6U 855^ A/X osreo^jA MjuaCA Janina plačana » gotovini RLmurtSKI DNEVNIK Abb. postale T gruppo Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 27 (10.547) TRST, sobota, 2. februarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ 0vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V SKUPNI IZJAVI PO NEFORMALNEM SESTANKU V FRANKFURTU VEČINA OLIMPIJSKIH ODBOROV ZAH. EVROPE PROTI BLOKOVSKEMU TOLMAČENJU ŠPORTA Sestanka so se udeležili predstavniki sedmih držav EGS, Norveške, Španije, Švice in Egipta ^ Carterja bojkot ni politična poteza - SZ poziva ameriške atlete k trezni presoji Jj^NKFURT — V organizaciji J irga olimpijskega odbora in v* Pobudo italijanskega CONI je bil 0ij aj.v Frankfurtu posvet enajstih »iških odborov. Ob koncu za-po j ? so Predstavniki objavili sku-v a°'ument> v katerem se vsi za-olin, 8?° za reden potek letošnjih 7,1« iger v Moskvi, del^?-rmalne8a srečanja so se u-t]an.1 Predstavniki sedmih držav sta EGS (Francija in Irska ni-zastopani zaradi časovne Eeirn ’ Norveške, Švice, Španije in enaisri, ^ dolcumentu predstavniki tnaiT1” odborov poudarjajo, da i-stnih f31110 olimpijski odbori pri-l^pjO^odločanja o udeležbi na o- nZ .skladu z olimpijsko listino in ; mi Pravili so udeleženci posve-^ mrazili trdno voljo in željo, da ne .‘Razumno s sklepi mednarodni3 olimpijskega cdbora, atleti držav udeležijo iger v Mo- „2kd športniki moramo ohraniti ne smemo na noben način binu„ ; da se tudi v ta svet vrine de; ?Vska politika,* je po srečanju dodal pre tiskovni konferenci, pNn j ihore zamišljati olimpij-#?iV^tska “rez Američanov. Zato l , zveza poziva ameriške J? o iv.. trezni presoji, ko odloča-> Llan» v sovjetsko glavno | Ji*'’ AP); Predstav- f.tokih ,i . odlHiruv zahodnoev-arzav med tiskovno konfe- BRUSELJ — Vse kaže, da so pogajanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo pred zaključkom. Italijanska tiskovna a-gencija ANSA poroča, da so ob koncu včerajšnjega kroga pogovorov med predstavniki Jugoslavije in EGS objavili skupno poročilo, v katerem je rečeno, da so pogajanja privedla do znatnega zbližanja stališč, tako da bi že v prihodnjih tednih lahko prišlo do podpisa sporazuma. Predlogi gospodarske skupnosti, pravi ANSA, upoštevajo osnovne zahteve, ki jih je postavila Jugoslavija tako na zadnjem krogu pogajanj, kot na pogovorih med predstavniki izvršne komisije EGS in jugoslovanskih oblasti. Novi sporazum, ki bi ga utegnili podpisati že med obiskom predsednika izvršne komisije EGS Jenkinsa v Beogradu 20. februarja, upošteva tudi osnovne značilnosti Jugoslavije, ki je sredozemska, neuvrščena država in država v razvoju. Jugoslovansko delegacijo je vodil član zveznega izvršnega sveta Stojan Andov, delegacijo EGS pa odgovorni za odnose s tujino Nemec Willy Haferkamp. Oba sta ugotovila, da so pogovori potekali v zelo dobrem vzdušju in da sta obe strani pokazali željo, da bi okrepili gospodarske in dobrososedske odnose med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, zaključuje poročilo italijanske tiskovne agencije ANSA. V Bonnu srečanje Schmidt - Jenkins BONN — Nemški kancler Helmut Schmidt se je včeraj sestal s predsednikom komisije Evropske gospo- darske skupnosti Jenkinson. O vsebini pogovora niso izdali nobenega uradnega sporočila, vsekakor je glasnik Bundestaga izjavil, da sta se Schmidt in Jenkins pogovarjala predvsem o vlogi EGS v sedanjem mednarodnem položaju ter o politični situaciji na Bližnjem vzhodu. Kar zadeva odnose med (iržavami članicami deveterice, je nadaljeval glasnik bonske vlade, pa je Schmidt razložil gostu stališča ZRN glede ostrega britanskega stališča do finančnih vprašanj EGS ter nedavnih težav, ki so nastale na kmetijskem področju. Voščila predsedniku Titu Generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj Novoizvoljeni odbor ŠK Kras iz zgoniške in repetabrske občine, zbran na svoji prvi seji v Zgoniku, vas naproša, da posredujete tovarišu Titu, naše iskrene želje za čimprejšnje okrevanje in da oi bil še naprej na čelu jugoslovanskih narodov in narodnosti ter prispeval za mir in sožitje v svetu. ŠK KRAS Zgonik - Repentabor * • • Člani SP D Igo Gruden in ŠD Sokol iz Nabrežine zbrani na občnem zboru izražajo željo, da bi predsednik Tito, čimprej okreval in nadaljeval svojo politično, in državniško dejav nost. Nadalje želijo, da bi jugoslovanski držatmik še vedno trdno vztrajal in vodil boj za mir in sodelovanje med narodi. otipljivih rezultatov. V večernih u-rah pa je policija našla nedaleč od kraja atentata avtomobil eksplozije razmesarjenim truplom. Ni pa še znano, ali je to odkritje povezano z atentatom. Kot znano, je najbolj skrajni ah tako imenovani vojaški oddelek baskovske separatistične organizacije ETA prejšnji ponedeljek izvedel teroristični atentat v Bassauriju pri Bilbau, v katerem je izgubil življenje agent guardie civil, pet ljudi pa je bilo ranjenih. Tarča atentatorjev so skoraj vedno policisti, predvideti pa je, da se bo teroristična ofenziva v prihodnjih dneh še zaostrila in to zaradi volitev za sestavo baskovskega deželnega parlamenta, ki so na sporedu 9. marca letos. Na splošno je torej položaj v Euzkadiju zelo napet pred skorajšnjimi volitvami, ki bi morale odločati o avtonomiji ter o bodočnosti te dežele. Demokratične sile, ki zavračajo strategijo terorizma in nasilja, so spričo nedavnega atentata zelo zaskrbljene, ker skrajneži ETA s terorizmom objektivno samo krepijo stališča tistih, ki v vojski in v državnih inštitucijah zagovarjajo politiko »trde roke* ter se ogrevajo za represivne ukrepe. Iz španskega glavnega mesta prihaja vest, da je pokol šestih policistov guardie civil močno odjeknil predvsem med tistimi vojaškimi krogi, ki že dalj časa očitajo Suarezovi vladi, da ni zmožna učinkovitejše borbe proti baskovskemu terorizmu. V Bilbao pa je medtem sinoči prispel notranji minister Ibanez Freire, ki je nemudoma sklical sestanek policijskih in vojaških poveljnikov baskovskih dežel. V poznih večernih urah je socialistična stranka Euzkadija (baskovska sekcija španske socialistične delavske stranke PSOE) izdala dokument, v katerem zelo ostro obsoja umor šestih policistov ter naglasa, da separatisti ETA s takimi zločinskimi metodami podpirajo le fašiste in reakcionarne kroge. Baskovski socialisti ponovno pozivajo vse demokratične, politične in družbene sile v Euzkadiju, naj čimprej ustanovijo »Fronto za obrambo demokracije v Baskiji*. (st) Požari v milanskih veleblagovnicah MILAN —' Nekaj po 20. uri so v treh različnih veleblagovnicah v Milanu izbruhnib trije požari. Gasilci so v razmeroma kratkem času požare pogasili, pa tudi škoda ni pretirano velika. Preiskovalci vsekakor menijo, da gre za atentate, čeprav si m doslej nihče prevzel odgovornosti za atentate. V dveh podružnicah Stande je samodejni protipožarni sistem, ki se sproži, ko temperatura preseže gotovo mejo, sam stopil v akcijo in požar pogasil. SEJA MINISTRSKEGA SVETA Vlada dvignila na trideset milijard lir letno dotacijo posebnega sklada za Trst Zakonski osnutek predvideva 15-letno finansiranje sklada Pozitivna ocena tržaških gospodarskih in političnih krogov RIM — četrtkovo srečanje med predsednikom vlade Ccssigo, sekretarjem KD Zaccagninijem in odgovornim urednikom strankinega glasila «11 Popolo* Belcijem je bilo očitno uvod v včerajšnjo sejo vlade, med katero so ministri med drugim podaljšali za 15 let finansiranje tržaškega sklada in dvignili letno dotacijo od 10 na 30 milijard lir. Ko je ministrski svet odločal o tržaškem skladu, je seji prisostvoval tudi predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Antonio Comelli. Tržaški sklad je bil ustanovljen leta 1955, upravlja pa ga tržaški vladni komisar sporazumno S‘ posebno komisijo za Trst. Zakon, ki je določal finansiranje dosedanjega sklada v višini 9.700 letno, bi'zapadel prihodnje leto. Finančna sredstva iz sklada so doslej uporabili za razne posege na gospodarskem in družbenem področju, med katerimi gre omeniti posege v korist industrijske cone, pristanišča in ljudskih gradenj. Osnutek, ki ga je vlada odobrila na včerajšnji seji, dviga letno dotacijo sklada od 10 na 30 milijard lir začenši že z letošnjim letom. Ob koncu dopoldanske seje vlade je predsednik deželnega odbora Comelli dal priznanje vladi za njeno konkretno in učinkovito ukrepanje v korist Trsta. Pri tem je zaželel, da bi ta sredstva bila na razpolago mestu v najkrajšem času, da bi si pristojni organi lahko prevzeli — kot dopušča zakon — večletne obveznosti. V tem okviru je tudi poudaril prizadevnost dežele za okrepitev proizvodne vloge našega mesta. «Ta sredstva — je dodal Comelli — ki so namenjena posegom na gospodarskem in kulturnem področju, se pridružujejo tistim, ki jih je vlada odobrila /, zakonom o ratifikaciji osimskih sporazumov. Zaradi tega se zahva ljujem našim poslancem, tudi v imenu deželnega prebivalstva^ za njihove pobude v korist Trsta.* Vladni sklep je imel precejšnji odmev v mestu zlasti v gospodarskih krogih in na deželi. Predsednik tržaškega sklada, socialist Ar-naldo Pittoni je v daljši izjavi poudaril, da gre za ukrep izrednega pomena za tržaško gospodarstvo. Trst — je dejal — bo lahko računal na globalno finančno podporo 450 milijard, kar dopušča komisiji za Trst in vladnemu komisariatu uresničitev organskih in dolgoročnih načrtov. Pri tem se bosta lah ko poslužila tudi člena, ki dopu šča večletne obveznosti na račun bodočih proračunov.* «Z novimi sredstvi — je nadaljeval Pittoni — bomo lahko finansirali področne načrte za tržaško pristanišče, za industrijsko cono, za univerzo, za bolnišnico. Lahko bomo omogočili dopolnitev del, ki zahtevajo dodatna sredstva zaradi podražitve materialov in cene dela.* Ob koncu je Pittoni še naglasil, da včerajšnji zakonski osnutek dokazuje, da država namerava zagotoviti Trstu podporo, ki bo omogočila mestu, da prebrodi sedanjo gospodarsko konjunkturo. Važnost vladnega ukrepa sta poudarila tudi predsednik ustanove za industrijsko cono Ennio Antoni-ni, ki je naglasil, kako bodo nova sredstva omogočila uresničitev pomembnih načrtov za razvoj industrije, ter predsednik avtonomne pristaniške ustanove Michele Zanetti, ki je dejal, da bo mogoče obnoviti naprave tržaškega pristanišča, dograditi bankine in uskladiti razvojne načrte z ustanovo za industrijsko cono. Pozitivno oceno vladnega ukrepa je dal tudi pokrajinski sekretar KD Pio Nodari, ki je dodal, da je treba odločno ubrati pot konkretnih dejstev, če se hoče vrniti Trstu zaupanje v njegovo bodočnost, (vt) Atentat na padovanskega notarja PADOVA — Neznanec je sinoči v Padovi ranil 50-letnega notarja Rema Ollerja. Napadalec je pričakal odvetnika pred njegovim domom in nekajkrat ustrelil proti njemu. Krogla je zadela notarja v lice. Medtem ko je napadalec zbežal, so ranjencu priskočili na pomoč mimoidoči, ki so poklicali rešilni avto rdečega križa. Zdravniki so sprejeli Ollerja na zdravljenje s prognozo okrevanja v 15 dneh. imiiiiiiiHiiiiiiiiiumiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiniiimmiiiiiuiiiiiMiiMiMiiiiimiiniiMfiiiiiimiiiiHtiiiiiimiiMiiiina 1 OBSTRUKCIJO PROTI VLADNEMU ODLOKU Predstavniki PR hromijo delo poslanske zbornice Zasedanje vodstva KPI in izjave socialističnega sekretarja Craxija RIM — V poslanski zbornici smo v teh dneh priča svojevrstnemu tekmovanju, ki ga je marsikdo že o-značil kot »olimpijske igre gostobesednosti*. Poslanci radikalne stranke dasi vedo, da jim ne bo uspelo preprečiti odobritve vladnega odloka za boj zoper terorizem, nadaljujejo s svojimi kilometrskimi posegi. V teh dneh so postavi'i kar tri nove rekorde gostobesednosti: Crivel-lini je govoril deset ur, Tessari deset ur in petintridese1: minut, Teodori, pa je včeraj zjutraj »preplezal* vrh enajstih ur in se Ustavil na koti enajst ur in deset minut. Napovedujejo pa tudi skorajšnji prihod najbolj prestižnega voditelja radikalov, Marca Pannelle, ki je sinoči v tržaškem občinskem svetu baje napovedal štiriindvajseturni govor. Cicciomessere sicer ni postavil nobenega novega rekorda dolgovezno- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiuiiiitiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiNiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiimiiiiiiiiiii Obletnica Homeinijevega povratka Tristo tisoč oseb se je udeležilo včeraj ob obletnici povratka ajatulaha Homeinija iz Francije sprevoda, ki se je potem ustavil pred bolnišnico, v kateri se duhovni vodja iranskih šiitov še vedno nahaja. Ugotavljajo, da udeležba še od daleč ni dosegla tiste, rekordne, ko so se 4 milijoni ljudi udeležili manifestacije ob Homeinijevem povratku (Telefoto AP) POSEG JUGOSLOVANSKEGA VELEPOSLANIKA KOMATINE V OZN Jugoslavija podpira boj ljudstva Zimbabveja Prisotnost enot rasističnega režima onemogoča svobodne in poštene volitve NEW YORK — Jugoslavija je vedno zastopala stališče, da osvoboditev Zimbabveja od kolonialističnega in rasističnega zatiranja ni samo pravica naroda te države, pač pa tudi obveznost celotne mednarodne skupnosti, posebej ZN, da pomagajo uresničiti to pravico, To je izjavil stalni predstavnik SFRJ v ZN veleposlanik Miljan Komati-na v razpravi o napetem položaju v Rodeziji, ki že dva dni poteka v varnostnem svetu. Boj naroda Zimbabveja, pod vod- skupnih naporov vseh narodov, posebej na Jugu Afrike za uničenje ostankov kolonializma in za nadaljnjo utrditev neodvisnosti Angole, Bocvane, Mozambika in Zambije. Zato moramo storiti vse, da bi bil boj za osvoboditev uspešen, tako kot oborožen boj ali kot volilni proces, katerega izid pa bi lahko bil trajen le, če bi odražal resnične težnje naroda Zimbabveja, je' poudari' Miljan Kornatina. V nadaljevanju je opozoril, da bi neizpolnjevanje obveznosti, ki jih stvom domoljubne fronte je del .vsebuje londonski sporazum, pusti- bivšega premiera Muzoreve v red- no. (dd) lo velike posledice za mir in varnost na Jugu Afrike. Po drugi strani pa bi uresničitev neodvisnosti in suverenosti Zimbabveja, kot tudi Namibije, imelo dolgotrajne pozitivne rezultate, ne samo za Afriko, ampak tudi širše v svetu. O-pozoril je, da ob navzočnosti enot rasističnega režima ne more biti svobodnih in poštenih volitev, brez tega pa mednarodna skupnost tudi ne more priznati novoizvoljene vlade Zimbabveja. Kornatina je tudi obsodil vključitev zasebne armade ne južnorodezijske enote in njihovo izkoriščanje za zasedbo področij, ki so jih po londonskem sporazumu zapustile enote domoljubne fronte. Ko je noudaril, da so ZN pravo mesto, kjer je treba opozoriti na probleme in sprejeti vse ukrepe za preprečitev kršitve londonskega sporazuma, je veleposlanik Komati-na izrazil prepričanje, da bodo o-pozorilo, ki gr bo izrekel Varnostni svet naletelo na resen odziv s strani tistih katerim bo posla- sti, med vsemi radikali pa je bil najbrž tisti, ki je izzval največ spopadov s komunisti. Poslanec je namreč prinesel v dvorano zajeten dosje, iz katerega je črpal teme za svoj govor, v katerem ni bil ravno umirjen do predstavnikov KPI. Tb je izzvalo nekaj ostrih besednih spopadov, ki jih je predsedujoči Oscar Scalfaro prekinil, ko je s predsedniškega stola z jeznim in obenem zasmehljivim tenom zarogovilil, da poslanska zbornica ni otroški vrtec. Vse kaže torej, da bodo radikali s svojimi posegi postavili na glavo predvidene termine glasovanja, s tem pa ne bodo dosegli ničesar, razen seveda tega, da- bo poslanska zbornica dala zaupnico vladi dan bolj pozno. Za zaupnico bodo namreč glasovali predstavniki treh vladnih strank ter komunisti, socialisti in neodvisni levičarji, proti pa radikali, PDUP in misovci. Medtem ko se v zbornici počasi vleče razprava o odloku, je med strankami oživela debata o političnih perspektivah. Vodstvo KPI. ki je zasedalo včeraj popoldne, je zavrnilo republikanski predlog, po katerem naj bi takoj po kongresu KD «začeli soočanje o programu med vsemi strankami ustavnega loka in brez vsakršnih predpogojev.* To pomeni, da se komunisti ne bodo udeležili nobenih pogajanj, ne da bi imeli zadostnih jamstev za vstop v vlado. Socialistični sekretar Craxi pa j* s svoje strani poudaril, da njegova stranka tokrat ne bo pristala na predčasne volitve. Prevedeno v navaden jezik to pomeni, da so socialisti pripravljeni sodelovati v vladi, pa četudi v njej ne bodo zastopani komunisti, (pp - vt) Vrhovec pri danski kraljici Margareti KOEBENHAVEN - Danska kraljica Margareta II. je sprejela včeraj zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca, Ta je na uradnem obisku na Danskem. Na sprejemu so bili še danski zunanji minister Kjeld Olessen, jugoslovanski veleposlanik v Koebenhavnu Svetozar Starčevič in danski veleposlanik v Jugoslaviji Michaelsen. Danski zunanji minister Kjeld O-lessen je priredil slovesno večerjo na čast zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca. V zdravici je poudaril, da imajo Jugoslavija in jugoslovanski narodi posebno mesto v srcih danskega naroda. Ta pozornost temelji na dokazih dramatične zgodovine, ko so jugoslovanski narodi dokazali moč in voljo, da ustvarjajo in gradijo svojo pot. Ko je odgovarjal na zdravico svojega gostitelja, je Josip Vrhovec poudaril, da človeštvo danes preživlja obdobje velike negotovosti in nevarnosti. Nagnjenost k uporabi sile, vmešavanju in intervencijam, kot sredstvo za vsiljevanje svojih interesov drugim državam, prihaja vse bolj do izraza. Josip Vrhovec je opozoril še na pomen helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in na pomen politike neuvrščenosti v sodobnem svetu, (dd) TRŽAŠKI DNEVNIK PO DOLGI IN ŽIVAHNI RAZPRAVI Tržaški občinski svet se je izrekel proti jedrskim centralam v deželi Odobrene tri resolucije podobne vsebine - Deljena mnenja glede izkoriščanja jedrske energije v Italiji Tržaški občinski svet je posvetil dobršen del svoje sinočnje seje vprašanju nameščanja jedrskih central. Na to temo so bile predložene tri resolucije. Ena je delo radikalcev, ki so izbrali ekološki boj proti jedrski energiji za glavni element svoje politike. To resolucijo pa so podpisali tudi razni svetovalci drugih strank. Med temi so socialisti, socialdemokrat ter tudi župan Ce-covini in nekateri drugi odborniki. Druga nosi podpis načelnika komunistične svetovalske skupine Monfal-cona, tretjo pa so predložili krščanski demokrati. Na prvi pogled se tri resolucije ne razlikujejo veliko med sabo. V vseh treh je izražena ugotovitev, da predstavljajo jedrske centrale hudo nevarnost za o-kolje in vse prebivalstvo, zlasti če upoštevamo, da znanost doslej še ni rešila na učinkovit način vprašanja varnosti jedrskih naprav. Vse tri obsegajo tudi odločno zahtevo, naj se v deželi Furlaniji - Julijski krajini ne postavlja jedrskih central, in to iz različnih, dokaj razumljivih, utemeljenih in upoštevanja vrednih razlogov. Prav tako je v vseh resolucijah rečeno, da je treba seznaniti prebivalstvo s temi vprašanji HiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiitiniiimHMHH**imiiii Pannella zagnal novo kampanjo Tarča njegove demagogije je tokrat sporazum med Jugoslavijo in EGS Kot se je za časa najhujše pro-tiosimske kampanje takoj pridružil raznoliki križarski vojski raznih melonarjev. misovcev in podobnih, ki naj bi ubranila naše kraje pred barbarskimi izpadi z vzhoda, tako je radikalec Marco Pannella nemudoma pridrvel v Trst tudi to krat, ko gre za potrditev sporazumov med Jugoslavijo in Evropsko gospodarstvo skupnostjo. Prišel ie namreč opozorit tržaško ter vso italijansko javnost, da se spet kujejo takšni sporazumi. Ki bodo v škodo tržaškemu ter sploh italijanskemu gospodarstvu. To svoje opozorilo je seveda posredoval na o bi čajen komediantski način, ki je zanj tako značilen. Najprej je napovedal tiskovno konferenco na sedežu radikalne stranke v Trstu, a se je zaradi zamude letala ni mogel udeležiti. Zato je tiskovno konferenco improviziral na hodniku pred občinsko sejno dvorana, potem ko so mu preprečili da bi o tem govoril v sami dvorani. O tem je namreč nameraval govoriti med sejo občinske skupščine, potem ko mu je sam župan Cecovini, njegov kolega v evropskem parlamentu dal besedo v delu seje, ki je na men jen sporočilom župana. Takšno zadržanje pa je v popolnem na sprotju z vsemi pravili in temu se je seveda del občinskega sveta uprl. Formalno je proti tem namenom Cecovinija in Pannelle spregovoril komunist Monfalcon Pannella je seveda po svoji lepi navadi izkoristil tudi to nasprotovanje komunistov za svoje izpade proti tistim silam, tki delujejo proti interesom Trsta in naše dežele». Zelo slovesno je nato povedal, da je po mrzličnem delu v evropskem parlamentu izvrtal nekaj skrivnosti. Predvsem to, da so določili 20. fe bruar za podpis sporazumov med Jugoslavijo in EGS. Sporazum naj bi podpisali v Beogradu in ravno včeraj naj bi člani gospodarske komisije EGS in predstavniki jugoslovanske vlade izpolnili še zadnje formalnosti pred tem dogodkom. Pannella je tudi izvedel (in včeraj to posredoval predstavnikom tiska), da gre za sporazum, ki presega tr govinske i zmenjave. in vključuje Jugoslavijo v tok gospodarske politike EGS, torej v evropsko tržišče. Konkretno naj bi predvideli milijardna nakazila za ureditev pri mernih prometnih infrastruktur na jugoslovanskem ozemlju, kar naj bi omogočilo, tudi v perspektivi vključitve Grčije v Evropsko gospo darsko skupnost, boljše prometne povezave med evropskim severom in jugom. To bi seveda odrezalo naše mesto od teh tokov. Drugo vprašanje, ki ga je Pan nella skrbno osvetlil, je vprašanje izvajanja gospodarskega dela osim skih sporazumov. Predvideni sporazum Jugoslavija - EGS namreč u-pošteva potrebo po uresničevanju tega sporazuma, pravi Pannella in to zanj pomeni postavljati spet v osredje prosto industrijsko cono na Krasu. Skratka, Pannella je zagnal novo kampanjo, kakršnih je bilo mnogo v teh zadnjih letih. Njegova včerajšnja izvajanja v marsičem niso bila zelo jasna. Nekaj pa je go tovo: sile, ki si na vse kriplje prizadevajo, da bi kakorkoli skalile odnose ob mej', ne nameravajo od nehati, ampak nasprotno iščejo novih argumentov, da bi ohranile v mestu določeno vzdušje. Vprašuje mo se, ali se Pannella zaveda, kam vodi tako početje: skratka ali gre za neodgovornost ali za kaj hujšega. (dk) Nov kvestor v Trstu Notranje ministrstvo je odredilo nekatere premestitve kvestorjev. 0-dlok zadeva tudi tržaškega kvestor-ja. Dr. Giusti bo namreč odšel v Turin, na njegovo mesto pa bo pri šel dr. Vittorio Bartolini, kvestor iz Vidma. Dr. Bartolini je starejšim Tržačanom že znan, ker je bil šef kabineta tržaške kvesture od leta 1957 do 1967. Dr. Bartolini torej odlično pozna vso problematiko Trsta ter proučiti vprašanja alternativnih energetskih virov. V resnici pa se je okrog tega vprašanja vnela ostra besedna bitka med raznimi svetovalskimi skupinami. Čeprav je bilo soglasje (z izjemo misovcev) v zahtevi, da se v naši deželi prepreči gradnja jedrskih objektov, še zdaleč ni bilo soglasje glede načelnega vprašanja, ali naj Italija krene na pot jedrskih central v svoji energetski politiki, ali ne. Proti jedrski energetski politiki so se odločno izrekli samo radikalci in nekateri predstavniki Liste za Trst, medtem ko niso druge skupine pokazale popolnega zaprtja do tega vprašanja. Posamezne resolucije so orisali Ercolessi (PR), ki je odločno zavrnil vsakršno možnost gradnje jedrskih central, Biava (KPI), ki je poudarjal, da je omejeno in kontrolirano izkoriščanje jedrske ener- V TRŽAŠKI OBČINSKI PALAČI Danes predstavitev načrta za gradnjo podzemske garaže V dvorani tržaškega občinskega sveta bodo danes z začetkom ob 11.15 inženir Tamburini, arhitekt Celli in geometer Venuti orisali načrt za gradnjo podzemskega parkirišča na Trgu Unita. Nato bo inž Corne-retto, vodja načrtovalnega urada Italc«.ntieri, obrazložil vsebino drugih dveh predlogov, ki prav tako zadevata problem parkiranja v središču mesta. Tržaška občinski' uprava je objavila ob tej priložnosti p> ročilo, v katerem pravi, da je dala pobudo za današnjo javno sejo, da bi seznanila javnost z nekaterimi zanimivimi predlo gi, glede katerih š«5 niso bili sprejeti nikakršni sklepi, v želji, da bi slišala tudi mnenje javnosti. Današnjega zasedanja se bo sta udeležila tudi predsednik kolegija gradbenikov geometer Riccesi in generalni ravnatelj Italcantieri dr. Zacchi. Javnost ima vstop do razpoložljivosti mest. gije v prehodni fazi potrebno, vem. dar to ne more veljati za našo deželo, in Richetti (KD), ki je tudi go pridovivan.ia energije in pri tem omenil stališče dežele, ki se je prav tako izrekla proti gradnji jedrskih central v naših krajih. Kljub prepletajočim se stališčem in številnim besedam, ki so ji., o tem problemu izrekli, so bile vse tri resolucije sprejete. Za prvo (radikalno) so glasovali predstavniki LpT, PSI, PSDI in PR, proti so glasovali svetovalci KD in MSI, KPI pa se je vzdržala pred glasovanjem. Za drugo (KPI) so glasovali svetovalci KPI in KD, proti so bili misovci, 'zdržali pa so se LpT, PR, PSI in PSDI. Podoben izid je dalo tudi glasovanje tretje resolucije (KD), z razliko, da so tudi radikalci glasovali proti. Tržaški industrijci za čimprejšnji zagon raziskovalnega centra Tržaško združenje industrijcev je pozvalo pristojne oblasti, naj čim-prej odobrijo oravilnik o delovanju konzorcija, ki bo upravljal predvideno središče za znanstvene in tehnološke raziskave na tržaškem Krasu. Rimska vlada je, kot znano, že odobrila statut raziskovalnega centra in sedaj mora besedilo statuta preveriti in registrirati računski dvor. druge v usti NA ZADNJI STKANI Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Razprava o novi deželni vladi šele po vsedržavnem kongresu KD Za odložitev na 4. marec so se KD, PSI, SSk in LpT . najnovejši atentat izrekli svetovalci Predsednik Colli obsodil prevratniških sil Včeraj se je ponovno sestala deželna skupščina. Seja je bila dol-žnostna, saj se mora svet po statutu sestati prvi delavnik v februarju in oktobru. Na dnevnem redu je bila ena sama točka, in sicer «glasovanje za izvolitev predsednika deželnega odbora», pa še ta je bila vključena v delovni program zgolj iz formalnih razlogov, saj je bilo vnaprej znano, da bo skupščina odložila to vprašanje na poznejši čas, ko bo mimo vsedržavna kongres KD in ko bodo v deželnem merilu razčiščena stališča političnih strank do vprašanja nove deželne vlade. Seja je zato trajala le dobri dve uri. V dvorani ni bilo dosedanjih odbornikov, pa tudi številna mesta svetovalcev so bila prazna. Pred začetkom seje so se kratko sestali načelniki svetovalskih skupin, ki so se dogovorili, da bo o vprašanju na dnevnem redu spregovoril po en predstavnik vsake stranke. Prvi se je oglasil k besedi načelnik svetovalske skupine KD Turello, ki je formalno predlagal odložitev razprave na prvi torek v marcu. Nato so spregovorili svetovalci Štoka (SSk), Barazzutti (PDUP), Giuricin (LpT), Puppini za Furlansko gibanje, Sismig (KPI) in Zanfagnini (PSI). V kratkih posegih so go- vorniki orisali gledišča svojih političnih skupin do odložitve razprave, tako da so bili njihovi nastopi v bistvu le glasovalne izjave. Predsednik skupščine Colli je nato dal predlog KD na glasovanje: za odložitev razprave so se izrekli svetovalci KD, PSI, LpT in SSk (22 glasov), proti so glasovali svetovalci KPI, PDUP ir. MF (11 glasov), dva predstavnika MSI pa sta se vzdržala. Med glasovanjem ni bilo v dvorani predstavnikov PRI, PSDI, PLI in DP. Deželni svet se bo torej ponovno sestal šele 4. marca. V začetku seje je predsednik Colli obsodil r.ainovejši atentat prevratniških sil v kraju Settimo To-rinese, kjer je bil ubit neki paznik. To je le zadnji člen v verigi zločinskih podvigov — je dejal Colli — ki so v teh nekaj dneh zahtevali nove človeške žrtve v Genovi, Mestrah, Rimu in Turinu. Tudi v Trstu se je začela razraščati mračna dejavnost prevratniških tolp in nedavni požig kinodvorane Ritz bi se kaj lahko sprevrgel v pravo tragedijo. Oznake, za katerimi se skrivajo kriminalci, so le navidezno različne — je na koncu poudaril Colli — v resnici pa gre v vseh primerih za zločince, ki zasledujejo le en sam cilj: zaviranje demokratičnega napredka italijanske družbe. NA DEŽELNEM KONGRESU SINDIKATA KOVINARJEV FIOM-CGIL Poudarjena vloga delavskega razreda pri ohranjanju miroljubnega sožitja Uvodno poročilo deželnega koordinatorja Graziana Pasquala Terorizem najhujši sovražnik demokracije Včeraj se je na tržaški pomorski i Jugoslavija v ohranjanju miru na postaji pričel prvi deželni kongres I svetu in v mednarodnem gibanju sindikata kovinarjev FIOM - CGIL ---------- Furlanije Julijske krajine. Kon greš sta med drugimi pozdravila Pascolat in Pesante v imenu deželnih federacij KPI oz. PSI, med prispevki tega prvega dneva pa moramo omeniti intervencijo dežel nega tajnika sorodnega sindikata FEM CISI. Santina, ki se je za vzel ztj pospešitev enotnostneita pro-cgsačTn pozdrava elana državnega tajništva FIOM Agostinija ter de- voril o zmgfaj. uftprajMJega sisteBMidJslBIS? taimJyk^££IL Padovana. ' ‘ čka vcerajši Osrednja točka včera jšnjega dneva pa je bila nedvomno uvodno poročilo deželnega koordinatorja FIOM Pasquala Graziana. ki bo najbrž na koncu kongresa izvoljen za deželnega tajnika. Ta se je v svojem poročilu najprej ustavil na de likatnem mednarodnem političnem položaju in v tem okviru poudaril pomen, ki ga ima samoupravna HIIIHHHHHHnillHHHIHIHHHHIHHHIIHHHItnHtlllliMIHIlilHHIIHHHHHIIIIHIIHHHHHHIHIIHIMHHIHHHII v zven I OTROŠKIMI VRTCI Slovenskim učiteljem zagotoviti stalna mesta Vprašanje komunističnih senatorjev ministru za šolstvo glede položaja naših otroških vrtcev Komunistični senatorji Gerbec, Bacicchi in Conterno so naslovili na ministra za šolstvo vprašanje v zvezi s slovenskimi tečaji šole za otroške vrtnarice, ki usposabljajo slu-šateljice za poučevanje v otroških vrtcih. Komunistični senatorji pri tem ugotavljajo, da je na podlagi zakona št, 932 z dne 22. 12. 1973, na slovenskih učiteljiščih v Trstu in Gorici mogoče ustanoviti zgoraj o-menjene tečaje, ki zadevajo ob tem osebje slovenske šole. Pristojno ministrstvo je tečaje za otroške vrtnarice ustanovilo v šolskem letu 1974 1975, vendar je nevarnost, da bi ministrstvo tečaje lahko ukinilo. saj so bili ustanovljeni brez formalne odločitve. Ob tem pa je še druga plat zvona, in sicer, da na slovenskem tečaju za otroške vrtnarice lahko poučujejo le učitelji, ki so na učiteljišču. S tem v zvezi se postavlja tudi vprašanje stalnega učnega osebja na tečaju za otroške vrtnarice, pri čemer so slovenski učitelji očitno na slabšem kot italijanski kolegi, predvsem kar zadeva vsebino medministrskega odloka z dne 1. 10. 1974. Komunistični senatorji zato vprašujejo ministra za šolstvo, kakšne u-krepe namerava sprejeti, da bi slovenskim učiteljem na tečaju za o-troške vrtnarice zagotovil stalež in jim tako omogočil nemoteno opravljanje njihove zahtevne naloge — vzgoje otrok. neuvrščenih pod vodstvom predsed nika Tita, kateremu je zaželel čim prejšnje okrevanje. Omenil je vlogo, ki jo mora imeti italijansko in mednarodno delavsko gibanje pri ohranjanju miroljubnega sožitja in bratstva med narodi ter pri borbi za razorožitev in proti logiki ,ve-lesiL nadalje naglasil, da bi za nadaljnji razvoj- naša dežela potrebovala zmanjšanje pritiska ških služnosti in povečanje zmogljivosti tržaškega pristanišča tako s potenciranjem pristaniških infrastruktur kot z izboljšanjem prometnih povezav s Srednjo in Vzhodno Evropo. Prešel je nato na vlogo sindikata v sedanji ekonomski krizi, ki ni prehodnega značaja in iz katere je možno priti le z resno programacijo državne ekonomske politike. Sindikat mora tudi avto-kritično preučiti razloge pomanjkljive povezave med delavci in sin-dikalnemi organizacijami in težav delavskega delegatskega sistema v tovarnah. Sindikat mora aktivno posegati v politično življenje in se boriti za nastanek močne vlade, ki bi bila taka zaradi prispevka vseh političnih sil, tudi levice, in ki bi bila pripravljena se soočati tudi s sindikalnim gibanjem. Politični predlog enotne sindikalne organizacije CGIL CISL UIL vladi in delodajalcem mora obstajati v resni programaciji ekonomske politike, v uravnovešenemu razvoju vsega državnega teritorija, v prepuščanju lastni usodi podjetij v krizi in v koncentriranju finančnih zmožnosti v smislu resanaciie preostalega produktivnega aparata. Temu predlogu na vlada in finančni ter industrijski mosotci nasprotujeta ter skušajo zmanjšati vlogo sindikata na področju progra-macije. Govornik je nato prešel na reorganizacijo sindikata, ki se je prav nedavno strukturiral na deželne federacije, poudaril važnost sindikalne enotnosti in dejstva, da sindikalno gibanje sledi vsem spremembam gospodarskega in socialnega značaja v državi. Nazadnje IMHmiHIIHHHHIIHMHIiHIMHHlIlHIIIinflllllllHHIIHIIIIHHIIHIIHIIIIIIMIHIIHMmillHHIHMHIHIIIIIIIHItltlftllHHIIIIIHHHHHHHHHHHIIIIIHIIHHIIlllllllHHHHIIIM KUUB HUDI KONKURENCI TELEVIZIJSKEGA MEDIJA Za kvalitetne filme dovolj gledalcev Zanimanje Tržačanov za filmska umetnostno zvrst je že od nekdaj precejšnje. V mestu deluje razme roma visoko število jUmskih krož kov, ki predvajajo svojim članom tudi manj komercialne in širšemu občinstvu težje dostopne filme. Med najstarejšimi, saj ie bil ustanovljen 1968. leta, in hkrati najboli poznanimi, je krožek «Lo Cappel la Undergroundn, katerega odbor niki so se nedavno srečali « člani Slovenskega kluba, da bi se pomenili o skupni dejavnosti. Od lanskega septembra, ko sta upravitelja kinodvorane tAruston* prevzela v oskrbo tudi kino sAlde baram v bližini mestnega središča poslujeta v Trstu tudi dve kinodvo rani, ki se izrecno posvečata red nemu in programiranemu vredva jan ju tesejnih filmov». filmov to rej, ki so vredni ogleda zaradi svo je umetniške vrednosti, od ka terih pa si producenti in distribu diske družbe ne pričakujejo veli kih zaslužkov. To so filmi, ki se v večini kinodvoran le bežno ali sploh ne pokažejo. Kinoesejne dvorane pa so si po časi pridobile določeno občinstvo, ki v nje zvesto zahaja, saj medtem ko, kot sicer drugod po državi, kinodvorane zapirajo, predvsem zaradi hude konkurence televizij skega medija, sta tržaški dvoran: «Ariston* in eAldebaran* dobro o biskani. Njuna upravitelja imata za sabo dolgoletno delovanje po najrazličnejših filmskih krožkih in rekreacijskih društvih, trenutno sta oba v odboru tCappelle Under ground», vedno pa sta se držala načela, da mora biti kvaliteten film last vseh, ne samo nekaterih sla dokuscev, in mora kot tak priti v stik s kar najširšimi plastmi prebivalstva Približno štiri tisoč viso-košolcev si je ogledalo film «Mn-lieret po zelo zmerni ceni, še več je popuste pa so imeli abonenti Slovenskega stalnega gledališča in Stalnega gledališča Furlanije - Ju lijske krajine, v dvorani kina «Ari ston* pa bo kmalu na sporedu ci klus filmov, posvečen slušateljem tako imenovanih tečajev stopetdesetih ur. Medtem ko je upravljanje kina tAldebaran» strukturirano na povsem privatni osnovi, so v drugem kinu programi od leta 1975 po pogodbi konvencionirani z družbo «1-talnoleggio Cinematografico» (INC). Ta distribucijska družba, ki pome ni edino obliko državne interven cije na filmskem področju, p repu šra sicer izbiro filmov upravite Ijema. a je soudeležena pri zasluz kih in bi v primeru potrebe krila vsaj del primanjkljaja. Uprava obeh kinodvoran skrbi tudi za to. da vsak predvajan film primerno predstavijo občinstvu ta ko s ciklostiliranimi ali tiskanimi lističi s komentarji i Umskih kritikov, kot tudi preko javnih občil. Važnost pravilne predstavitve nekega delo nam pokaže že primer filma *Big Wednesday» (Un mer coledl da leoni), ki so ga nekaj dni prej imeli na sporedu v neki središčni kinodvorani pred maloštevilnim občinstvom v kinu «Ari-ston» pa so ga cel mesec predva jali pred polno dvorano, (zj) se je Pasqual ustavil pri pojavu terorizma, ki ga je imenoval za najhujšega sovražnika delavskega razreda in državne demokratične ureditve, in ki se mu morajo delavske množice z vsemi silami postaviti po robu. Temu poročilu je sledila debata, ki se bo nadaljevala še danes. Razen tega so še na programu drugega in zadnjega dneva kongresa volitve izvršilnega odbora deželnega tajništva in izvolitev delegatov, ki bodo predstavljali sindikalno organizacijo na deželnem kongresu CGIL. Ža zadnjo točko pa je predvideno izglasovanje končnega dokumenta. (zj) Predlogi odbora za malo in srednjo industrijo na Tržaškem Sodelovanje med zasebnim in državnim podjetništvom S takšno kooperacijo naj bi tudi rešili Tržaški arzenal Tolikšnim neizkoriščenim receptom za ozdravitev hudo bolne industrije na Tržaškem se je pridružil še eden. Sestavil ga je odbor za malo in srednjo industrijo, ki deluje v sklopu krajevnega združenja industrijcev. Recept ni napačen. Predvideva namreč neposredno sodelovanje zasebnega podjetništva s podjetji z državno soudeležbo, kot so npr. Italcantieri, Grandi mo-tori. Tržaški arzenal - Sv. Marko, Italsider in C.M.I. Predvsem pa ni napačen zato, ker je trnova pot delavcev miljske ladjedelnice Alto Adriatico pokazala, kako stežka seže zasebnik v žep in kako rad sega po denarcih iz te ali one javne blagajne. Predsednik omenjenega odbora inž. Piero Vidali je mnenja, da je treba enkrat za vselej narediti konec mašilom, se pravi občasnim terapijam, ki bolniku trpljenje za nekaj časa olajšajo, zaradi katerih pa se njegovo stanje postopoma slabša. Mali in srednji industrijci — pripominja Vidali — so močno zaskrbljeni za usodo ladjedelniških dejavnosti in ladijskih popravil pri nas, ki so v preteklosti vselej pomenile gonilo tukajšnje industrije. Po njegovem je potrebno delo v Tržaškem arzenalu in sorodnih obratih v naši pokrajini prilagoditi tržnim razmeram in zahtevam, a v ta namen je nujno sodelovanje med zasebnim in državnim podjetništvom. Mala in srednja industrijska podjetja so v zadnjih letih dobavila drugam v našo deželo, zlasti pa v notranjščino Italije vsako leto za več milijard lir tovarniške opreme in raznovrstnih storitev. Zakaj ne bi določeno količino tega namenili tukajšnjim državnim obratom v obojestransko korist? Takšno sodelovanje naj bi tudi ne zajelo zgolj dejavnosti na področju tako imenovane «pomorske industrije*, ampak še druge industrijske panoge, kakor na primer splošno mehaniko in lesno stroko. Potrebno bo seveda, da se mali in srednji industrijci o vsem tem pošteno pomenijo s sindikalnimi orga nizacijami. Predvsem zato, ker se enotna zveza CGIL - CISL - UIL že dolga leta zaman bori za kakovostni preustroj industrijskega aparata na Tržaškem in za vzporedno okrepitev zaposlitvene ravni, (dg) • Sindikat upokojencev CGIL sporoča, da bo jutri, 3. februarja v dvorani krožka Rinaldi v Ulici Madonnina 19, družabnost ob podelitvi izkaznic. ......................................................m CECOVINIJEV NASTOP PRI VLADNIH ORGANIH Danes številni kongresi krajevnih sekcij KPI Tiskovni urad tržgllfg,. avtonomne federacije KPI sporoča, da so danes na sporedu sledeči kongresi sekcij: ob 9.30 'sekcija železničarjev KPI, Ul. Capitolina 3. Zaključne besede bo spregovoril Giorgio Canciani, član pokrajinskega tajništva. Ob 19. uri sekcija Greta, gostilna Bella Trieste, Ul. Cisternone 21. Govorila bo Jelka Gerbec. Ob 16. uri sekcija Ponziana, Ul. Ponziana 14. Zaključke bo podal Ezio Martone, član izvršnega odbora. Dopolnilna blagajna v arzenalu hud udarec za naše gospodarstvo Za preklic sklepa o izločitvi 450 delavcev »z proizvod-nje se je zavzel tudi meddeželni odbor za ladjed« lstvo V zvezi s krizo, ki je zajela Tržaški arzenal - Sv. Marko, je tržaški župan Cecovini včeraj naslovil na predsednika ministrskega sveta Cossigo in na ministre za proračun in načrtovanje Andreatto, za državne soudeležbe Lombardinija in za trgovinsko mornarico Evangeli-stija brzojavko, v kateri jih opozarja na nevzdržen položaj v tem obratu. Brzojavka naglaša, da je sklep o vpisu 450 delavcev arzenala v dopolnilno blagajno hud udarec za tržaško gospodarstvo in korak k nadaljnjemu poslabšanju splošnega družbenega stanja na Tržaškem. Prekinitev sej komisij za javna dela in proračun pri poslanski zbornici, ki bi morali razpravljati o dograditvi zidanega doka v Trstu — naglaša nadalje brzojavka — predstavlja nadaljnji razlog za naraščanje zaskrbljenosti v mestu, ki je moralo edino v Italiji po znanih sklepih Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje žrtvovati del svojih ladjedelskih zmogljivosti. Tržaški občinski svet je s posebno resolucijo pozval vladne sile — pravi na koncu telegram — naj se zavzamejo za odvrnitev nove nevarnosti, ki sedaj grozi tržaškemu gospodarstvu. 0 vprašanju Tržaškega arzenala - Sv. Marka se je včeraj ukvarjal v Rimu tudi meddeželni odbor za vprašanja ladjedelske industrije, ki ga sestavljajo predstavniki dežel, pokrajin in občin, v katerih delujejo ladjedelski obrati. Seje so se med drugimi udeležili deželni odbornik za industrijo Rinaldi, gori-ški pokrajinski odbornik Tomat in odbornik tržaške občine Gambassini. Na seji so poudarili nujnost, da poslanska zbornica čimprej izglasuje zakone o gradnji novih ladij, o popravilu starih plovil in o kreditiranju ladjedelske dejavnosti, ki jih je že izglasoval senat. Odbor je vzel v pretres tudi problem Tržaškega arzenala - Sv. Marka, ter poudaril nujnost preklica sklepa o vpisu 450 delavcev v dopolnilno bla gajno. Govor je bi tudi o potrebi po novih strukturah v posameznih ladjedelnicah, pri čemer je bila po- udarjena nujnost zagotovitve finančnega kritja za dograditev zidanega doka v Trstu. tsrasHi Ob priliki imendana drage mame Marije Rapotec vd. Gombač in v počastitev spomina očeta Franca Gombača daruje hčerka Anica 10 tisoč lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Brezavšček daruje Anica Gombač 5.000 lir za Slovensko planinsko društvo Trst. Namesto cvetja na grob Francke Pahor daruje družina Alberta in Milke Švab 10.000 lir za ŠD Mladina. Ob 15. uri sekcija «Pratolongo», Ul. Fogazzaro 2, govoril bo sen. Vittorio Vidali. Ob 20. uri sekcija Križ; v ljudskem domu bosta govorila Boris I-skra, član izvršnega odbora in Fau-sto Monfalcon. Ob 16. uri pa še sekcija Sv. Vid -staro mesto, Ul. Carli 8. Tu bo zaključne misli podal posl. Antonino Cuffaro. Sestanek KD-SSk o krizi na deželi Krščanska demokracija ima v teh dneh sestanke z vsemi strankami ustavnega loka. V tem okviru je bilo včeraj srečanje med KD in Slovensko skupnostjo. SSk na deželni ravni sta zastopala Štoka in Harej, KD pa uraida in načelnik deželne svetovalske skupine Turello. Na sestanku je bil govor predvsem o rešitvi krize na deželni ravni. Slovenska skupnost je ponovila svoje stališče, po katerem imajo stranke, ki so bile doslej v deželni večini, pravico biti zastopane v bodoči deželni vladi. V nasprotnem primeru pa bo SSk prispevala svoj konstruktivni delež iz opozicijskih klopi. Sestanek o razlastitvah na Kolonkovcn Na pobudo Kmečke zveze je sinoči na Kolonkovcu sestanek, * katerem je stekla razprava o ptaj čem vprašanju razlastitev zemlj®-’ predvidenih za izvedbo občinss načrtov za gradnjo ljudskih stan vanj. Na sestanku, ki se ga je udeležilo res mnogo prizadetih domač nov, so tajnik Kmečke zveze Bua*' vec, odvetnik Sancin ter arhitea Jogan in Zagabria razčlenili iz (f* nih vidikov zapleteno problema® ■ pred katero se nahaja večje štev* lastnikov hiš in vrtov na obmocj Kolonkovca. Pregledali so tudi m® nosti za nastop v obrambo °Sroj2 nepremičnin. Zaradi pozne ure bo®” o sestanku obširneje poročali v ) trišnji številki. Strokovnjaki iz Ancone bodo danes odklopili bombo Letalska bomba, ki je od vojne žala na dnu zaliva in ki jo je raj posadka ribiškega čolna Carlod zajela v svoje mreže, še vedno 1*® na čolnu, čoln pa je privezan. ® srednjem valobranu zunaj zaliv; Nevarnemu naboju se ne sme ninj* približati in je strogo zastražen. j* od včeraj zvečer plujejo okrog v8* brana izvidnice policije, fina®1' stražnikov in karabinjerjev. Iz nariškega poveljstva iz Ancone P so sporočili, da so strokovnjaki * na poti v Trst in je torej pričakov ti, da se bo danes vsa zadevaJ* šila. Upajmo, da na miren in nenevaren način. POSLEDICA PREDSINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Polemika CGIL-KD zaradi W ig 1 poslopja v Zaveljski ulic Krščanski demokrati in misovci glasovali proti oddaji zgradbe, ki je last pokrajine, v najem sindikatu Tržaška {»krajinska uprava je lastnica številnih zgradb. Nekatere so potrebne poštenega popravila. O-stale so zanemarjene tako zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za njihovo redno vzdrževanje kot spričo težav, na katere je naletela pokrajina v prizadevanjih, da bi jih koristno uporabila. Pa se je ponudila priložnost, da enega teh poslopij pokrajina lahko odda v najem pod pogojem, da ga najemnik lepo preuredi na lastne stroške, ki mu jih bo lastnica deloma krila z dovolitvijo nižje stanarine. Pobuda je razveseljiva, saj pomeni ovrednotenje vsaj drobca nepremičninskega bogastva in hkrati socialno pridobitev. Toda določene politične sile temu očitno nasprotujejo. Tc..sta predvsem KD in MSI, katerih zastopnika v pokrajinskem svetu Sbisa in Debelli sta s pomočjo kolega iz vrst PLI Zimola predsinočnjim onemogočila sprejetje ustrezne resolucije, ki jo je predložil v glasovanje pokrajinski odbor. O tem smo poročali kratko že včeraj, k stvari pa se moramo vrniti, ker je dogodek upravičeno izzval o-stre reakcije sindikalistov CGIL. Vprašanje zadeva razpadajoče poslopje v Žaveljski ulici št. 59, kjer je bila v preteklosti carinarnica. Zgradba je last pokrajine že od 1. 1926. Do 1. 1945 so bili v njej karabinjerji, potem je bila večkrat protizakoniko zasedena 1. 1948 jo je začel uporabljati trošarinski urad tržaške občine, leta ’963 je bila oddana zasebnikom in tako naprej. Pred dvema letoma so pristojni pokrajinski funkcionarji ugotovili, da se stavba po malem ruši. Treba je bilo nekaj storiti in pokrajina je razpisala licitacijo: prijavilo se je dvajset strank, toda zaman in le sindikat CGIL je predložil zadevno ponudbo. S'edila so dvostranska pogajanja in slednjič je sindikat pristal na trde pogoje. Za preureditev poslopja naj bi potrošil kar 240 milijonov, v najemu ga bi imel 30 let. Svetovalec Sbisa (KD) je očital pokrajinski upravi, da pogajanj ni «publicizirala in da je tudi ricer vsa zadeva protizakonita. Odbornik Martone je s kopico podatkov dokazal neutemeljenost stališča KD, na katerega sta se postavila tudi PLI in MSI, pa ni zaleglo. Sbisa in Debelli sta se močno trudila prepričati navzoče, da nimata ničesar proti predvidenemu koristniku poslopja, to je proti CGIL. Njune besede so seveda izzvenele nepreprič- IMUMIMIIHIIHIHMIIIIHIIIIIIIIIHHIIHItllllllHIItllllllHIlIHtllHIIHIIIHHIIIHIIIIIHIMtlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIH POD OBTOŽBO PRODAJE BLAGA Z LAŽNIMI OZNAKAMI IZDELOVALCI IN PRODAJALCI KAVD0JK NA ZATOŽNI KLOPI Doleti jih lahko zaporna kazen do enega leta Na tržaški sodniji se je pričela včeraj zjutraj sodna obravnava proti 32 osebam, ki so obtožene goljufive prodaje kavbojk. Gre za tovarnarje ter grosiste in nadrobne trgovce, ki poslujejo v našem mestu. Traperice slabše kakovosti naj bi prodajali po znatno višjih cenah s tem, da so jih opremljali z lažnimi imeni in označbami. Točneje z oznakama «silveer» in «silvear», ki sta na moč podobni izvirni oznaki «silver rifles*, s katero oddaja jeanse znana toskanska tovarna. Podobnost je zavedla v zmoto mno ge kupce, dokler se zadeva ni raz vedela. Tedaj so agenti letečega oddelka kvesture sprožili preiskavo in za plenili okrog 12.000 kavbojk, pretor Pier Valerio Reinotli pa ie decem bra lani domnevne goljufe prijavil sodstvu. V obtožnici piše, da so kršili člen 517 kazenskega zakonika, ki za takšne prekrške predvideva zaporno kazen do enega leta In denarno kazen v višini 400.000 lir. Obtoženci imajo na voljo dvanajst branilcev, javni tožilec je dr. Cillo. Proces se nadaljuje danes dopoldne. Pretor preklical zaplembo motocisterne Motocisterna Capo Emma, ki jo je dal tržaški pretor Reinotti 28. januarja zapleniti zaradi onesnaževanja moria s surovim petrolejem, je preteklo noč zapustila naše me sto. Dr. Reinotti je preklical zaplem bo, potem ko se je pomorska agencija, ki oskrbuje ladjo v Trstu ob vezala, da bo plačala stroške raz-kužitvenih del tistega predela morja, ki ga je prizadel petrolej iz o-menjene ladje. ljivo in tajništvo NCCdL-CGlL | v ostrem Drotestnem letaku o®*8 lo ravnanje opozicije v pokrajins** svetu kot nerazumljivo, neodg® no, neupravičeno in protidelavs* Zlasti napada krščanske demokr8 ' ki so soglasno s fašisti zavrh r budo, ki je pokrajini samo v F rist. Sindikat poziva KD, da ods™ od zdajšnjega stališča. . ^ Poslopje, ki ga je opozicija r stavila na zatožno klop, bi n** od začetka januarja 1981 posta1*?!, dročni sedež CGIL, kjer bi se ® rali delavci s področja industrij*?, cone, pa tudi z Dolinskega ta *rj skega. Sedež bo sicer odprt ta® potrebe drugih družbenih krog Mali oglasi telefon (040) 7946 72 TRGOVINA Pertot, Ul. Ginnast® št. 22, išče vajenko/ca. ... OBVESTILO za kmetovalce, »P rie, trgovine z železnino ta 8oR ji. Podjetje STAC di M. SCHA^. proizvaja hidroforje in male e , trične vodne črpalke (PUI^t, Prodaja samo na debelo. *,») Ul. Fabio Severo 20, tel. vp 60-516. t . kj- IŠČEM žensko mlajših let, kj *” .j. la pripravljena sprejeti službo ^ ne pomočnice v Švici (Ziiricn) ^ dobo 1 do 2 meseca. Nas*0Lj(8, uredništvu Primorskega dnev®" Ul. Montecchi 6, Trst. ^ MODE VALENTINA pri D0",,, sporoča, da ima veliko raZPrkW) jo vsakovrstnih oblačil. Na 18 i ima plašče od 40.000 lir naPsij-ZGUBILI so se trije nemški o*“ ki: samec z dolgo dlako, ?atTve-črne barve z dolgo dlako ta 8 f tlim gobcem ter samica črne l, ve s kratko dlako in rjavita.^ cem. Ovčjaki so se izgubih n ovinka Faccanoni. Telefonirat* štev. 751086. GOSTILNA LEBAN sporoča O nim gostom, da je zaprta z® preureditve prostorov. aI)j- PRODAM po ugodni ceni sta*)0. \( sko prikolico VS 510 s pet**11' ^ žišči, verando t~r opremlja*!0Režimsko taborjenje. Letnik 19* lefon (040) 826-759. rar TRGOVINA kmetijskih strojev; > (i. prodaja motorne kultivatorje-p, pa FERRARI, NIBBI in 3rjJ-motorne žage HOMELITE a*%«, ke proizvodnje in drugo n™ Universalmacchine Dolina. ^ KUPIM prenosni generator z y iJ kom izmeničnega toka 220 »jo enosmernega 12-24 V z. *** ^e 500-1200 V A. Telefonirati na Vilko 815151. ,pijV- PODJETJE išče grafičnega ca - ročnega stavca. Ponudil, upravo Primorskega dnevnika-.^, Montecchi 6. pod šifro PRODAM klavir znamke Ch v & C (London) in moped v m ir**1' cc. v dobrem stanju. Teleta0 jj, na tel štev. (0481) 86-155 o° do 14. ure. ... < ZAPOSLITEV išču. kot Sj-5 modnem salonu ali kot P‘ouf.Jfoi*i' v trgovini s konfekcijo. Tele rati n~ tel. 220-430. 4* PRODAM plinsko napravo t-i $ mobil, jeklenka (60 litrov) ke bedini, rabljeno dve let*- % 70.000 lir. Ogled - Bonets® Doberdob. .. j8 IŠČEM hišo z vrtom tudi 0 )jr potrebna popravila, ali Pa.1 šče za zidavo. Kupim tudi 8 vanje. Telefon 228390. PRODAM avtomobil znamke c* jč LN 600 kubikov, letnik 19»* gust. Cena zanimiva. Teleta%il* od 13.00 do 14.30 in ob ve^j. urah od 20. ure dalje na št. Jjr |ft-PRODAM avtomobil simca |-’t jt1-nik 1970 v dobrem stanj**-571326. . ra<)ij ♦ri.Iš sodelovati na zasebni ' ff. skl postaji v Trstu? Pisma poslati na upravo r' \ (, skega dnevnika, Ul. Monte<*c pod šifro «Radio». J Gledališča kossktti .Dane«. 2. t.m., ob 20.30 (konec i ~;.30) red «prva sobota*. Stalno, * edališče Furlanije - Julijske kra-1 j™ Podstavlja delo Wedekinda «11 ■ archese von Keith*. V abonmaju odrezek št. 6. AVDITORIJ Danes, 2. t.m., ob 20.30 Paolo i PeiTov' z Jacquelin ' * * * '■ februarja predstavlja sku gledališča Belli Labichevo de-?Najsrečnejši med tremi*. * * * *^e?led Predstav 1980: Sedem , znn S av v abonmaju «Mlada se- ; fe8* 5a vse tiste, ki ljubijo gleda j . e. Zadnji dnevi za sklenitev a- I Predsta3 Z& ‘ed sta'n* za sedem 1 VERDI Brfu,ri #b IG. uri (red D) drum u-.ev °Pere Ermanna WoIf -DrJ8nia Grobjani. Opero bodo (rerfnVlli ®e v torek ob 20. uri /r , °/A), v četrtek ob 20. uri v, a, E/B), v petek, prav tako ob oh ic C/F), v nedeljo, 10. t.m., , Pri (red G) v torek, 12. j v ur' (red F/C) in končno | ^ °Poto, 18. t.m., ob 18. uri (red [ Koncerti AVDfiOttu Jutri °b 11. uri nedeljski kon VepL k°mornega ansambla Verdijevi? gledališča pod vodstvom Seli,., Zannerinija. Na sporedu Bi-z/18: Mozart in Bartok. 4 f J”"zaako koncertno društvo bo kjesruarja, 0b 20.30 v gledališču etti koncert «Tria Ji Milano*. Razstave NATEČAJ ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA V počastitev spomina pokojnega časnikarja ALBINA BUBNIČA in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik NAGRADNI NATEČAJ za spise in študije na temo narodnoosvobodilnega boja s posebnim ozirom na nacifašistična taborišča v drugi svetovni vojni. Obdelava tem je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju neposrednih udeležencev dogodkov v letih 1941 -1945, raziskave na podlagi ohranjenih dokumentov, aktualiziranje problematike narodnoosvobodilnega boja na raznih celinah sveta in druge možne oblike. Natečaja se lahko udeležijo dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih šol na Tržaškem in Goriškem in zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete. Spisi ne smejo biti krajši od 5 tipkopisnih strani (po 30 vrst) oziroma od 15 tipkopisnih strani za univerzitetne študente. Poslati jih je treba v dvojniku do 31. marca 1980 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu. Ul. Montecchi 6, in v Gorici, Ul. XXIV. maggio 1, opremljene z oznako »Natečaj za nagrado Albina Bubniča«, s podpisom in polnim naslovom. Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva, Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in literarni ustvarjalci. Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz «Sklada Albina Bubniča«: Za študije univerzitetnih študentov: 1. nagrada 500.000 lir 2. nagrada 300.000 lir Za spise dijakov: Romano raz-Manuela Sed- taaclf d° 11 t-m' J SaFnii Tommasen razstavlja y k| likovnik Bruno Chersicla. ta,..unie,n,istnj galeriji Torbandena ustavlja Mario Ceroli. fa2kavam. Tommaseo je odprta Bfa aj'3. osmih tržaških slikarjev: ileJ,U'Jeve, Giuffride, Manuellija, eha . ln°jeve, Parne, Punza, Sedma “f^Vranicha 8taV]?8 j i' Rettori Tribbio 2 raz Vereljf °°'®’ februarja Cesare Pe fo^LjPa - Gazovica vabi na ogled tiva,, p ke razstave «Mimn jbjek oh Bazs*ava bo odprta še danes yU,'do 21.30. t.m 0’®'nski ealeriji bo danes, 2. ’■ . 18 uri odprtje razstave Re- 10- t.m. trata n« " uri odprtje razstave Reala ,vlanuelli ja. Razstava bo tra- a oo 10 trn Narodna in študijska knjižnica v trstu vabi ^ predavanju iz ciklusa |vft2opraAsK- vbkozi stoletja L predavanje: sikava KARANTANSKIH ‘'»VENCEV OD KRALJA i ff DO PREOBRAZBE r“ANHOVSKO VOJVODINO ^n?a.vatlie bo v sredo, 6. fe-dv0rrja ^80, °b 18,30 v mali ^I1’ Kulturnega doma v irstu, Ul. Petronio 4. »niv. Predava: Pr°f. dr. Bogo Grafenauer 1. 2. 3. nagrada nagrada nagrada 200.000 lir 100.000 lir 50.000 lir Posebna nagrada 100.000 lir |e predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov. PRED POMEMBNIM DOGODKOM ZA VSO NAŠO SKUPNOST Skrb za otvoritev slovenskega doma prevzel teritorialni odbor SKGZ Potrebno je storiti vse, da bosta otvoritev in tudi kasit/ijše delo vredna velikih naporov, ki jih na Goriškem vlagamo za okrepitev materialne osnove za naš narodni razvoj Kino L.a Cappelia Underground 18.20— 22.00 «L’albero dei desideri*. Barvni film za vsakogar. Nazionale 15.30-22.00 «Intereeptor». Barvni film. Ariston 16.00—22.00. «Una coppia perfetta*. Paul Dooly, Marta He-slin. Barvni film za vsakogar. Eden 16.00—22.15 «Amityville horror — per Tamor di dio andatevene!* Rod Steiger, G. Brolin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «American graffitj n. 2». Barvni film. Grattacielo 16.30—22.15 «La ragazza dei vagoni letto*. S. Dionisio. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «L'isola della paura*. Barvni film za vsakogar. Mignem 16.00 «Running il vincitore*. Barvni film za vsakogar. Filodrammatieo 15.30—22.00 «Casa-nova supersex». Prepovedan mla dini pod 18. letom. CristaHo 16.30 «Senza buccia*. Barv; ni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30—21.30 «Apocalypse now*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16 30 &Amw;j ,e nemici*. R. Moore. Barvni film. Canitol 16.00 «Lo specchio per allo-dole*. Barvni film za vsakogar. Volta (Milje) 17.00 «Quinto potere*. Peter Fench. Barvni film. Vittorio Veneto 16 00 «Sabato, do-menica e venerdi*. A. Celentano, E. Fenech. Barvni film. Aldebaran 15 30 «L’uomo che amava le donne*. Barvni film za vsako gar. Pris/icnijh• zn DIJAŠKO MAIKO ^ADINSK! KROŽEK SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA j d Plešeš in bi se rad naučil novih, zanimivih plesov? Pridi . hami na plesni tečaj. Prijetna bo tudi družba. Za predvpis informacije telefoniraj ali oglasi se na sedežu Prosvetne Ul. sv. Frančiška Vsak dan). 20, tel. 767303 (ob delovnem času Računamo gotovo tudi nate! PD SLOVENEC BORŠT - ZABRE2EC vabi ob priliki vaškega patrona sv. Aniona na KULTURNO PRIREDIT EV Ki B° DANES, 2. FEBRUARJA. OB 20.30 V GLEDALIŠČU «FRANCE PREŠEREN* V BOLJUNCU URgj). jn mei najniija 8. zračni 85-’na * narašča brezvetrje, vzvai tna’ "a*30 pooblačeno, "2 stopj1°.vano> temperatura mor »W>VA IN SMRTI kjjdcj SE: Senena Denich, 8a^erluf?a' Lar< Claudio, tf®epo t"’ ^ana Furlani, Giada *',">ncesca Nurra. *• *>' 64-letni Giuseppe Ko Amel'o Toffoli', 73 let ^ntazzo, 73-letni Antonio “*■> '2-leti teH Fn'!etna Ermelinda Apollo te0- 70 |t<, ni’ 80 letni Mario Zen 1 BanH„n.a Andreanna Bisiach *“• 16-letna Maria Me« Poles, 71-letna Rosa Espo-Baldassare, 79-letni Rodol-fo Nicolini, 44-letna Maria Coballi, 90-letna Nella Codarini vd. Pilato. gec por, sito por. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7. Istrskf ulica 7, Er ta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in .d 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana U. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 79.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef, šte vilka 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunee: tel 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel 211 (KIL Prosek: tel 225-141: Božje polje Zgonik: tel 225 506; Nabrežina' tel 200-121; Sesljan: tel. 20H197; Žavlje: tel, 213-137; Milje: teL 271-121 Na zadnji seji teritorialnega odbora SKGZ v Gorici, ki jo je vodil predsednik Mirko Primožič, so u-vodni del posvetili sedaj aktualnim vprašanjem tako s področja manjšinske kakor mednarodne politike. Seznanili so se z novejšimi dogodki. v zvezi z delovanjem rimske komisije za globalno zaščito Slovencev. Preučili so tudi mednarodni politični položaj, ki postaja vse bolj napet zaradi vmešavanja tujih sil v notranje zadeve suverenih in neuvrščenih držav. Spoznali so potrebo po tem, da se v okviru že načrtovanih sestankov, ki jih bo zveza imela na terenu, spregovori o zadnjem poteku delovanja rimske komisije ter poudari potreba po nadaljnjem enotnem sodelovanju vseh slovenskih političnih sil. Pri tem je potrebno v razprave vnašati tudi vprašanja gospodarskega značaja važna za našo narodno bit. Spregovorili so o proslavi 35-let-nice osvoboditve, ki jo bodo priredile članice, ter omenili možnost, da bi 25-letnice ustanovitve SKGZ na Goriškem, ki sovpada s 35-let-nico osvoboditve, proslavili skupno. Sprejeli so predlog odbora za gradnjo slovenskega doma v Gorici, da priprave na otvoritev tega objekta, ki je predvidena ob koncu tega leta, vodi teritorialni odbor SKGZ. Pobudo za izgradnjo doma je namreč dala SKGZ. Ker gre za pomemben dogodek, prav gotovo najpomembnejši v letošnjem delovanju zveze in njenih članic, je potrebno vse sile posvetiti temu, da bosta otvoritev in tudi kasnejše delovanje vredni velikih naporov, ki jih vlagamo v okrepitev materialne osnove in za ustvarjanje takšrrih pogojev, da bi kar najbolje razvijali naše delo ter tako preprečevali nevaren asimilacijski proces, ki resno ogroža naš obstoj. Podane so bile tudi smernice o vsebini otvoritvene svečanosti ter vse nadaljnje delavnosti, ki mora odražati sicer pluralistična, vendar enotna zavzemanja za narodni razvoj ter povezovalno vlogo, ki jo manjšina odigrava tako v odnosu do matične domovine kot v odnosu večinskega naroda. Odbornike so se seznanili s sklepi komisije za sestavo politike slovenskega doma. Pri tem je bila ,še zlasti poudarjene njegova vloga prj^ razvijanju dejavnosti v mestu, kjžr je največ naših pripadnikov in kjer je proces odtujevanja največji. Ocenili so delovanje rajonskih skupščin ter ugotovili, da sta bili najaktivnejši štandreška in ločni-ška. Njihova živahnost je posledica sporov, ki jih imata glede komunalnih in razlastitvenih vprašanj z občino in drugimi javnimi ustanovami. Največ posluha za narodnostna vprašanja je imela konzulta v Štandrežu, pa tudi tista v severnem delu mesta je z namestitvijo dvojezičnega napisa na oglasni deski pokazala določeno odprtje do naših vprašanj. Ker se pripravlja sprememba v razdelitvi Gorice na posamezne rajone in ker se bodo člani, rajonskih skupščin po novem volili na neposrednih volitvah, podobno kot občinski svetovalci, je SKGZ proti spreminjanju sedanje razdelitve, ker sedanja razdelitev po narodnostni in socialnogospodarski plati najbolj ustreza interesom naše skupnosti. Tudi v bodoče bo potrebno skrbeti za uporabo slovenskega je- iiiiMmiitmiitiiiiiiimitiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiitiMiiimiiiimiiiHimiiiiiMimiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu SKLEP SO ODOBRILI NA ZADNJI SKUPŠČINI Občina Zajjraj pristopila k večnamenskimi kulturnemu centru Razprava o komisijah, ki bodo skrbele za posamezna podroeja - Odločitve o komisiji za slovenska vprašanja bodo sprejeli na prihodnjem zasedanju V TRSTU KULTURNI DOM EDVVARD ALBEE KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? (igra v treh dejanjih) Režija DUŠAN MLAKAR Danes, 2 februarja, ob 20.30 ABONMA RED F — druga sobota po premieri. Jutri, 3. februarja, ob 16.30 ABONMA RED G — druga nedelja po premieri. OBVESTILO Slovensko stalno gledališče v Trstu sporoča, da zaradi bolezni v ansamblu odpade predstava »NEZNANI BENEČAN*, ki bi morala biti na sporedu drevi ob 20.30 v domu J. Ukmarja v Škednju. f Čestitke Danes praznuje svoj 30. rojstni dan MIRJAN ŽAGAR. Obilo sreče, zdravja in uspehov mu iz srca želita mama Marija in žena Dora. Danes praznuje 84. let naša babica MARIJA TENCE. Vse najboljše ji želijo hčerka, sinova ter vnuki, Danes praznuje svoj 6. rojstni dan naša TATJANA. Vse najboljše in da bi bila vedno pridna, ji želijo mama Jožica, očka Aldo, bratec Uroš in nona Olga. MLADINSKI KROŽEK Prosek - Kontovel priredi jutri, 3. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. veseli popoldan s čarovnikom Marijem Pogačnikom, kitaristom Igorjem Starcem in harmonikarjem Ivanom Miličem. Vabljeni! V sredo se je v Ronkah sestala skupščina Javnega večnamenskega kulturnega konzorcija v katerem so včlanjene poleg ronske občine, še občine Tržič, Foljan, Starancan, Turjak, Škocjan, Šempeter ob Soči ter Doberdob. Član konzorcija je tudi tržiški šolski okraj. Na skupščini so razpravljali in sprejeli pristop v konzorcij tudi občine Zagraj. Naiveč pozornosti so namenili razpravi o organizaciji dela. Znano je, da načrtujejo zelo razvejano dejavnost konzorcija in so v tej zvezi razpravljali o sestavi komisij, ki bodo skrbele za različna področja (knjižnico, zgodovinski spomeniki, animacija, likovna in glasbena vzgoja, socialna vprašanja, filologija, ekologija itd.). V statutu Javnega večnamenskega središča pa je posebej omenjena ustanovitev komisije za slovenska vprašanja, o čemer pa bodo razpravljali in sklepali na eni prihodnjih sej. Ne gre namreč samo za vprašanja, ki zadevajo doberdobsko občino, kjer je velika večina prebivalstva slovenske narodnosti, ampak so Slovenci prisotni, oonekod v večjem, drugod v manjšem številu, tudi v drugih občinah. Prav zaradi tega bo treba poskrbeti za pravilno porazdeljeno zastopstvo v tem organu. Doberdobsko občino bodo v komisiji po vsej verjetnosti predstavljali Mario Lav renčič, Karlo Černič, Lilijana Semolič ter Franka Ferletič. Huda ndsreča kolesarke na Placuti Sinoči ob 20. uri se je pripetila na križišču ulic Seminario in Ita-lico Brass huda prometna nesreča, v kateri se je poškodovala 18-letna Viviana Visintin iz Ul. Rabata 13. Odpeljali so jo v splošno goriško bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju zaradi možganskega pretresa Visintinova se je s kolesom peljala po Ul. Seminario na Placuto. Ker se Ul. Seminario spušča proti križišču je vanj zapeljala s precejšnjo naglico, čeprav je pred križiščem znak, da cesta nima prednosti. Trčila je ob avtomobil, ki je privozil iz Ulice Škodnik. Upravljal ga je Diego Baccaglini iz Gabrijelove ulice št. 8. Do trčenja je prišlo tako nenadoma, da voznik svojega vozila sploh ni mogel zaustaviti ter se je Visintinova zaletela v njegov levi bok. Njena prijateljica, ki se je peljala pred njo, se je za las izpg-nila trčenju. Sovodenjska občinska uprav i spo roča, da je vsako soboto med 8. in 12. uro r.a -^polago tehnični izvedene? dr. Cvetko Kocjančič, za najrazličnejša pojasnila s področja gradnje in drugih urbanističnih po segov. zika v rajonskih skupščinah ter ga v večji meri uveljaviti tam, kjer je bil doslej preveč odsoten. Spregovorili so o družinskih posvetovalnicah, kjer je s prizadevanjem Ženskega iniciativnega odbora bilo doseženo zastopstvo naših predstavnic v pokrajinskem vodstvu ter v nižjih telesih te ustanove. Na prihodnji seji bodo razpravljali o slovenski konzulti pri geriški občinski upravi. Poiskali bodo vzroke, zakaj ta konzulta nima odmevnosti med strankami in kakšne posledice to prinaša. Posegi hranilnice v javne gradnje Finančno poslovanje oddelka za javna dela hranilnice se je v preteklem letu občutno povečalo. Kreditna masa lanskega leta znaša 24 milijard lir, kar 9 milijard več kot prejšnje leto. Največ sredstev so namenili prosilcem v pokrajini Gorica (nekaj nad 18 milijard lir), sle- dita pokrajina Videm (4,1 milijarde) ter Pordenon (1,7 milijarde). Po namembnosti je bilo kar 60 odstotkov kreditov dodeljenih za hi-giensko-sanitarne napreve, 11 odstotkov za ceste, 9 odstotkov za sejemske komplekse. 8 odstotkov za šolske zgradbe, 11 odstotkov, kar je predstavljalo v denarju 2,7 milijarde lir, pa za urbanizacijo zemljišč, gradnjo na površinah s proizvodnimi objekti, za rekreacijske in športne objekte ter za druge naprave javnega značaja. Specifično za Goriško velja omeniti finančni napor goriške hranilnice do pokrajinske uprave, kateri je dodelila posojilo v znesku 200 milijonov lir za preureditev gluhonemnice in 400 milijonov za nakup prevoznih sredstev, ki bodo potnike prevažala na medkrajevnih progah. Občini Fara so namenili posojilo 220 milijonov lir za gradnjo telovadnice. Krmi-nu 206 milijonov za dograditev večnamenskega športnega središča, 104 milijone za dom onemoglih v Fari ter 100 milijonov, s katerimi bo turistična ustanova v Gradežu izvedla posege v toplicah. SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Prispevek za dograditev spomenika v Jamljah Sprejeli so tudi sklep o poveritvi naloge arh. Ceju za izdelavo 5. spremembe zazidalnega načrta in pravilnika Včeraj popoldne se je sestal do-berdobski občinski svet. Sejo, ki je potekala, razen v zaključnem delu, v razmeroma umirjenem vzdušju, je vodil župan Andrej Jarc. Na dnevnem redu je bila namreč vrsta manj pomembnih vprašanj upravnega značaja, kljub temu pa se je pri obravnavi nekaterih točk ozračje precej segrelo. Občinski svet je osvojil županov predlog, da se preko jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu pošlje predsedniku Titu pismo z iskrenimi voščili za njegovo čimprejšnje okrevanje. Na seji pa je bil ponovno govor tudi o ustanovitvi enotne nižje srednje šole v Doberdobu. Vprašanje je, kar se finančne strani tiče trenutno na mrtvi točki, vsaj dokler ne bodo sestavili novega deželnega odbora. Stališče občinske uprave pa je, da je za to šolo treba zgraditi novo poslopje. Precej sredstev je že zbrala občinska uprava, približno polovico pa naj bd prispevala dežela. Občinski svet je nadaljč odobril sklep o razpisu javnega natečaja za mesto uradnice in občinske knjižničarke, oziroma knjižničarja. Kakor je znano je to dolžnost do zdaj ■iiiiiiiiiiniiiiiiiumiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiouiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiu V JAMUAH DRUGI OBČNI ZBOR SS0 Poudarek na samostojnem političnem nastopanju manjšine Oceno dveletnega delovanja ter poročilo o trenutnem položaju Slovencev v Italiji je podal D. Pavlin opravljala oseba z začasno namestitvijo. Potrebo po taki ureditvi je obrazložil podžupan Mario Lavrenčič. Na predlog občinskega odbora bo doberdobsko občino v medobčinskem konzorciju za družinske posvetovalnice predstavljala Lilijana Semolič iz Jamelj. Na seji so razpravljali tudi o Večnamenskem javnem kulturnem konzorciju ter o komisiji za vprašanja slovenske manjšine, kjer bo doberdobsko občino predstavljal Karlo Čemic. Na včerajšnji seji je bil govor tudi o prispevku občinske uprave v sklad za gradnjo partizanskega spomenika v Jamljah. V ta namen bo občina prispevala 2 milijona lir iz sklada, kjer se zbirajo sredstva iz prodaje jusarskih zemljišč. Ozračje se je razgrelo ob vprašanju postavitve dveh avtobusnih Čakalnic. Kakor je znano je postopek že stekel. Župan je poročal, da ni bilo predloženih nikakršnih ugovorov v predpisanem roku, zato sklep stopa v veljavo. Proti so bili predstavniki manjšine, ki so izrazili vrsto pomislekov glede pravilnosti celotnega postopka ter se sklicevali, da ni bila pravočasno predložena in urejena potrebna dokumentacija. Do manjšega prerekanja je prišlo tudi ob vprašanju zdemanializacije ceste med Poljanami in Palkiščem, kjer je potrebno urediti lastninsko - pravna razmerja, med občino in zasebniki. Do živahne diskusije (čeprav bi jo lahko imenovali tudi prerekanje), je prišlo tudi ob razpravi glede podelitve naloge načrtovalcu za izdelavo 5. spremembe zazidalnega pravilnika in zadevnega načrta. Občinski svet je sprejel sklep (proti so glasovali trije predstavniki manjšine), da se naloga poveri arhitektu Ceju. Na seji so nadalje obravnavali še nekatera druga vprašanja, med temi tudi tisto o povišanju odškodnine občinskim upraviteljem. Dijaki gimnazije - liceja »PRIMOŽ TRUBAR* vabijo danes, 2. februarja, na DIJAŠKI PLES ki bo od 20.30 dalje v Domu Andrej Budal v Štandrežu. Razstave V goriški galeriji II Torchio bodo danes zvečer odprli razstavo slikarja Sergia' Spania. Odprta bo do 15. februarja. Predstavniki včlanjenih društev in gostje na občnem zboru SSO V Jamljah je bil v četrtek drugi občni zbor (prvi po ustanovnem zboru decembra 1977) sveta slovenskih organizacij, ki združuje nekatera katoliško usmerjena društva in organizacije v naši deželi. Sporočilo o dveletnem delovanju, oceno trenutnega položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter smernice za nadaljnje delo organizacije v prihodnjem obdobju, je podal predsednik sveta, Damjan Pavlin. Poudaril je, kako je glavni cilj organizacije ter utrditev in ohranitev slovenstva v teh krajih. Zato bo delo v prihodnje usmerjeno predvsem v utrjevanje organiziranosti znotraj organizacije same, kakor tudi med včlanjenimi društvi, s ciljem čim uspešnejšega soočanja, na vseh področjih, z večinskim narodom. V oceni političnega položaja, pri čemer je Pavlin znova poudaril pravilnost samostojnega političnega nastopanja manjšine, ni mogoče mino ugotovitve, da so se stališča v zadnjem času radikalizirala. Pavlin je nadalje opozoril na nekatere skrajno negativne pojave na Tržaškem in v Videmski pokrajini. Glede osimskega sporazuma je Pavlin znova potrdil, da ta dokument predstavlja osnovo za uspešno reševanje manjšinskega vprašanja, ne strinjajo pa se z njegovim gospodarskim delom, predvsem pa z lokacijo industrijske cone na Krasu, ki tako drastično posega v manjšinski življenjski prostor. Prav skrb za ohranitev prostora je ena od objektivnih jamstev razvoja. Damjan Pavlin je nadalje ugotovil, kako v zadnjem obdobju nismo zabeležili bistvenih premikov glede uresničevanja o-simskih sporazumov ter izrazil nezadovoljstvo glede dela in sestave vladne - komisije. Po • njegovem je krivdo za zavlačevanja (od sklenitve sporazuma so minila že štiri leta) iskati ne toliko v rimskih krogih, ampak v okviru dežele. Pavlin je v svojem poročilu omenil tudi stike, ki jih je organizacija imela s predstavniki SRS. Pri oceni sociogospodarskega položaja je Pavlin izrazil zadovoljstvo zaradi krepitve in širjenja slovenskega deželnega gospodarskega združenja ter v • zaključnem delu potrdil pripravljenost SSO za nadaljnje sodelovanje v skupnih prizadevanjih za dosego globalne zakonske zaščite. O kulturni dejavnosti je poročal Marij Maver. Pravzaprav ni bilo to poročilo, ampak bolj polemično razmišljanje vprašanja svobode, samostojnosti in kvalitete v kulturi, z zaključkom, da je lahko »resnično* svobodna le kultura, ki nastaja na ljubiteljski podlagi. O vlogi in namenih športa je poročal Karel Brešan, medtem ko je Kazimir Humar govoril o sredstvih obveščanja v zamejstvu ter posebej prikazal nastanek, razvoj in težave katoliškega tiskovnega društva ter »kritično* ocenil vodenje in delo tižaške radijske (slovenske) postaje. Nekaj pomislekov je šlo tudi seveda na račun uvedbe in morebitnega zagotavljanja »pluralizma* deželnemu televizijskemu omrežju pri slovenskih oddajah. Ivo Jevnikar je podal daljše razmišljanje (precej pesimistično navdahnjeno) o mladinski problematiki, medtem ko je Silvester Metlika govoril o prizadevanju društva slovenskih delovnih ljudi, ki deluje na sindikalnem področju, predvsem v Trstu. V drugem delu občnega zbora je sledila' razprava in glasovanje o novem odboru. Delovanje društva za zaščito živali Ustanova za zaščito živali (ENPA) je obnovila vsakoletno vpisovanje članov, ki sovpada s pričetkom koledarskega leta. Ker so se številni Predavanja člani vprašali, če naj izkaznico še obnovijo, češ da je bila tudi ta u-stanova, kot toliko drugih ukinjena, jim ENPA odgovarja, da je niso ukinili, pač pa so jo z dekretom i dihalih. Predavanje bo od 31. marca lani iz javnopravne \ g0ji osebnosti spremenili v zasebno društvo. Sedež društva je še vedno v Ul. Diaz 1, odprt pa je od 10.30 do 12. ure. Urad deluje na prostovoljni osnovi. Kdor želi društvu sporočiti vest, ki zadeva zapuščene domače živali, ga seznaniti s slabim ravnanjem in podobno, ta lahko v tem času telefonira na številko 82173. Ženski odsek PD Danica na Vrhu vabi danes ob 20. uri na predavanje dr. Branka Uršiča o raku na v osnovni Ženski odsek PD Sovodnje prireja v sredo, 6. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah predavanje dr. Franca Demšarja o vzgoji, pod naslovom Otroci in starši med seboj. Izleti • Na seji občinskega sveta v Tržiču, ki je bila v četrtek zvečer, je župan Blasich najprej komemoriral nove žrtve terorizma v Italiji, izrazil je solidarnost s Saharovom, v nadaljevanju seje pa so odobrili razširitev glavnega pokopališča. ZARADI DOGODKOV 15. JANUARJA LETOS Pred sodiščem tatinska trojica s Tržiškega Zagrešila je vrsto vlomov, kraj m drugih kaznivih dejanj - Razprava se je zavlekla do poznih ur, zato bomo razsodbo objavili jutri Slovensko planinsko društvo Gorici priredi v nedeljo, 10. februarja, smučarski izlet v Cima Sappada. Prijave sprej^najo na sedežu društva do 6. februarja, oziroma do oddaje vseh razpoložljivih mest v avtobusih. Razna obvestila Prosvetno in športno društvo Vipava Rupa - Peč obvešča, da bodo v ponedeljek, 4. februarja, začeli z redno vadbo kotalkanja. Začetek točno ob 15. uri. Goriška občina prireja 6. februarja ob 18. uri v prostorih državne in mestne knjižnice v Ul. Mameli srečanje s kritikom in pripovednikom Antoniom De Lorenzijem. Predstavil bo knjigo neobjavljenih gledaliških del Giovannija Pascolija. De Lorenzi poučuje na videmski u-niverzi. Včeraj pozno popoldne se je pred goriškim okrajnim sodiščem začela kazenska obravnava po hitrem postopku proti trem mladim razgrajačem iz Ronk in Tržiča, zaradi dogodkov, ki so se pripetili 15. januarja letos v Škocjanu, Ronkah in Tržiču. Razprava se je zavlekla do pozne ure, zato bomo o razsodbi poročali v jutrišnji številki. Pred sodniki so se zagovarjali 18-letni Andrea Pavsig iz Ronk, 20-letni Gianfranco Marchesan iz Tržiča ter 21-letni Flavio Clapiz iz Ronk. Dogodki, ki so spravili trojico v zapor in pred sodnike, so se pripetili 15. januarja v nočnih urah, nekatera kazniva dejanja pa so zagrešili že pred tem datumom. Tako je bila proti trem mladeničem sestavljena zajetna obtožnica: poleg vlomov v avtomobile, številnih kra.i in mučenja živali (med »ekspedicijo* po Ronkah so obstrelili tud psa) so jih obtožili tudi posesti in nošnje neprijavljenega orožja ter nekaterih drugih prekrškov in kaznivih dejanj. Kakor je znano, so trojico izsledili orožniki že naslednjega dne in to po zaslugi nekaterih občanov, ki so si zabeležili številko avtomobila, v katerem so se mladeniči odpravili na divjaški in tatinski pohod, oziroma vožnjo. Najprej so prijeli Clanjza in pri njem našli nekaj u-kraaenega orožja, potem pa so izsledili še oba druga člana trojice. Sodišče je včeraj popoldne zaslišalo 17 prič, poleg obtožencev samih. Clapiz je priznal nekatera dejanja, i med drugim krajo orožja in nekaj drugih predmetov, Marchesan se je izgovarjal, da ni ničesar zakrivil ter da je ves čas spal v avtomobilu, Pavsig pa se je izgovarjal, da ni zakrivil nobenega od pripisanih dejanj. Razprava se je po zaslišanju prič in obtožencev po daljšem premoru nadaljevala v večernih urah. Kino Stavkovno panje prosvetnih delavcev V zvezi z odklonilnim stališčem vlade do zahteve sindikata po ureditvi položaja začasnih prosvetnih delavcev (precari). je šolski sindikat CGIL, CISL, UIL zahteval takojšnjo obnovo pogajanj med sindikati in vlado. To zahtevo podpirajo s stavkovnim gibanjem, v katerem bodo sodelovali stalni in nestalni prosvetni delavci. Osnovnošolski učitelji in profesor-ji bodo od 1. do 9. februarja stav- j kali 8 ur v okviru dvajsetih ur. | Vzdržali se bodo tudi obveznosti na i razrednih in medrazrednih skupščinah. ^ V otroških vrtcih in celodnevnih šolah bodo stavkali samo stalni prosvetni delavci in sicer v dneh L, 4., 5., 6. in 8. februarja. V prvi izmeni bodo stavkali prvo, v zadnji izmeni pa zadnjo uro. C uri ca VERDI 17.30-22.00 «11 prato*, M. Placido in I. Rossellini. Barvni film. CORSO 17.15-22.00 «D signore de-gli anelli*. Barvni film. VITTORIA 17.30—22 00 «Sex par-touse*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCEI^IOR 16.30-22.00 »Sindrome cinese*. PRINCIPE 17.30-22.00 «Aristogat-ti». Barvna risanka. Mo vu duri ca in ukulicu SOČA 18.00—20.00 «Orka - kit morilec*, Ameriški film. SVOBODA 18.00 - 20.00 'Resnične zgodbe*. Nemški film. DESKLE 19.30 »Nenavadne kraje*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves oan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna AUa Salu-te, Ul. C. Cosulich, tel. 724-800. Otrok od rojstva do mladostništva ZAKAJ JE TOKSIKOMANIJA RAZŠIRJENA MED MLADINO Svarilo mimoidcčiir v nekem zahodnem mestu: «Kerstin, Lasse, Monica, Marianne. .. umrli zaradi heroina« Od kar sva sledila seminarju o drogi, o katerem sva svojčas poročali, sva se še nadalje zanimali o tej tematiki. Zdelo se nam je primerno poiskati stike s tehniki, ki se v večjih italijanskih mestih direktno ukvarjajo s toksikomani. Prišli sva tako v stik s profesorjem Pirello, nadzornikom turinskih psihiatričnih bolnic, ki nama je dal nekaj izjav katere sva naknadno razvili. Znano je že, kako droga vsak dan žanje mlada življenja posebno v večjih, močno industrijaliziranih mestih. Znano pa je tudi, kako vsakdanjost hudih terorističnih podvigov zamori zaskrbljenost in resnejšo obravnavo specifičnega problema droge. Poleg tega pa vsakdanjost problema toksikoma-nije privede ljudi do tega, da ga doživljajo kot nekaj normalnega, neizbežrcga, nepomembnega in stre v e'ih zanimanje in voljo, da bi se ob tem zaustavili, se potrudili in razčlenili zakaj, od kod, kaj nudi, čigave interese podpira, kam vodi. . . Rešitev problema je mirne duše prepuščena tehnikom in politikom, ki naj bi zastopali interese ljudstva. Kaj pa uči zgodovina preproste ljudi glede tega dejstva? So do sedaj politiki in tehniki dejansko zastopali interese delavnih ljudi? Po tej poti je prišlo do predloga zdravstvenega ministra, da bi legalizirali uporabo heroina. Profesor Pirella je glede tega izjavil: «Kdo nas bo branil pred tistimi, ki nas hočejo rešiti!?« Osrednji problem ni v legalizaciji heroina. Realni problem obstaja v tem, kako nuditi toksi-komanu več možnosti izražanja v kolikor so tudi ti ljudje le del einarginiranega človeštva, Toksi-komanija je nov način s katerim ljudje podležejo socialnemu pritisku. Svojčas smo bili zaskrbljeni nad pojavom alkoholizma, nad pojavom nesmiselnega vandalizma mladinskih «band» i.t.d.. Matrica pa je vedno ista. V začarani krog emarginacije so vedno zapadli najšibkejši členi verige socialnega sistema, Zv' ve kompetiti. ie, kapitalistične družbe so po večini: mladina, brezposelni, žene, starejši ljudje in često celo otroci. V povojni dobi so ti odpadniki ali prestopniki socialnih pravil postali že tako številni, da jih ni bilo več mogoče zapirati po kaz-nicah, domovih. . . Družba se je morala začeti pogajati s temi sloji Od tod izhajajo razne reforme: psihiatrična, šo'ska. reforma družinskega zakonika, reforma kaznilnic i.t.d.. Razširitev mamil sledi trgovskim zakonitostim. Upravljajo in vodijo jo isti oblastni krogi, ki držijo v rokah vajeti vsega ostalega tržišča cd surovin do delovne moči. Ob pogledu na zgodovino razpečevanja mamil lahko takoj sprevidimo kakšno funkcijo so dominantni sloji delili temu tržišču. Droga naj bi imela pod kontrolo nezadovoljneže in neprilagojene na sploh, še posebej naj bi kraljevala nad uporniki h razgrajači med zatiranimi sloji. Do m’adine naj bi imela droga še posebno politično funkcijo: preprečila naj bi kolektivno politično dozorevanje mladinskih mas. Po taki analizi ni naključno, da je v današnjih dneh največ narkomanov med proletarsko in pod-proletarsko mladino. Toksikomani so vrh ledene gore, ki nas opozarja na širšo socialno kontradikcijo. Današnja mladina na splošno proglaša ideologijo «novih potreb». Zavrača socialno vrednoto truda in dela. Po najinem mnenju se ta način mišljenja že oprijema tudi naše mladine. Koliko krat se v delavni praksi srečujemo s starši, ki ne dobijo stičnih točk r. svojimi do-raščajočimi otroki. Ko se pogovarjamo, slišimo od odraslih take in podobne izjave: «.. .pravi, da mu šola nič ne da. ,.» «.. .ko se z njo prerekamo izjavi, da je nikakor ne moremo razumeti, da govorimo drugačen jezik. saj sploh ne vem kaj ta mladina misli, po njihovem bi moralo biti vse prijetno, nenaporno, primerno, zanimivo. ..» Ob iskanju takih prijetnih, nenapornih, primernih in zanimivih dejavnosti, naleti mladostnik večkrat na nerazumevanje, na razočaranje, zapade v dolgočasje, v obup. Poleg tega iskanja ga v nekaterih primerih priganja še strah pred čustveno praznoto, ki jo je doživel v otroških letih. Po tej poti postane lahko mlad človek duševno prizadet, brezpo-selen, alkoholik, toksikoman. Čeprav se je z vsemi silami upiral ideologiji neizogibnosti izkoriščanja človeka nad človekom, bo ravno on postal zadnji člen verige tega izkoriščanja. Mar ne bi lahko tak argument bil stična točka med nami in mladino, točko na kateri postopoma gradimo nove odnose medsebojnega spoštovanja in razumevanja? Z. P. - S. B. NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ Zlato še pod 700 dolarji NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec . Ziirich Beograd 1. 2. 31.1. 31.1. 1. 2. Ameriški dolar 797,— 12,20 1,65 19,28 Kanadski dolar 680,— 10,40 1,43 16,27 Nemška marka 460.— 709,00 94.— 1112,69 Holandski florint 415,— 641,00 85,- 1006,62 Belgijski frank 27,- 42,50 5,70 67,24 Danska krona 146.— 224,50 30,50 355,11 Švedska krona 191,— 292,50 39,50 463,26 Norveška krona 160,— 249,00 33,50 393,09 Francoski frank 195,- 301,00 40,50 474,85 Italijanska lira — 1,47 1,950 2,40 Angleški funt 1790,- 27,55 3,80 43,45 Irski funt 1665.— — — Švicarski frank 490.— 763,50 — 1197,26 Avstrijski šiling — 13,95 155,24 Japonski jen 3,— 5.- — — Avstralski dolar 835.- — 1,90 20,96 Španska peseta 11.— 17,80 2,50 — Portugalski eskudo 14,— 20,50 3,25 — Jug. dinar - mali 35.— 52.— 7,75 — - veliki 36,- 53.- 7,75 — Grška drahma 16,— 27.— _____ ' DRAGOCENE KOVINE 31.1. Nakup Predaja ZLATO Milan (g) ZLATO 17.500 17.700 London (unča) SREBRO 655 dol. 660 Milan (kg) PLATINA 1.010.000 1.030.000 Milan (g) 21.500 21.800 VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 1. 2.1980 Sovjetski rubelj Poljski zlot Češka krona Madžarski forint Romunski lej Bolgarski lev Turška lira 160.— 5,80 30.-25.— 28.-330,— 9,50 iiiiiiiiiiutiiiuuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiikiniiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiMiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiuiiiiiii Novost na knjižni polici ALOJZ KRAIGHER V Kontrolor Škrob ar V zbirki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev je izšla tretja knjiga zbranega dela pisatelja Alojza Kraigherja, ki jo je uredil in ji opombe napisal Dušan Moravec. To je po vrsti 128. knjiga zbranih del slovenskih klasikov. Prinaša pa eno samo delo, roman KONTROLOR ŠKRO-BAR in se v tem pogledu razlikuje od ostalih knjig te zbirke. Medtem ko sta prvi dve knjigi Kraigherjevega dela prinesli pisateljev dramski opus , prinaša tretja knjiga roman, ki na dobrih 500 straneh predstavlja zaokroženo knjigo, zaokroženo izjemno tudi v zbranih delih slovenskih klasikov. Urednik je dodal osemdeset strani opomb, tako da imamo pred seboj zajetno knjigo. To je četrta knjižna izdaja Kontrolorja Škroba rja. Prva izdaja je pri založniku Schiventnerju izšla leta 1914 v Ljubljani, druga je izšla z manjšim zavlačevanjem šele po drugi vojni leta 1950. Tretjič je roman izšel v Mariboru pri tamkajšnji založbi Obzorja v zbirki Iz slovenske kulturne zakladnice. Četrta knjižna izdaja je sedanja. Vmes pa je «Kontrolor Škrobar« izhajal kot podlistek v Primorskem d.evniku v drugi polovici leta 1957. Izšel je — v času med obema vojnama — tudi češki pievod. Sedanja izdaja je znanstvena izdaja, opremljena z vsem tistim, kar lahko prispeva urednik. Moravec je znan urednik in njegove izdaje se odlikujejo po spremni besedi, kritični jasnosti in preglednosti o-pomb. Tudi n skupin. Kot gostje Pili 1° ,na tekmovanju nasto-sm,,-tudi mladi predstavniki ShpU^arskih klubov Ilirija in Pia ? ■ *.2 Ljubljane, s kateri-vr^ški športni delavci že - 10 -et gojijo zelo dobre in let med najuspešnejšimi v Italiji. Med ostalim je Nencini leta 1957 osvojil etapno dirko po Italiji, leta 1960 pa je slavil svojo najpomembnejšo zmago: osvojil je prvo mesto na «Touru». Y.'elsweiler trener Cosmosa NEW YORK — Ameriškega prvoligaša Cosmos bo treniral zahodni Nemec Hannes Weisweiler, ki je že bil tehnični vodja Barcelone, Bo-russie Monchengladbach in Kolna. BONN — Zahodnonemško amatersko moštvo Laugenve je v šestnajstini pokala nepričakovano izločilo Herto iz Berlina. Izid je bil 2:1 za presenetljive amaterje. DOMAČI ŠPORT Občnega zbora SPDT se je udeležilo, kot nam kaže zgornja slika, veliko število članov tega množičnega tržaškega društva DAN KS SOBOTA, 2. FEBRUARJA 1980 KOŠARKA D LIGA 21.00 v Spilimbergu Vis Spilimbergo - Jadran DEČKI 15.15 v Dolini Bor - Sokol NARAŠČAJNIKI 15.00 v Gorici (tel. CONI) Dom - Mobilcasa PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.00 v Gorici (tel. CONI) Goriziana - Dom ODBOJKA MOŠKA B LIGA 19.00 v Trstu, tel. Monte Cengio Bor JIK Banka - Montecchio ŽENSKA B LIGA 18.00 v Spinei Spinea - Bor Intereuropa ŽENSKA C LIGA 20.30 v Camposampieru Fratte - Sokol MOŠKA C LIGA 20.30 v Nabrežini Kras - Apies Fiume Veneto 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.30 v Maniagu Ceiinia - Sloga * * * 18.00 na Proseku Kontovel - Cus Trst * * * 20.45 v Dolini Breg - Prata 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici 01ympia - Ginnastica Spilimbergo 2. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Trstu, tel. Giotti Rozzol - Juventina * * * 18.00 v Ločniku pri Gorici Dom - Libertas Krmin NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, 'U. Flavia Libertas - Primorec KADETI 16.30 na Opčinah Opicina - Breg ..................................................■■■.....imun.................................................................................................................................iiiiiiiniiiiumiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiimtit"ttHii'»'>ii“'>""...................................................... ODBOJKA V ŽENSKI B LIGI Bor Intereuropo pestijo poškodbe V moški B ligi Bor JIK Banka proti neposrednemu tekmecu na lestvici V prvenstvu tunder 15» derbi Breg-Bor ■ Danes in jutri bodo naše ekipe odigrale skupno trinajst tekem Plodn, e Prijateljske stike. "a I5nrnt' se bodo jutri pomerili še Vč6lJdetrski velikanki. 'lici naa' 1,3 U* moralo biti na Zele-Stvo v Sfriredu tudi državno prven-Ztr-j* alPskem smučanju, ki pa je razm0- 'zredno slabih vremenskih odpadlo. ilOl.ES ARSTVO Je Mencini bihrj p GE — Včeraj je v Firencah kaljj^astone Nencini, priljubljeni ski kolesar, ki je bil vrsto Danes in jutri bodo naše ekipe o-digrale skupno kar trinajst tekem. Glede na to, da bosta naši drugo-ligaši šesterki spravili pod streho prvi del prvenstva (če seveda ne u-poštevamo zaostale tekme iz 6. kola, ki jo mora ekipa Bora še odigrati z Monselicejem), bodo razpleti na igrišču še toliko bolj zanimivi. Tokrat bo še posebej zanimivo 5. kolo v 1. ženski diviziji. Toda pojdimo po vrsti. MOŠKA B LIGA Odbojkarje Bora JIK Banka čaka drevi izredno pomemben nastop. Gostili bodo namreč Montecchio, ki i-ma po osmih odigranih tekmah e-nako število točk kot domačini, in sicer šest. Drevišnji gostje so v prvem kolu premagali Volley iz Rima, v 3. Monselice in v 5. še Consorzio 4 Torri iz Ferrare. Že ti podatki najbolj zgovorno pričajo, da bo neposredni obračun izredno izenačen. Domačini nimajo sicer več toliko težav s poškodovanimi igralci, toda pomoč Kralja je se vedno pod velikim vprašanjem. ŽENSKA B LIGA Zastopnicam Bora Intereuropa je sreča obrnila hrbet. Poškodbe se vrstijo kot na tekočem traku. Tehničarki Fičurjevi se je pridružila še Glavinova, ki re je zadnje čase še kar dobro vživela v nekdanjo vlogo. Povsem nared ni niti Kalanova, z odsotnostjo Mesesnelove pa je mera povsem zvrhana. Ne glede na to pa je v srečanju s Spineo možen vsakršen izid. To je namreč še-sterka, ki zna prijetno presenetiti pa tudi razočarati. Po zadnjem porazu v Mantovi pa bo po vsej verjetnosti dala vse od sebe. MOŠKA C LIGA Odbojkarji Krasa bodo v 5. kolu spet igrali pred domačim občinstvom. To bo njihov tretji domači nastop. V goste jim prihaja Apies iz Fiume Veneta, ki je bil in je še vedno eden od favoritov za končno zmago (kljub zadnjemu porazu s tržaškim Solarisom), Vsaj na papirju, Kras nima proti temu nasprotniku velikih možnosti za uspeh. Vprašanje je namreč, če b- lahko igral Grilanc, poleg tega pa bo odsoten še Bruno Kralj. Upati pa je le, da bodo domačini tokrat prekinili serijo porazov. ŽENSKA C LIGA Slovenski tretjeligaš, Sokol iz Nabrežine, bo drevi pred izredno težko nalogo. V Camposampietru se bo srečal z ekipo Fratte, ki je pc prvih štirih kolih še vedno nepremagana. Obenem pa treba poudariti, da igrajo odbojkarice Fratte doma s podvojeno močjo, ker imajo cb robu igrišča veliko navijačev. Gostje tokrat res nimajo kaj izgubiti in prav to j'" za njih nedvomno velika prednost. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Glede na dosedanji razplet bd morala najlažjo nalogo imeti Sloga, kljub temu, da igra v gosteh. Nasprotnice iz Maniaga namreč spadajo med slabše v tpj konkurenci. Po štirih zaporednih uspehih je pričakovati, to ne bo zmagovite poti Kontovela prekinil niti izredno nevarni CUS iz Trsta. To bo nedvomno osrednje srečanje tega kola. Po drugem uspehu bo Breg igral doma s Prato, ki je v sredo izgubila s Kon-tovelom. Domačinke niso brez možnosti za uspeh, če seveda nastopijo najboljšo postavo. 1. MOŠKA DIVIZIJA Odbojkarji 01ympie iz Gorice bodo spet igrali doma. Goričani niso najbolje pričeli, morda pa se jim bo drevi proti Ginnastici iz Spilim-berga le obrnilo na bolje. 2. MOŠKA DIVIZIJA Potem ko sta obe goriški šesterki prijetno presenetili v prejšnjem kolu, je težko pričakovati podoben podvig tudi nocoj. Juventina se bo v Trstu spoprijela v vodečim Roz-zolom, Dom pa bo gostil Libertas iz Krmina, ki je samo enkrat slavil in sicer pred tednom dni doma proti Pro Cervignanu. 2. ŽENSKA LIGA Kaže, da bo dvoboj med Vivilom in Borom izredno izenačen. Oba tekmeca imata po štiri točke. Morda velja spomniti na to, da so tako Tr-ž; čanke kot Furlanke izgubile z vodečim Libertasom iz Gorice. «UNDER 15» Jutri se bosta v slovenskem derbiju v Dolini pomerila Breg in Bor. Medtem ko ima Bor za sabo dve zmagi, je Breg obakrat ostal praznih rok. To pa pri tako mladih igralkah ni nobeno merilo niti najbolj zanesljiv pokazatelj. Kontovelke bodo tretjo tekmo igrale z OMA. Pri slovenskem društvu imajo več težav pri sestavi moštva kot pa z nasprotnicami, ker je večina igralk na šolskem smučanju. panogah, ki morajo v roku dveh mesecev izdelati podroben program. S prve seje novoizvoljenega odbora ŠK Kras so naslovili na jugoslovanski konzulat v Trstu pismo z željami, da bi tov. Tito čimprej o-kreval. B. S. NOGOMET ................................................................................................................iti rancesco Graziani Torino letos ne igra najbolje. Trener Radiče je v Iš središču ostrih polemik in negodovanja s strani navijačev. Vso moštvo Torina je v dokaj slabi formi in zato povsem zasluženo zaseda nižje mesto na lestvici, pa čeprav bi bilo pričakovati od te ekipe, ki sap ,,jo sestavljajo do-kaj dobri nogome ^ ***** taši, le nekaj več. Sito* . Če večina Tu- ihe ,'norl.Jokai slabo igra, pa tega k V-K,!/0 re<5i za požrtvovalnega L Lrancesc-1 Grazianija, ^ itaij;a , sodi med najnevarnej-bi^W iRke stretoe sploh, hi ^ Dri n- decembra 1952 v Su-ij^je svoj^'mu' Lrancesco Grazia- s prav ve, da mu bo Paolo Rossi zopet skoraj nepremostljiva ovira. Kaj pa misli srednji napadalec Torina o jutrišnjem srečanju s Fio-rentino? «Doslej smo v prvenstvu slabo i-grali. Nismo upravičili upanj svojih navijačev. Prepričan pa sem, da lahko igramo bolje. Že v Firencah bi lahko začeli naš preporod. Ne vem, v sebi pa čutim, da bomo v Firencah pokazali dobro igro in da bomo dosegli zadovoljiv rezutlat,» nam je zelo prijazno dejal Graziani, za naše čitatelje pa je sestavil na. slednji stolpec. Pripravil: B. Lakovič Prvoligaško nogometno tanki - pr' Torinu leta 1973 jjlej. društvu je ostal zvest vse 'kar »nVi '^Janški ligi je do-j. . ou zadetkov, za reprezen-Mi&l id 32-krat in pri tem do-‘ Zg hufto' letos se bo bo- v reprezentanci, pa če- Ascoll - Pescara Avellino Catanzaro Cagliari - Udinese Fiorentina Torino Inter • Bologna Juventus - Milan Perugia Lazio Roma - N a poli Matera Genoa Sambcnedett. - Monza X Sampdoria - Viccnza X Forll - Triestina X Barletta - Sorrento 1 Novi odbor ŠD Polet V četrtek zvečer se je sestal novoizvoljeni odbor ŠD Polet, ki je razpravljal o nekaterih tekočih zadevah in začrtal smernice dela za prihodnjo sezono. Še pred tem pa je iz svoje srede izvolil predsednika, tajnika in blagajnika ter določil funkcije ostalih odbornikov. Na predlog dosedanjega predsednika Egona Krausa, ki je na nedavnem občnem zboru podal ostavko, je bil za novega predsednika soglasno izvoljen dosedanji tajnik Robi Hrovatin, za podpredsednika pa Andrej Daneu. Novi tajnik je Robi Gantar, pomožni tajnik pa Edi Ferluga. Blagajnik je Edi Sosič, kateremu pomaga Rudi Taučer. Odborniki so Marčelo Malalan, Edi O-strouška, Jani Sosič in Nino Unussi, ki bo odslej tudi društveni ekonom. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Drago Gantar, člana pa sta Feliče Ostrouška in Egon Kraus. Že na občnem zboru pa so bili izvoljeni referenti za posamezne sekcije, in sicer: Nivea Unussi za kotalkanje, Božo Filipovič za šah, Andrej Križnič za razne športe, E-gon Kraus za košarko, Ferdo Bratož za balinanie, Marčelo Švagelj za rekreacijo, Paolo Milič za tehnično službo in dr. Egidij Martelanc za zdravstveno službo. V kratkem se bodo sestale komisije posameznih sekcij, na katerih bodo razpravjali o bodočem delu openskega športnega društva. Jansen v ZDA? ROTTERDAM — Vezni igralec nizozemskega prvoligaša Feyenoord bo verjetno podpisal pogcdbo z a-meriškim nogometnim klubom Aztecs iz Los Angelesa. Jansena torej verjetno ne bo z nizozemsko reprezentanco na EP v Italiji. Roma v Kanado TORONTO — Po nogometnem turnirju v New Yorku od 21. do 26. maja bo Roma odigrala še prijateljsko tekmo (29.5.) v Torontu proti domačemu moštvu Blizard. KOŠARKA FINALNI DEL D LIGE Jadra nova peterka danes v Spilimbergu V kadetskem prvenstvu slovenski derbi Polet - Kontovel D LIGA Spilimbergo — Jadran NASPROTNIK: ekipa se je uvrstila na peto mesto med osmimi ekipami v skupini, kjer je med drugim nastopala tudi Servolana. Furlani so torej izredno nevarna ekipa, v kateri izstopata predvsem točna strelca Zanon, ki je pred leti nastopal v prvi sigi s Snaide-rom, ter Serena. PREDVIDEVANJE: vsakršno predvidevanje za to tekmo je izredno težko, kajti ekipi prihajata iz različnih prvenstev in bi bila torej vsaka primerjava doslej odigranih tekem nemogoča. Domačini startajo kot favoriti zaradi prednosti domačega igrišča, a tudi Splichalova ekipa ni brez možnosti. KADETI Polet — Kontovel PREDVIDEVANJE: po uvrstitvi na lestvici ter po izjdu prve,,iskrne na Kontovelu je Lukševa ekipa fa- NOGOMET. V DRUGI AMATERSKI LIGI Trebenskema Primorcu točka? Naši nogometaši bodo danes igrali v gosteh proti Libertasu - Zarja pred lažjo nalogo • V 3. AL na Goriškem slovenski derbi Sovodnje-Mladost NA SESTANKU V ZGONIKU ŠK Kras potrdil prejšnji ožji odbor V četrtek se je v Zgoniku sestal novoizvoljeni širši odbor (42 članov) ŠK Kras, ki si je porazdelil funkcije za novo mandatno dobo. V sestavi ožjega odbora ni prišlo do nobene bistvene spremembe, razen seveda tega, da je le-ta postal znatno številčnejši z vključitvijo načelnikov vseh odsekov oziroma komisij. Za predsednika je bil potrjen Vojko Kocman. Ožji odbor za leto 1980 je takole sestavljen: predsednik: Vojko Kocman; podpredsednik: Tamara Bla-žina; tajnica: Nadja Škabar; pomožna tajnica: Danila Milič; blagajničarka: Sonja Rebula, pomožna blagajničarka: Majda Stubelj; gospodar: Giani Romagna, pomožni gospodar: Zdravko Skupek; svetovalec: dr. Stanko Budin; načelnik za odbojko: Lucijan Milič; načelnik za namizni tenis: Zvonko Simoneta; načelnik za nogomet: Branko Guštin; načelnik za balinanje: Igor Milič; načelnica za rekreacijo: Lilijana Kralj; načelnica za otroško telovadbo: Nevija Kante; načelnik za tisk in propagando: Boris Simoneta: načelnica za družabnost in stike s prosveto: Majda Stubelj; stiki z devinsko - nabrežinsko občino: Stanka Mokole. Nadzorni odbor: Srečko Budin, Milan Škabar in Albert Milič. Odgovoren za stike s pobratenim TVD Partizan Moste je Boris Simoneta. odgovorni po vaseh pa so: Rudi Emili (Briščiki), Danila Milič (Repnič in Zagradec), Zdravko Skupek (Zgonik in Koludrovca). I-eor Furlan (Gabrovec). Zvezdan Doliak (Salež), Marčelo Doljak (Sa-matorca), Ladi Rebula (Bajta) in Stanko Budin (Božje polje). Ustanovili so tudi komisije po Jutri bodo odigrali pare 4. povratnega kola, ki bo za vse naše enajsterice dokaj naporno. Primorje — San Marco Prosečani bodo gostili trdoživo e-kipo San Marca, ki je trenutno v dobri formi. Poleg tega pa naj o-menimo, da enajsterica iz Ribiškega naselja ni še doživela poraza v gosteh. Naloga Primorja zato ne bo lahka posebno, ker enajsterica v zadnjih nastopih ni ravnokar navdušila s prikazano igro. Primorje že sedem nedelj išče pot do zmage, saj se je moralo v teh sedmih nastopih zadovoljiti le s štirimi remiji. Navijači seveda upajo, da se bodo razigrali jutri napadalci, saj imajo še v spominu visok poraz (5:1), ki ga je utrpelo Primorje proti San Marcu v začetnem delu prvenstva. Čeprav si na Proseku vsi želijo zmage. mislimo pa, da bi tudi točka dobro zalegla Primorju. Sovrana — Vesna Igrati proti prvemu z lestvice je vedno težko, posebno če nisi v najboljši formi. To velja tudi za Vesno. Po odličnem startu je kriška enajsterica precej popustila in začela se je vrsta negativnih nastopov, katero so Križani prekinili prav prejšnjo nedeljo z remijem v derbiju s Primorjem. Razumljivo je, da bo Vesna jutri ubrala obrambni sistem igre in s tem skušala odnesti točko.1 Libertas — Primorec Primorec očitno letos nima sreče. Trebenci so v nedeljo imeli že točko v rokah, vendar so jo til. pred koncem zapravili. Res je, da Libertas sodi med močnejše ekipe in da je trenutno v sijajni formi in da ima za seboj vrsto desetih pozitivnih nastopov. Poleg tega pa so Tržačani vse doslej doživeli en sam poraz v gosteh. Proti Libertasu bodo morali danes Trebenci igrati odločno in brez napak in ni izključeno, da se vrnejo domov s točko v žepu. Zarja — Domlo Morda najlažjo nalogo bo jutri imela Zarja, ki bo sprejela v goste ekipo Domia. ki je letos novinec v ligi. Sicer pa Bazovci ne bodo smeli podcenjevati jutrišnjega nasprotnika. Zarjani, ki še niso na varnem, ne smejo zapraviti te priložnosti, odločno morajo jurišati na zmago, saj bi tako dohiteli na lestvici prav nedeljskega nasprotnika, ki računa v Bazovici na delitev točke. Breg — Rosandra Kot po navadi vlada tudi tokrat veliko zanimanje za občinski derbi, ki bo privabil ob rob dolinskega pravokotnika prav gotovo veliko navijačev. V prvem derbiju *o zmaga- li Brežani s pičlim izidom in seveda tudi tokrat imajo «plavi» rahlo prednost. Breg namreč nima težav glede lestvice in zaradi tega lahko igra bolj sproščeno. Rosandra pa je na spodnjem delu lestvice, saj je izredno slabo startala. V zadnjih nastopih (posebno v Dolini) pa si je Rosandra zelo opomogla. 3. AMATERSKA LIGA NA TRŽAŠKEM Po dveh mesecih (sicer nekoliko preveč) dolgega odmora se bo jutri na Tržaškem prvenstvo nadaljevalo s pari prvega povratnega kola. Zadnje kolo so namreč odigrali 25. novembra lani in v skupini N. v kateri igrata Kras in Gaja, sta se po devetih odigranih tekmah znašla na vrhu lestvice Kras in CGS s 15 točkami. Kras — Sistiana Kras sprejme jutri v goste novoustanovljeno ekipo Sistiane, ki za naše nogometaše ne predstavlja težke ovire Sicer pa Krašovci ne smejo podcenjevati nasprotnika, kajti to bi jih lahko tudi drago stalo. Ga:a — Aurisina Težja haloga čaka Gajo, ki sprejme v goste Aurisino. Če upoštevamo, da igra Gaja pred domačim občinstvom in da želi nadoknaditi zamujeno, so gajevci v tem srečanju favoriti, saj so v prvi tekmi v Nabrežini premagali Aurisino kar s 4.1 R R NA GORIŠKEM Sovodnje — Mladost Četrti slovenski derbi na Goriškem bo tokrat v Sovodnjah. Srečali se bosta zadnjeuvrščene Sovodnje ter Mladost, ki vodi na skupni lestvici. Že po tem podatku lahko rečemo, da bodo imeli Doberdobci lahko nalogo. Pa ni tako, saj dobro vemo, da se v takih srečanjih rezultat lahko obrne v korist ene ali druge ekipe. Kljub temu mislimo, da bodo Kraševci tudi s tega srečanja 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X X X 1 2 X 2 1 X 1 X 2 odnesli obe točki, kajti samo tako lahko ostanejo v teku za prvo mesto. Farra — Juventina Štandrežci, po dveh zaporednih porazih pred domačim občinstvom, tokrat gostujejo v Fari. Srečanje bo za Spessotove varovance izredno težko, saj sodi Farra v tisto skupino ekip, ki se borijo za napredovanje. (pr) KOŠARKA POKAl PRVAKOV vorizirana; spričo dobre igre Opencev v zadnjih kolih pa lahko mirne duše rečemo, da se bo Kontovel moral pošteno potruditi, če bo hotel odnesti obe točki. Servolana — Bor NASPROTNIK: ena boljših ekip v prvenstvu, ki odločno naskakuje prvo mesto. Med posamezniki bi o-menili Mucchiuta, Tcnuta in Prodana, kar pa se tiče načina igre bi poudarili, da ta ekipa igra najraje «pressing». PREDVIDEVANJE: borovci so skoraj brez možnosti. NARAŠČAJNIKI Italsider — Bor NASPROTNIK: ena slabših ekip v tem prvenstvu, ki pa je v prvem kolu premagala borovce. Sestavljajo jo igralci, ki niso prišli v poštev za ekipo Alabarde. PREDVIDEVANJE: v Borovih vrstah bodo nastopili tudi nekateri boljši igralči nižje kategorije, torej ima slovenska ekipa lepe možnosti, da se oddolži za poraz v prvem delu. DEČKI Bor — Sokol PREDVIDEVANJE: borovci sodijo med boljše ekipe v prvenstvu, Sokol pa je v prvem delu povsem zadovoljil in je trenutno na solidnem šestem mestu na razpredelnici. Zato so Mesesnelovi in Bradassijevi varovanci favoriti, a tudi Pupisova vrsta ne starta brez upov na zmago. Marko Makabi zmagal v Den Boschu V prvem povratnem kolu evropskega košarkarskega pokala prvakov je Makabi iz Tel Aviva zmagal v Den Boschu proti ekipi EBBC s 63:54 in je tako skupno z Bosno na drugem mestu lestvice. Vse kaže tudi. da se bo borba za drugo mesto odvijala med tema tekmecema, kajti malo verjetno je, da bi Sinudyne lahko še posegel v borbo za super finale. IZIDI 6. KOLA Bosna Sarajevo (Jug.) - Partizan Beograd (Jug.) 93:86; Real Madrid (Šp.) - Sinudyne Bologna (It.) 101 proti 81; EBBC Den Bosch (Niz.) -Makabi Tel A vi v (Izr.) 54:63. LESTVICA Real 10; Bosna in Makabi 8; Si-nudyne 6; Partizan in Den Bosch 2. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Hvaličevi varovanci proti Goriziani Hvaličevi varovanci se bodo v večernih urah spoprijeli v mestnem derbiju z ekipo Goriziana Mobili SanfAndrea. Srečanje bo na sporedu v telovadnici na Rojcah s pričetkom ob 20. uri. Naši fantje tokrat jurišajo na zmago, ki bi jim z dobro igro ne smela uiti. Nasprotnika vsekakor ne gre podcenjevati, saj im! na skupni lestvici le dve točki manj od domovcev. Poleg tega pa uvršča nekaj res dobrih igralcev, ki so v prejšnjih letih tudi že igrali v višjih košarkarskih ligah. Hvaličevi varovanci morajo zopet stopiti na igrišče prepričani o zmagi. Vestno so se pripravljali za to srečanje, ki je izredne važnosti za ohranitev visoke pozicije na skupni lestvici. Trener Hvalič je za to srečanje sklical vse svoje igralce, ki se bodo morali zbrati pred telovadnico ob 19.30. M. Č. NOGOMET Sovj’eti v Italiji FIRENCE — Sovjetska nogometna reprezentanca je včeraj dopotovala v Italijo. Sovjeti bodo v Firencah trenirali, obenem pa bodo v raznih italijanskih mestih odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. CICIBANI 16.00 na Proseku Primorje - Fulgor * * * 16.00 v Trstu, igrišče Soncini Soncini B - Breg A * * * 15.15 v Trstu, igrišče Soncini Soncini A - Breg B JUTRI NEDELJA, 3. FEBRUARJA 1989 ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Rudi Vivil - Bor kUNDER 15» 10.30 v Dolini Breg - Bor * * * 10.30 licej Petrarca OMA - Kontovel 2. MOŠKA DIVIZIJA 10.00. v Trstu Rozzol - Juventina KOŠARKA KADETI 11.00 na Opčinah Polet - Kontovel * * » 11.00 v Škednju Servolana - Bor NARAŠČAJNIKI 19.00 v Trstu, Ul. della Valle Italsider - Bor NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku Primorje - S. Marco * * « 15.00 v Ribiškem naselju Sovrana - Vesna * * * 15.00 v Bazovici Zarja - Domio * » * 15.00 v Dolini Rosandra - Breg 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Repnu Kras - Sistiana * * * 10.30 na Padričah Gaja - Aurisina * * * 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Mladost * * * 14.30 v Fari Pro Farra - Juventina NARAŠČAJNIKI 9.45 na Opčinah Stock - Primorec » • « 10.30 v Križu Vesna - Breg NAJMLAJŠI 14.00 na Opčinah Giarizzok Kras ZAČETNIKI 11.45 v Miljah Fortitudo - Primorje * • * 10.30 v Dolini Breg - Soncini A NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Hud poraz Krasa Kras — Artigiani 1:6 (1:3) KRAS: — Bogateč (Kapun), Čer-njava, D. Škabar, Terčon, Milič, Čemjava, L. Milič, M. Milič, Ra-seni, Blažina, Colja. STRELEC: Colja v 40. min. V okviru priprav na povratni del prvenstva so nogometaši Krasa v nedeljo odigrali prijateljsko srečanje z ekipo Artigiani. Tokrat so rdeče-beli razočarali in po dolgem času visoko klonili nasprotniku. Za ta spodrsljaj nosijo glavno krivro igral-si sami, ki tekme niso vzeli dovolj resno. Domačini so privlačen nogomet prikazali le na začetku obeh polčasov, nato pa so neupravičeno popustili. Častni zadetek je v 40. min. dosegel Colja. Z. S. OBVESTILA Smučarski odsek Mladina priredi jutri, 3. februarja 1980, ob priložnosti «2. pokala Skdanc» izlet v Forni di Sopra. Prireditelj sporoča, da sta za Izletnike na razpolago še dva avtobusa. Prostori so omejeni. Zainteresirani naj telefonirajo odborniku Stojanu na št. 220423. * * * Planinski odsek ŠZ Sloga vabi člane in prijatelje narave na družinski izlet v dolino Glinščice in na vrh Malega Krasa, ki bo jutri, 3. februarja. Zbirališče ob 9.30 na Jezeru. Vabljeni. Nogometna enajsterica Sovodenj Uredništvo, uprava oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6 PP 5S9 Tel. (040) /9 46 72 (4 tlnl|e) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80.00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Stran 6 2iro račun 50101-603-45361 tADIT» • DZS • 61000 LIubl|ofl» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 jnfjil 22 600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sozoiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije ■ JuH|Sm krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih a«" v Italiji pri SPI. 2. februarja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdaiaL. A in ti»ka ^ ^ IZTT Trst član Italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG PO NAPADU HA OBRAT FRAMTEK V TURINSKEM PREDMESTJU Komunistična teritorialna jedra grozijo s teroristično kampanjo proti družbi Fiat V PARIZU NEZNANCI STRELJALI NA JOSEPHA FONTANETA Bivši francoski minister težko ranjen v atentatu Bil je soustanovitelj francoske demokristjanske stranke Od leta 1974 se ni več politično udejstvoval PARIZ — V četrtek ponoči so neznanci v zasedi težko ranili soustanovitelja francoske demokristjanske Strane (MRP) Josepha Fontaneta. Kriminalci so ga izne-nadili pred domom, medtem ko je iz avta odnašal avdiovizualni material, ki ga je tisti večer uporabljal na neki konferenci. Proti njemu so izstrelili dve krogli, od katerih ga je ena zadela v hrbet in mu poškodovala pljuča. Takoj nato so ga zdravniki . podvrgli zelo zahtevni in težki operaciji, po kateri so izjavili, da ostaja njegovo zdravstveno stanje izredno hudo. Fontanet je bil do leta 1974 ena najvidnejših osebnosti francoskega centrizma. V peti republiki je bil večkrat minister, v . degolističrjin vladah je sodeloval že od leta 1959. Kot rečeno se je leta 1974 umaknil iz političnega življenja, ker je nasprotoval De Gaullovim zamislim o združeni Evropi. Zadnja leta je bil funkcionar neke kreditne družbe, za katero je večkrat prirejal predavanja. Za sedaj preiskovalci sploh ne vedo za razlog kriminalnega atentata. TURIN — «Tu komunistična teritorialna jedra. Pred kratkim smo obračunali s tremi čuvaji tovarne Framtek; zažgali smo ravnateljstvo, pri akciji pa smo se poslu-žili nabojev kalibra 7,65 GLS. Kam panja komunističnih teritorialnih jeder proti Fiatu se je začela.» S tem grozečim sporočilom uredni štvu turinskega lista «La Stampas si je mala prevratniška skupina, ki se je pojavila na odru političnega kriminala pred slabim pol drugim letom, prevzela odgovornost za snočnji napad na tovarno listnatih in vijačnih vzmeti Framtek. ki sodi v koncern Fiat. V a-tentatu je bil ubit paznik Carlo Ala. njegov kolega Giovanni Peco-rin pa je bil huje ranjen. Četrtkov atentat je dokaz, da se je spira ja nasilja, ki je v zadnjem mesecu nekoliko popustila, začela spet zavijati okrog piemontske metropole z vse bolj dušečimi zavoji. Cilj teroristov, ki je na srečo spodletel, ni bil namreč samo ustrahovati paznikov, pač pa onesposobiti obrat za nekaj mesecev. Iz pričevanja ranjenca in drugih dveh očividcev jasno izhaja, da so hoteli napadalci z molotovkami za Genscher danes na obisku v Rimu RIM — Na povabilo zunanjega ministra Ruffinija bo danes dospel ■ IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIHIIiHIIIIHlillHIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIItlllllllllllllliiillllliliilllllllllllllllllillllllllllllllllllllilillllllllllllltllllllllllllllllllllimiHiiiiiiiiiiiiiti PO NERAZUMLJIVEM NAPADU VOJSKE IN POLICIJE Pokol med kmeti, ki so zasedli špansko ambasado v Gvatemali Španija je prekinila diplomatske odnose s to srednjeameriško državo Demonstranti so protestirali zaradi krvave represije v deželi Quiche GVATEMALA — Najmanj štirideset ljudi je izgubilo življenje v četrtek zvečer v strahovitem požaru, ki je skoraj popolnoma uni čil špansko veleposlaništvo v gva temalskerr. glavnem mestu. Med mrtvimi je največ kmetov Indi isov iz dežele Quiche, pogrešajo pa tudi nekatere uslužbence ambasade ter bivšega predsednika Gvatemale Cacerasa. medtem ko je španski veleposlanik lt za las zbežal žgati centralo metana, ki je srce nesreči. *n Obrata. V naglici pa so j Večja skupina kmetov je že ne zgrešili cilj in poškodovali ambu ^aj (jni demonstrirala v gvatema) *an^°- .Iški prestolnici proti krvavi repro- «S Carlom sva bila v stražami- j sjjj v debeli Quiche, kjer je polici — je pozneje povedal tanjeni cj,ja ^ mnenju «Amnesty interna Giovanni Pecorin — m sva kram tional» v zadnjih mesecih ubila dva ljala s kolegom, ki je bil v civilu {js0(v ljudi. V četrtek popoldne pa in ne v uniformi kot midva. Nenadoma sta se pred nami pojavila ifeznanca s pištolama v roki in am ukazala, naj ležemo na tla. rešene til a sta nas in vsakršna kakci ja bi bila nemogoča. Ne spominjam se, kaj se je zgodilo po-z(ie;e.» Neznanca sta hladnokrvno pritisnil na petelina, odjeknilo je devet strelov, krogle so vse zadele cilj, kar dokazuje, da sta bila terorista dokaj izurjena strelca. Pe corinu šo svinčenke zdrobile piščal, nesrečnemu Ali pa obe stegnenici in presekale arterijo desno noge je množično zastopstvo demonstrantov miroljubno zasedlo poslopje španske ambasade ter pozvalo veleposlanike Ca'a a, naj poseže pri vladi za rešitev nekaterih vprašanj političnega in gospodarskega značaja. In prav mea tem srečanjem je prišlo do tragedije Do zob oboroženi policisti in vojaki so napadli ambasado, ne da bi vlada prej zahtevala dovoljenje, ki ga predvideva mednarodno in diplomatsko pravo. Med napadom je prišlo do streljanja, eden izmed kmetov Indiosov pa je po neurad- Kljub pomoči, ki so mu jo nudili vesteh odvrgel proti napadal prej delovni kolegi in nato zdrav : c®111 zažigalno bombo, ki je spro niki. je čuvaj izkrvavel. Ala. ki mu zl^a P°fal P-amem so zajeli pred j* bilo 58 let. bi odšel v pokoj čez nekaj mesecev. Po zločinskem atentatu je policijski preiskovalni stroj stekel s polno paro. Izvidnice so vklenile metropolo v jeklen obfoč, a bilo je. prepozno, saj so teroristi že izginili v vlažni in megleni zimski vsem drugo nadstropje, kjer je bil v teku sestanek med kmeti in am basadorjem in kjer je našlo strahovito smrt približno trideset lju di. Ostale demonstrante pa naj bi ubili policisti z rafali iz orzostrelk, medtem ko je uspelo španskemu veleposlaniku skočiti v zadnjem noči. Na kraju zločina pa tudi niso i trenutku skozi okno ter se ta-pustili nobenih sledov, če izvzame rešiti gotove smrti. Tragičen mo tulce izstreljenih nabojev, ki t dogodek je sam po sebi nerazum-bl lahko bili oprijemljiv indic za! sai s0 policisti m vojaki na-elskovilce I pačili brez vsakega razloga amba- I sado dobro- vedoč, da bo prišlo do preiskovalce. Komunistična teritorialna jedra . D , , so se pojavila kot avtonomna te- * organizacija pred pol- [ ! stala »vlada in sklenila takoj pre- roristična' organizacija pred pol- j Tragedija je močno odjeknila v drugim' letom. Doslej so osredoto , Španiji, kjer se je nemudoma se- . .. . . ... ... i >Jnln Tilnrln m cl/ nnila tol//\l čila svoje škvadristične akcije pred vsem na Turin in še zlasti na severni del tako imenovanega indu atrijskega pasu, ki obkroža piemontsko mesto. Njihov najhujši atentat je bil požig skladišča v obratu Lancia, ki je zahteval nad dve milijardi lir škode. Do četrtka pa niso nikoli izvedli atentatov na ljudi. (vt) Na sliki (telefot® AP): razdejanje v ambulanti obrata Framtek. BENETKE — Med vojaškimi vajami mornariške pehote se je v beneški laguni prevrnilo amfibijsko vozilo, v katerem je bilo šest vojakov. Medtem ko je petim usDelo priplavati na breg, je desetar Nie-ro kljub pomoči helikopterjev, iz katerih so mu spustili vrvi, utonil. Vaje so služile kot priprava na o-bisk ministra za obrambo Sartija, ki je bil napovedan za 8. februar. kiniti diplomatske odnose z Gvatemalo. Oblasti v tej srednjeame riški državi pa vztrajno molčijo, glasnik vojske je le cinično in ne sramno izjavil, «da so se v španski ambasadi skrivali komunistični teroristi*. Dejstvo je, da je ho tela gvatemalska vlada dati ne- srečnim kmetom Indiosom, ki jih režim od vedno dosledno izkorišča.' «zgledno lekcijo* ter tako dokazati svoj «ugled». ki temelji na nasilju in na kratenju najosnovnejših človeških in demokratičnih pravih. (st) Na progi Trst-Videm je postavljal droge VIDEM — Policija je aretirala 32-letnega Luciana Canzuttija iž Carfii-na di Buttrio, medtem ko je postavljal tramove in večje kamne na tračnice železniške proge Videm -Trst. Canzutti je na policijski postaji v Vidmu priznal, da je že večkrat na podoben način skušal o- virati železniški promet na ffiedna-rodhf progi, ki povezuje Videm z avstrijskim prelazom pri Trbižu. Dejansko so morali v zadnjih časih vlaki v tem predelu voziti zelo počasi zaradi kamnov, drogov in cementnih blokov, ki so jih neznanci postavljali na tračnice. na enodnevni uradni obisk v Italijo minister za zunanje zadeve ZRN Genscher. Ministra se bosta po vsej verjetnosti razgovarjala predvsem o odnosih med članicami pakta NATO. Ruffini pa bo nemškega gosta seznanil o nedavnem obisku Cossige v ZDA. Genscher bo v večernih urah odpotoval v francosko glavno mesto, kjer se bo iutri s kanclerjem Schmidtom sestal s francoskim predsednikom Giscar-dom d’Estaingom. i Hermann Hesse (Nadaljevanje s 4. strani) * v RIM — Zaradi hudih poškodb, k! jih je povzročil strel iz pištole karabinjerja v četrtek v Rimu, jo podlegla 50-letna Anna Maria Min ci. Zenska je po naključju šla mimo kraja nesreče prav v trenutku, ko je karabinjer streljal na bežeči fiat 500. Še neznani voznik u-kradenega avta je ušel strelom, nesrečno žensko pa je zadela kro gla, ki se je odbila. otroštvo. Novela «Klein in Wag-ner* je predigra k «Stepnemu volku*, ne samo po modernosti izraza temveč tudi po osrednji problematiki in celotnem krogu motivov *Siddharta», ki obsega tretjo knjigo, je eno najpomembnejših Hessejevih del. To je visoka pesnitev o smislu in vrednotah življenja. V knjigo so uvrščene tudi Pravljice. To knjigo je prevedel Jaro Novak, prešnjo pa Stanka Rendla. Četrta knjiga obsega najbolj znani roman «Stepni volk*, ki je v prevodu Janeza Gradišnika znan tudi slovenskim bralcem. Dogajanje se giblje med konkretno resničnostjo in svetom vizij, odvija se v tedanjem ozračju težav Evrope, ko se ljudje, sluteč katastrofo, utapljajo v lahkem življenju. Nad tragiko pa pisatelj prikazuje svoj svet in svojo zamisel o enovitosti sveta onkraj vseh protislovij. Peto in šesto knjigo obsega utopični roman «Igra steklenih biserov», ki pi-edstavlja sintezo pisateljevega življenja in vrhunec njegovega ustvarjanja. Ta kritika sodobne civilizacije dobiva danes širše in nove razsežnosti. Delo je prevedel Jože Udovič. Zadnja knjiga pod naslovom «Umetnost razmišljanja» prinaša v izboru in prevodu Franca Šrimp-fa izbor Hessejevih esejev in spisov o življenju in umetnosti. K globljemu razumevanju Hessejevih izpovedi, miselnih tokov in vzgibov bosta nedvomno prispevali tudi uvodni študiji o avtorjevem delu. V prvi knjigi je objavljena študija o Hesseju na splošno, ki jo je prispevala Kristina Bogataj, v zadnji knjigi pa Franc Šripmf razpravlja o Hesseju kot esejistu. Tako dva slovenska uvoda uvajata in zaključujeta izbor Hessejeve-ga dela v slovenščini. Ko dobivamo z izdajo sedmih knjig Hermanna Hesseja in s tem skoraj vse poglavitno delo tega pisatelja v slovenščini, lahko govorimo o pomembnem založniškem dogodku. Poleg Cankarjeve založbe sta za ta uspeh pomembna tudi urednik založbe in opremljevalec Matjaž Vipotnik. iiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMHUliiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiit UMRL JE ROMOLO VALLI RIM — Vest, da se je včeraj zjutraj okrog 4. ure v prometni nesreči ubil znani 55-letni gledališki igralec Romolo Valli, je presenetila in užalostila vse ljubitelje gledališke umetnosti. Valli je namreč že trideset let posvečal svojo življenje gledališkim stvaritvam, ki so z njegovo ustvarjalno močjo odličnega gledališčnika zablestele v zelo dovršeni in sodobni luči. Valli je v četrtek zvečer po gle dališki predstavi v gledališču Eli seo, kjer je v glavni vlogi na stopal v delu «Pred tišino* Giu seppa Patronija Griffija, šel s pri jatelji na večerjo. V svojo razkošno vilo v Ulici Appia Antiča se je vrnil okrog tretje ure. Ni znano, zakaj se je uro nato odpeljal s svo jim avtom rover 3500 in kam je bil namenjen. Vsekakor je že po enem kilometru, morda zaradi slabosti ali pa zaradi spolzke ceste, izgubi! nad zorstvo nad vozilom in z njim treščil v zid neke vile. Bil je pri pri či mrtev. Po obdukciji, ki bo ver jetno danes ali jutri in s katero bodo zdravniki lahko ugotovili točne vzroke smrti, bo njegovo truplo ležalo na mrtvaškem odru v gledališču Eliseo. (nf) Na sliki (telefoto AP): Romoln Valli s kolegico Rossello Falk, Li je vrsto let igrala z njim. RIM — Zunanji minister Ruffini se je včeraj srečal s podpredsednikom portugalske vlade in vršilcem dolžnosti zunanjega ministra Freitasom Do Amaralom, ki se mu di na uradnem obisku v Italiji. SEPTEMBRA V SZ ISLAMSKA KONFERENCA NA POBUDO MOSKVE V AFGANISTANU SE KREPI GVERILSKA DEJAVNOST TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA MLADINSKEGA ODBORA SKGZ V ČEDADU Delež mladine pri kulturni in socialni rasti Benečije Vedno več je mladih, ki se zavedajo svoje narodnostne pripadnosti, čeprav so obiskovali italijanske šole ■ Pregled opravljenega dela Problem mladih Benečanov je bil osrednja točka osme seje mladinskega odbora pri SKGZ, ki je tokrat potekala v Čedadu. Govor je bil predvsem o vlogi mladih v bodočnosti Benečije, hi se v zadnjih letih hitro in odločno spreminja. Slovenske organizacije dobivajo nov vpliv med preprostim ljudstvom, tisti, ki co se še pred kratkim bali priznati, da so Slovenci, se počasi seznanjajo s pojmom narodne zavesti, v ljudeh ra-seta pogum in odločnost, in slovenska narodnostna skupnost postavlja krajevnim oblastem jasne in odločne zahteve. Pri tej kulturni in politični rasti Benečije pa je naloga mladine še rosebno pomembna in obenem težavna. Ravno mladi so tisti, ki najraje pojejo v beneških zborih in sodelujejo pri slovenskih organizacijah, na njihovih ramah sloni dobršen del organizacije poletnega letovanja za slovenske o-troke Mlada Brjeza - Barčica moja. V tem trenutku pa se mladi Benečani srečujejo še z novimi problemi: v domačih vaseh je treba posvetiti temelje za mladinsko dejavnost, najti prostore, kje bi se mladina zbirala in nuditi možnost za uresničitev raznih pobud. Vse to ni lahko: mladi, ki živijo v razkropljenih, majhnih vaseh, imajo med seboj malo stikov, večina izmed njih je zaposlenih v tovarnah po Furlaniji ali dalje proti Pordenonu in Gorici, drugi poučujejo na šolah. Delo jim seveda dopušča le malo časa za razne dejavnosti, ki večkrat zahtevajo preveč truda in nudijo le malo konkretnih sadov. Tuje jim je tudi delovanje v okviru katerekoli organizacije, tudi Mladinskega odbora SKGZ, ki je tu čisto nova struktura, in zato še precej oddaljena od resničnih potreb mladih. Problemov torej ne manjka, kaže pa. da je mladine, ki se zaveda svoje narodnostne pripadnosti, čeprav je zahajala v italijanske šole in le včasih doma občevala v slovenskem narečju, v Benečiji vedno več. Ti mladi si želijo poglobiti znanje slovenske kulture in slovenskega jezika, predvsem pa poglobiti medsebojne stike ter v okviru večjega sodelovanja začeti tudi razpravo o številnih problemih, ki tarejo Benečijo, predvsem pa mladino. Poleg narodnostnega boja se morajo Benečani, ki so dokončali šolo, stalno spoprijemati s problemi zaposlitve. Na minuli seji Mladinskega od- PREDAVANJEGIOVANNIJA FRANIONIJA NA UNIVERZ! ZA NOV IN PRAVIČNEJŠI GOSPODARSKI RED V SVETU Katera naj bo vloga Italije in širše vzeto Evrope, pri tem misleč prevsem na naprednejše sile, ki v njih delujejo, v zagotovitvi miru in v iskanju novega, pravičnejšega gospodarskega reda vseh? V četrtek zvečer je v študentskem domu tržaške univerze na pobudo lokalnega ARCI skušal na to vprašanje kar najbolje odgovoriti Giovanni Franzoni. Predavatelja ni treba posebej predstavljati, saj so vsem znane njegove bitke za demokratizacijo katoliške cerkve in za njeno približanje realnim problemom širših množic, ki ga je stala tudi prepoved maševanja za časa referenduma proti razporoki. Govornik je po sintetični razlagi trenutnega mednarodnega političnega ooležaja govoril o krivičnosti ekonomskega reda, ki vlada v svetu, in ki se ne da menjati «nit.i z asistencializmom katoliškega kova, niti ne z asistencializmom laičnega kova*, kot si ga na primer zamišljajo italijanski radikalci. Države tretjega sveta, ki so lastnice velike večine surovin, morajo ta red, ki stalno veča prepad med njimi in med razvitimi državami, od -raviti predvsem z ustvarjanjem kartelov, ki bodo zaobjemali vse d žave, ki določeno surovino proizvajajo, to pa jim je dozdaj uspelo le z ustvaritvijo kartela OPEČ. V nadaljevanju svojega podajanja je Franzoni poudaril važnost iranske revolucije, kljub njenim ekscesom, v zoperstavljanju logiki vojaških blokov in v iskanju samostojne linije med le-temi. Razkrinkati je treba imperialistično politiko, je dejal govornik, ki jo vodijo ZDA in SZ povsod po svetu, Evropa pa mora pomagati tretjemu svetu, da vedi od blokov neodvisno politiko in ne pride pod okrilje te ali one velesile. Gre torej za zelo zanimive teze, ki so povzročile med mnogoštevilnim in pozornim občinstvom živahno debato, (zj) Okrogla miza ob zaključku mednarodnega leta otroka Ob zaključku mednarodnega leta otroka je tržaška občina sklicala o-kroglo mizo na temo: Otrok v krajevni stvarnosti. Okrogla miza bo v soboto, 8. marca, v veliki dvorani trgovinske zbornice, pričela pa se bo ob deveti uri zjutraj. Prireditelji vabijo vse, ki bi radi prispevali k čim večjemu uspehu pobude, da se zglasijo k debati v tajništvu pripravljalnega odbora, ki i-ma svoj sedež v tajništvu podžupan-stva. Telefonska številka je 73-68. Okrogla miza je odprta vsem. bora je bil govor o bodočem P*®’ gramu mladinske organizacije ter opravljenem delu. MO SKGZ je zitivno ocenil predvsem seminar ® slovenske univerzitetne študente, ® se že več let vrši v Trstu n pobudo SKGZ in ki so ga organizatorji razširili. Namen teP seminarja je nuditi slovenskim »“f dentom to, kar jim italijanska 9®. verza ne more dati, to se P*8!* predvsem slovensko izpopolnjevanF v stroki ter poznanje zgodovine sedanje problematike Slovencev. Seja se je zaključila s pre^ dom opravljenega dela v Trstu, ““ rici in Benečiji; tu velja predvsem poudariti pomen na novo ustan® ljene Mešane komisije v God« kjer so zastopane vse napredne »» venske in italijanske mladinske ganizacije, ki delujejo v mestu, > s katerimi sodelujejo tudi predsta niki ZSMS iz Tolmina. sp Posredovanje sindikatov v korist uslužbencev razpuščenih ustanov Na sedežu deželnega odbora bil sestanek med predstavniki 5 želne sindikalne zveze CG1L, CJ>j UIL ter odborniki Tripanijem. Gobbom in Carpenedom v zve izvajanjem zakonodajnih norite smislu odloka predsednika repu8 ke 616/76 in zakona 641/78 o di uslužbencev razpuščenih us nov ENLRP, ONPI, ENAOLI, E®* IRC idr. „ Sindikalisti so zahtevali takoj5™, poseg dežele za izplačilo pretej, kov osebju, za nadaljnje n«Pr® njeno izvrševanje storitev klju° stopku za prehod slednjih in us Jt bencev pod deželno režijo ter , ureditev problema o kvalifikte, in strokovni usposobitvi omeni« ga osebja, Ponterosso-Rusi most ponovno v kioskih Po daljšem premoru je danes v prodajalnicah tržaški čas