — — — 3100 1500 1350 — 150 150 1 2 I. 11. o 3500 - — — — 2700 1500 1350 - 150 150 1 3a I. III. 1 3250 - — — — 2120 1350 1200 1100 150 150 ! 3 I. III. 2 3000 - - — — 1720 1350 1200 1100 150 50 1 4a I. IV. 1 2350 2550 2750 3000 — 1320 I '300 1150 1C50 150 150 ! 4 I. IV. 2 1750 1950 2150 2350 920 1300 1150 1050 150 150 i 5 I. 1 v- 1450 1530 1650 1750 800 1250 ■ 1100 i 1C00 1 150 | 150 1 la II. ! 6 I. Iv,. 1150 1250 1350 1450 650 1200 1050 1 950 150 150 I 1 II. 1 7 I. J VII. 910 970 1030 1090 1130 500 1050 1000 900 i 150 | 150 2 11. 1 8 I. ) | ( | 1 3 II. VIII. — 730 790 850 910 — 400 1100 950 , 850 150 150 | 1 III 1 1 1 1 | 4 _ I 2 II. III. — 575 625 675 730 — 300 1030 900 t i £00 150 150 ' 1 1 3 III. X. 475 525 575 — —. 200 1000 850 1 751 J.50 150 jj Zvarvčnlkl — I. 600 6£0 760 840 925 £00 750 150 150 II. 440 520 600 - mm _ 000 775 725 150 150 l[ III. 280 360 440 - — 875 750 700 150 _!50 S S'užiteH _ i. 423 1 485 1 545 ! 605 I | 700 650 1 625 i 150 150 — u. 245 1 305 .365 1 423 1 — — 1 675 6?5 600 J 150 150 \ Škandal v čsl armadi Praga, 2. aprila, kk. Sanitetni polkovnik dr. Marlineo, ki je bil aretiran radi prevar pri asenlnih komisijah in je soobloženih okoli 40 oseb, Je nocoj v vojaški kaznilnici v Košicali izvršil samo-umor. S črepinjami si jo prerezal žile in so poleni obe»il z naramnicami. Zapustil je pismo ženi in sodišču, v katerem priznava svo;o krivdo. Sodna preiskava zavzema vedno večji obseg, ker so je poslovanje dr. Marlinca pri asetnih komisi'ah razširilo po vsem Slovaškem in Podkarpalski Rusiji pa do Moravske Ostrove. Bclg-od, 2. aprila. AA. Na podlagi §§ 8., 24 In 29. zakona o lekarnah in o nadzorstvu nad prometom z zdravili,-je minister za socialno pol tiko in naredno zdravje izda! pravilnik o ročnih lekarnah zd-avnikov in vetei iraijev. Boigrad, 2. aprila, ž. 1. aprila je ponovno odprt direkten promet Praga— Sušak in obratno skozi Budimpešto. Relzrad. 2. aprila, ž. V začetku meseca maja bo v Brlpradu konf<-rcn a predstavnikov trgovcev teksii.ne in manulaklurno trgovine. Revolucija v U krajin i Varšava, 2. aprila, ž. Listi Iz Harkoca javljajo senzacionalno veti o revoluciji u sovjetski Ukrajini. Koliko mero je zavzel la pokrel, se vidi po tem, ker so o llarkouu prijeli 2-i štabnih oficirjev tamkajšnjega vojnega ukroija. ltnvno Inka jo zaprl brigadni ijeneral Le sin ski, rodom Poljak. Od civilnih oseb je zaprtih o llarkoeu 16 profesorjev in lč>0 dijakov. Predstavniki GPU so izvršili te aretacija s močno oboroženimi oddelki. Okrog Harkova je povlelen močan kordon, a za vsak slučaj, če bi Izbruhnili neredi, »tajila v stalni pripravljenosti dve avijonski eskadrlli. Šef GPU v Ukrajini, Balicki, je izdal po. velje, da so v slučaju nereda mečejo na upornike bombe za solzenje. Brezbošlvo v Nemčiji Perlin, 2. aprila. AA. Redarstvo je prepove« dalo prireditve, ki so jih hotele prirediti zveze komunistične omladine in organizcaije svobodom selcev za veliko noč. Na teh prireditvah naj bi mladina manifestirala proti cerkvenim institucijam in verskim obredom. Svečan zaključek aranžershega tečaja Ljubljana, 2. aprila. Med gospodarskim delom lista i>oročamo o nranžerskem tečaju, ki se je vršil deset tednov sem v Narodnem domu in ga je priredil Zavod za pospeševanje obrti Zboruice TOI v Ljubljani. Nocoj ob 3 so je vršil svečau zaključek tega tečaja. Poleg gojencev tečaja in predavateljev so zaključku prisostvovali še mnogi ljubljanski trgovci in zastopniki tvrdk, od odličnih osebnosti pa: predsednik Zavoda za P. 0. in podpredsednik Zbornice za TOI g. Ivan Ogrin, predsednik Narodne galerije In glavni tajnik Zbornice za TOI dr. Windischer, rav-natelj trgovske akademije dr. Pirjavec, predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Kavčič, zastopnik Gre-mija za Ljubljano g. Fabijani, ravnatelj velesejmu dr. Dular, tainifc Zbornice za TOI dr. Pretuar i. dr. Zaključek tečaja je bil združen z razstavo uran. žerskega dela, da pokaže, do kakšnih uspehov so se mogli gojenci tega tečaja, povečini sami trgovski pomočniki in nekaj trgovcev, povzpett. Razstava jo resnično zelo lepa in dokazuje, da se je predavateljem posrečilo v kratkem času vzbuditi v poslušalcih lep smisel za okusnosl izložb, njihovo harmonijo in kljub temu ludi zu zanimivost izložb. Tečaj sla zaključila z lepimi izvajanji predsednik g. Ogrin in tajnik dr. Pretnar. Poudarjala sta važnost tega tečaja, prvega, ki se jo v Jugoslaviji sploh vršil, zu razvoj naše obli i in trgovine, in podčrlavala važno naloge, ki jih vrši Zavod za P. O. Očinstvu pa je tolmačil razstavo prof. Saša Šantelj. letih požar na Viču Vič, 2. aprila. Nocoj ob 10.5 je naenkrat izbruhnil velik požaj v gospodarskem poslopju g. Lovrencu Zorcu, po domače iSluhcar, Vič 13. Ogenj, ki je zavzel takoj ogromne dimenzije, je povsem uničil vsa gospodarska poslopja, vse poljedelske stroje in orod je tegu posestnika. Ogeuj je prvi zapazil neki sosed, ki je takoj vzbudil domače. Ti so že počivali. Ko eo ti hitro planili pokonci, so mogli 5e ob prave^ čp^u rešiti hlapca iu pastirja, ki sla spala v gorečem hlevu. Vso živino pa so rešili iz hleva domači, sosedje in pasantje, ki so vdrli v hlev in spustili živino na pi oslo. Škodo cenijo od 150 000 do 200 000 Din, ker je pogorelo šest poljedelskih in gospodarskih strojev, sedem novih vozov, vsa krma, ki je je bilo več voz in sploh vse spravljeno blago. Pogorelo je: šupa, skedenj, hlev, shrambe, drvarnice in drugo. Vsa ta poslopja so bila pod eno veliku streho. Vse to jo pogorelo do tal. Nevarnost je bila posebno velika tudi, da bi so vnela sosednja poslopja. Gospodarska poslopja sosedov so oddaljena komaj tri metre, Zorčeva hiša pa le štiri metre. Ako bi pihal le najman.ši veter, bi pogorelo najmanj šest do sedem posestnikov. Velik del starega Viča Je bil v nevarnosti. Viški gasilci so bili s čudovito naglico obveščeni o požaru. V teku četrt ure so bili na licu mesta. S svojo prisotnostjo in požrtvovalnim gasilskim delom sicer niso mogli rešili gorečega poslopja, ki Je bilo žo v dveh, treh trenutkih vse v platnenih, rešili pa so ognjene katastrofe sosedo in s tem velik del Viča. Posestnik Zoreč je sednj ves obupan. Strojev, voz In blaga sploh ni imel zavarovanih, le poslopja ima zavarovana pri :: Jugoslaviji •. Zoreč jo še eden od redkih viških kmetov. Njegova posest ie žo več sto let stara na Viču, Zoreč sam pa jo velo priden in napreden kmet. — Isti gospodar jo žc pred kakimi 30 leti pogorel. — Ljudje splošno sodijo, da jo bil požar podtaknjen, posebno še, ker so videli, da je bil prvotni ogenj modrikaste barve. Ko je požar izbruhnil, gospodarja ni bilo doma, pač pa io žena iti otroci spali v hiši. Za gospodarja jc posebno tragično to, da je bil zavarovan za premičnine in nepremičnine do nedavna. Pred kratkim pa je odpovedal zavarovanje za premičnine. — Na pogorišče so prišli tudi župan g. Petrovčlč. župnik p. Teodor Tavčar in viška policija. — Požar ob tej uri, ko sklepamo svoje poročlo, lo je ob pol 12, še ni pogašen, nevnrnost pa Je že minila. Nesreča Dva parniha trči a skupaj sredi morja I.nn^on, 2. aprila, kk. V gosti megli je angleška ladja matica za letala Glorious': severno-vzhodno in Gibraltarja zadela v francoski parnik sFlorida^'. Več mož posadke je bilo pri tem ubitih in ležko ranjenih. Angleška ladja je prevzela na svoj krov 500 potnikov Floride, in privezala nase tudi težko pošKodcvani francoski parnik ler ga odvedla v pristanišče Ma'aga, ker je bilo dvomljivo, ali bo ladja mogla doseči Gibraltar. Angleška ladja "Glorious- jc v službi šele od lanskega leta in je najhitrejša ladja angleške mornarico. New ork, 2. aprila, kk. Iz dosedanjih poročil izhr.ja, da so zgube pri nesreči večje, kakor se jo prvotno domnevalo. Pogrešajo 23 izseljencev, ki so se nahajali na krovu »Floride'*, in se smatrajo xa mrtve. Bili so to Italijani in Sirijci. Angleška ladja je vlekla »Florido : do vhoda v pristanišče Malaga, potom pa je nadaljevala svojo pot proti Gibraltarju. Ko se je zgodila nesreča v gosti megli, jo bilo več letal matično ladje v zraku, katera niso mogla pristati zaradi prevzemanja potnikov ua krov. Letala so dobila naročilo, da leto dalje v Ma'ago. kamor je doslej prispelo 17 angleških letal, 4 letala pa še manjkajo. Angleški poslanik v Parizu ie izrazil francoski vladi v imenu svoje vlade obžalovanj« zaradi nesreče. Sklepi žitne konference Rim. 2. appla. A A. Agennija Štefani poroča: Na ouuu.-uji pl n-rili seji mednarodne žitne konferenco jo bil sprejet protokol, ki obsega tele pred loge: 1. predlog, naj so skliče 28. maja v Londonu seja evropskih in prekomorsk'h držav; 2. predlog o izboljšanja mednarodnega poljedelskega položaja; 8. prt <1 log o kratkoročnih kreditih, dočlm se srednjo In dolgoročni krediti prepuščajo DN: 4. predlog n tem, naj mednarodni zavod za poljedelstvo v Rimu prouči vprašanje kreditov; 5, pr dln-r, da naj se diplomatskim polom poizkuša rešiti vprašanje preferenc. Rim, 2. aprila. AA. Danes popoldne je končala s kratkim nagovorom predsednika De Miche-lisa mednarodna žilna konferenca. Sprejela jo resolucijo, ki priporoča pravilno razdelitev žila. — Glavni rezultat konference je sklep, da se bodo udeležile glavne prekomorsko in evropske države, , proizvajateljice žila pod predsedstvom kanadskega I visokega komisarja konference v Londonu 18. maja, j ki bo sklepala o razdelitvi letošnjih presežkov žita med državami konsumentinjand. Londonski konfe-| renči ho prisostvovalo bržčas tudi Rusija z Združo-j nimi državami. Italija bo poslala sntuo uradnega , opazovalca. ©lev. 78. >SLOVENEC*, dne 3. aprila 193L _>! rgu Dnevna kronika Koledttr Petek, !!. aprila: Veliki petek. Ribaril, škof. Strog post. Osebne vesti — Napredovanja v vojski. V čin intendanlske-ga podporočnika so napredovali med drugimi naslednji gojenci-naredniki, ki so dovršili nižjo šolo intendantske akademije in sicer: Zdravko Pulko, Salvator Roblek, Josip Božič, Vekoslav Logar, Ttru-no Celi, Branko Lončarič, Ivan Brozina, Milan Šproc, Juro Matkovič, Branislav Zaliar, Dragotin Mrzljak in Janko Mazi. Novi grobovi ;t" V Ljubljani ie umrl 2. aprila g. Matija škrinjar, vpokojenec drž. železnice, v visoki starosti 71 let. Blagi rajnik je s svojo ženo živel v najlepši zakonski slogi in ljubezni. Ko mu je njegova družica lansko leto težko zbolela, ii je kakor ljubeči Samaritan požrtvovalno stregel in jo negoval. Ti napori in skrb za ljubljeno ženo mu je izpod-jedlo sicer krepko zdravje, da je na veliki četrtek podlegel sam, dočim njegova bolna žena, še vedno zelo nevarno bolna, komaj ve, da je izgubila zvestega tovariša svojega življenja. Preostalim naše iskreno sožalje! Pokojnik pa, ki bo pokopan na veliko soboto ob 2 popoldne z Mestnega trga 9, naj uživa nebeško Alelujo! Ostale vesti — Kraljeva voščila za velikonoč vojaštvu in mornarjem. V -Službenem vojnem listu« je objavljeno voščilo Nj. V. kralja vojski in mornarici za velikonočne praznike. Glasi se: »Za vzvišene praznike Kristusovega vstajenja najprisrčneje voščim mojim častnikom in voj. uradnikom, podčastnikom, kaplarjem in redovom v globokem prepričanju, da jih bom vedno našel pripravljene v njihovi odgovorni dolžnosti do svojega vrhovnega poveljnika in drage nam domovine. V tem prepričanju vas pozdravljam s: Kristus je vstal, junaki! — Aleksander.« — Vojni minister je odredil, da se to kraljevo voščilo objavi vsem poveljstvom vojske in mornarice za katpliško in pravoslavno veliko noč. — Velikonočna (4.) številka »Ilustracije«, ilustrirane mesečne revije, je pravkar izšla v večjem obsegu z bogato vsebino in najrazr.ovrstnejšimi olikami. Zahtevajte jo po vseh javnih lokalih! Ce lista še ne poznate, zahtevajte od uprave številko brezplačno na ogled! »Ilustracija« je najlepša ilustrirana mesečna revija v Jugoslaviji in zato Vam priporočamo, da si list naročite! Celoletna naročnina znaša samo 100 Din na leto. Posamezne številke pa so v vseh knjigarnah in trafikah po 10 Din.. Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6-1. — Denarni zavodi v Dravski banovini na Velikonočno soboto ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani. — Na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se ie izvršil v sredo, dne 1. aprila ob 15 slovesen zaključek zadružnega tečaja, ki je po svojem številu sedemnajsti. Ravnatelj Jos. Gogala je pozdravil navzoče delegate: g. inšpektorja Zidanška, ki je zastopal kr. bansko upravo, g. prof. dr. Karla Capudra, (ci je zastopal Zadružno zvezo v Ljubljani 'in g. ravnatelja Trčka, ki je zastopal Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, in se jim je zahvalil za njihovo prisostvovanje pri zaključku, češ da s tem jiokažejo udeležnikom tečaja, kako zelo se zanimajo korporacije, ki jih imenovani zastopajo, kakšen naraščaj prihaja iz zadružnega tečaja, ker je od naraščaja zadružnih delavcev zavisno, če bodo mogle zadruge vršiti svojo važno narodno-go-spodarsko nalogo. Nato se je vršil pregleden izpit iz predelane snovi. Izpraševali so: Gogala računstvo in zadružno knjigovodstvo, Dermastia zemlje-pisje, Modic menično pravo, zadružništvo, vodstvo kreditnih zadrug in vodstvo pridobitnih zadrug. Udeležniki tečaja so odgovarjali prav dobro. Potek izpita je pokazal, da je bila predpisana snov dobro predelana in da so jo udeležniki dobro prebavili. Po izpitu je nagovoril udeležnike tečaja g. inšp. Zidanšek, ki se je zahvalil ravnatelju šole in celokupnemu učiteljskemu zboru za veliko požrtvovalnost in trud ter pohvalil udeležnike tečaja radi njihovega izbornega odgovarjanja. Izjavil je, da so ga doseženi uspehi presenetili v najboljšem pomenu besede, in je bodril udeležnike, naj se še naprej sami izobražujejo, naj poučujejo druge v svojem kraju in naj z največjo požrtvovalnostjo sodelujejo pri zadrugah, ki tako zelo potrebujejo sposobnih voditeljev. Nato se je ravnatelj Gogala zahvalil za pomoč Zadružni šoli in je prosil, naj korporacije tudi v nadalje ohranijo svojo naklonjenost Zadružni šoli, ki je do sedaj izšolala 463 kmečkih posestnikov in kmečkih sinov. Udeležnikom pa je pri-jioročil, naj se radi odzovejo vabilu zadrug, ki bodo njihovo sodelovanje potrebovale, ter je izrazil upanje, da bo mogel večkrat slišati, kako ta in drugi absolvent Zadružne šole nesebično in požrtvovalno deluje na zadružnem polju. Po zaključnih besedah je razrednik Kralj razdelil izpričevala. V šolo je vstopilo 38 udeležnikov, izmed katerih jih jc izstopilo pred zaključkom 5, tako da je prejelo 33 udeležnikov izpričevala in sicer 2 z odličnim, 6 s prav dobrim, 17 z dobrini, 1 z zadostnim in 7 z nezadostnim uspehom. — Zahvalo. PredstojnlStvo - Občekoristne in kreditne zadruge, Dom rudarskih upokojencev v Hrastniku« izreka tem potom iskreno z-ahvalo jievskemu odseku društva Svoboda I. v Hrastniku, ki je »priredil dne 1. marca t. 1. v Delavskem domu v Trbovljah koncert, katerega časti dobiček v znesku Din 800.— je naklonil gori imenovani zadrugi. Predstojništvo želi in upa, da bodo ta plemeniti čin posnemala tudi druga hrastniška društva z^ozirom na človekoljuben namen zadruge. — Kakor svoje dni »Lurške šmarnice« ali »sinarntce župnika iz Arsa« izidejo te dni zgodovinska poglavja o Brezmadežni od čudodelne svetinje pod naslovom: »Jaz sem otrok Marijin«. Posamezna, zajemljiva poglavja se bodo brala 10 minut. Vseh poglavij je 32. Zgled na koncu vsakega poglavja ni prilenljen, ampak je miselno tesno spojen z vsebino celotnega poglavja, tako da je le nadaljevanje in zaključek njegove vsebine. Knjiga se naroča v Grobljah pri Domžalah. Cena elegantno tiskane knjige v oktavni obliki (192 strani), bo nekako 10 Din. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 23 od 1. aprila t. 1. je objavljen »Proračun izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1931-32« z uredbo in pravilnikom. — Slovenska dijaška zadruga v Pragi želi svojim dobrotnikom vesele velikonočne praznike in se vsem iskreno zahvaljuje za velikodušno podporo. — Po 13. decembru 1930 so darovali: Kr. banska uprava v Ljubljani 2000 Din, Mestno na-Čelstvo Maribor 1000 Din, Zbornica za obrt, industrijo in trgovino 500 Din, Saturnus d. d. 300 Din, Žensko društvo Maribor 300 Din, Zdravilišče Rog. Slatina 200 Din, Žensko društvo Ljubljana 167 Dih; po 100 Din: dr. O. Piccoli, Lavoslav Sev-nik, notar, Peter Majdič, B. Zilič, notar Ašič Ivan, Pintar in Lenard, dr. Fran Roš, Ivan Grosch, ing. Ladislav Bevc, Josip Javornik, dr. Miroslav Ploj, J. Majer, dr. Leopold Boštjančič, dr. Milko Hrašo-vec, Gremij trgovcev Celje, Hranil, in pos. Kamnik; po 50 Din: Matija Marmček, dr. Josip Režek, dr. Alojzij Kleinenčič, Fr. Strupi, dr. Aleš Ušeničnik, dr. Fr. Svetina, dr. A. Hranovsky, dr. K. Karštak, dr. Ilugon Polič, ing. Matko Prelovšek, M. Štele com. Pielick; dr. Val. Rožič 30 Din; po 20 Din: ing. Viktor Fettich, Josip Mursa, prof. Janko Krajec, dr. Štefan Brodar; dr. Ivo Cesnik 25 Din, A. Rebolj 10 Din. — Constnntin Weyer: Usodna preteklost. Roman. Prevedel Silv. gkerlj. Ljudska knjižnica. zv. 38. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1931. Strnili 156, cena v platno vezani knjigi 58 Din. Zopet nov, prezasiimiv zvezek naše popularne »Ljudske knjižnice«, ki si je pridobila že toliko navdušenih prijateljev in hvaležnih bravcev v vseh slojih. To pot nam je prinesla prevod odlične francoske umetnine, ki je pn obenem pa zadnje sirarni tako napeto pisana, da ie ne odložiš, dokler jc nisi prebral do konca. Povest se godi v severni Kanadi, na i tnniošrijili prerijah, med farmerji in kolonisti | ter po brezkončnih ledenih jvoljamnli skrajnega ameriškega severa. Mon«rc je stihotapil v kanadsko farmersko naselbino čredo nrt»>ol divjih konj. Tam se je zagledal v lepo farmersko hčerko Ilannah. in si kupil tudi sam precej zemlje, da začne s kmetovanjem. Ccz zimo jc še enkrat odpotoval na ledeni sever po dragoceno lvožiihovtno. Nazaj grede mu jc spremljevalec umrl od izčrpanosti iu mrtvega je nato vlekel na jug s i»si na saneh iki neizmernih zamrznjenih prerijah izogibajoč se čred sestradanih volkov. Po nečloveškem naporu je naletel končno na misijonarja, s katerim sta mrtvecu poko-liala, kože vnovčil. nato se je pa vrnil na svojo farmo. Tu je poročil Ilaivnnh. živel nekaj časa * njo precej razočaran, dokler se ni vrnil v naselbino nekdanji njegov tekmec. Kmalu jc spoznal, da ga žena vara. končno mu je celo ušla z ljubimccm in hčerko. Zasledoval ju jc cele tedne jx> prerijah in pragozdili, po samotah in mod Indijanci, a tik preden ju je dosegel je naletel na grob svoje ljubljene male hčerke, ki je na begu z materjo od napora umrla. In na tem grobu • sc je sklonil čez svojo preteklost«. Pisatelj nas voli torej v pokrajine in med okoliščine, ki sc jih -.Ljudska knjižnica« doslej še ni dotnkniln. zato smo prepričani, da ji Iki za ta izredno lepi in zanimivi roman od src:i hvaležen vsak. — »Nasveti za liišp i dom«. Priredil I. Majdič, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu 30 Din, broš. 20 Din. Knjiga obsega vse nnavete za gospodarstvo v hiši, kmetijstvo, vinogradništvo, živinorejo, sadjereio Itd. Velik del knjige obravnava tudi domače zdravljenje. Vsebuje mnogo receptov za cena jedila in pijače. Nobena hiša naj ne bo brez te izvrstne knjige. Nesrečen Imrambol M. Sobota, 1. aprila. Včeraj popoldne je prišlo v tukajšnji Mali Kaniži do karamboln, ki je povzročil precej hudo nesrečo. Po ulici so se peljal? z vozom Pavčičevi iz Maitjaneo. Na vozu je sedela tudi Pnvčič Marija, učenka IV. razreda tukajšnje gimnazije. Nenadoma se je zaslišal ropot motornega kolesa Še preden jo voznik zavil na stran, je bil motor že ob vozu. Konji so se splršili, poskočili In jrotegnili voz. s tako silo na slran, da se je jirevrnil in potnike podkopal pod se. Nastal je krik, ki jo kmalu privabil na kraj nesreče mnogo ljudi. Prizor je bil tako nenavaden, da ljudje v prvem trenutku niso vedeli, kaj naj bi storili. Poleni pa so se lotili voza. Z združenimi močmi so ga dvignili in so izpod njega reševali ponesrečence. Najbolj se je ponesrečila dijakinja Marija. Ni /.adobila samo udarcev, marveč ji je voz stri tudi nogo. Takoj so jo spravili v bolnišnico. Nesrečo je baje povzročila neprevidnost pri izogibanju. Kakor se ?'iši. sta zavila voz in motorno kolo na Islo stran, v zadnjem trenutku pa se več ni dalo pomagati. HUMANIK NUDIMO ZA POMLAD MODNI ČEVLJI ZA DAME D. OTROŠKI ČEVLJI, LAK ALI RJAVI OO D.75.-MOŠKI POLCEVLJI, ČRNI ALI RJAVI OD D. 165.-/1 J? N NOGAVICE V VSEH MODNIH BARVAH^——" k..i/Dl a«a Dunajska c. In, Celte, Aleksandrova c. 1, Mar OOr, Gosposka ul. 17 Celie -r Potrebno opozorilo. Obisk božjih grobov je neknternikoni dobrodošla prilika za sprehod skozi mestne cerkve. Posebno taki, ki le malokdaj vidijo notranjščino cerkve, jih obiskujejo bolj iz radovednosti in navade, kot pa iz dolžne po-božnostl. Na to niti ne pomislijo, da je v božjem grobu izpostavljeno Najsvetejše, ki mu gre naj-sjiošlljivejšo obnašanje in najvišja čast — Prav ista jo za nekatere s procesijami Vstajenja, katere jedro je obhod z. Najsvetejšim. Naj bi taki ljudje, ki imajo s cerkvijo in z. duhovnim življenjem Cerkve bolj malo stika, vsaj iz čisto navadno maniro v teh dneh pokazali sjioStovnnje pred najvišjimi skrivnostmi vere. & Včeraj zjutraj oh petih je na svojem stanovanju v Gaberju nenadoma umrl 21 letni trgovski pomočnik Julij Vegi. brat znanega trgovca g. Ladislava Vegija na Glavnem trgu. Simpatični mladenič je po nekaj dnevih podlegel pljučnici. Pogreb se bo vršil danes ob 6. zvečer iz hiše žalosti v Gaberju na celjsko okoliško pokopališče. Nuj jiočiva v miru, preostalim pa naše iskreno sočutje! 0 Dne 1. aprila stno poročali, da se preseli znana trgovina bratov Šumer z Glavnega trga v Prešernovo ulico. Lastnika trgovine nnm sporočala, da se bo to zgodilo šele [io 15. aprilu, do ka-tere^i dne vodita še nadalje v nezmanjšanem obsegu trgovino na Glavnem trgu. Črnuče V župno cerkev je postavil v zadnjem času nove orglic z IS spremeni izdelovalec oreelj g. Franc Jeniko i/ št. Vida nad Ljubljano. Vsi, r.i so doslej orgije preizkusili, jih hvalijo. Neka i jiosebnega je tudi omara, za katero ie naredil načrt g. arhitekt prof. Vtirnik. Orgije bo blagoslovi', in nanje igral veliko nedeljo zjutraj ob 6 g. kanonik dr. Fr. Kimovec. Vabimo tudi sosede, da pridejo to jutro nn Črnuče poslušat znamenitega glasbenika in skladatelja ter si ogledat naše orgije, to novo cerkveno umetnino. Št Vi d nad Cerknico Odlikovana sta bila s »srebrno medaljo za grad j onsko zasluge« g. Andrej Makovcc, |x>-sestniik z Hudoflega 8 in g. France štrukelj, posestnik od Bečajcv I. Castitamol Kaj hočejo Sokoli Belgrad, 31. marca. Dne 20. in 30. marca je Sokol kraljevine Jugoslavijo imel v Bclgrudu svoj glavni letni občni zbor. Iz poročila ■ Politike- posnemamo naslednje podatke: Dno 29. marca je bilo podano poročilo o delovanju Sokola: rMed tem ko je Jugoslovanski Sokol na koncu 1. 1029. imel skupno 69.482 članov, je Savez Sokola kraljevine Jugoslavije na koncu leta 1930. izkazoval skupno 131.172 Sokolov. To število je razdeljeno na 25 sokolskih žup. Odrastlih članov je bilo 75.454, naraščaja 17.150, otrok 38.508. Ustanovljeni sta dve novi šoli za sokolske prod-telovadce: ena za člane v Mariboru, druga za članico v Ljubljani. Obe šoli trajata po šest mesecev. Največ jc bilo v njih učiteljev in učiteljic. V teku lanskega leta je Sokolska matica izdala večje število sokolskih knjig, med njimi tudi Tyrševo delo -Naše naloge, smer In cilj«.« O skupščini poroča :Politika«, da je na njej vladni misijonnrski značaj Sokolstvn. Skupščine so so udeležili zastopnik Nj. Vel. kralja in jiredsednika vlade, minister prosvete Boža Maksimovifi in drugi. Govoril je g. Gongi, v imenu čeških Sokolov pa Štepnnek, ki je izjavil, da duh zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije popolnoma razumeva dušo Tyrševegu nauka. Dne 30. marca so bile konference končane iu so bile sprejete resolucije. Prva resolucija se med drugim glasi: ->Savez Sokola kraljevine Jugoslavije hoče vzgojno narodno delo s tem da brez ozira na pleme, vero in stan ustvari Tišji kulturni lip jugoslovanskega človeka... Nomon in cilj dosežemo s harmonično telesno, moralno in duševno vzgojo, ki ima svoj temelj v težnji, doseči telesno in duševno svobodo in samostojnost, in kateremu je podlaga pro-sveta, napredek in lastna presoja vsakega posut • ineznika.-t Druga resolucija pravi med drugim: ■•Naše Sokolstvo, združeno v Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije, je z zakonom ustanovljena organizacija zasebne iniciativo, organizacijn najbolj zdravih individualnih in kolektivnih sil v jugoslo- i vanskem narodu., Tretja resolucija, ki govori o Sokolstvn in dr- j žavi, pravi med drugim: ■»Sokolstvo smatrn, da je jugoslovanski narod j v svobodni in neodvisni, eni in nedeljivi kraljevini Jugoslaviji, urejeni brez ozira na prejšnje plemen- j j sko in pokrajinske meje, ki so vedno bile ovira i pravilnemu nacionalnemu formiranju iu razvoju, I ; dobil svojo najpopolnejšo državno organizacijo ... j Sokol kraljevine Jugoslavije, ki je zakoniti vasled-vik celokupne duhovne iu moralne pridobitvi prejšnjega našega Sokolstvn, smatra za srojo srelo doli-nost, da tudi nadalje rpliva pri graditvi In krepitvi le drinve r duhu sokolskih načel... Sokol kraljevine Jugoslavije meni, da bo to nalogo najbolje iz-polnll, če bo vse svoje pripadnike vzgajal v duhu sokolskih nalel in iz svojih sokulskili telovadnic ustvaril šole državljanskih vrlin . .. Naslednja resolucija govori o odnosu Sokolstvn do vere: ^okolslvo kakor ideja scvhodc priznava I ud i svobodo prepričanja in misli vsakega posameznika. Od svojega članstva zahteva, da spoštuje vsako od-I krilo in iskreno prepričanje ter mišljenje drugih. i loda pri tem varuje čistost sokoleke ideologije. Sokolstvo posebno spoštuje tudi rsako versko prepričanje, ker je mnenja, da je vera najsvetejši del notranjega življenja vsakega posameznika. Tudi ta bistveni del človekovega gledanju nn svet Sokolstvo ceni in spoštuje. Vsled lega je Sokolstvo dolžno, I dn enako spoštuje tudi izpovedanje vsakega verskega prepričanja in Čustvovanja. Vsaki pripadnik sokolske organizacije sme svobodno izvrševali zapovedi in predpise svoje vere in cerkve. - Resolucija, ki govori o Sokolstvu in Soli, pravi med drugim: >Ker jc Sokolstvo splošna narodna vzgojna organizacija, mora bili v nnjožji zvezi z ono državno organizacijo, skozi katero mora obvezno ves narod, to je osnovna šola. Da osnovna šola dobi so-kolsko vzgojo, učitelje, naj se v vsaki učiteljski šoli skozi vsa leta poučuje o Sokolstvu v teoriji in praksi, da se tako v šoli vsaki učiteljski kandidat seznani s Sokolslvom. Na učiteljskih šolali naj bi — poleg učiteljev telovadbe — delovali tudi taki učitelji, ki poznajo sokolsko Idejo, organizacijo in |irosveto. Telesna vzgoja v srednjih in strokovnih šolah naj se izvaja pn sokolskem sistemu. Da bi učitelji srednjih šol mogli mladino sokolsko vzgajati, je potrebno, da imajo tudi otii zadostno pripravo za telesno vzgojo in poznanje »okolskega sistema. Da se to doseže, je treba telesno vzgojo dvigniti na višino vede in na univerzah ustanoviti slolice za vedo o telesni vzroji in Sokolstvu ter obvezali vsakega študenta filozofije, da. štiri semestre posluša predavanja o telesni vzgoji in Sokolstvu. Tisti, katerim to zdravje dopušča, naj v tem času tudi praktično delujejo v sokolski telovadnici. Da se vse lo more točno izvesti, naj so v ministrstvu prosvete ustanovi oddelek za telesno vzgojo in Sokolstvo. V ta oddelek naj sn postavijo ljudje, ki popolnoma poznajo teorijo In prakso telesnega Sokolstvn in šolsko organizacijo.« V končni re«olucljl o Sokolstvu na vasi se glasi med drugim: I »F odnosu Sokolstvn do vasi smo objavili, da jo vsemu temu gibanju dim zadružno-kmetijski značaj... Sokolstvo pohaja od dejstva, da jo samo z materialnim dviganjem vasi mogočo dvigniti tudi I duševno, zdravstveno In sološno stonle naroda. Zato Trbovlje V torek se je ponesrečil z motornim ko-lc-som kovač Suhodolčan, zaposlen v Dnkičevi delavnici. Umiku! se je avtobusu jx>djotj;i Ar-zcn.šek tik pred trgovino g. Dežraanu, kjer ie cestu jako ozka. Da ne bi za vozil v avto, se je zaletel v betonsko ograjo ter se s kolesom vred prevrnil in si zlomil nogo. Ako j>u bi z;i-vozil v avto, bi bila smrt neizogibna. Le čuditi sc moramo, da se tja tem mestu ne zgodi več nesreč. Svojcčasno je cestni odbor že imel komi-sijonalni ogled za razširitev ceste. Ka j jo bil vzrok, da niso pričeli / nujnim eleloni, iinni ni znano. TPD je na zunanjem obratu zopel odpustila 7 delavcev, ki imajo nekateri že nad deset službenih let. Ti reveži so smeli samo plačevati, pokojnine j>a nc bodo vživaJi. Vse, ki »Slovenca« sproti kupujejo, opozarjamo, da si ga od kolporterjcv vzamejo. Velikonočna izdaja, ki bo iz:šla v soboto, Iki jako obsežna in bogata čtiva in slik. TPD je razglasila, da sc v torek, dne 7. t. m., normalno dela t. j.. du se |>ričnd obratovati v torek, ne pa v sredo, kot je bilo prvotno javljcno od družbe. Knjižnica Prosvct. društva v Trbovljah in Krekova na Vodoh v Velikonočnih prnznlkih nc poslujejo. Dravograd Trg Dravograd in vse prebivalstvo brez razlike se veseli koncerta - Maribora dne 12. aprila, ker bo ta koncert gotovo eden največjih kulturnih prireditev v našem trgu to leto. Vstopnice se prav jiridno rnzprodajajo. Dobijo se v trafiki Priinuš Jurij. Na belo nedeljo torej na koncert! Najlepša letošnja velikonočna pisanka je vstopnica za koncert! Na koneerlu sodelujejo: solisti gospa LovSe-tova iz Ljubiiane, gg. solisti Neralič iu Ivelja iz Maribora, pomnožena vojaška godba iu 80 pevcev močan zbor Maribora . Mežiška dolina Na belo nedeljo je naša pot — na koucert * Dravograd, kjer se izvaja slovenski oratorij >Vne-bovzetje-. Pri koncertu sodelujejo kot solisti: gospa Lovšetova iz. Ljubljane, gg. Neralič in Ivelja iz Maribora, pomnožena vojaško godba in 80 pevcev Maribora . Zelo ugodna zveza za Ija iu nazaj nam omogoča udeležbo na koncertu. Pravočasno oskrbeti vstopnice, in sicer se dobijo v trafiki Jurij Primus v Dravogradu. Koroška Bela V novejši delavski koloniji na >Borovljah< se je v nekaterih družinah naselila škrlatinka. Te hiše so zaradi nalezljive bolezni Izolirane. Bog daj. da bi kaj hujšega no bilo, zakaj bolezni letos pri nas ni bilo ravno premalo. Bolni otroci so bili pre-peljani v bolnišnico »Brntovske skladnice na .tovorniku. S pomladjo se lačne novo stavbno gibanje v našem kraju. Vsak hoče bili v svojem, čeprav v skromnem stanovanju, zakaj stanovanja niso ravno poceni. Po zgodovinskem rnmsnu povzelo dramo Žrtev spovedne molčečnosti nam ho na Belo ne deljo predstavil dramatični odsek K P D na Koroški lieli. Povsod, kjer .so je že uprizorili, ie ljudem zelo ugajala. Konjice Na napad tukajšnje duhovščine, ki si ga je dovolil ob priliki žalostnega pogreba Ignacija Be-/ovnika neki gospod iz. Maribora na pokopališču, češ, da mu niso hoteli dati cerkvenega pogreba, odgovarjamo in ugotavljamo sledeče: Vsi cerkveni jiogrebni obredi so odpadli zato, ker jc |iokojnik na smrtni postelji odklonil duhovnika in sam v 0|i0-roki jasno in izrecno odklonil cerkveni pogreb. To je gotovo dobro vedel tudi gos|iod iz Maribora, ki je prišel, da namesto duhovnika opravi jio-grebne svečanosti«. V svojem nagrobnem govoru je hotel omiliti strašno mučen vtis, ki so ga imeli vsi |x>grebci, s tem, tla je hotel zvaliti krivdo /a ta žalosten pogreb na cerkvene kroge. Sam je priznal, da je tak |)ogreb brez duhovnika žalosten in v naših krajih nenavaden. Poveličeval jc neke ideje, ki jih po njegovi lastni izjavi ni mogoče razumeti. Toda mi smo razumeli njegovo poveličevanje mrtve narave brez Boga in njegovo agitacijo za odpad od vere. Da je bil duhovnik jiri leni pogreb:: odveč in nezaželjcn, kaže preveč jasno tudi opazka nekega gospoda, ki je pri odhodu izpred hiše žalosti rekel svoieirtu sprenitfevalcu: Na, selicn Si-, es geht auch oltne Geistlichen. Und wie schon! iz I le njegove izjave je razvidno, da si najbrž tudi on | želi tak »veličasten pogreb ohne Geistlichcn . Na I vsakega pa, ki ima še vsaj iskrico vere v posmrt-nost v svojem srcu, je ta pogreb brez nogrebneg:. križa in duhovnika napravil porazen vtis. Kaj ta-, kega še ni bilo nikoli v Koniicah. Velikonočna številka »Slovenca« =o bo dobila pri našem rnznrodajnleu že nn veliko sobolo zjutraj. Vsakdo si zn piriili kupi velikonočnega -Slo venca«! sc sokolske Cele (na kmetih) poučujejo tudi, kako se umno obdeluje zemlja, v iivinorejl, sadjarstvu I in drugih gospodarskih panogah.« * Navedli smo bistveno glavne zahtevo in na« 1 čela Sokola kraljevino Jugoslavije z namenom, da 1 tisti, ki se brigajo za prosveto in vzgojo našega naroda, prouče njegovo ideologijo, naloge, namen j in cilj in ludi sredstva. Priporočamo te resolucijo v študiji So IzplaČ* 1 vsakomur.1 ti t ran 4. »SLOVENEC«, dne 3. aprila 193J. Stev. 76. Trbovlje - naš veliki petek Trbovlje, 2. aprila. Ravnateljstvo trboveljskega rudnika je obve-siilo včeraj svoje delavstvo v rudnikih, da bo prihodnjih pet dni, vštevši veliki četrtek, do velikonočnega ponedeljka ustavilo obrat v vseh svojih revirjih. Edino na dnevnem kopu na Dobrni, ki ga izrablja podjetji Ditkič, rudarji, čeprav ne polno-številno, se delajo. Za prihodnji teden je delavcem obljubljeno zopet Štiridnevno delo, za naprej pa tri ali štiri dni na teden. Da je ta ukrep zadel rudarje, je razumljivo. Sicer so pa že po sedanjem praznovanju skrajno obupani, ker jim primanjkuje sredstev za najnujnejše. Družine, ki imajo po več otrok, zaslužijo komaj toliko, da vsak dan nasitijo svoje otroke. Sicer pa je razumljivo, saj oče rudar, ki mora živeti ženo in kopico otrok, ne zasluži več kot 6 do 10 šihtov na pol ineaeca. Silit pa dobi plačan od 40 do 50 Din. Od tega zaslužka se inu odbijejo vsak mesec prispevki za vse mogoče blagajne in davke, tako da mu ne ostane niti ;>00 Din. Z dobrimi 600 Din na mesec naj živi in oblači družine. Umetnik, kdor to zmore! Kriza, Iti 6e pozna povsod, jc najprej t rila najrevnejše. Ker ti danes nimajo več denarja peša v Trbovljah obrt in trgovina. Vse se kupuje in jemlje na vero. Denarja nima "eč konsunv-nt, denarja tudi ne več trgovec in obrtnik, kaj šele gostilna. V rudniškem konsumu dobivajo sicer ru- d.irji živila in najpotrebnejše na vero, toda kaj jim to pomaga. Cez Štirinajst dni, ko dobe plačo, jim konsum odtegne toliko, kolikor so dolžni. Tako družina s šestimi otroki že leto in dan n> dobila ob izplačevanju beliča. Mož je vsakokrat lahko prinesel domov le nakazilo, na katerem je stali' pri odstavku, čista plača — velika ničla. Pred prazniki smo. Trejsnja leta je v teh dnevih bilo vse polno ljudi ua cestah. Nakupovali so po trgovinah za praznike. Danes in prihodnje dneve pa bo v Trbovljah vse mirno, kot da bi nastopna nedelja ne bila velika noč. Denarja ni in denarja ne bo, kdo pa naj kupuje za praznike, če ve, da v prihodnjih mesecih ne bo dobil toliko, da bi plačal vsaj del dolga. Posebno poglavje so vpokojenci, tako sedanji kako še zlasti stari kronski. Po 36 letih dela v rudniku je njegova najvišja pokojnina, ki mu jo izplačuje bratovska skladnica, 800 Din. Če je doživel pokoj ob polnih službenih letih, ima doma ženo in kopico otrok, kako naj živi? Tri mesece potem, ko je nehal delati, sc mora izseliti iz rudniških stanovanj in iskati stanovanje ter ga plačevati. Beda, ki jo najdemo v stanovanju teh vpoKojencev, je naravnost strašna. Za dokaz o revščini teh ljudi naj omenimo le„ da plačujejo za stanovanje mesečno po 4, 10, 15 in 20 Din, kar odvisi v glavnem od velikosti, nehigieničnosti in usmiljenosti gospodar-' "jev. V teh kolonijah vpokojencev najdemo bedo, ki si jo Slovenci ne moremo predstavljati. Na treh posteljah jih spi po sedem, in kakšne so te postelje, kakšna soba. S počivanjem ob delovnih dnevih pa beda med vsem delavstvom stalno raste. Družba radi nesporazuma z državno upravo, ki ui več voljna, prevzemati doslej primernih količin premoga od rudnika, krajša vedno bolj delovni čas. Zadnji mesec so delavci delali komaj 15 dni v mesecu, komaj 15 dni so bili plačani, živeti pa so morali vseh 31. Državni upravi ne moremo zameriti, če kupuje premog tatn, kjer je boljši in cenejši. Ne moremo pa razumeti, kako je mogoče, da je angleški premog, ki je po kvaliteti boljši, ki ga izkopavajo angleški rudarji, ki so neprimerno boljše plačani kakor pri nas, skoro enako drag, kakor premog naše zemlje, kakor premog, ki so ga izkopale slovenske roke, ki so za 6voje žulje tako slabo plačane. Trbovlje leže sicer v srcu Slovenije, naši ljudje kopljejo premog in vendar je to srce pravi pekel, dvakrat pekel. Osem ur pod zemljo. '"> pridejo izčrpani iz rova, pa jih čaka doi. a pri fužini drut;i pekel: otroci hočejo kruha, oče ga , m pa ne more dati. Bodočnost je enako črna. Nikjer ni videti zboljšanja razmer. Tema je v rovih, žalost in obup v srcih, zunaj pa sije solnct .. kliče pomlad k vstajenju. Kdaj pride za vas, Trbovlje, velika noč? krasna spalna soba, jesenov les; 2. tombola: krasni pog rozin šivalni »troj, nadalje: moško ali žensko kolo, pitani prašič, fantovsko kolo, blago za kompletno moško obleko, kuhinjska posoda znamke ilerkules, porcelanski pribor za šest oseb, otomana In tolografični aparat. Itazen toga še: 15 desetink, 25 petmk, 50 četvork, 100 tern in 200 amb. Dobitki se bodo razstavili v trgovini Riba v Ulici X. Cisti prebitek je uameujeu v podporo vdov, sirot iu bolnih tovarišev. Q Umrla jo v starosti 77 let gospa Albertina Rauuiclior, vdova po todniku. Blagopokojnica je bila vzorna mati iu vuota poiipoma-a revežev. Pogreb bo julri ob 11 dopoldne iz mrtvašnico na mestnem pokopališču v Pobrežju. bodi plemeniti pokojnioi ohranjen Časten spomin! □ Mlekarice stavkajo. Včeraj ni bilo mogoče dobiti na trgu mleka. Dogovorilo so so okoliške mlekarice, da zaradi novih predpisov ne prinesejo ua trg mleka. □ Skelel neznanega moškega jo našel neki lesni delavec ua neki skali pri Smolniku. V bližini se je nahajal nahrbtnik, samokres in slamnik. Zaenkrat je ueznančeva usoda .uvil; v lajno ko-preno. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna Franca Albauežo pri sv. Antonu na Frankopanovi cesti. □ Mariborsko mestno avtobusno podjetje je ukinilo progo Vojnik Celje. D Na dupleškem mostu so našli v sredo zvečer na tleh v krvi 13 letno učenko četrtega razreda osnovne šole Ano L. ter neznanko starejših let. Zadevo ima v rokah orožniška postaja pri Sv. Barbari. Gre namreč za rešitev vprašanja: kdo jo, ki je napojil obe dekleti z vino"' da je udarjal iz ust vinski duh lu s kakšnim uu lenom ... O Siprtna kosa V splošn bolnišnici je umrla v starosti 23 let služkinja Marija Goričan. Pogreb bo danes ob 16 iz mestne mrtvašnico na mestno pokopališču. — Rajko LoBnik, uradnik OUZD, star 37 let. Pogreb bo danes ob po! 17 iz mestne mrtvašnice na pokopališče. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim uaše globoko sožaljo! p Moinarji... Pričeli so. lu tudi nesreče. 62 letni Franc Mastnak Iz Slivnice jo zadobil zaradi nenadne eksplozije tako težke opekline po obrazu, da so ga morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. □ Za veliki petek. Rib je bilo na včerajšnjem trgu zelo veliko. Prodajali so jih kar ua štirih stojnicah, in sicer: sardelice po 16 Din, karpi po 20 Din, jeguljo po 24—30 Din, morski raki pa po 40 Din kg. — Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, želočneni kamnu, preobili tvorbi kisline iu uapadib protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Josefv-greneiee. Možjo zdravniške prakse so se prepričali, da je > Fran z-Josef«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prosta taliipertroflji. »Franz-Josof-grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in spec. trgovinah. □ Poučno potovanje gostilničarjev In hotelirjev. Poročali smo že o tem potovanju, ki gat priredi mariborska zveza gostilničarskib 2adtrug tu Tirolsko, Prodarlsko, Nemčijo iu Švico za člane. Tnkšni poučni izleti so zelo vužni,; kur so nudi najlepša prilika ogledali si moderno urejeno hotele in gostilne, kakršnih pri nas zelo pogrešamo. Brea dvoma je, da bo enotnost v slogu, notranja oprema, izobrazba postrv/noga osebja, čisteča kraja, izkoriščanje naravnih krasot ter obnašanje imelo na udeležence zelo velik vpliv. Vožnja se vrši samo podnevi, tako da so lahko raz-gledajo vsi kraji od Maribora po Koroški. Mill-st&dtsko jezero. Visoke Ture, lnska dolina, Boden-sko jezero itd. Prijave najkasneje do 15. t. m. z istočasnim nakazilom polovičnih stroškov na zvezo. O Za tri boduo druiine so darovali neimenovani dobrotniki 140 Din, dva ovoja jeslvin, Kovač Ivanka pn dvo vreči moke. Prav iskrena hvala. Darila se sprejemujo v upravi na Koroški 1 in v podružnici ua Aleksandrovi ti (prostori Prosvetne knjižnice), □ Nezavestno so našli v sredo zvečer na Vrhovskem bregu pri Slov. Bistrici 27 Marjeto Toplak. Ležala jo na tleh, poleg njo kolo Z avtobusom so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je še vedno v nezavesti. Njeno stanje je zelo resno Glede vzroka ni bilo mogoče še dobiti točnih podatkov. Nesreča ali napad? MS za Kovtčg in cenrslne kurjave Iz angloši-ega premoga 75 Din za 101) k g pri več em odjemu popust (ranilo ptinsrna nudi LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA Ljubljana Letošnji ijabljanshi ,fogri' Ljubljana, 2. aprilu. Danes jo bil veliki četrtek, ko katoliška cerkev praznuje oni pomembni dogodek, ko je Kristus sedel s svojimi 12 apos:oli pri zadnji večerji iu ustanovil zakrament sv Lvliaristije. Dane« pa obnavlja katoliška cerkev tudi oni globoko simbolični dogodek pri zadnji večerji, ko je Kristus ti mil apostolom noge. V stolnici se je vršil obred umivanje nog davi. Cerkev je bila skoro nabito polna ljudi. Danes je bilo tudi prvič, da je sedanji knezo-škof dr. Gregor Rožman izvršil ta obred. Najstarejši »joger« je bil Valentin Sever z Brezovico pri Ljubljani. Star je 91 let. Sledijo jmi mu po starosti: Janez Goltes iz Kamnika, štor 63 let, Franc Novak iz Šenčurja pri Kranju, star 87 let. Mihael MlheliČ iz Kamne Gorice, star 86 let, Valentin Piber iz Ribnega pri Bregu, star 86 let, Jakob Joger iz Ljubi jiine. sto r s(> let, Janez Kadivec iz Nc-velj pri Kamniku, star 84 let, Jožef M u r n iz Stopič pri Novem mestu, star 84 let, Janez Vi-kič iz Ljubljane, star 83 let. Jožef Jelnikar iz Kresnic, stur 83 let, Albin Jebačin iz Ljubljane, star 78 let in Jakob Grčman, Benjamin med temi 12 »jogri«. ki jc star »samo« 69 let. Skupna starost starčkov znaša 1005 let. Knezoskof jc po obredu te starčke pogostil in poklonil vsnketnu od njih tudi primeren denarni znesek, da si bodo mogli privoščiti kakšen prlboljšek za praznike. Kaj bo danes? Drama: Zaprta. Opera: Zaprta. Notno službo imajo danes lekarne: dr. Plccoli, Dunajska cesta 6, in nir. Baknrčič, Sv. Jakoba trg 9. 0 Zadnja postna pridiga v frančiškanski cerkvi bo drevi ob navadni uri. Predmet pridige: ^Glejte, vaš kralji« Govoril bo p. dr. Romun To-tu inec. © Velikonočne gnjati ne gredo. Po vsem svetu je razširjena navadn. da si ljudje privoščilo za Veliko noč gnjat. Te tradicijo se je Ljubljana vedno držala in jo popustih od nje le med vojno, pa Bo tedaj z veliko nevoljo. Lani so bile na velikonočnem trgu gnjati po 30 Din kg iu Ee dražje, pa so šle še kolikor to!'ko dobro. Letos pa je žo pravo egiptovsko suho leto. Pa ne. da bi gniati zmanjkalo, o ne, še preveč jih je. ampak zmanjkalo je nekaj drugega, nanmč denarja. Gnjati gredo prav slabo in bo letošnjo Veliko noč v Ljubljani dosti družin brez gnjati. Cene gnjafem so sorazmerno visoke, — po 22 do 24 Din za kg, pa tudi po 20 Diu že lahko dobiš velikonočno šunko — pa It'ju b temu jih ljudje malo kupujejo Dandanašnji gospodarski red ali bolje rt čeno nered, je že taksen, da čim več zemlja obrodi in čim več dobrin je na svetu, tem slabše se ljudem godi. © Revna d u lnska mati je izgubila sredo popoldne v Rožni dolini bankovec za 1000 Din, ki ji |e padel iz torbice. Izgub teliica bo v veliki zadregi ves mesec, posebno, ker so prazniki pred vratini. Zato prosi izgubiteliica. nai bi ji pošteni naiditeli vrnil denar, za kar dobi lepo nagrado. Najditelj nai vrne denar ali na po'iciii ali pa v uredništvu »Slovenca«, ki tudi povo naslov izgu-biteljice. 0 Bolgarski pteris"'* Dob : Hrislov, ki kon-certira dne 10 t. m. v FlIharraoMčni dvora i, je uživata prvi glasbeni pouk v Solili in končala v Parizu. Umet"ica pride prvič kot koncertna pianistka v našo kralievino in bo imela tu tri koncerte in sicer v Ljubila-1! Zagrebu in Belrfradu. Naša dolžnost je. da poselimo koncert Slovanke iz sosednje Bolgarie v na'len*em ?tevilu. Predprodaja vstopnic bo v Matični knjigarni. 0 Vsi l;ubl!arski kiit ki so napisal' nailaska-vciše ocene o letošniem sanio^oinem konertu gospe Pavle Tovšetove in nierih sidelovalcih gdč. Majde Lov?ctove. violinista Pfe fera in pia-isla l inovfka ki sta oskrbela spremljevan:e posameznih točk. Koncert, ki se ie vršil z nailenSim usoc-hom v marcu bo ponovila ffospa Pavla Lovietova s popolnoma istim protframoni v sredo 8. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični kniigarni. © Srsjce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izMri in naiceneje pri Sterk na3l. KorHčnik, Stari trg 18, © Damsko perilo, moderne blu»e, to>-Hc° flor. nogavice in mt-vice. naivni dnejSe cene pri Sterk nas. Karričs.ik Stari lr£ 18. Pevsha zveza Pisarna Pevske zveze se jo pr^s^bla v l?n-korloiski d^-m. KomensVega ul. 12. knmor nai bodo odslej naslovljene vse njej nimenjpne peHiljke. Soja šir*<>«a n'">nra bo v sredo 8. npnla ob 10. dop. v RrkodHskeni domu. Seja bo izredno važna, zato prosimo, naj bodo vsa okrožja zastopana. Seja liuM lanskega okrožju bo v sredo 8. anr. ob 0. v RoVo'M«lrfm d<'inu Sklopali hotno o prihodnji prireditvi In nel.i izcedno važni zidevi Vsi zbori naj peš!jejo zanesljivo znstopnike. Če hočrš za praznike dobro in poceni vino piti moraš k wFo?mošfru" — tam za vodo priti. — VABIMO NA. OGLED našo ve.iko izbiro Krasniti daii&kih piavčev. oblek m o"VfSiiKftv T« gospode Najcenejši nakup zagotovljen DRAGO Qč»8LSa> &. Miklošičeva c. 16, I nadstr. P Dr. Knehtevrslsi v Mariboru. Včeraj jc prispel v Maribor znani propagator in organizator jugoslovansko poljskih lig dr Kneblew»ki v spremstvu dv. Moleta. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki JČ lige in pripravljalnega odbora za ustanovitev JČ lige v Mariboru. Odlični gost jc posetil mestnega župana dr. Juvana in druge osebnosti ter si ogledni nekatero mestne znamenitosti. Zvečer jc bil v Grajski kleti sestanek prijateljev poljskega naroda. Upati je, da dobimo v kratkem v Mariboru ligo, ki gotovo ne bo omejevala svojega delovanja na sprejemanje gostov, ampak ki bo tudi z intenzivnim kulturnim delom sodelovala pri zbliževanju poljskega Iu našega naroda. □ Vladika dr. A. Knriin podeli jutri zjutraj ob 7 v Alojzijcvi cerkvi letošnjim novoniašnikom drugi višii red (dlakonat). P Rohnrjcvo »Učloreittiie« v Zagrebu. Zagrebški kritik in pisatelj Mesaric, ki se je udeležil promljere Reharjevega »Učlovečenja« v tuka lnjom gledal.šču. Je za interesiral vodstvo zagrebške drame za omenjeni misterij, tako da se žc vršijo pogajanja zaradi goslovania mariborske drame z •Učlovečenjemr v Zagrebu. Gostovanje bo bižčas že prihodnji teden. P Velikonočni trg. Kmetje so pripeljali včeraj 83 vreč raznih poljskih pridelkov, slaninarji na 28 vozovih 52 zaklanih svinj. Na senčnem trgu samo dva voza sena. Prodajali so: karfijola C—14, česen 18—20. čebula 2 50—3, sveže zeljo 3 -5. kislo zelje 4—5 glavnata soluta 2—5, radič 1, špi-nača 1, gobe t. □ Gradbene zadeve. Na zadnji seji Mestnega sveta so dobili gradbeno dovoljenje: Fani Bayer Svatv za preureditev pritličju v Maistrovi 5; Leopold Kranjc za prizidavo balkona in gradbo lope pri hiši na Puški 29: Ivmi in Marijana Zielina za gradbo pritlične stanovanjske hISe in gospodarskega poslopja v Dalmatinovi 10; Mihael Zentrich za gradbo pritlične stanovanjske hiše v APaževi 11; Ivan Globan za nadzidavo nadstropja r.a hišo Smoletova 10; Terezija Schw®lger, zgradba pritlične stanovanjske hiše v Fochovi 22; ,'oslp Dom i ter za zgradbo pritlične stanovanjske hišo v Koseskega 34; Maks Žitnik za zgradbo plota pri hiši na Vodnikovem trgu 36; ^sTora-s, tvornica konfekcije, za zgradbo kanala pri tovarniškem poslopju na Ruški 45; Jožef Klobasa za zgradbo kanllnske barake v kompleksu vojašnico Kralja Aleksandra. — Uporabna dovoljenja pa so dobili: Josip Natck za zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše ob Vrba-novi 73: Mihael Pečivalnlk za zgradbo nvlogaraže, skladišču iu pisarne v Tržaški 8; Filip Cerič za zgradbo dveh dvoriščnih stanovanjskih poslopij v •lelačičevi 12 □ Prosvetna knjižnica nn Aleksandrovi 6 posluje od 9—12 In od 3—7. Na veliko soboto pa od 8-12 in od 2-^5. □ Mariborski poštarji priredijo dne 12. t. m. ob 14 na Trgu Svobode svojo običajno dobrodelno tombolo. Dobitki so sledeči: 1. tombola: pohištvo, Pod križem *a veliki pete'; vsak kristjan ta hip pozibl svoje težave in trpljenje in obmo vso svojo pozornost na veliki mislerij, ki se je pred devetnajstimi etoletji na današnji din ob Iretji url popoldne dvigni na Golgnti. Vrs mislerij se inu bo dozdeval nadfrsoven, a vendar v neposrednem stiku z časom kakor OnL, ki je za nas na veliki petek trpel na križu iti nas pritegnil k sebi — Jezus Kristus Sin ttoSjl, Bog-človck. Kdor se bo zatopil v Jezusovo trpljenj?, bo spoznal, da je tn dogodek nadčasoven n vendar v najtesnejši zvezi p Časom, ker je Gc*pod hotel s svojim trpljenjem dali Človeštvu odrešilno pomoč v njegovem zemeljskem trpljenju. Vsi ljudje, obteženi z mukami ln trpljenjem so čutili neko tolnžbo v znvrslu da ne Irpe snino oni, ampak, da morajo vsi ljudje prenašali svoje — nekateri večjo ali vidnejše, drugi manjše — trpljenje. Zato, če hoče kdo tolažiti avojrga bližnjega, ni neupravičeno vpmianje, ki ga trni slavi prizadeti i »Ali ti »ploh veš, knj jo to trpljenje. Morda si pobral kje v kaki učeni knjigi nekaj učenih fraz, katerih ne bo nihče razumel, toda — trpljenju ne poznaS!- Kdor bo gleda! na Križanega, temu se to vprašanje ne bo prikradlo nu UStnlcet Vsi vemo. da Gospod Jezus Kristus pozna človeško trpljenje ko! malokdo, da, kot nihče drugi. 2e v mladosti se je mora! sprijaznili z revščino In pomanjkanjem, žejo in lakoto, trpel je preganjanje in prenašal zbadljivke, jokal jo in tožil. In to trpljenje ga Jc spremljalo skozi vse življenje. Poaneje so je Se bolj množilo. Preganjanje je postajalo vedno hujše in izrazitejše, dokler ni doseglo svojega višku in konca — »mrtl na križu. Vse, kar je »ploh mogel kedaj pretrpeti kak človek — vso to je ic v mnogo hujši ni«*ri pretrpel Kristus. Saj nam loKl i>o preroku Jeremiju: Poglejte ga, ali Ja £o kaka bolečina kakor jc bolečina inoja. Če bi mogel kdo tolažili človeštvo v njegovem i trpljenju, more lo storiti Kristus. On pozna naše trpljenje, če more kdo pomagati trpečim v njihovi bridkosti, more Kristus, ki nas je s svojim trpljenjem reSil trpljenja. Če premišljujemo natančneje lo njegovo trpljenje, bomo videli, da je hotel. privolil v trpljenje ln ga ljubil do smrti na križu. Na nplo&no imajo ljudje velik strah pred vsem. knr jc združeno s knklni trpljenjem, čim jim grozi kaka nesreča, žc težijo In trepetalo; če je tu, so vsi zmedeni in ne vedo kaj bi počeli; če ga morajo prenašati, ga prenašajo z odporom in nevoljo. Kristirs-Bog je delal drugnče. Njegova duša je ljubila trpljenje tn ta ljubezen je spremenila trpljenje v lahko In mu odvzela vso bridkost ter ga navdala z blngoslovem. Ljubil je one, ki so ga mučili in molil zanje: -.Oče, odpusti jlmlc Veličasten mir opazimo nn njegovem obličju. Mirno je prenašal vse zasmehovanje hlapcev In vojakov, pretrpel bičanje In pustil, da so mu dn!i na glavo trnjevo krono, veličasten mir je odseval iz njegovega izraza, ko je aaglednl leilH r- ' • •• kon nlo njegovo človeško življenje. Njegova ljubezen do trpljenja nI omneotn uu m. bi si mogli ljudje prisvojili to lepo lastnost in jo pokazati v prenašanju svojega trpljenja! Zastonj 1)1 bili vsi naklepi zlobnih ljudi proti njihovemu bližnjemu, dobrohotno bi pretrpel trpljenje, ki bi mu ga pripravili Brez uspeha bi brezobzirni navidezni prijatelj žalil svojega druga, če ga oni v srcu ros ljubi. Tudi muke, povzročene po političnih gonjah bi poslnle znosneJSe, če bi se potrudili in gledali nf,nje pod vidikom Kristusa trpečega na križu. Na podlfigi Jezusove ljubezni do trpljenja si moremo razložiti, zaknj je Kristus tako kraljevsko pretrpel vse muko. Njegova ljubezen do trpljenja mu ja pomngnla trpljenje prmsisll ln pr»mfigntl. Vedno, celo med trpljonjwni snmlni Jasno pove, dn nima ntličo oblasti vzeti mu življenje. Kar Je rekel fariacjem, ko so ga preganjali rndl ozdravljenja sleporoienega, ko jim Je rekel: »NihCc ml «e no j more vzeli, nmpak ga jaz enm od sebe dani. Oblast j Imam ga dati in oblast imam ga zopet vzetic, isto je ponovil pred Pilatom, ki sc jo bnhal s svojo oblastjo in ga je kratki Jezusov odgovor: -Nobene obhsti bi ne imel do mene, če bi H ne bila dana od zgoraj-, čudovito pomiril. Odločen" je njegov protr«| proti hlapcu: :če sem napak govoril. sjVri-čaj; če pa prav, kaj me biješ •. Norčujejo se z njim — on molče prenaša njihovo zasmehovanje. Morilci ga pribljejo na križ. na katerem umirn sramotne smrti, todu njegove zadnje besede niso obupni klic: ■,S"daj Je vse Izgubljeno!* ampak zmagoslavni vzklik: Dopolnjeno je!- Kakor v Getsemani tako je vedno in povsod odločno stopil pred svoje preganjalce z odkrito besedo: '-Jaz setn! Tu me invite! - Kako lalnsten je — če pomislimo nn božjega Odrešeni"m — pogled na ljudi, k) pod svojim križem popolnoma obnemorejo. Polasti se jih dvom, izgine vera, nesposobni so za vsako delo, to so posledico njihovega trpljenja. Zaknj lo? Pozabili so besede sv. Peira: vKo'ikor s Kristusom trpite, se veselite, dn se boste tudi v razedelju njegovega veličanstva veselili in radovalllc Zato nimnjo moči. da bi vzdržali; podležejo in omahnejo. Toda_ no vsi. Mnogi so se naslonili nn Jezusa in zmagujejo z njim. V zvezi s svojim božjim OdreSenikom premagajo vse ovire. Naj Jih je življenje prevarilo v njihovih upih. oni delajo dalje ln ne obupavajo. Če so jim ljudje njihove dobrote In naklonjenost pop'nčn1| z nehvtileinosljo in tiato^evanjem, oni fe nadalje dele dobrote in skrbe za druge po vzgledu svojega Učenika lu Vodniku. Če Je vse njihovo žlvllenle ena snnin skrb. nepretrgano delo, trud in trpljenje, oni ne obupavajo. sloje pod križem in vzdrže, dokler ne pride čas. ko llog dovoli, da tudi oni reko s Kristusom: »Dopolnjeno je!« Kdor v mnogem In težkem trpljenju neprestano aledn pred »eboj n« križu umirajočega ICri-etusa f« s« vprniuje, k j« je f-ajemal Krimu« mo8, da Je mogel vse to pretrpeti, bo mogel dobiti samo odgovor: Krislus je trpljenje poduhovil in mu dal božji pccat. Vedel j:, zakaj je trpel br«t njega bi bilo človeštvo izgubljeno. In kakor je nekoč s svojo vsemogočnostjo z veseljem ustvaril svet in luč. tako je sedaj z enakim vesHJem isli svet s svojim trpljenjem odrešil. »Zakaj Sin človekov nI prišel, da bi se mu streglo, ampak, da bi stregel ln dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.' "Vso te misli o trpljenju in o odrešenju po trpljenju pa se zde nekaterim samo prazno govoričenje, oni hočejo močnejših dokazov in tudi teh nam jo dal Kristus. Odprli grob, Kristusove pove-Ilčanc rane in njegovo poveličnno telo nam dokazujejo resničnost be^ed sv. Pavlo: Trpljenje sedanjega časa se ne dn primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami! Potrpežljivo prenašajmo tvojo trpljenje tn mislimo na njega, vki je samega sebe izničil, vzel nase podobo hlapen, postal uličen ljudem in bil po vnanjostl kakor človek. Ponižal se Je tn bil pokoren do smrti, smrti na križu. Zato ga Je tudi Bog povišal In mu dal imo. M jo čez v*a imena,- Vsako i>onlžanje tn trpljenje bo poplačano od Roga. zalo ne tožimo, ampak sc zavedajmo trpljenja v sedanjem življenju ni mogoče primerjati h prihodnjim plačilom. Bog nI hotel, idejo. Sejni. Reklamo in propaganda. ' »Des Kuisers Kulis« — roman nemške ^joe mornarice prenesen ua gledališki oder. V filmu bitka pri Skagerraku. Na platnu rastejo iz tnalega v ogromno številke: 1 milijarda 600 milijonov mark — od štirih popoldne do polnoči — 1 milijarda 000 milijonov mark — toliko je veljala bitka pri Skagerraku — od štirih pcKpolminc do polnoči. Vsako jutro toliko it) toliko milijonov, vsako minuto toliko in toliko milijonov, vsako sekundo toliko in toliko milijonov mark. Kakor v knjigovodstvu ves potek bitke: ob tej uii in tej minuti se je potopila ladja toliko hi toliko mrtvih toliko iu toliko stroškov, račun izstrelkov, račun grozo in strahu — črta: toliko in toliko jc veljala a* vsem pomorska bitka pri Skagerraku. Glc-•lavcu postane tesno. Propaganda je učinkovita. Prikaže se krmar nemškega naroda. Najprej visoki škornji. nato roke iu krmilno kolo, do obraza — Viljem II. — Občinstvo tuli Iu psu je. Prizor na odru. V hambtirski špclutiki. Pijani mornarji kolnejo vojno. Vstopi debelušen vojni lifcraut s časopisom. »Zmaga! Toliko in toliko tisoč ujctnikuv.< Odgovor v zboru: Iu toliko in toliko tisoč mrtvih.« Pretep. Verižnika vržejo ven. Drug prizor. Potapljajoča se ladja. Na .ogrodju, ki predstavlja prerez ladje, posamezne figure, na mostu admiral. Povelja. *-po->a6ojj kurjači, spodaj kanonirji. Vsi_ zginejo z ladje. Komandant tolaži kjirjaee. Ni nejavnosti — in komandant zgine. Ni nevarnosti — iu kurjači kartajo — ladja sc potaplja. Vdore voda — Obup. — Nov prizor. — Zarotniki sc zbirajo ua ladji iu pripravljajo vstajo mornarice. Izdaiica zavoha in i/da. Ujauiojo voditelje. — Nov prizor. — Voditelji se zagovarjajo pred vojaškim sodiščem. Vsak stavek jo parola za občinstvo, ki aplavdira, vsak stavek zadene in občinstvo izraža svoje simpatije iu antipatijo. — Voditelji so obsojeni na sin rt, drugi na težko ječo. — Nov prizor. Prevrat. Upor. Iz občinstva stečejo na oder obsojeni voditelji — objemanje, navdušen sprejem. Glavni govornik našteva datume, važne za "tast stranke, važne do-odke. ki so pomenili v Nemčiji uspeli ideje. Rast ideje simbolizira s plezanjem po ogrodju. Vrhuuec doseže tistega dne, ko je llumburk padel v roke komunistom. Vthrajoeo nemško zastavo zaluči na tla in raz-pue rdečo. A začne se nuizadovanjc, umik. Naštevanje črnih dni iji plezanje po ogrodju ni-zdol. Glavni govornik je priplezal nazaj na oder, sprcmljuu od zbora, ki ob vsakem črnem datumu vpije med občinstvom, od slednjega krupko podprt: vKuli«! Kulis! Kulis!« — Glavni govornik: :Leta 1931, v marcu —« tovariši ga prekinejo, Vse obmolkne. Iz ozadja mira stopi naprej v zimsko suknjo odet gosjiod. s klobukom uu glavi, položi glavnemu govorniku roko na ramo in reče: »V imenu postave Vus aretiram.« Zustor. Občinstvo pojo vsoh deset kitic inter-uucijonule. Drugič. »Paragraf 2I8.< —. Propaganda za svobodno odpravljanje plodu. NajnaipeiejSi prizor: Občinstvo je vabljeno, da glasuje za ali proti paragrafu. Občinstvo poje vseli deset kitic inter-naci ionale. Gledališče Je vsa* večer rarpittdano. Brezposelni imajo pdost vstop. Kdorkoli jc kunil »Die rote Fahne« — plačo polovično vstopnino. Brezposelni so dgber materijal. nanje propaganda najbolj živo učinkuje. Pri njih ima Piscator najboljši uspel). Sovietska poročevalka Prijatelj Vladimir mi telefonira, do bo zvo-fer večja družba obiskala gospoda in gos-oo Kajit. Gospod je ruski slikar, gospa berlinska poročevalka moskovskega lista' Izvestja«. Domenjeno. V krasni in razkošni hiši ob Kurftlrsten-dammu, zgoraj na strehi ima slikar Boris Ka-iit svoj atelje. Krasen prostor, razkošno opremljen. Zraven sobe. kuhinja. Centralna kurjava, radio, telefon, gramofon, kopalnica. Bogate preproge, na stenah orožje, lični izdelki ruske umetnostne obrti, živahna družba. Auuv Grete, Vladimir. Boris, gospa Kajit in jaz. Ogledujem slike »sodraga« Borisa. Vprašaui ga, kdaj je dovršil to-lc tihožitje. »Pred dvema tedno'-mu.< — Vprašani potiho-m Vladimira, koliko časa žc visi to-le tihožitje v ateljeju. Dve leti že zahajam sem, dve leti ?e visi.!. Razgovor so suče okrog lepih žensk, avstrij-sko-neinSke carinske unije in teh prekletih »Nazijev!, ki dado toliko opravka »sodrugom . Boris razklada: »DJengi ujete. Iz Moskve ti! prišel denar, ki |e iiogojen Gospa Kajit, ki Se zaveda, da niso prisotni sami verni sodrugi, se vmo5a: »Denar ne gre iz dežele, ako ni prišlo zanj blago v deželo. NaS denar, ki je zaslužen, črka v Moskvi. Ko odidemo v Rustjo na ščitnice, ;;a zapravimo. Izplačujejo nam le cuo iietjlno,..« Hvala lepa, si mislim. Deset mesecev garaj in stradaj — v dveh mesecih počitnic pa zapravi dvatisoč dolarjev — v Rusiji, da ue bo treba izvažati denarja iz dežele. Pametno ravnata je, če je podprto s sodmgarsko zvestobo. Gospod Boris ni videti preveč navdušen, tia I K) morajl zapravljati denar v Rusiji, kjer nvu ženske niso všeč — saj se je oženil * Nemko. Bolj bi mu bilo všeč, ako bi v Rusiji stradal in v Berlinu zapravljal. Z Bogom, Berlin! Dejali so mi, da je Kubarett der Komi-kerc vsekakor vreden enkratnega obisk.t Vpraševal sem namreč, ali še obstoji kabaret ^Grossenvvului«, v katerem so sodelovale svoj-čas nekatere tira v zanimive osebnosti iz nemškega umetniškega svetu — pa je podjetje že davno pronarllo. Kabaret komikov vodi con-lerencier llobitschek, sodelujejo pa v glavnem artisti z vsega sveta. Akrobatika v malem in velikem, akrobatika telesa in »duha«. Vidiš u. r>r. kratko igrico kot nekak izvleček iz - Alt Heidelbcrg«. Robitschek razklada. da je prisiljen vpri/oriti io igrico, ki jo bila pripravljena pred dobrimi dvajsetimi leti. ker zahtevo vnrizoritev sodnija na podlagi neke pogodbe. Meti tem je čez igrnvce zrasli« trava in bojda tudi vsebina ni več sodobna. Zaves so mladeniči plešasti, mladenka lina srebrne lase. njen d raci — kolesar r>o OokHeu — brado ft la Andrens Ho'er, njesov sinček, ki ua jc nred mladenko tajil, debolušast trosoodič v nujlenših letih. — Ko je igrica odigrana, na-sloni Robbschok s štrx>m časopisov iu serviru občinstvu kritike. • Lcknlunzeitrei« fotre^n pa-trlotične ideie in svetuje črtati v komadu vse. kar ne služi višjim narodnim idealom. Ker je treba kritiko pokušati, bo zrl: j takoj vtui'o.-jena igrica v duhu in za čitatelje -Lokil-anzeigerja«... Levičarski tisk poereša revolucionarne ideje iu se pritožuje, češ. da jc igra predolsra. — Igra vel co uniform i''niti na prsih jim blestita srn in kladivo, njih govorica je jnko skopa: v naglici si lnčajo o 1 ;ek ine besede v obraz, hitro se nrimeio po l un/dubo. nda-rijo hkrati vsi z noeo ob tla in dvignejo glave vzklikajoč: Revoln+ion! — Znsfor Na^-idnic hoče ustreči Robitsehek še krittku Alfredu Kerru. citrar ocena se glasi: N>tslov — StrVIie, Strichc, S*r>ehe. — ^chon dagevceseu — Striehc, Striche, Strichc. No. zani: Zastor sc dvigne, oder ie nratzen, /n-tior pade. . Ljudje so plačali t—i marke vsVmninc (razmeroma so vstopnine v Nemčiji nizke, lie-mara zato. ker je zabavišč nreveč), so popili pivo ali mi. nazadnje so odšli spat Da. k»ko si predstavlja človek, ki čibi v kavarni Unionc v Lhtbljani renertonr vel!k;h mest. k 'ko si s konrnenjem predstavijo, da bi bilo čudovito Dohiteti k tej ali oni prireditvi. Na licu mes+a on se mu zdi smešno, škoda časa. škoda iluzije. Jutri zjutraj ob pol osmih krenem na pot: Dres len mimogrede. Praga. Dumi i. Zbogom, Berlin. Ne jemljem slovo s težkim Na hegn ustreljen tihotapec Tragičua siurt družinskega očeta. Slov. Krajina. 1. aprila, tragična usoda jc zadela Kozlurja Andreju U louju, očetu potih nedoraslih otrok. V okolici L). Lendavo je prodaja! Urrsilue kamenčke. Uadi toga je bil prijavljen iinančni straži v Pivnici. Nato je bil aretiran in naslišan. Pri njeni so našli večjo količino kamenčkov. Ker se jc bal kazni, je pri zaslišanju navajal uapačue podatke, razen tega pa ie tudi skusil pobegniti. Po zaslišanju ga je edeu izmed stražnikov peljal na orožniško jiostajo v Dolini. Mož je bil zelo neinirea iu so jo pouovno pripravljal uu beg. Naposled ee mu je posrečilo zbežali. Tekel je lako naglo, da ga stražnik tii mogel dohiteli, trikrat gu je pozval, naj so ustavi, ;i brez uspoha. Nato je stražnik ustrelil v zemljo. Begunec se tudi w to ni zmeuil. Stražnik jc potem [lomeiil možu pod noge iu sprožil. Kozlnr je Ziiknlil, omahnil iu *ai zgrudil na Ua. Kroglja je razdrla hrbtno kosti, predrla odvodno žilo In jo povzročila takojšnjo smrt. Nesrečni slučaj je vzbudil po vsej okolici veliko pozornost in sočutje, zlasti radi tega, ker j' to iz Trnja žc druga smrlnu žrlov tihotapstva. Ubof na Dunajski cesti srcem. Sihslinska Madona in slovo Dresden Kratka postaja v Dresdenu od enega vlaka do drugega. Opravka nimam posebnega, lu uiika me, da bi se spet enkrat sprehodil po dobro znanih ulicah, da bi obujal spomine na moje prvo bivanje v i Nemčiji, ki sem jo spoznavati začel v Dresdenu. še se spominjam, kateri tramvajski vos pelje do Milller-Berset-Strassc, kjer stanuje igralec Lind-nor, kateremu imam sporočiti od tašče iz Berlina lepe pozdrave, hkrati pa obnovili nekdanjo najino prijateljstvo, Ui jc nanj čas položil težko bruno, j Lindner jc bolan, leži ua divinu, prav tako, kakor i sem ga ob prvem srečanju pred leti našel, izmuče- | nega od dolge in težavne skušnje. Prav tako kukor tedaj se opravičuje, da ne more vstali iu me prosi, j naj se vaedeui, da mu kaj povem. Prav lako kakor i tedaj, le s hudomušnim nasmeškom, mi ponudi ci- j garc. (Pri Lindnerju sem kadil svoji prvi dve ci- ! gnri. Ko je bilo druge pol, me je obliki zona in mo : jo Lindner poti pazduho vodil v kopalnico, drgnil in z vsemi mogočimi sredstvi spravljal k zavesti.) — Pogumno pripalim cigaro in na tihem obžalujem, da sent se kajenju že tako privadil, tla sc mi J ui treba bati, da bodo spet sitnosti iu mučni prizori. Obujava spomine, pomenkujeva se o igralcih iu igralkah, ki so nastopali svo.čas v dresdenski drami — večinoma so še vedno v Dresdenu, le mnogi novi in mlajši so prišli, starejši postajajo že korifojo. Alico Verden? Poredkomn nastopa, nekdaj najbolj priljubljena in najbolj slavlrto. Sobota, 4. aprila: Zaprto. Nedelia, 5. aprila ob 15: DIJAK PROS.HK. Ljud-ska predstava po znižanih conah Izvan. —-' Ob 20: SNEGURKA. Freraijera, Izven. Ljubljana, 2. aprila. Danes opoldne je prišlo na Dunajski cesti, v bližini topničarsko vojašnice do krvavega dogodka, ki sta ga povzročila slepa strast in pa želja po maščevanju. Ta krvavi dogodek ha daje javnosti tudi nekoliko pogleda v mcntaliteto tukajšnjih bosanskih delavcev, katerih ■iuvstvovanje in mišljenje sc dokaj razlikuje od naših potmov. Žrtev krvavega dogodka je delavec Franc Strajner, rojen leta | 1910 v Velikem Gabru na Dolenjskem. Štrajner je bil pred približno tremi 'tJni v Pavžkovi gostilni ! na Šmartiuski cesti. Družba, v kateri jc sedel, je . pila in tudi Štrajner sam se je tedaj precej napil. I Poleg tc družbe pa so sedeli v gostilni tudi neki ! Bosanci, ki so tudi pop.vali. Med obema družbama |e prišl" tedaj do hudega prepira in v tem pre-• piru je Straiuer udaril enega od Bosancev s ste-I klenico za pivo po glavi in ga lažje ranil. Vsa za-I deva je prišla pred sodišča in danes sta bila oba, to jc omenjeni Bosanec in pa Štrajner povabljena ! k preiskovalnemu sodniku, ki ju je hotel zaslišali. . Štrajner sam je res prišel k zaslišanju, prav tako tudi nekaj prič. Ni prišel pa tedaj tepeni Bosanec. Okoli poldne sc je Štrajner vračal z večjo družbo po Dunajski cesti domov. Z njim so bili še delavci Martin KržiSnik, pri katerem |e Štrajner stanoval v vili Gnezdi na Mariborski cesti, dalje K r i ž i š n i k Stanko, Š t u r m Franc in še dva druga delavca ter Križišnikova žena. Vsa družba sc je poprej sestala v gost Ini pri Kovaču v Kolodvorski ulici in tam so spili nekaj vina. Vendar pa pijani niso bili. Na Dunajski cesti pred Kačičevo gostilno je družba Opazila, da gre po drugi strani ceste neki Bosanec. Krizišnik j« na tega Bosanca opozoril Štrajnera: »Vidiš, to je pa tisti Bosanec, ki goji proti tebi revanž!'< Ta Bosanec jc bil namreč tedaj v družbi, ko je Štrajner pretepel njegovega prijatelja, Kot prijatelj se je čutil tudi ta drugi Bosa- Smrt pravtčnsha Stopanja vas, 2. aprila. Umrl jc v štepanji vasi 2. aprila Ja.n-dedoval tx) umrlem dekanu llovarju, in zmoljl vso tri dele rožnega vcuca. \elikokrat je bil za smrt previden — jw sc je vselej otresel smrti. Včeraj popoldne jc v liitrici poslal po duhovna k sv. Petru, da je še enkrat prejel sv. zakramente za umirajoče, proti jutru 2. aprila jc pa ugasnil. tipamo, da je bila sodba preti Bogom lahka, plačilo I h) [»a večno. Naj zrastejo ua Tvoji Upi domačiji možje poštenjaki, v srcu iu v dejanju verni, kot si bil Ti — zlata duša. Bolnišnica v drž. upravi Ljubljana, 2. aprila. S 1. aprilom je prešla ljubljanska bolnišnica v državno upravo. Ljubljanska bolnišnica, ki je bila najprej deželna, potem državna, nato oblastna ter zatem banovinska. je končno zopet priš a v popolno upravo države. Posledice lega, da je bolnišnica prišla v državno upravo, pa so pri senet-Ijive. Ravnateljstvo bolnišnice je na podlagi nekih | predpisov o varčevanju določilo, da so porclje kruha manjše. Prav tako se zmanjšajo tudi porcijo I mesa. Bolniki seveda tega varčevanja niso nič kaj i veseli. Dovoljujemo si pripomniti, tla jo varčevanje j žc na mestu, kadar gre za velike izdatke. Toda varčevati pri kruhu ali pa celo pri bolniški hrani. | nikakor ue gre. Pa tudi uslužbenci ni.-o nujbolj veseli novega stanja. Ravnateljstvo jim je mor;t'o uamroč začeti odtrgovati razne prispevke, ki jih l poprej niso plačevali. Te prispevke pa odtrgajo samo nižjim uslužbencem, to je ducvničnrjem. Ža to je poprei plačevala bolniško blagajno banovina, sedaj si morajo pa sami. Posledice tega, da je bolnišnica prišla v državno upravo so so pokazalo že prvi dan. Kaj vse šo pride ua vrsto, pa nihčo ne ve. Junak - invalid Šmartno pod šmarno goro, 81, marca, O. Alojzij Peterlln, jiosfstnik iu zidar iz Gor. Oumelj, Je bil leta 191-1 ranjen v bilki pri Prcmv-slanl. Dobil je krogljo v zgor. del kosti v stegnu. Zdravuiki jo niso mogli Izdreli. Nosil Jo jc do 23. marca leto?. Ta dan ga je pa tako mučila, da je opešal domov gredo v Straži. Vzel v roke žepni nož in načel na sebi operacijo. Ni odnehal, da jo kroglo stegnil iz rane. Začel rajati od vesolja. Takoj drugi dun pa v bolnico, tla so mti rano Izprali lil obvezali. Kajpada po ga zdravniki karali, da sc kaj Incega loti. Sam ima tipanje, da bo kninlu dober, ko Je po tolikih lotih 5 cm dolga krogla iz teles s. not užaljenega in je hotel prijateljevo čast maščevati. Prišel je že v kuhinjo Dukičevoga delavstva, kjer je Štrajner kuhal in je tedaj napadel Štraj-nerja, vendar pa se ga je tu tedaj odkrižal. Ko je Križišnik opozoril Štrajneri« na tega Bosanca, jt Štrajnc stopil čez cesto k Bosancu, da bi ga -nrašal kje se je dopoldne .iaha'al tepeni Bosanec da ga ni bilo k pieiskovalnemu sodniku. Komaj pa jo Štrajner izpre^ovoril dve. tri besede, je Bosanec v trenutku izvlekel nož in skočil proli Štrajnerju l«. ga sunil v levo ramo. Sunil ga jc samo enkra nati jc izvlekc! nož iz rame in sc obrnil, kakor da ,e ni nič zgodilo ter odšel dalje po svoji poti. Pa tudi Štrajner sc prvi trenutek ni f — nič razburjul zaradi *ane ner najbrž« nt misli 'a je nevarna, bolečin pa nemara tudi r.i čutil. l'o tem dogodku pu se jc Štrajner obrnil, šil mirno čez cesto nazaj k družbi in šele tedaj mu ju postalo slabo, tako da jc moral v vežo Kačičeve gostilne, kjer se je zgrudil. Njegova družba jo takoj poklicala reševalni avto, ki je Štrajnerja pripeljal močno krvavečega v bolnišnico. Tam so Štrajnerju takoj nudili zdravniško pomoč in mu poskušali ustaviti kri. Vendar pa je bila takojšnja pomoč že prepozna, ker jo imel Štrajner presp-kano žilo odvodnico in je izgubil že preveč krvi. Okoli dveh popoldne je Štrajner zaradi izkrvavenju umrl. Takoj po dogodku je poMcija aretirala napadalca. Jc to 24 letni Ibrahim H a m ž i č , doma v Velike Kladuie v okralu Cazin v Bosni. Hamžit stanuje v mestni gramozni jami, kjer ima svojo barako. Hamžič je oženjen z neko Slovenko. Policija je Hamžiča popoldne žc zaslišala. Hamžič jc mirno in ravnodušno izpovedal vse, kako sc je zgodilo. Izjavlja pa, du Štrajnerja ni hotel ubiti, temveč mu samo malo pokazati, kaj so Bosanci. Trdi tudi, da je mislil, da ga bo Štrajner napadel. Policija ga zvečer še zaslišuje. Luška cesta Kamnik, S. aprila. Važen dan za Ksmnik bo 1. april 1931. Gos; ban Je odobril 50% |>riM)evok k stroškom zgralbo nove banovinske ceste Črna pri Kamniku—Krani-ski rok—Lufe. Of talih 50% pa morajo prispeva' lokalni faktorji. Proračun ?.a zgradbo ceste do hlv še štajerske mejo meje znaša 1,500 eoo Din. Prispevki lokalnih faktorjev so razdeljeni sledeč« • Cestni odbor plača 219». mesto Kamnik 12"'., oi čina Gozd 6'>, občine: Županje njive, Mekinje in Stranje no 'A%, oličina Bislričlca 2''.',. Za topnlk navedenih korporacij so danes najeli posojilo pri Mestni hranilnici v višini 750(100 Din, ki so t*, amortiziralo v desetih letih. Nn sestanku je bilo sklenjeno, da se morajo zaposliti pri zgradbi nov. ceste v prvi vrsti domači delavci, ki so sedaj brc/ zaslužka zaradi lesne krizo. Dolgoletna pogajanja so sedaj privedla do lega usjichn, tla bomo vendar dobili tako zaže'j no cesto v Luče, ki bo za naš tujski promet velikanske važnosti. Kukor slišimo, bo bant-ka uprava v kratkem razpisala oddajo dol za cesto. Zborovanje jo vodil okr. načelnik g. dr. Ogrin. Udeležili so se ga pa vsi župani zgoraj navedenih občin in več odbornikov. Prometna vprašanja kamniškega okraja Ljubljana. SO. marcu. O včerajšnjem tujsko prometnem zborovanju v Kamniku smo deloma že poročali v • Slovenskem listu-. Navajamo de, da Jo imel na zborovanju zanimiv referat o prometnih vnrr.šnnjlh kamniškega okraja Anton Cerer, predsednik goslilulčarskc zadruge v Kamniku. Kamniški okra! Ima skupno 2.19 kilometrov cest, med njimi 39 državnih. Vendar ccstuu mrež. v okraju še ni popolna, ker manjka agoduu i\ez.-z gornjo Savinjsko dolino. Čoz 10 let mi stara p: i-znclevanja za cesto Kamnik—Crua—Lučo. VpraSu njo cesto v Lučo je dozorelo ter sc bo cesta k-lo-začela graditi. Važna je daljo cesta v Kamniško Bistrico, za katero sc takisto naš okraj prizadeva žc več let. Zdaj. ko je vzelo ministrstvo za gozdove in rudnik.' v najem bistriško lovišče za kraljevi dvor, je tudi lo vprašanje dozorelo ter se bo tudi ta cesta s letos gradila. S teni bo avtomobilu odprta pot v osrčje gorskih grebenov. Važno cestno vprašanje je novo projektirana mednarodna avtomobilska cesta Carigrad—Zofija-Parlz— Belgrud - Zagreb— Ljubljana—Trst— Milan Nizza—Pariz. Ta cesta bo torej vodila čez naše kraje, bo važna mednarodna žila, široka 12 metrov ter zgrajena ua betonski podlagi in asfaltirana. Nas zanima, kje bo tekla la cesta iz Zidanega mosta proti Ljubljani. Za načrt se zlasti zanimajo Lilijam, ki bi s to costo dobili žc dolgo željeno zasavsko cesto proti Zidanemu mostu iu proti Ljubljaui. Kamni-canom bi bolj ustrezala cesta Zidani most—Zagorje — Mediju — Drtija — Počo — Moravče — Luko-vica — Domžale — Ljubljana. Zadevna vloga jo že vložena ua bansko upravo. Zadeva zase jo naša železniška zveza z Ljubljano. Ta proga Je bila zgrajena pred 10 leti, pro m«t ua njej se iz leta v leto veča, zboljšanja pu se uihfie no loti. Vlak doseže komaj povprečno hitrost 21 kilometrov ua uro ter rabi za teh 24 km proge 1 uro 10 minut. Čas vožnjo bi bilo skrajšati vsaj nn 40 minut. Zaželjena bi bila uvedba motornih vozil ua naši progi. Tudi pošta v Kamniku jo potrebna večje ljubezni. Dostava je zlasti v okolici zanič, časopisi prihajajo ljudem komaj dvakrat, trikrat na teden. Okolica bi morala z oztrnm nn tujski proti.ot imeti dnevno dvakrat pot i no dostavo. — Prav tako Je v brzoj.ivom fn telefonom. Nedeljska služba bi bila nujno potrebna vsaj v sezoni, zgradil! bi bilo poseben telefonski vod z Ljubljano, dalje telefonski ■*od v Stahovico in Kamniško Bistrleck Stran 6. >SLOVEXKC<, dne 3. aprila 1031. Stev. 76. Silvester Šhcrl: Obrazi in kraji današnje Nemčije Iz popolne beleznice - nekaj živih slih INe preveč? IVIjite se do tam v bližini. Moje kratko potovanje je bilo poslovnega značitia. Iz debele beležnice, v katero sem križem kražem delal zapiske, se in iztrgal liste, ki z. mojimi |>osli nimajo opravka. I a ko jili tudi brez zveze in brez pisateljske ambicije objavljam. Rufh Schaumann Miinrhen. Vlak je pripeljal točno ob osmih zjutraj na veliki in šumud kolodvor. Pet minut pozneje se že sprehajam v mrzlem, a solnčnem jutru po Bavarski ulici in z. nevoljo diham s karakterističnim kislim vonjem nasičeni zrak iienn-škega velikega mesta - ali velikega mesta sploh? — Ne, drugače diši v Milanu po gumiju in bencinu, drugače v Atenah, drugače v Carigradu... Nemška mesta imajo vsa svojevrsten vonj po kislem, pomislim, in že sem zavil v Heysejevo ulico ter si ogledujem na oglu tobakarno v nadi. da izsledim kako kvali-teno cigaro hamburSkega fabrikata, ki bi potolažila občutljivost mojih razdraženih nosnic. Zadovoljen, da sem našel Thomas M«« nov emu junaku llansu Castorpu iz »Zauberberga« tako priljubljeno znamko »>1:ir.a 1h.i;'U • ,ž.ivnin v izdatnih požirkih vlažno grenki okus dovršene in v svoji sestavi tobačnih listov nepre- kosljive cigare. Pomenkujem se s svojim od dvanajstume vožnje bridko prizadetim želodcem, ali bi ne kazalo privoščiti si še kaj toplega pitnega, pil mi resno svetuje, naj ga rajši pustim na miru. Tako se v svoji skromni hotelski sobici samo umijem in v naglici preoblečeni ter se odpravim na Ka.iser Luthvigsplatz, v uredništvo »llochlanda«. . . Gospod gl. urednik dr. Fnedrieh luchs. \sketski. plemenit obraz, skozi neobrobljene naočnike me gleovedanega dne »Die Frau und das Buch«. Baš sta se z dr. Fuclisom končnoveljavno dogovorila glede s|>o-redn. In da sem s Kranjskega? Od tam je tudi gospa načelnica doma. Iz rodu Pleiueissovih. Ne. jezika slovenskega ne zna več. oač pa so n ostale ;e v spominu melodije naših narodnih popevk. E, dolso dolgo je že tega. kar je bila zadnjič v slovenskem domačem kraju. Ta čas sta se Ester in Peter, otročiča Rut h Scliaumaitn, že nekoliko privadila novemu gostu, ki zelo neugodno sedi pri okrogli pogrnjeni mizi Solnce mu tako blešči v obraz da ga mora kremžiti. ko stiska oči. Toda otroku ne opazita njegove zadrege, najprej so polastita njegovih rok, nato si izbereta njegova kolena za sedenje, nazadnje poskusi Peter celo plezati po njegovem hrbtu, in to ko mora gost z. obžalovanjem odkloniti ljubeznivo povabilo gospe Pleivveiss, da bi prisostvoval literarni čajanki. Toda med tem se je tudi gost že privadil otrokoma in z zanimanjem posluša, knko sta odkrila v bližini reditelja perotnine. kjer tako prijetno diši po »hlevti«. Gospoda dr. Fuclisa je poklical telefon in moramo biti vsi tihi, da ga ne motimo v razgovoru. Dvojna steklena vrata v ozadju se odpro in vstopi Ruth. ki je zoper moje pričakovanje visoke rasti in slokega telesa. To je torej najizrazitejši lirični talent sodobnega neruskega slovstva, znamenita kiparka in gnafičarka Ruth Schaumann. Nasmehne se mi, ogleda in me prijazno povabi, naj sedem. Čaj je že na mizi in razpoloženje je povsem domače. Opazim, da je dr. Fuchs že povedal namen mojega prihoda in razgovor se zasuče mahoma na slovenska tla, na naše lovstvo. na našo upodabljajočo umetnost in clas-bo. Vmes se plete pogovor o novi pravljici, ki jo je Ruth napisala: »Der singende Fisch«. pod katerim naslovom namerava izdati v doslednem časti zbirko pravljic, med njimi že znano »Der Petersilengarten«. Pravljice Rirth Sclian-inann niso baš za deco — odrasli intajo več užitka od njih. Pisane so po vzorcu Brentana, torej lahno satirične, a v glavnem čisto humo-ristične. z globoko in resno ostjo NekoHko razočarana de gospa Ruth: »Ljudje dandanašnji ne marajo več pravljic.« — Gospa Plei-weiss se poslovi. Na mizi leži zdaj kup fotografskih rv»iv(>|. kov nin-stičnih del. ki jih je Ruth izvršila, na vrhu »Pieta«. iz kamna velik kip. kj«»r spominja Kristus nekoliko na Meštrovicevetra »Kri-žanegfl« — postavljen nedavno v frankfiirtski Frauenfriedenskirche. Izbiramo posnetke za reprodukcijo v »Domu in svetu« K«>s za kosom ogledujem; priprostost te plastike, ki je v giosn. v bronu in lesu enako privlačna, v živem stiku s skrivnostmi gotskeca sloga, me gane, in čez-dalje bolj se oživljam v svet te nenavadne, svoji veri in svoji družini najeloblje iz najglobljega prepričanja uda ne ženske, ki je kljub svoji mladosti tako zaokrožena in dovršeno v svojem notranjem in umetniškem obrazu. Blažena harmoničnost vsega njenega dejanja in nelianja se mi vidi v tako kričečem nasprotju z raztrga nost jo in raz kovnost jo na-Sega časa. da se mi ob toliki čndežni mbranosti zbudi doslej še nikdar spričo živega človeka okušeno čuvstvo: evo svetosti, prave in pristne svetosti, kakršno more podeliti le \ vsej svoji popolnosti sprejeta vera. Kdor živi po nauku., kdor živi po Besedi... Ruth pripoveduje: »Moja dela so priložnostna. Pride imendan, pa moram kaj narediti Pride božič, velika noč. šola, ah. toliko je teli družinskih praznikov, ki so prikladni za darove. Tako sproti delani darove svojim dragim, in tako nastajajo moji verzi, kipci, grnlike. Potem se oglusi ta ali oni in želi ipieti tudi kaj od mene — jaz mu napravim. Za Krauemfrie-den.sk riclie sem naredila »Pieta«. novomašniku podobico vrezala v les, berlinski državni nio-niifakturi porcela.na načrte in modele za oprave in nippes. Otrokom kolorirain stekla za lan-terno magieo — pokaži gospodu. Klemens (Ruth imenuje svojega moža Klemens. dasi ntu je Friedrich ime) — to je jako mučno delo.. « Pet lepih škatelj negativov za lonterno magico pregledani — petdeset kosov stekla z najrazličnejšimi figurami, živalmi in smešnimi prizori, a najlepše so ilustracije zgoleb svetega pisma. — Nato dobim v dar vrsto kolori-ranili lesorezov, si ogledam nekaj bronastih plastik v sosedni sobi, ki je skupna delovna soba in knjižnica obenem nazadnje odidemo vsi trije — gospa Ruth. Klemens in jaz — na večerni sprehod. Gospod dr. Fuchs je slikal s svojim malim aparatom otroke in treba je v mi rodi I n ico po razviti film. Mrak se snušča po nvnihenbur?kem kanalu na še solo drevje v dolgih alejah, po opolzki stezi hodimo na poledici in pripovedovati moram storijo svojega življenja, pripovedovati o svoji dnižinici in o svojem otroeiču. Lepi sprehod pa je prekratek. da bi se bili o vsem pomenili in gospa Ruth me vabi še na večerjo. Po večerji pripoveduje Ruth o svoiih načrtih: Rezala bo v les »Hitninlisehe Geogra-phie« ter napravila verze zraven Potem pride na vrsto spet serija proze z akvarelnimi ilustracijami »Der Liebesspicigel« — evo, tu so akvareli — (svojevrstne risarsko komnoni-rane t\orbe. kakor da so kolorirame) — svoje nove p<-smi hoče povezati v zbirko >l)ie Tenne«. V tisku — danes ali jutri izide, in jo dobite ■h) pošti — je vrsta razglednic za vse družinske in koledarske praznike, kolorirani lesorezi. I"uko zelo pogrešamo razglednic za premnoge prilike — šla sem, pa sem jih naredila. Potem imam v načrtu lesoreze »Die Jahresizoiteh« — za vsak mesec po eno podobico — lesoreze delam tako zelo rada — toda mislim, nekega dne se polotim celri slikanja — Kaj? Kako? (vpra.šn gospod dr. Fuclis). — Da. z oljnatimi barvami, de Ruth. in mi pripoveduje o svojem križevom potu. ki l>o že kmalu gotov... Pogovor se zasuče spet nn deco. Ali nista otroka zelo velika? — Ruth vzame iz kota visoko. lepo oblano palico, od katere visijo barvasti trakovi. V Schleswig-IIolsteinu itnajo ta običaj. Vsako dete izmerijo ob rojstvu ob polici in vrežejo znamenje. Vsako leto vrežejo znamenje in dan. Vsi otroci v družini rastejo ob tej palici, palica ostane najstarejšemu kot dediščina, otrok otroci se merijo ob palici . .. Trakovi imajo vozle — vsak vozel en rojstni dan. Vprašam, zakaj visi na palici šest trakov, ko so le trije otroci pri hiši E. trije pa še pridejo in mi imenuje vsakega, ki še pride, po že v naprej določenem imenu Ester in Peter za to vedo in vedno natančno, kontu gre kateri izmeri šestih trakov... Pomenek se vleče v noč. Pozno postaja. Pred odhodom moram še stopiti v otroško spalnic«) _ t«m leži in spi v zibelki najmlajše dete. Luliko noč — lahko not", šepečemo in — odhajam. Zdaj dobro vem. odkod z.litost. odkod blaženo soglasje v delih mlade umetnice. Njena misel in misel njene družinice je: sleherna stvorica služi svojemu Gospodu. Kdor se tetra za vda in kdor po tein živi, mora živeti v taki čudoviti, nebeški skladnosti, kakor Ruth. — V Rusijo Leipzig. V hallu« hotelu sedita zraven mene v udobnih naslanjačih dva debela gospoda, jako negovane zunanjosti. Razgovarjata se živahno in 1.1 ko glasno, da mi ni trelia prisluškovati — vsakdo bi moral postati pozoren nanju. Rečetn Vam. naša industrija ima v Rusiji rijajno polje za prodajo. Potovanje naiših industrijcev v Rusijo je bilo velevažno — ni nti žal. tla sem sc pridružil eks>podiciji. Toda vprašanje je: kdo e.-rantira plačila. Rusija ne daje nikakih garancij. Sklenili smo. da predlagamo naši vladi, naj bi država prevzela garancijo za naše dobave v Ru^rijo.« •Pa mislite, tla bo sprejela?« »Tega ne morem vedeti. Vsekakor pa ne bo noliedcn izmed naših industrijcev dobavljal Rusiji, oko ne bo naša država garantirala zn plačilo.« 'Oprostite, toda meni se zdi stvar vendarle nekoliko sumljiva. Kaj poreče ljudstvo, ko Im slišalo, da je država prevzela riziko za te dobave, od katerih bo imel koristi le kapitalist industrijalec?« »Kaj sumljivo — na£n industrija mora najti novih tržišč. Ako tržišč" niso dovolj sigurna. nas mora država ščititi. To je edinn pot. da ustavimo naraščanje brezposelnosti... Pokadil sem svojo ciirnreto in odhajam v jedilnico h kosilu ter se trudim doumeti goro-stasnost. ki je bila skrita v tem ra7wvoru med dvema — tako sem sodil — predstavnikoma nemške Industrije... 1. aprila stopi v veljavo novi zakon o skupnem davku na poslovni promet Zakon obenem z zadevno uredbo in popolno davčno tarifo v enem zvezku tako v državnem jeziku (latinica) kakor tudi v nemščini, z vsakemu dostopnim in razumlj vim prevodom dr. Slavka Staniču, tajnika trgov« e. industrijske in obr ne zbornice v Novem Sadu izide te dni. Cene pri predplačilu D n 50 — za broširani izvod, v plalno vezan Din 65-—. — Naročila sprejema Nemška kn igama Novi Sad Razstava brezbožnihov »Ausstcllung der Gottlosen« — razstavo irezbožnikov. — Čita! som v listih o propa-i gandi brezbožnikov. ki prireja jo istočasno razstave v Leipzigu, v Berlinu in Dresdenu. Zlasti po Saksonskem so živahno na delu. Nenadoma se znajdem pred plakatom in ne verjamem svojim očem: Ausstellung der Gottlosen. Zgodnje popoludne. Vstopim. Plačam. V prostoru visijo kurikature in drugega nič. Spake. Brez. sramu, brez duhovitosti, brez srca. Bogokletstvo. Že hočem oditi, ne da bi si pobliže ogledoval razstavljenih predmetov, ko opazim dva gospoda, ki s težkimi koraki sto-puta v sredo prostora. Razen inene je samo še en obiskovalec na raratavi. Novodoilcca se postavita k mizi in starejši sname cilinder z glave: »lin Namen des Gesetzes erkliire ich die Ausstellung fiir geschlossen.t (V imenu postave zaključujem razstavo.) Z zadoščenjem odhajam iz prostora in se smejem s smejočim se solncem zunaj. Znižane cene Berlin. Zn vermieten — Preisabbau. — V sleherni berlinski ulici čitaš na levo in na desno tablice: Oddam lokal v najem, v sleherni izložbi čitaš z velikimi črkami besedo: Znižane cent. Kakor da se je polastila ljudi panika in da vse beži s tiotapl jn joče se ladjo. Ali se je mesto izpraznilo? Saj je promet nn uHoh.1i še vedno tako živahen kakor pred leti. pomistMun, saj se valijo neprestano nepregledne kače ljudi po trolonrjih. hI ju vi jo jih na dan postajališča podzemske železnice, tramvaji in oihnibnsi co jih polni, avtomobilov, zelenih taksijev mrgoli ... Odkod se jemlje jo? Lokali, stanovanja — zu vermieten Nn Kurfiirstcndammu sem videl novo tiiso — ogromno in krasno stavim — in z ogromnimi črkami se vije čez peto in šesto nadstropje po vsej dolžini napis v svetlobni reklami: zu vermieten ... Na jodličnejše trgovine na Leipzicer Stras-se in Fricdrichstrase vpijejo iz vseh izložb: znižane cene, znižane cene — Množice hodijo apatično in ves dirindaj ogromnega prometa se mi vidi kakor v zaeri-zenosti »va l>anqne«-igre stopnjevan do blaznosti. Vse na zadnjo koeko. Polagoma se u živi jam spet v to mesto, koder sem pred leti hodil — rekel bi — z zavezanimi otroškimi očmi. In se mi oblikuje predstava smodnišnice. zdaj pa zdaj se mi pa vsiljuje podolva norišnice. Nemčija, ki ima sicer dostojanstven obraz in se ji ne vidi tolike rozr-vanosti in obupnetra zvijanja v krčih — vsaj na zunaj — se kaže v Berlinu v vsej svoji strašni poloti. Na vsaki ulici dobiš nov dokaz, na vsaki ulici te presune novo odkritje. Ladja brez krmila. Pojmi vsi zmešani. Zagrizenost in sovraštvo med strankami, zagrizenost in sovraštvo v družinah. Brezciljnost — nobenega izhoda iz zagate. Prodajalci časopisov vpijejo rObsojeni poročnik iz. Ulma, uacional-soc.iolistovski nm-čenik je pres'opil h komunistom«. Enodnevna senzacija. Nihanje med ek strem i. Od enega roba do drueega je kratek korak: lavno pismo poročnika Scheringerja v imenu svojih dveh tova rišev-obsojencev. Mondeni luksus mirno zraven bedne figure prosjaškega invalida. Kontrasti — figure z zavihanimi brki in visokimi ovratniki ter monoklom 7. 1. 1903 ter eleganco pariškega im-portn. šupo. v stalni pripravljenosti, sedijo v svojih zelenih suknjah in čakajo na avtomobilih. slednji hip pričakujoč alarma. Kje izbruhnejo demonstracije? Kje bo pokolj? Carinska unifa V »Agence £conomique et Financiere« — berlinska podružnica. Gospod ravnatelj je bivši dunajski trgovec, moj prijatelj Vladimir i? Trsta je urednik. Pripovedujeta mi o carinski uniji med Avstrijo in Nemčijo, ki bo jutri objavljena. Čudim se. da o teh pogajanjih ni bilo slišati ničesar. Dunajčan mi raizklada: t Avstrija je nasedla. Carinska unija nikakor ne Ivo rešila njenega gospodarstva — narobe. ugonobila ga bo. Toda gesta, ki sta jo pripravili obe državi, ima kot taka svoj pomen. I o je prvo politično dejanje premagane Ncm-čje v brk Franciji, Angliji in Italiji. S tem hoče dokazati le, da je neodvisna in da si ne pusti več diktirati. To je afront — domnevam pa, da temelji ta korak na predhodnem sporazumu z Rusijo, kajti Nemčija danes samostojno Je li Va*a orebava v redu! Vzemite zvečer 2—3 male ARTIN-dražeje in ziutraj boste imeli normalni) ■ izpraznjenje. • Vsebina škatije zti Din 8"— zadostuje za 4—6 krat. Dobe se v vseh lekarnah. Prekooceans^i polet Ncwyo'k — London. Znani ameriški letalec kapitan Frank Hawks, ki si je na poletu okrog Amerike pr boril hitiostni rekord, se je tc dni v Newyo;ku dvignil k poletu preko Atlantskega oceana v I.ondon. ne sme še tvegati afronta. Politično dejanje, ki ga predstavlja ne carinska unija, marveč način zahrbtnega in tajnega pripravljanja, presenečenje. ki ga bo io dejstvo jutri povzročilo po vsem svetu, bo dokaz, tla je svet morda bližji ponovnemu svetovnemu klanju, nego si mislimo.« »Zakaj pa se je Avstrija dala "za tako igro? Soj vendar Avstriji ne prinaša nobenih koristi...« »Avstrija je v zadregah.« »Ali bi ne bilo zanjo pri rodne j.še, da bi se gospodarsko naklonila na nasledis+venc države?« »Ko bi ne bilo političnih intrig, bi se gospodarska vprašanja tlrus^če reševmla.« »Kaj menite, bo storila Francija? Kaj poreče Briand ki pride po onombi. da je katerikoli državi nn prosto dano. pristopiti avstrij-sko-nemški carinski unij', v lepo zagato? Saj je evronska carinska unija vendar Briandov ideal!« »Briand se bo postavil po robu. Vprašanje je le. ali hoče napraviti Nemčija samo gesto in se potoni umakniti, ali je priprav!jena vztrajati. V odgovoru na to vnrašanje je vključen odtrovor nn vnraša.n je o sndoš-n^m položa ju Evrope v najbližji bodočnosti. Na to vrprnšonje nimam odrrovora. tod« naj bo t."k ali tak — v najboljšem sluenni ho pomenil le o'Mol' dogodkov. ki jih nujno vidim prihajati. In ti dogodki bodo krvavi...« „Alr'ha govori..." Hitim skozi Lnstgnrtrn po opravkih. Srtahl-helm demonstrira proti pruskemu parlamentu. Goebbels govori. Protidemonstracije komunistov. Streljanje. Strah. Smodnfšnira ali norišnica? Kottbnser Ufer. Obiščem svojo nekdanjo gospodinjo. Kanal in mostički po sredi, ob straneh vole široke aleje in lepe hiše, pred njimi sramežljivi mestni vrtički, v zimskem razdejanju. ki je liolj žalostno kot na deželi. V tretjem nodstronjit. v izbi. kjer sem ored leti stanoval. Gospodinja je vesela mojega obiska, kramljava o nekdanjih in sedanjih časih, postreže mi s čajem, oonosna mi predstavi svojega nnjmlnjšeia sina. ki je post"! med tem mož in se vozil po oeennih n« velikih parnikih kot natakar. Zdaj je brezposeln in streže svoji stari in nadložni materi, ki «(• preživlja z od-d"janjem sob Gledam skozi okno na Ko+tbiisr-r Ufer. Večer, čudovito razpoloženie. Tiho. Nič velemestnega hrupa — le od daleč motno mrmran te. »Lepo je tukaj.« rečem. »Ah. ne recite, da je lepo. Mene je irroza. Ne mine dan. da bi nas ne preiplatšil »Feuer-wehraln rini. »Ali tako porostoma gori v tem kraju?« »Ne. ne gori. nnippnk vs-nk dan se do'le ob vnri7n-:v-i, tega ~ >, V - V-j-i Danainja športna mladina se nič več ne zadovoljuje s tem, da bi samo gledala starejše in profesionalce pri športu, ampak se hoče tudi sama udejslvovati. Tako so te dni v Berlinu otruci priredili tekmo na motornih dvokolesih s prikolicami. Stev. 76. »SLOVENEC«, dns 5. »pri!« 1SSI. Stran 8. Velika izb'ra v vseh barvah Konavlcc dobre kakovosti, ugodne cene K, ftiftlaiic pri »Škofu« UubHana Mcdcua ulica - Pred bkoiijo 3 Tudivnaši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev 3030. Rat ol je bil odlikovan z zlato kolajno, ker se je pred oblastmi dokazalo, da deluje sigurno proti pod-gauam in mišim iu du je popolnoma brez nevarnosti. Euako sigurno deluje GAMADIN proti »curkom I STENOL proti stenicam. ARVICIN proti poljskim mižim. Dobiva se povsod. — Proizvaja Biomedika d. d. Zagreb, Hatzova 25. Vazon za mizar-e! Tračna žaga skoraj nova na električni pogou z udelanim motorjem po jako ugodni ceui prodam. Ig. Repše, Ljubljana Tesarska isl. 7 (Karlovsha cesta Ali ste ie poravnali naročnino? . m V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša srčno ljubljena žena oziroma zlata mama, stara mama, sestra, tašča in teta Fran j a Janša roj. Sitar dne I. t, m. po dolgem trpljenju, pre-videna s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabno bo r soboto, dne 4. aprila ob tO dopoldne. Brezje, dne 2, aprila 1931. Žalujoče rodbine JANŠA, PUHAR, SCHROIF, TELAVETZ, LAMPE, PODPAC. km SALDA-KONTE ŠTRACE JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. •j < as K D NUDI PO tZItEDNO UUODNIU OtSNAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEV/ UL1JA tt II. NADSTROPJE Hranilnica dravske banovine, LJubljana prel liranlska Hranilnico v UubHant Hranilnica dravske banovine, Maribor Hranilnica dravske banovine, podruž. Celje prel Jiimoš^crsfta Hranilnica v Cel!o Za vloge jamči dravska banovina z vsem svojim premoženjen in z vso svojo davčno močjo. pogoli m Kaiačanfe prHiranfcov in za nafesnanfe hrcdilov I i »l»»MM« , n*MiSK9«i.'uwiMW,«v i nniunmiflM V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo naš dobri oče, stari oče in stric, gospod H CEBHE posestnik danes ob 3 zjutraj, previden s tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni, v 82. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto ob pol 11 dopoldne iz hiše žalosti v Stopanji vasi Gt. 23 na pokopališče v Stopanji vasi. Sv. maSe zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. S t e p a n j a vas, 2. aprila 1931, Žalujoče rodbine SVETEK in KOBAL. V neizmerni tugi in žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas jo naš nad vse ljubljeni sin, brat in vnuk, gospod JULIJ VEGI trgovski pomočnik dne 2. aprila 1931 ob 5 zjutraj, v starosti 21 let, za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 3. aprila 1931 ob 6 zvečer iz hiše žalosti Gabcrje 229 na okoliško pokopališče. Maša zadušnica se bo darovala dne 8. aprila ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv. Danijela. Celje, dne 2. aprila 1931. Žalujoča rodbina VEGI. Zshvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutju in "»oSatja, ki smo jib prejeli ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega papana, starega papana, brala, stric«, svaka in tasta, gospoda Petra Slepiča veletržca, posestnika itd. kaker za pokloujene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom za njihovo neumorno požrtvovalnost in trud v njegovi bolezni, čč. sestram-usmiljeukam, čč. duhovščini, zastopnikom raznih oblasti, korporacij, uradov, društev in organizacij, osobito gosp. županu ljubljanskemu, p. t. zastopnikom Lanske uprave, višjega dež. in dež. sodišča, finančne in poštne direkcije, vsem gg. obč. svetnikom, Kreditnemu društvu Mest. hranilnice ljubljansko, Mestni hranilnici ljubljanski, Kmetski po-ojilnici, Kreditni banki in drugim denarnim zavodom, Zvezi obrtnih zadrug, Gostilničarski zadrugi, Gremiju trgovcev, Električni zadrugi v Šiški, Slov. lovskemu društvu. Sokolu v Šiški, Sokolski župi in zastopuikom vseh ljubljanskih sokolskih društev, Čitalnici v Šiški, Gasilnemu društvu v Šiški, gg. pevcem Čitalnice, Glasbene Matice, Ljublj. Zvona iu Slavca, gre-tnijalni šoli Gostilničarske zadruge, govornikoma g. dr. Ivanu Lovrenčiču in g. Fran Kavčiču za krasne poslovilne govore ob odprtem grobu, častni straži Sokola iu lovcev ter končno vsem neštevilnim prijateljem iu znancem, ki so dragega nam pokomika v tako maogobrojnem številu opremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, due 2. aprila 1931. Globoko žalujoči ostali. .m« a .S 5 s ^ - • S v. _ - ,,-C gSfiSf fi * f 4 * - .. .C. _ f> J- ^ >■ 3 i? Js * S a HZhl = "»-T N , S Jt 05 Jč? 5 C n 7 1 S o 1 & Se i' = 3 ' -S! 3 > W " !s i . N ■ ~ s 4 , M . C i n »g S5 i* , - b; -J feO J tO > J? | £ t JZ / ~ rr C - > i® ^ssl I Earl DerT Biggers: Kitajčeva papiga 3 >Rotim mlado damo,« je nadaljeval zgovorni agent.« »Prstan na njeni toki govori o zaroki." Preplašen je zazrl Bob na gibki dekličji roki velik, v plaino vkovan smaragd. »Vi milostna gospodična, imate praktičen pogled. Kako bi bilo, ko bi vidva oba kupila eno parcelo in jo — hm — prihranila bodočemu zarodu? Bogastvo, neizmerno bogastvo... ali nimam prav, milostna gospodična?' Pavla Wendell je zardela. 3-Morda. Toda motite se. Ta gospod ni moj zaročenec.? »Oh!« jo v zadregi obžaloval mladič. »Potujem le skozi,< jo povedal Bob. Prodajalec je naskočil iznova. - Ah tako — tujec. Zato nimate smisla. In ne vaš ženin, milostna gospodična? No, vam najprisrčneje častitamls Boba je to zabavalo. :.Škoda!« ' Res škoda,'- je ponovil s karajočim pogledom. -Škorla za vas, če pomislim, kaj vam uide iz rok. Morda pa ne boste kedaj še spreobrnili in tedaj ne pozabite namet Ob sobolali in nedeljah sem vedno tu. Tudi v Eldoradu imam svojo pisarno. Prilika je ugodna! Vsekakor pa sem vesel, dn smo so seSlik Pustila stn ga pri revnem izviru, žalostno, toda upa polno prikazen. »Ubogi dečko! r je spregovorilo dekle, ko je avlo drčal daljo. >Pijonirj'u je povsod težko!« Bob je zatopljen v svoje misli nekaj časa molčal. ♦Pozoren opazovalec sem, kaj?« je končno zagodrnjal. >Kaj mislite?« »Vašega prstana niti opazil nisem. Torej ste zaročeni?« »Kajneda, tako kaže?« -Za božjo voljo, samo tega nii ne recite, da boste vzeli kakega domišljavega filmskega igralca!« »Morali bi me pa že bolje poznati.« »Seveda. Toda opišite mi tega srečnega človeka! Kaj pa dela?« »Ljubi me!« »To se razunieh Bob se je zopet nemo zamislil. Menda vendar niste hudi?« je tiho vprašalo dekle. »To ne — toda zelo užaljen. Vi o tej zadevi nočete govoriti?« »No — nekatere dogodke iz svojega življenja nMr'im rajši sama zase — se še premalo časa poznava.« -Kakor želite! je nejevoljno zagodrnjal Bob. Avto je drvel z vso silo. : Milostna gospodična, puščavo in njene prebivalce poznam sedaj štiriindvajset ur, toda verujte mi: to jo okrutna dežela!« Med rjavimi skalami se je pred njima pokazal Eldorodo, čepe okrog malega rdečega kolodvora. Ko sta izstopila pred puščavskim hotelom, je rekel Bob: Kecln' se zopet vidiva?« »Morda v torek. ' »Tedaj bom najbrž že odšel. Tedaj poprej, prosim!« »Jutri dopoldne pridem v vaše kraje. Če hočete, pridem po vas.« »To je zelo ljubeznivo, toda do jutri je še dolgo. Drcvi bom mislil na vas, ko boste v kavarni »Oaza« sedeli pri večerji. Pozdruvitc mi najin beefsteack. čc ga srečate. Do jutri torej — Vam li smem kupiti budilko?« »Saj ne bom več zaspala,« sc je zasmejala. Zdravstvujte! »Na svidenje! In hvala vam za vožnjo!« Bob Eden je odšel na kolodvor, kjer je bil tudi brzojavni urad. Pri malem okencu je stal Will Holley s polo papirja v roki. ^Dober dan. Pravkar oddajam svoj intervju. Mene iščete?« »Tudi to. Toda najprej bi tudi rad brzojavil.« Uradnik je dvignil glavo. » Ni mogoče, gospod! Gospod Holley ima prvi pravico. »Nič ne de. Brzojavko gospoda Edena odda&le lahko vmes.« Z nagubančenim čelom je sestavljal Bob besedilo težavne brzojavke. Kako naj obvestim svojega očeta o položaju, ne da bi vedel ves svet? Končno je zapisal: »Kupec tukaj, toda okoliščine velevajo nekoliko humaMmali. Gospa Jordan bo raztolmačila. Če bom s teboj govoril po telefonu, obljubi dragoceni zavojček takoj odposlati. Potom pozabiti. Vsako zaupno obvestilo zame na Will Holley, Eldorado Times. Lepa puščava tukaj, toda preveč skrivnostna za poštenega trgovca, kakršen tvoj zvesti sin Bob. Oddal je uradniku vzorec in plačal. Hol1ey je dal še nekaj navodil radi intervjuva, potem sta se oba vrnila na glavno cesto. »Pojdiva v uredništvo,« je predlagal časnikar. »Sedaj ni nikogar tam in sem radoveden, kaj «e godi na Maddenovi ranehi.« V pusti uredniški sobi je Bob sedel na stol ob pisalni mizi. Hollev je zamenjal klobuk s senčnikom ter sedel za pisalni stroi. Stran 8. »SLOVENEC«, dne 3. aprila 1931, Štev. 76. Banovinski proračun 1931-1932 Nove banovinske davščine Sedaj je objavljen novi banovinski proračun za 1. 1931-32. iz proračunskih postavk je razvidno, da so bile prvotne postavke od finančnega ministrstva zelo znižane. Proračun znaša sedaj v izdatkih kakor dohodkih samo 116, 352.693 Din v primeri s 136 milj. Din v I. 1930-31. V primeri s predlogom so bili dohodki in izdatki skičeni za nad 3 milj. Din. Doho:!ki. Državne dotacije so se znižale v primeri s predlogom proračuna od 30.1 na 11.9 milj. Din. Davki, takse in doklade so sc pa zvišale od 78 na 95.2 milj. Din. To pa zaradi tega, ker je morala banovina postavke cestnega fonda ustaviti v splošni proračun. Iz predloga proračuna sta pa popolnoma izpadla davek na vprežno živino v znesku 1 milj. Din in davek na nakladanje in razkladanje za prevoz po železnici v znesku 14.5 milj. Din. Odpadel je tudi davek na premije od zavarovanja motornih vozil. Nespremenjeno je proračunan donos na takse na plesne prireditve itd., takse za sečnjo gozdov, takse za živino, takse za zakupnino lovišč in ribolovov, za šoferske legitimacije, trošarina na premog, trošarina na električno energijo, trošarina na pnevmatiko, trošarina na brezalkoholne umetne pijače, prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno porabo cest in odkup osebnega dela na banovinskih cestah. Zvišan pa je proračun donosa takse od vrednosti kinematografskih vstopnic, davščine na šmarnico, davka na hiše, trošarine na alkoholne pijače in banovinske doklade k neposrednim davkom. Med raznimi dohodki se je zvišala postavka za nepobrane terjatve iz prejšnjih let, znižala pa se je postavka za nakazilo trošarine v pobranem letu 1929/30 od 10 na 7 milijonov Din. Izdatki. V primeri s predlogom proračuna izdatkov so te pri banski upravi zvišali oaebni izdatki, nasprotno pa so sc znižali deloma stvarni izdatki. Izdatki za kmetijstvo so znižani od 19.8 na 15.7 milj. Din. Znižanja se nanašajo na skoro vse postavke za pospeševanje kmetijstva, zlasti pa za podpore. Tako se je znižal prispevek mlekarskim zadrugam od 0.5 na 0.35 milj. Din, živinorejskim in pašniškim zadrugam od 0.15 na 0.1, vinarskim in sadjarskim zadrugam od 0.4 na 0.2 milj. Din, prispevki za kmetijske strokovne organizacije in kmetijski strokovni list od 0.2 na 0.05 milj. Din, za zadružno propagando itd. pa od 0.7 na 0.3 milj. Din, prispevek za urejanje hudournikov se je znižal od 0.75 na 0.6 milj. Din itd. Prosvetni oddelek. Postavke za vzdrževanje šol in šolskih zgradb so ostale nespremenjene. Znižala se je postavka podpor za gledališča od 0.73 na 0.5 milj. Dn. Podpore za povzdigo glasbene kulture so se znižale za polovico. Izpadla je dotacija proračuna za narodne in ostale šole v znesku 9 milj. Din. Socialna politika in narodno zdravstvo. Proračun tega oddelka je znižan od 29.5 na 27.3 milj. dinarjev. Zlasti je znižan prispevek za asanacijo od 1 milj. na 0.7 milj. Din. Postavke za zdravstveno službo v zdravstvenih občinah so ostale nespremenjene. Izdatki za splošno socialno skrbstvo pa «o se zelo znižali, in sicer postavka za splošno za-ičite dece od 0.8 na 0.3 milj. Din, prispevki k grad-»ji ubožnic itd. za polovico na pol milj. Din, podpore ob elementarnih nezgodah od 0.7 na 0.4 milj. dinarjev, prispevek k zakladu za gradnjo malih stanovanj je znižan od 2 na 1 milj. Din. Povečane so postavke za zdravstvene zavode, razen pomoči bolnišnicam za izredne večje potrebe. V oddelku za trgovino, obrt tn industrijo so osebni izdatki za šolstvo ostali nespremenjeni. Stvarni izdatki pa izkazujejo znižanje v postavki za podpore nadaljevalnim šolam, dalje postavke za pospeševanje obrti in trgovine. Poslednja pozicija Aranžershi tečaj Podpisani zavod je priredil večerni tečaj za reklamo in dekoracijo izložb, ki se je vršil od 25. januarja dalje v mali dvorani Narodne galerije v Ljubljani. V tečaju so poučevali absolvent višje trgovske šole za reklamo in dekoracijo v Berlinu g. Milan Prentk, akademični slikar g. prof. Saša San-tel in g. inž. Matanovič. Program tečaja je obsegal: 1. Teoretičen pouk: Kupec v toku cestnega prometa, dekoracija kot sredstvo za pridobivanje kupca, psihologija kupca. 2. Praktičen pouk: Dekoriranje blaga vseh vrst, različna izgradba izložbenih oken in izložbenih predalov, prevleka izložbenih oken, pravilno ravnanje z izložbenim blagom. 3. Nauk o barvah: Risanje in slikanje, harmonija barv. slikanje izložbenih ozadii in reklamnih napisov, pršenje barv in podobna slikarska dela. 4. Slikanje reklamnih slik in napisov, izložbeni plakati, osnutki inseratov In razni slogi in način pisave. 5. Razsvetljevalnn tehnika: Pravilna razsvetljava izložbenih oken In razsvetljava bltiga. Tečaj, ki ga jc obiskalo v začetku 48, ob koncu pa 80 udeležencev, je nehal v četrtek 3. aprila. Da se pokaže javnosti uspeh tečaja, prireja zavod razstavo 15 vzornejših dekoriranih izložb raznih trgovskih strok in nekatera vzomejša dela udeležen-:ev, iz katerih bo razvidno izvajanje programa in aapredek ob početku do konca tečaja. Razstava bo odprta 2. in 3. aprila t. 1. od 20 1o 21 zvečer in je vstop vsakemu prost. — Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani. Delniške družbe v Jugoslaviji. Iz poročila odseka za kreditne ustanove in zavarovalnice pri ministrstvu trgovine in industrije, ki je bilo objavljeno v glasniku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovino posnemamo, da je bilo 31. dec. 1929 v naši državi 1340 delniških družb z glavnico 5-102.7 milj. Din. Od tega števila odpade na banke 637 družb z glavnico 2102.8 milj. Din, na zavarovalnice 25 družb z glavnico 54.6, na industrijo 247 družb z glavnico 1258.2, trgovino 107 družb z glavnico 177.9, taznih družb pa je bilo 324 z glavnico 1709.2 milj. Din. Bilance družb, ki so bile objavljene, izkazujejo 3145.3 milj. Din glavnice. Čisti dobiček vseh družb znaša 414.9 milj. Din, izguba pa 160.2 milj. Din, presežek Čistega dobička je torej 254.7 milj. Din, ali na vplačano glavnico 7.45%. Zadružne papirnice Vevče, Gorlčane in Medvode, d. (L v Ljubljani, so imele dne 1. aprila pod predsedstvom g. Frana Bonača bilančno sejo upravnega sveta. Z ozirom na doseženi dobiček minulega poslovnega leta od Din 2.750.236.20 se bo predlagalo občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil dne 27. aprila ob 9 v Ljubljanski kreditni banki, da se izplača za leto 1980. na družbine delnico 8% divldenda. Vpisi v trgovinski register. Košak in Comp., slaščičarna, LJubljana (Košak Peter, Hochbahn Jakob); Prva jugosl. izdelovalnica harmonik Franc Kucler, Drenov grič. pošta Vrhnika; Motorkredit, Pramberger in Co., Ljubljana (Pramberger Kurt, Kulti? Franc). je znižana od 0.85 na 0.55 milj. Din. Tudi podpore za pospeševanje tujskega prometa so znižane od 1.08 na 0.58 milj. Din. Predvsem je znižana postavka za udeležbo pri zgradbah tujskoprometnih naprav in ustanov od 0.5 na 0 1 milj. Din. Za ustanovitev osrednje hotelirske šole je zmanjšana postavka od 0.6 na 0.3 milj. Din. Poglavje: agrarne operacije izkazuje znižanje od 0.81 na 0.77 milj. Din zaradi zmanjšanja postavke za melioracijo planin za odgovarjajoči znesek. Poglavje: banovinski dolgovi je ostalo nespremenjeno. Iz poglavja: razni izdatki je črtana postavka 1.4 milj. Din: vračilo državnega posojila ljubljanski in mariborski oblastni samoupravi, nadalje je znižan splošni rezeivni kredit od 3.9 na 3.6 milj. Din. Tehnični oddelek izkazuje 35.4 milj. Din izdatkov. Od tega znašaio osebni izdatki 7.9 milj. dinarjev, stvarni izdatki pa se razdele na vzdrževanje cest in mostov v znesku 22.8 milj. Din, na hidrotehnična dela v znesku 2.5 milj. Din in razne gradbene izdatke 2.2 milj. Din. »Službeni list« prinaša sedaj uredbo glede banovinskega proračuna dravske banovine. Iz uredbe posnemamo/ katere so banovinske davščine. Nadalje prevzame s 1. aprilom banovina v svojo last in upravo z vsemi pravicami in dolžnostmi javno žensko bolnišnico v Novem mestu, ki je bila last bivšega zdravstvenega okrožja v Novem mestu. Nadalje je v »Službenem listu« objavljen pravilnik o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna za 1. 1931/32. Pravilnik obsega: banovinske doklade na državne neposredne davke, banovinsko davščino za plesne prireditve, podalj-šavo policijske ure in 50% doklado na državno veselično takso, banovinsko takso na sečnjo gozdov, banovinsko takso na živinske potne liste, banovinsko trošarino na premog, na konsum elektr. toka, na vino in ostale alkoholne tekočine, na umetne brezalkoholne pijače, banovinsko davščino na šmarnico, banovinsko davščino na hiše, oproščene državnega neposrednega davka po čl, 32, točki 15 zakona o neposrednih davkih, 1% banovinsko takso od prenosa nepremičnin, davščino na lovišča, ribolove in takso na lovske karte, davščino na motorna vozila, trošarino na bencin, na pnevmatiko, prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest in takso na vozniške izkaznice. Banovinske davščine . Trošarina na pnevmatiko znaša 25 Din za kg, taksa na šoferske legitimacije za avtomobilske vožnje znaša letno 100 Din, za motocikle 50 Din. Trošarina na bencin znaša 100 Din za 100 kg. Banovinska davščina na motorna vozila znaša letno: 1. za osebne avtomobile za vsakih začetih 50 kg čiste teže 25 Din, za tovorne avtomobile za vsakih začetih 50 čiste teže 15 Din, poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti do 1500 kg 10 Din, za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg 5 Din. Priklopni vozovi plačujejo od vsakih začetih 50 kg teže 5 Din, poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti do 1500 kg 10 Din, za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg 5 Din. Za motorna vozila in priklopne vozove, ki nimajo pnevmatike, napolnjene z zrakom, se plačuje poleg gornje davščine še 60% povišek. Za traktorje za vsakih začetih 50 kg čiste teže 20 Din, za motocikle s priklopnimi sedeži in brez priklopnega sedeža za vsakih začetih 10 kg čiste teže 20 Din. Banovinska davščina na šmarnico se pobira v 1. 1931 od vsakega trsa šmarnice po 0.10 Din. Na potrošnjo umetnih brezalkoholnih pPač plačujejo proizvajalci odnosno prod.valci banovinsko trošarino, ki znaša 10 par od vsakega decilitra vsebine. Naravne mineralne vode in brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatkov kemikalij, so le trošarine proste. Zanimanje inozemstva za naš krompir. Neka francoska firma iz Verone je naročila pri tvrdkab v Sloveniji 100 vagonov belega krompirja lanskega pridelka — franko Postojna 1.10 Din. najbrž za industrijo. »vrnjen« posojila. Iz Times posnemamo, da je bilo do konra leta 1930. nevrnjenih jiosojil na svetovnem denarnem trgu za 1774 mili j. funtov (od tega samo ruska posojila 1746 mili j.), obresti od teh posojil j>a bi znnšale do konca 1930. leta 1136 milijonov (od tega samo Rusija 1075 milij.). Države, ki niso plačale svojih dolgov, so sledeče: Rusija, Mehika in Ekvador (samo nekatere), argentinska provinca Corrientes, brazilske: država Para, Alagoas, mesta Bahia. Para (Belem) in Ma-naos, mehiška država San Luis 1'atosi in južne države Unije. Pri slednjih je zanimivo, da znaša kapital 15 milij., zaostale obresti pa že 52 milijonov funtov. Borza Dne 2. aprila 1931. Denar Današnji devizni tečaji so bili večinoma sla-bejši, edino Praga je bila čvrstejša. Promet je bil prav znaten, posebno v devizi Newyork. Znašal je skupno nad 3 milj. Din. Vse zaključne devize je dala Narodna banka. Radi velikonočnih praznikov borza v petek iu ponedeljek ne ho poslovala; prihodnji borzni sestanek se bo vršil v torek 7. t. m. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Am- i sterdam 2283 bi, Berlin 1355—1358 (1856.50), Bru- | selj 791.73 bl„ Budimpešta 992.88 bi.. Curih 1094.10 do 1097.10 (1095.60), Dunaj 799.00—802.60 (801.10), London 276.32—277.12 (276.72), Newyork 56.735— 56.935 (56.825), Pariz 221.86—223.86 (222.86). Praga 168.38-169.18 (168.78), Trst 298.05-298.22. Zagreb. Amsterdam 2279.83—2285.83, Dunaj 1 799.60- 802.60, Berlin 1355—1358, Rruselj 791.73 h.. 1 Rudimpešta 990.25—993.25, London 276.32—277.12, Milan 297.15—299.15, Newyork 56.785—56.935. Pariz 221.86—223.86, Praga 168.38-167.18. Curih 1094.10—1097.10. j Skupni promet brez kompenzacij 5.14 milj. Din Belgrad. Amsterdam 2280—2286, Berlin' 1355 do 1358, Budimpešta 991.38-994.38, Curih 109-1.10 do 1097.10, Dunaj 709.60—802.60, London 276.32 — 277.12, Newyork 56.735—56.935, Pariz 221.86 do 223.86, Praga 168.38—169.18. Bukarešta 38.66 do 34.16, Varšava 686.14—639.14. Curih. Belgrad 913, Pariz 20.34, London 25.255, j Newvork 529.725, Rruselj 72.265, Milan 27.2175, ; Madrid 56.80, Amsterdam 208.35, Rerlin 123.78, Dunaj 73.075, Stockholm 139.15, Oslo 139.075. Kopen- ! liagen 139.05, Sofija 8.765, Praga 15.8925, Varšava i 58.25, Budimpešta 90.615, Atene 6.72, Carigrad 2.465, Bukarešta 3.09375, Helsingfors 13.06, Ruenos- j A i res 1.81. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes neizpremenjena. deloma celo slabejša. Promet je bil v vojni škodi manjši, kakor včeraj. Nadalje je bilo nekaj prometa tudi v 7% investicijskem in 7% Blerovem posojilu. Bančne delpice so čvrste in be- i ležijo nekaj več prometa, kakor včeraj. Tako je bila zaključena Poljo banka po 52.50, Union banka po 90, Zemaljska po 140, Praštediona je učvrstila | na 915 in 917.50. Srbska banka pa na 183 ozir. 182. Industrijski papirji so ostali v glavnem neizr premenjeni, so brez interesa in ne beležijo nikakih zaključkov. Ljubljano. 8% Bler. pos. 93.50 bi., 7% Rler. pos. 83.50 bi., Celjska pos. 150 den., Ljublj. kred. 120 den. (brez kup.), Praštediona 910 den., Kred. zavod 160-170, Vevče 128 den., Stavbna 10 den., ftešir 100 bi.. Ruše 220 den. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. jkjs. H8.75—89 (88.75), agrarji 50.50 den., vojna škoda ar. 428.50 do 424 (423.50), kasa 423.50-421 (423.50), 4. 422.50 den., 5. 424 bi., 6. 424 bl„ 7. 424 bi., 8. 423.50— 424 (424), 9. 423.50- 424 (424), 12. 423.50-424 (428.50), 8% Bler. pos. 93.375 93.75, 7% Bler. pos. 82.75—82.875 (82.75), 7% pos. Drž. hip. b. 82.875— 83.50, 6% begi. obv. 68—69. Pos mesta Zagreba 72 bi., Tob. srečke 35 bi., Srečke Rdeč. križa 48 bi. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Poljo 52—53 (52.50), Kreditna 119 den., Union 190—191 (190), Jugo 74—76, Lj. kred. 120 den., Obrtna 36 den., Praštediona 914—917.50 (915, 917.50), Srbska 18-2—184 (183, 182), Zemaljska 110 do 142 (140). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Guttmann 125—128, Slaveks 40 den., Slavonija 200 den., Danica 95 bi., Drava 249 den., fte-čarana Osjek 285—295, Nar. ml. 20 den., Brod. vag. 62 den., Union 60 den., Vevče 133 den., Isis 43 den., Ragusea 370 - 380, Oceania 200 den.. Jadr. plov. 526—550, Trboveljska 300—315. Belgrad. Narodna banka 7.920 - 7.960. 7% inv. pos. 88—89, agrari 51—52, vojna škoda 422.50 do 422.75, uit junij 423.50—421, Begi obv. 6% 08.50— 69.25, Tob. srečke 21. 7% Rler. j>os. 82.75-83, 7% pos. Drž. hip. banke 83.25. Notacije dri. papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 82.25—83. Nevvvork: 8% Bler. pos. 92.50—93, 7% Bler. pos. 82.35—83, 7% pos. DHB 82.25—83. Dunaj. Don. sav. jadr. 88.48, Wiener Bankve-rein 16.15, Creditanstalt 46, Esrompteges. 159, Al-pine 18.95, Trboveljska 38.50, Levkam 8.20, Kima Muranv 55.75. les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni trije vagoni smrekovih drogov. Nadalje je bilo eksekutivno nakupljeno 800 komadov (ea. 26 m") hrastovih pod-nic, skupno dva vagona. Cena freo. vagon Stična 1.150. Žilni trjr Položaj na žitnem trgu je zaradi velikonočnih praznikov postal popolnoma neizpremenjen. Promet je danes padel na minimum. Tudi v Vojvodini ni nikakega prometa, ker je povpraševanje popolnoma popustilo, dovozi so pa izredno slabi zaradi vršečih se poljskih del. Cene so ostale popolnoma neizpremenjene. Novi Sad. Vse neizprentenjeno. Promet: 3 vagone pšenice, 1 vagon ječmena, 21 vagonov koruze, 7 vagonov moke, 2 vagona olrol>ov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tend.: neizpremenjena. Promet: minimalen. Pšenica maj 15.86—15.95. zaklj. 15.89— 15.90, rž maj 11.85—12.05, zaklj. 12.05-12.06. koruza maj 12.40. zaklj. 12.45—12.50, julij 12.75— 12.78, zaklj. 12.78—12.80. Radio Prrtgraml Hf»riio-l.«obHpnrTi Petek, 3. aprila: 12.15 Religiozna glasba na ploščah. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Cas, plošče. — 13.30 Borza. — 19 Spokorne psalme poje zbor bogoslovcev. — 19.30 Literarna ura: Ivan Cankar: 4. postaja, tretja ura; Finžgar: F.cce homo (recitira Valo Bratina, član Narodnega gledališča). — 20,:0 Prenos iz Zagreba: Religiozni Requiem. — 22 Časovna napoved in poročila. Sobota, 4. aprila: 11.00 Velikonočna poslanica papeža Pija XI. — 12.15 Religiozna glasba na ploščah. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče. — 17.30 Prenos slovesnega zvonenja in vstajenja iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. — 18.00 Vladimir Kapus: Velika noč med našim ljudstvom. 18.30 Rudolf Perce: Velikonočni običaji. — 19.00 Velika noč v literaturi. — 20.00 Prenos Belgrada. — 22 00 Časovna napoved in opere iz poročila. Drtigi programi » Sobota, 4. marca: Belgrad: 12.35 Radio orkesler. 17.00 Radio orkester. — Zagreb: 20.00 Prenos opere iz Belgrada. — Budapest: 17.30 Koncert opernega mešanega zbora. 20.10 Koncert. 22.C0 Koncert ciganskega glasbe. — Du.iaj: 17.C0 Vstajenje (procesija). 17.15 Pesmi. 19.30 Večer pesmi inbihd. 20.10 Drama. 21.00 »Poredni dečki«, igra. 22.10 Večerni koncert. — Milan; 19.30 Pestra glasba. 20.30 Komedija. — Praga: 19.30 Dramatična legenda. 22.25 Plošče. — Langenberg: 20.00 Velika sobota. — Rim: 17.00 Pester koncert. — Berlin: 19.00 Orgle. 20.00 Orkestralni koncert. 22.30 Simionija. — Katovice: 19.00 Koncert. — London: 19.45 Pianoforte. 22.30 Plesna glasba. — Miihlacker: 19.45 Koncert. 20.30 Dve pravljični igri. 21.30 Bachov koncert. 23.00 Švicarska lirika. — Mor. Ostrava: 17.30 Koncert. 19.30 Praga. — Leipzig: 19.30 Simfonični koncert. 21.10 »Zgrečena pot« igra, G. Hermann. 22.10 Zabavna I2 društvenega Hvlienin Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek dne 9. aprila 1931 ob |>ol 9 zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezda-. Na vrsto pride predavanje nej>osredne praktične važnosti za vsakogar, ki ima kupčijske posle. Predavanje bo o sledečem predmetu: »Kako sklepamo in izpolnjujemo pogodbe v navadnem kupčijskem poslovanju?« O tem zanimivem predmetu izpregovori g. dr. Josip llacin, odvetnik v Ljubljani. Gospod predavatelj slovi za odličnega pravdnika ter bo kot vajen govornik in vešč praktik brezdvomno v vsakem pogledu umel zadovoljiti poslušalce. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. Podporno društvo za služkinje priredi popoldanski izlet na velikonočni ponedeljek 6. aprila v Crngrob pri Škofji Loki. Odhod ob pol 3 z glavnega kolodvora, peljemo se do postaje Jtabnica. — Pridite vse Rlužkinje, dn se naužijenio svežegn zraka. - Predsednica. Oroblje. Dijaki kamniškega okraja imajo v torek dne 7. aprila v misljonišču v Grobljah svoj sestanek. Pridite kolikor mogoče v velikem številu! Če je le mogoče, bodite do 2 popoldne polno-številno zbrani. Smihel nad Mozirjem. Naša »Ljudska knjižnicam bo imela na belo nedeljo v ftmihelu ob 15 prav prijetno zahnvo s pevskim in godbenim koncertom, in sicer brez vstopnine. Pridite vsi ljubitelji lepe narodne pesmi in glasbe! Obenem vesele praznike I Prosvetno društvo v Sostrem priredi v nedeljo in ponedeljek, 5. in 6. aprila ob pol 4 popoldne igro ;Martin Krpan , drama v petih dejanjih. -Vsi vljudno vabljeni. Kulturni obzornik Ljubljanska drama: Gostovanje v L. Andrejevem »Mladoletju«. V sredo 1. t. m. je nastopila v »Mladoletju« ga. Slavka Scherban-Severjeva in igrala vlogo Olge. Gostovanja so v splošnem kočljiva zadeva za gledališče in za gosta, ker navadno ne prideta do prave veljave ne celotna igra in ludi gost ne, če ni res tak umetnik, ki sc mu mora ukloniti okolica ali pa jo včasih tudi sam potegne za seboj. Zato se mi gostovanje ge. Severjeve ne zdi posrečeno. Olga je težka in delikatna vloga, zahteva velike poglobitve in močnega intimnega izraza. Ne da bi mogel igravki odrekati intimnost igre, moram poudariti, da ji sedanja izrazna sredstva za Olgo vendarle še ne zadostujejo, saj te vloge ni zajela niti naša poklicna igravka. Osnovni ton igre je bil še medel, dasi je začetek veliko obetal; zastrti glas se je mnogokrat izgubil na odru. Povsebej jc treba omeniti, da se celotna igra nekajkrat ni ujemala in je bilo sploh tvegano, obnavl ati igro, ki že nekaj mesecev ni več na sporedu — saj imamo stare skušnje, da pozneje ne gre in ne gre. V splošnem je bila igra brez skladnosti, ropotanje s skeletom, kaj šele ubranost. Še v prvem dejanju se je posvetilo komaj dvoje troje toplih lučic. V naslednjem mrzlota in mahedravo, raztrgano figu-riranje. Zato je bila igra ge. Severjeve včasih kol svež klic. Ako je bilo četrto dejanje, ki ga nisem več videl, kaj boljše, sodbe o tej igri ne spremeni. Ga. Severjeva odhaja študirat, zato jo bomo gotovo bolje sodili, kadar se vrne. Talenta ji ne moremo odrekati, ker je v svoj h dosedanjih nastopih v Delavski zbornici (Vstajenje, Grob neznanega junaka) in že v prejšnjem nastopu v gledališču (Rajska ptica) pokazala dovolj razumevanja za tiho psihološko dramo, pri čemer bo najbrž tudi ostala. Vendar jo čaka še trd študij. Precej številno občinstvo jo je kot gosta dovolj toplo sprejelo; dobila je tudi cvetice. F. K. * »Beautiful Minintains« — Prekrasne gore — je naslov 120 strani debeli knjigi v oktav-obliki, katero je spisala in založila gosjm F. E. Copeland, profesorica angleškega jezika na vseučilišču v Ljubljani. Knjigo je tiskala The Mercury Press-na Angleškem. Knjigo krasi več umetniških slik izpod peresa Edo Držaja. Cena 60 Din. »Črtice iu pesmice, ki tvorijo to zbirko, so zrastle same po sebi pri mojem jiotovanju po alpskih pokrajinah Jugoslavije,« pravi pisateljica uvodoma. Da, to je samo zbirka ljubkih in pestrih potopisnih, ali bolje hribolazkih črtic. In te črtice niso morda kako suhoparno opisovanje naših »prekrasnih gorar. Ne! Pisateljica je navdušena hribolazkinja. S ponosom trdi o sebi, da je »the first \vomaii vvho had visited the Triglav heights in vvinter« — prva ženska, ki je obiskala triglavske višine pozimi. Sama je »ob-lezla« vse naše glavne »prekrasne gore-r in v teh črticah nam to svoje -lazenje.' popisuje. Njeno pripovedovanje je živo in zanimivo. Čitatelj se začuti naenkrat, kakor bi tudi sam plezal z njo in njenima ' Kastorjem in Poluksotm po severni steni na »Father Triglav« — na očeta Triglava in užival ž njimi prekrasne razglede v vrtoglave nižine in daleč po lepi slovenski zemlji. Ko pisateljica »pleza« j>o teh strminah naših ^prekrasnih gorah, jih pa opisuje tako plastigg^ tako slikovito, da se l>o tudi čitatelj tam daleč lye v Ameriki, ali v Avstraliji navdušil za njih lepili jih občudoval in si zaželel, da jih tudi sam obišče in se naslaja ob njih krasoti. Zato je ta kn.jicra neprecenljive vrednosti /.a naš tujski promet. Tisoče bo gotovo privabila iz Angleške, Amerike in od drugod v deželo teh -prekrasnih gora'. Že iz tega | stališča smo dolžni hvaležnost gospe pisateljici za 1 lo delo. Da so pa te črtice tako žive in živahne, je pa , naredila neka posebna ljubezen, katero goji pisa-j leljica do naših »prekrasnih goril', pa tudi do na-j roda, ki živj pod njimi. Vsaka črtica kar diha te ljubezni in jo izžareva, da bo ogrela vsakega tujra, I ki jo bo čital. Ne spušča se v dolge razprave o vrlinah našega naroda. Vrže samo sem pa tja kake opazke, ki pa posvetijo kakor svetli žarometi globoko v dušo naroda in sicer v njene najlepše kotičke. Daleč po svetu, kjer do sedaj o Slovencih morda niti čuli niso. bodo dobili simjintije do »plemenitega naroda, ki živi ob vznožju teh prekrasnih gora'. Jako srečna je pisateljica ludi 7. angleškimi prevodi imen naših iprekrasnih gora'. Rabi sirer vseskozi slovenska imena, vendar dostavlja povsod! jako posrečen angleški prevod. Tako n. pr. je Bohinjsko jezero :>God's Lake« — Božje jezero itd. Knjiga je sicer pisana v klasično lepi angleščini, vendar tako preprosto, da jo bo lahko razumel tudi oni. ki ne obvlada popolnoma angleškega jezika. Zato bo jako dobro služila kot učna knjiga vsem, ki se hočejo seznaniti z lepoto tega jezika. Posebno velike važnosti pa bo ta knjiga za vse naše rojake po raznih angleško govorečih deželah. pred vsem za naše slovenske Američane. Slovenski starši bodo dali to knjigo lahko svojim angleško govorečim otrokom, da jih bo navdušila za ljubezen do lepe ; stare domovine«, domovine njih staršev, pa tudi do naroda, čigar udje so, četudi rojeni v tujini. Knjigo krasi več umetniških slik. Vendar hi jia priporočil pisateljici, da bi drugo izdajo raje opremila tudi s fotografičnlmi slikami, ki hi tudi po naravi pokazale njih krasoto. Na to delo gospe Copeland bi pa opozoril zlasti naše tujske prometne oblasti in organizacije. Ta knjiga bi bila neprecenljive vrednosti za agilato-rične namene po angleško govorečih deželah. Opremljena s fotografičnimi slikami bo privabila številne tujce v naše kraje zlasti iz Anglije in Amerike. Gospe Copeland moramo Slovenci biti samo hvaležni za to knjigo. O. K. Zakrajšek. Spori ODLOČNA BESEDA PLAVALNE ZVEZE. Radi nepokorščine oziroma ker niso hoteli izročiti inventarja plavalne podzveze v Ljubljani je zveza kaznovala gg. Sancina, ing. Debeljaka in Nerca. Imenovani gospodje so diskvalificirani za eno leto. Klub, komur pripadajo kot člani, jih mora izključiti iz vrst svojega članstva za eno leto. S tem je zveza energično rešila spor, ki je trajal v Ljubljani med staro in novo upravo plavalne podzveze. ZANIMIV NOGOMETNI PROGRAM ZA | PRAZNIKE. i veliko noč bodo imeli prijatelji nogometa I priliko prisostvovati zelo zanimivemu nogometnemu turnirju. Najboljši klubi Slovenije Ilirija, Pri-^ morje in Maribor in odličen inozemski klub iz I Gradca Sttirm bodo igrali na igrišču Ilirije. Ta nogometni program, ki bo gotovo zadovoljil vse še tako razvajene prijatelje nogometa, je mogoče izvesti le radi sporazuma med vodilnimi klubi. Vse tekme se vrše ob vsakem vremenu.