gorenje •enp inin® 0 ul tlenje, 21. aprila 1993 Leto XXVII. Številka 13 idfi vole ejšf d* -tVi- epa' do' v. a za iprila istif zeP' (e#' s/)/3, vsW 7llH> iŠ^' eter teK' , od’ m611 iojn6 !irv 3,3' 'ska ren6 ase edil’ noč' ran1 a s! cel" abi< leg' nice »za ,vce' Hin*1 fjak iste1 eni? ,4^' ca1* Kolektivni dopust v aprilu Karto tio ar zvemo, da bomo neplanirano *a if Zarad' manjše proizvodnje, smo ^krbljenj in zanima nas, kaj to »°ni. o tem smo povprašali odgo-(3oh 0’ najprej direktorja trženja Franja trn 'nca' Povedal je, da smo prvo Sg»esečje zaključili dokaj uspešno, en Kfn° Padali za cca 14% več, kot v 'fe/n obdobju lani, trenutno pa so naročila, zato je bilo treba ,._anjšati plan proizvodnje. Domači tra Se ne odpira, naročil za nove pro- rne še ni, hkrati pa aparati še niso $eCe(a razviti- Tudi novi trgi na vzhodu vpi'lis° zaživeli. Recesija v Evropi !Va na prodajo in s tem proizvodnjo ara konkurentov, ki še bolj v°dn^n° kot m' zmaniauiei° Pro,z- ^lad'||:'r0'ZVOdn'e se i6 zr|ižal v programu pro ln° zamrzovalnih aparatov za 30% in v £anjraniU Pralno pomivalnih aparatov za 10%. prjD rnal° nas je, kako so v proizvodnji Sojeni na to. Direktorja HZA Martina 2aCi ^aria smo vprašali kako so se organi-obSg 0 in kadrovsko prilagodili zmanjšanemu Sn Proizvodnje. Zaradi fiksnih stroškov, 9®tskih prihrankov, je bila rešitev kolek- tivnega dopusta za vse zaposlene najustreznejša. Novi programi, ki so jih pripravili še niso zaživeli in za drugo tromesečje se še ne ve kako bo s prodajo, pričakujejo pa, da bo najkasneje po kolektivnem dopustu spet stekla "normalna" proizvodnja. Tudi v programu PPA so se odločili za kolektivni dopust, saj po besedah direktorja Franca Košca dnevno zmanjševanje proizvodnje glede na kadrovsko zasedenost, ki je optimalna za eno izmeno, ne pride v upoštev. Krizam se v programu prilagajajo z zmanjševanjem stroškov, boljšo kakovostjo in večjo fleksibilnostjo proizvodnje, za boljše rezultate tudi v bodočnosti pa bi bile nujne večje investicije v posodobitev tehnologije. Kljub ponudbi 123 novih izvedenk pralnih in sušilnih strojev, kljub temu, da so bili izdelki predstavljeni 180 prodajalcem in kupcem, pa naročil še ni dovolj. Skratka, posledice recesije v svetu, devalvacije italijanske lire, ko so se italijanski izdelki bele tehnike pocenili za skoraj 30%, bomo še nekaj časa čutili. V tem času bomo nadaljevali s prodorom na nove trge, z uveljavljanjem novih prozvodov, z iskanjem novih načinov prodaje, predvsem pa tudi domačega trga ne bomo zanemarili. Dagmar Vrtačnik Praznik dela Vsem sodelavkam in sodelavcem Gorenja iskreno čestitam ob praznovanju prvega maja - praznika dela. Ob tej priložnosti želim vse delavce spomniti na dogodke iz zgodovine delavskega gibanja za uveljavitev delavskih pravic, za uveljavitev le-teh so delavci žrtvovali tudi svoja življenja (krvava stavka pred sto leti v Čikagu). V spomin na ta dogodek si delavci na ta dan skoraj po vsem svetu pripnejo rdeč nagelj. Družbene spremembe pri nas in vsvetu prinašajo s svojim prihodom za nas nove, vendar v zgodovini že poznane, načine in cilje delavskega boja. Na žalost se pri nas že srečujemo s temi oblikami delavskega boja: boj za delovna mesta, višjo ceno dela, za ohranitev nivoja že pridobljenih pravic in konec koncev za golo preživetje in delavsko eksistenco. Za uveljavitev vseh teh pravic pa nam je potrebna velika enotnost, medsebojno zaupanje in solidarnost, ki jo poznajo samo pravi sodelavci. Delavcem še ni nihče in nikoli podaril večje pravice kot so si jo sami izborili. Tega se moramo tudi mi vsi zavedati, kajti še vedno velja stari rek, "v slogi je moč”. Ob praznovanju praznika dela želim vsem delavcem prijetno "podaljšano” praznovanje in vas vabim na prvomajsko srečanje na Graško goro. Predsednik Svobodnega sindikata Gorenje Gospodinjski aparati Emil Krušič Prvega maja na Graško goro! Območna organizacija Zveze Svobodnih sindikatov Velenje vabi na tradicionalno praznovanje delavskega praznika na Graško goro. Prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov se bo pričelo ob 11. uri, ob 12.30 pa začetek športnih prireditev (pohod na Jasenjakov hrib, štafetni družinski tek, gorski tek). Avtobusi bodo vozili vsakih 30 minut s postaje Pesje, Foitova, Gorica, Bevče, Nama, Tržnica in Rudarski dom. PROIZVODNJA, RAZVOJ, TRŽENJE Naš cilj: prodati več in bolje Gorenje Gospodinjski aparati večino svoje proizvodnje izvozi, letos naj bi na tujih trgih iztržila za več kot 250 milijonov dolarjev ali 12 odstotkov več kot lani. Kakšen je ta trg bele tehnike, kako ga doživljamo mi in, kako ga doživljajo naši partnerji ali naši konkurenti iz sveta bele tehnike? O tem smo se pogovarjali z direktorjem trženja dipl. ekonomistom Franjom Bohincem. Danes se v svetu proda približno 160 milijonov velikih gospodinjskih aparatov, pri čemer Evropa predstavlja tretjino, Amerika drugo tretjino in Pacifiški bazen tretjo tretjino tega trga. Svet je torej nekako razdeljen na tri globalne dele. V Zahodni Evropi, kjer se proda nekako 43 do 44 milijonov velikih gospodinjskih aparatov, ima Gorenje GA 4 % delež proizvodnje bele tehnike. Govoriti o položaju Gorenja na tem trgu je bistveno lažje, če nekaj spregovorimo tudi o razmerah na trgu, za katerega veljajo določeni megatrendi. Tako se nadaljujejo procesi koncentracije in integracije, kot npr. internacionalizacija takšnih proizvajalcev bele tehnike kot so Elektrolux, VVhirpool, BSHG itd. Povezujejo se proizvajalci in distributerji, povezujejo se tudi največji evropski elektrogrosisti. Vse z namenom, da bi povečali pritisk na proizvajalce bele tehnike oziroma znižali njihove cene. Proizvajalci pa se recesiji skušajo zoperstavljati po eni strani z geografsko ekspanzijo, torej z oblikovanjem novih trgov (predvsem v Aziji in delno tudi v Vzhodni Evropi), z uveljavljanjem globalnih blagovnih znamk, z razvojem novih izdelkov za uspešnejši prodor na zrela in nasičena tržišča, z razvojem novih funkcij oziroma dodatkov, ki služijo samo za to, da se proces padanja cen bele tehnike vsaj zadrži itd. Naslednji trend, ki karakterizira današnji svet bele tehnike so velike spremembe v življenjskem slogu družin. Gre za manjše družine, veliko ločencev, samcev, ki imajo manjša stanovanja in zato potrebujejo manjše gospodinjske aparate. Temu moramo pri koncipiranju novih izdelkov slediti tudi v Gorenju. Kot rdeča nit je prisotna tudi ekologija. Tem ekološkim trendom v Gorenju sledimo praktično v vseh programih. Tako z zmanjševanjem porabe energije, vode, pralnih praškov, z boljšimi izolacijami, zamenjavo običajne pločevine s predlakirano iz uvoza itd. Izrazito velike spremembe so v distribuciji bele tehnike v Evropi, kjer klasična veletrgovina do neke mere izgublja svoj položaj na račun bolj neposrednega odnosa med proizvajalcem in kupcem. Raste vloga velikih detajlistov, specialistov, povečuje se prodaja po pošti... Za potrošnika je vedno bolj pomembno ekono-miziranje, se pravi vse tiste funkcije gospodinjskega aparata, ki mu omogočajo več prostega časa in bolj enostavno upravljanje z aparatom. V produktnih trendih še vedno prevladujejo kompaktne izvedbe, multifunkcionalnost aparata, velika učinkovitost, estetska integriteta, delno tudi uvajanje mikročipov komponent, veliko novih materialov, prijaznih do okolja itd. Franjo Bobinac Kakšen je torej položaj Gorenja Gospodinjski aparati na trgu z vsemi temi značilnostmi? V Evropi smo po proizvodnji aparatov nekako na osmem mestu. Dobro polovico jih prodamo pod lastno blagovno znamko, ostalo pa pod blagovnimi znamkami naših kupcev s področja industrije, pa tudi večjih trgovcev. Situacija na trgu je trenutno izredno težka. To ni le naša ocena, temveč tudi ocena naših partnerjev in konkurentov, ki vsi po vrsti v glavnem znižujejo proizvodnjo in odpuščajo delavce. Do teh procesov niso imuni niti tako veliki proizvajalci kot sta na primer AEG in Elektrolux. Gorenje Gospodinjski aparati se pri tem sooča z vsemi težavami, ki so veljale v preteklosti in, ki so v zaostrenih razmerah le še bolj poudarjene. Delamo v okolju, ki je tovrstnim proizvajalcem in izvoznikom nenaklonjeno. V zadnjih treh letih smo doživeli popoln razpad bivšega jugoslovanskega trga in danes prodamo le 5 % izdelkov na domačem trgu, ki seje pač zreduciral na žepno državo z dvema milijona prebivalci in 600.000 gospodinjstvi. Naši poslovni partnerji in kupci včasih enostavno ne morejo verjeti, kako uspevamo plasirati tako veliko količino naših proizvodov na tuje trge. Vsi veliki sistemi, naši veliki konkurenti so namreč v glavnem usmerjeni na domač trg, kjer so kar po pravilu najmočnejši in, kjer jim nudijo ustrezno "udobje" domačega trga. Lahko omenim, da največji angleški proizvajalec, ki je hkrati tudi med prvimi petimi ali šestimi v Evropi, proda 95 % svojih proizvodov doma, samo 5 % pa izvozi. Podobno velja tudi za ostale, za Zanussija, ki je najmočnejši v Italiji, šele potem pride na vrsto njegova izvozna ekspanzija, za BSHG, za Thomson-Brandt, Elektrolux, AEG. Za vse je izvoz samo dodatek k uspešni domači prodaji. Za Gorenje Gospodinjski aparati je položaj bistveno drugačen. Lahko bi govorili tudi o tečajni politiki, ki je nenaklonjena velikim izvoznikom, o še vedno precenjenem tolarju, da ne omenjam politike obrestnih mer, ki nas postavlja v neenak položaj z drugimi konkurenti na tujih trgih. Po drugi strani pa država nima jasne razvojne poliltike, kjer bi ob takem tečaju nudila za razvoj izvozne proizvodnje ugodnejše kredite. Tečaj bi morali kljub vsemu tudi delno korigirati, saj dober tečaj oz. stabilen tolar ob nadaljnjem zmanjševanju proizvodnje n6 moreta biti naš cilj. Posebno velik problem, ki je imel za Gorenj6 hude posledice, so medvalutne spremembe’1 Evropi od sredine lanskega septembra, ko66 je prvič zamajala italijanska lira, ki je do tega ( trenutka v primerjavi z nemško marko deval* rala za 30 %. Kaj to pomeni za nas? To ne pomeni le, daj ' naš izvoz samo v Italiji postal naenkrat za3 j odstotkov manj konkurenčen ali pokriti® slabše. Pač pa so italijanski proizvajalci k® ® največji proizvajalci bele tehnike v Evropi (n| ^ hova proizvodnja je 35 % evropske) na vsa naših tradicionalnih trgih postali za 30 % b°l j konkurenčni od nas. ^ Po drugi strani pa se tudi lokalni proizvajalo ^ časih recesije in precenjenosti domače valu ^ še bolj oklepajo domačega trga, ker so v izvoz nekonkurenčni. Dogaja se celo, da AEG BOSCH znižujeta cene in prehajata v nas cenovne razrede. , Tako ugotavljamo,da danes praktično ni v6 višjih, srednjih in nižjih cenovnih razredov. 0 ^ staja samo nek super visok razred, ki j6 P posameznih segmentih namenjen vodilnim^ določenem področju (na primer Miele pri P1' nih strojih), vsi ostali pa se gnetemo v ni$ cenovnih razredih, kjer si konkurirajo blag°vn znamke najbolj renomiranih nemških proizv® jalcev z italijanskimi, španskimi, z nami itd- Kakšna je trenutno naša prodaja? Kljub izredno zaostrenim tržnim razmera1"' prvo tromesečje prodajno gledano nismo ljučili slabo. Na tuje trge (brez bivših jugoS, lovanskih republik) smo izvozili za 14 % v«! aparatov kot v istem obdobju lani. Ta podatek je dovolj dober, če vemo, da v zadnjih 5 letih povečali izvoz kar za 70%-^ pa se drugo tromesečje kaže slabše. Tako2 april nimamo pokritih kapacitet in tudi to I razlog, da smo se v vodstvu Gorenja Gosp" dinjski aparati odločili za zmanjšanje proizv° nje za 3 delovne dni v programih pralne tehm ’ in Hladilno zamrzovalnih aparatov. Treba) poudariti, da bi bil problem še večji, če ne 1 preteklem letu izrazito hitro uvajali na trg n1 proizvodov iz programa HZA in za pralne stw lani prodobili nekaj novih kupcev, sicer bi t> slika v tem trenutku še bistveno slabša. Prvo tromesečje smo torej glede količin p" danih izdelkov končali zadovoljivo, ne more'1’ pa biti zadovoljni z ekonomiko tega izv°2 Tudi zaradi že omenjenih razlogov kot sta te« tolarja in devalvacija nekaterih evropskih vaj . Tako smo morali tudi v Gorenju Gospodinj® aparati zniževati cene in jih v letošnjem 1®, razen redkih izjem (npr. Amerika) nis(1’ povečali. Cenovni pritiski so zaradi zmanj5an!( kapacitet, medvalutarnih gibanj in receslj( vedno večji. Tako napovedi za letošnje I6 niso nič kaj obetavne. Vsekakor bi bilo vse težje, če ne bi v zadnjih treh letih odprli mn1 io9! nove posle na naših tradicionalnih trgi*1 Nemčiji, Franciji, Grčiji, Italiji in predvsem-se ne bi lotevali novih trgov, kjer že beleži nekatere rezultate. To velja za Bližnji in Sre^; Vzhod, od Irana, Združenih arabskih ernim10 Saudske Arabije, Libanona in Egipta, žara: poslov z Latinsko Ameriko in zlasti lani (Nadaljevanje na 3. stm1 dobrega rezultata na nekaterih vzhodnoevr0? s kih trgih, čeprav se recesija kaže tudi tu. ,n! n« ij« )V se 9a vi- ‘\e 30 tje (Dl f čh id j« Jte iZ« ai i$« |Si )b- p« ni rd- 9» mi ve- ni' # os- /ei iti® F .F Di' ,vC -oj* biH )|i iiti® iZ> ,« lil)* i* 3 iin1 rf sF lef >51 o9! h1 i(F di< to* zvf jbf ioP aO' V a rj— LJ-i er — ti. co co w CT o CD ^ o CJ Z* .£V O- JZ > čv Zt 7Z >CJ S fš .E 2E kultura Gorenje Kulturnica ^Jigarna, v kateri knjig ne le kupujete, atopak vam jih ponudijo s premis- Ob < abili ^.otr> in pretehtano, prostor, kjer naj 'Se izobraževali, se seznanjali in se *nazadnje srečevali. To je knjigarna °renje Kulturnica v Erini upravni stavbi. Začetku svojega dela so tokrat pov-Poslovodne delavnice, in sicer naj bi de|v četrtek, 22. aprila 1993 udeležili avnice na temo Ustvarjanje in vodenje ankovitega teama. Ob delavnici, ki jo ° vodila klinična psihologinja Radmila v °b iz ljubljanskega Zavoda za kako-r s storitev in komunikacij, bo tudi ,s*aVa tuje in naše literature za poslo-odae delavce. E!riPoročamo: rr>est Dichter: Izvirne poti do novih tržišč P^.boste dober govornik d'v tujem jeziku 9-2ikovnih tečajev na kasetah, si lahko v V nici Indok izposodite leposlovno literaturo 5Vtn9le^kem jeziku. Drobne knjižice znanih •- rl6vvam lahko služijo kot prijetno čtivo, saj r9Zde|jene . 'Pn: • 'er si, ston ."'“'Jene po različnih zahtevnostnih Pnjah. Na voljo so vam tudi jezikovne vaje °vnica sodobnega nemškega jezika. koledar Kulturnih prireditev KC Ivan Napotnik "oj 1993 (jv r ek' 6. maja, ob 20.00 r,ana Qlasbene šole Velenje NaTa8-38™ abonma in izven in 'AsA MAJER, klavir Mariborski operni orkester Svojega zdravja kovači 'Slovenska kmečka prehrana je bila idealna, takšna, kakršno sedaj priporočajo nutricionisti, veliko zelenjave in sadja, meso na mizi le za velike praznike." Tako pravi dipl. inženirka živilske tehnologije Vida Turk - Fajdiga, ki je na pobudo svoje mentorice dipl. ing. Rožamarije Česnik, pripravništvo v Gorenju Gostinstvo zakljlučila z nalogo Vegetarijanska prehrana. Zamisel o tovrstni ponudbi v naši restavraciji je v Rožamariji Česnik tlela že dolgo, le časa za njeno izpeljavo, ob obilici rednega dela, ni bilo nikoli. Čeprav marsikdo ob besedi vegetarijanec pomisli le na tiste, ki se odpovedujejo mesu, zaradi nekakšnih etničnih ali religioznih motivov kot odnosa spoštovanja do življenja, je najpogostejši razlog za takšno prehrano (pravimo ji tudi alternativna) želja po izboljšanju ali ohranjanju zdravja. Osnove vegetarijanske prehrane, sta nam povedali sogovornici, so polnozrnate snovi, stročnice, jedrca, semenje, sadje, zelenjava in kalčki. Vegetarijanska prehrana naj bi pokrivala vse zahteve organizma po energetskih in esecialnih snoveh. Oblike vegetarijanske prehrane pa so, kot že rečeno, različne od strogih do tistih, ki v svoj jedilnik vključujejo tudi ribe, perutnino, jajca in mleko. Kaj še lahko preberemo v pripravniški nalogi Vide Turk - Fajdiga, pa ne samo tam, temveč tudi v številnih strokovnih publikacijah, ki jih je za pripravo naloge uporabila. Pri ljudeh, ki se prehranjujejo na vegetarijanski način ugotavljajo, da manj obolevajo zaradi koronarnih arterijskih bolezni, manj je starostnega diabetesa, manj raka na pljučih, na debelem črevesu, dojki in prostati, manj divertiku-lamih bolezni in žolčnih kamnov, manjši riziko za debelost. Seveda pa je treba oznati tudi slabe strani. Pri tovrstni prehrani je možna rahla energijska podhranjenost, možnost zaužitja premalo beljakovin, vitamina B, železa, kalcija in vitamina D. Sreda, 12. maja, ob 20.00 dom kulture Velenje za gledališki abonma in izven Herb Gardner: NIŠAM JA RAPAPORT komedija Tea tar u gostima" iz Zagreba bo tokrat nastopil v koprodukciji s satiričnim kabaretom "Jazavac". Režija Relja Bašič Četrtek, 13. maja, ob 20.00 knjižnica Velenje - kulturnega večera DRAGO JANČAR Pogovor bo vodila Tatjana Hudomalj. Drago Jančar, letošnji Prešernov nagrajenec, pisatelj in vplivni javni delavec, bivši predsed- Vsekakor pa v razvitem svetu velja, da v zdravo prehrano ne sodijo alkoholne pijače, kristalni beli sladkor, bela moka, rafinirano olje. V čislih so črna moka, polnozrnat kruh, neoluščen riž, neprečiščen sladkor, nerafinirano olje, sadje in zelenjava. Temu se vegetarijanska prehrana zelo približa, vsekakor je to lahko zdrava hrana za vse tiste, ki delajo umsko in pretežno sedijo, sta menili naši sogovornici. Zato so se v restavraciji Gorenja Gostinstvo odločili, da poskusno uvedejo tudi vegetarijanski obrok. Zanimanje zanj pa je bilo skromno. Ali smo o tej možnosti premalo vedeli ali je bila temu kriva cena? Le-ta je bila 250 tolarjev in z bonom za malico si ob obroku dobil še štručko in sok. Vsekakorpriprava majhnega števila tako kakovostnih obrokov (in to vegetarijanski obroki zagotovo so) ne more biti poceni. Pri tako majhnem številu obrokov, do 8 na dan, tudi ne morejo ponuditi več različnih jedi, malo tega, malo onega. Kakorkoli že, Vida Turk in Rožamarija Česnik, puške v koruzo še ne bosta vrgli. Pripravili bosta anketo, s katero naj bi skušali ponovno ugotoviti, kolikšno je med nami zanimanje za zdravo prehrano. Smo za svoje zdravje pripravljeni spremeniti tudi nekatere navade in opustiti nekatere razvade. B.G. Vegetarijanski ješprenj ješprenj, fižol, korenje, zelena, koleraba, dišavnice Ješprenj in fižol čez noč namočimo. Naslednji dan oboje nekaj časa kuhamo, nato dodamo narezano zelenjavo. Če želimo gostejšo jed, bomo dodali manj vode, če pa nam prija našemu običajnemu ješprenju podobna jed, kuhamo z več vode. Gostejšo jed lahko potresemo z naribanim sirom in za nekaj minut postavimo v pečico. Postrežemo lahko s solato. nik slovenskega PEN kluba, tajnik Slovenske matice, najbolj prevajani slovenski avtor, pisec 18 proznih del, bo na četrtkovem kulturnem večeru odgovarjal na številna vprašanja o sebi in o svojem pogledu na kulturo, o potrebi po novi 57. številki Nove revije, o primerjavi med ameriškim in evropskim načinom življenja ter o svojem zadnjem romanu Posmehljivo poželenje. Božanska komedija Na razpolago so posamezne vstopnice za ogled treh predstav SNG Maribor BOŽANSKA KOMEDIJA, v režiji Tomaža Pandurja, in sice: 24. aprila ob 19.30 - PEKEL 29. aprila ob 19.30 - VICE 8. maja ob 19.30 - NEBESA Prevozi na delo (ob spremembi terminskega koledarja) Zaradi različnega dela in spremembe terminskega koledarja želimo vsem vozačem z javnim prevozom (avtobusom) pojasniti potek prihoda na delo in način plačevanja v času od 28. do 30. 4. 1993. V navedenem času bodo avtobusi vozili normalno na dve izmeni. Vsi vozači, tudi imetniki mesečnih vozovnic, bodo morali za navedene dneve voznino plačati. V mesecu maju bomo za imetnike mesečnih vozovnic opravili poračun plačane voznine. Od vseh koristnikov avtobusnih prevozov pričakujemo korekten in razumevajoč odnos v nastali situaciji. Organizacija prevozov Gorenje Maloprodaja NASVET KUPCEM V našem prodajnem programu imamo gospodinjske aparate s posebnimi funkcijami, ki omogočajo racionalno porabo energije in vode, ali pa zaradi tehnoloških rešitev in uporabe izbranih materialov ustrezajo vedno ostrejšim ekološkim zahtevam. Tako imajo vsi, ki so kupili enega od spodaj naštetih gospodinjskih aparatov pravico do olajšave pri odmeri dohodnine. * Pralni stroj s 1000 in 800 obrati * Hladilniki, zamrzovalne omare in zamrzovalne skrinje * Štedilniki z večsistemsko ali ventilatorsko pečico * Štedilniki s steklokeramičnim kuhališčem * Vgradne večsistemske in ventilatorske pečice *Vgradna steklokeramična kuhališča VAŠA GORENJE MALOPRODAJA Teniška liga za rekreativce Gorenje Rekreacija, d.o.o vas vabi, da sodelujete v teniški ligi za rekreativne ekipe. Ekipo sestavljata najmanj dva igralca, ki nista registrirana pri teniški zvezi Slovenije. Tekmovanje poteka v dveh dvobojih posameznikov in eni igri parov. Prijave sprejemamo v pisarni Gorenje Rekreacija d.o.o. (tel. 856-908 ali 853-321 int. 247) ali pri prostorniku na igriščih Vegrada do 22. aprila do 12. ure. Več kot imeniten nastop na Dunaju Kljub temu, da so minulo nedeljo bili v Evropi kar štirje mara tonski teki iz svetovne serije, se je na Dunaju zbralo kar 6.000 maratoncev iz vsega sveta, med njimi pa je več kot imeniten uspeh dosegla skupina 15 članov Tekaške sekcije Gorenje. Seveda tako številnega nastopa Gorenjevih t e kače v na Dunaju ne bi bilo, če ne bi podjetje Gorenje Handelsges. mbH na Dunaju podprlo naša hotenja, da se preizkusimo tudi med svetovno tekaško elito. Sam nastop na maratonskem teku (42.195 m) je bil več kot uspešen za vse člane sekcije tako iz podjetij Gorenja kot ostalih, ki so se nam pridružili že lani in letos in ki s ponosom nosimo majice z napisi Gorenje. Na dunajskem maratonu, ki si gaje ogledalo vzdolž celotne proge na desettisoče Dunajčanov, pa smo nosili majice z napisom Gorenje Bewusst robust in znakom slona. Prvi izmed 15 članov TS Gorenje je na cilj pred mestno hišo pritekel Milan Župane iz sektorja logistike Gorenja Gospodinjski aparati in dosegel 15. mesto v moški glavni kategoriji ter s časom 2:41,05 v absolutni uvrstitvi 62. mesto! Sledil mu je na 255. mestu Edo Gregorič iz Kranja z 2:51,21 in 11. mestom v kategoriji M 50, na 550. mestu pa je bil Vinko Fortuna 3:00,07 in 33. mestom v skupini M 50. Kmalu za njim je bila v cilju Gorenjka Lidija Golob in dosegla 7. mesto v glavni ženski kategoriji in s časom 3:10,13 absolutno 934. mesto! Milan Župane Nato so si sledili: 966. Bine Lenaršič 3:1 ^ (63. v M 50), 1062. Mare Krištofič 3:13,40 (8* M 45), 1222. Albin Struna (3:16,28) 83.-507, 1461. Branko Žnidar (3:20,57 - 293 30), 1679. Rajko Jagodic (3:24, 48-217. V' 40), 1695. Hinko Jerčič (3:25,06 -150. v M 4 j 2019. Franc Rozman (3:29,47 - 146. V M ® 2.341. Anka Pugelj (3:35,25 -14. v Ž 36), 32°-Martin Lah (3:52,00 - 45. M 40), 3692. £d' Jerčič (4:02,46 - 27. Ž 40), 4589, Alojzija r* licijan (4:47,38 - 30. v Ž 50). H.J. Zahvale Ob boleči izgubi dragega očeta se is-kr®11® ^ zahvaljujemo sodelavcem razvojnega P'^ ^ grama Pralno-pomivalnih aparatov in la ^ ^ ratorija kemijske tehnologije za izreč® sočutje in pomoč. Bogo Košir £ t Ob izgubi dragega očeta se vsem so^ v lavcem Gorenja zahvaljujem za izkaza ^ pomoč in izrečeno sožalje. £ Franc Žerdoner $ Ob boleči izgubi in prerani smrti drag®5| brata se sodelavcem prašne lakirn1^ Gorenja Gospodinjski aparati iskreno * hvaljujem za izrečeno sožalje. Cvetka Ferk Ob boleči izgubi dragega očeta se zahvali jem vsem za izkazano pomoč in cvetje. Milena Gračner Ob izgubi mame se iskreno zahvaljuj^ sodelavcem Pralno-pomivalnih apara' Gorenja za izraženo sožalje, vence in ® narno pomoč. Mateja Švent INFORMATOR, časopis za obveščanje delaV^ Gorenja. Urejajo: dipl. novinar Božena Gorjan, Hi® Jerčič, Dagmar Vrtačnik. Izhaja štirinajstdneV Naklada 4.200 izvodov. Gratična priprava: RaSL Velenje. Tisk in odprema: Tiskarna Vel®nL Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu ^ 1/72 z dne 23. 1. 1974. ž