Gospodarstvo Spodnje Podravje • Kje in zakaj spreminjajo projekt ceste Ormož-Markovci O Stran 5 V središču Ptuj^ Ali res obstaja javni interes za cesto do novega naselja? O Strani 6 in 7 V Štajerski Ptuj, petek, 5. marca 2021 Letnik LXXIV • št. 18 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Spodnje Podravje • So zaprta podjetja dolžna plačevati za smeti ali ne V Mariboru in Celju oproščeni, na Ptuju ne Ptujski gostinci so nezadovoljni, ker jim smetarji pošiljajo položnico za ravnanje z odpadki. Na Ptuju namreč oprostitev plačevanja po pojasnilu Javnih služb Ptuj ni možna. Drugače je v dveh bližnjih mestnih občinah. Iz mariborske Snage so sporočili, da so gostince in druge poslovne subjekte, ki jim je bilo onemogočeno poslovanje, v prvem in drugem valu epidemije oprostili plačila za odpadkerEnako so naredili-v-Celju.-Več na s£mni-3i mr Aktualno Sp. Podravje • Ptujska bolnišnica do nove medicinske opreme O Stran 3 Gospodarstvo Ormož • Na prvem razpisu brez interesenta za Picerijo pri parku O Stran 5 Politika Ptuj • Kadrovske rošade v občinski upravi O Stran 6 Rekreacija Zavrč • Mladi nogometaši se po dolgem odmoru vračajo na igrišče O Stran 9 Črna kronika Slovenija • Odškodnine izbrisanim za dobrih 26,5 milijona evrov O Stran 12 Foto: Črtomir Goznik Kidričevsko zapuščeno^kopališče Vsaj jokosili bi lahko, a niso ... Dom upokojencev Ptuj Oskrba ponovno zaposleni pregoreli £ ^////////////////////^^^^ | Ekskluzivno O količinah načrpani in odpadne vode v PerutiilSPtiP L J- fr\ 1! «i W////A 2 Štajerski Aktualno petek • 5. marca 2021 Podravje • Dom upokojencev Ptuj lani posloval pozitivno Oskrba se ponovno draži od 12 do 45 evrov mesečno Po letu dni se cene oskrbe v vseh enotah Doma upokojencev Ptuj ponovno zvišujejo. Osnovna oskrba bo na Ptuju in v Muretincih dražja za manj kot pol evra na dan, v Kidričevem in juršincih pa za skoraj en evro. Foto: CG Kljub dodatnim zaposlitvam v lanskem letu, tudi na račun covida, stanovalci ugotavljajo, da bi bilo nujno spremeniti kadrovske normative v domovih. Kakšnih večjih pomislekov okrog dviga cen oskrbnin svet zavoda, ki je imel eno svojih zadnjih sej v tej sestavi, ni imel. Gre za vsakoletno uskladitev cen s stroški. Zadnja leta se za posamezne enote glede na poslovanje pripravljajo različni predlogi. Za nekaj centov se je povišala oskrba v vseh kategorijah in vseh enotah. Še največ -približno evro in pol - v najzahtevnejši oskrbi IV. Osnovna oskrba se je na Ptuju in v Muretincih dvignila z 19,83 na 20,22 evra. V Juršincih in Kidričevem pa po novem znaša dobrih 22 evrov dnevno. Stanovalci si želijo le več pogovora, zaposleni izgoreli Več pozornosti kot cenam pa so člani sveta posvetili kadrovskim normativom in dejstvu, da je zaposlenih v institucionalnem varstvu glede na potrebe stanovalcev bistveno premalo. „Največkrat sploh ne gre za visoke zahteve, starostniki si pogosto želijo le pogovor, delavci pa enostavno ne zmorejo več," je dejala predstavnica stanovalcev Ljubica Šuligoj. Izpostavila je normative in pohvalila delavce v domu, ki so imeli posebej v letu korone ogromno dela: „Ljudje enostavno ne zmorejo več. Graditi zidove je lahko, a mnogi pozabljajo, da bistveno več šteje odnos do sočloveka. Pomembno je tako zadovoljstvo zaposlenih kot stanovalcev. Dejstvo je, da je zaposlenih v domovih premalo, da bi si dejansko lahko vzeli čas za vse naše potrebe. Pogrešali smo svojce. Ti ljudje, ki delajo v domu, so nas spodbujali in nam pomagali preb- roditi vse to. Poskušajte se vživeti v delo v domu, ni bilo lahko ne zaposlenim ne nam, stanovalcem." Tudi predsednica sveta zavoda Simona Lacko je izpostavila, da so kadrovski normativi v socialno--varstvenih zavodih velik problem. Čeprav so v Domu lani imeli kar nekaj dodatne kadrovske pomoči, saj so zaposlili nekaj novih sodelavcev, izkoristili možnost javnih del in tudi s pomočjo ukrepa usposabljanja na delovnem mestu zaposlili kar 16 ljudi, bo očitno treba prevetriti normative. Pravnica Bernarda Kozel je dejala, da so obenem pripravili tudi nabor morebitnih novih sodelavcev za enoto Juršinci. Najbolj nezadovoljni delavci v enoti Kidričevo V vseh petih enotah ptujskega Doma upokojencev (Ptuj, Mure-tinci, Juršinci, Kidričevo in Koper) so lani izvedli anketo zadovoljstva med zaposlenimi. Član sveta Igor Kopše je izpostavil velike razlike; zadovoljstvo zaposlenih v enoti Kidričevo je namreč v primerjavi z drugimi zelo nizko. Direktorica Vesna Šiplič Horvat meni, da bodo zadeve veliko bolj jasne, ko bodo pripravljeni novi rezultati za letošnje leto. Anketa bo izvedena že ta mesec. Na bojazen Kopšeta, da bi se lahko nezadovoljstvo zaposlenih odražalo tudi na stanovalce, je direktorica odgovorila z zanimivo ugotovitvijo: od vseh enot so bili stanovalci najbolj zadovoljni prav Leto končali v zelenih številkah Svet zavoda je obravnaval tudi poslovno poročilo za leto 2020, iz katerega izhaja, daje Dom upokojencev Ptuj posloval pozitivno. Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 166.028 evrov. Največji del prihodkov so ustvarili na račun oskrbe, in sicer 7,3 milijona evrov, dodatnih 4,5 milijona evrov so prejeli z izvajanjem zdravstvenih storitev, preostanek iz javnih služb, gostinske dejavnosti ... Celotni odhodki so znašali 15 milijonov evrov in so bili za petino višji od planiranih. Kljub temu so v ptujskem domu leto končali s pozitivnim poslovnim rezultatom. v kidričevski enoti. Torej diametralno nasproten rezultat glede na zadovoljstvo zaposlenih. Kaj je razlog, bodo še ugotavljali: »Najbrž bo treba pogledati tudi, koliko anketnih vprašalnikov je bilo sploh izpolnjenih.« Dženana Kmetec Koprska enota še vedno v ptujskih rokah Dom upokojencev Ptuj še vedno upravlja tudi s koprsko enoto, kljub mnogim poskusom, da se to prenese na drugi zavod. Direktorica je pojasnila, da naj bi še prejšnji teden prejeli načelno izraženo mnenje pristojnega ministrstva, ki vztraja, da bi bilo smiselno koprsko enoto prenesti na drugi javni zavod. „A je to za zdaj odloženo za nedoločen čas," je dodala Šiplič Horvatova. Kidričevo • Neugledna lokacija nekdanjega kopališča Vsaj pokosili bi lahko, a niso ... Od zaprtja kopališča Kidričevo sta minili dobri dve desetletji. Lastnik kopališča in območja ob njem je Ta-lum. Za ukinitev kopališke dejavnosti so se odločili zaradi dotrajanosti infrastrukture, ki ni več izpolnjevala osnovnih tehničnih in varnostnih zahtev. Čeprav je opuščeno kopališče v urbanem območju, lastnik za nepremičnino ne skrbi ravno zgledno. Območje prerašča grmovje in zarašča visoka trava. Povsem upravičeno držijo očitki številnih mimoidočih, da je »kot pri ciganih«. Zakaj ta del Kidričevega kaže tako neurejeno podobo? Medtem ko se na eni strani gradijo novi bloki, prometna infrastruktura se obnavlja kot po tekočem traku in se območje nasploh ureja, pa je na drugi strani, kjer je tudi nekdanje kopališče, vse videti zelo klavrno, predvsem pa zelo zanemarjeno. Zakaj Talum, ki je lastnik opuščenega kopališča, območja vsaj dvakrat letno ne pokosi? Tako bi se - če nič drugega - zajezilo vsaj zaraščanje. Možnosti, ki ne stanejo veliko, pa je še več: celotno območje bi lahko z majhnim finančnim vložkom in nekaj dela uredili vsaj v lepo parkovno površino s sprehajalno potjo (morda celo s kakšnim igrali ali peskovnikom) ter kakšno klopjo. Tako bi se danes popolnoma zaraščeno, zapuščeno in, milo rečeno, neugledno zemljišče v samem centru občine zlahka preuredilo v čudovit »kidričevski vrt ali arbo- retum« - v ponos občini in podjetju. In tako urejeno bi brez dvoma lahko počakalo nadaljnjo usodo, morebiti tudi prodajo kakšnemu interesentu s primernim načrtom izrabe. Stanje, kakršno je danes, daje naselju resnično slab pečat. Ideja o hotelu od takrat v mrtvem teku Kaj bodo z omenjenimi zapuščenimi zemljišči, v Talumu nimajo jasnega odgovora. Povedali so, da so poskušali območje v preteklosti nameniti za športno-rekreacijski kompleks, pri čemer pa niso bili uspešni. Skupaj z občino Kidričevo so razvijali idejo, da bi gradili hotel, ki bi služil za tako imenovani športni turizem, za treninge in priprave vrhunskih športnikov. Ideja je propadla, posledično je bila vedno bolj nemilosti in zobu časa prepuščena tudi sama lokacija. V Talumu prihodnji razvoj tega območja vidijo v sodelovanju z lokalno skupnostjo. »Zato bodo zemljišča namenjena razvoju Kidričevega v skladu s pripravljeno urbanistično arhitekturno zasnovo razvoja mesta Kidričevo. V Talumu že skoraj 70 let pomembno sooblikujemo lokalno skupnost in bomo to aktivno počeli še naprej v skladu z zmožnostmi našega poslovanja,« so povedali v podjetju. Kosili niso zaradi epidemije ... Na vprašanje, zakaj lokacije ne kosijo, so poudarili, da so se v lanskem letu pri poslovanju srečevali s pomembnejšimi vprašanji, kot je košnja trave. »V zadnjem letu, ko je naše poslovanje izrazito opredeljevala pandemija korona virusa, smo sicer vse svoje napore usmerjali v ohranitev naše osnovne dejavnosti, to je proizvodnje aluminija in visoko kakovostnih izdelkov iz aluminija z visoko dodano vrednostjo. Kompleksu kopališča se zato nismo posvečali. Ko nam bodo poslovne in epidemiološke razmere dopuščale, bomo poskrbeli za primerno ureditev lokacije.« Toda dejstvo je, da je območje neurejeno (in nepokošeno) že dalj časa, ne le zadnje dobro leto. Mojca Zemljane Čemu bi lokacija lahko služila Po trenutno veljavnem prostorskem načrtuje osrednji del nekdanjega kopališča opredeljen kot območje za turizem. Gradili bi lahko hotele, bungalove, apartmaje in druge vrste turistično-gostinskih objektov, kot so planinski, lovski in gozdarski dom, mlin, kamp, šotorišče ali taborni prostor. Okolica bazena je po prostorskem planu označena kot posebno območje, kjer se sme izvajati turistična, gostinska, trgovska ali zabavna dejavnost. »Vse skupaj trenutno še velja, a se v skladu z arhitekturno zasnovo celotno območje v naslednjem prostorskem planu (OPN) spreminja v centralne dejavnosti,« je pojasnil direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast. Na območju, opredeljenem za centralne dejavnosti, je moč graditi poslovno-stanovanjske objekte, objekte za socialno-varstvene dejavnosti, vzgojo in izobraževanje... Se pravi poleg stanovanj tudi poslovne prostore, šolo, vrtec, dom starejših . Opuščeno kidričeusko kopališče ostaja u tako imenovanem »statusu quo«, saj se nekaj časa ne bo nič spremenilo oziroma konkretnega gradilo. Dokler se lastnik zemljišča ne odloči, kaj bo z zapuščenim nekadnjim kopališčem, bi lahko z nekaj posegi in vzdrževalnimi deli uredili vsaj lepe prakovne površine. (Fotografija je simbolična.) Foto: CG Foto: arhiv ST petek • 26. februarja 2021 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Lani za investicije 2,1 milijona evrov Bolnišnica do nove medicinske opreme Na covid oddelku ptujske bolnišnice se je od oktobra 2020 do februarja 2021 zdravilo več kot 700 pacientov. Te dni je oddelek bistveno manj zaseden, v ponedeljek so zdravili le pet bolnikov, kar je vsekakor spodbudna informacija. Dobro plačano zdravljenje obolelih s covidom je ptujsko bolnišnico - tako kot številne druge - potegnilo iz rdečih številk. So si pa očitno na ta način zagotovili tudi nekaj prepotrebne medicinske opreme, ki bo vsestransko uporabna. Foto: ČG Direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah je prepričana, da mora biti covid situacija povod za določitev novih cen zdravstvenih storitev. „Na situacijo s covidom smo se v lanskem letu dobro odzvali, zaščitili smo zaposlene in omogočili nemoteno poslovanje bolnišnice, kar je dalo rezultate. Dosegli smo presežek prihodkov nad odhodki v višini 3,5 milijona evrov," je lanskoletno poslovanje pojasnila Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Z ustvarjenim presežkom so v celoti pokrili kumulativno izgubo iz preteklih let, težko kar 3,4 milijona evrov. Tudi po tem, ko so „staro" izgubo poplačali, so leto 2020 zaključili v zelenih številkah, s pozitivnim izidom v višini 134.000 evrov. Poslovni rezultat je po besedah Užmahove dober tako zaradi obravnave bolnikov s covidom - v letu 2020 so zaključili zdravljenje 409 pacientov, preostanek v prvih mesecih tekočega leta - kot zaradi izvajanja ostalih dejavnosti. Seveda v obsegu, ki je bil glede na okoliščine možen. „Trenutno se situacija v celotni državi umirja, imamo štiri paciente na navadnem in enega na intenzivni negi covid oddelka, ki še vedno deluje. Če bi gledali z vidika poslovanja, trenutno zdaj ta oddelek posluje z izgubo. Še vedno pa ostajajo določila splošnega dogovora, po katerem v primeru, da se vseh stroškov ne pokrije z bolniki s covidom, zavarovalnica plača 80 % izpada," je v ponedeljek dejala Užmahova. Primerno plačilo ali zaslužkarstvo? Zaradi dejstva, da je bila obravnava bolnikov s koronavirusom zelo dobro plačana, so se pojavili tudi očitki na račun zaslužkarstva zdravstvenih ustanov. Užmahova je prepričana, da ne gre za zaslužkar-stvo, pač pa primerno plačilo za opravljene storitve. Meni, da bi morali pregledati in korigirati prav vse cene zdravstvenih storitev. Povod za to bi po njenem morala biti prav covid situacija: „V ptujski bolnišnici smo še vedno podplačani. Dejansko so nove le te tri covid storitve, vse ostalo je nespremenjeno." Čeprav so okoliščine še vedno negotove, bo tudi v finančnem načrtu za letošnje leto, ki je v pripravi, planiran pozitiven rezultat. O načrtih in planiranem poslovanju v tekočem letu bo svet zavoda razpravljal na aprilski seji. Dženana Kmetec Lani 2,1 milijona evrov za naložbe Ptujska bolnišnicaje lani izvedla za 2,1 milijona evrov naložb. Glavnino denarja, kar 1,5 milijona evrov, so namenili za nakup potrebne medicinske opreme. Kupili so novo operacijsko mizo, porodno posteljo, prenosni rentgen, pet dezinfektorjev, pet defibrilatorjev... Konec lanskega leta je začela delovati tudi nova transformatorska postaja in nov elektro agregat, kar je za bolnišnico izjemno pomembna investicija, ki jim zagotavlja nemoten vir oskrbe z električno energijo. Vredna je bila kar 300.000 evrov, od tega je 275.000 evrov financiralo ministrstvo za zdravje, preostanek bolnišnica sama. Koliko naložb je bilo izvedenih zaradi prilivov, povezanih z zdravljenjem bolnikov s covidom, Užmahova odgovarja: „Nekatere investicije so se dejansko realizirale iz naslova covida. Tudi zato je struktura investicij nekoliko drugačna, kot je bila predvidena. Kar nekaj opreme, recimo dezinfektorji, ventilacijske kape, defibrilatorji itn., je bilo nabavljeno zaradi covida. Seveda bo vsa ta oprema uporabljena tudi v prihodnje." Spodnje Podravje • So podjetja, ki ne obratujejo, dolžna plačevati za smeti ali ne V Mariboru in Celju oproščeni plačevanja, na Ptuju (pač) ne Ptujski gostinci so nezadovoljni, ker jim smetarji pošiljajo položnico za ravnanje z odpadki. »Ne smemo poslovati, ne ustvarjamo odpadkov, a položnica kljub temu prihaja,« je slišati njihovo negodovanje. V Javnih službah (JS) Ptuj, ki jih vodi direktor Alen Hodnik, so povedali, da za oprostitev plačila nimajo pravne podlage. »V prvem in drugem valu epidemije smo ravnali enako: gostinci, ki zaradi epidemioloških ukrepov niso poslovali, niso bili oproščeni plačila za ravnanje z odpadki, saj za to ni pravne podlage. Storitve za ravnanje z odpadki se izvajajo kot gospodarska javna služba, v posebnem pravnem režimu. Obračun storitev je reguliran, metodologija izračuna cene je predpisana, velja pa tudi načelo solidarnosti. Vključitev v sistem odvoza odpadkov je obvezna. Diferenciranih cen ni, zato uporabniki ne glede na njihov status (fizična oseba, pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik) plačujejo enako ceno, ne glede na dejansko količino odpadkov, ki jih predajo zbiralcu. Kateri mesec preda en uporabnik več, v naslednjem je lahko slika obrnjena. Poračun količin storitev opravi izvajalec vsaj enkrat letno.« Na ptujski mestni občini so navedli, da bodo v kratkem objavili razpis za pomoč malemu gospodarstvu zaradi posledic epidemije. »Razpis bo objavljen ravno zato, da bo finančna pomoč namenjena tudi pokritju tovrstnih stroškov, kot so plačilo elektrike, vode, kanalizacije, odvoza odpadkov ...« KP Ptuj: zelena luč za oprostitev plačila Drugačno prakso kot v JS Ptuj so ubrali v Komunalnem podjetju (KP) Ptuj, ki odvaža smeti v občinah Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci. Enako kot za spomladanski velja tudi za jesensko-zimski val epidemije: »Gostinci so plačila za V Spodnjem Podravju je ekonomski oziroma socialni status ljudi med najslabšimi, če ne celo najslabši v državi. Plače in pokojnine so med najnižjimi. Po drugi strani so cene na položnicah, pri katerih imajo škarje in platno občine (za kanalizacijo, vodo in smeti) med najvišjimi v državi, kar smo v Štajerskem tedniku s primerjalnimi analizami že večkrat dokazali. Tudi tokrat razkrivamo, da je v Mariboru in Celju, kjer se za odpadke plačuje manj kot na Ptuju, za uporabnike boljše poskrbljeno. Ali: vse se da, če se le hoče. Kaj menite? odpadke oproščeni, če podajo za to vlogo oziroma izpolnijo ustrezni obrazec.« Čisto mesto: uporabniki prepuščeni »dobri volji« smetarja V občinah Kidričevo, Videm, Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirku-lane, Zavrč, Sv. Andraž, Trnovska vas in Destrnik, kjer odpadke zbira Čisto mesto Ptuj, velja tretja različica: izvajalec vloge za oprostitev plačila obravnava individualno. »Izvajalci javne službe zbiranja odpadkov nimamo pooblastil, da bi sami, avtomatsko, katerokoli stranko oprostili plačila ravnanja z odpadki. Po odloku je namreč po- Ptuj pri smeteh »država« zase »Podjetje JS Ptuj v času epidemije ni prenehalo s storitvami, saj je dejavnost nujna za delovanje družbe. Prav tako za odpoved opravljanja storitev ne najdemo pravne podlage, ne glede na uveljavljene odloke o začasnih ukrepih. Razumemo, da seje situacija v gospodarstvu zaradi uveljavljenih ukrepov bistveno spremenila, vendar je treba posledice teh ukrepov reševati na sistemski ravni, z uveljavitvijo ustreznih pravnih podlag. Bomo pa eventualne poračune zaradi uveljavljenih ukrepov izvajali po končanju epidemije in pridobitvi vseh ustreznih sklepov in pojasnil pristojnih organov,« so pojasnili v ptujskem občinskem podjetju. Maribor in Celje: brez kompliriranja Vil • v 1« omogočili začasno oajauo Medtem ko na Ptuju oprostitev plačevanja po pojasnilu JS Ptuj ni možna, pa je v dveh bližnjih mestnih občinah drugače. Iz mariborske Snage so sporočili, da so gostince in druge poslovne subjekte, ki jim je bilo onemogočeno poslovanje, v prvem in drugem valu epidemije oprostili plačila za odpadke. »Zavedamo se, da so spremenjene gospodarske okoliščine občutili tudi naši uporabniki, predvsem tisti, ki so morali ustaviti dejavnost. Ker v tem času niso ustvarjali odpadkov, smo jim omogočili začasno odjavo storitev, za kar je bilo treba na naš elektronski naslov poslati kratko obrazložitev stanja. V odgovor so prejeli naše potrdilo o začasni odjavi. Po preklicu odloka smo v prvem valu epidemije storitve ravnanja s komunalnimi odpadki samodejno začeli ponovno obračunavati, skladno z veljavnimi ceniki. Enako prakso smo ubrali v drugem valu. Za subjekte, za katere v drugem valu prepoved obratovanja še velja (tudi za gostince), velja oprostitev plačila storitev za ravnanje z odpadki vse do preklica prepovedi obratovanja.« Povsem preprosto in enako kot v Mariboru so situacijo v korist uporabnikov rešili v Celju. V družbi Simbio so povedali, da so jim gostinci sami javili, od kdaj ne obratujejo in da zato ne potrebujejo storitve odvoza odpadkov. »Vobdobju, ko storitve ne opravljamo,jimje seveda tudi ne zaračunavamo.« samezni uporabnik dolžan javljati spremembe, ki vplivajo na način in obseg izvajanja storitve ravnanja z odpadki in v skladu s tem lahko izvajalci prilagajamo in morebiti spreminjamo izvedbo storitev; odvisno od volumna posode in standarda ravnanja z odpadki. Prejete vloge za oprostitev plačila ravnanja z odpadki obravnavamo individualno, na podlagi statusa pravne osebe, obsega delovanja, in s tem nastalih količin odpadkov oziroma potrebnega volumna posode. Razumemo nastale situacije zaredi epidemije, nikakor pa jih ne moremo posploševati, saj se posamični primeri lahko medsebojno zelo razlikujejo.« Ormoško: fiksne stroške krije država In kako je v občinah Ormož, Sveti Tomaž ter Središče ob Dravi, kjer za zbiranje odpadkov skrbi tamkajšnje Komunalo podjetje Ormož? V podjetju so povedali, da so gostince v prvem valu v skladu z dogovorom z občinami oprostili plačila. Gostinec je moral za to podati vlogo. V drugem valu se za ta korak niso odločili, saj država podjetjem pomaga pri pokrivanju fiksnih stroškov, med katerimi so tudi stroški, povezani z odpadki. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Politika petek • 5. marca 2021 Rače-Fram • Po dveh letih dražje varstvo Vrtec se bo podražil Dve leti je minilo, odkar so v občini Rače-Fram nazadnje korigirali ekonomsko ceno za varstvo otrok v vrtcih. V tem času so se stroški vrtca krepko povišali. Posledično je bilo treba določiti novo - višjo ekonomsko ceno, ki bo povprečnega starša na mesec stala dodatnih 7 evrov. »Dosedanja ekonomska cena več ni pokrivala dejanskih stroškov,« je pojasnila Simona Antolič iz občinske uprave. V februarju je občinski svet potrdil predlog za določitev novih cen, kar bodo občutili tudi starši. Do največje spremembe cene je prišlo pri jasličnih oddelkih, kjer razlika znaša kar 25 evrov, nova cena pa znaša 492 evrov. Nova cena za otroka v kombiniranem oddelku znaša 370, za otroka v homogenem oddelku II. starostnega obdobja pa 350 evrov. Največ razlike naj bi sofinancirala občina Na občini so ob tem izpostavili podatke; v povprečju naj bi bili starši iz območja občine zavezani za plačilo 33 % cene programov, kar pomeni, da skoraj dve tretjini stroškov programa vrtca sofinancira občina. Posledično bo občina v povprečju sofinancirala tudi dve tretjini podražitev. »Starši za otroke v I. starostni skupini so v povprečju plačevali 139 evrov na mesec, po novem pa bodo nekaj nad 146 evrov. Starši otrok, ki so vključeni v kombinirane oddelke, bodo v povprečju plačevali šest evrov več kot doslej, starši otrok v II. starostnem obdobju v homogenih oddelkih pa v povprečju po sedem evrov,« je še dodala Antoličeva. »Stroški so se v zadnjih letih res dvignili in menim, da je podražitev upravičena. Če pogledamo primerjavo z drugimi občinami, pa sploh ni nobenega dvoma. Menim, da predlog moramo potrditi,« je bila prepričana svetnica Romana Fišer. Karmen Grnjak Cene vrtcev, ki jih obiskujejo malčki iz Rac (v evrih) ^B^^^^p^starostno^Kombiniranipi^starostno | obdobje | oddelek | obdobje 496 396 361 508 - 362 494 - 407 530 - 383 448 377 324 540 430 408 480 396 365 Vir: Občina Rače-Fram Slovenija • Ministrstvo za notranje zadeve Policiste poslali v pokoj Na notranjem ministrstvu so potrdili, da so več deset uslužbencem ministrstva in policije, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, poslali sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Kot so poudarili na notranjem ministrstvu, so bili sklepi izdani še pred objavo odločbe ustavnega sodišča, ki je izvajanje določil glede upokojevanja začasno zadržalo. Sindikat policistov Slovenije je v petek sporočil, da so nekateri zaposleni prejeli sklepe delodajalca o prenehanju delovnega razmerja na podlagi določb, ki delodajalcu omogočajo, da zaposlenemu odpove delovno razmerje, če ta izpolnjuje pogoje za upokojitev. Sklepe so prejeli kljub odločitvi ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvajanje določil, ki se nanašajo na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. Na ministrstvu za notranje zadeve so za STA pojasnili, da je na izdanih sklepih o prenehanju delovnega razmerja naveden datum 10. februar. Minister Aleš Hojs jih je podpisal 17. februarja, medtem ko je bila odločitev ustavnega sodišča objavljena dan pozneje. »Sklepi so bili torej izdani še pred odločitvijo ustavnega sodišča, vročali pa smo jih v skladu z zakonom o upravnem postopku,« so navedli. Sklepe so izdali 16 javnim uslužbencem ministrstva in 36 javnim uslužbencem policije, in sicer tistim, ki so stari najmanj 60 let in imajo 40 let pokojninske dobe, in tistim, ki so stari najmanj 65 let in imajo najmanj 15 let pokojninske dobe, so še pojasnili na ministrstvu. V sindikatu so sicer napovedali, da bodo za vse članice in člane, ki so prejeli navedene sklepe, pripravili pritožbo, na podlagi katere bi delodajalec moral postopek prenehanja delovnega razmerja zaradi odločbe ustavnega sodišča ustaviti. Sta, sm Foto: KG Romana Fišer Občina Maribor Miklavž na Dravskem polju Starše Hoče - Slivnica Slovenska Bistrica Kungota Ruše Foto: Bobo/M24 Podlehnik m Proračun višji za dva milijona evrov Letos milijon evrov za sanacije plazov Podlehniški svetniki in svetnice so na zadnji seji soglasno potrdili rebalans proračuna za letošnje leto, ki predvideva okoli dva milijona evrov več tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Razlogi so povišanje povpreč-nine, zakon o razbremenitvi občin in nekateri projekti, ki se bodo začeli v tem letu. Gre za najvišji proračun občine v zgodovini, saj znaša 4,7 milijona evrov, prav tako pa ne nameravajo najemati kreditov. Občinska uprava je z dvoletnim proračunom leta 2019 sicer načrtovala, da bodo letošnji prihodki v višini 2,4 milijona evrov, a se je izkazalo, da jih bo za 4,4 milijona. Na drugi strani pa se tudi odhodki povečujejo z 2,3 na 4,5 milijona evrov, občina pa ob tem iz lanskega leta prenaša še 250.000 evrov. Za investicije bo porabljenih okoli 60 % proračuna. Največ sredstev, več kot milijon evrov, bo namenjenih za sanacije plazov. Po večletnih prizadevanjih je bila občina uspešna pri prijavi projekta » Plaz na cesti Zgornji »Podlehnik 21« v prodaji za 100.000 evrov Občina Podlehnik bo prodajala objekt, v katerem sta bila sedež občine in ambulanta. Zemljišče z omenjenim objektom meri dobrih 10 arov, skupaj s tem pa bo šlo v prodajo še eno stavbno zemljišče v velikosti 12 arov. Ocenjena vrednost obeh parcel z objektom je 100.000 evrov. Sprva so sicer nameravali objekt na naslovu Podlehnik 21 obnoviti in ga nameniti za stanovanja za mlade družine. Po posvetovanjih s strokovnjaki so ugotovili, da bi načrtovana energetska sanacija stala preveč. Zdaj bodo skušali najti kupca, tudi iz tujine, ki bi morebiti prepoznal to območje kot zanimivo za turistične namene. »Vsekakor gre za zanimivo lokacijo, kije v neposredni bližini avtocestnega priključka. Pred leti smo skupaj s študenti že iskali primerne ideje za ureditev tega objekta, morebiti pa bo katera izmed njih znova postala zanimiva za realizacijo.« V Podlehniku imajo letos v načrtu tudi nadgradnjo vrtca in šole. Leskovec-Spodnje Gruškovje-Podlehnik. Gre za program nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal majhnega in srednjega obsega za leti 2020 in 2021, ki ga je razpisalo Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije. Predvidena vrednost investicije znaša 525.830 evrov, od tega je slabih 80 odstotkov nepovratnih sredstev. Na javni razpis se je prijavilo 11 ponudnikov. Izbrani izvajalec, gradbeno podjetje Pav-čnik z Dola pri Hrastniku, bo dela začelo konec marca. Po besedah župana Sebastiana Toplaka v tem trenutku čakajo na pogodbo okolj-skega ministrstva. V okviru gradbenih del bo izvedena tudi obnova ceste v dolžini 640 metrov. Nadgradnja vrtca in osnovne šole Letos načrtujejo še sanaciji plazov na cesti Stanošina-Sedlašek in Podlehnik-Majski Vrh. Za slednjo je že v pripravi dokumentacija, prav tako so bila izvedena vrtanja in geodetski posnetki. Kot je pojasnil župan Toplak, imajo v rokah sklep vlade z lanskega leta, v katerem je navedeno, da so upravičeni do 167.000 evrov z naslova »Neurij«. Eden večjih letošnjih projektov bo rekonstrukcija in nadzidava hodnika ter dela vrtca in osnovne šole. Vrednost investicije je ocenjena na okoli 542.000 evrov. Če bodo izbrani na razpisu za sofinanciranje šolskega ministrstva, bodo dela začeli še letos. Vrtec, ki se že sooča s prostorsko stisko, bi tako pridobil dve novi igralnici in prostor za individualno delo, osnovna šola pa knjižnico in dodatno skladišče. V načrtu je predvidenih več kot 400 m2 dodatnih prostorov. Med pomembnejšimi investicijami je tudi projekt kolesark, za katerega občina načrtuje 222.291 evrov, vendar bo sama realizacija odvisna tudi od drugih haloških občin in možnosti pridobivanja kohezijskih sredstev. Do konca leta pa bo izvedenih tudi več manjših projektov, sofinanciranih s strani Las-a. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Slovenija, Podravje • O višini nadomestila za brezposelnost y Čezmejnim delavcem 1.785, domačim 892 evrov Skupina 5.658 volivcev državnemu zboru predlaga, da bi čezmejni delavci lahko prejemali višje denarno nadomestilo za primer brezposelnosti. Ne zgodi se dostikrat, da državljani izkoristijo ustavno zakonodajno iniciativo in z najmanj 5.000 podpisi v državnem zboru vložijo svoj predlog zakona. Še manjkrat se zgodi, da ima takšen zakonski predlog podporo poslanske večine. Ta se obeta predlogu zakona o urejanju trga dela, ki ga je v parlamentarni postopek vložila skupina 5.658 volivcev, ki so združeni v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije. Državni zbor bo v torek opravil drugo obravnavo zakonskega predloga, s katerim želijo volivci, ki živijo v Sloveniji, delajo pa v sosednjih državah, zase doseči višji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost. Pristojni odbor državnega zbora za delo je novelo zakona podprl, prav tako dopolnilo SDS in NSi, s katerim bi se najvišji znesek omejil na 1.785 evrov bruto. Zaposleni v Sloveniji lahko po veljavni zakono- daji dobijo največ 892 evrov bruto nadomestila za brezposelnost. Evropska uredba določa, da nadomestilo za brezposelnost za prve tri mesece oziroma za pet mesecev za zaposlitev, ki je daljša od 12 mesecev, refundira država zadnje zaposlitve čezmejnega delavca, vendar slovenska zakonodaja višino tega zneska omejuje, izpostavljajo v sindikatu. Koronakriza poglobila anomalijo Anomalija se je poglobila v času korona krize, ko je največ čezmejnih delavcev v tujini izgubilo delo, saj zdaj dobivajo nadomestilo v višini 892,5 evra, čeprav so v času svoje zaposlitve v tujini po navedbah sindikata za zavarovanje v primeru brezposelnosti plačevali tudi do 20-krat več kot delavci, zaposleni v Sloveniji pri enaki bruto plači. M.K. Foto: arhiv M24 petek • 5. marca 2021 Gospodarstvo Štajerski 5 Hajdina • Razsvetljava pred ureditvijo ceste (Ne)smiselna naložba občine? Cesta od Doma krajanov Skorba do mosta ob golf igrišču je dobila javno razsvetljavo. Nekateri so s to investicijo zadovoljni, spet drugi menijo, da je bila popolnoma nesmiselna. „Pešcev in kolesarjev je na tej relaciji veliko. Cesta je ozka in v zelo slabem stanju, pločnikov ni. Zdaj so postavilijavno razsvetljavo, cesto pa pustili takšno, kot je bila in je dejansko zdaj še bolj nevarna, ker seje treba izogibati drogom," pravi ena izmed občank Skorbe. Razsvetljava v Skorbi: je cesta zdaj bolj varna ali ne? Cesta v Skorbi, od Hajdine proti Ptuju, v zadnjih letih postaja vedno bolj prometna. Gre za priljubljeno sprehajališče in kolesarsko pot, frekvenca uporabnikov pa se je povečala tudi z izgradnjo novih hiš v Skorbi. Hajdinska občina je zato že pred časom na seznam svojih prioritet uvrstila ureditev javne razsvetljave na tem območju. V začetku tega leta so to investicijo izvedli in razsvetlili območje do dela, kjer hajdin-ska občina meji s ptujsko. Tudi okrog tega imajo nekateri stanovalci pomisleke. „Če se cesta ureja, zakaj se ne uredi celovito. Prometa je zelo veliko na tej relaciji, predvsem ob vikendih in zdaj je dejansko še bolj nevarno, kot je bilo, ker se zaradi kandelabrov težko umakneš mimo vozečemu vozilu. Bolj pametno, racionalno in gospodarno bi bilo vse urejati skupaj, morda tudi v sodelovanju s ptujsko občino. Zdaj je narejeno napol," pravi naša bralka. Glažar: »Vsaka občina ureja svoje« Hajdinski župan Stanislav Glažar te pomisleke razume, saj je cesta res potrebna sanacije, a je prepričan, da je bila naložba smiselna: „Večkrat jo je kot prioritetno izpostavil tudi vaški odbor. Razsvetljava je zato bila v planu in je tudi potrebna. Tudi cesta se bo posodobila, ker je potrebna obnove. Ne gre pa vse naenkrat. So še tudi drugi projekti, sredstev pa ni na pretek." Občina je sicer za ureditev razsvetljave v Skorbi v lanskoletnem proračunu zagotovila okrog 10.000 evrov. Temu naj bi sledila prenova cestišča in ureditev pločnikov, dela bodo predvidoma začeli še letos in končali v letu 2022. O tem Glažar pravi: „Ureditev te ceste je v planu, nismo pozabili nanjo, a ne gre vse naenkrat. Kar se tiče pomisleka, da bi lahko uredili še nadaljevanje ceste, pri golfu, pa ta ni naša last, to je v domeni ptujske občine. Vsak ureja na svojem območju, po prioritetah, ki si jih zastavi. Vsekakor pa upamo, da bodo tudi na Ptuju svoj del te ceste uredili čim prej, saj dejansko gre za prometno in pomembno povezavo." Na tej relaciji, po cesti mimo golf igrišča preko Studenčnice, sta tudi dva majhna mostova. Eden je v lasti ptujske, drugi hajdinske občine. Slednja je svojega sanirala že leta 2014, Mestna občina Ptuj je to storila nekaj let pozneje, in sicer konec leta 2017. S temi investicijami - tako prenovo obeh mostov kot ceste -, postaja to območje, ki povezuje dve sosednji občini, bolj urejeno. Krajani in uporabniki pa upajo, da bo celovita obnova končana čim prej ter da bo s tem zagotovljena tudi varnost. Dženana Kmetec Ptuj • Regijski vodovod O izbiri projektanta še nič V ptujski Mestni hiši, kjer vodijo postopek izbire projektanta za prenovo celovitega vodovodnega sistema vseh občin Spodnjega Podravja, so povedali, da dokončna odločitev v zvezi s projektiranjem še ni sprejeta. »Občine so imele do konca februarja rok, da so pisno sporočile stališča do prejetih ponudb. Vzporedno je v teku formalno preverjanje ponudb, saj so bili ponudniki pozvani k dopolnitvam svojih vlog. Predmet javnega naročila je celotni vodovod, torej skupni objekti, povezovalni, primarni in sekundarni cevovodi. Skupni objekti in povezovalni cevovod so vključeni v prvi sklop, primarni in sekundarni cevovodi pa so zajeti v ločenih sklopih za vsako občino posebej.« MZ Gorišnica, Ormož • O novelaciji projektne dokumentacije za cesto Ormož-Markovci Kje in zakaj spreminjajo projekt Čeprav seje zdelo, daje začetek gradnje nove glavne ceste od Ormoža do Markovcev tik pred zdajci, pa podatki, ki smo jih pridobili, kažejo na nekoliko drugačno situacijo. Cesta seje v prostor umeščala in projektirala pred uničujočimi poplavami Drave, ki so bile jeseni 2012. V poplavah je Drava iz stare struge pritekla v odvodni kanal forminske elektrarne in povzročila ogromno škode. Sila vode je imela grozovito moč; takšno, daje rušila ter odnašala gozd in nasip kanala. Zaradi škode na kanalu je bilo za pol leta ustavljeno tudi delovanje hidroelektrarn Formin. Za odsek Markovci-Gorišnica gradbenega 1 . v • • dovoljenja se nimajo DARS ima za odsek glavne ceste med Gorišnico in Ormožem pridobljena tri gradbena dovoljenja. Za traso ceste je bilo izdano februarja 2007 (pred 14 leti!?), za gradnjo viadukta Sejanca oktobra 2009 in za gradnjo mostu čez kanal aprila 2019. »Vsa gradbena dovoljenja so veljavna in pravnomočna,« so navedli na Darsu ter pojasnili, da zaradi novih okoliščin v zvezi s poplavnimi vodami sprememba gradbenih dovoljenj ne bo potrebna. »Vse novelacije PZI se bodo izvedle v okviru veljavnih gradbenih dovoljenj.« Za odsek med Gorišnico in Markovci Dars gradbenega dovoljenja še nima. »Je pa v postopku pridobitve,« so dodali. Povedali so tudi, da sprememba projekta med Forminom in Ormožem zaradi dodatnih protipoplavnih ukrepov na postopek izbire izvajalca gradbenih del, kije ta čas v teku, nima vpliva. Celotni 16-kilometrski odsek med Ormožem in Markovci, vključno z mostom čez kanal, vsemi nadvozi in priključki na lokalne ceste je ocenjen na okoli 50 milijonov evrov. Vir: Lineal d. o. o. Protipoplauni ukrepi, zaradi katerih Dars spreminja PZl-dokumentacijo za gradnjo ceste Ormož-Markovci, bodo izvedeni na 2,5-kilometrskem odseku med priključkom Formin (pri elektrarni) in novim mostom čez kanal, ki bo del glavne ceste. Delno bo treba protipoplavno varnost urediti še na levem bregu kanala: proti viaduktu Sejanca, na območju reke Pesnice. Prav čez to isto območje, ki ga je Drava v poplavah 2012 gromozansko razdejala, se bo gradila nova glavna cesta, ki bo povezala Ormož in Markovce, v prihodnje verjetno tudi Ptuj. Na trasi ceste je zaradi poplav nastalo "ozko grlo", ki zahteva spremembo projektne dokumentacije. To ozko grlo predstavlja območje kakšna dva kilometra nižje od Formina proti Ormožu, na mestu, kjer stara struga Drave naredi ovinek. Poplave 2012 spremenile okoliščine Na Darsu, ki bo cesto gradil in zanjo pripravlja ter zbira vso potrebno dokumentacijo, so povedali, da so bili protipoplavni ukrepi predvideni že v stari projektni dokumentaciji iz leta 2008, le da je bila takrat evidentirana nižja maksimalna višina poplavnih vod. »Razlika med podatki o stoletnih vodah pred letom 2012 in po njem ne predstavlja takšne težave, da bi morali drastično spreminjati projekte. Že stari projekti so bili projektirani na poplavno varnost stoletnih vod plus 0,5 metra. Zato nova količina vode iz leta 2012 predstavlja še obvladujočo težavo. Projektna dokumentacija za izvedbo (PZI) odseka Gorišnica-Ormož se bo na podlagi novih dejstev dopolnila z nekaterimi protipoplavnimi ukrepi, ki bodo preprečevali poplavljanje ceste. Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) pa ne bo treba spreminjati.« Ob cesti 1,2 metra visok betonski zid Kakšni ukrepi so predvideni za protipoplavno zaščito območja? Bo cesta morda dvignjena, na viaduktu? Takšni ukrepi niso v na- črtu, so pojasnili na Darsu. Cesto bodo pred poplavami zavarovali z betonsko pregrado višine 1,2 metra, ki jo bodo namestili ob robu poljske poti. »Na tem odseku je poljska pot že bila predvidena kot protipoplavna bariera proti poplavljanju Drave, s tem ukrepom bomo to bariero le povišali. V nadaljevanju, kjer je poljska pot nižja in to ne bi zadoščalo ali pa je sploh ni, bo betonska varnostna ograja postavljena na bankino glavne ceste, s čimer bo opravljala tako nalogo protipoplavne bariere kot tudi prometnovarnostno funkcijo, tako da bo jeklena varnostna ograja na tem delu nepotrebna. Levo od kanala HE Formin proti viaduktu Sejanca, na območju reke Pesnice, bo zadoščala betonska pregrada višine 85 cm. Trasa glavne ceste bo ostala nespremenjena in se ne bo dvigala.« Mojca Zemljarič Ormož • Iščejo najemnika gostinskega lokala na letnem kopališču Brez interesenta za Picerijo pri parku Ormoški gostinski lokal, znan kot Picerija pri parku, že precej časa sameva, in to ne zgolj zaradi veljavnih ukrepov. Trenutno lokala ne upravlja nihče, vodstvo Občine Ormož (ki je lastnica objekta) pa si prizadeva, da bi kmalu našli novega najemnika. Na prvi razpis se ni prijavil nihče, zato na občini nadaljujejo iskanje. Pred nedavnim se je podjetnik iz Ivanjkovcev umaknil iz najema gostinskega lokala v neposredni bližini ormoškega parka. Na občini so že v začetku leta napovedali, da bodo novega najemnika iskali preko javnega razpisa. V preteklem tednu se je prvi rok za prijavo potencialnih najemnikov iztekel, prijavil pa se ni nihče. Glede na aktualne razmere, ki so gostincem povsem nenaklonjene, je bil izid pričakovan. »Res je zelo negotov čas za gostince, saj ne vedo, ali bodo lokali sploh smeli obratovati,« je izid komentiral Danijel Vrb-njak, župan občine Ormož. Kljub temu pa vodstvo občine ni obupalo, še več, v začetku tedna so še enkrat objavili razpis z novim rokom za oddajo vloge, ki se izteče 22. marca. Predmet razpisa je najem celotnega lokala, ki obsega gostilno (71 m2), teraso (107 m2) z drugimi potrebnimi prostori (kuhinja, WC, skladišče itd.). Najnižja možna mesečna najemnina naj bi znašala 700 evrov. Pričakujejo dve, mogoče tri prijave ... »Več zainteresiranih se je po izteku roka za oddajo vloge na prvem razpisu z vprašanji obrnilo na nas. Zanimalo jih je predvsem, ali bo občina zaračunavala najemnino v primeru, ko obratovanje lokala ne bo možno. Razjasnili smo, da bodo do plačevanja naje- mnine v tem primeru upravičeni,« je povedal pojasnil Vrbnjak, ki pri napovedovanju odziva ostaja zelo previden. »Lahko rečem, da so trije potencialni najemniki pokazali re- sen interes in upam, da se v končni fazi tudi odločijo za najem.« Kako se bo razpletlo, pa bo znano po 23. marcu. Karmen Grnjak Foto: arhiv ST Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 5. marca 2021 Ptuj • Spremenjena organizacija dela občinarjev Nove kadrovske rošade občinske uprave V tem, da bi vsak župan ob prevzemu funkcije moral imeti možnost zaposliti nekaj ljudi, ki jim brezpogojno zaupa, si je politika več ali manj enotna. Sam sistem javne uprave, v katerem delujejo občine, je precej tog, vodstveni kader pa pogosto nemočen, tudi v primeru, ko s kakšnim segmentom dela svojih podrejenih ni zadovoljen. Ptujska občinska uprava bo imela nov oddelek. Tudi s prihodom ptujske županje Nuške Gajšek so bile na nekaterih delovnih mestih izvedene prerazporeditve, nekaj novih zaposlitev pa je vezanih na njen mandat. Zdaj pa je občinski svet sprejel nov odlok, s katerim se bo delo občinske uprave še dodatno reorganiziralo. Za razliko od prejšnjega župana Mirana Senčarja si Gajškova poklicnega podžupana ni omislila, je pa s seboj na občino „pripeljala" nekaj novih obrazov. Delo mestnega menedžerja in tajnika je v začetku leta 2019 začel opravljati Matjaž Damiš. Po dobrem letu in pol se je lani zaposlil v Domu upokojencev Ptuj. V kabinetu županje je v tem mandatu tudi Stanka Krajnc Letonja kot predstavnica za odnose z javnostjo. Po odhodu Andreje Komel z delovnega mesta direktorice občinske uprave je bil na razpisu izbran sedanji direktor Alen Jev-tovic. Od aprila 2019 naprej je bila na ptujski občini kot vodja kabineta zaposlena Tamara Gajski. Tako kot Damiš tudi ona ni več del občinske ekipe. Čeprav je delovno mesto vodje kabineta sistemizira-no, je od njenega odhoda naprej že več mesecev nezasedeno. Kot vse kaže, bo tako ostalo še vsaj nekaj časa. Županja je naloge vodje kabineta namreč predala kar direktorju občinske uprave. Se pa prerazporeditve obetajo še na nekaterih drugih področjih dela. Postaja kabinet županje največji oddelek brez vodje? Organizacijo in naloge občinske uprave MO Ptuj je doslej opredeljeval odlok iz leta 2015. Po dobrih petih letih so ga na predlog županje Nuške Gajšek nekoliko spremenili. Po spremembi, ki so jo mestni svetniki potrdili soglasno, bo v naslednjih treh mesecih županja uskladila akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na občinski upravi. Kot je pojasnila Gajškova, se odlok spreminja predvsem z namenom, da se razbremeni oddelek za gospodarske dejavnosti in se zadeve, ki so zaradi preobremenjenosti nekaterih zaposlenih stale, začno reševati hitreje. Omenjeni oddelek, ki ga vodi Andrej Trunk, je očitno imel zelo širok delokrog obveznosti, zato odločitev za spremembo. To je razlog, da na občini ustanavljajo nov oddelek za pravne zadeve in stvarno premoženje. Infrastruktura, promet in urejanje prostora bodo še naprej v domeni oddelka za gospodarske dejavnosti, medtem ko bodo nepremičnine in upravljanje z zemljišči v pristojnosti novega oddelka. Štefan Čelan ideji o reorganizaciji na izbrani način ni bil brezpogojno naklonjen, na seji se je namreč spraševal: „Ali kabinet županje postaja največji oddelek brez vodje." Gajškova je odgovorila, da kabinet županje vodi direktor občinske uprave in obenem spomnila, da je bilo novo delovno mesto vodje kabineta ustanovljeno prav v času, ko je občino vodil Čelan. Sedanja županja meni, da trenutno ni potrebe po zaposlitvi na to delovno mesto (po odhodu Tamare Gajski): „Koordinacija je možna preko direktorja. Kar se tiče reorganizacije, pa prerazpo-rejamo zgolj zato, ker si želimo večjo operativnost posameznikov. Oddelek za gospodarske zadeve je preobsežen, zato se razbremenjuje." Klemenc zadovoljen, Čelan ne Svetnik Milan Klemenc, ki je bil večkrat kritičen do dela posameznih zaposlenih na občinski upravi, je zadovoljen z napovedano reorganizacijo dela. Sam je celo s prstom pokazal na nekatere posameznike, ki po njegovem niso dobro opravljali svojega dela. Ena izmed njih mu je takrat zagrozila celo s tožbo, a se je pri tem zadeva končala. „Od vseh strokovnih sodelavcev pričakujem, da se bodo udeleževali odborov in odgovarjali na vprašanja svetnikov in zunanjih sodelavcev. Vodja oddelka sicer lahko postavi osnovo, podrobnosti pa pozna tisti, ki je projekt pripravil," je svoja pričakovanja predstavil Klemenc. Predlog Klemenca, da se odborov in kolegijev udeležujejo zaposleni na oddelkih in ne le vodje, bi po Čelanovem mnenju lahko sprožil nesporazume. Prepričan je, da je najprej treba jasno opredeliti odgovornosti posameznih delavcev glede na naloge in funkcije, ki jih imajo. Dodal je še, da sprememba odloka sploh ni bila potrebna in da bi županja lahko delo reorganizirala drugače: „Ne da se politika v to vmešava." Gaj-škova pa je zatrdila, da je bila to s pravnega vidika najboljša rešitev. Kljub nekaj izraženim pomislekom so mestni svetniki spremembe odloka o organizaciji in nalogah občinske uprave MO Ptuj sprejeli soglasno. Županja je prepričana, da bo reorganizacija prinesla izboljšave nekaterih področij dela, nekatere zadeve naj bi se hitreje reševale. Dženana Kmetec Ptuj • Ekskluzivno o količinah načrpane in odpadne vode v Perutnini 1 V javno kanalizacijo letno če: Perutnina Ptuj (PP) je iz proizvodnih obratov v javno kanalizacijo in na ptujsko c ljevarstvenim dovoljenjem bije smela 500.000 m3, predhodno že očiščene na lastni Onesnaževanje, ki ga povzroča Perutnina Ptuj, v javnem prostoru nikoli doslej ni bilo povsem razkrito. Nemalokrat je bilo slišati očitke o preobremenjevanju CČN Ptuj z industrijskimi odplakami, ki prihajajo iz bližnjih živilsko-predeloval-nih obratov. A konkretnih številk javnost ni poznala. V Komunalnem podjetju (KP) Ptuj, ki upravlja javno kanalizacijo, podatkov o količini odplak iz Perutnine ne želijo razkrivati. V molk so se zavili tudi v Perutnini. Bolj zgovorni v zvezi s problematiko so bili na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (I RSOP). Povedali so, da je Perutnina v nekaterih letih na CČN Ptuj odvajala več odplak, kot bi jih smela v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD). Zaradi preseganja mejnih vrednosti nekaterih parametrov ptujski živilski gigant z odpadnimi vodami obremenjuje okolje. In to še ni vse. Brez dovoljenj so črpali tudi vodo za tehnološki proces. Inšpekcija ukrepala, Perutnina se odziva počasi Okoljska inšpekcija je Perutnini v začetku leta 2019 naložila izvedbo vseh potrebnih ukrepov, da količina odpadnih tehnoloških vod na iztoku V1 v Mesni industriji, ki se odvajajo v javno kanalizacijo in CČN Ptuj, ne bo presegla največjih dovoljenih vrednosti v OVD. Inšpekcija je odredila tudi izvajanje obratovalnega monitoringa tehnoloških vod, kot je to določeno z OVD. Rok za izvedbo ukrepov je bil določen do konca leta 2019. Perutnina naloženih ukrepov ni izvedla, inšpekcija je nov rok za sanacijo stanja prestavila na konec leta 2022. Če do takrat odrejenih ukrepov ne bodo izvedli, jim grozi kazen v višini deset tisočakov. Malega podjetnika ali delavca bi takšna globa pokopala, za Perutnino s skoraj 300 milijoni evrov letnih prihodkov je to drobiž. Industrijske odplake obremenjujejo okolje Po podatkih okoljskega inšpektorata sme Perutnina v javno kanalizacijo (preko industrijske čistilne naprave) odvesti 500.000 m3 industrijske odpadne vode. Dovoljeno količino je v zadnjih petih letih presegla dvakrat. V letu 2017 so odvedli 70.000 m3 in v 2019 2.900 m3 več, kot bi smeli. Inšpektorji so pod drobnogled vzeli tudi rezultate vzorčenj odpadnih vod na iztoku V1, ki za nekatere parametre kažejo preseganja mejnih vrednosti. In sicer za raztopljene snovi, sulfid (žveplo) in težkohlapne lipofilne snovi (mineralna, rastlinska in živalska olja, maščobe, masti in voski, ki imajo temperaturo vrelišča nad 250 stopinj Celzija). »Naprava na tem iztoku z odvajanjem industrijske odpadne vode obremenjuje okolje čezmerno, glede na mejne vrednosti, določene z OVD. Sulfid presega mejno vrednost za več kot 50 odstotkov, težkohlapne lipofilne snovi so presežene pri več kot treh Če številke postavimo v širši kontekst Iz podatkov, s katerimi razpolagamo, je moč sklepati, da se na CČN Ptuj iz vseh ptujskih gospodinjstev skupaj prečisti približno enaka količina odplak kot iz Perutnine Ptuj. Samo iz enega Perutnininega iztoka se je po podatkih IRSOP v letu 2019 v javno kanalizacijo steklo čez 500.000 m3 odpadne industrijske vode, iz vseh gospodinjstev skupaj na Ptuju pa 670.000 m3 (podatki KP Ptuj, poslovno poročilo). KP Ptuj v poslovnem poročilu navaja, da so v letu 2019 za območje MO Ptuj prečistili 1,7 mio m3 odpadnih vod iz gospodarstva, 670.000 m3 iz gospodinjstev in 110.000 m3 iz negospodarstva, skupaj torej okoli 2,5 mio m3 odplak. Zanimiva je primerjava številk, ki jih Komunala navaja o odvajanju in čiščenju za segment gospodarskih uporabnikov. Vsa ptujska podjetja so v javno kanalizacijo spustila 1,1 mio m3 odpadne vode, iz gospodarstva očiščenih odplak pa je bilo 1,7 mio m3. Podatki o količinah odvajanja in čiščenja za gospodinjstva in negospodarski sektor so medtem do m3 identični. Je torej razlika med količino odvajanja in čiščenja odplak iz gospodarstva, ki znaša 610.000 m3, Perutninina? Ptuj • Saga z načrtovano gradnjo ceste in novega naselja se nadaljuje Bo občini uspelo doseči razlasti Ker ptujski občini z Marijo Petek kot lastnico velikega dela zemljišč v Novi vasi, kij Ta je še v teku, a sta Petkova in njen odvetnik Peter Suric prepričana, da javnega i sam lastnik zemljišč novega stanovanjskega naselja in ne občina, kar pa zgolj doc to razlago ne strinjajo. „Mestna občina Ptuj bi za izgradnjo ceste, ki naj bi med drugim potekala po mojih nepremičninah, namenila kar 700.000 evrov. A iz njihovih pojasnil, da se usklajujejo z investitorjem, je razvidno, da bi izgradnjo navedene ceste dejansko financiral kar sam lastnik zemljišč novega stanovanjskega naselja. Iz tega je mogoče sklepati, da občina očitno sama sploh ni pripravljena financirati izgradnje nove ceste, kar pa zgolj dodatno pod vprašaj postavlja obstoj iz njene strani zatrjevanega javnega interesa po izgradnji takšne ceste," meni Petkova. Prav zaradi navedenega je prepričana, da javni interes dejansko v tem primeru sploh ni izkazan, pač pa, da „občina s prikazovanjem domnevnega javnega interesa zgolj navidezno ustvarja podlago za to, da si bo lahko zasebnik (lastnik zemljišč novega stanovanjskega naselja) na tujih nepremičninah zgradil cesto za svoje potrebe oziroma za potrebe svojih nepremičnin." Ob vsem tem izpostavlja, da je po prostorskem načrtu dostopna cesta za novo stanovanjsko naselje predvidena po Ulici Jožefe Lacko, nova dostopna cesta do navedenega naselja pa da je bila predvidena tudi na ulico Na jasi. Zaradi pripomb javnosti iz OPPN za navedeno območje je bila kasneje ta navezava izbrisana. „Po eni strani je torej občina sama eno izmed sprva predvidenih dostopnih cest črtala, po drugi strani pa zdaj zatrjujejo, da naj bi bila razlastitev in gradnja nove ceste čez naše nepremičnine edina možna rešitev. Izgradnja ceste, ki naj bi potekala po zasebnih zemljiščih kar štirih različnih lastnikov (ki vsi izgradnji nasprotujemo), v prostorskem na- črtu, ki velja za območje naših nepremičnin - območje novega stanovanjskega naselja namreč ureja drugi OPPN, kot pa velja za naše nepremičnine -, namreč sploh ni predvidena. Izgradnja nove ceste ni in ne more biti nujna, niti v javnem interesu," še sklene Petkova. Občina: »Javni interes obstaja!« Zagata, ki jo trenutno rešuje ptujska občina, ima dolgo brado. Ker očitno prostorskih zadev niso planirali celovito, je nastal velik in težko rešljiv problem. Na občini so sicer večkrat poudarili, da si ne želijo razlastitev, ker dogovora niso dosegli, pa so na ptujsko Upravno enoto oddali vlogo za razlastitev. Prepričani so, da za to obstaja javni interes, saj da bodo cesto lahko uporabljali vsi pod enakimi Marija Pe mičnin, p< Foto: CG petek • 26. februarja 2021 V središču Štajerski 7 5tuj z pol milijona m3 onesnaženih odplak entralno čistilno napravo (CČN) v letu 2017 odvedla 570.000 m3 industrijske odpadne vode. V skladu z oko-i industrijski čistilni napravi, so povedali na republiški inšpekciji za okolje in prostor. Črpajo več vode, kot je porabi Ptuj KP Ptuj je v letu 2019 na celotnem vodooskrbnem sistemu, ki pokriva 24 občin, prodala 3,6 mio m3 pitne vode. Perutnina sme po podatkih DRSV v treh vodnjakih Mesne industrije na Bregu za tehnološko rabo letno načrpati 2,4 mio m3, kar je bistveno več, kot je celotna poraba vode iz javnega vodovoda na območju MO Ptuj. V letu 2019 so vsa ptujska gospodinjstva porabila dobrih 940.000 m3 vode, gospodarstvo 330.000 m3 in negospodarstvo 100.000 m3; skupaj torej okoli 1,4 mio m3. Perutnina Ptuj po podatkih okoljske inšpekcije v javno kanalizacijo odvaja prevelike količine industrijskih odplak, ki pri nekaterih parametrih presegajo tudi določene mejne vrednosti. meritvah, v štirih primerih je mejna vrednost presežena za več kot 50 odstotkov,« so pojasnili na IRSOP. Preverjali so tudi vzorčenja odpadnih vod na iztoku V2, kjer preseganj z OVD predpisanih mejnih vrednosti niso zaznali, kot tudi ne prekomernega obremenjevanja okolja zaradi odvajanja industrijske odpadne vode. Za iztok Vi so inšpektorji sredi lanskega julija Perutnini odredili, da mora do konca letošnjega leta izvesti vse ukrepe, da parametri odpadnih industrijskih vod ne bodo presegali predpisanih mejnih vrednosti. Analize odpadnih vod za Perutnino oziroma obratovalni monitoring izvaja podjetje Ikema. V treh vodnjakih smejo načrpati 2,4 mio m3 vode letno Okoljski inšpektorji so v Perutnini na Bregu vzeli pod drobnogled tudi črpanje vode. Za PC Krmila je bilo februarja 2019 z odločbo odrejeno, da si mora podjetje za rabo vode v tehnološke namene za proizvodnjo krmil pridobiti vodno dovoljenje. Pridobili so ga jeseni istega leta in o tem obvestili IRSOP. Perutnina ima dovoljenje za črpanje vode od leta 2010 pridobljeno tudi za tri vodnjake na lokaciji Mesne industrije. »Vodna pravica je izdana za namen hlajenja v tehnološkem procesu v klavnici, predelavi in v farmi Breg,« so povedali na Direkciji RS za vode (DRSV), ki v imenu države izdaja vodna dovoljenja. Perutnina nas je pustila brez pojasnil Vodstvu Perutnine smo zastavili vprašanja, koliko časa in kakšne količine vode so za tehnološke namene črpali brez vodnega dovoljenja. Kakšne količine smejo črpati po pridobljenem vodnem dovoljenju? Kako daleč so z gradnjo čistilne naprave v PC Mesna industrija na Bregu, ki bo zmanjšala obremenjenost CČN Ptuj? Koliko odpadnih industrijskih vod letno odvedejo na CČN Ptuj? S pojasnilom so bili skopi:» V Perutnini Ptuj spoštujemo vse odločbe in pripombe inšpekcijskih pregledov, tako tudi inšpekcije za okolje. Trudimo se, da vse odločbe in pripombe realiziramo v čim krajšem možnem času. Zastavljena vprašanja se dotikajo podrobnosti našega poslovanja, pa tudi sodelovanja s poslovnimi partnerji, ki so predmet poslovnih pogodb in jih ne razkrivamo.« V skladu z vodnim dovoljenjem (PC Mesna industrija), ki velja do leta 2040, sme Perutnina iz dveh vodnjakov črpati 33 litrov vode na sekundo oziroma 900.000 m3 letno (iz vsakega). Za tretji vodnjak je dovoljena količina črpanja 40 litrov na sekundo in 650.000 m3 letno. Za odvzete količine vode iz vseh treh vodnjakov je Perutnina državi od leta 2010 plačala 777.000 evrov vodnega povračila. V skladu z zakonom o vodah (123. člen) bi se za črpanje vode morala plačevati še dajatev za vodno pravico. Vendar država Slovenija predpisa, ki bi urejal plačevanje vodne pravice, nima. Kdaj je moč ta predpis pričakovati, na DRSV nimajo odgovora. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG tev - javni interes sploh obstaja? jih potrebujejo za izgradnjo nove ceste, ni uspelo doseči dogovora, so že lani sprožili postopek za razlastitev. interesa, kar je pogoj za razlastitev, v tem primeru ni: „Izgradnjo navedene ceste bi dejansko financiral kar iatno pod vprašaj postavlja obstoj zatrjevanega javnega interesa po izgradnji takšne ceste." Na občini se s tek je (frepričana, da javnega interesa za gradnjo ceste po njenih nepremičninah ni. Enako naj bi menili vsi štirje lastniki nepre-1 katerih bi cesto gradili. Odločila bo Upravna enota Ptuj. pogoji in ne zgolj lastniki bodočega novega naselja: „Nova cestna povezava je predvidena v občinskem prostorskem načrtu (OPN) in je razvidna iz grafičnega prikaza območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture. Predvideno cesto bo lahko vsakdo prosto uporabljal na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa ter je za njo, skladno z Zakonom o cestah, izkazan javni interes. Postopek pridobitve zemljišč za potrebe izgradnje navedene cestne povezave se vodi na upravni enoti, kot to izhaja iz veljavne zakonodaje, pa občina pa v okviru navedenega postopka izkazuje javni interes." Kar se tiče financiranja izgradnje ceste, občina skladno z Zakonom o urejanju prostora zagotavlja gradnjo komunalne opreme, ka- 0 prioritetah ptujske občine Tudi, če bi se izkazalo, da javni interes obstaja, se Petkova sprašuje, ali ni takšno financiranje gradnje nove ceste nenavadno in vprašljivo iz vidika nujnosti oziroma postavljanja prioritet: „Moja nepremičnina - hiša, kakor tudi veliko sosednjih nepremičnin v Novi vasi pri Ptuju, sploh še nima zagotovljenega priklopa na javno kanalizacijo, manjkajo tudi pločniki ob glavni cesti ipd., za kar pa občina vse do danes očitno še ni našla volje oziroma še ji ni uspelo zagotoviti potrebnih sredstev v občinskem proračunu. Glede na navedeno se mi upravičeno postavlja vprašanje, ali smo vsi prebivalci občine enako pomembni oziroma enakovredni, ali pa se s takšnim postopanjem dejansko favorizira zgolj interese posameznikov." mor spadajo tudi občinske ceste. „Samo gradnjo lahko opravi občina sama, lahko pa investitor in občina skleneta pogodbo o opremljanju, s katero se dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za novo komunalno opremo, ki jo je sam zgradil," še pojasnijo na občini. Žogica je zdaj na Upravni enoti Ptuj, ki ima tudi v tem primeru težko delo. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 5. marca 2021 Slovenija, Spodnje Podravje • Z 8. marcem država prosta bolezni modrikastega jezika Goveda in drobnico odrešili z obveznim cepljenjem Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)je napovedala ukinitev območja z omejitvami zaradi bolezni modrikastega jezika, kar pomeni, da bo Slovenija postala prosta te bolezni. Na UVHVVR pojasnjujejo, da je program izkoreninjenja bolezni modrikastega jezika (BTV) dal dobre rezultate, preventiva je bila učinkovita, zato od 8. marca ne bodo več veljale ne omejitve ne z njimi povezani ukrepi. Status BTV proste države pa Sloveniji prinaša kar nekaj sprememb pri trgovanju in izvozu živali, dovzetnih za to bolezen. Govedo in drobnica, namenjena iz Slovenije v druge bolezni proste države članice Evropske unije, bo namreč po novem od-premljeno brez dodatnih pogojev, ki so doslej veljali. Bo pa treba še vedno upoštevati vse pogoje, ki veljajo pri vnosu goveda in drobnice iz držav članic, ki imajo omejitve zaradi BTV. Poznanih 24 mutacij virusa Bolezen modrikastega jezika je bolezen domačih in divjih prežvekovalcev. Konji in prašiči za BTV ne obolijo, prav tako za bolezen ni dovzeten človek. Čeprav najbolj prizadene ovce, pa govedo velja za glavni rezervoar virusa med sesalci. Doslej so identificirali že 24 različnih serotipov tega virusa, ki pa se z živali na žival ne prenaša preko stika ali izločkov, ampak 1 ...... | , pf •"¿•.•v--- - . ^ - - ; • ' .. ; , ■ ■ . - ..oí Bolezni modrikastega jezika, ki prizadene govedo in drobnico ter kmetom povzroča gospodarsko škodo, v Sloveniji uradno ni več. ga prenašajo krvosesne mušice iz rodu Culicoides. Tudi mehanskega prenosa virusa med posameznimi čredami živali ter znotraj same črede zaradi slabih higienskih razmer ni mogoče povsem izključiti. Bolezen, ki jo je pri obolelih živalih mogoče prepoznati po spremembah na ustni in nosni sluznici ter roževi-ni parkljev, so odkrili v Južni Afriki, od koder se je nato najprej razširila po večini tropskih in subtropskih držav, po letu 1999 še v Grčiji, Italiji, na francoski Korziki in španskih Balearskih otokih, posamezne primere pa so zaznali tudi v Bolgariji, na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovu, v Srbiji in Črni gori. Leta 2006 so živali za BTV prvič zbolele na Nizozemskem, v Belgi- ji, Luksemburgu, Nemčiji in delih severovzhodne Francije, že leto kasneje pa je bolezen izbruhnila po celotni severni in zahodni Evropi ter zaradi povečane smrtnosti drobnice in goveda ter izgube proizvodnje povzročila resno gospodarsko krizo v kmetijstvu. Uvedba programa cepljenja v letu 2008 velja za pomembno prelomnico, saj se je bolezen začela postopno umirjati. Kljub temu so se različni sevi virusa še naprej občasno pojavljali, tako so denimo BTV 4. novembra 2015 prvič potrdili tudi v Sloveniji, in sicer na kmetijskem gospodarstvu z govedom v občini Kuzma, sledili pa primeri na različnih koncih države. Bolj se bojijo afriške prašičje kuge »Država je odredila obvezno cepljenje goveda in drobnice, ki ga je finančno tudi v celoti krila. Preventiva se je izkazala kot učinkovita, saj se bolezen ni širila, na našem koncu na primer je sploh nismo zaznali,« razlaga Stanko Korpar, veterinar ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. »Seveda je nemogoče s stoodstotno zanesljivostjo trditi, da se ne bo več pojavila. Cepljenje je bilo verjetno letos zadnjič, če bo šlo kaj narobe, bo pač ponovno uvedeno. Dejstvo je, da gre za nevarno bolezen, ki kmetom povzroča veliko gospodarsko škodo, je pa obenem res, da se trenutno veliko bolj bojimo afriške prašičje kuge (APK), ki jo imamo tik pred vrati. K sreči Madžarska, ki je s potrjenimi primeri APK najbližja Sloveniji, dosledno izvaja preventivne ukrepe in posege med populacijo divjih prašičev. Kljub temu najbrž ni vprašanje, ali se bo bolezen pojavila tudi pri nas, ampak bolj kdaj. Takrat bodo najbolj prizadeti prašičerejci, saj se bo prodaja ustavila, država pa po moje še vedno nima natančno dorečene strategije, kaj in kako bo, če/ko bodo tudi pri nas potrjeni prvi primeri smrtonosne afriške prašičje kuge.« Senka Dreu Promocijsko sporočilo Sinsay - dobra moda, dobre cene SINSAY je poljska blagovna znamka, ki od leta 2013 na tržišča po vsem svetu prinaša najnovejše modne trende po najugodnejših cenah. Poleg mode za najstnice, ki ostaja bistven element njegovega DNK-ja, lahko danes v Sinsayju najdete tudi oblačila in dodatke za ženske in moške in otroško kolekcijo, ki jo predstavlja linija izdelkov FOX & BUNNY. Sinsayjevo ponudbo dopolnjujejo tudi izbrani dodatki za dom in manjši okrasni pohištveni elementi, ki utrjujejo Sin-sayjev položaj blagovne znamke za ljudi z aktivnim življenjskim stilom. Prva Sinsay trgovina v Sloveniji se je odprla v Kopru, septembra 2019, od konca leta 2020 so njihovi izdelki strankam v Sloveniji na voljo tudi na spletu, 12. 3. 2021 pa se odpira druga trgovina v Sloveniji, in sicer pri nas na Ptuju v nakupovalnem centru Qcenter Ptuj v Puhovi. V trgovini na skoraj 1.300 m2 površine bo zagotovo vsakdo našel nekaj zase in za svoje najdražje. Za dame izstopa aktivna športna kolekcija GYM HARD. Pričakajte pomlad pripravljene! Z novo SINSAY Gym hard športno kolekcijo boste težko našle izgovor za lenarjenje! Kolekcija združuje šport in glamur. V ospredju sta minimalizem in ikonični slog devetdesetih let prejšnjega stoletja. Barvna paleta zajema črne in sive tone, prašno roza in prašno turkizno barvo. Izdelke poleg uporabnosti odlikujeta tudi modnost in sodobnost, ki se kažeta v elementih in posebnostih, kot Slovenija • Za bolj pravičen obračun davčne osnove Dacarji ustavili odločbe o obveznem DDV za kmete Na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) so se konecjanuarja zgrnile pritožbe kmetov, ki jim je Finančna uprava (FURS) izdala odločbe o obveznem vstopu med davčne zavezance. so zanimivi izrezi in naramni- ce, povišani pasovi pri pajki-cah, kombiniranje različnih struktur in materialov in potiski na robovih ter elastikah. Kolekcija je idealna tako za aktivno preživljanje popoldneva v dobri družbi kot tudi za vadbo joge doma. V Sinsayju so pomislili na vse, saj boste poleg oblačil v trgovini našle tudi vse potrebne dodatke za modno in aktivno preživljanje prostega časa. Se kmalu vidimo v Sinsayju v Qcentru Ptuj v Puhovi! »Mnogim je FURS poslal poziv, da se zaradi obveznega vstopa v sistem DDV izjasnijo glede identifikacije davčnega zavezanca, kar je kmete močno razburilo,« pravijo na zbornici. Dacarji sicer po uradni dolžnosti kmeta določijo za davčnega zavezanca in mu izdajo identifikacijsko številko za DDV, kadar katastrski dohodek (KD) njegove kmetije za zadnje leto presega znesek 7.500 evrov. Zavezanec za DDV postane tisti, ki ima med člani kmečkega gospodinjstva najvišji katastrski dohodek. Katastrski dohodek za 2019 namesto 2020 »Na zbornici smo primerjali lestvice katastrskega dohodka (KD) za kmetijska zemljišča v letih 2018, 2019 in 2020, prav tako smo upoštevali postopnost vključevanja KD v davčno osnovo. Leta 2018 je ta znašala 55 % KD, leta 2019 75%, lani pa zaradi epidemije 50 %. Ugotovili smo, da se je davčna osnova v letu 2019 precej povečala, lani pa z izjemo hmeljišč znižala na raven izpred leta 2018. Ker pa ^//VAMCNAU £Pü B LIKE eralni f/nančni urad Foto: arhiv ST je FURS pri doslej posredovanih obvestilih o obvezni vključitvi v sistem DDV kot osnovo upošteval podatke o KD za leto 2019, bi zelo verjetno večina sedaj identificiranih obveznikov takoj po prejemu dohodninskih odločb za leto 2020 zahtevala izstop iz sistema DDV, saj praga za vstop, torej 7.500 evrov obdavčljivih dohodkov, ne bi dosegala. Zato je upravni odbor zbornice 12. februarja finančno upravo pozval, da takoj ustavi izdajanje odločb o obveznem vstopu v DDV na podlagi podatkov o katastrskem dohodku iz leta 2019 in odločbe pripravi gle- de na lanske podatke,« razlagajo na zbornici. FURS upošteval argumente Poziv je uspel, saj so dacarji upoštevali argumente zbornice. Še več, z izdajo odločb bodo počakali do pridobitve podatkov o izplačanih subvencijah za lansko leto. Glede na to, da se v katastrski dohodek kmečkega gospodinjstva prišteva še znesek prejetih subvencij, bodo na finančni upravi upoštevali tudi višine subvencij. »Pri davčnih zavezancih, ki so v letu 2020 prejeli visoke subvencije, na podlagi katerih se pričakuje, da njihov katastrski dohodek za lani ne bo padel pod 7.500 evrov, bomo nadaljevali z identifikacijo za namene DDV. Do nadaljnjega pa postopki ne tečejo, razen v primerih, ko si kmetje sami želijo postati davčni zavezanci,« so zapisali dacarji, zbornica pa je vse, ki so odločbe o obveznem vstopu v DDV že prejeli in se z njimi ne strinjajo, pozvala, da se po pomoč pri reševanju problema obrnejo nanje. Senka Dreu Foto: SD petek • 5. marca 2021 Turizem in rekreacija Štajerski 9 Zavrč • Trenerje in mlade igralce čakajo številni izzivi Mladi nogometaši se po dolgem odmoru vračajo na igrišče Skoraj pet mesecev je minilo, odkar so športna društva prekinila trenažne procese. Tako so tudi mladi nogometni navdušenci iz Zavrča skoraj pet mesecev čakali na dovoljenje, da lahko stopijo na travnate površine. V Športnem društvu nogometna šola (ŠD NŠ) Zavrč v zadnjih letih veliko pozornosti namenjajo vključevanju otrok in mladine v šport. V preteklem letu so v tej smeri naredili nov korak - z osnovami nogometne igre so začeli spoznavati tudi predšolske otroke. Najmlajši nogometaši so imeli po dva treninga na teden, starejši otroci in mladostniki pa so trenirali več. Ob koncih tedna so imeli tudi tekmovanja. Jesen pa je prinesla nov val epidemije in z njim tudi nove vladne ukrepe. »V času prepovedi, od sredine oktobra naprej, so bile vse nogometne aktivnosti prekinjene,« je povedal Miha Leskovar, vodja mladinskega programa ŠD NŠ Zavrč. V tem obdobju so otrokom in mladostnikom pripravljali načrte treningov za delo doma s ciljem, da se telesna pripravljenost ohranja. Odziv pa ni bil velik. Le četrtina se je odzivala na virtualne treninge »Otroci so dobili navodila za individualne treninge v domačem okolju, ki so vključevali vaje za osnovno vzdržljivost in vaje za moč. Posredovali smo jim tudi navodila za vključitev v treninge preko aplikacije Zoom. Ocenjujemo, da se je teh treningov udeležila Nekateri so sicer vadili doma, na daljavo, vendar je jasno, da vsa mladina po domovih nima ugodnih pogojev za vadbo, manjka strokovno vodstvo, motivacija je nižja, pri ekipnih športih pa še posebej trpi uigravanje. približno četrtina mladih, individualne treninge pa je izvajala slaba polovica,« je navedel Leskovar. Upad odzivnosti otrok in mladostnikov je bilo pričakovati. Motivacija je namreč močno odvisna od trenerjeve spodbude in ekipnega duha, ki ga je na daljavo skorajda nemogoče graditi. Pomemben vpliv na odzivnost pa so tudi pogoji za vadbo, ki jo omogoča urejena športna infrastruktura. Vsak otrok doma pač nima ustrezne opreme, dovolj velikega dvorišča; otroci, ki živijo v stanovanjih, včasih nimajo niti balkona. »Nogometna pavza bo pustila posledice!« V ŠD NŠ Zavrč pričakujejo, da se bo na treninge vrnila velika večina otrok, ki je trenirala pred zaprtjem. »Skrbi nas, da se zaradi predolge pavze ne bodo vrnili vsi otroci. Med tistimi, ki pa se bodo vrnili, lahko pričakujemo, da bo veliko otrok slabše telesno pripravljenih, saj je bila nogometna pavza predolga in bo vsekakor pustila posledice. Pri odmerjanju intenzivnosti in količine treninga bomo morali biti zelo previdni, saj se zaradi slabše pripravljenosti poveča možnost nastanka poškodb,« je pojasnil Leskovar. Telesna pripravljenost športnika v danem trenutku je izhodišče, na katerem v športnih društvih načrtujejo zahtevnost in intenzivnost vadbe, v nasprotnem primeru je učinek lahko povsem kontraproduktiven ali celo izzove poškodbe. Teorijo potrjuje kopica izpovedi posameznikov, ki so po daljši pavzi spomladi ob prvem lepem vremenu sklenili, da vadbo nadaljujejo tam, kjer so jeseni prenehali. Najbolj mila posledica so bile bolečine v mišicah in nekajdnevno romanje športnih copat v neznan kot sobe. Vendar so odzivi otrok in odraslih različni. Otroke lahko ugotovitev, da več ne zmorejo tolikšnih naporov kot jeseni (sploh če so otroka prijatelji med tem 'prehiteli') povsem odvrne od nadaljnjega treniranja. V ŠD NŠ Zavrč se tega zavedajo: » Najpomembnejše bo ugotoviti nivo fizične pripravljenosti pri večini otrok in temu prilagajati proces treniranja, da se izognemo preutrujenosti in tako zmanjšamo možnost za nastanek poškodb. Največ pozornosti bomo na začetku namenili osnovni fizični pripravljenosti,« je zagotovil Leskovar. Karmen Grnjak Trenerji se bodo testirali Ob vrnitvi na igrišče bodo seveda veljali strogi ukrepi. Med drugim se bodo morali tudi trenerji vsak teden testirati. Vse to je postalo del vsakdana, ki ga v ŠD NŠ Zavrč sploh ne komentirajo. Želja po vrnitvi na igrišče je prevelika. »Želimo si, da se razmere čim prej normalizirajo, da bomo lahko nemoteno nadaljevali treninge in zastavljen plan. Če bomo lahko trenirali, bomo nogometno šolo ponovno dvignili na nivo, kjer je v času prvoligaškega nogometa že bila,« je zagotovil Leskovar. V Zavrču in Cirkulanah je bilo sicer lani v trenažni proces vključenih skupaj približno 80 otrok, od tega 35 v Zavrču. Foto: SD NS Zavrč Miha Leskovar Markovci • Top lokacija za številne lastnike avtodomov Na postajališču za avtodome premalo prostora Na postajališču za avtodome v Športnem parku Zabovci - Markovci seje minuli konec tedna ustavilo veliko število avtodomarjev iz vse Slovenije. Z brežine Ptujskega jezera sijih lahko naštel okoli 15. Po besedah tistih, ki so tam prenočili, naj bi jih bilo še več. Nekateri so parkirali kar na zelenih površinah, ker na uradnih, osmih mestih ni bilo več prostora. Postajališče privablja z lepo urejenim prostorom Postajališčeje znotraj kompleksa objektov ŠRD Zabovci. Občina Markovci gaje uredila pred tremi leti. Gre za prostor ob Ptujskem jezeru in manjšem ribniku, na katerem je prostora za osem avtodomov. Parkirna mesta so deloma asfaltirana z urejeno travnato površino. Na postajališčuje poskrbljeno za elektriko, vodo, izpust odpadne vode in fekalij. Na območju je tudi objekt, namenjen piknikom, otroška igrala, igrišča za odbojko, rokomet, mali nogomet, košarko in balinišče. Občina Markovci je tako ena izmed 80 slovenskih občin, ki sodelujejo v vseslovenski mreži, ta pa popotnikom z avtodomi ponuja več kot 165 postajnih mest. 1 i' 1 Sri- ;; j[ Ü- mrnm Foto: Občina Markovci Postajališče za avtodome v Markovcih je zaživelo. Kot je povedal Damjan Krajnc iz Ljubljane, je celotno območje zelo lepo in skrbno urejeno. »Lokacija je res top, prav tako je primerna cena. Pritegnila nas je tudi bližina starega mestnega jedra, do katerega se lahko sprehodiš ali odpraviš s kolesom. Mi smo sicer že nekaj časa načrtovali obisk postajališča v Markovcih in res smo zadovoljni z izbiro.« Večja gneča je bila v Markovcih najverjetneje tudi zaradi tega, ker se je obalna regija obarvala rdeče in so lastniki avtodomov iskali nove zanimive lokacije za pobeg od doma. Med njimi je bil tudi Miran Selan iz Velenja, ki se je prvič pripeljal v ta kraj. Tudi on je bil zelo zadovoljen z urejenostjo postajališča. Izpostavil je predvsem mir in veliko možnosti za rekreacijo, predvsem za pohode in kolesarjenje. »Super je in še bomo prišli sem,« je dodal Selan. Sogovornika sta povedala še, da bi vsekakor bilo pametno razmisliti o širitvi postajališča za avtodome. Zaradi epidemije in zaprtih meja je namreč potovanje z avtodomom po Sloveniji vse bolj priljubljeno. To so seveda tudi turisti z veliko dodano vrednostjo, saj so večinoma zelo aktivni, hkrati pa v kraju, ker se ustavijo, zapravijo tudi nekaj več denarja kot drugi. Prostor za avtodome pri Termah Ptuj zaprt Veliko jih je sicer minuli konec tedna na postajališču v Markovcih parkiralo na površinah, ki niso bile namenjene parkiranju. Znaka, ki bi to prepovedoval, sicer niso opazili. Možnost za postanek so iskali tudi pri Termah Ptuj, kjer pa je bilo vse zaprto. Glede na epidemiološko situacijo in stanje v turizmu se bo verjetno v prihodnje več ljudi odločalo za počitnice z avtodomom. Ptuj z okolico ima tako na tem področju odprtih še veliko možnosti. Glede na velik naval bi bilo morebiti dobro razmisliti o ureditvi novih postajališč za avtodome. Spomnimo, da se je pred leti že govorilo o tem, da bi eno izmed postajališč uredili na gramoznem parkirišču pri peš mostu. Ideja je očitno ostala samo na papirju. Estera Korošec ■ "-.=■■.'--y. :'■<■ Nekateri so parkirali kar na zelenih površinah. Foto: EK 10 Štajerski Podravje petek • 5. marca 2021 Rače-Fram • S seje občinskega sveta Graja vodstvu občine V drugi polovici februarja je zasedal raski občinski svet Seja je po pričakovanjih potekala brez kakršnih koli zapletov. Vsi predlagani sklepi so bili soglasno sprejeti, najbolj pestra pa je bila razprava ob točki Vprašanja in pobude svetnikov, Iger je svetnica vodstvu občine posredovala grajo od občanov. Za sanacijo škode bodo občani morali poskrbeti sami! Za vzdrževanje vodovodnega omrežja do lokacije vodomera skrbi upravljavec. Doslej je ta določba veljala tudi za uporabnike, ki imajo vodomer v hiši. V praksi je to pomenilo, daje sleherno škodo, kije nastala zaradi okvare na delu omrežja pred vodomerom, krila občina, vključno s škodo na nepremičnini, ki je nastala zaradi izliva vode. Občinski svet pa je na zadnji seji odločil, da v prihodnje škode na objektih občina več ne bo krila, pač pa bo to stvar uporabnika. Izjema bo škoda, ki bi nastala zaradi napake upravljavca. »Recimo, da bi se zgodila napaka, da bi bil v omrežju previsok tlak, ki bi povzročil poškodbe - v tem primeru bo škodo kril upravljavec,« je zagotovil Samo Rajšp iz občinske uprave. Foto: KG Občani, natančneje starši in otroci iz občine Rače - Fram, so izrekli grajo vodstvu občine zaradi še vedno zaprtih športnih objektov. »Otroci želijo trenirati v naši občini in nimajo možnosti. V bistvu jim občina še vedno ne dovoljuje treningov. Če država pod določenimi pogoji dovoli vadbo, ne vem, zakaj bi mi to zavirali. Sama ne vidim razloga, da bi v naši občini postopali drugače, število okuženih v naši občini ni večje kot drugod, športne dvorane se da zračiti ... Bojim se, da se bodo dvorane spet na državni ravni morale zapreti, še preden jih bomo mi odprli,« je bila kritična svetnica Alenka Rižner Šibila, ko je predala sporočilo občanov. Podžupan Sebastijan Soršak, ki je zaradi županove odsotnosti vodil sejo, je zagotovil, da bodo županu predlagali odprtje športnih objektov. »Vsaka čast tistemu, ki bo šel tja zidat« V nadaljevanju seje je občinski svet obravnaval Odlok o podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko gradnjo v Morju. Na območju, ki ga odlok obravnava, bo možna gradnja sedmih individualnih hiš, ker pa gre za površine, ki so v večjem naklonu, so svetniki izrazili pomisleke. Najbolj jasen je bil Miran Predikaka, ki je izpostavil: »Dva metra od ceste je že padec območja, kako se bo to realiziralo, ne vem. Vsaka čast tistemu, ki bo šel tja gor zidat.« Sicer pa so svetniki izrazili upanje, da se na tem območju v prihodnosti ne bi dogajala kaka plazenja, odlok pa potrdili. Med sprejetimi odločitvami gre izpostaviti tudi odlok o predkupni pravici zemljišč v okolici OŠ Fram in OŠ Rače. Lastništvo zemljišč je v interesu občine, ker se šoli srečujeta s pomanjkanjem športnih površin. Karmen Grnjak Sveti Tomaž • Iz Društva prijateljev mladine Oživela bo knjigobežnica Delovanje humanitarnega Društva prijateljev mladine Sveti Tomaž je bilo v zadnjem, ko-ronaletu zaradi vseh omejitev in prepovedi dogodkov močno okrnjeno. V danem trenutku težko napovedujejo aktivnosti društva v letošnjem letu, nekaj pa je gotovo. V Sv. Tomažu bodo postavili knjigobežnico, prav tako pa Božiček ne bo pozabil na pridne otroke. V društvu, ki deluje že 44 let, največ pozornosti namenjajo otrokom. Zanje pripravljajo oboga-titvene dejavnosti in prireditve za otroke, mladino in družine. V zadnjih letih so dogodki, kot so delavnice za veliko noč, halloween party, martinove delavnice, privabljali vse več domačinov. »Krajani so naše dogodke že sprejeli kot vsakoletno tradicijo. Ohranjamo stike z družinami in tudi otroki, da si med seboj krajšajo čas in pridobivajo raznolike izkušnje. Pojemo, plešemo, izdelujemo stvari, spije- mo kakšen kozarec soka in pojemo tudi kakšen prigrizek. Vsekakor pa otroci vsako leto najbolj čakajo našega Božička z darili. Pri tem projektu sodelujemo tudi z našo občino,« je povedala Mihaela Sever, predsednica DPM Sveti Tomaž. V društvu z močno humanitarno konotacijo pa se odzivajo tudi na stiske občanov. Tako so denimo v preteklosti pomagali občanu do kolesa, pred nekaj leti pa so organizirali dobrodelni koncert in postavili igralo za otroke. Danes so družine, otroci v veliki stiski Ukrepi zaradi epidemije so onemogočili večino aktivnosti v zadnjem letu. Člani društva so bili sicer še vedno aktivni, vendar dogodkov niso mogli organizirati. »Ker smo majhna občina, se seveda poznamo med seboj. Posledično smo v stiku in se stiske med tem časom ne da spregledati. Predvsem otroci so v tem času postali manj motivirani, veliko časa so preživeli za računalniki in postali vse bolj priklenjeni na njih, rojeni v tem času so zelo sramežljivi in težje navežejo stik. Najbolj so seveda pogrešali prijatelje, starejši pa kakšen pogovor z ljudmi, ki jih že dolgo niso videli,« je izpostavila Severjeva. Žal pa tudi za prihodnje ni upala napovedati, kaj bodo pripravili, saj ni jasno niti, kaj bo čez teden ali dva dovoljeno. »Glede na trenutno stanje je vse še preveč negotovo. Vsekakor pa bo zaživela knjigo-bežnica in še vedno ostaja Božiček. Vsako leto postavimo Pravljično deželo, ki si jo lahko ogledate v centru občine od decembra do januarja,« je zagotovila Severjeva. Za vse popestritve bodo kot vsako leto poskrbeli člani društva (danes jih je čez 40), knjigobežnico pa bo izdelal član društva Matej Kuko-vec. Postavili jo bodo v središču Sv. Tomaža. Po postavitvi bo knjigobežnica v okviru mednarodnega projekta vpisana v register Freeli-ttlelibery. Karmen Grnjak Ni Foto: arhiv DPM Sveti Tomaž V društuu so organizirali tudi izlete. Tako so se jeseni 2019 odprauili na Roglo, kjer so se sprehodili med krošnjami in si ogledali pohorsko vasico. Prejeli smo Znanstveniki opozarjajo. Ukrepajmo! Od leta 1947 znanstveniki, med njimi Nobelovi nagrajenci, na simbolni uri sodnega dne prikazujejo čas pred uro pogubnega uničenja. Leta 1947je ura kazala sedem minut do polnoči, letos pa ta ura drugo leto zapored kaže sto sekund do polnoči. Premika na bolje ni zaradi mnogih groženj, tudi zaradi podnebnih sprememb. Sploh ni treba snemati grozljivk, dovolj je že ogled kakega dokumentarnega filma, pa lahko vidimo grozljivko z razpenjenim morjem, ki zaradi spremenjenih podnebnih razmer golta obalo, z njo pa domovanja ljudi, ali pa vidimo širjenje puščav ali pa .... Dovolj apokalipse! Treba je spremeniti ravnanja, da bodo kazalce te ure lahko pomaknili čim bolj nazaj, čim dlje od ure pogube (pa ne zaradi ure, temveč zaradi nas, naših otrok, vnukov, naših zanamcev). Res je, da smo zamudili dragocen čas, da bi preprečili podnebne spremembe, vendar zato ni treba obupati in še naprej drveti v propad. Tudi če smo zamudili, da bi se povprečna temperatura na našem planetu dvignila za 1,5 stopinje, še vedno lahko storimo vsaj to, da segrevanje ustavimo pri dvigu povprečne temperature za 2oC. Bolje pri dveh stopinjah, kot pa še več. Ta podatek o dvigu povprečne temperature za 1,5 ali 2 stopinji se večine ljudi sploh ne dotakne, saj jim je všeč, če se pozimi manj pokuri, ker ni tako mrzlo, poleti pa pomagajo klima naprave. Toda pretopli januarji in februarji povzročijo prehitro brstenje, kasnejše zmrzali pa potem uničujejo pridelek. Zelo hitro smo lahko lačni, če ne bo pridelka. Tudi poletja ne bodo več lepa, če se bomo morali skrivati pred vročino v zaprtih klimatiziranih prostorih, namesto da bi uživali na prostem. Ali pa bo vedno znova treba sanirati, kar bodo uničili viharji. Spodbudno je, da so med tistimi, ki se zavedajo nevarnosti globalnega segrevanja, znova ZDA. Novoizvoljeni ameriški predsednik je med prvimi svojimi dejanji ustavil aktivnosti izgradnje naftovoda, s čimer je poslal jasno sporočilo, da nadaljnji razvoj ne sme temeljiti na preživelih fosilnih virih, temveč je potrebna preusmeritev v obnovljive vire energije. Tudi pri nas bi moralo biti tako. Pri zagovarjanju gradnje novega prenosnega plinovoda ni dovolj izgovarjanje, da je zemeljski plin najčistejši fosilni vir, temveč se je treba zavedati, da to ni obnovljivi vir energije in da njegova raba prispeva k večanju količin toplogrednega CO2. Tisti, ki krojijo nadaljnji razvoj (ali pa namesto njega propad), imajo največjo moč, da ga usmerijo v pravo smer. Nikar spet izbrati slabih, preživetih rešitev, kakršna je na primer odločitev za gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Namesto fosilnih virov je treba izkoriščati obnovljive vire lokalnega okolja: sonce, veter, geotermalno energijo, plimovanje, valovanje, vodne tokove, z zeleno pridobljeno energijo pa tudi proizvajati zeleni vodik. Da ne bo naša država plačevala kazni zaradi nedoseganja zavez o zmanjševanju CO2, je boljše pristopiti tudi k trenutno dražjim rešitvam, ki pa bodo na daljši rok prave rešitve, pa tudi cenejše, saj samo s plačevanjem kazni ne dosežeš napredka. Mlada podnebna aktivistka Greta Thunberg pravi: »Na voljo imamo vsa dejstva in rešitve. Le zbuditi se moramo in spremeniti.«. Nekateri so se zbudili in nam dajejo pozitivne zglede. Na primer: grški otok Tilos je s kombinacijo vetrne in sončne energije prvi energetsko samooskrbni otok v Sredozemlju (energijo lahko tudi skladiščijo v baterijah, ki jih je mogoče reciklirati, pa še izvažajo jo na sosednje otoke). V oddaji z Davidom Attenboroughom pa smo lahko slišali o nadaljnjih vizijah izrabe obnovljivih virov energije, ki se nanašajo na izrabo energije ob tektonskih prelomnicah, ob vulkanih. Če bo človeštvo delovalo s skupnim ciljem čim prejšnje zaustavitve segrevanja našega planeta, potem še obstaja upanje. Zato pa je treba čim prej ustvariti čim več dobrih zgledov, ki bodo vzor, da je trajnostni razvoj mogoč z energetskim preobratom v postogljično družbo. Strokovnjakinja, zaslužna za izvedbo energetskega projekta na Tilosu, svetuje pri mnogih projektih zelene energije po vsem svetu, na primer v Senegalu. Bodimo odprti za nove rešitve tudi pri nas. Ne vztrajajmo pri preživetih rešitvah. Iz TEŠ 6 bi se že morali nekaj naučiti. Danica Hren, Hajdina petek • 12. marca 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Območno združenje RK Ptuj Med pandemijo oblačil niso delili V prejšnjem tednu je Območno združenje RK Ptuj pomoč v hrani razdelilo skupaj 926 osebam, od tega 424 s Ptuja in 502 iz drugih občin na Ptujskem. Ves čas pandemije pa niso sprejemali in delili oblačil. Ljudje jih tudi sicer niso iskali. Foto: Črtomir Goznik V času pandemije ljudje po oblačilih pri Območnem združenju RK Ptuj in Karitas pravilom niso povpraševali. Prednostno prihajajo po hrano. „Glede na to, da je bil gasilski dom, razen za zaposlene, zaprt, tudi ni bilo prevzema oblačil. Ker je veljala zapora za gibanje med občinami, tudi ljudje iz drugih občin niso povpraševali po oblačilih v tem času. Občani Ptuja pa itak ne sprašujejo veliko po njih. Sicer pa za ravnanje z oblačili veljajo posebna navodila, ki bi se jih pri nas težko držali, saj nimamo na razpolago toliko prostora, da bi lahko po dnevih ločevali prevzeta oblačila in istočasno izvedli delitev. Po informacijah, ki sem jih pridobila, so podobno ravnali tudi pri Karitas," je o prevzemu in delitvi oblačil v času pandemije na Ptujskem povedala sekretarka Območnega združenja (OZ) RK Ptuj Marjana Cafuta. Če bi OZ RK Ptuj, ki že leta opozarja na problem primernih skladiščnih prostorov, le-te imelo na razpolago, bi lahko sprejemalo in oddajalo oblačila tudi v času korona krize. Pri sprejemu oblačil veljajo priporočila (navodila), da se morajo vsa na novo sprejeta oblačila in obutev zložiti v čisto polivinilasto vrečko, četudi so bila oddana v vreči. Po prevzemu je treba na vrečo zapisati datum in jo shraniti za tri dni. Šele potem je mogoče oblačila sortirati in zložiti na police. Za vsa sprejeta oblačila in obutev se vodi natančna evidenca z datumom sprejema in datumom sortiranja. Poseben protokol velja tudi pri oddaji oblačil in obutve. V skladišče lahko vstopijo le osebe, ki nimajo vidnih znakov okužbe, nosijo maske in si pred vstopom razkužijo roke. Upoštevati pa morajo tudi priporočeno razdaljo med eno in drugo osebo. Oblačila in obutev, ki jih potrebujejo, jim praviloma pripravijo prostovoljci. Le-ti prejemnike tudi obvestijo o tem, da morajo oblačila ob prihodu domov oprati z detergentom na najvišji temperaturi, ki jo ta prenesejo, in dobro posušiti. Potrebna oblačila pa si lahko osebe potrebne pomoči izberejo same. Pri tem naj bi se praviloma dotikali le zgolj tistih oblačilih, ki jih potrebujejo oz. jih bodo vzeli. MG Juršinci • Nadgradnja šole aprila Nove učilnice tudi brez državne pomoči Razpis šolskega ministrstva za sofinanciranje vrtcev in osnovnih šol so v mnogih občinah zagrabili z obema rokama. Tudi v Juršincih, saj nujno potrebujejo več prostora v šoli. Foto: SD Juršinski svetniki so potrdili projektno dokumentacijo za ureditev šolskega podstrešja. Pripravili so projekt ureditve šolskega podstrešja, kjer je na 220 m2 prostora za tri nove učilnice, kabinet in sanitarije. V najvišje nadstropje šole naj bi se selili učenci zadnje triade, pritličje pa bo lahko služilo za igralnice vrtca, ki bo zaradi naraščanja števila otrok prav tako kmalu pretesen za vse. »Razpis je prišel kot naročen, čeprav je bil rok za oddajo vloge zelo kratek,« razlaga župan Alojz Kaučič. »Pridobili smo tudi gradbeno dovoljenje, zdaj pa lahko samo upamo, da bomo s prijavo uspešni. A tudi če ne bomo, gremo v nadzidavo sami.« Projekt je ocenjen na skoraj 473.000 evrov, v občinskem proračunu je zdaj zanj rezerviranih 180.000 evrov. Od rezultatov razpisa je odvisno, ali se bo morala občina za gradnjo, katere začetek načrtuje v aprilu, zadolžiti ali pa bo svoj delež prispevala država. SD Spodnje Podravje • Še vedno preveč predsodkov do gluhih oseb »Gluhota ti lahko vzame možnosti V V • 1 • • za uspesno življenje« »Gluhi so še vedno stigmatizirani, v družbi je še vedno veliko predsodkov in tabujev, ,gluheci' pač nikoli nismo bili najbolj priljubljeni.« Tako opisuje odnos širše družbe do gluhih Milan Kotnik, sekretar Društva gluhih in naglušnih Podravja. Na Potrčevi 34 na Ptuju imajo svoje prostore, kjer vsak petek organizirajo družabna srečanja in različne aktivnosti, kot so predavanja, kvizi znanja, delavnice ročnih spretnosti itd. Vsak tretji petek imajo uradne ure, ki jih lahko člani izkoristijo za različno pomoč in informacije. Pred epidemijo se je tedensko srečevalo med 10 in 15 članov. Glede na sta-tistko se skozi vse leto na območju celotnega Podravja na njih obrne 660 oseb. Poslovalnice, ki se ukvarjajo s prodajo in servisi slušnih aparatov, pa ugotavljajo, da okoli deset odstotkov prebivalstva potrebuje pripomočke, s katerimi si pomagajo pri poslušanju. »Še vedno si ljudje stežka priznajo, da je nekaj narobe z njihovim sluhom. Velikokrat odlašajo z obiskom pri specialistu, pri katerem prejmejo napotnico za slušni aparat. Če potrebuješ očala, brez pomisleka greš do osebnega zdravnika in najbližje optike. Ko pa gre za težave s sluhom, je proces nekoliko drugačen.« Veliko ovir tudi v specializiranih šolah za gluhe Gluhi ljudje se po besedah Kotnika že od malega srečujejo s težavami. Otroci, ki ne slišijo, največkrat obiskujejo specializirane šole za Foto: osebni arhiv V Podravju premalo tolmačev gluhe. Ker njihovi učitelji ne razlagajo snovi s pomočjo znakovnega jezika, ima veliko otrok težave. »Če je otrok gluh in se sporazumeva z znakovnim jezikom, ne more slediti pouku samo z odčitavanjem z ustnic. To je enostavno nemogoče. Premalo tolmačev Milan Kotnik: »Razumeti in biti razumljen« Milan Kotnik nosi slušni aparat od svojega šestega leta naprej. Kot pravi, je imel veliko srečo, daje imel zelo dobre in razumljive starše. Pokojni oče gaje vedno spodbujal k uporabi slušnega aparata. »Obiskoval sem ,slišečo' šolo, kjer nisem bil najbolj srečen. Nekaj seje vedno našlo otrok, ki so me zbadali in za menoj klicali ,gluhec'. Ko pa smo igrali nogomet ali košarko, pa ni bilo več pomembno, ali slišiš.« Največ težav je imel pri učenju slovenskega jezika in pri tujih predmetih. Oče mu je vedno dejal: »Veš, Milan, ti se boš moral v življenju še bolj dokazovati kot drugi, če boš hotel uspeti.« Pri 15 letih seje na željo očeta včlanil v Društvo gluhih in naglušnih Podravja, kjer je našel svoj življenjski cilj - pomagati vsem tistim, ki slabo ali nič ne slišijo. »Predvsem mi je pomagalo to, da sem ugotovil, da nisem edini. Nekateri moji sotrpini so imeli veliko hujše težave od mene. Pri 55 letih se še vedno trudi spreminjati mišljenje in odnos ljudi do gluhih. »Javnosti skušamo približati naš svet tišine. Organiziramo različne promocije, tečaje znakovnega jezika, predstavljamo naše delo v medijih, izdajamo brošure, glasila... Veseli smo tudi obiskov na osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah. Pri vsem tem imamo eno in edino vodilo: »Razumeti in biti razumljen.« Leta 2002je bil sprejet zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Slednji vsaki gluhi osebi omogoča pravico do tolmača pri vseh izvajalcih javne službe (organi lokalne samouprave, državni organi, izvajalci javnih pooblastil, zdravstvo). V društvu so to stisko prepoznali že desetletje prej in članom omogočali brezplačno uporabo tolmača za znakovni jezik. Po skoraj 20 letih je v Sloveniji še vedno premalo tolmačev, njihovi termini so velikokrat že zasedeni. Na območju Ljubljane jih je več kot 30, v preostalih krajih po Sloveniji pa 20. V Mariboru jih je na razpolago sedem, kar je veliko premalo glede na povpraševanje. Sicer pa je v teku tudi postopek za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Imeli smo primer otroka z okvaro sluha, ki je obiskoval tako specializirano šolo in bil ocenjen neuspešno. Na pomoč so mu priskočile naše tečajnice in v le nekaj mesecih je tako napredoval, da njegovi učitelji tega sploh niso mogli razumeti. Šlo je za zelo enostavno metodo: slika - znakovni jezik. Po tem dogodku je šola vendarle zaposlila tri tolmače znakovnega jezika, ki so v veliko pomoč najmlajšim z okvarami sluha. Gre za primer, kako lahko napreduje gluh otrok, če se mu prisluhne in pomaga na pravi način. »Gluhi si morajo svoje pravice izboriti« Srednja šola je za take otroke znova velik izziv. Kljub temu da imajo priznano pravico do tolmača, jim je to v praksi omogočeno le 2 do 3 ure na teden, kar pa je veliko premalo za dojemanje in osvojitev potrebnega znanja,« je pojasnil Kotnik. Po njegovem mnenju se bodo morali boriti še z veliko mlini na veter, da bo nekoč postalo samoumevno, da vsakemu gluhemu otroku, ki v šoli uporablja znakovni jezik, pripadata tolmač in zapisnikar. »Ko gledaš tolmača, namreč ne moreš hkrati še pisati. Najpomembnejše je, da te šolski sistem opremi s tistimi znanji, ki jih resnično potrebuješ. Kakšen smisel ima, če se učimo slovenski jezik, ne znamo pa napisati prošnje ali razumeti navodil.« Kot pravi Kotnik, si morajo gluhi vedno znova svoje pravice izboriti. Ena izmed njihovih članic, ki se je šolala za medicinsko sestro, je morala na sodišče, kjer so ji dali zeleno luč za opravljanja prakse in kasneje zaposlitve v svoji stroki. V društvu so v zadnjih 14 letih zaposlili več kot 20 gluhih oseb. Večina med njimi je bila po ocenah Kotnika izjemno bistrih oz. nadpovprečno pametnih, popolnoma enakovrednih kakemu direktorju v podjetju. Eden izmed njih je skupaj s še štirimi gluhimi prijatelji izdelal unikatno omaro po načrtih natančno. »V podjetju, kjer je bil zaposlen, pa je prelagal deske, in to samo zato, ker je gluh. Pa bi lahko bil mojster. Koliko priložnosti je šlo naravnost v nič.« Veliko je seveda odvisno tudi od staršev in njihove pomoči. »Od njihovih prizadevanj bo namreč odvisno, ali bo otrok po končanem šolanju dobil v roke metlo in opravljal pomožna dela ter zato prejemal majhno plačo in nato mizerno pokojnino. Tako se potem življenjski krog sklene,« je še povedal Kotnik. Estera Korošec 12 Štajerski Podravje petek • 12. marca 2021 Ljubljana, Ptuj • Odškodnine izbrisanim se izplačujejo zelo počasi V 5.797 zahtevah dobrih 26,5 milijona evrov odškodnin Slovenska javnost je o izbrisu in izbrisanih prvič izvedela šele deset let po 26. februarju leta 1992, ko je Ministrstvo za notranje zadeve RS nezakonito izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev Slovenije 25.671 prebivalcev, po nekih podatkih pa celo 26.000. Gre za prebivalce Slovenije, ki so s tem datumom izgubili svoj pravni status, in z njim povezane ekonomske, zdravstvene in socialne pravice. Zanje pa je začel veljati zakon o tujcih. Leta 2002 pa seje na Ptuju začel boj za pravice izbrisanih prebivalcev Slovenije. Ustanovljenoje bilo Združenje za človekove pravice - Društvo izbrisanih. Prvi predsednik je postal Aleksander Todorovič. Slovenija je sicer vsem državljanom nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan plebiscita 22. decembra leta 1990 urejeno stalno prebivališče, ponudila državljanstvo. Še danes, 29 let po izbrisu, niso pojasnjeni oz. predstavljeni vsi razlogi, zakaj te vloge niso podale osebe, ki so izgubile pravico do stalnega prebivališča, ki so jo imele pred osamosvojitvijo. Dejstvo je, da nekateri niso niti vedeli za to ponudbo, objavljena je bila le v medijih. Spet drugi so bili prepričani, da so Slovenci, če so se rodili v Sloveniji. Sicer pa so bili v večini obveščeni šele, ko se jim je status že spremenil v status tujca, brez pravice do stalnega prebivališča. Med njimi so tudi takšni, ki zaradi vojne v državah nekdanje SFRJ niso mogli do uradnih podatkov, ki so jih potrebovali za pravilno izpolnjeno vlogo v Sloveniji. Meje pa tudi sicer niso mogli prestopiti, ker so ostali brez dokumentov, slovenskih in jugoslovanskih, ki so jih jim ob izbrisu uničili. Po neuradnih podatkih naj bi si sicer status uredilo 11.000 izbrisanih. Nekaterim so vloge zavrnili. Podane pa so bile vloge za odškodnine, v manjši meri pa so bile vložene tudi tožbe. Med izbrisanimi tudi dojenčki Med izbrisanimi so se znašli tudi ljudje, ki so se rodili v Sloveniji in celo življenje preživeli v Sloveniji. Pri mešanih zakonih je bilo po takratni zakonodaji tako, da so se starši ob rojstvu otrok morali odločiti, katero republiško državljanstvo bo imel otrok. Če se torej niso odločili, da bo imel slovensko, seje tak otrok po osamosvojitvi lahko znašel med izbrisanimi. Celo enomesečni dojenčki so bili izbrisani. Foto: Črtomir Goznik 26. februarja letos je minilo 29 let od izbrisa okrog 26.000 prebivalcev Slovenije iz registra stalnih prebivalcev Slovenije. V UE Ptuj so seznam o izbrisanih prejeli dobre tri leta po izbrisu. Foto: Arhiv M24 V več kot tretjini zahtev odškodnine ne bo Do 18. junija leta 2014 izbrisani v Sloveniji niso imeli možnosti zahte- vati odškodnine. Do tega datuma tudi pred slovenskimi sodišči niti eni osebi ni uspelo od države izterjati povračila škode zaradi izbrisa oz. vseh njegovih posledic. Z zako- Ptuj • Ko ljudem enostavno prekipi zaradi ukrepov Na terasi ptujskega lokala protestno stregli pijačo V znak protesta proti protikoronskim ukrepom na področju gostinstva so v ponedeljek odprli teraso enega od gostinskih lokalov na Ptuju in gostom stregli pijačo. Ker so gostje nosili majice z napisom Državljanska nepokorščina, policisti obravnavajo dogodek kot neprijavljen protestni shod. Pobudnik shoda Aleksander Rimele je prek družbenega omrežja Facebook sporočil, da želijo z gibanjem Državljanska nepokorščina izraziti nestrinjanje s sprejetimi ukrepi. »Radi bi živeli, radi bi bili svobodni, kot nam to tudi pripada,« je povedal. Gostinka postregla goste na terasi Policisti so ugotovili, da je najemnica gostinskega lokala nedovoljeno odprla teraso, kjer je postregla goste in jim izdajala račune, medtem ko ima trenutno samo dovoljenje za izdajo pijače in hrane pred vhodom v lokal, kjer jo lahko kupci prevzamejo in odnesejo. Na terasi gostinskega lokala so bili po navedbah policije udeleženci neprijavljenega javnega shoda, kar je bilo med drugim razvidno z majic z napisom Državljanska nepokorščina, ki so jih nosili. Policisti so ugotovili identiteto 20 udeležencev. Vsem bodo izdali plačilne naloge zaradi kršenja za- lokala pa bodo podali predlog inšpekciji za varno hrano, ker je na terasi gostinskega lokala prodajala pijačo udeležencem protestnega shoda. Sta nom o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivališča, pa so to možnost dobile. Zahtevo za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku so lahko izbrisane osebe vložile pri katerikoli upravni enoti. Odločbo o izplačilu odškodnine pa je izdala upravna enota, na območju katere je imela oseba v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče. Iz evidence o odločitvah in izplačilih denarne odškodnine, ki se vodi na podlagi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, je bilo v obdobju od začetka uporabe zakona, torej od 18. junija 2014 do 31. decembra lani 2020, pri upravnih enotah vloženih 8.182 zahtev za določitev denarne odškodnine zaradi izbrisa. „Odločeno je bilo o 8.062 zahtevah, od tega je bilo 5.797 zahtevam za določitev denarne odškodnine ugodeno, 1.988 zahtev je bilo zavrnjenih, 189 zah- tev je bilo zavrženih, v 88 primerih pa je bil postopek ustavljen. Skupni znesek denarnih odškodnin je do konca preteklega leta znašal 26.538.750 evrov. Državno odvetništvo RS je od uveljavitve Zakona o povračilu škode izbrisanim do danes izplačalo 1.634.074 evrov odškodnine. V delu je še 152 zadev. Zadnja odškodnina je bila izplačana 18. februarja letos," so podatki, ki jih je posredovala Majda Vukelič, odgovorna za odnose z javnostmi državnega odvetništva RS. Nekaj sto pa se jih je odločilo tudi za tožbe zaradi izbrisa. Na Ptujskem izbrisanih 600 oseb, odločb o odškodnini le 44 Zanimalo nas je tudi, kakšni so podatki za območje Upravne enote Ptuj. Vodja oddelka za upravno--notranje zadeve Boris Miočinovič je povedal: „Na seznamu tujcev v registru stalnega prebivalstva s stalnim bivanjem v RS, ki nimajo dovoljenja za bivanje (izločeni na dan 26. februarja 1992), je bilo 600 oseb z območja njenega delovanja. UE Ptuj je izdala 44 odločb o izplačilu odškodnine osebam, izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva. Skupni znesek izplačanih odškodnin je znašal 184.150 evrov." Za en mesec izbrisa 50 evrov odškodnine ... Kljub temu da so bili prizadeti, se mnogi izbrisani niso želeli ukvarjati z vlogami za odškodnino. Za mesec izbrisa jim je bila določena mizerna odškodnina v višini 50 evrov. To je bila le še dodatna sol na rano, ki ne bo nikoli zaceljena. Veliko pa se jih je tudi odselilo po izgubi stalnega prebivališča. MG Foto: Facebook Aleksander Rimele kona o nalezljivih boleznih, saj so se, kot pojasnjujejo na mariborski policijski upravi, nedovoljeno udeležili shoda, na katerem se je zadrževalo več kot 10 oseb na javnem kraju, ob tem pa niso nosili mask oz. druge zaščite ustnega ali nosnega predela obraza. Organizatorju bodo policisti izdali plačilni nalog zaradi kršitve določil zakona o javnih zbiranjih, ker je organiziral shod, ne da bi ga prijavil. Zoper najemnico gostinskega v Ce se igrajo v sušcu mušice, v aprilu vzemi rokavice. Danes bo pretežno oblačno. Dopoldne bodo manjše krajevne padavine, deloma plohe. Popoldne se bodo padavine nekoliko okrepile in postale pogostejše. Meja sneženja se bo spuščala, zvečer in v prvem delu noči na soboto bo lahko ponekod za krajši čas snežilo tudi do nižin. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, čez dan pa bo od 7 do 13 ° C, a se bo popoldne hladilo. 4-dnevna napoved za Podravje [ Petek Sobota Nedelja Ponedeljek 1 06.03.2021 07.03.2021 Hfr * * 1 -3 -5 -2 Dopoldan □opoldan Dopoldan Dopoldan 14 6 9 9 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan A VODNAR (21.1. -18.2.) Vaš najdražji vas je razočaral in sedaj ne veste, kako naprej. Zadeva ni tako dramatična, da mu ne bi mogli oprostiti. Najbolje bi bilo, da se pogovorita. Vsak včasih naredi kakšno napako. Škoda bi bilo, da razpade trdna zveza. RIBI (19.2. - 20.3.) V službi so se pojavile informacije, ki niso točne. To vas zelo boli in skrbi. Preden stopite do nadrejenega in ga o tem obvestite, preverite vire informacij, da ne boste naredili še več škode. Samski bodo srečali zanimivo osebo. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. marca 2021 MWiiiffiiRT¿¡«SiWiHSaS-- V novi številki preberite: • Hujšamo z zelišči? * Tavžentroža naj raste na vrtu • Do domačih sadik brez škodljive embalaže • Trendi v hortikulturi Po mladna številka je že v prodaji. Za naročilo pokličite na tel.: 080 4321 ali pišite na narocnine@media24.si Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Juršinci in Osnovno šolo Juršinci prireja oddajo Štajerski TEDNIK radioPTUI OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Juršinci. Oddaja bo v sredo, 10. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj, Facebookter Youtube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Juršinci. jtATP SAZAS □cuius Lepi spomini ne bledijo! TU ISSNOHC- ino xjxBI [llllll 111 PETO BfllSAPIBSKfl POLETJE V OBtINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah *»*< »um »fcm- u.* |»»JnJi»| Wnmi f\St\ I*.* rti-.« H.vin It EHfl t*"««*'* fvH-A* iJ*fHU*.l -ta Ifl ir Fiiu'iit m || Mim m rap-i'n'iaff» iJrii MAdC M i,- m '■■i &*|l> a lA D>M1 '■'■chilifm H M Mt djAra--Mkiv m tw+0 r> nuMi ..htm,* j* fVšnnmt ll. pran! I kinu.) Um f) Ml M- M* rar*l i let,«, tih* U. * *.....U*»»- 1,B-Jfct4»i It. ,, ¡h « . «IMI .L^pUiM hi ■ Mr ■£■ .i i«. \ «Mik ijtmJ. V _ In.«.. HI** tt, ** pri ÜM '■'M*"« If •HH4>1 Ji.M« Ii.*». «.j, IR iiiSHh*.« J'^t I |Lt-*u»d SiilSH). Ilh'nK. «Ulji M ■ KfJlV Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor r»<* t«**» puMw i M "ki-» Ses S StJt KOMITEJU CK ZKS FIUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! VT^J1 ■1'rl-T?'1"fl ■*•»<«■»■ A™« ... „. ------—ir-H-nm■-¿Irtf.mh>LLočeni „ „. mutj» Li x-nri ^rT'T Z**™"" rjin v JSu A, « MTTKT Al Arl^. Mmim MjtU»««* kW i,» i! t ufvr&mi 1 • I t pJiprfcAt* 1 J-» * «rfm ii^iif* U V- IK i—W fTifUM Spomnite se dogodkov ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji "prihodnosti ležijo v pretektosti! CO C ■a 0 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Kaja Juvati »Moj trener ve, da sem na Ptuju v dobrih rokah« Stran 18 Rokomet V celjskem Zlatorogu najlažja tekma v sezoni Stran 18 Nogomet Igralci, ki predstavljajo prihodnost Drave Stran 19 Boks Regionalna klubska liga na območju bivše Jugoslavije Stran 20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu! RADIOPTUJ tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Boleč prvi spomladanski poraz Aluminij - Koper 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Mulahusejnovič (45-)- ALUMINIJ: Janžekovič, Azemo-vič (od 67. Krajnc), Petek, Ploj (od 76. Krefl), Pantalon, G. Pečnik (od 76. Jakšič), Bolha, Prša (od 67. Ma-rinšek), Kim, Mujan, Jauk (od 67. Flakus Bosilj). Trener: Oskar Drobne. KOPER: Vargič, Rajčevič, Žužek, Cerovec, Mišic, Caimacov (od 88. Krajinovič), Pejič (od 88. Viler), Guberac (od 76. Kneževič), Dod-lek, Barišič (od 66. Stevanovič), Mulahusejnovič (od 66. Spinelli). Trener: Rodolfo Vanoli. Aluminij je v ponedeljek izgubil prvo tekmo v spomladanskem delu sezone, po zmagi proti Celju in remijih proti Taboru, Olimpiji in Gorici, je bil tokrat zanje premočan Koper. A tradicionalno neugoden tekmec Kidričanov ni bil dominanten, še zdaleč ne, vsaki ekipi je realno pripadel po en polčas - prvi Štajercem, drugi Primorcem. »Tekma je bila pričakovano zahtevna, saj je bilo veliko 'na kocki': za goste v boju za vrh, nam za priključek v sredino lestvice. Z rezultatom smo nezadovoljni, saj smo predvsem v prvem polčasu igrali zelo dobro, veliko bolje kot na prejšnji tekmi z Gorico, a obenem tudi zapravljali res lepe priložnosti. Prihajamo v odlične položaje, a enostavno nam ne uspe žoge spra- Lahko šumarji še enkrat presenetijo na Fazaneriji? V naslednjih osmih dneh čakajo prvoligaše trije prvenstveni krogi, sledi jim dvotedenski reprezentančni odmor. Da bi ta potekal čim bolj mirno, si šumarji želijo na omenjenih treh obračunih (z Muro v soboto in Bravom v sredo v gosteh, z Domžalami naslednjo soboto doma) zbrati čim boljšo bero točk. »Na treningih veliko delamo na izboljšanju učinkovitosti, na strelih na gol, iskreno upam, da nam bo to uspelo prenesti na tekme. Fantom sicer ne morem očitati ničesar, od borbenosti do truda, manjka pa tiste prepotrebne predrznosti v zaključkih akcij. To moramo popraviti do tekme v Murski Soboti, druge možnosti nimamo,« je dejal Drobne. Šumarji imajo sicer lepe spomine na prvi medsebojni dvoboj v Fazaneriji, ko so slavili doslej edino zmago v gosteh v tej sezoni. Lahko ta podvig v soboto ponovijo? To bo zagotovo težka naloga, čeprav ni jasno, koliko škode so v taboru Murašev naredile govorice, da je njihov trener Ante Šimun-dža eden najbolj resnih kandidatov za zasedbo mesta trenerja pri Mariboru. Če so te prišle murašem do živega in v njih vidijo grožnjo njihovemu ambicoznemu projektu, potem je vse možno ... 1. SNL, 25. krog: Mura - Aluminij, v soboto ob 15.00 v Murski Soboti. Dosedanji medsebojni tekmi v sezoni: 7. krog: Mura - Aluminij 1:2 (1:2); Žižek; Horvat, T. Pečnik; 16. krog: Aluminij - Mura 1:2 (1:0); Krajnc; Bobičanec; K. Cipot. Foto: Črtomir Goznik Kidričani so proti ekipi Kopra (na fotografiji Aleksander Rajčevič in Filip Jauk) prikazali zelo dober prvi polčas, a se zaradi neučinkovitosti porazu niso uspeli izogniti. viti v gol, posledično pa izgubljamo točke. V rezultatskem smislu bi bilo vse takoj boljše, če bi dosegli gol - nekdo ga bo moral pač doseči z zadnjo platjo, če ne bo šlo drugače. Koprčani lahko govorijo o treh ali štirih stativah in prečkah, a to so bili streli od daleč, ne pa plod organiziranih akcij,« je po srečanju povedal trener Aluminija Oskar Drobne. Na zadnjih treh tekmah Aluminiju ni uspelo doseči gola, njihov strelski post sedaj traja že 332 minut. Koliko je v tem krivda Harisa Kadriča, ki bo odsoten še dva kro- ga? »Ne želim govoriti o odsotnosti Kadriča, on mora sam nositi to odgovornost. Imamo druge igralce, ki smo jih namesto posoje zadržali v naši sredini in sedaj dobivajo priložnosti. Tako je Jauk prvič dobil priložnost v prvi postavi in odigral za pozitivno oceno: vnašal je nemir v vrste tekmecev, zadržal je nekaj žog, treba pa bo popraviti zaključke. Je pa naša igra seveda povsem drugačna s Harisom in brez njega,« je še dodal Drobne. Najlepšo priložnost za šumar-je je imel Gašper Pečnik, ki se je v 26. minuti po podaji s strani znašel sam pred golom Vargiča, a je njegov strel z glavo zletel preko gola Odločilni trenutek tekme se je zgodil v zadnjih sekundah prvega polčasa, ko je Barišič mojstrsko preigraval na desni strani, njegov predložek pred gol pa je Nardin Mulahusejnovič s prsmi preume-ril v mrežo - 0:1. Za bosanskega napadalca je to že deseti gol v sezoni, kar tri od tega je dosegel proti Aluminiju - na vsaki tekmi enega ... »V Kidričevo smo prišli po točke, kar nam je tudi uspelo, a smo 1. SNL 1. MARIBOR 2. OLIMPIJA 3. MURA 4. DOMŽALE 5. KOPER 6. BRAVO 7. CB24 TABOR 8. CELJE 10. GORICA 24 12 8 4 47:29 44 24 12 8 4 30:16 44 24 11 7 6 28:17 40 24 9 9 6 34:28 36 24 10 6 8 32:30 36 24 8 9 7 26:25 33 24 8 5 11 28:33 29 24 7 5 12 23:30 26 24 4 9 11 17:34 21 24 3 6 15 15:38 15 morali za zmago precej garati. Na začetku se nismo najbolje znašli in nismo mogli razviti svoje igre, posledično je bil Aluminij v 1. polčasu dosti boljši in bolj nevaren. Na našo srečo smo zadeli v pravem trenutku, kar nam je dalo dodatno samozavest za drugi polčas. V tem smo stali bolje na igrišču, tako Lista najboljših strelcev: 10 zadetkov: Nardin Mulahusejnovič (Koper); 9 zadetkov: Borde Ivanovič (Olimpija), Dario Kolobarič (Domžale); 8 zadetkov: Andres Vombergar (Olimpija); 7 zadetkov: Filip Dangu-bič (Celje), Aljoša Matko, Rok Kro-naveter (oba Maribor); 6 zadetkov: Rudi Požeg Vancaš, Jan Mlakar (oba Maribor), Luka Bobičanec (Mura), Christos Rovas (CB24 Tabor). da se lahko veselimo druge zaporedne zmage. Po slabem začetku prvenstva, za katerega še sami ne vemo, zakaj je do njega prišlo, se sedaj pobiramo. Upam, da bomo to zmagovito serijo držali čim dlje časa,« je dejal branilec Kopra Aleksander Rajčevič. Jože Mohorič Nogomet • Tonči Mujan, Aluminij »Trdno verjamem, da se nam bo kmalu 'odprlo'« Tonči Mujan je zadnji igralec, ki se je Aluminiju priključil v zimskem prestopnem roku, v Kidričevo je prišel na posojo iz Domžal. 25-letnik iz Šibenika je v domovini igral za vse selekcije splitskega Hajduka in Zadar, v Sloveniji pa za Krško in Domžale. Ob tem ima še dve izkušnji iz tujine, najprej se je v Španiji dokazoval pri drugi ekipi Deportiva, v Turčiji pa pri drugoligašu Umraniyesporju. „V Kidričevem sem se dobro znašel, klub ima vse pogoje za kakovostno delo. Pomembno je tudi to, da se lahko igralci tukaj popol- noma osredotočimo le na treniranje in igranje tekem, za vse drugo je poskrbljeno. Osebni cilji ostajajo tesno povezani z učinkovitim nogometom, svojim soigralcem želim podeliti čim več asistenc, če je mogoče, pa tudi sam zabijati gole. Če bom izpolnil te cilje, potem verjamem, da bomo skupaj izpolnili tudi klubske, ki so letos povezani z obstankom v ligi," je dejal ofenzivni hrvaški vezist. V petih tekmah spomladanskega dela je Aluminij vknjižil tri remije ter po eno zmago in poraz. „To je zelo spodbuden podatek, čeprav smo proti Kopru nazadnje doživeli prvi poraz. Na vseh tekmah, morda z izjemo Olimpije, smo bili boljši v sami igri, kar nas navdaja z optimizmom. Zavedamo se, da dobra igra potrebuje uspešen zaključek, nam trenutno manjka prav ta pika na i - goli. Trdno verjamem, da se nam bo kmalu 'odprlo' tudi v tem elementu igre," je dejal Mujan. Podal je še oceno zadnje tekme s Koprom: „V prvem polčasu smo si absolutno zaslužili vodstvo, a se ni razpletlo tako, ampak je bilo celo obrnjeno, bili smo v zaostanku. Ta polčas nam je lahko kazalnik, kako je treba igrati v polju, seveda pa je treba popraviti zaključek. Tudi v drugem polčasu se nismo predali, čeprav smo se zavedali težavnosti naloge preobrniti rezultat proti izkušeni ekipi Kopra, ki zna držati rezultat. Na koncu nam je lahko žal za izgubljenimi točkami," je zaključil Mujan. JM Foto: Črtomir Goznik Za 25-letnega hrvaškega ofenzivnega vezista Tončija Mujana (rdeči dres) je Aluminij tretji klub v Sloveniji, po Krškem in Domžalah. Na fotografiji je ob njem Ivica Guberac (Koper). 18 Štajerski Šport petek • 5. marca 2021 Rokomet • NLB-liga, Jeruzalem Ormož Najlažja tekma v sezoni Serijo treh porazov (Trimo, Koper, Ribnica) so rokometaši Jeruzalema prekinili z zmagama v gosteh v Mariboru (31:28) in doma proti Krki (31:30). „V le osmih dneh smo odigrali tri tekme, kar ni enostavno za našo ekipo, ki je nekoliko starejša. Obenem imamo nekaj poškodovanih ter obolelih igralcev, zato menim, da je izkupiček štirih točk proti Ribnici, Mariboru in Krki več kot odličen. Proti Krki, ki je sicer zadnjeuvrščena ekipa prvenstva, smo s težavo ujeli zmago, vendar veseli dejstvo, da so kljub slabi igri točke ostale na Hardeku. Tako smo z izkupičkom desetih zmag in sedmih porazov pri 20 točkah, kar nas uvršča na visoko 5. mesto," je zadnji igralni teden pokomentiral trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Slednji je po napornem igralnem tednu dal fantom prosta ponedeljek in torek. „Fantje so si to zaslužili. Ob tem bomo trening opravili v soboto dopoldan, saj imamo tekmo v Celju šele v nedelj,o 7. marca. Dovolj časa, da se čim bolje pripravimo na gostovanje v Zlatorogu," je še dodal Prapotnik. Pri Jeruzalemu gre za „najlažjo tekmo v sezoni", saj bodo Celjani v vlogi popolnega favorita. Glede na prvotni razpored, bi morala to za Celjane biti tretja tekma v šestih dneh (v torek so gostovali pri Kie-lu, v četrtek bi morali igrati še pri Aalborgu), a je tekma na Danskem odpadla zaradi okužb v domačem taboru. Nedeljska tekma v Celju je na sporedu ob 17.00 s spletnim prenosom, ki ga za Pivovarje komentira legendarni Ivo Milovano-vic. L I • . »V V _ Na igrišče se po 151 dneh premora vračajo mladinci Mladinci Jeruzalema že vrsto let uspešno nastopajo v 1. mladinski ligi. V sezoni 2020/21, kjer imajo pravico nastopa letniki 2001 in mlajši, so odigrali pet tekem in vseh pet tudi dobili. Tako so trenutno z izkupičkom 10 točk na 1. mestu. Zadnjo tekmo so odigrali 18. oktobra 2020 proti Izoli. „Po 151 dneh se bodo fantje vrnili na igrišče k tekmam, kar jih zelo veseli. Delovna vnema na trenin- gih je ob vrnitvi v tekmovalni ritem tako precej višja. Tudi udeležba na treningih v mesecu februarju je skoraj 100 %, kar nas trenerje še najbolj veseli. Po dogovoru na Rokometni zvezi Slovenije bo prvenstvo v 1. mladinski ligi odigrano po enokrožnem sistemu, plus dodatna tekma, kjer se bodo pomerile ekipe po sistemu prvi z drugim, tretji s četrtim, peti s šestim in tako naprej. Tako bo vsaka ekipa v sezoni odigrala 13 tekem plus že omenjeno dodatno tekmo. Pred nami je tako še devet tekem, kjer bomo lovili točke za mesta, ki prinašajo medalje. Te v mladinski konkurenci, kljub nekaterim odličnim generacijam, v zgodovini ormoškega kluba še nimamo. Pred nami so tako zanimive tekme z ekipami iz zgornjega dela lestvice, katerih se zelo veselimo. Vsi skupaj upamo, da se bo prvenstvo nadaljevalo in tudi uspešno končano," je povedal koordinator za mlajše ormoške selekcije Uroš Krstič. V sredo, 10. marca, ob 17.30 mladinci Jeruzalema na Hardeku gostijo vrstnike Gorenja iz Velenja. Foto: Črtomir Goznik Saša Prapotnik V Ormožu kadetska in mladinska reprezentanca Svetovna rokometna organizacija IHF je letos odpovedala mladinsko svetovno prvenstvo, kjer bi morali nastopiti letniki 2000 in mlajši. Za to generacijo bi to bilo zadnje tekmovanje v mlajših reprezentančnih selekcijah. Zaradi tega so se pri Rokometni zvezi Slovenije odločili, da čim prej naredijo primopredajo selekcij, kjer bo vsaka selekcija dobila novega reprezentančnega trenerja oz. selektorja. Tako bo od 7. do 10. marca v Ormožu na pripravah gostovala mladinska reprezentanca letnikov 2002 in mlajših, katero je doslej vodil Sandi Markl, prevzel pa jo bo Saša Prapotnik. Člana te reprezentance sta tudi Ormožana Aleš Zemljič in Denis Škrinjar. Od 12. do 14. marca pa na priprave v Ormož prihaja kadetska reprezentanca, letniki 2004 in mlajši. To reprezentanco je do sedaj vodil Jani Klemenčič, prevzel pa jo bo Sandi Markl. Tako bo mesto Ormož znova teden dni dihalo z reprezentančnim rokometom. Uroš Krstič Tenis • Tamara Zidanšek in Kaja Juvan »Moj trener ve, da sem na Ptuju v dobrih rokah« Redka je priložnost, ko lahko na Ptuju spremljamo pri treniranju dve igralki iz TOP 100 svetovne teniške WTA-lestvice. Prav to se je zgodilo v tem tednu, ko se je Tamari Zidanšek na treningu pridružila Kaja Juvan. Treninga je v odsotnosti Kajinega trenerja Španca Antonia Baldelloua Estre-va vodil Zoran Krajnc, ki dekletoma nikakor ni prizanašal ... Skupni treningi sodijo v sklop priprav na južnoameriško turnejo, pa tudi na nastope v Miamiju. 23-letna Tamara in 20-letna Kaja sicer dokaj pogosto skupaj vihtita loparje na treningih, a zvečine v Ljubljani, kjer Kaja živi in je tudi glede primernih igrišč izbira veliko večja (sploh glede pokritih betonskih igrišč, ki jih na Ptuju sploh ni). Kako j'e trenirati na Ptuju? K. Juvan: »Danes (v torek, op. a.) sem se po dolgem času vrnila na Ptuj, vzdušje je super, tudi vreme je odlično. Največ mi pomeni, da lahko treniram s Tamaro, tako da mi je Ptuj zelo lepo okolje za trening.« To ni vajin prvi skupni trening: kaj vama to sodelovanje pomeni v procesu vsega ostalega treninga, ki ga opravita individualno, vsaka s svojo ekipo? K. Juvan: »V Sloveniji je kar nekaj dobrih igralk, na žalost pa smo glede na geografsko lego nekoliko razkropljene po vsej Sloveniji. Meni je sicer super, da imam nekoga doma, da lahko trenira z mano, da je v bistvu istega nivoja, na katerem igram tudi sama. Tudi motivacija je večja, nekako potem cel trening postane lažji, lažje je držati visok nivo treninga.« T. Zidanšek: »Res je v Slovenij nekaj igralk, ki bi lahko med seboj trenirale, s Kajo pa se dejansko največkrat uspemo dogovoriti za skupni trening. Super mi je z njo, tudi ona odrašča, nekaj časa je že na WTA-turneji, razume stvari in je res super, da imaš nekoga na tem nivoju, s katerim lahko treniraš. Sicer bi lahko trenirala tudi s fanti, ki so boljši in močnejši, ampak vseeno je bolj naravno trenirati s punco, predvsem je drugačna 'ženska žoga', drugačna je mentaliteta igralke, ki igra na WTA-turneji ... Vse to se pokaže tudi na treningu in tako se resnično drži nek visok nivo igre.« Je pa ta trening zagotovo tudi nekakšna popestritev, Zoran Krajnc pač dela drugače kot npr. tvoj trener? K. Juvan: »To definitivno velja v polni meri, vsak trener dela malo po svoje, ima drugačen pristop -tako je tudi prav. Super pa je tudi to, da je moj trener spoznal Zorana in mu povsem zaupa in se pogovarjata za treninge, sodelujeta. Ve, da sem v dobrih rokah.« Na čem sicer tvoj španski trener dela največ s teboj? Na čem je poudarek? K. Juvan: »Predvsem sva v tem kratkem času, odkar sva skupaj, največ delala na postavitvah na igrišču, na moči ... Trenutno npr. poskušam na treningu ciljati na tarče. Vse delamo z namenom, da vsak del teniške igre dvignemo na višji nivo. V bistvu delam na vsakem elementu posebej, ena od glavnih stvari pa je, da čim dlje vzdržujem zbranost - na tem je trenutno poudarek.« Trenerji pravijo, da se vse dogaja v glavi. K. Juvan: »Ja, največ se zagotovo dogaja v glavi, ampak je tudi veliko odvisno od tega, koliko si se sposoben potiskati 'čez same- ga sebe', čez svoje meje, da tudi fizično lahko napreduješ. Moje mnenje je, da se čisto vsak posameznik v ekipah tenisačev trudi, da eno plat igre dvigne višje od igralca na drugi strani mreže. To je pot do zmag.« V letošnji sezoni si naredila spremembo glede glavnega trenerja, Robija Cokana je zamenjal Antonio Baldellou Estreva. Je bila to težka odločitev? K. Juvan: »To sem sprejela kot povsem normalen korak, čas je bil za novo poglavje, da dobim nek nov pogled na teniško igro. Z Robi-jem Cokanom sem sodelovala zelo dolgo, tako da sem se bolj kot ne zaradi tega kot česa drugega odločila za spremembo - začutila sem, da želim videti nekaj drugačnega. Če delaš dolgo časa z nekom skupaj, potem se na kakšne stvari gleda malo drugače. Mislim, da ima vsak svojo pot, tako da poskušam pač narediti tisto, kar se mi zdi najboljše zame in mojo teniško igro. Ni pa tukaj nobene drame, nobenih zamer.« Kakšen je tvoj pogled na letošnjo sezono? Že pot preko kvalifikacij do 3. kroga glavnega turnirja odprtega prvenstva Avstralije je bila kar uspešna. K. Juvan: »Ja, s tem sem zelo zadovoljna! Dobro je tudi to, da sem naredila dobro pripravljalno obdobje, da se fizično počutim precej močnejša. Kar me najbolj veseli, je, da sem dobila nekaj kakovostnih tekem. Verjamem, da je bil to en lep začetek, zdaj pa gremo v tisti del sezone, ko bomo v zgoščenem urniku igrali precej turnirjev. Upam, da bo uspešno še naprej.« Kakšni so cilji za letošnjo sezono? K. Juvan: »To je zame šele prva sezona, za katero upajmo, da bo uspešno izpeljana do konca. Takšna bi morala biti že lani, a vemo, da je bila precej okrnjena. Moj cilj je, da se še bolje spoznam z WTA-turnejo, kako delujejo stvari na turnirjih ... Nedvomno je precej naporno biti več tednov odsoten od doma ... Želim si zaigrati na čim več turnirjih in dobiti čim več kakovostnih tekem na visokem nivoju. Potem pa bomo videli, kako se bo vse skupaj izšlo.« Zdaj gresta skupaj na turnirje v Južno Ameriko. Kaj vama to pomeni? Ni namreč tako pogosto, da se slovenski igralki dogovorita za skupno pot na turnir. T. Zidanšek, K. Juvan: »To res ni običajno, ampak v zadnjem času je kar pogosto prišlo do tega. Super je na drugem koncu sveta videti in slišati nekoga znanega. Na turneji se večinoma vsaka punca drži bolj zase, vseeno se čuti določena tekmovalnost. Tako pa poskusimo preko takšnih druženj živeti neko 'normalno' življenje. Fino je, če se lahko z nekom malo družiš, se pošališ in pogovoriš. Včasih dobro dene tudi kakšen pogovor izven tenisa.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Kaja Juvan in Tamara Zidanšek med treningom, ki ga je na Ptuju vodil Zoran Krajnc. Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 25. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Mura - Aluminij; OB 17.15: Gorica - Maribor; OB 19.30: Koper - Domžale; V NEDELJO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana - Bravo; OB 17.00: Olimpija - Celje. Rokomet • NLB liga RAZPORED 19. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Slovan - Koper; OB 18.00: Gorenje - Trimo Trebnje; OB 19.00: Ljubljana - Slovenj Gradec, Maribor Branik - Urbanscape Loka, Izola - Dobova; V NEDELJO OB 17.00: Celje PL - Jeruzalem Ormož, Krka - Riko Ribnica. 1. A SRL (ž) 21. KROG: Zagorje - ŽRK Ptuj (v soboto ob 17.15 v Zagorju). JM petek • 5. marca 2021 Šport, pogovori Štajerski 19 Nogomet • NK Drava Ptuj Igralci, ki predstavljajo prihodnost Drave V zimskem prestopnem roku so pri Dravi obrnili nov list v poglavju mladih igralcev, v svoje vrste so pripeljali kar štiri izredno zanimive nogometaše, letnike 2001 in 2002. Za vse je mogoče z veliko gotovostjo dejati, da lahko že danes enakovredno kandidirajo za člansko ekipo, ob pametnem načrtovanju njihovih športnih poti pa lahko zelo kmalu postanejo nosilci igre Drave. Trije od tega so povratniki in so modri dres nosili že v preteklosti: Luka Lovenjak, Marko Brest in Jure Pihler, eden pa je resnični novinec - Matic Krašovic. Luka je nazadnje igral za Rudar, Marko in Matic za mladince Maribora, Jure pa za mladinsko vrsto Aluminija. Luka Lovenjak (2001) »V Velenju sem imel kar turbulentno obdobje, zato je v meni zorela ideja o spremembi sredine, sploh v kombinaciji s študijem na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru, kjer obiskujem prvi letnik. S prestopom v mojo domačo Dravo je vse nekako prišlo na svoje mesto, dogovor o sodelovanju je bil hitro sklenjen, želja je bila obojestranska,« je po vrnitvi na Ptuj dejal Luka in se še enkrat ozrl na leto in pol trajajočo epizodo pri Rudarju: »Če pogledam z distance je izkušnja vsekakor pozitivna, v prvi vrsti sem spoznal, kako je igrati izven domačega kraja. Pridobil sem ogromno izkušenj, tudi zaradi dejstva, da se je v tem kratkem obdobju pri Rudarju zvrstilo veliko različnih trenerjev. Prepričan sem, da mi bo ta izkušnja enkrat še prav prišla v nadaljnji karieri. Najboljši od vse- Luka Lovenjak, Matic Krašovic, Marko Brest in Jure Pihler so novinci oz. povratniki v ptujsko Dravo. ga je bil pravzaprav začetek, ko so me lepo sprejeli, tudi glede igralnih minut se v tistem času ne morem pritoževati. V spominu mi bo ostala asistenca na tekmi z Mariborom, tudi mesto v začetni enajsterici sem dobil na kar nekaj tekmah. Vse je nato prekinila poškodba.« Kaj se je dogajalo v času rehabilitacije? »Iz trenažnega procesa sem bil zaradi poškodbe prepone odsoten kar 10 mesecev. Šlo je za zelo zahrbtno poškodbo, zaradi katere sem obiskal številne specialiste, nobeden pa ni natančno povedal, kaj je z mojo prepono res narobe. Tako sem se npr. za kakšen teden vrnil k treningu, potem pa je bila bolečina znova prehuda in sem moral znova na počitek in samostojne vaje - trenerji so bili že kar naveličani te moje odsotnosti. Po nekaj mesecih sem vendarle dobil mnenje specialista, da naj grem na operacijo. To se je res izkazalo za pravilno odločitev, saj je potem okrevanje šlo v pravo smer. Sedaj sem brez bolečin in pripravljen na vse izzive,« je težki del obdobja opisal Lovenjak. Z Dravo sedaj stopa na novo pot. »Cilji so za letošnjo sezono jasni, obstanek v prvenstvu in čim boljša uvrstitev v pokalnem tekmovanju. V slednjem smo med najboljšimi osmimi ekipami v državi, Prijateljska tekma: Drava člani - Drava U-19 5:3 (3:2) Strelci za člane: Kahrimanovič 2, Djurič 2, Kryeziu; strelca za mladince: Brest 2, Erhatič. DRAVA ČLANI: Klasinc, Capitelli, Kryeziu, Martin-čevič, Kralj, Menna, A. Rogina, Lovenjak, S. Rogina, Kahrimanovič, Djurič. Igrali so še: Milič, Patta, Nelson, Malik, Drevenšek, Šlamberger. Trener: Viktor Trenevski DRAVA MLADINCI: Zver, Čuš, Pihler, Dobnik, Me-sarič, Čeh, Brest, Krašovic, Erhatič, Janežič, Pivko. Igrali so še: Baligač, Vogrinec, Žvikart, Vrbnjak, Lovrec, Šket, Toplak, Šabeder, Gajanič, Pučko, Petrovič. Trener: Andrej Kvas. V sredo popoldan so nogometaši Drave na igrišču z umetno travo odigrali zanimivo pripravljalno tek- mo, med seboj so se merili člani in mladinci. Mlajši varovanci trenerja Andreja Kvasa so praktično celotno tekmo, predvsem pa prvi polčas, odigrali zelo kakovostno, zbrano so parirali starejšim kolegom in v dobršnem delu pokazali odlične prehode v napadalne akcije in konstantno pretili vratarjema članske vrste. Dvakrat so tudi vodili, 0:1 in 1:2. V drugem polčasu so varovanci Viktorja Trenevskega še močneje napadli, predvsem hitri Malik Bah je bil udeležen pri veliko obetavnih akcijah. Oba trenerja sta preizkušnjo ocenila s pozitivno oceno: »Dobrodošel test.« Naslednjo prijateljsko tekmo imajo člani Drave napovedano za soboto, igrali bodo z velenjskim Rudarjem. Mladinska vrsta Drave je pred tem že igrala prijateljsko preizkušnju z vrstniki Mure (6. v 1. mladinski ligi, op. a.) in jo po zelo vzpodbudni igri premagala 5:1 (Brest 3, Erhatič, Janežič). zato si lahko upravičeno obetamo kakšen odličen dvoboj s katerim izmed prvoligašev. Z izločitvijo Mure je ekipa to že dokazala, tudi v naslednjih tekmah so presenečenja mogoča. V naslednji sezoni si morda lahko obetamo kakšne bolj ambiciozne načrte tudi v prvenstvu,« je zaključil Lovenjak. Marko Brest (2002) »V Mariboru nisem bil povsem zadovoljen, zato je bila odločitev za vrnitev na Ptuj lahka. Nekaj zapletov je bilo, a so se uspešno rešili, tako da sem sedaj tukaj, kjer moram biti - pri Dravi. Tukaj sem nekoč že zaigral tudi v članski ekipi, sedaj so cilji podobni. Z Mariborom sem v tem času dobil nekaj novih izkušenj, tako da gledam z optimizmom v prihodnost,« je zelo zrelo situacijo opisal Marko. Zanimivo je, da je z Brestom prišel na Ptuj tudi kapetan mladinske vrste Maribora Matic Krašovic: »V Mariboru sva postala dobra prijatelja, tako da sva prišla do tega, da bi lahko skupaj odšla v drug klub. Dogovor je bil sklenjen z Dravo, kar je zagotovo pozitivno za oba. Sicer na mariborsko izkušnjo sam gledam s pozitivne plati, veliko sem se naučil, zato mi ni žal, da sem se takrat odločil za prestop k vijoličastim. A to je sedaj za mano, obrnjen sem izključno v prihodnost. Z Dravo je sedaj prvi cilj obstanek v ligi, individualni cilj pa je čim večja minutaža. Dogovor je takšen, da bi občasno pomagal tudi mladinski ekipi, kjer imamo res odličnega trenerja, želja pa je tudi tam obstanek,« je dejal Brest. »Takšnega premora ne pomnim v zadnjih 30 letih« Viktor Trenevski, trener Drave: »Vsi skupaj smo preza-dovoljni, da smo sploh začeli s treningom. Pavza je trajala štiri mesece, česar se ne spomnim v vsej svoji 20- ali 30-letni karieri. Krovna organizacija je sprejela spremenjeno obliko prvenstva, s tem se bo pač potrebno soočiti, saj za vse velja enako. Žal mi je tega koronskega obdobja, saj smo bili pred prekinitvijo v izvrstni formi,« je dejal Trenevski, ki ima na treningu znova precej novincev: »Vrnili so se nekateri mladi domači igralci, Lovenjak, Brest in Pihler, prišel je tudi kapetan mladincev Maribora Krašovic, kar se mi zdi odlična poteza. Prišlo so tudi štirje Italijani -vsekakor upam, da bo klub še bolje funkcioniral. Računam na vse, kdor bo najbolje pripravljen pa bo igral. Naslednji teden bo udaren, saj bomo delali na kondiciji in moči.« Fopto: Črtomir Goznik Matic Krašovic (2002) »Ko je NK Drava pokazal zanimanje zame, sem priložnost sprejel, v prvi vrsti zaradi možnosti igranja članskega nogometa, česar pri Mariboru nisem imel. V tem prestopu vidim veliko priložnost za moj nadaljnji nogometni razvoj,« je dejal dosedanji kapetan mladinske vrste Maribora, ki prav tako poudarja pomen prijateljstva z Markom Brestom: »Ko je Marko prišel k Mariboru sva takoj postala zelo dobra prijatelja, razumeva se tako na igrišču kot tudi izven njega. Da so kontaktirali oba, je bil le še dodaten razlog, da sva se odločila za prestop. Pri Dravi želiva pokazati, kaj zmoreva.« Tudi Matic ima na Maribor lepe spomine. »Skoraj v vseh selekcijah, v katerih sem v petih letih igral za Maribor, sem postal kapetan. Igral sem ves čas, tudi v starejših starostnih kategorijah, osvojili smo Nike premier Cup, na evropskem tekmovanju pa smo bili na Finskem četrti. Vse to je bilo super, le prave perspektive glede prestopa v člansko ekipo nisem videl,« je dejal Matic, ki bo te ambicije poskušal uresničiti pri Dravi: »Ta preskok je največji izziv za vsakega ambicioznega igralca, tudi zame je to sedaj na prvem mestu, čeprav imam še pol leta možnost igranja med mladinci. Resnično sem zadovoljen tudi z odnosom s trenerjema, tako pri mladincih kot članih.« Pa še beseda glede vzornikov? »Rad spremljam Chelsea, všeč mi je bil Eden Hazard, ko je še igral v Angliji. Sedaj spremljam več igralcev na moji poziciji vezista, a kakšnega posebnega vzornika nimam.« Jure Pihler (2002) »Sam sem iz Drave pred dobrim letom odšel k Aluminiju, kar se mi je zdela dobra izbira, saj sem nadgradil svoje nogometno znanje. V Kidričevem smo prav tako imeli odlične pogoje za treninge, odlične trenerje, morda je bilo tam nekoliko več poudarka na tehniki, tukaj pa sedaj več na sami igri, kar mi je zelo všeč. Vesel sem vrnitve v matični klub, kjer sem se skupaj s še nekaterimi novinci priključil članski ekipi. Treningi so odlični, trener je odličen, igralci se razumemo med sabo,« je dejal Jure, ki je bil tudi kapetan mladincev Aluminija. Sedaj so pred njimi novi izzivi z Dravo. »Največje vodilo pri prestopu k Dravi je bilo igranje za člane, nabiranje izkušenj na tej ravni. Gre za velik preskok, saj so treningi močnejši, igralci boljši, hitrost večja ... Moja naloga je, da se pokažem v najboljši luči tudi na tem nivoju,« je dejal Pihler, ki je omenil tudi prijateljsko preizkušnjo mladincev z vrstniki Mure: »Ta tekma mi je bila zelo všeč, saj smo pokazali res dobro predstavo, podaje so bile dobre, zaključek, dinamika - vse je bilo nad mojimi pričakovanji. To je dokaz, da se v mladinski vrsti dela odlično in da upravičeno lahko računamo na minute tudi pri članih. Tudi dogovor ob prihodu k Dravi je bil takšen, da treniramo s člani, če pa tam ne igramo več kot polčas, pa računajo na nas tudi pri mladincih. V obeh tekmovanjih si želimo obstanek, mladi pa obljubimo, da bomo pri uresničevanju teh ciljev pomagali po svojih najboljših močeh.« Jože Mohorič Namizni tenis • Reprezentančne priprave Na pripravah tudi Lara Belaj in Nino Šegula Na Otočcu so pred tednom četrtka potekale zimske priprave moških in ženskih reprezentanc. V t. i. mehurčku v sklopu hotela Šport in namiznoteniškega centra so bile z izjemo članov zbrane vse slovenske selekcije. Treninge sta vodila ženska selektorica Vesna Ojsteršek in selektor moške kadetske in mladinske reprezentance Darijan Vizjak. Med udeleženci sta bila tudi nekdanja članica NTK Cirkovce Lara Belaj, ki sedaj nastopa za NTK Savinja, in Nino Šegula, član druge ekipe Keme. »Čeprav igralci in igralke vse od oktobra niso imeli rednih treningov, so prišli dobro pripravljeni, tako da smo brez težav izvedli celoten program. Primanjkljaj treninga se je najbolj poznal pri najmlajših, nekateri pa so ta odmor izkoristili za odpravljanje tehničnih napak. Medtem ko smo pri članicah največ pozornosti namenjali natančnosti, menjavi ritma in prvim žogicam, smo pri mlajših večji poudarek dali delu nog, kontaktu z žogico in bloku pri mizi. Ker dolgo niso igrali, smo vmes dvakrat pripravili še dvoboje, prve po treh dneh priprav na tri dobljene nize ter zadnji dan na štiri dobljene nize,« je povedala Vesna Ojsteršek. JM 20 Štajerski V središču petek • 12. marca 2021 Ustanovitev Regionalne klubske lige na območju bivše Jugoslavije Pred dnevi je v Beogradu potekal slavnostni podpis za ustanovitev Regionalne klubske boksarske lige na področju bivše Jugoslavije. V drzno zastavljenem projektu bodo sodelovale Srbija, Črna gora, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija. V Srbiji so se zbrali predstavniki vseh regionalnih boksarskih zvez, ki so podpisali zelo pomemben dokument, ki bo boks vrnil na nivo, ki si ga ta šport tudi zasluži. Bogata tradicija boksa v bivši Jugoslaviji daje osnovo vsem sedanjim državam, da se povežejo in boks predstavijo v najboljši možni luči. Slovenijo je zaradi odsotnosti iz zdravstvenih razlogov predsednika Boksarske zveze Slovenije Damjana Habjan-ca zastopal naš najboljši boksar in podpredsednik BZS Dejan Za-vec. Slavnostnega dogodka sta se udeležila tudi srbski predsednik Aleksandar Vučič in predsednik svetovne boksarske zveze AIBA Umar Kremlev. Medijsko pokritost projekta Regionalne klubske boksarske lige bo izvajala športna televizija Arena TV (program Arena Fight), ki bo zagotavljala boksarske spektakle v živo iz šestih držav. To bo vsekakor pomemben preskok v popularizaciji boksa in možnost za športno-go-spodarske povezave, ki pa se bodo nadaljevale s turnirji Grand Prix za države z območja Balkana, kot je napovedal Kremlev. Damjan Habjanec, predsednik BZS: „Zelo sem naklonjen realizaciji Regionalne klubske boksarske lige, ki bo postala vrhunski pro- Dejan Zavec, podpredsednik BZS: „Regionalna klubska boksarska liga je nekaj najboljšega, kar se je v zadnjem času zgodilo v boksu na našem področju. Zahvaljujem se Nenadu Borovčaninu, predsedniku Boksarske zveze Srbije, ki je dobil idejo in je sedaj v sodelovanju vseh šestih držav v fazi realizacije. Vložene je bilo veliko volje in energije, da smo sedaj tukaj v Beogradu in da lahko združimo boksarsko energijo, ki bo dolgoročno vplivala na športno in gospodarsko sodelovanje vseh deležnikov." dukt na področju boksa. Vsi skupaj imamo izjemen boksarski potencial, ki se bo lahko dokazoval letno na osmih dogodkih (šest dogodkov v šestih državah, polfinale in finale). Generalno gledano pa bo šlo za izjemen promocijski učinek, ki bo boksu dal pravo veljavo. V BZS se bomo maksimalno potrudili, da bomo uspešni na tekmovalnem in Strelstvo • Pred novo sezono državnih lig Veliko dvobojev ekip in posameznikov bo ustoličilo novega prvaka Epidemija koronavirusne bolezni covid-19 je prestavila jesenski začetek nove sezone prvoligaškega-pokalnega tekmovanja na pomlad. Po petih mesecih prisilnega tekmovalnega posta je zdaj vse nared za začetek nove sezone 2020/21. Zaradi epidemičnega stanja je Strelska zveza Slovenije prilagodila tekmovalni sistem in izvedbo tekem iz dosedanjega turnirskega sistema spremenila v sistem prvo-ligaških dvobojev. S tem je število istočasno prisotnih tekmovalcev na enem strelišču zmanjšala iz 36 (144) tekmovalcev v 1. državni ligi na šest (24) hkrati nastopajočih strelcev na šestih različnih streliščih širom po Sloveniji. S spremembo sistema, ki bo zelo podoben nemškemu sistemu tekmovanja, se bo ohranila tudi visoka konkurenčnost dosežkov, kar bo najboljšim slovenskim strelcem zagotavljalo tudi mednarodno primerljivost. Istočasno bo spremenjeni tekmovalni sistem prinesel tudi dobrodošlo osvežitev, ki bo številnim klubom zagotovila možnost izvajanja najkonkurenčnej-šega tekmovanja 1. državne lige na njihovih domačih streliščih, kar bo strelskemu športu omogočilo dodatno zanimanje in bistven dvig popularizacije športa v njihovih domačih sredinah. MOC IN POGUM EDITE CETINSKI MALNAR Bolečina ostaja, a življenje gre dalje TRDO GARANJE VESNE PERNARČIČ Trije otroci in zajeten kredit ne puščajo izbire VPLIVNE SLOVENKE SO ZA SPREMEMBE Zaradi njih bo svet drugačen NEUSTRAŠNA SKAKALKA NIKA KRIŽNAR Ljubezen z Aljažem ji daje krila Na ¡zbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR, v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 3,99 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. organizacijskem področju. V Sloveniji imamo mesta in športne dvorane, kjer so bili organizirani odlični boksarski dogodki in čas bo, da jih bomo ponovno organizirali. Upamo, da pred polnimi tribunami, kot v času borb našega Dejana Zavca, ki je Sloveniji približal svet boksa na svetovnem nivoju." UR Nenad Borovčanin in Dejan Zavec Ptujčani ponosni na obnovljeno strelišče z elektronskimi tarčami Strelska infrastruktura se je v zadnjem desetletju zelo posodobila in izboljšala, le redke so danes prvoligaške ekipe, ki še nimajo zagotovljenih elektronskih tarč na svojih streliščih. Le-te pa omogočajo najbolj kakovostne treninge in tekmovanja najboljšim slovenskim strelcem, ki stremijo in marljivo trenirajo za mednarodni razvojni preboj na najvišji ravni. Konec februarja 2021 je takšno celostno posodobitev strelišča dočakal tudi Strelski klub Ptuj, ki se zdaj v sklopu športne dvorane Mladika ponaša z desetimi elektronskimi tarčami nemškega proizvajalca Disag. »Dolgo smo pričakovali dobavo elektronskih tarč. Ptujski strelci smo si jih s svojimi odličnimi dosežki v minulih letih vsekakor zaslužili, zato sem izjemno ponosen in vesel te zgodovinske pridobitve opreme, ki bo v veliko pomoč najboljšim strelcem, ki nastopajo na Foto: Strelski klub Ptuj Ptujčani, aktualni prvaki 1. A državne lige s pištolo, bodo novo sezono 2020/21 začeli še posebej motivirani, saj bodo nastopili na obnovljenem strelišču z desetimi elektronskimi tarčami Disag. V soboto bodo v prvem uradnem dvoboju gostili Turniščane. največjih tekmovanjih svetovne ISSF in evropske ESC zveze. Elektronske tarče pa nam bodo dobro služile tudi pri razvoju in tekmovalnih uspehih novih strelskih generacij. Za izvedbo projekta se iskreno zahvaljujemo Mestni občini Ptuj, Zavodu za šport Ptuj, Fundaciji za šport RS in klubskim donatorjem TPV Prikolice, d. o. o., Ptuj in Žagar-stvo Bezjak Boris s. p.,« nam je povedal tehnični vodja in glavni strateg SK Ptuj Zlatko Kostanjevec. Ekipne točke bodo določile novega prvaka prve lige z zračno puško in pištolo Spremenjeni tekmovalni sistem v sezoni 2020/21 bo dvanajstim prvoligašem zagotovil šest neposrednih dvobojev, ki se bodo izvedli v dveh fazah tekmovanja. Glede na rezultate lanske sezone je bil opravljen žreb treh nosilcev skupin s po štirimi ekipami glede na povprečni rezultat v lanski sezoni. Štiri ekipe se bodo v treh dvobojih pomerile med seboj v prvem delu tekmovanja. Sledil bo drugi del tekmovanja, v katerem se bodo skupine premešale glede na dosežene rezultate, izvedli se bodo še dodatni trije dvoboji v skupinah A, B in C. V najmočnejšo skupino A se bodo uvrstile najboljše tri ekipe po številu doseženih točk ter najboljša drugouvrščena ekipa, ki se bodo borile za končne uvrstitve od 1. do 4. mesta. V skupini B se bo streljalo za uvrstitev od 5. do 8. mesta in v C skupini od 9. do 12. mesta. Strelci bodo v ekipah postavljeni po kakovosti glede na povprečni rezultat v lanski sezoni in bodo tekmovali v parih proti isto postavljenim strelcem iz drugih ekip. Vsak zmagovalec posamičnega dvoboja bo zagotovil svoji ekipi točko, za boljši ekipni rezultat po krogih pa bo ekipa prejela še dodatne tri točke. Zmagovalca dvoboja bo tako odločil seštevek točk, vsaka ekipa lahko v dvoboju prejme največ šest točk. Končnega zmagovalca in novega ekipnega ligaškega prvaka v sezoni 2020/21 bo določil končni seštevek ekipnih točk, v primeru izenačenja višje število ekipnih zmag, nato dodatno višja vsota doseženih ekipnih krogov, nato pa morebiti še medsebojno srečanje izenačenih ekip. Ptujčani v prvem dvoboju gostijo ekipo Štefana Kovača »v v Turnišce Ptujčanom - aktualnim prvakom 1. A državne lige s pištolo, je žreb v skupino določil miklavško ekipo Jožeta Kerenčiča, Juršince in prekmursko ekipo Štefana Kovača Turnišče. Ptujčani bodo prvi dvoboj v sezoni gostili na domačem mestnem strelišču na Ptuju, v soboto ob 18. uri bo njihov tekmec ekipa iz Turnišča. Miklavška ekipa je na ormoškem strelišču gostila Juršince že dan prej. Kovinar Ormož in Kidričevo skupaj v 1. B državni ligi s pištolo V 1. B državni ligi s pištolo se bodo Ormožani Kovinarja, ki so v minuli sezoni izpadli iz 1. A DL, v prvem dvoboju pomerili s Postojno v gosteh, nato še s Škoflo Loko v gosteh, in v tretjem dvoboju s Kamničani doma. Kidričani, ki so v minuli sezoni osvojili peto mesto v 1. B DL, pa bodo v uvodnem dvoboju gostili ekipo Morisa iz Kočevske Reke-Kočevje, nato bodo gostili novomeško ekipo Gorjancev, v tretjem dvoboju pa bodo gostovali v Gorenji vasi. Kovinar Ormož znova cilja na vrh 1. A državne lige s puško V 1. A državni ligi s puško bodo Ormožani Kovinarja, ki so bili tretja najboljša ekipa minule sezone, v prvem dvoboju gostili jeseniško ekipo Triglava Javornik-Koroška Bela, nato bodo v poslastici drugega kroga gostili Grosupeljčane, v tretjem dvoboju pa bodo gostovali v Cerknici. Simeon Gonc petek • 5. marca 2021 Naše prireditve Štajerski 21 Gorišnica • Otroci pojejo sOvenske pesmi in se veseUjo - 7. sezona Razveselili sta se Mia in Lara V drugem predizboru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v novi sezoni so se v studiu Radia Ptuj predstavili pevski talenti OŠ Gorišnica in občine Gorišnica. Vsi so v projektu že sodelovali v prejšnjih letih, razen Jureta Zelenka, za katerega je bil letošnji nastop krstni nastop. Bil pa je tudi edini fant, ki je nastopil doslej. Sponzorji so bili: Občina Gorišnica, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite industrienmontagen, Sazas, Talum, Klima Ptuj in Anprotehnik. Sponzorji prireditve % oculus J* AT P r * k hm Lahkota prihodnosti ANproTachnik d.o.o. _ SAZAS $ KLIMA Za vse, razen Lare Tušak, pa je bil to tudi prvi nastop v studiu Radia Ptuj, saj sedma sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo zaradi koronavirusa poteka drugače kot v prejšnjih letih. Posnetke njihovih nastopov si je mogoče ogledati na Facebook kanalu in YouTube kanalu Radia Ptuj. Oddaja z njihovimi nastopi pa je na programu Radia Ptuj v sredo obi8. uri. Mladi pevski talenti so izziv nove sezone dobro sprejeli, četudi nekateri pogrešajo nastope v živo, v telovadnicah in dvoranah osnovnih šol in Tim Ribič, predsednik strokovne komisije: „Kot operni pevec in glasbeni umetnik sem izjemno hvaležen, da lahko sodelujem pri projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Le-ta predstavlja navdih tako za nastopajoče kot za poslušalce in predvsem vzpodbuja otroški talent ter ljubezen do slovenske glasbe. Čeravno je projekt tekmovalno usmerjen, so zame prav vsi otroci, ki si upajo stopiti na oder in samozavestno zapeti, veliki zmagovalci. Njihovi nežni glasovi, slovenski jezik v pesmih ter tista pristna energija, ki jo premore le mlada, neobremenjena in iskrena duša, so nekaj neprecenljivega. Pohvale in čestitke namenjam idejnim vodjem in ustvarjalcem tega projekta, ki na ta način ohranjajo slovensko besedo, mladim dajejo možnost nastopanja ter jih hkrati tudi vzgajajo. Slovenska glasbena zakladnica je zelo bogata in prav je, da jo znajo ceniti in negovati tudi naši mladi rodovi." Foto: Črtomir Goznik Lučka Sandor, 5. a-razred, pesem Nisi sam (Alja Krušič): „To je moj prvi samostojni nastop, lani smo skupaj pele štiri sošolke, ob živi glasbeni spremljavi. Predvsem sem si želela, da bi dobro odpela. Pojem pa že dolgo, to je že v naši družini, da radi pojemo. Moja pevska vzornica je moja sestra, Dora Sandor, zmagovalka 6. sezone projekta v starejši kategoriji. Od predmetov v šoli mi je najljubša matematika. V prostem času se rada igram z lego kockami in sprehajam s psičko Doni." kulturnih domov. Svojevrsten izziv pa je ob studijskem snemanju tudi kamera, so povedali. Njihova največja želja je, da bi s svojim petjem navdušili čim več poslušalcev in spremljevalcev ' ' L Foto: Črtomir Goznik Mia Strmšek, 5. a-razred, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec): „Kot je že povedala Lučka smo lani skupaj zapele štiri sošolke. Učitelj Boštjan Rihtar mi je rekel, da bi pa letos lahko pela sama, in sem se odločila, tako kot tudi moji dve sošolki. Četrta se za to ni odločila. Pojem že od zgodnjega otroštva, različne pesmi, takšne, ki mi ugajajo. Vedno izberem pesem, ki nekaj pove. Za prvi samostojni nastop sem izbrala pesem Milijon in ena, ki jo v originalu poje Klara Jazbec. Moja edina želja je bila, da bi dobro odpela, da bi se čim manj zmotila. Od šolskih predmetov mi je najbolj všeč športna vzgoja." Foto: Črtomir Goznik Lara Tušak, 6. b-razred, pesem Ne bodi, kar nisi (Ditka): „Letos prvič pojem v starejši kategoriji. V šesti sezoni sem bila tretja v mlajši kategoriji. Zelo sem ponosna, da mi je to uspelo. Letošnja sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je že moja šesta. Nič ne pričakujem, pojem za svojo dušo. Izbrano pesem sem odpela iz srca, to je pravšnja pesem za ta čas. Moja predmeta v šoli sta šport in glasba. V prostem času tudi veliko likovno ustvarjam, v garaži imam že pravo lastno galerijo. Toliko sem že narisala. To, da bom pevka, pa vem že od zgodnjega otroštva." Peli so: Lučka Sandor, Mia Strmšek in Ajda Marin v mlajši kategoriji ter Lara Tušak, Stina Lorenčič, Nika Ranjl in Jure Zelenko v starejši. Foto: Črtomir Goznik Ajda Marin, 5. a-razred, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar): „Prvič sem nastopila že v tretjem razredu OS, lani sem pela v skupini, letos pa ponovno samostojno. Rada pojem, všeč pa mi je tudi pesem, ki sem si jo izbrala za letošnji nastop. V šoli mi gre dobro, moj naj predmet je slovenščina. Morda jo bom tudi študirala, privlači pa me tudi študij veterine. Rada igram tudi klavir, rada jaham konje in se sprehajam. Moj ljubljenček zajec Piki." spletnih kanalov. Sodelovanje v projektu jim je tudi spodbuda za pevsko napredovanje oz. razvijanje svojega pevskega in glasbenega talenta. Hvaležni so za vso podporo, ki jo imajo pri svojih nastopih v studiu Radia Ptuj, pri ekipi Radia Ptuj, Domnu Hrenu in Daliborju Bedeniku. Za video kamero pa je Patricija Majcen. Po odločitvi strokovne komisije sta v polfinale napredovali: Mia Strmšek s pesmijo Milijon in ena (Klara Jazbec) v mlajši kategoriji in Lara Tušak s pesmijo Ne bodi, kar nisi (Ditka) v starejši kategoriji. V občini Gorišnica in na OŠ Gorišnica so nadvse ponosni na svoje pevske in glasbene talente. „Tudi v novi sezoni smo del projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Vključujemo se, da naši otroci lahko nastopajo v širšem okolju in da se tisti, ki so nadarjeni, lahko uveljavijo, sicer bi ostali v senci, neznani. Vseskozi je naša želja, da se v projekt vključijo novi mladi pevski talenti, da skupaj z njim rastejo in razvijajo svoje potenciale, ne samo pevske in glasbene, temveč tudi druge. Občina Gorišnica aktivno podpira tudi druge dodatne programe na OŠ Gorišnica, ker želimo, da se naši mladi uveljavijo na vseh možnih področjih svojega udejstvovanja oz. povsod tam, kjer lahko razvijajo svoje sposobnosti in talente. Navsezadnje - na mladih svet stoji. Tega se še kako zavedamo tudi v občini Gorišnica. Našim pevskim talentom tudi v sedmi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo želimo čim več uspeha," je povedal župan občine Gorišnica Jože Kokot. MG Foto: Črtomir Goznik Jure Zelenko, 7. a-razred, pesem Moja (Toše Proeski): „Pojem že od malega. Najpogosteje slovenske pesmi, pojem pa tudi angleške. Pri petju me podpirajo vsi domači, mama Barbara, oče Miran in sestra Lucija. Izbrano pesem, ki jo ima zelo rada tudi moja mama, tudi pevec ji je zelo všeč, sem želel čim bolje odpeti, da bi se čim bolje uvrstil. V šoli imam najraje športno vzgojo in angleščino. Rokomet igram v šoli in pri RK Gorišnica. Zelo me veseli tudi računalništvo. V prostem času se rad sprehajam s psičko Bibo." Foto: Črtomir Goznik Stina Lorenčič, 8. a-razred, pesem Lahko noč, Piran (Anika Horvat): „Sedma sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je že moja tretja sezona. Rada pojem, zato tudi sodelujem. Moji priljubljeni pevki sta Anika Horvat in Alja Krušič. V šoli mi gre dobro, od predmetov pa imam najraje likovno vzgojo in zgodovino. Rada plešem in berem knjige. Moj želeni poklic je vzgojiteljica predšolskih otrok." Foto: Črtomir Goznik Nika Ranfl, 8. a-razred, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki): „To je že moj tretji nastop v tem projektu. Odločila sem se, da bom tudi letos sodelovala, ker rada pojem in želim pevsko napredovati. Pojem slovenske in angleške pesmi. Moj izbrani predmet je matematika. Rada tudi plešem. O svojem bodočem poklicu pa še ne razmišljam." 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. marca 2021 Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. I SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO«®] PREDNOSTI ZA VAS: • energetska neodvisnost, • 10- letnelBninjeL • plačate le lgZIE0wec' porabljeno in|Hfflilvedeno energijo, • Made in EU, • preprostajin hitra izvedb 080 88 55) PETEK 5. marec 7:30 Glasbena Osmica (tuja) 8:00 Šola zdravja 8:40 Kuhiniica 9:00 Utrip Ormoža 10:20 Obzornik TV Dravograd 10:55 Pomurskitednik 11:20 Glasba za vse 11:50 MaliPrim 12:00 Ptujska kronika 12:2S Pogled nazaj 12:45 Čista umetnost - marec 13:15 Tabu 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinj ¡ca 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Pogled nazaj 19:1 S Cista umetnost - marec 19:45 Film Campus 20:00 Ptujska kronika 20:25 Dob. končat HD 5oroptimist 21:45 Zapuščina Štefke Cobelj 22 i» Ptujska kronika 22:25 Zadnji človek na svetu 00:15 Videostrani S080TA 6. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Šola zdravja 8:40 Glasba za vse 9:10 Lovec na vampirje »D« 10:35 pogled nazaj 10:55 Cista umetnost - marec 11:25 Gospodje ptujski 12:00 Pregled tedna 12:30 Dob. koncert HD Soroptimist 14:30 Videostrani 17:35 Kuhiniica 17:55 OgSasf 16:00 Ptujska kronika 18:25 Glasba za vse 18:55 Glasbena osmica (tuja) 19:25 Poglad nazaj 19:45 Cesarsko kraljevi Ptuj 20:00 Pregled tedna 20:30 Cista umetnost - marec 21:00 Charlie Chaplin 22:00 Ptujska kronika 22:25 Kapitan Kidd 00:15 Videostrani NJA VRATA 02 / 780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ ^ * * * v J v PISANA ■ ZASAYHA - AKTUA1NA NEDELJA 7. marec 7:30Glasbena osmica (tuja) 8:00 Soia zdravja 8:40 Dob. koncert H D Soroptimist 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:55 Čista umetnost« manec 13:25 Pogled nazaj 13:45 Glasba za vse 14:20 Videostrani 17:05 Kuhinj ica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (slo,} 19:15 Čista umetnost-marec 19:45 Potovanje na luno 20:00 Pregled tedna 20:30 Afrika kriči 21:50 Dok. film od dr. Ljudevrtu Pivku 22:00 Ptujska kronika 22:25 Portal 22:50 Proslava ob 1950. letnici Ptuja 00:25 Videostrani PONEDELJEK8. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 šola zdravja 8:40 Kuhinjica 9:30 Obzornik TV Dravograd 10:35 Dob, koncert HD Soroptimist 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:55 Pogled nasaj 13:15 Glasba za vse 3 3:45 Čista umetnost - marec 34:20 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18 00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Varuhi vesolja 20:00 Pregled tedna 20:30 Portal 20:55 Čista umetnost» marec 21:25 Pogled nazaj 21:45 Potovanje na luno 22:00 Ptujska kronika 22:25 Dob, koncert HD Soroptimist 00:40 Videostrani rtupid iek-vvt^ PeTV T: 02 S« 880 2ii, m!o«jx+itv. w»w/.pc!v,lv P? lelemach nm53 ra .t Program TV Ptuj 6. in 7. marec 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 23. redna seja Mestnega sveta MOR Svetnice in svetniki so obravnavali petnajst točk. Podpis pogodbe z izbranim izvajalcem del v projektu Prizidava z rekonstrukcijo in energetsko sanacijo Osnovne šole Mladika; Člani Lions kluba Ptuj so s humanitarnimi partnerji izvedli Obarjado. Zbrali so 12.100 EUR dobrodelnih sredstev za pomoč otrokom; 27. redna seja Doma upokojencev Ptuj; V Miheličevi galeriji na Ptuju odprli razstavo treh avtoric M+A+S sezuje tudi vas; V Salonu umetnosti v Prešernovi ulici na Ptuju je na ogled pustno obarvana fotografska razstava Zven maske. Avtor je mojster Bojan Adamič; Ptujčan Vlado Čuš je prejemnik Bloudkovega priznanja kot najvišje priznanje Republike Slovenije za delo in dosežke na področju športa; V pustnem času je bila v Mariboru na ogled razstava pustnih mask in etnografskih likov; Dokumentarni film Skozi trpljenje v svobodo. Film prikazuje italijansko koncentracijsko taborišče Kampor na otoku Rabu; Z narodno-zabavno glasbo stopimo v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. ŠtajerskiTEH NIK www.tednik.si ÉÍlstajerskitednik xStajerskitednik SVET ZAVODA OŠ Mladika Žnidaričevo nabrežje 1 2250 Ptuj razpisuje delovno mesto RAVNATELJA (m/ž) Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D in 47/15: ZOFVI-NPB19). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. 9. 2021. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku), pošljite v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda OŠ Mladika Žnidaričevo nabrežje 1 2250 Ptuj z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja" Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis v obrazcu europass. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Osnovna šola Podlehnik, Podlehnik 7a, 2286 Podlehnik, na podlagi 3. odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUUJFO, 55/17, 18/21) objavlja JAVNI RAZPIS novincev v vrtec Podlehnik pri OŠ Podlehnik za šolsko leto 2021/2022 Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo vpis novincev za novo šolsko leto 2021/2022, potekal od 1. 3. 2021 do 16. 4. 2021, od 8. do 15. ure, v pisarni šolske svetovalne službe ali tajništvu Osnovne šole Podlehnik. Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani Vrtca Podlehnik ali na sedežu šole Podlehnik. Vlogo za sprejem otroka lahko oddate po pošti, v šolski svetovalni službi ali v tajništvu šole. Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO! UPRAVA VRTCA PODLEHNIK |7i 7.2. dO 3.4.2021 I i'"3ni brezni alkohola moja poteza MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radi»1ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radfo4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PETEK. 05. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Materinski dan v občini Gorišnica 10:30 Letni koncert AFS KUD Študent Maribor 12:15 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:35 Spomin na pevca se živi 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:45 Astro-v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 06. marec 00:00 Video strani 08:00 jutranja telovadba 08:30 80. obletnici FD Markovci 10:00 utrip Ormoža 11:00 Ptujska kronika 11:30 Oddaja iz občine Miklavž na DP 12:00 Seja sveta Dornava - ponovitev 15:00 Video strani 18:00 Srečanje ljudskih pevcev, Stoperce 2016 20:00 Predavanje - Prisluhni svojemu telesu 21:20 Ujemi sanje 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDMK SP NEDELJA, 07. marec í £ fe K 5. Ï H é C r£. 2 v- ce n Q « rt tj 3 ■¿s r--S ^ o ™ 3 -ëSs tog 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 MePZ Društva žena in deklet G. vas 10:00 Sv. maša - v živo 11:00 Mednarodno srečanje FS Lancova vas 13:00 Predaja novih orgel v Dornavi, 2006 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 16:30 Alfi med prijatelji 17:30 Veselo na Jožefovo, 2018 19:15 Mojca Pokrajcujja, Videm 2018 20:00 Zadnje glasbeno rajžanje 22:30 Video strani PONEDELJEK, 08. marec OD:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Oddaja iz občine Videm 10:30 Ujemi sanje 12:00 Videostrani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Mednarodno srečanje FS Lancova vas 20:00 Predavanje - Prisluhni svojemu telesu 21:36 80. obletnici FD Markovci 23:00 Video strani PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ gsm: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com ZIMSKA AKCIJA DO -20% POPUSTA TRAJA DO KONCA MARCA 2021 petek • 5. marca 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17.00. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM prašiče v teži 100-170 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, zlati delišes, idared in domači jabolčni sok. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Tel. 041 963 411. PRODAJAMO domača kokošja jajca, zunanja paša, 10 jajc po 2 €, količinski popust. Možna dostava do Ptuja. Tel. 041 328 720. PRODAM 9 okroglih bal sena. Možna tudi dostava. Tel. 031 656718. PRODAM seno v kockastih balah. Tel. 051 238 287. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, ki je v okvari ali slabše ohranjena. Tel. 031 424 684. PRODAM krompir Marabel in Red Fantasy. Tel. 041 509 482. PRODAM prašiče domače reje, mesnate pasme, težke okrog 140 kg. Možna dostava. Tel. 051 243 164. PRODAM zajce ter prašiče od 25 do 50 kg. Tel. 040 764 020. PRODAM telico, črno-belo, brejo 8 m, ter kupim jalove pašne krave, po možnosti simentalke, plačilo takoj. Tel. 041 544 270. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Naročila pa sprejemamo za 19-tedenske grahaste, črne, leghorn, sussex in aurokana. Možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. TRAVNIK, večji, v okolici Polenšaka, kupim. Info na tel. 041 624 579. PRODAM pujske od 30 kg in več, cena 2,20 za kg. Tel. 031 781 483. PRODAM prašiča, težkega 160 kg. Tel. 041 557 174. NEPREMIČNINE PRODAMO - Videm pri Ptuju, večja samostojna hiša (1980), zemljišče 1.518 m2, vzdrževana, delno opremljeno, stanovanjske površine 193 m2. Cena: 130.000 EUR. _ Kontakt: 041 391 003 ali ~ POETOviO 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio ZAZIDALNO zemljišče s starejšim vikendom v izmeri 14 arov, na lokaciji Hajndl 9, občina Ormož, prodamo. Informacije na tel. 030 998 492. Cena po dogovoru. DOM IN STANOVANJE IŠČEM enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 070 360 381. DELAVCA za pomoč pri fasaderskih in slikopleskarskih delih zaposlimo. Sli-kopleskarstvo Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. d ARNUŠ V&b OKNA VRATA d.o.o. iinnri/ a a i/n i n i 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. ""T"» A T Tri _ I/-TJTI-» A ■"¡¡"■I Œ! §m¡s¡ ¡j¿£a KIH ií¿¡¡i, IS BUS "W ; TXT" Zakaj ne bi prejemali svoje najljubše —ugankarske revije kar na dom? iT1^ Za naročnino pokličite ,J telefonsko številko 080 43 21. Tako kot ptica v daljavo se izgubi, tako tiho odšla si v nebesa nam ti. Za seboj pustila si zaklad - spomin na naša skupna srečna leta. Le naše srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni. V SPOMIN 27. februarja je minilo deveto leto, odkar nas je zapustila draga Jožica Slaček IZ DRAGOVIČA 10, JURŠINCI Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Večno hvaležni za tvojo ljubezen in dobroto, v duši pa bogatejši, ker smo smeli biti tvoji najbližji ... Tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki boli. ZAHVALA V 95. letu je umrla Rozalija Šešek, roj. Belšak 2. 8. 1926-21. 2. 2021 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, vsem sosedom, sorodnikom in znancem za darovane sveče in svete maše. Hvala. Vsi njeni Dala si nam mnogo, mnogo več, kot si sanjala. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas, za večno. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Ljudmile Rihtar Z MESTNEGA VRHA 78 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje. Posebna zahvala Domu upokojencev Ptuj za nego in skrb. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Njeni domači Zapel je zvon tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina ZAHVALA V 87. letu nas ja zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Avgust Popošek IZ ZABOVCEV 4A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Mir za obred slovesa in odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: STOP • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta: v Štajerski Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 24 Štajerski Križem kražem petek • 5. marca 2021 Švica m Orkester proti pandemiji Benedikt • Zapuščina na starih fotografijah Zaprašeni spomini s podstrešij V benediški občinski upravi so se odločili pripraviti razstavo starih fotografij, razglednic Tako kot drugod po svetu v času pandemije so tudi švicarske koncertne dvorane brez obi-in drugega slikovnega materiala, vezanega na zgodovino kraja in njegovih prebivalcev. skovalcev. Solo koncerti za enega poslušalca V pritličju občinske stavbe bodo zbrano gradivo razstavili na posebnem »foto zidu«, da si ga bodo lahko ogledali vsi, ki jih zanimajo podobe starega Benedikta in njegove okolice, ljudi, ki so tu nekoč živeli, na fotografijah pa so predstavljeni ob različnih vsakdanjih ali posebnih dogodkih, slavjih, običajih in druženjih. Za pomoč pri zbiranju gradiva so se obrnili na občane, ki v svojih albumih ali na zaprašenih podstrešjih gotovo hranijo večinoma črno-bele fotografije, ki poleg naštetega prikazujejo tudi prene-katero zanimivost, dejavnosti, ki jih ni več, nekdanje stavbe pa tudi vaške posebneže, o katerih še vedno krožijo razne zgodbe in anekdote. »Zbrati želimo čim večje število starih fotografij naših krajev in ljudi, mnoge kje ležijo pozabljene, čeprav na njih še lahko prepozna- Foto: občina Benedikt V Benediktu zbirajo stare fotografije kraja in njegove okolice ter ljudi, ki so tu nekoč živeli. mo svoje sorodnike, znance in sok-rajane,« pravijo na občini. Slikovno gradivo lahko občani posredujejo po elektronski pošti ali pa ga prine- sejo osebno; v tem primeru bodo na občini naredili reprodukcijo fotografije, original pa vrnili lastniku. SD Francija • Zamujal na cepljenje in divjal 88-letnik vozil 191 km/h Policija je na vzhodu Francije ustavila 88-letnika, ki je vozil s hitrostjo 191 kilometrov na uro. Pojasnil je, da zamuja na cepljenje proti covidu-19, je sporočila policija, ki mu je zasegla ne le vozniško dovoljenje, ampak tudi avto. OKNA, VRATA & GARAŽNA VRAMd www.naitors.si É» ® NATTÖRSuoo Tel.: DZ 74113 BO. Mob: 031793 ZD4 GorïSnica I. Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE I AKCIJA: Alu vhodna vrata Na cesti, kjer so v četrtek policisti ustavili 88-letnika, je sicer omejitev hitrosti 110 kilometrov na uro, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila policija. Voznik je kot razlog za svojo prehitro vožnjo navedel, da zamuja na cepljenje proti covidu-19. »Za varnost vseh upoštevajmo omejitve hitrosti, tudi če imamo vozniško dovoljenje več kot 60 let,« je pozvala policija. V Franciji v okviru kampanje cepljenja proti covidu-19 od januarja cepijo prebivalce, starejše od 75 let. Strategija cepljenja že kaže rezultate, saj stopnja novih okužb med starejšimi od 80 let pada. (sta) www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Solo koncerti so zasnovani tako, da glasbenik poslušalcu odigra izbrano desetminutno skladbo. Koncerti potekajo na različnih prizoriščih po mestu, tudi v cvetličarnah, butikih in nekdanjih industrijskih zgradbah. Poslušalcu, ki želi na koncert, sporočijo zgolj datum, uro in lokacijo dogodka, medtem ko vse do zadnjega ostaja skrivnost, kateri član orkestra mu bo zaigral in katero skladbo bo izbral. Z idejo je članom orkestra Suisse Romande iz Ženeve uspelo ustvariti bližjo in intimno koncertno izkušnjo. Poslušalec Filipe De Figueiredo je imel na otoku sredi reke Rone priložnost prisluhniti violončelistki Ve-reni Schweizer, ki je izvedla sonato Johanna Sebastiana Bacha. De Figueiredo je po koncertu dejal, da je morda skoraj nekoliko strašljivo stati tako blizu izvajalki: »Ne zgolj, da ji prisluhneš, zelo od blizu lahko vidiš vse, kar počne. To je res prijetna izkušnja.« Violončelistka je povedala, da je tudi za glasbenike takšen koncert svojevrstno doživetje, saj med izvajanjem delijo zelo intimen trenutek z neznancem. Pravi Foto: facebook tudi, da je za številne poslušalce takšen koncert zelo čustven dogodek, kar izvajalcem veliko pomeni, saj z odra ne morejo spremljati tovrstnih odzivov. S. S. v slow ip Vi so sposobni usv p0«)Poäamv«m*»osl)e Hrfalnikepotrošn»»««»111 satnet. Obsodili so )0 za majhno tatvino. «„in ila se pouk vrača \ kujši ponouoletni udarec. tmncL Ukradla rró je Vo Lena. v ustaljene 1 * * * 8. marec je za „voske denarnice pm 00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 Nagradno turistično vprašanje o o animiv brezmesn v m času o V normalnih razmerah bi v tem času že na veliko poročali o tem, kako so se v turistično-gostinskih organizacijah in objektih pripravili na novo turistično sezono. Velikonočni obisk je namreč že tradicionalno kazalnik uspešnosti nove sezone. V tem trenutku pa še prav nič ne kaže na to, da bi v kratkem lahko prišlo do odprtja turistično-gostinskih objektov. Za nekatere pa je lahko izziv razpis Turistično-gostinske zbornice Slovenije na temo Ali znamo kuhati brez mesa? Ubran je na temo 40-dnevnega posta - od pusta do velike noči. Vabijo k prijavi postnih jedi iz lokalnega okolja, ki naj bodo pripravljene iz lokalnih sestavin, na sodoben način. Rok za oddajo prijav je 15. marec 2021. Iz zbranih prijav oz. receptov za pripravo postnih jedi bodo oblikovali e-knjižico z naslovom Brezmesne jedi na Slovenskem v obdobju od pusta do velike noči. Najzanimivejše postne jedi bodo predstavili na spletnem dogodku, ki bo 31. marca. Morda pa bomo že kmalu katero od njih našli na jedilnikih slovenskih gostiln, zlasti še tistih, ki prisegajo na domačo kulinariko. Po statističnih podatkih je bilo januarja v Sloveniji zabeleženih več kot 60.000 prenočitev, V primerjavi z januarjem 2020 je število turističnih prihodkov manjše za 95,7 odstotka, prenočitev pa za 91,8 odstotka. Turistične prenočitve so bile v Sloveniji v januarju ustvarjene le kot izjeme, opredeljene v podrobnejših pojasnilih k vladnemu odloku o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev v RS. Grajsko kopališče Bled je prvo naravno kopališče v Sloveniji z znakom Slovenia Green Beach. Znak je pridobilo na podlagi mednarodnega certifikata Modra zastava, ki ga sicer nosi že od leta 2002. Program Modra zastava si prizadeva za trajnostni razvoj naravnih kopališč in marin. Prejemniki pa morajo izpolnjevati stroge kriterije na področjih kakovosti voda, okoljske vzgoje in informiranja, okoljskega upravljanja ter varnosti in storitev. Če bi bili dovolj zavzeti, bi naravno kopališče lahko uredili tudi na Ptuju, na območju turniškega parka, kjer izvira Studenčnica. Žal pa je ribnik, ki je za mnoge jezero, že vse od vojnega časa ostal neočiščen in posledično neurejen. S trajnostno naravnanostjo in vedenjem bi se lahko tudi Ptuj lotil takšnega projekta, ob upoštevanju naravovarstvene in kulturnovarstvene stroke. Ptuj je dobil nov promocijski katalog, ki v slovensko/italijanski in angleško/nemški verziji nagovarja domače in tuje turiste, da obiščejo najstarej- iT» ~ ^ * r MÉ ^^^ - - :._» m it v 1 r*# lli* SB HlB 1 *i, i!*. * * 1 NL^'.à!^'«*' r, ' VéO , ^k • - ■ ** " 1 .-i-' à' * - HJfflâ 1 še slovensko mesto z vsemi njegovimi turističnimi in kulturnimi potenciali. Nič pa potencialni turisti v njem ne izvedo o morebitni igralniški ponudbi, na področju katere je mesto tudi eden od pomembnejših ponudnikov. Na vprašanje o tem, kdaj je na ptujskem gradu potekal prvi mednarodni dobrodelni ples v maskah Rotary kluba Ptuj, nismo prejeli pravilnega odgovora. Potekal je leta 1997, organizacijo pa so spremljali zapleti. Ko je bil namreč na ptujskem gradu leta 1995 v sklopu pustnih prireditev organiziran prvi gala ples v maskah, naj bi bil organiziran v nasprotju z uveljavljenim muzejskim redom. Bil naj bi tudi v ostrem nesoglasju s pristojno kustodinjo za kulturno-zgodovinske zbirke v Pokrajinskem muzeju Ptuj, ki se je tudi pridružil mnenjem, da je „gala ples" skupaj s „kulturnim programom" zbudil ogorčenje mnogih intelektualcev, ljudi s srčno kulturo in splošno razgledanostjo Danes sprašujemo, kje na Ptuju je stal kapucinski samostan s cerkvijo sv. Frančiška Asiškega. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili po prenehanju veljavnosti ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s co-vidom-19 v teh turističnih objektih. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 12. marca. Turniški park v tem času razveseljuje z milijoni cvetov zvončkov. Sicer pa so redke države s toliko zvončki, kot jih vsako leto cveti v Sloveniji. Spadajo med zaščitene vrste, zato jih ne smemo množično nabirati. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje na Ptuju je stal kapucinski samostan s cerkvijo sv. Frančiška Asiškega? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. V Foto: CG