(Posamezna števiika 3 vinarjev.)
Stev. 182,_____
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka AsiSkega št. 20. L nndstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. U^aiatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj li« a .Edinc^tV — Tisk tiskarne ,Edir.o«ti-, vpisane zadruge S orrejenirn porožtvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Agiškegi št. 2a Telefon uredništva in uprave ttcr. 11-67.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 31|20
Za poi leta................. ""jO
za tri mesece.....................» ''80
za nedelj tko Izdaj« U celo kfto....... 620
ca pol Ida..........• ••••• • 3*60
V Trsi«, v torek, S. julija 1917
Letnik XIII.

Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjevt zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosil ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ....................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta............. 2.^»
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina lo reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti".— Plača in toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranllnični račun št. '41.652.
Cesar pomilostil radi veleizdaje in tirusih političnih zločinov obsojene osebe.
DLNAJ. 2. (Kor.) Pravosodni odsek je imel v navzočnosti ministrskega predsednika in voditelja pravosodnega ministrova sejo, na katere začetku je podal rni-nUtrski predsednik dr. Seidler sledečo
izjavo:	„ . . .
Njegovo Veličanstvo, nas najnmostnej-
v clsar in gospod, mi je ravnokar iz či-svojevoljnega sklepa poslal Najvišje lastnoročno pismo, ki se glasi:
! jub: vitez Seidler! Moja neomajna volja je, da izvršujem po božji previdnosti poverjene Mi pravice in dolžnosti na čin. da ustvarim podlago za uspešen in blagoslovljen razvoj vseh narodov. Politiko sovraštva in povračila, ki je. pod-žigana po nejasnih razmerah, povzročila svetovno vojno, bo treba po sklepu miru na vsak način in povsod nadomestiti s politiko sprave. Ta duh mora prevladovati t .'idi v notranjosti države. S pogumom in : ametjr in z medsebojno pomočjo je treba zadovoljiti želje narodov.
V tem znamenju spravljivosti hočem izvrševati s pomočjo Vsemogočnega Svo-i j vladarske dolžnosti in hočem prvi v nislu dobrotljive odpustitve pogrniti s plaščem pozabljenja vse one obžalovanja vredne z motnja ve. ki so se dogodile pred in tekom voine in povzročile kazen-sko-sodno preganjanje. Odpuščam kazen osebam, ki so bile od civilnega ali vo-}. škega sodišča obsojene radi kakega naslednjega. v civilnem razmerju izvršenega kazenskega dejanja: Radi veleiz-aje 5V—62 kaz. zak.), razžaljenja Veličanstva (S 63). razžaljenja članov cesarske hiše (?» 64). motit ve javnega miru (§ f;"»i, upora 68—72), punta (§ 73—75). nasilnega postopanja proti kakemu od \'ade v svrho razpravljanja javnih zadev sklicanega zborovanja, proti sodni ali kaki drugi javni oblasti (§§ 76—78); dalje radi kaznjivega dejanja po členih I. II in IX ^akona z dne 17. decembra 1862, drž. /ak. št. 8 z leta 1863. dajanja potuhe h r jkemu navedenih zločinov 211—219).
Od te milosti pa so izključene vse osebe. ki so se izognile preganjanju z begom v inozemstvo ali k sovražniku, ali se po izbruhu vojne niso vrnile v monarhijo.
Istočasno s kaznijo odpuščam glasom zakonitih predpisov iz poledic obsodbe i jstopajočo nesposobnost dosege gotovih pravic, mest in pooblastil, kakor tudi izgubo volilne pravice in izvoljivosti v javne korporacije.
Pričakujem trdno, da se bodo vsi Moji narodi, sledeč vzgleJu, ki so ga podali po ebno Nemci in njihovi zastopniki z zmernim, državne interese pospešujočim zadržanjem tu Ji pri najnovejših parlamentarnih razpravah in to na Moje živahno zadovoljstvo, našli v skupnem delu v >vrho rešitve vseh onih velikih nalog, ki jih zahteva ozdravitev ran, prizadejanih vsled vojne, in nova ureditev stvari na pragu r.ove dobe. Upam, da se za srečno, pu neomajnem zadržanju Svojih hrabrih junakov izvršeno odbitje zadnje ofenzive na jugozapadiii fronti božji previdnosti in Svojim narodom ne morem oddolžiti bolje. kakor s tem milostnim dejanjem.
lzh:al sem si za to današnji dan, dan Rodu i krcr.o ljubljenega Mi najstarejšega. z božjo milostjo darovanega mi sinu. Tako vrača roka otroka, poklicana, da vodi enkrat usodo Mojih narodov, izgubljence zopet domovini. Lak-enburg. di>e 2. julija 1917.
Karel l. r.	Seidler 1. r.
(Op. ured. — Na podlagi tega cesarjevega pomilostitvenega odloka se vrnejo iorej tudi v >i zaprti poslanci v parlament.)
Zvezni! ormsdna poročila.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ. 2. <K"r.) Uradno se razglaša: 2. julija I«) 17.
Vzhodno bojišče. — Včeraj je pognal sovražnik med Ncrajovfco in Stri-po nakopičene pehotne mase na poseben način v bitko. Ne meneč se za težke izgube. ki mu jih je prizadejal že naš to-
P O D LISTEK
Milijonar, ki je izginil.
Roman. Francoski spisal Evgeo C ha ve O*
—	Da bi mogel podedovati za njim, ste pripravljen takoj priznati Brichetovo smrt, — je dejal gospod de Badiere takoj.
—	Ali ni-tc vendar vi tisti, ki na vsftk način hoče. -*a je Brichet mrtev? — jc odgovoril Fouguier in potem dostavil: — Sicer se p;: ta va^a trditev osniva na pričevanju priče, ki priznava sam. da je I I tedaj popolnoma pijan.
Ta pripomba ie užalila de Lozerila. ki ic hitro pripomnil:
—	Toda. če niste bil vi, pa je vendar kdo drug lahko umoril Bricheta.
—	To bi bilo mogoče! Toda oni drugi
povski ogenj, je privedel svoje napadne valove z neprestanim zastavljanjem gostih rezerv v območje bojev iz bližine. Polagoma je poseglo v boj najmanj 20 pehotnih divizij. Na vsej 50 km široki bojni fronti je divjal pehotni bo) s skrajno srditostjo in silovitostjo. Pri tem je bil sovražnik večjidel odbit že ured našimi sprednjimi jarki. Najhujši sunki mas so bili izvršeni južno Brzezanov in pri Konju-chih, kjer so bili odbiti v zaporni postojanki Vsi tudi v današnjih jutranjih urah z žilavostjo obnovljeni poizkusi nasprotnika, da bi prodrl v tem ozemlju, so se skrajno izgubonosno razbili. Zapadno Zborova in v kolenu Stohoda se pripravljeni napad v našem topovskem ognju ni mogel razviti. Pričakovati je nadaljevanje bitke. Na drugih točkah fronte le mimogrede oživljen topovski in ciinovškl ogenj.
Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Razven krepkega sunka avstrijskega črnovojniškega bataljona IV/2 zapadno Rive, pri katerem je bilo ujetih 16 alpincev, se ni zgodilo nič bistvenega.
Načelnik generalnega štaba.
BOJI NA GAL1ŠKI FRONTL
DUNAJ, 1. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: O i predvčerajšnjem je bitka na ruski fronti v polnem
razvoju. Rusi so izvršili za svojo ofenzivo obsežne priprave. V ozemlju, izbranem za napad, so zbrali cele mase posebno izkušenih in moralično odličnih čet, zlasti ga r dne, sibirske in transamurske divizije, potem veliko število minovk in topov vseh kalibrov, med njimi tudi en železniški top največjega kalibra, ki pa ga }e strel našega možnarja postavil kmalu iz boja. Zvišano sovražno bojno delovanje je vladal) /e par dni-na vsej fronti. Da nas premotijo o napadnih ciljih, so napravili Rusi sunke na raznih točkah; toda mi smo to nakano takoj spoznali in izjalovili njen namen. Ozemlje pri Brzczanih so si izbrali Rusi za prodorno točko. Tu je sovražni ogenj stalno naraščal. Zvečer 29. junija je imel že značaj najhujšega bofona-jočega ognia. Za našimi bojnimi postojankami se nahajajoče ozemlje je bilo vse v dimu. Naša artiljepija ni mirovala; odgovarjala je krepko in ruske jarke, ko so bili napolnjeni z moštvom, obsula takoi s tako silnim uničujočim ognjem, da se sovražna pehota ni upala napasti. Le na dveh točkah se je dvignila tekom noči, a s: vsled našega ognia zopet umaknila. Zjutraj 30. junija je topovski ogenj v torišču boja zopet narastel do znatne sile, pri čemer so bile posebno delavne zlasti ininovke. Popoldne so se -nato južno in jugovzhodno Brzezanov in Konjuchov pričeli močni napadi sovražne pehote, ki jih je, brez izjeme vse, odbil naš ogenj. Na več točkah sovražnik celo ni mogel iz jarkov. Ob 9'30 zvečer so izvršili Rusi severozapadno Zalošč nov napad, ki se je istotako hitro izjalovil. Enaka usoJa je doletela ruski ponočni sunek južno Brzezanov. Tu so poizkušali Rusi napasti popolnoma nepričakovano in se polastiti v zmešnjavi naših jarkov. Imeli so težke izgube in so se morali naglo vrniti. Njihova artiljer'.a je pričela nato zopet delovati in proti juiru 1. julija stalno Stopnjevala svoj ogenj. Prva dva dneva od Anglije in Francije zaukazane ofenzive sta prinesla sovražniku le težke izgube, ne da bi zamogel doseči tudi najmanjše začetne uspehe. Ramo ob rami so se bojevali Avstrijci, Ogri, Nemci in Turki. Vsi imajo enake zasluge na odbitju dosedanjih -ruskih napadov. Izgube zaveznikov so vsled sijajnih obrambnih naprav izrecno majhne.
BERO LIN, 2. (Kor.) Wolffov urad poroča o bojih na vzhodu: Na vzho.ni fronti je dvodnevni najtežji bobnajoči ogenj iz-premenii postojanke od Brzezanov do Dnjestra v lijasto polje po zapadnem vzoicu. V vedno svežih valovih so nava-Ijevah Rus: zaman do poznega večera. Vse postojanke so ostale v rokah zaveznikov, ali bile zopet osvojene z drznimi protinapadi. Le na maloštevilnih mestih so se zamogli Rusi vgnezditi v naših sprednjih jarkih. Ponoči je boj ponehal. Ziutraj 2. t. m. se je vnela bitka znova. Severno Stanislava in v ozemlju Zločova kliub srditemu topovskemu boju ni prišk)
ni nikdar prestopil praga Brichetove palače.
—	O, o, — je pripomnil de Lozeril strupeno, — k^'or ne prihaja skozi velika vezna vrata, se pač pogostoma priplazi skozi mala vratca na vrt.
—	Ha, ti strupena kača ti! — si je mislil Hanibal.
Na to namigavanje je gospa Bricheto-va lahno vzkliknila in de Cambiac se je stresel. Oba sta spoznala, da jima preti nova nevarnost. Ravno tako pa je tudi sodnik spoznal takoj, da je baron de Cambiac ljubimec Avrorin in da je po njem dala umoriti svojega soproga.
—	Obtoženec de Cambiac. vstanite, — je dejal gospod de Badiere strogo.
Baron je vstal, a se ie skoraj opotekel vsled groze, kr ga je obšla hipoma.
Pre»Jcn pa je sodnik mogel nadaljevati, je planil neki človek v dvorano.
do pehotnih boie.v. Kot uspeh brezobzir-| nih napadov in za ceno nezaslišanih žrtev1 so si priborili Rusi le vas Konjuche. Poizkusi, da bi tamkaj napredovali, so se iz-gu^onosno izjalovili.
filNDENBURG NA DUNAJU.
IHJNAJ, 2. (Kor.) Načelnik nemškega generalnega štaba, gen. feldmaršal Hin-denburg, in general Ludendorff sta prispela danes s spremstvom na Dunaj in se odpeljala nato v Baden, kjer sta bila sprejeta od načelnfka avstrij«skega generalnega štaba, gen. Arza n drugih višjih oficirjev. Gosptfife so se podali v poslopje armadnega vrhovne^ poveljstva, kjer se je vršila konferenca vojskovodij. Ob 10'15 dopoldne sta bila oba gosta sprejeta od cesarja, ob 12'45 od cesarice. Ob eni popoldne je bil dejeuner. Zvečer sta bila gosta pri grofu Czerninu.
NEMŠKO.
BEROLIN. 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. julija 1917.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Le v nekaterih odsekih med morjem in Sommo naraščajoč topovski boj. Dočim so se iz vidni sunki Angležev vzhodno N^euporta, pri Gavrel-lu in severno St Ouentlna Izjalovili, se je našim napadnim četan v nižini Ysere severno Dixmuidna z nenadnim napadom posrečilo prizadejati sovražniku znatne izgube hi privesti s ?eboi večje število ujetih Belgijcev. Zgodaj zjutraj in znova popoldne so napadli Angleži zapadno Lcnsa.. Prodrli so na nekaterih točkah v našo črto. toda gornješlezijski polki so jih po bojih iz bližine, pri katerih so ujeli 175 mož in uplenili 17 strojnic, zopet povsoi vrgli. — Armada nemškega cesarjeviča: Po močni topovski pripravi so izvršili Francozi na Cheminu des Dames nove napade na jarke, ki so jih izgubili južno La Bovella. V bojih, ki so bili na vzhodnem pobočju planote posebno srditi, so bili odbiti vsi napadi sovražnika. — Armada vojvode Albrehta: >obeuih važnih dogodkov.
Vzhodno bojišče. — Armada princa Leopolda Eav.: Ruski napali, Izvršeni 1. julija med gornjo Stripo in na
vzhodnem bregu Nnrajovke. so dovedli do težkih bojev. Ruski pritisk je bil naperjen predvsem proti odseku pri Konjuchih in višinski črti vzhodno in južno Brzezanov. Dvodnevno, najsilnejše topovsko obdelovanje ?e izpremeniio naše postojanke v lijasto polje, katero so naskakovali Rusi ves dan. Vas Konjuchv je bila zgubljena. V pripravljeni zaporni postojanki je bil sunek ruskih mas ujet in izjalovljeni novi ruski napadi. Na obeh straneh Brzezanov so se vršili posebno srditi boji. 18 ruskih divizij je tamkaj v vedno novih valovih naskakcvalo naše črte. ki so bile po pre-menljivih borbah s saškimi, porenskimi in turškimi divizijami popolnoma ohranjene ali pa zopet osvojene s protisunki. Ruske izgube presegajo vsako dosedai znano mero. Posamezne skupine so uničene. — Ob Stohodu in ob Dujestru se je nadaljevalo živahno topovsko delovanje Rusov. Severno železnice Kovel—Luck se je napa 3 nasprotnika razbil pred fronto av-strif?ke divizije. — Pri drugih armadah noheaih 'posebnih dagedkov.
M a c e d o n s k a fronta. — Neiz-pre me njeno.
BEROLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. iuMja 1917. zvečer.
Nn zapadu nič novega. - - Na vzhodu so se pri Konjuchih ruski napadi razbili. Da!jo severno so se vneli novi boji.
Prvi generalni uvartirmojster;-pi. Ludendorff.
Prihod ameriških čet v Francijo.
L L'O ANO, 1. (Kor.) Agencija Štefani poroča iz Pariza, da je prispel v neko atlantsko pristanišče Francije prvi kontingent amei iških čet._
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
1. julija. — Na trentinski in koroški tronti večjidel topovske akcije, ki so bile na asiaški planoti in Hochbutu srditejše. Na julijski fronti je izvršil sovražnik v zadnji noči jugovzhodno Vrtojbe nenaden napad na enega naših sprednjih jarkov,
Ta človek, napol znorel vsled razburjenja, ves žareč vsled hitrega teka in tresoč se od sreče in veselja, je bil Colard, ki je radostno vzkliknil:
— Nedolžna! Gospa je Nedolžna! Moj gospod živi! Prišel je ravnokar domov! Gospod Brichet prihaja za mano!.... Takoj ga boste videli.
III.
Mislimo, da nam ni potrebno opisati silnega vtiska, ki ga Je napravilo na poslušalstvo Colardovo sporočilo. Hipoma je nastal v dvorani vetfkanski hrup. Vse je vikalo, in sodni sluge so si zastonj prizadevali prekrifiati ta hrup. Veliko poslušalcev je ploskalo, da bi tako izkazali svoje simpateje gospe Brichet ovi. katere nedolžnost se je izkazala sedaj tako jasno. Celo sodnik« je nehote minila njihova resnost.	_
CDa!*e.)
tod a naša takoj došla oiačenja so odbila sovražne čete z velikimi izgubami. Napad na našo postojanko iužno Vršiča na Krasu je bil gladko zavrnjen.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 2. (Kor.) Wolffov urad poroča: Naši pod vodniki so v Severnem ledenem morju in v zapornem vodovju krog Anglije potopili zopet 24.200 ton.
PARIZ, 1. (Kor.) Parnik »Himalaya« (5620 ron), ki se je <lne 25. junija potopil vsled eksplozije, je imel na krovu 204 osebe: 176 oseb je bilo rešenih.
Govor Lloyda George proti Nemčiji v Dundee.
LONDON, 1. (Kor.) Ministrski predsednik Lloyd George je tekom govora, v katerem se je zahvaljeval za podelitev častnega meščanstva mesta Dundee, sledeče: Mi imamo tako vel?ke zaloge streliva, da nas niti nemški pod vodniki ne morejo oropati za srečno končanje vo;ne potrebne municije. Gigantsko nemško armado smo prisilili, da se je zarila v zemljo. Za nemško armado mora biti veliko ponižanje, da se mora skrivati po luknjah. To je zajčja taktika in pomeni, da smo čut nadkriljevanja vcepili že v sleherno znojnico nemškega vojaškega duha. Lloyd George je opozarjal nato na postopanje Nemcev 1. 1870/71, ko so nasilno iztrgali Francozom francoski provinci Al-zacijo in Lotaringijo. Politična načela 1. 1870, je rekel govornik, so tudi današnja načela, proti katerim se moramo boriti. Tako je z Italijo, ki se hoče združiti s svojimi sorojaki, tako s Poljaki, ki zahtevajo narodno neodvisnost, in tako je tudi z Mezopotamijo in Palestino. Ti narodi nočejo brti živina, ki bi se jo gonilo naokrog in 'zpreminjalo volno njenega gospodarja. Za te ideale se borimo. To so vprašanja, o katerih se nam zdi da se oddaljujejo, toda lahko rečem že danes, da napoči z ledom tudi mir. _
Entenla vrnila Grški vojno brodovje.
ATENE, 1. (Kor.) Lahko grško brodovje in voine ladje, ki se nahajajo v Sa-lamisu. se zopet vrnejo grški vladi. Vlada je sklenila, da bo uradno nastopala proti vsem, ki so odgovorni za decembrske dneve. Tudi napraun ministrom se ne bo delalo izjeme. ___
KITAJSKA ZOPET — CESARSTVO.
ŠANGAJ, 1. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Mladi cesar Hsun-Tung je proglasil nastop svoje vlade.
PEKING, 2. (Kor.) Reuterjev urad javlja: General Cang-Sun, voditelj vojaške stranke, je dne 1. julija ob 3 popoldne posetil predsednika in zahteval njegov odstop. Povedal je istočasno, da je cesar Hsun-Tung iz dinastije Mandžu zopet zasedel prestol._________
Gosposka zbornica.
DUNAJ, 2. (Kor.) Z ozirom na delovni program, ki ga je pričakovati, se bo prihodnja plenarna seja gosposke zbornice vršila najbrže 10. t. m.
Majorescu umrl.
BUKAREŠT, 2. (Kor.) Titu Majorescu je včeraj v starosti 77 let umrl za mrtvo-udom.
Španska proti plovitvl podvo^nikov v njenih vodovjih.
MADRID, 30. (Kor.) Kralj je podpisal odlok, ki prepoveduje podvodnikom voju-jočih se držav plovitev v Španskih vodovjih in zatekanje v španska pristanišča. Taki podvodniki bodo za čas vojne internirani.	, v ^ .'-XI
MADRID. 29. (Kor.) Po ministrskem
svetu objavljena nota naznanja, da je nemški podvodni k, ki je pobegnil v Cadix, danes zjutraj zapustil pristanišče in bil do meje španskega vodovja spremljan od dven španskih torpedovk._
Vprašanje miru In pravica na-refiotf do »dfllofte.
Odgovor vlade, oziroma ministra za vnanje stvari na tozadevna vprašanja posl. Daszvasskega (Poljaka) Stojana in Hrubana Cehov), v seji zbornice poslancev dne 27. m. in., je donesel veliko razočaranje. kakor je konstatiral ti*Ji posl. Rybar v svojem poznejem govoru. Razočaranje ie bilo tem veče, ker je prišlo ravno sedaj, tekom vojne, ko je pravica narodov do samodoločbe, do določanja svoje usode, vrhvno bojevno geslo.
Govorniki v parljfbientu so naglasah, da nikdo ne misli na to, da bi se »-otikal pravickrone, zajamčenih jej po konstituciji Vojno napoveduje in mir sklepa vladar- ali v »duhu demokratizma, ki zmaguje sedaj povsod širom Evrope, da je, da se zaslišujejo želje narodov m da se more potem vladar pri sklepanju miru opirati in sklicevati na voljo svojih narodov. — Vlada je kratkomalo izjavila, da ne priznava samoodločevalne pravice narrKlov za po-Iago trajnega miru. Razočaranje, ki so je doživeli ne le interpelanti, ampak vsa zbornica — kajti v teh hudih časih, ki nalagajo toliko žrtev in zahtevajo toli-
ko samor-remagovanja, jc vcndar-le to-Iažljivo, da se je ob takem važnem vprašanju, ko gre za tako visok interes vseli narodov, pokazalo sicer redko soglasje med njihovimi zastopniki. To pot so se tudi nemški poslanci in nemški listi — z malimi izjemami iz poznanih vzrokov — postavili na stran drugorodnih zastopnikov v obrambo pravice narodov do sa-mooiločevanja. Posebno nekateri nemški listi so vzeli izjavo vlade pod nož najostreje kritike. Tako piše n. pr. »Prager TagblatU:
»Suho in v usnjatem uradnem slogu govori nota o predmetu, ki razvnemlje ves svet. Niti diha človeške toplote, niti sle li kakeea produktivnega domisleka ni bilo čuti iz tega mojsterskega dela zastarelega birokratizma. Nota se upira domnevi, kakor da bi bila vlada priznala pravico narodov do samoJoločbe kot podlago trajnega miru. Sklepanje miru da je pridržano kroni. To pa je dejstvo, ki mu ni pri nas oporekal še nikdo. Vendar se to pot opozarja na izjavo grofa Czernina v »Fremdenblattu«, kjer je izrazil svojo pripravljenost za mir. Več vlada ni rekla. Ali pričakovati je bilo, da poseže z obema rokama po priliki, ki se jej je ponudila sedaj: da bi v ljudski zbornici, ki bi mogla dati njenim izjavam tolike resonance, rekla kaj več, nego se more povedat; v člaifku kakega časnika. Današnja izjava pa je bila veliko revneja, nego tedanje sporočilo v »Fremdenblattu«. — Vspričo razpoloženja, ki je vladalo v zbornici, se bo moral minister za vnanje stvari odločiti, da v novi noti poda narodom Avstrije definicijo svoje besede o častnem miru, in pesebno, da pojasni ono mesto, kjer je odklanjal pravico narodov do samodoločbe.«
Praška »Union« — torej glasilo Čehov
—	je zastavila nož kritike še globlje ia izdatneje, opozarjajoč, da je g. minister v protislovju — sam s seboj! V svoji noti v odgovor na noto provizorične ruske vlade z dne 14. aprila je izjavil gosp. minister za vnanje stvari, da je naša vlada posnela iz ruske note, da hočejo sedanji mogotci v Rusiji priti >Jb miru na podlagi pravice narodov do določanja svoje lastne usode! V tej izjavi da vidi avstrijska vlada vojni cilj. ki se popolnoma krije z vojnimi cilji avstro-ogrske monarhije, kakor jih je naglasi! on, naš minister za vnanje stvari grof Czernin!! -
Tako je odgovoril naš voditelj vnanje politike na izjavo ruske vlade pred par meseci. Sedaj pa odreka isti grof Czernin narodom vsako pravico do samodoločbe, oziroma do sodoločanja pri sklepanju miru! To protislovje, na katero opozarja praški list, je res očitno — kričeče.
Nu, iz tega intermezza v sedanjem našem političnem vrvenju morejo vsi narodi monarhije crpiti zlatega pouka. Kajti, prišlo je, kakor je pričakoval gori navedeni nemški list: glas soglasne obsodbe je napravil na vlado tolik utis, da je res prišla v istem svojem »Fremdenblattu« s pojašnjevanjem, da se s svojo izjavo ni hotela dotakniti pravic lastnih narodov, marveč da je bila nje beseCa namenjena le sovražnemu inozemstvu!
Vprašanje, ali in v koliko je to pojasnilo zadovoljivo in pomirljivo za prizadete narode avstro-ogrske inoiia rhije
—	to vprašanje puščamo na strani. Ker hočemo naglasiti ie dejstvo, da je soglasje v sodbi od strani narodov tako delovalo na vlado, da je čutila potrebo besede, ki naj bi pomirila, besede, s katero je samo sebe korigirala! Narodi so dobili torej pouk, kako izdatno bi mogli braniti svoja prava in utrjati svojo in pozicijo svojega parlamentarnega zastopa, kako izdatno bi mogli soodločati na določanja svoje usode, ako bi videla vlada pred seboj strnjeno falango teh narodov: bi mogli, ako ne bi vsled narodnega in političnega nasprotstva ne iz potkopavali veljave — drug drugemu! Pouk je to, da je ediirapot do izdatne brambe svoje pravice do samodoločbe v tem, da sami to pravico priznavajo drug drugemu, ako torej posta-\ijo svoje medsebojno življenje na princip brezpogojnega in lojalnega pripoznavanja popolne enakopravnosti! Tako bi prišlo do složnosti incO narodi in v tej složnosri hi tvorili nepremagljivo moč ne le napram vnanjemu svetu, marveč tudi napram tisi m notranjim faktorjem, ki se kar ne morejo spoprijazniti z mislijo na pravico narodov do določanja svoje usode — z mislijo na suvereno voljo narodov. V lastnih rokah narodov je njihova bodoča sreča!
Poslanec dr. Otckar Rybar o položaju.
V seji političnega društva »Edinostir, ki se je vršila v nedeljo dopoldne in so se je tudi udeležili zaupniki političnega društva Iz mesta in okolice, je podal naš državni poslanec dr. Otokar Rybar obširno poročilo o položaju, ki je nastal po sklicanju državnega zbora, in ielovanju naših poslancev.
Ljudska prehrana.
Gospod poslanec se >e bavil najprej z vprašanjem ljudske prehrane, za katero
Stran II.
»EDINOST" štev. 182.
V Trstu, dne 3. julija 1917.
je poudarjal, da }c bilo poleg velikih političnih vprašati], za naše poslance najvažnejše in tudi najnujnejše in so mu poslanci tudi posvečali največjo skrb ter skušali doseči, kolikor je le bilo mogoče. Le žal. da se ne more bogast\o živil, ki še vedno obstoji v drugi državni polovici, tudi v polni meri izkoristiti za nas. Na pristojnih mestih se je storilo vse. <da bi se glede ljudske prehrane doseglo vsaj to, da bi se nasa Primorska združila s Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo v eno oskrbo vanjsku ozemlje, kar bi pomen ialo za nas znatno i . idobitev. Seveda pa so posredovanja naših poslancev naletela pri tem na močan odpor na Ogrskem. Čemur ie vzrok velika ljubosumnost O-grov na njihovo državno neodvisnost. — Ogri so si znali tudi v tej vojni obvarovati svojo samostojnost in neodvisnost napram v;aki sili, videli so pač ra^-ii, da so naši polki branili v Karpatih njihovo ozemlje sovražnika, nikakor pa nočejo čuti o tem, da bi dali od svoje obilice živil tud! nam v tostranski državni polovici toliko, kolikor bi bilo potrebno. Poizkušalo se ie vse mogoče, a Ogri so ostali trdi in so popustili nekoliko le proti važnim drugostranskim koncesijam. Z ozimni na to pa. da se v armadi na soški fronti bore poleg naših tudi hrvatski in ogrski polki, se je sedaj sprožiia misel, da bi se zgoraj omenjene dežele združile v posebno skupno oskrbovanjsko ozemlje, kar bi bilo v korist tudi n. pr. Reki, kije zlasti glede zelenjave navezana na našo Liburnijo, in bi vsekakor seveda tudi olajševalo prehrano prebivalstva našega Priirorja. Ali se stvar posreči, ni mogoče j..jiičiii, karti Ogri so, kot rečeno, zelo sebi Ini in silno oprezni, da ne bi žrtvovali s\-( je državne samostojnosti. Vsekakor pa je ta akcija našla umevanja na naših ; :• T čanih mestih in se tudi v te:n pogledu kaže nekoliko usueha.
Nat( ie prešel gospod poslanec na i!Otrav?ief*clUična vprašanja.
jug« slovanski poslanci so našli, ko so! prSfei na 13una». jako neprijeten položaj, i B'vši ministrski predsednik groi Sturgkii se jt že pred vojno postavil na stališče, ta ne t'ela s parlamentom, da pariamen-j tu sp! h ni treba, seveda zanj. Ko je iz-g groi Stiirgkh in je prišel na prestol novi vladar, mu je biio takoj jasno, da li ctcda, p ; kateri je hotel vladati groi j Sli gkh. iil bila prava. Potrdil je tedaj j na čelu vlade moža. o katerem je biia zrar.o, da ie mož modernih nazorov, dr. F rberja, ki je takoj izjavil, da odstopa] < 1 vse! prtoiustavnosti, ki jih je hotel u-vesti groi Sturgkh potom ok troje v in ki so bile že uvedene s pomočjo § 14., ter1 ca hoče vladati s parlamentom in uvesti i reforme, ki so potrebne v Avstriji, le potom i a-lamenta. da je torej treba sklicati parlament. In to je tudi bilo popolnoma pravfino, zakonito stališče. Iz doslej še j r. -ia-nili raz'r-ov je -dr. Korber odstopil j In na čcto lWl je stopil mož, dotlej ne-i poznan v našem javnem življenju, groi Clatn-Martmic.
Že ime groia Henrika Clam-Martinica, ki je za Taaffejevih časov stal med prvo-borielj; češkega naroda, je obetalo izpre-nTcrnb-i na bolje, in res se tudi groi Clam-Mart lic, ki je stopil sedaj na čelo vlade, v s\ o jem prejšnjem političnem življenju ni kazal samo sina češkega kraljestva, temveč tudi sina češkega naroda, saj je bii v go-poski zbornici vtfiitclj one desnice, kateri pripadajo drugače sicer konservativni, a vendar necentralistični e!e-i eni, ki imajo v svojem programu federalizem proti germanizatoričnemu centralizmu levice, kjer se nahajajo nemško misleči člani gosposke zbornice, torej mož, ki je stal koiikortoliko na naši strani. Toda grof Clam-.Martinic je tekom vojne doživel preporod, toda ne v dobro, temveč v slabo. V vojni, ki se je je udeležil kot konjiški častnik, je živel v krogih, ki gledajo Avstrijo z vse drugačnimi očmi, kot pa avstrijski narodi, in se navzel ka-valcrijskih, vojaških nazorov, tako da I otem, ko se je vrnil iz vojne, ni bil več rrejšnji voditelj desnice, ne več prvobo-ritelj za češko državno pravo, temveč zagiizen zastopnik centralizma, germanizacije. Proglasil je takoj, da vse Ciio, česar se n: u; al izverti groi Stiirgkh z ok-troji, izvede brez parlamenta in proti parlamentu. Storiti je hotel, česar se ni tipal zahtevati neben pameten nemški polž k. da. še več. če:ar se ni upal zahtevati iud: n...':\«-.!i\aliKiši Nemec — radikalnejši je hotel bili od \Vt iia ^ nega. Poslanec \V !f se r.i upal zahtevati stvari, katere ie gri/i Clain-Martinic proglasil za svoj program in je žnjimi iznenadil celo nemške pu lance same. Saj je izjavil koroški nemškonaci'onalni poslanec dr. 'Stein-wc:idcr v nekem članku, da je norost, če bi se hotele nemškonacijonalne zahteve izvesti potom oktrojev, ker bi se s tem razburjala vsa nenemška javnost in ozlo-voljali vsi nenemški poslanci. Razumljivo je, da je moralo sl!no iznenaditi vso ne-tiemško javnost, '.a je po dr. Korberju prišel m "ž. Vi yč nastopal še vse drugače krt pa \Vo!t in njegova lepa družba.
Da prepriča Nemce o svojem popolnem no:ra:jem preobratu in da izvede nameravano germanizacijo z nemškim državnim jezikom, jezikovno razdelbo Češke itd., si Je \zel za pomoč dva nemška ministra, dr. Urbana, ki je sicer drugače še dosti trezen mož, i:i pa znanega dr. Ba-emreitherja, ki naj bi bila nekaka poroka za izvedbo onega, kar je nameraval. — Stvari so se pripravljale, a niso se izpolnile. Načrti so bili že izdelani. Minister za notranje stvari HanJel je imel nalog za to in je tudi izdelal načrte; zato je bil poklican v ministrstvo. Kot zagotavljajo Nemci sami, je nekega dne poklical grof Clam-.Martinic Nemce k sebi in jim izjavil, da se prihodnji teden urede po-
tom oktroja nemški državni jezik, jezikovna razdelitev Češke in še nekaj drugih takiii ukrepov. Toda tudi to se ni izpolnilo.
Izbruhnila je ruska revolucija, zmagala je ideja demokratstva, ideja pravice narodov do samodoločbe, pravice, da narodi sami odločajo o svoji usodi.
Naša vlada je stala pred evolucijo, ki je ni pričakovala, ki pa je vzbujala upanje, da pride skoraj mir. Ruska demokracija, si je namreč pofcg popolnega preustroja v notranjosti zapisala na svojo zastavo tudi mir. Proti docela demokratski, revolucionarni Rusiji ni bilo več mogoče vzdržati fikcije nemške Avstrije in ne nadvlade Nemcev, in to temmanj, ker se Rusija ni. pokazala samo demokratska^ temveč tudi slovanska. Zasluga ministra zunanjih stvari, grofa Czernina je, da je spoznal, da bi uveljavljenje nemških »belangov« po ruski revoluciji zelo škodovalo naši •Jržavi ne Ie pred entente, temveč še prav posebno pred Rusijo, da ni pričakovati miru od Rusije, dokler vlada pri nas goli absolutizem. Tako so padli nemški »be-lar.gi«. Clam-Martinic je kar čez noč iz-prer.ienil svoje prepričanje in tako zelo razočaral Nemce._(Konec jutri.)
Razne politične vesti.
»Češčenje«, ki Je žaljenje! Dunajska »Information« je priredila posebno izdajo povodom obletnice strašnega atentata v Sarajevu. Samo ob sebi razumljivo je, da | so vsi spisi posvečeni posvečenemu spominu pokojnrka, da se naglašajo vsa izredna svojstva, ki so di-čila tega cesarskega princa v tako bogati meri. To nalogo so gg. pisci rešili z največo vnemo in bi zaslužili vso pohvalo, ako bi bili pre-vidneii in da se jim niso vkradle vmes nekatere trditve, ki druga- drugo — izključno! Da damo le en primer! Na enem mestu ie čitati, da je bil nadvojvoda Fran Ferdinand, ki je prvi izpoznal potrebo izpopolnitve razmer narodnega ravnotežja v državi v smislu, v duhu, pospeševalnem za slovansko stvar, in ki je že leta neumorno deloval na določitvi smeri za uresničenje te svoje ideje ljubljenke!« — \a drugem mestu, takoj v sosednji koloni, pi pišejo: »Z ogrske strani se gotovo nočejo vtikati v notranje stvari Avstrije, aH. če v avstrijskem državnem zboru od češke in jažno-slovanske strani čisto odkrito zahtevajo tako imenovano »zdru-[ žei.je teh narodov, ki bi mu sledilo razkosanje ogrske države; — če se sedmo-graški Romuni v državnem zboru poživljajo, nai se pod habsburškim princem združijo z Romuni v Avstriji, kar bi tudi šlo za razkosanjem Ogrske; — če avstrijski minister za deželno brambo pl. Georgi mora v odseku pripovedovati več nego pikantna dejstva o vedenju čeških krde! c. in kr. vojske: potem se smejo na 'Ogrskem vsai čuditi na tem in si ustvariti mnenje, da bi bil pokojni nadvojvoda Fran Ferdinand hitro in energično napravil konec tem rovarjenjem! .... Duh Frana Ferdinanda zahteva, da se ne v Avstriji, ne na Ogrskem ne sinejo oglašati elementi, ki so j:m stremljenja identična z enimi entente! K temu spada pre*_ vs-mi uresničenje ideje-ljublienke Frana Ferdinanda čhft tesneie zveze med Nemci in Madiari v nepremagljivo falango! Na bojnih frontah se je ta falanga maščevala za dogodek v Sarajevu v zaledju in v miru, pa mora obstojati dalje, jo mora cesar in kralj Karel podpirati, da se uresniči delo Frana Josipa I. in Frana Ferdinanda.« — Da začnemo s koncem! Mari se ne greši tu proti zahtevam spo-štovania. dolžnega nositelju krone, s tem, da se ga v obliki zapovedi opozarja na to, kar mu je storiti?! Mari se ne pregrevajo tudi na svetosti spomina Frana Josipa in Frana Ferdinanda s tem, da se njiju I imeni zlorabljate v tako očitno tendenčne svrhe ?! Mari sc izkazuje spoštovanje spominu pokojnega vladarja in sedaj tudi i pokojnega prestolonaslednika, ako se; ! spomin na tragično smrt poslednjega j loskrunja z nameni suinničenja na škc*Joj Slovanov monarhije: Cehov in južnih! Slovanov in Romunov? Najhuja žalitev pa se nam vidi v tem, da pripisujejo pokojnemu nadvojvodi — dve ideji-ljubljen-ki. ki pa ste tako malo združljivi druga z drugo, kakor sta n. pr. voda in ogenj. Potemtakem bi bil pokojni Fra«n Ferdinand velik pospeševatelj slovanske stvari v monarhiji, kajti on prvi da ie izpoznal po-' trebo, da je zadovoljenje Slovanov v interesu države! Ob enem pa da je stremel za tem, da se v interesu monarhije ustvari reirško-mad'arsk« falanga proti aspiracija m istih Slovanov!! Rccite nam sedaj, ali se ne podtika tu pokojnemu nadvojvodi neiskrenost, dvoličnost?! Naj je že bil nanian takega podtikanja, ali ne — ali do takega zaključka bi morali priti, ako ne bi bili poznali vse kristalno čiste indi-, viduvalnosti pokojnega nadvojvode kot j pokllcanca. da s prestola vodi usodo narodov, kakor tudi kot — človeka! Tam i gori v višinah in v nižinah med ijudstvoin ga je bila sama plemenitost. Hoteli smo i naglasiti: da na tak način se ne izkazuje spoštovanje do cesarskega princa nam vsem svetega spftnina!_
Aorevf zacijske stvari.
GOVEJE MESO.
Jutri, v sredo, 4. t. m., se bo prodajalo goveje meso proti izkaznici £a živila in proti izročitvi izkaznice št. 5 (za rnarme-iado). Na vsako izkaznico št. 5 se bo moglo dobit; */• kg mesa, — Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: I Benedettich, ul. Boroević 45, CaHin, uL ' Boroević 18, Trocca, ul. Commerciale 3, i Cadorim, ul. nadvojvode Josipa 11, Quin-i tavalle, ui. Poste 3, Taverna, P. Ponte-■ rosso 4. Visintini, ul. Cavana 22, Bene-
dettich, nI. S. Sebastiano 3, Vattovatz, ul. Giustinelli 5, Fabbro, ul. S. Vito 7, Bruna, ul. Beccherie 1, Levi, ul. Becche-rie 11, Polacco, ul. Beccherie 47 (samo za Žide), Pasqualini, ul. Marije Terezije 41, Polacco, ul. Tor rente 30, Pinter, ul. Far-neto 9, Lenarduzzi, ul. Amalia 23. Polli, ul. Acquedotto 15, Malusa, ul. Parini 11, Pangoni, ul. Giulia 18, Vattovatz, ul. Oiulia 17, Saulich, Kjadin-Sv. Alojzij 668, Periatti, ul. Barriera 4, Depace, ul. Bar-riera 26, Cossich, ul. Ugo Foscolo 2, Jen-co, uL Istituto 4, Polacco, ul. Settefontane 46. Gooperative Operaie, ul. Settefontane, 1'otische, ul. del Rivo 34, Rizzian, ul. deli' Istria 1, Cau, ul. S. Marco 34, Rocco, ul. S. Marco 2, Godina, Skedenj 50, Gatznig, Skedenj 138, Sinigaglia, Bar-kovlje 41, Punter, Greta Zgornja.
CENE:
Prednji deli s priklado po K 6]72 kg,
zadnji deli s priklado po K 7*84 kg.
» ♦ »
KONJSKO MESO.
Danes in jutri se bo prodajalo konjsko meso v naslednjih mesnicah:
Zerovnik, ul. Mura 7, Fisulich, ul. Fer-riera 29. Visintini. ul. Tesa t, Battistella, ul. Solitario 22, Vidmar, ul. Industria 5, Ursich, ul. Tesa Fabbri, ul. Boroević 7, Guanin, ul. Cavana 8, Bergamasco, ul. Pane 8, Enei, ul. Ugo Foscolo 24, Enei, ul. Molingrande 12. Guanin, ul. Farneto 1, Lisiak, ul. Industria 8, Bonettini, ul. Me-dia 34, Siolino, ul. Castaldi 3, Rossi, ul. Farneto 3, Nordio, ul. Montorsino 7.
Cena: _ po K 3'60 kg.
Domače vasfi.
Prisilno cepljenie v nekaterih okrajih mesta in predmestja. Vladni komisar razglaša: Da se uspešno nastopi proti osep-nicam. ki se razširjajo v nekaterih delih našega mesta, je c. kr. na-mestnišivo odredilo prisilno cepljenje za vse prebivalce okrajev Sv. Marije Magdalene Zgornje. Carbole Zgornje, Kotonje in nekaterih delov okrajev Sv. Jakoba in Nove mitnice. Operacije bodo izvršili vojaški zdravniki na mestih in ob dnevih, ki so navedeni s^odai. Vsi prebivalci goriimenovamh okrajev brez razlike starosti se morajo podvreči cepljenju. Ako pa so bili že cep-lieni tekom zadnjih štirih let (1914—1917), rucraj > osebno predložiti tozadevno izpričevala Izvzeti od dolžnosti, da - pridejo na cepljenje, so samo šolski uocnci v starosti 6 do 12 let, ki so bili cepljeni že v šolah. — Redarstveni organi bodo pazili na to, da bodo prebivalci navedenih okrajev po redu prihajali v lokale, kjer se bo vršilo cepljenje. Cepljenje se bo vršilo po naslednjem načrtu:
V sredio, 4. t. m., ob 8 dop. — Salezijan-sko zabavišče, ul. delFIstria 90, za Sv. M. Magd. Bivio od št. 1—79: v sredo, 4. t. m . ob 8 dop. — gostilna S^rasin. Sv. M. M. Zg. 180. za Sv. M. Matgd. . Zg„ Sv. Ano od h. št. 96—206; v sredo, 4. t. m., ob 4 pop. — Salezijanško zabavišče, ul. deli' Istria 90, za Carbolo Ponziano Zg. od h. š(. 1—54; v sredo, 4 t. m., ob 4 pop.
—	gostilna Serasin, Sv. M. M. Zg. 180., za Sv. M. Magd. Zg.-Valle od h. št. ?40—377; v četrtek, 5. t. m., ob 8 dop. — Sal zab., ul. 'deli' Istria 90, za Carbolo Ponziano Zg., od h. št. 58—92; v četrtek,
5	t. m., ob 8 dop. — gostilna Serasin, Sv. M M. Zg. 180 — za Sv. M. M. Zg. Valle od h. št. 378—477; v četrtek, 5. t m., ob 4 pop. — Sal. zab., ul. deli' Istria 90, za Carbolo Ponziano Zg. od h. št. 93—136; v četrtek, 5. t. m., ob 4 pop. — gostilna Serasin, Sv. M. M. Zg. 180, za Sv. M. M. Zg., Campenelle od h. št 491—567; v pe-tek, 6. i. m., ob 8 dop. — Sal. zab., ul. deli* Istria 90. za Carbolo Ponziano Sp. od h. št. 150—202; v petek, 6. t. m., ob 8 dop. — gostilna Serasin, Sv. M. M. Zg. 180, za Sv. M. M. Zg. Campanelle od h. št. 568—661; v petek, 6. t. m., ob^4 pop.
—	Sal. zab., ul. deli' Istria 90, za Carbolo Ponziano Sp. al h. št. 203—246; v petek,
6	t m., ob 4 pop. — gostilna Serasin S. Vi. M. Zg. 180, za Sv. M. M. Zg.-Campa-
i nelle o»J h. št. 663—739; v soboto, 7. t. in., ob 8 dop. — Sal. zab., ul. deli' Istria 90, za Carbolo, mornariški hospic od h. št. 280—335; Carbola, smodnišnica od h. št. 380—487; v soboto, 7. t. m., ob 8 dop. — Kolonja N. P. 64 poslopje Zeppar, za Ko-lonjo, strada nuova 1—46, mondo nuovo 56—104; v soboto, 7. t. m., ob 4 pop. — Kolonja N. P. 64 poslopje Zeppar, za Kolon jo, Montefiasco.ie št. 116—224; v soboto, 7. t. m., ob 4 pop. — Kolonja N. P. 64 poslopje Zeppar, za Kolonio-Kolonjo na hribu štev. 241—459. — Načrt za cep-lienjc v drugih okrajih se objavi pozneje.
Glas iz vojske. Zadnji »Mir« priobčuje dopis pod zgornjim naiipisom. Prišel je iz vrst bojevnikov. Po daljšem uvodu piše na naslov domovine, nje zastopnikov in njih, ki »se sklicujejo na nas — neme«: Nikogar ne maramo uničiti, a hočemo, ća tudi naš rod ostane. Spoznali smo, da naš narod nima le nasprotnikov, ki so krivo poučeni o nas, ampak še več takih,, ki jih pohlepna zloba žene proti nam, maloštevilnim, revnim, zapuščenim. Udarilo se je in še se udriha po pastirjih, da bi se razkropile ovce in postale plen volkov nenasitnih. Ce pa jastreb davi kokljo, k'do se bo Čudil, da piščeta čivkajo v smrtnem strahu? Ali se ne skrivlja v bolesti črv, če je stopila nanj neusmiljena noga? Kako naj ne zaplakajo otroci, ki jim žandarji uklepajo mater? In kje je oče, ki bi govoril ciganom o kupčiji, te so prišli krast njegovo deco? Ne, narava, človeška narava je. ki v trpljenju Ječi m izpreminja svoje lice; ki toži, če se ne more drugače rešiti svoje bolečine. Zato smo tri leta strmeli začudenja, da naši vodniki molče, ko bi imeli toliko govoriti; da ne najdejo glasu in ne palice pastirji, da bi odpodili volkove, ki so se vrgli na njihovo črcio.
Borili smo se s stisnjenimi zobmi, s srdom v obupanem srcu, da odganjamo sovražnika nazaj zato, da nam doma volkovi nemoteno vlamljajo v staje. Kdo si more predstaviti, kdo umeti bolečino srca, ki smo jo nosili s seboj po bojiščih, vedoč, da r.am doma ne propadejo le domačije, ampak tudi 'ouše? In vendar! Trpeči in umirajoči pod tujim imenom, smo prenesli, kar morejo prenesti le naša, v trpljenju rojena in odgojena srca. Le malo nas je tolažilo spoznanje, da naši zastopniki ne govore, ker so jim zapečatili usta in jim pokazali vislice. Trpeli smo stanovitno, brez besede, trpeli bolj v srcu, nego na telesu; ne kakor nemški In madjar-ski ali poljski tovariši, ki jih je navduševala zavest, da se bore tudi za narod svoj; trpeli smo dvojno kot Slovenci in Hrvatje, ki za državo trpe, doma pa se jim podirajo domovi, zapirajo pastirji, izumirajo družine. Zdaj pa je čas, da izpre-goverimo tudi mi, nemi. Sam cesar se je usmilil naše bede in odprl narodom usta. In mi pravimo: tri leta smo trpeli vsled molka naših vodnikov dvojno. Zdaj pa, ko so govorili, so nam govorili iz srca, iz dna duše. Iz njih ust je vrel na dan naš srd, naša bolečina. Vemo, da so govorili tudi iz strahu pred nami. Kajti gorje mu, kdor je naš glasnik in še zdaj ne bi govorili Gorje mu, kdor čaka, dokler nas ne mine potrpežljivost in upanje ter izpre-govorimo mi nemi svojo sodbo! Cesa še nismo dali državi? Kaj nam še more vzeti vojna? Vse smo žrtvovali, zaupajoči v zmago resnice in pravice. Zato nam ni mogoče več škodovati; zato zahtevamo, Ja se govori jasno in odkrito, naravnost in brez ovinkov, kakor se je začelo, tudi dalje. Ce smo mi obsojeni, da pademo, petem ko smo tako trpeli, hočemo videti pravico za svoje otroke. Mi umrjemo za svobodo države, država pa mora dati svobodo tudi najmanjšemu svojih narodov. Borimo se proti usužnjenju države in ne za suženjstvo svojega naroda. »Tu'ii za las ne odnehati od pravic, ki jih je dal Bog vsakemu, tudi našemu narodu. Boriti se odločno, brezpogojno, proti vsakomur,
ki krati ali ovira pravice naroda!« To klicem:) svojim voditeljem in njihovim nasprotnikom, mi, ki hočemo v svobodni državi svobodni dom. kadar se povrnemo iz bojnih gora in planjav.« — K'-io bi se mogel odtegniti pretresljivemu vtisu, ki ga napravija ta obupni klic iz strelskih jarkov?! Koliko misli, koliko grenkih čut-stev nam se vzbuja v duši! Pisati bi morali cele članke, da bi plastično izrazili vse to, kar čuti pisec tega »glasu iz vojske-! Posebno bi želeli, da bi tisti faktorji, ki se napram sovražnikom sklicujejo na boritelje v dokaz za opravičenost svoje borbe, za svetost svoje stvari: da bi si globoko vtisnili v zavest »glas iz vojske«: »Borimo se proti usužnjenju države in ne za suženjstvo svojega naroda!«
Letni občni zbor organizacije oskrbnic vojniških sirot se vrši v nedeljo, 8. t. m. ob 11 dcp. v dvorani Schillerjevega društva. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora po predsednici; 2. poročilo o delovanju; 3. blagajniško poročilo; 4. volitev razsodišč; 5. razno.
Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa je 2. t. m. umrl pešec Anton Berzan. Pogreb se bo vršil danes, 3. t. m., ob 4 pop. iz omenjene bolnišnice na vojaško pokopališče.
Izgubila je v nedeljo, zjutraj, od 7 <io IV2., v Barkovljah od cerkve pa do tramvajske postaje neka žena, mati petih otrok, ki ima moža pri vojakih, črno torbico z manjšo svoto denarja. Pošteni najditelj je naprošen, da prinese torbico z denarjem proti primerni nagradi ali na policijo ali pa v naše uredništvo.
Mestna zastavljalnica. V sredo, 4. julija, se bodo od 9!2 dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene na svetlomodre listke serije 137 in sicer razne prejšnje številke; popoldne od 3M> do 6 pa se bodo prodajali nedragoce-ni predmeti, zastavljeni na zelene listke seriie št. 140 in sicer od št. 3001 do štev. 4200.
Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okosih. PošUeio naj se v Narodni dom.
ŠTMULI OGLASf-š!
I—I|—s *e računajo po 4 stot. besedo. ?r—i ' L-JL-1 kastno tiakaoe btaede m racu- LJJrJ -JrrL- naj o enk at	— Najmanj
ULJ : pristojbina snaia 40 stotink. . LJLJ :
. t izvrstno vino Ss^V«^"^* "X
t'arint a 12. Urš č.	120^
fnrffl železne, lesene, oljeve, petroljeve, ben iJUliC ciae in mineralnega clja kaj uje Kur-1 Settefontane 1.	" 1211
Tnfcnlrfltmff sprejme takoj kot začetnico po-
10»imuniU Steno gospodično 17- 13 letno veščo-*lovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Oglasiti se je v nI. Barriera vecchia št. 2. tobaka m a	1211
!f(*6F?1 slnžk'.njo, prednost imaj » begunke. Na-flov pove Ins od<i. Edin« si i	A i
Nfl Itttlrffi? jezern jše Natančn jša pojas-llU PrUUUj nila daje Ivan Kovači Sv. Ivat Breg št. 1 19.	M>7
Hlinilfam bakljo vsake vrste, cunji*, bombaž. HUpUjulil F. Babic. Moiin grande 0. 1210
Hi nI ft iti i M fin uti,elJic3 P dučuje z gotovim UlJ/tUliillUHU uspehom po najhitri ji in najlažj-metodi otroke in odrasle (gospe, gospodične in <;-spodei nemško in slo ensko na svojem domu po zmerni ce i. informacije od K-H. I lica Chiozza 27 III. n II. >topnice zadaj a dv rišču vr. 8 Al
YCf*0 (9 m'jhno meblirauo stan vanje s ku-ljvtZ	h;njo. Ponudbe pol Sta iovanje" na
Ins. odd Edinosti.
0 nulom se odda oba s prostim vhodo u. — IlUJCllI Commerciale 14. I. vr 3. desn«. iB 5
VllO vsake vrste ki puje Jakob Margon. Via frilfiljt* Solitario 21 <pri mestni bolnišnici; 11<5
EntnAKt? Anton .lerkič pos nje v svojem ateljeju I UlU^liU v Trstu. Via delle Poste št 10. 4u7
I JADRANSKA BANKA I
Trst, Via Cassa di Risparmio 51
(Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 13,203.000.—
FILIJALKE : Dunaj Tegcthofsttasse 7—9. DubiovnJk, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zad«-.
VLOGE NA KNJIŽICE ——— 1 O	--= <$2 0 ■
od dneva vloge do dneva vzdiga. Kentni davek p ačaje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. - Akredetiri. čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča.
KUPUJE IN PRODAJA : vrednostne papirje, I rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritetc. i delnice, srečke itd — VALUTE IN DEVIZE PREDUJMI na vrednostne papirje in bla'-jo ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSITS PROMESE. — — Prodaja srečk razredne lote rije Zavarovanje vsakovrstnih papirjev prot: knrzni izgubi, revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Borzna naročila. — Inka^o.
MENJALNICA.---ESKOMT MENIC.
Telefoni; 1463, 1703 in 2676. Uradne vrss od 9 da t popoldne. Brzojavi: JADRANSKA.'
——M—
^ -^
| vsaki važer g ;
■V	t i
g ob 9'/, S
vela litt paa?f
I RT Vstopnina K V-	^
ga^^--J
ISrbež — Znoj — Solnčni lišsj -— LupsRje koze — Krasta in g psge — Kožne boEezni-me- h hurjš — Otekline in rane, g
Gotovo sredstvo proti tem je |
JANTROVA MAST, jj
ki ne maže in je brez duha. — Mal	I
lonček K 3, veliki K 5, obiteljski K 9.	1
Poleg tega Jantrovo milo K 4.
Glavno skladišče: Vladko Bartulić,	|
Zagreb, Jelačičev trg 19.	jj
Izdelovatelj: Gero Šandor, lekarnar, i ■	v Nagykor6s-u št. 83.	|
Mm^G^Pii^
v Trstu se Je preselila na Corso St. 15
v bivšo zlatarnico O. Zercowitz & Fi([Ho.
Velika Izfcera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čirntik |
v Trstu, ul. Poste vecchle RS 12, vogal ulice delle Poste. ^
Izdiranje zobov brez	II
bolečine.	■ Plombiranje.
UMETNI ZO!3JE	;:j
Iščemo nujRS gospede, ki bi se bavili z nabiranjem voieio-^oseliSnili zavarovani med slovenskimi krogi mesta in tržaške okolice - Prednost imajo tisti, ki so vpeljani pri vojaštvu. Stalna mesečna plača in visoka provizija. -Zagotovljena ekzistenca tudi po vojni.
lloslov pove Inserolni oddelek „Edinosti" pod Stsu. m