Mavec ali gips,
kje je dober, kdaj in kako.
Iz Stockhardtovih poljskih pridig.
Že čez 80 let je mavec znan kmetovavcem skor po celem svetu; misliti bi se tedaj smelo, da je že popolnoma uterjeno: kje, kdaj in kako naj se rabi. Tudi obstoji mavec le iz dveh dobro znanih delov — iz apna in žveplene kisline — ktera sta v vodi raztopljiva in po tem rastlinam v živež služivna; po tem takem bi se spet smelo misliti, da tudi od te strani je njegova moč jasna kot beli dan.
Vendar ni taka. Skušnje kmetijske še niso gotovo in soglasno določile: kje in kdaj je dober, in učenost kemijska tudi še ni dognala: zakaj in kako korist/, fteč/ pa moramo, da so si kmeto-vavci in kemikarji pridno prizadevali gipsovo moč spoznati iti da mnogo skušinj je nakupičenih o tem, ktere pa je treba ojstro pretresli, da se resnica prav spozna in da se kmetovavcem podajo kolikor je moč že zdaj gotove vodila: kje, kdaj in kako naj se poslužujejo velike hvale vrednega mavca.
Spremljajte nas, dragi kmetovavci, pazljivo na poti tega preiskovanja, ktero bomo s tem zaceli, da se prepričamo :
Kaj uce kmetijske skušnje od mavca ?
Gotova resnica, ktero terdijo skušnje vsih kme-tovavcov, je: da gips ni gnoj za vsako njivo in za vsako rastlino, le nektere rastline, le za nektero zemljo in le za nektere kraje ob pravem času je dober m posebno dober.
A) Kar rastline utiče, vsak umen kmeto-vavec ve, da se: 1) za navadno deteljo, in tudi za druge detelje: nemško (lucernsko), turško (esparseto) prehvaliti ne more; res, na čudno vižo pospešuje mavec rast imenovanih detelj. 2) Za deteljo Korist^posebno grahu in vsemu sočivju. tudi ajdi. Žitom in turšici pa večidel ne pomaga nič. Hvalijo ga nekteri tudi pri oljnatih sadežih (pri lanu, ogeršici itd.); tu in tam ga hvali tudi kdo pri krompirju in drugem korenstvu, pa ni takih veliko. Gotove skušnje na Angležkem in Fran-cozkempasoučile, da na senožetih s pahovko obsejanih se mavec kaj dobro obnaša, manj pa zda na navadnih travnikih.
Na kak osno vižo pa mavec pomaga senože-tim: ali da trava po njem bolj rase ali da se bela detelja zaplodi, ktere se res na gipsanih senožetih več vidi, to se dosihmai za gotovo povedati ne more. V Ameriki, sosebno v Marilandu, gnoje z velikim pridom njive, kjer tobak pridelujejo.
Po vsem tem se vidi, da mavec posebno le takim rastlinam dobro tekne, ki imajo veliko njež-nega in sočnatega perja in stebljic, in očitno je tudi, da moč gipsa se posebno razodeva v obilniši rasti perja, s ktero se pa tudi večidel obilniši zarod semena vjema.
B)   Lastnost zemljiša. Vse skušnje pričajo, da mavec le tam dobro zda, kjer jei)zem-Ija perhka , rahla, suha in ne plitva, L) kjer se dobro gnoji, in 3) kjer že zemlja sama po sebi nima gipsa v sebi. Lahke, pesene zemljiša, ilovčin pesek, laporasta ilovca,pe-šena apniča, v suhih krajih in kjer je spodnji svet tak, da mokroto rad skozi spuša — to je svet, kjer se je moč gipsa nar bolj poterdila. Kjer pa svet je težek, ilovnat, moker in merzel, tam le malo zda gips, ali celo nič ali je včasih še škodljiv. Malo zda tudi na zlo slabih, izmolženih njivah, čeravno je scer zemljiše pripravno za gipsanje.
C)  Kraj in vreme. V deželah, ktere tako leže, da je zavolj bližnjih velicih gojzdov ali voda podnebje bolj mokrotno, se zamore kmeto-vavec vselej bolj na korist mavca zanašati, kakor v suhih krajih. Od tod menda tudi pride, da na Angležkem, v severni Ameriki, v severni Nemčii in na Češkem sploh gipsa prehvaliti ne morejo, v marsikterih družili deželah pa ne tako.
Če mokro vreme koj po tem nastopi, ko je njiva gipsana bila, pomaga to gipsu hitro k inoci, suša ga pa zaderžuje. To je lahko zapopasti. Moč gipsa se še le zbudi, kadar sta obstojna njegova dela — apno in žeplena kislina — v vodi, naj bo po dežji ali rosi raztopljena bila. Suh mavec je mertva stvar, voda jo še le oživi raztopivši in razkrojivši njena obstojna dela. Velike plohe pa niso dobre.
D)  Kako in kdaj gre gipsati. Za deteljo in detelji enake rastline je takrat naj bolji, ko so spomladi 3 do 4 pavce (cole) visoke zrasle in da že popolnoma pokrivajo s perjičem zemljo. Poprej in poznej ni tako dobro. Vendar nektere skušnje uče, da tudi na pozno jesen in pozimi včasih tekne. Zgodaj zjutraj ali na večer — pravijo — je naj bolje gipsati, da na rosnem perjiču ostane gips; drugi pa pravijo, da na tem ni nič ležeče, ali ostane na perji ali ne, in podperajo to misel s tem, da tudi s semenom vred se da gips sejati.
E)   Kakošin naj je gips in v kolikšni meri. Navadno se jemlje gips, kakoršen se iz zemlje kopa, le da se v drobno štupo zmelje. Če je štupa bolj drobna, boJjije, ker se hitrejši raztopi.
Žgani gips se loči od nežganega, da nima nič svoje vode v sebi,kakor uni, ki v 100 funtih ima 20 funtov vode. Žganje je tedaj zatega voljo za 5. del močnejši zato, ker je vodo zgubil. Novih lastnost pa gips, če je žgan bil, ne dobi tako kakor apno, ktero žgano ojstro, razdeljivo postane. Ker tedaj nežgani gips ni drugačin od žganega, bolj kaže kmetovavcom navadni nežgani mavec rabiti, ker je bolji kup od žganega.
Prava mera gipsa za oral (joh) se rajta na poldrugi cent ali 2 centa. Kar se ga čez to mero potresa na oral, je potrata.
(Dalje sledi.)
—   370   —
Mavec ali gips,
kje je dober, kdaj in kako.
Iz Stockhardtovih poljskih pridig. (Dalje in konec.)
Lastnosti in moč mavca. i. Mavec, ako je čist, ima v 100  funtih 32
% funt. apna, 46 y2 funt. že plene kisline (hudičevega olja) in 21 funtov vode. Raztopljiv je kakor smo že rekli, v vodi, toda 1 del gipsa potrebuje 460 delov, da fe raztopi.
Ker v vsi h rastlinah najdemo apna in že-plene kisline, je iz tega očitno, da sta apno in že-plena kislina potrebna za rast rastlinam. Očitno je tedaj iz tega tudi, da je zemljiše nerodovitno, kjer zemlja teh redivnih stvari v sebi nima. Če pa takemu zemljišu gipsa damo, mu damo rodovitnost, ker damo rastlinam to, česar potrebujejo. Ako pa zemljiše že samo po sebi gipsa ima (in večidel vse zemljišaga imajo), je gipsanjenepotrebno, ker že ima, kar mu damo, druzih gnojivnih stvari razun apna in žveplene kisline pa gips v sebi nima*
2.  Mavec pa je tudi takrat koristen za zemljiše, kadar le en del od sebe, namreč apno, zemljišu da, ako zemlja apna nima v sebi ali premalo. Daje gips, kakor oskerbnik apna, rastlinam zlo koristen, se vidi iz tega, da tiste rastline, za ktere je gips naj bolji, imajo posebno veliko apna v sebi. Priča tega so, da v 1000 funtih detelje je 18 do 20 funt, v zrelem grahu, grahorki itd. je 14 do 16 funt., v ogeršici ±2 do 13 funtov apna, — žita in sploh bilja pa imajo v 1000 funtih 4 ali 5 funtov apna.
3.  Mavec pa zamore tudi po svojem drugem obstojnem delu, namreč po žepleni kislini,zem-Ijišem koristen biti, ako je zemlja nima nič ali premalo v sebi. Priča tega so tiste skušnje, po kterih se je pokazalo, da tudi druge soli, ki imajo žepleno kislino v sebi, apna pa celo nič, kakor na priliko železni vitriol, imajo enako redivno moč v sebi, kakor gips, s kterimi v več krajih pri detelji na-mestujejo gips.
4.  Mavec pa po žepleni kislini zamore še po treh potih rastlinam koristen biti: 1) on serka a m oni a k in ga iz zraka vleče v zemljo; 2) on veže amoniak in ga zaderžuje, da iz zemlje iz-puhteti ne more; 3) on razvezuje amoniak, ker razkrojuje obstojne dele parsti'.
Ce je tedaj, kakor smo zgorej rekli, gips rastlinam živež, ker jim naravnost daje žepleno kislino in apno, moramo tudi vediti, da jim je po svoji žepleni kislini tudi zato koristen, ker ona
nabira, veže iz razvezuje tudi druge stvari, Qamoniak), ki so redivne.    Če je tedaj gips od ene strani  oskerbnik apna in žeplene  kisline, je od druge tudi oskerbnik amoniak a.
Če tedaj ob kratkem hočemo popisati moč gipsa, bi smeli reči takole:
Mavcova redivna moč obstoji posebno v žepleni kislini (hudičevem olju), ktera od ene strani v parsti amoniak razvezuje in ga rastlinam takrat podaja, kadar izdelujejo perje in stebli ca, — od druge strani pa v rastlinah moč iz-buja ali množi, da zamorejo amoniak iz zraka serkati, kadar jim je že obilo nježnega in sočna-tega perjiča zraslo.