porocevo št. 2 ec onročrval,.. glaailn ImUM t* rvr/r dHovncpi ljudstva .dn me Doinral,- i/ha|a dvakrat m«r-a fcr*p.triinjslva v nhćini ga dobivajo brr/placnn (ilasilo iirrjif tirrriniski iiifcm i mtlvi Karrl k:tvar. klati*! rlro(a... Maks Man, I-rane Trkavrr. Darko (..Hnijavri Mar|an rlolhar Mal|a/ IVpntk Ivana Sfifrrl In tatiSkok Uavttt incdnik Karel Kusar Icl 711 *«:. taJitrvoitii iirriiink Mal|a/ Brojan tel 7.1 d!UV leliiiidn uicdnik Franc Ravnikar, tel 7:i (W: l.laMloi/liaia v nakladi I : (XIII izvodov m Ra livka IVlavsk.i iiinvei/a Moiii/ale | I I l'l 'M Si-knl anala /a iiilimtiaii te l/vtsncga mta SK Slovcnlfi- oplojeno plačila temeljnega davka tal [minuta Bnll/vitdtn Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno ^formiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE DOMŽALE, 18. 2. 1980 Leto XIX Sprejeti ukrepi nam nalagajo 11 Prizadevanja in ukrepi za ustalitev gospodarstva in vseh oblik potrošnje ne predstavljajo le globalne politike, ki smo jo sprejeli v sedanjem srednjeročnem načrtu, ampak pomenijo tudi pravilne usmeritve za temeljite razprave in načrte za novo petletno obdobje. Pobudo za sprejem ukrepov, boljše gospodarjenje in smotrnejšo porabo na vseh ravneh in področjih je sicer dalo Predsedstvo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, vendar to nikakor ne pomeni, da gre samo za politično akcijo. Dejstvo je, da sprejeti ukrepi zavezujejo prav vse in ne samo „nekaterih", kot je bilo mogoče opaziti v prvih razmišljanjih. Nosilci sprejetih ukrepov smo vsi delavci in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, občini in vse do republiških ter zveznih Če se zavedamo vloge posameznika, ki je vtkan v celotni sistem, potem ne bomo mogli zanemarjati značilnosti in raznovrstnosti problemov v posameznih sredinah, ki jih bo potrebno razreševati glede na njihovo specifičnost, vendar pa morajo biti končni rezultati isti: trdna ustalitev gospodarstva in porabe. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo v štirih letih izvajanja srednjeročnega programa dosegli pomembne rezultate v razvoju samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosih, kot tudi v materialnem razvoju. Upoštevati pa moramo tudi to, da so se vedno bolj začele pojavljati nekatere zaskrbljujoče negativne težnje, ki bi lahko razvrednotile marsikaj pozitivnega, kar smo ustvarili. Tako smo prišli v obdobje, ko so prisotna neugodna gibanja v zunanjetrgovinski menjavi, pri ustvarjanju in razporejanju ter delitvi organov. To pa pomeni, da morajo v njej organizirano sodelovati vse družbenopolitične organizacije, samoupravne in delegatske sredine, vsi nosilci političnih, gospodarskih m družbenih funkcij z enakimi Pravicami in odgovornostmi. dohodka, zmanjševanju sposobnosti obnavljanja in širjenja gospodarstva z lastnimi sredstvi, do investicijskih vlaganj ter skupne, splošne in osebne porabe. Zavedamo se, da ni mogoče doseči popolne stabilnosti na vseh področjih in uravnati družbenoekonomske tokove in odnose preko noči, vendar vemo, da je potrebno z vso resnostjo in odgovornostjo poprijeti za delo na vseh področjih. Čeprav je to dolgoročna akcija in mora postati naša stalna usmeritev, je takoj potrebno uskladiti pridobivanje dohodka in njegovo smotrno delitev, povečati odgovornost do dela in s tem tudi storilnost, oceniti izostajanje z dela zaradi najrazličnejših osebnih vzrokov, pretiranega zapravljanja družbenih sredstev — kot da niso to naša, delavčeva sredstva — in podrediti zmogljivosti gospodarstva vse oblike porabe. Pri tem pa moramo vedeti tudi naslednje: vse ukrepe bomo lahko uresničili le tedaj, če bomo skrbeli tudi za izobraževanje in usposabljanje na vseh področjih, kajti zavedati se moramo, da bo najmočnejše orožje v tem boju naša osveščenost za samoupravno in delegatsko odločanje. To pa pomeni, da ne smemo opustiti nobene pozitivne izkušnje, katerih ni bilo malo, in da bomo dosegli postavljene cilje samo v takšni družbi, ki bo s samoupravljanjem in socialističnimi načeli sposobna urejati vse gospodarske in družbene tokove ter procese današnjega in jutrišnjega dne. Milan Marolt r Ob slovenskem kulturnem prazniku Kultura ni le knjiga ali gledališka predstava. Vsako leto v prvih dneh februarja praznujemo naš slovenski kulturni praznik in vsako leto ob tej priložnosti izrečemo na kupe lepih slavnostno vznesenih besed in obetov, da bomo v letu, ki je še pred nami drugačni, človečnejši, kulturnejši. Čez kak dan nato pa je zopet vse po starem — do naslednjega kulturnega praznika. Naj nam bo letošnji vzgib, ki se premakne ob tem prazniku, priložnost za razmišljanje. V našem ukoreninjenem pojmovanju se je nekako dokončno ustalilo prepričanje, da ob razgovorih o kulturi pomislimo takoj na knjigo, gledališko predstavo ali morda še na koncert. Vse drugo pa zlahka uvrstimo v druge, manj pomembne plasti našega vsakodnevnega življenja. Pa vendarle je kultura tudi človečnost, človeško razumevanje za tegobe in težave nekoga, ki ni naš neposredno bližnji, kultura so neskaljeni medsebojni odnosi, kultura je iskrenost, delavoljnost sodelovati tam, kjer za delo ni namenjenega denarja, pa je to delo iz humanitarnih ali kakih drugih razlogov potrebno opraviti, kultura je naposled vse, kar nas kot človeka ali kot ljudi plemeniti in dviga iz sive poprečnosti onih, ki jih je tudi razmišljati o človeških vrednotah odveč in zoprno. Ker je takih ljudi v današnjem hitenju in hlastavem načinu življenja vse več, je slovenski kulturni praznik imenitna priložnost zato, da vsak izmed nas o teh zadevah (zašel premisli, ter vsaj za naprej vključi v svoje življenje navade, v svoja prepričanja in ravnanja te dragocene dobrine, ki so in bodo še dolgo neprecenljive dragotine in vrednote, ki jim čas in stoletja ne morejo odvzeti njihovi vrednosti. Na te vrednote je v svojih pesmih opozarjal naš veliki pesnik dr. France Prešeren. Te vrednote so oblikovale njegov značaj, polne so njegovega pesniškega izročila. Stoletje in več jim ni odvzelo niti trohice njihove vrednosti. Nasprotno. Z vsakim dnem se lahko soočamo, da so te vrednote, ki so KULTURA vredne vedno več • . . Poleg samih pesmi — je prav to izročilo dragoceno nadvse. Ga bomo znali spoštovati? Matjaž Brojan V teh turobnih, zimskih dneh so naše misli vsak trenutek v bolniški sobi na Kliničnem centru v Ljubljani, kjer se borijo najboljši specialisti za zdravje in čim hitrejšo ozdravitev našega predsednika - tovariša TITA. Mnenja sem, da se še ni zgodilo v zgodovini človeštva, da bi vsi ljudje tako sočustvovali in bili tako zaskrbljeni zaradi Titove bolezni. Vsi upamo in verujemo v njegovo trdno neomajno voljo, da nam bo čimprej ozdravel, kajti potrebujemo ga mi, potrebuje ga ves svet. Le njegova preudarna, umirjena, iskrena beseda bi znala, kakor že večkrat, umiriti današnji nemirni in razburkani svet. Potrebujemo ga vsi, šolarji, mladina, delavci, tudi stare ženice iz hribovske vasi, ki se opirajo ob palico, izmučene od poljskega dela, vsi ki se trudimo, da bi njegove misli realizirali v življenju. Dal nam je vse, kar imamo. Žrtvoval nam je svoje zdravje, ko je hodil kot ilegalec po skritih planinskih poteh in zaselkih po sestankih, kjer je učil, bodril, vzgajal, načrtoval kakšno naj bi bilo življenje bodočih pokolenj. Njegova vizija se danes izpolnjuje. Med vojno so njegovi borci premagovali vse ovire, vse težave, ker so vedeli, da je med njimi Tito, vrhovni komandant. Na vseh bojiščih so premagali sovražnika: tako na Kadinjači, na Kozari, na Sutjeski, Neretvi, Pohorju, Jelovici in povsod po naši domovini so znamenja zmag, ki so bile rojstvo našega napredka. In po svobodi; koliko je bilo treba truda pri gradnji porušene domovine, pri gradnji nove ljudske oblasti, pri uveljavljanju majhne, a junaške domovine. Vse to je delo tovariša Tita. Samoupravni socializem, neuvrščenost, ki se danes uveljavlja povsod, na vseh celinah sveta v želji doseči nevmešavanje v notranje razmere drugih držav, doseči miroljubno sožitje, ki je tuje agresijam, vpadom, kajti vsak narod ima pravico, da si sam urejuje svoje življenje, brez velikih sil. V današnjem obdobju našega razvoja bomo morali premagati mnogo težav, da bi izboljšali naše gospodarstvo, v boju za stabilizacijo. S svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom bomo zmogli tudi to. To bi bilo še najlepše darilo tovarišu Titu, prijatelju, učitelju in maršalu, ki zmagovito izhaja iz še ene bitke. Bitke za zdravje; le—to mu vsi od srca želimo. Kajti on nam pomeni vse: preteklost, sedanjost, prihodnost! vrv • . . Danica Zidan č NA BOLNIŠKI POSTELJI VIDELI SMO TVOJ NASMEH OD NEIZMERNE SREČE, ZABLESTELA SOLZA JE V OČEH: DA OZDRAVEL BOŠ - SE NAŠE UPANJE KREPI ESI VODIL NAS ŠE MNOGO, MNOGO DNI. TO KOLEKTIV VELEBLAGOVNICE DOMŽALE TI ŽELI! Pesem napisala: Minka Peterka Dne 25.1.1980 je bila poslana predsedniku Titu v Klinični center v Ljubljano. Razstava o delu in življenju Edvarda Kardelja V Ljubljani na Gospodarskem razstavišču je od 27. januarja pa do 25. februarja 1980 vsak dan od 8. - 19. ure odprta razstava o delu in življenju velikega Slovenca Edvarda Kardelja. Za obisk organiziranih skupin so določeni datumi in tudi urnik, kar je razumljivo, saj razstavo dnevno obišče več tisoč ljudi. Za občino Domžale so določeni za organiziran obisk štirje dnevi. od 8.-9. ure in od 13.-19. ure - četrtek, 14.2.1980 od 8.-9. ure in od 1.3.-19. ure. Pri OK SZDL je imenovan poseben štab, ki bo pomagal pri organizaciji obiska predvsem šolam, učenci osnovnih šol od 5. do 8. razreda in dijaki srednjih šol naj bi obiskali razstavo s svojimi učitelji organizirano z vlakom ali avtobusi. Delovni ljudje in občani lahko obiščejo razstavo tudi ob sobotah in nedeljah, sicer pa organiziramo v večjih skupinah izven svojega delovnega časa. Domžalčani, udeležite se razstave o velikanu slovenskega naroda! Štab pri OK SZDL KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA Skupščine občine Domžale je na svoji 10. redni seji dne 25.1.1980, sprejela sklep, da POZIVA Organizacije združenega dela, TOZD, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in državne organe ter organe družbenopolitične skupnosti na območju občine Domžale, da kot temeljni predlagatelji na podlagi Odloka o podeljevanju priznanj občine Domžale in Poslovnika o delu komisije za odlikovanja skupščine občine Domžale dostavijo komisiji do 31.marca 1980 svoje predloge z obrazložitvami za podelitev priznanja občine Domžale RED ZA ZASLUGE (zlati red) - za dolgoletno ali izredno uspešno družbeno pomembno delo ali dosežke, ki so prispevali za vsesplošen razvoj ter ugledu občine MEDALJA ZA ZASLUGE (srebrna medalja) - za večletno ali enkratno izredno uspešno družbeno pomembno delo, ki je prispevalo k vsesplošnemu razvoju ter ugledu občine PLAKETA Z ZNAKOM (bronasti znak) - za uspešno delo in sodelovanje v organih občinske ali krajevne samouprave, v občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacijah in društvih; za pomembno delo ali stvaritev s področja znanosti, kulture in prosvete Predlogov, ki ne bodo popolni in dovolj obrazloženi ali bodo prispeli po 31.3.1980, komisija ne bo upoštevala pri oblikovanju predloga za podelitev priznanja ob letošnjem občinskem prazniku, to je 23. maju 1980. Opozarjamo, da se priznanje podeli takrat, ko je preteklo od kakršnega koli družbenega priznanja (občinskega, zveznega in podobno) vsaj štiri leta, da so kandidatove aktivnosti in zasluge za katere je predlagan, praviloma trajale dalj časa in kontinuirano nekaj let ter da se priznanja podeljujejo po načelu stopnjevanja. Predlogi za zvezna odlikovanja se pošiljajo komisiji ob nastopu primera in najmanj šest mesecev pred nameravano podelitvijo, skozi vse leto. Za eventuelna dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem, se obrnite na službo za kadrovska vprašanja pri Skupščini občine Domžale (nad Foto studijem Majhenič) Ljubljanska 94, telefon 721-686. Žirija za podeljevanje občinskih PRIZNANJ OF slovenskega naroda pri Občinski konferenci objavlja na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju PRIZNANJ OF in delu žirije RAZPIS s katerim poziva vse družbenopolitične in samoupravne dejavnike ter društvene dejavnike k dajanju predlogov. Priznanje OF se podeljuje organizacijam, društvom in posameznikom po naslednjih kriterijih: 1 o rjanizacijam in društvom za dolgoletno uspešno sodelovanje; 2. organizatorjem OF in družbenopolitičnim delavcem za medvojno in povojno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah; 3. družbenopolitičnim delavcem za dolgoletno delo in uspehe trajnejšega pomena. Predlog za podelitev občinskega PRIZNANJA OF lahko podajo občinska in krajevne konference SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in posamezniki. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu z kriteriji. Žirija bo sprejemala predloge do 5. marca 1980. Kasneje prispelih predlogov ne bo mogla upoštevati. Predlog je potrebno poslati žiriji za podeljevanje PRIZNANJ OF slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Domžale, Ljubljanska 70/I, na predpisanem obrazcu, ki ga dobite na navedenem naslovu. Žirija za podeljevanje občinskih PRIZNANJ OF Predstavljamo knjigo in njenega avtorja: Pred mesecem dni je izšla knjiga MORAVSKA { DOLINA, avtorja Staneta Stražarja. V 15. poglavjih na • domala 900 straneh Stane Stražar razgrinja podobo te 5 vzhodne domžalske doline z- različnih vidikov: pokaže • nam njeno mesto v prazgodovini, osvetli njeno vlogo v • drugih časovnih obdobjih, poda oris dogodkov med i NOB, naniza fok/orne etnografske umetniške, kulturne in • druge dosežke, osvetli delo društev, in klubov, skratka X pred nami zaživi delo in ljudje moravske doline ... J O knjigi, predvsem pa o tistem, kar se ne da v njej • prebrati, sem se pogovarjal z avtorjem knjige tovarišem • Stanetom S TRA ZA RJE M. O tem je pripovedoval tudi ob izidu knjige na svečani prireditvi v Moravčah. e m2 ZANIMANJE ZA RODNO DOLINO Knjigo „MORAVSKA DOLINA" je Stane Stražar pričel pisati že leta 1973 — pravzaprav na svojo pobudo. Ko je raziskoval preteklost Doba in Ihana (o obeh krajih sta izšli kroniki) je naletel pri svojem delu na obilo podatkov, ki so zadevali moravsko dolino. To -gradivo je bilo navezano na dobsko ali ihansko kroniko, zato je avtorju pomenilo vzgib, da se loti še dela o zgodovini Moravč in okolice. Pa še nekaj je: tudi čustvenega vzgiba ne gre zamolčati. Stražar-jeva mati je bila doma iz Dvorij in vsakič, ko seje vračal domov, seje v njem vzbudila želja, da bi se dokopal tudi do podatkov in znanja o zgodovini teh krajev. „Vsak moj pogled po domačih hribih, mi je vzbudil željo, da bi se o zgodovini bolj spoznal, saj so se mi zdeli odmaknjeni časi in ljudje zelo skrivnostni" pripoveduje. Z zgodovino teh krajev se namreč doslej še ni nihče intenzivneje ukvarjal, zato tudi ni imel kaj dosti prijeti v roke. VIRI Pregledal in prebral je vse, kar se jc o Moravčah in dolini dalo dobiti. Mnogokrat je obiskal arhiv Slovenije, pregledal vse stare periodične tiske od Bleivveisovih novic naprej, pregledal je novejše publikacije, strokovno literaturo, razprave, različne diplomske in doktorske disertacije, skratka gradiva še in še. Kdor ima knjigo, lahko na njenem koncu najde koliko je bilo treba pregledati in prebrati. Seveda pa je najzanimivejši vir človek. NAJDRAGOCENEJŠI VIR PODATKOV - ČLOVEK ,.Četudi so knjige neizčrpno bogat vir podatkov, pa sem največ vendarle dobil med ljudmi z Moravškega. Ljudi sem obiskoval, vestno beležil kaj so povedali, njihova pričevanja primerjal ter se na ta način skušal približati objektivni resnici." NAJDBE.. . „Nikoli si ne bi mislil, da bom pri svojih raziskavah krajevnih zanimivosti in preteklosti postal kar nekakšen terenski raziskovalec; tudi nekak arheolog. Najbolj vesel sem bil najdbe dveh prazgodovinskih najdbišč - gradišč, ki sem jih našel na osnovi ledinskih imen in tudi pričevanj ljudi. Na Grmačah 1 in nad Osoletovo domačijo pri Dešnu sem našel sledove dveh takih prazgodovinskih bivališč - gradišč, starih kakih 2000 let. Povabil sem dr. Gabrovca, s katerim sva tiste kraje obhodila in on je potrdil pravilnost mojih domnev. O teh gradiščih nihče ni nič vedel, tudi pisalo doslej ni še nekjer... Druga taka najdba je najdba rimskega vodovoda na Limbarski gori. Tako so našli sledove rimskega vodovoda na dveh koncih, vendar domnevam, da gre za dve najdbišči enega samega vodovoda, kije imel zajetje na Limbarski gori. Tu jc potem še vrsta železovih topilnic. Ze samo ime Rudnik mi je dalo misliti,da bo kaj v zvezi s kako rudnino. Najdbe in celo dnevni kopi rude so potrdili pravilnost mojih domnev. Ob tem smo našli tudi dva opuščena kamnoloma mehkega moravškega peščenjaka. V knjigah sem odkril, da so že leta 1906 našli na Moravškem sarkofag, kar jc za domačine neznanka oz. neznan podatek. Pa še bi lahko našteval. STAIVS DOLINA STRAŽAR ŽIVLJENJE POD LIMBARSKO GORO Gradiva je še precej Kljub temu, da je obseg knjige narasel na skoraj 900 strani, je ostalo še marsikaj; bodisi zaradi tega, ker bi se sicer knjiga sicer še povečala, pa tudi zaradi tega, ker ni bilo ob pripravi knjige na voljo še vseh podatkov, ki bi denimo v tako poglavje sodili. Tako poglavje je denimo „ljudsko zdravilstvo", ki mu bo v svojem prihodnjem delu posvetil več pozornosti. . . veliko zanimanje, saj mi mnogo ljudi zanjo piše, ponjo prihajajo na dom itd. Zanimivo je to, da kažejo zanjo veliko zanimanja ljudje, ki so sicer Moravčani, pa so svoj kraj že zdavnaj zapustili. Zanimanje za knjigo pa je'dokaz, da jim je za svoj kraj še vedno mnogo . . . , Sole za knjigo — razen moravske osnovne šole — še niso pokazale zanimanja, čeprav je v knjigi za spoznavanje neposredne okolice Domžal — dragoceno gradivo. DELAL SEM V PROSTEM ČASU KAKO PA NAPREJ? ..Seveda je bila knjiga moje osnovno delo in preokupacija v prostem času. Raziskoval, pisal, primerjal sem v prostem času, torej v popoldnevih, večerih, prostih sobotah, nedeljah. Predvsem pa sem želel izrabiti vsak večer, da sem delal tja do polnoči, včasih pa še dlje", pripoveduje avtor. NAKLADA Knjigo so natisnili v 3000 izvodili in doslej (od njenega izida je minilo nekaj manj kot dva meseca) je pošlo že 2400 izvodov. Ta podatek pa pomeni, da je za knjigo ..Letošnje leto mineva 100 let od tedaj, ko so v Domžalah ustanovili prvo gasilsko društvo. Zanimivo je pa to (podatek sem našel v Bleivveisovih novicah), da so v Mengšu že leta 1848 imeli dve brizgalnici, torej mnogo pred ustanovitvijo GD Domžale. Knjiga o 100 letih gasilstva, ki jo pripravljam, izide letos. Rad bi sicer, da bi izšla do junija, ko bodo prireditve ob tej obletnici, vendar bi tudi rad. da bi bil izdelek v redu. zato bi bilo bolje, če bi knjiga izšla nekoliko kasneje. Naglica pa h kakovosti gotovo ne prispeva .. ." M. Brojan + + + + + + * + + + + * OBVESTILO * -K * -K Občinski odbor ZZB NOV Domžale, Krajevni odbor ZB NOV Ihan 4 -)jc in Osnovna šola Ihan * * VABIJO * ^ na žalno svečanost v spomin 72. padlim borcem, ki bo v nedeljo, ^ v 24. februarja 1980 ob 10. uri pri spomeniku na Oklem. Lj Sprevod bo krenil ob 9.30 uri iz vasi Dobovlje, kjer bo tudi zbira- . T lišče. T T. Vabimo vse borce, aktiviste, mladino in občane ter svojce padlih, * . da se v čim večjem številu udeležijo žalne svečanosti in s tem £ počastijo spomin padlih pred 36. leti. * -f. Organizatorji jf ZA RAZMAH KMETIJSKE PROIZVODNJE Kreditiranje zasebnega kmetijstva Hranilno-kreditna služba je v letu 1979, odkar posluje pri Emona, Kmetijska kooperacija, odobrila kredite kmetom kooperantom za nakup kmetijske mehanizacije in gradnjo gospodarskih poslopij — hleve nad 10 milijonov dinarjev (nad eno milijardo starih dinarjev). Odbor Hranilno-kreditne službe je razpravljal o kreditiranju zasebnega kmetijstva že za leto 1980 in sprejel sklep, da se bodo sprejemale prošnje za kredite do 1. februarja pri pospeševalni službi, ker bi te tako pravočasno zaprosili za dodatna denarna sredstva pri Ljubljanski banki. Po sporazumu o kreditiranju zasebnega kmetijstva, ki velja za vso Slovenijo, se odobrijo krediti za naslednje namene: NAKUP KMETIJSKE ZEMLJE Kmetu-kooperantu sc lahko odobri kredit za nakup zemlje, ki jih kmet po zakonskih predpisih lahko poseduje, če gre za zaščiteno kmetijo na višinskem območju. Rok vračila kredita je 5 let po 3 % obrestni meri. KMETIJSKIH MELIORACIJE ZEMLJIŠČ a) NAMAKANJE (vodno zajetje in zadrževalniki, jarki, polstabilni in stabilni namakalni sistemi). b) OSUŠEVANJE (drenaža, melioracijski in obrambni jarki - brez regulacij vodotokov, razen tistih, ki služijo kot odvodni na melioracijskem območ-ju). c) AGROMELIORACIJE (spremembe kulture, na primer: krčitve grmovja, zasipavanje jarkov in izravnava zemljišča, ureditev gospodarskih poti, globoko oranje, apnenje in založno gnojenje). Kmetu - kooperantu so odobri kredit za agromelioracije, če gre /j višinsko kmetijo. Višinska kmetija je tista, ki je nad 600 metrov nadmorske višine ali če so kmetijska zemljišča z nad 25 9t povprečnim nagibom. Rok vračila posojila je 5 let po 3 % obrestni meri. - Ce gre za večje površine zemljišč brez urejanja vodotokov (hidromelioracije!, je odplačilna doba posojila največ 6 let po 3 '.i obrestni meri. - Če agromelioracije zajemajo tudi večje zasipanje jarkov in ureditev gospodarskih poti, uravnavo terena ter preskrbo z vodo, je odplačilna doba posojila 10 let po 3 ','( obrestni meri. - Za melioracije večjega obsega z ureditvijo vodotokov (hidromelioracije), je odplačilna doba posojila 20 let po 3 'k obrestni meri. čl Urejanje planinskih pašnikov (graditev staj, oskrba z vodo, ureditev poti, postavitev ograje, krčitev grmičevja ali drug:: podobna dela ter agromelioracije). Rok vračila posojila je lahko 20 let po 3 '/, obrestni meri. GOVEDOREJA a) KREDITI ZA GRADNJO HLEVOV. Kmetu kooperantu se odobri kredit, če je za kmetijo izdelan načrt ureditve kmetije in je zagotovljena zadostna proizvodnja krme, čc se gradi po načrtu, ki upošteva minimalne tehnične in tehnološke osnove in čc izvedbo nadzira kmetijska pospeševalna služba ter da ima najmanj 5,00 ha obdelovalne zemlje. Načrt ureditve kmetije mora obsegati poleg popisa kmetijske zemlje, obdelovalne zemlje, glede na namestitev proizvodnje tudi koliko in katere kmetijske stroje, zmogljivost hlevov in skladišča osnovne krme. Rok vračila posojila za višinske kmetije je I 2 let po 3 '% obrestni meri, za nižinske kmetije je rok vračila 8 let po 3 '.' obrestni meri. bi KREDITI ZA NABAVO PLEMENSKIH KRAV IN TE LIC, sc dajejo le za tiste z rodovniškim poreklom iz A in H kontrole. Rok vračila posojila je 6 let po 3 '/, obrestni meri. PRAŠIČJEREJA a) Kreditira se kmete kooperante, ki imajo izdelane načrte ureditve kmetije, čc je prašičjereja predvidena kot dopolnilna dejavnost, čc gre za REKONSTRUKCIJO ALI ADAPTACIJO OBSTOJEČIH OBJEKTOV HLEVOV in da je osnovna krma zagotovljena v pretežni meri iz lastne proizvodnje na kmetiji. Rok vračila kredita je za višinske kmetije 12 let po 3 % obrestni meri, za nižinske kmetije pa 8 let po 6 % obrestni meri. b) KREDITIRA SE NABAVA PLEMENSKIH SVINJ, čc se kupijo v priznanem vzrejališču (npr. IHAN). Rok vračila kredita je za višinske kmetije 3 leta po 3 % obrestni meri, za nižinske kmetije 3 leta po 6 % obrestni meri. OVČJEREJA a) Kreditira se kmete kooperante za IZGRADNJO HLEVOV ZA OVCE. Rok vračila posojila je za višinske kmetije 12 let po 3% obrestni meri, za nižinske kmetije H let po 3 % obrestni meri. b) KREDITI ZA NAKUP PLEMENSKIH OVC. Rok vračila posojila je 3 leta po 3 '/t obrestni meri. PERUTNINARSTVO KREDITI ZA (.RADNJO PERUTNINSKIH HLEVOV. Odobravajo se le kmetom kooperantom le na zaščiteni kmetiji, ki mu je po načrtu ureditve kmetije perutninarstvo predvideno kot dopolnilna dejavnost. Rok vračila posojila je za višinske kmetije 7 let po 3 '7r obrestni meri, znižinske kmetije 1 let po 10 7r obrestni meri. KMETIJSKI STROJI Kmetje - kooperanti dobijo kredit za kmetijske stroje (za proizvodnjo in spravilo), ki rabijo v poljedelski in travniški proizvodnji le, če so predvideni z ureditvenim načrtom kmetije. Rok vračila posojila je za višinske kmetije 5 let po 3 "/t obrestni meri, znižinske kmetije 5 let po 6 % obrestni meri. Krediti sc odobrijo tudi STROJNIM SKUPNOSTIM za kmetijske stroje, če kapaciteta stroja presega potrebe kmetije kmeta - kooperanta (na primer: žitni kombajn, silokombajn itd.). Rok vračila posojila je 5 let po 3 % obrestni meri. ZBIRALNICE MLEKA Kreditira se lahko graditev ali ureditev zbiralnic, ki vključujejo tudi hladilne naprave na zbirnih mestih ob progi za prevzem mleka. KMEČKI TURIZEM Kreditira se preusmeritev kmečkih stanovanjskih in drugih poslopij za potrebe kmečkega turizma v hribovskih in gorskih območjih na urejenih kmetijah. Odobrava sc tudi kredit za novogradnjo, če gre za organiziran pristop k uvajanju kmečkega turizma. Odplačilna doba je 10 let po 3 % obrestni meri. Kmetom - kooperantom smo tako opisali vse možnosti kreditiranja zasebnega kmetijstva. Točncjša navodila dobijo vsi zainteresirani kmetje kooperanti pri HRANILNO KREDITNI SLUŽBI Domžale. Kaj programirajo Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB in spomeniško varstvo pri OK SZDL je v januarju 1980 oblikoval program dela za leto 1980. Svet je bil mnenja, dalmorajo družbenopolitične organizacije v občini uskladiti in koordinirati delo s področja ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij iz naše bližnje preteklosti. Vsaka družbenopolitična organizacija ima svoj program in ga samostojno tudi izvaja, a dogovori o rokih in posameznih akcijah naj bodo bolj usklajeni. KAJ PROGRAMIRAJO? Ob obletnici rojstva in smrti velikega sina slovenskega naroda Edvarda Kardelja, namerava svet pokreniti akcijo, da bi se ustrezno obeležil kraj tiskanja njegove knjige „Slovensko narodno vprašanje" I. 1939. Postavili naj bi spominsko ploščo na hiši na Viru, kjer je bila tiskarna VVeith, kjer so tiskali Speransovo—Kardeljevo knjigo. Svet je tudi razpravljal o novem datumu za občinski praznik. V prihodnje naj bi praznovali v občini Domžale 23. maja, kar pa ne pomeni odmik od dogodkov, ki jih je obeleževal dosedanji občinski praznik. Novi datum praznovanja v občini Domžale povezuje dogodke iz NOB s predvojnim revolucionarnim gibanjem. Mladi rod pa naj ta revolucionarna obdobja doživlja bolj neposredno in množično tudi s proslavljanjem občinskega praznika. Svet je mnenja, da je treba dostojno praznovati tudi obletnico III. partijske konference za Slovenijo, ki je bila na Vinjah 29. in 30. julija 1940. Tovariš Stiplovšek, član sveta, bo pripravil razgovor z udeleženci konference in s sodelovanjem Komunista napisal posebno brošuro. Te in še druge naloge bo treba v letu 1980 izpeljati. Svet bo vzpodbujal organizirane pohode mladih po poteh, ki jo je začrtala revolucija. Iz OK SZDL Upravičencem preživnin ob valorizaciji Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno družbeno varstvo. Družino torej določa otrok in kot taka nujno ne vključuje zakonske zveze. Po njeni sestavi ločimo popolne in nepopolne družine, nepopolne pa so spet lahko iz več razlogov. Samohranilska je tista družina, kjer preživlja otroka samo eden od roditeljev brez vsake materialne pomoči drugega roditelja, tudi brez urejene preživnine. Nepopolnost družine še zdaleč ne pomeni, da je tudi socialno ogrožena, zato ni pod nobenim nadzorom skrbstvenega organa. Naša strokovna služba, se razen, če je intervencija potrebna, do nepopolne družine ne obnaša drugače, kot do popolne. Roditeljsko pravico izvršuje tu roditelj, ki mu je otrok dan v vzgojo in varstvo, oziroma tisti, pri katerem otrok živi. Če gre za odločitve, ki bistveno vplivajo na otrokov bodoči razvoj, odločata skupaj in sporazumno oba roditelja. Če se roditelja ne moreta o tem sporazumeti, odloči pristojni svet za varstvo družine pri SIS socialnega skrbstva. Ukrepi strokovne službe SIS socialnega skrbstva so torej zakonsko določeni in se po njih skušamo tudi ravnati. Občinska skupnost socialnega skrbstva pa vsako leto, na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih valorizira vse preživnine, bodisi, da so bile določene s sklepom sodišča, bodisi z dogovorom pri občinski skupnosti socialnega skrbstva. Tudi v letošnjem letu smo že pristopili k pripravam za valorizacijo preživnin. Sklep o zvišanju preživnin bo objavljen v eni naslednjih številk POROČEVALCA. Predvidevamo valorizacijo za cca 480 otrok ter ostalih upravičencev. Da bomo delo izvedli hitreje in brez zadržkov, prosimo vse upravičence, odnosno njihove zakonite zastopnike, da preverijo podatke v odločbah iz prejšnjega leta in v kolikor se ne ujemajo z dejanskim stanjem, to takoj sporočijo strokovni službi SIS socialnega skrbstva Domžale, ali na telefon 721-814. Za otroke, ki so končali obvezno šolanje in so še naprej upravičeni do prejemanja preživnin, prosimo, da čimprej dostavite ustrezna potrdila. V kolikor pa bo valorizirana preživnina, pa so se spremenile okoliščine, ki to narekujejo, smeta obe stranki zahtevati pri sodišču zvišanje, znižanje ali ustavitev preživnine. Prosimo tudi, da nam čimprej sporočite morebitne nove naslove upravičencev, odnosno zavezancev, da bo dostava hitrejša. Slednje bo v korist predvsem tistim upravičencem, ki morajo vsako leto znova vlagati predloge za izvržbo preživnin, to pa lahko vložijo samo ob potrjeni pravnomočnosti. Odločba je pravnomočna šele po preteku 15 dni od vročitve. Da mora socialni delavec vsako leto znova iskati še naslove zavezancev, ali celo upravičencev preživnin, je predvsem v škodo drugim Predstavljamo vam delovno organizacijo: C POZD Plastenka Konec lanskega leta je minilo pet let, odkar so trije obrtniki in 12 delavcev združili delo in sredstva ter ustanovili novo podjetji „PLASTENKA". Nekdanje delo, ki je prej potekalo sredi Radomelj inŠtude se je tako zaradi hrupa, s katerim so motili vaščane, preselilo na kraj, kjer ni moten nihče — ob smetišču na poti od Radomelj do vasi Rova. Obiskali smo to organizacijo, ki se kljub kratkemu času obstoja lahko že pohvali z dobrimi rezultati poslovanja, gospodarskimi naložbami, pa tudi s perspektivo, ki ni pomembna samo v strogo gospodarskem smislu, temveč je pomembna tudi za naše okolje. Zakaj torej gre? S tem vas želimo seznaniti v današnjem članku. V.. Da so se odločili poiskati novo lokacijo je bilo torej več razlogov. Tudi vprašanje utesnjenosti je bil eden izmed njih. Lokacije so iskali marsikje, dokler niso sklenili graditi na prostoru, kjer so sedaj. Ker pa lastnik tega prostora (100 m južneje od sedanje loka- Finančni rezultat Finančni uspeh tega dela ni majhen. V nove stroje in izgradnjo obrata so investirali več kot 16 milijonov dinarjev, od tega denarja pa je bilo 10 milijonov lastne udeležbe. cije) ni bil pripravljen prodati tega prostora, so bili prisiljeni kupiti gozd od zasebnika - in tako je šlo v nič nekaj borovcev, kot smo jim očitali, tudi v našem glasilu. Gradnja novega obrata je potekala v redu, saj je izvajalec del Beton Zagorje opravil vsa dela v redu, pa tudi v rekordnem času. Nove prostore so odprli februarja predlani. Zgradili so svoj daljnovod in postavili nov transformator. PREDELAVA ODPADKOV Plastenka, predelava plastičnih mas, je tovarna, ki po svoji vsebini dela sodi v kemično industrijo. Pri tem je zelo pomembno, daje njeno delo izrazito pozitivno v ekološkem smislu, saj plastične odpadke, ki zelo onesnažujejo okolje, predeluje v uporabno surovino. Plastični odpadki so nerazgradljivi, kar pomeni, da trajno ne razpadejo pod vplivom vremenskih razmer, zato je dejavnost Plastenke resnično varstvu okolja pomemben prispevek. Dokaz za to trditev je podatek, da so v petih letih predelali 2,175.900 kg odpadkov in s tem posredno preprečili, da bi se ti odpadki pojavili kjerkoli v naravi. Ugodni finančni rezultati omogočajo redno odplačevanje kreditov, dobro socialno varnost delavcem, regres za prehrano, urejeno počitnikovanje ter druge oblike. Pogled jim je usmerjen tudi naprej .. . Doseženi dohodek na zaposlenega bo v letošnjem letu znašal cea. 1.000.000 dinarjev. Nova regeneracijska linija V prvi vrsti se nova perspektiva kaže v povečani proizvodnji surovin iz plastičnih odpadkov. Pred nedavnim so kupili novo regenera-cijsko linijo z zmogljivostjo 10.000 kg predelanih odpadkov dnevno. S tem strojem bodo samo letos predelali 2 milijona kg odpadkov, to pa pomeni skoraj toliko kot v vseh petih letih doslej. Seveda pa razširjen obseg dela zahteva tudi nove delovne prostore, ki jih je vedno premalo. Zato so se odločili, da zgradijo novo proizvodno halo za regeneracijo ter povečajo dvoriščne površine. Pri tem pa ne naletevajo na razumevanje, saj se sami ne želijo širiti tja, kjer je gozd, pač pa v neplodno, lapor^ato območje . . . Prošnje ne zaležejo, postavljeno je bilo že delegatsko vprašanje KS Radomlje - pa nič. Kaj pa delavci? V Plastenki združuje delo 30 delavcev. Že doslej so s svojim delom dali zavidljive rezultate. V tej delovni sredini je produktivnost na visoki stopnji, „plavih" ni, bolniškega staleža je malo, žigosne kartice niso potrebne. Sami so povedali, da je tako stanje rezultat urejenih razmer na področju delitve dohodka: vsak delavec sam neposredno vpliva na višino svojega dohodka. Dohodki se gibljejo v okviru dogovorjenega v obrti, komunali in mali industriji. Izmene med sabo skoraj tekmujejo, katera bo boljša, uspešnejša, čeprav je delo včasih zaradi različnih ozirov težko normirati. Tako osebni dohodek delavca pri stroju znaša 8.200 din, vodje izmene pa 10.000 din. Delavci se samoupravno uveljavljajo — svoje pravice na zborih delavcev, kjer tudi sprejemajo — obravnavajo samoupravne akte. delitvena razmerja, zaključne račune, poslovne alternative itd. Poskrbljeno je tudi za informiranje, pa tudi gradiva so razobe-šena, da so vsem na vpogled. Tako. Spoznali smo nekaj zanimivosti iz dela POZD PLASTENKA. Morda ne bi kazalo v toliki meri poudarjati njihovih delovnih uspehov, če po njih ne bi tako izstopali. Poudariti pa velja njihovo delo tudi zato, ker s predelavo odpadkov in z nadomeščanjem uvoznih surovin z domačimi družbi vsako leto prihranijo velike vsote deviz. To pa je tudi tisto, zaradi česar jih je veljalo spoznati. Moje ponovoletno razmišljanje: Smrečica, smrečice, smreke... Navadili smo sc žc, da nam smrečica pričara v nekaj prednovoletnih dneh svečano predpraznično novoletno vzdušje. Tudi pred mesecem dni je bilo tako. In čeprav je daties že nekaj tednov novega leta za nami, pa je vendarle še pravi čas, da opozorimo na to, kar je treba ob tem povedati: • Mnogim izmed nas smrečica ni nekaj novoletno osrečujočega, pomeni nam prestižni objekt, ki ga v borbi za čim bogatejši in razkošnejši videz uporabljamo v čedalje večji meri. Ne bi sc zadržal dalj ob tem, da v mnogih primerih jelk sploh ne krasimo zase, da praviloma zaradi raznovrstnih lučk in blišča ne spuščamo zaves in rolet - češ - naj vidijo drugi, s kakšno krasoto se lahko baliamo. Ne bi se dalj zadrževal ob tem, da jelka torej ni nekaj, kar naj ustvari novoletno vzdušje v družbi, pač pa simbol dobrega, boljšega ali celo odličnega gmotnega položaja v družbi -je torej orodje navideznosti. Zadržal bi se ob tem, da nam celo eri sam tak simbol ne zadošča: Nekaj deset primerov sem naštel v Domžalah in okolici, ko je padla smrečica zato, da za zaveso v dnevni sobi ali na balkonu oznanja sosedom in mimoidočim: v tej hiši zmoremo dve. Dogaja sc celo, da sc najde v hiši tudi tretja smrečica, katere namembnost pa je prav taka zvito preraču- nana . . . Ce gremo nekoliko naprej v razmišljanje in če nekoliko karikiramo, tedaj bi lahko izrazili bojazen, da ni več daleč čas, ko bo stala smrečica tudi pred pesjakom, pred kurnikom, smrečico bo imel avto v garaži - pa še kdo . . . Svojo (osvetljeno) smreko bo imela tudi ptičja krmilnica na vrtu . . . , Smrečice so padale - in še padajo in nemara bodo tudi v prihodnje. Pa vendar - komu je mar vsega, kar z nekaj po smrečju dišečimi uricami ) izgubimo? Ko očitno tudi ni dosti mar tistim, ki so načrtovali prodajo smrek v domžalskem Kurivu, smreke posekali, po novem letu pa jih je še vedno za kak kamion posekanih, pa neprodanih zadaj za prodajalno prekril januarski sneg . . . M. Brojan hrajfcvnih Že dober mesec je tega, kar sva bila s tovarišem Srećkom Berči-čem, predstojnikom oddelka splošnih in družbenih služb pri domžalski občinski skupščini in obisku ene najbolj vzhodnih domžalskih krajevnih skupnosti — krajevni skupnosti Blagovica. O marsičem smo se menili, kajti ta krajevna skupnost ima obilo načrtov; že zaradi tega, ker je bil v preteklosti zaradi rezervata hitre avtoceste vsakršen napredek kraja — nemogoč. Kdo so sodelovali v razgovoru? Tile: Alojz Ravnikar, predsednik sveta KS Blagovica, Milan Florjan-čič, predsednik komisije za planiranje obdobje 1981 —1985, Jelka Markovšek, predsednik skupščine KS Blagovica, Darinka Vajde, predsednik krajevne konference SZDL Blagovica, Mitja Beguš, referent v krajevnem uradu Blagovica. Transformatorska postaja v Zla tenku, ki napaja 5 vasi Krajevna skupnost Blagovica je ena od onih, v kateri ni industrije, saj se občani v pretežni meri ukvarjajo s kmetijstvom. Mnogo se jih vozi v Domžale in Ljubljano na delo. To je pretežno hribovsko kmetijstvo, ki ne daje velikih rezultatov, zato se ljudje zaposlujejo in jim je kmetijstvo le dopolnilna dejavnost. Pomagajo si s kmetijsko dejavnostjo, kot dodatnim virom zaslužka. Kajti hribovska zemlja je skopa in malokdo pridela toliko, da bi se lahko s to proizvodnjo preživljal. V vsakem od zaselkov ali vasi sta ostala en ali dva kmeta. Sicer pa je značilno, da tudi občani, ki so sicer z zaščitenih kmetij, tudi hodijo v dopoldanskem času na delo. V Blagovici, kot so povedali, se borijo za to, da bi dobili dovoljenja za različne gradnje, tudi za gradnjo kakega industrijskega objekta - vendar z malo uspeha. Kar je značilno za Črni graben, velja seveda tudi za Blagovico; prepoved gradenj pomeni veliko oviro razvoju teh krajev. Za zastoj v napredku razvoja teh krajev je kriva hitra cesta v dobršni meri, pa tudi plin, ki so ga skozi kraj položili. Ker je dolina ozka, je tudi plin kot inštalacija, ki omejuje gradnje tam kjer poteka, kriv, da ne pride do gradenj. Vodni re krajanov, Domžal zervoar v Zlatenku, ki so ga zgradili s prispevki in delom nekaj pa sta primaknili tudi Krajevna skupnost in SKIS iz Nekaj podatkov ... KS Blagovica obsega naselja PETELI-NJEK, VRANKE, GOLČAJ, PREVO-JE, PRILESJE, GABRJE, JELŠA, ZLATENEK, VELIKI JELNIK, MALI JELNIK, VOŠCE, ZGORNJE LOKE, PODSMREČJE, KORPE. Blagovica med leti 1981-1985 predvideli, da bo v krajevni skupnosti potrebno: — preurediti stavbo krajevnega urada ter v njej pridobiti prostore za trgovski lokal, v njem povečati dvorano za kulturne namene, urediti prostore za ambulanto, družbenopolitične organiza- Igrišče pri soli. Zgradili so ga s svojim delom krajani, nekaj je prispevala šola z Brda ter Občinska izobraževalna skupnost V teh naseljih in zaselkih živi 590 občanov, zanimivo pa je, da število prebivalcev upada. Občani vidijo svojo perspektivo drugje, v drugčh krajih, zato odhajajo; sicer ne številčno, pa vendar. Morda bi se lahko razvil kmečki turizem, saj je Blagovica izrazito tranziten kraj, brez vsakršnega turističnega objekta. Če ob tem odmislimo dve gostilni. S kmečkim turizmom se tod še nihče ni začel ukvarjati, pa bi nemara rezultati ne bili slabi . . . cije, krajevni urad itd., — zgraditi mrliško vežico, ki je potrebna predvsem zato, ker morajo pogrebni sprevodi potekati po glavni cesti Ljubljana—Maribor, - preurediti avtobusno postajališče, doslej se je namreč uveljavila praksa, da so različni avtobusi našli svoje parkirišče na cestah, zasebnih dvoriščih itd. . . Ob tem v Blagovici načrtujejo potrebo, da se zanje uredi vprašanje prevozov. Dogaja se, da potnikov do Blago- Ambulanta v Blagovici je zdravstvo izboljšalo slabem stanju. Krajani želijo, da bi se Žal upada tudi število otrok v šoli, ki je štirirazrednica, s kombiniranim poukom za prvi in drugi razred. V kraju ni vrtca. Sprva celo ni bilo „tovarišice" za malo šolo, sedaj se je k sreči to uredilo. Kje so potrebe? Krajani potrebujejo v prvi vrsti trgovski lokal, zdravstveno ambulanto, prostor za kulturno življenje itd. Ob našem obisku so posebno izpostavili problem zdravstva. Ob tem prihaja do čudnega primera: ker zdravnik ob torkih, ko bi morala biti ambulanta odprta, ni vozen, ga v Blagovico preprosto ni in občani so takoi brez zdravniške oskrbe. K sreči ob četrtkih pričakajo vsaj zobozdravnika . . . Sicer pa so na komisiji, ki je pripravljala plan razvoja krajevne skupnosti vice avtobusi namenjeni v Celje, Maribor, sploh ne jemljejo, — razširiti preskrbo z zdravo pitno vodo. Vsaka vas ima svoje zajetje in rezervoar. Vodovod je dokončan v vaseh Mali Jelnik, Vošce, Veliki Jelnik, Zlatenek, Jelša, Gabrje, Prelesje, Prevoje in Podsmrečje, dograditi pa bo treba še vodovod v Korpah, Vrankah in Gol^aju, — urediti javno razsvetljavo. Le—ta je urejena delno v Blagovici ter nekaterih zaselkih, v celi vrsti naselij pa bi jo med leti 1981-1985 še radi uredili, — razširitev šole v Blagovici - se nahaja v programu gradenj tretjega samoprispevka. Predvidevajo gradnjo prizidka v katerem bosta dve učilnici, kuhinja, večnamenski prostor, — v rekonstrukciji komunalij bi želeli rekonstruirati most čez Zlaten- (Nadaljevanje na 7. strani) . (Nadaljevanje s 6. strani) ščico v vasi Veliki Jelnik, zgraditi nova mostova čez potok Vajščico v Peteli-njeku ter most čez Piadomljov Zgornjih Lokah. Prav tako bi želeli popraviti uvoz iz regionalne ceste Ljubljana — Celje v vas Zgornje Loke. Cesta, ki pomeni nevarnost Cesta, ki poteka skozi naselje, pomeni največjo nevarnost. Že v letošnjem letu bodo zato poskušali dobiti zemljišče da bi uredili pešpot ob glavni cesti. Pešpot, kjer so sedaj mlake, bi uredili, posuli s peskom. Tako bi obvarovali velike nevarnosti predvsem otrokom. Zanje je cesta prava past, saj ni urejene signalizacije. Se marsikaj bi v Blagovici radi dali v plan gradenj, pa kaj ko se dobro zavedajo, da za vse ni denarja. Tako je denimo predel od Blagovice do konca Spodnjih Lok vse pod vodo: škoda se dela na njivah, travnikih, odnaša rodno zemlio. Morda bi vodna skupnost Ljubljanica—Sava kaj primaknila . . . Kaj pa kulturno in društveno življenje? Kulturno umetniško društvo Podgol-čaj oz. Blagovica je nekaj časa delovalo, sedaj ga pa že dve leti ni čutiti. Pripravili so celo dramsko prireditev . . . Zelja, da bi vnovič zaživelo kulturno življenje je prisotna. Seveda pa bo ob tem treba urediti dvorano, majhen oder. Število članstva resda ni veliko (25), pa še od tega števila je aktivneje sodelovati pripravljeno le kakih 10 članov. Gasilska dejavnost je v Blagovici zelo razvita, saj poleg Rdečega križa drugih klubov ali društev ni. Zato pa so gasilci (80 jih šteje GD Blagovica) zelo aktivni: resda je le 43 aktivnih, vendar pa ima ta dejavnost močno zaledje v mladinski, pionirsk. in ženski desetini. Na to žensko desetino so v Blagovici še posebej ponosni, saj je na področnem tekmovanju zasedla 1. mesto (Domžale — Kamnik — Litija). Delo krajevne skupnosti Delo v krajevni skupnosti normalno poteka, res pa je, da je težko dobiti ljudi, ki bi želeli delati v organih krajevne skupnosti. Tisti, ki želijo delati, pa takoj dobe kup' funkcij, tako da potem pade obilo bremen na enega samega človeka. To je gotovo problem vseh manjših krajev. Pa še nekaj je, kar tiste, ki delajo, boli: v kraju radi govore, da ima gotovo materialne koristi, če 'se je nekdo lotil dela v krajevni skupnosti. Vsi pa vemo, kako je s tem. Ko bi bih; od vsake hiše le eden pripravljen delati . . . Ob tem pogovoru smo se dotaknili tudi preskrbe z električno energijo. Ob velikem razumevanju Elektro Ljubljana ter ob pomoči občinske skupščine in tovarišev Berčiča ter Remica so zgradili en kilometer in pol daljnovoda do transformatorske postaje, nizkonapetostnega voda pa še 5 km. Pri tem so se občani zelo izkazali, saj so vložili ogromno I •• nega dela, prispevali različen material, drogove itd. Tak. ■ je ena sama hiša prispevala tudi pa 200 ur prostovoljnega dela, kar jt najboljši podatek o pripravljenosti občana — sodelovati. DARINKA VAJDE: Velika ovira našemu družbenopolitičnemu delu je nepripravljenost sodelovati. Vse več je takih, ki menijo, da tisti, ki sodelujemo oz. delamo v družbenopolitičnih organizacijah ali v krajevni skupnosti — imamo od tega gmotne koristi. To nas boli, hkrati pa tudi destimulira za delo v KS. Povedali so: MILAN FLORJANČIČ: Moja želja kot predsednika komisije za plan 1981-1985 je, da bi dobili čimveč tega, kar smo predvideli. Kot občan pa si želim, da bi v našem kulturnem društvu vnovič pripravili kako kulturno prireditev, igro, saj pri tem tudi sam rad sodelujem. ALOJZ RAVNIKAR: Trudimo se, da bi v kraju dobili vse tisto, kar je za občana najpomembnejše. Ne prizadevamo si, da bi dobili luksuzne objekte, nekaj česar ne potrebujemo . . . Hočemo in želimo pa, da bi imeli urejene stvari v zvezi s preskrbo, zdravo pitno vodo, energijo, cestami ipd. Mislim, da take stvari občani po pravici postavljamo na prvo mesto. V Krajevni skupnosti se maksimalno trudimo, da bi to tudi zgradili. JELKA MARKOVŠEK: Otroci v Blagovici so kar nekako odmaknjeni, pa tudi oškodovani — glede na kombiniran pouk. Povem naj, da jih je precej celo v drugem razredu, ki še nikoli niso bili v Ljubljani. Naloge za prihodnje: izboljšanje pogojev za šolanje otrok, urejeno otroško varstvo in zagotovljena njihova varnost na poti v šolo. To varnost pa bomo zagotovili, če bomo uredili pešpot ob glavni cesti. Mengeški planinci so izredno zadovoljni z novim oskrbnikom na Mengeški koči. Zveni sicer kot reklama, vendar so se končno oddahnili, da je koča zaživela nanovo, pa tudi postrežba je veliko boljša. Samo kot primer: Kje še v domžalski občini lahko dobite žgance? Maiokje, na Gobavici pa zagotovo! MITJA BEGUŠ: Krajevni urad posluje v hiši, ki jo bo treba krepko preurediti. V njej bo — ko bo adaptirana — prostora za različne aktivnosti, delo družbenopolitičnih organizacij, kulturno življenje, zdravstvo itd. Ta adaptacija je ena od prvih potreb naše krajevne skupnosti. Mengeški mladinci so izdali pred Dnevom republike tretjo letošnjo številko svojega glasila Mengšan. Sami so ga napisali, sciklostirali in razposlali po hišah. Poglejmo na drugo stran, ' pa bomo takoj videli, o čem pišejo: Praznik jugoslovanskih narodov, Nekaj novega 0 Mengšu (športni park). Akcija NNNP, Dan mrtvih, Pohod na Oklo, Zganili smo se, Sanje, Pohod po poteh Radomeljske čete, Beseda, dve o filmu, Tri kritične, Klubske novice, šale in De sem. ♦ * * Pionirji Osnovne šole Matija Blejca-Matevža in člani DKD Svobode Mengeš so ob Dnevu republike pripravili v Kulturnem domu izredno lepo proslavo. Sodelovali so Filklorna skupina pod vodstvom Brede Kurzweilo-ve. Mladinski pevski zbor Šolskega kulturnega društva pod vodstvom Osredkai Janeza, Harmonikaiski orkester pod vodstvom Pavla Kosca, recita-torji in Mengeška godba pod vodstvom Franca Lipičnika. Dvorana je bila nabito polna. Verjetno ni neskromno, če rečemo, da bi lahko prišel kdo pogledat v Mengeš, kako je to mogoče. Morda bi se celo česa naučil! * * * Obnovljena cesta skozi Mengeš je sicer lepa, toda ponekod tudi zelo nevarna, saj so pločniki visoki tudi do 30 cm. KS Mengeš že razmišlja, da bo treba nanovo urediti pločnike, saj je ob takšnem prometu posebno nevarno za kolesarje, ki jih kamioni „potiskaio" k pločnikom. IZGRADNJA KANALIZACIJE V FAJFARJEVL JARČEVI. DRAGARJEVI IN PERKOVI ULICI NA RODICI, IZGRADNJA KANALIZACIJE VKS JARŠE-RODICA ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Kanalizacija je nedvomno za vsakega občana in širšo skupnost eden najpomembnejših objektov, ki omogočajo čisto okolje z zbiranjem vseh odpadnih voda. Zgrajena kanalizacija je tudi pogoj za asfaltiranje cest na tem območju v naslednjih letih. Kanalizacija bo zgrajena za območje Fajfarjeve, Jarčeve, Dragar-jeve. Miševe (del) in Perkove (del) ulice v skupni dolžini cea 1194 m za približno 80 gospodinjstev, od tega 7 gospodinjstev v Jarčevi ulici, ki so sicer na območju Krajevne skupnosti „Slavko Šlander" Domžale. Kanalizacija bo omogočila zbiranje odpadnih voda tudi za obrtne delavnice in druge gospodarske objekte na tem območju, kakor tudi meteornih voda s cesti.ega omrežja. V okviru Krajevne skupnosti Jarše-Rodica že dve leti deluje gradbeni odbor za izgradnjo kanalizacije v Fajfarjevi, Dragarjevi, Jarčevi. Miševi in Perkovi ulici. Izgradnja te kanalizacije je predvidena s srednjeročnim planom Krajevne skupnosti Jarše - Rodica za obdobje 1976 - 1980. Svet Krajevne skupnosti in gradbeni odbor sta doslej zagotovila izvedbo vseh potrebnih priprav za izgradnjo: izdelani so načrti za kanalizacijo in asfaltiranje ulic na tem območju, pridobljena so vsa soglasja za izgradnjo (sanitarno, PTT, itd.) oziroma soglasja na projekte, pridobljena so soglasja občanov za uporabo zemljišča zaradi izkopa kanalov za kanalizacijo, zagotovljen je del sredstev za izgradnjo kanalizacije v okviru rednih sredstev Krajevne skupnosti, Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Domžale. Zbrane pa so že tudi nekatere ponudbe možnih izvajalcev gradbenih del, itd. Na tej podlagi so zagotovljeni osnovni pogoji za začetek izgradnje kanalizacije v letošnjem letu. Predračunska vrednost kanalizacije je okoli 3.200.000 din, kar pomeni za en tekoči meter približno 3.200 din. Zagotovitev tolikšnih sredstev je nedvomno, še posebej v sedanjem trenutku — zahteven problem. Gradbeni odbor in svet Krajevne skupnosti predlaga zagotovitev sredstev iz naslednjih virov: a) s samoprispevkom vseh občanov, na tem območju, ki naj bi tako skupaj zgotovili 1.050.000 din; b) s sredstvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Domžale v višini 45 % od predračunske vrednosti; c) s sredstvi Krajevne skupnosti Jarše-Rodica v višini cca 600.000 dinarjev. Pri tem je treba poudariti, da je sklep Skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Domžale, da morajo občani s samoprispevkom plačati svoj prispevek. To pomeni, da je prispevek občanov pogoj za pridobitev sredstev te skupnosti. Velika večina občanov je v dosedanjih stikih s člani gradbenega odbora ter na zboru delovnih ljudi in občanov, ki je bil 28. januarja 1980 že izrazila polno pripravljenost, da sodelujejo s svojimi sredstvi pri izgradnji kanalizacije. Zato je svet krajevne skupnosti sklenil, da zboru delegatov krajevne skupnosti predlaga razpis referenduma za to območje. Referendum je potreben tudi zato, da bi občani na ta način dejansko na najbolj demokratične način odločili o sprejetju takšne obveznosti. Zbor delegatov KS Jarše-Rodica je na svoji seji, kije bila dne 8. februarja 1980 to obravnaval ter sprejel sklep o razpisu referenduma za sofinanciranje izgradnje javne kanalizacije na območju omenjenih ulic na Rodici. REFERENDUM BO V NEDELJO, 2. MARCA 1980 OD 7.00 DO 18.00 URE V OSNOVNI ŠOLI JOSIP BROZ TITO. Zato pozivamo vse občane, da se udeležijo referenduma ter s svojo odločitvijo potrdijo odločenost za ureditev okolja. Gradbeni odbor pri svetu KS Jarše-Rodica z izgradnjo kanalizacije 'sssssss> Polemično: Uhf ti avtobusi! Teži me tudi to, kar bom skušala napisati v tem sestavku. Ker tudi to ni le moj problem, ampak problem več ljudi iz Mengša, kateri se vsak dan vozimo v Ljubljano in smo ob tem prizadeti, mislim, da bi bilo vredno objave. Sicer pa to prepuščam vami Veliko Mengšanov se vsak dan vozi v Ljubljano na delo, v šolo, po opravkih . . . Mnogi se najraje poslužujemo avtobusov - direktnih Ljubl/ana- Trzin, Loka, Mengeš in obratno, ker so ti pač hitrejši od tistih, ki gredo skozi Domžale. Eden od takih avtobusov je tudi avtobus v smeri Ljubljana — Brnik, imenovan tudi „Brničan". Pa da ne pozabim! V Mengšu imamo tri avtobusne postaje. Prva je nasproti Doma počitka, druga pri bistroju „Lovec" in tretja pri bencinski črpalki Petrol. In do nedavnega so vsi „direktni" avtobusi ustavljali na vseh treh postajah v Mengšu. Pravim: do nedavnega! Kajti pred nekaj meseci se je zataknilo. In to ravno pri „Brni-čanu". Ko smo želeli izstopati na postaji „Pri Petrolu" nam voznik ni hotel ustaviti. Izrečenih je bilo mnogo hudih besed, tako z naše strani, kot s strani voznika. Izvedali smo le to, da tu postaje ni več oz. je ni. Ker se je to ponavljalo, smo se „vdali" in nehali tečna-riti. Toda čudili smo se, ko nam je avtobus na progi Ljubljana — Loka - Kamnik — z napisom VIA TOR še naprej ustavljal na vseh treh postajah, avtobus „Brničan" včasih z napisom VIA TOR, včasih z napisom ALPETOUR pa ne vedno. To, ali bo „Brničarn" ustavi/ na spodnji postaji „Pri Petrolu" pa je bilo odvisno od mnogih dejavnikov: od zamude, šoferja in celo od vremena. In ker uporabniki nikoli nismo rSSSSSJ-SSSSSSSS < s s s vedeli in še vedno ne vemo kako bo, ko pripeljemo do te sporne postaje, smo bili in smo še — pač v nadlego vozniku z vprašanji: ZAKAJ NE? In ko avtobus brzi mimo Petrola, ne da bi ustavil, se kregamo, zmerjamo, obtožujemo in dobivamo take odgovore: — Ne bom ustavil! Tu ni postaje! — Ni postaje, se nimam kje umikati! - Tu postaje ZA MENE ni! - Krajevna skupnost tu ni označila postaje, zato ne ustavljamo! - Bom ustavil, če bo dobro „vreme"! — Ne smem ustaviti! In žal so šoferji vsak dan „tarča", mi pa se sprašujemo, zakaj tako? Ali so krivi: vozniki, avtobusni podjetji Via tor in Alpetour ali KS. In niti enkrat ne vemo, ali bomo lahko izstopili ali vstopili ali ne, kajti nekateri šoferji ustavljajo, mnogi ne, nekateri pa danes da, jutri ne, odvisno pač od razpoloženja, zamude, vremena, obraza . . . Vse skupaj je čudno. Kajti Viatorjevi avtobusi na progi Ljubljana — Trzin - Loka — Mengeš - Kamnik in obratno redno ustavljajo na vseh treh mengeških postajah, pa čeprav včasih ob torkih in J| četrtkih v jutranjih urah le za toliko s časa, da nam sprevodnik iz avtobusa \ zakliče: J> ,,Preveč nas je že! Ne moremo njega!" s In mi čakamo na naslednjega. In J> ko je to „Brničan", ta tudi odbrzi s mimo. Potem gremo nekateri domov ^ po avtomobile, in se peljemo v S Ljubljano, seveda na postaji naloži- \ mo tudi tiste, ki čakajo na „nasled- S njega" oz. se ne smejo voziti zaradi ' ' . liiiiii s . li],mi VII V 1 1 .( v. , ,m Pirnat Janez, Loka, Na ulicah 37. Mengeš - Škofic Rado, Mengeš Roter Bruno, Polzela 210, Polzela - Virjent Ivan Zora, Domžale Rožič FraRC, Dob n.h. Domžale Pirnat Maks, Domžale Skok Valentin, Kersnikova n.h. Mengeš Majdič Peter, Zavrti Smolnikar Franc. Kraigherjeva 27, Domžale, Smolnikar Marjan Strupih Alojz, Trzin, Mengeška 33 - Koritnik Stane Svenšek Anton. Zagorica 2, Stahovica - Počivavšck Andrej, Domžale Svetlin Samo. Prelog 15, Domžale Subelj Stane, Domžale Šinkovec Janez, Sp. Preker n.h., Kresnice Krulc Tine, Domžale Tome Janez. Prelovškova n.h. Mengeš - Stopar Janez, Mengeš Trdin Ciril, Javorščica n.h. Moravče -- Srcbotnjak Branko Učakar Stanislav. Drtija 42, Moravče - Capuder Jožefa, Domžale 1'rbanija Francka, DragomeIj 43, Domžale - Grčar Janez, Dragomelj Urbanija Ivo. Prcvoje n.h. Lukovica llorjak Tone, Domžale Zaje Nada, Vir, Cojzova 30, Domžale - Zaje Jože, Vir Žerjav Ivan. Hribarjeva n.h. Mengeš - Kuntarič Vinko, Mengeš Najboljša učila so v naravi „Sola v naravi." Le kateri učenec petega razreda se je ne veseli? Toliko govorimo, pišemo o njej, zadnja leta nam je že čisto domača. Vsi bolj ali manj natančno vemo, kaj se skriva za tema dvema besedama, seznanjeni smo z njenimi pomeni in prednostmi, učenci vedo, kaj vse bodo v šoli v naravi lahko pridobili. S terminom in njegovim pomenom smo torej seznanjeni, a vendar naj se razmišljanjem o šoli v naravi pridruži še tole. Kateri so torej nameni šole v naravi? Odgovor lahko strnemo v tri velike skupine: 1. naučiti učence plavanja /smučanja/, 2. približati jim morje, življenje v njem in ob njem, spoznati širšo domovino, 3. vzbuditi učencem občutek za socialnost, humanost v odnosih do drugih. Ustavimo sc najprej ob prvi skupini. Izkušnja je pokazala, da več kot polovica učencev v petem razredu še nc zna plavati, veliko pa je takih, ki sc v šoli v naravi sploh prvič srečajo z morjem. Tu gre predvsem za kmečke otroke. Sistematično delo in vsakodnevno ukvarjanje z neplavalci prinese ponavadi dobre rezultate. Le redkokdaj namreč nc splava večje število /več kot trije/ učencev. Nlajvečja težava, ki jo je treba tu premagovati, je strah pred vodo in globino. V večini primerov uspe ta strah odpraviti, nekateri pa se strahu nc otresejo še celo potem, ko so tik pred tem, da splavajo, ali ko so že preplavali določeno razdaljo. Uspeh plavalnega tečaja v šoli v naravi pa jc seveda v veliki meri odvisen tudi od vremena. Morje, življenje v njem in ob njem, spoznavanje širše domovine; to so predvsem naloge pouka v šoli v naravi -spoznavanje narave in družbe. Življenje ob morju in v njem jc tako specifično, da učenec to specifičnost težko v celoti dojame, če sam ni bil nikoli na morju. Učenci opazujejo življenje v morju, nabirajo školjke, polže, rake, opazujejo gibanja morske vode, sc seznanjajo z njenimi lastnostmi, na sprehodih si ogledujejo obmorske rastline, na koncu pa vse nabrano poimenujejo in razstavijo. Pri spoznavanju družbe spoznajo pokrajino, gospodarstvo, npr. Istre, vidijo zgodovinske znamenitosti, npr. areno v Pulju. Laže si je vtisniti v spomin nekaj konkretnega, kar človek vidi, kot nekaj, kar jc samo napisano oz. povedano pri šolski uri. Težko jc narisati ladjedelnico ali amfiteater, če ju učenec nikoli ni videl drugače kot na razglednici. Ob neposrednem stiku sc namreč doživljaj poglobi, emocija je bolj osebna. Pomudimo sc še ob socializacijskem in humanizacijskem pomenu šole v naravi. Morda je ta komponenta najmanj prisotna v naši zavesti, ko premišljamo o tem. Zanimivo je, da tudi učenci temu ne pripisujejo nekega posebnega mesta, saj jc v spisih o šoli v naravi najbolj pogost stavek: „Nauči! sem se plavati", ali pa: „Vidcl sem . . ." To je seveda razumljivo, a vendar tako redko omenjajo nova poznanstva, nova prijateljstva, odnose do drugih, kako so se vključili v skupino, kako so se navadili na določen red, kako so sc znašli brez staršev oz. do kam sega njihova samostojnost. Večina učencev nima posebnih težav z vključevanjem v skupino. Težave nastopijo predvsem pri učencih, ki pridejo od drugod /priseljenci, otroci v reji/. Pri teh učencih je izrazito razvidna želja po komunikaciji, po enakovrednem vključevanju v skupino. Nasprotno pa jih že formirana skupina dostikrat sprejme z nezaupanjem in učenec si le postopoma pridobi enakopravno mesto. Seveda pa take težave nc nastopajo vedno. Najbolj se skupina krepi in izenačuje pri družabnih, skupinskih igrah, kjer brez razlike lahko sodelujejo vsi. Drugi faktor, ki prispeva k socializaciji, jc medsebojna pomoč, pa naj gre tu lc za malenkosti, ki pa v nekem trenutku pomenijo veliko. Npr.: pomoč pri pospravljanju postelje, pomoč pri iskanju izgubljenega predmeta, pomembna jc tudi psinološka pomoč pri plavanju -spodbujanje . .. Pri krepitvi teh odnosov pa so pomembni še nekateri dejavniki. Na kratko nekaj še o teh. Če primerjamo vsakodnevno zahajanjc v šolo in šolo v naravi, so razlike takoj jasne. V šoli v naravi so učenci teden dni na enem mestu, daleč od doma in neobremenjeni z domačim delom, niso razdeljeni v paralelke. skupaj so cele dneve in tudi učitelji oz. vzgojitelji so vseskozi z njimi, s čimer jc vzpostavljen nek nov, prisrčnejši in intenzivnejši odnos učitelj -učenec. V redni šoli jc seveda drugače: učenci morajo vsako jutro priti v šolo s svojih domov, po pouku spet odidejo, razdeljeni so v paralelke /sklenjena skupina obstaja samo šc v okviru razreda/, prihaja do razlik ne samo med paralclkami, ampak tudi med posamezniki. Seveda ni mogoče reči, da v šoli v naravi te razlike nc obstojajo, gotovo pa so manjše in manj občutne, saj nihče ne mara biti slabši od sošolca in kar zna eden, ne zna drugi in obratno. Tako sc razlike bolj ali manj izravnavajo. Omenim naj šc starost učencev. V šolo v naravi gredo učenci v začetku petega razreda. Zakaj ravno tedaj, zakaj ne prej ali pozneje? Zelo shematičen in približen odgovor bi sc morda glasil tako: Pri enajstih letih jc učenec na pragu pubertete, in morda je to čas, ko sc mora v njegovi osebnosti pričeti neko določnejše oblikovanje samostojnosti, odgovornosti do sebe in drugih ipd. Za zaključek pa šc drobna misel. Tudi v letošnje leto je OS Martin Koželj iz Doba peljala svoje učenec v „šolo v naravi" v Puntiželo. Toda letos smo bili v Cvetnem naselju sami. Gotovo bi bilo prav, da ta oblika izobraževanja ne bi bila omejena samo na nekatere šole. Razlogi za „šolo v naravi" so gotovo dovolj tehtni, tako da bi morala vsaka šola razmišljati tudi o tej obliki vzgoje in izobraževanja. Marta Vojska /študent Filoz.fakul./ Kako izrabimo prosti čas v ČOS Izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale Po kosilu je naš prosti čas. Takrat delamo, kar hočemo. Večkrat se gremo kakšne igrice. Tako smo se igrali tudi nekoč po kosilu. Tovarišica jc poklicala vse fante, ki imajo ,,kitare". ..Kitare" so si namreč naredili med odmori. Iz kartona so izrezali kitare, nato si s copat vzeli gumice in jih nalepili na kitare. Fantje so prišli vsak s svojo kitaro in tovarišica je rekla, da morajo zaigrati in zapeti kakšno pesem. Zmenili so sc, katero pesem bodo zaigrali. Postavili so se v vrsto in zaigrali pesem „0, Lili". Pri tem smo se vsi nasmejali in ta prosti čas nam jc prijetno potekel. Andreja Kolar, 4. c OS Šlandrove brigade ŠSU - SAMOUPRAVLJANJE MOJ ODNOS DO ŽIVALI Zadnji čas, da se napotim v šoio, saj imam zjutraj sestanek SSU. To je samoupravna oblika organiziranosti vseh učencev, ki usklajujejo delo v razredu ali v drugih oblikah izvenrazrednih dejavnosti. Učenci preko ŠSU odločamo o stvareh, ki so v naši pristojnosti. Povsem napačno je mnenje, da je ŠSU krožek ali interesna dejavnost. V osnovni šoli, ki mora dajati učencem splošno znanje za življenje, je samoupravljanje in delo čedalje nujnejša sestavina vzgojno-izobraževalnega procesa. Ko smo se vsi delegati organizirali, smo pričeli z delom po posameznih komisijah; imamo namreč več komisij — 12 jih dela v okviru ŠSU. Jaz sem učenka 8.b razreda - članica komisije za Šolsko prehrano, le- ta pa je tesno povezana s komisijo za red in disciplino. V komisiji za šolsko prehrano imamo Polne roke dela. Že v začetku šolskega leta smo organizirali tekmovanje v disciplini in kulturnem uživanju hrane v jedilnici in po učilnicah, ker vsi učenci zaradi utesnjenosti v jedilnici ne morejo malicati. Po dva učenca, ki sta nalogo prevzela, sta ocenjevala prihod učencev v jedilnico in ravnanje v njej. Vse RS so tudi med seboj izvolile vodjo svojega omizja. Učenci se med seboj domenijo, kateri izmed njih bo ta in ta dan pospravil omizje. Omizje, ki je bilo najboljše, pohvalimo po zvočniku. SSU pa ima tudi svoj predal za pripombe, v katerega učenci oddajajo pismene pripombe, predloge ali pohvale. Tudi tu se nabere veliko mnenj za delo komisije pri šolski prehrani. Učenci velikokrat napišejo svoje predloge za izboljšanje malice ali kosila. Takrat se naša sedem-članska komisija sestane ter se Posvetuje s tovarišico, ki vodi šolsko Prehrano. Če so predlogi učencev sprejemljivi, jih upoštevamo. To bi bil le drobec dela komisije za šolsko prehrano, s katero smo vas želeli seznaniti. - Več prihodnjič! Tatjana Škrlj, 8.b O.Š. Šlandrove brigade Domžale Sem ljubitelj živali, zato imam tudi psa Beka. Jc velik, črn, dolgodlak in prijazen. Vsako jutro ga odvcžcm, nahranim ter sc z njim igram. S svojo veliko močjo me premaga tako, da me vrže na tla. Potem sc vlcžc k meni in čaka. da ga pobožam in pohvalim. Hitro sc pobercva s tal in že sc podiva okoli hiše-. Najraje pa se igra z žogo. Dokaz za to pa jc vrsta predrtih žog od njegovih velikih zob. Po tej kratki zabavi ga zopet privežem z verigo in zaprem v njegov prostor. Žalostno gleda za menoj, ko odhajam v šolo. Oba komaj čakava, da se zone J vidiva in poigrava. Za mene moj Bek ni samo igrača, ampak je tudi moja dolžnost, saj zanj Skrbim. Počistim njegov prostor, prinesem sveže vode, hrane in ga skrtačim. Zato je moj Bek vedno čist in svetleče dlake ter zadovoljnega izraza, kar pokaže z. mahanjem repa. Za zaključek pa bi iskal njegovo slabo lastnost - potepanje. Že trikrat je odšel brez mene in verige na svoje veselo raziskovanje Domžal in okolice. Z veliko sreče in potrpljenja pri iskanju imam svojega Beka spet doma. Upam, da mi prihodnje nc bo več U Sel. Miha Majhenič, 4. a OŠ Šlandrove brigade Do m fale MOJA POT V SOLO Vsak dan sc v šolo odpravim pravočasno, da ne zamudim pouka. Z domačega dvorišča zavijem na Kidričevo cesto. Pri VVZ se prepričam, če je cesta prosta. Cc jc, jo prečkam. Pot nadaljujem do Bistriške ceste, na kateri stoji naša šola. Moja pot v šolo je kratka, a kljub temu ni brez nevarnosti. Na poti v šolo moram biti zelo previdna. Tatjana Mušič, 4. c OŠ Šlandrove brigade MOJA POT V ŠOLO Doma sem v Partizanski ulici, na desni strani železniške proge Kamnik -Ljubljana. Do šole hodim približno 20 minut. Na poti v šolo moram biti zelo previden, ker prečkam železniško progo in center Domžal, kjer je promet zelo gost. Moja pot v šolo sc začne ob 7. uri zjutraj. Najprej grem po naši ulici, Prečkam Prešernovo cesto in zavijem v ulico Urha Stcnovca. Po njej pridem do železniške proge, kjer jo previdno Prečkam. Grem po poti mimo trgovine Mercator, prečkam Ljubljansko cesto, nato zavijem mimo Veleblagovnice Napredek na ulico Ljube Scrccrja. Pridem do Kidričeve ceste, po kateri grem do Bistriške ceste, ob kateri stoji naša šola. Vse ceste in ulice prečkam na prehodih za pešce in vedno pogledam na obe strani, da si zagotovim varno pot do sole. Jurij Stiftar, 4. c OŠ Šlandrove brigade 29. NOVEMBER 29. november jc Dan republike. Na ta dan smo vsi učenci praznovali praznik. V šoli smo priredili proslavo. Povabili smo starše, ki so zbrano poslušali in ploskali. Najprej jc zbor zapel državno liimno in nekaj drugih pesmi. Bilo je veliko lepili recitacij in učenci ritmičnega krožka so lepo zaplesali. Nato so bili cicibani sprejeti v Pionirsko organizacijo. Dobili so modre kapice, rdeče rute, izkaznico, značko in knjigo. Na koncu smo vsi skupaj zapeli Pionirsko himno. Pionirčki so bili povabljeni na majhno pojedino. Tako jc potekala naša proslava v Osnovni šoli Šlandrove brigade. Bilo je zelo lepo in prijetno. Mislim, da so vsi novi pionirji bili zelo ponosni, saj so postali Titovi pionirji, ki so imeli na glavi "TITOVKO" in rdečo rutico za vratom. Rajka Hauptman, 3. c OS Šlandrove brigade NAŠA PIONIRSKA KNJIŽNICA V pionirsko knjižnico si hodim sposojat knjige. V knjižnici je včasih nered in tovarišica knjižničarka nas mora miriti. V knjižnici je veliko lepih in smešnih knjig. Knjižnica je zelo urejena. Na vsaki polici je nalepka, kjer piše ime in priimek pisatelja, kije napisal določene knjige. Kadar grem v knjižnico, sem zelo vesela, ker si bom izbrala novo in lepo knjigo. Simona Mav, 4. c OŠ Šlandrove brigade KAKO SEM SPOZNALA PRIJATELJICO Nekega zimskega jutra, ko smo prišli pred stolpnico, sem spoznala svojo najljubšo prijateljico Vesno. Takrat še nisem vedela, kako ji ie ime. Začela se jc drsati po pravkar zapadlem snegu, jaz pa za njo. Potem mi jc mamica rekla: „Vesna, pojdi pogledat, kje jc Maja!" Takrat je slišala moje ime. Nato smo odšli domov, ko smo se naužili svežega zraka. Kmalu jc pozvonilo. Na vratih jc stala sosedova deklica. Vprašala je: ,,Ali gre lahko .. . Vesna malo k meni? " Ni bila trdno prepričana, ali mi naj reče Vesna ali nc? Mamica pa ji jc odgovorila: „Ko bo pojedla, pa bo prišla. ' Ko sem pojedla, sem pozvonila pri sosedovih. Vrata mi je odprla ona. Obe skupaj sva odšli v njihovo dnevno sobo. „Kaj bi se pa igrali? " sem vprašala. Odgovorila mije: „Ali bi poslušali plošče? " Pritrdila sem. Vključila jc gramofon. Kmalu za tem jc njena mamica rekla: „Vesna, pojdi pogledat, kje je Samo!" Samo je njen bratec. Ko sem slišala, da jc tudi njej ime Vesna, sem bila zelo ponosna, da sva si sosedi in obema je ime Vesna. Postali sva dobri prijateljici. Vesna Lipu S, 4. c OS Šlandrove brigade POSLUŠALI SMO KASETOFON Najtežje čakamo prosti čas med kosilom. Danes sc je tovarišica namenila, da nam prinese kaseto o divjem petelinu. Ta dan smo nestrpno čakali, kdaj bo prišel ta prosti čas... Ko jc tovarišica odprla vrata, smo se tiho zazrli vanjo. V njenih rokah se je pokazala kaseta in kasetofon. Želeli smo, da bi le poslušali kaseto. No, tudi smo dočakali, čeprav z veliko nestrpnostjo. Ko jc tovarišica prižgala kasetofon, smo pričeli poslušati čudovito zgodbo o divjem petelinu. Takšnih ur si želim še mnogo. Nataša Spcnde, 4. c OŠ Šlandrove brigade V mednarodnem letu otroka je ZPM Domžale organizirala srečanje mladih novinarjev, ki so sc ob pomoči Matjaža Brojana seznanili o nivmarskem delu in o pisanju sestavkov za časopisje. Srečanja so se udeležili mladi novinarji iz osnovnih šol Homec, Dob, Krtina. Mengeš. Josip Broz Tito in Šlandrove brigade. V nadaljevanju srečanja so se pogovarjali o vsakdanjem delu pionirjev. Iz razgovora smo izbrali naslednje utrinke: Ko sc žc v mraku vrnem iz šole domov, me čaka še delo v hiši in v hlevu, poleg tega pa še naloga. Večkrat se tudi zgodi, da je pomoči potreben moj mlajši bratec. Ko sc zvečer trudna vležem v posteljo, sem srečna, ker vem, da sem nekomu le potrebna in koristna. Mateja Simon OŠ M. Koželj Dob V šoli prebijemo več kot polovico dneva in imamo malo možnosti, da bi se videli s starši. Po navadi sc srečam z njimi šele zvečer. Rudi Kuntclj OŠ M. Blejea Mengeš I Ko pojem, se moram odpraviti v šolo, kamor se vozim z avtobusom. Pri šolskih urah je včasih bolj, včasih manj veselo. Ko sc vrnem domov, naredim najprej nalogo. Če očka popoldan nima službe, skupaj kaj postoriva po delavnici. Očka in mamica me navajata na to. da moram poleg zabave poznati tudi delo in dolžnosti. Peter Gabrovec OŠ Olge Avbelj Homec Doma sem s kmetov. Zato je moje vsakdanje delo povsem drugačno od drugih. Atu veliko pomagam. Ko seje pšenico, mu zatikam vejice, da ve, do kod je sej al. Sedaj ličkam koruzo. Zvečer pomagam atu tudi v hlevu. Marjan Tihelj OS Olge Avbelj Homec Cin-cin. Oh, ta ura. si rečem in šc napol v spanju odidem proti kuhinji, kjer pristavim na štedilnik mleko in prižgem radio. Po taktu popevke se začnem oblačiti. Med tem časom pa mleko neslišno kipi čez rob posode na štedilniku in kmalu hi lahko plavala v njem, če ne bi pravočasno pritekla v kuhinjo. Nataša Ručigaj OS M. Blejea Mengeš Na poti v šolo razmišljam o kontrolni nalogi, ki jo bomo pisali. Pred uro matematike me skrbi, če bom vprašan. Najbolj pa me skrbi takrat, ko je na urniku tehnični pouk, kajti tovariš ni vedno zadovoljen z našimi izdelki. Martin Hribar OŠ Josip Broz - Tito Jaz se zjutraj ponavadi sama zbudim. Zbuditi moram tudi sestrico, s katero hodiva skupaj v šolo. Včasih kaj zajtrku-jem. večkrat pa nič. Ker imava daleč do šole, morava s sestrico kar zgodaj od doma. Vojka Križman OŠ Krtina Po pouku kar ne moremo domov; pregovorimo tovarišico, da ostanemo kar do štirinajste ure. V tem času naredimo nalogo in sc učimo, imamo pa tudi različne krožke. Tako smo zadovoljni, da pravimo, da imamo celodnevno šolo. Saši Horvat OS Krtina Ob pol šestih „zasvira trobenta" v obliki maminega glasu: ..Otročički vstati bo treba!" Drug za drugim se skobacamo iz toplih postelj. Potem mami odide na delo. mi pa se vsak po svoje pripravljamo za odhod v šolo. Judita Jereb OŠ M. Koželj Dob Ko sem prišla domov, sv je zopet ponovilo isto kot dneve poprej. Domača naloga, malo zabave v krožkih, pa po nakupili v trgovino in gledanje televizije. T mka Pintu OŠ M. Koželj Dob Ker naredim vso nalogo, odidem s sestrico na dvorišče, kjer se igrava. Nato vadim še kitaro, odidem v glasbeno šolo ali v šolo, kjer obiskujem veliko krožkov: gimnastika, folklora, literarni krožek pa še tečaj nemškega jezika. Tina Trobec OS M. Blejea Mengeš Majhno društvo — ogromni uspehi Ob zaključku tekmovalne sezone v letu 1979 v avto-moto športu je Avto—moto društvo Lukovica pripravilo tiskovno konferenco, na kateri so prisotne seznanili s svojo celoletno dejavnostjo s posebnim poudarkom na športnem udejstvovanju, kjer so njihovi tekmovalci dosegli v pretekli sezoni izredne uspehe. Prisotne, med katerimi so bili najvidnejši predstavniki AMZ Jugoslavije in Slovenije, občinske skupščine, krajevne skupnosti Telesno kulturne skupnosti, Zveze organizacij za tehnično kulturo in novinarji raznih časopisov širom naše domovine, so obenem tudi informirali o izvirnih aktualnih akcijah, ki jih njihovo društvo namerava organizirati v bodoče. .__J AMD Lukovica je bilo ustanovljeno pred 32 leti. sprva kot avto moto sekcija AMD Kamnik, kmalu nato pa kot AMD Lukovica. Kasneje se je združilo z AMD Moravče, vendar le do približno pred 20 leti, ko jc nastalo samostojno društvo, kakršno zelo uspešno dela šc danes. V letošnjem letu so za več kot 200 odstotkov povečali članstvo, saj je v društvo včlanjenih blizu 600 članov, izmed katerih jih je veliko iz sosednjih KS in drugih občin, kajti vedeti jc potrebno, da ima sama KS Lukovica le blizu 650 prebivalcev. Če na kratko pregledamo zgodovino društva, lahko ugotovimo, da si je društvo vsa leta prizadevalo za vzgojo in usposabljanje šolske mladine, za svoje člane pa so prirejali ocenjevalne vožnje in piknike ter bili organizatorji vrste meddruštvenih hitrostnih moto dirk. Njihovi člani so sc ideleževali in sc še najrazličnejših avto rallvcv. od prvega rallya bratstva in enotnosti Sutjeska do rallvcv veteranov, kjer je velike uspehe dosegal njihov športni JAGL'AR SS. Sicer pa je potrebno poudariti, da sc s teh in podobnih tekmovanj njihovi člani vedno vračajo z osvojenimi prvimi mesti in pokali. Prvi v Sloveniji in Jugoslaviji so organizirali spretnostmi vožnjo z mopedi in zato dobili posebna priznanja tovarne rOMOS. Ob 20 letnici TOMOS A jim je bila zaupana organizacija spretnostne vožnje za celotno ljubljansko območje. Največje uspehe pa dosegajo v moto krosu, s katerim so pričeli v letu 1968, kasneje pa so organizirali tudi prvi moped kros v Jugoslaviji in Sloveniji. 1. študijski plenum turističnih funkcionarjev, ki so ga organizirali pred 19 leti skupaj z AMZ Slovenijo, je kasneje pre-rastel v turistično prireditev Rokovnjaški tabor, katerega je vrsto let spremljalo več tisoč gledalcev. So tudi tradicionalni sooriianizatorji turističnega r.illva. kjer navadno odnesejo tudi največ pokalov, veliko pa so že doslej naredili tudi pri vzgoji in izvedbi izpitov iz znanja prometnih predpisov za mope-diste in traktoriste. Vse več članov društva 1. Pridobivanje članstva: članstvo je od leta 1976. ko so imeli 145 članov, v letošnjem letu naraslo na 574 članov. 2. Športna tekmovanja: poudarki so na množičnosti, usposabljanju ( v društvu dela 12 izpraša-nih športnih funkcionarjev društvenega ranga, 5 republiških in 2 izprašana totalizatorja), društvo samo organizira tečaje in izpite iz športne funkcionarje. AMD Lukovica je tradicionalni organizator naslednjih tekmovanj: - rally LKL rally za turistično prvenstvo Štajerske ženski rallv sindikalni rallv DO občine Domžale več spretnostnih voženj z avtomobili, motornimi kolesi spretnostne vožnje pionirjev s kolesi. Zanimivo je dejstvo, da so vsi trije prvaki v motokrosu kategorije 250 cem Avbelj, Andrejka in Pančur še prvo leto vsak v svoji ligi osvojili prva mesta, kar je izreden uspeh, ki ga do danes ni zabeležilo nobeno AMD. Največji uspeh je v letošnjem letu dosegel tekmovalec Marjan Avbelj, kije ponovil lanski uspeh in osvojil prvo mesto v 1. ligi. Skupno je sodeloval v 7 dirkah za državno prvenstvo in povsod zmagal razen na prvi dirki, ki je bila zaradi slabih vremenskih pogojev prekinjena. V prihodnjem letu bo poskušal tretjič osvojiti 1. mesto v 1. ligi in tako osvojiti zlato čelado. Tudi na vrsti mednarodnih tekmovanj je skoraj vedno zasedel vidnejša mesta, njegov največji uspeh, pa je vsekakor ta, da mu je v Somokovu v Bolgariji uspelo osvojiti kot prvemu Jugoslovanu točko na svetovnem prvenstvu. Vladimir Andrejka je v letošnjem letu osvojil od možnih točk več kot 94. in jc v drugi ligi prav tako osvojil 1. mesto. V začetku decembra jc odšel k vojakom, zato v prihodnjem letu ne bo mogel tekmovati v 1. ligi. Lep uspeh jc dosegel tudi Stane Pančur, sicer iz Domžal, ki jc v letošnjem letu osvojil 1. mesto in s tem naslov republiškega prvaka v razredu 250 ccm. V tem razredu jc z manjšim uspehom tekmoval tudi Vinko Nakrst. Veliki so tudi uspehi najboljšega društvenega rally voznika, ki spada med najboljše voznike spretnostnih voženj v naši republiki in tudi v Jugoslaviji. Govorimo o Griši Kersniku, ki jc že dve leti prvak v generalnem plasmanu štajerskih rallyev, odlična mesta pa jc dosegel tudi na drugih podobnih prireditvah. Skupno jc bil v letošnjem letu 4. v naši republiki, poudariti pa jc potrebno, da na vseh tekmovanjih vozi z navadnim šolskim fičkom, I katerim vsak dan poučuje kandidate za šoferski izpit. Na teh rallyih sta sc odlikovala tudi Mirko Čokan in Janez (erar, omeniti pa jc potrebno tudi Marinko Čokan in Meto Kersnik, ki med dekleti nimata resne konkurence. Tudi ekipno ekipa AMD Lukovica zaseda vedno le vidnejša mesta. Motokros: V letu 1979 10 tekmovalcev, nekateri izmed njih imajo idealne možnosti za odlične uvrstitve v prihodnji tekmovalni sezoni. Tekmujejo tudi z motocikli in avtomobili. Prometna preventiva S to aktivnostjo jc AMD Lukovica začela leta 1947 in komisija, kije posebej formirana v okviru društva, to uspešno izvaja šc danes. Organizirajo teoretična predavanja o cestno prometnih predpisih za kandidate za voznike A in B kategorije ter traktoriste, kajti avto šolo so opustili v letu 1971. Za širše občinstvo so lani organizirali kvalitetno predavanje, kateremu je prisostvovala polna dvorana, sodelujejo pa tudi z OS Janko Kersnik, kjer so prav v letošnjem šolskem letu organizirali predavanje spremljano s filmi. Skupaj s KS in šolo, si prizadevajo, da bi sc postajališče za šolske otroke prestavilo z glavne ceste v središče Lukovice, sodelujejo pa tudi pri urejanju problematike cestne signalizacije, stez za kolesarje, pešče itd. Sekcija AMD Lukovica - Moto klub Ljubljana Na zadnjem občnem zboru jc bila ustanovljena sekcija, ki ima preko 50 članov lastnikov težkih motornih koles, ki so v tem času že sodelovali na vrsti mednarodnih srečanj in dosegli vidne uvrstitve, vsako leto organizirajo daljše izlete, v okviru razstave AVTO MOTO SPORT 79 pa v zadnjih dneh novembra na Gospodarskem razstavišču organizirajo samostojno razstavo s prikazom več kot 60 motornih koles. Film o društvu Društvo prav te dni zaključuje snemanje filma, v katerem bo prikazano njihovo delovanje. Ponosni so zlasti na dejstvo, da je njihovo društvo vse od leta 1947 ostalo povsem amatersko, saj nimajo niti enega profesionalnega delavca. Tako tekmovalci, kot vsi ostali funkcionarji pri društvu, delajo prostovoljno in z veseljem. Vzroke, da so sc prav na tem območju odločili za ta šport je treba iskati v tem, da tu ni nobenih športnih objektov, da so naravni tereni zelo po volji, uspehi pa so rezultat enotnega, prijateljskega dela, ki vsi skupaj želijo uresničiti isti cilj, pri tem pa jc zlasti zaslužno vodstvo, od katerega naj omenimo le nekatere člane: Silvo Andrejka, Komotar Ciril, Stane Jcmce, Čokan Mirko, Čokan Jože. Tomaž Andrejka, Kersnik Griša in še drugi. Njihov edini dohodek jc društvu pripadajoči del članarine ter skromna dotacija občinske ZOTK; vse to porabijo več ali manj za redno delovanje društva, za tekmovalce pa jc v majhni meri poskrbel FAM (Fabrika maziva Kruševac), ki je postal pokrovitelj AMD Lukovica in čigar finančna sredstva so na prireditvi ob koncu tiskovne konference razdelili vsem tekmovalcem. Avbelj, ki že ima status vrhunskega tekmovalca, jc dobival del sredstev iz tega naslova, Andrejka pa je ta status dobil šele v letošnjem letu t.j. za leto 1980. Zlasti dobro bi bilo, da sc uredi status tehničnih športov v okviru SIS za telesno kulturo in tako dobe dodatna finančna sredstva za tekmovalce, kajti vedeti jc potrebno, da je cena motorja okoli 10 milijonov, tekmovalec pa rabi 2 motorja; kje so šc potni stroški, stroški za trening in šc bi lahko naštevali. Zato je potrebno to vprašanje čimprejc rešiti. Ob uspešno zaključenem tekmovalnem letu so člani AMD pripravili spret-nostno vožnjo z motorji v Lukovici, pripravljajo pa šc (prvi v Jugoslaviji) rally z delovnim naslovom: KAKO LAHKO VARČUJKMO Z GORIVOM, katerega nameravajo izvesti šc letos, če nc pa v prihodnjem letu. V letu, v katerem še kako gledamo in spremljamo porabo goriva, bo to ena lepih akcij, katere cilj naj bi vozniki zasledovali vselej in povsod, nc le na rallyu. V.Vojska 45 LET SMUČARSKEGA KLUBA IHAN LEP USPEH SMUČARJEV V ITALIJI Ihanski smučarji so v letošnjem V letošnjem letu so razširili jubilejnem letu dodali k številnim svojo dejavnost tudi izven doma- svojim zmagoslavjem še enega: V čega kraja, saj so v Moravčah usta- Italiji so dosegli odlično drugo novili svojo sekcijo, od katere pri- mesto v ekipnem tekmovanju in to čakujejo tudi veliko mladih per- pred ekipami Kranjske gore, Olim- spektivnih tekmovalcev. Organi- pije in domačim klubom SK De- zatorji so prepričani, da bo v tem vin, katerega gostje so bili. Ihanski predelu, ki ima vse pogoje za raz- smučarji imajo z zamejskim klu- Voj zimskega športa, tudi ta šport bom že dolga leta medsebojna našel primerno mesto. Smučarski srečanju. To tekmovanje je bilo v klub se že vrsto let bori z dvojnimi lepem slovenskem kraju Valbruna težavami. Ena izmed njih je vsako- (Lepi vrh) v Kanalski dolini. Naj- letno pomanjkanje snega za orga- večje uspehe na tem tekmovanju nizacijo tekmovanj in za trening, so dosegli Brane Orešek, Gregorič druga težava pa je vadba v visoko- Peter, Roman Slovnik, Zvonka gorskih smučiščih, ki je precej Kokalj, Mateja Pogačnik in Klop- draga in povezana z velikimi mate- čič. Ti smučarji so tudi nosilci rialnimi stroški, devetih odličij, ki so jih dosegli na V letošnjem jubilejnem letu republiških in državnih prvenstvih bodo člani kluba ob 45-letnici pri- v teku v letu 1979. Nekateri med kazali na razstavi vsa odličja, ki so njimi so tudi stalni člani republiške jih v tej botati zgodovini dosegli na in državne reprezentance in so v tej belih poljanah. Razstava bo meseca sezoni nastopali tudi v Italiji. maja v Osnovni šoli in bo tudi Avstriji. Nemčiji in Švici. zahvala za aktivno delo več kot Smučarji in krajani Ihana pa 600 tekmovalcem, ki so delovali v niso ponosni samo na veliko število vrstah kluba in dosegali vidne odličij, temveč predvsem zaradi uspehe v smučarskih tekih in tega, ker v Ihanu raste mladi rod skokih. O razstavi in prikazu tega mladincev in pionirjev, ki so med življenja bomo še pisali, kandidati tudi za olimpiado v Sarajevu 1984. F.R. Mladi ihanski smučarji so tudi v letošnjem letu dosegli številne uspehe na mnogih tekmovanjih