PRIM RSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /•» 'a 1 • Abb. postale I gruppo " LCDfl 4U IlT Leto XX. St. 128 (5811) TRST, sobota 30. maja 1964 NADALJUJE SE POLEMIKA V ZVEZI S PISMOM MINISTRA COLOMBA v v PSI in levica KD zahtevata razčiscenje glede veljavnosti vladnega programa Danes seja vodstva PSI - Sindikalisti in baza KD zahtevajo sklicanje osrednjega vodstva stranke - Malagodi in Terracini zahtevata, naj Moro pojasni vso zadevo pred parlamentom - Tudi vodstvo PSDI za preverjenje «političnega ozračja» RIM, 29. — Polemika v zvezi z memorandumom, ki ga je zakladni minister Colombo dostavil predsedniku vlade Moni sredi tega meseca, je našla svoj odmev tudi v senatu, kjer se je danes začela splošna razprava o državnem proračunu za drugo polletje 1964, ko je senator Terracini (KRI) zahteval prekinitev razprave, češ da se zakladni minister dotika v svojem pismu predsedniku viade ------------- vseh glavnih vprašanj, ki so da- rmi ga je poslal zakladni minister, v katerem zahteva, da se odloži uresničenje «mnogih važnih točk programa, glede katerega je vlada dobila zaupnico obeh zbornic», in da pojasni, «kakšno je njegovo mnenje s tem v zvezi in kakšni so njegovi nameni; vsekakor pa naj pove, kakšne zaključke je treba po. tegniti v zvezi z začeto diskusijo o proračunu». Tudi Malagodi in Bozzi se obračata z nujnim vprašanjem na predsednika vlade, «da bi izvedela za besedilo pisma o gospodarski in finančni krizi, ki mu ga je poslal zakladni minister; da bi izvedela, ali je zakladni minister obrazložil iste teze na seji ministrskega sveta ali na medministrskih sestankih; da bi izvedela s tem v zvezi, kakšno podlago ima izjava ministra Giolittija, da te teze niso bile pojasnjene, ker bi v tem primeru socialistični ministri podali ostavko». Namestnik tajnika PSI Brodolini pa je izjavil novinarjem: «Jutri bo seja vodstva stranke. Menim, da bo vodstvo stranke, tudi zaradi razvoja, polemike, ki jo je sprožil «Messaggero» v zvezi s pismom ministra Colomba predsedniku vlade, in ki je zajela tudi senat, sprejelo pobudo za naglo in resno raz-čiščenje». nes pred senatom, in da mora senat prej zvedeti za točno vsebino tega pisma, da bi sploh vedel, o čem nai razpravlja. Predsednik senata Merzagora mu je odgovoril, da senat ne more prekiniti razprave tudi ne glede-na odgovor, ki mu ga u-tegne dati minister Colombo sam. Minister Colombo je pripomnil, da sedanja razprava zadeva gospodarsko poročilo, ki ga je predložila vlada, in govore, ki sta jih imela minister za državni proračun in on sam; on potrjuje oceno in podatke o stanju gospodarstva, ki jih vsebujejo ti dokumenti, in iz tega izhaja tudi njegova ocena gospodarskega stanja. Colombo je zaključil, da nima kaj dodati. Ker je Terracini vztrajal pri svoji zahtevi, je dobil besedo Nen-cioni (MSI), ki je dejal, da bi bilo vsekakor primemo, da predsednik vlade omogoči parlamentu vpogled omenjenega dokumenta ministra Colomba, prekinitev razprave pa da ne bi koristila in ji zato nasprotuje. Tudi Mariotti (PSI) se je izrekel proti prekinitvi, ker «mo. rebitna osebna ocena ministra Colomba nima zveze z državnim proračunom, ki je formalen zakon. Mariotti je izrazil željo, da bi predsednik vlade Moro potrdil, da vlada namerava uresničiti svoj program. Spano (KPI) je podprl zahtevo svojega kolege, Gava (KD) pa je dejal med drugim, da je vlada «vitalna in učinkovita, dokler ne bo ustavno prisiljena podati ostavke». Nato se je nadaljevala razprava o proračunu. Terracini je zastavil predsedniku vlade vprašanje, ali ne smatra za potrebno, da sproži parlamentu popolno in točno vsebino pisma, ki Hruščov bivšemu ameriškemu senatorju Bentonu: «Niti pred- sednik Johnson niti j»z ne želiva nove krize zaradi Kube. Ameriški poleti nad otokom kršijo mednarodno pravo. Ali so vam potrebni? Ne verjamem. Zadeva zavzema mednarodni pomen in čas je, da prevlada zdrava pamet... Če želite vam bom pokazal fotografije vojaških oporišč in vojaških naprav, ki so bile posnete iz vesoljskega prostora. Pokazal jih bom predsedniku Johnsonu, ko se bom sestal z njim. Ponudil mu bom zamenjavo z nekaterimi njegovimi fotografijami... Kdo je prinesel kubansko orožje v Venezuelo? Castro ali CIA? Mogoče oboji... Vsako revolucijo označujete za komunistično tudi tan^ kjer ni komunističnih strank. Mi se čutimo počaščeni. Pogostoma izvedejo te revolucije narodi, ki ne poznajo Marksa in Lenina...» Vsekakor so te izjave Hruščova, čeprav so bile izrečene deloma tudi v šali, zelo značilne za trenutne odnose med ZDA in ZSSR, saj povedo dosti več kot kakšne važne uradne izjave, čeprav se v njih ne omenja sedaj najbolj pereče laoško vprašanje. O tem pa je včeraj razpravljal ameriški državni tajnik Dean Rusk s podpredsednikom vlade SZ Kosiginom v Novem Delhiju PO Nehrujevem pogrebu. Govorila sta zlasti o nameri vlade ZDA. da še bolj zaostri vojaške ukrepe v Laosu. Radio Patet Laa pa je obtožil Suvano Fumo, da dobiva ukaze od ZDA z namenom, da spodkoplje laoško vlado narodne enotnosti ter da je zaradi 'tega Suvana Fuma izgubil pravico nastopati kot ministrski predsednik. Pekinški tisk pa grozi, da Kitajska ne bo gledala križem rok, kako ameriški imperializem krši ženevske sporazume ter razplam-teva požar v Laosu in Indokini. Nekaj novega se dogaja v odnosih med de Gaullom in diktatorjem Francom, s katerim se je francoski zunanji minister razgovarjal več kot eno uro In mu iztočil de Gaullovo pismo. Medtem ko je zastopnik Francove vlade izjavil, da se je na sestanku govorilo le o «mednarodnem položaju na splošno o zadevah obeh držav,» je vodstvo francoske socialistične stranke SFIO ostro kritiziralo de Gaullovo politiko, ki da 'pripravlja pristop Franca k skupnemu evropskemu tržišču, medtem ko zavrača pristop Anglije. SFIO poudarja, da gre za neizogiben proces golistične diplomacije, «ki je prisiljena sklepati najrazličnejša zavezništva, samo da bi se izognila izolaciji». Zato SFIO odklanja protinaravno zavezništvo s Hitlerjevim in Mussolinijevim sokrivcem, zakaj skupno tržišče je odprto samo za svobodno Španijo. SFIO izraža upanje, da se bodo dežele z demokratsko tradicijo z vsemi sredstvi uprle vstopu Francove Španije v evropsko skupnost. Na Cipru so bile včeraj nove Ptotibritanske demonstracije več tisoč Grkov, ciprsko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da bo vlada prevratno dejavnost Turčije proti Cipru postavila pred Varnostni svet OZN. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Pred Titovim uradnim obiskom Finske Malinovski v Zagrebu - Obisk avstrijskih sindikalistov - R. Ducei pri B. Kraigherju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Na vabilo predsednika finske republike dr. Kek-konena bo 1. junija odpotoval na uraden obisk na Finsko predsednik republikè maršal Tito s soprogo. V zvezi s tem obiskom je finski veleposlanik v Beogradu Raa-stila izjavil za radio Beograd, da Finska z velikim zadovoljstvom pričakuje obisk predsednika Tita, ki ga bo prav tako prisrčno in prijateljsko sprejela, kot so jugoslovanski narodi sprejeli lani pred sednika Finske dr. Kekkonena. Ko je poudaril, da se je prepričal, da obstajajo trdni stiki med Finsko in Jugoslavijo, je veleposlanik Raustila pripomnil, da Finska in Jugoslavija nista imeli nobenih spornih vprašanj. Jugoslovansko-finski odnosi se stalno razvijajo v duhu prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Posebno zadnja leta se je med obema državama razvilo sodelovanje na raznih področjih. Lanski obisk dr. Kekkonena v Jugoslaviji in bodoči obisk predsednika Tita na Finskem sta odraz neposrednega razvoja, prijateljstva in sodelovanja. Istočasno pa ti obiski odpirajo novo fazo v medsebojnih odnosih je poudaril finski veleposlanik. Obrambni minister Sovjetske zveze maršal Malinovski s soprogo in z ostalimi člani sovjetske vojaške delegacije je odpotoval danes zjutraj v Zagreb kjer so ga na letališču pozdravili poveljnik zagrebškega vojaškega področja generalni polkovnik Milan Rukavina predsednik izvršnega sveta Hrvaške Mika Spiljak predsednik skupščine mesta Zagreba Pirker, številni višji častniki JLA, državni in politični predstavniki Hrvaške in mesta Zagreba. Opoldne je generalni polkovnik Rukavina priredil gostom kosilo v hotelu «E- sta izmenjala zdravici v čast prijateljstvu narodov in oboroženih sil Sovjetske zveze in Jugoslavije. Popoldne je sovjetska vojaška delegacija pod vodstvom maršala Malinovskega obiskala tovarno «Rade Končar», kjer so predstavniki tovarne seznanili maršala Malinovskega s herojsko smrtjo tajnika CK KP Hrvaške narodnega heroja Rade Končarja ter z organizacijo in uspehi te največje zagrebške tovarne. Po ogledu tovarne je sovjetsko vojaško delegacijo sprejel organizacijski tajnik Zveze komunistov Hrvaške Marjan Cvetkovič, ki je maršala Malinovskega in ostale člane sovjetske delegacije seznanil z zgodovino, družbeno - političnim in gospodarskim razvojem Hrvaške, ki je dosegla visoko stopnjo razvoja v socialistični izgradnji. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher je sprejel danes na protokolarni o-bisk italijanskega veleposlanika v Beogradu Roberta Duccija. V Beograd je danes prispela avstrijska sindikalna delegacija pod vodstvom predsednika Zveze sindikatov Avstrije Antona Be nya. Zastopniki avstrijskih sindikatov vračajo obisk jugoslovanske sindikalne delegacije, ki je pod vodstvom predsednika centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozara Vukmano-viča leta 19S1 obiskala Avstrijo. Delegacijo, ki je pred nekaj dnevi prispela v Zagreb, kjer se je razgovarjala s funkcionarji republiškega sveta sindikatov Hrvaške, je medtem obiskala Sisak in Dubrovnik. Y Beogradu pa se bodo zastopniki sindikatov Avstrije razgovarjali z zastopniki centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in se sestali z zastopniki političnega življenja Beograda. XT I I. L' .. „ i ^ « Ui(lrmrmA.irin Jutrišnja številka glasila PSI «Avanti»! pa objavlja članek svojega glavnega urednika Lombardija v katerem ugovarja da bi današnji članek ministra Colomba v «Il Popolo» pojasnil celotno zadevo četudi dopušča, da je bil njegov namen pomiriti duhove, V svojem članku Colombo ne demantira tega, kar je objavil «Messaggero», iz česar je treba zaključiti, da je pač tako njegovo mnenje in njegovi nameni; zaradi tega niti ni več važno, kje je izrazil •.... Washington in London sporazumna glede skupne politike v Laosu Protest Suvanuvonga proti ukrepom Suvane Fumé - Kitajsko opozorilo NOVI DELHI, 29. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk se je danes razgovarjal s podpredsednikom Sovjetske zveze Kosiginom, ki je prav tako kakor on prišel na Nehrujev pogreb. Zvedelo se je, da sta govori'a o Laosu in o nameri ameriške vlade, da še zaostri vojašike ukrepe na tem sektorju. Kaikor je znano, bo Rustt odpč-toval jutri v Bangkok, zatem pa v Sajgon. Pozneje bo odšel v Honolulu, kjer se bo skupno s tajnikom za obrambo McNamaro in z drugimi ameriškimi osebnostmi udeležil razgovorov o jugovzhodni Aziji. Dean Rusk se je v spremstvu ameriškega poslanika v Novem Delhiju sestal davi tudi z začasnim predsednikom indijske vlade Nando. V Londonu pa sta britanski zunanji minister Butler in ameriški strokovnjak za zadeve Daljnega vzhoda William Bundy nadaljevala razgovore. Pozneje je predstav, nik Foreign Officea sporočil, da sta ameriška in britanska vlada dosegli «popolno enakost pogledov glede resnosti položaja v Laosu im glede raznih sredstev, lei bi jih lahko uporabili za njeno rešitev». Bundy je nekaj pred odhodom v Novi Delhi in zatem v Bangkok izjavil; «Čutili smo potrebo po temeljitih posvetovanjih. Tesno sodelujemo, kar se tiče jugovzhodne Azije.» Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je tudi izjavil, da londonska vlada upa da bodo prihodnji teden v Vientianu posvetovanja med poslaniki držav, ki so se leta 1962 udeležile ženevske konference. Londonska vlada še vedno čaka nekatere odgovore na svoje vabilo. Medtem pa proučuje poljski predlog za ožjo konferenco, čeprav je prepričana, da so potrebna poprejšnja posvetovanja v laoški prestolnici. Pojutrišnjem bo prispel v London tudi glavni tajnik SEATO na razgovore s predsednikom angleške vlade in z drugimi britanskimi esebnostmi. Predsednik laoške vlade Suvana Fuma je podpisal dekret, s katerim «začasno» nadomešča dva mi nistra Patet Laa, vštevši SufanU' vonga. Suvana Fuma je poslal vče- raj pismo Sufanuvongu, s katerim zavrača obtožbo o kršitvi ženevskega sporazuma, s tem da je za hteval ameriške izvidniške polete nad laoškim ozemljem in z.ipros.l Sovjetsko zvezo za orožje. Radio Patet Laa je v svojem komentarju med drugimi izjavil, da dobiva Suvana Fuma ukaze od ZDA z na menom, da spodkoplje vlado na rodne enotnosti. «Zaradi tega, je dodal radio, je Suvana Fama zgubil pravico nastopati kot ministrski predsednik». Na koncu je komentator izrazil upanje, da bo Sovjetska zveza zavrnila in obso' dila nezakonito pobudo, ki hi samo prispevala k nadaljnjemu iaz-plamtevanju vojne v Laosu. Pekinški «Ljudski dnevnik» pi še v svojem uvodniku, da so «požar v Dolini vrčev poživili sami ameriški imperialisti», .n lodaja, da Kitajska «ne bo ostala križem rok ‘in gledala ameriški imperializem, ki krši ženevske sporazume ter razplamteva oža-r v Laosu in v Indokini». Na koncu poudarja časopis, da je edina m..goča rešitev spoštovanje ženevskih spoia-zumov. iilliiiiliitHiiilllllllllllillllllllllllilllllililiilllliHitllllnilllllimiiilllmiiiiiiiiiiiHiimiillllmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliimiiiiiiiiiliiiiiiiiiimiiiii BIVŠI SENATOR ZDA BENTON 0 RAZGOVORU S HRUŠČOVOM Sovjetski sateliti fotografirali ameriška vojaška oporišča Hruščov poudaril željo po razširitvi trgovine z ZDA PARIZ, 29. — Bivši ameriški senator William Benton, ki je prišel včeraj z letalom iz Moskve v Pariz, je izjavil, da mu je Hruščov rekel, da so sovjetski sateliti fotografirali ameriške vojaške naprave iz vesolja. Benton se je včeraj razgovarjal več kot 1 uro s Kruščovom v Krem- lju. Povedal je, da sta s Hruščovom govorila o izvidniških poletih ameriških letal nad Kubo. Hruščov je izjavil, da ti' poleti nad Kubo niso potrebni za ZDA in da povzročajo mednarodno zaskrbljenost. «Niti predsednik Johnson niti jaz ne želiva nove krize zaradi Kube», je dodal Hruščov in nadaljeval: «Tl poleti kršijo mednarodno pravo. Ali so vam res potrebni? Ne verjamem». Kakor je povedal Benton, je nato Hruščov «skoraj v šali» dodal: «Ce želite in če boste ostali v Moskvi, vam bom pokazal fotografije vaših vojaških oporišč m vojaških naprav, ki so bile posnete Iz vesoljskega prostora». Hruščov Je smeje dodal: «Pokazal jih bom predsedniku Johnsonu, ko se bom sestal z njim. Ponudil mu bom zamenjavo z nekaterimi njegovimi fotografijami». Benton je povedal, da je Hruščovu govoril «o pošiljanju kubanskega orožja v Venezuelo», toda Hruščov mu je odgovoril: «Kdo je poslal to orožje? Castro ali CIA? Mogoče oboji». V zvezi z ameriškimi poleti nad Kubo je Hruščov izjavil, da se to ne tiče samo ZDA in Kube, temveč zavzema zadeva mednarodni pomen. Poudaril je: «Cas Je, da prevlada zdrava pamet». Benton Je zatem izjavil, da Hruščov ni govoril o sovjetskem stališču glede krize v Južnem Vietnamu in Laosu. Vendar pa je obsodil navzočnost ameriških čet v Južnem Vietnamu in na Južni Koreji in je dodal, da Američani «ne razumejo pravice narodov, da menjajo svoje vlade in svoje politične sisteme». «Vi računate na reakcionarne sile v številnih državah in to bo pripeljalo do izolacije ZDA. Ne verjamem, da se bo moglo to razumeti jutri, toda to je najvažnejše vprašanje in se tiče tudi odnosov med ZDA m Sovjetsko zvezo. Vsako revolucijo označujete za komunistično revolucijo in to tudi tam, kjer ni komunističnih strank. Mi se čutimo počaščeni. Pogostoma izvedejo te revolucije narodi, ki ne poznajo Marksa in Lenina; in to dokazuje, kako popularni so naši ideali». Bivši ameriški senator, ki je sedaj predsednik upravnega sveta «Britanske enciklopedije», je izjavil, da ga je Hruščov sprejel zelo prijateljsko in da je pripomnil: «Malo upanja je, da bi napredovali na nekaterih sektorjih naših odnosov pred ameriškimi volitvami. Neprijetno je, da tako demokratična stvar, kakor so volitve, lahko zakasni resne razgovore». Zatem Je Hruščov govoril o svojem potovanju v ZDA In dodal: «Zelo sem cenil genialno sposobnost Američanov na kmetijskem in industrijskem sektorju. Želimo dobiti od vas vso pomoč ln vse mogoče podatke na teh sektorjih. Hočemo tudi kupiti vaše proizvode, toda na podlagi zakonov, ki urejajo trgovino. Želimo trgovati več in zelo bi cenili morebitne kredite. Strinjam se, ko se trdi, da se zdi, da se je ozračje za razvoj trgovine med našima državama izboljšal. Všeč mi je bila nedavna izjava predsednika Johnsona. To je kakor žarek upanja na tem temnem svetu». Benton je izjavil, da ne ve, na katero Johnsonovo izjavo se je skliceval Hruščov. Govorila sta tudi o dunajskem sestanku med Hruščovom in bivšim predsednikom Ken-nedyjem. Benton, ki bo ostal v Parizu osem dni, se bo udeležil konference izvršilnega odbora Unesca. Izjavil je, da je šel v Moskvo kot predsednik «Britanske enciklopedije» ln številnih drugih kulturnih organizmov in ne kot ameriški predstavnik pri Unescu. Med svojim bivanjem v Moskvi se je sestal s številnimi sovjetskimi osebnostmi in tudi z zetom Hruščova Adžubejem. Te osebnosti so mu priporočale, naj zahteva razgovor s Hruščovom, kateremu je želel obrazložiti svoje programe o sovjetsko-ameriški kulturni izmenjavi, predvsem pa za širjenje ameriških filmov kulturnega značaja v Sovjetski zvezi. Tako je prišlo do razgovora s Hruščovom. Agencija «UPI» je nocoj javila, da je bivši senator Benton pozneje pojasnil, da ni omenil, da je šlo za ameriška oporišča, ko je govoril o izjavah Hruščova in o vesoljskih fotografijah. Benton je dejal, da mu je Hruščov rekel, da je SZ fotografirala iz «vrhnjega prostora» vojaške naprave, ne da bi rekel, ali gre za ameriška vojaška oporišča, «čeprav je to bilo mišljeno». BONN, 29. — Predstavniki liberalne stranke so med razgovorom s predstavniki demokristjanske stranke potrdili, da nasprotujejo ponovni izvolitvi Luebkeja za predsednika Zahodne Nemčije. Ce bo večinska stranka ponovno kandidirala na prihodnjih volitvah Luebkeja, bodo liberalci postavili svojega kandidata. MOSKVA, 29. — Predsednik vzhodnonemškega državnega sveta Walter Ulbricht je prispel danes na uraden obisk v Moskvo. Pred odhodom iz Pankowa je Ulbricht izjavil, da je to potovanje «velike politične važnosti». A-gencija Tass sporoča, da bo Ulbricht ostal v Sovjetski zvezi do 12. junija in bo obiskal tudi Sibirijo. •IIIIIIIIIIIIUIIIIIIII|lll|||||l||||||l||||||||l|||||||||||||||||||||Hi|||l||||||||||||||||||||||||||||||||||tmt,||H|,||||||||1||| DE MURVILLOV RAZGOVOR S FRANCOM PROTEST FRANCOSKIH SOCIALISTOV De Gaullovo pismo za Franca - Nova eksplozija v Madridu MADRID, 29. — Francoski zunanji minister de Murville in španski zunanji minister Castiella sta imela davi daljši razgovor v španskem zunanjem minslrstvu. Po razgovoru je francoskega ministra sprejel general Franco. Razgovor je trajal več kot eno uro. Domnevajo, da je de Murville izročil Francu osebno pismo generala de Gaulla in da mu je obrazložil razloge, zaradi kateri-rih je Francija priznala LR Kitajsko. Predstavnik šjianskega zunanjega ministrstva je izjavil, da sta španski In francoski zunanji minister go vorila o mednarodnem položaju na splošno, posebno pa o zadevah, ki se tičejo obeh držav Vzporedno s temi razgovori, so se sestali drugi izvedenci za zunanjo politiko z ene in druge strani. Ob 11.10 po krajevnem času je kakih 50 metrov od palače zunanjega ministrstva eksplodirala bomba, in sicer v času, ko sta se v palači razgovarjala francoski zunanji minister de Murville in španski zunanji minister Castiella. Eksplozija ni povzročila velike škode. To je že 27. eksplozija v Madridu v zadnjih treh tednih. Francoska socialistična stranka je objavila danes sporočilo, v katerem protestira proti «neizbežnemu procesu golistične diplomacije, ki je prisiljena sklepati najrazličnejša zavezništva, da se reši izolacije». «De Murvillovo potovanje v Madrid, dodaja dokument, je zadnji obsojanja vreden primer te neprijetne usmeritve. Socialistična stranka, zvesta svojemu nespremenljivemu stališču, zavrača protinaravno zavezništvo s Hitlerjevim in Mussolinijevim pajdašem, obsoja nevarnost in dvoumnost politike, ki pripravlja sprejem Franca v skupno tržišče in zavrača sprejem Velike Britanije. Socialistična stranka se s tem v zvezi sklicuje na svoje nasprotovanje vstopu Francove Španije v skupno tržišče, ki je dokončno odprto svobodni Španiji. Francoska socialistična stranka zaupa, da se bodo države, kjer še živijo demokratične tradicije, uprle z vsemi sredstvi vstopu Španije v evropsko skupnost». Zatem je Nanda izjavil, da od-raža parlament «voljo in dušo dežele», in je nadaljeval: «Zaupam, da bomo posvetili vse na» še sile za utrditev Indije, za u-vedbo pravičnega socialnega reda in za utrditev naše svobode in demokracije ter da bomo s tem uresničili smotre naše u-stave. Indija je ponosna na Nehruja. Trudili se bomo, da dokončamo njegovo poslanstvo.» Nanda je nadaljeval: «Vendar pa, kakor je poudarjal Nehru, je možnost indijskih množic, da dosežejo blaginjo, tesno povezana s svetov, nim mirom, od katerega je odvisna. Zaradi tega je mir temeljne važnosti in bistveni pogoj za narodni napredek». Začasna vlada, ki opravlja tekoče posle, je imela davi kratko sejo pod predsedstvom Nande. Pozneje so se sestali člani parlamentarnega izvršilnega odbora kongresne stranke, ki morajo določiti datum plenarne seje, da izvolijo Nehrujevega naslednika. Danes niso nič sklenili. Jutri bo posebna seja zaradi tega. Po mnenju opazovalcev, prevladu. je med voditelji kongresne stranke njen predsednik Kamaradž. Ker je bil Nehru prvi in edini ministrski predsednik Indije, odkar je ta postala neodvisna, nimajo še postopka za izvolitev njegovega naslednika. Voditelji kongresne stran, ke so različnega mnenja glede postopka. Predsednik stranke Kamaradž, ki želi, naj bi stranka naglo in soglasno določila kandidata, je mnenja, da bi moralo vodstvo stranke, ki šteje približno 30 članov, prej soglasno določiti enega samega kandidata. To bi po mnenju Kararadža zagotovilo izvolitev brez ugovorov parlamentarne skupine. Na podlagi indijske ustave je ministrski predsednik lahko samo voditelj večinske stranke in ga morajo torej izbrati med parlamentarci kongresne stranke, preden ga predsednik imenuje za ministrskega predsednika. Kamaradž se bo sestal s predsed. niki vlad številnih držav Indijske zveze ter bo nato sklical vodstvo stranke. S tem upa, da bo številne voditelje prepričal, naj opustijo osebne ambicije in naj premagajo razcepljenost v kongresni stranki. Toda nekateri parlamentarci so včeraj sporočili Kamaradžu, da se ne strinjajo s tem postopkom. Po njihovem mnenju bi morali novega voditelja izvoliti parlamentarci. Pri tem pripominjajo, da voditelj, ki bi ga izvolilo okoli 30 članov izvršilnega odbora, ne bi imel iste avtoritete, kakor če bi ga Izvolili vsi predstavniki pavimentarne ve-čine. Na tisoče Indijcev je šlo tudi danes mimo odra, na katerem je izpostavljena žara s pepelom Nehru, jevega trupla, ki so ga včeraj zažgali na grmadi. Ni še znano, kdaj bodo pepel razdelili petim svetim krajem v Indiji, med katerimi je tudi mesto Alahabad, ki je Nehrujev rojstni kraj. Po hindujskem obl. čaju bi se moralo to zgoditi 12 ali 13 dni po smrti. ▼ Cangkajšek vabi Castela Branca BRASILIA, 29. — Brazilski predsednik Castelo Branco je dobil pismo čankajška, ki ga vabi, naj uradno obišče Formozo. čangkaj-šek in njegova žena sta darovala Castelu Brancu sliko, ki jo Je naslikala čangkajškova žena, ter umetniški prt. 30. maja 1964 — 2 — Južna Koroška najrevnejša pokrajina Avstrije Kako daleč so dela na ladji «Michelangelo»? lini m ^ Inrl,/. . WÌ Kadar sg govori o Južni Tirolski, tedaj nas mora stvar zanimati, ker so koroški Slovenci del prebivalstva te dežele. Tako nam ne more biti vseeno, ko se govori o gospodarskih razmerah ‘južne Koroške. Pred dnevi je celovški «Slovenski vestnik» objavil članek «Južna Koroška — najrevnejša pokrajina Avstrije», let bo gotovo zanimal tudi naše čitatelje, zato ga tu pona--iskujemo. To že večkrat napravljeno ugotovitev je ponovil novi predsednik Zvezne gospodarske zbornice, ing. Sallinger, ko je v torek minulega tedna govoril na občnem zboru koroške zbornice obrtnega gospodarstva o koroških gospodarskih skrbeh in problemih. Ob tej priložnosti je med drugim dejal, da v nobeni deželi ni takih gospodarskih protislovij kot ravno na Koroškem. Visoko razvitim turističnim krajem in najmodernejšim industrijskim podjetjem stojijo nasproti obsežne pokrajine, kjer se gospodarstvo razvija pod najtežjimi pogoji in kjer daje najnižje donose Od 26 koroških sodnih o-krajev jih 16 sodi v območja, kjer je treba razvoj gospodarstva pospešiti. Južnokoroško obmejno o-zemlje spada med gospodarsko najbolj revne pokrajine Avstrije, j Avstrija sl enostavno ne more ' privoščiti, je nadaljeval predsednik ing. Sallinger, da na zunaj kaže uspehe, ki imponirajo, na znotraj pa trpi, da v tej ali drugi pokrajini še vedno vlada gospodarska stiska. Koroška pridobiva dragocene surovine in izdeluje pol-fabrikate. Treba je končno ustvariti pogoje, da bodo ti produkti tudi na Koroškem dobičkonosno predelani. Naselitev novih industrij in izpopolnitev obstoječih bi bila v tej smeri lahko zelo koristna. Pospeševanje investicijske dejavnosti je zato tudi na Koroškem zelo potrebno. Južnokoroško gospodarstvo, obrt in industrija ter kmetijstvo in turizem vedno spet zahtevajo, da se pred osmimi leti dama obljuba končno izpolni. Ob tej priložnosti to zahtevo z vso upravičenostjo zmova in najresneje urgirajo. (bi) Pet otrok ubila eksplozija VARŠAVA, 29. — Pet otrok v starosti od 6 do 11 let je ubila eksplozija zaboja municije. Otroci so našli zaboj na dnu neke reke, kjer so se kopali. Zaboj je eksplodiral, ko so ga skušali odpreti. Poljske statistike registrirajo številne podobne nesreče, pri katerih so skoraj vedno žrtve otroci. Nad elegantnim trupom * ladje «Michelangelo» se sedaj že loči velikanski sklad krovov, ki so bili pred kratkim dokončani. Na trans-atlantiku družbe «Italia» je vsak dan cela vrsta del in zapletenih operacij, po katerih bo postal skupaj z dvojčkom «Raffaellom», ki se gradi v Trstu, najbolj moderna ladja na^svetu. «Michelap-gelo» in, «Raffaello» sta določena da poneseta na morje slog naj-1 boljših italijanskih pomorskih tradicijski ga navdihujejo kriteriji funkcionalne in originalne -“Storia ne ekscentrične — elegariee, ki naj ustvari sicer rafinirano atmosfero, ki pa naj bo istočasno tudi polna domače topline. Več kot petdeset arhitektov in umetnikov je zaposlenih pri dekoraciji in opremi teh dveh velikanov morja: to je dolgotrajno in natančno delo, s katerim je treba ne samo z najboljšim okusom pripraviti prostore za izbrano mednarodno klientelo, temveč je treba tudi poskrbeti za vsako podrobnost, ki naj pripomore, da bosta ladji na zares izreden način privlačni in udobni. Da se ta namen v celoti doseže, se v hotelskih šolah ENALC, na vseh transatlantikih družbe «Italia» in tudi v posebnih učilnicah na centralnem sedežu družbe na- daljujejo razni kvalifikacijski in izpopolnjevalni tečaji, tako da bo mogoče vkrcati na ladji «Miche- langelo» in «Raffaello» osebje za sobe in kuhinje, ki bo izredno usposobljeno. ČUDNE AMERIŠKE NABIRALNE AKCIJE V KRATKEM BO DOGRAJEN Predsednik Johnson in kosila V Moskvi ItOV inštitut za zbiranje denarja za stranko Na dveh kosilih in enem sprejemu so zbrali za demokratsko stranko milijon in pol dolarjev Tako dale# predsednik Zvezne gospodarske zbornice h karakteristiki koroškega gospodarstva in h karakteristiki gospodarskega položaja na južnem Koroškem posebej. Kar je s tem v zvezi na občnem zboru koroške zbornice obrtnega gospodarstva povedal, ni pravzaprav nič novega. Ugotovitve, ki jih je izrekel, se ponavljajo od tedaj naprej, ko je leta 1956 koroški deželni zbor uradno ugotovil, da je bila južna Koroška desetletja gospodarsko zapostavljena in da je zaradi tega gospodarsko zaostala in nerazvita, in ko je sklenil, da ji je treba iz te zaostalosti pomagati z ustreznimi akcijami javne roke -na deželni in na zvezni ravni. Tedaj je bil sklenjen tako imenovani «Nach-holprogramm» za južno Koroško. Od te uradne ugotovitve in od tega uradnega sklepa bo v kratkem minilo 8 let. Ne bomo naštevali, kaj je bilo od tega časa naprej v prid naglejšega gospodarskega izkopanja južne Koroške iz njene gospodarske zaostalosti in v prid njene gospodarske obogatitve obljubljenega in napravljenega. To je to pot odveč. Ce na .zvezni ravni merodajni predstavniki avstrijskega gospodarstva po teh osmih letih ugotavljajo, da spada južnokoroško o-zemlje še vedno med gospodarsko najbolj revne pokrajine Avstrije, potem je to najboljše potrdilo, da je doslej v smeri pospeševanja prizadevanj, da bi se to ozemlje Izkopalo iz svoje gospodarske zaostalosti in da bi se gospodarsko okrepilo, ostalo v glavnem vse le pri obljubah. Položaj južnokoro-škega gospodarstva je zaradi tega in ker je šel razvoj svojo pot naprej, le še delikatnejši in vprašanje pomoči njemu le še bolj pereče, kot je bilo. To velja tako za obrt ln Industrijo kot za turizem, najbolj pa za kmetijstvo. Ne tu in ne tam niso bila že v začetku pičla, pozneje pa vedno skromnejša sredstva tako imenovane «južnokoro-ške pomoči» naložena tako, da bi mogel kdo trditi, da bodo pomenila trajno zaposlitev obilno razpoložljive delovne sile iz vrst domačega ‘prebivalstva in da bodo južnokoroško gospodarstvo trajno okrepila in obogatila. Kolikor si je južnokoroško gospodarstvo v teh smereh pomagalo v zadnjih letih naprej, si je pomagalo v glavnem samo, Zanj ni bilo — kot za druga področja — doslej v ta namen določenih posebnih kreditov po nizkih obrestih, niti ne posebnih subvencij, ne na področju obrti in industrije* še manj pa na področju zboljšanih pogojev za turizem in za kmetijstvo. Zato je južnokoroško ozemlje še vedno ena najrevnejših pokrajin Avstrije. Toda obljuba dela dolg, tudi še in toliko bolj, ker je stara 8 let. NEW YORK, 29. - Predsednik Johnson je včeraj prisostvoval vrsti banketov skupaj z ženo in hčerko Lyndo. Gre za manifestacije demokratske stranke, s katerimi zbirajo denar za potrebe bližnje predsedniške volilne kampanje in delajo to na tipično ameriški način s svečanimi kosili. Predsednik je tako najprej prisostvoval svečanemu kosilu v hotelu Hilton, kjer je kosilc 750 oseb, ki so plačali za kosilo povprečno 1.000 dolarjev (okoli 620.000 lir). Nato je odšel na kosilo v ameriški hotel, kjer je vsaka porcija stala po 100 dolarjev. Na teh dveh kosilih so dobili okoli milijon in 250 tisoč dolarjev za stranko Končno se je predsednik udeležil še svečanega večera, ki je bil organiziran v prostorih «Madison Square Garden», kjer je bilo 17.000 povabljencev in med njimi znani gledališki igralci kot Gregory Pečk in drugi. Tu so zbrali nadaljnjih 250 tisoč dolarjev, tako da je demokratska stranka dobila okoli milijon in pol dolarjev ali vrednost preko milijarde lir. trgovske dejavnosti izvajajo v občo korist in da morajo zato biti trgovine odprte vse delovne dni v tednu Istočasno pa zveza tudi trdi, da se ne upira skrajšanemu umiku za uslužbence trgovin, češ da bi bilo treba urediti več izmen. « Prodemer - Albertazzi » na festivalu v Parizu Igralska skupina «Proclemer-Alber-tazzi» je predstavila v četrtek zvečer na festivalu «Gledališče narodov v Parizu» v okviru Shakespearjanskih proslav «Hamleta» v verziji Franca Zefirellija. Skupina je dosegla odličen uspeh. Bolgarski turizem od hitrosti zvoka. Novo letalo bodo lahko praktično začeli uporabljati okoli 1980. leta in to ne samo pri poletih za civilne in vojaške potrebe, temveč tudi pri vesoljskih poletih. Prvi preizkusi v aerodinamičnih tunelih v Betfordu so bili u-spešni. Odvzete šoferske izkaznice RIM, 29. — Ministrstvo za javna dela sporoča, da so od 11. do 17. maja 1964 odvzeli 307 vozniških dovoljenj, ker so njih lastniki prekršili člen 91 cestnega zakonika. V istem razdobju je bilo ministrstvu javljeno 47 prometnih nezgod, pri katerih je 20 oseb zgubilo življenje, 73 pa bilo težko ranjenih. za borbo proti raka Inštitut bo vodil preds. sovjetske akademije za medicino Biokin MOSKVA, 29. — V Moskvi bodo v kratkem končali gradnjo enega izmed največjih evropskih institutov za rakasta obolenja. V številnih paviljonih, ki so jih zgradili na 15 ha zemljišča, bodo tudi zdravniški oddelki, ki bodo razpolagali s 400 posteljami. Institut bo vodil prof. Biokin, predsednik sovjetske akademije za medicino in mu bodo nato priključili še institute za biokemijo, kemijo hormonov, biologijo in genetiko. Pri institutu bo pravi živalski vrt, v katerem bo lahko 68 tisoč ptic, rib ter sesalcev od miši pa do šimpanzov. Te živali bodo služile za znanstvena raziskovanja. Prof. Biokin je v intervjuju z listom «Sovjetska Rusija» dejal, da bodo v institutu uporabili vsa sredstva, ki jih ima sovjetska znanost na razpolago za borbo proti raku. Medicina je napravila že važne korake na tej poti in sedaj je mogoče ozdraviti tudi malinje tumo- re, pomemben uspeh je bil dosežen pri diagnosticiranju bolezni ter zdravljenju s kirurškim, kemijskimi ln radijskimi postopki. 22 let je imel izstrelek v grlu VIDEM, 29. — Šestintridesetletni Renato Paone je imel v grlu izstrelek kalibra 6,35, ne da bi to vedel. Izstrelek je ugotovil dr. Giuseppe Claudio, h kateremu se je Paone zatekel, ker ga je bolelo v grlu. Pacient je mislil, da gre za vnetje žlez. Na veliko presenečenje pa Je zdravnik odkril izstrelek, ki ga je brez težav odstranil. Ko se je Paone star 14 let, (m torej pred 22 leti) igral ga je zadel izstrelek in se Zveza potrošnikov proti «kratkemu tednu» RIM, 29. — Zveza italijanskih potrošnikov je poslala ministrom, prefektom, trgovinskim zbornicam, občinskim upravam in drugim ustanovam pismo, v katerem zavzema odločno stališče proti nameram, da se uvede pri prodaji na drobno tako nazvani «kratki teden», odnosno da bi bile trgovine po pol dneva na teden zaprte. Zveza je naročila nekemu milanskemu statističnemu institutu da je naredil anketo v Mi- loNDONi 29. - Poseben institut, lanu Rimu in Calami in Je povsod kl ada v okvir lrilnistrstva za civll. anketa pokazala, da se potrošniki 1 odločno upirajo «kratkemu tednu» in to zlasti za soboto popoldne. Istočasno zveza tudi opozarja na stališče sveta, ki je potrdil, da se RIM, 29. — Bolgarija je odprla svoja vrata mednarodnim turistom, saj je lani 415.000 tujih turistov,” od katerih okoli 200.000 iz socialističnih držav, obiskalo Bolgarijo in vse kaže, dà bo turistični dotok le tos še pomembno iši. Te podatke je navedel Draganov, trgovski ataše bolgarskega poslaništva v Rimu, ki je tudi dejal, da ie bolgarska vlada uvedla vrsto olajšav pri izdajanju viz in pri izmenjavi denarja. Turi-I stična zamenjava nanlreč predvideva nagrado v višini 70 odst., tako da se za 1.000 lir prejme 3,20 levov. Trgovski ataše je povedal, da stane popolna oskroa v luksuznem hotelu največ 6 levov na dan. ni zavedel, da mu je ostal v grlu. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lunin uiiiiiiiiiHiiiiiii || iiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiujjuiuiiniiiiiiiiiiiiiiii iiiiiimi mini |'| minil um PRED OTVORITVIJO PAD0VANSKEEA VELESEJMA Novo letalo no letalstvo proučuje gradnjo novega letala s krili v obliki črke delta in ki bo lahko doseglo brzino med 2400 in 0000 km na uro in torej dvakrat ali petkrat hitrejši Nov svet modernih igrač Pri Izdelavi igrač so se poslužili najnovejših izsledkov psihologije in pedagogije ■ Številna podjetja iz 47 držav PADOVA, maja. — Pred dnevi je govoril z novinarji, katere je poklical na tiskovno konferenco, predsednik padovanskega mednarodnega velesejma odv. Merlin, ki ni skrival zaskrbljenosti zaradi trenutnih gospodarskih težav. Vendar pa je zaključil svoja Izvajanja z optimističnimi podatki, ko je ugotovil veliko zanimanje razstavljalcev, kar prihaja tudi do izraza v podatkih, ki dokazujejo, da se jih je letos prijavilo več kot lani Velesejem bo odprl svoja vrata Dveletna deklica Eleonora je našla stekleničico s strupeno kislino in je hotela posnemati mamo. Najprej je spila sama nekaj kapljic tekočine, nato pa je dala piti še svoji 18. aprila rojeni sestrici Riti. Eleonoro so v bolnišnici rešili. Kita pa je podlegla zastrupljenju. Na sliki: Eleonora v bolnišnici, tretja sestrica Tiziana pa kaže, kje je Eleonora našla steklenico s stru pom, ki jo vidimo na tretji Nliki od 1. do 14. junija in bo med drugim prikazal moderne igrače, t.j. poseben sektor, ki je na velesejmu zelo važen. Gre za nov svet, kjer meja med stvarnostjo, prihodnostjo in znanstveno fantazijo vedno bolj izginja. Naši otroci, ki jih televizija, film in risanke vključujejo v fan- razstavljene številne tovrstne vzgojne igrače. Zanimiva je razstava filmskih kamer, tako je n. pr. neko podjetje iz Bologne izdelalo C mm kamero za otroke, ki deluje z baterijo in omogoča snemanje v čmobeli in v barvni tehniki. Neko podjetje iz Firenc tastičen in čudovit napredek tehno- | razstavlja projektorje in to take, loških znanosti, pač zahtevajo take igrače, ki se na kakršen koli način zgledujejo na napredek. Za take igrače so se tudi zatekli k novi moderni znanosti osiholoških tekstov, ki jih n. ur. uporabljajo v centrih /•a strokovno vzgojo in orientacijo in celo v nevroloških kliniaab. Podjetja, ki proizvajajo igrače so sc zato tudi poslužile novih znanstvenih metod, modernih psiholo ških ln pedagoških raziskav, ki naj pojasnijo osebnost otroka. Poglejmo tako npr. oddelek za avtomobile, saj so otroci za avtomobile navdušeni že od prvih let in so tudi potencialni avtomobilisti jutrišnjega dne. Padova nudi v tem sektorju nove avtomobilčke, ki so prave miniature resničnih in ki jih bo lahko otrok šofiral s pomočjo elektronskih povelj. Igra se lahko doma, tako da se pripravi zn čas, ko bo vozil resnični avto po cestah. Zlasti Japonska podjetja razstavljajo televodene avtomobilčke, poleg tega pa tudi vrsto «vesoljskih igrač», raket, ki se jih Izstreljuje iz miniaturnih izstrelišč «sputnike» ter vesoljske rakete za Luno. Japonci prikazujejo teleskope, ki so zelo ceneni ln kl se jih bo lahko poslužil kateri koli otrok, ki se hoče poglobiti v študij zvezd. Prav tako je na prijeten način dostopna kemija, elektrika, radio tehnika in druge znanstvene vede, saj bodo na razstavišču ..........................................................................................................miiuiiiiiit«iiniiiiMH«mim..............Kluni.......iiiimi.iiiHiniitimiiimiimiiiiuiiiiiuuauHWvm-mmaini'M.munii..............................iHliNiuiHllHiiiiiiiiiiitititniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii Nedaleč od Trebč za borovim gozdičkom v bližini nogometnega igrišča je pretekli četrtek zmotil tišino bujne majske prirode «živžav» taborniške mladine. Predhodnica sedmih fantov je že prejšnji išečer pripeljala ves potrebni inventar, si postavila zasilne šotore in prespala noč v naravi V četrtek okrog 8. ure zjutraj pa se je zbralo precejšnje število tabornic ln tabornikov. Začeli so z delom. Organizirani v delovne skupine so postav1 Ij nekaj šotorov, sredi tabornega prostora Jambor, označili s primernim slavolokom in z napisom vhod v tabor, improvizirali so kuhinjo in celo tablo za stenski časopis niso pozabili. Do desetih so vse naprave že stale. Tako so lahko točno po programu ob 10. url s petjem svoje himne in dvigan|em taborniške zastave otvorili enodnevno tabore-nje, ki je imelo letos jubilejni zna- Taborniki so proslavili desetletnico svojega rodu čaj. Za proslavo desetletnice obstoja Rodu «Modrega vala» so si taborniki zbrali najprimernejšo obliko. Kje drugje, kot v naravi, ki je bistvena za toborniško in slične organizacije, naj bi praznovali taborniki svoj jubilej. Otvoritvi taborenja je sledilo tekmovanje v orientaciji, kl je zajelo ves ostali dopoldan tja do kosila, ki so sl ga skuhali na improviziranem ognjišču. Kakor na rednih taborenjih je kosilu sledila «tiha ura», nakar so taborniki tekmovali v postavljanju šotorov. Po razgibani nogo- metni tekmi se je mladina preizkusila še v raznih skupinskih štafetnih Igrah ln drugih družabnih, zabavnih igrah, ki so v svojem kratkočasju naglo približale večer. Po večernem spuščanju zastave so taborniki zopet organizirani v skupine naglo podrli tabor. Ko je bilo vse pripravljeno, so se zbrali okrog piramide i/ dračja. Ko je zagurela brinova vejica na vrhu piramide, Je zopet zadonela taborniška pesem. Sledil je govor staroste tabora Alda Rupla-Skale, nakar se je odvijal program ob tabornem ognju, ki je bil tokrat še posebno slovesen. Najprej je položilo taborniško zaobljubo pet članov, ki so opravili prvi taborniški izpit. S preskokom preko ognja so dobili taborniško ime: Soča, Školjka, Srnjak in drugi.1 Zatem' je starosta nekaterim «medvedkom» in «čebelicam», ki so dopolnili štirinajsto leto odvzel oranžno rute in jim privezal modro. S tem obredom so ti mladinci prestopili iz kategorije podmladka v kategorijo članstva. Sledilo je razvitje novega družinskega prapročka. Družina «Mrzlega vrtinca» je prejela iz staro- stovih rok praproček z uvezenim znakom njihove družine. Se en obred: brat Skala je položil drugi izpit; zato Je ta večer dobil zamenjan članski trak z oznako drugega izpita. Program so prepletale taborniške recitacije, petje in proti koncu zabavni taborniški skeči, pri katerih se Je posebno izkazal brat Lisjak. Ce je čas hitel ves dan, je ob tabornem ognju dirjal. Nič ni pomagalo: ko bi se še najbolj razvila zabava, ko se je razpoloženje bližalo višku, je na povelje staroste zadonela poslovilna pesem «Dan Je šel...», nakar so se taborniki razkropili na vse strani in kraška gmajna je zopet utonila v svoj nočni mir. Vse kaže, da bomo letos večkrat slišali kaj o tabornikih. Saj imajo za svoje počitniško delo kar pisan in zanimiv program. da omogočajo tudi snemanje zvočne kolone. Neki podoben aparat omogoča celo snemanje stereofonskega zvoka. Lahko bi navedli še mnogo, mnogo primerov. Omejimo se samo na nekatere: peč za malega keramika, ki omogoča, da se na domu poglobi v to težavno umetnost, ali pa punčke, ki jim rastejo lasje. Ne bodo torej se dolgočasili otroci, pa tudi veliki ne, ki jih bodo pripeljali na velesejem. Na tem sektorju razstavlja 47 držav, poleg številnih italijanskih podjetij. P. Z. knjige ^ g loda llà ve Vladimir Lakovič PREMAGANA SMRT (Knjiga grafik is taborišča) V mesecu, ko obhajamo obletnico konca druge svetovne vojne, je založniški zavod ••Borec» izda I lepo opremljeno publikacijo, ki jo lahko uvrstimo med reprezentativne izdaje te založbe. Nekaterim odličnim delom zadnjega časa (Filipičeva knjiga o Pohorskem bataljonu, Churchillovi spomini) je založba zdaj pridružila likovno publikacijo in z njo pokazala ne samo smisel za tovrstno dokumentacijo, temveč tudi za likovno umetnost samo. Pri založniškem zavodu «Borec» je namreč izšla že dalj časa napovedana publikacija, knjiga grafik Vladimiro Lakoviča «Premagana smrt». Akademski slikar Lakovič, ki je sam doživljal strahote koncentracijskega taborišča, je izdelal vrsto grafik, motivno zajetih iz taborišča v Mauthausnu. Trideset od teh grafik vsebuje knjiga «Premagana smrt». Poleg celostranskih reprodukcij vsebuje knjiga še uvodne besede, ki jih je prispeval France Filipič, prav tako nekdanji taboriščni jetnik. «Hočemo pričevati, moramo pričevati,» začenja avtor spremne besede svoj uvod v knjigo, «da bi vzbudili vest človeštva, da se ne bi takšno nasilje ponovilo nikoli več. Da ne bi bilo več vislic in na njih jetnikov z izbuljenimi očmi, da ne bi bilo več opotekajoč ih se okostnjakov kretinarjev in muselmanov, kakor so jih esesovci in kapoji za-smehljivo imenovali, ne deklet, ki so svojim krvnikom morale biti na razpolago v taboriščnih bordelih, m mater, ki so jim esesovci jemali in ubijali komaj rojena deteta, da so si potem blazne zvijale * iz ciinj 'otfibške lutke in jih nosile s seboj in jim razdajale materinsko ljubezen.» Po nemškem prepričanju, tako nekako nadaljuje Filipič, bi morale izginiti vse priče nemških grozodejstev. Toda... «Kakšen ponos, kakšno zmagoslavje v spominu tistega dne! (Ko je bilo taborišče osvobojeno in je bila smrt premagana). Nosili smo težki kamen po stopnicah smrti in prinesli smo ga do vrha. Tisoči smo popadali na granitnih stopnicah, toda bilo nas je nekaj, ki smo prišli na vrh. Kljub lakoti in mrazu, ranam in udar-cem; kljub temu, da so nas suvali s stopnic v globino, da smo padali v globino preko pečin in prepadnih sten, vsemu nasilju navkljub smo zavzeli poslednji vrh. Mimo esesovskih škornjev in mimo gestapovskih psov, pod točo kapojevskih gumijevk smo korakali in šli naprej. Živeli smo v najgrozovitejših razmerah in v najhujšem pomanjkanju in se proti nasilju borili samo z golimi rokami; in vendar smo živeli in se bonli tudi s tem, da smo živeli, da smo bili še vedno tu, ko bi morali biti že davno vsi pod zemljo.» In tako je kot spomin na te strahote, predvsem pa kot opomin, da Se kaj podobnega ne bi več nikoli zgodilo, izšla tudi knjiga La kovtčevih grafik. V tem je gotovo njen primarni pomen. O umetniški vrednosti La-kovičevih grafik tu ne bi sodili, ker je to stvar likovnih recenzentov. Lahko pa zapišemo, da nekatere od teh risb pretresljivo učinkujejo, medtem ko so nekatere b»lj deklaratornega značaja in ne delujejo tako s svojo umetniško močjo. Na sploš- no pa vendarle lahko rečen»», da je ta mapa Lakovičevih taboriščnih podob likovno umetniško dostojna publikacija, pa tudi sicer grozljivo opozorilo na strahote taborišč. Tudi opremljena je knjiga lepo, skorajda razkošno in je zato užitek vzeti lepo publikacijo v roke. Sl. Ru. V KINU «MODERNO» Uspela predstava komedije «Skozi vrtni zid» Danes ponovitev V kinu «Moderno» gostuje gledališke družine Luigi Pavese - Pina Renzi • Nino Pavese s komedijo «Skozi vrtni zid» angleškega pisatelja Petra Howarda. Sinoči je bila prva predstava, ki je lepo uspela in zabavala številno občinstvo, saj je komedija posejana z duhovitimi domisleki in lahkim humorjem, hkrati pa vsebuje tudi globok nauk o tem, da bi se morali ljudje otresti raznih predsodkov, se bolje spoznavati med seboj ter li-veti v dobrem sožitju. Namen pisatelja je torej bil, ljudi hkrati zabavati in vzgajati. Da igra Iju dem ugaja, se vidi že iz tega. da so jo v Londonu v pretekli sezoni 252-krat ponovili, v Italiji pa so preit nastopili z njo v Ri,mu pred tremi meseci in po treh tednih pre l-stav so jo igrali še v drugih 41 mestih ter v Svici. Zaplet je kaj preprost; dvorišče loči dve družini, ki se od nekdaj gledata kot pes in mačka, sin in hčerka se zaljubita, starši nasprotujejo, končno pa zmaga ljubezen in mladost s posredovanjem sim patičnega zdravnika. Pisatelj pa je postavil med obe družini tudi zid, ki spominja na berlinskega in družini simbolizirata oba bloka, na katera se deli velik del človeštva. Starim ta zid popolnoma zastira poglede, mladi pa se ne zmenijo zanj in ga preskakujejo. Pisec komedije je hotel izraziti z njo svojo vero v sožitje, saj se tudi s svo- ' jim delovanjem trudi za mednarodno pomnjenje. Igralci so se dobro odrezali in občintvu so še posebno ugajali Pina Renzi v vlogi diktatorske gospe Allways, Luigi Pavese v vlogi dobrodušnega strica in Riccardo Manfani kot zdravnik. Danes bo ponooiteu in kdor se želi nasmejati, naj ne zamudi te prilike. Judy Garland izven nevarnosti HONG KONG, 29. — Dr. Harry Colfer, ameriški zdravnik katoliške bolnišnice v Hong Kongu je izjavil, da je ameriška Igralka Judy Garland izven nevarnosti. Dejal je, da je igralka preživela ponoči zelo hudo krizo, ki pa jo je prebolela. Na vprašanje novinarjev za kakšno bolezen gre, ni hotel ničesar odgovoriti in je samo dodal, da bo morala ostati v bolnišnici še nekaj dni, nato pa bo morala dalj časa počivati. WASHINGTON, 29. — Jacquelir Kennedy se je poklonila na grob svojega moža na pokopališču, saj : danes 47. obletnica rojstva ubltef predsednika. Z njo je bila hčerk Coroline in sinček John. Vlak Poln otrok je 28 maja Iztiril v bližini Manchesterja. Pri nesreči so Izgubili življenje Il-letnl deček. 7-letna deklica in funkcionar želci niče. To je bil poseben vlak. ki so gu najele štiri šole da so peljali 20(1 otrok na Izlet ’ KD« BO IMEL KONTROLO NAD TEMI TAKO MOČNIMI SREDSTVI ■---:-------------------------------r* Pred francoskim parlamentom zakon o radiu in televiziji Vlada trdi, da gre le za «neurejene» razmere, opozicija pa meni, da gre za politične svoboščine - Vlada pripravila zakonski predlog, ki pa ne ustreza PARIZ, konec maja. — De Gaullu se pripusuje izjava: «O-pozicija ima za sebe ves tisk. Jaz pa imam radio in televizijo. In ju ne dam.!» Tako je baje šef francoske države odgovoril lastnemu ministru za informacije, pod katerega kompetenco sta tudi francoski radio in televizija, ko mu je ta prinesel zakonski načrt, ki bi naj napravil red glede teh dveh močnih sredstev za javno mnenje in propagando. Ko pa je prišel minister za informacije drugič k de Gaullu, ta baje ni bil več tako kategoričen in je dovolil, da se na seji vlade razpravlja o novem zakonu. In v francoskem parlamentu se vodi sedaj generalna razprava o «okviru zakona za radio in televizijo». Čeprav se na prvi pogled ne zdi, da gre za zakon, ki bi bil tolikšne vrednosti in pomena, je zadeva precej drugačna. Radio in televizija — toda še posebno «mali zaslon», ki vsak dan vpliva na 15 milijonov ljudi, kajti v Franciji je trenutno okoli 5 milijonov televizorjev — sta postala geslo opozicije. Ni pomembnejše politične resolucije, v kateri bi se ne zahtevale tudi demokratizacija teh zares množičnih sredstev za vpliv na množice. Radio in televizija sta postala «izpitni predmet» francoske demokracije. Ko opozicija, začenši s komunisti, pa vse do katolikov, skuša prikazati, da je vladajoča garnitura «najbolj grobo okrnila tradicijo demokratične Francije», se vedno navaja kot primer sedanje stanje na radiu in televiziji. Kadar npr. komunisti trdijo, da je med njimi in ostalimi opozi-cionainimi političnimi grupacijami veliko stičnih točk, ki bi mogle postati skupni program za to, do česar bo prišlo po de Gaullu, potem se v prvih pripombah in primerih vedno omenjata radio in televizija. francoska vlada pa s svoje strani ne trdi, da je sedanje stanje na radiu in televiziji idealno, vendar gleda na vso to zadevo z drugega zornega kota. Vtem ko opozicija trdi, da sta radio n televizija postali neposredni inštrument vladne politike, minister za informacije trdi, da administrativno stanje radia in televizije zavira razmah in napredek. 25 vlad se je doslej že zvrstilo, birokratski duh pa je ostal, je pred dnevi rekel minister Peyrefitte. Ce nekdo želi učinkovito spremeniti razmere, je to prav sedanja vlada, je zatrdil isti minister. Na radiu in televiziji prihaja v zadnjih mesecih do pogostejših stavk, katerih namen ni vedno le povišanje plač. Kulturna javnost npr. javno manifestira, da francoski radio ne odraža kulturnih razmer v deželi. Toda opozicija je svoje, glavno težišče postavila na politični problem, in Pri tem nanizala kopico podatkov, posebno one, ki se nanašajo na televizijo in ki naj pokažejo, kako je vlada dolge mesece ti dve močni sredstvi za usmerjenje javnega mnenja izkoriščala izključno za to, da bi propagirala svoje politične načrte in tudi ljudi. Pod pritiskom opozizije vlada ni mogla ostati toga. Predvsem so se na televiziji tu in tam začeli pojavljati predstavniki opozicije, nekateri celo z intervjuji, na primre po 17. kongresu Komunistične partije Francije, ko je neki sodelavec televizije napravil intervju z novim generalnim sekretarjem partije VValdeckom Rochetom. Podobno se je zgodilo nekaj dni Prej s predsednikom francoske klerikalne stranke. V tisku pa s° se hkrati pojavili tudi glasovi o pritisku, ki ga na posamezne funkcionarje pri televiziji vršijo razna ministrstva m dego-lovski poslanci. Minister za zdravstvo je baje Prepovedal oddajo, ki bi naj bila prikazala, kako težko je zdravstveno stanje med srednje Medicinskim osebjem. Pariško zunanje ministrstvo pa je baje Prepovedalo oddajo, ki bi bila morala povedati in pokazati, da bo v Siriji prišlo do držnvnet'1 udara, do katerega je čez nekaj dni dejansko tudi prišlo. Neki minister je ostro protestiral, ker se je na zaslonu TV pojavil župan nekega mesteca, ki je sicer njegov politični nasprotnik v krajevnem okviru. Ta župan med oddajo ni spregovoril niti besede o politiki, toda ministru je njegov nastop razjezil, ker da *se mu daje publiciteta». Francoski list z največjo naklado «France Soir» trdi, da se vsako jutro uredniki televizi)skega dnevnika sestanejo z ministrom Za informacije, ki baje najbolj neposredno dirigira to važno oddajo Razen pripomb političnega značaja pa so tudi pripombe, da radio in televizija nimata upravne in finančne svobode. Francoski radio in televizija sta neposredno odvisna od vlade, ki postavlja funkcionarje in določa tudi proračun, ki ga odobrava parlament. Vse to zavira normalni razvoj in napredek. Vlada sedaj predlaga zakon, ki naj bi po nekem mnenju, izboljšal sedanje razmere. Opozicija pa trdi, da gre v tem primeru za drobne preosnove, ki bi jih mogli imenovati le «aspirin ali in-jekcijka penicilina». In kaj pravzaprav vlada predlaga? Francoski radio in televizija bo po tem zakonskem predlogu postala samostojna ustanova, ki je ne bo vodil več minister za informacije. Država bo prevzela le vlogo skrbnika. Status radia in televizije bo podoben statusu državnih železnic ali podržavljene industrije. Upravljal naj bi ju upravni svet, v katerega bi polovico članov imenovala vlada, druga polovica pa bi bila sestavljena od predstavnikov sindikatov, umetniških združenj, ansamblov, ustanov in — «visoko kvalificiranih osebnosti». Toda poslednje «visoko kvalificirane oseb- nosti» bi po zakonskem predlogu postavila vlada. Nadalje predvideva novi zakonski predlog še to( da bi ustanova imela lasten proračun. To se smatra kot napredek. Zato pa je tem večja skepsa glede člena, ki govori, da more vlada vedno dati v objavo kak svoj komunike ali podatek, ki ga smatra za potrebnega. To bi se sicer vedno objavljalo pod izrazito vladno etiketo, toda opozicija meni, da ta pravica o-mogoča vladi nadaljevanje propagande lastne politike. Peyrefitte pravi, da zakonski načrt rešuje navidezno protislovje: francoski radio in televizija bi bila v tem neodvisna z odvisnim statusom. Neodvisna bi bila v smislu svobode za vsa mišljenja, odvisna pa, ker je vpliv na množice tako velik, da bi se «država ne mogla zanje ne zanimati». Razprava o radiu in televiziji je torej tudi razprava o političnih svoboščinah. Tako vlada kot opozicija se zavedata ogromnega vpliva, ki ga ti sredstvi imata na množice. Zato se je pred dnevi tudi začela borba v zvezi z novim zakonskim načrtom. L. PALA VRŠIČ :::-vv:-: ■ : ■ n • «. i • -e*. liifk k I Lepa filmska umetnica Joan Collins, ki je trenutno na počitnicah na Capriju EDEN OD PRIMEROV, KO STARI REK «DENAR SVETA VLADAR» NE DRŽI Naj bogatejši človek na svetu živi osamljeno življenje Vseh pet žen ga je zapustilo - Tudi otroci se ne zmenijo veliko zanj - Hotelsko sobo je, končno, zamenjal z razkošnim gradom - Nihče ga še ni videl, da bi se zasmejal Ena milijarda danes ni to, kar je bila nekoč, kljub temu pa je za povprečnega človeka nekaj nedosegljivega. Še več, povprečni zemljan, kaj malo ve, kaj pomeni razpolagati z milijardo lir. Zamislimo si pa človeka, ki ne razpolaga z eno milijardo, pač pa s 6000 milijardami lir. Je to sploh mogoče? Je. Trdi se, da sta najbogatejša moža na svetu kralj Saudove Arabije ter kuvajtski vladar, ki sta gospodarja vsega petrolejskega boga-stva teh dveh menda najbogatejših ležišč «črnega zlata» na svetu. In vendar so drugi, ki trdijo, da je nekdo, ki je še bogatejši od njiju. In to je Paul Getty, kateremu pripisujejo o-menjeno bogastvo 6000 milijard lir v naši valuti. Koliko pa je 6000 milijard lir? Tisti, ki so se s tem v zvezi lotili primerjalnih računov, pravijo, da bi mogel 71 let stari Getty potrošiti na dan 500 mi-lijonov lir in še bi mu kaj ostalo, če bi živel do svojih sto let, ne da bi mu sedanji kapital prinašal obresti, ge druga primerjava, ki bi nam mogla prikazati bogastvo tega človeka: po računih istih statistikov zvemo, da znaša kapital 40.604 italijanskih delniških družb, kolikor jih je bilo 26. feoruarja letos, v celoti 8000 milijard lir. Torej le 2000 milijard lir več, kot znaša kapital enega samega bogataša, naj-večjega bogataša na svetu — Paula Gettyja. Potemtakem znaša njegov kapital skoraj dve tretjini vsega kapitala vseh italijanskih delniških družb, začenši s Fiatom, Banca Commerciale, Motta in dalje dalje do poslednjega pomembnejšega podjetja, ki zasluži to ime. Toda staro geslo, da je denar sveta vladar v primeru «srečnega» Paula Gettyja, ne bo držalo. Mož prav gotovo ni resnično srečen, vsaj zadovoljen ne. Ze petkrat se je oženil in vendar je primoran živeti samsko in bolj samotarsko življenje. Vseh njegovih pet žena se je od njega na lastno pobudo ločilo. Morda bi kdo mislil, da so se vse njegove žene od njega ločile zato, ker je imel ali ima morda kako fizično napako. Pa ne gre za to. Paul Getty ima štiri otroke, ki žive svoje samostojno življenje jn se bolj malo menijo za svojega bogatega očeta. Nekateri pravijo, da so bivše žene svojega bogatega moža zapustile zato, ker je posvečal več pozornosti svo-jemu bogastvu Rot njim. To bi morda tudi držulo, toda koliko ni na svetu poslovnih in tudi ne le poslovnih ljudi, ki jih posel ali pa tudi navadna borba za kos kruha bolj zaposluje kot dru- žinsko življenje. Pa pustimo to njemu samemu, saj je to njegova skro. Toda od kod njemu toliko denarja, od kod tolikšni kapital? Paul Getty je eden največjih lastnikov petrolejskih vrelcev na svetu. Toda lastnik je tudi čistilnic natte, petrolejskih ladij in marsičesa drugega, vedno v zvezi s tem tako aktualnim «artiklom», ki mu upravičeno pra-, . vijo- črno zlato, kajti povsod, kjer se črpa, pretaka, rafinira in ponovno pretaka nafta odnosno bencin, tam je veliko zaslužka in denarja. Poleg tega pa je v njegovi «domeni» še vrsta drugih industrijskih dejavnosti, rako da mu nobena kriza ne more odnosno ne bi mogla do živega. tij kupoval. Počel je torej prav to, česar bi ne bil storil noben gospodarstvenik S svojimi tedaj še razmeroma skromnimi sredstvi je pokupil ogromno delnic, katerih vrednost je nekaj :gt pozneje ponovno «ozdravljeno» gospodarstvo počasi začelo dvigati. In tj-ko si je s cenenim denarjem šq povečal svoj za- IZ UMETNOSTNIH GALERIJ BABUDROVIH 25 OLJ Jv v*. - Km. Mife Ustnice najbolj bogatega človeka na svetu se baje še nikoli niso razpotegnile v vesel nasmeh Sicer pa se je mož «postavil na noge» prav na račun krize. V dobi, ko je svet pretresala ve. lika kriza proti koncu drugega desetletja našega stoletja, to se pravi v dneh, ko se je v New Yorku marsikateri petičnik pognal skozi okno ali si pognal kroglo v glavo, je Paul Getty delnice velikih družb in podje- »mi .....................................»m,o,mn,m...mini,II milili, ..............................mmm zaradi poslov. Srečanje, ki bi se znalo spremeniti v ljubezen. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na vašo dejavnost bodo vplivali višji predstojniki. Ne zapirajte se v ožjo družb i BIK (od 21.4. do 20.5) Skušajte *e prilagoditi trenutnim razmeram Nekdo vam bo razkril »vole načrte. ‘VOJCKA (od 21.5. do 20.6 ) Kar se tiče poslovnih zadev, bo-dite brez skrbi. Neka oseba išče vaše družbe. Rak (Od 23.8. do 22.7.) Brandi bost« mora.i svoje stališče Glede čustvenih zadev vse prav, kot te nikol.. LEV (od 23.7, do 22.8 ) Zaupaj te v srečo, kajti sami ne boste zmogli vsega. Vaša impulzivnost vam bo močno škodovala. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Uve-1,lavili se boste in to izkoristite Otresli se boste družbe, ki vam ni pogodu. TEHTNICE (od 23.9 do 23.10.) Nekaj težav bo, toda le v jutranjih rush. Skušajte »e nekoltko otresti skrbi ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Na pot boste morali, vendar pa le Z delom boste tako obloženi, d* ne boste imeli časa misliti nase. Znalo bi vam to škodovati. KOZOROG (oa 21.12, do 20.1.) Nekdo se vam vsiljuje. Ne brez doiočenih namenov. Vabilo alj darilo od osebe, ki jo imate radi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) O-tresite se vseh odvečnih sodelavcev in svetovalcev. Pismo od starega znanca RIBI (od 20.2, do 203.) Previdni bodite, ko govorite o svojih načrt tih. Posvetite današnji večer sebi in svojcem. ijerd Toda prav- tako, kot je bil Paul Getty nasprotje tedanj-im poslovnim ljudem glede ocenjevanja trenutnih razmer, prav *a-ko je bil svojevrsten «tip» v upravljanju svojega kapitala. Do pred petimi leti je Paul Getty ves svoj ogromen kapital, vsr. svoja velikanska bogastva u-pravljal iz enostavne hotelske sobe. Mnogi poslovni ljudje pred desetletji in še bolj danes, so v reklami videli in vidijo uspeh svojih gospodarskih načrtov, in si postavljajo «reprezentativne» palače, ker da že zunanji videz mora ' pokazati moč podjetja. Paul Getty pa je bil drugega mnenja in si je najel le sobo v hotelu in v predsobi postavil dva tajnika, ki sta upravljala vso njegovo pošto in dejavnost, poleg njiju pa še tri telefonske aparate. In to je bilo vse. Samo ob sebi se razume, da «ključ» vseh njegovih uspehov ni le v tem. K tolikšnim uspehom je pripomogla njegova sposobnost, njegova «žilica» za gospodarske posle. Pa mu jo pustimo. Drži pa, da je danes bogat, baje toliko, kot nihče na svetu in da niti od daleč ne misli, da bi na stara leta «izpregel». Nasprotno, svoje delp nadaljuje, kot bi bil še vedno potreben zaslužka. In vendar je v zadnjih letih povsem spremenil svoj način življenja. Seveda ne poslovnega življenja, pač pa si danes vendarle «privošči» nekaj več. Pred petimi leti se je izselil iz svoje hotelske sobe in si kupil grad s 73 sobami, grad ki je bil najbolj priljubljen angleškemu kralju Henriku VIII. Grad je čudovit in obdaja ga velikanski park in še gozd s posestvi. V gradu bomo našli pravo pinakoteko, med drugimi so tu tudi Rembrandt, Rubens, Renoir in mnoga druga velika imena. To je res čudno, Nekoč bi sl Paul Getty ne bil privoščil najmanjšega stroška, ki bi mu ne prinesel dobička. Danes pa ima v svojem «neproduktivnem» gradu milijonske «neproduktivne» vrednosti v teh umotvorih. Pa še nekaj drugega je, kar je izrazito protislovje vsemu njegovemu dosedanjemu načinu življenja. Ko se je preselil iz Amerike v Anglijo in torej iz svoje hotelske sobe v razkošen grad, je priredil v svojem gradu sprejem, kakršnih zgodovina bolj malo pomni: razkošje in bogastvo, ne glede na stroške Baje je bii to sprejem, ki je spravil v slabo voljo marsikaterega bogataša, ki se rad ponaša. Pri vsem tem bogastvu in kljub (emu, da si je privoščil ra/khšen grad, je največji bogataš na svetu vedno otožen. Redki so tisti njegovi poslovni tovariši ali znanci, ki so ga videli, da bi se bil nasmehnil, le nasmehnil, nikoli zasmejal. V Trstu imumo precej nadarjenih slikarjev samoukov tradicionalno oblikovnih smeri, ki pa si zaradi svoje skromnosti in tudi pomanjkanja zaupanja v lastno slikarsko znanje ne upajo v javnost. Je pa tu še drugi tehtnejši vzrok, -ki jih potiska v zadnjem desetletju v ozadje. Mislimo namreč na siloviti prodor na umetniškem področju nepredmetnihgStr.uj od abftraktizma pa io pofšnateričnega slikanja, ki so s svojó hrupno dinamičnostjo omajali vero v pravilnost njih poslanstva pri mnogih samoukih. Vendar pa ne pri vseh, vsaj se pri Babudru, čigar naravi u-strezajoče slike so se pričele pojavljati na raznih ex temporea slikarskih tekmah naše pokrajine. Zato nam sedaj, ko razstavlja petindvajset olj v prostorih vinarne Bracci v Ulici Udine 23, m popolnoma nov. Babuder je po poklicu tipograf in mu je torej barva vsakodnevna spremljevalka. Je pa to seveda običajna črna tiskarska barva, ki ga je že tako prepojila, da prehaja tudi v njegove slike. Čeprav je prevladovanje črnikastih odtenkov v podobah turob-nejših nastrojenj, kot je to dobra, prav dobra «Jesen v mestu» in še kaki drugi z’ gozdnatimi motivi, v Katerih se zgoščuje hladni zrak pod drevesnimi krošnjami, kar na mestu, ni pa to tako tedaj, ko Babuder ponazo-ruje pokrajine pod jasnim ne- AKTUALNE TEME MADŽARSKE LITERATURE Novo ozračje rodilo tudi nove probleme Strtih pred lasnim in shema tič nosijo je privedel do prevelike kritičnosti - S tujim stilom se ne sme vnašati tuji duh bom. Le-te potem postajajo sajasto zamazane, kot naselja v premogokopnih revirjih, kar gotovo niso. Zdi se nam pa, da Babuder ni bil vedno tako mrko-gled. O tem pričajo sveža tihožitja «Mak» in «Jabolka z zelenko». Pa tudi «Senik» in topol sredi vasi in še nekatere druge manjše, bolj skicam podobne podobe, v katerih je neposrednost prenašanja Videnega iz' nar'àve na platno premagala v^Vierjpvpl-no hotenje slikarja. BabuHer itna vsekakor dobre siji (trske lastnosti starejšega; malce fahvistič-no navdahnjenega impresionizma. In te bi gotovo z vztrajnejšim delom uspel prenoviti in prilagoditi Sodobnejšim; zahteva m oblikovnega ustvbrjanja. MILKO BAMBIČ Filmsko sodelovanje med ZDA in SZ NEW YORK, 29. - Američani bodo delali filme v Sovjetski zvezi, Sovjeti pa v ZDA. Tako se je sporazumela sovjetsko-ameriška stalna komisija za kinematografije, ki se je sestala pred dnevi. Tako je izjavil ameriški glasnik omenjene komisije Arnold Picker. Poleg tega je bilo sklenjeno, da bodo mogli sovjetski igralci igrati v ameriških, ameriški pa v soiijetskih filmih. Picker je dodal, da novi sporazum nakazuje «novo dobo svobode v odnosih med filmskimi producenti, umetniki in distributerji». BUDIMPEŠTA, maja. — Madžari dartes z zadovoljstvom zatrjujejo: pri nas ni več pisateljev, ki bi molčali, in vedno več je dobrih knjig. In to je povsem točno, prav tako kot ji točno tudi to, da so nastale spremembe rezultat drugačnega, bolj elastičnega gledanja vodilnih političnih forumov na vlogo literature, obe nem pa tudi drugačnega gledanja pisateljev na politiko istih političnih forumov. Ta popolna akti-vizacija pisateljev v novem vzdušju je hkrati odprla tudi kakovostno nove -probleme, ne relko bclj zapletene in delikatne od tistih, kakršni so bili nekoč. Iz robe je bilo vrženo staro merilo, po katerem je neko literarno delo moglo biti s političnega vidika ali črno ali belo, merilo, ki ni poznalo drugih barv, še manj pa njih odtenke. Sila j se literarna dela ocenjujejo m vrednot:jo na drugi način in z njihovimi avtorji se drugače postopa, išče se z njimi drugačen razgovor. Danes drži, da vsi ali skoraj vsi pisete-in podpirajo politiko socialistične izgradnje, da pa imajo pri tem različna, ne redko močno nasprotna si mnenja o vlogi književnosti, o vprašanjih idejnosti v literarnem delu, o tem, do kot sme in mora kritika ,ter tudi o drugih problemih ,povezanih z literarnim ustvarjanjem. Po nekaterih mnenji h, ki so jih prikazali v najnovejših razpravah, naletimo v sodobnem madžarskem literarnem življenju, po leg na pravilna tudi na nekatera skrajno zgrešena dojemanja. Po enem mnenju je in mora biti pisatelj edini zagovornik ljudstva, njegov največji in najbolj iskren zaščitnik in zagovornik. To je — pravijo analitiki — precej čudna logika, ki more pisatelja speljati tudi na stranpot. Ko ji dobe sedno sledijo, sknšajo posamezni ustvarjalci za vsako cino svoje junake postaviti proti oblastem, da bi nekako primerjali oblast tn moralo. V delih takšnih pisateljev so junaki umaknjeni vase, vse njihovo obnašanje pa določajo ozki, individualistični interesi. Nasprotno, toda prav tako zgrešeno dojemanje izhaja iz trditve, da je najbolj1 'pri/ifilHb) te pisatelj prikéfieìsvojejjunake kot pa-'sivite Ijuài,*ki da so ‘še‘ sprijaznili s stvarmi in razmerami. Po mnenju mnogih vplivnih oseb, ki pa«c>šaj9 v sedanji diskusijo, j« to dojeihanje le domača projekcija filozofskega toka, ki je moderen na Zahodu in ki proglaša geslo, da se je človek naše dobe odmaknil od družbe tn prirode. Madždrski analitiki pa se sprašujejo: ah pri nas obstaja ta odmaknjenost in ali more nekdo povsem odgovorno trditi, da v naši deželi živih množic živijo posamezniki, ki so izgubili vero v družbo in bodočnost? Morda, odgovarjajo isti, bi se mogel najti človek, ki bi na to vprašanje pritrdilno in odkrito odgovoril. Moč socialistične druž be je, med drugim, tudi v tem, da rešuje individualne probleme, ker nudi perspektivo. Mnogi, ki sodelujejo v teh razpravah, menijo, da se takšno dojemanje u važa iz tujine, skupno z načinom pisanja, in da to delajo pisatelji, ki niso povsem trdno na marksističnih pozicijah. Glasilo centralnega konvteta madžarske delavske stranke v zvezi s tem piše: «Nihče nima nič proti temu, da pisatelji sprejemajo stil, ki je v tvj n< moderen, toda nihče se ne no~e sprijazniti s tem, da se s s*V>in m obliko sprejema tudi nuzodn :ušt:a idejna vsebina. Naša književna politika ne obstaja v tem, da bi pisatelju vsiljevali način pisanja. Pisatelji morajo ooskutati in o skladu s svojim talento n izbirati obliko, ki bo najbolj ustrezala te. mu, kar želijo povedati. Vendar pa postavljamo eno zahtepo: vsebina, idejno jedro dela mora biti napredno in v socialističnem duhu. Sicer pa more biti književno delo vredno It tedaj, če zdrži preizkuša jo z marksistično idejnost-jo in socialistično stvarnostjo. Pri vsem tem je pa treba upoštevati, da ne moremo nikogar prisiliti, da sprejme marksistično ideologijo, zato je potrebno neprestano prepričevanje, razgovarjanje, široka vzgojna dejavnost. V najnovejših razpravah je bila bolj jasno osvetljena tudi resnica, da je v madžarskem slop-stpu prikazovanje pozitivnih junakov bilo precej potisnjeno oh stran in zapostavljeno. «Neke naše pisatelje — je podčrtalo glasilo madžarske delavske stranke — je sram, da opišejo pozitivno o-sebnost ali pozitiven pojav, ker jih je strah, da bi se zamerili, češ M STEVANCEV (Nadaljevanje na 6. strani) usai Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Ital. akvarel; 12.15 Podobe iz narave; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Pesmi za duete; 15.00 «Volan», oddaja za avtomobiliste; 15.30 «Zvest samemu sebi»; 16.30 Ciganske melodije; 16.45 Mali koncert; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 Iz zgodovine slov, književnosti; 18.30 Jazž; 19.00 Čocki Mazzetti in Fred Bongusto; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Kitare in ritmi; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Komorni zbor iz Celja; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Ples; 22.30 Godalni orkestri; 23.00 Simi. glasba 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 V diskoteki; 14.15 Uspeli motivi; 14 35 Orkester Carlo Pacchioni 14.4fj Dantejev «Raj». Koper 615 Jutranja glasba; Pre nos RL; 715 Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Orkestri in ansambli; 14.00 Popevke; 14.30 Kulturni zapiski; 14.40 Polke; 15.30 Zabavna glasba; 16.15 Pevci; 16.30 Dogodki ,n odmevi; 16.45 Klasiki; 17.00 Izbral’ ste; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Shir-lcy Rasoi; 19.30 Prenos RL: 22.15 Plesna , elasha. Nacionalni program 6.30 Viene „a ital morjih; 8 30 Jutra li: pozdrav; 9.00 Stra SOBOTA, 30. MAJA 1964 ni iz albuma, 9.20 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30' Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.30 Cheruhinijevd simfonija; 13.15 Giro d’Italia; 13.30 Večni motivi; 14.55 Vreme na ita.’, morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnji, šport; 15.50 Oddaja za bolnike; • 16.30 narodov; 18.00 Aktualno Operna glasba; 17.25 Ižrebanje Sopranistka M. Angeli loterije; 17 30 Schubertova komorna glasba; 20.00 Giro d’Italia; 20.30 McFarlan: «Ladja prikazni»; 21.30 Pesmi in melodije; 22.00 Zgodovina Italije 1915 do 1943; 22.30 Ples. be B. Smetane; 11,00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Slovenski pevci; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Zbor «Svoboda» iz Stražišča; 16.00 Vsak dan; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi jug. ............ " SìÉMÙo - J} 18,45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 «Ko je sonce zašle»; 20.2(1 «Ujetniki Sargaške-ga morja», 21.00 Sobotni ples; 22.10 Oddaj» za izseljence. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Poje Maria Paris; u.OO Plošče; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.10 Giro d'Italia; 11.20 Vesela glasba; 12.05 Orkestri; 13.30 Giro d’Italia; 14.00 Pevci; 15.15 Najnovejše plošče; 15.45 Koncert; 16.t0 Rapsodija; 16.35 Pregled prireditev; 17.05 in 17.40 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 19.30 Giro d’Italia; 20.35 Bellini-jeva «Norma». Ili- program 19.00 Prejeli smo; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Respi-ghijevi «Brazilski vtisi»; 21.20 Severnoameriški pesniki; 21.30 Kon cert Sloveni}a 8.05 Ved 'e meiodije; 8.55 Sola: 9.25 Pomiudlij' potepanje, 9.47 Iz filmov ni glasbenih revij: 10.15 Polke .in valčki; 10.35 Tri sklad- Ital. televizijo 8.30 Sola; 15.00 Giro d’Italia in nogometna tekma Italija— Španija; 1.8.00. Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.20 Oddaja za delavce; 19.40 Sedem dni v parlamentu; 20.10 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.00 II cantatutto; 22.10 Dom v Italiji; 23.15 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV priredba «Po sedmih letih»; 22.50 Športne vesti. Jug. televizija 16.00 Praga; Praška pomlad; 17.50 Poručila; 17.55 Bolgarski pionirji;. 19.00 TV obzornik; 18.20 Serijski Poljudno znanstveni film; 19-) Kaj bo prihodnji teden na sporedu, 20,00 TV dnevnik; 20.30 Cik-cak; 20.45 V. Popovič: Pri sodniku za prekrške; 2145 Dr. rCildare — film; 22.35 Foročila LETNO POROČILO OZN Koliko nas je in kaj zmoremo Nekaj primerjalnih številk med Vzhodom in Zahodom NEW YORK, 29. — Statistični urad Organizacije združenih narodov je objavil svoje letno statistično poročilo za leto 1962, v katerem prvič zasledimo iz Sovjetske zveze ter držav vzhodne F.vrope tudi konkretne številke in ne več le primerjalna, odstotne podatke, kot je bilo v navadi prejšnja leta. Poročilo je zelo zanimivo in se nanaša ne mnoge dejavnosti, vendar bomo iz njega izluščili le nekatere podatke. Iz poročila izhaja, da se je svetovna industrijska proizvodnja (razen proizvodnje celinske Kitajske, Severnega Vietnama, Severne Koreje in Mongolije, ki podatkov niso dale), dvignila za 7,4 odst., v primerjavi z industrijsko proizvodnjo v letu 1961. V dvanajstih letih med 1950 on 1962 se je industrijska proizvodnja na svetu podvojila. V Sovjetski zvezi ter v drugih državah vzhodne Evrope se je industrijska proizvodnja v istem razdobju dvignila za 375 odst., v državah zahodne Evrope za 92 večala za 140 odst., v ostalih državah zahodne Evrope za 91 odst., industrijska proizvodnja v azijskih državah pa se je povečala za štirikrat. Vrednost svetovnega izvoza j* po isfih podatkih v letu 1962 dosegla rekordno vrednost 141 milijard dolarjev, od katerih j« 41,8 odst. odpadlo na vrednoat izvoženih strojev ter na stroške prevoza. Industrijske države zahodne Evrope, Kanada, Združene države, Avstralija, Nova Zelandija ter Južnoafriška republika so o-hranile svoj prevladujoči položaj v dobavah dooknčnih izdelkov ter prevzela naraščajočo vlogo v dobavljanju prehranjevalnih artiklov in surovin. Kar se pa tiče uvoza razvite dežele o-hranjajo svoj dosedanji položaj, toda ritem naraščanja v vzhodnoevropskih deželah je močnejši kot v državah kapitalističnega sveta. Proizvodnja surovega petroleja se je povečala za 8 odst. v prmerjavi z letom 1961, premoga so na vsem svetu nakopali za 2 odst. več, medtem ko se je proizvodnja blaga iz sintetičnih vlaken povečala za 32-krat, vendar slednji podatek velja za roz-dobje vse od 1948 do 1962. Združene države so dale v letu 1962 17 odst. vse svetovne proizvodnje železne rude, Sovjetska zveza pa je dala kar 31 odst. svetovne proizvodnje železne rude. Zato pa je Amerika dala 33 odst. vse svetovne proizvodnje surovega jekla, dočim je sovjetska proizvodnja jekla komaj 25 odst. svetovne proizvodnje jekla. Kar se tiče proizvodnje električne energije so ZDA še vedno na prvem mestu s svojimi 33 odst. vse svetovne proizvodnje. Iz statističnega biltena OZN zvemo tudi, koliko nas je na svetu, bolje povedano, koliko nas je leta 1962 bilo. Tedaj so na Zemlji našteli 3.135,000.000 ljudi, kar je za celih 25 odst. več kot nas je bilo 12 let prej. Glede slednjega podatka bomo dodali, da so v statističnem biltenu dali za Kitajsko le prizližne številke, ker Kitajska svojih podatkov ni dala. Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.6, najnižja 17. ob 19. uri 18.8; vlage 70 odst., zračni tlak 1008.3, veter 12 km severovzhodnik, nebo poobilačeno, padavin 0.1 mm, morje raji lo razgibano, temperatura 20 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 30. maja Milica Sonce vzide ob 4.20 in zatone ob 19.45. Dolžina dneva 15.25. Duna vzide ob 23.19 in zatone ob 7.19 Jutri, NEDELJA, JI. maja Angela ZBOROVANJE IN POVORKA UPOKOJENCEV CCIl Upokojenci zahtevajo zvišanje pokojnin in družinskih doklad Govora Radicha in Calabrie - Izglasovanje resolucije, ki zavrača uporabo pokojninskega sklada za javna dela Včeraj dopoldne je sindikat u-pokojencev CGIL priredil na Trgu sv. Antona zborovanje upokojencev, ki je bilo še posebno aktualno, ker zavrača vlada vse zahteve po zvišanju pokojnin socialnega zavarovanja. Zborovanje je odprl tajnik sindikata Ernesto Radich, nakar je govoril glavni tajnik Nove delavske zbornice CGIL. Arturo Calabria. V svojem govoru je najprej izjavil, da so stališča vlade do pokojnin in do gospodarskega položaja v državi za CGIL sploh ne. «prejemljiva. Vlada hoče sodelovanje sindikatov, po drugi strani pa se ne zmeni za njihove zahteve in predloge ter jih izključuje od vsakega gospodarskega načrt> vanja. Vlada hoče izvajati tako imenovano politiko proti konjunkturi predvsem na račun delavcev in upokojencev, saj predlaga zaporo nad plačami in mezdami, skrčenje potrošnje in skrčenje javnih investicij, kar delavci in sindikati odločno odklanjajo. Težave slabe konjunkture ne izvirajo niti iz plač niti iz pokojnin, marveč iz špekulacij kapitala, s tihotapljenjem milijard in z davčnimi utajami. Vlada pa ni nastopila proti temu in nosi za ta položaj politično odgovornost. Zato ni prav, da bi se morala slaba ko-njunkutura poznati samo v žepih delavcev, medtem ko bi kapitalisti nadaljevali s svojimi špekulacijami. Zato pa so potrebne reforme struktur v gospodarstvu, socialnem zavarovanju in v državni upravi. Calabria je nato podrobno obravnaval vprašanje pokojnin in družinskih doklad ter omenil sporazum med združenji delodajalcev in sindikati o zvišanju teh doklad. Toda vlada ni izdala zakonskega odloka, ki je potreben, da se te doklade izplačajo. Vlada bi namreč želela odložiti zvišanje doklad, na prihodnje leto, češ da bi povzročilo še večjo inflacijo. Toda saldo sklada družinskih doklad je aktiven in znaša 9Q milijard. Tudi o zvišanju pokojnin nočejo nič slišati, čeprav znašajo minimalne pokojnine 1NPS samo 12 tisog lir na mesec, njihovo po' vprčČje pa sàrno 17.000 lir na mesec. Konec tega leta pa bo v pokojninskem skladu 1.000 milijard lir. To pa je denar delavcev, ki so se za časa zaposlitve odrekli :n se odrekajo delu plače, da bi si zagotovili mirno starost. Z izgovorom inflacije, pa noče vlada pri- iiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimin stati na to, da se delavcem povr-1 sprarvili v pogon novo tovarno ".L.ìim Pr*Uče, ter bi hotela «Intenplastic» v industrijskem pri- porabiti ta denar za javna dela in podobno. Nevarnost inflacije res obstaja, toda odstrani se lahko predvsem s tem, da se pristrižejo peruti tistim, ki žive v razkošju, ki zapravljajo denar na debelo, ki ga tihotapijo v inozemstvo itd. Z odrekanjem poviškov družinskih doklad in pokojnin pa se priza denejo ravno najbolj številne družine in stari ljudje, ki si z družinskimi dokladami in pokojninami gotovo ne morejo privoščiti nobenega razkošja, saj ne morejo zadostiti niti najbolj nujnim potrebam. CGIL je zato zahtevala, da se zvišajo družinske doklade. Redne pokojnine je treba zvišati za 40 odstotkov, minimalne pokojnine pa na 20.000 lir. Namen teh zahtev je, da se redne pokojnine približajo plačam, tako da bi znašale vsaj 68 odstotkov prejemkov. Po govoru Calabrie je tajnik sindikata Radich prebral resolucijo, ki povzema glavne zahtev# omenjene v govoru, to je zvišanje pokojnin, uvedbo pregibne lestvice za pokojnine in družinske doklade, reformo vsega socialnega zavarovanja itd. ter odločno zavrača namen, da bi porabili pokojninski sklad za finansiranje javnih del. Navzoči so sprejeli resolucijo soglasno. Po zborovanju so odšli upokojenci po mestnih ulicah na Trg Unità ter nosili transparente, na katerih so bile omenjene glavne zahteve. Povorka je potekala v popolnem redu. Tajništvo sindikata upokojencev je poslalo v zvezi z zborovanjem brzojavke predsedniku vlade Moru, podpredsedniku Nenni-ju, vodstvu CGIL in Vsedržavni zvezi upokojencev. V ponedeljek pa bo poslalo resolucijo vladnemu komisarju dr. Mazzi, predsedniku pokrajine Deliseju, predsedniku deželnega sveta de Rinaldi-niju, županu Franzilu ter predsedniku vlade Moru, podpredsedniku Nenniju, vodstvu CGIL in Vsedržavni zvezi upokojencev. Tovarna «Interplastie» svečano otvorjena Včeraj dopoldne so svečano stanišču, ki bo izdelovala cevi iz plastičnih mas. Kot je bilo že sporočeno, bo tovarna, ki je popolnoma avtomatizirana, sedaj zaposlovala 50 delavcev, po razširitvi pa okrog 1Q0 delavcev. Svečane otvoritve so se, poleg lastnikov in predstavnikov ustanove za industrijsko pristanišče, udeležili lugli deželni komisar in tržaški prefekt dr. Mazza, pokrajinski predsednik dr. Delise in župan dr. Franzil. Slednji je i-mel tudi kratek nagovor, v katerem je dejal, oslanjajgp se na dejstvo, da je bila tovarna zgra-]ena izključno s tujim kapitalom, da bo ta nova pobuda tudi psihološko vplivala na druge tuje gospodarske kroge, da bodo v našem mestu naložili svoje kapitale v podolfine pobude. Začetek povorke upokojencev na Trgu Unità niiiiiiHinifnmiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimi|||||i|||||imii||j||l,|,|t|,|||„llll|l|lll|IIIIIIllll|t|||,|tlltlll|||||||||||||||||||||I|||||m|m||||n||l)||||||ll|ll|lll)ll NUJNA INTERPELACIJA OBČINSKEGA SVETOVALCA BR. PINCHERLEJA (PSIUP) Občinski svet naj vloži priziv proti odloku ministra Pieraccinija Minister je dolžan spoštovati demokratično izraženo enotno voljo tržaškega občinskega sveta glede zemljišč pod Rovtami Občiraški svetovalec dr. Pincher-le (RSIUP) je v zvezi z dekretom ministra za javna dela glede razlastitve zemljišč pri Spodnji Magdaleni pod Rovtami poslal županu dT. Franzilu in občinskemu odboru sledečo nujno interpelacijo; 24. aprila je minister za javna dela poslanec Pieraccini, izdal de. kret glede področij, ki jih je treba nameniti za gradnjo ljudskih m ekonomičnih stanovanj v Trstu. Kot je umevno, dekret ponavlja zadevni sklep občinskega sveta, hkrati pa nepričakovano dodaja področjem v Rocolu, Melari in pri Spodnji Magdaleni tudi področje Spodnje Magdalene pod Rovtami (Piani S- Anna). To področje, ki ga je najprej občinska iiinimniiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii BORBA PROTI OTROŠKI PARALIZI SE USPEŠNO NADALJUJE 30.724 otrok v tržaški občini opravilo drugo fazo cepljenja Sedaj je v teku tretje cepljenje s Sabinovim cepivom vrste 2 - V jeseni dopolnilno cepljenje po poletni prekinitvi Preteklo nedeljo, 24. t.m., se je zaključila druga faza cepljenja otrok proti otroški paralizi s Sabinovim cepivom. Potek cepljenja v tržaški občini je zelo zadovoljiv. Od začetka do pred dvema dnevoma je bilo v tržaški občini cepljenih proti poliomielitisu s ce-pisom vrste 1 skupno 32.043 otrok najrazličnejših starosti. Od teh je bilo 14.616, ali 88,6 odstotka, starih od 3 mesecev do 6 let, se pravi otrok, ki so najbolj podvrženi tej zahrbtni bolezni in kateri so imeli in še vedno imajo prednost pri cepljenju pred starejšimi otroci. Od omenjenega števila prvič cepljenih otrok se je za drugo cepljenje s cepivom vrste 3 prijavilo doslej skupno 30.724 otrok, od teh 14.164 pod šestim letom starosti, kar pomeni, da jih je doslej za drugo cepljenje zaostalo zelo malo, rekli bi skoraj izključno tisti, otroci, ki so zboleli in jih niso mogli pripeljati na cepljenje, ali pa ni bilo priporočljivo jih cepiti s Sabinovim cepivom zaradi njihovega zdravstvenega stanja. Sedaj je v teku tretje cepljenje s cepivom vrste 2. Doslej je bilo vtretjič cepljenih «kupno 16.756 otrok, od katerih 11.176 pod šestim letom starosti. Tretje cepljenje se nadaljuje, dokler ne bodo s cepivom vrste 2 cepljeni vsi otroci, ki so bili že cepljeni s cepivom vrste 1 in 3. Ravnatelj občinskega zdravstvenega in higienskega oddelka nam je sporočil, da bo četrto cepljenje z dopolnjevalnim cepivom šele v jeseni, ker bodo v vročih poletnih mesecih prenehali dajati otrokom Sabinovo cepivo. Poleg tega je občinski zdravstveni in higienski oddelek poskrbel za cepljenje vseh otrok, ki obiskujejo osnovno šolo. Vsi tisti ...........................umnim»........ Včeraj v zgodnjih dopoldanskih urah so udeleženci tradicionalnega Izleta «Primorskega dnevnika» odpotovali s ladjo «Jugoslavijo» na ^dnevno križarjenje v Dalmacijo do Dubrovnika In nazaj s postanki V raznih znanih jugoslovanskih dalmatinskih turističnih centrih. Ladja Ji Izplula izpred pomorske postaje, kjer bo na povratku tudi pri. stala f nedeljo pozno popoldne otroci pa, ki so dopolnili šesto leto starosti in ki še niso bili cepljeni s cepivom vrste 1, se bodo lahko javili na občinskem zdravstvenem in higienskem uradu ali pa v občinskih ambulantah pri občinskih izpostavah, prihodnjo jesen. Datum začetka jesenskega cepljenja bodo pravočasno sporočili. Hkrati pa bodo nadaljevali cepljenje novorojenčkov. Iz gornjih številk je razvidno, da je bilo v tržaški občini cepljenih tudi veliko število otrok od šestega leta naprej. Med temi jih je seveda največ starih do 11. leta, ki so jih cepili v osnovnih šolah. Precej pa je tudi starejših, ki niso zamudili priložnosti, da se obvarujejo pred to hudo boleznijo. • V nedeljo, 31. maja ob 11. uri bosta na Trgu Sv. Jakoba govorila Paolo Sema in poslanka Marija Bemetič o temi «Demokratična enotnost za socialni in politični napredek dežele». Predsedoval bo deželni svetovalec Giordano Pacco. Pogajanja med PSI in PSDI glede deželnega odbora Včeraj še ni bilo posebnih novic v zvezi s pogajanji za sestavo deželnega odbora. V Vidmu so se sestali člani deželnih odborov PSI in PSDI, ki so izdali zvečer kratko poročilo. Poročilo PSDI pravi, da njeni zastopniki ne sprejmejo sodelovanja s KD v deželnem odboru, če ne bodo pritegnjeni vanj tudi socialisti. Ti pa pravijo, da so pripravljeni stopiti v 'odbor le skupno s socialdemokrati in pod znanimi pogoji. Včeraj se je na tržaškem županstvu pod predsedstvom deželnega svetovalca KD Metusa sestal odbor komisije za potrditev izvolitve deželnih svetovalcev in sklenil, da se celotna komisija sestane 3. junija. Svoje delo pa je začel na županstvu v sobi podžupana Cumbata tudi predsednik deželnega sveta de Rinaldini, ki pripravlja spored dela za bližnjo sejo sveta. De Rinaldim si je tudi ogledal prostore v palači «Modello», v kateri bo del uradov dežele. Gad ga je pičil 20-letnega študenta Paola Paro-vela iz Pasaže Frotti 3 je pičil gad. Parovel je gada ulovil pri Mavhimjah in ga prinesel domov, včeraj pa ga je hotel spraviti v neko posodo ter ga odnesti v prirodoslovni muzei,,pri tem pa ga je gad pičil v desno roku. Parovel je -odšel v bolnišnico, kjer so mu nudili jjrvo pornič. Ogreval uprava vključila v ta načrt, je bilo 16. jiulija 1963, na seji občinskega sveta, soglasno črtano iz načrta na osnovi raznih ugotovitev, tako, da bi ne smelo več biti vključeno v zadevnem občinskem načrtu, ki je bil poslan pristojnim oblastem. Ne bomo ponavljali vzrokov za-radi katerih je bilo področje Sp. Magdalene pod Rovtami črtano, čeprav gotovo ne zaradi obrambe osebnih koristi posameznih zemljiških lastnikov, temveč za* radi splošnih koristi celotnega prebivalstva. To vprašanje je podrobno proučila posebna komisija občinskega sveta in so vsi navedeni vzroki zapisani v zapisniku seje občinskega sveta z dne 15. julija 1963. Gospod župan, dejanje ministra, ki razveljavlja soglasno sprejeti sklep občinskega sveta zaradi morebitne napake, je zelo hudo, ker je baje minister napačno tolmačil sklep in je sprejel za pravične ugovore nekaterih posameznikov, in sicer to, kar je občinski svet zavrnil in se odpovedal zaradi javnih koristi. V sklepu občinskega sveta je med drugim rečeno: «... področje je v veliki meri urejeno za gojenje povrtnine... gre za eno izmed redkih kmetijskih področij v tržaški občini». Omenil sem, da je minister morebiti pogrešil, ker nočem niti misliti, da je hotel, v nasprotju s soglasno izraženo voljo občinskega sveta, sprejeti nasvete in zahteve, ki so mu jih predložile druge zainteresirane osebe ali uctanove. V tem primeru bi ne bilo težko občinski upravi izslediti skupine špekulantov, ki so posredovali in podtalnega delovanja nekaterih zainteresiranih oseb v tem pogledu. Naj bo kakor koli, predstavlja to ministrovo dejanje, poleg odkritega neupoštevanja soglasno izražene volje občinskega sveta odkrito kršitev zakona. Dejstvo je, da je pristojnost ministra izreči zadnjo besedo glede načrta, ki ga je sestavila občinska uprava, samo v primeru, da so druga pristojna ministrstva izrekla razne ugovore; minister pa ne more vključiti v načrt področja, ki jih občinska uprava ni upoštevala, še manj pa tista področja, ki jih je občinska uprava izrecno izključila. Zaradi te očitne samovolje, Vas, gospod župan, prosim, da na osnovi člena 140 občinskega in pokra- jinskega zakona zahtevate od občinskega odbora, da takoj predloži ministrstvu za javna dela priziv. Poleg tega pa naj se o celotnem vprašanju razpravlja na prihodnji seji občinskega sveta, da se do dna razčistijo vse temne plati te zadeve, ki ogrožajo demokratično življenje. Danes si pri Sv. Ivanu obljubita večno zvestobo Gracijela Godina in Lucijan Kovačič. Novoporočencema želi mnogo sreče v novem življenju prosvetno društvo «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu. VČERAJ V VELIKEM AVDITORIJU NOVE PALAČE Razglasitev izida natečaja RAI za dramska dela v slovenščini 1. nagrada: Franc Jeza - «Zadeva je končana»; 2. nagrada: Alojz Rebula - «Voda sprave»; 3. nagrada: Jožko Lukeš - «Miramarski vodnjak želja» - Pet del priporočenih za izvedbo V novi palači tržaške radijske I pisanimi nagradami in jih tudi po postaje so sinoči na uraden in slovesen način razglasili izid radijskega natečaja za izvirna radijska dramska dela v slovenščini, ki 9® je razpisala RAI 25. januarja t. I. Slovesnost, kateri so prisostvovali mnogi izmed udeležencev natečaja, številni tržaški slovenski kulturni in javni delavci ter seveda vodilni predstavniki tržaškega sedeža RAI-TV, je bila v velikem avditoriju - studiu, začel pa jo je ravnatelj tržaške RAI-TV inž Condussi, ki je v svojem uvodnem na govoru poudaril, da je RAI-TV razpisala ta natečaj zato, da bi dala pobudo za obogatitev tn izboljšanje radijskega dramskega iz bora v slovenččini in da bi stimulirala nove sile v okviru sloven ske manjšine same na polju u-stvarjanja novih dramskih del in s tem na polju kulturnega delovanja slovenske manjšine. Inž. Can dussi je dejal, da je bil uspeh natečaja več kot zadovoljiv saj je bilo predloženih kur 19 izvirnih radijskih dramskih del in so- bile podeljene tudi vse predvidene nagrade. Inž. Condussi se je nato še zahvalil ocenjevalni komisiji za delo fct ga je opravila, predstavnikom tiska in vsem povabljenim za njihovo udeležbo na slovesnosti. Za inž. Candussljem je predsednik ocenjevalne komisije prof. Martin Jevnikar prečital poročilo o radijskem dramskem natečaju. V poročilu so najprej navedeni razlogi, ki so privedli do te pobude, nato pa ugotovitev ,da je natečaj res presegel vsa pričakovanja kar dokazuje, kako je bil ta natečaj potrebna in koristna pobuda, ki je toliko avtorjev prebudila in pripravila do tega, da so se pomerili v plemeniti kulturni tekmi in pokazali kaj znajo in premorejo. V poročilu je tudi poudarjeno, da ?o morala dela, ki so prišla v poštev za nagrade, ustrezati natečaju, da so morala biti napisana nalašč za radijsko izvedbo, v umetniškem in oblikovnem pogledu pa so morala dosegati višino sodobne dramatike — skratka, da je odločala samo umetniška kvaliteta in da ni bilo nobenih drugih omejitev, saj ni bilo nobeno delo odklonjeno zaradi vsebine ali ideje.» Poročilo potem podrobneje govori o delu ocenjevalne komisije in o splošnih značilnostih predloženih del, nato pa ugotavlja, da so bila tri dela nagrajena z raz- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiHmiiiiiiiuiiiiiiiiiii IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Zastoj dela v pristanišču zaradi stavke carinikov Danes zapora lekarn in stavka kamnarjev Včeraj se je pričela 48-urna stavka carinskih uslužbencev. Ul službenci ne zahtevajo poviškov plač, marveč normativna in tehnična izboljšanja. Predvsem zahtevajo povečanje števila osebja, nove zakonske predpise o delovanju carine, ki bodo upoštevali tehnični napredek, in moderniziranje carinskega postopka. Stavka se je tikala na Tržaškem Okrog 200 uslužbencev, ki so se je skoraj stoodstotno udeležili. Zaradi stavke je še posebno močno trpelo pristanišče, saj je bilo ustavljeno vse delo špediterjev v zvezi z italijanskim blagom, ki ni rmelo dostopa v prosto pristanišče kakor tudi v zvezi s tranzitnim blagom, ki se ne more raztovoriti, če carina ne izda prej predpisanih dokumentov. Največ škode bo seveda zaradi pokvarljivega blaga. Pristanišče pa bo prihodnji teden počivalo kar tri dni, ker so vse tri sindikalne organizacije na. povedale enotno stavko pristaniških delavcev. Danes pa bodo zaprte vse le- NA «DELO» SE JE PRIPELJAL Z... UKRADENIM AVTOM Aretiran avtomobilski tat s 40 različnimi ključi v žepu Gre za izvežbanega tatu, ki je v zadnjem času ukradel že 8 avtov Predvčerajšnjim so karabinjerji s postaje v Ul. Navali aretirali nevarnega tatu, ki je zadnje čase ukradel kar osem avtomobilov. Gre za 34-letnega delavca Sebastiana Tor ris »j a po rodu iz Mili-tella, ki se je motal okrog nekega avtomobila v Ul. Italo Svevo In skušal krasti bencin. Skozi okno so gradbeni delavci nekaj časi opazovali Torrisijevo obnašanje in ko so se prepričali, da gre za tata, so obvestili karabinjerje. Izkazalo se je, da je Torrisi pravi mojster v svoji stroki. Ko so ga karabinjerji aretirali so pri njem našli kar 40 različnih ključev za razne znamke avtomobilov, dve evidenčni tablici, ki ju je pobral s kakega ukradenega avta in ju potem poneveril, dve poneverjeni znački o plačani pro. metni taksi, vozniško dovoljenje, prometno knjižico in transistor. Vse naštete predmete je Torrisi pokradel in dokumente poneveril. Seveda se je za svoje podvige posluževal ukradenih avtomobilov, saj se je tudi v Ul. Italo Svevo pripeljal z ukradenim avtom in ukradenim bencinom. Karabinjerji so Torrisija aretirali in ga odpeljali na postajo, kjer «o ga zaslišali. Brez posebnega oklevanja je izpovedal, da je zadnje čase ukradel kar osem avtomobilov. V Ul. Segtftitini na vogalu Ul. San Giusto, je včeraj zjutraj do na obeh vozilih, ki je znatna pri vespi. KINO SKEDENJ predvaja danes, dne 30. t. m. z začetkom ob 13. uri film: UNA MOBUZIONI Ol ^■i 3' DAVID O.SEIZNICK m^rgarét^itchelc MÌA COL VENTO CLARKGABLE-VIV1EN LEI6H LESLIE HOWARD OLIVIAdeHAVILLAND V L--A- ■1: ;nt rVY -------on P ÒHMTTO OA k «N»TNI«OITO BALLA in TECHNICOLOR selznickÌntVrnational^victÒr Fleming fjelro-^o/^y/yfjayer « . musica o< mak hhmu . Ostale predstave ob 17. in ob 21. uri. OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI Razstava vin in strojev naBukovju invSteverjanu Nagraditev najboljših razstavljavcev bo v ponedeljek V Steverjanu so odprli razstavo vin in kmečkih strojev, ki jo je pripravil odbor «Za Steverjan». Otvoritve so se poleg predstavnikov odbora in prebivalstva udeležili tudi predstavniki prefekture, nadzorništva za kmetijstvo in drugih občin. Prisotne je pozdravil župan Podveršič, Jri je tudi prerezal simbolični trak. Komisija je kmalu zatem pričela ocenjevati vina. Udeležencem bodo podelili šest nagrad, in sicer zlato kolajno prefekture, bronasto in srebrno kolajno Ustanove za turizem ter pokale števerjanske občine, organizacije neposrednih obdelovalcev, pokrajine in trgovinske zbornice. Občinstvo si je z velikim zanimanjem ogledovalo tudi kmetijske stroje, ki so jih razstavila podjetja iz Gorice in drugih krajev. Po otvoritvi je igrala godba na pihala s Proseka ter nastopila folklorna skupina iz Ločnika. Zvečer pa je igral novi ansambel iz Gorice. Danes, v soboto se bosta razstavi odprli ob 19. uri, ob 20. uri pa bo za ples igral kvintet iz Doline. V nedeljo ju bodo odprli že ob 11. uri, medtem ko se bo ples začel ob 19. uri. Nagrade najboljšim razstavljalcem vin bodo podelili v ponedeljek med plesom, in sicer ob 21,30. Sindikalna kronika Na sedežu Delavske zbornice v Gorici je bila 27. maja skupščina pekovskih delavcev, na kateri so proučili položaj kategorije, ki je nastal po podražitvi kruha za 5 lir in zaradi neizplačanih šestih točk draginjske doklade. Delavci so obžalovali, da nadrejene oblasti niso upoštevale pisem sindikata od 5. in 22. maja, v katerih pozivajo odbor za cene, da toliko časa ne podraži kruha, dokler se ne doseže z Zvezo trgovcev sporazum o izplačilu draginjske doklade. Kategorija je sklenila začeti akcijo, da se ji izplačajo dozorele točke draginjske doklade. Delavci spediterskih in avtobusnih podjetij, ki pripadajo trem sindikalnim organizacijam, so sklenili ponovno stavkati zaradi razbitja pogajanj na ministrstvu za delo. Proglasili so tri stavke, ki bodo skupno trajale 198 ur in se bodo vršile 3., 7. in 14. junija. Vsedržavna pogajanja za obnovo delovne pogodbe za delavce, zaposlene pri izdelovanju umetnih vlaken, se bodo nadaljevale 4. in 5. junija na Confindustrijj v Rimu; zadeva delavce oddelka fiocco iz podgorske tekstilne tovarne. Pojasnilo nINAM ob stavki lekarnarjev Kot znano so lekarnarji po vsej državi proglasili za danes, v soboto zaporo svojih lokalov zaradi protesta, ker se ne upoštevajo njihove minimalne zahteve pri pogajanjih, ki so v teku. V zvezi z obtožbami, ki jih pri tem združenju lekarnarjev navaja glede odnosov z INAM na področju Gorice in Trsta, nam je poslalo vodstvo bolniške blagajne (INAM) v Gorici pojasnilo, v katerem navaja med drugim sledeče: Državna pogodba, ki so jo ob svojem času sklenili med to ustanovo in lekarnarji, je veljavna tudi na Goriškem z izjemo Gorice same; to pogodbo je vodstvo IN AM strogo izvrševalo. Tudi ne obstaja nikak monopol na osnovi nekakšnega starega avstrijskega zakona, ker je bila lekarna INAM v Ul. Leopardi v Gorici odprta šele leta 1926 in v skladu z italijanskimi predpisi, ki so takrat veljali tudi v Gorici. Pri tem se je vod- stvo vedno strogo držalo predpisov in so njegovo stališče "esto zagovarjali in branili tudi delodajalci in delojemalci proti morebitnim privilegijem, ki so jih skušala zase pridobiti nekatera krajevna združenja. Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da z današnjim dnom stopijo iz veljave dosedanja bon cinska nakazila po 5 litrov sivo modre barve in po 10 litrov vijoličaste barve. Namesto njih veljajo od I. junija dalje samo nakazila po 5 litrov zelene in po 10 litrov oranžne barve. SODNA OBRAVNAVA PRED POROTNIM S0DISCEM Zasliševanje vojakovih sorodnikov in prijateljev glede nošnje listnice Castaldi ni znal plavati in je bil po postavi močan, vendar nenapadalen človek Včerajšnji, to je četrti dan sodne razprave proti obtožencu Vit-toriu Zonnu, so zaslišali Gast.ildi-jevega očeta, brata in nekega vojaka, ki je bil pokojnikov prijatelj. Z njihovimi izjavami si je obramba okrepila svoj položaj. Trifone Castaldi, oče, je sodišču izjavil, da so sinove dokumente našli v kovčku v vojašnici in da so mu jih poslali domov, To demantira Zonnove in Cavallarine izjave, da so po umoru dokumente vzeli iz žepov. Castalaijev cče je bil še točnejši in je poudaril, da njegov sin ni imel navade resili listnice pri sebi, kadar je šel iz vojašnice, ampak jo je hrami v kovčku. Castaldijev brat Michele pa je povedal še to, da Aldo ni znal plavati. S tem je dal obrambi v roke argument, ki ga utegne izkoristiti ter trditi, da je smrt nastala po nesrečnem naključju. Tudi plastična listnica, v kateri je Aldo hranil papirje, je bila zelo zanimiv predmet, okoli katerega se je skoncentrirala radoved- IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA Avtomobilist je treščil v kolesarja ki je ostal na mestu mrtev Usodno trčenje v Ronkah, pri katerem je 28-letni vespist iz Tržiča podlegel poškodbam Na včerajšnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici so imeli o-pravka pretežno s hujšimi primeri prometnih nezgod, pri katerih je šlo tudi za smrtne primere. V taki zadevi se je moral zagovarjati 27-letni Giovanni Del Bello, ki je po rodu iz Istre ter so ga kot begunca naselili na izbolj-ševalnem področju v Fossalonu, kjer stanuje v Ul. Vittoria 29. Dne 17. novembra lani .okrog 10,30 se je Del Bello peljal z avtom Fiat 1100 po Drevoredu DellTstria. Ko je privozil do kraja, kjer se na desni odcepi Ul. Vecchio Isonzo, se je nenadoma pojavil pred njim s kolesom 61-letni Virgilio Šajn iz Fossalona. Ul Isonzo Vecchio, ki je prihajal od doma teh hotel zaviti v smer, iz katere je prihajal Del Bello. Ta je prepozno o-pazil kolesarja in se zaletel vanj. Saina je vrglo na prednji del avtomobila in potem nekaj metrov stran na cesto, kjer je obležal s prebito lobanjo in prebitim prsnim košem ter je nekaj trenutkov pozneje izdihnil. Priča nesreči je bil samo neki karabinjerski podčastnik, ki je prihajal z avtom po Drevoredu dellTstria iz nasprotne strani. Pri Včerajšnji razpravi še je Del Bello zagovarjal, da je vozil z brzino izpod 50 km na uro ter je avto skoraj ustavil, ko je trčil v kolesarja. Prej da ni mogel ustaviti, ker je cesta slaba in posuta z gramozom, kar je oviralo zaviranje. Njegov zagovornik odv. Poi-lucci iz Trsta je sodnikom predo-čil vrsto tehtnih pomislekov in predlagal naj obtoženca oprostijo s polno formulo, čeprav je državni tožilec zahteval zaporno kazen šest mesecev. Po daljšem posvetu je sodišče upoštevalo razloge obrambe in obtoženca oprostilo ker dejanje ni kaznivo. * * * Pri drugi razpravi so obravnavali smrtno nesrečo, ki se je pripetila na državni cesti v Ronkah dne 27. oktobra lani okrog 20. ure. Ob tisti uri se je vračal 45-letni Livio Lorenzut iz Trsta, Ul. Zo-rutti 6, z avtom Fiat 1100 po državni cesti iz Pierisa skozi Ronke proti Tržiču. Z njim sta bili v avtomobilu tudi žena in hčerka ter so se vsi skupaj vračali proti domu, potem ko so malo prej povečerjali v neki gostilni v Pierisu. Blizu km 123 v Ronkah je Lorenzut hotel prehiteti neki avto, ki je šel v njegovi smeri in z brzino okrog 40 km. V istem hipu pa je opazil v daljavi luč nekega dru- gega vozila, ki je prihajalo iz nasprotne smeri. Zaradi takega križanja vozil je prišlo do trčenja med nasproti prihajajočo vespo in Fiat 1100. Trčenje je bilo tako močno, da je bil hudo ranjen vespist, 28-letni Amedeo Saule, ki ima stalno bivališče v Tržiču, stanoval pa je takrat v Turjaku, Ul. Garibaldi 8. Nemudoma so poskrbeli za njegov prevoz v tržiško bolnišnico, vendar je že med potjo podlegel poškodbam. Pri včerajšnji razpravi je zastopnik civilne stranke odv. Boni iz Tržiča zahteval, naj sodišče spozna obtoženca za krivega ter predlagal za ženo in mladoletno hčerko umrlega Sauleja odškodnino po 10 milijonov lir vsaki. Branilca odv. Borgnano in Poi; lucci sta poudarila, da je bilo poleg avtomobila na levi še vedno dovolj proste ceste, da bi lahko vespist peljal mimo brez trčenja. Vendar pa to ni.pomagalo, ker je Lorenzut pri prehitevanju šel preko bele črte po sredi ceste in zato ga je sodišče obsodilo na šest mesecev zapora z olajševalnimi o-koliščinami ter priznalo ženi in otroku umrlega Sauleja naračun odškodnine po poldrug milijon lir vsaki in 100.000 lir za stroške civilne stranke. Poleg tega bodo Lo-renzutu odvzeli vozno dovoljenje za 9 mesecev. Držačni tožilec: dr. Caputi: predsednik sodišča dr. Cenisi; sodnika De Carlo in Arculeo. Kulturno sodelovanje Videm-Ljubljana «il Gazzettino» je v svoji videmski izdaji objavil izčrpne prevode člankov, ki ata jih objavila «Delo» in «Ljubljanski dnevnik» ob priliki koncerta godalnega orkestra iz Vidma v Ljubljani, Prevoda sta objavljena poleg obsežnejšega članka, v katerem se s precejšnjim poudarkom napoveduje današnji koncert ljubljanske filharmonije in zbora v dvorani Za-non v Vidmu. itiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiMiiiiiiiiitiiimiiniiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiifiii NEZGODA MOTOCIKLISTA V JUGOSLAVIJI Zaslepljen-otl avtomobilskih luti je zavozil v obcestni jarek Zaradi hudih poškodb so ga pridržali za 60 dni v bolnišnici V četrtek popoldne se je odpeljal 38-letni Luigi Zoff doma iz Medeje, s svojim motociklom na popoldanski izlet na drugo stran meje. Ko se je zvečer okrog 22. ure vračal iz Vrtojbe proti St. Petru pa so ga luči nekega avtomobila, ki je prihajal nasproti, tako zaslepile, da je izgubil kontrolo nad svojim vozilom, zavozil s ceste in treščil v obcestni jarek. Ljudje so mu takoj priskočili na pomoč ter ga odpeljali v šent-petrsko bolnišnico, kjer so ga za silo obvezali. Od tu so ga z avtom jugoslovanskega Rdečega kri. ža odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici, kamor je dospel okrog polnoči. Tu so ga ponovno pregledali ter mu ugotovili zlom desne stegnenice, zlom "leve ključnice ter razne druge poškodbe na bradi, licu in drugod po telesu. Pridržali so ga za 60 dni na zdravljenju. Včeraj popoldne ob 15.30 pa se je zatekel po pomoč v bolnišnico tudi 47-letni Arturo Poletti iz Go- Illllllllllllllllllllll1lll|ltlll||l||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||immil||,l,l,|||||llm|,,,|l|||||||||m,mm||||||m||||||1|||||mn||||| Zaradi stavke carinikov ustavljen promet Včeraj in danes stavkajo carinski uslužbenci po vsej državi. Njihova odsotnost na delovnem mestu se pozna zlasti na prometnejših mednarodnih prehodih, kjer dnevno o-carinijo na desetine tovornih vlakov. Eden izmed takšnih prehodov Je Rdeč« hiša pil Gorici, kjer se Je te dni, delno zaradi četrtkovega praznika, predvsem pa zaradi stav. ke, nabralo blizu sto tovornih via-kov, katerih šoferji čakajo na prekinitev stavke, da bi Jim blago ocarinili ln jim dovolili nadaljevati pot. Tovorniki, ki so v glavnem naloženi ■ leeoni» so napolniU vet prostor znotraj mejnega prehoda, obsežno parkirišče izven prehoda ter vse dohodne poti. Lahko si predstavljamo, kako bodo kraji v bližini prehoda šele zatrpani z vozili v ponedeljek zjutraj, ko se bo stavka zaključila1. — Na sliki ustav. IJena vodla pred Rdečo hišo. rice Ul. Blažema 30, ki se je z nekim železom zbodel na sredincu leve roke, ko je doma nekaj popravljal. Okreval bo v petih dneh. V bolnišnici je umrl «podesta» s Placute V četrtek popoldne okrog 16,30 je umrl v goriški civilni bolnišnici Mario Gorjup, ki je bil znan pod imenom «podestà» s Placute, ne samo v tej mestni četrti, ampak po vsem mestu. Gorjup je dočakal 72 let. Že lani je bil operiran. Pred nekaj meseci pa je moral ponovno v bolnišnico zaradi neozdravljivega tvora. v svojih mladih letih je bil zaposlen kot cevar pri občinskih podjetjih v Gorici. Zadnja leta pa je bil stalen gost občinske ubožnice v Ul. Baiamonti, kjer se je med drugim ukvarjal z rejo papig. Ime «podešta» s Placute si je nadel sam že v mladih letih, ko je bila Gorica še pod Avstrijo. Ker je bil vesele narave, je sodeloval pri yseh veselicah in «šagrah» na Placuti in tudi drugod ter je imel v pripravljalnih odborih navadno glavno besedo. Tudi kadar so bile uradne svečanosti, je po navadi on prvi spregovoril in so morale počakati tudi najbolj ugledne osebnost?; da jih je on predstavil. Pogreb bo danes ob 10,30 iz civilne bolnišnice v cerkev Sv. Roka in od tu na glavno mestno pokopališče. Obvestilo Števerjancem za odhod v Miren Prosvetno društvo «Briški grič» obvešča Vse prizadete pevke, pevce in njihove prijatelje, ki se bodo udeležiji pevske revije v Mirnu, da odhaja avtobus jutri v nedeljo z dvora točno ob 15.30. Vozil bo skozi Bukovje in Groj-no. Priporoča se točnost. Obvestilo odbojkarjem «Doma» Športno društvo «Dom» obvešča svoje igralce, da se morajo zbrati jutri, v nedeljo, ob 8. uri zjutraj v Dijaškem domu v Gorici, Od tu bodo skupaj odšli v Miren, kjer bodo odigrali odbojkarsko tekmo z domačini. PRISPEVAJTE ZA dijaško matico I nost odvetnikov. Ko so prebrat» poročilo o avtopsiji, iz katerega le bilo razvidno, da pri Castaldiju niso našli nobenih dokumentov, je predsednik Rossi vprašal rifona Castaldia, kje je imel njegov brat navado hraniti listnico. Odgovoril mu je, da jo je nosil v žepu suknjiča. Vojak Italo Debolini pa je izjavil, da je nosil listnico v vo a-škem suknjiču. Tudi tisti dan, ko je šel iz vojašnice v civilni obleki, jo je imel v notranjem žepu. To je opazil v nekem baru. ko ìe vzel listnico v roke in plačal pijačo. Ta možnost je skoraj najbolj resnična, ker imajo vsi moški navado nositi listnico v suk-njičevem žepu. Nihče nima navade zapirati žepa z gumbom, ker je preveč nerodno. Italo l'V-bolini je 23. oktobra i960, leta zadnji videl Castaldija. Zato ga je predsednik vprašal, če se ni nikoli vprašal, kje je bil, ker se ni javil do 1. novembra. Debolini je odgovoril, da si tega vprašanja ni nikoli zastavil. Predsednik Rossi; «Ali se niste nikoli zanimali za Cavallarovo»? Debolini: «Bila sva s kapitanom pri Cavallarovi.» Tedaj sta ga pričela z vprašanji obdelovati odvetnika Pascoli m Mastrandrea. Slednji ga je spra-ševal^ o pismu Castaldija Cavallarovi, ‘o katerem vojak ni vedel ničesar. Dodal pa je, da je Castaldi sklenil pisati Zonnu, naj pusti dekle pri miru. Iz Debolinijevih izjav je bilo nadalje razvidno, da je bil Castaldi na zunaj močan vendar nenapadalen človek in da se ni udeleževal težjih vojaških vaj. Ko je Debolini to rekel, je Mastrandrea pristavil: «Ce bi ga slišal minister Andreotti?» ter s tem praktično zaključil dopoldansko obravnavo. Na popoldanski razpravi je pred. sednik zaslišal vojaka Pietra Del Mora, ki je bil tovariš umorjenega Castaldija. Povedal je, da je Castaldi izrazil namen pisati Zonnu in ga obvestiti o svojih odnosih s Cavallarovo. Tudi on ni vedel povedati, zakaj je Castaldi čital tovarišem pisma, ki jih je Zonno pisal Cavallarovi in kjer je ta grozil, da bo ubil oba, če ga ona vara. Nato so pregledali sivo obleko, ki so jo zaplenili karabinjerji in ki jo je Zonno nosil med potovanjem ter se nato preoblekel šele v Gorici. Tako ta obleka, kot ona dru-ga rjava, sta imeli cele žepe, kar pobija Zonnovo trditev, da je izgubil Castaldijevo listnico, ki si jo Je prisvojil. Danes ob 10. uri se bo nadaljevala razprava In bodo verjetno predvajali magnetofonski posnetek s soočenja Zonna s Cavallarovo in tudi obramba namerava postaviti nekatere predloge. Zvedelo se je tudi, da je bila Cavallaro odpuščena iz bolnišnice ter bo morala priti na zaslišanje dne 9. junija. Njena izpoved je zelo važna, saj je ona edina, ki bi lahko pojasnila nekatere nejasne točke vsega dogodka. Zato Jo bodo privedli pred sodišče tudi z orožniki, če sama ne bi hotela priti Urnik trgovin za 2. junij Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bo na praznik republik« v torek 2. junija veljal za trgovine na Goriškem naslednji urnik; mesnice bodo odprte od 6.30 do 12.30, mlekarne in pekarije od 6.30 do 12.30, cvetličarne od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. Na predvečer v ponedeljek L junija so lahko odprte trgovin« do 20. ure. Mesnice pa bodo v ponedeljek zaprte. Poletni urnik trjav!.i Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bo stopil s 1. junijem t veljavo popoldanski poletni umile za trgovine s konfekcijo, hišno o-premo, raznim blagom in slaščičarne, ki bo ostal v veljavi do 15. septembra. Po tem umiku bodo trgovine odprte od 16. do 19.45. Ob sobotah in pred prazniki pa bodo odprte do 20. ure. Gornji umik velja za vso Goriško z izjemo Gradeža. VERDI. 17.15: «Il pelo nel monde Dokumentarni italijanski film i nemascope v barvah. Mladini p< 18. letom prepovedan. CORSO. 17.15: «Lo sport preferì dall’uomo», R. Hudson in Prentiss. Ameriški film v barva VITTORIA. 17.30 «D’Artagnan co tro i tre moschlettleri», F. L mas In G. Milland. Italijanski < nemascope v barvah CENTRALE. 17.00: «Gli onorevoli Totò in F. Valeri. Cmobeli ita janski lilm. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je c prta v Gorici lekarna «AL CORSC Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici n višjo dnevno temperaturo 21,8 s pinje ob 16.35 ln najnižjo 14,8 s plnje ob 1.50 uri. Dežja je pac zjutraj 0,4 mm, povprečna vlaga dosegla 62 odstokov. JUTRI ODLOČILNO KOLO ZA NASLOV ZA REŠITEV IN TUDI ZA IZPAD V B LIGO BOLOGNA in INTEB (na lastnih tleh) za osvojitev značke prvaka V nedeljo, ko bodo sodniki odžvižgali zaključke tekem, bo padel zastor nad letošnjim prvenstvom A lige. Ni pa izključeno, da se bo še nadaljevalo z epilogom tako na vrhu kot na dnu. Ce se bosta Bologna in Inter znašla z istim številom točk, bo potrebna za določitev zmagovalca odločilna tekma. Isto se lahko reče za dno lestvice, ker ni iz- ključeno, da bo treba več tekem, ki naj določijo enajstorice, ki se bodo rešile in tisto, ki bo sledila Bariju in Spal v nižjo kategorijo. Brez dvoma je najbolj zanimiva borba za osvojitev letošnjega naslova. Do zloglasne obtožbe Bologne, je bilo to moštvo čvrsto v vodstvu in ni bilo ljubitelja nogometa v Italiji, ki bi dvomil v njegov uspeh. Iznenada pa so Bologni odvzeli tri točke, ki so jih kasneje vrnili in ji s tem pripomogli, da se je ponovno vsidrala, tokrat z enakim številom točk, pred Interjem, na prvo mesto. Medtem ko je Inter, kljub mednarodnim obveznostim, prikazal v zadnjih tednih izredno formo, ki je dosegla višek v sredo, ko so si Milančani v tekmi z Real Madridom osvojili naslov evropskega klubskega prvaka, je igra Bologne izgubila na blesku. V nedeljo bo torej padla odločitev. Obe enajstorici bosta igrali na domačih tleh. Bologna bo imela v gosteh Lazio, ki si je prejšnjo nedeljo dovolil izreden exploit: prisilil je Inter na delitev točk. Trener rimskega moštva je pred odhodom v Bologno izjavil, da bo tudi na gostovanju njegovo moštvo prikazalo borbeno Igro, tako da Bologna ne bo imela lahkega posla z njimi. Inter pa bo gostil nevarno Ata-lanto, ki se je na milanskih igriščih vedno izkazala. Brez dvoma bodo igralci Interja še precej u- trujeni zaradi naporne tekme z madridsko enajstorico na Dunaju, vendar bo njihova morala zaradi osvojitve evropskega pokala na višku. Zaradi tega smemo od njih pričakovati izredno igro, v katero bodo vložili še preostale sile. Nagrada je namreč prevelika, da bi se ji prav v zaključnem kolu odpovedali. """""......ninnili....ninnili........................ mi i4. etapa V Castel Gaiidolfu druga smaga Vittoria Adornija kolesarske dirke po Italiji Toda italijanski prvak se je kmalu odpovedal načrtom, ker je pač spoznal, da je preveč «zastražen» in da namena ne bo mogel uresničiti. Poskusil pa je Bitossi, ki je hotel ponoviti zmago, katero je dosegel na cilju v S. Pellegrinu, to- VITTORIO ADORNI inimi m imi m inni un m nini ■iiiimiiiiiiiiiiin mi Tako jutri moštva na igriščih ROMA Cudicini (Matteucci), Fontana, Ardizzon; Carpanesj, Losi, Angelino; Leonardi (Orlando) De Sisti, Manfredini, Nardoni (Schutz), Francesconi. CATANIA Branduardi, Alberti (Lampre-di), Rambaldelli; De Domini-cis, Bicchierai, Magi (Turra); Battaglia, Cinesinho, Fanello, (Miranda), Turra (Cordova) Danova (Fanello). SPAL Patregnani, Olivieri, Fochesa-to; Reia, Muccini, Bozzao; Capello, Massei, Crippa, Bulli Novelli. MILAN Balzarmi, (Barluzzi), David, Pelagalli, Trapattoni, Maldini, Lodetti, Mora, Rivera, Altafini Amarildo, Fortunato. S pokalom evropskih prvakov Po zmagi nad Real Madridom so Inter ju izročili pokal evropskih prvakov, ki je bil lani v rokah Mi lana. Na sliki igralci Interja s predsednikom Morattijem, ki drži lovoriko 1 TORINO Reginato (Tognonato), Scesa, Poletti, Cella (Bearzot), Lan-cioni, Ferretti; Albrigi, Pula, Hitchens. Peirò, (Moschino), Crippa. SAMPDORIA Sattolo, Vincenzi, Tomasin; Delfino, Bernasconi, Morini; Wisnieski, Tamborini, Toschi, Frustalupi, Barison. i GENOA Da Pozzo, Fossati, Calvani; Colombo, Bassi, Rivara; Bicicli, Locatelli, Meroni, Baveni, Bean. JUVENTUS Anzolin, Gori, Leoncini (Sarti); Bercellino I, Castano, Sacco (Leoncini); Stacchini,' Del Sol (Sacco) Nenè, Sivori, Me-nichelli. MODENA Gaspari, Baracco, Longoni; Balleri, Panzanato, Goldoni; Conti, Merighi, Brighenti, Ti-nazzi. 3ruells (Gallo) MESSINA Geotti, Dotti, Stucchi; Beni-tez, Ghelfi, Landri; Derlin, Fa-scetti, Morelli, Canuti, Mor-bello. MANTOVA Zoff, Morganti, Gerin; Tarab-bia, Pini, Schnellinger; Simoni, jQnson, Nicolè, Volpi, Recagni. LR VICENZA Luison, Volpato, Savoini; De Marchi, Carantini, Stenti; Campana (Fontana), Menti, Vinicio, Dell’Angelo, Vastola. BOLOGNA Negri, Furlanis, Pavinato; Tumburus, Janich, Fogli; Pe-rani, Bulgarelli, Nielsen, Hal-ler, Renna. LAZIO Cei, Zenetti, Garbuglia; Governato, Pagni, Gasperi, Ma-raschi, Landond, Galli, Morro-ne. Mazzia (Mari). BARI Mezzi, Baccari, Panara; Buc-cione, Magnacbi, Bovari; Rossi, Visentin, Galletti, Giam-marinaro (Fernando), Cicogna FIORENTINA Buffon, Robotti, Castelletti; Guarnacci, Ferrante, Pirovano; Manservizi, Maschio, Petris, (Nuti), Canella (Benaglia), Seminario. INTER Sarti, Burgnich, Facchetti; Ta-gn in, Guarneri, Picchi; Jair, Mazzola, Milani, Corso, Cic-colo. ATALANTA Pizzaballa, Pesenti, Nodari; Nielsen, Gardoni, Colombo; Domenghini, Mereghetti, Nova, Christensen, Magistrelli. CASTEL GANDOLFO, 29. — Sele danes je Adorni odkril svoj na-črt, ki ga je začel pripravljati že včeraj med «lažnim» begom s Tac-conejem. Z vodjo ekipe Pezzijemse je dogovoril, da bo ob prvi priliki potegnil in skušal zmagati. Danes se je Adomiju posrečilo to, kar se nobenemu še ni v letošnjem 47. Gira, to je drugič osvojiti ciljno zmago. «Akcija» Adorni - Pezzi je torej popolnoma uspela in sicer v najbolj južni etapi dirke. Udeleženci Gira se bodo namreč od jutri dalje obrnili proti severu in se bli-ževali cilju, pri čemer bodo morali seveda še preko gorske velikane. K Adomijevi zmagi je največ pripomogel Bitossi, ki se je 1 km pred ciljem spustil v beg. Adorni se mu je približal kot so pred njim storili drugi, ko je šlo pobege, in hotel s tem pokazati tekmecem, da je njegov namen preprečiti kake nepremišljene udarce. Toda Adorni ni imel samo tega namena. Hotel je za Bitossijem tudi v upanju, da ga bo lahko še pred ciljem dohitel. To se je tudi zgodilo. Današnja etapa ni bogata na kroniki. Do 118. kilometra, to se pravi do Velletri, so vsi kolesarji vozili s pravim turističnim tempom. Poskusov je bilo dovolj, a najbolj so pazili na Meallija, ki je bil predviden zmagovalec današnje etape. da Mealli mu je vselej preprečil pobeg kot je storil Anquetil z danes zelo živahnim Ziliolijem. Skratka: današnja etapa je imela svojo zgodovino samo v zadnjih 20 km, ko je včerajšnji «navidezni bolnik» Adorni izrabil priložnost in drugič vpisal svoje ime v zlato knjigo etapnih zmagovalcev letošnje kolesarske dirke po Italiji. Simbolična črna majica zadnjega v lestvici pripada Bruniju, ki ima 2 uri in 20’ zaostanka za rožo majico Anquetilom. TUINTAM NA CILJU IN LESTVICA Na cilju 14. etape Caserta • Ca-stelgandolfo (210 km): L ADORNI VITTORIO (Salvara-ni) 6.10’30”, s povprečno hitrostjo 34,007 km; 2. Bitossi Franco (Springoil Fuchs) 3. Bariviera Mino Carpano) 6 ur 10’41” 4. Pelizzoni Renato (Ignis) 5. Pifferi Aldo (Lygie) 6. Marcoli 7. Magni 8. Bailetti 9. Fabbri > 10. Ongenae, 11. Altig, 12. Livie-ro, 13. Talamillo, 14. Fontana, 15. Macchi, 16. Wyncke, 17. Reybroeck, 17. Di Maria, 19. Carlesi, 20. Grain. SPLOŠNA LESTVICA 1. ANQUETIL 67.57’00” 2. Zilioli z zaost. l’54” 3. De Rosso 2’16” 4. Mugliami 2’53” 5. Carlesi 71*3%" 6. Adorni 3’35” 7. Balmamion 3'48” 8. Taccone 4’20” 9. Motta 4’26” 10. Poggiali 5’23”, 11. Maurer 68 ur 02*35”, 12. Dancelli 68.02’40”, 13. Zancanaro 68.02’53”, 14. Fontona 68.03’51”, 15. Ronchini 68.03’56”, 16. Gomez del Moral 68.04’06”, 17. Eve-raert 68.05’53”, 18. Soler 68.0714”, 19. Nencini 68.08’36”, 20. Pambian-co 68.08’20”, 21. Suarez 68.10’45”, 22. Moser A. 68.10’54”, 23. Zimmermann 68.12’04”, 24. Partesotti 68.14*09”, 25. Battistini 68.14 ’50”, 26. Bitossi 68 ur 15*24’', 27. Galbo 68.1T09”, 28. Meal. li 68.1718”, 29. Neri 68.17’42”, 30. Colombo A. 68.20’55” itd. ..............nini.............................................iiiiiiii,iiii,imiII|,i,|,„,mi JUTRI V GORICI ZAČETEK FINALNE FAZE PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA ZA MOŠKE ŠEST0RKE Mladi borovci pred težko nalogo Gre za kvalifikacijo za C ligo S hitrimi koraki se bližamo koncu letošnje odbojkarske sezone. Medtem ko dekleta prve ekipe Bora vneto trenirajo in se pripravljajo na finalne borbe za vstop v prvo ligo, je v naši deželi v polnem razmahu tako moško kot žensko promocijsko prvenstvo. Zenske so komaj, v izločilni fazi, medtem ko so fantje že pred pragom finala, ki se bo začelo jutri v nedeljo v Gorici, nato Pa nadaljevalo in se zaključilo V finale so se uvrstile poleg Borove ekipe še naslednje šestorke: ASCA, ACEGAT iz Trsta ter Au-dax in Olimpija iz Gorice. Zmagovalec te skupine si bo pridobil pravico vstopa v C ligb. Oglejmo si moštva: Glavni favorit za končno zmago je Audax. Moštvo sloni predvsem na že preizkušenih igralcih, ki že vrsto let nastopajo na raznih italijanskih prvenstvih. Štirje igralci so namreč lani nastopali v vrstah goriške AGI, ki je osvojila prvo mesto v C ligi. Ostala dva igralca pa sta iz vrst goriških gasilcev. Goriška Olimpija, ki je lani iz neutemeljenih razlogov izstopila iz C lige, se je zopet pojavila na igrišču. Moštvo je zelo oslabljeno in mislimo, da ne bo imelo odločilne besede. ACEGAT, ki je osvojila, prvo mesto v tržaški izločilni fazi, bi morala igrati vlogo outsiderja. Zato je možno vsako presenečenje. To moštvo namreč šteje v svojih vrstah nekaj «starih mačkov», ki so že pred leti igrali v vrstah tržaške Libertas. Za zadnjo smo pustili moštvo «plavih». Sestorka Bora je sestavljena povečini iz mladih sil, ki si na teh turnirjih nabirajo rutine za poznejše zahtevnejše nastope. Ce bo tej ekipi uspelo zagreniti življenje Audaxu in zmagati, kar ne bo lahko, bo prihodnje leto nastopala v C ligi. Krožijo namreč govorice, da bo prihodnje leto C 1 2 3 4 5 6 Bari - Fiorentina 2 Bologna . Lazio 1 Genoa • Juventus 1 X Inter - Atalanta 1 X Mantova . LR Vicenza 1 Modena • Messina X 1 Roma - Catania 1 Spal . Milan 2 X Torino • Sampdoria X 1 2 Foggia - Pro Patria 1 Napoli . Venezia 1 Potenza - Varese X 2 Simmenthal - Verona 1X2 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 I 1 2 1 X X 1 1 2 I 1 X 2 1X2 XII 1 1 torek, 2. junija v Trstu. liga obsegala tudi Benečijo in seveda bodo tudi srečanja na višji ravni. Bor bo nastopil v finalu z naslednjo postavo: Starec, Spacal, Uršič, Morpurgo, Lakovič, Hreščak, Gergolet, Plesničar, Fischer in Vodopivec. Slovenskim fantom želimo obilo uspeha. Goriškim navijačem pa priporočamo, naj se zberejo v nedeljo zjutraj v telovadnici Medaglie d’oro na Catterinijevem trgu, kjer bo slovenska odbojka tudi tokrat častno zastopana. Tekme se bodo odvijale od 9 ure dalje. RITTER Vodstvo odbojkarskega odseka Bora vabi vse zgoraj imenovane igralce, da se zberejo jutri, v nedeljo 31. maja TOČNO ob 7. uri na glavni železniški postaji. NOCOJ V GENOVI Dvoboj v vaterpolu Italija - Jugoslavija GENOVA, 20. — Jutri zvečer se bosta v pokritem bazenu Albara spoprijeli med seboj reprezentanci vaterpolistov Italije in Jugoslavije. Tekma je za obe sedmorici izrednega pomena, ker bo glavna preizkušnja pred tokijsko olimpiado. Jugoslovanska ekipa, ki je sinoči prispela v Genovo s 13 igralci (Mu. škatirovič, Radan, Trumbič, Rožič, Barle, Bonačič, Šimenc, Sandič, Jankovič, Nonkovič, Stanišič, Kasič in Nardelli), je v izredni formi. Letos so Jugoslovani zmagali na turnirju za Jadranski pokal in na šesteroboju v Madgeburgu, kjer so bile zbrane najboljše ekipe z izjemo Sovjetske zveze in Italije. Sicer je Jugoslavija dvakrat igrala proti SZ in je tudi obakrat zmagala. če bi izšli iz tega dvoboja nepo. raženi, bi Italijani dokazali, da bi lahko v Tokiu branili svoj olimpijski naslov. Današnji bo že četrti nastop Jugoslovanov v genovskem bazenu. V prvih dveh dvobojih so zmagali Italijani. Od 1958. leta dalje pa je uspeh pripadel Jugoslovanom, ki v dveh in pol letih niso več klonili italijanskim tekmecem. Jutrišnjo tekmo bo sodil Belgijec Bawens. ITALIJANSKI POKAL MILAN, 29. — Prireditveni odbor je določil datume četrtfinalnih tekem za italijanski nogometni pokal 1963-64. Razpored je naslednji: Sreda. 3. junija v Firencah ob 21.30 FIORENTINA-MILAN v Rimu ob 21.15 ROMA-ATALANTA Polfinale med zmagovalnima enaj. storicama bo v nedeljo 7. junija. Po dogovoru bosta lahko moštvi nastopih v soboto 6. istega meseca. V primera zmage Atalante, bo polfinalna tekma v soboto v Bergamu, kjer je stadion v nedeljo zaseden zaradi mednarodnega atletskega mitinga. NOGOMET MILAN, 25. — Etiopska nogometna reprezentanca je prišla v Italijo. Gostje bodo 6. junija odigrali prijateljsko tekmo v Mantovi. Ni izključeno, da se bodo pomerili v prijateljskem dvoboju tudi z itali-jansko polprofesionalno reprezentanco. NA ATLETSKEM MITINGU V Celju več novih jugoslovanskih in slovenskih rekordov CELJE, 29. — V Celju je bil danes lahkoatletski miting, na katerem so nastopili tekmovalci iz Gradca in pa atleti in atletinje domačega Kladivarja. Dosežena sta bila dva nova jugoslovanska rekorda, štiri slovenski rekordi, dva državna rekorda sta bila izenačena. tekmovalci iz Avstrije pa so dosegli en jumiorski rekord. Najbolj pomembni rezultati so MOŠKI škofe s palico: Lešek 4.80 (nov slovenski rekord in jugoslovanski rekord) 3000 m; Vazič 8’0”34 (nov državni in slovenski rekord) škofe v višino: Vivod 2.04 (nov slovenski rekord) krogla; Pikulu 16.19 (nov slovenski rekord) Stanejčičeva je v teku na 80 m ovire izenačila z 10”9 državni rekord. Ista tekmovalka je izenačila rekord tudi v teku na 60 m. PLAVANJE BLACKPOOL, 29. — Med plavalnim dvobojem Velika Britanija -Holandska je angleški tekmovalec Bobby McGregor izenačil s časom 53” lastni svetovni rekord na 110 jardov prosto, ki pripada njemu od 13. septembra lani. TENIS PARIZ, 29. — Avstralka Margaret Smith in brazilska igralka Esteri-ta Bueno se bosta srečali v finalnem dvoboju mednarodnega teniškega prvenstva Francije. Smithova je v polfinalu premagala Nemko Schultzerjevo, Buenova pa Avstralko Turnerjevo. Moški doublé med avstralskim parom Emerson . Fletcher in špansko dvojico Arilla - Santana so morali prekiniti zaradi dežja. Ob prekinitvi sta bila Avstralca v vodstvu 6:3, 6:4, 5:3. SZ BOR Atletski odsek Na mitingu, ki bo jutri 31. t.m. ob 9. uri v Trstu, bodo nastopili naslednji člani Bora; SANCIN STOJAN I., SANCIN STOJAN II. ŠVAB DUŠAN in ŽERJAL ALJOŠA. Odbojkarska šestorka zgoniškega Krasa, ki se je letos prvič udeležila uradnega telonovanja. Svojo neizkušenost so mladi igralci morali pia. cati z zadnjim mestom. Led je prebit in upamo, da bomo lahko še dosti pisali o simpatičnih fantih iz Zgonika Aktualne teme madžarske literature (Nadaljevanje s 3. strani) da olepšujejo dejansko stanje in da bi to, kar pišejo, bilo v tem primeru shematično in lažno. Niso redki niti književniki, ki se bojijo, da jih bodo označili kot konformiste in celo «hlapce oblasti».» «Ta strah pa je — zaključuje časopis — neutemeljen, ker nekatera najnovejša literarna dela prepričljivo demantirajo trditev, da pozitivno prikazovanje dejanskega stanja deluje lažno. Delo, je razumljivo, mora biti dobro in na visoki umetniški ravni.» Pomembna pozornost se v sedanjih razpravah o umetniškem izživljanju posveča tudi problemom kritike v književnih delih, kritike ki se v zadnjih časih vedno bolj utrjuje. To dejstvo mno-gi pozdravljajo. Kritizirati skrotovičene pojave v socialstični stvarnosti, malomeščanstvo, na-zadnjaštvo, sebičnost itd. je zares ,pravijo, upravičeno m dobrodošlo. Postavlja pa se tudi vprašanje, s kakšnega stališča se kritizira in ali je kritika dobronamerna, utemeljena na marksistični načelnosti. Odgovornost pisateljev na področju kritike je velika in čedalje večja. V razpravi se prav tako načenjajo vprašanja splošne razumljivosti dela, kot tudi mnogi drugi problemi, povezani z ustvarjalnostjo, toda vedno na nov način in v skladu s sedanjim po-voljnim vzdušjem. J02A HOR VA Ti 1 fl v v «; 11 I: c - 77. A Kapara se ni oziral, ni se obračal, ni se nasmehnil. On ve — v vojni se ne živi od nasmeška in dobrih želja pač pa od pazljivega očesa in zanesljive puške. S svojim tovarišem v bridkosti hodi od zgodnjega jutra, gre mimo vasi in naselij, pazljivo ogleduje pobočja in grape, ne gleda sonca, ne nasmiha se. Ravno nasprotno, jezen je, mršči se in naj mu to jutro nihče ne vošči — dobro jutro! Ni dobre volje. Ni dobre volje, kako bi pa tudi bil — boli ga glava. Boli ga glava zaradi tiste zagorske kislice, ki jo je popil vsaj vrč preveč v zidanici. Zgoden je danes, premagal je že veliko zaprek in zdaj je obstal da bi videl, kje je. Za dober streljaj se mu je na levi vzdi-gala Medvednica, pokrita s pisanimi jesenskimi barvami. V daljavi se Je modrila Maceljska gora, Strahinčica, Ivančiča, popolnoma na desni, na vzhodu, so kukali grebenasti vrhovi Kalnika. Hotel se je obrniti še proti jugu in za hrbtom opazovati kraj, a so mu bile oči proti volji prikovane na tiste daljne grebene Kalnika. Vse njegovo življenje )e zvezano s tisto goro. V spomin se mu takoj vzame neka bitka in neko ime: Francetič, Da, s tem ustaškim krvolokom se je Kapara tolkel po tistih grebenih novembra tisoč devetsto dvainštiri- kalniškega odelka deset dni potem, ko le opravil partizansko prisego. Dobra dva dni se je oddelek tolkel ob spreminjajoči se sreči z ustaško «črno legijo» in tu, v krvavem metežu je Kapara prvič v življenju občutil vso gro- zo in lepoto bitke, ko srce drhti polno obupa, usta mečejo na sovražnika prezir in psovke. Prvič je gledal ob sebi mrtve tovariše, prisluhnil klicem borcev in v ognju bitke poslušal pesem, kljubovalno izzivanje smrti. Kapara nikoli ne bo pozabil težkomitralješkega oddelka čete, ki se je ravno tam na tistih grebenih uporno ustavljal in za ceno življenja branil umik svojim tovarišem. Kapara ne bo pozabil tudi tedanjega komandanta, ki je v roju sovražnih izstrelkov tekal s položaja na položaj, hrabril borce, zbiral enote in organiziral odpor. Potem tista strašna noč po prvem dnevu bitke, ko so po dežju in snežni brozgi do meje človeških moči prenašali ranjence in mrtve. Spominja se, kako je v tisti temi stopil k njemu Blagaje Kušlec in ga vprašal: — Ali moreš, Kapara? — Odgovoril je potrto: — Moram... Ustrelil sem dva, še sedaj drhtim! Menda se mi ne bo sanjalo o njima? — Ne bo se ti sanjalo — ga Je potolažil komandir — a v jutrišnji bitki moraš ustreliti vsaj še dva! — Kalnik...! Francetič je odšel, a četa je ostala. Pozneje je neštetokrat gledal vrhove te gore in dalj ko je živel v zavetju kalniških gozdov, dalj ko se je vojskoval v tem kraju, bolj ko se )e spoznaval z ljudmi tamkajšnjih vasi, bližji mu je bil, dražji mu je bil pogled na te kamnite doline Kalnika Da, a zdaj...? Kam zdaj hiti? Kje je Kalnik, kje je brigada? Sedela sta v senci lope ob zidu drug pri drugem in šči-pala vsak svoj grozd. Grozdje je bilo še hladno od jutranje rose, prijetno, sveže in oba sta z naslado polnila usta. Sonce se je že kar precej vzdignilo. Kraj se je kopal v dnevni svetlobi in vonju po topli zemlji in zreli letini. Na lepem, brez vsakršnega vzroka, še zmeraj zamaknjen v svoj grozd spregovori Kapara kot strela z jasnega: — Moral bi ga bil ubiti! — Kaj? — zahlipa domobran. — Kaj si rekel? —• Moral bi ga bil ustreliti, pa bot! — Koga si spet moral ustreliti? — zaskrbi domobrana in zadrži pred usti zrno, ki ga je ravno hotel pojesti. — Tistega tvojega Kneza! — mu odgovori Kapara še zmeraj tako, ne da bi vzdignil glavo. — Kneza?! — Da. Nocoj sem bil v tvoji Luknjici. In tudi je Luknjica. In ti si se mi upal prigovarjati, naj grem s teboj? Njegov sopotnik razpre oči in ne verjame svojim ušesom: — čakaj... ustavi se! O čem pa govoriš? Zdaj tudi Kapara zadrži zrno, se obrne k domobranu in mu mrko odgovori: — Govorim o tvoji vasi! — O Luknjici? — O nji! — Pa kdaj si bil tam? — Bil sem nocoj. — Nocoj?!? — Da, nocoj! Kaj tako zijaš vame? Ali teče reka okoli vasi? — Teče... — malo nevoljno odgovori domobran. — Raste lokvanj, letajo galebi nad vodo in lovijo ribe? — Lovijo... — še tiše prizna domobran. — Ali brenčijo komarji, obadi, muhe? — Brenčijo ... — Kvakajo žabe? — Kvakajo. — Ima sredi vasi, zraven stolpa, tista debela svinja, tisti tvoj Knez, trgovino in gostilno? — Ne samo gostilno in trgovino, pač pa gostilno in še pekarno m mesnico! — si dovoli opomniti domobran in začudeno vpraša: — Odkod pa veš? Kapara mu ne odgovori takoj, a ko se spomni vsega, kar Je «videl» v Luknjici, mu pride na pamet tudi zadržanje do- mobranov to pa znova v njem razplamti besnost: - Ti kar molči! Videl sem tudi tebe! Videl in slišal! Kajneda., mi ti in nekakšni Knez! in malh^jf na° bi o^ osvoboditJi^pri-’ čakali Angleže, prevzeli oblast in mene obesili? A’ Domobran se zdrzne: česa vsega ne govori ta človek’ — Kapara, jaz da te bom obesil? — Molči, videl sem te'nocoj! Le pazi se me' Domobran povesi oči in ne ve, kaj bi. Odloži grozd, ni mu več do naslade, presedlo mu je. Komaj zmore toliko moči, da reče: - Pa to so bile samo sanje! Tebi se Je vse to le sanjalo Spal si neprenehoma vso noč, iz zidanice se nisi premaknil in kako moreš zdaj zaradi. . p Kapara mu skoči v besedo, ga ošine z ognjevitim pogledom in mu zagrozi; - Sanjal ali ne sanjal, dobro te poznam! Tebe in tistega tvojega Kneza. Toda če je gospoda modra pa tudi partizanski siromaki niso brez pameti. Mi bomo vas in Angleže tako razfrčkali, da še sledu ne bo o vas. — Kapara zavrže grozdni češuljek, vstane, si poravna šlem, si potisne nazaj karabinko in si pritegne pas... Domobran molče stopi za njim. čemu bi govoril, čemu oporekal, saj se ne izplača' Klicati gluhega na pomoč, pošiljati slepca na lov! Brez osnove, brez smisla. Kapara je davi vstal z levo nogo, menda bo ves dan tako jeznorit. Zato je bolje molčati. Molčati in biti previden. A Kapara zlepa ne preneha. Gre po poti kolne kriči, ne meni se za to, če ga kdo sliši, kakor da je ponorel’ kakor da se še nt iztreznil od vina v zidanici Očita na ves glas: - Hlapci ste vi domobrani. najslabši hlapci! Varujete proge, da Nemci laže odvažajo siromake, pazite na ceste in mostove, da fašisti laže hodijo, čemu to delate, za koga? Ubijamo vas kot muhe, a čemu izgubljate glave, čemu?. (Nadaljevanje sledi) kletna OOC TEI.EFXJN In MK« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORK A. Ulica Silvio Pellico l II Telefon -13 82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. *) - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur------------- Stari tr» 3/1 ’ telefon 22-207 tekoči račCn or\ hLZ ^ J ted?,u 'f' d'n mesečno 4211 din - Nedeljska posamezna 40 din, lemo 1920 din polletno m din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaške^ tiska Trsi 11 5374 - Za SFRJ- Tdit DZS St&ri trg «J I», * pn Narodni banki V Ljubljani H00 14-60.1 Hfi — Ofil.ASI: (.ene ogiHNnv: Za vsriK mm • Alpini aneon «tolnen fram/nki 160 finančno immuni XV» n«mrtn1/»o n» — Mali n»ia«i ai\ m* /-v-._, .. ’ Ljubljana, ' w“roani oanki v Ljubljani mm UhtUHb - (X.IJIM: <*ne oglnsov: Za vsa K mm v lirini enega stolpca, trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaAke in »nruir. v^irton naročajo pn upravi. - Is vsoto drugih pokrajin Italije pri «Società Pubblicità Italiana» - Odgovorni urednik. STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst goriske pokrajine