•^»Ta oci OKroora C-d 1. januar-Od m« Jaj958 kot pol tednik iuaria 1960 trikrat te* klikih m SiCer °b P0ne" JKUJ. sredah in sobotah KRANJ — SOBOTA, 7. SEPTEMBRA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 104 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica. Skorja Loka Tržič — l/daja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocljan I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Hrave ^gensko setev [rv» zrnje bo «inalu v lemlji ru^tt,ilLn.tenz,vnih žitnih «°rt ? '•krthrt? ,n Ječmena - ter ^ se t "a,bo,JSl tehnični ob-•«« Koi1* GorenJskem zad-S°vecuje J! *ar8kI donos žl*arlc J^o «Ie. V8em to veUa Se za !^ «rokn°1ZVOdnJo' kJer "o po-!8rotehnl&f,?vno nadzorstvo in ^8reJlS*i *!krepi sestavni in TE .dcl kmetijskega de-J*Jedeinft8n|e hektarske donose J* *«• fc,nillvala tu<» dolgotraj-I!, o*im J* Povzročila, da se J^bou Posevkih pojavila N med , n' Kooperacijski od-E.^benSf60"1"11 Proizvajavci ?]o »odoh«. »ektorjem pa vna-r^odn?"?^8 načela kmetijske * prvlh nI "dl v Privatni sektor. lfet^Jo C£,devan^h bodo tu-, do»ti J 8Cn zasebniki skle-^ajtfri^PeraciJskih pogodb rK°Hkfe» Proizvodnjo. SSISL p0vrSine bo letos na . je tren?t2a,ela Jesenska setev? T,setev i tno še težko reči, ker «f° Pa c 31 še ni Prišla, prav 11 tudi ?POsamezni družben S ' koliki - niso Povsem odlo 01 jih fe Posamezni družbeni še niso pc i . Površin in s čim naj Jljih olr,J?Sen Posejali. Iz dose-7*>ce *V,Imih Predlogov pa je J Povr?°nV2eti- da se bodo letoš-0 setev i namenJene za jesen n°? p"MMH-°nekod "podale,*"dni ,■■ rt* t, v^rih*"11. delno zmanjšale. Na Vl*>seja°bratih bodo letos pr-ozimino oljno L?et,J8koe da so strelci **$t°b,JUbo UJa) Že IzPolniU »Judsko 't* keju t > ki so jo dali na Cerkno ponesejo tople pozdrave v ~ ir°boju - - •oč j% Slt u' češ da bodo v začetku avgu- gorenjskejja ljudstva. Isto napo-,, ... -' «n aa ooao za j tilo so dobile tudi enote, ki so •Ir. *°Pje prispevali 100 ti- j popoldne krenile iz Škofje Loke in Tržiča. PREŠERNOVA BRIGADA JE Z ZLATIMI ČRKAMI VPISALA SVOJE IME V ZGODOVINO SLOVENSKEGA NARODA Na Trgu revolucije v Kranju so včeraj zujtraj zaplapolali prapori Ve* *t! , so med sabo iz-ki '^»klh tekmovanj. ° 8a prispevali se , Prijateljstvo Poglobil. — C. Včeraj dopoldne in popoldne so iz vseh petih gorenjskih občinskih središč krenile na pot proti Cerknemu — nekdanji prestolnici partizanstva na Primorskem partizanske enote, ki so jih sestavljali mladi ljudje, z njimi pa so bili tudi nekdanji preživeli borci "gorenjskih partizanskih edinic. Ob pohodu na jutrišnjo srečanje gorenjskih in primorskih partizanov v Cerknem bodo obiskali znane partizanske vasi, kjer so bili partizani kakor doma v tistih najtežjih dneh, ko je slovenski narod trpel, toda uporno kljuboval tujim zavojevavcem. Mladi rod, ki je včeraj pod imeni enot nekdanje XXXI. divizije in odredov krenil v Cerkno, se bo tako lahko še bolj živo seznanil z našo težko, a slavno preteklostjo. sebno obudili spomine na naš boj za svobodo, hkrati pa tudi pregledali uspehe, ki smo jih po zaslugi izbojevane revolucije dosegli. Prešernov pevski zbor je brigadi pred odhodom zapel nekaj partizanskih pesmi, delegacija pa je položila venec pred spomenik ljudske revolucije. Po končanem programu je brigada z godbo na čelu krenila po Jelenovem klancu, preko savskega mosta proti Stra-žišču. čeprav je včeraj dopoldne, ko so enote krenile iz Kranja, Radovljice in Jesenic, močno deževalo, to ni moglo preprečiti prazničnega vzdušja. Kljub temu so se na zbornih mestih zbrali številni občani, ki so enotam zaželeli srečno pot in jim naročili, naj vsepovsod, kjer bodo potovali, obujajo spomine na našo revolucijo in da naj v in Gorenjske1 za ne- Zvcze borcev in ZVVI, ko je tjakaj prispela Prešernova brigada. Pod njenim imenom, pod imenom brigade, ki jc s svojimi dejanji z zlatimi črkami vpisala svoje ime v zgodovino slovenskega naroda, je stopal mladi rod — pripadniki predvojaške vzgoje. Po predaji raporta je spregovoril komandant (tokratni in nekdanji) Prešernove brigade polkovnik Karel Leskovec, ki je poudaril, da so tisti septembrski dnevi pred dvajsetimi leti mnogo pomenili za našo ljudsko revolucijo in hkrati obudil spomine na Prešernovo brigado. Predsednik občinske skupščine Martin Košir pa je vse udeležence in . številne visoke goste pozdravil v imenu kranjske BATALJONU NA POT: KOPIJA PARTIZANSKEGA PRAPORA CANKARJEVEGA BATALJONA Nekaj pred deseto sta včeraj i/pred Grajskega dvora v Radov- občinske skupščine in naglasi!, da ljici krenila proti Cerknemu ima zborovanje v Cerknem dvojni pomen na njem bomo še po- h ^SŽŽSgke skupščine Kranl .v* predlogi k načrtu Vgradnjo severnega l ^oljjjj lrslcupščina se *e seznanila ° škodi, ki jo v v ^°Yre — Sprejela pa je tudi poročilo o *ranju in soustanoviteljstvo te šole ^'osk*1^' sePtembra —• Danes popoldne sta oba zbora Porofiji*6 skupšeine Kranj na svoji sedmi skupni seji poslušala •t« ^ o o dosedanjem delu višje kadrovske šole v Kranju, ki ^^tan Potrdila, obenem pa sta do te šole prevzela tudi Van»l o tel*ske pravice. Skupščina je z nekaterimi dopolnit-J>tojVePotrdUa tudi pravila sklada za flnansiranje kulturno->o«i0 ™e dejavnosti v občini; nadalje je potrdila Se pravila *fc&loKe f *veta za občo upravo in notranje zadeve, pripojitev **dev* piva Lesce« k podjetju Vino Kranj, nekatere zemljiške *kla4a ,n odlok o vlaganju sredstev družbenega investicijskega i \j v obveznice pri splošni gospodarski banki. na tovrstna škoda v gozdovih v dolini Kokre in na Jezerskem 610 milijonov dinarjev. Skupščina je imenovala tudi delegacijo za stalno konferenco mest v Zagrebu, t^ii^ie ^,rejela tudi ne-VdV i2/ročxa jelenjad v do-*>aia tUni namreč ka-* skupna ugotovlje- tudi Cankarjev bataljon in bata mjon VDV, ki ga vodi narodni heroj in polkovnik Anton Dež-man. Po pregledu mladinskega odreda je spregovoril mladincem in borcem predsednik občinske skupščine Franc Jere: Čutim dolžnost, da vas pred odhodom na to pomembno srečanje primorskih in gorenjskih partiza-nov v Cerknem, katerega aktivni udeleženci ste tudi vi, prav prisrčno pozdravim v imenu občinske skupščine, vseh družbeno političnih organizacij in tudi občanov Radovljice; da vam zaželim prijetno potovanje po stezah naše partizanske Jelovice, ki je v času okupacije predstavljala središče in bazo za razvol osvobodilnega :,' "Ti»a na Gorenjskem. Svoj pozdravni govor pa je kon-komisijo za statute gospodarskih \ ^al: Dragi mladinci! Ko odhajate organizacij in začasni svet višje na ta partiZanski pohod, mi je v kadrovske šole v Kranju. j veliko čast, da vam lahko v ime- ga dela mesta povzroča jelenjad delu višje kadrovske IZPOD TRIGLAVA Včeraj okrog osmih zjutraj je izpred poslopja jeseniške gimnazije krenil pod poveljstvom nekdanjega podpolkovnika Ivana Le-bana Jeseniško-bohinjski odred, ki bo prodiral čez Bohinj proti Baski grapi. Ob odhodu je odred pozdravil predsednik občinske skupščine, komandantu odreda pa so pionirji dali šopek in' simbolično darilo — pionirsko ruto. Ze Nadaljevanje „ " "■' na 2. strani O Zavod za zdravstveno varstvo Kranj bo v teh dneh predložil gorenjskim občinskim skupščinam, da ga pooblastijo za opravljanje vloge bazenske sanitarne inšpekcije. V bistvu bi bila to le pravna potrditev dela, ki ga zavod že opravlja, vendar pa zanj ni posebej pooblaščen. Potrditev bi našla svoj odraz tudi v težnjah sedemletnega plana razyoja higl-ensko-sanitame službe, ki ga sedaj pripravljajo. Po dogovoru z republiškim sanitarnim inšpektoratom ni ovir za to, da Gorenjska dobi svojo bazensko sanitarno inšpekcijo, ker tak ukrep opravičuje več vzrokov. Predvsem je tu dvotirnost med upravno službo sanitarne inšpekcije in zavodom za zdravstveno varstvo, ki se s to problematiko ukvarja več ali manj študijsko, a ker ni pooblaščen za ukrepanje, postajajo njegove analize več ali manj same sebi namen. Zavod si delno pomaga tako, da vzdržuje tesne stike z občinskimi sanitarnimi inšpekcijami, kjer je našel več dobrih sodelavcev. Vendar pa se stalno porajajo naloge, ki teritorialno in glede na kadrovsko moč presegajo meje občinskih inšpekcij, obenem pa so dokaj odmaknjene kadrovsko tudi šibki okraj«" ni inšpekciji. — S. Na današnji seji je skupščina obravnavala tudi predlog ureditvenega načrta za severni del mesta Kranja, ki bo sedaj javno razgrnjen. Preden bo občinska skupščina dokončno sklepala o potrditvi ureditvenega načrta, bodo Imeli zadnjo besedo še občani na območju stanovanjske skupnosti Vodovodni stolp in Zlato polje. Nadaljevanje . na 2. strani 4 nu občinske skupščine Izročim kopijo slavnega partizanskega prapora, ki je bil podeljen Cankarjevemu bataljonu v letu 1941, v najtežjJh dneh kot priznanje za velike zasluge pri razvoju osvobodilnega gibanja in borbe, ki jih je vodil ta bataljon. Prapor je bataljonu podelil IOOF Slovenije in je naš odred lahko ponosen, ker nosi ta prapor, ki je bil med prvimi podeljen kot priznanje ln zasluga za velike akcije, ki jih je bataljon vodil. Narodni heroj in polkovnik Anton Dežman se zahvaljuje za kopijo partizanskega prapora Cankarjevega bataljona, ki ga je odredu na pot izročil predsednik radovljiške občinske skupščine Franc Jer« TE DNI PO SVETU t) ZANIMANJE ZA HRUŠČOV OBISK Svetovni tisk je z velikim zanimanjem spremljal obisk prvega sekretarja CK KP SZ in predsednika ministrskega sveta ZSSR NI-kite Sergejevlča Hruščova v Jugoslaviji in ob njegovem odhodu objavil posebne komentarje, v katerih navaja rezultate tega pomembnega obiska ln razgovorov s predsednikom SFRJ Josipom Urotom Titom. # KOČA POPOVIĆ NA POLJSKEM Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovie je v četrtek i/. Gdanska odpotoval z letalom na obisk v Krakove. Na letališču je Kočo Popoviča in ostale goste pozdravil predsednik mestnega ljudskega odbora in člani prežidi-ja. Po ogledu znamenitosti mesta in okolice so se gostje vrnili v Varšavo. • V BRAZILIJI SE 1 PRIPRAVLJAJO NA TITOV OBISK Brazilski predsedmik Joao Gou-tfcrt je V izjavi za jugoslovanski tisk izjavil, da bo obisk predsednika Tita v Braziliji prispeval k boljši seznanitvi ln medsebojnemu razumevanju ljudstva Brazilije in Jugoslavije ter bo odločilno prispeval k tesnejšim odnosom med državama. • NAŠI STROKOVNJAKI v AL*mm Včeraj je v Al/ir prispelo 58 naših strokovnjakov, ki bodo več mesece ostali v Alžiru \ skladu s sporazumom o tehničnem sodelovanju, ki sta ga državi podpisali ItMs jttltja. Sporazum določa, da bo lotos prišlo v Alžirijo ■kupaj IM naših strokon jnkov. f> HMRTNt7. OBSODBE V TURČIJI Posebna vo'aska sodišča sodijo okoli 1000 slušateljem In vodjem vo'aške akademije, ki so sodelo-Wli pri majskem UporU. Nrt smrt so obsodili bivšega upravnika ak-.dcmlje in šc sest oseb. % konferenc A mkdparlamentarne UNIJE ?2.. konference medpurlamentar-r,f unijo v Beogradu se bo po zadnjih \osteh udeležilo SP dežel, l.ai je do stdaj največje število M letnih skupščinah tc medna-;odnc organizacije. _;__ Uudje !n dogodki # Ljudje ln dogodki % Liudle In dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje Jn do^rtcJM # Uudle ln w° Nesreče • NEPREVIDNA KOLESARKA V četrtek ob 7.25 je na Jezerski cesti v Kranju trčil reševalni osebni avtomobil KR 12-36 (voznik Srečko Valjavec) v kolesarko Frančiško Mellnk. Valjavec je vo-t\\ po Jezerski cesti proti Brito-kolesarka pa jc pripeljala po Ručigaievi cesti na Jezersko, ne da M si prepričala, .če je pro«a In zapeljala na njo. S tem ic zaprla pot avtomobilu in Valjavec kljub močnemu zaviranju trčenja rti mogel preprečiti. Pri tem se je kolesarka težje poškodovala (po glavi, levi roki in kolku) in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnice, medtem ko je škoda na reševalnem vozilu ocenjena na 45.000 dinarjev. # SRECAVAN.1E NA NEPREGLEDNEM OVINKU Na cesti IV. reda Polica — tovarna Rstoterm je v četrtek ob 12.50 trčil osebni avtomobil LJ 140 86 ivoznik Janez Juhanl) v tovim jak KR 17-20, ki ga je uprav-Ijal Milan Puce. Puce je vozil iz Kvotama proti Polici, Juham pa v obratni smeri. Na nepreglednem ovinku sta se srečavala in se prepozno opazila. Pri trčenju, ki je terjalo na obeh vodilih okoli 250.000 dinarjev škode, se je Ju-hant težje telesno poškodoval (udarec v prsni koš, zlom dveh reber, rane po obrazu in rokah) njegov sopotnik inž. Franc. Rode pa jc dolvl močan udarec v kolčno in NlM po obrazu. Na radarju, kt beleži sovjet skoki! ajske odnose, smo zapazili v zadnlem čav.' nov val kltalshlh rtaoaclov in obtožb. Največji kita isk' časopisi no varčujejo z močmi, da bi sedanji spor ta poglobili in zasejati se :iovc klice razdora. Prav v z.adniib dneh so 1 italski »krivi preroki« prebrskali dr« Ifcvne arhive hi za vse netunofee kitajske zunnnie nolilikc v preteklosti obdolžili moskovsko vodstvo. Stilno so ti natUdl boli stru-peni in boli predrr.nl kot vsi do sedftnId Podrobnosti na m priv zanimive. Skrda kitajskih obto7.li ic zelo širolrt. Obravnava tronut n-i Uanetost na sovjrtsko-kitajsUi P*M|, ohfcožuie Moskvo, da le v Ih-di|sko kitajskem obmejnem sporu stopila odknto na stran Indije in »imperializma« In nriznava, da jc kitajska zasluga, da Je bila zadušena budimpeštanska vstaja leta 1056. Medtem ko Peking v časonisnih slolpcib udar (h z vso močjo na plat zvona In trobi v bojne rogove, skuša Moskva s temeljite?-šo razpravo In številnimi prlsoev-ki tujih piscev razložiti vzroke za sedanji razdor v delavskem svetu. Znani teoretiki iz delavskih vrst skušalo do podrobnosti raziskali vzroke za vedno bolj ikiiv.i dalno politiko Pekinga. Napadalna smer pekinškega vodstva je deležna odločne obsodbe ne samo v Sovjetski zvezi, temveč tudi v delavskih gibanjih drugih drža\. Javni in politični delavci delavskega gibanja in tuiine so dopolnili razpravo 0 krizi v mednarodnem delavskem gibanju, ki jo povzroča kitajsko preobraćanje In pačenje dejstev. Politiki Pekinga v teb razpravah prikazujejo v luči lažnih, Izkrivljenih In napačnih stališč, ki prihajajo na dan s članki pekinškega tiska. Pri tem poudarjajo, da Je ponavljanje grobih napak, ki so že dob ro znane delavskemu gibanju In ki so mu prinesle mnogo neuspehov v preteklosti. V živo razpravo in grajanje pekinških stališč so se vključili Italijanski, kanadski, nemški in drugI voditelji delavskega glbanla. V teoretičnih razmišljanjih vzrokov kitajskih napak naštevajo, da težave, s katerimi se borijo Kitajci ne zmanjšujejo njihove odgovornosti. 'Komunisti morajo ostati komunisti ne glede na težavne po-got<* v posameznih deželah«. #.lva razprava v moskovskih li- la jsko spremeniti v atomsko silo. da bi na ta način uresničili svoje velikokltajske načrte. Ocena madžarskih piscev je naletela na popolno podporo v moskovskem tisku. ♦ Popolnoma nebrzdane pa so kitajske težnje, da bi si zagotovili vpliv v azijskih deželah. Po poročilih, ki so prišla iz Nepala, kitajski strokovnjaki, ki gradijo če- škega prijateljstva In s-v'' , krvi, prištevalo med P'-n j-j katerimi bi Kitajci ^V/T^ffl svoj porušen ugled, V '"^.V, p azijskih deželah, ki sc horiK m neodvisnost. S tem P« w "1^$ komunisti prevzeli stare r ne teze. Na dokazih enake " kože in krvi Iščejo K,,aJ\ ,'tr,i tudi z najbolj desnlčarskunt^ ^ Jami na Japonskem. y^ spremljano fc razglašanje«1 Pekinške orgle stih se ni zaustavila samo pri teoretičnih razpravah, pač pa Jc posegla tudi v oceno praktične kitajske politike. V odporu proti moskovskemu sporazumu vidijo poteze veltkokitajskega šovinizma, ker bi kitajski voditelji želeli Ki sto Katmandu — Kodart v razgovorih z domačini odkrito napadajo sovjetsko pomoč Nepalu. Trdijo, da so Kitajci kot Azijci Nepalcem bolj podobni kot Rusi, kt so belci. Vse bolj pogosto uporabljajo barve kože za dokaz kitaj- o posebnem po^arta^^^^ narodov, ki ga imajo sveta. zujejo, da bi se aM^1*taS^At na gibanja morala bolj *°^Z^< Azijci in ne nasedati E*1*^. T. ki so si v bistvu podobni Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki \a dal jevan j«» Kokrški odred med pozdravnim govorom Pesem ne pozna meja V ?.abnici pri Trbižu v Italiji praznujejo 1. septembra svoj krajevni praznik. Da bi tradicionalno praznovanje popestrili, so povabili letos v Zabnico instrumentalni sekstet in komorni zbor Svobode Jesenic. Godba jc sodelovala v dopoldanski povorki skozi žabnico in ob »reju pod lipo;', Kmetijska zadruga Skofja Loka odproda DVA MOPEDA »TOMOS«, DVA MOftKA KOLESA V DOBREM STANJU. Prodaja bo na sedežu zadruge dne 11.9. ob 8. uri. Prednost nakupa ima državni sektor. Mednarodna razstava psov Danes in jutri bo v Mariboru ob 40. letnici slovenske športne kinologije ena največjih kinoloških prireditev pri nas — velika mednarodna razstava psov vseh pasem. Razen jugoslovanskih bodo sodelovali tudi kinologi iz Avstrije, Italije, češke in Nemčije. Pse so na to razstavo poslali tudi z Gorenjske. Kinološki sodniki i/. Italije in Avstrije ter Jugoslavije bodo ocenili vsakega psa po zunanjosti, službene in pastirske pse pa še po značaju. Cim bčlj se bo pes približeval prepisanemu standardu svoje pasme, tem boljšo oceno bo dobil. V sklopu razstave bodo nastopile tudi ekipe šolanih psov iz Gradca, Maribora in Celi a zvečer pa jc navduševala pred vsem mladino, ki jc prišla na ples. Komorni zbor jc priredil popoldne, koncert. Zanimanje zanj jc bilo izredno. Mladino in BtafeJ8e Id nastopajoči naravnost presenetili. Aplavz, ki je naraščal od pesmi do pesmi, se je v drugeni delu, (slovenske čustvene, črnske duhovne in med pesmimi tujih narodov tudi italijanske) spremenil v pritajeno ihtenje. S solzami v očeh in dolgotrajnim aplavzom so posIušaVci zahtevali ponavljanje nekaterih pesmi. Ne le ponavljati, po zaključnem programu so morali peti Jeseničani dodatne pesmi, kajti občinstvo dvorane ni hotelo zapustiti. Za izreden užitek se je v imenu posln.šavcev zahvalil deček, ki je izročil pevovodji šopek rdečih nageljnov in rekel: »Hvala v imenu vseh Slovencev Zabnice! Pridite še!« Predstavnik Svobode Jesenice pa je v spomin na prvo gostovanje v Zabnici izročil pred- stavniku tamošnje napredne mladine Prešernove poezije in Zgodovino slovenske glasbe. Koncert pomeni lep prispevek k ulijevanju prjateljskih odnosov med Jeseničani in /abničani. — U. Pohvalno za Jamnik in Jezersko Akcija /a zbiranje pomoči prizadetemu prebivavstvu v Skopju po naših krajih se približuje koncu. Kot so nam povedali na občinskem odboru RK v Kranju, so sc pri individualni nabiralni akciji, ki so jo izvedle osnovne organizacije, najbolj izkazali vaščahi Jezerskega in majhne vasice Jamnik. Na Jezerskem so prebivavci prispevali za Skopjancc 166 tisoč dinarjev, tamkajšnjo osnovno organizacijo RK pa tudi sicer postavljajo za zgled drugim. Na Jam-niku jc le 13 družin, zbrali pa so kar 12 tisoč 500 dinarjev. Jamnik sodi v območje osnovne organizacije RK Podblica. — S. str*"' Vreme NAPOVED ZA SOBOTO IN NEDELJO Deloma sončno, s spremenljivo oblačnostjo. Dopoldne še kra-(evne plohe. Najnižja nočna temporatma okoli S stopinj Celzija, najvišja dnevna okoli 20 stopinj Celzija. V nedeljo bo nekoliko tčstalno, vendar pieicžno sončno vreme. VREMENSKA SLIKA Potlro«. jo rtletoef* zračnega pritiska se iznad naših krajev potnika proti seVctioVKhodti k"»ad zahodne EVrOP* se proti vzhodu pomika nekolik« hladnejši . i STANJE VREMENA V PETEK OB 13. LRI Les* — oblačno, 16 stopinj; Jezersko — zmerno oblačno. 15 •ttopmi; 'iriglav-Kredarica — oblačno, dežuje, 2 stopinji Celzija, piha jugovzhodni veter s hitrostjo JO.kilomćtroV^na.um,«!^" Prvi koraki Škofjeloškega odreda iz Škofje Loke 1 Prvo zrnje bo kmalu v zemlji nasplošno potekala normalno in brez večjih zastojev in poman i kljivosti. Umetnih gnojil tokrat v glavnem ne bo primanjkovalo, prav tako pa ne bodo potrošniki v zagati glede semen. Oboje — pomanjkanje gnojil in kvalitetnih semen — je. v preteklih letih slabo vplivalo na obseg in kvaliteto setve, obenem pa tudi rahljalo po nekod še šibke kooperacijske od nose. Letos pa, tako vsaj trenutno kaže, tega ne bo. V času. ko sc pričenja letošnja jesenska setev in ko bo prvo zrnje za prihodnjo žetev padlo v zemljo, so torej pogoji za uspešen potek setve ugodni, če bi setve ne oviralo morebitno slabo vreme, jc pričakovati, da bo ta v redu in pravočasno opravljena. — p. 2 Skladov ne bi smeli zanemarjati je ugotovitev o neto dohodku. Vse kaže na relativno precej večje proizvodne stroške. Ugodno pa jc moč oceniti doseženi neto produkt na delavca dani 517.512 din, letos pa 665.890 din: za 28.7 odst. višji), če ne bi obenem nastopilo precejšnjo nesorazmerje s porastom osebnih dohodkov. Leti so za 51 odst. višji kot lani. Odborniki so pri tem poudarili." da bi OD smeli v skladu 7 družbenimi merili naraščati le toliko kot narašča produktivnost. Seveda bi za dosledno uveljavitev tega načela morali zagotovili tudi stabilnost življenjskih stroškov. Razen tega pa so opozorili na dokaj neugoden pojav, da so sredstva za sklade gospodarskih podjetij precej padla v primerjavi Z lanskim letom — indeks 92. Rezultati izvoza niso preveč razveseljivi. V prvih šestih mesecih so podjetja — izvozniki izvozili za 937.000 dolarjev; v sedmih mesecih pa je bil plan iz.voza dosežen le 45.6 odst. Največ sta k temu prispevala Gorenjska predilnica (65.2 odst.) in M LIP Cesnjica 59,6 odst. — SI. 3 Srečno pot. tovariši! 7,c v četrtek zvečer so mladinci organizirali trosilno akcijo in tako so bile Jesenice preplavljene z. lističi, na katerih so bila razna partizanska gesla, štab odreda pa je izdal tudi svoj odredni list IZPOD TRIGLAVA, ki je izhajal že med vojno. Včeraj zvečer jc odred priredil v Bohinju miting z bogatim kulturnim sporedom. PRVI JE POPOLDNE KRENIL ŠKOFJELOŠKI ODRED Včeraj popoldne ob treh so škofjeločani pozdravili svoj škofjeloški odred, ki ga vodi nekdanji komandant drugega bataljona major Jane/. Lušina-Mali čez partizanske kraje do Kladi i nad Cerknem na samo jutrišnje srečanje gorenjskih in primorskih partizanov. Tako knkor drugi odredi je tudi ta sestavljen iz mladincev, ki se bodo na pohodu seznanjali z dogodki iz narodnoosvobodilne vojne, saj jim bodo preživeli borci prav radi popisali svoje borbe proti tujim in domačim /avojevavcem. Ob včerajšnjem odhodu škofjeloškega odreda jih jc pozdravil in zaželel srečno pot predsednik občinske skupščine Milan Osovni-kar, spregovoril pa jo tudi komandant Janez Lušina-Mali. Zvoki godbe na pihala pa so škofjeloški odred pospremili na pot. LJUDSTVO NI POZABILO SVOJE NAJSLAVNEJŠE ZGODOVINE Nekaj pred četrto uro popoldan je pričel s pohodom p6d povelj- stvom svojega nekdanifi^J^^1 danta Janka Prezlja^urj1 ^ Kokrski odred. Ob ođhoflH^,, Ča je boreem Kokrškeg*^^Cffl, mladincem in ostaliin $t m Kokrfk««^.^, . in ostali* & ki so so zbrali na zb°f r\ 1 a\J ni, /.17 1 0,1 J •>** Vi stu, spregovori! Mila" ^uf-predsednik tržiške obč'"811 #\t\-ine. Med drugim jc tu° ^ Ko se bostfe nahajali nt pohodu med ljudmi, kl »° ^ ^ žrtvovali za našo borbo *•„ danes graditelji eod*^^ družbenih odnosov, Jim 'JJ^jiil pozdrave naše občlnsk« ne in vseh delovnih U»* občine. Za nJim je govoril sC ■ ^ dant Janko Preželj-Stane ^ ^ ljubil, da bodo tudi tok?g|jli'' logo — kakor žc mnogo ■ # uspešno izpolnili. rion|r^ mu izročili šopek cv*tj*flf|J & naj primorskim Pafti*?Loe toče tudi njihove ti*1*^ zdrave. predlogi k Pri iskanju novih ™«s<5 stanovanjsko gradnjo njih dveh ali iroh letih jj ^ 0 ni prišli do ugotovitve, bolj ustreza severni o« ^ «sjr severni medel "*f]%l£t&Z in Vodovodni stolp- rJ^eJJJ ga področja so >c■ JJ^-fJ z ekonomskega **ai,w»» * tudi glede na to, d*.J^* a men gicao na iy, -'„^ ^ mesta Kranja m zaK1Jlrtdir^ bi tako s sedanjim u fr»*£ načrtom pred predstavljale dokončno mesta pioti severu. Vo^V Naselji Zlato pol jc'J? strV{ t ni stolp, ki na scvc^ 6« ključujeta mesto Ltc&*r ivi n-iv^uj^iu . : ni"" močno obremenjenim'^ d^,,V mi žilami razdeljcm jVojl + novanjski soseski, ki P te likosti nobena ne 0°^viW p tično gornjo mejo. UP*» črt tako predvideva. %0\#'^ ječi naselji dopolnih z■ m zidalnimi površinami o t JTj. jekli. Sedanji "^^H tfo. določa, naj bi tam *ra KC Vfy do petetažno stanovanj w ^ Na sami seji skupim m± Ib že Čuti predlog. Igjj spričo visoko cono &v ^v<^, ma pomanjkanja IOK" jvc f,jry stanovanjske bloke z ^K" j|, Projektanti sicer ^jit^JJ |U nasprotujejo z u^S{vl*fL^ bi tako gostota ^c,l0,nifi> hektar presegla neke n m fl splošno veljavne n.^a|a.JV pa je razprava P°Ka riO^' bilo umestno te me^.jIfl gostote prilagodi" J kretnim razmeram- a P h Razprava na dana£>£|, danski - ali bolje P > večerni seji — bC.Jie V tudi problema g^0.™ pot^fV' Spričo vedno v»W . n,oy namreč kazalo pro^!;11 gar^' p kako zgraditi vec prji most. V glavnem P* j{1 0 raze tista Vpt^JJ * projektantom dosti \ „ Vy Na splošno je J«<*r*\ffi našnje razprave, Ki i ni tudi prve predlog* ^ & ga strokovnega krog se\e(' f dokončno izgradnjo tftv ^ mesta, zaključiti, daS,,. obravnavanju tegaJ^ V\t perspektivno. Ce ^l^P jamo predlog« gle^ P , > gradnje tega «fV sedanjega »vU««« * 5»? da, že grešimo. H*'* ,i."r J rajo vsi. ki bodo o « ,vl,|C J razpravljali, zavedat'. ^ ke odgovornosti. ic\ J p namreč gre za V* . ki mora poslati dc\\ yg>p vem pomenu »cse,1 jujsird*0 gre tudi za vet'"'™ sticljo. — P. £naših mladih Kil risarjev Mednarodni razstavi otroš- kih rji so j0 , 8 teino Stroj — priredili *oVni2 °.s P°Ieti v Zagrebu — ci ^ .l mednarodni konkuren-seKn ?oae,ovalo je 35 držav - do večjih 5 iUspeh tudi Pionirji treh Med kr v radovljiški komuni, jih njm? sedemsto deli, ki so so tudi MIlteti "vrstili v finale, ske 8ole ■ Štirih PionirJev blej-in jjr R , ].n P° eno iz Radovljice Je finali ?nJske Bistrice. Vsi štir-dinloiJc . z Bleda so prejeli tudi izdelek ' m Slcer: Al°lT Ažman za *a stroi stro'- Draga Suć,č ka Si^ju3 izdelavo opeke, Bran-Jtombajn Francka Kapus za Nekateri problemi zaposlovanja na Jesenicah Majhne možnosti za jeseniška dekleta Predavanje izkušenega dimnikarja — Preseljevanje delavcev se stopnjuje Za začeto šolsko leto so Industrijska, obrtna in trgovska podjetja na območju jeseniške občine razpisala 216 prostih vajenskih mest, med katerimi so jih za dekleta namenili le 14. Število vajenskih mest za dekleta se je še nekoliko dvignilo, vendar vsa skupaj ne pomenijo veliko, saj lahko zadostijo le manjšemu številu deklet, ki bi se rade izučile tega ali onega poklica. Nasprotno pa fantov na tem področju niti ni dovolj in mnoga mesta ostajajo neizpopolnjena. V železarski poklicni šoli bi sprejeli 142 učencev, v teh dneh pa jih jc bilo vpisanih okoli 100. Gradbena podjetja bi sprejela 20 zidarskih in tesarskih vajencev, za to delo se je odločilo okoli 10 fantov. V tem pogledu je še posebno deficitarna obrt. Podjetje Vodovod Iz »asih kolektivov ^sposobni odstopajo *a |*r^esečni poskusni dobi novih prijemov «ktt *anJe kvalitete izdelkov bodo v kranj-ieva*ja SAVA uzakonili nove oblike nagra- Lani 10 v tovarni gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju izgubili milijonov dinarjev zaradi slabe kvalitete izdelkov, ker 7 ^rir to' «o x 0 prodajati P° nižjih cenah. Ko so delavci zvedeli z,iUti le{J^eli razpravljati o tem in iskati vzroke. Tako so delavci i ' o. kv H ° Pom'ad načeli vedno pogosteje in odločneje razprav-• n& cem na 8V°Jm delavskih svetih, po ekonomskih enotah v tn° izm ^a'nm samoupravnih organih, a pred mesecem je bilo koie!$tlVa OSrednJth vprašanj tudi na konferenci članov ZK tega obojni oddelek njihovega gumarskega inštituta in drugi !^elkov*7ystayiJai° letos vedno ostrejšo kontrolo nad kvaliteto Z k°HCn"h ^ mec^ °brati- Doslej je bila ta kontrola v glavnem > ESP izdelkih, ne pa v toku proizvodnje, pri polizdelkih. cef° kon^n0 ^re^ tudi n'so is^aii začetnih vzrokov za slabo kvali-f'3e il teh e,A& ^zdelka. Nekvalitetni izdelki so bili zadeva kalkula-k^cah «rx n.e smžbe. Delavci so samo na posameznih letnih kon-Blave ^ tU(^i ° kvaliteti, toda nihče si zaradi'tega ni posebno t ^r«d 1*^ ^tr|htte^C" 80 *ačeli uveljavljati poseben sistem kontrole in *ajti v 0" ukrePov za boljšo kvaliteto. Zlasti v obratu I. (v mestu), *i • Zač^*11 ^na Gašteju) so proizvodni pogoji povsem dru-?°^0stj • .So postopoma po oddelkih, kolikor so to dovoljevale ^Iavitn'Jn i.Zvedli najprej organizacijske in tehnične priprave. Naj- .Pri >aie Je to, da vsak dan sproti zasledujejo kvaliteto in da kUverztf etnih napakah obveščajo delavce. Ob koncu meseca — '*°v D ^a dc'avec >>dom ekonomski odmev« kvalitete svojih °i trw'. a Je delavec povzročil škodo za 150.000 dinarjev (pla 10 odstotkov povzročene škode zaradi slabše kvalitete ec sam. Seveda je tudi to omejeno. (V enem primeru ft.eSe^jo°r^wnoral 15.000 dinarjev.) V dosedanji praksi penali ne k P*ka j>0n dinarjev. Ver dar pa delavca opozorijo, in če se ij.^Fov i a^a' ga premestijo na drugo delovno mesto. Več takih ta M«* ° ze takoj v juliju in avgustu, ko so začeli uveljav- ^Ou>rtl.stei«- Nekateri delavci pa, ki so čutili, da niso kos delu kfe ^dani 1>eKateri 1 (Ij^Vaa delovnem mestu in jim je grozila stalna denarna Jjj 'VV y -'"'Uljnu uusiupui. Z.gUUllU prt j« iuui, ua JC ii0^°vZrocaiVein tednu v mesecu napravil mnogo napak iste vrste ^«tale;^a» škodo, kasneje pa, po opozorilu, so napake povsem k >Iako Se . N'iil! J'h str tV zadn'ern času Preneslo težišče naporov za kvaliteto °kovnih služb na delavce same. Uspehi so že vidni. 8 V$akn *omesečna poročila o kvaliteti izdelkov, o kateri vedno tač^Vljajo ""a*'* dol J'1 kolegiju in zatem na samoupravnih organih, sq In , Pa n»t n premlk ze v prvem poskusnem mesecu -— juliju — ^ il '»hen V av8ust"- Zmanjšal se je skupni odstotek izmečka v Pr\°Xane *'ek«nde«, a povečal se je odstotek kvalitetnih ^VA^avi * Vr,te- Seveda pa je pri tem treba upoštevati težave *t)j '2arariS,UrOV*n' Kavčuk Je iz različnih dežel in različnega iste v raznin težav m vedno ustrezne kvalitete, niti ne ^ed v k pSte' vse to že od jeseni 1961 povzroča dokajšnje %t ^ddelit^ *i izdelkov. Nemalokrat, ko je prišlo do sporov Ulj 0vi'a tak Zarad' kvalitete itd., je njihova arbitražna komisija f?grat ni^j ,e V7-rokc »višje sile« in »pomirila duhove«. Vendar se W* 'ZVora • tivno zavzemali, da bi odpravljali slabosti »doma-l*tni jt pra\il i In predl°gi i" nato z raznimi korekturami v ustrez-B 0 Poq i ln itd> uzakonili ta sistem, ki ga pa delavci v večini w va*ne a^°* Hkrati Pa so že sedanje izkušnje pokazale mno-^lu Problen»e v kadrovski politiki, usposabljanju in raz-oelavcev, v sistemu nagrajevanja Itd. — K. M. je namesto zaželenih 6 dobilo 2 vajenca, v istem razmerju so bile želje in prijave tudi v zavodu za zaposlovanje invalidnih oseb (za orodjarje in ključavničarje) in v Kovinoservisu. Gotovo je, da si bodo morala obrtna podjetja bolj prizadevati, da si bodo pridobila naraščaj. Za zgled bi jim lahko služil upravnik dimnikarskega podjetja, ki je skupaj s pomočnikom in v dimnikarski opremi odšel v osnovno šolo na Koroško Belo in otrokom predaval o dimnikarskem poklicu. Poslušali so ga z velikim zanimanjem, eden izmed učencev osmega razreda te šole pa se je takoj odločil, da bo dimnikar. Res je, da za poklicno usmerjanje skrbi zavod za zaposlovanje, vendar pa na tak — neposreden in najbolj učinkovit način lahko pridobivajo mladino le podjetja sama. Ker se možnosti za zaposlovanje in izučevanje deklet na Jesenicah ne izboljšujejo, prevladuje mnenje, da bi že morali opustiti konservativno prepričanje, da dekleta niso primerna za večino del. Tako na primer v železarski poklicni šoli ne sprejemajo učenk za taka delovna mesta, na kakrš-' nih ženske v podjetju že sedaj delajo. V gospodinjsko šolo sc jc letos vpisalo 18 deklet, kar je kar zadovoljivo. Slabše je bilo zanimanje za srednjo medicinsko šolo, za katero sc je odločilo 10 To je težje razumljivo posebno glede na to, ker je bilo lansko leto za 36 prostih mest v šoli kar 110 interesentk. V srednje in poklicne šole je po sedanjih podatkih odšlo 113 fantov in 108 deklet. Posebno veliko zanimanje je bilo za gimnazijo. Kljub velikim težavam je zavodu v prvi polovici leta uspelo zaposliti prek 200 deklet In žena. Nekaj več kot 100 delovnih mest je bilo sproščenih zaradi fluktuacije delavk, ostalo pa odpade predvsem na mesta, ki so bila odprta pred začetkom sezone. Tudi julija so zaposlili 65 žensk, vendar .so imeli v tem mesecu prijavljenih še 138 kandidatk za zaposlitev, število se do tega časa ni njalo. Za letošnje leto je za Jesenice značilna močna fluktuacija delavcev. V Železarni se jc do polletja premenjalo 37 odstotkov več delavcev kot v istem obdobju lanskega leta (več kot 500 po številu). Na območju občine je število fluktuiranih delavcev v prvem polletju letošnjega leta skoraj doseglo število 1200. Vzroke za to lahko iščemo v dveh smereh. Precej jih je v tem, ker sprejemanje delavcev ni urejeno in posebno pri nekvalificiranih delavcih sploh niso v veljavi nobeni kriteriji. Navadno se podjetja branijo zaposliti delavce, ki jim je iz delavskih knjižic mogoče razbrati, da na vsakih nekaj mesecev menjajo zaposlitev. Razen tega pa tudi skrb za delavce na delovnem mestu marsikje močno šepa, Veseli obrazi ob prlčetku novega šolskega leta. Upajmo, da vedrina ne bo izginila in da jih spremljala vse do novih počitnic Zanimanje za svetovalno dejavnost bo Delovne organizacije znajo ceniti pomoč zavoda za izobraževanje -Jkadrov in proučevanje organizacije dela Na svoji četrtkovi seji je občinska skupščina Kranj sprejela pravice ln dolžnosti soustanovitelja VIŠJE KADROVSKE SOLE. V prihodnjih dneh bo v šoli razpravljal še izvršni svet, ki naj bi ji dodelil status visoke šole prve stopnje. S tem bo šola, ki sicer deluje že od 1959. leta, dobila popolno družbeno priznanje. Višja kadrovska šola jc le ena Izmed dobro uveljavljenih deklet 1 dejavnosti zavoda za izobraževa-' nje kadrov In proučevanje organizacije dela Kranj. Ta Je značilen primer zavoda, ki je nastal zato, ker je bil zelo potreben in se je skladno z naraščajočimi potrebami tudi razvijal. Naročil ima toliko, da niti ne zmore vseh, in to z območja Vse Slovenije. Posebno veliko delovnih organizacij se zanima za z.avodovo svetovalno dejavnost. V okviru le dejavnosti strokovnjaki zavoda pomagajo kolektivom pri organizaciji proizvodnje, tehnoloških postopkov, kadrovskih služb, administracije, izdelujejo analize poslovanja, svetujejo pri izdelavi statutov pri pripravi organizacijskih predpisov, pri organizaciji kontrole izdelkov, pomagajo uva-me" i jati boljšo organizacijo in podobno. Gorenjska podjetja se za tako pomoč zanimajo sorazmerno manj kot podjetja iz ostalih slovenskih predelov. Vendar zavod že dalj časa sodeluje s tovarno »Sava«, in sicer pri reorganizaciji psihološke službe in komercialnih služb ter glede tehnoloških postopkov, podjetje pa se z zavodom posvetuje tudi v pogledu kadrov. V tem času delajo še za tovarno »Elan«, ki je želela, da ji zavod obdela kompletno organizacijo podjetja, in analitsko oceno delovnih mest ta podjetje »Jelovica««. Zavod bo skušal pritegniti k svojemu delu nove sodelavce, da bi tako lahko razširil svetovalno dejavnost, ki jo sedaj opravlja 15 strokovnjakov, o Zavod izdaja svoj časopis »Kadrovska politika« in občasna skripta in publikacije. Že omenjena višja kadrovska šola ima oddelke za kadrovsko dejavnost, za varnost pri delu in za poslovno organizacijo. Letos naj bi dejavnost šole še utrdili. V tem času ima 70 absolventov in 135 slušateljev brez tisiih, kt se bodo vpisali za novo šolsko leto. Razen redne šole ima zavod stalno seminarje. V zadnjem času so deležni posebnega zanimanja seminarji„za pripravo dela po znanem nemškem REFA sistemu. Predavatelji povezujejo delo ria seminarju s svetovalnim dejom V podjetjih, kjer predavatelj pomaga slušatelju pri določen i h pi ' ličnih nalogah. Pogosti so primeri, ko so na podlagi uvedenih novosti v podjetjih že dosegli večje, tudi milijonske prihranke. - S. Raziskovalna dejavnost je pred-neurejeni so medsebojni odnosi i vsem usmerjena v raziskave na in podobno. Marsikaj od tega bi področjih delavskega samouprav-bilo mdgoče odpraviti, saj je brez; Ijanja, vodenja v ekonomskih posebnih analiz, o tem, koliko po- enotah, storitvene obrti, finansi-slovne škode prinaša prekomerna . ranja šolstva in zdravstva, analiz fluktuacija, jasno, da se proti kadrovskih služb, finansiianja njej splača boriti. — S. I visokih ih višjih šol in podobno. Kranj, 5. septembra — Danes ob 18. url so v galeriji v Prešernovi hiši odprli razstavo šopkov in cvetličnih aranžmajev. Gradivo so pripravili Bettv Volenec-Novaček, Dragica Novaček in Marko Aljančič. Razstavo, ki bo odprta do ponedeljka, je uredil Saša Kump ni povečanja puumustiega piumci ^ »ta?** In 2vto',use, ki so zlasti primerni za promet na krat kih razdaljah. — Vsak avtobus Ima zmogljivost za 80 potnikov ^ Ml. »tojišč). V kratkem pričakujejo še dva »ovl avtobusi znamke FAP a in povečanja počitniškega prometa v Kranju Je SAP Ljubljana — poslovna enota Gorenjske v Kranju naba- kratkih razdaljah. — Vsak avtobus Ima zmogljivost za 80 potnikov pričakujejo še dva manjša avtobusa, ki bosta namenjena za mestni promet v samem Kranju. Zadnje prireditve med sezono BLED — Poletne prireditve med turistično sezono na Bledu se že iztekajo v zadnji mesec — september. Vrstile so se nepretrgoma od začetka maja m v tem času je bilo na sporedu vsak te-den po troje ali" celo več prireditev. Iz.vajavci so bili tudi letos domači in tuji ansambli ter zbori in posamezniki, največ se je zvrstilo folklornih nastopov. V septembru je predvidenih nekoliko manj prireditev. Razumljivo, saj v tem mesecu že odide precej turistov z. Bleda*' in turistični vrvež že pojenju-je. Navzlic temu" pa se v septembru zadržuje ni Bledu še razmeroma precej gostov, zlasti — če jc lepo vreme. Zalo so organizatorji blejskih prireditev pripravili več kulturnih in zabavnih večerov za turiste, že prve dni v mesecu, to je v sredo, 4. septembra, so priredili v Kazini večer jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi člani folklornega zbora »Tine Rožanc« iz Ljubljane. Dva večera bo izvajala narodne pTdse ludi domača folklorna skupina, sredi meseca pa bodo gostovali na Bledu Jeseničani s sporedom jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi, Turisti imajo zelo radi tudi večere poskočnih slovenskih melodij. 14. septembra bodo tak spored domaČih poskočnih melodij izvajali Viseli planšar-ji, kasneje 2J. s'epi i nora i t trio Rudija Bardorfet-ja / vokalnim, kvartetom Zvonce1;. V 'Zdraviliškem parku bosta tudi dva promenadnn kone;rt:», medtem ko i/.ven programa "napovedujejo večjo zabavno beno prireditev, k j jo bodo pripravili in izvajali to pot Beograjčani. J. B. septcm&ra V avli šole bo freska: Tržič skozi zgodovino Ob pričetku šolskega leta nekaj podatkov o novem šolskem poslopju na Zalem rovtu Tržiško šolstvo bo letos dobilo nov pomemben objekt — 'IgT novo šolsko poslopje na Zalem rovtu. S tem bodo tako ures-^ nlčene večletne želje in prizadevanja tržlških občanov na sploš-no, zlasti pa še želje posameznih družbenih organov v komuni in nekaterih prosvetnih delavcev. Pouk v novem poslopju se bo predvidoma pričel v drugem polletju Šolskega leta 1963/64. Naj najprej omenimo umetniško delo v avli nove šole, ki bo mladi tržiški rod nenehno seznanjalo s preteklostjo tega mesta. Po zamisli Mirka Brejca prav te dni akademski slikar Slavko Pen-gov izdeluje na steni v avli na površini 12 kvadratnih metrov fresko, ki naj bi prikazala Tržič skozi zgodovino. Lepo izdelana freska bo zgodovinski vodnik po Tržiču, saj bo gledavca popeljala vse od rimskih časov, ga seznanila s tržiškimi cehi, obudila spomine na vdor kapitalizma, simbolično prikazala vstajo tržiškega ljudstva in z delavci-proletarci pred tržiškimi tovarnami simbolizirala novi čas. Hkrati bodo na tej freski prikazani tudi še nekateri drugi pomembnejši dogodki, kakor na primer veliki požar v Tržiču, ki je uničil del mesta. Razen omenjene freske pa bodo prav tako na steni avle iz orehovega lesa izdelane figure — delo Vinka Ribnikarja, akademskega kiparja in učitelja za likovno vzgojo na osnovni šoli »heroja Grajzerja« — prikazovale posamezne izseke iz slovenske zgodovine. V novem šolskem poslopju bo deset učilnic — vsaka za 36 učencev. Razen tega pa bo še posebna učilnica za pouk fizike in kemije, v kateri bo učencem omogočeno kvaliteten pouk teh dveh predmetov, ki zahteva tudi pogoste poskuse. Učilnice so nekako v dveh skupinah — v prvi skupini sedmih učilnic bodo imeli učenci pouk višjih razredeTV, v skupini treh učilnic pa učenci nižjih razredov-. Vsaka učilnica bo imela na svoji vhodni strani tudi garderobo za učence. Razen tega je v novi šoli predviden tudi prostor za več kabinetov, ki bodo med seboj predeljeni z omarami. Določeni prostor za tehnični pouk pa je premajhen, zato predvidevajo, da bi perspektivno zgradili zunaj za tovrstni pouk posebno halo, sedanje prostore pa bi uporabljali za manjša dela. Takšna rešitev bi bila še toliko bolj potrebna, če bi na šoli pričeli ob pouku tehnične vzgoje tudi z večjim proizvodnim delom. V novem poslopju bodo tudi ustrezni prostori za pedagoški kader in zelen atri ter učilnica za. gospodinj, pouk. Glede telovadnice pa je prišlo med gradnjo do določenih sprememb, ker so se odločili, da bi zgradili tudi zimski bazen (6 x 12), ki bo služil izključno šolskim potrebam. Trenutno v novem šolskem poslopju opravljajo razna štabna oziroma mizarska dela, medtem ko so pri gradnji telovadnice zaposleni še zidarji. Razen tega morajo opraviti še več notranjih del (pleskanje, polaganje gume, kotlarna itd.). Z ureditvijo okolice pa bodo pravzaprav lahko pričeli resneje razmišljati šele tedaj, ko bo za šolo dokončno stekla nova cesta. — P. Akademski slikar Slavko Pengov te prikazala zgodovino mesta Tržič dni v avli nove tržiške osnovne šole izdeluje fresko, ki bo Iz naših komun Zelena luč za tržiški ,nebotičnik' Tržič, 7. septembra — Pred nedavnim je splošno gradbeno podjetje NOVOGRADNJE TRZIC pričelo z zemeljskimi deli pri izkopu temeljev za tržiško stolpnico, ki so jo nekateri preimenovali kar v nebotičnik. Stolpnica bo stala na prostoru med Cankarjevo cesto in Tržiško Bistrico v smeri jugozahod — severovzhod; torej na mestu, kjer je bil še pred mesecem del obratov tržiške tovarne kos in srpov. . Stolpnica, ki jo bodo zgradili do leta 1965, bo imela deset nadstropij, teraso, klet, prizemlje in pritličje. Vhod v stolpnico je v prizemlju s spodje ploščadi. Ob vhodni veži so predvideni prostori za kolesa ln razne vozičke, prostor za varstvo otrok in dvoje skladišč. V pritličju, dostopnem iz zgornje ploščadi, bosta dva trgovska lokala, poslovni prostori in drugi vhod v stanovanjske etaže. Nad pritličjem bo namreč deset stanovanjskih nadstropij z eno-, dvo- In trisobnimi stanovanji. — Skupno bo v tej stolpnici 58 stanovanj. Trenutno je na gradbišču nove stanovanjske stolpnice v Tržiču zaposlenih približno 30 delavcev. Izvajavcl menijo, da bodo letos dokončali temelje in dvojne kleti. Prav- glede temeljev namreč pravijo, da bodo spričo nekaterih posebnosti Imeli z njimi precej dela. — P. Dosedanje delo in načrti tržiške mladine V mesecu februarju so n*J* redni mladinski konferenci P°r čali o zaključku realizacije ** pov redne letne konference, P, brali pa so tudi referat o a*1^ nih problemih turizma, izvolili delegate za okrajno * ferenco ZMS. Na sestanku P£ sednikov ZMS v začetku leto»JJ ga leta je bilo med drugim »* , njeno, da bodo ustanovili sKUL ne, ki bodo vodile predvolilno javnost. Nadalje so sprej red proslave 20-letnice I. 011 j|fl skega kongresa in spored z* mladosti. V sporedu za dan mladosU J* sodelovala tudi dramska «elc . DPS, ki je na tržiškem odnJ, j« zorila mladinsko igro »Ra~? p> modro v mavrici«. Pripravi i so tudi razna športna tekffl0VJ^f (udeležilo se je okrog dva mladincev in mladink). V sklopu predvolilne deJaJjS\ so bile zborovalne konferen ^ vseh tovarniških mladinskin tivih. Razgovarjali so se o . ^ datih, načinu volitev in o n ^ ekonomskem in kulturneni ^ pwiku, o neuspehih in ^^Tje-k* *o jih dosegli v dosedanje" ^ lu. Izbrali so posebne skupldv0lil-so spremljale in vodile Pr no dejavnost. Volitev se Je sta. žilo približno 1300 mladincev rih do 25 let. Kakor po vseh krajih nase . ve, je tudi tržiška n^adit" » skočila na pomoč prizao ,jV. Skopju. Udeležili so se^rvp ske akcije in sodelovali pn* Ve. nju prostovoljnih Pr's?.e^j^ tt»d' kcU° •in tu«' liko mladine se je prija?"« M v za prostovoljno delovno Skopju. M V programu so letne j" ^tivH1 konference po mladinski" lft. in občinska konferenca, ki b0. di novembra. Na konferenc*,^ do obravnavali 7-letpl P^ai** plan ln statute delovnih o«» ^ cij. V letošnjem letu bo«0 . bl novili tudi klub OZN, ki )n pripravljal razna Pwda]JS. seminarje o zunanji pol" OBJAVE Šolski center za blagovni promet v Kranju obvešča vse interesente, da bo vpisovanje v KOMERCIALNO IN POSLOVODSKO ŠOLO v t edo, 11. septembra, od 16. do 18. ure. Pri vpisu je treba predložiti: zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in priporočilo gospodarske organizacije, da je v delovnem razmerju. Ravnateljstvo ŠOFERSKI TEČAJ V ŠENČURJU AMD Šenčur obvešča, da se prične v sredo, 11. septembra, ob 17. url tečaj za voznike amaterje A in B kategorije ter voznike mopedov v društvenih prostorih v Šenčurju. Vpisovanje se prične 1 uro pred pričetkom tečaja ŠOFERSKI TEČAJ V PODNARTU Avto-moto društvo Podnart obvešča vse interesente, da prične dne 15. septembra 1963 ob 8. uri s tečajem za voznike amaterje A in B kategorije. Tečaj bo v domu AMD Podnart Gozdno gospodarstvo Kranj — gozdni obrat Jezersko, s sedežem v Preddvoru, obvešča vse gozdne posestnike na območju občine Kranj, da bo sklepanje dolgoročnih pogodb o sodelovanju pri gospodarjenju z gozdovi za posek lesa za leto 1963 zaključeno do 30. septembra 1963. V začetku oktobra bomo pričeli z odkazovanjem za leto 1964. Dolgoročne pogodbe za gozdno proizvodnjo v letu 1964 se sklepajo le do dneva odkazlla lesa za leto 1964. Gozdni posestniki dobe potrebne Informacije glede sklepanja kooperacijsklh pogodb na sedežu gozdnega obrata v Preddvoru in na sedežih proizvodnih okolišev na Jezerskem, v Naklem, Kranju in Cerkljah v ponedeljkih In torkih od 7. do 10. ure. Gozdno gospodarstvo Kranj — gozdni obrat Šk. Loka obvešča vse lastnike gozdov na področju občine Skofla Loka, da bo sklepanje dolgoročnih pogodb o sodelovanju pri gospodarjenju z gozdovi za posek lesa v letu 1963 zaključeno dne 14. septembra 1963. Vse dolgoročne pogodbe za gozdno proizvodnjo v letu 1964 se sklepajo le do dneva odkazlla lesa za posek. Lastniki gozdov dobijo potrebne informacije na sedežih proizvodnih okolišev v Zalem logu, Cešnjicl, Bukovici, škofji Loki, Poljanah in Gorenji vasi vsako sredo od 6. do 14. ure. Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju SAP-Ljubljana, poslovna enota »Gorenjska« Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — več kvalificiranih »avtokleparjev — 2 avtoclcktričarja* — več avtomehanikov — več delavcev za priučitev v navedenih strokah. Pogoj za razpisana mesta je odsluženi kadrovski rok in stanovanje v Kranju ali okolici. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest-. Večerna ekonomska šola — oddelek za odrasle Kranj Vpisovanje v prvi in peti semester za šolsko leto 1963/1964 bo na ekonomski srednji šoli v Kranju, Tomšičeva 7, vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne do vključno 14. septembra 1963 — v torek, sredo in četrtek pa tudi popoldne od 15. do 17. ure. Podrobnosti o vpisu so objavljene na razglasni deski v šoli. Ravnateljstvo RAZPIS Zdravstveni dom Radovljica — sedež na Bledu razpisuje mesto BOLNIČARKE ALI MED. SESTRE za delo v ambulantni službi v zdravstveni enoti na Bledu. Pogoji: dovršena šola za bolničarje ali srednja šola za med. sestre. — Prejemki: po pravilniku o razdeljevanju OD zdravstvenega doma. — Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Prošnjo vložiti na upravo Zdravstvenega doma Radovljica — sedež na Bledu, pošta Bled, do 25. 9. 1963. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. / LOTO Začasno poročilo za 36. kolo lota Žrebanje 4. septembra 1963 Izžrebane številke: 10 15 17 23 31 38 in dodatna 49 PF.TICA 304 VI din ČETVORKA 5.934 „ TROJKA 484 „ Četvorke Jesenice (Y) 39-K-782091/4 Trojke Jesenice (39) K 782081/4 K 782086 ^4 K 782096'4 K 782154'4 K 782158 '4 Kranj (46) 112796/2 112801/2 K 786603/4 K 786603/4 K 786609/4 K 786617/4 K 786628/4 K 786631/4 K 786653/4 K 786677/4 K 78668? 4 K 786688/4 K 786695 '4 Radovljica (72) K 759572 4 K 759573/4 K 759580/4 K 759583/4 K 759603/4 K 759605/4 Bled (73) 291342/4 291353/4 Dokončno poročilo za 35. kolo lota — Žrebanje 28. avgusta 1963. Petorke 963.406 din . Četvorke 12.065 „ Trojke 750 „ Rok za izplačevanje do 5. novembra 1963. Jugoslovanska loterija POROCILLO o žrebanju srečk 18. kola, ki Je bilo 5. septembra 1963 v Beogradu Srečke s so zadele končnicami dobitek din 0 400 02710 40.000 22200 60.400 34050 80.400 50930 60.400 73730 80.400 51 1.000 2971 20.000 43901 60.000 026171 400.000 209611 600.000 02 800 1672 20.000 36632 60.000 59882 40.000 18503 60.000 27943 60.000 42903 200.000 093393 400.000 353183 400.000 144 10.000 224 4.000 574 4.000 40104 60.000 40304 60.000 48214 40.000 63844 80.000 78694 40.000 87494 80.000 25 600 85 600 13335 40.000 22595 40.000 78225 80.000 9367 S 80.000 01 "085 2,000.000 084655 400.000 567975 600.000 6 400 36816 100.400 37 800 77 1.000 04367 80.000 43947 60.000 73167 40.000 373327 5,000.000 445257 1,000.000 08 1.000 48 1.000 268 8.000 75638 40.000 84658 40.000 09 800 19 600 29 800 49 600 69 600 99 600 07649 80.600 18279 40.000 29639 80.000 51219 80.600 66439 100.000 67699 60.600 Dobitki v SloventH: na številko 166439 v Ljubljani 100.000 din. Na številko 473730 v Kopru 80.000 dinarjev. Na številko 367695 v Ljubljani 60.000 din. Na številko 422200 v Mariboru 60.000 din. Na številko 040300 v Mariboru 60.000 din. Šolski odbor Poklicne šole kovinske in elektro »tf°ke v Kranju razpisuje mesto ^ učitelja praktičnega pouka, elektro stroke Pogoji: visoko kvalificiran delavec elektro stroke ster) — instalater ali elektromehanik z delovodsko in vsaj 5-letno delovno prakso. Stanovanja nI. •' ' Prošnjć s podrobno obrazložitvijo delovne do^eJf izobrazbe sprejema šolski odbor do 20. septembra 90«l°* Obveščamo vse komitetne medobčinske Komun banke Kranj, da zaradi preselitve v nove poslovne P v store na cesto Jugoslovanske ljudske armade štev. > ^ soboto dne 7. septembra 1963 ne bomo poslovali s * kaml. V novih poslovnih prostorih pričnemo redno P vati v ponedeljek, dne 9. septembra 1963. Nove telefonske številke: ' 2993, 2994, 2993 ' Direktor: 2854 Sedanje telefonske Unije od 7. t. m. ne bodo uporabi. veČ MEDOBČINSKA KOMUNALNA BANKA f KRANJ KOVINAR — tovarna tekstilnih strojev Kranj razpisuje naslednje Stipendije: 2 ŠTIPENDIJI NA STROJNI FAK^TfjJi 1 ŠTIPENDIJO NA VIŠJI KOMERCIA^ ŠOLI ALI EKONOMSKI FAKULTfc* Kandidati naj svoje vloge pošljejo do Potrdil0 Vlogi naj priložijo zadnje šolsko spričevalo ah P o opravljenih izpitih z. ocenami. RAZPIS Simfonični orkester Kranj sprejema n0*,cjjeK ne za vse skupine instrumentov vsak $eW' in sredo od 19. do 21. ure v godbeni sobi skega doma Kranj — vhod IV. ^ v.fljc Vsem članom iz. področja Gorenjske bomo ■ pr;Č«; in nastope povrnili potne stroške. — Orke*t.er n j.9. ,lf1' z rednimi vajami v ponedeljek, 9. sept. MjM „IHc obračaj se smho" °« »Cvetju v jeseni- 3?mska sekcija kulturno-umet-k fcj* aružtva »dr. Ivan Tavčar« ton«? SC J'c v okviru Škoflelo-s^(hin ih Prireditev oddolžila t u '."u .svojega velikega rojaka WbhS"'ijo "Cvet*a v Jeseni«- V« u °st >n privlačnost prcdsta-«ill^.,° 'dajanje v poljanskem M»v r đvoma drži, da jc tađ p°JOči poljanski dialekt dal Zvocnna!arna Cvetja v jeseni tisto ^bift u°ranost. brez kate-lifc oć ° predstavah slišali drugac-^ocem siccr- s tem sev*4* Vfelct StJ • da ic edin° dia* "N^a i & cfemer *e ob Cvetju mnenju • pr'drožujem pa se nem iP'-j'a b' Ovajanje v knjiž- Piani p"e,th 2nsarnhel in bi bila v Hi ATJaSu le težko izvedljiva. !%3kJJSvost- ce jo tako pa ni bila ta-1 celotni predstavi ško- bi C( ^rav^i.1*^^!. ki 50 svojo nalogo Ob 100-letnici kranjskega kulturnega prebujenja Po marčni revoluciji 1848 je zamrlo vsako društveno življenje med Slovenci. Meščanstvo sc jc iz-' poudarjati. to pomenilo v dobi prodiranja nemštva na jug, ni treba pOšebej /ivljalo pri prireditvah v kazinah, Hi so bile trdnjave nemštva, preprosto ljudstvo pa je bilo prepuščeno samemu sebi. Preokret je nastal šele 1861, ko so zavedni Slovenci, ki so se zavedali pogu-bonosnega potujčevanja, začeli pO mestih in večjih krajih ustanavljati čitalnice. Narodna zavest Kranjčanov je na novo zaživela 16. avgusta 1863, ko je NARODNA ČITALNICA, katere ustanovni občni zbor je bil 29. Januarja istega leta, slovesno odprla društvene prostore v pr» vem nadstropju gostilne »Pri Pe-terčku". S tem dnem je zaživelo društveno življenje Kranjčanov, saj so bile čitalnice povsod, kjerkoli so bile ustanovljene, središče tedanjega kulturnega življenja in dela. S knjigami, časopisi in čas-niki, »besedami«, gledališkimi igrami, družabnimi prireditvami in predavanji so gojile družabnost in budile narodno zavest. Kaj ji že takoj ob rojstvu jfe imela NARODNA ČITALNICA v Kranju pevski ln godbeni Odsek, knjižnico in gledališki odsek. Domači moški zbOr je prvič na-stopil ob otvoritvi društvenih prostorov. Leta 1872 je bil ustanovljen pni mešani zbor. Odsek jc leta 1880 dobil svOja pravila (pevski red), ki so z malenkostnimi spremembami veljala do konca odsekovega obstoja. Do osamosvojitve odseka leta 1907 je nastopal pevski 7bor pri »besedah«, čitalni- ških izletih, veselicah, serenadah itd. Od tega leta dalje pa je, razen sodelovanja pri prireditvah čitalnice (Gregorčičev večer, Vodnikov večer, Večer skladatelja Da-vorlna Jenka itd.) in drugih naprednih društev, prirejal vsako leto samostojne koncerte doma in drugod (Ljubljana, Kamnik, Bo-rovlje, št. Jakob V Rožu na Koroškem). Pri čitalniških koncertih so sodelovali razni solisti in soli-stinje, kvarteti in operni pevci (Melkuš, Trtnik, Rijavec, šubeli, Lovšetova, Majdičeva, Korenjako-va, Bahovec, Zupan). (Nadaljevanje prihodnjič) Pred delovno sezono Svobod in prosv. društev Potrebni bodo skupni programi V torek sO na redni seji predsedstva sveta Svobod in prosvetnih društev v Radovljici obravnavali nekatera aktualna vprašanja Ob pripravah na bližnje zasedanje občm*ke skupščine. NOvO- *fto jiV^oovblj ivo f«lialo pa bi vse- a Tn,,'" Poudariti delež Fran-ftsjfcjj 0cl'gral prepričljiveje kot WtuSV,^7la Tonctu Varlu in *>U ahr.!1! nu m Vsemu igfavskč- snsn lu Žre torej priznanje, H ft!,J1a. Prizorišču SkOfjelo- v* ml h Prireditev doživeli *v°3ski » Večcra- ki jima je ^% ki je tako đObil pri* I če bo šč V kakem drugem kfajti Postal, tltd to skoro lahko rc- srfedišče Gorenjske, razstav je hkrati Gorenj-svoji galeriji v Pre-vzgajal okus občin-* ter" tPTtdstavVial znane slikar* *l>eJ v ^Ut'jf'1^6 p0stajal prvi preiz-fl'kom akniC11 tistim mladim umet-Tfth So m"av v Kranju našli j nui/ci. ' DOLIK (Tržič, Radovljica) preurejen kak manjši prostor namenjen razstavam. Pri t črn se pojavTia nekaj vprašanj1: na Gorenjskem bo torej tri, štiri aH celo več razstavnih prostorov In prav toliko upravljavcev teh fGorenjski muzej, loški svet Svobod Radovljica, Jeseniei'") in prav toliko ko imenujemo in sklenili tudi dogovor o podrobnejši izdelavi koledarja razstav za leto 1964. Vsak kraj oziroma galerija hi organizirala določeno število razstav, ki bi jih nato medsebojno izmenjavali. Tako bod6 razstave, ki bd«d6 pripravljene na Bledu in tu prvič odprte, nadaljevale pot v Kranj ln nato v škof jo'Loko ali pa obratno. Cc se bodo temu dogovOru pridružile tudi Jesenice in kasneje morda še Tržič in če bo urejen tudi razstavni prostor v Radovljici, bo imela Gorenjska naj-prosteišo mrežo galerij oziroma razstftvhih prostorov v Jugoslaviji. Razen te množičnosti je dana tudi izredna prilika za dvig kva- "'C^'1'* del domačih nmer-1 PO.iavi ve tifiibst, lov za umetniki y. p,- "fctC r*l$ razstavljati. GOfedj *\ z ^ieju jr sledil loŠkl mu- razstavnih politik. Pri tej narav-^JJ*J° občasnih razstav, ka-j noši idcalni možnosti razststfnl ^ *0r ie bil sprva zožen na ' politike rta Gorenjskem sc lahko. lUefc razstav/ker je že sedaj cilj : posameznih prirediteljev. Da pa ni dogovor samo v *raku, hO dokaz , že prva. razstava na Bledu (slikarja Janeza Sedeja, ki hO z Bleda prenesena v Kranj. Kako pa bo v celoti stekla v ta tok usmerjena razstavna politika. Gorenjske, sc bo pokazalo prihodnje leto. — A Pavlovec V|lj|^ vlcuoejarijein prostorov svetji r6de'1 Pa sc je lahko po-1 in njihovimi deli. rivalstvo in še V ;!r8aniziranju še drugih raz-1 marsikaj dvugeaa. Konkretneje to, da bi npr. ena ustanova pripravila razstavo nekega slikarja, razstava bi bila odprta nekako štiri-naist dni in nato zaprta, dela pa bi vrnili slikarju. Po nekaj dnevih pa bi se pri tem slikarju oglasil predstavnik druge ustanove in t v w. ^redila razstavne prosto- i znova organizira! isto razstavo - - - Pttu!% *a*štavno dvorano raz* JU «ac»! Vr,ost- v loškem mn/r-^ Prekinjena. ^fo^*"1 ,etu iG !ikovna k°-N'ica STObod o^'ne R*- ustnOvljeni svet Za prosveto in kulturo pri občinski skupščini jc že pred tem sprejel nekatere skle-pe, ki sft nanašajo na kulturno in prosveto v komuni. Oba organa sta med drugim ugotavljala, da bo potrebno najti primernejše oblike za financiranje kulture in prosvete ter pri tem soglasno Izrazila potrebo po ustanovitvi posebnega sklada za to dejavnost. Priprave za to so že v.teku, vendar pa bo pred ustanovitvijo treba opredeliti določila o virih za ta sklad. Znano je, da doslej ni bilo mogoče doseči, da bi sredstva za prosveto, kulturo In rekreacijo trošili dovolj načrtno. I Sindikalne organizacije, krajev-; nj odbori SZDL, mladina in dru-g? so vsak po svoje prirejali proslave, izlete, prireditve, in to brez prave povezanosti s Svobodami a]i s prosvetnimi društvi. Takšne prireditve pogostokrat niso bile dovolj pripravljene pa tudi nji-Ijpva izvedba ni bila vedno na kvalitetnf ravni. S pripravo skupnega programa, pri katerem naj bi v posameznih krajih sodelovali tudi vsi prizadeti, pa hi se kvalitetna raven lahko precej izboljšala. Enotno finansiranje vsega kulturnega in prosvetnega dela, ki ga izvajajo Svobode ali katerakoli društva o/, organizacije ,pa bi pospešilo intenzivnejše sodelovanje. Zato bo ustanovitev sklada že sama po sebi pomenila,5 napredek v prizadevanjih ra bolj uspešno in enotnejšo vodenje ter usmerjanje kulturnega življenja. Drug sklep, ki bo prav tako mnogo prispeval k napredku, pa ho kadrovska okrepitev občinskega sveta. Na seji predsedstva so sc namreč odločili za namestitev profesionalnega referenta za dramska in klubska dela. Izkušnje so pokazale, da je za pomoč društvom in za organizacijo večjih turističnih priredit«' hujnO potrfeben usposobljen režiser, scenarist, organizator, saj bodO le na ta način lahko dosegli pričakovano kvalitetno raven dramskih, klubskih, turističnih in drugih prireditev. — J. B. tam 1 dvoranl na Bledu- i na bi *e lemu »o se pred lM«j S* sftdai vrste razstave; kratkim sestali predstavniki IlkOv- ne komisije pri svetu SvObođ Radovljica ter Gorenjskega in loškega muzeja. Načelno so sc pogovO* rili o izmenjavi razstav med* sedanjimi tremi galerijami, da jfh ta* •*i«£mdi.B1W Vk,iUČUJe V :K\ p mr**o razstavnih pro- w*»lt J?.V1** tem bodo čez ^i* za uspešno likovno Razstave # Danes bodO na Bledu v festivalni dAOrarii odprli razstavo del JANEZA SEDEJA. # V Kranju bo V ponedeljek, 9. septembra, odprta razstava reprodukcij angleškega slikarstva 18. in 19. stoletja, ki jo je orga- I iz.iralo Kulturno viječe Beograd (reprodukcije podaril British ' Council. # V SkOfjt LOkl je še vedno odprla razstava KOBETOVIH ! Ilustracij Visoške kronike. - A. P. I 13. Vlak je drvel skozi noč. Bil je to transport smrti, v kate* rem je bil med drugimi jetniki tudi Inženir Neven Novak, oče malega Zorana. Stari Altman, ki je težko dihal in katerega je počasi zapuščal tudi spomin, je Novaka že najmanj trikrat vprašal, kako mu je ime, nato pa stalno ponavljal: »Pogubljen boš, Neven!« Vaški fant, ki je stal tesho privit ob vagonskl steni, se Je obrnil: »Se peljemo zares v Jasenovac? Pravijo, da je tam boljše, saj so nekatere od tam celo izpustili.« 14. Vlak Je enakomerno sopihal. Nekje daleč spredaj je zapl-skala lokomotiva. »Jasenovac ali Gradiška, verjetno ni nobene razlike. Nihče ne pride živ Iz taborišča. AH ne, da jc tako, moj Neven? je dejal stari Altman. Kazalo je, da mu ime Neven neizmerno ugaja, ker sc je stalno obračal k njemu in ga ogovarjal. Inženir jc premaknil otrple noge. Začutil je, da je s stopalom zadel tovariš«, ki Je ležal ob njegovih nogah. 15. »Beli, ali si ti?« ga Je vprašal. »Oprosti, noge so mi čisto otrpnile.« — »Sprebodl se malo,« mu je odgovoril »Beli«, ne da bi se dvignil. »Samo pazi, da ne boš koga pohodil.« Inženir se je počasi dvignil. Desna noga mu je Čisto otrpnila ln sprva je mislil, da sploh ne bo mogel stopiti. To se večkrat zgodi. Počasi je inženir spustil nogo na tla, toda ni sc obdržal pokonci. Padel je nekam nenavadno, na levo stran, z glavo naprej, kot da bi skakal v vodo. rV*0* OOLOSOVSKI ^lim verjeti 31 Vidite, .koliko ste pretrpeli zaradi mene. In vse te ne-.Vero. Lastnem komiteju, pa nasploh ... In nobene koristi. Of aJ trenutkov' molčala in zatem v zadregi rekla: te ■ Najbolje bi bilo, če bi poprej telefonirali, ker in vrhu tega .. \ ,yerri, kfc.°«stnem komiteju, pa nasploh ... In nobene koristi 1 >fc Krt1 mis"te, kadar me srečate ... Vem, vsega šfem mva. l|Aša°"° mene..,« O.1^'ni Sim Vas' utihnite,« sem jo prekinil. »Rajfe mi povejte, $ fcv"ste telefonirali! Mar ste res pomislili, da sem opustil ' I W.e bi bilo. čc bi sc pogovarjala o beležki,« me je pte* r-ahn -mi,la Maša. ■JS^ M* -1u borri- Morda jo bom potreboval... Poiskal bom to V "** £ • evič • • • Toda zaenkrat je prvi IgOr Cerniš. Prava V^kkalV Mo*kvi. če želite, vas lahko Obiščem pOtem, ko ga ^e\^--iim Pogovoril!- SS^WAte°Sa;-- in vrhu tega..,« »he .5* Mas;A.-< sem rekel odločno in jo pnjel za roko. Za-^P?« c 3fe pogledala. »Tako ne gre več! BOđlva odkrita! So- B«J» ' «'avo. »h ^krir • mi nistc 7ato, ker vam zaročenec ni dovolil? Kajne? v 5-ii\ n" ln mi odgovorite!« W?Prav i MaSa Je -zardela kakor mak. »Po eni strani imate 1 V'« Zef ta reo drugačna... Že dolgo nisem slišala zanj, sko-nn t**tn At^ltci1« mi ie nenadoma nrižnala nesrečna "sem, Aleksej!« mi je nenadoma priznala. L svf V ,lslr>ico in se obrnila. ^^onaP^la do njene hiše. i v\?A Ma§a,« sem rekel, vendar mi ni odgovorila. Se obr-? «a svTJleč molče šla dalje. Nff* V*** . 8t°Pnišču in sc povzpela v tretje nadstropje. Maša *W m brez besede, ne da bi se obrnila, vstopila v sta-s™ sen» z» njo. S V svoji sobi je prižgala luč in utrujena sedla na divan, ne aa bi slekla jopič. Stal sem pri vratih in nisciVi vedel, kaj naj storim, »želite čaja?« je tiho vprašala, ne da bi me pogledal A. »Prav rad. če mi dovolite, da slečem plašč,■< sem tvegal Šalo. »Kajpak, odložite plašč.« Nasmehnila se jI in takoj mi je odleglo. Maša si jc prav tako slekla krzneni jopič in ostala v modrem krilu z belim pasom, belim Ovfattlikom iti belima žepkoma na prsih. V tej obleki je bila po dobna športnici. Popila sva čaj in Maša je pospravila mizo ter vključila tel ovi zijški sprejemnik. Zatem je udobno sedla na drugi konec divani, se zavila v odejo in skrčila noge. Prisedel sem tako blizu, da so me njeni lasje gladili po licu. Strmel sem v ekran, kier se \o nekaj dogajalo, vendar nisem ničesar videl. V glavi se mi je vrtelo. Maša je ugasnila veliko svetilko, gorela je le majhna luč na mizici. Soba je bila V polmraku. »Pri vas mi je všeč, Maša,« sem z.ašepctal. »Vsak dan hi vas obiskoval...« »Gostov, žal, ne morem snrejemati vsak dan. Ponoči sem večkrat dežurna na polikliniki ali pa obiskujem bolmke na domu . . .« »V takšnih primerih bi vas spremi jal . . .« »Nikar me ne ovirajte, A'joša. Poglejte, na ekranu se bodo stepli. »Kaj hočete, takšna jc moda. temu pravijo neorealizem!« »Smešni ste, Aljoša!« »smešen?« »Tako je, nisem se zmotila, pretepajo se ... In zakaj? Lahko bi se sooraztimeli.« »Včasih je sporazum nemogoč. Na primer tedaj, če stoji med dvema moškima ženska.« »Zelo bedasto in primitivno je, če nekdo vidi V ženski predmet, zaradi katerega bi se morali pretepati ali prepirati.« »Toda včasih ni bedasto.« »Nisem mislila, da ste takšen .. M »Pa ste sploh kebikoli razmišljali o meni?« Maša sc je obrnila k meni, se z obrazom dotaknila moj ej a lica in tiho dejala: »Razmišljala sem... in to mnogo in večkrat...« ... Ne vem, kako se jc zgodilo, vendar sem jo poljubil! Se sam. nisem verjel, da lahko pride do tega tako nenadoma in zlahka. Za trenutek som se spozabil. Razume se, da sem storil nekaj prosta- škega; Maša me sploh ni utegnila odriniti in za trenutek je biLi /medena spričo moje nepričakovane odločnosti. Potem je planila pokonci in Stekla I oknu. Povesil sem glavo in težko dihal. »Pojdite!« je rekla Maša. Bal sem se njenega pogleda, zato sem vstal in si oblekel plašč. Pričakpval sem, d.> me bp poskušala zadržati, vendar se ni ganila . . Preden sem odšel, sem jo pogledal. Stala je pri oknu in ml kazala hrbet. »Oprostite," sem za m mi ral'. »Prosim vas, oprostite mi...« Maša mi ni odgovorila. Počasi sem zaprl vrata. Še vedno ie snežilo. Snežinke so bile velike in mokre. Vozil* SO se nočasi premikala, v meglenem zaStOril jih skoraj ni bilo "videti. Okolica i-- bila nenavadne, skoraj neresnična. Stopal sem po ulici, ko da me ie kdo nrelenel. Sovražil in preziral sem samega sebe. Le kako sem lahko storil Maši kaj takšnega'1 Zaupala mi J*, me povabila v svoje stanovanje kot. prijatelja, kot brata, i a/ pa Kaj sem storil' Kako sem sc obnašal! ... Pred poslopjem, kjer sem stanoval, jc bila lelefonska celic** Vstopil se'm in dvignil slušalko. . I »Ste vi, Maša?« sem vprašal. »Maša, prosim vas, oprostite mi** Nisem hotel .. . Nikar se ne hudujte' < J »Ne jezim sc,« je odgovorila po kratkem premoru. »Mar je res? Se resnično ne luidujete'^ »Lahko noč, Aljoša... Pametneje bo, če sc o tem ne bova več pogovarjala.« »Lahko noč.« Nekaj časa sem obstal v celici. Bilo je hladno in Vlažno. Naslednji večer sem SC iz uredništva spet napotil na KutuzovsM prospekt. Nisem bil i rVnO dobre volje. Ws 6ftS sem mislil na Mašo in videl pred sebui mene mi udene oči. Na ustnicah sem ČUtll okus njenih čvrstih, nežnih ust. Napak jc bilo, ker som ravnal tako bedasto in nepremlsljehO... Zatopljen sem bil V misli, premišljeval sem o sinočnjem nev.šečriem dogodku in tako se skoraj nisem Veselil srečanja s CvrniŠem ter nisem vec kazal /animanja za c\ on-tu dne podatke o Galji Nalivajko. Takšne volje sem prišel do Ccr* niševega stanovanja. sobo-"* Twteml»t»J5 Šport Šport ® Šport # Šport ® Šport • Šport # Šport Šport # Šport • Šport 9 Šport # Šport # Šport • Šport • Šport + jj* Jutri bodo na novem stadionu v Kranju zanimive borbe v okviru atletskega prvenstva Slovenije za starejše mladince In mlajše mladinke. — Na sliki vidimo start mlajših mladink v teku na 60 metrov c enega izmed prejšnjih tekmovanj na novem stadionu. Prvenstvo se bo pričelo ob 9., ln ob 15. url Veslaška regata v Splitu V nedeljo je bila v Splitu veslaška regata v počastitev dneva mornarice. Udeležilo se je je več klubov iz Slovenije, Srbije in Hrvatske, vendar z dokaj skromnim . svilom veslačev. V vsaki disciplini sta tekmovala le po dva čolna, v nekaterih pa celo le po eden, tako da regata nj bila posebno zanimiva. Največ so gledavci pričakovali od dvoboja osmercev, kjer je zmagal Mornar pred Bledom le dve desetinki sekunde. Oba čolna sta se zagrizeno borila od starta do cilja, vendar ni mogel nihče pobegniti niti za meter. Domačini so zmagali le zato, ker so v cilj napravili zaveslaj; to se pravi, da so imeli vesla ravno v vodi, medtem ko so jih Blejci pripravili za zaveslaj. — Verjetno je bila to letošnja zadnja regata za posadko Bleda, ker bo na sredozemskih igrah Jugoslavijo zastopal osmerec Mornarja. — K. :R k o,« m e -.t; Start gorenjske lige Moštvi Selc in Cerkelj prvič za točke Jutri se bosta pričeli prvenstvi v republiški (kjer sodelujeta tudi moška in ženska vrsta Mladosti ter moštvo Tržiča) ln gorenjski rokometni ligi. Moštva gorenjske lige so dosedanje priprave na prvenstvo izkoristila za nekaj prijateljskih tekem, ki pa niso pokazale, kdo bo čez leto dni odšel v ljubljansko consko ligo; tako da bodo tO vprašanje dokončno razčistila kola gorenjske lige. V moški ligi bodo nastopala naslednja moštva — KRIZE, RADOVLJICA, ŽABNICA, STORZIC (Golnik), SAVICA (Kranj), SELCA, CERKLJE, TRZIC B, MLADOST B (Kranj), DUPLJE B in SAVA B (Kranj). V ligi letos prvič nastopata ekipi Selc in Cerkelj, 7. moštvom Selc pa je tudi škofjeloška občina dobila v rokometni ligi svojega prvega pred- stavnika. Tako samo še jeseniška občina v tekmovanju nima svojega člana, za kar pa bi bilo priporočljivo, da činv>rej poskrbi tamkajšnja občinska zveza za telesno kulturo. Ligaško tekmovanje bo letos nedvomno živahnejše, ker bodo druge ekipe republiških In conskih ligašev igrale v konkurenci, vendar se v primeru, če osvojijo prvo mesto ne bodo mogle uvrstiti v višje tekmovanje. Prihodnjo nedeljo bodo s prvenstvom pričele tudi ženske. V gorenjski ligi bodo nastopale naslednje vrste — KRIZE, STOR-2IC, RADOVLJICA, TRžIC, DUPLJE, SAVA, ESS in MLADOST B. Liga se je tako povečala na 8 članov, kar je zelo razveseljivo za nadaljnji razvoj ženskega rokometa na Gorenjskem. K o š a r k Odločile so zadnje minute TRIGLAV : LESONIT 75:71 (32:35) Kranj, 6. septembra — V prvenstveni tekmi prve moške republiške lige je sinoči Triglav premagal Lesonit iz Ilirske Bistrice z rezultatom 75:71 (32:35). TRIGLAV: Belehar II 26, Rus II 22, Belehar I 12, Klavora 1 7, Lam-pret 5, Stružnik 3, Klavora II, Rus I; prosti meti 28:13. LESONIT: G'ij 29, Šuštar 14, štember-gar II, LeLnarčič 10, Ziberna 5, Znidaršič 2, Antonič; prosti meti 28:19. Zelo dobro sta sodila mednarodni sodnik Tanko Kavčič in Jeraj. To je bila tekma dveh moštev, ki se borita za obstanek v ligi. Še posebno pomembna je bila za Triglav, ki bi v primeru poraza stal z eno nogo že v drugi ligi. Prav to je bil vzrok, da so se Kranjčani sinoči zagrizli kot že dolgo ne. Ko se jim je v zadnjih minutah pridružila še športna sreča, je bil njihov trud poplačan. Triglav je vodil skozi ves prvi polčas in v 13. minuti že za 9 košev (28:19). Vendar pa so zadnji koš dosegli že v 16 minuti, tako da so gostje do odmora prešli v vodstvo. Lesonit je obdržal vodstvo do 6. minute drugega polčasa (47:45), nakar sta se pričeli moštvi hitro menjavati v vodstvu. V zadnjih minutah so bili uspešnejši triglavani, ki so si tako priborili dragoceno zmago. — L. S. Uspeh kranjskih kanuistov na republiškem prvenstvu Minulo nedeljo je bilo na Soči v Solkanu pri Novi Gorici slovensko prvenstvo v veslanju na divjih vodah. Dopoldne so tekmo-vavci vozili spust na 9 km dolgi progi od Plav do Mrzlega pri Solkanu., V tej disciplini so Kranjčani dosegli lepa mesta. V skupini dvosedežnih kanujev sta bila Dušan Turna in Darko Bežek tretja, pri kanujih enosedih pa Borut Kobi prvi, Milan Kosi pa tretji. Proga jc bila mirna in brez nevarnejših brzic, zato je bila naporna in je terjala precej vzdržljivosti. Z EP v veslanju Tokrat še brez medalje..« To nam je vlilo novih moči in še bolj smo se uprit v _ 1-IIUI__.___________1!!!____I .1 ..I.'.!____ X^l~n na H00 ffl"U . Na 1200 metrov smo vodili že za pol dolžine čolna, na 1500 - ^ pa smo bili v vodstvu že za cel čoln. To je bila naša največja P nost. Pri 1500 metrov so Francozi začeli s silovitim fin,8ein,„ smo bili pred njimi, smo jih videli, zato smo tudi mi zač ,čel! h»r* veslati. Malo so nas dohiteli, toda bilo je že prepozno. S P0?.^^ doliW čolna prednosti smo priveslali v cilj. Kaj takega nihče ni P^^^-jgJ« Kot »strela z neba« je udarila naša zmaga nad Francozi med v«*^ In veslaške strokovnjake. Ko smo prišli v hanger, so na« ^ pobliže ogledovati, pa tudi naš" čoln ln vesla so temeljito P1*0] •5 tedaj " največji uspeh. Kvalificirati se v finale že v prvi tekmi* Je spraševali so nas, kako smo trenirali itd. To jc bil do ted evropskem prvenstvu uspelo le redkim ekipam. S to znta^ gjjl seveda postali favoriti za bronasto medaljo; da bodo Nemci osvojili zlato in srebrno, je bilo namreč že vnaprej jasno. ZABAVNA VEČERA x r tier snF p rireditelj evropskega prvenstva jc poskrbel v šoli, *J . py * stanovali, za dva zabavna večera. Prvi večer smo najp ^ slušali eskimski pevski zbor, ki je zapel nekaj eskimski" in zaplesal nekaj slikovitih narodnih plesov. Kljub temu m jeK» vega jezika nismo prav nič razumeli, nas je njihova pe^vajafljl ganila, saj so peli zdaj vesele, zdaj zelo žalostne pesmi, vse 1 'njibo** pa so spremljali z značilno mimiko obraza, ki je izrazalaSflfl0 notranje občutke. Tudi njihovi plesi so zelo enostavni, ven ^ jih z. zanimanjem opazovali, saj so bili za nas popolnom ^-j Za Eskimi nam je skupina mladih fantov in deklet prikaza j| najmodernejših plesov s tvvistom na čelu, na koncu pa, ^jjjjl najboljši danski zabavni vokalni kvartet zapel še nekaj popevk. vaj ^ Drugi večer nam je na začetku zapel mladinski zbor ne ^ skih narodnih pesmi, pozneje pa nas je zabaval še voka PRIPRAVE NA FINALE tli V soboto smo se lahko dobro odpočili in tudi P^^oljšaj9'-* nedeljski finale. Ta dan sc je tudi vreme precej lZ j^jjsfo* tako da je bilo kar prijetno, ko je sonce tu pa tam »P° ${ jI izza oblakov. Jezero Bagsvaerd je bilo lepo mirno in vs*g01$ želel, da bi bilo tudi v nedeljo tako. Dopoldne in popoldne ^ ^ tekmovanja v repesažih. Po petkovih polfinalnih srečanjin ^ za vsako disciplino prosti še po dve mesti v finalu. Zat ^ ^ v vseh disciplinah »srditi« boji za prva mesta, kajti le P^ ^idi** kem repesažu se je uvrstil v finale. Borbe so bile ogorčen druga in tretja mesta, ker so sc leti čolni uvrstili v ma ^^ti" (za mesta od 6 do 10). Naša dva četverca in dvojec so se le v mali finale in tam zasedli naslednja mesta: četverec jem je bil deveti, četverec brez krmarja deseti in dvojec ^ntffi jem osmi. V finale smo se torej od jugoslovanske repre uvrstili le mi. • le r, V nedeljo dopoldne, ko je bil na sporedu mali finale, 3e ^1» deževalo. Popoldne pa je začelo že močneje deževati, }°oVtfč$' temu so gledavci napolnili tribune že dve uri pred tc^.rn*:a p* i. Dež je bil od discipline do discipline močnejši. Razen ^rnovaJ,J začel pihati tudi močan veter, ki je oviral predvsem *e malih čolnov, ki niso mogli držati prave smeri. (Nadaljevanje priho' dni" it) mali ocjlasi • mali oglasi prodam Prodam ročno stiskalnico za sadje. Naslov v oglasnem oddelku 3332 Prodam harmoniko, tritonsko. Sv. Duh 9 3333 Prodam 8 metrov suhih drv. Naslov v oglasnem oddelku 3334 Prodam emajliran desni štedilnik v dobrem stanju. Zg. Brnik 40 3335 Prodam polovico hiše s sadnim in zelenjavnim vrtom na Gorenjskem. Hiša je vseljiva. Naslov v oglasnem oddelku 3336 Naprodaj Imam parcelo za grad-njo dvojčka. Pivka 15, Naklo 3337 Prodam karoserijo od avtomobila Moriš, stroj in posamezne dele, radio Pionir in šivalni stroj Minerva. Dominik, Tržič, Cankarjeva 12 3338 Zelo poceni prodam 2 postelji, 2 divana, 2 vzmetni žimnlcl in tehtnico do 100 kg. Anton Štular, Kranj, Gradnikova 3 3339 Zaradi bolezni prodam motor TOMOSPUCH 125 ccm. Cena 80.000 din. Franc Grobovšek, Kokra 44 3340 Prodam dober šivalni stroj, ki tudi entla. Naslov v oglasnem oddelku 3341 Prodam PUCH 250 ccm v dobrem stanju z vso opremo. Naslov v oglasnem oddelku 3342 Ugodno prodam motorno dvo-kolo JAWA 175 ccm, tip 1960. Ul. 1. avgusta 7, pritličje, Kranj — ogled od 14. do 18. ure 3343 Prodam kompletno kuhinjsko opravo. Vodopivčeva 12 3344 Prodam 6 tednov stare prašičke. Podbrczjc 30, Duplje 3345 Prodam 2 strešni okni, ročni voziček in mandolino. Kranj, Zlato polje 11 3346 Prodam 10 panjev dobro naseljenih čebel »žnidaršičev«. Cepan, Zg. Plavž, Jesenice 3347 Prodam hišo z vrtom na Bukovici. Ogled možen v nedeljo, 15. 9., od 9. do 11. ure. Informacije dobite vsak dan. Železniki 53 3348 Akumulator 6 V 98 Ah, tovarniško nov z garancijskim listom in klavirsko harmoniko Scandali z 2 registroma ln kovčkom zelo ugodno prodam. Praprotnik, Brezje 52 3349 Sporočamo, da je tragično preminul naš dolgoletni sodelavec Alojz Remic kurjač krožne peči v obratu Robovek Pogreb bo danes — v soboto, 7. septembra 1963, ob 16. uri na pokopališču v Prcdosljah. Vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Delovni kolektiv In sindikalna podružnica podjetja Kranjske opekarne Kranj I Prodam 500 kg težko kravo s teletom. Tenetiše 28, Golnik 3350 Prodam suhe mecesnove plohe in zadnje amortizerje za italijanski moped. Naslov v oglasnem oddelku 3366 Prodam moped v zelo dobrem stanju za 95.000 din. Franc Bogataj. St. Oselica 21, Gor. vas nad šk. Loko 3367 Prodam kravo, ki bo čez teden dni teletila in 3 kom. novih rolet 59 x 120. Voklo 86 3368 Prodam bika in telico primerno za pleme in 2 prašiča od 70 do 80 kg težka. Zalog 30, Cerklje 3369 Prodam lambretto. Gorenjesav-ska 1 „ 3370 Prodam 70 gajbic. Naslov v oglasnem oddelku 3371 Prodam otroški voziček Tribu-buna. Zaplotnik, Tenetiše 7, Golnik 3372 Prodam zimska jabolka na drevju. Babni vrt 5, Golnik 3373 Prodam športni moped Tom os. Slavko Pravst, Hrastje 28 3374 Prodam parcelo z zabetonirano ploščo in ostalim gradbenim materialom. Terezija Luznar, Lesce 48 ( 3375 Ugodno prodam suh smrekov les, colarice in plohe. Naslov v oglasnem oddelku 3376 Prodam NSU maksi pretiš s prevoženimi 10.000 km. Janez Zupan, Begunje 113 3388 Prodam 10 kom. tramov 4 m dolžine 12 x 14 cm, 40 kom. smrekovih upornikov (puntov) za opaž betonske plošče 2.40 m dolž., 2 železna nosivca (traverze)-5 m dolž. Naslov v oglasnem oddelku! 3389 Prodam kravo, dobro mlekarl- co, ki bo v enem tednu četrtič teletila. Zg. Duplje 1 3390 kupi#t Kupim zapravljlvček In novejše enovprežne sani. Marija Skaza, Rudnik 13, Ljubljana 3292 Kupim malo mlatllnico, ki samo omlati. Naslov v oglasnem oddelku 3^1 Kupim suhe smrekove ploV. Hinko Jošt, Naklo 51 3152 Kupim mizarski stroj za skob- 1 jen je, žaganje in vrtanje. Andrej Bcrtoncelj, Svetje 42 a, Medvode 3353 Kupim spačka aH Hat 750. Naslov v oglasnem oddelku 3377 Kupim 4 kub. m suhih mehkih drv. Kranj, Zanova 9 3378 ostalo Avtomobilisti! Pridite si strojno upogniti vaše platnice. Peric, Naklo 3314 Trgovina Delikatesa sprejme skladiščnega delavca. Zglasite se osebno v trgovini 3354 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času — dam nagrado, hrano in stanovanje — oz. gospodinj, pomočnico s plačo 14.000 din. Ing. Levovnik, Kranj, St. Rozmana 7 3355 Preklicujem št. bloka 2321 izdanega v komisijski trgovini Kranj dne 3. maja 1963. Ivanka Rakovec 3356 Iščem neopremljeno sobo, lahko je tudi kuhinja. Dam nagrado. Ponudbe poslati pod »Nujno — Kranj« 3357 KUD Janko Kalan Voklo organizira plesne vaje v nedeljo, 8. sep-I tembra 1963, pod vodstvom tov. ! Udirjeve ' 3358 Frizerska pomočnica — dobra : moč — išče službo. Ponudbe po-I slati pod »Takoj — frizerka« 3359 Preklicujem št. bloka 2722 Izdan Iv komisijski trgovini Kranj z dne 1 19. junija 1963. Albina Orel 3360 1 Vzamem solidno sostanovavko. i Zglasiti se od 11. do 14. ure. Na-j slov v oglasnem oddelku 3361 I Starejši osebi, lahko tudi upokojenki, ki bi mi v dopoldanskem času pazila otroka in pripravljala kosilo, nudim hrano, stanovanje in nagrado 10.000 din. Ponudbe poslati pod »Dopoldan« 3362 120.000 din nagrade dam tistemu, kl ml za 1 leto odda enosob-no ali dvosobno stanovanje. Ponudbe oddati pismeno na na^'ov: Kolar, Kranj, Kidričeva 25 3364 Iščem inštruktorja v bližini Kranja za učenje matematike za 6. razred osemletke. Ponudbe obstati pod »ŠOla« 3364 Poblravke zank dobe dobro honorarno zaposlitev. Pismene ponudbe oddati pod »Hitro« 3365 Takoj sprememo v službo: tesarje, mizarje, steklarje, nekvalificirane delavce, tesarske vajence, mizarske vajence in steklarske vajence. Gradiš, lesni obrat šk. Loka 3379' Sprejmem vajenca za sobosli-karstvo in pleskarstvo. Naslov v oglasnem oddelku 3380 Oddam sobo dvema študentkama tekstilne šole. Naslov v oglasnem oddelku 3381 Nudim hrano in stanovanje fantu za pomoč na kmetiji. Stareto-va 21, Cirče 3382 100.000 din nagrade nudim tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje v bliži Šk. Loke. Naslov v oglasnem oddelku 3383 Nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu delavki. Naslov v oglasnem oddelku 3384 Iščem starejšo žensko ali upokojenko za varstvo otroka v dopoldanskih urah. Plačam dobro. Majda Resnik, Kranj, Trg revolucije 2 3385 Veliko sobo s kabinetom zamenjam v Kranju za manjšo, po možnosti opremljeno. Ponudbe poslati pod »2003« 3386 Dne 1. 9. 1963 izgubil uro od Tomšičeve ul. do Kolodvora. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Kadunc. Gorenje-savska 1 3387 Izdaj« in tiska CP »Gorenjski tisk*, Krnnj, Koroška cesta 8. TekočI račini pri N3 v Kranju 607-11-1-133. Telefoni! glavni in odgovorni ureda!*, uredništvo in uprava 21*90, 24-73, 23-97. Naročnina: letna 13D0, mesečna 110 dinarjev. Cena pogine/rtih številk: ponedeljek • sreda 1&, sobota 20 din. Mali oglasi: za,naročntke 20, za necaročnike M din beseda. Nepisanih malih oglasov uc objavljamo. Nenadoma jc preminila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta CECILIJA A2MAN, roj. Golenko Leži v hiši žalosti. Pogreb bo izpred križišča na pokopališče v soboto, dne 7. sept. 1963 ob 16. uri. Žalujoči: mož Slavko, hčere Slavi in Mlja ter Anica z družino, bratje In sestre ter ostalo sorodstvo Želodčni katar, čir na želodcu in dvanajsternlku ter katar debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v groslstlčnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, veletrgovini »Loka«, skofja Loka ln podjetju »Vino Gorenjka«, Jesenice. RAZPIS Delavski svet KG obrat Mlekarna Kranj razpisuje delovni mesti: — šoferja za prevoz tovornega avtomobila, — referenta za embalažo. s takojšnjim nastopom dela. Ponudbe pošljite na upravo obrata Mlekarne Kranj, Smled-niška cesta 1. TEČAJA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL NA JESENIC/VII Združe: '? šoferjev in avtomeha-nikov Jesenice obvešča, da se L prične tečaj za voznike D in E kategorije v mesecu s^dji» * Prijave in nadaljnja ^ie^ sprejema'- v pisarni zdru ^ Jesenicah, . logi jeva 1. ^JO* in četrtek od 15. do 18. ug p P no do 10. septembra ^buo r do 24. septembra, kot J* v G£ motoma 3-krat objavljeno ^ yr su. Po tem roku Pnja]Lj, rf mo več sprejemali za ^M&zl Prijave za tečaj za tfJJ voznike motornih vo^U9ts0t^ jemajo do vključno 24. w j 1963 . r a z p iiswj|fl«!jj sprejema gojencev v gW» j^J/PjJ Jesenice v šolskem Glasbena šola na Je«^-<,J«Jg sprejemala stare in nov« za oddelke: klavir, go*» » 1% na, viola, čelo, kontra^^ V petje, harmoniko, P"181* - bila. flOvtfVj.fi Vpisovanje starih m ^0f>, jencev bo 16., 17. in 18. ^ od 9. do 12. in od 16. v pisarni glasbene Šole■ gimnazije, I. nadstropi .>. s« Stari gojenci naj P"n*0>2, boj zadnje šolsko "VoJ glasbene šole, nova P* p K predložiti zadnje sp^.^^ tične šole (osnovne, strokovne šole). intiC^ \td Pri vpisu mlajših rajo biti prisotni tudi ^Je ostale informacije Pos . ništvo šole, tel. r a z P I 8 »Zavod uslužnostnlh ^ Tržič«, Tržič, Koroška *- ( me takoj: 1. RAČUNOVODJA 2. KV TESARJA J Pogoji: pod 1. ek^f5p*5 nja šola s prakso an ^sP'Ja srednja šola z daljšo P^jgft 2. tesarja z odslužen^ j ^ rokom. Nastop službe i . se JJj» dogovoru. Interesenti ^{s jo pismeno ali ustno-do zasedbe delovnega r a z p r o v\h*&£ VALILNICA v Nak** tff» da priredi od £pjS*V' bra vsakoletno JE»»L J*^ PRODAJO plemensKu ^ nesnic. , horn» r*Aw5' Jarčke, pasme lck*g\ starosti po ceni od ^ 9, » prodajamo vsak dan Rejci kokoši, tovavci, izkoristite ug ^ ,0 nost za nabavo n^ cc^ zahtevo vam P°}]iTako^ .„ navodila za vzrejo Ko ^l* ValUni" i