Gradivo ZA 6. SEJO OBCINSKE SKUPŠČINE VSEBINA Analiza izvajanja davčne politike ter in-formacija o odmeri in izterjavi prispevka in davkov občanov za leti 1973—1974 Predlog programa samoupravne interesne telesno-kulturne skupnosti Ljubljana-Šiška Programska osnova 1/18 — OŠ Zvoka Runka Predlog sprememb družbenega dogovora o posveševanju razvoja malega gospodarstva Predlog sklepov o dovolitvi zaposlitve do 7 delavcev pri samostojnih obrtnikih Vprašanja delegacij, delegatskih konferenc in delegatov ter odgovori Odgovori na vprašanja delegatov, ki so jih postavili na seminarju za delegate KS ODLOK o začasnem poslovniku o delu skupščine občine L jubljana - Šiška SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovmdikom se začasno do sprejet-ja stalnega poslovniika ureja delo občinske skupščine Ljubljama-SJška in njenih teles. 2. člen Občinsfca skupščina dela na sejah. Občinska sfcupščina dela na sejah posamez-nih zborov na skupnem zasedanju zborov in na skupni seji vseh zborov. Dva ali več zborov lahko sklene. da bodo zaideve, o katerih enakopravno odločajo, ob-ravnavali na skupnem zasedanju. Določba prejšnjega odstavka velja tudi v prdineru, kadar skupščina temeljne samo-upravne škupnosti enakopravno soodloča z zbo-ri občinske Skupščine. 3. člen ObčinSka skupščina dela stalno, razen v času letnega odimora. V izjemnih primerih lahko predsednik občinske skupščine tudi med letnim odmorom škliče skupno sejo vseh zborov, predsednik zbora, komisije ali odbora pa sejo teh teles izjemoma. priloga 5 4. člen Delo občinske skupščine je javno. Zgolj v posameznem primeru se javnost lahko omeji ali izključi in to samo, če zaradi splošnih koristi skupščina ali njeno telo tako odloči. 5. člen Občinska skupščina dela po programu. Okvirni program dela občinske skupščine sprejme občinska skupščina pred koncem leta za naslednje leto. Okvirni program dela se med letom lahko spremeni. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV 6. člen Delovni ljudje in občani občine Ljubljana-Siška izvršujejo v skladu z ustavo SR Slove-nije in statutom občine funkcije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve po svojih delegatih v zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Opravljanje delegatske funkcije v zborih občinske skupščine je samoupravna pravica jn dolžnost delovnih ljudi in občanov. Delegati posameznih zborov imajo v okvi-ru pristojnosti zborov praviloma enake pra-vice in dolžnosti. 7. člen ' --_•¦•¦¦ Opravljanje funkcije delegata v zborih ob- činske skupščine, v njenih delovnih telesih in drugih njenih orgainih, kakor tudi opravlja-nje posameznih nalog po odločitvah skupščine ali njenih organov, je brezplačno. Delegatom, ki zaradi opravljanja takih funkcij izgubijo osebni dohodek, pripada na-domestilo tega dohodka in povračilo potnih stroškov po določilih samoupravnih aktov te-meljne samoupravne organizaoije ali skupno-sti, ki je delegata izvolila, oziroma po spora-zumu, ki so ga sklenile organizacije, katere obldkujejo konferenco delegacij. 8. člen Delegat sodeluje v delu občinske skupščine ali njenega zbora, za katero ga je pooblastila njegova delegacija oziroma konferenca dele-gaeij. Pri tem mora upoštevati temeljna sta-lišča, katera je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma konferenca dele-gacij, izhajajoč iz interesov in smernic svo-jih temeljnih samoupravndh organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti in sploš-ne družbene interese in potrebe. Pri oprede-Ijevanju in glasovanju je dčlegat samostojen. Delegat mora o delu skupščime, zbora ali delovndh teles in o svojem delu obveščati de-iegaeijo oziroma konferenco delegacij in te-meljne samoupravne organizacije in skupno-sti oziroma družbenopolitiene organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. O tem je dolžan poročati in dajati ust-rezna pojasnila tudi na zboru delovnih ljudi in. dbčanov. 9. člen Delegat ima pravico in dolžnost, da se ude-ležuje sej in da opravlja druge naloge po skle-pih občinske skupščine ali njenih delovniih teles. Ce delegat nakmadno ugotovi, da se zaradi nujne zadržanosti ne more udeležiti seje ali drugega sestanka ali dela, mora to nemudo-ma sporočiti svoji delegaciji, da ta določi dru-gega delegata dn o tem obvesti sekretariat skuipščine. Ce nastopi zadržanost neposredno pred se-jo, isestankom ali drugim delom in določitev drugega delegata ni več možna, mora delegat to z navedbo razloga sporočiti svoji delegaciji in sekretariatu skupščine. Delegati družbenopolitičnega zbora nujne izostanke opravičijo sekretariatu skupščine. 10. člen Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti morejo neposredno pred začetkom seje ali preden se prične obravna-vati zadeva, glede katere jih je delegaciia delegirala, predložiti komisiji za verifikacijo pooblastil dn imunitetna vprašanja pooblasti-lo svoje delegacije oziroma konference dele-gacij. Komisija iz 1. odstavka pregleda predlože-na potrdila ter zaradi ugotovitve skleponosti o tem poroča zboru. Potrdilo o lizvolitvi delegatov družbenopo-litičnega zbora pregleda komdsdja tega zbora le pred pričetkom prve seje zbora oziroma za posameznega delegata pred prvo sejo, ko prič-ne opravljati delegatsko funkcijo in o tem poroča zboru zaradi odločitve o verifikaciji. Delegati lahko opravljajo delegatsko funk-oijo v zboru šele po verifikaciji pooblastila. 11. člen Delegati imajo na podlagi pooblastila svo-je delegacije oziroma konference delegacij pravico da vpogledajo pri predlagatelju v spi-se in ostalo gradivo, ki se nanaša na dnevni red seje skupščine ali zbora. Od predstojnika upravnega organa, predsednika izvršnega sve-ta ali drugega predlagatelja pa lahko zahte-vajo tudi dapolnilne iinformacije ali pojasni-la, ki so pomembna za dolooitev stališč de-legata in delegacije oziroma konference dele-gaoij. 12. člen Delegat ima pravico v svojem zboru pred-lagati: 1. da se sprejmejo odloki, drugi predpisi, splošni akti, odločbe, sklepi in priporočila s področja zbora ter dopolndli k predlogom ta-kih aktov; 2. da se obravnavajo vprašanja s področja zbora in vprašanja, ki dmajo pomen za delov-ne ljudi in delovne skupnosti in druge orga-nizacije s področja zbora; 3. da se obravnavajo vprašania, ki se na-našajo na delo izvršnega sveta in na delo ob-činskih upravnih organov in na izvrševanje predpisov s področja zbora v občini; 4. da zbor o vprašanjih, pri katerih odlo-čanju ne sodeluje, ki pa imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog predlaga dru-gemu pristojnemu zboru svoja stališča in predloge; 5. da se izvoli, imenuje in razreši funk-cionarje, ki se volijo na seji njegovega zbora ali na skupni seji zborov, kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj ali večje število delegatov; 6. da se izvede anketa o vprašanjih s pod-ročja zbora. 13. člen Delegat ima pravico postaviti izvršnemu svetu in predstojnikom občinskih upravnih or-ganov ustna ali pismena delegatska vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. Predsedniku skupšoi-ne, predsedniikom zborov, komisij, odborov ali drugih teles pa vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo. Odgovor na vprašanja da po možnosti še na isti seji predstavnik izvršnega sveta ali predstojnik ustreznega upravnega organa ozi-roma predsednik občinske skupščine, zbora ali delovnega telesa, če pa to ni mogoče, se odgovor pripravi do prve prihodnje seje ali do roka, ki se določi na sami seji. Odgovori, ki niso dani na isti seji, so pra-viloma pismeni, delegat pa je upravičen za- htevati pismeni odgovor tudi, če je bilo na vprašanje odgovorjeno že na isti seji. Ko dobi delegat odgovor na vprašanje, lah-ko da dopolnilno vprašanje. Ce delegat z odgovorom na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje ni zadovo-ljen, lahko predlaga, da se vprašanje da kot posebna točka na dnevni red iste ali prihod-nje seje. 14. člen Da bi mogli biti delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora zaradi opravljanja dolžno-sti zadostno obveščeni o splošnih vprašanjdh politike na vseh področjdh dejavnosti občin-ske skupščine, o delu skupščine same, njenih zborov, komisij in drugih delovnih teles, o delu izvršnega sveta in o delu občinskih upravnih organov, jim mora biti na sedežu delegacije ali konference delegacij vselej na razpolago celotno gradivo za seje občinske skupščine, zbora ali 'delovnega telesa, na ka-terih sq oziroma bodo sodelovali delegati te delegaoije. 15. člen Na sekretariatu občinske skupščine je vsem delegatom na razpolago za vpogled tudi gradi-vo drugih sej, na katerih delegati posamezne delegacije niso sodelovald, zapisniki sej in raz-ne uradne in strokovne publikacije. 16. člen Ce je gradivo za sejo ali določen spis ali publifcacija označen za državno ali uradno skrivnost, mora delegat to upoštevati ter od-govarja kot uradna oseba za kršitev uradne tajnosti. 17. člen Delegat uživa v skupščini invuniteto, ko opravlja funkcijo delegata. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mne-nje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini. Imunitetno pravico ima delegat v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupno-sti od dneva, ko je določen za delegata na za-sedanju zbora oziroma organa skupščine, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha; delegat družbenopolitičnega zbora pa od dneva izvo-litve do dneva prenehanja mandata. Delegatu v zboru združenega dela in zbo-ru krajevnih skupnostt preneha dolžnost, ko je določen za delegata v zbor združenega dela in v zbor kraievnih skupnosti drug delegat oziroma ko ga je ^ |a o % II s > > w > > -S 0 N Q >.i5 1968 3.888 100 2.215 989.588 100 1969 6.382 144 4.097 2.582,555 261 1970 6.339 99 4.394 2.737.112 105 1971 9.605 151 6.230 4,213.240 153 1972 14.694 152 8.716 4,970.161 117 1973 11.035 75 10.849 3,041.719 61 V letu 1973 je bil odmerjen dodatni davek iz skupnega dohodka občanov, in sicer 10.894 v zavezancem v znesku 3,862.158 din. Tudi tu" nam kaže verižni indeks padec davka. 4. DAVEK OD PREMOŽENJA IN PREMOZENJSKIH PRAVIC V letu 1973 je bilo registrirano skupaj 2.212 pogodb in sicer odpade od tega na prodajo ne-premičnin 1.244 pogodb, kateri odmerjeni da-vek znaša 5,820.371 din. Davek na dediščine in darila je bil obračunan v 335 primerih, in si-cer je .bil odmerjeni davek v višini 294.548,80 din. Davek na cestna motonna vozila, to je na uvoz omenjenih vozil je bilo v 218 primerih predpisano 624.881 republiškega davka ter 499.345 občinskega davka. Poleg omenjenih pogodib so bile registrirane pogodbe, ki se na-našajo na preprodajo motornih vozil in to v 379 primerih v znesku 279.132 din. Davek na cestna motorna vozila je pred-pisan z republiškim predpisom in je bil obra-čunan v 288 primenh in to v znesku 986.624 din. 5. DAVEK OD PREMOŽENJA STAVB TER DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA STAVB Davek na dohodke od stavb plačujejo last-niki stanovaniskih hiš ter stanovanj od pre-jete oziroma določene najemnine za posamez-na stanovanja. Davek se odmerja za preteklo leto. ¦ Novo zgrajene hiše so bile oproščene tega davka za dobo 25 let. Po novem zakonu pa velja ta oproistitev le za 10 let in to samo za prvega lastnika. Pregled števila zavezancev in odmerjeni davek. Leto Stevilo Znesek zavezancev davka 1968 3.217 493.462.20 1969 3.256 ' 585.816,10 1970 3.318 .* 631.299,90 1971 3.395 672.987,00 1972 4.481 1,117.469,00 1973 3.626 akont. 1,135.769,55 S sprememibo zakona o davkih občanov je davek od stavb obravnavan po dveh vidikih, in sieer se obdavčuje kot davek od premože-nja na posest stavb in davek na dohodke od premoženja, to je od najemnin in podnajem-nin. Z novim odlokom občinske skupščine so se določila merila o vrednotenju stavb in stano-vanj. Dokončna odmera davka od stavb za le-to 1972, 1973 in 1974 bo izvedena v prvem tro-mesečju leta 1975, ko bodo obdelani vsi po-datki glede vrednosti stavb >na območju občine Siška. Kljub temu so se predpisovale akontacije. Za leto 1974 znaša predpis za stavbe 930.744 din. Prav tako je bil izvršen predpis davka na dohodek od premoženja (podnajemnin, po-čitniške hiše, garaže) v anesku 560.544 din. IZTERJAVA PRISPVEVKOV IN DAVKOV V smislu republiškega zakona o prispevkih in davkih oibčanov je v pristojnosti davčne uprave, da izvršuje izterjavo naslednjih druž-benih obveznosti iz maslova prispevkov, dav-kov, taks in podobno: — davek iz OD iz delovnega razmerja za zaposlane pri zasebnikih; — davek od ktnetijske dejavnosti; — davek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; — davek od samostojnega opravljanja in-telektualnih storitev; — davek iz skupnega dohodka občanov; — davek na dohodek od stavb in na posest stavib; — davek na določene premoženjske pred-mete; — prometni davek od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve. Razen omenjenih družbenih obveznosti, za katerih odmero je pristojen davčni organ ob- čine izvršuje izterjevalna služba izterjavo pri-spevkov, ki jih predpisujeskupnost zdravstve-nega zavarovanja, to je prispevek za socialno zavarovanje od kmetijske dejavnosti in od obrtne dejavnosti, razen tega pa vrši izterjavo starostnega zavarovanja kmetov, sodnih taks, carin in raznih vrst upravnih kazni, ter de-narne kazni, ki so predpisane s strani PM in povprečnine, ki so predpisane s strani sodni-ka za prekrške. VeLik del zavezancev ne poravnava pravo-časno davčne obveznosti, ki so jim bile od-merjene. Po obstoječih predpisih pride do prisilne izterjave zapadlih terjatev, ker te po prejemu opomina iniso poravnane. V svrho realizacije zapadlih obveznosti je bilo v letu 1973 razposlanih 19.291 opominov. Rubeži pa so bili izvršeni v 194 primerih. Na podlagi izvršenih rubežev in blokacije žiro računov so bili predplsani v smislu za-kona o prisilni izterjavi rubežni stroški in si-cer znašajo ti v letu 1973 — 45.039,30 din. Razen rubežev se je vršila blokacija žiro računov obrtnikov in sicer pri pristojnih po-družnicah Ljubljanske banke in hranilnice in to v letu 1973 v 134 primerih. Davčna uprava lahko neporavnane obvez-nosti prisilno izterja iz OD iz delovnega raz-merja. V tem primeru izda odločbo o prepo-vedi osebnih dohodkov do višine davčnega dolga. Tako je bilo izdanih v letu 1973 — 231 odločb. Izterjevalna služba je po predpisu dolžna vršiti izterjavo carinskih dajatev, za katere so obremenjeni občani ob priliki uvoza posamez-nih predmetov. Tako je morala izterjati carino v 470 primerih. Razen carine je izterjevalna služba izter-jala denarne kazni v letu 1973 — 1450 prime-rih in sodne takse v 273 primerih. Nadaljnji instrument, ki pozitivno vpliva na realizacijo družbenih obveznosti je eviden-tiranje računov (registracija računov za do-bavljeno blago ali oipravljene storitve s strani zavezanca in se ob priliki evidentiranja izvrši odtegnitev zapadlih predpisanih davkov. Po predpisu so gospodarske organizacije dolžne poravnati odtegnjene obveznosti naj-kasneje v 7 dneh po izplačilu računa, reali-zacija teh je znatno otežkočena, ker gospodar-ske organizacije z ozirom na nelikvidnost v gospodarstvu zavlačujejo likvidacijo teh ra-čunov. V zvezi z izterjavo odtegnjenih davkov od obrtne dejavnosti je referat izdal 439 opo-minov in 982 odločb podjetjem v znesku 7,945.580,15 din, od tega pa je bllo poslano 551 odločb v SDK v znesku 4,096.755,20 za izpla-čilo odtegnjenih davščin gospodarskim orga-nizacijam. V ilustracijo navajamo, da je bilo ob pri-liki registracije računov v letu 1973 skupno registriranih 98.232 računov od rednih obrt-nikov v fakturnem znesku 194.919,45 din. Od tega je bilo odtegnjeno za zapadle obveznosti 24,093.454,30 din. Navajamo, da je bilo v letu 1973 registri-ranih 13.119 enkratnih računov v fakturnem znesku 14,817.442 din, od tega pa je bilo od-tegnjeno za zapadle davone obveznosti v zne-sku 3,448.987,25 din. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana -Siška je na svoji 26. seji dne 13. 11. 1974 obrav-naval analizo izvajanja davčne politike ter sprejel naslednja stališča: I. OBRTNIŠTVO Poudarjamo na bistveni problem pri kon-troli zasebnega sektorja obrtništva, ki pred-stavlja zajemanje celotnega dohodka (bruto promet), ki ga ustvarijo davčni zavezanci pri prodaji izdelkov in storitev neposredno obča-nom in pri ugotavljanju porabe surovin, ker ni mogoče davčni inšpekciji poznavanje vseh materialov in normativov porabe surovin. Po-služevanje ustreznih strokovnjakov pa je ve-zano na dolgo časovno obdobje in je često tudi neizvedljivo. — Ugotoviti po posameznih strokah in in-dividualno kolikor bo to mogoče, zakaj 394 obrtnikov doseže komaj bruto OD. V letu 1974 bo to število še naraslo, ker se predvi-deva znatno povečanje bruto OD. — Izvesti ovrednotenje poslovnih prostorov ter določiti zakupno vrednost poslovnih pro-storov. — Poslovni prostori so bili zavedeni v po- slovnih knjigah kot osnovno sredstvo. Amor-tizacija, ki smo jo priznavali je bila tako mi-nimalna, ker gre za večji del za stare lokale. Novejši pa so neovrednoteni in neevidentira-ni. Poslovni prostor pa je v določenih pokli-cih celo odločujoč za obstoj. Ce davčna upra-va ne ve, kakšna je zakupna vrednost poslov-nega prostora, ji manjka bistveni faktor, ki vpliva na višino dohodka. Ze laične ocene ob pogledih na terenu nam povedo, da ne more nekdo trditi, da je njegov zaslužek komaj mi-nimalen in obratuje v delavnici, za katero bi znašala letna zakupnina njegov dvakratni za-služek. — Poiskati najboljšo možno rešitev za kre-ditiranje razširjene reprodukcije, zlasti v. de-javnostih za katere je potreben velik začetni kapital (tu so mišljena predvsem vlaganja v poslovne prostore — poslovni prostor pa je potreben pred začetkom dejavnosti). Podpirati kreditiranje vseh dejavnosti, saj že zakon sam določa, do katere meje je družbeno sprejemljiva rast dohodka v zaseb-nem sektorju, nadaljnja rast pa pomeni pre-hod v POZD. — Omogočati zaposlovanje delavcev v okviru zakona v defioitarnih dejavnostih. — Preprečevati šušmarstvo, ker ustvarja nered in zmanjševati možnost odpiranjapopol-danskih obrtnih delavnic, ker jih ni mogoce kontrolirati in omogočajo prikrivanje prome-ta rednim obrtnikom. Hkrati povzroča neza-dovoljstvo med rednimi obrtniki, ker so za njih milejši pogoji poslovanja. Dovoliti po-poldansko obrt, če gre dejansko za usluge občanom ne pa proizvodnih delavnic. II. DAVEK NA PROMET Z NEPRE- MIČNENAMI IN DAVEK NA DO- HODKE OD PRODAJE NEPREMIČNIN Po predpisih, ki urejajo promet z nepre-mičninami (prodaja stanovanj, stanovanjskih hiš in podobno) se ob vsaki prodaji obraču-nava prometni davek od prodajne cene nepre-mičnine in. sicer je progresija odvisna od vred-nosti kvadratnega metra uporabne površine, ki doseže v povprečju 22 % obdavčitev. Razen prometnega davka pa se obračuna tudi davek na dohodek od premoženja. Osno-va za ta davek je razlika med prodajno in nabavno ceno s prometnim davkom vključu-joč tudi faktor revalorizacije. Ta dva davka sta zelo visoka in prizadeneta predvsem ob-čane, ki so prisiljeni prodati stanovanje za-radi nakupa večjega, ker se je denimo po-večala družina ali iz drugih razlogov. Vedeti moramo, da se v preteklem nekaj letnem sta-novanjskem gospodarstvu skoraj ni gradilo najemniških stanovanj. Ob reševanju stano^ vanjskega problema pa si predvsem mlade družine niso mogle kupiti stanovanja ustrez-nega svoji bodoči družini, ob povečanju dru-žinskih članov, ti občani prodajajo manjša stanovanja in se selijo zaradi utesnjenosti v večja. To so običajno občani s srednjimi in nižjimi osebnimi dohodki. Predlagamo, da se prodajo stanovanj, ki ne presegajo z zakonom določenega standarda oprosti plačila prometnega davka in davka na dohodek od premoženja. III. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA - GOZDNA ZEMUIŠČA Po republiškem predpisu morajo lastniki gozda, ki jim kmetijstvo ni osnovni vir pre-življanja in imajo v družinski skupnosti več kot 0,5 ha gozda, plačevati davek na pre-moženje v višini trikratnega katastrskega do-hodka tega gozda, kar v mnogih primerih predstavlja znatno obremenitev. Mnogi zavezanci tega gozda ne morejo iz-koriščati, ker v velikih primerih. ni dosto-pen, je v zelenetn pasu ali pa sploh ne dobijo sečnega dovoljenja, ker z njimi razpolagajo gozdne organizacije. Ce pa že seka mora pla-čati najprej gozdno takso gozdni organizaciji in odmerjeni davek pri skupščini občine. Pra-vilno tudi ni, da se pri ugotavljanju skupne-ga dohodka zavezanca šteje štirikratni kata-strski dohodek od zemlje, predvsem pri tistih 9 zavezancih, ki so ostareli, živijo sami in te zemlje s-ploh ne morejo izkoriščati, tako da bi imeli tak dohodek. Vsem delegacijam in konferencam delegacij bomo z materialom za sejo skupščine v janu-arju predložili tudi tabelarične preglede zaradi lažjega razumevanja tekstualnega dela analize izvajanja davone politike. IV. KADROVSKO VPRAŠANJE Poseben problem za uspešno izvajanje davčne politike predstavlja kadravsko vpra-šanje. Stanje ni bilo še nikoli zavidljivo, ven-dar se že mekaj časa vztrajno slabša. Fluktu- acija je izredno velika, kar ne more biti v korist službe. Trenutno stanje je tako, da ima-mo od 56 sistemiziranih delovnih mest zase-denih 49. Od skupnega števila zaposlenih je samo 6 delavcev z več kot 5-letno davčno prakso in še od teh sta dva v odpovednem roku. Pet let davčne prakse ima 7 delavcev, od tega je eden v odpovednem roku. Pripominjamo, da je davčna služba toliko specifična dejavnost, da nobena šola ne daje niti približnega poznavanja tega dela. Po si-stemizaciji pa se zahteva glede na republiški predpis o minimalni izobrazbi delavcev v davčni upravi dokaj zahtevna izobrazba, saj mora imeti celo davčni izvršitelj srednješol-sko izobrazbo. Dejansko pa je v davčni upra-vi 17 zaposlenih, ki imajo nepopolno srednjo šolsko izobrazbo. Z dejansko višjo šolsko iz-obrazbo ali priznano pa je 12 delavcev. Ostali imajo srednješolsko izobrazbo. Glavni vzrok tako velike fluktuacije je vprašanje materialnega nagrajevanja delav-cev, ki je neadakvatao napram nalogam, ki jih izvršujejo. Tako stanje se ugotavlja tudi v drugih davčnih upravah in o tem smo veliko brali in slišali, vendar konkretnih rezultatov ni. Predlog programa samoupravne interesne : - telesnokulturne skupnosti Ljubljana-Šiška V letu 1975 moramo zagotoviti še hitrejše uresni-čevanje sprejetih idejno-političmh stališč družbenopoli-tičnih organizacij y SR Sloveniji, mestu Ljubljani in v občini Ljubljana-Siška o nadaljnjem razvoju telesne kulture ter ji zagotoviti sistemske, strokovne in na osno-vi samoupravnega dogovarjanja, materialno-finančne po-goje za nadaljnji razvoj. Osnova za financiranje telesnokulturne dejavnosti bodo sprejeti programi telesnokulturne dejavnosti v osnovnih nosilcih, to so: vzgojnovarstvene ustanove, šolska športna društva, društva Partizan, športna društva in klubi, planinske organizacije, strelske in taborniške organizacije, mladinski športni aktivi, športni aktivi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevne skup-nosti itd. Delovni ljudje in občani bodo združevali sredstva za uresničevanje sprejetih programov s samoupravnimi sporazumi na podlagi družbenih dogovorov o skupni in splošni porabi, vsakoletne resolucije o družbeno-eko-nomskem razvoju SR Slovenije ter srednjeročnega pro-grsma družbeno-ekonomskega razvoja SR Slovenije. Temeljni vir financiranja telesnokulturne dejavnosti bodo prispevki iz osebnih dohodkov delovnih ljudi. Možni so še drugi viri, kot na primer: prispevek ob-čanov v krajevnih skupnostih ali občini, sredstva TOZD za ekonomsko propagando, Iastna sredstva nosilcev telesnokulturne dejavnosti (članarine, vstopnine). Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost Ljubljana-Šiška bo odločala o financiranju programov nosilcev telesnokulturne dejavnosti in se sporazumevala o oblikovanju programa in njegovem financiranju na ravni občine, mesta Ljubljane in republike. Ustvariti bi morala materialne osnove na vseh področjih dejavnosti: v telesni vzgoji, športni rekreaciji in v športu (tekmovalnem, kakovostnem, vrhunskem) pri čeraer je še zlasti pomemben razvoj telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovarstvenih in vzgojnoizobraževalnih ustanovah s šolskim športom kot njenim sestavnim delom ter športna rekreacija delovnih ljudi in občanov V vseh nosilcih telesnokulturne dejavnosti. 1. Vzgojnovarstvene ustanove in telesnokulturna skupnost Telesno vzgojo v vzgojnovarstvenih ustanovah fi-nancira občinska skupnost otroškega varstva. Telesnokulturna skupnost bo sofinancirala materialne osnove za telesnovzgojno dejavnost v vzgojno-varstvenih ustanovah, in sicer: — otroška igrišča, telovadnice — športno opremo in rekvizite — dodatno strokovno telesnokulturno izpopolnje-vanje vzgojiteljev. 2. Solstvo in telesnokulturna skupnost Telesno vzgojo v vzgojnoizobraževalnih zavodih vseh vrst in stopenj (osnovne šole, gimnazije, srednje strokovne šole itd.) financira občinska izobraževalna skupnost. Telesnokulturna skupnost bo sofinancirala materialne osnove za telesnokulturno dejavnost, še zlasti v krajih, kjer je šola kulturni in telesnokulturni center, in sicer: — igrišča in telovadnice. — telesnokulturne strokovne kadre — funkcionalne stroške obratovanja objektov — propagandno dejavnost. 5. Temeljne organizacije združenega dela in telesno-kulturna skupnost Telesnokulturna skupnost bo sofinancirala: — organizacijske stroške izobraževanja in strokov-nega izpopolnjevanja organizatorjev rekreacije — organizacijske stroške akcij in tekmovanj na občinski ravni — propagandno dejavnost. 6. Telesnokulturne organizacije in telesnokulturna skup-nost Telesnokulturna skupnost bq financirala: — izgradnjo igrišč in pokritih prostorov — redno in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav — najemnine za uporabo objektov in naprav — športno opremo in rekvizite — izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov vseh profilov (strokovne, sodniške, vodstvene itd.) — štipendiranje študentov na kadrovskih šolah — strokovno in ostalo literaturo — osebne dohodke za delavce v rednem ali za-časnem delovnem razmerju — strokovno delo vadbe članstva in priprave tek-movalcev — stroške tekmovanj (strokovno delo, prevozi, pre-hrana, bivanje, organizacijski stroški) — organizacijske stroške množičnih akcij — preventivne zdravstvene preglede in testiranja — nezgodno zavarovanje. 7. Zveza telesnokulturnih organizacij in telesnokulturna skupnost V teku so priprave za ustanovitev zveze telesno-kulturnih organizacij občine Ljubljana-šiška (morda celo v Ljubljani za pet občin skupaj), ki bo operativno delo-vala na naslednjih področjih: — na področju telesne vzgoje za predšolske otjoke in izvenšolske telesne vzgoje v šolskih športnih društvih — na področju rekreacije in rekreativnih oblik dela — na področju športa. Da bi lahko zveza telesnokulturnih organizacij delovala v urejenih kadrovskih in ostalih pogojih, upo-števajoč racionalnost, bo potrebno zagotoviti delovne prostore in zadostno število strokovnih in tehničnih kadrov: — sekretarja — samostojnega svetovalca — operativnega stro-kovnega delavca za izvenšolsko telesno vzgojo v šolskih športnih društvih in za telesno vzgojo predšolskih otrok: organizator celotne dejavnosti na tem področju (vadba, kadri, akcije, tekmovanja, tečaji učenja plavanja in smučanja, pionirske športne šole, manifestativne akcije in nastopi, delovanje odbora za šolska športna društva v občini, delovanje aktiva predavateljev telesne vzgoje na ^šolah, sodelovanje z aktivom ravnateljev izobraže-valnih zavodov itd.) — samostojnega svetovalca — operativnega stro-kovnega delavca za področje rekreacije, ki zajema športno-rekreativno dejavnost v TOZD, krajevnih skup-nostih in v vseh telesnokulturnih organizacijah. Bil bi usmerjevalec in organizator celotne dejavnosti na tem področju (vadba, kadri, rekreativna tekmovanja, TRIM akcije in tekmovanja, tečaji, manifestativni nastopi, delo-vanje aktiva ali združenja organizatorjev rekreacije itd. — administrativnega tehnika — blagajnika — vprašanje knjigovodje, računovodje, pisarniškega referenta in snažilke bi se raoralo rešiti v okviru skupnih služb na relaciji telesnokulturne skupnosti Ljubljana-Siška in zveze telesnokulturnih organizacij Ljubljana-šiška. 3. šolska športna društva in telesnokulturna skupnost g maložbe Dejavnost šolskih športnih društev naj bi financi-rala sporazumno občinska izobraževalna skupnost na eni in občinska telesnokulturna skupnost na drugi strani. Obe skupnosti bosta morali za programe in finan-ciranje dejavnosti skleniti posebne samoupravne spo-razume. Telesnokulturna skupnost bo financirala: — nabavo opreme in rekvizitov, ki niso predpisani z učmm načrtom — stroške akcij in tekmovanj, ki presegajo okvir vzgojnoizobraževalnega zavoda in katere dejavnost ni predpisana z učnim načrtom. To so stroški priprav in udeležbe učencev ali dijakov v akcijah in tekmovanjih na občinski, mestni in republiški ravni, razni tečaji, manifestativne akcije, pohodi in podobno — ostale stroške tekmovanj v občinskem merilu — šolanje in strokovno izpopolnjevanje učencev in mentorjev v šolskih športnih društvih — propagandno dejavnost. 4. Krajevna skupnost In telesnokulturna skupnost V krajevnih skupnostih bo telesnokulturna skup-nost sofinancirala materialne osnove: — izgradnjo igrišč, telovadnic, dvoran — redno in investicijsko vzdrževanje obiektov in naprav Za ta sredstva Iahko kandidirajo vsi nosilci telesno-kulturne dejavnosti, vendar bo potrebno v Ietu 1975 prioritetno vlagati sredstva v občinske telesnokulturne objekte, ki so v izgradnji. 9. Telesnokulturna skupnost Ljubljana-Siška Za nemoteno delovanje telesnokulturne skupnosti, njenega izvršnega odbora ter komisij je potrebno zago-toviti naslednje kadre: — sekretarja skupnosti in izvršnega odbora — samostojnega strokovnega svetovalca za pro-gramiranje, analitično, statistično in dokumentarno delo — administrativnega tehnika — daktilografa — delovanje knjigovodje, računovodje, pisarniškega referenta in snažilke se mora rešiti z zvezo telesno-kulturnih organizacij s katero bi telesnokulturna skup-nost vzpostavila skupne službe. Za telesnokulturno skupnost in za zvezo telesno-kulturnih organizacij je potrebno zagotoviti sredstva: — za delovanje telesnokultume skupnosti in zveze (izdatki za osebne dohodke in materialno-operativne stroške, za ureditev delovnih prostorov, kar bi se rešilo z adaptacijo podstrešnih prostorov v domu Partizana Spodnja Siška) — za funkcionalne izdatke zveze telesnokulturnih organizaci j. 10. Telesnokulturna skupnost mesta Ljubljane in telesno-kulturna skupnost Ljubljana-Siška Kot v letu 1974, bo potrebno tudi v letu 1975 združevati sredstva na ravni mesta za dogovorjen skupen program petih ljubljanskih občinskih telesnokulturnih skupnosti, ki se bo nanašal globalno na: — kakovostni in vrhunski šport — znanstveno in raziskovalno delo — izobraževanje in štipendiranje strokovnih kadrov — zdravstveno varstvo športnikov — prireditve in tekmovanja mestnega pomena __— nastope mestnih reprezentanc v raznih panogah — dejavnost mestne zveze telesnokulturnih organi-zacij — delovanje mestne telesnokulturne skupnosti Ljubljane. V letu 1974 so ljubljanske telesnokulturae skup-nosti odvajale mestni telesnokulturni skupnosti 25 % od zbranih sredstev v občinah na osnovi 0,74 % prispevne stopnje. 11. Telesnokulturna skupnost SR Slovenije In telesno-kulturna skupnost Ljubljana-Siška V letu 1974 smo se v Sloveniji dogovorili in spo-razumeli o obveznem prispevku TKS SR Slovenije. Ta je znašal 12,8 % od zbranih sredstev v ljubljanskih občinah. Tudi v letu 1975 bo potrebno sofinancirati dogovor-jen program na ravni republike, ki se globalno nanaša na: — akcije za povečanje množičnosti — kakovostni in vrhunski šport — strokovno in raziskovalno delo — propagando in založništvo — naložbe — delo TKS SR Slovenije in republiških organi-zacij za telesno kulturo. 12. Rezervni sklad Sklad ]e obvezen in po statutu telesnokulturne skupnosti Ljubljana-Siška znaša 2 % združenih sredstev iz osebnih dohodkov delovnih ljudi. Koriščenje teh sred-stev je namensko. PRIKAZ VLAGANIA SREDSTEV ZA TELESNOKULTUR-NO DEJAVNOST V LETU 1974 IZ ZDRU2ENIH SRED-STEV Opomba: Točen prikaz o vlaganju sredstev v telesnokulturno de-javnost bo možen šele meseca februarja 1975 po zaključ-nem računu. P9 indeksu 100 je plan znašal 12,349.000 din. 1. Vzgojnovarstvene ustanove 30.000 din Sredstva so bila namenska za nabavo igrač v KS Hinko Smrekar ter za rekreativno telesno vzgojo otrok s starši na Oš Valentina Vodnika. 2. Šolstvo — 3. šolska športna društva 90.000 din Namenska sredstva so se trošila za organizacijo in izvedbo množičnih šolskih tekmovanj v raznih pano-gah, za smučarske in plavalne tečaje, za rekvizite in opremo, za nagrajevanje organizatorju tekmovanj in te-čajev, za propagando, za udeležbo učencev in dijakov v manifestativnih akcijah itd. 4. Krajevne skupnosti 126.000 din Sredstva so prejeli: KS Vodice, namensko za iz-gradnjo nogometnega igrišča, slačilnice in sanitarij, KS Gunclje, za izgradnjo smučarskega centra ter KS Viž-marje-Brod za aktivnost mladih nogometašev »Tabor 69«. 5. TOZD — 6. Osnovne telesnokulturne organizacije 5,500.000 din 66 organizacij za telesno kulturo je prejemalo na-menska sredstva za redno in investicijsko vzdrževanje športnih objektov in naprav, za dograditev objektov v izgradnji, za redno vadbeno in tekmovalno aktivnost od občinske do republiške ravni, za pionirske športne šole, za osebne dohodke delavcev v rednem in začasnem de-lovnem razmerju, za nasrajevanje strokovnih delavcev ' itd. 7. Zveza telesnokulturnih organizacij šiška, katere ope-rativno delo je opravljala telesnokulturna skupnost 345.010 din Namenska sredstva so se trošila za: izobraževanje in štipendiranje strokovnih kadrov, družbena priznanja, za akcije učenja smučanja, za množične manifestativne nastope kot so: pohod po poteh partizanske Ljubljane, kros Dela, teden mladosti, občinska športna povorka, za nabavo opreme, rekvizitov in tehničnih tekmovalnih pripomočkov itd. 10 8. Naložbe 807.000 din Izdelava študije telesnokulturnih objektov za ob-čino Ljubljana-šiška — inventarizacija ter plan izgradenj objektov in naprav do leta 2000 v okviru urbanizacije ter nakup-posojilo dvosobnega stanovanja za strokov-nega delavca. 9. Telesnokulturna skupnost Ljubljana-šiška 578.500 din Osebni dohodki za delavce v rednem in začasnem delovnem razmerju, nagrade za voljene funkcionarje v skladu z družbenim dogovorom na ravni občin in mesta Ljubljane, ureditev poslovnega prostora, nabava račun-skega stroja, magnetofona, pisarniške opreme, ostali materialno-operativni stroški. 10. Telesnokulturna skupnost Ljubljane Dogovorjen prispevek mestu. 3,106.000 din 11. Telesnokulturna skupnost SR Slovenije 1,580.000 din Dogovorjen prispevek republiki 12. Rezervni sklad po statutu 123.490 din Potrošeno: 15.000 din neplaniranih sredstev za pomoč Kozjanskemu 80.000 din za poravnavo obveznosti TAK Olimpije iz leta 1972/73 PREDLOG GLOBALNE RAZPOREDITVE SREDSTEV ZA TELESNOKULTURNO DEJAVNOST V LETU 1975 IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Povečanie za 25 % — indeks 125 — skupna vsota znaša 15,436.250 din Postavka Predlog 1974 1975 1. Vzgojnovarstvene ustanove ¦30.000 120.000 2. Šolstvo — 300.000 3. Šolska športna društva 90.000 200.000 4. Krajevne skupnosti 126.000 800.000 5. TOZD --- 300.000 6. Telesnokulturne osnovne organizacije 5,500.000 5,394.780 7. Zveza telesnokulturnih organizacij Šiška 345.010 800.000 8. Naložbe 870.000 1,554.000 9. Telesnokulturna skupnost Ljubljana-šiška Telesnokulturna skupnost 578.500 500.000 10. Ljubljana — 25 % 3,106.000 3,882.500 11. Telesnokulturna skupnost SR Slovenije — 12,8 % 1,580.000 1,975.000 12. Rezervni sklad — 1 % v letu 1974, 2 % v letu 1975 123.490 308.720 Skupaj 12,349.000 15,436.250 Skupaj 12,349.000 din Program samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti Ljubljana-Siška za leto 1975 nam pove, kdo bo za združena sredstva iz prispevkov od osebnih do-hodkov zaposlenih lahko kandidiral. Vsebinski program TTKS Ljubljana-Šiška nam na-kazuje kaj lahko planirajo kandidati za pridobitev zdru-ženih sredstev, kaj je skrb drugih interesnih samo-upravnih skupnosti in kdaj je sofinancer ali financer telesnokulturne dejavnosti občinska, mestna ali republi-ška telesnokulturna skupnost. Velja opozoriti, da naj se telesnokulturne organi-zacije ali ustanove tesno povezujejo s krajevnimi orga-nizacijami, kjer naj se vprašanja telesnokulturne dejav-nosti in njenega razvoja obravnavajo in razčiščujejo skupaj, da bi se lahko izognili dvotirnosti pri izdelavi planov za leto 1975 in v kasnejših letih. Vprašanje investicij ostane odprto do izdelave študije telesnokulturnih objektov v občini Ljubljana-šiška, ki bo pogodbeno izdelana do meseca maja 1975. Deklaracij, navodil in smernic o delovanju telesr.o-kulturnih organizacij in o razvoju telesne kulture na splošno, je bilo doslej dovolj. Naša skupna naloga je, da se vsi brez izjeme vključimo v proces telesnokultur-nega razvoja, ki zagotavlja redno telesnovzgojno in športno-rekreativno aktivnost najmlajših, šolske niladine, delovnih ljudi in občanov. To je naš skupni družbeni zahtevek. Da bi to lahko v doglednem času tudi uresni-čili, je potrebno predhodno ustvariti nadaljnje material-ne osnove, odpreti vse športne objekte, naprave in šolske telovadnice za redno aktivnost občanov vseh kategorij in starosti odnosno delovnim ljudem. Ko se bo rešilo vprašanje novih tekmovalnih sistemov, sedanji so nevzdržni in predragi, se bodo najbrže morale specializirane športne organizacije v pri-hodnje same odločiti o sodelovanju njihovega članstva v raznih tekmovanjih. V sedanjih razmerah na pod-ročju telesnokulturne dejavnosti je tudi nevzdržno, da v občini razvijamo 30 različnih oblik telesne vzsoje in športa in se bo potrebno odločiti za razvoj prioritetnih panog, predvsem tistih, ki že danes delujejo in se raz-vijajo v vsestransko urejenih kadrovskih in ostalih po-gojih in tiste, ki so pomembne za zdravo rast otrok in delovnih ljudi odnosno našega naroda. Program je pripravila A. Zorž, sekretarka TTKS Ljubljana-šiška. Programske osnove 1/18 - OŠ ZVONKA RUNKA 1. POTREBE Potrebe za dograditev prizidka s telovad-nico pri OS Zvonka Runka so prikazane v bro-šuri Samoprispevek. Osnovna šola Zvonka Runka je bila zgra-jena leta 1908. Sola ima v učilnicah vključe-nih v dvoizmenskem pouku 600 učencev ter 300 učencev v podaljšanem bivanju. V eni izmeni je na šoli 450 učencev. Objekt šole je v dokaj dotrajanem stanju. Sola ima telo-vadnico, v kateri lahko izvaja pouk telesne vzgoje le za nižje razrede, saj ima telovadni-ca samo 107 m2 površine. Soli primanjkuje razen telovadnice tudi prostor za podaljšano bivanje ter prostori za izvajanje kabinetnega pouka. V prvi etapi gradnje prizidka bi šola pridobila telovad-nico z garderobnim traktom, štiri učilnice in štiri prostore za podaljšano bivanje ter zaklo-nišče. 2. ODLOK Uradni list SRS 2.1. Leto — 1975 2.2. Lokacija — Osnovna šola Zvonka Run- 2.3. Namen — Prizidek s telovadnico 2.4. Vrednost gradnje — po ceni iz leta 1971 3,500.000 din 3. LOKACIJA 3.1. Urbanistična presoja — Naročena na LUZ 3.2. Zazidalni načrt — Na LUZ je naroče-na urbanistična presoja kot predlokacijski do-kument, ki naj bi iz urbanističnih vidikov pre-veril možnost in ustreznost lokacije in sklad-nost lokacije z GUP. 3.3. Zemljišče — Zemljišče predvidevamo, da je last osnovne šole, vendar dokazila o last-ništvu še ne posedujemo. 4. PROGRAMSKE OSNOVE Z upoštevanjem kriterija iz odloka, da naj bo cena za m2 bruto zazidalne površine 2.500 din, dobimo približno površino telovadnice in ostalih prostorov za 1.400 m2. Glede na obstoječi objekt bi prizidek lahko gradili v treh etažah, oziroma maksimalno P + 2, čeprav normativi za graditev in opre-mo osnovnih šol nekaterih prostorov ne pred-videvajo, jih glede na potrebe tukaj upošte-vamo. g) sanitarije — garderobe h) zaklonišče za 500 oseb, 0,8 m2 na osebo j) komunikacije in zidovi 45 m2 400 m2 360 m2 4.1. Upoštevane potrebe a) telovadnica b) sanitarije c) učilnice — pod. bivanje 4X50 d) gospodinjski pouk e) tehnični pouk 2X60 f) 1 učilnica 450 m2 120 m2 200 m2 30 m2 120 m2 75 m2 SKUPAJ 1.800 m2 Skupna bruto zazidava je po predlaganih programskih osnovah v celoti v okviru kva-drature določene po odloku s tem, da je k tej kvadraturi dodano še zaklonišče, ki ga bo po-trebno zgraditi. 5. OCENA INVESTICIJE Pri oceni investicije se omejimo samo na financiranje objekta, priključkov na komu-nalne naprave in ostalih stroškov, ki breme-nijo Sklad. din — Pripravljalna dela 100.000 — Rušenje objekta 100.000 — Geološke raziskave 20.000 — Nov objekt gradb. obrt. in instalacijska dela za maksimalno 1.800 m2 — Ureditev zemljišča — Oprema — Soglasje . — Projekti — Stroški investitorja — Nepredvideno — Priključki 280.000 50.000 500.000 15.000 280.000 300.000 400.000 50.000 10,095.000 Ker finančnega načrta sMada za leto 1975 še ni, planiramo sredstva sklada z uporabo iste metodologije kot pri ostalih fmančnih načrtih do sedaj, planiramo sredstva sklada za ta objekt maksimalno 10,095.000 din, tako, da bi bilo potrebno zagotoviti iz sredstev prora-čuna Sob Ljubljama-Siška za zunanjo ureditev, komunalne priključke ter pripravo zemljišča. TERMINSKI PLAN V terminskem planu so upoštevani končni roki posameznih dejavnosti. Programske osnove 20. 12. 1974 Idejna skica 10. 1. 1975 Urbanistična presoja 26. 4. 1974 Prid. zemljišča 10. 4. 1975 Idejni projekt 28. 2. 1975 Lokacijska odločba 30. 6. 1975 Investicijski program 30. 7. 1975 Glavni projekt s soglasji 1. 8. 1975 Razpis in zbiranje ponudb 1. 7. 1975 Gradbeno dovoljenje 1. 9. 1975 Pregledi ponudb 5. 8. 1975 Oddaja del 25. 8. 1975 Pričetek del 15. 9. 1973 III. faza 15. 3. 1976 Obrtniška in instalacijska dela 20. 6. 1976 Oprema 20. 8. 1976 Zunanja ureditev 20. 8. 1976 Tehnični pregled 25. 8. 1976 Uporabno dovoljenje 25. 9. 1976 7. ZAKLJUCNO MNENJE Izdelane programske osnove so usklajene s potrebami OŠ Zvonka Runka in GO v okvi-ru kvadratur, ki jih določa zakon. Zato sma-tramo, da jih je možno potrditi kot definitiv-ne programske osnove za izdelavo investicij-sko tehnične dokumentacije. Material so pripravili: Ljubljanski investicijski zavod — inženir-ing in Inženiring biro Elektroprojekt Ljub-ljana. Lapuh Milivoj, dipl. ing. arh. OBRAZLO2ITEV Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška je razpravljal o programskih osnovah za izgradnjo prizidka s telovadnico pri OS . Zvonka Runka na svoji 24. seji in program-ske osnove potrdil kot izhodišče za izdelavo idejnega in glavnega projekta. Izvršni svet ugotavlja, da predstavljajo programske osnove celovito in funkcionalno rešitev v okviru katere bo OS Zvonka Runka pridobila telovadnico, 4 učilnice za šolsko var-stvo, prostor za gospodinjski pouk, 2 prosto-ra za tebnični pouk in 1 učilnico. Predhodno bo potrebno v zvezi s to gradnjo še rekon-struirati obstoječo kotlarno oziroma izdelati projekte za priključitev obstoječega objekta na vročevodno omrežje toplarne. Ker je programske osnove že potrdil grad-benl odbor ter upravni odbor sklada za grad-njo OS in VVZ pri TIS Ljubljana, so podani vsi pogoji za izdelavo nadaljnje investiciisko-tehnične dokumentacije, ki jo bo potreboval investitor za realizacijo gradnje. f Predlog sprememb DRUŽBENEGA DOGOVORA O POSPEŠEVANJU RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja malega gospodarstva je bil objavljen v Javni tribuna št. 11, oktober 1974 in obravnavan ter sprejet na 4. skupnem zasedanju zbora zdru-ženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana-Siška, dne 20. 11. 1974. Posebna komisija pri gospodarski zbornici je na podlagi pripomb tega dogovora korigi-rala prvotni osnutek in sicer: Leto 1974 se nadomesti z letom 1975. V 1. členu se v 3. vrsti za besedami »-s področja obrti« doda: »drobne industrijske proizvodnje blaga in storitev (izdelkov, poliz-delkov in sestavnih delov, ki se proizvajajo v manjših količinah ali po individualnih na-ročilih, bodisi kot dopolnitev industrijski pro- 11 izvodnji ali za popestritev ponudbe blaga in storitev na določenem območju), v katerih združuje svoje delo največ 100 delavcev; ser-visne enote trgovinskih in industrijskih orga-nizacij združenega dela, ki imajo status te-meljinih organizacij združenega dela in v njih združuje svoje delo največ 100 delavcev«. V 4. vrsti se za besedami »s področja obr-ti« doda »in male industrije«. V 14. vrsti se za besedama »opravljajo domačo« vstavi »in«. V 2. členu se v 5. vrsti za besedami »in v osebni« beseda »obrti« nadomesti z besedo »porabi«. V 4. členu se zadnji odstavek, ki se glasi: »Pri odobravanju posojil prosilcem daje zbornica obvezno mnenje«, črta. V 6. členu se črta 2. odstavek, ki se glasi: »Pri odobravanju posojil malemu gospodar-stvu s področja osebnega dela pod ugodnej-šimi pogoji, ki jih nudijo banke, daje obvez-no mnenje tudi organ za gospodarstvo in fi-nance pristojne občinske skupščine.« V 9. členu se čnta 1. odstavek, ki se glasi: »Za investicije, posebnega družbenega po- mena ali za naložbe, pomembne za odpiranje novih delovnih mest, zlasti v manj razvitih območjih, bodo poslovne banke v skladu s svo-jo poslovno politiko in kreditno sposotonostjo prosilca odobravale posojila tudi do višine 70 % predračunske vrednosti investicije in z vračihio dobo do 10 let« in nadomesti z novim odstavkom: »Za investicije, ki so za določeno družbe-nopolitično skupnost posebnega pomena, da bi odpravili strukturno neskladje v gospodar-stvu, omogočili odpiranje novih delovnih mest predvsem na manj razvitih območjih in za vključevanje in zaposlovanje zdomcev, bodo banke odvisno od razpoložljivih sred-stev odobravale kredite tudi do višine 70 % od predračunske vrednosti investicije in z vra-čilno dobo največ do 10 let«. Crta se zadnji odstavek 9. člena: »Pri odo-bravanju posojil malemu gospodarstvu s pod-ročja osebnega dela je obvezno tudi mnenje organa za gospodarstvo in finance pristojne občinske sfcupščine«. V 10. členu se v četrti vrsti črtata besedi »brez depozitov« in nadomestita z besedami: »tudi na podlagi depozitov.« 11. člen. ki se glasi »Poslovne banke bodo malemu gospodarstvu odobravale posojila na osnovi enotne in poenostavljene metodologi-je, za katero se podpisniki posebej dogovo-rijo.« se spremeni in se glasi: »Poslovne ban-ke bodo malemu gospodarstvu odobravale po-sojila na osnovi enotne metodologije in doku-mentacije, za katero se podpisniki posebej do-govorijo.« 12. člen, ki se glasi: »Posojilojemalci, sa-mostojni obrtniki in občani po tem dogovaru, praviloma ne morejo odtujiti osnovnih sred-stev, nabavljenih s posojili po tem dogovoru, dokler posojilo ni odplačano. Izjemoma se ta-ka osnovna sredstva smejo odtujiti, če se na-domestijo z drugimi osnovnimi sredstvi naj-manj enake vrednosti. O tem daje soglasje pristojni organ oboine skupščine.« se v celoti črta^ 13. člen, ki se glasi: »Upravljalci poslov-nih bank bodo v svoje organe upravljanja Vključili tudi delegate malega gospodarstva:« se črta. 14., 15.. 16., 17. in 18. členi postanejo 12., 13.. 14., 15. in 16. členi. V 17. členu se črta prvi stavek. ki se glasi: »Družbeni dogovor zavezuje glede pravic in obveznosti samo podpisnike oziroma njihove člane.« V 18. členu se v tretji vrsti za besedami: »uporablja pa se od« vstavi »1. januarja 1975«. OBRAZLOZITEV • ¦ . " ''" ' .-. k spremembi družbenega dogovora o pospeše-vanju malega gospodarstva. Gospodarska zbornica SRS je v juniju 1974 dala v razpravo osnutek družbenega do-govora o kreditiranju malega gospodarstva. Konec septembra je bil rok za zbiranje pri-pomb in predlogov zaključen in tako je poseb-na komisija pri Gospodarski zbornici SRS dne 24. 10. 1974 korigirala prvotni osnutek dogovora: Leto 1974 se je nadomestilo z letom 1975, ker se bo ta dogovor uporabljal od 1. 1. 1975 dalje. K 1. členu je dal pripombo komite Iz- vršnega sveta SR Slovenije za družbeno pla-niranje v smislu opredelitve in razširitve poj-ma malo gospodarstvo. Dana je bila sugestija, da se vključijo tudi manjša industrijska pod-jetja in seimvisne delavni.ce v trgovinskih in in-dustrijskih organizacijah združenega dela. Kornisija pri Gospodarski zbormci je zato poleg ostalih udeležencev (OZD s področja obrti, poslovna združenja s področja obrti, obrtne zadruge, pogodbene OZD, samostojni obrtniki, ki na podlagi določil obrtnega za-kona z osebnim delom in z zasebnimi delov-nimi sredstvi samostojno opravljajo obrtno, gostimsko, avtoprevozniško in brodarsko de-javnost ter prodaja na drotano, občani, ki spre-jemajo na prenočevanje goste ter jim riudijo hrano in pijačo in občani, ki opravljajo doma-čo in umetno obrt), med malo gospodarstvo uvrstila še drobno industrijsko proizvodnjo blaga in storitev, v katerih združuje svoje delo največ 100 delavcev ter servisne enote trgovinskih in industrijskih organizacij zdru-ženega dela, ki imajo status TOZD in v njih združuje svoje delo največ 100 delavcev. S 'to razširitvijo obsega malega gospodar-stva je še bolj poudarjen pomen razvijanja zmogljivosti dopolnilnih dejavnosti na celot-nem kompleksu industrijske proizvodnje. V 4., 6. in 9. členu se črta določilo, da je pri odobravanju posojil obvezno mnenje go-spodarske zbornice in organa za gospodarstvo in finance pristojne občinske skupščine. V 11. členu je namreč določeno, da bodo banke odobravale posojila na osnovi enotne metodo-logije in dokumentacije, za katero se bodo podpisniki posebej dogovorili. K 12. členu osnutka, v katerem je bilo do-ločeno, da posojilojemalec po tem dogovoru ne more odtujiti osnovnih sredstev, nabav-ljenih s posojili po tem dogovoru, dokler po-sojilo ni odplačano, je dala priipombo Ljub-ljanska banka, da naj se to določilo črta, ker take 'klavzule vključujejo v svoje pogodbe že poslovne banke in dogovori o poslovni poli-tiki bank. 13. člen dogovora, ki določa, da bodo upravljalci poslovnih bank v organe uprav-Ijanje vključili tudi delegate malega gospo-darstva se črta iz razloga, da že po ustavnih določilih ima položaj upravljalca sleherna družbeno-pravna oseba (razen družbenopoli-tičnjh skupnosti), ki v bariki združujejo denar-na sredstva ne glede na njihov obseg in kva-lHeto. Tudi udeležba občanov-varčevalcev v upravljanju je zagotovljena prek odborov var-čevalcev in svetov varčevalcev. Novi zakon o bankah ter o kreditnem in bančnem poslova-nju bo precizneje razčistil ta vprašanja. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška je na svoji 26. seji dne 13. 12. 1974 ob-ravnaval predlog sprememb k temu družbene-mu dogovoru in predlaga oboinski skupščini, da v smislu tega predloga pristopi k druž-benemu dogovoru o kreditiranju malega go-spodarstva in s tem korigira svoj sklep s 4. zasedanja zbora združenega dela, zbora kra-jevndh skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 20. 11. 1974. IZVRSNI SVET Predlog sklepov O DOVOLITVI ZAPOSUTVE DO 7 DELAVCEV PRI SAMOSTOJNHH OBRTNiKIH ki se ukvarjajo s storitvami ali v tem okviru opravljajo dejavnosti po pogodbi z organiza-cijo združenega dela na podlagi drugega od-stavka 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73). Na podlagi drugega odstavka 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) lahko upravni organ občinske skupščine do-voli samostojnemu oibrtniku, ki se ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, iz-delavo posameznih izdelkov po individualnih narciilih, merah, načrtih in zahtevah naroč-nika) ali v tem okviru opravlja dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela, da gme zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev, če tako sklene občin-ska skupščina. Glede ma to, da občinska skupščina ni spre-jela generalnega sklepa, pod kakšnimi pogoji sme oboinski upravni organ dovoljevati zapo-slitev nad pet delavcev pri zasebnih abrtni-kih, predlagamo občinski skupščini individu-alne vloge, ki so jih v tej zvezi vložili samo-stojni obrtniki v obravnavo in sklepanje. 1. Jenko Franc, Smlednik 40 — zidarstvo in fasaderstvo Jenko Franc je z vlogo z dne 18. decemb-ra 1973 zaprosil oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Ljubljana-Siška, da se mu v obratovalnici »zidarstvo in fasader-stvo«, s poslovnim sedežem Smlednik 40, do-voli zaposliti 7 delavcev. Obratovalnica iz-vršuje razna popravila, adaptacije in vzdrže-valna dela za organizacije združenega dela Dom Frana Milčinskega v Smledniku, osnov-no šolo Pirniče in obnavlja stare stavbe in fa-sade -po naročilu Regionalnega zavoda za spo-meniško varstvo v Ljubljani. Zidarska dela se lahko izvajajo le v sezoni. Jenko Franc opravlja storitve za razne or-ganizacije združenega dela. Ker je delo iz-ključno sezonskega in ročnega značaja, prosi, da se mu zaradi tega v sezoni dovoli zaposliti poleg pet delavcev še dva delavca več, to je skupaj sedem delavcev. Stališče Krajevne konference SZDL Smlednik je naslednje: V zvezi z vašim dopišom št. 3/7-313-22/73 z dne 5. 4. 1974 vam sporočamo, da so naše družbenopolitične organizacije razpravljale o dopolnilnem delu samostojnega obrtnika Jenko Franca in so zavzele pozitivno stali-šče. Priporočamo, da se mu izda dovoljenje za zaposlitev sedem delavcev. Predlog Izvršnega sveta občinske skupšči-ne Ljubljana-Siška: Samostojnemu obrtniku Jenko Francu naj občinska skupščina s sklepom dovoli, da lah-ko upravni organ izda dovoljenje za zaposii-tev sedem delavcev v času sezone. Utemeljitev: — Jenko Franc opravlja storitve iz dejav-nosti zidarstvo in fasaderstvo, ki je po seda-njih podatkih deficitarna; — to obrt opravlja neprekinjeno od leta 1954 dalje in si je >pridobil posebno strokov-nost v popravljanju in obnovi starinskih stavb; — dodatno zapoislitev dveh delavcev bi iz-koriščal le v času sezone; — po podatkih davčne uprave poravnava pravočasno svoje družbene obveznosti; — stališče družbeno-političnih organizacij v Smledniku glede povečanja zaposlitve za dva delavca je pozitivno. 2. Radovanovič Miodrag, Ljubljana, Celov-ška 99a — »parketarstvo«, »izdelovanje in po-laganje podov iz umetnih zmesi« ter »zidar-stvo in fasaderstvo« Radovanovid Miodrag je z vlogo z dne 11. januarja 1974 zaprosil oddelek za gospodar-stvo in finance skupščine občine Ljubljana-Siška, da se mu v obratovalnici za opravlja-nje abrtne dejavnosti »zidarstvo in fasader-stvo«, »izdelovanje in polaganje podov iz umetnih zmesi« ter »parketarstvo-«, s poslov-nim sedežem v Ljubljani, Celovška 99a, dovoli zaposliti sedem delavcev. Opravlja izključno storitveno dejavnost vezano na osebno delo. Pri svojem delu — razen manjših ročnih oro-cljj — ne more uporabljati nobene posebne mehanizacije. Popraševanje za te storitve je veliko, v družbenem sektorju tovrstnega pod-jetja v Siški ni. K temu je dodati še to, da vsakodnevno delo delavcev na odprtih objek-tih, pri nizkih temperaturah in za zdravje škodljivih hlapih od lepil, vpliva na to, da je povprečna delovna doba nekje med 5—10 let in so zaradi zdravstvenih razlogov spremem-be poklica v tej dejavnosti reden pojav. Stališče krajevne skupnosti Hinko Smrekar je naslednje: Na tamkajšnji dopis 3/7-313-40/74 od 31. 5. 1973, s katerim se urgira odgovor, ali naj se dovoli zaposliti Radovanovid Miodragu sedem zaposlenih kot privatnemu obrtniku sporoča-mo, da smo ta odgovor že poslali. Ta primer sta obravnavali KS, ZK in SZDL in od vseh ie sklep, naj se ne dovoli zaposlovanja toliko oseb. Priporoča se za te vrste uslužnostne de-javnosti, ki bi lahko zaposlovala precej več ljudi, ustanovitev OZD ali POZD. Vojna 'pošta 2050-27 sporoča z dopisom z dne 25. 7. 1974: Pregledom plana naših potreba, a na osno-vu stvarnog stanja, želeli bi da kao naš koope-rant na izvodenju radova na vojnim objekti- 12, ma po Sloveniji poduzmete sve potrebno, ka-ko bi pravovremeno i u svakom momentu mogli odgovoriti našim zahtjevima, o izvode-nju i obnavljanju podova na vojnim objekti-ma. Formiranjem vojno stambenog preduzeča, če celokupan stambeni armijski fond podpasti pod naše upravljanje i održavanje, pa če se potrebe po tim radovima i uslugama mocno povečati. Kao dugogodišnjj provereni kooperant i iz-voctač radova na vojnim objektima, koji dobro poznaje propise o vojnom redu i radu na ta-kovim cbjektima i kasarnama, želimo, da vas i u budude angažiramo na tim poslovima, pa bi u vezi toga bilo potrebno, da uredite sa vašom opštinom, da vam dozvoli maksimalno moguči, zakonom dozvoljeni broj radnika. Zeleli !bi, da poslovi i u buduče teku obo-jestrantsko zadovoljivo, i 'mislimo da čete ure-diti sve potrebno, kako bi odgovorili našim povečanim potrebama za tovrstnim uslugama. Predlog Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljama-Siška: Samcstojnemu obrtaiku Radovanovič Mio-dragu, Ljubljana, Celovška 99a naj občinska skupščina s sklepom dovoli, da lahko upravni organ izda dovoljenje za zaposlitev sedem de-lavcev. Istočasno naj se samostojnemu obrt-niku Radovanovič Miodragu priporoči, da ustanovi pogodbeno organizacijo združenega dela. Utemeljitev: — dejavnost »parketarstvo«, »izdelovanje in polaganje podov iz umetnih zmesi« ter »zi-darstvo in fasaderstvo« je na območju občine deficitarna; — samostojni obrtnik Radovanovič- Mio-drag opravlja storitve in to pretežno take, da ne more uporabljati mehanizacije; — storitve opravlja kot kooperant za vojno pošto 2050-27 in vzdržuje armijski fond — voj-ne objekte in bi vsako nadaljnje odlašanje verjetno bilo škodljivo; — dejavnost je tako deficitarna, da bi mo-ral samcstojni obrtnifc Radovanovič Miodrag proučiti možnosti ustanovitve POZD in na ta način bistveno povečati obseg dela z zaposlit-vijo novih delavcev v združenem delu; — po podatkih davčne uprave obrtnik Ra-dovanovič pravočasno poravnava svoje druž-bene in davčne obveznosti. 3. Zavodnik Franc, Ljubljana-Sentvid, Medveščkova 6 — »mizarstvo« Zavcdnik Franc je z vlogo z dne 11. janu-arja 1974 zaprosil oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Ljubljana-Siška, da se mu v obratovalnici »mizarstvo«, s poslov-nim prcstorom Medveščkova ul. 6 — p. Ljub-ljana-Sentvid, dovoli zaposliti šest delavcev. Vlogo utemeljuje s tem, da za trgovsko pod-jetje Lesnina izdeluje po individualnih načrtih opreroo lekarn po vsej Jugoslaviji. Ta oprema je specifične izdelave in njihove montaže za-htevajo veliko časa. Poleg tega izdeluje in po-pravlja razne izdelke, ki jih potrebuje indu-strijsko podjetje Galant v svoji proizvodnji. Zavodnik Franc opravlja storitve za orga-nizacije združenega dela in sedaj zaposluje pet delavcev. Ker pa je njegov sin Zavodnik Franc ludi izučen v tej stroki in se sedaj vrne iz služenja, rednega kadrovskega roka, bi ga v svoji obratovalnici zaposlil kot šestega delav-ca. Krajevna konferenca SZDL in OO ZK, kra-jevine skupnosti Vižmarje-Brod je zavzela na-slednje stališčs: V zvezi z vašim dopisom št. 3/7-313-44/74 z dne 31. 5. 1974 glede mnenja v zvezi z upo-rabo dopolnilnega dela za samostojna obrtnika Cedilnjk ing. Janeza in Zavodnik Franca spo-ročamo naslednje: Odbor Krajevne konference in osnovne or-ganizacije ZK terena Vižmarje-Brod. sta ob-ravnavala predlog Skupščine občine Ljublja-na-Siska. glede dodatne zaposlitve navedenih dveh obrtnikov. Mnenja sta bila, da poveča-nje števila zaposlenih od 5 na 7 oziroma 5 na 6 delavcev na terenu ne bi predstavljalo po-litionega problema, da pa naj občinski upravni organ o tem samastojno odloči v mejah svoje pristojnosti in veljavnih pred'pisov. Predlog Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Siška: Samostojnemu obrtniku Zavodnik Francu naj občinska sikupščina s sklepom dovoli, da lahko upravni organ izda dovoljenje za zapo-slitev šest delavcev. Utemeljitev: — dejavnost »mizarstvo« je v občini defi-citarna; — stališče krajevnih družbeno političnih organizacij je pozitivno; — družbene obveznosti per 15. 12. 1974 ."¦" poravnane; — zaposlitev do šest delavcev je pogojena glede na to, da samostojini obrtnik želi zapo-sliti svojega sina, da bi se usposobil nadalje-vati mizarsko obrt. Ni pa razloga za znižanje števila drugih delavcev, saj so pri tem obrt-niku zaposleni po 10 in več let. 4. Cedilnik Janez, Ljubljana, Tacenska 115a — »tesarstvo in krovstvo« Cedilnik ing. Janez je z vlogo dne 14. ja-nuarja 1974 zaprosil oddelek za gospodarstvo in finance skupščine oboine Ljubljana-Siška, da se mu v otoratovalnici »tesarstvo in krov-stvo«, s poslovnim prostorom Tacenska 115a, p. Ljubljana-Sentvid, dovoli zaposliti sedem delavcev. Vlogo utemeljuje s tem, da oprav-lja krovsko-itesauska dela za razne organiza-cije združenega dela, kot so: KOT Tacen, Bombažna tkalnica Vižmarje, Turboinštitut, Elektro Ljubljana (popravila jezu na Savi), Megrad, kakor tudi za zasebnike. Pri tesarskih delih — glede na težko konstrukcijo — včasih tudi pet delavcev ni kos teži, katero je treba prestavljati pri vezavi, posebno pa še pri mon-taži takih del. Cedilnik ing. Janez prosL za odobritev se-dem delavcev >predvsem zaradi tega, ker bo njegov oče Cedilnik Valenti«, ki tudi izvršuje tesarsko obrt, v letu 1974 odšel v pokoj in bi v svojo obratovalnico prevzel še te delavce, ki so zaposleni že po več let in jim tako ne bi bilo potrebno iskati drugega dela. Stališče krajevnih družbeno političnih or-ganizacij je pozitivno in je navedeno ad zap. št. 4. Predlog izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Siška: Samostojnemu obrtniku Cedilnik Janezu naj občinska skupščina s sklepom dovoli, da lahko upravni organ izda dovoljenje za zapo-slitev sedem delavcev. Utemeljitev: — dejavnost »tesarstvo in krovstvo« je v občini deficitarna; — stališče družbenopolitičnih organizacij je pozitivno; — družbene obveznosti poravnava pravo-časno; — Cedilnik želi prevzeti delavce, ki so de-lali pri njegovem očetu, ki je odšel v pokoj. Pogoji dela pa so pogosto taki, da dejansko potrebuje pri istem delu več kot pet delavcev (zaradi prenašanja in dviganja težjih kon-strukcij). 5. Iskra Janez, Medvode 161, »splošno mi-zarstvo« Samostojni obrtnik Iskra Janez je z dopi-som z dne 25. 1. 1974 vložil naslednjo prošnjo: Sem kooperant ISKRACOMMERCA Ljub-ljana, Tomačevo 1, za leseno opremo avtomat-skih kegljišč. Ker so ta dela zelo obsežna in se še pove-čuje prodaja kegljišč pride do tega, da je po-trebno montirati več kegljišč v kratkem roku. To pa ne bi uspel s številom doslej zaposlenih. Ker so objekti za kegljišča različnih di-menzij (širin. višin, dolžin), razen tega vsak naročnik zahteva po svoji želji vrsto lesa, bar-vo ultrapasa in ostalih materialov, se oprema fte da serijsko izdelovati. Poleg tega več kot polovico dela odpade na montažo na samih objektih, ki so po vsej Ju-goslaviji. Kadar ni dela na kegljiščih prevzemam vsa ostala mizarska dela izkljuono po individual-nih naročilih. Zaradi navedenih dejstev prosim naslov, da mi v skladu z drugim odstavkom 144. člena obrtnega zakona (Ur. list SRS 26/73) dovoli zaposli.ti sedem delavcev. Družbenopolitične orgainizacije KS Medvo-de niso podale svojega stališča. Predlog Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Siška: Samostojnemu obrtniku Iskra Janezu, Med-vode 161 naj občinska skupščina s sklepdm dovoli, da lahko upravini organ izda dovolje-nje za zaposlitev sedem delavcev. Istočasno naj se samostojnemu obrtniku Iskra Janezu priporoči, da ustanovi pogodbeno organizacijo združenega dela. Utemeljitev: — dejavnost »-mizarstvo« je na območju občine deficitarma; — samostojni obrtnik opravlja izključno storitve in to v kooperaciji z Iskra — Com-merce; — po podatkih davčne uprave obrtnik po-ravnava svoje družbene in davčne obveznosti v predpisanih rokih; — dejavnost je deficitarna in istočasno ta-ko konjunkturna, da ima dobre pogoje usta-noviti POZD in s tem bistveno povečati obseg poslovanja. Izvršni svet je na svoji 26. seji dne 13. 12. 1974 obravnaval in sprejel navedene predloge sklepov in priporoča, da jih sprejme občinska skupščina. Stališča občinskega sindikata pa izvršni svet ni obravnaval. Ta stališča bo podal pred-stavnik občinskega sindikalnega sveta nepo-sredno na zasedanju skupščine. Sindikalni svet bo namreč vprašanje zaposlitve do sedem delavcev pri navedenih samostojnih obrtnikih proučil tako glede na delovine pogoje in higi-ensko tehnično varnost zaradi večjega števila delavcev, kakor tudi glede na obstoječe med-sebojne in delovne odnose, med obrtnikom in njegovimi do sedaj zaposlenimi delavci. IZVRSNI SVET Vprašanja delegacij, delegatskih konferenc in delegatov ter DELEGACIJA KS VODICE 1. Na področju krajevne skupnosti Vodice je iz-redr.o pomanjkanje telefonov in je zato nujna nova telefonska centrala, ker je obstoječa prešibka. V kra-ievni skupnosti so naselja: Voisko, Skaručna, Povodje, Zapoge, Torovo, Dornice, ki nimajo telefonov. Ti pre-deli so sorazmerno oddaljeni, naseljeni so pretežno s kmečkim prebivalstvom, ki je brez prevoznih sredstev in zato Ijudje tudi y skrajno nujnih primerih ne morejo dobiti hitre pomoči. Tudi v ostalih naseljih je mnogo (približno 25) prosilcev za napeljavo telefona, ki jim ta zahtevek ne more biti rešen. Zato je nova telefonska centrala, ki bo imela več priključkov, nujno potrebna. Odgovor: Strokovna služba uprave občine je vpra-šanje delegacije krajevne skupnosti Vodice posredovaia PTT podjetju, Ljubljana, Cigaletova 15, Investicijski biro. Navedeno podjetje bo vprašanje preučilo in pisme-no odgovorilo tukajšnji upravi, le-ta pa bo odgovor posredovala navedeni krajevni skupnosti. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-Siška. 2. Tov. Ljoljo vprašuje, kako je z dograditvijo ceste v Vodicah, ker se za le-to zanimajo mnogi vaščani. Tov. Logar odgovarja, da je dograditev ceste v planu in zahtevku sredstev iz proračuna za leto 1975 in tre-nutno ne more dati določenega odgovora, ker je vse odvisno od odobritve tega zahtevka. Odgovarja tudi na vprašanja delegatov v zvezi z jarki Tudi to je v planu za leto 1975. Odgovor: Na vprašanje, kako je z dograditvijo ceste v Vodicah, je poudariti, da je le-ta v planu in zahtevku sredstev iz proračuna v letu 1975; vendar pa ~«to----. posredovala po ^t, Ljubljana-Šiška za leto 1975. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. DELEGACIJA KS KO^ANDANTA STANETA 3. Skupnost lastnikov garaž ob šoli Valentina Vod-nika je vložila vlogo na oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve Skupščine občine Ljubljana-Šiška za po-stavitev prometnega znaka pri vhodu v garaže. Na prvo vlogo 19/3. leta skupnost ni dobila odgovora, na po-novno vlogo letos je organ Skupščine občine Ljubljana-Siška sklicai komisijo dne 3. 9. in 19. 9. 1974. Ker se v obeh primerih predstavnik urada za promet ni odzval, so navzoči predstavniki predlagali tov. Bredi Korla, re-ferentki za komunalne zadeve Skupščine občine Ljublja-na-šiška, da to zadevo uredi z uradora za promet. Do sedaj zadeva še ni rešena. Prosim, da se zadevo čimprej uredi, ker je ogro-žena varnost prometa. 13 Odgovor: Strokovna služba uprave Skupščine ob-čine Ljubljana-Šiška je že poslala dopis skupnosti last-nikov garaž ob šoli Valentina Vodnika pri krajevni skupnosti Komandanta Staneta, s katerim jim je zadevo obrazložila v skladu z zakonom o temeljih varnosti cest-nega prometa. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. 4. Delegati postavljajo vprašanje, kdaj bo urejena okolica na trgu komandanta Staneta ob stolpnici št. 5. Kare pred stopnico ]e vedno v lužah in je prehod ob deževju otežkočen, kakor tudi dostop v stolpnico. Pro-simo, da se zadeva čimprej uredi. Odgovor: Dostop do stolpnice št. 5 na Trgu ko-mandanta Staneta je ze urejen. Ostala ureditev te okolice je združena z ureditvijo centra soseske ŠS-6, ki še ni zgrajen. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. 5. Delegat Alojz Briški iz šišenske 2 postavlja vprašanje, kdaj bodo zasadili drevje, v skladu z urbani-stičnim načrtom ob Celovški cesti pri stolpnici šišenska št. 2. Odgovor: To se bo zgodilo takrat, ko bo dokončno urejena Celovška cesta. Začasna ureditev z zasaditvijo drevja ne pride v poštev, ker to ne bi bilo smotrno. Odgovor seslavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. DELEGACIJA KS BUKOVICA-ŠINKOV TURN 6. Ker na prejšnji seji skupščine ni bilo podanih odgovorov na vprašanja našega delegata, smo zato spre-jeli sklep, da jih ponovno damo v zapisnik.. Vprašanja so naslednja: 1. Zakaj naša občina zaostaja za sosednjimi obči-nami (Kamnik, Domžale) in sploh slovenskimi občinami (Lenart) glede odlokov in drugih splošnih aktov: — odlok o krajevnih cestah — odlok o urbanističnem redu — odredba o razporeditvi cest — zaščita pitne vode ter uporabne vode in zaščita naravnega okolja. Odgovor: Na nekatera od teh vprašanj je že dan odgovor v Javni tribuni št. 112, stran 10. Kot je že tu ugotovljeno, so nekatera vprašanja nekonkretna in zato nejasna, zato ponovno prosimo delegacijo krajevne skup-nosti Bukvica—Sinkov turn, da vprašanje konkretizira in dopolni. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in korau-nalne zadeve SOb Ljubljana-šlška. DELEGACIJA KS HINKO SMREKAR 7. Kdaj se bo pričelo asfaltiranje Aljaževe in Pod-junske ulice — planirano za 1974? Odgovor: Aljaževa in Podjunska sta v programu za leto 1974. Sklenjene so že pogodbe in zagotovljena sred-stva. Glede na obsežnost del se z deli ni pričelo v de-cembru t. 1., pač pa bo začetek del takoj spomladi le-ta 1975. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. 8. Kdaj bo dano naročilo za izdelavo načrtov ulice Podlimbarskega, Hotimirove in Videmske ulice, ki so v planu za asfaltiranje v 1975? Odgovor: Za Hotimirovo so že izdelani načrti in zbrana vsa dokumentacija. Del Hotimirove (med Smre-karjevo in Aleševčevo) je že asfaltiran v skladu z na-črtom. Za Podlimbarskega ulico bo strokovna služba, pri-stojna za komunalne zadeve, naročila načrte v letu 1975. Za Videmsko ulico pa je že naročen projekt javne raz-svetljave. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-Siška. 9. Kdaj bo razgrnjen urbanistični plan za območje med Gorenjsko in Kamniško progo? Odgovor: Zazidalni načrt za območje med Gorenj-sko in Kamniško progo je že potrjen. Na posebno zah-tevo delegatov krajevne skupnosti pa ga lahko ponovno razstavimo kot informacijo zainteresiranim občanom. Razstava pa bi bila smotrna tedaj, ko bi z občani defi-nitivno določili dejavnosti, ki bodo napolnile še prazne prostore v industrijski coni. Predvidoma bi bilo to mož-no v februarju leta 1975. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb LjubljanaSiSka. DELEGACIJA »AERO« -TOVARNA CELULOZE MEDVODE l 10. Iz zapisnikov ni razvidno, ali so delegati dobili odgovore na vprašanja, ki so jih postavili na skupščini ~>ismeno ali ustno. Konkretno je tov. Starman Milan na . seji skupščine postavil vprašanje, kako je z graditvijo solidarnostnih stanovanj na področju Medvod. Odgovora do danes še ni dobil. Odgovor: Gradnjo stanovanj iz naslova solidarnost-nega sklada bo s prvim januarjem 1975 prevzela samo-upravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška — za svoje območje. Koliko stanovanj in kdaj se bodo pričela graditi pa je odvisno od sredstev in od progra-ma graditve za območje Medvod. Odgovor sestavll: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-Šiška. 11. Kolektivi organizacij združenega dela v Medvo-dah sprašujejo, zakaj še ni bil na skupščini v obravnavi odlok o potrditvi dopolnilnega zazidalnega načrta za MeS7-Preska. Zazidalni otok MeS7-Preska, ki ga predvi-dera novelirani urbanistični načrt Medvod je bil ragrnjen od 20. 5. do 20. 6. 1974 in nanj ni bilo pripomb. Glede na to, da je ta otok sedaj edina možnost za organizirano blokovno gradnjo, nam ni razumljivo zavlačevanje s spre-jetjem odloka. Odgovor: Kot je razvidno iz gradiva za decembrsko skupščino zazidalnega načrta MeS7-Preska, ni bilo možno sprejeti pred sprejemom noveliranega urbanističnega na-črta Medvod. Oba dokumenta sta predlažena delegatom v potrditev na skupščini v decembru t. 1. Zlasti pa ni bilo moč sprejeti v vprašanju navede-nega odloka iz razloga, ker je bil na sestanku (sklica-telj KS Medvode) podan s strani krajevne skupnosti predlog, da se zazidalni otok uporablja še naprej v kme-tijske namene ter da je v Medvodah stanovanj zadosti. Mnenja smo, naj se na območju krajevne skupnosti Med-vode uskladijo interesi delegatov temeljnih organizacij združenega dela z delegati KS. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-Siška. DELEGACIJA IN OBČANI KS MEDVOD 12. Zanima nas perspektivna urbanistična ureditev Medvod y zvezi z organizirano individualno in blokovsko stanovanjsko gradnjo. Odgovor: Z noveliranim urbanističnim načrtom Medvod so predvidene zazidljive površine za organizira-no stanovanjsko izgradnjo in sicer na območju Preske in dopolnitve na območju Svetij (zgornja terasa) za blo-kovno gradnjo; kot dopolnitev obstoječih zazidalnih oto-kov v Goričanah, Ladji in Pirničah pa za individualno gradnjo. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. 13. Kako se bo za Medvode reševalo vprašanje so-lidarnostnih stanovanj. Odgovor: Gradnjo stanovanj iz naslova solidarnost-nega sklada bo s prvim januarjem 1975 prevzela Samo-upravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-šiška za svoje območje. Koliko stanovanj in kdaj se bodo pri-čela graditi, pa je odvisno od sredstev in od programa graditve za območje Medvod. Odgovor sestavll: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-Siška. DELEGACIJA KONFERENCE DELEGACIJ OZD COLOR, TOZD DONIT, TOZD DONIT KOMERC IN DSSS MEDVODE 14. Na 5. zasedanju konference delegacij, ki je bila 13. novembra 1974, je bilo zastavljeno vprašanje služ-be v zdravstvenem domu Medvode. Dežurna zdravniška služba v Medvodah je bila s 1. avgustom 1974 ukinjena brez obrazložitve, s tem da je odslej dežurna služba v Zdravstvenem domu Šiška. O ukinitvi niso bile obveščene krajevne skupnosti Pirniče, Smiednik, Mcdvode, Medvode—Topol, ki štejejo skupno nad 10.000 občanov, niti občani prek javnih glasil. Ob tem ukrepu je nastalo razburjenje med občani, ki zahte-vajo, da se dežurna služba ponoyno uvede v Zdravstve-nem domu Medvode- saj občani nimajo zagotovljenih prevozov do Zdravstvenega doma Šiška v nočnih urah. Poznano je že več primerov, da dežurni zdravnik Iz Zdravstvenega doma Šiška ni obiskal bolnikov na domu, čeprav je šlo za nujne primere. Odgovor: Upravni organ Skupščine občine Ljublja-na-šiška meni, da bo potrebno vprašanje izvajanja noč-ne dežurne službe v okviru zdravstvene enote v Medvo-dah čimprej ustrezno urediti glede na obsežen okoliš, ki ga zajema ta enota. V tem smislu bo potrebno to vprašanje podrobno analizirati v sklopu ostalih vprašanj, ki se navezujejo na zdravstveno enoto v Medvodah. Kon-kretno rešitev glede izvajanja nočne dežurne službe bo nakazal Zdravstveni dom Ljubljana. Odgovor sestavll: Vlado Košir, samostojni svetova-lec za družbene službe SOb Ljubljana-Siška. 15. Vse predloge, ki jih konferenca ali delegacije predlagajo, je potrebno v zapisnikih obrazložiti, zakaj predlog ni bil sprejet? Odgovor: Na podlagi dogovora se v skrajšanih za-pisnikih zborov skupščine navedejo le sprejeti sklepi po posameznih točkah dnevnega reda, v zapisniku o poteku seje pa so vsebovani vsi predlogi, pripombe, mnenja in stališča dobesedno zapisane, ki so bila izrečena na seji zbora oziroma na seji vseh zborov skupščine. Izvirni za-pisnik je hranjen v sekretariatu skupščine, ki je delega-tom, če to želijo, dan na vpogled. Odgovor seslavll: Stane Rokavec, svetovalec za skupšflnske zadeve SOb Ljubljana-Slška. DELEGACIJA KONFERENCE DELEGACIJ ISKRA-TEZE 16. Glede na rekonstrukcijo Celovške ceste (I faza) od Ziberta do Skipa, postavlja delegacija vprašanje re-šitve ceste Andreja Bitenca oziroma dohoda v Pržanj, Dolnice in Kamno gorico in rešitev pristopa k tovarni Iskra Avtomatika v Pržanju. Odgovor: Vprašanje rešitve ceste Andreja Bitenca oziroma dohoda v Pržanj, Dolnice in Kamno gorico kot tudi rešitev pristopa k tovarni Iskra Avtomatika v Prža-nju ureja projekt rekonstrukcije Celovške ceste. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. DELEGACIJA KONFERENCE DELEGACIJ TOZD Fl LITOSTROJ 17. železniški prehod iz Litrostroja na Goriško ce-sto pri naši obratni ambulanti je nezavarovan. Postav-Ijen je samo znak, ki pa je ob slabem vremenu, poseb-no y megli, slabo viden. Delegacija TOZD FI Litostroj meni, da bi bilo potrebno postaviti ob prehodu svetlob-ni znak, ki bi opozarjal na prihajajoči vlak. Odgovor: Na vprašanje, kako bo urejen železniški prehod iz Litostroja na Goriško cesto pri obratni ambu-lanti, ki je nezavarovan in tako zlasti ob slabem vre-menu in megli slabo viden, bo strokovna služba lahko odgovorila, ko bo dobila rešitev od urada za promet, ka-teremu je zadevo odstopila v reševanje. Odgovor seslavll: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šlška. DELEGACIJA KS MEDVODE, TONE KNIFIC 18. Sprememba zazidalnega načrta, kjer naj bi stal samski dom v Medvodah, je bila v septembru že spreje^ ta. Z gradnjo tega doma pa se ne more začeti, ker še ni izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Odgovor: Za samski dom v Medvodah je že izda-na lokacijska odločba. Potreben je še postopek za izda-jo gradbenega dovoljenja. S pripravljalnimi deli se bo predvidoma pričelo v januarju 1975. leta. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. 19. Bilo je postavljeno vprašanje, kdaj se predvi-deva asfaltiranje regionalne ceste na odseku Jeperca— Zbilje, to je ca. 2 km. Odgovor: Odsek ceste Jeperca—Zbilje, spada v pri-stojnost republiške skupnosti za ceste. Strokovna služba uprave Skupščine občine Ljubljana-Šiška je citirani skup-nosti dostavila predlog za asfaltiranje navedenega odseka za leto 1975 oziroma — v kolikor ni mogoče v tem letu — se da odsek te ceste v prioriteto del za leto 1976. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. 20. Med Goričanami in Rakovnikom je v glavnem črna gradnja. Uredi riaj se vprašanje zazidalnega načrta individualne gradnje. Odgovor: Postopek opredelitve črnih gradenj na območju ljubljanskih občin je v teku. Skupščina mesta Ljubljane bo o zadevi razpravljala v prvih mesecih leta 1975. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-Siška. 21. Nujno bi bilo treba regulirati hudournik Loč-nica. Vsaka večja voda nanosi materiala in strugo za-suje. Tako se voda razlije po poljih in uničuje kmetij-ske pridelke. Odgovor: Za regulacijo hudournika Ločnica še ni izdelana tehnična dokumentacija. Izvršene so že merit-ve, ki so potrebne za izdelavo idejnega projekta, ki bo izdelan v naslednjih mesecih. Prioriteto del s področja urejevanja hudournikov bodo na predlog strokovne služ-be delegacije oziroma delegati. Le-ti bodo določili, kaj se bo delalo najprej, ob upoštevanju, da je sredstev za vsa potrebna dela premalo Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-Siška. 22. Ker vodovod Kranj upravlja z vodovodom na območju krajevne skupnosti Medvode naj bi v letu 1975 gradili rezervoar v Goričanah, ker ima sedanji, ki je v Sori, premalo kapacitet. Odgovor: Vodovod Kranj je kot skrben gospodar predvidel gradnjo novega rezervoarja v Goričanah ob u-poštevanju, da je obstoječi rezervoar v Sori za sedanje potrebe premajhen in tako ne bo mogel več uspešno za-lagati prebivalcev z vodo. Izdelane so preiskave zalog z vodo ter izdelani projekti izrabe. V kolikor bo nave-deno podjetje uspelo zbrati sredstva, bo pričelo z grad-njo že v letu 1975. Odgovor sestavll: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. BLAGOJE ILIC, DELEGAT GLASBENE ŠOLE FRANCA ŠTURMA 23. Zakaj kasnijo z izgradnjo stanovanj iz solidar-nostnega stanovanjskega sklada? Odgovor: Gradnja stanovanj iz sredstev solidarnost-nega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih ob-čin se izvaja v skladu s projekti. V primeru, da rok izdelave oziroma dograditve stanovanj ni v skladu s pred-videnim, je vzrok predvsem v določenih tehničnih ovi-rah. Dejstvo pa je, da je določeno število stanovanj že izgotovljenih in bodo v bližnji prihodnosti razdeljena po-sameznim prosilcem, ki so uspeli na natečaju. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-Siška. ZDRAVKO VIDRIH, PREDSTAVNIK KS TRNOVEC-TOPOL 24. Skupščina prejšnjega mandata je sprejela odlok o krajinskem parku Polhograjski Dolomiti. Ugotavljamo, da se nekateri občani, ki ne živijo na območju naše skupnosti, ne menijo za določila tega odloka in na krae-tijskih površinah gradijo objekte za začasno blvanje. Le-ti se tudi ne menijo za odločbe urbanistične inšpekcije o ustavitvi gradenj. Ali bodo pristojni organi občine in IS odredili od-stranitev takih objektov, ker bi toleriranje takih posegov v naravo postavilo odlok na glavo? Odgovor: Ceprav je urbanistični načrt krajinskega parka Polhograjski Dolomiti potrjen, še ni legaliziral tudi dosedanjih nedovoljenih objektov za začasno biva-nje, ker nihče od prejšnjih čmograditeljev še ni predlo-žil pozitivne lokacijske dokumentacije. Vsi objekti, za katere ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, se tretirajo kot črna gradnja! Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb LJubljana-šiška. 25. V zgoraj citiranera odloku je tudi določilo, da bosta skupščini občine šiška in Vič imenovali skupni organ, ki bo skrbel za usklajen razvoj Polhograjskih Dolomitov kot rekreacijskega centra. Zakaj ta organ še ni imenovan, čeprav je preteklo več kot 7 mesecev od sprejetja odloka in kakšni so iz-gledi, da bo ta organ dejansko zaživel oziroma zagledal »beli dan«? Odgovor: Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje krajinskega parka Polhograjski Dolomiti ob-čine Ljubljana-Siška in občine Ljubljana-Vič-Rudnik do-loča, da se imenuje skrbniški odbor krajinskega parka Polhograjski Dolomiti. Odbor bo imenovan in pričel z delom v letu 1975. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene In komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. 14 26. Viator je na pobudo krajevne skupnosti pri-pravljen pod določenimi pogoji podaljšati avtobusno de-lavsko progo Ljubljana—Trnovec še do Topola in še to samo v letnem času. Poleg ekonomskih pogojev stavlja tudi pogoj za rekonstrukcijo gornjega dela ceste od Tr-novca do Topola (ublažitev krivin, padec nivoja, redno pluženje, možnost srečanja z drugimi vozili in podobno). Ali so in kakšni so ti izgledi, da bi občina in ko-munalno podjetje ta del ceste rekonstruirali in tako omogočili delavcem, dijakom in drugim občanom, ki mo-rajo še zdaj pešačiti uro ali več do avtobusa, da bi se labko pripeljali z njim do Topola. Sami so pripravljeni dati svoj denarni in tudi delovni prispevek. Odgovor: Za rekonstrukcijo zgornjega dela ceste od Trnovca do Topola sta izdelana dva projekta, katera po-seduje krajevna skupnost Trnovec—Topol. Treba se bo odločiti, katera varianta je ugodnejša glede na potrebe in jasno tudi glede na stroške izvedbe. V kolikor bo proračun občine Ljubljana-Šiška predvidel navedeno re-konstrukcijo, bo možno z deli pričeti v letu 1975. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-Siška. 27. Električno omrežje, ki je bilo na območju To-pola zgrajeno s pridnim delom občanov, je na nekaterih linijah že dotrajano in vsaka najmanjša obremenitev po-vzroča močan padec, tako da to ovira tudi delo neka-terih kmetijskih strojev, gospodinjskih aparatov in celo razsvetljave. Ali je možno, da občina posreduje pri Elek-tro Ljubljana, da čimprej obno\i linije, ki grozijo, da jutri ne bodo več služile svojemu namenu. Odgovor: Strokovna služba še ni uspela dobiti od-govora od Elektro Ljubljana — okolica na postavljeno vprašanje. Odgovor seslavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve _SOb Ljubljana-Siška. 28. Ostaireli hribovski kmetje ne zmorejo plačila za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Nekateri mlajši pa niso pripravljeni plačevati prispevka za pokojninsko zavarovanje, ker je višina pokojnine nestimulativna in menijo, da je bolj ekonomično vlagati denar y sredstva za proizvodnjo, ali na hranilno knjižico. Zaradi tega ne-katerim že grozi izvršba s strani uprave SOb. Ali ni mogoče kmetov v hribih razbremeniti pla-čila za pokojninsko zavarovanje, saj je znano, da je tu-di to breme eden izmed destimulativnih razlogov za ob-stoj gorskih kmetij, ki jih mladi gospodarji čedalje po-gosteje zapuščajo Sicer pa je kmet v neenakopravnem položaju z delavcem, saj pokojnina 300,00 din do nedav-nega 250,00 din, ne zadošča niti za skromno preživljanje. Poleg tega pa mora kmet — zavarovanec plačevati pri-spevek vse dokler uživa pokojnino, česar delavec ni dolžan. Odgovor: Prispevke za zdravstveno zavarovanje kmetov odmerja in pobira s 1. 1. 1974 Skupnost zdrav-stvenega zavarovanja — strokovna služba v Ljubljani, Miklošičeva 25. Osnova za odmero tega prispevka je katastrski do-hodek negozdnih površin in posek lesa. Te podatke daje davčna uprava skupnosti zavarovanja za vsako leto po-sebej. Tudi odstotek in pavšal prispevka za vsako leto posebej določa ta skupnost. Prispevek za pokojninsko zavarovanje odmerja davčna uprava, vsa navodila v zvezi z odmero pa daje Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega za-varovanja v Ljubljani, Kidričeva 5. Ta skupnost določi odstotek prispevka od katastrskega dohodka negozdnih površin in poseka lesa ter pavšal na gospodarstvo za vsako leto posebej. V zakonu o starostnem zavarovanju kmetov Uradni list SRS 13/72 ni nikjer določeno, da hriboviti kmetje ne bi plačevali tega prispevka. Lahko pa komisija, ki jo imenuje izvršni svet skupščine občine, delno ali v celoti oprosti plačevanje tega prispevka za vsako leto posebej, na podlagi občinskega odloka Uradni list SRS, št. 28/72. Višino pokojnine določi Republiška skupnost po-kojninskega in invalidskega zavarovanja glede na višino odmerjenih in pobranih sredstev. Plačevanje tega pri-spevka ni problem samo v višinskih krajih, temveč tudi y nižinskih, predvsem tam, kjer ni mladih naslednikov in na kmetiji živijo samo stari, bolni, za delo nesposob-ni ljudje. Pri teh kmetijah je zemlja slabo ali celo neob-delana in ne daje takega dohodka kot ga določa kataster, kar predstavlja osnovo za obdavčitev. Zakon o pokojnin-skem in invalidskem zavarovanju kmetov je začel veljati z letom 1972 in zaradi tako kratke veljave je dotok sred-stev malenkosten, zato tudi pokojnine niso velike. Pred-videva pa se, ko bo zbranih v naslednjih letih dovolj sredstev, da se bodo tudi te pokojnine izenačile z de-lavskimi. Odgovor sestavila: Jeruc Majda, vodja odmere dav-ka od kmetijstva. JANEZ dr. SCHROTT - DELEGAT KONFERENCE DELEGACIJE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV 29. Občani na ožjem področju šiške uživajo slabšo zdravstveno oskrbo in varstvo kot občani drugih ljub-ljanskih občin in to zato, ker zdravstvena služba na tem področju ne more zadovoljivo opravljati in razvijati svo-jega dela zaradi pretesnih in manjkajočih prostorov in zaradi iztrošenosti ter zastarelosti zdravstvenih pripo-močkov. Občinska skupščina je v prejšnji mandatni do-bi sklenila, da se zgradi nov objekt ob sedanjem domu. Poverjeni projektant je izdelal idejni projekt — tega so obdelane tudi strokovne službe ZD Ljubljana. Standard, ki mu je bil poverjen inženiring, je zbral lokacijsko do-kumentacijo, ki jo raora zaradi lokacijskih sprememb še potrditi občinska skupščina. Ob tej priliki bi rad ponovno opozoril, da je bil sedanji objekt ZD postavljen leta 1961 za takratno šte-vilo 24.000 prebivalcev. Sedaj zajema že 48.000 občanov. Z izgradnjo Kosez, Draveljske gmajne, soseske 8/2 in soseske 7/1 pa predvidevamo porast na 70.000 občanov. Kdaj se bo začelo z gradnjo novega objekta ob doseda-njem? Odgovor: Pričetek novogradnje pri obstoječera ob-jektu zdravstvene enote v Šiški je odvisen od sredstev, ki jih bo potrebno zagotoviti za realizacijo te gradnje. S strani občine Ljubljana-Siška so bili pravočasno pri-dobljeni glavni projekt, zemljišče ter ustrezna lokacijska dokumentacija. Potrebna finančna sredstva bo morala zagotoviti samoupravna interesna skupnost za zdrav-stveno zavarovanje ljubljanske regije, ki ima pci progra- mu za leto 1975 vključeno novogradnjo pri zdravstveni enoti v šiški kot prioritetno investicijo. Odgovor sestavil: Vlado Košir, samostojni sveto-valec za družbene službe SOb Ljubljana-šiška. ALEŠ MILAN, PREDSTAVNIK DELEGACIJE DELOVNIH LJUDI OBRTNIKOV 30. Postavlja se edino vprašanje k 4. točki — črpa-nje gramoza za individualne potrebe. Delegati postavljajo vprašanje, kako je to mogoče, da se v Medvodah pri Jeprci črpa gramoz, na drugi strani ceste — tam, kjer ima v zakupu graraoznico škofjeloško podjetje. Medtem pa je na tej strani ceste, kjer je področje SOb Ljublja-na-Siška, gramoznica zaprta. Prosimo, da nam do pri-hodnje seje razložite, zakaj tako, ker zasebna gradbena podjetja ne morejo nikjer več dobitj gramoza za svojo dejavnost. Delegacija obrtnikov je mnenja, da je politika čr-panja gramoza v Stanežičah s strani podjetja PROD vse prepočasna in vprašamo odgovorne organe pri SOb Ljub-ljana-Siška, ali ne bi kazalo s to politiko črpanja gra-moza pohiteti in dati kakšnemu drugemu podjetju v koriščenje, na primer »Standard-Investu« . . . Ker se politika nabave gramoza za individualne po-trebe ponavlja na sejah naše delegacije že kar iz mese-ca V mesec in ker tako ne more več iti naprej, da bi za-sebniki in zasebna podjetja ne mogli nabavljati gramoza na svojem področju — zaradi nam neznane politike okoli črpanja gramoza. Odgovor: Dne 12. 12. 1974 je bil na sestanku dele-gacij prizadetih krajevnih skupnosti v zadevi G-4 Sta-nežiče — gramoznica dosežen sporazum. Očitek, da PROD dela počasno, izvira v bistvu iz zahteve skupščine starega sklica pa tudi novega sesta-va, da bo PROD lahko nadaljeval konkretno s svojo akcijo, ko bodo zaščiteni občinski interesi, predvsem pa interesi prizadetih občanov v krajevnih skupnostih, na katerih območju je locirana navedena graraoznica. Odgovor seslavil: oddelek za gradbene In komu-nalne zadeve SOb Ljubljaiia-Siška. 31. Kreditno vprašanje za zasebnega obrtnika še vedno ni rešeno. Ljubljanska banka posluje po svojih predpisih in pogojih, koprska banka daje s pologom sredstev zasebnega obrtnika boljše pogoje, ker daje tudi obratna sredstva zasebne obrti. Medtem pa iraajo ostale republike na primer Hrvatska možnosti ustanavljati lastne »kreditne štedione«. Zato ponovno vprašamo, za-kaj se pri nas ne more to kreditno vprašanje za zaseb-nega obrtnika bolje rešiti? Odgovor: Do sprejema družbenega dogovora o kre-ditiranju malega gospodarstva je bilo vprašanje krediti-ranja samostojnih obrtnikov pomanjkljivo rešeno. Pravi-loma je samostojni obrtnik lahko najel posojilo le na podlagi lastnega varčevanja in je bila višina kredita od-visna od varčevalne dobe in privarčevanih sredstev. Pra-vilniki o kreditiranju na podlagi varčevanja pa so se med posameznimi poslovnimi bankami močno razliko-vali. To je bilo v zadnjem času z družbenira dogovorom odpravljeno in poslovne banke kreditirajo motivirano varčevanje po enakih pogojih, ki so jih predlagali v združenju bank. S sprejemom družbenega dogovora o kreditiranju malega gospodarstva pa pričakujemo, da se bo stanje glede kreditiranja bistveno izboljsalo. Samostojni obrt-nik bo imel možnost najeti kredit do višine 70 % po-trebnih sredstev (vsaj 30 % bo moral zagotoviti sam). Kredit pa se mu bo lahko odobril za dobo 10 let. Vprašanje kreditiranja na osnovi lastnih hranilnic (štedionic) kot se baje prakticira v SR Hrvatski, razu-memo tako, da so obrtniki ustanovili lastne kreditne zavode — hranilnice, s katerimi kreditirajo zasebno obrt. Po našem rnnenju ni izvedljiva ustanovitev takih organi-zacij. Zvezni zakon o bankah in kreditnem in bančnem poslovanju je dovolj jasen in dovoljuje ustanovitev banč-nih (kreditnih) organizacij predvsera pod naslednjimi pogoji: — da je posebna organizacija združenega dela, ki se ustanovi za opravljanje kreditnih poslov, — da opravlja svojo dejavnost v vsej Jugoslaviji in njenega območja ni mogoče omejiti z akti družbeno-političnih skupnosti, — da jo ustanovi najmanj 25 ustanoviteljev, — da ima v skladu ustanoviteljev zagotovljenih najmanj 50 milijonov dinarjev (5 starih milijard) di-narjev. 2e ti navedeni pogoji pomenijo, da ni tako eno-stavno ustanoviti posebne hranilnice. Pod kakšniini po-goji pa poslujejo »štedione« v SR Hrvatski, nam ni zna-no, vendar moramo upoštevati, da navedeni zakon velja za celotno območje Jugoslavije. Odgovor sestavil: Jurčič Bojan, član IS in načelnik oddelka za gospodarstvo in finance SOb Ljubljana-šiška. 32. Delegati očitajo občinski politiki dajanja potrdil zasebnim obrtnikom za kreditiranje samo 15 profilom obrti, kar pa je absolutno premalo in s tem zavirajoče za razvoj zasebne obrti. Delegati priporočajo vodstvu naše delegacije, da naj uredi vprašanje dobivanja obrtniškega časopisa »Obrt-nik« tako, da ga bo obvezno dobil tudi vsak deloje-malec v zasebni obrti. V njem naj se piše važno za za-sebnega obrtnika in vse važno — in vse, kar je važnega v kolektivni pogodbi za našega zaposlenega. želimo, da bi bilo obveščanje tako prikazano, da bi bile obe stra-ni vedno o vseti zakonskih novostih na tekočem. Pred-log je bil sprejet, kot sklep. Delegacija sprašuje, zakaj zasebni obrtnik ne mo-re zaposliti upokojenca, medtem, ko ga družbeni sektor lahko? Odgovor: Gradivo o problematiki obrtne dejavnosti, ki ie bilo obravnavano na 4. zasedanju vseh zborov ob-činske skupščine, je obravnavalo vprašanje dajanja po-trdil oziroma priporočil za najetje kreditov pri poslov-nih bankah. V gradivu smo predlagali, da bi izvršni svet soglašal z najetjera kredita za tiste obrtne dejavnosti, ki so deficitarne in tiste, ki so storitvenega značaja (analogno kot občina tudi odobrava davčne olajšave). Dokončni predlog družbencga dogovora o kreditiranju malega gospodarstva pa nič več ne vsebuje določila o »obveznem dajanju mnenja« od občinske skupščine, pač pa prepušča odločitev samoupravnim organom poslovne banke, ki s tem samostojno odločajo, komu bodo kredite odobravale, seveda na podlagi določil družbenega do-govora. S tem je odgovornost prenešena na organe, ki sredstva dajejo brez vmešavanja drugih organov. V zvezi z zaposlitvijo upokojencev pri samostoj-nem obrtniku pa smo dolžni naslednje pojasnilo: Občinski upravni organ je vse do letošnjega pol-Ietja zavračal potrjevanje pogodb pri zasebnih delo-dajalcih za nepolni delovni čas in to zaradi tega, ker so bila mnenja oziroma tolmačenja za tako obliko delov-nega razmerja različna in neenotna. Oboinski sindikalni svet, kamor se dostavlja en iz-vod vsake registrirane pogodbe, je take pogodbe vračal organom s pripombo, da je to civilno pravno razmerje, ki pa po določilih kolektivne pogodbe, ki je stopila v veljavo dne 4. marca 1972, ni dopustno pri zasebnih de-lodajalcih za dela, ki so oiM-tnikova osnovna dejavnost. Tudi zakon o medsebojnih delovnih razmerjih de-lavcev v združenem delu in delovnih razmerjih med de-lavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74) prepoveduje samostojnim obrtnikom sklepanje delovnih odnosov po pogodbi o delu. Vse druge oblike delovnih odnosov pa samostojni obrtnik lahko uporablja, in sicer v skladu z zveznimi in republiškimi predpisi in v skladu s kolektivno pogodbo. Zakon ne prepoveduje samostojnim obrtnikom sklepati delovnega razmerja z delavci za nepolni delovni čas. Vendar pa 18. člen kolektivne pogodbe glede tega ni do-volj jasen, saj kot primer dela z nepolnim delovnim časom navaja samo dela v gostinstvu, iz česar bi lahko sledilo, da je delo z nepolnim delovnim časom možno samo v gostinstvu. Dejansko pa so potrebe po taki za-poslitvi delavcev največkrat pri samostojnih obrtnikih. Za nepolni delovni čas je možno dobiti samo nekatere kategorije delavcev. Največkrat so to upokojenci, štu-dentje ali gospodinje. Torej je možno skleniti redno de-lovno pogodbo, ki jo mora registrirati upravni orgafl občine, pogodba pa mora vsebovati vse obveznosti in da-jatve, ki iz tega izhajajo, določene v kolektivni pogodbi. V smislu 17. člena kolektivne pogodbe pa je še do-ločeno, da se delo za skrajšani delovni čas sklene lah-ko le za najmanj polovico delovnega časa. Ta omejitev je namenjena zaščiti delavcev zaradi varstva njegovih pravic s področja socialnega zavarovanja. Delo s skrajšanim delovnim časom pa se seveda obrtniku šteje v število delavcev, ki jih po obrtnem za-konu lahko zaposluje. Odgovor sestavil: Jurčič Bojan, član IS in načel-nik oddelka za gospodarstvo in finance SOb Ljubljana-Siška. 33. Delegacija je z odobravanjem sprejela razvoj družbene obrti, vendar ugotavljamo, da je pri družbeni obrti še vedno nerešeno kreditno vprašanje in pa še vedno prekomplicirano vodenje knjigovodskih poslov, posebno za manjše obrate. Odgovor: O vprašanju kreditov davčna uprava ni pristojna niti zmožna razpravljati, kar pa zadeva vode-nje poslovnih knjig, sta obveznost in način predpisana z republiškimi predpisi. Za manjše zavezance je pred-pisano enostavno knjigovodstvo in ne terja posebne stro-kovnosti davčnega zavezanca. Odgovor sestavil: 2nidar Franc, vodja odmere dav-ka od nepremičnin. 34. Delegati postavljajo vprašanje, ali bi lahko skupščina omogočila v bližnji bodočnosti — prihodnosti širši sestanek z našimi davčnimi referenti, kjer naj bi pojasnili, katere in koliko davkov raora plačati obrtnik. Sploh želimo razprave davčne politike. Odgovor: Razprava o davčni poltiki bo na dnevnem redu skupščine v mesecu januarju. Smatramo, da bi bil sestanek koristen in smo ga pripravljeni organizirati v januarju pred rokom za vložitev napovedi. V januarju pa zato, ker pričakujemo spremembe zakona o davkih občanov in se nam zdi umestno, da bi bil sestanek po objavi teh sprememb. Odgovor sestavil: Rokavc Emil, davčnl inšpeklor. BUČAR SLAVKO, TEMELJNA DELEGACIJA TOZD ZASTAVA 35. Popolnost in pravilnost ugotavljanja podatkov o prosilcih, ker plani konference smatrajo, da dohodek 160,00 din na osebo ne more zadovoljevati niti osnov-nih življenjskih potreb. Upravičeno je torej mnenje, da ima prosilec tudi druge dohodke, ki jih v prošnji ni na-vedel. Kaj je skupščina oziroma njeni organi ukrenila, ali namerava ukreniti, da bi občanom z nizkimi dohodki, katerim so dodeljena stanovanja iz solidarnostnega skla-da, omogočili plačevati stanarino in druge stroške v zve-zi z dodeljenim stanovanjem. Člani konference so namreč seznanjeni s primeri, da so posamezni občani, katerim so bila dodeljena stanovanja, Ie-ta vračali, ker jih s svojimi sredstvi niso mogli vzdrževati. Odgovor: Za občane z nizkimi osebnimi dohodki je možno v skladu z zakonom o družbeni pomoči v stano-vanjskem gospodarstvu in odlokom o delni nadome-stitvi stanarine in drugi družbeni pomoči y stanovanj-skem gospodarstvu dodeliti stanovanja, zgrajena iz sred-stev solidarnostnega sklada ali druga večja stanovanja, pri tem pa jim y skladu z navedenim zakonom in od-lokom nadomestiti ustrezni del stanarine. Tako je neute-meljeno govoriti, da bi moral nekdo, ki ima nizke oseb^ ne dohodke zaradi previsoke stanarine, vrniti stanova-nje. Za izvajanje tega bo skrbel odbor za družbeno po-moč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni sta-novanjski skupnosti občine Ljubljana-Siška. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-Siška. ZDENKA ZAKŠEN, PREDSTAV. UPRAVE SKUPŠCINE OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA 36. Konferenca delegacij postavlja vprašanja, zakaj »Mala« Aljaževa cesta sploh ni vzdrževana in ni plu-žena, niti ni ppsuta, čeprav je široka 4 m. Kakšne so možnosti, da bi bila oskrbovana? Odgovor: »Mala« Aljaževa je vzdrževana, saj je bila pred kratkim obdelana celo z grederjem. Skratka, navedena trditev, da sploh ni vzdrževana, plužena niti 15 posuta je nerealna; tudi ni prav postavljati trditev, ne da bi se predhodno o stvari prepričali. Odgovor sestavil: Oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. 37. Kako in kje je treba odpovedati dimnikarske usluge, ki zaradi odsotnosti stanovalcey daljši čas niso potrebne, ker se sedaj pogosto plačujejo dimnikarske storitve, ki jih sploh ni bilo? Odgovor: V primerih daljše upravičene odsotnosti lahko uporabniki kurilnih in s tem dimovodnih naprav javijo upravi podjetja oziroma področnemu mojstru to odsotnost. V primerih izkazane upravičene odsotnosti in dejanske neuporabe kurilnih in dimovodnih naprav di-mnikarsko podjetje ne zaračunava nikakršnih uslug, kaj-ti to bi bilo v nasprotju z zakonom o dimnikarski službi. Odgovor sestavii: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-šiška. STANE POGAČAR, DELEGAT DELEGACIJE KS ŠERCERJEVO 38. V Javni tribuni je bil objavljen odgovor na vprašanje naše delegacije z dne 18. septembra 1974 glede ureditve stolpnic ob Celovški cesti in predaji hišnih za-klonišč hišnim svetom ob Celovški cesti v uporabo. Delegacija naše KS ni zadovoljna z odgovorom, ker ni dovol} precizen. Razumljivo je naši delcgaciji, da v Javni tribuni ni mogoče dajati obširen odgovor na postavljeno vprašanje, vendar meni, da bi na precizno vprašanje morali dobiti precizen odgovor v pismeni ob-liki, ali pa naj bi se odgovorni predstavnik za to pod-ročje udeležil seje delegacije KS in podal ustni odgo- vor. Na primer: Odgovor na prvo vprašanje je nasled-nji: Prvo vprašanje, ki je bilo, zakaj še vedno ni ure-jena okolica ob Celovški ccsti? Odgovor je pa samo: da je izdano gradbeno dovoljenje. Na KS pa smo ob-ravnavali, da se to vleče že od leta 1973, da je bil pri-spevek za uporabo mestnega zemljišča plačan, da stro-ški rastejo, da je bil že. zdavnaj potrjen oziroma ure-ditev, kako se naj uredi, vendar se ni pričelo z deli. Zakaj se toliko časa ni pričelo z deli pri stolp-nicah ob Celovški cesti in kdaj se bo sedaj pričelo, če je izdano gradbeno dovoljenje in kdaj se bodo ta zaklonišča predala v uporabo? Odgovor: Ponovno dajemo odgovor o zadevi ure-ditve okolice stolpnic ob Celovški cesti — Runkova 2, Celovška 106, Celovška 108 in Celovška 122. Gradbeno dovoljenje je bilo že izdano, v postopku pa je dovoljenje za komunalne naprave. Tako bo možno z ozirom na urejeno dokumentacijo pričeti z deli takoj spomladi leta 1975, čiro bodo to dopuščale vremenske razmere. Odgovor za zaklonišča smo že podali v Javni tri-buni št. 111. Bralcu je bilo kaj lahko ugotoviti, da gre v treh primerih za dvonamenska zaklonišča (razlaga sploh ni potrebna) in v enem primeru za enonamensko, ki je bilo predano hišnemu svetu v upravljanje. Odgovor sestavil: oddelek za gradbene in komu-nalne zadeve SOb Ljubljana-Siška. V zvezi z informacijo o družbeni problematiki obrti in s predlogom družbenega dogovora o pospeše-vanju razvoja malega gospodarstva, so delegati in dele-gacije predlagale številna stališča in mnenja glede te problertiatike. Celotno gradivo bo proučil Izvršni svet skupščine občinc ter podaj širše poročilo, v katerem bo nakazal možne rešitvc, hkrati pa bo odgovoril na vpra-šanja, ki jih med drugim vsebujejo predlagana stališča oziroma mnenja. Odgovori na vprašanja delegatov, ki so jih postavili na seminarju za delegate KS VPRAŠANJE DELEGACIJE KS ŠMARTNO 1) Ali je možno, da bi vsi delegati v dclegaciiah prejeli gradivo za sejo občinske skupščine vnaprej? Odgovor: Da, saj delegati prejemajo gradivo v ce-loti za seje zbora delegatov krajevnih skupnosti vnaprej in to v roku od 14 do 30 dni pred zasedanjem zbora oz. skupščine. VPRAŠANJE DELEGACIJE KS DRAVLJE 2) Kdaj skupščina delegacij krajevnih skupnosti za 6 mesecev postavi vprašanja iz dnevnega reda? Odgovor: Vprašanje je nejasno, v kolikor pa dele-gacija meni kdaj se lahko umakne sprejem predpisa oz. odloka skupščine občine pa dajemo naslednji od-govor: »Ce se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega splošnega akta ali če predlog ni bil sprejet v enem ali več zborih oz. ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo. V komisijo izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti (y kolikor soodloča) enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog odloži z dnev-nega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku 6 mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta, po sklepu obeh zborov pa lahko že prej (203. člen statuta občine Ljubljana-šiška Ur. 1. 12/74). 3) Kdo skliče prvi sestanek novo izvoljenega zbora delegatov krajevnih skupnosti? Odgovor: Prvo delegacijo KS so praviloma sklicali predsedniki sveta krajevne skupnosti, v prihodnje pa bo delegacijo sklical tisti, ki ga boste določili v poslov-niku o delu delegacije KS ali statutu KS. 4) Kdo odgovarja za delo vseh delegacij v krajev-nih skupnostih? Odgovor: Za delo delegacije v KS odgovarja vodja delegacije in to svojim delegatom in občanom ter de-lovnim Ijudem, ki so ga izvolili (160. člen ustave SRS). Enako odgovornost imajo tudi delegati in morajo o svojem delu in o delu delegatov poročati temeljnim samoupravnim organizacijam oz. skupnostim. Zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegatov za skupščino družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS 7/74), kakor tudi statut občine Ljubljana-Siška predvi-deva odpoklic delegata, če ne opravlja svoje dolžnosti delegata. VPRASANJE DELEGACIJE KS HINKO SMREKAR 5) Ali se lahko konferenca delegatov vrši v de-lovnem času? Odgovor: Lahko, delegati pa imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka, katerega izplača delovna organizacija, v kateri delavec dela oz. družbenopolitična skupnost, ki je sklicala konferenco oz. sestanek. Priporočilo družbenopolitičnih organizacij pa je, da se konference, seje in sestanki sklicujejo izven de-lovnega časa. 6) Kdaj imajo delegati imuniteto in koliko časa? Odgovor: Vprašanje imunitete delegatov je urejeno v 167. členu ustave SRS, podrobneje pa urejujejo vpra-šanje imunitete poslovniki skupščin družbeno-političnih skupnosti. Predlog odloka o začasnem poslovniku o delu Skupščine občine Ljubljana-Šiška, ki je objavljen v tej številki Javne tribune ima naslednje določilo o imuni-teti delegatov: Delegat uživa v skupščini imuniteto, ko opravlja furikcijo delegata. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovor-nost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini. Imunitetno pravico ime delegat v zboru združe-nega dela in zboru KS od dneva, ko je določen za dele-gata na zasedanju zbora oziroma organa skupščine, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha; delegat družbeno-političnega zbora pa od dneva izvolitve do dneva pre-nehanja mandata. Delegatu v zboru združenega dela in zboru KS preneha dolžnost, ko je določen za delegata v zbor združenega dela in v zbor KS drug delegat oz. ko ga je te dolžnosti razrešila delegacija. Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbeno-politične skupnosti, uži-vajo delegati te skupščine imuniteto v skladu z 2. odst. 167. člena ustave. 7) Ali je res, da IS pripravlja za občinsko skup-ščino akte, ki jih ta pozneje sprejme? Odgovor: Da. Poleg IS sprejem predpisa ali sploš-nega akta lahko predlaga tudi vsak delegat v svojem zboru, skupščina samoupravne interesne skupnosti, ko-misija občinske skupščine oz. zbora, samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejme drug zbor oz. zbora enakopravno (201. cl. statuta občine Ljubljana-Šiška Ur. 1. SRS št. 12/74). VPRAŠANJE DELEGACIJE KSVODICE 8) Kako se nadomesti delegat če se preseli v drug drug kraj, odnosno kdo ga zamenja? Odgovor: Delegatu preneha mandat, če preneha članstvo v delegaciji oz., če predčasno preneha članstvo v družbenopolitičnem zboru pred potekom časa za ka-terega je bil izvoljen in to: če umre, če izgubi volilno pravico, če je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na kazen zapora daljšo od 6 mesecev ali hujšo kazen, če je odpoklican, če sprejme njegov odstop temeljna samoupravna organizacija oz. skupnost, ki ga je izvolila oz. družbenopolitične organizacije, če se preseli v drug kraj itd. V vseh navedenih in drugih primerih se opravijo nadomestne volitve v roku treh mesecev od dneva, ko je bilo raesto članov delegacije izpraznjeno, razen za delegate v družbenopolitičnem zboru, ko se opravijo le tedaj, ko preneha članstvo v družbenopolitičnem zboru 1/5 delegatov. Podrobnejša določila so urejena v zakonu o voli-tvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine druž-benopolitične skupnosti členi 137 do 141 (Ur. 1. št. 7/74). Odgovor seslavil: Rokavec Stane, samostojni pravni svetovalec SOb Ljubljana-Siška. Cemu vzvišenost? ODGOVOR DELEGATA V Tribuni so objavljeni odgovori na vprašanja delegatov, med drugim tudi odgovor na moje vprašanje v zvezi z zakonom oziroma osnutkom zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni laslnini (Tribuna št. 112, novembra 1974, stran 10, kolona 2/3, vprašanje 4.). Odgovor me po vsebini ne zadovoljuje, pravzaprav me hudo in več kot preseneča! Najprej: odgovor na vprašanje je podan brez na-vedbe imena delegata, ki je to vprašanje pastavil, s čimer postaneta vprašanje in odgovor nanj zadeva ce-lotne delegacije. Če bi v odgovoru navedli, da je vpra-šanje moje, bi se morda sploh ne oglasila. Upam in skušam razumeti, da je le zaradi strnjenosti odgovora odpadla uvodna obrazložitev k mojima tesno povezanima vprašanjema, ki ju ponavljamo tako, kot sta izzvenela v objavljenem odgovoru: — Komu je osnutek tega zakona dan v javno raz-pravo? — Kaj pravzaprav je javna razprava? Drugo vprašanje, in zlasti to, izzveni naivno in nepoučeno le brez uvodne obrazložitve. Toda to se je zgodilo le v obliki, ki so jo uporab-ili sestavljalci od-govora. V celotnem kontekstu in v moji diskusiji pa je to vprašanje, na skupni seji vseh zborov (3. skupna seja dne 24. 10. 1974), hotelo opozoriti Ie to, če je konkreten primer sploh podoben javni razpravi? In prav na osnovi te diskusije in tega vprašanja ,je bil sprejet na tej seji sklep, da se KS dostavi po 10 izvodov osnutka tcga zakona. Naj pojasnim: V Tribuni jz septembra 1974 sem zasledila obvestilo HS ki stanovalcem, ki navaja, da je omenjeni osnutek že v javni razpravi. Navezujoč na dejstvo, da ta osnutek delegatom in širši javnosti do 24. oktobra še ni bil dostopen (vsaj za naše območje ne), sta bili postavljeni vprašanji, komu je bil osnutek zakona dan v javno razpravo in, če nam osnutek ni dosegljiv, kaj potem pravzaprav je javna razprava. Samo tako in nič drugače ni zvenelo moje vprašanje! Dalje, navedba v odgovoru, da je bil osnutek tega zakona dan v javno razpravo prek dnevnega časopisja, je povsem netočen! Osnutek ni bil objavljen v dnevnem časopisju. Bil pa je objavljen v OBCANU (glasilu skup-nosti slovenskih občin) in to dne 12. sepfembra 1974. Vemo pa, da Občan izhaja le vsakih 14 dni in da so pretežni naročniki — od približno 4000 naročnikov — občinske uprave. Za zaključek pa še to: odgovor izraža nekakšno vzvišenost nekoga, ki se čuti dolžnega, prek tako iz-trganih delov diskusije in netočnih podatkov v odgovoru, da.jati politično oceno in presojo moralnih vrednot dele-gata, ki je vprašanje postavil. Po mojem mnenju bi bilo pravilneje, če bi sestavljalci odgovora bolj vestno preučili smisel delegatovega vprašanja, istočasno pa nam, ki se šele vključu.jemo v delegatski sistem, nudili resnič-no strokovno pomoč in moralno podporo, ne pa, da nas že takoj na začetku netovariško zavračajo z opozarja-njem na »sodobno razgledanost«! Kristina Zupančič ZA KUMROVEC Za spominski dom borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu ter za ureditev širšega območja Kozjanskega so prispevali od 1. 6. do 30. 11. 1974. Krajevne organizacije ZB Medvode 3134,90 din. Krajevne skupnosti Zg. Siška 3167 din, Medvode 250 din, Sercerjevo 207 din, Šercerjevo 500 din. Občinska konferenca in krajevne organizacije SZDL Občinska konferenca SZDL Ljublja-na-Siška 121, 200, 6500, 240 in 4500 din (od prodanih vstopnic). Ostale organizacije in društva RK Medvode 400 din. Občani Milan Stigelj Sentvid, UUca Rezke Dragar 10.000 din. Skupščina občine Ljubljana- ŠiŠka 50.000 din. 00 ZS OOS Plutal 150 din, GaJant 200 din. Gospodarske organizacije Lek Ljubljana 7.000 elin, Slovenija-vino 10.000 din, Hotel llirija 5.000 din, Pivovarna Union 10.000 din, SKIP Ljub-ljana 10.000 din, Lek Ljubljana 20.000 din. Skupno je zbranih 633.726 din ali 89 % dogovorjene vsote za našo občino. Odbor za gradnjo spominskega doma bor-cev NOV in mladine Jugoslavije v Kum-rovcu prl občinskem odbcru ZZB NOV Ljubljana-šiška 16