Ipf Gorenjski časnik od leta 1947 L/L/ I k Prvi predhodnik tedn(k Gorenjec lfta igoo PETEK, 9. MARCA 2007 Leto LX, št 20. cena 1,21 EUR. 290 S!T, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak tZHAIA OB TORKIH IN 08 PETKIH nakiada: 22.000 izvodov Vt-U-ft.C;OKtNlSKH.lAS.Sl Pobuda Profesorji kranjske Fakultete za organizacijske vede dekana Roberta Leskovarja pozivajo k odstopu. BoJttak Bogatat FOV v senatu Univerze v glasovali tudi o nezaupnici ..............................................................................Mariboru) in dr. lože GriČar, sedanjemu dekanu Leskovar- Kranj - Že sredi januarja je dekanu Leskovarju poslali ju, na njegovem mestu pa bi dekan di. Robert Leskovar na pobudo za sklic izredne seje nekateri radi videli nekdanje- zahtevo zaposlenih pojasnje- senata kranjske fakultete, ga kolega dr. Mihna Pagona, val očitke o nepravilnostih v "Ker razprave na to temo še sedaj dekana Fakultete za zvezi 5 financiranjem več ni bilo, o tem ne želim govo- varnostne vede» medlem ko projektov. S projektoma Pia- riti. VeČ bom lahko povedal, naj bi se rektor dr. Ivan Roz- ton in ISOFOV naj bi vodstvo fakultete dobro zaslužilo, razen njili pa tudi pomoč- ko bomo problematiko širše man bolj nagibal k imenova- predeba tir ali, " pravi Gričar. nju nekoga, ki ne bo obreme- Po neuradnih, a zanesljivih njen z afero Floriančič in ne bo imel povezav s sedanjim dekanom. Robert Leskovar niča tajnice fakultete Patria- virih, gre razloge za vnovično ja lankovič. Leskovarju so nezadovoljstvo iskati v viso- očitali še drage stroške služ- kih honorarjih vodilnih de- nam je včeraj potrdi] prejem benih potovanj, kamor je po- lavcev fakultete za projekte, pobude, nj^ov edini komen- toval skupaj z že prej ome- ki bi jih morali opraviti ie za- tar pa je, da pregleduje doku- njeno Patridjo (ankovič. radi njihovih vodilnih funk- Ta teden so vidni profesor- cij. V pismu dekanu naj bi \\ in zaposleni Fakultete za podpisniki podali tudi zahte- organlzacijske vede Kranj vo. da vodstvo fakultete ne bi (FOV), med njimi dr. Miro- več sodelovalo pri takšnih ljub Kliajić (ludi predstavnik projektih. Na sestanku naj bi mentadjo: "V kratkem bom pobudo proučil, nato pa se bom odločil kako naprej." Dekana lahko na predlog senata fakultete imenuje ali razreši le rektor univerze. '/Ail WC številne afere v zadnjih letih Fakulteti za organizacijske vede ne morejo koristiti. Ali jih bo presekala novoustanovljena Univerza na Gorenjskem, katere glavni del bo prav FOV? Največji pokal blejskim odbojkarjem Po zmagi v velikem finalu nad dunajsko ekipo Aon hot Volleys so odbojkarji Autocommerca v sredo zvečer prvič osvojili naslov prvakov s red r^ j ee v ropske lige. Vilma Stanovnik nam je dalo še zadnje atome ....................................... moči 23 zmago, in pokal je Radovljica - "Vsaka zmaga je zasluženo naš," je po sredini sladka, prepričan pa sem, da finalni tekmi povedal kape-smo si ta pokal še kako zaslu- tan blejskih odbojkarjev Ma-žlli, saj smo odlično igrali tija Pleško, ko je iz rok Častnega predsednika OK Autocommerca Hermana Rigel-najboljši. Se enkrat več pa nika piejel največji pokal in nas je tudi na finalnem tur- se skupaj z igralci veselil nirju dvignilo občinstvo, ki prve evropske lovorike. vso sezono, ostaa smo neporaženi in dokazali, da smo nlbO 1 Podružnica Gorenjska in Kamnik, 1 KoroJka cesta 2, Kran I. T; (04) 287 4 60. F: ( 04) 287 41 61 1 r Blejski odbojkarji so najboljši v srednjeevropski ligi. SONCHElCcom GG www .go r E njs k) c las.s i 20 ! AKTUALNO Enim z zajemalko, drugim ostanki Občani iz krajev radovljiške občine na desnem bregu Save so se organizirali v civilno pobudo za enakovreden in uravnotežen razvoj Lipniške doline. 3 CORENjSKA Razpis je odločila vrvica Ministrstvo za okolje je med dvema prijavama za opravljanje dimnikarske službe v Zireh zavrglo loŠki Dlmko in izbralo koncesionarja z Brd. V Žireh so presenečeni. 6 RAZGLEDI Zmago delim s staršema Naš najboljši smukač Andrej Jerman se je zavihtel med e smukače sveta. Za na uspeh sta še posebej zaslužna starša Ana In lanko. 11 KMETIJSTVO Pričakujejo čez štiri tisoč vlog Na Gorenjskem naj bi v le tošnii subvencijski kampa nji oddalo vloge Čez štiri ti soČ kmetov. VREME Danes bo delno jasno s ^re-menljivo oblačnos^o. V soboto in nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnos^o. PiM bo sevemrzhodni veter. 1/io'C jutri: delno jasno irr M O \D CN en c- 4 V 2 POLITIK i dan ica. zav ri ®g-glas. si GORENJSKI GLAS petek, o. marca 2007 Kamnik Lojze Peterle prihaja v Kamnik Na povabifo občinskega odbora N.Si bo jutri Kamnik obiskal evropski poslanec, podpredsednik Evropske ljudske n prvi uradni kandidat za predsednika RS Lojze Peterle. V Kamnišk Bistrici se bo srečal s čebela stranke i, sprejef ga bo kamniški Župan Anton Tone Smolnikar, obiskal bo tudi dom starejših občanov, ob 19. uri bo v Galeriji Veronika 2 njim pogovor o aktualnih političnih temah. ), P. Kamnik UE Kamnik v samem vrhu Upravna enota Kamnik le vedno dela dobro in učinkovito, kar so opaziii tudi Številni občani. "Po rešenih primerih, rezultatih In oceni, ki so nam io v anketi pripisali naši upravnih enot v Sloveniji. oceni, ki so nam )0 uporabniki, sodimo v sam zadnjem letu smo spet zabeležili povečan obseg deia, rešit Še več nam le kljuD vsemu načeln uspelo primerov» E Kamnik Miha Novak in predsta pove rezultate ankete, ki so jo letos izvajali Že petič. Kakovost njihovih storitev in odnos do strank so občani Kamnika in Komende ocenili s 4,5 - najviše doslej- Med skoraj 14 tIsoČ zadevami je nerešenih ostalo le 82 primerov. ). P. Zapora ceste Obveščamo vas, da bo od ponedeHka, 12i marca 2007, dalje, zaradi izgradnje avtocestnega odseka Vrba-Peračica» popolna zapora dela Begunjske ceste v Lescah, pri podvozu pod glavno cesto G1-8. Obvoz bo urejen. Udeležence prometa prosimo, da se ravnajo po spremenjeni prometni signalizaciji. STRABAG arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme METKA PETERNEU izSp. Idnie. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Francka Ravnihar 2 Lipe je januarja letos praznovala 94. rojstni dan. Rojena je bila v Praprotnem v Selški dolini. Tam se je tudi poročila, ker pa je mož dobil zaposlitev v tovarn na Jesenicah, sta se preselila na Lipce. Ker ni bila zaposlena» je poleg svojih otrok varovala Še sosedove in tako je bilo pri njej do odhoda v io\o kar 13 otrok. Vdova je že i8 let, a ima veliko družino: tri hčerke in sina» osem vnukov, dvanajst Francka Ravnihar pravnukov in tri prapravnuke. Na Gorenjski glas je naročena že od začetka izhajanja. Vesela ga je vsakokrat, ko ji ga prinesejo. Prebere veliko, a le tisto, kar ji je všeč, najprej pa so na vrsti osmrtnice. Še posebej jo zanima vse, kar se novega dogaja v Selški dolini. Nato ga prebere le sin, ki živi v isti hiši. Francka Ravnihar je polna optlrriizma in pozitivnih pogledov na življenje, pa tudi dobrega 2drav|a. Z upokojenci rada hodi na enodnevne izlete. D. K. // // zakon Odbor svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju si že več let prizadeva, da bi bil sprejet zakon o varstvu oseb z duševnimi težavami. Po štirih letih, odkar je zakon vložen v postopek, se stvar nikamor ne premakne. Danica Zavrl Žlebir Ljubljana • V odboru svojcev, osnovanem na pobudo več nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za boljše življenje ljudi z duSevnimi težavami, so zaradi tega javnost opozorili na noB.t, da se pospeSi sprejem zakona. Slednjega naši drŽavi nalaga tudi Evropska | unija, zakon pa naj bi opre- J delil pravice ljudi s hudimi duševnimi motnjami, da bi jim s tem omogočil enakovreden položaj v družbi. Poleg tega je ustavno sodiš- predsta Z zakonom ne ure- mostojnega življenja. Za za- tega področja), zataknilo če zahtevalo popravek za- dili le pravic ljudi, ki so ne- kon si prizadevajo že poldru- se je tudi zaradi različnih po- kona o nepravdnem postopku, v členih» ki obra- proslovoljno sprejeti v psihi- go desetletje, zadnja štiri leta gledov stroke. O slednjili Ja- atriČne bolnišnice. paČ pa jevloženvpostopek,septem- nez Remškar ni želel govori- vna vaj o postopek hos p i ta li- tudi poskrbeli za njihovo bra lani se je o njem končala ti, Ljuba Kapus iz odbora i s težavami v du- strokovno in socialno obra- javna razprava. Kaj je sedaj z svojcev pa meni, da se psihi- vnavo, potem ko pridejo iz zakonskim predlogom, kam atrična stroka boji spre- zaci)e ševnem zdravju proti njihovi volji, kar bi moralo biti bolnišnice, je povedal Bog- je poniknil, so svojci želeli memb in tega. da H nevlad- dan Dobnik iz združenja zvedeti od Janeza Remškarja nc organizacije preveč pose-Ozara. Sedaj ie namreč glav- z ministrstva za zdravje. Ta gle v njihovo delo. A bojazen ure)eno ze sreai leia 2005. Zakonska praznina sedaj povzroča neljube, včasih no breme na svojcih, na je pritrdil, da je zakon potre- je odveč, želijo sodelovati, prav tragične situacije tem pa bi morala mobilna ben, saj je problematika du- meni Kapusova. Remškaj je ljudem in njihovim svoj- služba, spletena mreža raz- ževnih bolezni vse ležja, po- dejal, da bo zakon usklajen cera. V nevladnih organiza- nih oblik pomoči, ki bi lahko gosto so vzrok tudi samorao- in pra vno Izpopoin j en že pri- cijah Aton, Feniks, Vezi, Sent, Ozara in Humana preprečila marsikatero na- rom. Zakon ne leži v preda- hodnji mesec, prizadevali pa mestitev v psihiatrično bol- (delovanje slednjih pozna- nišnico, je povedal Edo Belak z numi a rao tudi na Gorenjskem) pa iz foruma svojcev združenja medresorska skupina, delo žehjo prispevati tudi k od- Sent. Od zakona pričakujejo, je zastalo, ker pri zakonu so- e da bo uredil institut zagovor- deluje toliko različnih sku- lu, pač pa se po Remškarje- si bodo, da bo sprejet konec vi h prav) j an ju ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem. ništva in koordinacijo pobol-nišnične obravnave ter sa- pin (med njimi tudi predstavniki nevladnih organiza- leta. Da je omenjeni zakon visoko na kupčku njenih prednostnih nalog, pa je svojcem zagotovila tudi nova varuhinja človekovih pravic Zdenka Čeba^ek Travnik. Nova ministra sta Jarc in Turk Poslanci državnega zbora so v torek zvečer imenovali nova ministra: Iztok Jarc je postal minister za kmetijstvo. Žiga Turk pa bo kot minister brez listnice vodil vladno službo za razvoj. Danica Zavkl Žlebir Ljubljana • Potem ko je januarja odstopila kmetijska ministrica Marija Lukačič, je premier Janez JanSa za novega ministra za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo predlagal Iztoka Jarca. V držav- nem zboru je kandidat ta leden dobil visoko podporo in bil s 56 poslanskimi glasovi (proti njemu so glasovali le poslanci opozicijske SD) izbran za novega kmetijskega ministra. Žiga Turk, minister brez li.stnice, ki kmetijstva in živilsko predelovalne industrije, v kmetij- pa kaže Izkoristiti tudi čas, ko bo Slovenija prvo polletje 2008 predsedovala Evropski uniji- Žiga Turk, doktor tehničnih znanosti in univerzitetni profesor, pa sodi med pionirje uvajanja m teme ta v vlade za razvoj prevzema leto dni po odstopu prvega ministra te np sliifhe Jožeta P. Damjana- Prve ministrove naloge bodo organiza-Premier Janez Janša z novima ministroma Žigom Turkom cijske. sicer pa se bo poleg refonniiih nalog ukvarjal z usklajevanjem nacionalnih vladno službo za razvoj, pa je {levo) in Iztokom jarcem / pow: rma oou dobil 49 poslanskih glasov, proti njegovemu iinenova- vladnem resorju, pripisujejo mi pa novi ministei napove- glasovalo 13 opozi- pa mu dobro poznavanje duje strokovno recenzijo lani sprejela vlada, zavzemal nju pa )e djskih poslane^. Kdo sta moža, ki sta sredi mandata okrepila Janševo vlado? Iztok Jarc» diplomant diplomat skupne evropske kmetijske politike in slovenskega kmetijstva, od leta 2004 pa je bil . Jztok Jarc je podedoval precej ple-velno niivo in star programa za razvoj podeže- pa se bo tudi za sooblikova- Ija, pripravo več zakonskih nje razvojnih programov na aktov, proučitev možnosti za ravni Evropsko unije. Opozi- izplačilo zaostalih subvencij cijski LDS in SD sta Žigu za preteklo obdobje in izved- Turku odrekli podporo, češ bo tekočih plačil za prihod- da se reforme, zaradi katerih mednarodnih odnosov, ima že veliko izkušenj s področia kmetijstva, med drugim je kot sc je slikovito izrazil go- nje leto, za kar je že sprejet je bila osnovana ta služba, bil leta 2001 imenovan za renjski poslanec LDS Borut proračunski okvir. Zanj je ne izvajajo, služba za razvoj državnega sekretarja v tem Sajovic- Med svojimi naloga- pomembna tudi krepitev pa nima prave vsebine. GORENJSKI GLAS petek, 9. marca 2007 KTUALNO i n/o®g-gIas. si 3 Na Suhi nočejo vasi Vaščani Suhe so na posvetu s predstavniki občine in družbe za državne ceste znova predstavili svoje zahteve v zvezi s traso poljanske obvoznice. Danica Zavrl Žlebir Sko^a Loka - Pobuda za torkov posvet je prišla z občine Skofìa Loka. K temu so jo izzvali krajani Suhe, ki so se združili v civilno iniciativo in tako zahtevali od občine, da pri načrtovani gradnji škofjeloške obvoznice upošteva tudi njihove zahteve. Župan Igor Draksler je na posvet povabil tudi predstavnike družbe za državne ceste, ki so bili krajanom na voljo za odgovore na njihova vprašanja, ob tej priložnosti pa so si lahko ogledali tudi dokumente, ki urejajo po mnenju skupine vašČanov sporno traso obvoznice. Je VaiČam Suhe so na občini znova povedali svoje o načrtovani loški obvoznici, ta res najbolj optimalna, saj bo vas Suho presekala vaščani so izrazili dvom Župan Igor Draksler je vi. Župan je po poldrugi uri na pol in zaradi poteka tes- glede poplavne varnosti, obnovil kronologijo načrtov, razprave, ki je minila umir-no mimo dveh kmetij ogro- potem ko bo cesta močno povezanih z loško obvozni- jeno in brez (pričakovane) žila njun obstoj. Španova posegla v prostor, spraše- co, ki sežejo v leto 1989. Na- hude krvi, obljubil, da bodo je celo zgledno urejen kul- vali o smiselnosti obstoja reje ne so bQe vse študije, po- na občini preučili predlog turni spomenik? )e krožiš- treh križišč na razmeroma vezane z vodotoki, kmetij- civilne iniciative, ki zahteva, če sredi vasi najboljša reši- kratki razdalji, izrazili bo- stvom, varstvom narave in da se rešitev s krožiščem tev, ali nemara ne bi obvoz- jazen, da bo Suha zaradi kulturne dediščine, javno so opusti in namesto tega ob- nice speljali na stebrih na- navezave na četrto razvoj- bile predstavljene študije va- voznico spelje po mostu. Da mesto po nasipu? Bo ob- no os (prek Poljanske doli- riant, ljudje so imeli mož- utegne biti taka rešitev de- voznica občutno povečala ne na Primorsko) postala nos t videti javno razgrnjene setkrat dražja od sedanje, pa promet skozi vas, je v imenu civilne iniciative vpraševal Franci Feltrin. Nekateri tovornjakov. Dolga vas z nepreglednimi kolonami osebnih vozil in načrte in tudi sedaj je moč dokumente v zvezi z obvoznico videti na občinski upra- je v razpravi mimogrede navrgel predstavnik družbe za državne ceste. Enim zajemalko, drugim ostanki Nezadovoljni občani iz krajev radovljiške občine na desnem bregu Save so se organizirali v civilno pobudo za enakovreden in uravnotežen razvoj Upniške doline. cvtto zaplott^ik Kropa - "Levi breg Save prihodnja leta zajemal Lz občinskega kotla z veliko zajemalko, desni breg bo še naprej hiral ob ostankih," je kulturnik Slavko Mežek iz Krope v imenu Civilne pobude za enakovreden in uravnotežen razvoj desn^a brega Save in Upniške doline zapisal v vabilo na prvo srečanje, ki bo v torek, 27. marca. ob sedmih V civilni imciativi ne iz- Slavko Mežek Matiia Žiberna odrezal večji kos proračunske pogsiče, če bi svetniki s tega območja ne glede na strankarsko pripadnost nastopali enotno. V Lipniški dolini bi ob načrtovanih velikih naložbah v Radovljici in v Lescah pričakovali več denarja zlasti za vlaganja v ceste, v koinunal-ne naprave, v Športno rekreacijske objekte ter za spodbujanje turizma. "Problem sta tudi državna cesta in Dom Matevža Langusa v Kamni Gorici," opozarja Slavko Mežek. ki težko razume, zakaj naj bi v Radovljici po veČ le ključujejo možnosti, da bo Qj^y^j ^a. gim zavrnila tudi dopohiila. tih vlaganj v Linhartovo dvo- nezadovoljstvo v Upniški ustaviti nazadovanje desnega ki bi bila v korist krajem na rano gradili novo gledališko dolini ponovno spodbudi- brega, nezadovoljstvo pa sta tem območju. "Skoraj štiri dvorano. Upniška dolina (in lo ideje o ustanovitvi last- povzročila predvsem predla- petine vsega denarja bo v na- vsi dnigi kraji brez javne kane občine ^^^ strategija prostorskega slednjih dveh letih namenje- nalizacije) so po mnenju ci- razvoja občine ter občinski nih Radovljici in Lescam, vilne iniciative zapostavljeni proračun za letošnje in pri- preostanek pa ostalemu ob- tudi pri plačevanju kanalšči- Domu krajanov v Kamni Go- hodnje leto. Že ob obravnavi močju. na katerem sicer živi ne. Vsi občani jo plačujejo rici. Vsa gospodinjstva bodo osnutka proračuna so neka- kar polovica vsega prebival- enako, pri tem pa enim plači- pred srečanjem prejela zlo- ten koalicijski in opozicijski stva občine," ugotavlja Matija lo zagotavlja redno odvajanje ženko, v kateri bodo rudi po- svetniki zahtevali več denarja Žibema s Cešnjice pri Kropi, odplak po kanalizaciji, dru- iasnili, zakaj so se nezado- za naložbe na desnem bre- svetnik liste Glas mladih Ra- gim pa le enkrat na tri leta }ni občani organizirali v gu, pri sprejemanju proraću- dovljica, ki je tudi prepričan, brezplačni odvoz gošče iz civilno pobudo in kakšni so na pa je koalicija med dru- da bi si desni breg lahko greznice. Banke kršile zakon Banke, ki so na isti dan in v enakem znesku uvedle provizijo za dvige na bankomatih drugih bank, so kršile zakonodajo o varstvu konkurence. CVYTO ZAPLOTNIK mu povezovanju med ....................................... mi. Uvedba enotne provizije Ljubljana - Državni urad za pa je bila po ugotovitvah varstvo konkurence je ugo- urada posledica usklajeva- tovil, da so Nova Ljubljan- nja bank in ne njihove sa- ska banka, Banka Celje, mostojne odločitve. Abanka Vipa in Nova KßM V Zvezi potrošnikov Slo- kršile zakon o preprečeva- venije pozdravljajo odločbo nju in omejevanju konlcu- urada. Od bank, ki so kršile renče, ker so usklajeno na zakonodajo o varstvu kon- isti dan (20. februarja lani) kurence, pričakujejo, da in v enakem znesku (80 to- bodo komitentom čimprej larjev) uvedle provizijo za povrnile povzročeno škodo, svoje komitente za dvig gotovine na bankomarih dni- o na pn tem pa akrivno vlogo Banke Slove- gih bank. Urad je postopek nije kot nadzornika trga. proti bankam začel po urad- Sprašujejo se tudi, zakaj je nidolžnosti, z odločbami, ki postopek trajal več kot leto jih je izdal 26. februarja le- dni in zakaj je urad ustavil tos, pa jim je prepovedal postopek zoper Banko Ko- vsakršno nadaljnje dogovar- per, kije tako kot ostale ban- janje ali medsebojno sode- ke uvedla provizijo v enaki lovanie pri določanju provi- višini in na isti dan. Od ura- zij za komitente. Konk\i-renčno pravo namreč dopušča družbam, da se prilagajajo ugotovljenemu ali pričakovanemu ravnanju svojih konkurentov, vendar da tudi pričakujejo, da se bo zdaj posvetil širši presoji konkurence na področju plačilnih storitev, kjer je v zadnjih letih prišlo do občutnih podražitev, napove- močno nasprotuje vsakršne- dujejo pa se še nove. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski piijnteli RADIO SORA Radio Sota d.0.0., Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka, (el.t 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mall: info^radio-sora. si Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE )o2« Koinjek, Cveto Zapictnik * UREDNIŠTVO NOVINARjI-UREDNIKI: Boltjan Bogata), Alenka Brun, Igor Kavä£, Jože KoSnjek, Suzana P. Kovadič, ma Urša Petemel, Mateja Rant Sto^n Saje, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi; stalni soddavci: Ma|a 6««>ocel|. Matjaž Orioni. Milena Mikiavč< Miha Naglič^ jasna Paladin^ Marjeta Smolnikar^ Simon Šublc Igor Žerjav OBLIKOVNA ZASNOVA jern^ Stntar, Thcik^ TEHNiCNfUREDNtK Grega Flajni FOTOGRAFIJA Tina Odd, Corazd Kavčić, Corazd àntk LEKTORiO^ Marjeta Vozlič VODjAOCU^SNCGA TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI CI>S je r<|ìsrródrka bldgovr^à m ^tor^tyerrd znamka pod (t 977^36'^ pf^ U^odu RS 2a i/^tel^ktualno faitoirr^« Usiariùvftetj in ì^dajdletj: Coren|sk^ d o.o., Kr^ni / Direktorica Marida VoKjak / Nastov: 400Q Krarij j 04/201 4100, fn: 04/201 4t yj, e-mail: mah ogUs^ in osmrtnice, tel.r 04/201 4: 47 (sprejem na dvMmuskem 24 ui dn^no); uradne d^ovni d>n «d 7 do ut« / Coren|$kr gfas jt poUe^nik« ì^baja Qh torkih fn peiLih^ y nakiadi ^s.OPO icvodov f Acdne priloge. Moia Gorenjska^ Lftop^s Corenj^ka (enVrai latno) in likalnih putlog f Tisk SET, d.d., Lpubli*na f Natoćnina. tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda; 1,21 EUR /290 SIT. lei na naročnina: EU A / SIT; Cene v SiT io preračunane po larneniave 1 EUR je $40 SIT, Red ni pla£nikMma;^20% popu^n, p^lleMi 20% popusta, ^Hf)* 2S% popuiia: V c^ne ft yra£onan DO v po stopnji s naroCfisna ^e uooiteva od tekoče itev^lke (asopi&a do p^ek^rca, kt vetja od zaC^tLa naslednjega obračunskega obdobia / Of lasne storitven po cemku; ogldsno trtenie^ tel.^ 04/ 201 4) 4 GORENJSKA 'slas.si CORENISKI GLAS petek, o. marca 2007 Bled Začela se je nova golfska sezona Po kratki zimi se je včeraj na Bìtóa začela nova golfska sezona, ki je lani trajala vse do 10. decembra. Kraljevo igrišče z osemnajstimi ji je že nared za igro, Jezersko igrišče z devetimi igralnimi polji bo predvidoma odprto konec marca. Znova so odprli tudi Kraljevo klubsko hišo, medtem ko bodo jezersko hi$o odprli hkrati z Jezerskim Igriščem. Lani novembra so na blejskem igrišču začeli obnavljati in širiti vadiŠČe. Groba gradbena dela so bila zaključena že pred koncem leta, prihodnji teden pa bodo za« čeli s sejanjem trave in dokončno ureditvijo. VadIšče bo tako nared za vadbo v roku enega meseca, celotna vrednost investicije bo po ocenah znašala 160 tisoč evrov. Letos, ko blejsko Kraljevo igrišče praznuje 70-letnlco obstoja, bodo jubilej igrišča v družbi Golf in kamp Bled obeležili s številnimi prireditvami in odmevnimi turnirji z mednarodno udeležbo. Vrhunec dogajanja pa bo v Času med 29. julijem in 5. avgustom, ko bo potekal tradicionalni teden goifa. V. S. Bled Bled in Benbrook nista več pobratena "Kot župan Benbrooka imam zelo neprijetno in nesrečno nalogo, da vas obvestim o sklepu, ki ga je sprejel mestni svet Benbrooka, da prekine sporazum o pobratenju med mestoma Benbrook in Bled. Ta v naši skupnosti ni dobil podpore in ni bil finančno rentabilen. Naša odločitev pa ne pomeni, da imamo o Bledu negativno mnenje. Iskreno vam zagotavljam, da je bil naš odnos z Bledom resnična čast In da smo pri tem pridobil) dragocene izkušnje," je del pisma, ki ga je Še prejšnjemu blejskemu županu jožu Antoniču poslal župan mesta Benbrook jerry ß. Dittrich in dodal, da je prepričan, da se bodo prijateljstva med občani Še naprej ohranila in nadaljevala. S tem pismom je novi župan Bleda janež Pajfar na zadnji seji blejskega občinskega sveta seznanil svetnike, za Gorenjski glas pa je dodal: "Mislim, da bodo s prekinitvijo tega sporazuma o prijateljskih mestih oni več zgubili kol mi, ki smo vsako leto gostilf ameriške otroke in mlade, ki so bili nad Bledom navdušeni." V. S. jesenice Le osem dni smuke na Španovem vrhu Za smučišče Španov vrh nad jesenìcami je bila letošnja sezona ena najslabših doslej. Obratovali so*namreč samo osem dni. "Katastrofa! " je sezono komentiral direktor Zavoda za šport Jesenice Zoran Kramar. Glede na lani imajo kar 90 odstotkov izpada prihodka. Lani so od prodanih smučarskih vozovnic zabeležili dobrih 14 milijonov tolarjev prihodkov, letos pa zgolj 5.400 evrov (1,3 milijona tolarjev). Ker niso mogli zagotoviti vsaj trideset smučarskih dni, bodo kupcem sezonskih vozovnic tudi morali vrniti sorazmerni del stroškov. U. P. okna (1*1 vrara SIMER Ö.O.O. IpavČeva 22, Celje P£ Ljubljana, Brnčičeva 7 PE Koper, Ferrarska 17 Zastopnik Jesenice GSM 041 756 750 Zastopnik Škof j a Loka GSM 041 768 225 www.simer.si 080 10 27) Obiščite nas na sejmu DOM.Ljubljana • GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, hala A2 • 6.3. - 11.3.2007 2007 VAM NUDIMO DO \2% SEJEMSKEGA POPUSTA! niHJ"!!!!!!® vriodna vraia Zimski vrtovi Notranja vrata Fasadni sistemi PVC. ALU-PVCokna r. Protivlomna vrata i Notranja senčila ALU okna, vrata Br Isolei i Z una ma senčila Multivizija O Antonu Janši V kulturni dvorani na Breznici so minulo soboto premierno predstavili multimedijsko predstavitev o našem najuglednejšem čebelarju Antonu janši. Ana Hartman Žirovnica • Polurna multimedijska predstavitev o Antonu Janši, 1q je bila v soboto premierno priicazana v rojstnem kraju prvega Čebelarskega u6telja na Breznici, je plod dveletnega dela Franca Šivica, podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije. "Veliko pozornost smo namenili možem iz čebelarske preteklosti, ki so odločilno vplivali na prepoznavnost našega Čebelarstva v svetu. Kot dolgoletni Čebelar in ljubitelj fotografije sem začutil da lahko povežem obe dejavnosti in z računalnikom ustvarim sodobne multime- Boštjan NoČ, Franc Sivk In župan Žirovnice Leopold Pogačar / pwo Kaia p^jči» dijske pripovedi/' pravi Ši- vic, ki je do zdaj pripravil tudi predstavitvi Petra Pavla Glavarja in Antona Znideiši-ča. Zdaj je luč sveta ugledala tudi predstavitev o Janši: o vega rojstva pripravil Stane Mihelič, po podatke pa se je Šivic odpravil tudi na Dunaj, kjer je Janša deloval marsikateri Šolo, si je premislD. Bil je iz- kril vse to," je dejal in dodal, vrsten opazovalec in je znal da se včasih premalo zaveda- akumulirati znanje, " je de- mo, kako velik mož je bil jal Da je bil Janša izjemen Janša in da ga v Avstriji zna- človek, meni mdi Boštjan jo bolj ceniti • nenazadnje se J'» N-«.«-» v« • • • v --/--- ------- I -------------------------------- ---• ------- -------- ----I- — - —— —— ^ - njem doslej pri nas še ni bil del njegovega življenja zavil Noč, predsednik Čebelarske- avstrijski čebelarji že zani- posnet noben film. Kol pravi Šivic, naloga ni bila preprosta, saj je o Janši ohranjene- [»lasnjuje in dodaja, da je bil Janša preprost Človek. "Najprej je na ga malo gradiva. Najbolj mu Dunaj želel iti, da bi se izučil ga društva Anton Janša Breznica. "Za njegovi deli o Čebelarstvu pravimo, da sta čebelarska katekizma. Stro- majo za prevod multivizije. Sicer pa bodo predstavitev o Janši prikazali na nekaterih čebelarskih posvetih, luč sve- je bila v pomoč razprava, ki za slikarja. A ker je v časopi- ka še danes ne more verjeti, ta pa naj bi ugledala tudi na jo je ob 200-letnici Čebelarje- 5u videl oglas za čebelarsko da je v tistem času lahko od- DVD-ju. Bohinjska turistična taksa na sodišču Petra Lomrč odvetniške pisarne Čeferin dohodka občine, prepričan ....................................... oddalo 53 lastnikov poätni- Bohinjska Bistrica • Na peti ških hišic in stanovanj v bo- redni seji občinskega sveta hinjsld občini in jo je občina Občine Bohinj so svetniki prejela ao. februarja. Tedaj sprejeli proračun občine Bo- " Zavezana zagotovo kc na Urha, ki je nadomestil svetnika Janeza Rozmana; S ta tutamo-pravna komisija zadeve, Id se iz te takse finan- pa ima novo predsednico, cirajo, kot so na primer teka- svetnico Mileno Cesar, in je začel teči 30-dncvni rok, v ške proge, skibus, kartica članico, svetnico Matildo hinj za leto 2007, v katerem katerem mora občina Ustav- Gost B je predvidenih 7.148.307 ev- nemu sodišču podati svoj Povedal podobno AtH. ki je bila namesto Lucije Grm, Id je odstopila, ime* rov vseh prihodkov in odgovor na pobudo. V raz- vezal z županom Kranjske novana tudi za predstavnico 8-017.394 vseh odhodkov. pravi je svetnik Janez Roz- Gore Jure Žerjavom in da je občine v svetu šole. Imeno- Največji deiež, več kot pol- man dejal, da želi "pritožni-ovico prihodkov predstavlja- kom, ki so visoko nad na&im io davčni prihodki. Največji Življenjskim povprečjem, bo še poskušal stopi primorskimi župani vali so Še Občinsko volilno komisijo, ki io sestavljajo tudi uvedli plačilo te takse. predsednica Marija Žvab. del odhodkov pa investicije sporočiti, da se niti ne posku- Odgovor na pobudo bo ob- podpredsednica Mojca Mia (39,44 odstotka) in tekoči od- šajo vživeti v kraj, kamor ho- ftbravn ava I kar. Člani Aleš Ogrin, Alenka hodki (34.10 odstotka). Poleg dijo, glede na to, da ne more- redni seji, ki bo morala biti Jensterle in Valentin šten» občinskega pa so sprejeli tudi proračune krajevnih skupnos ti. Razpravljali so o pobudi za oceno ustavnosti turistične takse v Občini Bohinj, jo za slovenske lepote na leto pred 20. marcem, ki je zadnji plačati niti 20 tisočakov, kar dan za oddajo je ena kava na teden". Bohinjski župan Franc Kramar pa je )ddajo odgo sodišče. dler ter njihovi namestniki Doris Žvan, Andraž Čoralič in Marko Oblak. Svetnik Du- Za nadomestnega Člana šan Čop pa je na seji daipis- povedal.da bi ukinitev pavšal- Komisije za mandatna vpra- no izjavo, da zaradi osebnih ne turistične takse pomenila šanja, volitve in imenovanja razlogov izstopa iz sveta šole je Ustavnemu sodišču prek 17 milijonov tolarjev izpada so potrdili podžupana Anto- kot predstavnik občine. Občinam več besede Petra Lotrjč Franc Kramar in občine vsaj v tolikšni meri. kot so posredna soseščina narodne-Kranjska Gora )ure Žerjav, Id vključene nevladne organiza- ga parka. Zaradi kopice ome- Bled - Zupani občin Zgornje sta kot predstavnika lokalnih cije. "Slednje namreč zago- 4 « , ki pomagajo ohranjati Gorenjske - občine Bled, Bo- skupnosti člana strokovne ko- vaijajo rešitve, katerih uvdja- naravo, je izrednega pomena hinj, Gorje, Jesenice, Kranj- misije za pripravo zakona o vitev bi pomenila močno raz- opredelitev vlc^ prebivalcev ska Gora, Radovljica in Žirov- TNP. Sklenili so. da je zakon vojno omejitev za lokalno v parku, pravijo. In opozarja- nica - so na rednem usklaje-valnem sestanku obravnavali za prebivalce, Id živijo na ob- prebivalstvo," so zapisali v iz- jo, da "če bo zakon omejeval z močju parka, življenjskega javi za javnost. Zavedajo se ustavo opredeljeno pravico potek priprave zakona o Tri- pomena. Da bi se njihovi in-glavskem narodnem parku. teresi uskladili 2 interesi var- pomena ohranitve izjemnih naravnih in kulturnih vred- do razvoja prebivalcev parka, mora tudi predvideti, kako Poročilo o pripravi zakona sta stva narave, morajo biti v pro- not in hkrati tudi razvojnih mu bo povrnil z omejitvami podala župana oWine Bohinj ces priprave zakona vključeni možnosti, Id jih prinaša ne- povzročeno škodo." 4 G0REN)SK1 GLAS petek, 9. marca 2007 GORENJSKA 5 Krožišče tudi pri Naklem Na cesti Naklo-Kranj gradijo krožišče na Pivki z izvozi proti obrtno-poslovni coni in osnovni šoli. Sto)an Sa)E javne razsvetljave in oprem- ...................................... Ijanje s prometno signali- Naklo • Občina Naklo si je že zadjo. Obenem bodo uprav- ljava drugih napeljav obnovili in dogradili električne in već let prizadevala za ureditev križišča na regionalni cesti Naldo-Kranj med naseljema Pivka in Polica. Z Direkcijo RS za ceste je dosegla dogovor o izgradnji krožiSČa s štirimi kraki, skupno na- največji problem gost pro- ložbo pa bodo uresničili le- met na regionalni cesti. Zato los.KotjepwvedallvanFiciz želijo izvajalci del pridobiti občinske uprave, bo Cestno soglasje investitorja za po- podje^e Kranj do konca ju- polno zaporo prometa. Ob- telefonske kable, omrežje kabelske televizije in plinovod. Med gradnjo krožišča je nija 2007 opravilo veČ kot 612.000 evrov vredna dela. Občina bo namenila okrog voz bi bil možen po novi industrijski cesti mimo tovarne Exoterm. Ce to ne bo mo- 42.000 evrov za odkupe goče, bodo nujne vsaj po- Krožišče bo zgrajeno do konca junija manjših delov zemliišč in lovične zapore ob prekopava- okrog 167.000 evrov za iz- nju glavne ceste in gradnji gradnjo vodovoda in kanali- samega krožišča. Krožišče s lo vožnjo proti Osnovni šoli Naklo in obrtno-posi ovni potoku Dupelišiica proti Exotermu ukinjena. Krožiš- zacije. Investitorji iz države premerom 36 metrov bo coni. Preko slednjega uvoza Če bo omogočilo tudi umiri- bodo poskrbeli tudi za regu- imelo štiri uvoze oziroma iz- bo potekal tudi promet iz za- lev prometa na regionalni ladio potoka Dupeljšdca, iz- voze. Poleg glavnih smeri za selka pod Polico, saj bo seda- cesti med naseljema Pivka gradnjo pločnikov, ureditev Naklo in Kranj bo omogoča- nja makadamska cesta ob in Polica. Projekt razvoj Tržiča bodo osnova za pripravo občinskih proračunov in kandidatur občine na državnih ter evropskih razpisih. Približno polovica zapo- Stojan Saje ne strokovne sile. Zamisel bo namenila pozornost so- slenih iz tržiške občine se ..............................................................................občinskega vodstva ie po- cialnemu kapitalu, zlasti vsak dan vozi na delo dru- Tržič • Med slovenskimi ob- drobneje predstavil podžu- kulturi, športu in drugim gam. Nekateri so že izrazili čin am i spada Tržič po razvi- pan Jure MegliČ. Ljudi z dejavnostim v vsakdanjem interes, da bi pomagali pri tosti v drugo polovico. Tega znanjem, izkušnjami in življenju. Oblikovali bodo razvoju občine s svojim dejstva se zaveda tudi novo svežimi idejami namerava- tudi dve podporni skupini. znanjem. Župan Sajovic za- vodstvo občine, zato želi jo povezati v tri osnovne Prva bo namenjena marke- gotavlja, da bodo razvojne razmere izboljšati. Kot je na novinarski konferenci prej šn i i teden menil župan Borul Sajovic. bodo morali pri tem pomagati politikom tudi strokovniaki, Zato nameravajo ustanoviti skupine za razvoj, v kateri bi združili doma neizkoriSče- skupine. Prva se bo ukvarja- tlngu; pripravljala bo aktiv- la z gospodarskim kapita- nosti za promocijo Tržiča, skupine odprte za pobude vseh- Prvi sestanek strokov, lom. prednost pa bodo dali iskanje investitorjev in pri- ujakov bodo sklicali marca, podjetništvu in turizmu. vabljanje turistov, Druga bo Za koordinacijo med skupi-Druga skupina bo spremlja- spodbujala uvajanje sodo- nami bo skrbel podžupan la naravni kapital in se zav- bnih komunikacij v vsak MegliČ, občina pa bo imela dom. S skupnim delom vlogo povezovalca idej in strokovnjakov želijo priti do servisa za uresničevanje za-izvedbenih projektov, ki misli v praksi. zemaia za razvo) prostora» komunalne infrastrukture in podeželja. Tretja skupina Gregorjeve prireditve Stoian Saj£, Simon Šubic Trnove 11. marca ob 18. uri odprli razstavo gregorčkov. Kranj • Na večer pred 12. V Kiopi pripravlja domače marcem so že v davnini iz- Turistično društvo "Spušča-ražall veselje nad bližajočo nje barčic". Zbor bo 11. marca ob 17.30 na trgu pred Jur-manovo hišo. Od tam bo se pomladjo s spuščanjem osvetljenih barčic po vodi. Ta običaj se je ohranil v več sprevod krenil do bajerja, krajih. V Tržiču bodo v ne- kjer bodo pol ure zatem "vr- deljo, il. marca 2007, ob 9. gli luč v vodo". V Kamoi uri delavci Tržiškega muze- Gorici se bo začela priredi- ja pripravili ustvarjalno delavnico v Kurnikovi hiši, Ob 16. uri bodo na stoj n id pred hišo prodajali spomin- tev v organizaciji KS in Kiil- turnega društva že ob 17. uri. Nagradili bodo vse izdelovalce barčic. hiške z lučka- ke in košare z lučko, ki so mi pa bodo osvetlile graben jih izdelali učenci OŠ Pod- v starem delu vasi. Na Piati Ijubelj. Ob 17.30 bo pred OS pripravlja vaška skupnost Tržič tradidonalna priredi- Četrto prireditev, ki bo n. tev "Vuč v vodo", ki jo pri- marca zvečer. Nastopili pravlja TD Tržič- Nastopili bodo učenci OS Lom. oce- bodo otrod, plesni skupini Korak in Danice ter folklor- njevaki pa bodo razglasili na skupina Strmol. Gospo-"Gregorčka 2007" in naj- dinje bodo pogostile obisko- lepše hišice v treh kategorijah, V Zgornjih Dupljah valce, ki bodo lahko prispe vali za obnovo cerkve Sv bodo na turistični kmetiji Magdalene. Tržič Dražja pomoč na domu Socialno varstveno storitev pomoč na domu v občini Tržič izvaja od leta 1.999 Oorrt Petra Uzarja. Zadnjo spremembo cen te storitve je občinski svet potrdil decembra 2005. Ker so se stroški odtlej povečali, predlagajo ceno 14,42 evra na uro db delavnikih in 20,19 ^^ nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, je občinskim svetnikom pojasnila direktorica doma Zvonka Hočevar Šajatovič. Pristajajo tudi na ceno 12,17 evra po predlogu občinske uprave, vendar bodo moral» kriti razliko iz notranjih rezerv. Glede na to je Pavel Rupar predlagal, da se cena povila na 13,17 evra. Občina bo plačala nekaj veČ kot pol storitve, uporabnik pa bo za uro storitve med tednom odštel 6,08 evra. To spremembo, ki velja od 1. marca 2007, so svetniki sprejeli. S. S. Radovlj fCA Prvič tudi nagrdda za predsednike KS Predsedniki dvanajstih krajevnih skupnosti radovljiške občine bodo na podlagi spremenjenega pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev letos prvič prejeli letno finančno nagrado za opravljanje funkcije. Nagrada bo predstavljala nekaj veČ kot štiri odstotke proračunskih sredstev za pokrivanje stroškov sej občinskega sveta in odborov, letos to pomeni 7.600 evrov oz. nekaj več kot milijona tolarjev. Tri petine zneska bodo enakovredno razdelili med vse predsednike, dve petini pa na podlagi odloka o kriterijih za financiranje krajevnih skupnosti. Občina jim bo nagrado izplačala v enkratnem znesku do 10. decembra. C. Z. KRATKE NOVICE Radovljica SDS prekinila pogajanta o sodelovanju Osem političnih strank in list, ki skupno zasedajo v radovlji-Ikem občinskem svetu Štirinajst od skupno Šestindvajset mest, je z županom Jankom S. StuŠkom v začetku leta podpisalo koalicijsko pogodbo o sodelovanju v občinskem svetu pri izvajanju občinskih programov v mandatu 2006 -2010. SDS, ki ima v občinskem svetu Šest mest oz. toliko kot LDS, v koalicijo ni vstopila» pripravljena pa je bila na pro- gramsko sodelovanje pri uresničevanju razvojnih projektov občini. Pogajanja med SDS ter županom in koalicijo so potekala kar nekaj časa, v torek pa so iz SDS sporočili, da so prekinili pogajanja za podpis dogovora. Kot je v izjavo za javnost zapisal Zvone Prezelj, predsednik občinskega odbora SDS. so se za to odločili po dolgotrajnih pogovorih, predvsem po zadnjem usklajevalnem sestanku, na katerem se niso sporazumeli o prerazporeditvi denarja v občinskem proračunu, ter po zavrnitvi vseh njihovih amandmajev na izredni seji občinskega sveta. C. Z. Tržič Imenovali odbore Na seji občinskega sveta v Tržiču so sprejeli sklep o prenehanju mandata enega od svetnikov iz LDS- Ker seje Drago Zadnikar zaposlil v občinski upravi, mu je prenehal mandat . V občinskem svetu ga je zamenjal Janez jazbec iz Križev. Bolj zapleteno j,e bilo imenovanje članov odborov. Pavel Rupar iz SDS je menil, da je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja upoštevala premalo njihovih predlo- gov. Napovedal je umik vseh strankinih kandidatov, če bo predlog komisije sprejet. Občinski svet je vseeno z večino glasov potrdil sestavo treh odborov, V odboru za gospodarstvo so Franci Praprotnik, Janez Mrak, Janez Ančimer, Vinko Perne in Sebastjan CubiČ. V odboru za negospodarstvo so Marija Lavtar, Andreja Potočnik, Jasmin Kukavica, Vida Raztresen in Zdenka Maglica. Uredniški odbor glasila Trži-čan so dopolnili Zvonka Pretnar (odgovorna urednica), Vito Primožič (pomočnik urednice) in Marija Slapar (Članica). Odbor za prostorsko planiranje in varstvo okolja bodo znova oblikovali in ga imenovali prihodnjič. S. S. Gorenjska 96 MHz RAD O Z A R A D O V E D N BeeSmart hands on chow interaktivna. p£fts0nali2iranain vseprisotna televizija V zadnjih dveh letih proces {Ikanja tehnologij in smoSnosi dostopa do TV storitev preko različnih termlnalsklh naprav ter uporaba storitev drugih leKnologij preko TV medija pridobiva na svojemu pomena Danes uporabniki Icljjo storitve kadarkoli In kjerkoli^ televizijo na različnih terminalnih na hkrati pa dostop do neifpičoih tv Storit«v preko TV sprejemnika* iptv v svojf osnovf pomen prenos televizijskih vsebin ter Spremljajočih podatkov pr«ko IP tehnologije. ?n tem je inieraktivnosc-akilvna vključitev uporabnika v sistem - osnova^ na kateri sloni koncept IPTV, personalizacija storitev pa eden od ključnih ciljev^ kamor se bo razvijala televizija prihodnosti* Podjetie Smart Com je vstopilo na področje IPTV leta 200A in v tem 23SÜ kot sistemski integrator svoje rešitve nadgradilo z lastno večstoritveno platformo SeeSrnart ki predstavlja osrednjo točko ekosistema* Gre za bogata grafično dovrien^ nastavljiv m odziven uporabniški vmesnik končnega uporabnika, k omogoča upravljanje z namenskim ad minist racij s kim modulom, nadzor nad operativnimi parametri sistema^ zapise o napakah, vzpostavljanje uporabnikov in opreme, vnos in objavo video ali avdio vsebin ter upravljanje pravic uporabnikov. BeeSmart omogoči uporabniku prehod iz pasivnega subjekta, ki izbira tz kolaia ponujenih, vsebin, k aktivni udeležbi pri kreiranju, pakiranju^ sprejemanju In manipuliranju z vsebinami. Z omogočanjem podpore hotelskim obratovalnim procesom s storitvamf, ki jih hotelski gost narodi prek TV Sprejemnika iz sobe. je dseSmart lahko tudi povsem prilagojena hotelska TV aplikacija. Ponudniku zagotavlja vzdrževanje koraka s časom na zahtevnem In živahnem področiu vzpostavljanja i; omogoča pa tudi visoko stopnjo in brandmga nke.Trend rarvoja v smen pospesenega razvoja stontev po meri uporabnikaJn s tem povečevanja udobja. Po napovedih naj b! bilo 2009 leto razcveta, saj bo število narccrrikov na IPTV doseglo S3 milijonov, ponudniki storitev po svetu pa bodo v letu 2009 vložlU 26 miiijard dolarjev v gradnjo Infrastrukturen www.smart-com.si 6 GORENJSKA G0REN(SK1 GÌAS petek, 9. marca 2007 KRATKE NOVICE Komenda Bo v Komendi Plečnikov trg KomendČanl so letos že pripravili odmevno proslavo v čast Jožetu Plečniku, ki je s svojimi deli zaznarroval tudi središče Komende, predvsem današnji cerkveni trg, kjer je ustva« ril spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni, vrhnji del svetilnika v spomin na evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani, nosilni steber urejenega prostora za umrle komendske duhovnike, nagrobnika družin Dimic in Štebe na komend-skem pokopališču In tabernakelj v kapeli Matere božje v Župnijski cerkvi. A njegovo delo bi nekateri radi tudi trajno obeležili. 'Velika dela bodo ostala, spomin pri ljudeh pa bo zbledel, zato menim, da je letošnje léto najbolj primerno, da cerkveni trg preimenujemo v Plečnikov trg," je predlagal svetnik Liste neodvisnih občanov janež Kimovec. J. P. Povečan promet zaradi centra Občani Komende in okoliških krajev so zaskrbljeni, da bo načrtovani regijski center za mehansko in biološko obdelavo odpadkov (MBO) v suhadoiski jami povzročil tudi bistveno povečanje tovornega prometa. Zato je občina na predlog svetnika janeža Dolinarja - skupaj z izdelovalcem okoljskega poročila pripravila podatke o prometu. Danes se po cesti Vodice-Moste vozi 4300 vozil dnevno, od tega 600 tovornih vozil, po cesti Moste-Mengeš pa 9100 vozil dnevno, od tega >500 tovornih. "Povečanje prometa na relaciji MengeŠ-Moste bo predvidoma znašalo 1,9 odstotka, Ob tem je treba poudariti, da bo do povečanja tovornega prometa prišlo, saj se bodo smeti do centra v vsakem primeru vozile tudi skozi našo občino, " je v odgovor zapisal Marjan Potočnik z Občine Komenda. J. P. Na podfagi 31. in 34. cena Zakona o urejanju prostora (Uradnr list RS, št. 110/02, 8/03)ler46. členaStatL/taObčineŽiroN^ica(Uradni list RS, št. 23/99, 71/01 In 109/01, Uradni vestnik Gorenjske, št. 34/04, 17/05 in Uradni iist RS, št. 39/06) Izdaiam r^aslednii SKLEP Javna razgrnitev SprememD in dopoJnitev prostorsko uredrtvenih pogojev za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica po skrajšanem postopku bo v prostorih Občine Žirovnica, Breznica 3, na Breznici« od ponedeljka, 12. marca 2007, do 27. marca 2007, vsak delavnik od 9.00 do 12,00 ure, ob sredah pa tudi od 15.00 do 17.00 ure. Javna obravnava k Spremembam )n dopolnitvam prostorsko ureditvenih pogo^ 2d podeželje v Obćinf Jesenice za Občino Žrovnica bo Dotekala v Čopovi hiši v Žirovnici v ćetrtek. 22. marca 2007, z začetkom ob 18.00 url. Stevi I ka : 350(K)001 /07 Datum: 07.03.2007 i. tf^^-^cé l_eopoid Pogaćar ŽUPAN Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žiro,ffiica 14,4274 ŽrtMiica podaljšuje naslednji JAVNI NATEČAJ ZA GORENJSKO KOSILO Na natečaju lahke sodelujejo vsi pred ogi. ki vsebujejo le gorenjske jedi, torej jedi, ki izvirajo z Gorenj^ega ali pa so jih pripravljal na Gorenjskem ze pred 1. svetovno vojno. Jedrso lahko, glede na sedanji ćas, ustrezno spremenjene oziroma nadgraiene In to le z domačimr sestavinami, na pnmer sestavirwnl. ki jih v preteklosti niso tako množično uporatsljali. Pii sestavljanju tega kosila ne gre e za ponovitve zgodovinskih spominov, torej le za gastronomsko dediščlr>o, ampak je lahko ta dediéòirìa le izhodišče za odkrK/anje novih resrtev, torej gorenjskih kosil, ki so inovativna, vendar temeljI- jc na bogati dediščini. Podlaga za phpravo menijev kosil je knjiga "Na Gorenjskem n je fletno m okusno" avtorja Janeza Bogataja m Lee Kuzn Strategija razvoja gastronomije Stovenije, ki je dosegljr/a na in-temetnl strani http://wvvw.slCNenia.info/?ppo_biJSiriess_events=44 . Kosilo mora Diti sestavljeno vsaj iz juhe, glavne jedf in siadice. Predloge za natečaj la^iko oddate v prostonh Zavoda za turizem n kulturo Žirovnica, Žirovnica U, 4274 Žirovnica, do ponedeljka, 26. marca 2007. do 12. ure. Za podrobnejše ir>formacije se obrnite na: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14,4274 Tel.: 04/580 15 03 GSM 040/201 929 e-Došta: ztk@lelemach.net ica vrvica Okoljsko ministrstvo izmed dveh prijav za dimnikarsko službo v Žireh zavrglo loški Dimke in izbralo koncesionarja z več kot uro oddaljenih Brd, Boštjan Bogataj Na okoljskem ministrstvu votiti se moram s prejšnjim vodov in zračnikov zaradi odgovarjajo, da prijava Dim- dimnikarjem, že prihodnji varstva okolja in učinkovite Žiri • V Žireh se Čudijo odJoč- ka ni izpolnjevaJa zahteve iz bi vlade, ki je koncesijo za dimnikarsko službo podelila razpisne dokumentacije, bolj natančno (navedek): koncesionarju z 80 kilome- " Dimkojc predložil prijavo, ki trov oddaljenih Brd In ne ni bila zvezana". Prijavo so teden pa začnem z delom v rabe energije, varstva člove-občini Žiri, " pravi Pavlič in kovega zdravja in varstva na bojazni, da bo morda pred požarom opravlja v ob- predrag, odgovarja, da je cens že laiii določila država. činah Skofja Loka, Železniki. Medvode in Jezersko (v škofjeloškemu Dimku. Raz- kot nepopolno zavrgli, do- Dela se bo najprej lotil sam, zadnjem času brez koncesi-log je banalen, prijava škofje- polnitev le-te pa ni dopust- kasneje morda zaposlil so- je tudi na poziv v občini Go- loškega pod j etja ni biia po ve- na. Če povzamemo, na- delavca. Strokovnjaki pravi- zana z vrvico! " Ali je to res knadno fascikla lii dopustno jo, da bo imel novi dimnikar renja vas - Poljane), pravi, da odločitev vlade ni nomialna: "Še nikoh nisem slišal za tako pomembno? Ne bi re- povezati z vrvico! Samo Pav- veliko dela, saj je prejšnji de-kel, če bi bil razlog njihova lič, novi dimnikarski konce- loval le na poziv, preventive lakšno izločitev i é nestrokovnost, takšen razlog sionar za območje Žirov, se- pa ni izvajal. prijave. Vem, da je bilo v preteklosti pa se nam zdi milo rečeno veda ni kriv za svojo popol- čuden," pravi Andrej Poljan- šek, direktor žirovske občin- no prijavo in izbiro vlade oziroma ministrstva za oko- Aiojz Bauman, direktor več hujših kršitev razpisa, škofjeloškega Dimka, ki ob- vendar so pristojni podelili vezno državno gospodarsko koncesijo." Bauman se ske uprave, Id dodaja, da iz- Ije in prostor. "Na občini se javno službo izvajanja meri- kljub možnosti tožbe na branega koncesionarju ne bom oglasil v teh dneh, tako tev, pregledovanja in čišče- pozna p da me bodo spoznali. Pogo- nja kurilnih naprav, diannih Upravno sodišče za to ne bo odločil Poljanci Čakajo na dvorano Krajani Poljan, predvsem pa 331 učencev in 65 zaposlenih v Osnovni šoli Poljane, z velikimi pričakovanji čakajo na odprtje športne dvorane. Boštjan Bogataj gradbenih del in zunanjo potrebe bi lahko uredili Poljane • Po prvomih načr- ureditev do konca maja." manjšo dvorano, vendar jo Po umiku delavcev ve- gradimo tudi za zunanje tudi s pomanjkanjem parkirnih mest. To veljavnih standardih bi za Šolo zado- tih naj bi bila gradnja za- lenjskega Vegrada bo na vr- uporabnike, za kraj," pravi ščalo 24 parkirnih mest ključena do i. aprila, nato sti oprema dvorane. V teh v. d. ravnateljice. vendar je to v sedanjih ča- so rok prestavili za mesec dneh v šoli preverjajo popis Denar za dokončanje del sih premalo. Šola ima da- dni, na četrtkovem sestan- potrebne opreme, ki jo je in opremo je v občinskem nes zgolj 13, potrebujemo ku županove komisije pa so pripravil projektant, v krat- ugotovili, da bo zamuda še . "Razloge gre iskati v smereh, najbolj pri organizaciji dela, saj vreme in sredstva niso problem," je pojasnila Ivanka Oblak, vršilka dolžnosti ravnatelji- metno igrišče in jo je mo- kem pa se bo začel tudi po» sto pek dobave. Tako občina kot šola napenjata vse sile, da bi dvorano lahko odprli septembra letos. Športna dvorana \e velika kot roko» proračunu zagotovljen, pa vsaj 40 parkirnih mest" skupno pa je investicija vredna približno 2,4 mili- je dejala Ivanka Oblak. V šoh so pnpravilj načrt, s katerim bi v brežini ob vrt- jona evrov. Trenutno v šoli telesno vzgojo izvajajo na cu hitro in finančno ugod- prostem, ob slabem vreme- no pridobili :i parkirnih nu pa kar na stopniščih, v hodnikih ali učilnicah. mest. Tako bi ugodili stan» dardom, kmalu pa bo treba ce OŠ Poljane, in dodala: goče razdeliti na tri vadbe- Tudi zato so se učenci letos urediti nova parkirišča. V Dela sedaj potekajo inten- ne prostore (eden je na bal- večkrat učili plesnih veš- namen bo občina odku- zivno, tako da lahko realno konu), urejeno bo tudi zu- Čin. Ob gradnji dvorane se pila zemljišče pričakujemo zaključek nanje igrišče. "Za šolske morajo v šoli spopadati šole. bližini g s L KKAtU KOMPAS. BIG BANG» L&KA. KOM^IlS« poicrvftinè fegMciJsALPETOUfU JiSeNICL KOMPAS. BJOBAM&OOMSAU: KÖMPAS. TIKTOURS, UUtüANA: t?BOir4n»B)GBANG,Pnil0l imiti. AmtViM POSIMI KOMPAS (rrQSkvimKJuPralAkAViuUMfruMrCsnttr^^ Utln^vir MMlmirk«!» Slov«ruluJe btagajni HALATTVOLI/OphkA SEVER ItJlnlci Kornt^ Inurn^tna prod«]à:VVWW.EVEI«11M Jb WVVW*VSTOPNICE*COM VIPVSTOPNlCSd blizu in daleč kar niso mc^ zapusti* ti razgrete dvorane, kjer so se domači državni in pokalni prvaki - po polfinalni zmagi s 3:0 nad ekipo Kometa Kapos-var ■ več kot dve uri za prestiž borili 2 ekipo Aon hot Volley» sa z Dunaja» ki je v pol£iialu s 3:0 ugnala moštvo Hypa Tirola. Nazadnje so odbojkarji avstrijske ekipe po petih nizih pri rezuJtatu s 3:2 (-26, V zanimivi In do konca neodločeni tekmi so odbojkarji Autocommerca ugnali durtajski , -21,19,13) vendarle mora- Aon hot Volleys. / f«^ ooki li seči v roke kapetanu Matiji PleSku in drugim odbojkar- ligi za fante veliko olajšanje, dalce, so to čudoviti občutki, Modeni," je po zmagi na tur-jem Autocommerca. Ti so še enkrat več dokazali, da niso saj smo dosegli še enega od Čeprav vem, da niso prikazali nirju povedal predsednik OK ciljev te sezone. Naš trud in najboliše igre in da znajo Autocommerca Rasto Oder- le odlični Športniki, ampak trud fantov se je s tem popla- ^tje zaigrati še precej bolje. lap. Blejski odbojkarji bodo pravi borci in da so na krilih čal, Še bolj vesel sem, ker To boljšo igro pa lahko prika- polfinalno tekmo pokala Top domačih navijačev v radovlji- smo slavili pred polno dvora- žejo že na novi veliki preiz- Teams v Modeni igrali jutri, Ški dvorani resnično nepre- "o, pred televizijskimi kame- kušnji, na finalnem turnirju v soboto, ob 15. uri z ekipo magljivi, "Prepričan sem, da rami. Tako zame kot igralce pokala Top Team, ki bo že to RabotniČkega Fernsped iz je zniaga v srednjeevropski ^ verjamem, da tudi za gle» soboto in nedeljo v italijanski Skopja. Marcelo Saretto: "Kljub temu da smo v dveh večerih odigrali dve kvalitetni tekmi, se ne počutim utrujenega, sem pa srečen. Dva dni bo časa za počitek in upam^ da nam bo konec tedna tudi v Modeni Šlo dobro, čeprav vem, da bo Se teže, kot je bilo tukaj na domaČem turnirju." Andre) Plajs: "Danes se res veselimo, mislimo pa že na finalni tur-nIrTop Teams, ki bo naslednja dva dni zagotovo Še na-pornejŠI od domaČega, saj sta ruska in italijanska ekipa širšem svetovnem vrhu. nekaj slabši so ie Makedon Ci, vendar bo tudi z njim treba igrati na vso moč." Matija Pleš ko: "Tudi Če bi danes Izgubili, si ne bi očitali, saj nismo res igrali po najboljših močeh, imeli pa smo tudi čudovite navijače. Kljub dolgi tekmi pa nisem utrujen in se že veselim poti v Italijo. Tako jaz kot soigralci verjamemo, da smo tudi v pokalu Top Teams sposobni uvrstitve v finale." Sebastljan Škorc: Za nas je pokal res lepa po- II potnica pred potjo in novimi tekmami v Italiji. Obljub-)am, da bomo Igrali po svojih najboljših močeh in Če bo Še malo sreče, bomo domov prišli Se s kakšno medaljo. Tudi Če smo utrujeni, bomo na to v naslednjih dneh pozabili." Acroni še za elitno četverico Po zmagi v Gradcu so Jeseničarii spet v boju za prva žtiri mesta v ligi EBEL, zato danes doma pričakujejo glasno podporo navijačev. Vilma Stanovnik so spet na 4. mestu lestvice lige čer v domači dvorani morala ..............................................................................EBEL, vendar le za toöco pred priznati mlada ekipa Acroni Jesenice • Minuli torek zve- rivali za polfinale, ekipo Vienna Jesenic, ki je pod vodstvom čer so hokejisti Acionija fese- Capitals. Tako jih danes Čaka trenerja Romana Prislova v nie nastopili kar na dveh prizo- nova pomembria tekma, ko se boju za veliki finale državne- riščih. Prva ekipa» pod vod- bodo pred domačimi gledalci gaprvenstvaizgubilas3:5(i:i, stvom trenerja Matjaža Kopi- ob 19.15 pomerili z ddpo Li- 1:0, 2:3). JeserUčani so že vče- tafia, je v 53. krogu avstrijske westiz linza. Do konca redne- raj zvečer v domači dvorani lige EBEL igrala v gosteh in ga dela prvenstva v avstrijski gostili vodilno moštvo ZM prema^la Graz 99crs z rezul- ligi bodo nato v nedeljo v go- Olimpije (tekma se do za- tatom 2:1 (1:1, 0:1, 0:0) ter si steh igrali z vodilnim Salzbur- ključka naše redakcije še ni tako s porazom konkurenta z gom, v torek pa še doma z Du- končala), že jutri, v soboto ob EHinaja (KAC jih je ugnai kar s najčani. 18. uri, pa bo ekipa Acroiiija 6:3} zopet povečala možnost za Premoč ekipe Banque Rao- za nove točke v državnem pr- nastop v polfinala Jeseničani yale Slavije pa je v torek zve- venstvu gostila moštvo Alfe. NOGOMET Šenčur Za začetek gorenjski derbi Ta konec tedna se začenja spomladanski del nogomet- ne sezone tudi za drugoliga-Še, že takoj v uvodnem 15. crogu bo na sporedu tudi gorenjski derbt. V Šenčurju se bosta namreč v nedeljo ob 15, uri pomerili domače moštvo Tinex Šenčurja in Triglava Gorenjske. Zanimiv obračun bo tokrat gotovo znova v Domžalah, kjer vodilno moštvo Domžal v nedeljo pričakuje ekipo Maribora. Tekma se bo začela ob iS. uri. V. S. VABILA, PRIREDnVE Košarkarski spored - V ligi UPC Telemach bo konec tedna na sporedu 20. krog. Ekipa Loka kave TCG bo jutri ob 20. uri gostila Elektro Esotech, Triglav, ki je med tednom že vnaprej odigral tekmo 22, kroga in s Heliosom izgubil 77:98, pa bo doma ob 20.15 gostil ekipo Kraškega Zidarja. Ekipa IHeliosa je tekmo z Zagorjem že odigrala in v gosteh zmagala 78:66. Pomembno srečanje v 2. kolu dodatnih kvalifikacij za 1. B ligo jutri čaka tudi ekipo košarkarjev Šenčurja, tekmo z Rogaško pa bodo odigrali v športni dvorani v Šenčurju, začela pa se bo ob 19. uri. V1. SKLza ženske bo ekipa Hita Kranjske Gore jutri ob 19. uri gostila AJM. Ekipa Domžal odhaja k Merkurju Celje. V boju za mesta od 7. do 12. bo ekipa Odeje jutrj ob 17.30 gostila košarkance Črnomlja. V. S. Rokometr»! spored - V 1. A ligi za ženske je ekipa Škofje Loke KSI prosta, v 1. 6 ligi za moške pa ekipa terma že danes gostuje pri ekipi N.C. Intra go leasing. V 1. B ligi za ženske bo ekipa Save Kranj v nedeljo gostovala pri Braniku, Nakelčanke pa so že odigrate tekmo z ekipo VItaskIna. V 2. ligi za moške v boju za i. do S. mesto ekipa Alplesa Železnikov Jutri ob 19. uri gosti Šmartno 99, ekipa Kranja pa gostuje pri A. Praznik Vati-lantu. Za mesta od 9 do 15 bo ekipa Radovljice že danes ob 20. uri gostila Acront Radgono, jutrj ob 19. uri pa bosta tekmi Duplje Tržič : Drava Ptuj ter Cerklje : Pomurje. V. S. Končnica lige broomball - Danes zvečer bo na drsališču pri Penzionu Mlino na Bledu sklepno dejanje letošnje lige broomball (hokel na ledu brez drsalk) za pokal Štarkl. Začetek bo ob 19. url, razglasitev rezultatov pa predvidoma ob 21. uri. V. S. Odbojkarski spored - V ženski prvoligaški konkurenci (kjer pa ni več gorenjskih ekip) se začenja končnica. Moški nadaljujejo s končnico naslednji konec tedna, v 2. DOL pa se bosta v telovadnici OŠ Šk. Loka mesto ob 19.30 pomerila Termo Lubntk in Telemach Žirovnica. Dve uri in pol pred njimi se bosta v ist dvoran? pomerili ženski vrsti ŽOK Partizan Šk. Loka in ŽOK Kočevje. V y DOL Igra doma le Kamnik ti, ki se bo v starem ZD v Kamniku ob .00 pomen z MOK KoČevje. B. M. Smučali in deskarji na Voglu - Z današnjimi kvalifikacijskimi vožnjami se bo ob 11. uri na Voglu začelo 2. mednarodno tekmovanje v prostem (freeride) smučanju in deskanju. Zvečer ob 21. uri bo v diskoteki Amor Nuevo predstavitev finalistov, jutri ob 11. uri pa bodo na Voglu še finalne vožnje. V. S. Vikend kickboxa - Vodja kranjskogorske kickbox sekcije Denis PorČiČ, ob pomoči Združenja klckboxerjev Gorenjske, organizira 7- pokal Gorenjske v kìckboxu, ki bo jutri in v nedeljo v Športni dvorani Vitranc. Jutri si boste od 9. do 16. ure lahko ogledali kvalifikacijske boje med mlajšimi in starejšimi člani ter v otroški In ženski kategoriji. V nedeljo pa bodo od 17. ure dalje potekali finalni boji. Med premori si boste lahko ogledali demonstrativne nastope borilnih veščin, trebušne plesalke, brejkarje, plesalce, glasbenike, obvladovanje samurajskega meča ... Vstop je prost. P. P. Večer s športniki - V nedeljo, 11. marca, ob 19. url bo v Pirčevi dvorani na Taboru Večer z mladimi športniki, ki ga pripravlja Kulturno društvo Tabor Podbrezje. V pogovoru bodo sodelovali karatelstka Iva Peternel, metalec kopja Nejc Jeglič, smučar Grega Sparovec, hokejist jurij Coličič In njegovi mlajši nasledniki Žiga J^lič, Boštjan Coličič in Žiga Novak, košarkar )an MarkiČter športna plesalca Karmen In Jure Markič. Obiskovalci bodo lahko spoznali njihove tekmovalne dosežke ob ogledu slikovnega in filmskega gradiva, prisluhnili njihovim komentarjem in jih tudi kaj vprašali. S. S. Letni zbor nogometašev Britoia • NK Brìtof danes teden, 16. marca, pripravlja redni letni občni zbor. V prostorih Doma gasilcev v Britofu se bo začel ob 18. uri. V. S. hit universe of fun Družba Hit vabi k sod«lovftAju itudente, delo krupjeja za ameriško ruleto ali za poker (Texas Holdem in Omaha) v igral nisko-zabaviščnem centru Korona v Kranjski Gori Pogoj je V. stopnja izobrazbe katerekoli imefi status studenta in pogovorno znanje nernSksQd oz. itđ I ij^nske^a Jezika* Od kandidatov pričakujemo veselje a d«lo z ljudmi, komunikativnost inosebao urejenost Kandidati bodo v mesecu marcu pred zadetkom izobraževarrja opravili test psihomotoričnih «pofobnMtl In prei:kus zrvanja nemškega ter itdlijonskeg^ Jezika, ijobraievanje se bo začelo v apriiu* Pisne pnJaveziJvSjenjepisom^ zaključrrlm spričevaiom Šolsko leto 2006/2007^ potrdilom o državljanstvu^ da reiste v kazenskem postopku. poiljite do 16* S« 2007 na naslov: HH^ 6. d^ Nova GoHcA^ R^noj kadrov Oeipinova 5000 Nova Gorica ftl o VpiSU v I m trstom trt 8 Kbonik si^non .sui? ic@g'gia s.s i GORENJSKI GLAS petek» 9, marca 2007 Kran) Iščejo kolesarja Krani prometni policisti ISčejo kolesarja, kt je bil ude e- žen v prometni nesreči v ponedeljek, 5. marca. V nesreči sta bila udeležena peika, ki je ob sebi potiskala kolo, in neznani kolesar, ki se je Iz ČirČ peljal proti Savsk cesti oziroma objektu. Imenovanem Metropool, in v bližini trčil v pe§ko. Po trčenju sta oba udeleženca padla po tleh, nakar je neznani kolesar pomagal peški vstati in jo vpraSal, ali je vse v redu. Ko je pritrdila, se je koiesar odpeljal proti Savski cesti. Peška je po nesreč? odšla domov, od tf^m pa so ]o starši zaradi poškodbe glave odpeljali po zdravniško pomoč. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče polictsti prosijo kolesarja, naj se oglasi na Policijski postaji Kranj oziroma, da morebitni očividci, ki bi karkoli vedeli o prometni nesreči, pokličejo na Številko 113 oziroma na Policijsko postajo Kranj, na Številko 04/233 64 00. M. G. jESENfCE Tovornjak se je prevrn v sredo popoldne se je na gradbišču na Spodnjem Plavžu zgodila nesreča pri delu, v kateri je bil hudo poškodovan voznik tovornjaka. 2i-letni Jeseničan je s tovornega vozila na separaciji stresel pesek, pri Čemer se je tovornjak zaradi neutrjene podlage dvignil in prevrnil. Voznik, ki je bil v tem času v kabini vozila, se je pri tem huje telesno poškodoval, po nesreči pa je sam odšel v jeseniško bolnišnico, kjer so mu oskrbeli poškodbe. M. G. bled VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED obja^ia prosto debvno mesto DIREKTORJA HOTELA ASTORIA (m/2) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: • višja ali visoka stroKcMia izObrazt>a s področja gostnstva ali turizma aJi univerätetria Izobrazba ekonomska ali družboslovne smeri -najman; 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v hoteiirstAj - ai<^o znanje najmanj enega tujega jezika Zaposlitev je za nedoločen čas, s potnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje/ poàlilte v osmih dneh po obtavi razpisa na nasicv Vilja strd«3vna šota za gostinstvo In turizem Ble<3. Preéemova 32, 42$0 Bled, s pripisom "za ^azpìs^ Kandidati bodo o httm obveščeni v zakonitem roku. o BOLTEZ BFGoodrioh a o o / / ^ > t < U PreizkusHe vožnji, už VSTOP Zo hrano in pii PROST! M % CESTNO POOJETJE KftUU Id AvtohiMVrto^ oooo 4- TiSTNA V02ILÀ m A ^ www. bo I v pogrešanim ni sledi V torek zvečer je neznano kam odšel 76-tetni Rudolf Jurčič s Križne Gore, ki ga kljub obsežni iskalni akciji še niso našli. Letos že druga akcija iskanja na Škofjeloškem. Matiaž Gregorič Ško^a Loka • V torek nekaj po 18. uri je neznano kam odžei 76-letni Vinko Jurčič, doma na Križni Gori. KmaJu so ga začeli isloti domaä in prebi-va]d Križne Gore, ob 20.25 P^ so obvestilo o pogrešanem posredovali tudi operativno komunikacijskemu centru v Kranju. Obsežna akdja iskanja je stekla že zvečer, vendar pogrešanega vse do pol treh zjutraj niso našli, zaradi teme bilo Iskanje prekinjeno, Ru- dolf Jurdč, ki je demenma Pogrešani Rudolf Jurčič V Iskalno akcijo se je pod vodstvom Zvonka Korenjaka oseba, je od doina odSel že (desno) vključilo ve^ gorskih reševalcev z lavinskimi psi. veČkratasejedoslejvednovr- tomobilom in je iskanje na nil,alipasogapravoČasnona- območju Križne gore za- vendar Jurčiča niso našli, V je povedal, da so se reševalci šli domači. "Veliko je hodil, man. " je utrujen od nočnega akcijo se je vključilo več kot v sredo razdelili v dve skupi- ijTielje tudidobrokondidjo.v iskanja v sredo zjutraj dodal sto ljudi, med iskanjem pa ni, v tako imenovane "streli- zadnjem Času pa je krog svo- sin pogretega A^nko Jurčič. je oviralo slabo vreme z dežjem in meglo. Do poznih popoldanskih ur za pogreša» ce", prva je iskala pogrešanega v smeri proti Čepuljam, druga proti Škofji Lold, kjer Pogrešam Rudolf lurčid ie visok okoli i7S centimetrov, H . xr > j 1 • 1 __ • ^ ' ' mm niso našu sledov, poleg je pobočje strmo m nevarno, suhe postave in sivih las, zelo težko govori. Oblečen je gozdnih poti in grap pa so na Sicer pa je to že druga letoš- bil v srajco in čm pulover, rjave hlače, obut v črne čevlje, območju iskanja pregledali nja iskalna akcija pogrešanih Policisti prosijo vse, ki bi opazili moškega, ki ustreza tudi vse objekte. V iskalni ak- oseb na škofjeloškem ob- opisu, naj to sporočijo na številko 113. ciji so pregledali tudi območ- močju. V prvih januarskih je po grebenu do Vrha Sò-tesk, cesto Križna Gora- )ih sprehodov nekoliko zožil," dneh so zaman iskali ^6-let-nega Mariana Kristana, ki se Policisti, reševalci GRS Cavrn z okolico, območje je iz Dolenje Žetine skupaj s je povedala Jožica Bemik, hči Škofia Loka, gasilci, vodniki z proti Soteski, lovsko pot oko- pogrcšanega Rudolfa Ji:ičiča, lavinskimi p.^i in številni do- li južnega dela Vrh Sotesk do sicer pa lastnica gostilne Pri mačinl so v sredo in včeraj vasi Cavm ter območje do Boš^anu na Križni Gori. "Ne prehodili in pregledali ŠirŠe Planice, vemo, kam bi lahko odšel, območje Križne gore, pred- psom odpravil na Blegoš, po večdnevnem iskanju pa ga je našei planinec z M artin j Vrha. Na mrtvega Kristana. Zvonko Korenjak, ki vodi ki je obležal v snegu, ga je z morda ga je odpeljal kdo z av- vsem gozdne poti in pobočja, reševalce GRS Škofia Loka, laježem opozoril njegov pes. Požigalec na Moravškem Vsi trije požari v Negastrnu naj bi bili podtaknjeni. KRATKE NOVICE Jasna Paìadin Negastrn * Gasilci z morav-Škega in domžalskega konca so morali minuli teden kar dva dni zapored posredovati pri gašenju požarov v Negas-tmu pri Moravčah. Prvič je zagorelo v sredo dopoldne na gospodarskem poslopju kmetije Korošec. "Nekaj minut čez deveto dopoldne se je zgodilo. Sin in snaha sta v bližini ravno pripravljala drva in sam sem stopil iz hiše, da Jože Korošec pod požgar>im ostrešjem svojega hleva bi jima šel pomagat, pa sem : ŠkofjaLoka « : Vlom v knjižnico : V noči na ponedeljek je ne- • znani storilec vlomil v pros- f tore knjižnice Ivana Tavčar-: ja v Šolski uild. Sko-zi okno i je vstopil v notranjost objek-i ta, pregledal prostore in na-: Šel ter vzel računalnik z za-j slonom. Knjižnico je olko-: dovat za približno tisoč ev- • rov, kriminalisti pa so za ne* ; predlprava napisali kazen-: sko ovadbo. M. C. hlevu zagledal dim in škode za približno 20 tisoč Kot so zapisali policisti PU j Kranj : Na prehodu zbil peško * t : V torek ob 18.4$ se je Blei- : welsovl ulici zgodila pro- ogenj. Zaklical sem, da gori evrov. A že naslednji dan je, Ljubljana, je bilo ugotovlje- : metna nesreča, hiev, tako smo začeli gasiti že prav v času. ko so te poprav- no, da je bil ogenj najverjet- j bila huje poškodovana 72-sami, pomagali so nam tudi Ijali zgorelo ostrešje gospo- neje podtaknjen. Domačini : letna pelka iz Kranja,Vanjo sosedje, čez petnajst minut pa so prišli Še gasilci. Zgorela darskega poslopja, le nekaj deset metrov stran znova za- so zaradi zadnjih dogodkov : je trčil 27-letni voznik oseb-tudi prestrašeni. "Ne vemo, i nega avtomobila iz Kranja, je večina sena, ki smo ga tam gorelo. Tokrat so plameni za- kdo bi lahko storil kaj takega, i kojepravllnonaprehoduza hranili, in celotno ostrešje jeli več kot sto let stai toplar saj se nikomur nismo zame- ! pešce prečkala cesto. Kot so stavbe. Kar 30 ton kime je kmetijejamšek, ki jegorelže rili. Cele noči zdaj oprezamo : ugotovili policisti, je voznik šlo. K sreči ni bila prizadeta na začetku februarja, ter in hodimo okoli hiše, otroci I začel zavirati, vendar je s živina, ki je bila v spodnjem prostoru. Čeprav je veterinar uničila nekaj strojev in drugih predmetov, Id so bili so povsem prepla.Šeni", so : prednjim povedali Koroščevi, Id si sku- m danes eno telico moral odpe- spravljeni v objektu. Domaä- paj z drugimi krajani želijo, ati, najverjetneje zaradi ni so poženi, saj je preiska- da bi policisti, ki primer še dima," je povedal gospodar va pokazala, da do požarov ni raziskujejo, požigalca čim lože Korošec in dodal, da je prišlo zaradi samovžiga. prej prijeli. svojega vozila trčil v desni bok peške, ki so jo hudo ranjeno z reševalnim vozilom odpeljali v ljubljanski Klinični center. M. G. QO Priloga Gorenjskega glasa Kot vse kaže, se je tretji poskus privatizacije slovenske železarske, ali bolje jeklarske industrije, posrečil. Vlada se je odločila prodati večinski delež ruskim lastnikom premogovnikov, rudnikov in proizvodnje surovega železa Od enega do stotih mi aria ijonov evrov ŠTfFA-N ŽABGI Pred tednom dni je slovenska vlada s prodajo 55>53-odslotnega lastninskega deleža družb Slovenske indus- zadje: konec leta 1991 o pro- v skoraj vseh vzhodnoevrop- Ocenjeno je bilo, da tedanje rovinami po konkurenčnih daii celotnega sistema, torej skih državah, kjer so šli po razmere na jeklarskih trgih cenah ena najzahtevnejših vseh družb tedanjih Slovenskih železarn z vsemi nakopičenimi bremeni in težavami za en sam simbolični to- te j poti. niso ugodne za tovrstne po- nalog. Drugi poskus privatizacije sle. če bi tedaj nekdo ponu- In prav ta, tako imenovana je bil 2 zbiranjem ponudb za dil 40 milijonov evrov, pravi vertikalna integracija • od odkup že po izvedeni sanaci- prof. dr. Vasilij PreŠem, ge- proizvajalcev surovin do pro- trije jekla • SiJi napravila od- lar; o zbiranju ponudb za od- ji Slovenskih železarn, ki je neralni direktor Acronija in izvajalcev visoko specializira-ločilen korak v večkrat ob- kup že saniranih slovenskih po nekaterih podatkih slo- Član uprave Slovenske indus- nih končnih jeklarskih izdel-Ijubljeni privatizaciji velikih jeklam v letih 2002, 2003; vensko državo stala 359 mili- trije iekla, bi slovenske je- kov, je, kot vse kaže, uspela sistemov, ki so iz različnih ter o tokratnem razpisu za jonov evrov, pomenila pa klame tedaj prodali. razlogov v preteklosti pristali v večinski državni lasti. Slo- pri tretjem, tokrat uspeš-V zadnjih štirih, petih le- nem, poskusu privatizacije septembra lani. Prvi poskus postopen stečaj družb, ki tìh se je marsikaj spremeni- slovenskih jeklam. Ne samo. prodajo, ki je bil objavljen prodajo le nekaterih dnjžb. venskim jeklarjem je država bi imel najbolj krute posledi- niso imele nobenih pogojev lo. Zlasti nenasitne potrebe da se je vrednost sprejemlji-morala že krepko priskočiti ce, sai bi zagotovo pomenil za poslovanje, predvsem pa, hitro razvijajoče se Kitajske ve kupnine, kot ponosno po- Na globaliziranem trgu pOStälS daja slovenskih jeklam je ve- ženo podjele slovenskih že- delavcev. Državna sanacija rudo in druge surovine, po- . .1 M lik korak tudi zalo, ker je bilo lezarn ni imelo le dolgov, železarn j e tudi pomenila sa- rast cen, visoko konjunktu» v jcklàrslvu v preteklosti že kar nekaj po- pač pa je osamosvojitev Slo- nacijo bank, pri katerih so se ro. Tudi slovenski jeklarji so skusov v to smer, pa vse do venije pomenila izgubo ju- nakopičili dolgovi železarn začeli obirati sadove spre- na pomoč za preživetje, za zaposlitev nekaj tisoč ljudi, ki sicer ostali brez dela. Pro- hkratne stečaje mnogih pod- kar se da na mehak način, so povzročile pravi pretres udarja dr, Prešem, v nekaj le-jetij ter množična odpušča- postopno reševanje proble- na svetovnih jeklarskih trnja delavcev. Tedanje zdru- ma velikega števila odvečnih gih, pravi boj za železovo zagotovitev neutemeljenih predlogov o tem. da dežela na sončni goslovanskih tržiSč, zaradi visokih carinskih zaščit v tih povečala za petkrat, dobili so, kot pravi optimalnega partnerja, ki bo zagotovil oskrbo s surovinami z velikimi prihranki, hkrati pa s triletno odpovedjo dobičku (med njimi tudi Gorenjske menjenili razmer, poslovati močno pospešil razvoj. Ima-banke), saj je država prevzela z dobički in pospešeno via- jo dovolj znanja, da niso iska- OSKTDC s Strani Alp'tovrstne umazane preteklosti pa niso bili pri- jamstva za izdane ol^znice. gati v razvoj in pogumno 11 partnerja z novimi telinolo- in energetsko požrešne in- pravljeni na mednarodno Jeseni leta 2003 pa je bilo slediti razcvetu jeklarstva v gijami, celo več: kaže, da SUrOVinSrni po dustrìje, kljub več kot 700- konkurenco. Dediščina je ugotovljeno» da od prispelih svetu. Bili pa so redki, ki se bodo lahko svoje znanje pro- , .1 v tradiciji železarstva in bila visoka prezaposlenost in ponudb nobena še zdaleč ne niso vključili v naslajajoče dajali. Če k temu dodamo za- KOnJCUrCnCnlil 4004etni tradiciji jeklarstva, tehnološka zaostalost, da te- izpolnjuje pričakovanj, lako kroge - monopole jeklanev, veze za ohranjanje sedanje cenah ena žav z okoljem niti ne orne- v pogledu cene (Slo je za ne- ki so se povezali s proizva- zaposlenosti, ohranjanje doniamo. Jasno je bilo, kako bi kaj milijonov evrov) kot tudi jalci surovin. Ka globalizira- seženih pravic in plač, ter sploh ne potrebuje. Če odmislimo te skrajne , »vi poglede, sicer lahko govori- novi lastniki to reševali, po- ne drugih razvojnih in po- nem tzgu je postala v jeklar- zelo pomembno nadaljeva- najZaJlteVnejSin mo o treh poskusih privati- sledice si je mogoče ogledati slovnih pogojev in zahtev, stvu zagotovitev oskrbe s su- nje ekološke sanacije, je mogoče prodajo večinskega deleža ruski skupini Koks oceniti kot uspeh. Slovenska država morda s sedanjo kupnino ni dobila povrnjenega vsega, kar je preteklosti vložila. Zagotovo pa ta prodaja, ki zagotavlja nadaljnji razvoj, uspešno poslovanje in ugoden položaj zaposlenih, obeta, da se bo ta vložek povrnil. Kljub deklariranemu umiku iz gospodarstva je verjetno prav, da si je z več kot Četrtinskim lastninskim deležem ohranila odločilen vpliv in se z novimi lastniki celo dogovorila o uskla- jevanjuvseh najpomembnejših odločitev. Le želimo si lahko, da bi ji uspelo na podoben način prodati oziroma 5 privatizirati še druga podjetja v dj^avni lasti, saj je neizpolnjenih obljub v tej smeri še vel iko. nalog. In prav ta, tako imeno va na vertikalna integracija je, kot se kaže, uspela pri tretjem, tokrat uspešnem, poskusu privatizacije slovenskih jeklam. 10 GOREN)SKI GLAS petek, o. marca 2007 EKONOMIJA Razgledi Prodaja večinskega deleža Slovenske industrije jekla je zagotovo velik in pomemben gospodarski dogodek, ki utegne imeti daljnosežne posledice. Kaj to pomeni za Acroni, smo vprašali generalnega direktoiia prof. dr. Vasilija Prešerna. Petletni načrt bodo uresničili treh etih Prof. dr. Vasilii Prešern, generalni direktor Acronija Štefan Žarcj "Surovin, za katere "Morda je bilo slišati huje, kot je v resnici. Znano Imamo močan razvojni oddelek, dobro sodelujemo z Kaj pomeni prodaja drtavne- je, da smo v zadnjih petih inštituti in visokimi šolami lelih v Acroniju investirali po Sloveniji in tujini. To ve4 kot 100 milijonov evrov nam omogoča, da razvijamo in da imamo načrt, da naj bi v prihodnjih petih letih investirali 180 miliionov ev« in uspešno tržimo nove kvalitete jekel, ki so nekatere patentno Nove tehnologije, ki jih načr- ga deleža slovenskih jeklam za Acroni? "Acroni je seveda največja družba v holdingu Slovenska industrija jekla, zato je imel prav položaj Acronija največ- rov, od tega jo milijonov za jo težo pri iskanju optimalne- ukrepe v smeri ekologije, tujemo, nam bodo omogoči-ga partnerja- Na eni straru do- Novi lastnik je predlaga] po- le, da postanemo drugi naj-bimo surovine, ki so za proiz- slovni načrt za prihodnja tri večji proizvajalec nerjavnih vodnjo specialnih jekel naj- leta. vkaterem se je zavezal, debelih pločevin v Evropi, nujnejše - molibden, nikelj, da ne bo pobiral dobičkov, Tak razvoj in naši dJji zahte-vanadij,krom;inda jenadni- kar pomeni, da bo naš pet- vajo velike investicije, pri Če- gi strani kupnina blizu vrha letni program mogoče izve- mer pa se lahko pohvalim. ceniinih vrednosti, hkiati pa takšna, da jo bodo družbe nekoč lahko vrnile. Najpomembnejše pa je, da bomo sti v treh letih. Odpira se to- da smo že s preteklimi inverei niožnost, da dogradimo stidjami v zadnjih letih, kise nove, modernejše naprave hitro vračajo, ali pa so se že za izdelovanje novih, bolj- povrnile, dokazali, da znamo lahko obdržali vse poslovne ših, dražjih specializiranih smotrno vlagati. Vsi eko- funkdje. jekel z višjo dodano vred- nomski kazalci po letu 199S NaSi novi lastniki namreč nostjo poleg ruda ri en j a in premo^ II kažejo zelo stabilno rast Acronija, kar potiiuje, da smo govniStva znajo delati grodelj. Običajno se pri iskanju stra- uspeli izbrati prave razvojne torej surovo železo, imajo teškega partnerja ali ceJo no- poti. Danes množično šti- proizvodnjo fero zlitin, o sa- vega lastnika išče partnerja, pendiramo, pošiljamo štu- mem jeklu pa znanj nimajo, ki ima novo tehnologijo in dente in strokovnjake po Zato nam v celoti prepuščajo najnovejša znanja. V tem svetu, prepričan sem, da via- tehnolc^jo, trženje in razvoj primeru torej temu nI tako^ da pri nas zagnanost, zave- te r financiranje proizvodnje. "Možnosti je več. Vaš pri- sten odnos do dela, indus- Sprememba bo le pri nabavi mer je primer združevanja trijska kultura." • 4 surovm. sa) je z vsemi garancijami podpisan dogovor o nabavi surovin v Rusiji po ce- razvitega in manj razvitega imi je. Niti najmanjšega strahu nimam, da nas pn ekoloških ukrepih ovirali. Celo več: prepričan sem. da bomo dobili neposredno. Zanimivo pa je. da nas že sprašujejo po znanju o proizvodnji jekel, saj načrtujejo partnerja, druga možnost je Posebej smo občutljivi na bodo radi upoštevali naše izgradnjo jeklarne, pri če- nakup ob obilici kapitala, ki nah, ki so največ enake ce- ga je pač potrebno naložiti, v J y • «VA dv iiAj vc<- ciidjsc cc- ga yaw ^ucuiiu ÌIAJU^U, V oQstei e mo nam na borzi. To pa pomeni, jeklarstvu v svetu pa se ved* da surovin, za katere odšteje- no bolj uveljavlja in ceni lako letno stotine mo letno stotine milijonov ev- rov, ne bomo več kupovali imenovano vertikalno povezovanje. Velike jeklarske milil onov preko posrednikov, pač pa ne- skupine, ki so se v preteklih •i posredno v poslovni skupini, letih oblikovale po svetu, so evrOV, ne bomo Vsak ods^tek pa tudi pomeni ugotovile, da lahko veliko za- milijone evrov prihranka. Tu več kupovali vidimo ogromne sinei^jske preko učinke, ki nas bodo v borbi na trgu samo še okrepile. Prav te dni smo obvestili služijo s sinergijo nabave surovin. Začeli so kupovati rudnike železove rude in drugih surovin oz. fero zlitin. Kdor ostaja zunaj teh krogov, bo surovine zelo drago plačeval. ^ kupce, o spremembi lastništva Povezovanje proizvajalca su- paC pa in zagotovili, da bomo ob žago- rovin s proizvajalcem visoko J tovdjenem direktnem viru suro- zahtevnih končnih izdelkov nepOSreflnO v vin - danes, verjerrute, zaneslji- je torej zelo zanimiva pot. posrednikov, naše pomembnejše partnerje « . va oskrba s surovinami ni eno- poslovni slavna, še konkurenčnejši in še natančnejši v dobavah." Prepričan sem, da smo dobro izbrali." Kot armunent, ki utemeljuje )e za omenjeno pospešeno modernizacijo v Acroniju dovolj znanja? položaj delavcev in na obljube o ukrepih za izboljšanje okolja? Se z novimi lastniki kaj spreminja pri tem? "Absolutno ne. Posebej so se zavezali, da bodo upoštevali vse pravice zaposlenih. Ob plačah, ki so nad slovenskim povprečjem, nagrajevanje dela tudi po doseženih rezultatih, vplačevanje v drugi pokojninski steber, ostaja tudi obstoječi način dogovarjanja o plačah. Kar zadeva ekološke ukrepe, so ti del naše strategije in naši plani se ne spreminjajo. Morda je res, da Rusija ni država z razvito ekološko zavestjo, vendar se zavedajo, da jim na Zahod odprt samo, če bodo tudi v tej smeri začeli upoštevati evropske standarde. Sam sem se lah- znanje in izkušnje. mer bi jim naši strokovnjaki Sicer pa naj opozorim, da lahko pomagali. Tu vidim so najboljše evropske jeklar- možnost pomembne siner-ne - luksemburške, franco- gije, da unovčimo svoje zna-ske. španske, angleške so nje." kupili Indijci. Ce vem, kaj počnejo na Češkem, Polj- Se že učile rusko? skem, Romuniji in Ukrajini, Prijatelji so mi že poklo- kjer odpuščajo desettisoče nili rusko vadnico, sicer pa ljudi in niti malo ne skrbijo mislim, da bo sodelovanje za okolje, je edina razlaga, potekalo v mednarodnili je- da pač povsod skušajo pri- zlkih. Mislim, da bodo si- grabiti denar, ki so ga pora- stem vodili predvsem s kon- bili za le nakupe. Temu smo trolo rezultatov. Nekaj po m- se uspeli izogniti." sko že znam, vsekakor pa bom svoje znanje za lažjo Bodo novi lastniki morda komunikacijo dopolnil." uporabili svoje nove družbe v Sloveniji, ki je članica Ev- Slišati je vesti o tem. da so ropske unije, tudi za učink> novi lastniki navdušeni pri* vi tej še trženje? "Upoštevati \e potrebno, da v skupini Koks proizvajajo le surovine in polizdelke, skupini. Vsak odstotek pa odk>čit«v z^ mskega kupca, dovolj znanja? ko prepričal na obisku ene ki jih že prodajajo na Zahod J. • j® omenjena možnost, "Aaoni je velike premike, od železarskih družb v me- preko svojih firm v Svid, ku- tucll pomeni da družbe v okviru SJJ nad- kot že omenjeno, že storil v stu Txila, kako so se lotili pili pa so tudi družbo za pro- vTženci hokeja. le to dobra novica za jeseniške hokej i-&t€> "Znano nam je, da so naši novi lastniki podporniki Športa, zlasti borilnih športov. Kar zadeva jeseniške ho- oknadijo velik razvojni za- milil one evrov ostanek, je mogoče govoriti zadnjih petih letih vse z lastnim znanjem. Pri tem ni prihranka. II o takem zaostanku tudi v Ac* uporabil nobenih ronjju; cenc, patentov, tehnologij. ekološke san ad j e ogromnih izvodnjo ferovanadija na Ce- kejiste, sem prepričan, da plavžev z belgijskimi in luk» škem. Sicer pa se surovine bodo, če bo Acroni posloval semburškimi podjetji po tržijo preko borze, pri čemer uspešno, deležni vse podpo- vseh standardih Evropske ja za nas pomembno, da jih re." GORENJSKI GLAS petek, marca 2007 11 SPORT Razgledi Tržičan Andrej Jerman je letošnjo zimo kot pravi slovenski meteor zasvetil na svetovnem smiakaškem nebu. V svetovnem pokalu alpskih smučarjev je kot najboljši Slovenec 16., v smuku pa je pred zadnjima dirkama celo tretji. im staršema Andrej Jerman iz Tržiča, rojen 30. septembra leta 1978, najboljši slovenski smukač Jože Košnjek Po uspelih v Bormiu, š« po- "Kdor taji, da z uspehi v smučanju ni mogoče preživeti, se laže. Sam sem si letos s sebei pa po zd veäno neprì- smu<^iem zače) zagotavljati Zakovani zmagi in drugem mestu v Garmischu si a sence dn^ih ^pil na oder slave. Je to brone? "Še posebej taJcoi po dostojno žisdjenje in prideš rudi eksistenco, vendar ena sama uspešna sezona ni dovolj. Najmanj pet let moraš biti na vrhu, da lahko zagotoviš pogoje za Garmisch- Partenkirchnu je biio noro. Novinarska vprašanja, klid od vsepovsod, intervjuji, diuge obveznosti. Ker do drugih priložnosti v ävlje-nja Sam nameravam tekmovati do svetovnega prvenstva leta 2011 v Garmisch- sem po naravi đovek, id nerad Partenkirchnu. Če ne bo po- zavme prošnje, so bili ti dnevi škodb, računam na obetavno še težji. Zavedam se, da so le prihodnost, saj prihajam v naj» obveaiosti dd slave in reklame boljša smukaška leta." ili bi s skrivanjem pred mediji pljuval v svojo skledo. Zato so Zanimivo, izredno pozitivno se mi dnevi poätka in umirje- je tvoje razmišl^nje o poškod* nega treninga v Kranjski Gori bah. Jemlješ jih zgolj kot oviro karphlegli" na poti k uspehu. Za razliko od lebe so nekateri športniki Odgovoril si na številna v^aša» ob prvih resnejših poškodbah nia novinari^. Se ti ie zdek» ka- obupali. tero še posebej zammivo? "Po naravi sem večni opti "VeČino je zanimalo, odkod mi5t. Spoštujem načelo, da tak nepričakovan uspeh. Zato upanje umira zadnje. Morda je sem se na koncu že počutil kot to posledica mojega značaja, lajna, ki poje eno isto pesem." moje v^oje. Moj nekdanji, zame zelo spoštovani trener Tega le ne bom vpra.^, ampak Jože Cazvoda je vedno govoril: te prosim za komentar izjav Tisto, kar te ne zlomi, te okrepi! mame in očeb po si^inem na* Sam sem bil po vsaki poškodbi močnejši, čeprav je bilo po§<> sto težko. Treniraš in treniraš, z stopu v Garmischu. Mama Ana mi ie povedala, da si bil "Tudi Hrvatje zelo pnden otrok. Če bi bila velikimi pričakovanji greš na prepričana» da bi bili vsi tald, bi tekmo, po prihodu v dlj pa spo- Andrej jerman na sprejemu v Tržiču. V svetovnem pokalu je pred zadnjimi tekmami v skupni razvrstitvi kot najboljši Slovenec na 16. mestu s 366 točkami, v smuku pa je tretji s SO imeli le se- ph imela deset znaš, da si le 39. Resnično se padci v drugi polovid proge, enem od Člankov ovrgel s po- "Vsaka mama govori o svo- vprašaš, ali ima vztrajanje še ko noge že hudo pečejo in datkom, da je tudi Hrvaška dem vlečnic, jih otrocih samo dobro. Taka je smisel, Sam sem tudi v takem zmanjkuje moči, kar zmanj« tudi moja. Res nisem bil problematičen in zahteven otrok. ^ ^ Rad sem imel red in disciplino, Kostelic naredil kar se mi Se danes obrestuje. Z pa je Ante položajunaSelizzivinvztrajai." šuje zbranost. Če si telesno imela samo sedem vlečnic, pa ie Ante Kostelic naredil in Doživel si veliko padcev, poškodb. Kakšen občutek ima odlično pripravljen, upaš vase." za- uresničil zmagovalni program. Izgovarjanje na pogoje rih dogajajo nesreče s hudimi telesnimi poškodbami aE smrtjo. Sebe štejem k hitrim voznikom, ne pa med cestne dirkače." je zato lahko tudi metanje pe- V javnosti te ponavadi vid«a- desetimi otroki pa je po moje smukač, ki ga pn sto ali več ki- Pred leti je veljal za lelesno ska v oči." in izpeljal zaradi vznesenosti ob uspehu k)metrih na uro izstreli s pn> zmagoviti malo pretiravala." ger Si kdaj pomislil, da bi se lahko padec končal s hudo po- Oče )anko je po zm^ d^. da škodbo. invalidnostjo^ najbdje pripravljenega smu- kača Hennan Maier. "V svojih najboljših časih je bil korak pred drugimi. Danes Upaš, da bo dobil sedaj smuk ludi v Sloveniji vlogo smučarske formule 1 ? mo Si v skupini za- grizenih samcev? "Ne, ne. Že tri leta živim z dekletom Simono. Id se noče z menoj kazati v javnosti." program, le v je bik> z njo poi^ar» vse, kar "Resnično grdo sem padel le pa je večina smukačev telesno "Močno upam. 2e zaradi odgovoru tistim, ki trdijo, da v Sloveniji moiam izreči vse spoštovanje, da sta bratu Izidorju in meni m pogojev stala ob strani in omogočala so vložili v smučanje. Če nebi leta 1999 v Kitzbühla Vse se dobro pripravljena, saj se zave- sebe. Za vadbo smuka so zara- Nenadoma si med kandidati di tehnične opreme in kamer, za eno od kolajn med smuka- via^li vanj» bi se Jermani vozili z mercedesora "Pa ne samo z enim, ampak s še kakšnim aaven. Staršema d<^aja tako hitro, da nimaš da, da brez tega ni uspeha," časa za premišljevanje. Podzavestno sicer skušaš preprečiti S svojimi uspehi si slovenski go, res potrebna nekoliko višja padec, vendar najpogosteje ne- smuk potegnil iz sence slalo- sredstva, vendar ne takšt^a, da uspešno. Potem te premelava, bobni po Čebdi in glavi, ko letiš v zaščitne mreže in lahko le ki morajo pokriti celotno pro- či v svetovnem pokalu. Pred teboj sta Švicar Guche s 507 točkami in Büchel iz Liechten- ma, id je bil zadnja leta v na< jih ne bi mogli zgotoviti. Pre- steiru s 579 točkami. Ti jih šem smučanju edini kaj vreden. Celo veleslalom kot tekla leta so se izgovarjali na imaš 339, Italijan Fill 2a tdjoj denar, lani pa so se pogoji na- pa le dve manj. Boš vzdržal trening smučanja, ki je buo že mouŠ. da bi jo čim bolje odne- osnovna smučarska disciplina dela končno le izboljšali." med tremi najboljšinv? za smuk, takrat zelo drago. Oče je še do- seL Če začneš premišljevati, kaj je bil v drugem planu. Z^j^ "Na zadnji dve tekmi, prva datno delal. Denar za trening se ti lahko zgodi, in ne zaupaš "Na to vprašanje naj odgo- Je m^oče primerjati smuk in bo konec tega ledna v Kvitfiel napisal moj ni bil nikdar problem. Smo se več vase, ie najbolje, da prene- vori stroka. Svoje razmišljanje dirkanje v avtomobilski for- lu na Norveškem, druga pa pa odpovedali kakšni drugi haš z resnim smučaniem. bom obdržal zase. Morda je muli irTekdaj mika, da bi po naslednji teden na finalu sve- stvari." Torej sta zbranost in zaupanje slalom tako cenjen zaradi skusil v tej zvr^ diricania? tovnega pokala v Lenzerheide- uspehov Križaja in njegove ge- "Smuk je bolj primerljiv 2 ju v Švid, grem sproščen. Do- nekdanji dolgoletni seti zdi, da prihaja čas, ko sta vase bistveni za uspéì v smu- neradje. Ne sprejemam pa ar- rallyjem, kjer dirkaä norijo po segel sem več, kot sem si drz- gumenta, da Slovenija nima ozkih cestah med zidovi in nil sanjati. Vsi, ki spremljajo prepadi, kot pa s formulo 1, v alpsko smučanje, me imajo za se začda trud m dsiai vračati ku. trener Jože in ko že lahko upaš, da si boš s "Da. Zbranost pa je odvisna smučanjem zć^otoviJ preživet- tudi od telesne pripravljenosti. Gazvoda. pogojev za stnuk samo zato, ker niina tistrezne smukaške kateri je raven varnosti zelo vi- največje presenečenje letošnje V smuku so najpogostejši proge. Jože Gazvoda ga ie v sokairselevizjemnihprlme- smukaške sezone." 12 GORENISKI GLAS petek, o. marca 2007 UTRIP GORENJSKE Razgledi Ob letošnjem jubileju časopisa Gorenjski glas, 6o-letnici rednega izhajanja, pripravljamo zanimivo fotografsko razstavo o življenju na Gorenjskem. Razstava // Goren ske // Razstavo v Galeriji Mestne hiše v Kranju si lahko ogledate od 14. marca Vasia Doberiet odgovorne urednice ćasopi- društvu lanez Puhar ima- sestala trikrat na predhod- revolucije. Avtor je v objek- sa gospe Marije Volčjak in tno mnogo izkušenj z orga- Letos ćasnik Gorenjski glas piscem teh vrstic. Beseda nizacijo fotografskih raz- nih srečanjih in izločila polovico del. Za končni izbor praznuje častitljivo obletni- dala besedo in ugotovila stav, zato smo se zdeli ured- je potem komisija v sestavi CO. Časopis že 60 let obveš- sva, da lahko obeležimo niči primerni sodelavci za ča Gorenjce o življenjskem okrogli jubilej Gorenjskega utripu na tem goratem delu glasa s fotografsko razstavo. izpeljavo projekta. Na društvu smo začutili veliko od- Vasja Doberiet, KMF-FZS, EFIAP, Herman Čater. KMF-FZS in Grega Flajnik. okolje, iz katerega izstopa tiv ujel zmagoslavno vzdušje glasbenikov "Big Foot Mama" na praznovanju "Tedna mladih" v Kranju, odrske luči ustvarijo lepo naše lepe dežele. Ideja, da na kateri bomo prikazali govornost, da Gorenjske tehnični urednik Gorenj- glavni akter. Ob ujemu in v je možno atraktivno prika- dogajanje, kot so ga videli prikažemo v čim širšem skega glasa med 765 foto- ozadju dve silhueti kitari- zati življenje na Gorenj- različni fotografi, ki so ho- spektru različnih minulih grafijami izbrala 75 del, ki stov in mikrofon pred ak- skem tudi skozi fotografije, dili po tem delu naše deže- dogajanj. To je bil tudi raz- bodo razstavljene v Galeriji terjem zaokrožujejo prostor je nastala med pogovorom le. Na našem Fotografskem log, da smo razpisali za fo- Mesme hiše v Kranju. in povedo, ob kakšnem do- zlata medalfa )aneza puharia do 9- apnla. Ambrož Peme/praznična peka tografsko razstavo dokaj nenavadno število tem. S tem Naslednji korak pri delu godku je slika nastala. žirije je bil izbrati najboljša smo na neki način tudi dela za nagrade. Podeljene Bronasto medaljo Janeza Puharja je prejel Gorazd omogočili avtorjem, da so so bile tri medalje, zlata, Kavčič za fotografijo "Blago-prikazali Čim ve^ svojih del. . srebrna in bronasta, in pet slov". To je situacijski po- Slike naj bi prikazovale šest pohval [aneza Puharja. snetek» na katerem prepo- različnih tem: Radost zivije- Zlato medaljo Janeza Pu- znamo obraz. Tak, kot ga vi- nja {družina, otroci, hobiji, harja je prejel Ambrož Per- dimo v resničnem življenju, Sport, Prazncvanja (dru- ne za fotografijo "Praznična ne izgubi svojega pozitivne- žinska srečanja, kulinarika, peka". To je čmo-bela foto- ga odnosa do življenja, tudi okraševanje, darila, ...). Pri- grafija, ki budi nostalgične v neprijetni situaciji, kot je reditve (kulturne, športne, fotografske in kulinarične ta, Id jo prikazuje slika, družabna srečanja,Noie občutke. Ob robovih lepo vsakdanje delo (industrija, zatemnjena slika, z ravno pohvalo so dobili* trgovina, kmetijstvo, ...), pravo osvetlitvijo obraza in Mestni in vaški utrip življenja. Na razpis se je odzvalo s pečen ih potic, nam ne dovoljuje pogleda nikamor Aleksander Čufar za fotografijo "Glasba". Na foto- ne avtorjev s 1533 fotograf- drugam kot na bistvo sporo- grafiji se vidi, kako dolgo skimi deli. Nekaj več kot čila: zadovoljen obraz pove, pot deček Še pred se- 250 prispelih del je bilo fo- da je peka uspela. boj. Ta dolžina mu ne vzbu cografij na fotografskem pa- Srebrno medaljo janeža ja upanja, da bo to pot tudi pirju, vse drugo je prispelo Puharja je prejel Luka Daks* z lahkoto prehodil. po elektronski pošti ali na kobler za fotografijo "Ban zgoščenki. Zaradi izredno velikega odziva se je žirija dera rossa". Slika spominja na znan motiv iz francoske Igor Kavčič za fotografijo "Umetnost odpira obzorja". Diagonalna kompozicija Zgodovina časa 34 RAČUNALNIK IN JAZ Robert Gu&tin Zadnjič sem bil v Narodni tuma idenliteta in dediščina, no prenesti klasični zapis na zbirke, knjižnice, arhivi kul- identitete fe ioliko in un i ver z itetni k njiž niči v Bvropa je tu ko postala sk upen digita Ine med ije. Tem u postop- tu ms ded išči n e, Časop isi. Zgo - membna. po- Ljubljani. To je knjižnica, prostor različnih narodov, ku pravimo digitalizacija, kjer dovinoje potrebno iz analog- Digitalizacija, nove di^ta- kjer hranijo najpomembnejše različnih kultur, različnih z optičnim čitanjem ali pre$m- ne oblike preleviti i; digitalno lizirane vsebine in uporaba pisne vire iz slovenske zgodo- pogiedov na svtt. Izoblikovala mavanjem dokumente ali av- obliko. Cilj tega je dostop do informacijsko-komunikacij- vine. Usedel sem se, vzel v seje obsežna kulturna razno- dio J video zapise preti^orimo v naše zgodovine, do naše kul- ske tehnologije prispeva bist- roke nekaj knjig in jih pregle- likost. Preseljevanja narodov digitalni, računalniški zapis, ture in ohranitev naše zgodo- ven delež pri preseganju kul- I P t / ^ * A *X Jk^fj* I ' A I I 7 Jß ^ I dovfl/. Vtiina starejših knjig so .V>t. J t CiCiJ&yiAliJl* liUKJUVl' bo povzročila, da je vsak popotnik nesel s seboj tudi delček ie bolj ali manj razpada, črke tnik nesel s seboj tudi delče^ pa $0 težko berljive, saj je za- kultu re, delček svojega narc pis že zelo bled. Vprašal sc»" da. A jfik $ svojo identiteto s se, kako bo Čez nekaj let. Mar lahko kaj kmalu izgubi. Raz- omogoča, da so vsebine, tudi Ta zapis nato iaW^o odložimo vine tudi zanamcem. Še pose- tume raznolikosti in ohranja- na internet, kjer je dostopen bej pomembno je zagotoviti nju kulturne identitete. Gre vsakomur, ne glede na to, kdaj dostop do tovrstnih vsebin ti- za vez med zgodovino in so- se in kje se nahaja. Digitalizacija stim, ki so razseljeni po svetu, dobnostjo, gre za most med im je sicer dostop tehnologijo ter vsebino irt in bodo vsi ti viri propadli, se ho za nami izbrisal delček zgo- komunikacijskih tehnologij je kulturne dediščine dostopne kot so na primer invalidi. i sodobnih informacijsko- kulturne, umetniške, vsebine do tovrstnih vsebin otežen, končno gre tudi za medgene' povezovanje. dovine našega naroda, nas sa- znatno olajšal to pot. Meja ni vsem in vsakomur. S tem pre- Trajno hranjenje digitalizi- Računalniki imajo v današ- mih? Zamislil sem se. je takšnih knjig, takšnih zapisov, dokumentov, ki nekje v več. so le Še obrisi držav. pa prečimo tKdi propadanje tega ranif: gradiv je zagotovilo, da njem času tudi pečat zgodovi- in med- gradiva. Infonnacijsko-komu- se bo delo nas in nafih predni- ne, čeprav sami Še dolgo ne nikacijska tehnologija omogo- no povezuje. nikacijska teh nologija omogo- kov ohra nilo, da se bo kultura bodo zgodovina. Omogočaj o Arhivi zgodovine se polnijo, Ča razmah digitalnih vsebin, prenašala naprej in se okra- nam, da se ohranjajo zgodo-muzejske zbirke so vedno bolj omogoča povezovanje in do- njala. Zavedanje svoje kultu- vinska dejstva, da se dostop do kotu čakajo, da jih pokonča zob časa. Kot Evropejec se m vse sk u - bogate, zap (sov je ved n o več. stopnost do teh vsebi n. re in kulture drugih je še zla- zgodovine zagotovi vsem. Pri Nabor zgodovinskih zapi- sti pomembno za ohranjanje sprehodu skozi zgodovino sov je ogromen. To so doku- zgodovine, jezika in dosežkov nam računalniki lahko le po- avdio in vi- manjših narodov in manjšin, magajo, mi pa jih moramo zik, z vsakim narodom je avdio in video zapisi ter arhivi deo arhivi, arhivi televizijskih Slovenci smo majhen narod v samo izkoristiti in uporabiti paj preslikal na Evropo. Vsak Gre za delo in ustvarjanje na-evropski narod je skozi Čas ših prednikov, gre za naše razvil svojo kulturo, svoj je- in naše rezultate. DokuiTienti, mentami zrasla tudi vsa njegova kul- s Časom propadajo, zato je nuj- in radijskih hiš, muzejske Evropi, zato je ohranitev naše , kar nam je ponujeno. GORENISKi GL^S p^tek, o. marca 2007 UTRIP GORENJSKE Razgledi Luka Dakskobler / BANDERA ROSSA Darinka Mladenovič / DO ZADN)ECA OIHA Corazd Kavčič / BLAGOSLOV Igor Kavčič / UMfTNOST ODPIRA OBZOR)A nakazuje naiaščanje. Obe slikarki Črpata svojo inspiracijo v svetlobi, ki jima prihaja nasproti. Poudarjena mehkoba umirja gledalca, ki ga zanima same še to, kaj sta naslikali. Darinka Mladenovič za fotografijo "Do zadnjega diha". Ujet trenutek prikazuje vehko hitrost dirkajo- čih psov. Sneg, ki se dviguje ob teku, vihrajoči jezik enega in še bolj modre, divje oči drugega psa enkratno sporočajo dinamiko dogodka, Simon Podgoršek za fotografijo "Pogovor". Mehka, tonsko bogata monokrom-na slika prikazuje umirjeno sceno dveh priletnih mož. Eden daje vtis, da je malo naglušen, drugi pa verjetno bolj počasi govori, Pohvalo janeža Puharja je dobil Anže Vogelnik za fotografijo "Na Vošco". To je klasičen planinski motiv z lepo linijo smučine in dvema po hodnikoma na ravno pravem mestu. Vidna je še dolga pot pred njima. Aleksander Cufar / GLASBA Anže Vogelnik / NA VOSCO Simon Podgoršek / POGOVOR Torka je Baba 75 IZ STARIH ČASOV Miha Naglič Čepra v gre zima • kolikor je stih pa govore tudi iz ročila letošnja to sploh bila ' h koncu, Osrednji Aziji od Irana Čez zapišimo Se eno o osebi, kije Ta^ižikistan do poreda spod- povsem sredozimska. Torka, ki njega teka rek Sìr'Darja in smo jo srečali v m^em pisanju Amu-Darja. Te poìasti nasto-o preji, je namreč le drugo ime pajo ob zimskem kresu, 'sredi za nemško Peht(r)o (Slovenci zime'. Gre tor^ za bajeslovno jo poznamo predvsem iz ßl' dediščino indoevropskih naro' mov o Kekcu); staro slovensko dov. Če ne kar Evrazije. Pošast ime zanjo pa je • Sreäozimka. "Pošast poznajo v naši nemSki sosei^ini. Imenujmo Jo Percht. Berchta, viŠe gori v Nemčiji je Holda ali Frau HdU." Toda: samo imenujemo zato z nevtralnim imenom Sredozim-ka." Naši predniki Ji seveda niso rekli tako. "Domnevamo pa, daje bilo njeno ime po slo- Kipp redice vnem ške m m estu Veri "Sklep, da so Jo zahodni Slo- venski Šegi sestavljeno z ime- dice praznovale kvatme večere, predvsem večer pred kvatmo sredo, torej torkov večer v kvatr- nem tednu, koje bila pr^a strogo prepovedana. Odtod Je dobi' la novo ime, imenovali so Torko. O njej so pravili na Gorenjskem, da v podobi pa^e r\oge goni kolovrat in vse pokaži, če predice 'predolgo ' predejo. V Kamni Gorici in okoli Železnikov Je šel glas o Torklji'. kida mori ženske, če ob torkih peko ali žehtajo. Na kolovratu ni smela nobena predica pustiti venci prevzeli od svojih nem- nom 'baba'- primeijaj Jagaba- širšem pomenu nravi nasploh, Sredozimko iz teh krajev naj- vrvice čez noč, sicer je prišla ških sosedov, je prenagljen. O njejje CzŠla pred prvo svetovno vojsko zajetna študija, ki jo na- ba, če Je niso imenovali kar samo 'Baba'/' posebno pa varuje zmmtost in pr^ izgnati; koje videla, da to Torka inje vso noč predla, a nič dostojnost". Na območju, kjer zlepa ne ho Šlo, ji je odredila napredla; hlapca, ki Jo Je opa- Tako prof. Niko Kuret, ki so Slovena mejili na Bavarce novo družbeno vlogo. "Izgubila zovaije baje raztrgala. V ko- pisal Viktor Waschniiius. Po opredeli tudi Babin značaj. Ta drugi svetovni vojski so nadalj- "ustreza po starih postavah in Tirolu, so prevzeli Sredo-zimkino nemško ime in mu do- je skoraj vse prstne značilne mendski okolici je Torka v ta-poteze, ohranila Je le prvotno kcm primeru predla in uničila nje raziskave dru^h učenjakov z načaju rajn ikov: lepa Je in dali svojo babo. Tako Je iz Jeii pogansko za vetništvo nad pre- predivo i n prejo; starec je vrgel odkrile podobne postave tudi grda hkrati, dobra in hudobna, d rugod. Tako poznajo I talijani u babe in Jaga babe nastala Peh-ira baba ali Pehtma baba. Ko dicami in prgo, pa Še tole za ceno varstva krščanskih delov- sek iro va njo, pa je priletela nazaj in seji je komaj ognil ..." svojo 'Befano', Francozi pa je Sredozimka tudi zavetnica je Cerkev med Slovence uvedla nih predpisov in za ceno s^je- No, potemtakem ni čudno, da svojo 'Tante Airie'. O podo- preje in v krščanski dobi bedi krščansfuoje skušala ruijbrž tó ga imena. Sredozimka Je mo-bnih ženskih bajeslovnih poša' nad posvečevanjem kvater, v starodavno in trdovratno Babo rala posihmal paziti, da so pre- tudi Glasove preje niso v torek zvečer! GORENJSKI GLAS petek. 9. marca 2007 USODE V ■Ù Razgledi Zgodba o Nataši za vedno Nataša je kljub otroku in polenom, ki jih je dobivala pod noge, kaj hitro diplomirala, In to z odliko. Milena Miklavćtć nočnih urah v avtu mi je je Štel že več kol trideset let Ker je bil Marjan zaradi toliko, da je izgubi] zavest. film dokončno počil. Zdelo "prebudil", pa ni bilo tako. poletnih špilcv odsoten, se je Bila sem Še zmeraj v šoku, Natala je ženska, ki se se mi je. kot da sem "spre- Očitno se jima je zdelo samo bori. Čeprav jo spravijo oa gledala", da sem sebe, njega po sebi umevno, da njun Marjan ostaja še naprej otrok z njim pogovorila šele čez kakšen dober mesec. V ti- ko so prihiteli reševalci, vendar so me potolažili, da se bo kolena, pohodijo, sekajo na in najinega otroka videla v njenih ramenih drva, ona še povsem novi luči. Še tisto zmeraj vstane, se zravna in malo erotike ali ljubezni, ka- gre naprej. Zaradi razmer, v kor že hočete, ki je pred tem bila njegovega nasilja. Če- stem Času si je našla novo izmazal, da je imel srečo, stanovanje in zbrala denar Vseeno me je bilo groza, da Nataša prav tako ni poza- za predplačilo. bi ga imela na vesti. Tega "Biio je hudo. Najprej je enostavno ne bi mogla pre- katere je bila porinjena, je obstajala, je izginilo, vse, kar prav sta jo bolj kot to sprav- znorel, me zagrabil za lase nesti..." znala opravljati po več del sem doživljala, sem videla Ijala ob živce njegovo poleža- in me butaJ ob leseni delna- Ozračje je postalo Še boli hkrati. Hkrati pa se nihče ni razgaljeno. Prešinilo me je, vanje in neodgovornost. slonjala pri kavču. Kričal je, ruelektreno. Tast in tašča sta drznil reči, da bi bila kdajko- da tako ne morem več živeli. "Marjanova starša sta mis- da imam polno rit dobrega, vsak trenutek dneva ali noči i slaba mati. Niti mož ne. da propadam, da nazadu- lila, da me bosta odvrnila od pa da sem nehvaležna nuha vdirala v stanovanje, da sta Leta so tekla, Nataša je že jem, namesto da bi rasla. namere, če me zatožita pri imeb dobro službo, za njo je že bQ magisterij, Jani je obiskoval osnovno šolo, le mož je še zmeraj igral "fanta" in se Odločila sem se, da tej ago- nas doma. Bila sem povsem in podobno. Potem se je sesedel na tla in me na kolenih preverjala, ali je njun Marjan Še živ. On pa je ležal na kav- niji naredim konec," pove osupla, ko me nekoč pokliče prosQ, naj tega ne naredim. ču. gleda] televizijo in verjet- mama in mi začne, ne da bi Da on ne more živeti brez no užival ob vsej pozornosti. Nataša. Žal ni šlo vse po načrtih- me prej pozdravila, po tele- mene in Janija. Hotel me je Mislil je namreč, da je s tem temu primemo tudi obnašal. Ko je tastu in taŠČi omenila, fonu groziti, naj bom pamet- vzeti v naročje kot nekoč, ko dejanjem Natali za zmeraj V neki skupini je začel sode- da se hoče odseliti, sta plani- lovati kot bobnar in zato ga veČino vikendov ni bilo več la v jok. Vnuka sta imela zelo na in naj ne počnem neumnosti. Bila sem tako šokira- sem si še želela njegovih ne- preprečil, da bi ga zapustila. žnosti. Bil je šokiran, ko je Ni hujšega kot občutek rada in zdelo se jima je ne- na, da sploh nisem mogla ugotovil, da na te finte ne pa- izgubljenosti zaradi lastnih doma. Včasih je prinesel mogoče, da bi se lomila od priti do besede-Le lo sem jo dem veČ-Prav, mi je dejal. Ti nepremišljenih napak," je kakšen tolar, največkrat pa je njega. Potrpi še malo, da ga vprašala, kako si drzne vrne- bila Nataša tista, ki mu je brez besed dajala še žepnino. "Nekoč me pokliče s Ptuja. bo srečala pamet, je tamaJa tašča- Tast pa ji je ponudil vsakomesečno vsoto denar- šavati se v moje živi j en je. Za- pojdi, jaz se bom pa obesiJ in me boš imela na vesti. Bila čela mi je govoriti o moji ne- sem preveč šokirana, da bi med najinim pogovorom Nataša večkrat ponovila. "Tudi v tej situaciji, ki io pokorščini in neubogljivosti. dojela, kaj mi je hotel pove- opisujem, sem bila nekaj obtičali so sredi avtoceste, ja, da le ne izpelje svojega Češ da moram sedaj pojesti dati. Odšla sem spat, bolela časa nemočna. Spraševala ker jim je zmanjkalo benci- načrta. juho, ki sem s5 jo skuhala. me je glava, pa še bala sem sem se, kaj naj storim, da ne na. Si predstavljate mojo "Bila sem zgrožena- Na Spoznala sem, da bi bili vsi, se, da bi najino kričanje pre- bom potem celo življenje tr- jezo, ko sem se oblačila in se kraj pameti mi ni padlo, da ki so živeli okoli mene, še budilo otroka. Ko zjutraj pela zaradi napačnega kora-potem z Gorenjskega odpe- sta me bila pripravljena ku- najbolj srečni, da vztrajam vstopim v kopalnico, ga naj- ka, Celo potrpela bi v dani si-Ijala na povsem drugi konec piti. Upala sem, da Iwsla in se delam srečno, da bi büa dem v kadi» nezavestnega. tuaciji,dalenebikdajpomis- Slovenije zato, ker sem veza- vzela v roke svojega sina, mu na na lako zgubo? V tistih zaprla pipico, da bi se fant, ki naša družina Še naprej videti kot srečna in brezmadežna. " Očitno si je, enkrat proti ju- lila, da sem bila kriva za smrt tru, prerezal žile. vendar le kogarkoli okoli mene . II h* Med sosedi 28 SLOVENCI ZA MEJAMI lože Koš nje k Petje povezuje Slovence, živeče v Sloveniji in sosednjih državah. Nekatere pevske prireditve imajo že dol- okrog 660 pevkami in pevci. V nedeljo, ii- marca, bo v Domu glasbe v Celovcu osrednji koncert pevske pri- žence zelo aktuainega posvetovanja sta najprej nagovorila predsednik državnega sveta lanez Sušnik in državni goletno tradicijo. Takšna je reditve Koroška poje 2007, sekretar v vladnem uradu za srečanje Od PUberka do Tra- ki ga bo organizirala Krščan- Slovence po svetu Zorko Pe- berka« ki vstopa Že v jubilej- ska kultuma zveza, ena od likan. Položaj Slovencev na no 40. leto. Prvo srečanje pevskih zborov z obeh strani meje je bilo leta 1966, leta 1969 pa je postala prireditev tradiciorialna. Letošnja, juhi- dveh kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem. Nastopili bodo Oktet Suha s Suhe, Dravograjski oktet, Kvintet Smrtnik iz Železne Koroškem sta predstavila predsednik Zveze slovensJdh organizacij na Koroškem Marjan Šturm in predsednik Narodnega sveta koroških lejna 40. se bo začela 2 da- Kaple, Kvartet Jutro z Jezer- Slovencev Matevž Grilc. Po- skega. Mešani pevski zbor svetovanje je bilo organizira-SrceizDobrlevasi, Carinthia no le dva dni po zaslišanju koroškega deželnega glavarja Jö^ Kaiderja in njegovega namestnika Gerharda ir- '•.p Pevci iz slovensko zavedne Smrtnikove družine v Kortah nad Dörflerja pred celovškim Železno Kaplo so redni udeleženci prlredrtve Koroška poje, našnjim koncertom osmih zborov v Čmi na Koroškem in nadaljevala jutri v PÜber- Cantat iz Slovenj Gradca, ku. Prihodnji petek, 16. mar- šarski oktet iz Trbiža in Moča, bo koncert na Prevaljah. ški pevski zbor Jepa iz Loč 17. marca pa pri Kovaču na pri Baškem ježem. Obirskem pri Železni Kapli- V sredo, 7. marca, je bilo v preiskovalnim sodnikom, P^ prepevajo tudi v Sloveniji. / f.to Sklepni koncert bo v nedeljo, državnem svetu v Ljubljani Glavar in njegov namestnik Z4. marca, v Dravogradu-Ju- posvetovanje o položaju Slo- sta osumljena zlorabe po- tablici s slovenskim imenom s temo v", celovško tožilstvo bilejni koncert srečanja Od vencev na avstrijskem Koro- ložaja zaradi neizvrševanja krajev, podobno pa sta ravna- pa naj bi bQo "demokratični PUberka do Traberka bo 20. škem po zadnjih pariamen- odločb ustavnega sodišča, saj la tudi v Žvabeku in na Beli pravno državni svinjak". Če aprila v kultumem domu v tamih volitvah v Avstriji, po sta samovoljno postavila pri Železrii Kapli, Haider je se bo postopek nadaljeval, Pliberku v Podjuni na Koro- katerih naj bi bile politične zgolj nemška krajevna po zaslišanju dejal, da gre za grozijo Koroški predčasne škem. Skupno bo na vseh razmere bolj naklonjene ko- napisa v Pliberku in Drveši "montiran politični proces volitve, vendar je zanje zelo koncertih pelo 30 zborov z roškim Slovencem. Udele- vasi in jima dodala le manjši po vzoni komunističnih si- malo možnosti. Simply cif ver TL KOVCI PODLESNIK ce Maribor» Oupleikđ le^: 02/4S0 36 60. faks: 02/450 3d 70, www.Tlakovec.Si, 9*rTì3il: in(o@llaKovec.si SSOAJnJDIVUUBUANl-IndufiCriiSkđCOnaStegrt« IZDELKI SO ATESTIRANI Hitro v salon po Škoda Happyßon! Škoda HapwBon Éi^ 4 Obiščite naš salon in sodelujte v privlačni nagradni igri za brezplačne vstopnice za Svetovno prvenstvo v hokeju L divizije 2007 v Ljubljani! Vsak sodelujoči prejme tudi HappvBon za popust v višini do 2500 CjCj i yyidli oglasi ! 04/2014247, e-posta:malloglasi<®g-glas.si,www.gofenjskj9la^ ^tja do Ji« ) ÌOÙÌ pM nal^upu novrga iioóé www.skoda.si Avtohisa Vrtač, d.0.0. Kranj, Delavska c. 4, tel.: 04 27 00 235 Pelrol d.d.. Iščemo POSLOVNE PARTNERJE za vodenje TIP STOP hitrega servisa Družba Petrol vabt k sodelo vanju pod/etja in samos tojne pod/etnike za upra vl/anja vulkanizerske in servisne delavnice TIP STOP ob bencinskem servisu v Škofji Loki. Delavnica bo poskrbela za -hilri servis- osebnih in dostavnih vozil, od menjave avtopiaščev, olja. do menjave žarnic, brisalcev in podobno. prodaji ler z partnerja 2 jzkušnjami pri de u v hitnh avtomobilskih servisih do de a s strankami In ustreznim začetnim v imenu in za račun Petrofa in se ne bo Darilo za nove naročnike! Izberite svojo knjižico. N^fO^nikt C^renj^kega g asa na Zcidovi 1 v Kr80|u< |ih fì»roÌ\ti po telefonu 42 V P^ e*poi(r oarocninel^g-gfas.si CtnÈ z 20% popustom je: 999^ ^ (2 392 SkT} Gorenjski posredno ali neposredno Podrobnejše informacije so na voljo na telefonski številki 01/ 47 14 315. bomo sprejemali do vKljuino 16, marca 2007 na s človeškimi viri, Dunajska 50, 1527 Ljubljana. sne prijave : Petrol d.d., Sektor ravnanje 0 izbrani ponudbi bodo ponudniki pisno obveščeni v 30 dneh po roku, določenem za zbiranje ponudb. Pridržujemo si pravico, da po opravljenem zb ponudb ne izberemo TIP Kako banki oplemenititi svoj denar v Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., vam svetujejo, kako v enem letu svoj depozit "povečati" na 10.000 evrov. Ena najhitreje rastočih bank» Hypo AJpe- strankam ponujamo, temeljijo na varnosti in zaupanju." saj so vezane na nominalno letno obrestno mero. Odvisne pa so tudi od zneska in dobe vezave. Želim poudariti, da je naša Adna-Bank d. d., ki skupaj z najuspesnejsim lizinškim podjetjem Hypo Leasing, d. o. 0-, v Sloveniji tvorita finančno skupino pod blagovno znamko Hypo Group Alpe Adria, je v letu 2006 zabeležila najboljše poslovne "Najprej se s stranko podrobno pogovorimo željo stranke izplačujemo tudi mesečno." Kal ponudite strankam, ki se odločijo za banka konkurenčna drugim, saj imamo višje varčevanje v vaši banki? obrestne mere za depozite, obresti pa na Matjaž Omejc, vodja kranjske poslovne enote rezultate doslej, Z 1,13 milijarde evrov bilančne vsote in 3,5-odstotnlm tržnim deležem koncem leta 2006 se uvršča med O največjih bank v Sloveniji, Za vsa leta njenega posJovanja je značilna nadpovprečna lahko stranka odloči za varčevalno knjižico npr. koliko časa, za kakšne namene in v Kakšnem obsegu želi varčevati. Na podlagi tega ji ponudimo način varčevanja. Ki je najbližji njenim potrebam in željam. Tako se rast kreditov, predvsem na področju kreditiranja prebivalstvu, pri čemer so dolgoročni stanovanjski Krediti dosegli že 11 -odstotni trzni delež. Prav tako pa je beležila občutno rast depozitov občanov, Ki so se lani povečali Kar za 36 odstotkov. O ponudbi. Ki jo banKa pripravlja za občane. smo se pogovarjali z vodjem Kranjske poslovne enote, g. Matjažem Omejcem. v domači ali tuji valuti ali pa za vezane evrske oz. devizne depozite različnih ročnosti." Kakšna je razlika med varčevalno knjižico in depozitom? "Varčevalna knjižica predstavlja Kratkoročno ob liko varč evanja. Pomembneje, da vsak poJog v banki "odleži" najmanj 15 dni. po tem roku pa s privarčevanimi sredstvi čemu pripisujete takšen uspeh banke v stranka prosto razpolaga. Depozit pa lanskem letu? 'Sanka je bila lani uspešna na vseh področjih poslovanja. To gre pripisati filozofiji nase banke, ki je usmerjena k strankam. Vsako stranko obravnavamo individualno, se z njo pogovorimo in obstoječo ponudbo prilagodimo njenim zmožnostim m željam. Najpomembnejš dejavnik ph tem pa je, da stontve, ki jih pomeni kratkoročno ali dolgoročno vezavo fiksnih denarnih sredstev. Kjer je najKrajša doba 31 dni, najdaljša pa pet let." Varčevalna knjižica in depozit sta tradicionalni obliki varčevanja. Kaj pa stranki ponudite, če si želi denar naložiti še v kaj drugega? "V nasi banki smo poskrbeli tudi za ostale oblike naložb. Že lani smo registrirali prvi sklad Hypo banke v Sloveniji, imenovan Hypo SEEO, ki je bil med strankami dobro sprejet in je tudf med najdonosnejšimi na slovenskem trgu. Prav tako smo v ponudbo vključili življenjsko zavarovanje APOLO Zavarovalnice GRAWE, Vse stranke, ki bi želele varčevati, vabim, da se oglasijo v naši poslovalnici, kjer bomo skupaj pregledali obstoječo ponudbo in nedvomno našli storitev, ki bo po njihovi men in bo temeljila na varnosti In zaupanju." mesecih, moramo vezati depozit 9.917.26 evra. Če želimo 10.000 evrov dobiti v pol leta, Je potrebno vezati depozit v vrednosti 9.832,55 evra. Če želimo 10.000 evrov dobiti v enem letu, pa moramo v banki vezati 9,671,50 evra. približno 200 evrov manj kot pri polletnem depozitu." Vloga v EUR Obrestna mera Doba vezave Končna glavnica v EUR 9.671,50 3,35% 365 dni 10.000,00 Kontakt PE Kranj Hypo Alpe-Adria-Bank d. d,, Koroška cesta 1. T: 04/201 08 80 e-pošta: hypo-bank-kr@hypo.si Pri Kateri vrsti varčevanja stranka dobi več obresti • pri varčevalni vlogi ali pri depozitih? "Vsaka obliKa varčevanja ima svoje prednosti, obresti pa so višje pri depozitih, Lahko za konec na hitro obrazložite se Informativni Izračun, kako z depozitom dobiti 10.000 evrov? "Kot že rečeno, je končni znesek odvisen od dobe vezave depozita. Če želimo, da se z obrestmi nateče 10.000 evrovv treh HypoGroup ALPE ADRIA i6 CORENISKl GlAS petek, 9. marca 2007 ZDRAVJE ^ » Razgledi Odrasli Gorenjci radi posežejo po cigareti. V primerjavi s podatki za Slovenijo je v gorenjski regiji manj debelih. 18,8 odstotka Gorenjcev je zelo ogroženih, da bodo zboleli za boleznimi srca in ožilja. za skoraj devet ton 5,7 odstotka (v Sloveniji S, Suzana P. Kovačič ....................................... odstotka), da jih ima preko- Kranj • V zadetku tedna je memo telesno težo 71,2 odbila na Zavodu za zdravstva- stotka pregledanih (v Sloveno varstvo Kranj novinarska konferenca na temo Za boljše zdravje občanov, "V Slove- niji 74,7 odstotka)» da ima prekomerno vrednost krvnega holesterola kar 69.2 od-niji smo leta 2002 začeli 2 iz- stotka oseb (v Sloveniji 70, vajanjem programa primar- odstotka)» 2\nŠan krvni tlak ne preventive bolezni srca in pa 36,4 odstotka pregledanih ožilja na nacionalni ravni, oseb (v Sloveniji 35 odstot-Vanj želimo s preventivnimi kov). zdravniškimi pregledi zajeti Lani so zdravniki, zaposle- vse odrasle v starostnih ob- ni v Osnovnem zdravstvu dobjih od 35 do 65 let za žen- Gorenjske, opravili 6432 skiin od 40 do 70 let za mo- preventivnih pregledov, ški del prebivalstva (v letu precej so jih opravili tudi 2001 je bilo v teh starostnih zasebni zdravniki. "Poleg skupinah v Sloveniji približ- odraslih oseb v že omenjeno 720 tisoč oseb)," je pove- nih starostnih skupinah že- dal vodja nacionalnega pro- limo zajeti (in vabimo na grama primarne preventive pregled) vse družinsko bolezni srca in ožilja Zlatico obremenjene osebe, tudi iy\T 2 \ • u di. med. v obdobju mlajše, vse bolnike s povi-V QcldVillCän 2002-2005 so splošni/dm- šanim krvnim tlakom, slad- ^ žinski zdravniki opravili oko- komo boleznijo, z motnja- V delavnice opuščanja kajenja se je na Gorenjskem v petih letih vključilo štiristo udeležencev. 1200 IÌ410 tisoč pregledov, kar po- mi v presnovi maičob, ka- Kajenje je opustilo 44 odstotkov udeležencev, zdaj jih abstinira še slaba tretjina. / f«« T.n, oeki meni približno 78,8-odstot- dilce, prekomerno hraniene osebe, tiste, ki jih resno je. Na leto stane ta program nicah, v Kranju, Radovljici, tudi delavnice zdrave prehra-Tveganje za srčno-žilne ogroža stres in ki preko- državo približno 1.3 milijo- Skofii Lokiin v Tržiču) sode- ne, opuščanja kajenja, teste 1 I ^ «iivJii yiiuii^i udeležencev no realizadjo. v petih letih bolezni je v gorenjski regiji nekoliko pod slovenskim merno uživajo alkoholne na evrov. lovalo skoraj 10 tisoč udele- hoje ... pijače. Tudi lelesno neaktìv- shujšalo 8585 povprečjem: 18,8 odstotka že ni ljudje so močno ogroženi Med pomembnimi eie- žencev, največje zanimanje menti za spremembo stanja je bilo za delavnice zdravega "Na Gorenjskem je 40 odstotkov vseh smrti zaradi bo- I 1 pregledanih odraslih Gorenj- za razvoj bolezni srca in na boljše je tudi zdrav- hujšanja, " je povedala Vasilj- lezni srca in ožilja, ki so po- KliOgTainOV, Kar cev je zelo ogroženih, za Slo- ožilja," je povedala koordi- stveno-vzgojno delo, ki ga ka KokaJ j, dipl. med. sestra iz sle dica nezdravega načina v venijo je podatek višji, 23,3 natorka za preventivo odra- koordinira in vodi CINDI Zdravstvenega doma jeseni- Slovenija. Od leta 2002 do ce. V teh delavnicah je 1260 )e povprečno odstotka, podati kažejo, da na Gorenjskem kadi 25,2 od- slih na Gorcn)skem prim. Marjana Grm, dr. med. 61 .1 «M ^jVLviap^vUk t^aui itidijaiJa ouic, ui. iiicu. ^wv.» >5 l^OSraina stotka pregledanih odraslih Stroške preventivnih pre- nicah 2006 je v skupno 891 delav- udeležencev v petih letih em (v shujšalo 8585 kilogramov. enja," je povedala Alenka Hafner, dr. med- iz Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, in dodala, da bo treba še več , „ (v Sloveniji 22,2 odstotka), da gledov krije Zavod za zdrav- zdravstveno vzgo j nih centrih kar je povprečno 6,5 kilogra- delati na spremembah živ-na OSeDO. je tvegano pitje prisotno pri stveno zavarovanje Sloveni- na Bledu, v Bohinju, na )ese- ma na osebo. Organizirajo Ijenjskega sloga. Društvo mučenic SEDMiCA Marjeta Smolnikar Za namiß §e en dan vrtnic, ni videti, posledica njene nerod- veärw' primerov so za nasilje v čokolade in Čestitk, s katerimi nosti. Ko se lo zgodi prvič, ji sode- moSki (praviloma) enkrat na lavke verjamao, desetič ji vei ne družini krive in odgpvome Ženske. Da se razumemo, ne zaio. Imamo društvo proti mučenju so obljube, kako bo jutri drugfiče, živali, proti kateremu, se razu- prazne mamje. in da Človeka, ki me, nimam nič, saj se mi v dno z njo mvna pravza- leto zasiijgo ienski ^vet. Trgovci verjame niti najbolj naivna, ona ker so si lakimìe nohle, namesto duše zasmili vsak zapuščeni cu- prav sploh ne more ljubiti. V na-služijo, ženske pa se Ipraviloma ) pa še kar laže. Zate, ker jo je da bi pomiie posodo oii so preko- cek ali krava, ki jo v m učn ih slednjem koraku se mora znebiti zadovoljijo z občutkom opaže-nosti. V najslabšem primeru je tako, da je B. marec za ženo. sram. da živi z zverino. zato, memo zapravljale ali imajo Iju- transportnih razmemh pelj^o v predsodka in sorodnikom, prija- ker je pretepanje icnsk v Sloveni» ■i še vedno obrobna družbena bimca, ampak zato, ker bodisi prikrivajo pravo podobo druži ne zakol. Nimamopa društva mučenih /in izmučenih) žensk. Te tdjem, znanccm ter sodelavcem mater in gospodinjo tep^ni dan; tema. Kar je. glede na podatek, in nasilnega moža v javnosti, bo- se na milost in nemilost prepuš- moški se ves dan prikrito prüizu - da je pri nas pretepena že vsaka disi verjaìr\^o. da bo jutri druga • čajo čestokrat nesposobnim in odkrito priznati, da so modrice na obrazu in drugod po telesu posledica moževih udarcev. je sodSavkam ali celo ljubici, ko četrta ženska, absurdno, če r\e če, bodisi so prepričane, da hi se neodgovornim socialnim delav- Ženske, osvobojene nasilja i n pa se v poznih popoldanskih kar groteskno. brez moža. pa čeprav zv^ri- kam fki v najslabšem primeru trpljenja za štirimi stenami, bi urah zarodi popit^ alkohola Pri polni zavesti trdim, da je ne. podrl svet. Kar se mene tiče. i sama ali z otroki raje živela v baraki s präukruano streho in v tako rekoč zlije Čez dcmaä prag, na začetku tre^'egn tisočle^'a za opazi, da žena ni pobrisala pra- nasilje v družini (kajpada, poleg hu na televizijskem ekranu ali si političr;e elite oziroma vlade in miru kot v dnemi sofei, opremlje- izmisli katero drugo neumnost države) v prvi mri kriv in odgo- ni v Ludvika XIV. ali mi-in hop po njej. Udarja s čimer kdii kamor koli, dokler ne orna- odkrito dvomijo o njihovem mu-čeništvu flii so celo same žrtve morale ustanoviti društvo mu-čenih žensk in na ves glas in z nasilnega partnerja in si o tem vso silo pritisniti na vlado oziro- voren tisti, ki svoje teto in življe- nimalizma in se tresla, kdaj si bo nje pdoži na oltar nasilja, kom- nasilni mož postregel z mojim telesom ali celo s telesom ofrolf in ne upajo z nikomer odkrito spregovoriti ), in verjamejo, daje rešitev težav zunaj rdih samih. Za ma poliäjo ter pravosodrxe orgfi-ne. da jim vrnejo domove, u katerih so po njihcrvi začasni izse- začetek bi si morala vsaka prete- litui ostali nasilni možje. In. pena ženska sama pri sebi odkri- kajpada, da tega nasilneža za ga. Dan po prtstar\em napadu pleksov, f\ezadovoljstva in i'Sćgo se ženska (praviloma) brani drugega, kar v posamezniku nad njim izživljal svoje komplek- to priznati, da se je pri izbiri grehe, kißh je t\ad šibkim žen-pred sodelavkami, da so modre sproži napadalen odnos do šib- se ter občutek nemoä v zu na- partnerja zmotila, da je njen trür skim telesom in psiho izvršil, pri- lise na obrazu, ker jih drugje paČ kejš^a. Povedano d rugače. v njem spctu. in zdravje najviša vrednota, da memo kaznujgo. GOREN)SKI GLAS petek. marca 2007 EKONOMIJ M stefa n.zargi @g-g/a5.si 17 Na železnicah odpravili izgubo Slovenske železnice so po prvih ocenah poslovanja v lanskem letu poslovale z minimalno izgubo, etošnje leto pa začenjajo z rekordnimi dosežki, Stefan Žargi Ljubljar»a • V sredo so na Slovenskih železnicah predstavili podatke iz prve ocene lanskega poslovanja, iz katerih je razvidno, da so leto zaključili s 60 miiijoni tolariev i^ube, če ps upoštevajo določila novih računovodskih standardov, po katerih )e mogoče stroške večjih vlaganj razporediti na veČ let, pa so 'pridelali' celo za 24 milijarde tolarjev dobička. H rezultati so nadvse presenetljivi. Vodstvo Slovenskih železnic (od leve): Igor Hauptman, pomočnik direktorja, Branko saj so še sredi lanskega no- Omerzu, nametnik generalnega direktorja, In delavski direktor Albert Pavlič vembra, ko je odstopil dotedanji generalni direktor, oce- zelo biizu načrtom - skoraj tovorov med novoletnimi službe, Odprto ostaja vpraša-nievali, da bo do konca leta 19 milijonov ton prepeljane- prazniki. Tudi v prvih dveh nje vzdrževan i a infrastruktu-nastala izguba več kot 1,5 mi- ga blaga in dobrih 16 milijo- mesecih letos se povečan re, saj po mnenju železničar- lijarde tolarjev, ocene o izgu- nov prepeljanih potnikov, prevoz nadaljuje, saj so ga bi na podlagi polletnih rezul- Kljub temu je pri tovornem glede na lani povečali za de-tatov pa so bile celo v višini 6 prometu nastalo za 2,1 mili- setino. Kot posebej učinkovit vzdrževanje, zmanjkalo naj jev 2,3 milijarde tolarjev uporabnin ne zadošča za tekoče milijard tolarjev. Pomagala je mila zima jarde tolarjev izgube in pri ukrep se je izkazala uvedba bi še 2,8 milijarde tolarjev, potniškem prometu 886 mi- centralne transportne opera- lijonov tolarjev. Odprto osta- tive in nekaterih notranjih Veljk} stroški dela ja vprašanje racionalizacije organizacijskih prijemov in 2a preobrat so po t>esedah porabe energije, pa tudi pia- sprememb. Branka Omerzuja, namest- čevanja trošarin za nafbiede- nika generalnega direktorja, ri vate. ki vodi Slovenske železnice po odstopu Jožeta Jurkoviča. Rekordno tudi zaslužni nekateri ukrepi pa ^yi^g Koper Odprto vzdrževanje infrastrukture tudi ugodne okoliščine, kot je na primer mila zima. Vsak mesec, ko je nad 30 cendme- Sicer pa sta lanski november in december minila v do- Sicer pa predstavljajo stroški dela» po besedah Igorja Hauptm^a, pomočnika direktorja, 7.679 zaposlenih kar 57 odstotkov vseh stro- Sicer pa na Slovenskih že- škov in Se naprej se bodo tru-eznicah pripravljajo novo dili to število postopoma srednjeročno strategijo, saj zmanjševati. Povečan obseg ocenjujejo, da dosedanja, po- dela v zadnjih mesecih sicer trov snega, po njegovih bese- seganju rekordnih količin imenovana 'Nova smer' iz preobremenjuje nekatere iz- dah povzroči za 500 milijo- prepeljanega lovora. To velja Časov direktorovanja Miklav- vršne delavce, zato bodo pri nov dodatnih stroškov. Izpol- tudi za prevoze iz Luke Ko- čiča, ni veČ ustrezna. Tudi tem mogoče tudi nove zapo- njena je bila tudi obljuba ob per, saj Še nikdar ni bilo pre- poslovni načrt za leto 2007 slitve. Pri plačah se po mne- nastopu Omerzuja, da ne peljanega toliko tovora iz Še ni sprejet, saj je vlada do- nju te ne valorizirajo po dolo- bodo najemali kratkoročnih kreditov, še več: v tem obdo- tega slovenskega morskega okna v svet kot v letu 2006. slej potrdila tri od običajnih čilih socialnega sporazuma, Štirih pogodb, s katerimi se zato se doslej nadpovprečne bju so vmili 3,5 milijarde kre- Lini in letos tudi ni bilo obi- zagotavljajo proračunska plače približujejo slovenske-ditov. Obseg dela je bil lani čajnega premora v prevozih sredstva za izvajanje javne mu povprečju. Zelena zima spremenila načrte Elana Zaradi slabe zime je precej smuči ostalo v trgovinah neprodanih, kar pomerii manjšo prodajo v letošnjem letu. ŠTtFAN Žaroi na prodajo, zato se h^ovd s daje za pet odstotkov glede enaka. To tudi pomeni, da ..............................................................................športno opremo soočajo z na doseženo v letu 2006, bodo na zimski dejavnosti Begunje • V ponedeljek se je nadpovprečnimi zalogami, pri čemer pa pričakujejo, da nadaljevali z investicijami v na izredni seji sestal nadzor- Stanje se je v februarju v Se- bo prodaja izdelkov pod posodobitev proizvodnih ni svet družbe Skimar, krov- verni Ameriki in v Skandi- Elanovo blagovno znamko, zmogljivosti z namenom pone družbe Elana, in obravna- naviji nekoliko izboljšalo, kljub padcu globalnega večanja produktivnosti. Privai novonastalo situacijo v medtem ko so visoke tempe- trga, ostala na ravni iz leta hodnji teden bo skupščina zimsko-Športni panogi, ki bo rature vplivale na zastoj pro- 2006. Kljub predvidenemu Skimaria odločala o dokapi-vplivala na načrte te dejavno- daje na ključnih srednjeev- zmanjšanju prodaje bo pro- talizaciji v višini 10,2 milijo- sti v letu 2007. Zimski del skupine Elan je razmeroma ropskih trgih in na Japonskem. V smučarski industri- izvodnja znašala 640.000 na evrov, pri čemer naj bi 5,8 parov, kar predstavlja enak milijona evrov namenili za uspešno dosegel prodajne ji pričakujejo, da bo v tej se- obseg kot v letu 2006, ven- zimski program. SrednjeroČ- cilje v letu 2006, saj so se zoni prodanih za 15 do 20 dar za 180.000 parov smu- na strategija ne glede na ze- prihodki od prodaje izdelkov odstotkov manj smiiči, kar či manj od prvotnih načr- leno zimo ostaja enaka. Elan lastne blagovne znamke gle- bo pri trgovcih vplivalo na tov. V Elanu, kjer dela 930 navkljub slabim razmeram de na leto 2005 povečali za nakupne odločitve za pri- delavcev, upajo, da ne bo na tr^ uspešno dviguje pre- 13 odstotkov in so znašali hodnjo sezono. potrebno odpuščati, ne poznavnost blagovne znam-V Elanu so zaradi nastale bodo pa podaljševali po- ke z inovati vnos tjo izdelkov in s svojim pristopom na trgu pričakuje dvig tržnega deleža blagovne znamke Elan za 1 odstotno točko, ki 32,3 milijona evrov, prihodki od prodaje smuči pod tujimi tržne situacije izdelali reba- godb o delu za določen čas. blagovnimi znamkami pa so lans plana, ki odstopa od pr- S tem in drugimi ukrepi na) znašali 144 milijona evrov, votno zastavljenih ciljev za bi poslovni rezultat zadržali kar glede na leto 2005 pred- leto 2007 in srednjeročne- pozitiven. stavlja porast za 18 odstot- ga plana. V novem planu Sicer pa ostaja srednjeroč- bo tako na globalnem nivoju kov. Zelena zima je vplivab predvidevajo znižanje pro- na strategija razvoja Elana znašal 8,5 odstotka. Evropska zvezda Jelovici Štefan 2argi kovanju požarnih vrat so ..............................................................................upoštevali estetske potrebe Ljubljana, Skofja Loka • Na sodobnega uporabnika s letošnjem sejmu Dom, ki funkcionalnostjo specialnih poteka med 6. in u. mar- vrat, ki morajo za 50 minut cem na Gospodarskem raz- preprečiti širjenje ognja, stavišču v Ljubljani, osred- Vrata so opremljena z elek- njem sejmu za proizvajalce tronsko ključavnico, ki omo- stavbnega pohištva in montažnih goča vstop z vnosom kode v , je Jelovica v kon- tipkovnico. Izdelana so iz kurenci proizvajalcev stavb- okolju prijaznih materialov nega pohištva prejela pri- in so rezultat dolgoletnih iz-znanje "Evropska zvezda" kušenj In inovativnega dela razvoja škofjeloške lelovice. Dodajmo k temu še obve- za program notranjega stavbnega pohiStva za po- žarna vrata. To priznanje stilo iz uprave Jelovice, da podeljujeta Gospodarsko družba IN Marketing Boja- razstavišče in Združenje lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije za najboljši izdelek stavbnega pohištva v kategoriji zunanje- na Starmana, ki je dne 5. februarja objavila namero za prevzem vseh delnic družbe Jelovice, ni objavila prevzemne ponudbe v roku 30 ga in v kategoriji notranjega dni, ki ga določa Zakon o stavbnega pohištva. Pri Ljubljana Mila zima, manjša poraba električne energije Iz ELES - Elektro Slovenije so sporočili, da se je poraba električne energije prvi letošnji mesec v primerjavi z januarjem lani zmanjšala za 2,6 odstotka, saj so neposredni odjemalci in distribucijska podjetja I2 prenosnega omrežja prevzeli milijardo 169,6 milijona kilovatnih ur oziroma za 31,9 milijona kilovatnih ur manj kot v enakem času lani. Sicer pa naj bi po bilančnih napovedih poraba električne energije v Sloveniji tudi letos ie naprej naraŠČaia, pri Čemer naj bi do konca leta za pokritje vseh potreb potrebovali 13,2 milijarde lovatnih ur oziroma za 1,8 odstotka veČ glede na lansko elektroenergetsko b)lanco, Š. Z. LOM <3 o ♦'.tonj inforiTidfije 04/2W».777, vwAv.lon &J dmžZd za vzAževarK in oMik» cesi Id vabi k sodelovanju za potrebe inženinnga 1 DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA GRADBENIŠTVA ALI INŽENIRJA GRADBENIŠTVA (m/ž) 2d delovno mesto vod|e projektov nizkih In visokih gradenj Od kandidatov pričakujemo najmanj pet let delovnih izkušen; na delih odgovornega vodje gradbišč na visokih gradnjah ter strokovni epK gradbene stroke. 2. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA GRADBENIŠTVA ALI INŽENIRJA GRADBENIŠTVA (m/l) za delovno mesto nadzornik nad gradnjami Od kandidatov pričakujemo najmanj pet let delovnih Izkušenj na delih nadzora na visokih in nizkih gradnjah ter strokovni izpit gradbene stroke. Delovno razmerje bomo z izbranima kandidatoma sklenili za nedoločen čas In trimesečnim poskusnim delom. Vabimo vas. da pošljete ponudbe s potrebnimi dokazili in opisom dosedanjih delovnih izkušenj na naslov: Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d. d., jezerska cesta 20, Kranj. Za dodatne informacije smo vam na voljo v kadrovsk/ službi, tel. 280 60 14. f 4 V 18 KMETIJSTVO ci^eto .zaphtnik ^s-glcis. sf GORENJSKI GLAS petek, Q. marca 2007 lu kov i ca Opozorilo čebelarske svetovalne službe čebelarska svetovalna služba poziva uporabnike fìtofarma- cevtskih sredstev, naj bodo zaradi zaščite čebel kot najpo» membnejŠih opraŠevalk žužkocvetnih rastlin zelo previdni pri uporabi tovrstnih sredstev. Svetuje jim, da naj škropijo v skladu 2 dobro kmetijsko prakso, se prepričajo, ali je sredstvo strupeno za čebele, uporab jajo priporočena sredstva v najmanj možnih odmerkih in za čebele manj nevarne pripravke, Škropi-v večernih urah ali ponoči in v brezvetrju, se izogibajo pra- iiv in pravočasno obvestijo čebelarje o nameravanem Škroplje- s pripravki, ki so strupeni oz. škodljivi za Čebele. C. Z. LjU8UAr>jA Novi nadzorniki Ljubljanskih mlekarn Delničarji Ljubljanskih mlekarn so na torkovi skupščini imenovali nove Člane nadzornega sveta. Novi nadzorniki so Andrej PreseČnik, direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, Milena Vrhovec, direktorica Kmetijske zadruge Stična, Zoran BoŠkovič, predsednik uprave NFD Holding, in Samo Lozej, svetovalec župana Mesta Ljubljane. Predsednica uprave Cvetana Rijavec pričakuje, da jo bo nadzorni svet podprl pri uresničevanju načrtov uprave, ki bodo večinoma pripravljeni do konca tega meseca. C Z. Bled Občni zbor družtva žena in deklet na vasi Članice Društva žena in deklet na vasi občine Bled se bodo jutri, v soboto, ob 10. uri zbrale v hotelu Astoria na Bledu na letnem. občnem zboru društva. Obravnavale bodo poročila o lanskem delu in letošnji program dejavnosti. Poskrbele bodo tudi za kulturni in razvedrilni program. He ena Potočnik m njena varovanka iz zavoda Pelikan pa bosta predstavili pot iz zasvojenosti- Občni zbor bodo sklenile s kosilom, C. 2. Škofja Loka Na študijsko turo na avstrijsko Koroško Razvojna agencija Sora bo v sredo v okviru projekta Čezmej- nega trienja kulturnega turizma organizirala študijsko turo na avstrijsko Koroško, prijave sprejema do ponedeljka na te . št. 50-60-225 aH 50-60-220 ter na e-pošti kristina.mi cic(§)ra-sora-si. Avstrijski partner v projektu, Skupnost Selskih kmetov, bo udeležencem predstavil Copplo Kašo -združenje za prodajo kmečkih pridelkov in izdelkov v Železni Kapli, lovsko učno pot. klavnico in gospodarski center v Selah ter regionalno zvezo - iniciativo v Borovljah. C 2. CORENjA VAS Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Razvojna agencija Sora bo jutri, v soboto, dopoldne pripravila pri poslovnem centru v Gorenji vasi tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov, Na tržnici bodo ponujali izdelke blagovnih znamk Dedek jaka in Babica Jerca • Naravni izdelki iz škofjeloških hribov: kruh in pecivo iz krušne peči, mlečne zdelke, med ter izdelke domače in umetnostne obrti. C. Z. Bléo O semenski koruzi, travi in semenih vrtnin V predavalnici KCZ Gozd Bled bo v torek ob 10. uri predavanje Kristine Skrbeč iz Semenarne Ljubljana o semenski koruzi, posevkih trav ter semenih za vrtnine (kapusnice, korenovke, solate, čebulnice in plodovke). C. Z. SAVA, KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA Z.O.O., LESCE ROŽNA DOLINA 50, 4248 LESCE OD>avtianio prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA V KMETIJSKI TRGOVINI (m/ž) za določen čas z dvomesečnim poskusnim deiom z možnostjo podaljšanja za nedoiočen čas. POGOJI: - pokJicna izoDrazDa III. ali (zaželena je kmetijska usmeritev) • IzpK za voznika oz. upravljavca z viličarjem - izpit za voznika kategorije C - certif i kat nacionalne poki i c ne usposo Dljenosti za vozn 1 ka kamiona Ponudbe z ztvljen^plsom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na zgoraj navedeni naslov v 8 dneh po objavi s pripisom; objava -ne odpiraj! Kandidati boste o izboru pisno obveščeni v 6 dneh po pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. . stopnje tehnične smeri Pričakujejo čez štiri tisoč vlog Na Corenjskerii naj bi v letošnji subvencijski kampanji oddalo vloge čez štiri tisoč kmetov. Čeprav iih prvič lahko sami oddajo po elektronski poti» se bo večina odločila za izpolnjevanje na lokacijah kmetijske svetovalne službe. Cveto Zaplotnjk Kranj • Izpolnjevan j e zbimili vlog in zahtevkov za letošnje ukrepe kmetijske politike se je uradno začelo v ponedeljek, dejansko pa zaradi tehničnih težav v sredo. Letos je elektronsko izpolnjevanje obvezno, kmetje pa tokrat prvič lahko elektronsko izpolnijo in oddajo vlogo tudi sami. za kar poleg ustrezne računalniške in programske sabo podatke o staležu živali, staležu avtohtonih pasem živali ter posejanih kulturah in da naj razmlsHjo o tem, ali bodo nadaljevali s Skopo-vimi ukrepi ali bodo te ukrepe nadomestili s Kopovimi. Letošnje subvencije vključujejo regionalno plačilo, zgodovinska plačila na osnovi prireje mleka in mesa, kmetijsko okoljska plačila in izravmliia plači- Kmetje bodo letos poleg june Rupnik, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe ^ ^ hribovska zbirne vloge in zahtevkov območja. za posamezna plačila via- vedal Stane Rupnik. vodja traj, veliko kmetov pa se je za - gali še zahtevke za pridobi* oddelka za kmetijsko sveto- to prijavilo že na predstavit- Nadaljevanje izvajanja Sko- tev plačilnih pravic za ol)- vanje pri Kmetijsko gozdar- vah ukrepov kmetijske politi- povili ukrepov svetujemo le dobje 2007-20n in za le- ^kem zavodu Kranju, na ob- ke, na katerih je bil letos od- tistim, ki nameravajo opusti- tošnje izplačilo teh pravic. opreme ter znanja potrebuje- digitalno potrdilo (certifi- močju zavoda poteka izpol- ziv zaradi številnih novosti ti kmetovanje. Ce je "nosi-njevanje na enajstih lokaci- večji kot prejšnja lela in se lec" kmetije oče, na izpolnje-jah - na sedežu zavoda v Kra- jih je udeležila približno po- vanje vloge pa bo, denimo, lovica vlagateljev. prišel sin, mora za to imeti nju, na , Naklem, Tržiču, Les- " Ker letos oi bilo že pred- pisno pooblastilo s podpi- kat) kvalificiranega overova- cah, na Bledu, Jesenicah, v tiskanih obrazcev, je boja» som obeh," pojasnjuje Stane j a za elektronski pod pis ter Srednji vasi v Bohinju, Škof- zen, da bodo kmetje na iz- Rupnik in dodaja, da bo dovoljenje agencije za kme- ji Loid in v Zireh, Pri tem so- polnjevanje vlog prihajali elektronsko izpolnjeno deluje skupno dvajset delav- slabo pripravljeni oz. brez go letos možno poslati na trge m razvo) Ija. Večina kmetov se bo cev • štirinajst kmetijskih ustreznih podatkov. Že na agencijo na dva načina • v kljub tej možnosti še vedno svetovalcev in šest zunanjih izobraževanjih smo jim po- papirnati obliki in z navadnim podpisom ali po elektronski pori in z elektron- odločila za izpolnjevanje vlo- sodelavcev. Naročila za elek- vedali, da naj pregledajo lange na lokacijah kmetijske tronski vnos sprejemajo vsak ske vloge in letošnje obrazce svetovalne službe. Kot je po- delovni dan do osmih zju- priročnikih, prinesejo s skirr Bioplinje zanimiv / drag Na kmetijah je veliko možnosti za proizvodnjo energije iz bioplina, vendar to zahteva precejšnje investicije v objekte in opremo. Kranj zalo več kmetij, ki bi lahko ................................................proizvaj ale od 2 00 do 3 00 ki- kmetijah so velike lovatnih ur energije, je premožnosti za proizvodnjo pričan Peter Pšaker iz kmetij- energije iz bioplina, ki ga s ske svetovalne službe v Celju, pridom izkoriščajo v Avstriji ki je prejšnji teden o bioplinu in NemÜji. Tam proizvodnja predaval tudi gorenjskim Največja težava od leta 1999 vsako leto naraš- kjnetom. Izkoristek bioplina je investicija ki bioplin pretvori v električno in toplotno energijo. Investicija za proizvodnjo od 25 do 50 kilovatov energije znaša okoli 206.000 evrov, ekonomska upravičenost pri sedanjih odkupnih cenah električne energije pa je pri živinskih 8-00 o proizvedenih kilovat- gnojil (gnojevke in hlevskega gnoja), rastlinske biomase, organskih odpadkov živilske pa izvora in živalskih stran» nih urah letno, ob upošteva-, da je iz kubičnega metra plina mogoče pridobiti 54 ki-lovatne ure energije. Tudi iz- produktov ter travinja. kušnje iz tujine kažejo, da se bodo v prihodnosti gradile m ča, predvsem na večjih kme- je odvisen od časa zadržcva- tijah, Pri nas bi bilo zaradi nja v fermentatorj^i. vrh in- opremo sorazmerno velika, treba ie Dostaviti fermentator, majhnosti kmetijskih pose- tenzivnosti doseže v sedmih prostor za pripravo substra- govedorejsko medlem, ko bi bila pri nas najbolj zanimiva gradnja na stev smiselno, da bi se pove- do osmih dneh, Pridobivati plinohram kmetijah. AKCIJA 2007 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA JE A 1 Vobenca PRI NAS VIŠJA >4. ZA ODKUP LESA Za hlodovino,A, B, C (I, II, II) klasa dobite tudi več krt POSEBNA UGODNOST: PLAČILO TAKOJ!^, -več kot 16.000,- SIT LES JE VASE BOGASTVO IZVAJAMO TUDI SEČNJO IN SPÀAVILO PRODAJAMO CEPLJENA BUKOVA DRVA - ZELO UGODNO tr Družba VOBENCA D, O. O., Delavska cesta 59, 4000 Kranj, tel. 041/316 596, 041/640 791! « T f GORENJSKI GLAS petek, 9. marca 2007 Ki cveto.zaplotn i k 19 Šestega na tretje mesto Zavarovalnica Slovenica Življenje se je lani po zbrani bruto premiji življenjskih zavarovanj povzpela s šestega na tretje mesto^ v dveh letih pa načrtuje "preskok" na drugo mesto. CvFTO ZAPLOTN I K Ljubljana • Kot je povedal Matija Šenk» kj je po odstopu Sama Burje (spet) prevzel vodenje uprave, je zavarovalnica lani poslovala zelo uspešno, saj je zbrala 9.2 milijarde tolarjev kosmate premije ali kar 84 odstotkov več kot leto prej, ob tem pa je izplavala 1,15 milijarde tolarjev §kod oz. za 7 odstotkov več kot predlani. Med slovenskimi zavarovalnicami se je po bruto zbrani premiji povzpela s šestega na skih bank, Deutsche Bank AG. Fondpolica z naložbenim paketom omogoča izbor med tremi naložbenimi - konzervativnim, uravnoteženim in dinamič' paketi tretje mesto, pri naložbenih Slovenski Institut za kakovost in meroslovj« je tisoči Q001 življenjskih zavarovanjih pa je že na drugem mestu. Ustvarila je 323/7 milijona tolarjev dobička, to je skoraj polovico več. kot ga je načr- koncu leta pa je licenco za zavarovalnice Matija Šenk. predsednil« nim, v vsakem je pet ali šest investicijskih skladov, s katerimi upravljajo družbe iz Skupine KD Group. Fondpolica Azija garant plus je življenjsko zavarovanje z vlaganji v kombinacijo delniških hedge in vzajemnih skladov z zajamčenim izplačilom ob doživetju. Ker so v Sloveniji pri življenjskih zavarovanjih Še velike rezerve, načrtujejo za letos 50-odstotni porast zbrane premije, povečanje tržnega deleža na 9,4 odstotka (lani ob tričetrtletju so dose- tovala, a za slabo desetino opravljanje poslov dobila Slovenica Življenje in gli 7,58-odslotnega), obogati- manj kot leto prej. Kot ena tudi KD Life Bolgarija. Adriatic Slovenica, obe tev ponudbe in Širitev poslo- prvih slovenskih zavaroval- Slovenica Življenje po be- Čbnici Skupine KD Group, vanja v tujino, kjer se pri- nlc se je z življenjskimi za- sedah članice uprave Mateje si pri življenjskih zavaro- pravljajo na vstop na ukra- varovanji uveljavila tudi na KeržiČ ohranja tudi vodilno vanjih ne konkurirala Po ì^^ ^^^ analizirajo srb-tujih trgih. Njena življenjska zavarovalnica v Romu- vbgo pri razvoju življeni- ^^^ . skih zavarovanj, novost v niji, ki je začela poslovati ju- njeni ponudbi je Fondpolica ''' tovrstno dejavnost v nija lani, je do konca leta z naložbenim paketom, ta enem letu do dveh zdniži» ski in češki trg. V dveh letih načrtujejo pri življenjskih zavarovanjih drugo mesto med slovenskimi zavaroval- sklenila 2.753 zavarovanj in teden pa je začela tržiti tudi li v okviru ene zavarovalni- nicami, na ciljnih tujih trgih zbrala 577 tisoč evrov premi- Fondpolico Azija garant ce, vendar je ta odločitev v pa naj bi prej kot v desetih je, oktobra je zaživela Slove- plus, ki so jo razvili v sodelo- pristojnosti lastnikov. letih dosegli lo-odstotni trž- __ni delež. niča Life na Slovaškem, ob van)u z eno največjih evrop- HALO • HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Hit^ììt U [ti leif^o^u ièbu Oé/ìd^ O-t) n oiccop ^à /oisot^ ^ r K'jn.if o/ poDOiti 00 poAfOfHk^ ^P Oo 11 00 por.udbi^ri/lviikr IfffOno goM^^ jANEZ ROZMAN S.P.- ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RACK^VljlCA, TEL: 04/53 ^S 249. FAX: 04/53 04 230 TRST 22. 3.; LENTI }i. 3.; MADŽARSKE TOPLICE 29, 3. do i. 4., 29. 4. do 2. 5.: PELJEŠAC - MORjE iZ. 6. do 25. 6.; MEDŽJCURjE . 5. MmOR, CERKVE, D. O. O., STARA C. 1« 4270 CERKLJE NAKUPOVALNI IZLET v Lenti 31. 3. 2007. Prljave po tel.; 04/25 28 300, 25 26 210 Osvestila o dogodkih obiavljamo v rubriki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Luč v vodo Železniki • Turistično druftvo Železniki vabi na praznovanje prihoda pomladi Lu^ v vodo, ki bo na predvečer sv. Gregorja, v nedeljo, n. marca, ob ì8. uri pred "PInado" Železnikih, Večeri s cigansko glasbo Lesce - Hotel Krek Lesce vas vabi na večere s cigansko glasbo vsak petek in soboto. Slovenska pravljica Maksima Gasparija Kamnik« v Galeriji Veronika se bo danes, v petek, ob 19. uri začela predstavitev dveh obsežnih knjižnih novitet o nalem velikem slikarju Maksimu Gaspariju, ki sta ju napisala in pripravila pisatelja Ivan Sivec in Marjan Marinček. Čajanka Kokrka - Turistično društvo Kokrica vabi na Čajanko, ki bo jutri, v soboto, v Kulturnem domu na Kokrrci. Predavateljica jasmina Audič vas bo poučila o tehniki masiranja na rokah, kjer lahko spodbudite vse telo. Imenuje se SU JOK. Dalmatinski večer s klapo Kumpanji Godešič - Danes, v petek, ob 20- url bo v dvorani KS GodeSič Dalmatinski večer s klapo Kumpanji s Korčule. Organizator ie ŠD Kondor CodeliČ. IZLETI Na Primorsko Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi na izlet na Primorsko, med Bržanijo in Čičarijo. Odhod avtobusa bo v nedeljo, marca, ob 6. uri Izpred penziona Špik v Gozd Mar- tuljku, Zmerne hoje bo za i 5 ur. Prijave in informacije po tel.: Lojzka, 041/294 549 ali Renata, 031/532 963. PREDAVANJA Stari starai • mlada družina Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino Kranj vabi zakonce in starše na predavanje z naslovom Stari starši - mlada družina. Predavanje bo danes, v petek, ob 20. urr v župnijski dvorani v Kranju {Tavčarjeva 43). Dostojanstvo, spoštovanje v zakonu Kranj • Zakonski in družinski inštitut Krog organizira večer s temo Dostojanstvo, spoštovanje v zakonu v ponedeljek, 12. marca, ob 18. uri v Gimnaziji Kranj. Lepote Korzike Žirovnica- Dnjžtvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane in sim-patizerje na predavanje pod naslovom Lepote Korzike v torek, 13. marca, ob 18. uri v Čopovi rojstni h ili. Predaval bo )ustin Zorko. OBVESTILA Občni zbor Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 10. marca, z začetkom ob 15. uri v dvorani Doma krajanov v Preddvoru. Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje Člane in pri- jatelje na redni letni občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 10. marca, ob 14. uri v Športni dvorani v Cerkljah. Predstavitev knjige odpovedana Vrba • Gorenjski muzej sporoča, da je zaradi bolezni dr. Rastka Močnika predstavitev njegove knjige Julija Primic v slovenski književni vedi, ki so jo pripravljali za danes, petek, 9. marca, v PreSernovi rojstni hi$i v Vrbi, odpovedana. Tečaj radiestezije, bioenergije, feng-šuja Kranj - Alternativno druStvo Trion organizira v Kranju tečaj Osnove radiestezije, bioenergije in feng-Suja, s katerim s boste povrnili energijo in zdravje. Začetek tečaja bo 15. marca ob 18.30. Prijave sprejemajo po tel.: 041/546 401. Na uvodno predstavitev vabijo tudi vse ostale. KONCERTI Koncert Glasbene šole Radovljica Radovljica • 3. abonmajski koncert Glasbene šole Radovljica bo danes, v petek, ob 19.30 v dvorani Glasbene šole Radovljica. RAZSTAVE Izdelki Ženskega ustvarjalnega krožka Bitnje • Člani Kulturno-umetniškega društva Bitnje vabijo na ogled razstave izdelkov, ki so nastali v okviru Ženskega ustvarjalnega krožka - Uršuia, Razstavo bodo odprli danes, petek, ob 17. uri v posebni sobi gostilne Strahinc. Razstavlja Danica Smrdel Ferbežar Jesenice • Danes, v petek, bodo ob 18. uri v razstavnem salonu Dolik odprli razstavo likovnih del slikarke Danice del Ferbežar. r- Slike Rajka Čubra Železniki - Muzejsko društvo Železniki vabi na otvoritev razstave akademskega slikarja Rajka Čubra, ki bo danes, v petek, ob 18. uri v Galeriji muzeja v Železnikih. Lepote narave v lesu Šenčur - V muzeju Občine Šenčur bo v ponedeljek, 12. marca, ob 18.30 odprtje razstave Staneta Lamovika z naslovom Poudariti lepote, ki jih je narava zapisala v lesu. Nebo nad Sorskim poljem Radovljica • V Galeriji Šivčeva hiša na Linhartovem trgu 22 bodo danes, v petek, ob 18. url odprli razstavo del akademske slikarke Mirne Pavlovec. PREDSTAVE Kam iz zadrege Godešič - Gledališče Šenčur v letošnji sezoni pripravlja ponovitev gledališke predstave z naslovom Kam iz zadrege, ki jo bodo uprizorili jutri, v soboto, ob 19.30 v dvorani GodešiČ. Leteče zaročenke Koroška Bela • Kulturno društvo Bohinjska Bela vabi na ogled komedije Leteče Zaročenke, ki bo v dvorani Kulturnega hrama na Koroški Beli jutri, v soboto, ob 18.30. PROSTA DELA študentje,dijaki WWW. ms-KranJ^i Šah mat odpade Sveti Duh - Krajevna skupnost Sv. Duh obvešča, da zaradi bolezni danes odpade predstava Šah mat. Začeli pa so s pred-prodajo vstopnic za predstavo Kako smo ljubili tovariša Tita. Trije vaški svetniki Komenda, Vodice • Dramska skupina Kulturno-umetniŠkega društva Pod lipo Adergas bo gostovala jutri, v soboto, ob 19.30 v dvorani Kulturnega doma v Komendi z veseloigro s kmečko tematiko Trije vaški svetniki. V nedeljo, n. marca, ob 18.30 bodo z isto igro gostovali v dvorani Kulturnega doma v Vodicah, Marjeta rn ljubimci Kamna Gorica - člant gledališča Veseli teater z Brezij gostuje z Ankerstovo komedijo Marjeta in ljubimci v Doku krajanov jutri, v soboto, ob 19.30. Županova Micka se žen! Duplje - Dramska skupina Živčki bo v soboto, 10. marca, ob 19. uri v gasilskem domu v Dupljah uprizorila komedijo A. T. Linharta in jakobine Bračtč Županova Micka se ženi. Igrajo učenci Osnovne šole Naklo. Sceno in režijo je pripravil MIha Štefe. Podnajemnik Zgornje Gorje, Lom pod Storžičem - Kulturno društvo Križe bo igro Vinka Möderndorferja Podnajemnik uprizorilo jutri, v soboto, ob 19. uri v Zgornjih Gorjah, v nedeljo, n. marca. ob 18. uri pa v Lomu pod StoriiČem. 20 MALI OGLASI info^g'glas.si GORENJSKI GLAS petek, 9. marca 2007 LOTO Rezultati 19. kroga • 7. marca 2007 6, U, 17. 30. 35. 36 m 19 :oS3255 Garantirani 120.000 19 Predvideni sklad 19. kroga za Loiko: 40.000 KD Jjvni sktaO SloveiM]# LS kuUune Oćjdvno&t Območna tipÄi^va f^i^ANj, nkd.^i SO8OTNA MATINEJA Gcstvje: Lutkovne sKuoioa «ffE&O« Kr^n) TAKE LJUDSKE Sobota, 10. maréc 2007. ob 10* uri, v Pfeiek -v srenjo do 13i0. In za objavo v torek, do petka do 14.00! [)elO'/ni cas. od ponedeljfiđ do 7 .15 ure. I^edlismo novo nibnko "Čisto v zadnjem hipu". 10 nibn ko z«li mo ooni^ti n^im bf^ cer^, ki se jim res nekàj prodati, pitL najeti, ocfdaii. Oglas b io rubriko lahko oddate 2i lore* v Doreddiek do osme ure m zi peieK v osme ufe. Cena ogla« je 9.41 m (2.255 je enowa ir^ ima r^ajve^ 80 znakov - Viupon ne ve2. pare 574 m2.1IL gr. fat^i I 04, moderno zasnovana, možnost obrti, ocfliin» loVacija, I ügodna cena. Cena: Ì45.000 EUR DVORI C PRI CERKLJAH: parcela pare., nareien 1000 ma. VSi no naćrt, sončna legai fudovil razgled. Cena: 100 EUR/rna (23.964 ZA ZNANE KUPCE NUJNO KUPIMO: V KRANJU AU SUŽNJI OKOUCI * garsonjer, eno-, dvo- In tnsobno. NA RELACIJI KRANJ-^ENCUR* CERKLJE • stanovanje v nižjem nad* slropjii, do S3.500 EUfi (20 009.940 S PREDDVOR • eno* ali dvosobno MAN|$0 KMHIJO r^a Corenjskem CELOTNO PONUDBO NEPREMIČNIN NA|DETC NA NAS I SPLFTNI STRANI www,mo*projekt,si fitmtmCtnfii REAL E6TATE 9VET RE d,«.^, tn^fA KAA^I NAVMjf yliCA 12 4000 IU4NJ T00 Emai : kranji^svel^ne premih nine s vet^ n eprem i{n i ne.Si STANOVANJA prodamo KRANJ • nova stanovanja v poslovno stanovanjskem objektu v bližini v> dovodnega stolpa^ od 73,55 mz do 94ite m2. Stanovanja bodo zgrajena do julija 2007« Cene: od ^69^199 £UR (407.14$,SIT) do i,SSi,oe EUR (450,762,84 SIT)/m2, PREDDVOR • Bela: enosobno^ 41,55 fn2, I 1983, pritličje, pruno in vseljivo. Cena- 83.500 €UR (2C SIT). KRANJ • Planina I: dvosobno. 63J m^o mzskletio» ,1978.4./7 nad„ zastekljen balkon, nova kopalrtica, Z tega, ZK. vseljivo aprila. Cena: 103,000 EUR (24,7 mìo SIT). KRANJ • Kcbetova: garsonjera, 25^54 m2. nadstropje, L t966, sončna, brez balkona, ZIC Cena. 59.673 EUR (M 3 SIT), KRAN} • Koroika c: 41 mz v adaptirano I, 2005, lastni vhod, 1 dfvarnicai klet, vredno ogleda. CK na olje. Cena; 78.868 EUR (18,9 mio SIT). KRANJ • Gospop^etska: enosobno, 41.9 m2< 2. nad.i I, 2005. CK -phn^ opremljeno, balicon, velika klel. ml* ren okolii, lastno parkiriSČe, ZK. Cena: 89 000 EUR (2^3 mìo SIT), KRANJ • šorlijevo n*: dvosobno^ 54,13 mz. 7. nad. dvigalo, balkon, dobra okacija, I. 19721 prazno. Cena 101,000 EUfi (24,2 mio SIT). KRANJ • Planina lit dvosobno. S9.26 577t prijetno stanovanje, vihod^ na stran, 1982, ve ik ba kon Cena* no.583 EUR (26,5 mio SIT). KRANJ • Planina W: dvosobno. 63,6 m2, dobfa razporedrtev, 1./? nad., i. 1986, delno prenovljeno. ZK v po* stopku. Cena: 102.200 EUR (24,5 mio SIT). Hitt prodamo PREDDVOR ^ Tupaiič«: z dvojeica. 3, PCF, K+P^-M ♦ podkK 203^205 m2 in 203*335 ^^ zemljišča, odprta in sor>£na lega z razgledom n» gorenj* ske hribe Cena: 153.981 EUR (36^9 mio SIT) do 162,300 EUR (38,9 mìo srn. SENCUR: 182 mz, v zahodnem delu naselja so naprodaj tri f^žne enodružinske h i Se. zgra/ene do 3. podaljU* ne faze. Hi §e so podkletene. klasično grajene, z dobrim izkoristkom pros* tora in zasebnostjo posameznih enot. Iz drievne sobe imajo izhod na zdenico, vsaka KiSa ima tudi balkon in nadstreSek za dva avtomobila. Parcele menjo 372, 306 oz, 293 mz. Cena: 160,360. ^75*263 oz 179.436 £UR {38,4. mio, 42 mio oz, 43 mio SIT}« Kupci ne plačajo provizije, KRANJ: l/z hiie, kar predstavlja trh sobno. 86p08 ms^ 44^34 m2 garaže in kleli, 215 mz parcele, I. 1978, K^N^M, adaptirano. CK • olje, lahko Opremljeno, ZK vse ločeno. Cena 147.300 EUR (35,3 mio SiT). www,svet*nepremi^nine»si OA-NI GA*NI, d.o^o., P.E. Mlaka^^a u ica 107 (OPC Šer^ur), 4208 Šenčur tel: 04/25-17-199, f^: 04/26'i7i . infb(Snepremicnine*cani.si STANOVANJE RADOVLJICA • PREŠERNOVA ULiCA na mirni o^agji proaamotnsoono novan« v izmeri 72,94 mz, objekt star 17 let. visoko prrtliCje/3, funkdooalra razporeditev, WC ^ ločen od kopalnice. 2aprt balkon, Lk. urejeno, CK, vsi pn* ključki, prevzem možen lakoj CENA: 116.841,32 EUR (28.oco.ooo.ooSrT), KRAN^ • BRITOf, v dve let starem ob- jekt;j prodamo kompletno opremljeno enofobno stanovanje, 31,67 mz m2 balkon + 6,90 mz parkirno mesto, zgrajeno 200$^ balko na, vsi priključki. CK, vseijivo po dogovoru. CENA: 93.890,83 EUR (22.500.000,00 SIT) KRANJ • VODOVODNI STOLP, 2ois> va uka, nujno kupimo insobnc starto- vanje z balkonom, do 2. nadstrof^a, možnost vselitve po dogovoru do 125187,78 EUR üo.ooaooo.ooSfT). KRANf Z OliO OKOUCO, STRAllS- ČE» za nam pimo gaf^jere ali enosoboo star>ova-nje do 6z.593.89 EUR (15.ooo.occ.co m2 POSLOVNI PRO^R SKOF)A LOKA ^ na dobn mo poslovni prostor v izmen star 42 CK •o je, tri. ri^ v uporabi, nova PVCokna in vrau poslovni prostor, primeren za neživil sko trgovino, skbd^iče, sen/is, pisarne rtd., prevzem po dogovoru CENA 229.510,00 EUR (54.999.776,00 SfT). Možen ludi najem. Na različnih lokadjahj nujno kupimo vei različnih nepremičnin za nam že ZTiane kupA AJdualr^ ponudba r)epr^ mičnin na: www,n«pf«miaiin«ar^ wwtM,neprernicnine*gar\i.S FESST,d0,0„ nepremičninska Stritarjeva uüu 5. Kranj, Telefon: 236 73 73 Fax 236 73 70 E*poŠta: •ffi .SI Internet^ STANOVANJA PRODAMO: KRANJ • Vodovodni stolp: garsonjera. 2^/4 nadstr,, 25,54 i^radnje 1970, cena 56.334.50 EUR (13.500,000.00 KRANJ • àorfilcvo naad« dvoinpolsol> no ma. . B* 1968, cena 112.000,00 EUR (26.839.680,00 SFT). KRANJ • planina I: 2 4 dvosobno IZ' >9« te 1975. cena 116,841,92 EUR 000000,00 SFT). KRANj • Ptanina I: enosobno stanovanje, 43.28 m2,7./7 nad.Lizg. 1978. cena 75.000 EUR (17.973.000,00 SIT). www.fesst.si nvvMrjtinIr. niprtmltnlnt ve n u m - „ ■rrtof 4). 400O Kranj pm: 01^/6*4777 »p^M: lidiJaAveiiMm.si PRODAJA Britof^VogC) dvojček« d ve stan. enoti na pare 222 in 279 m2. K+P^M. 2PP. Sončna, mirna lokacija. V gradnji. Pre^ vzem maj •junT), Cena: 178.000,00 EUR {42.655.920,00 sri), zlato polje, dvosobno stan., popolnoma obrvovljeno, pruno m takoj v^jivo, prodamo. Cena: 102 236.69 EUR (24 500 ooo.oo SIT), dco^ L^^ Podlubnik, dvosobno Stan Z balkonom, I. 76,1. nad., 62 ma, CK, obnovljeno, delno opremljeno. Cena po dogovonj. Loka,Civ>c 421 in 500 mz. dve zazidljivi parceK sončni, ravni, ti in veda v bližini. Cena: 125 EUR/mi (29 955,00 Sp. Bitnje, hiSa, 200 m2 sfan pov,, I. 1970,6Ì0 mz parcele. 2004 delno ob-na. cena 179435.82 EUR 000000,00 SU). 172 mz stan površine, i ZfrKt^e, 270 m2 parcele. 1999. izdelano u nadstr. Cena* 171*089,97 EUR (4i.ooo.oo0,00 Sn) ^EMO Z» znane stranke ISČemo zazidljive i parcee m enodruf. hrie v okolr dajo in najem J www.venLjm.s) GKOm^dt Mlinska ul 1, Maribor, PETdrČ. Ste Mane Auk Mines 9/a Telefon: 592 59 49, 030/30 20 u STANOVANJA PRODAMO TRŽIČ ^ Ravr>e, enosobno. 45,50 mz, VP/4, l.i. 1986. Cenar 60.924,72 EUR (m.6 mìo SIT). TR2iC • mcsto^ en osobno, 32,15 mz, pritličje, stavba v celoti obnovljena I, 2006^ vseljivo takoj. Cena: 39.011 £UR (9*348 596 SIT). PODLjUBELI 'enosobno,40,o8 mz, P, večstanovanjska stavba^ Ik 1907, nova kopalnica. Cena: 39*&$o EUR (9.501.726 SIT). XRAN} 'ZUto polje agoraj^ enoinpol-sobno, 39 m2, P/4, l.i. i960. Cena: 83.041 EUR (19,899*945^24 SIT). KRANJ • ^rlij^ naselje» dvosobno. 54,13 m2, VII,/9, b. I,i. 1971. Cena: 101,000 EUR (2+203.64 SIT). KRANJ « Planina l| dvosobno, 70,26 mz, III./4. l.i. 1974. vzdrievano. od« prt pogled. Cena: 102.236,69 EUR {24,$ mio SIT). KRANJ • Kanina I, dvosobno, 63,to mz. IV./7, \x 1978, de^no obnovljeno, vzdrževano. Cena: 104.300 EUR (24.994.4s sit). * m«$tO| dvoinpolsobno, 67 m2. IL nad.^ obn 1200Q, takoj vsel vo. Cena: 64.680.3$ EUR (15,5 mio SIT). L£SCE- trisobno. 60 mz v mansardi stanovanjske vile, obnovljeno v celo* ti I, 2002. terasa 18 m2. vrt. nadstre-iek za avto. Cena: 110.582,54 EUR .5 mio SIT). TRŽIČ * trisobno, dvoetaino, 74.85 m2, UM, terasa v skali, obnovljeno v celoti I. 2005 Cena: 85 545 EUR {20.5 mio S1T). TRŽIČ * Pot na Zali Rovt, trisobno, no, 87,05 mz. Vf> in L nad., 1947. obnovljeno. Cena: 73.026,20 EUR (^7.5 mTo SiT). KRANJ ^ Vodovodni stolp, Stirisobno, 83,9 m2,1/2^ l.i. 1962, deino obnov* Ijeno. Cena: 137 707 EUR .000.105,48 SIT). H\it PRODAMO BIJTRICA PRI TRŽIČU « stan. hi S a, montažna, v naselju več montažnih hii,ii3 m2 biv. površine, parcela cca. 400 m 2,1.!. 1960, skoraj v celoti ob* novi/ena I, sooS, vseljrvatakoj. Cena: 160 657,65 EUR (38,5 mio SIT). RADOVLJICA 'Center, dvostanovani* skahiSa.cca ;oom2biv povrtinev A. treh etažah, parcela 896 mz. l.i, 1 obnovljena I 199s* Cena: 404.773^83 EUR {97 mhoSIT). K0KR1CA PRI KRANJU * dvosten. hiša, 160 m2 biv. pov, parcela 524 mz, l.i. 1957. obnovljena, ur^eno na« e, registriran posovni prostor. Cer^a: 179 45© ^^^ (43 003.398 SIT), PREDDVOR PRI KRANJU • dvostan. Kiia, 120 m2 (2 X dvosobno), pa 600 m2, o prem I je na^ I. prenove 200), garaža, lepa lokacija. Cena: 180,000 EUR (43*^35 200 SlT^, VISOKO PRI KRANJU «dvo-afI mstano* vanjska hiia. 36c m2 biv, povriir>e 4 80 m2 poslovnega prostora, parcela 712 mz. Li. 1983, prazna m takoj vseljiva. Cena: 317,143 EUR (76.000.148,52 SIT}. PARCELE PRODAMO LANCOVO « 3 zazidljive parce(e, 676 mz, 679 mz in 1.050 ma. Cena: 90 EUR/m2 (21.567,6 SiT/mz). ZALOG PRI CERKLJAH * zazidljiva parcela, na kateri stoji bivalna bruna^ rica, 530 mj, ravna, sončna. Cena* 69.6^8 EUR(i6i7 mio SIT). PODNART* zazidljiva parcela, 1.142 m2. ravna, «ončna. pravokotne obli ke. Cena: 70 EUR/mz (16,774,8 SI w w w. e Ir o « K11 a. C i Caroline 66, d. PE Kranj, Jezerska (Dom krajanov 04/234 19 88, fi% CSM 041/305 o. o 41 19 Potrudili se bomo za vasi NOVO 135 atraktivnih novo^rajenih apartmajem v hrvaÜd Istzi Or]pncĐramo tudi )avne dražbe nepremičnin in vooL Vsi zairrtensvani pokTiötal Zbiramo pnjave! AKTUALNA PONUDBA NA NAŠI SPLFTNI STRANI: www.carolif^e66.s) i I dom plan dnilbaaa Infttfwng. MfiwnlWno utariQm iA€«wge(fKO, cl4. WlTiL DMWMMM 041/647-499 tel.: 20 68 700 STANOVAHie PRODAMO Kranja Vodovodni stolp - dvosobno, nadstr., v izmeri 56,54 nu, leto izgrac^ 1939 CK. telefon, cen» 95977.29 EUR (23 mio SIT), vsejivo po vorv. Kranj, bli2ina avtobusne dvos^rio, IL nadstr, v czmen ćjmz m 60 mz terase, CK| lelelbfi, zgrajer>o I. 1976, sončna lega, cena 133.533.60 EUR (31.999999,0050). Knnj, Pbnfrta lll| d^/osobno, I. nadstr. v izmen 63,6 rnz, leto izgr. 1986. delno prenovljeno (tlaki) 2002. cena t02 200JX EUR {24491^08,00 SrT), Bled, alpski bloki, dvosobno ^ k, tL nad* str., v czmen 73 mz, I. izgf. 1989, cena 169^00,79 EUR (40,6 mte srr). Bled bbki. dvoscd^no, II. rvadstr v izmeri 53 mz, I. izgr, 1989, cena 111.300,00 EUR (26,7 mio SIT). Kiar^j Planina I, dvosobno. iV, nadstr. v izmeri 63,10 mz, I. i^. 1978. kopalnica jena 2006, CK, teE^n, vseljivo 2007* cerva 107.000.00 EUR (25,3 mio K/anji Plsninai trisobno« II, nadstr. v izmen 94,8 mz. I izgrad 1938, klasično ogrevanje, telef, potrebno obnove, cena 105.992.32 EUR (25^ mio SfT), Tržič, mestno jedro, 6 dvosobnih stanovanj v tnnadstropni hi^j velikosti od 54,5om2 • 83.00012, leto izgr, 1957, v celoti prenovljena leta 2000 (tlaki, in* slalacije. kopalniear CK, tdefbn, dviga^ o) balkona ni, cena 1350 EUR/m2 (3^3 Srr/mi), vpisana v 2K. vsdjTva takoj. Blžna Knnja,vpntli^utristdnovanj^e hiie^ insobno v izmert 104 ms. do^* r>o it 420 ms vrta, garala 25 mz, dve Ueti, polnita tn parkirna mesta, v celot prenovljeno I, 20CO, (eto cgrad. 1981, cena i^S.^ii.Oo EUR (38.033.504,00 SIT), HlU • PRODAMO Hižirtt Osrkelj na Cor«n|sk«mi pntlič^ na, ttofisa iz x n m2 na parceli vdikosti 572 mz, 1. izgradnje 1992, cena 162.744,11 EUR (39 mioSn). Kranji Visoke, visoko pritlična vefikosli 380 rm ria parceli v^ikosti 712 mz* Fahko dvostanovanjska. 80 m: posk>vnega prostora^ L izgrad. 1982. cena 317,143,00 EUR {7600014&1S2 SfT). Kranj, Kokrioi enonadstropna velikosti 160 mz na parceli velikosti 524 mz, delno obnovljena okna, fasada in insta* achje EUR Gorenjska « Begur^ ^onadstropna. ve-ikosti 730 mz, na parceli velikosti 2370 mz, zgrafena teta 1894, leto prenove 2003, oprema: ADSL CK» kabelski internet klima, več tefefbnov, balkon, garaža. terasa, več parkirnih mest, urejena zemljiika knjiga ^l^i (etm dvoreczvsem sodobnim udobjem na atraktivni loiaciji, v blilini dostop na avtoceste, pnmerno cena 179435.00 poslovno, zdravi SIVO, zdravstvo, sanatorij Cena 1.500000,00 EUR (359460.000,00 SIT), POSLOVNI PRODOR « 9RAM0 Kranj, Stražiščei visoko pntJIČje, vizmen 209 mz, leto cgradnje 1974 delno ob-2002, astno parkirišče 30 mz. 22 trgovino a certt 133.533.63 EUR (32 mio SIT). POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO V NAJEM: BftÜna ttste KjvifSko^a Loka v izmeri skupno 125 mz, od lega 40 mz v pntiičju in 85 mz v nadstropju, samostojen vhod, tlaki keramika, uporabno dovoljenje za trgovino (možnost tudi za pisarne), I. izgrad. i960, obnovljeno I, 2000, cena &5 EUR/mz (2.036,94 SrT/mz) ♦ stroiW, SKLADIŠNI PROSTORA - PROIZVO- ONE HAU ' PRODAMO ^ NAJEM Stegne pri Ljubljani^ velikosti 600 m2, leto izgradnje 1975, ccr^a 427.724,92 EUR (>02,5 mio SfT), možf>o»t tudi najema • ceru 4172,9z EUR mesečno + mio sit * PARCELA • PRODAMO Knr^, Rupa - zazdli^ v izmen Ć57 mz, cena 85.544.98 EUR (20,5 mio SIT). Bližina Piaddvofai zazidljp/a v izmen 687 mz, cena 115 EUR/m2 (2,755,86 SIT/mz) 2 gradbenim dovoljenjem za visokopnilično hiio tlorisa cca. 90 ms. k( je v zaključni iazi pridobivanja. Javorr^ Revtnad ^eseriicami, v izmen 759 mz, na parceli elektnka in tetefen, sončnSj dost^ z favne ceste, geodet* sko odmerjena, celotna zazidljiva. 6 km od avtoceste, cena 37*556,33 EUR (9 mìo SIT)^ Sko^Loka ^ Poljanska dolina (Gorenja vas) v izmeri 764 mz, leps, sončna. cen8 43ii6,oo EUR (10,5 mio SFT), PARCELA ZA VIKEND • PRODAMO! Gorenjska^ Sradnja v«s nad Coričami v izmeri 4^ mz, cena 37.556,33 EUR (9 mio SIT), posebej doplatio za fe pri* dobljeno gradbeno dovoljenje za posta vrtev ^rtsrice v vjini 8.300 EUR (1,989.012,00 srr). KsKERN NEPREMIČNINE 12, 4000 Te .04/20213 5j, 2022566 GSM 051/320 700, Emili: infb^k3*ker7i,si POSLOVNI PfKfSTORi: KRANj: mestno jedro. 2 pisarna 16 m 20 mz, soupwaba WC in čajne kuhi* nje, v I. nad., obnova 2002, primemo za mime dejavnosti (odvetnik, servisi. i za stanovanje, cena « 1C GUR/ms (2.396.40 Srr/mz). KRANJ « Planina: poslovni prostor (mirna dejavnost, pisarne) v samostojnem objektu 54 mz in 76 m2, v pritličjUi pHmemo za mimo dejavnost staro 22 let. cena • 8 EUR/mz (1.917,00 Prodamo: I KRANJi Pbnir^a - pisarne s čajno kuhi-: n|o in WC v vel. 83,94 mz, ^r>ovljeno ' 2003, pritličje, vsi priključki, lahko z i opremo, možnost pariol|u v Kranju, ugodno prodam, m 031/370-038 DVO$08NO stanovanje na Zialem DOlju. « 021/54d-00d rooi74Q ŠK. LOKA - TRATA 2 5S. S4 m2. adaptirano 06, delno OOr, vpi$ano v ZK, Iđkoj vsGlìrvo, 040/942-912. « 040/942-912 7001&60 TRISOBNO Stanovanje v 3kofii Lokj 75 Partizanska, 1./3 nad., moi- nosi nakupa garaže, cdna 120.000 eUR (28.756,800 SfD. « 031/688-714 rooi'>39 KRANJ -PLANINARU. 4SS. 903. nad,, vpisano v ZK, I« 96, v celoti opr€>-mtieno, mirna okolica, klel, balkon, izredno lepo. cena 141.462.20 EUR 133,9 rriio SfO, Traxl r>eoremićnine, Lj, « 01/43 1-21, 041/638-048 '001500 ŠTIRiSOBNO Planina I. 94,d m2. 5./6 naO., urejeno, opremljena kuh^ n^a m Jedifnica, vpisario v Z K, cena 139.000 euR (33.3 mio SIT), • 041/36S-426 »0017S9 KUPIH STANOVANJE, ahko potP ebflo o&no- ve, lokacija Gorenjska, g otovina. • 041/705-506 NAJAMEM ŠTIRIČLANSKA družina najame sta-novdr>je ah manjšo hi$o na obmoćiu Preddi/ora aH Krania z okolico, za 5 let. smo res/ii. » 04/25&^7-eO rcciw Hlifi PRODAM DUPLJE, o^ft^ stanovanjsl^o nišo z vrtom In garažo, stan. pov* 11S m2. podstr^sjd na novoi2^iano. CK nate-Koća in (rđa gorivai c«na 124*000 EUR (29715.000 SIJ). 9 040/572-262, DO 15, un lootm DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Dhzml Krania ah žamenlam 2a većje stanovanja v Kranju pn Stanovanje ludi odku^m ali vzamem v naje6nc L 92. 300 m2 Morbne povrti- r«, na sonćm m ravni parceli veliKoat 1400 m2* cena po dogovoa^. 9 /001«80 HI&O Železniki okoNca vllL gr fazi. no vograOnid 2004, na sončni parcela ob robu gozda, priključki ureiem, 9 03Ì/372-23B STANOVANJSKI DVOJĆEK Podreòa pn Medi/odah, 3. poOal>iana gradbena taza. 051/386-822 STANOVANJSKI DVOJČEK Onjiovha « Kwu a. podaljàaru gradbena faza. STAREJŠO, večjo S pomožnim objaktoni m vrtom, lepa lokacija, smer Radovljica, m 041/209^66 STAREJŠO HIŠO na parceli 503 m2 na lepi sončni legi pod Krvavcem, cena 170.000 EUR (40.73a»000 sm, «031/233-133 7Qoi;o? POSESTI PRO DAM BRNIK, Zii'\Q\m P< ircela v postopku oarcelacije. 8 031/ 262^227 roout^ LAHOvCe pn Brniku, prodam Darcelo z gradbenim dovoj« »njem za ^radnio stanovanjskesa Cvoji 822 6ka. 8 061/3S6- U PARCELO z £a oradnio dovoljenjem v Lahovćahj roo)«d7 V NAKLEM prodam čudovito parcelo, z gradMnim dovoljenjem za gradnjo alanovanjskega dvojčka, 051/368- ZAZIDLJIVO parcelo na Gocenjakem Železniki, veL 645 m2, • 051/311-207 rooiaor ZAZIDLJIVO, Komunafno urejeno oar« celo z (oKac. dovoljenjem v Sv* Dutiu, 670 m2. možen takojšen začetek gradnje, cena itS £UR/m2 (27,560 040/620-771 ZAZIDLJIVO PARCELO, Sk, LoKa -Sv. Ouhi, 500 fn2, cena 130 EUR/m2, oz. 3t200 Srr/m2. » 051/66V104 700nD3 ZAZIDUlVO PARCELO, v Vodicati -Zapog»^ sončna ^ v bodočem naselju novih m, 526 m2, « 041/325*705 /OOtòK NAJANIKli ZEMU1ŠĆE za vrl, «04/232-37-54, kličKe zvečer MANJŠA HLEV v CertOjah. latiko opui-čen. 9 031/521-307 tweu VEĆ NJIV all travnikov, 091 NA OBMOČJU občine Cerklje najamem njb^ ali travnik, 9 031/46^^340 roo^M POSLOVNI PROSTORI PRODAM LTTEĆEN gostinska lokal v škofii Loki, resne ponudbe na, 051/368-822 rooi693 MOTORNA VOZlUk AVTOMOBILI ODKUP, PRODAJA, PfìEPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. Avto d.o.o., Krani. Savska 34, 041/707-146. CITROEN EVASION 2.0 T. bencin, 150.000 km» enoDrostordc, bel, e\. paKe^, rT>ožna meniava, 9 0 7001»» TOMOS APN d S. I. 98. rdeòe baive, origir>al, malo voženj, 500 EUfì (119.000 sm. ft 041/831-569 }0ù^7^? KAWASAKI KLE 600, I. 03, 17.000 km, odifćno ohranjen, servisiran, nova guma, « 041/971-549 AVTODELI IN OPREMA PRODAM ALUMINIJASTA plaKi&a iS ml 195/50R15, rairriak med cm, ft 040/651-201 guma-5x6 »0017M FIAT marea po deti h, '00«'Sé GUME IN JEK. PLATIŠČA za fèzne avle od 13 -16 malo raWlene, tudi novih, osna po dog., ft Odi/722-625 'ooi&eo KARAM BOL I RAN A VOZILA KUP»M OSESNO VOZILO, kardmbolirano ali v okvari, od I 98. ft 031/753-484 7CCI7SS POŠKODOVANO VOZILO ludi totalka - ponujam največ. lakoiSen odkup, pr^ voz, 031/770-633 STROJI IN ORODJA PRODAM MIZARSKO Komb^rrlrko, 5 operacu. rooi7os MIZARSKO Tračno brusliko z vanjem, del. doj. 200 cm, deC>elinko • poravnalko z vrtalnikom mint-max 35 cm in ročno obrezovalko nalepKov Adler, ft 041/679-377 too>7?i KUPIM MEŠALEC za Petorr. 041/412-877 'ODcea GRADBENI MATCRIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM SMREKOV opaž 6, 7, 9, 11 deb., ladijski pod. brune, balkonske in vrtne ograje, mas. stopnice, ft OSI/202- 229 'CKi*u» SM F^OVE brurv, dol 4 m, že zaščitene, ugodrw. « 04/51-00-110 7coi7m ZIDARSKE BANKINE. desk«, plot«, ftf zaroke deske, plohe - suhe In s^e, ft 04/25^53088.031/343.101 KURIVO VEJE smrekov» in borovca oddam. bulare ÌOÒtT^ PRODAH 20 mS suhih, bukovih drv. V 04/S1* BUKOVA DRVA, mvtfska aH razzaga^ na, rriožnost dostave, 9 041/787' 995 700\77ò BUKOVE butare 2a K/üsno pač, 04/25 6-53-30. 03V582-630 DRVA metrska ali dostave, cena 30 -12.000 SIT). I možnost EUR (7.000 do KOSTANJEVA drva z dostavo. bukova in mešana 041/705-177 ?ooinoù KVALITETNA suha bukova drva. 04/252-18-34 METRSKA drva, cena po dogovoru. « 031/714-730 rooir« SUHA. buKc^tadrva. 9 04/25S-1d*10 700U9S ZELO ugodno prodam lesne bhke^ za kuoavo • razprodala zaJoge, 9 04/5^ 31-648, 040/88-74^25 7031 POSLOVNI STIKI KREDITI Do 7 let, na osebni dohodek ali pokojni r)o« do 50 % c^remenrtve. Krediti na osnovi vozila, ter ledsingi 23 vozila stara do 10 kei MOŽNOST ODPLAÒ LA NA POLOŽNICE, mOthAO TUDI NA CXDM! NUMERO UNO Robst Kukov«c Mfinska UL22, Mvibor Tei: 02/25Z-4&-26. mob: 04i/33*-99i STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KOPALNIŠKO fui kabino, novo tn nov kave. « 0590/14n340 7001 ;«e PODARiy KOTNO sedežno 1. , rjav piti, •185 7001 rOfi GOSPODINJSKI APARATI p RO DAM HLADILNIK in pralni 041/878-494 . 9 /00 k '70 LTH zamrzovalna 290, novi. I Z$ 210 in ZS 9 rooiB»? RABUEN dve leKtenkl, i étedi^nik 8 pećico In 04/2 33-12-70 /«»7I5 OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM RA8LJ£N0 obtočno črpalko in ol|ni gorilnik Tassen, cena 100 EUR (23.984 srn. 9 04l/492<>08 7001 BO' GLASBILA PRODAM K LAVI RSKO harroniKo Melodija Mengeš. ugodno. ■ 04/595-75-410. 041 /595^20 rojir?? KROMATIĆNO harmoniko Welmel9ter >20 basnp, preznibfto, 9 040/522-043 7cciir«4 ŠPORT, REKREACIJA PRODAM MLADINSKO KOLO Schwin-soMion vel. M, Kol ncv, 21 prestav. 031/47&-4d9 7»! 7 M TURIZEM BON za ŠDanl^^ 9 dni za dve o$eb avtobus, pooeni prodao^, • 04i /624* 736 7001 f ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM SAONE S&OIKČ starin tn novih son, oaprto 8. Oo 18. ure. « 01/36^3- 195. 041/560-446. 041/841-843 rooiac^ KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM OVOBRAZONI oDra&alm plug. varon na vzmeti, zgrabljalnik, vrtavkaslo bra< no 3 m, tolesKops^i puMnIk, nakladal-rro rnengele z vaJjl In Irakom, (rosilec umetnega gnojila 800 Kg, 8 031/482-801 f03i7» PREOSETVENIK z enojnim 220 ccm Metalna m ledilni krompir, 9 7CC1703 ROTACIJSKO kosilnico Vikon. pajek, dva vietena. komat 24 *, QIK mešalnik lesta. 9 041/364-504 SAMONAKLADALKO 17 m3, starejša, cena 500 EUR I119.S20 SH). 9 700181J SKORAJ novo traktorsko šhropilmco, 6 m, 1» 040/281-909 IQQI74Ì KUPIM CISTERNO Stopom. 1700öo 22001. « 04/512.28-73, 041/500^06 rcoiTw RABLJENE travniške Prane. 8 rooi&iA PRIDELKI PRDDAM CVtČEK cena po dogovoru, rooi7a? DOMAČE Z9anje. • 04l/e4&-013 /001 ro I KROMPIR kifei)čar za sajenje, Sp. Brnik 3, » 04/25-28-221 7CCI709 KROMPIR Irizlia, zb nadalinje sajenje. 04/252-14-99 roo-aa- NE&KROPUENA 04/250-31-01 J^>olka, »001 re; SENO. 31, v razsulem stanju. 01/36-27-263 SILAŽNE 8ALE m bate slame ter kupim travniško brano. B 04/25-21-808 7001 SKUPAJ prodani 1500 kg otave m balirano. 3000 kg sena m àuieno v koio cu 70017» TRI silažne Brnik 28a, . B az, Zg. -759 7001 rag V2REJNB ŽIVALI PRODAH B^KCA. Knzanca. starvga 10 dol in C6 bikca « 9 040/687-335 room o BIKCA rresive pas^e, star 4 me»ec«i BIKCA, starega 11 mesecav. 04/57-40-036 WU75 BREJO telico kriianKo» obračalnik In bukova drva, • 0317S1?*21S rooi63 CB BIKCA 040/524-534 10 dni, mì7M ČB BrnCA^ 8 04/595-76-91 7cciè09 ĆB BIKCA Starega en tedan, Č6 TELIČKA, stara dva maseca, 04/25-9M29 m)t6à DVA òa bikca, 9 031/422-299 DVE boviKi koz\ br»z rogov, z mladič ali bf^i, mlado kobilo. 5 en na nov« iz^c^ Pisne proi^je na naslov. Monsun d.o^o^ Mlakarieva ul. 91 b, 04/2r&->3^^0 REMAULT Smo uspesen prodsjno-servjsni cer>ter vozit Renaull v Sloveniji. S šlevilnrmi dejavnostmi smo tudi podjetja z najcelovitejio ponudbo Zaposlili želimo: 1. VODJO TRGOVINE IN SKLADIŠČA Od Kar^dMttaia pričakujemo: ■ V* ali VI. «topnjo ustrezne izobrazbe, ■ organizacijske, vodstvene m pogajalske sposobnoati • sposobnost timskoga dala. avtomoOilskih in nactomestnih defov ao predno9l. Dalo je za nedoldfien s trimesečnim poskusnim Nudimo urejene tfelovne razmara* siimulalivrio v dalom. in strokovno ponijdbe prlčaKuIemo v 6 dneh po objavi nz naslov: Avtohlia Real, d.o^o^ PE Ramont Kranja i^za raspiate Ljubljanska cesta 22^ 4000 Kranf 22 MALI OGLASI, ZAHVALE IM .SI GORENJSKI GLAS petek, o. marca 2007 Elektrotetinlčno podjetje Išče ambiciozno, komunikativno osebo (m/ž) 12 Ljubljane ali okolice. s §olo elektrotehnične smeri (elektronik)» vozniški izpit kat 6, delo na terenu komerc Zdefie Brovc s p., Virmau 170. 4220 Škcfe Loka fOOttM ZAPOSLIMO vodjo £ izkušnjam I. Pisna proanja sprejemamo de 31. 3, 2007 na naslov: &\rQ M, d*0*0M Planina 3. 4000 Kranj AVTOKLEPAA oziroma datavec v avt> remontni delavnici de6l delo • montaža avtoseeki, Joiovćan d Ža&nica 24. Žabnica. • 041/756*188 rooiwi TAKOJ zaposlimo ta&ar>d. oziroma Oblak, .On 041/662-557 klaparja krovca al avca na atreKi. KK 125, Kranj. « 700166d ZAPOSLIMO delavca v tesarstvu in krovstvu, moina prlućnev. Sploéna gradbena dala in krovstvo Čopova Lesce, 110 ZAPOSLIMO u bane marumtzacija. Kamniška cesta 041/628-061 ahke Igor Jagodo s.p.. 14, Vodice, 9 jAoirifi ZAPOSLtMO »ervisena l^ka graduane mehanizacije. Igor Jagodic Kamniška ceata 14, 1217 Vodice, 041/626^1 DELAVCA kovinarske stroke, za delo na stružnih avtomatih, {aposlim. Kevh nosln^igarstvo, Brenkus Matjaž s.p., Zasavsl^a 31 b, Kranj, » 041/719- 097 7CCt7(» IŠČCM osebo za delo v vrtnariji v ok> lici C«rkaij, JDJ • Avrikelj d.o.o^ Sp* Brnik 30. Cerkjie, S 041 /500-660 MIZARJA In mizarskega Tehnika zapo^ sHmo v mizarski delavnici v Komendi, Laaka. d.o.o., UL K eabniu 25, Lj. * Šentvid. 9 041/33^*110 POTREBUJEMO dva delavca za pt> moc pn izelaeiisKih delih. Pnjave sprejemamo na: Izolacija Kepic. Vopovlje Sa. 4207 Cerkba na Gorenjskem, 9 04/25-26-160. 041/614-136 7Cei7M REDNO zaposJime pohi&tvena mczane ali tehnika. Pohištvo Isk/a, d*o*o., Bar-letova 3, 121S Medvode, Int. na, • 041/286*150 ZAPOSUM Mzertw, Andi«ja Urbančić s.p., Ovo^e 112, Cerklje. 9 031/322- 090 70017^1 ZAPOSLIMO vzdriavarca In menleoa otroèkih igral* Zaooslitev je za določen čas zmoinostjo podaljianja. Pisne proinja z žMienjepiaom poàlj^e do 15. 3. 07 na naslov: Ffora d.e.e.. Zg Bft^ nje 133, 4209 Žal^nica 7»ic7i ZAPOSLIMO delavca za dalo na vzdr* zevanju jadralnih letat, zaželena srednješolska Izobrazba in ročne spretna sti. Glider service, Franc Novak Ajp&ka C. 43, LMCe ^coiroo Mem INSTRUKTOR MATEMATIKE išče dele ^ pomcč pn ucer\Ju< • 040/361- V MEDNARODNI špediciji. Imam C fn kat, ter NPK z ms o izkuiniami, • 7ù0I;M IŠČEM DELO, atroiev. ih DUO ROLO vam igra na zabavah, 0^ otnicah. porokah domačo in zabavno n pomoč na IŠČEM DELO nega domu, na raladii od Radovljice do J^ senic. « 041/965-722 i STORITVE NU Di H ASFALTIRANJE ttakovanje dvoriàc, OOV02 poti, parkirišč, polag robnikov, pralnih Dloić, izd. belortskin In kamnitih škarp, Adrovic & Co. d.n.o., Jelov» ikova 10. Kamnik, 9 041/680-751 7oai'ia Ali potrebujete? n •stopnice • balkonske ograje •drsna vrata • reklamne panoje •kovinske cevne palete • izdelke po naročilu Ključavničarska dela • kvalitetne storitve Pokličite nas in nom zaupajte Vaie skrbi. vzdrževanje Prodaja: Tek: 04 237 55 7o, 04 237 55 Fax:+ 386 4 237 55 64 p rod a ja @ is kra • vzd. s h«« ««J A • ASTER I KS SENČILA Rozman Peter s.p,, Senično 7, Križe, teL: 59*55« 170, 041/733-709; ialuzija, rofojl r> lete, lamefne zavese, plise zavese, ko* mamihi, markize, wvw.astenka.riat BELJENJE m glaianja notranjih DOV^ ^n, barvanje napuKev m fasad, dekorativni ometi in oplaaKJ, anliglivvčni pr^ mazi. Pavac Ivo s.d«, Podbrazja 179. NaKlo, « 031/39-29-09 7001 m BYTYOI SKALA d n.o. Struževo 3«, Kranj, Izvaiamo dela od temeljev do sirena, notranja omata. fasada, ada^ lacije, kamnite ikarpe. urejanle in tlakovanje dvonsč, z naiim ali vaiirn rn> tenkom. 9 0A\/222-7A\ 7QClté6& Bmol, OČE IN SIN, d n.o.. Stnce* vo 38, Krani vam nudi vsa gradbena dela, notranjr ometi, fa&ade« adaptacije, novogradnje, hitro In poceni, 041/593^92 GRADBENtK PEXHO d.n.o, Adar^aa 13, CerMie, evaja od tarnaljev do strehe, notranji orneti. vse vrsie fasad, kamn^ ikaipa, adapiac^je, ur«ianje in nakov» njec^oosc, 9 041/589^96 '»is» l2ĐELAVApod8tresnih slanovanj, z lesenimi oblogami all knaui, Pianmàak k.d.. Tupaliča 11. Preddvor « 7001662 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ po sistemu Knauf» oìontaza atralnih oKen Velux in potaganja laminato v, i2d. brunaric ►n nadstreškov. Mesec Damjan a^p.. Jazbine 3, Polja* ne, •041/765^42 novsf tZVAJAMO sariacije dimnikov, nudimo dimne oblo9e, dimne kap«, Novak & Co. d.n.o,, Ljubljanska 89« Domžale, IZVAJAMO VSA krovsKChkJepariKa m tesarska dela. Poobla&ceni krovec rard Bramac Tondacfi, Marko Sveteli s.p., Gmiičeva 31, Kranj, 9 041/64-24*24 /ooivr IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA od temeljev do strehe, kvalitetno. Loa* nina, Gradbaniitvo, d.O.o,, Gubčeva uU 7. Kranj, 9 041/257-328, 040/178-371 rooi5-o MONTAŽA naravnega kamna (ma^ror, granrt}. police, stopnje, coS^li, fasade, tlaki, podesb Igor Jtf^n $,p„ Zg^ e«la 1, Preddvor, «OSI/31S-ie5 NUOJM vsa gradl>eaa dfliđ. notranji ometi, vse vr^le fasad, adaptacije, novogradnje, llaKovan>e dvoriič^ kvalHet* no. hitro in poceni, Gradber>o podjetje 0.0,0. Zupanova 6. Šenčur, B roco«f PRI GRADNJI malih hidroetektrarn vam nudimo tehniiKo svetovanje, pomoč pn pnpravf dokumentacije In na^ zor dek, Cetera, d o.o., Brilejeva 2i, Ljubljana, int, na. « 01/&19-8e*50, 5LIKOPLESKARSTVO Bizant OuÀan s.o,. Britof 4Ö00 Kranj vam ngd^ kvahlelne in ugodne pleskarske atoht« ve. « 04WS14-547 7001669 TESNJENJE OKEN IN VRAT j^zena tesnila do 30 % pnflranKa pri ogrevanju. Prepiha in prafiu ni večl Zmani&an 10 let garancije. BE & MA, d,o,o„ EKalerjeva 6, Kamnik 01/83-18-057,041/694-229 rcoieas tàòKÈà IŠČEM zanesljivo varstvo za skoraj dve leli staro deklico, od apnia da 040/2 2-75-u . 9 ;Q0iaQ3 IŠČEMO poitono. r^acančno gospo za čiščenje novozgrajene hise na l^nco^ vem. « 041/827-827 IZOBRAŽEVANJE IŠČEM iiČSM UĆITEUA/ICO sli šluderv ta/tko francošcirte za uč^je odrasle (do 4 ure tedensko) na relacfji -Trziö na vašem ali mofem dorriu, 031/204.179 ToaiflÄ« ZASEBNI STIKI ŽENiTNA POSREDOVALNICA ZA- UPANJ£ Dosreduie za poštene zveze, za vse starost oo vsej SLO. Mnogo s« jih Je spoznaJo, naj se še večt, 031/S05-495 7C00837 IZQUBUBN0, NAJDENO IZOUBILsem dve gurtni r>a poli z Bole do Suhe, Poštenega najditelie ptoslm, da poKlIće. 9 04/255-12-07 700177, RAZNO PRODAM 20 m3 suhih, rrešanih 9 GORENJSKI GUS petek, 9. marca 2007 ZAHVALE info @g'glas, si 23 ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra, leta in svakinja Frančiška Tičar rojena Burnik iskrena hvaJa vsem sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma oskrbovancev Preddvor in Bol« nišnice Golnik. Hvala pogrebni službi NavČek, pevcem iz Pre* doselj ter g. župniku Cirilu IsteniČu za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči VSI njeni Srce je omagale, dih je zastal, a spomin nau. mama. bo i^no ZAHVALA V 96. letu nas je zapustila na§a dobra mama, babica in prababica Angela Hafner iz Stare Loke Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in sv. ma§e. Hvala vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo v tako velikem Številu spremljali na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Alojzu Snoju za lep pogrebni obred. Hvala pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Akrìs. Hvala še enkrat vsem. ki ste io imeli radi. vsem sorodnikom za vso pomoč in pri skupni molitvi. VSI NJENI Stara Loka, marec 2007 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest. da je v 98. letu staiosti ujnrla naŠa teta Angela Dolinar Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 9. marca 2007, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Žara bo na dan pogreba od 9. uie daJje na tamkajšnjem pokopališču. VSI NJENI Peto Ido v grobu a v no^^ SToh k živil. Don in noč večna lu&a ci gori v spomin za vie večne dni. V SPOMIN V nedeljo, XI. marca 2007, bo minilo pei let, odkar nas je zapustila naša draga žena, mami. babica in prababica Draga Brezar rojena Stare Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem prižigale sveče. in VSI NJENI Kranj, ti. marca 2007 ZAHVALA Ob bole^ izgubi drage tete Angele Majcen se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki sle )o pospremili na njeni zadnji poti, darovali mašo, sveče in cvetje ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala tudi Navčku za pogrebne storitve, pevcem, gospodu župniku Cirilu Isteniču iz Šenčurja za lep obred. Hvala tudi njeni zdravnici Tatjani Primožič za njen trud in skrb pri zdravljenju. Iskrena hvala pa tudi gospe Štefki Mohar, ki nam je v teh težkih trenutkih nesebično pomagala. Vsakemu, ki nam je kakorkoli pomagal v teh težkih trenutkih, posebej iskrena hvala. Žalujoči: družina Saviif in njeni sorodniki V SPOMIN Žalostni smo mi, Ur ube, Marjan, več med nami ni. Utihnil je tvoj gfas mili, v srcih naiih ostali bodo le spomini. f Jutri, v soboto, 10. marca 2007. bo minilo žalostno leto, odkar je kruta usoda pretrgala nit življenja Marjanu Pegamu 1939 - 2006 Hvala vsem za vsako prižgano svećo, položen cvet in lepo besedo ob preranem grobu. VSI NJEGOVI Besnica. 10. marca 200? V SPOMIN Zl^ti kje ste zdaj, kjer srečni smo ž^iii nekdaj. icjer atija in starega ata smo imeli mi, a zdaj pa ga od nikoder ni. Ali, lam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih h iivi irt govori: ìxasvidenje med zvezdami! V ponedeljek, 12. marca 2007, bo minilo leio dni, odkar nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni oče in stari oče Branko Mijatović Ostajamo Žalostni, a ponosni, da smo te imeh • ATA. Pogrešamo te vsi tvoji Kranj, Besnica, iz. marca 2007 Srce nam žalost je ranila, ker te vrč med nami ni. ZAHVALA Ùprm^ te zem^a je pokrila, Obbolečii2gubidragcgamoža,očet3,bratainstrica duh Am z nami k tivi. Janeza Kerna IZ Križev se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre Zdravstvenemu domu Tržič, gospodu župniku Al» fonru Grojzdku za lepo opravljen pogrebni obred, planinskemu društvu Križe ter prostovoljnemu gasilskemu društvu Križe za častni del. Ivani Valjavec in Jožetu Poljancu za izrečene besede, pevcem Zupan za lepo odpete žalostinke ter vsem. ki ste ga v taka velikem Številu DosDremili na nleoovi Tadnii Doti. VSI NJEGOVI Križe, 5. marca 2007 Po nebi* lastovke lete, se lepega dneva vesele le tebe, Slavka, ni nazaj, odšla si v daljni, daljni raj V SPOMIN marca 2007. bo minilo eno leto, odkar n? i vveöio življenje nadvse dobra žena. mami Slavka Zor iz Moš 42 Slavka, iz dneva v dan te bolj pogrešam in ne mine dan. da ne bi bila pri meni v mislih. Hvab vsem, ki se Slavke spominjate z misbjo. molitvijo, svečko... Počivaj v miru) Tvoj mož Franci, hči Urška In vnuk Jakob Ce bi te solza obudila, te ne bi črna zemlja krila. ZAHVALA Po hudi in kratki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta. sestrična, tašča in svakinja Frančiška Sirc roj. Šavs Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej BoŠtar, nosačem, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, maše in vsem, ki so pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi bolnišnici Golnik in pogrebni sliižbi NavČek. Hvala župnikoma Cirilu Isteniču in Janezu Vilfanu, sopranistki Francki Šenk in pcvccm. Žalujod: hčerke Mira, Silva in Fani z družinami ter ostalo sorodstvo Hotemaže, Trata. 27. februarta 2007 24 info@g'glas,$i GORENJSKJ CIAS petek» 9. marca 2007 Anketa Rože za dan žena Danica Zavrl Žlibir Včeraj je bil 8. marec, mednarodni dan žena. V preteklosti smo mu namenjali veliko pozornosti, bil je priložnost za darila in veselja« Čenje (žensk m moških). Kako pa je danes? NaŠI sogovorniki ga praznujejo z rožami. fMo T«Aa OekI Andrej Franko, Škoija Loka: "Dneva žena sicer kaj pose- bej ne slavimo, je dan kot vsak drug, ženi in ostalim ženskam v družini pa sem vendarle kupil rože. No, se-pa ženo peljem le na o Tjaša VitdiTy Ško^a Loka: "Za dan žena mi je danes čestital oče, ki je trenutno v Ukrajini. Pravi, da imajo tam dan žena dela prost. Sama pa bom rože za praznik namenila babicama mojega Mira iubiC, cvetličarka v Škom Loki: cvetličarni se zelo pozna, da je dan žena. Moški in tudi ženske kupujejo rože Z3 svoje bližnje. Povprašujejo tako po rezanem cvetju cot po (ca Drago MiŠov iz Škofje Loke: ] Marija Frelih iz Škofje Loke: "Ob dnevu žena običajno I "Tudi sama bom ob dnevu kupim cvetje ženi, mami in : .Žena podarila rožo, pričaku- otrokom. To je drobna po- : jem pa, da bo tudi zame kak zornost ob tem prazniku. : cvet, Dan žena kot praznik kaj drugega ne načrtujem, : Še vedno cenim, ne vem pa, morda bo za to priložnost • a. II i nas ženske dovolj cenijo tudi drugi." Diamantni zakon Košnikovih Stanislava in Mirko Košnik z Broda v Bohinju sta po 5o letih zakona praznovala diamantno poroko. ložE KoSnjek Brod v Bohinju • Diamantne poroke po 60 letih zakona ruso pogoste» zato so še posebej svečane. Tako je bilo pred nedavnim tudi v Bohinju, ko sta lak zakonski jubilej dočakala BotinČnekova mama Slavka in oče Mirko Košnik z Broda. Pri svečanem trenutku se je svojcem diamantrùh zakoncev, pooblaščencu za sklepanje zakonskih zvez Samu Gardenequ in matičarki Cilki Mlekuž pridnjžil tudi bohinjski žu- Diamantnima zakoncema je čestital tudi bohinjski župan Franc Kramar. /sih»vdru4.neKo!rvib pan Franc Kramar. Za Stanislavo ali Slavko, ki lepo urejeno domačo hišo Hotavljah, maina je umrla v ukvarjala s turistično dejav- se je rodila leta 1022 v Kam* sredi vasi. Druga svetovna taborišču, kamor so izselili nostjo. Sedaj uživata zasluž- niku pod Krimom v družini ^ojna )e še posebej zazna- del družine, sestn Manca m i ubiti med ni pokoj in si želita zdravja ter še dolgo skupno življe- z devetimi otroki, in Mir- movala življenje Košnikove Francka pa sta kom, ki je bil rojen leta 1924 družine. Mirko je bil mobili- letalskim napadom na vlak v nje. Mirko ima ob Sportu, ki ga je vedno veselil in si je še Po vojni sta obnovila dom. lani nadel tekaške smuči» še v dnižini z enajstimi otroki, ^ nemško vojsko, v ka- Bohinju, ie zanimivo življenje. Mirko ten so mu dovolili na dopust je Slavko spoznal na Brodu, domov, vendar se ni vrnil, Dolgo sta se ukvarjala s posebno veselje do iskanja kjer je živela pri teti. Sredi fe- ampak je odšel v partìzane. kmetijstvom in redila nekaj korenin njegove rodbine, bruarja leta 1947 sta se poro- P® vojni je kljub dobremu živine. Mirko je biJ 33 let za- Segale naj bi do Predoselj in čila na Jesenicah in imela položaju zapustil vojaško poslen v vodni elektrarni Sa- Bele, kjer sem doma tudi hčerko Slavko ki živi v Rib« službo in odžel v dvilni po- vica v Bohinju in jo 31 let sam. Prepričan je, da si nis- čevem Lazu. in sina Staneta, Brat Pepi je kot parti- tudi vodil, mama Slavka pa ki skupaj s staršema deli zanski komandant padel m se je doma zelo uspešno va le znanca, ampak tudi sorodnika. TCQ • LOKA KAVA : ELEKTRA ESOTECH SOBOTA, 10* 3* 2007, ob 20. URI SPOHTNA DVORANA POOEN ČESTITAMO MLADOPOROČENCEMA Kranj, 3. marca - Marko Pauletič In Ana Rehberger, Kranj, OpreŠnikova ul. 84- Gorenjski glas mladoporočencema prisrčno Čestita in jima 5 čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarja polletno naročnino Časopisa. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne ni izključena kakšna kratkotrajna ploha. V soboto In nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Pihal bo severovzhodni veter. Anne«!* 0$ t» «Ulje , U«senice • tel.:04 Sfil U frO V leseniške novice, petek, o. marca 2007 Občinske novice TRC0VINA2 METRSKIM BLAGOM Alpska 37, Lesce, tel.: 04/531-S7-57 Za pomladne dni vam nudimo pestro izbiro: ❖ bombažev ❖ viskoze ❖ lanu ❖ jerseya <• blaga za svečane priložnosti ❖ Poleg naštetega vam nudimo veliko izbiro podlog, zadrg, sukancev, gumbov in ostale pozamenterije. Delovni čas od 9.00 do 19.CO, sobota od 8-00 do 12.00 O6ĆINA JESENICE STROKOVNA KOMISIJA ZA IZVEDBO POSTOPKOV RAZPOUGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM V LASTI OBČINE JESENICE Oatum: 1. marec 2007 Številka: 466-24/2004 Na podlagi 45. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in spr.) ter na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Jesenice z dne 22. febnjarja 2007 ob>avlja Strukovna komieija za izvedbo postopkov razpolaganja 2 nepremičnim pre^ moženiem v lasti Občine Jesenice naslednji; POZIV ZA JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO ZEMUlŠČ 1. Predmet prodaje so stavbna zemljišča po Razpisni dokumen- taciji v lasti Občine Jesenice: pare. št.; 1384. k. o. Jesenice, v izmeri 12 84 m2, pare. it.: 1395, k. o. Jesenice, izmeri 11 44 m2 in pan:, st.: 1383/2, k. o. Jesenice, v Izmeri 73 m2. izhodiščna cena za vsa zemljišča skupaj znaša 116.596,62 EUR / 27.941.214,01 SIT. Cena ne vključuje DDV (20 %), ki ga plaća kupec. Kupec nosi tudi vse druge stroške pravnega posla. Zemljišča so naprodaj kot celota ali vsako zemljišče posebej. 2. V postopku lahko sodelujejo pravne osebe in samostojni pod- jetnild ssedežem v Republiki Sloveniji ter fizičr>e osebe, ki ^državljani EU. V postopku lahko sodelujejo samo osebe, ki bodo prevzele pripravljeno Razpisno dokumentacijo. Ponudniki naj predložijo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako *N£ ODPIRAJ - PONUDBA ZA ODKUP ZEMUlŠČ", in sicer na vložišče Občine Jesenice ali priporočeno po pošti na r^aslov: Občina sleseni-ce, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice. Na za^^rti kuverli naj ponudniki navedejo tudi Ime, točen naslov ter e-oaslov poStjatelja. 3. Ponudniki, ki želijo sodelovati v javnem zbiranju ponudP, so dolžni najkasneje en dan pred iztekom roka za vfožitev ponudbe potožiti varščino kot garancijo za resnost ponudbe. Varščina znaša 10 odstotkov od izhod^čne cene za posamezno zemljišče ali vsa skupaj, glede na to za katen^ ali katera zemljišča ponudnik daje ponudbo. Varščino so do&ii ponudniki vinnansko vplačati na podračun EZR Občine Jesenice, odprt pri Banki Slovenije, št.: 01241-0100007593, sWic 18 75400-7221002- 45624407 s pripisom "Varščina za javno zbiranje ponudb". Plačana varšč^ bo izbranemu ponudniku vračuriana v ceno, neiz-branim ponudnikom pa bo vrnjena v roku 30 dni od dneva odpiranja ponudb. 4. Dokazila, k5 jih mora vsebovati ponudba, posebni poboji in zahteve, kijih morajo izpolnjevati ponudniki, kakor tudi merila 2a izbiro najugodnejše ponudbe ter specifični podatki o zemljiščih, kj so predmet javnega zbiranja ponudb, so razvidni iz razpisne dokumentacije, Razpisno dokumentacijo interesenti prevzamejo na Občani Jesenice v sprejemni pisarni vsak delovni dan, in sicer od dneva objave javnega razpisa dalje. 5. Rok za zbiranje ponudb: zadnji dan za oddajo ponudb je ponedeljek, 2. april 2007. O dokončni izbiri najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni v roku 30 dni od dneva odpiranja ponudb. 6. Občina Jesenice si pridržuje pravico, da v postopku javT>ega razpisa ne izbere not>ene izmed prispelih ponudb oziroma da začeti postopek kadarkoli do sklenitve pravnega posla ustavi. Vsa dodatna pojasni^ zainteresirani ponudniki dotxjo na Občini Jesenice, Cesta zefezarjev 6, Jesenice, Oddeiek za okolje in prostor, tel.: 04/586 92 80. Predsednica strokcvne komisije Valentina Gorišek Problem ni delo J am v casa Župan Tomaž Tom Mencinger po dobrih treh mesecih županovanja ocenjuje dosedanje delo in razkriva nekatere aktualne projekte. Urša Peternel Na županskem slolu ste do* bre tri mesece, kako ste se v njem znalli. kako ocenjujete dosedanje delo^ "Stol je v fizičnem smislu udoben (smeh) ... Sicer pa, čeprav sem stvari poznal, sem bil tri mandate predsednik krajevne skupnosti in dva mandata občinski svetnik, zdaj kot župan spoznavam druge stvari, Problem ni v delu kot takem, ampak zlasti v Časovni komponenti. Urnika praktično ni, delovnik traja 24 ur. Glede vsebine pa je tako • dogovorili smo se. da bomo tiko, ki je bila zastavljena v prejšnjem mandalu, peljali naprej. V pomoč sta mi dva podžupana, vsak skrbi za določene projekte, kar se kaže kot maksimalno dobra rešitev, Sicer pa na )es,enifali vemo, kaj hočemo. Pri določenih stvareh sicer prihaja pride do nerazumljivih zaostankov in zadeve se vlečejo kot jara kaća, a stvari gredo kljub vsemu naprej. Imamo opredelitve in načrte, ki so realni in uresničljivi." Kako je z organizacijo občinske uprave, ste se že odločili za kakšne spremembe.^ "Občinska uprava je ostala taka, kot je bùa. Moj naslednji korak bo, da grem po oddelkih iti od vodij oddelkov in zaposlenih brez dlake na jeziku izvem, kakšno je de« jansko stanje in kje pričakujejo spremembe. Na tej osnovi bo po vsej verjetnosti prišlo do kakšnih organizacijskih sprememb, vse s ciljem Še boljšega dela in večje operativnosti. Vsak pameten župan mora gledati, da ima dobro ekipo, da člani ekipe delajo usklajeno, drug drugemu pomagajo in stre« mijo k skupnemu cilju." Pomembnejši premiki se nakazujejo pri reševanju problema karavanške vode. Občina Jesenice prevzema pobudo pri ustanavljanju novega podjetja. Lahko poveste nekaj več o tem? "Zgodba o karavanški vodi je črna plat zgodovine na )e-senicah. Će pogledam nazaj, bi Teosa Perneta lahko pohvalil, da je že pred šestnajstimi leti videl tržno nišo v pitni vodi, in menim, da bi mu tedaj morali pomagati in stati ob strani. Podjetje je potem kupil Studentski servis Maribor oziroma Marjan Kranjc, prepreči stečaj, šel skozi prisilno poravnavo. Današnja situacija pa je taka. da se j preselilo v bivši objekt Donita, ki pa je prodan in Voda luliana je le najemnik. Poleg tega cevovod nima dovo-jenja, podjetje pa ne koncesije. V zadnjih treh mesecih smo imeli več sestankov, na katerih smo iskaJi rešitve, da ohraniti trezno gl govoriti, dogovoriti kompromis." , se po-in najti i zadevo vendarle preseka-i- Prepričani smo, da je treba vstopiti v novo igro, zato naj bi ustanovili novo podjetje, v katerem bodo poleg Občine Jesenice in Občine Kranjska Gora še Slovenska industrija jekla, ki bo prispevala kapital, ter Pivovarna Uruon, ki bo prispevala teh- Vlada je izbrala kupca za SIJ in torej tudi za Acroni, menite, da bo novi lastnik na« daljeval zastavljeno ekološko sanacijo? "Eden od sklepov občinskega sveta je bil tudi ta, da mora država v prodajno pogodbo vključiti program za nadaljevanje sanacije na področju ekologije. Da se torej papir ne bo pospravil v predal, ampak se bo novi lastnik obvezal, da bo nadaljeval in trge. Roko pa smo ponudili tudi Marjanu Kranjcu, ki smo mu priprav-jeni poplačati del vlaganj. Njegov odgovor še čakamo. A tudi če se ne l>omo dogovorili, gremo v projekt sami. Prostor za polnilnico na Hrušici imamo, viri financiranja so zagotovljeni, trg je zagotovljen, voda je dobra, potrebujemo le še koncesijo vlade. Vsekakor menim, da sanaci) o. ti Krajani Še vedno opozarjajo na nerešen problem hrupa z avtoceste, promet se nenehno povečuje, do dogovora z drŽavo oziroma Družbo za avtoceste še ni prišlo. Kako boste kot župan nastopili proti drŽavi, da bi težave krajanov vendarle rešili? "Bom Čisto pošteno odgovoril - težko! Avtocesta pač še bo zadeva kmalu rešena, nima obratovalnega dovolje- na j kasne j e do konca leta. II Na eni od prejšnjih sej občinskega sveta je bil sprejet sklep, da boste od Slovenske industrije jekla oziroma Ac* ronija terjali 50 milijonov evrov odškodnine zaradi posledic železarjenja. Kakšno je vaše stališče? "Sklep je bil na občinskem svetu potrjen, kljub temu pa sam nisem za zaostrovanje stvari. Treba je priti do kompromisa, zato se je treba čim več pogovarjati in dogovarja-i, Moj način reševanja situacije bo ta, da bom najprej začel voditi dialog z vodstvom SlJ-a. Predstavil jim bom naš sklep in naša pričakovanja, obenem pa bom poslušal tudi njihova stališča. Pogovore bom skušal zapeljati v smer poravnanja nerešenih zadev oziroma nja in še ni prevzeta in s tem odgovorom se me lahko država preprosto znebi. Problem so dilatacije in neza-ščitenost pred hrupom, zlasti na Verdnikovi. Vsekakor se bomo župani ob^in, ki so ob trasi avtoceste, pogovorili. skušali organizirati skup* no srečanje in skupaj poiskati rešitve. " Velik problem Jesenic ostaja parkiranje. Se nakazujejo kakšne rešitve? "Pripravljamo projekte, po katerih bi Tavčarjevo ulico do Čufarja uredili enosmerno, na eni strani ceste pa bi uredili parkirišča. Obeta se tudi gradnja garažnih hiš. Zasebnik je izraz da bi podrl Pikovo damo in na tem mestu zgradil tri- etažno garažno hišo. Še ena garažna hiša naj bi zrasla na prenosa določenih objektov mestu nekdanjega Integrala Na Občini ste se odločili za iskanje strateškega» partner* ja za smučišče Španov vrh. Je bü javni razpis že objavljen? "Razpis je bil objavljen in skušali borao najti primernega partnerja- Občina je v preteklosti usposobila smučišče, žičnica ima dovoljenje, projekti so izdelani, delno je pripravljeno zasneže- vanje. V letošnjem proračunu so zagotovljena tudi sredstva za manjšo vlečnico, obstajajo pa tudi načrti za še dve vlečnici. Vsekakor zanimanje za razvoj turizma v tem delu je, so pa interesenti izpostavili potrebo po večjem številu prenočitvenih zmogljivosti. Tako se išče kupec za hotel Belcijan, na potezi pa 50 tudi domačini, da bi s pomočjo nepovratnih sredstev odprli nekaj prenočitvenih zmogljivosti. Vsekakor je v turističnem smisli treba izkoristiti, kar je tu že bilo v zgodovini - zdraviliški turizem za pljučne bolnike in bolezni oči, kar odpira možnosti ne le za zimski, ampak za celoletni turizem." Občina obnavlja v požaru poškodovan planinski dom Pristava, vemo, da je dosedanji najemnik prekinili najemno pogodbo, kaj boste zdaj storili na Občini? "Lani in letos smo vložili znatna sredstva v obnovo Pristave. Sanirali smo objekt, uredili novo stanovale, Čaka nas še ureditev gostinskega dela. Računamo, da bodo dela zaključena do poletja in da bomo avgusta lahko dom oddali v najem. Smo se pa odločili, da bomo iskali skupnega najemnika za Pristavo, Kurirsko kočo in Zoisov park. Da pa bi do tedaj zagotovili vsaj del gostinske ponudbe, smo se dogovorili, da bomo začasno za šest mesecev oddali v najem Kurirsko kočo. Izbranemu gostincu jo bomo ponudili pod ugodnimi pogoji, tako da bo zlasti v maju, ko je obisk največji, zagotovljena ponudba (denimo bazena, delavskega doma, površin srednje Šole) , Vsekakor je treba In za konec - kdaj t>odo Jesenice končno dobile javno stranišče? "To je problem, ne le |ese-nie, ampak tudi velikih turističnih krajev. Obiskovalci ) e se nie tako "prvo pomoč" Iščejo po lokalih, stranišče je tudi v sklopu železniške postaje, ki pa je žal zaklenjeno. Problema se zavedamo in oziroma Al peto ura proti parku, druga pa za policij- resnično bo treba razmisliti sko postajo in banko." in najti ustrezno II y Jeseniške novice, petek, o. marca 2007 Občinske novice Načrti ureditve Stare Save "Stara Sava je velik biser in hkrati veliko breme, vsekakor pa bi s celovito ureditvijo lahko postala osrednji del mesta," je dejal podžupan Boris Bregant. Urša Peternel Na februarski seji so občinski svetniki poslušali predstavitev projekta Stara Sava. To območje je treba obnovili, dati nove možnosti po» nudbe in v ta dei mesta pri» peljati ljudi," je pod ž upa n Bori s B rega nt. Del stavb na območju Stare Save je že obnovljen. Kasarna je tako dobila novo podobo in življenje 2 glasbeno in baletno iolo, lepo urejen je tudi park s paviljonom in otroškim igriščem. Že v kratkem bo zaživel tudi prenovljen trg med kasarno in pudlovko, pomladi pa bodo lačeli tudi urejati trg pred cerkvijo in Ruardovo grašči-no. Del denarja za omenjeno obnovo je zagotovila Občina lese nice, del pa norve-iki projekt z naslovom Sejem bil je živ, Kar nekaj stavb na Stari Savi pa Še čaka na obnovo. Mednje sodi Ruardova graščina, jo bo treba temeljito obnovi- eni so tudi načrti h. Pnpra za prenovo nekdanjega skladišča oglja, tako imenovane kolpeme. del sredstev bodo skušali pridobiti v okviru norveškega projekta, s podjetjem Energetika Tehnični plini Jesenice pa se Občina dogovarja za obnovo mlina. Novo življenje bo dobila tudi Korenova hiŠa, ki jo je kupilo podjetje Damjan Design, v njej pa naj bi uredili pro-dajno-razstavni prostor za slikarsko in fotografsko dejavnost in Čajnico. Del Stare Save je tudi cerkev Marijinega vnebovzetja in tudi to stavbo bo v dogovoru s Cerkvijo treba prenoviti. V obnovo Stare Save so doslej vložili že 1,8 milijona evrov, od tega petino iz naslova nepovratnih sredstev. Letos imajo na voljo Še 1,1 milijona evTOv, od lega že prek 70 odstotkov nepovratnih. Na Trg med kasarno in pudlovko je skoraj dokončno urejen, medtem ko bodo na trgu pred cerkvijo in Ruardovo graščino pričeli delati aprila. Občini Jesenice ocenjujejo, da bi za dokončno ureditev potrebovali še vsaj šest do sedem milijonov evrov, pripravljajo investicijski program, s katerim bodo kandidirali na državnih in evropskih razpisih. Clede na viši- no potrebnih sredstev, po Bregantovih besedah Stara Sava prej kot v šestih letih ne bo v celoti urejena. To torej pomeni, da bo sedanji mandat prekratek in da bodo nekaj dela pustili za nov mandat. Bodi dober in prijazen do ljudi "Mislim» da smo ljudje na svetu zato, da si pomagamo in zgradimo lepo prihodnost/' pravi občinski svetnik Marko Zupančič na listi SLS. Urša Peternel Kratka osebna predstavitev: datum in kraj rojstva, stan, število otrok, kje ste zaposle ni... "Rojen sem 10. oktobra 1976 na Jesenicah, živim v Javor- niškem Rovtu. Na Koroški Beli sem končal osnovno šolo, srednjo pa na Jesenicah. Kasneje sem se vpisal na strojno fakuJteto v Ljubljani» trenutno končujem diplomsko delo s področja obnovljivih virov energije. Poročen še nisem, tudi olrok še nimam. mača " energija in tako z njo nismo odvisni od drugih držav, Treba pa je poudariti, da brez fosilnih goriv ne moremo delovati in jih bomo Še kar nekaj Časa po- Začel pa sem iskati novo red- Marko Zupančič no zaposlitev." Želim si, da bi Občina Jesenice postaja ... (opis v nekaj stavkih) "Želim si, da bi Občina Jesenice postala dobro razvila ob6na. ki bi bila prijazna do vseh ljudi in bi ljudje v tej občini radi živeli. Seveda i prvi pogoj za to, da imajo ljudje službo, mladi dobre pogoje za šolanje, kasneje možnost zaposlitve in ureditve stanovanjskega problema. Mislim, da je občina na dobri poti, ustanovitev visoke Šole za zdravstvo in aktiv» nosti v poslovni coni oziroma načrti z ureditvijo Stare Save kot bodočega mestnega središča to lahko potrdijo," Katere cilje boste zasledovali kot občinski svetnik? "Kot občinski svetnik se bom v prvi vrsti zavzemal za enakomeren razvoj mesta in podeželja, s katerega tudi sam prihajam. Mislim, da smo ljudje s podeželja tudi občani občine Jesenice in da je prav, če občina nekaj svojega denarja nameni tudi razvoju podeželja. Želja je veliko, denarja pa je vedno premalo. Veliko pozornosti bom namenil energetskemu področju, sam menim, da bodo vprašanja, povezana z energijo, zelo pomembna, če želimo ohraniti naravo in se, kar se bo največ dalo, izogniti klimatskim spremembam. Sam se zelo zavzemam tudi za pravilno predstavitev in vključitev obnovljivih virov energije kot energije prihodnosti. Kot že samo ime pove. se ta energija obnavlja, medtem ko je fosilnih goriv iz dneva v dan manj, pa tudi njihova cena raste. Velik plus pa je ludi to, da so obnovljivi viri "do- Katere svoje tri osebnostne lastnosti bi izpostavili (pozitivne aH negativne)? "' Prva dobra lastnost je komunikativnost, druga preprostost, imam pa tudi kaJcšno negativno lastnost, na katero pa nisem prav nič ponosen. " Najljubši hobi oziroma pre- živlfanje prostega časa... "Sem aktiven Član Prostovoljnega gasilskega društva Ja-vomiški Rovt, kot markacist sem dejaven v planinskem društvu, nekaj Časa pa namenim tudi kulturnemu področju. Doma pa imamo manjšo kmetijo, tako da mi prav veliko časa ne preostane." Zadnja prebrana knjiga... "Največje skrivnosti morskega dna, knjigo je napisal Radivojevič G rad i mir. Zanimiva knjiga za tiste, ki jih zanima dogajanje pod morsko gladino, " Najljubši kraj za dopust? "Svoj dopust zelo rad preživim nekje ob morju, nimam pa svojega najljubšega kraja. Lahko rečem, da je več različnih krajev, kjer si lahko človek odpočije in nabere novih moči. Zelo rad se podam tudi v hribe, saj v njih lahko občuduješ lepoto in na posameznih mestih najdeš notranji mir." Na kaj sle v življenju najbolj ponosni? "Najbolj sem ponosen v življenju na tiste uspehe aH stvari, za katere vložim veliko svojega truda in napora in mi na koncu uspejo. Lepo je, če se problem oziroma težava reši in so ljudje zadovoljni. Ponosen pa sem tudi na svojo družino, v kateri živim, mislim da se med seboj dobro razumemo in sodelujemo.'" Življenjsko vodilo aJi moto? "Bodi dober in prijazen do ljudi in oni ti bodo to vrača-U. Mislim, da smo ljudje na svetu zato. da si pomagamo in zgradimo lepo prihodnost." Vprašanje o aktualnem dogajanju: kako sle se vi osebno navadili na novo valuto evro? "Evro kot denar poznam že kar nekaj let, z novo valuto, ki jo sedaj uporabljamo, sem se najbolj seznaiuJ in navadil med Študentskim delom na bencinskem servisu, kjer je bilo evrov zelo veliko. Mislim, da velikih težav ne bom imel in se bom hitro navadil na novo valuto. Ima pa nova valuta tudi prednost, saj bomo lahko pri plačevanju v tujini lažje spremljali in primerjali cene in storitve, ki jih bomo plačevali. " Nove cene daljinskega ogrevanja Nataša Ha rej S 1. marcem 2007 so začele veljati nove cene daljinskega ogrevanja v mestu Jesenice. Zaradi podražitve zemeljskega plina na trgu, so cene višje za 0,9 odstotka. Kot je pojasnil vodja sektorja Kres v družbi Jeko-in Branko Noč na ceno daljinskega ogrevanja vpliva cena zemeljskega plina pri dobavitelju, ki energent dobavlja En os u • energetiki. Ker se je energent podražil za 1,04 odstotka. so morali ceno ogrevanja temu prilagoditi, O dvigu cen je na 3, seji odJoČaJ tudi Odbor za .stanovanjske zadeve. komunalno infrastrukturo in energetiko jeseniškega občinskega sveta. S 1. marcem 2007 tako veljajo naslednje cene: Cena QDV EUR KonCna cena EUR SI SIT/MWh 55,2411 13.237,98 0,9 11,0483 66,2894 15.885,57 Fiksni SiT/kw mes 1,1289 270,53 0,00 0,2258 1,3547 324,64 PVC OKNA, VRATA, ROLETE NOVO. NOVO • mcänost nakupa elementov in samovaradnje JESENICE, 04/586 33 70 GSM: 040/201 488 KRANJ, Savska c. 34 04/236 81 60 - za novogradnje - zamenjava starih oken www.oknamba.sl l»OPUS1ISE NÈ S^éTPVAJOI optika Berce i OKULISTtČNA AM9UUNTA BERCE JESENICE LESCE NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL tel.: 04 531 8S 34 (ei/ 04 24 16 Železniška cesta 7 Ma/siUrila50 fk jeseniške novice >«W.IESE NIC E S I ♦ w •"A « N ft ■ V /' S I. K Gorenjski Glas leseiiiib« n^Ke ic prilepi Corehi^bret^ pM IZDAJATILJ Co1 >6 £j%opiv4CeH^fAl U b iillp métti 2007 KKri^Vt novic^ W C^tfi^iktffiu |Uiu in brri^^u poCjm * ¥ »z<(e9ér ^Uadi rioeo TiiL S<1, 4 4 , 0>it(ibud\é Poilà $l9^eni(f. , COflCN|S>ri Cos jr f^giilnnrvj m ^^ ^ Uildu tè NK uiiif^yi^ei) in ^cdi|4idj C^reni^iu ffèi, t ù Kim^^ ; Omt^mc? V^fgi V«)^)^ / N^iierv l^wè 1, y T«l • o CMi FIT 4J r p^lté mhfi^ ii^ nwl c^^t di »trinke M 4I ^J (^«^m fU •»^omiisbm 14 wr ófitiM]^ uMdne urr lo^^lornj d^«^ oC } tfe V^V / C^ttr^n^i fé ft^tMM« Il ^ wkM m p^tkiH. V f^^blid* IJ eM'M^oy ) P^^f MC^/e^^&k«, (tnkril iHno), Hs potfp^n «^dm bmpih / T^ik StT, 4 d, l^ubiiiAl / Uèt^rn^è tt^ ^x 41 f Ceni iivoiji EuH/zy» SIT« ^t'^é nird6ini E ^^/JO ^iL Ctft^i^l io po f^r» xjwf^n.^ 1 lìjPt ft S-ft tv^ pU^^Aj IO % po^u^ p^Nrl^ H % ifm 0S PQV pQ ie ypa^i^é ed do «Ai 6d utHìt m&lednjep ^Mvryx^t |l eW^b^l / O^li^nc >Jofifvr po ecMv, oium t/tf^r«. M 04/901 4 Jeseniške novice, petek» 9. marca 2007 Aktualno J KS Janez Drnovšek v studiu Radia Triglav Janko Rabić Radio Triglav Jesenice )e v februarju v svojem studiu go* stil predsednika države Jane« za Drnovška. Šlo je za skupno oddajo lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije. Glede na odmevne nastope je bil predsednik še pred prihodom v studio najprej deležen pozornosti številnih medijev, ki so hoteli iz- jave iz prve roke o njegovih sporih s predsednikom vlade [knezom JanSo In o ovadbi civilne iniciative. V studiu je v pogovoru z novinarko Romano Purkart predsednik države predstavi) svoje poglede do svetovnih okoljskih pro- , klimatskih sprememb in jedrskega orožja, Med aktualnimi političnimi dogodki se je dotaJoiil reševanja krize na Kosovu. Predsednik države Janez Drnovšek z novinarko Romano Purkart, voditeljico Tatjano Kociper in tonskim tehnikom Vladom Kuroiem MŠdMMUgf «Otirir MMn» ì$mtìMt MfUf MtMéiàM rul rUt M'IM-ff-M iMÙiUkWAf MOmtSklh m iMiriJ CAMOdC NkM r* VI AS SUHA MONTAŽA Sadet Agic, s. p. Cesta maršala Tita 84. JESENICE GSM 041/499 896 ■ mansarde pred e J ne stene spuš^em stropi stenske obloge Montaža s KNAUF sistemi PREV02NI&TV0 IN CRADBLNA MEHANIZACU/\ BOHINEC Peter Bohlnec s. p. Tomšičeva 98d, 4270 Jesenice m: (m/583 21 31. GSM: 031 67s-7«3 OPTIKA MESEC OČESNA AMBULANTA Titova 31, Jesenice, tei.: 04/5832-663 - prevozi z avtaWgaJom • nabadanje zgrabežem inod^ rus^ • prevoz gramoza - prevoz peska za mafto • izkopi na težko doslopnili mesHhzmini nakladacerrt Predsednik države obiskal Jesenice Dr. )anez Drnovšek je v Kosovi graščini podpisoval svoje knjige. 'Vedno želim dajati ljudem upanje in trdnost in prepričanje» da se stvari dajo obrniti na boljše," je med drugim dejaL Urša Peternel Predsednik dižave fanez Dr« novšek je 22. februarja obiskal Jesenice. Po daljšem intervjuju na Radiu Triglav je v Kosovi graščini je podpisoval svoje tri knjige, ki so izšle lani oziroma letos. Srečanja s predsednikom se udeležilo prek petdeset lese in leseničanov. mno g' so tudi kupili , V katero se je potem predsednik podpisal, tem je z vsakim spregovoril nekaj vljudnostnih besed, večina udeležencev pa je izrazila spoštovanje do predsednika in veselje, da je ob« iskal (esenice. Elica Marija Teran iz Kranja je povedala, da je zelo vesela in počaiče- V Kosovi graščini se je zbralo preko p€tdeset obiskovalcev, na, da je predsednik prišel na Oorenjsko, njegove gc pa se ji zdijo zelo zanimivo branje. "To je imeniten dogodek za jesenice/' se je strinjal tudi Benjamin Gra- cer iz Kranjske Gore, Miha Baloh je dejal: "To je velika čast, ne le za Jesenice, am- pak za celo Gorenjsko." Dušan Prešeren pa je povedal: "Zame je to prva priložnost za Stik s predsednikom. V knjigah ga spoznavamo Še z druge plati, ki je doslej nismo poznali. Presenečen sem, koliko ljudi se zanima Da pa predsednikov obisk ni minil le v znamenju vljudnostnih fraz» je poskrbela ena od Jeseničank. Dr. Drnovška je opozorila na problematiko onesnaževanja okolja s strani Acronija in na ogroženost reke Save, izrazila pa je tudi interes za oživitev Gibanja za pravičnost in razvoj na Jesenicah. Predsednikov podpis je dobila tudi dveinpolletna Kaja. za njegove knjige in. nima tudi ta druga predsednikova plat." Za prijetno presenečenje je poskrbel Roman Gašperln. ki je odrecitiral pesem Upanje mora biti. "Veseli me, da imamo takšnega predsednika. Ponosen sem nanj in na to, da sem Slovenec." je dejaJ, Tudi predsednik Drnovšek je bil z obiskom zadovoljen, "2di se mi, da je bilo danes v tem .prostoru veliko pozitivne energije, kar je najpo- me e. energija, lahko marsikaj naredimo. Vedno želim dajati ljudem upanje in trdnost in prepričanje, da se stvari dajo obrniti na boljše. Seveda pa mora vsak narediti svoje. S igami sem želel predvsem pomagati ljudem v njihovem življenju. Posredoval sem tudi svoje izkušnje, kako se prebiti skozi življenje in kako s pozitivno energijo lahko premagamo tudi najhujše preizkušnje. " Vsak krajan je soustvarjalec napredka V Krajevni skupnosti Sava so se resno lotili dela. Prva akcija bo spomladansko čiščenje okolice v aprilu. Janko Rabič Člani sveta krajevne skupno sti Sava na Jesenicah so pod vodstvom predsednice Majde Gomllšek resno jih FIPROM-a, Hrenovice in Stare Save. Člani sveta KS se ob tem zavzemajo, da vsi Benedičičevi in Tomšičevi ulici bodo dogradili javno razsvetljavo. ne direkcije občine Jesenice in določali vrsti red izvajanj, va izvajanja delovnega programa v letošnjem leUi. Ker gre za mestno krajevno skupnost z velikim Številom prebivalcev, so nekatere naloge še posebej specifične in zahtevne. To območje Jesenic povsem spreminja podobo-Zgrajeni so novi trgovski centri, Cufarjev trg vse bolj postaja središče družabnega življenja v krajevni skupno-. Velike s po sv prispevajo k lepšemu videzu in poskrbijo, da bodo vse te novosti prinesle novo kvaliteto življenja in bivanja vseh. Komunalno področje je najbolj obsežno in zahteva tudi največ finančnih sredstev. Po skupnem usklajevanju programa s Komunalno direkcijo občine Jesenice je letos v planu asfaltiranje dvc>-rišč na Kej žar j evi 37 in Be- nedičičevi 2 in 10 ter dela Razgledne poti na zahodni strani. Na vzhodni bodo na- ugotavljajo Številne poman j- i. Te so predvsem pri urejanju in vzdrževanju cest in zelenic, pri praznjenju zabojnikov, označevanju cest, pa Še kup drugih drobnih stvari sodi sem. Pri tem bo v prihodnje še bolj dobrodošla pomoč sleherne krajanke in krajana z dobrimi nameni za dobrobit vseh. Vse pripombe, predlogi in pobude se odslej zbirajo na sedežu krajevne skupnosti. Člani sveta jih bodo večkrat na leto usklaje- na raz na sredstva. Obsežen je tudi preostali letošnji plan krajevne skupnosti Sava. V aprilu bodo pozornost namenili spomla- u V septembru bodo pripravili tradicionalne prireditve ob krajevnem prazniku, decembra bodo pripravili sprejem za starejše krajane. Še bodo organizirali rekreativna in družabna srečanja s člani svetov drugih krajev- skupnost: v občini Jesenice, izdali pa bodo tudi dve obetajo s projekti na območ- daljevali popravilo ograje, na vali s predstavniki Komunal- številki glasila Savčan. leseniške novice, petek» 9. marca Z007 5 Občinski nagrajenci Častni občan Boris Bregant "Velikokrat sem rekel: jaz sem poplačan, če se ljudje nasmehnejo ìn mi pomahajo čez cesto/* ob prejemu naziva častni občan Jesenic pravi Boris Bregant. Urša PrrsRNEL "Boris )anez Bregant, dve mandatni obdobji prvi človek na Čelu obdir^e [esenice, je osebnost, s katero se ne more prinierjati kdorkoli, je samoiniciativen, ustvarjalen, tenkočuten, predvsem pa požrtvovalen in razumevajoč ... Poleg svojih rednih obveznosti kot župan je bU vseskozi prisoten in aktiven na vseh področjih družbenega in družabnega življenja ... Zjutraj, zvečer, delavnik, nedelja ali praznik, to ni bilo pomembno. Pomemben je bil človek in rešitev problema. Je vzor-človeka ..." (Iz obrazložitve podelitve naziva častni občan) Spoštovani gospod Bregant, s kakšnimi občutki prejemate najvišje občinsko priznanje? "Občutki so vedno prijetni, če te nominirajo in potem še izberejo za kako priznanje. Zame je to priznanje za napredek, ki je bil na Jesenicah narejen v času mojega županovanja, hkrati pa tudi priznanje za premike, ki so bili narejeni v Času mojega direktorovanja v železarni. In to je dober občutek. Pri delu se vedno sprašuješ, ali so vsi zadovoljni s tem, kar delaš in kar se dogaja. In Če na koncu dobiš takole pri- znanje, to pomeni, da ve-äna vendarle sprejema tvoje delo, torej je osnovni cilj dosežen." Če fN>gIeano va n j e. na kateri svoj dosežek ste najbolj ponosni? "Med stvarmi, ki sem jih počel, so detajli, ki se niti ne vidijo in šele po ve^ letih začneš razmišljati, kako pomembne posledice so prinesli. V Času razvoja železarne se mi zdi, da je bil takšen detajl vztrajanje, da se prekine integralni proces proizvodnje jekla, da se na Jesenice prenehata dovažati ruda in koks in da se preide na modernejšo tehnologijo. To je bi] eden velikih premikov v železarskem Času. Drug velik premik pa je bil ta, da smo že leta 1984 z ozko skupino ljudi v železarni prišli do zaključka, da je rešitev samo v povečanju produktivnosti. To je pomenilo konec dovažanja delavcev od drugod, kar je bilo za marsikoga nepriljubljeno, a sam sem na to odloütev ponosen. Posledično ie tudi znotraj podjetja prišlo do več podpore za uvedbo novih tehnologij, ker se po sta- rih preprosto ni več dalo delati- Ne nazadnje pa je današnja posledica tega ukrepa ta. da je vendarle manj brezposelnih, da gostota poseljenosti, ki je že tako velika, ni še večja, in da tudi prebivalstvo ni še bolj pisano. Menim, da je bil to eden od ukrepov, ki je močno spremenil tok dogajanja na Jesenicah. In takrat je bilo Ljudi pa dobiš samo tako, da greš mednje, da se poenotiš z njimi, da razumejo, da ne delaš v svojo, ampak v skupno korist. To je vsa zgodba treba veliko korajže in sreče, nekega uspeha." da smo to politično prežive- li. A dolgoročne posledice so bile vsekakor pozitivne, za Jesenice je to pomenilo pomemben preobrat." Kaj pa največji dosežek na županskem mestu? "Dosežek, kd si ga upam pripisati kot Župan, je odločitev, da je izhod za Jesenice samo v koreniti preobrazbi. To je pomenilo, da je treba Jesenice Nasploh ste bili znani kot zelo ljudski župan, ki mu ni bUo odveč iti med ljudi, na voljo ste jim na raznih področjih ... "Ljudje te vzamejo za svojega, če si z njimi takrat, ko jim je hudo. ko imajo teža- doleti najprej ostankov neprimernih tehnologij in na tej osnovi začeti graditi novo vizijo. Ta odločitev je bila zahtevna predvsem zato, ker se je bilo treba odreči vsemi tistemu, kar župana dela priljubljenega, to je ureditvi raznih uličic, malim asfaltiranjem, reševanju vsemogočih drobnih problemov. Pretežen del sredstev je pač šel za osnoven cilj • za preobrazbo mesta. Če pa hočeš to narediti, moraš imeti za seboj vo, problem, ko nesreča. Takrat moraš zraven in skušati najti rešitev. Ampak enako veseli so ie ljudje, ko se veselijo, ko je praznik, poroka... To je tisto, kar ljudi združuje in na tem medseboinem iskrenem povezovanju bi nasploh morali več delati;" A Če si ljudem na voljo 24 ur na dan, bržkone plačaš tudi ceno... "Ta cena je visoka. Je cena družinskega življenja. A na koncu vendarle dobiš poplačilo - Če te predlagajo za častnega občana, to poplača vse. Velikokrat sem rekel: jaz sem poplačan, če se ljudje nasmehnejo in ml pomahajo čez cesto. Takrat si bolj poplačan, kot Če ti nekdo ne-i da. od česar samo davek plačaš ..." Pa je zdaj, ko ste županske vajeti prepustili v druge roke, vaš deiovnik kaj bolj predvidljiv, imate kaj veČ časa zase, za družino? Kako poteka vaš deiovnik zdaj, ko ste podžupan? \ V umirjeno vnem delam tisto, kar me vse dim projekte, v katere se poglobim, probleme skušam pogledati z vseh strani In zanje skušam najti optimalno rešitev, obenem pa navdušiti sodelavce, da to spelje jo. To delam z užitkom! Užitek je delati, če nisi vsak trenutek obremenjen z nujnimi stvarmi. Zdaj mirno lahko rečem, to ni moje delo, in opravim tisto, kar je. Tako je tudi družinsko življenje zdaj povsem drugačno, doma se lahko dobimo, ko ie čas za Za kaj v prostem Času najdete Čas zdaj, ko niste več žu* pan? V čem najdete tiste drobne življenjske užitke? "Preprosto sem veČ doma, z družino. Sicer pa sem najraje nekje v naravi, sam ali s prijatelji, saj mi to napolni baterije. ni, da se idcvarjam s kozami, to ie prijetno delo, ki me sprosti, razbremeni. Sicer pa ie tako, da v mojih letih že potrebujem več časa zase, iti doma, prebrati knjigo, se poglobiti v kakšno stvar, z vnuki iti skozi kakšno Šolsko stvar - torej živim čisto normalno življenje." Če zdaj pogledate nazaj na svojo pot - bi kaj naredili bistveno d rugače? "Verjetno ne bi spremenil česa bistvenega. Vem, kaj bi bilo morda koristneje, vem, kaj bi bilo prijetneje, a brž-nisem človek, ki bi to sploh uresničil. Vse življe- nje sem n r a verjetno mi kar ustreza bi vodstven človek. In če ne bi to. Prej je bilo najhuje, ko ob pol treh nisem vedel, ali bil, se tako ali tako verjetno bom ob treh doma ali ne ..." sploh ne bi dobro počutil..." Svetovljan, ki ne pozablja na svoje korenine "Pravijo, da nihče ni prerok v domovini, jaz pa dobim kar nagrado rojstnega mesta! Skratka, najlepša hvala!" pravi prejemnik občinske plakete Miha Mazzini. Urša Peternel Pisatelj, avtor enajstih objavljenih knjig v štirih jezikih, računalniški strokovnjak, avtor osmih priročnikov. Avtor scenarijev za dva nagrajena celovečerna filma in režiser... Redni član Evropske filmske akademije, predavatelj... Sve- an, ki ne pozablja svojiii korenin - vse to lahko zapišemo ob imenu Miha Mazzini. Ob letošnjem občinskem prazniku bo prejel piaketo Občine Jesenice. "Gre za izjemnega ustvarjalca, ki je ponesel ime Jesenic tudi izven naših meja, in za človeka, ki vedno pove, odkod izhaja." je zložitvi priznanja. Mazzini je bil rojen leta 1961 na Jesenicah, kier je končal osnovno šolo in gimnazijo, kasneje pa je študiral v Ljubljani. Že zelo zgodaj se je začel ukvarjati s pisanjem in se uveljavljati tudi izven Jesenic. Literatura, pisanje scenarijev, priročnikov, režija - ustvarjalni nemir ga je gnal na različna področja. Najbolj znan je njegov scenarij za film Operacija Cartier, ki se dogaja na )ese-rücah in opisuje usodo marsikaterega Jeseničana. Film je dobil vrsto prestižnih nagrad doma in v mjini. Na Jesenicah se dogaja tudi njegov roman Drobtinice, ki je bil prav je! za scenarij filma Sladke sanje ... In na katero svoje delo oziroma svoj ustvarjalni dosežek je najbolj ponosen? "Na vsako zadnjo končano; ene same stvari pa ne bi möge) izbrati, se mi zdi, da gre za počasno in zelo osebno potovanje, nekakšno iskanje sebe in lastne identitete skozi svoje delo," odgovarja sobe-sednik. Kot pravi, trenutno največ časa namenja redni službi. "Pa temu, da bi že končno opravil izpit za črni pas pri karateju. Aja, pa vpisal sem doktorat Hlcrati pa sem še končal knjigo zgodb, ki naj bi letos izšla pri Beletrini in pripravljam celovečerni film gosto se vrača na Jesenice? "Enkrat na mesec, približno. Navezanost pa obstaja, in to močna, ki pa sploh ni tista pričakovana sentimentalnost • ko sem v angleškem Sheffiel- du spremljal preobrazbo iz železarskega središča v izob- center, sem pn tem neprestano navijal, da bi se tudi na Jesenicah lotili in zmogli kaj podobnega." Tudi zaradi svoje navezanosti na jesenice se je občinskega priznanja zelo razveselil. "Priznanje sprejemam z zelo veselimi občutki. Pravijo, da nihče ni prerok v domovini, jaz pa dobim kar nagrado rojstnega mesta? Skratka, najlepša med drugim zapisano v obra- tako nagrajen, nagrado je pre- Paloma Negra." In kako po- hvalal II u s o o m d 6 Jeseniške novice, petek, 9. marca 2007 Občinski nagrajenci Najbolj na monografijo Jesenic ponosen "Nikoli nisem delal samo za denar, temveč predvsem z željo, da bi imele Jesenice kar največ od nas. Zato mi še danes največ pomeni, ko m! kolegi rečejo: To ste pa dobro naredili!" pravi dobitnik občinske plakete Tone Konobelj. Ur§a Pfteknel Dobitnik letoSnje plakete o Wine Jesenice je tudi Tone Konobelj, dolgoletni sodelavec nekdanjega Tehniškega muzeja Železarne Jesenice in danes Gornjesavskega muzeja Jesenice. 'Tega priznanja sem zelo vesel. Morda je prišlo §e celo ob pravem trenutku .... " pravi nagrajenec, ki }e celotno poklicno pot posvetil proučevanju, zbiranju in ohranjanju kulturno-zgodovinske dediščine Jesenic. Rojen je bil leta 26. maja 1949 v Ljubljani, a oba starša sta domačina, Jeseničana. "Zaradi očetove službe smo se selili, ne« kaj časa smo živeli v Ljubljani, Kranju, na koncu pa smo prišli na Jesenice. Gimnazijo sem že obiskoval tu, " pripoveduje o svojih koreninah. Po končani gimnaziji je v Ljubljani začel študirati filozofijo in sociologijo in se po prvi stopnji na sociologiji že kot absolvent poročil. "In ker sem rekel, da me poročenega ne bodo preživljali staršL sem začel delati. " koli se ni vrnil na fakulteto kar danes označuje kot "morda nekoliko ponesrečeno zgodbo v mojem življenju". Z ženo sta se preselila k njenim staršem in sogovornik se ie leta 1971 zaposlil na Carinarnici Jesenice, leta 1977 pa je dobil delo v tedanjem Tehniškem muzeju Železarne Jesenice. Ves Čas je bil dejaven v društvih, zlasti v šahovskem in košarkarskem, in kot tajnik oziroma predsednik začel zbirati in proučevali dokumentacijo o nastanku in razvoju jeseniških društev. "Začelo se je z zbiranjem, urejanjem in p rouče va nj em d ruŠ tve ni h arhivov, pisanjem lastnih zapisov in člankov o začetkih svoje poklicne poti pripoveduje sobesednik. Leta )9So je začel sodelovati pri Jeseniškem zborniku (prvotno se je imenoval Jeklo in ljudje) in po smrti takratnega vuednika Mihe Kli-narja leta 1983 postal glavni urednik- To delo opravlja Še danes in zadnja, deveta knjiga zbornika je izšla pred dvema letoma. Ker v okviru Tehniškega muzeja Železarne Jesenice nega in galerijskega prostora, so začeli iskati možnost za ureditev lastnih razstavnih prostorov in kot odlična možnost se je takrat pokazala Kosova graščina. Z obnovo graščine je občina pridobila novo poročno in reprezentančno dvorano, muzej pa razstavne prostore in prostore za stalno zbirko novejše zgodovine, "Prav pridobitev lastnih galerijskih prostorov je bil največji uspeh, saj so v galeriji takrat zaposlili tudi kustosinjo in galeristko Slavico Oster-man," se spominja sogovornik, ki je leta 1996, že po ustanovitvi Muzeja Jesenice, postal organizator galerijske dejavnosti. V graščini se tako že od leta 1985 vrstijo različne muzejske in galerijske razstave, Tone Konobelj pa je najbolj ponosen na razstave o domačinih Jaki Torkarju, Bo- niju Čehu, o obrti družine ViŠnar, o razvoju raziskovalne dejavnosti v železarni, kemij.skem laboratoriju v železarni ... Kol pravi, je od samega začetka želel, da bi galerija dosegla višjo raven, da m tako nikoli ni diplomiral, niso imeli svojega razstav- jim je to uspelo, pa poleg uglednih razstavljavcev dokazuje tudi sodelovanje s številnimi uglednimi galerijami, muzeji, zavodi, društvi besede ujeti čisto vso dejavnost Toneta Konoblja, je nemogoče. Med drugim je bil tudi pobudnik za ustanovitev Muzejskega društva Jesenice in je nekaj let pripravljal in "izdajal" Muzejski časopis. Danes je vesel, da društvo uspešno deluje že 17 let- Veliko skrb je posvetil ohranjanju tehnične dediščine nekdanje železarne, med drugim je sodeloval pri reševanju Peltonovega kolesa in kisikove kolone Gorenjka na Javorniku. V zadnjih dveh letih pa je veČino službenega in tudi prostega časa namenil pripravi monografije Jesenic. "To je bil najpomembnejši projekt od vseh, pri katerih sem sodeloval Kljub različnim odzivom pa moram poudariti, da sem na monografijo (lahko bi jo poimenovali tudi kako drugače!) zelo ponosen 1" Vsa leta tudi spremlja razvoj Jesenic, in kot pravi, je bilo v zadnjem obdobju narejeno ogromno, četudi se sam z nekaterimi rešitva- Tone Konobelj mi ni vedno strinjal. Vrsto let sodeluje tudi pri odboru za Staro Savo, ki ie veliko prispeval k temu, da bo ta del mesta v prihodnje dobil novo funkcijo in podobo. In kako sprejema občinsko priznanje.^ Kot pravi, v življenju doslej (razen plakete Muzejskega društva Jesenice lani) ni prejel kakšnih večjih priznanj. "Nikoli ni- samo za denar. temveč predvsem z željo, da bi imele Jesenice kar največ od nas. Zato mi še danes največ pomeni, ko mi kolegi rečejo: To ste pa dobro naredili!" Sicer pa mu poleg poklicnega ude j stvo van ja zadnja leta največ pomeni družina, žena, hčerki in zlasti obe vnučki, v prostem Času pa gre rad z ženo tudi na krajša potovanja. "Vesel sem, da smo vsi zdiavi, tudi oČe. ki je pri 91 letih Še čil in zdrav in še vedno vozi avto ..." Velika ljubezen pa so že od nekdaj tudi knjige, doma so od nekdaj imeli bogato knjižnico, tako najbolj uživa v branju • kajpada • zgodovinskih stvari... Zobozdravnik, športnik, zbiratelj J "Ko gremo iz službe domov in kakšen kolega reče» za danes sem pa zaključil, se zame delo šele začne/' pravi dobitnik plakete občine jesenice Željko ]akelič. Urša Peternel "Na Jesenice sem prišel kot "nobody", nihče, in po toliko letih dobiti priznanje obdine • to ni majhna stvar. Zato S sem res ponosen m temi besedami je dejstvo, da bo prejel občinsko priznanje - plaketo občine Jesenice, pospremil letoSnji nagrajenec Željko jakelič. Rojen Zagrebčan, ki že dvajset let živi na Jesenicah, je širši javnosti znan predvsem kot zobozdravnik v jeseniškem zdravstvenem domu, kjer ima zasebno zobozdravstveno ordinacijo, Doitudiral je v Zagrebu, kjer je tudi odraščal, po služenju vojaščine pa je leta 1981 prišel v Slovenijo. Prva leta je živel v Kranjski Gori, leta 1987 pa se je preselil na Jesenice. Kot se spominja, je tedaj mislil, da bo Slovenija le vmesna postaja, želel si je oditi v Švico, a nazadnje je na Jesenicah kar ostal. Najprej je delal kot mladinski zobozdravnik, kasneje pa se je posvetil zobozdravstvu odraslih. Medtem je v Za- grebu opravil tudi magisterij iz Čeljustne kirurgije, kasneje pa v Ljubljani Še specializacijo iz oralne kirurgije. Zanimivo je, da je, že ko je bil zaposlen kot zobozdravnik v jeseniškem zdravstvenem domu, nekaj Časa študiral tudi medicino v Ljubljani. "Medicina me je vedno zanimala in mi ie še ved- no izziv. A Študij sem zaradi objektivnih okoliščin moral je povedal. Ob tem se je izpopolnjeval rudi v klasični kitajski medicini, zlasti v akupunkturi, s katero se je nekaj časa ukvarjal. Kot pravi, zdaj za to nima več časa, a "igle ostajajo v podzavesti...". Prepričan je namreč, da tovrstna medicina pomaga ljudem, kajti vse več bolezni je psihosomatskih, zato je treba odpravljati vzrok, ne šele posledice. Polje svojega znanja je razširil tudi na področje različnih odvisnosti, od prepovedanih drog do odvisnosti od kajenja in hrane. Na to temo pripravlja tudi različne prispevke, tako strokovne kot poljudne, ki objavlja v različnih medijih. "Ko gremo iz službe domov in kakšen kolega reče, za danes sem pa zaključil, se zame delo Šele začne. Prižgem računalnik in Prosti Čas se tako prepleta z nenehnim raziskova- njem, izobraževanjem, pisanjem ... V ta preplet sodi tudi zanimanje za stare medicinske pripomočke in omare njegove ordinacije so polne nenavadnih medicinskih instrumentov, ki se danes ne uporabljajo več. "Ne- kaj sem jih dobil, nekaj kupil in tako počasi nastaja zbirka. Želim si. da bi zanjo našel pravo mesto, kjer bi bila na o krogu IjudL " Stene ordinacije pa leasijo stare slike Jesenic. Kot pravi sobesednik. Željko Jakelič so Jesenice njegov drugi dom in tu se odlično počuti, "Vedno poudarjam in napišem, da sem doma z Jese- « t nic! pravi o svo)j navezanosti na mesto. Zato tudi svojo prihodnost vidi na Jesenicah. Ker je prepričan, da je sedanje delo samo ena postaja na njegovi poti, ima izoblikovano že novo poglavje te poti, ki se bo imenovalo Zobna poliklinika Jakelič, "In tam i^e vidim v prihodnosti ..." Pa ob vseh teh številnih dejavnostih najde kaj časa za hobije.^ V šali pravi, da ima toliko konjičkov, da bi zanje potreboval cel hlev ,„ Tako rekreativno igra nogomet, smuča (je tudi učitelj smučanja in deskanja na snegu), igra tenis in golf, rad planinari, vozi motor Har-ley Davidson in bicikel, sanja o barki ... Kot pravi, pa ima še nekaj drugih obsedenosti, kot so slike, kipci, knjige, arhitektura, branje, zbiranje starih knjig ... Neskončno pa je ponosen tudi na hčerko Ano, študentko prava. V Jeseniške novice, petek, o. marca 2007 7 Krajevne skupnosti Stara hišna imena Tablice s starimi hišnimi imeni je dobilo že prek sto hiš v občin! Jesenice. Urša Peternei ?t' SuStar, Pr' Kovač, Pr^ Golob. ?t' Martine. Pr' Ste- fon, Pr" Merkl. Pr' Kajžar, Pr' Smolej • to je le nekaj starih hišnih imen, ki so se še ohranila v jeseniški občini, zlasti po nekaterih vaseh. Na Občini [esenice so lani začeli projekt označitve hiš s starimi hišnimi imeni in prek sto hiš je že dobilo ne lončene tablice, je pove» dal KJemen KI in ar, študent gozdarstva in geograHje iz Plavškega Rovta, Klemen je zadnjili nekaj let prek poletja delal na oddelku za go* spodarstvo Občine Jesenice in po zgledu Mojstrane in Dovjega je predlagal da bi tudi v jeseniški občini s tablicami z domaČimi hišnimi imeni označili hiše. Na Občini Jesenice so pobudo sprejeli z odprtimi rokami in Klemen se je lotil dela. Na intemetni strani občine in v if Klemen KI i nar da je veČino dela opravil sam na terenu. "Stopil sem do ljudi, zlasti tu v Rovtih, na Jesenicah sem Šel k župniku in imena iskal v starih cerkvenih zapisih, A problem je v tem, da so hišne številke danes drugačne, kot so bile včasih," je povedal Klemen. Večina starih hišnih imen izhaja iz imen in priimkov prednikov (denimo Pr' Martine, Pr' Šimenc. Pr' Štefon), iz starih obrti (Pr' Kovač, Pr' Šuštar) ali pa iz geografske lokacije kmetije (Pr' Zakamnik» Pr' Merkl). Nekatera imena se ponavljajo po različnih vaseh, tako imajo v skoraj vsako vasi ime Pr' Čop, Pr' Smole)» Pr' Kajžarju, zanimivo pa je» da imajo v eni vasi le redko dve enaki hišni imeni. Za razlago nekaterih imen pa niti domači sami ne vedo. Jeseniških novicah so obja-poziv domačinom, naj sporočijo hišna imena. ŽaJ pa je bil po KJemenovih besedah odziv precej .^lab, tako Kljub težavam mu je v bazi podatkov doslej uspelo zbrati kar 270 starih hišnih imen in lani jeseni so začeU nameščati tablice v krajev- Klemen pravi» da se stara hišna imena zlasti po vaseh še vedno uporabljajo tudi med mladimi. "Miadi se kličemo po hišnih imenih, mene recimo vsi kličejo Šimnovc ali Šimi, kolega Martine ..." Učne lončene tablice s starimi hišnimi imeni. Na sliki kmetija Klinarjevih, po domaČe Pr' Simnovc v PlavŠkem Rovtu. nih skupnostih Blejska Dobrava in Planina pod Golico. "Tablice izdeluje Barba Stemberger Zupan iz gelj, so lončene in se po stilu lepo podajo k starim hišam. Ljudem so lablice kar všeč. nanje niso imeU večjih pripomb." je povedal Klemen, ki je tablice tudi sam ročno nameščal na hiše. Na tablicah so tako imena, še uporabljajo, kot imena, ki so že skoraj zamrla. "Tako bodo te tablice mogoče tudi oživila nekatera stara imena, ne le ohranjala še živa." je povedal Klemen. "Največji problem so same Jesenice, ker kmetij ni več, obrtniki, ki so imeli stara hišna imena, pa^so zvečine prenehali delati. Tako Še ne vemo, ali bomo projekt opustili ali pa tablice namestili le na hišah na Plavžu in na Murovi, kjer so imena Še ohranjena," je povedal Klemen, ki tudi upa, da bodo projekt nada-j evali z namestitvijo tablic po vseh drugih krajevnih skupnostih. Vse tisti, ki bi radi s tablicami s starim hišnim imenom označili hišo, poziva, naj se oglasijo na Občini Jesenice. Tablice in njihova namestitev so brez« plačni. PROGRAM PRIREDITEV V JOŽEFOV SEJEM 2007 Na sejemskemu prostoru se bo odvijala prodaja blaga na stojnicah, obratoval bo zabaviščni park, za zabavo bo poskrbljeno v gostinskem šotoru, kjer bo vsak popoldan tudi program z izvajalci zabavne glasbe. PROGRAM PRIREDITEV: Obratovanje zabaviščnega parka na parkirnem prostoru pod tržnico: od ponedeljka, u. marca, do ponedeljka, 26. marca, od 9. do 21. ure PETEK, i6. marec 2007: od 9. do 19- ure prodaja na stojnicah, od 15. do 19. ure nastopa zabavnog I a sbeni ansambel Triglavski muzikanti v prireditvenem šotora. ob 16. uri uradno odprtje sejma: pozdravni govori župana in SOBOTA, 17. marec 2007: od 9. do 19- ure prodaja na stojnicah» od 15, do 19. ure nastopa zabavnoglasbeni ansambel Veseli Gorenjci v prireditvenem šotoru NEDELjA, 18. marec 2007: od 9. do 19. ure prodaja na stojnicah, od 15. do 19. ure nastopa zabavnoglasbeni ansambel Gorenjski kvintet v prireditvenem šotoru PONEDELJEK, 19. marec 2007: od 9. do 19. ure prodaja na stojnicah, od 15. do 19. ure nastopa zabavnoglasbeni prireditvenem šotoru, ob 16. uri zaključek sejma duo ZA ur v Vabljeni na tradicionalni v JOŽEFOV SEJEM 15.-19. marca 2007 _ ^ Trg Toneia Cufarja Jesenice Info: Zavod za špobt Jesenice TJBL.: 04/586 33 64 Streha vrtca ne bo več azbestna V občinskem proračunu so zagotovili denar za zamenjavo salonitne kritine na vrtcu Koroška Bela. Med prvomajskimi prazniki bodo pričeli menjati strešno kritino na vrtcu na Koroški Beli. Kritina je Še salonitna, torej vsebuje azbest, ki je zdravju zelo škodljiv. Denar za zamenjavo so zagotovili v občinskem proračunu. Kot je povedala vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve na Občini Je- senice Tea VIšnar, so v proračunu prvotno za to name-n dobrih 39 tisoč evrov. Ker pa je medtem pričeia veljati nova uredba, po kateri lahko odstranjevanje salonitne kritine opravi le za to pooblaščena oseba, so se predvideni stroški precej povečali. Skupaj naj bi tako dela stala dobrih 62 tisoč ev- Nova uredba o odstranjevanju salonitnih kritin velja za vse strehe, večje od 300 kvadratnih metrov. Dela lahko opravi le izvajalec z licenco» o delih je treba obvestiti inšpekcijo za varstvo okolja, celotno območje mora biti zaščiteno. Globe za kršitelje so visoke. Po besedah župana Tomaža Toma Mencingerja kvadratni meter sa* lonitne strehe stane dobrih 20 evrov, odstranitev vTšnTrjevV bodo zamenjavo kvadratnega metra pa skoraj 17 evrov. kritine izvedli med prvomaj. - skimi prazniki, ko bo vrtec rov (zamenjali bodo tudi vse obrobe in žlebove). S povečanjem so se občinski svetniki na zadnii seji strinjali in s tem so prižgali zeleno luč za prenovo. Po besedah prazen. In zakaj se del ne bodo lotili med počitnicami? Zato, ker je v vrtcu na Koroški Beli glavna kuhinja za vse vrtce, v času letnih počitnic pa bodo obnavljali že kuhinjo na Osnovni šoli Toneta Cufarja, kjer tudi pripravljajo obroke za vrtce. Razstava Smuk za svinjsko glavo v sezoni 1966/67 se je skupina smučarjev v Španovem vrhu odločila, da bo v pustnem času organizirala posebno tekmovanje - veleslalom v maskah na smučeh. In tako je to tekmovanje prešlo vtradicijo; 18. februarja je bil že tradicionalni 41. smuk za trofejo "svinjska glava". V ta namen je vsako leto tudi v izložbenem oknu v Turistično informacijskem centru jesenice razstava na temo smuka. Tudi letos je bila razstava slik in mask, ki jo je postavil Andrej Maver. Na razstavi, ki je bila na ogled do konca meseca februarja, so bile razstavljene slike na temo smuka, ko je na Španovemu vrhu poskrbljeno za smeh in dobro voljo. L. K, Katastrofeina sezona na Španovem vrhu Za smučišče Španov vrh nad Jesenicami je bila letošnja sezona zaradi pomanjkanja naravnega snega in previsokih temperatur ena najslabših doslej. Obratovali so namreč samo osem dni. "Katastrofa, kriza, polomi" je sezono komentiral direktor Zavoda za Šport Jesenice Zoran Kramar. V primerjavi z lansko sezono so zabeležili kar 90 odstot-kov izpada prihodka, znaša zgolj 5400 evrov (1,3 milijona tolarjev). U. P. PREVOZNIŠTVO, IZKOPI, KOVINARSTVO ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV GSM: 041/806 750 GSM (VOZNIK): 041/258 882 8 Kultura Jeseniške novice, petek, o. marca 2007 Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Prvi uspehi mladih citrarjev Glasbena šola Jesenice je bila gostitelj desetega Andrea Ažman in Polona Teman sta osvojili srebrni priznanji na regijskem tekmovanju citrarjev. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Gorenjske. Urša Peternel Letošnje že deseto regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Gorenjske je potekalo v prostorih Glasbene šole lesenice. Kot je sporočila ravnateljica Martina Vaiant, se je tekmovanja udeležilo 41 tekmovalcev iz glasbenih šol Kranj, Radovljica, škoila Loka, Tržič in Jesenice. Regijsko tekmovanje je izbirno tekmovanje, glasbenik, ki doseže od 90 do 100 točk, se uvrsti na državno tekmovanje, ki bo potekalo od 12. do iS. marca v Ljubljani. Letos se bo državnega tekmovanja iz gorenjskih glasbenih šol udeležilo 21 mladih ti priznanji (mentorica Mateja Bajt, korepetitor Primož Kerštanj). Zlati priznanji sta prejeli tudi Martina Strasser in Nina KJinar (i.b kat.) na klarinetu {mentorica Monika Svetina, korepetitorka Tanja Cvelbar). Zor tea Georgiev (i.b kat.) flavta je prav tako prejela zlato priznanje (mentorica Barbara.Knap, korepetitor Primož Ker-štanj). Doroteja Brgant (i.a glasbenikov. Iz Glasbene šole lesenice ie tekmovalo šest učenk in prav vse so se odlično odrezale. Eva Miilej in Tamara Kreft (i.b kat.) sta kat.) na kljunasti flavti pa se je razveselila srebrnega priznanja (mentorica Alenka Jeraša, korepetitorka Elizabeta Demšar Zupan). "Vsi tekmovalci, učitelji in kore-petitorji so odlično zastopali Glasbeno lolo Jesenice, ponosni smo nanje in jim želi« mo uspešno tekmovanje tudi na državni ravni," je Še povedala Martina Vaiant, ravnateljica Glasbene šole na kljunasti flavti prejeli zla- Jesenice. Foto natečaj "Jesenice'' Pn Mladinskem centru Jesenice so pripravili in dali pobudo za foto natečaj na temo Jesenic, kjer bi lahko mladi udeleženci, ljubitelji fotografije, v digitalni tehniki pokazali svoj pogled na okolico, mesto Jesenice. Organizatorji in člani komisije izbora smo bili delno razočarani nad številom prispelih fotografij, še bolj pa nad (ne)Izvirnostjo in sporočilom posnetkov. Pričakovali smo višjo raven kvalitete, saj ko obiskujemo foto razstave, lahko jasno opazimo zelo perspektivne in zelo kvalitetne fotografije mladih tako iz osnovnih kot srednjih lol, ki se predstavljajo prek foto klubov. Da pa ni vse tako črno, se seveda na poslanih fotografijah vendarle najde vsaj nekaj za utemeljeno ocenjevanje -zvirnost, tehnična kakovost, sporočilo, umetniška vrednost. VeČina posnetkov je statična, podoba mesta iz tega ali mestu (fasade), nekaj pa je v prvem planu. Ker so to bomo na razglasitev rezultatov počakal onega hriba, s edijo detaj i v tudi dinamičnih, kjer so ljudje samo moji vtisi, do prihodnje številke. Za sedaj pa morda podoba mesta iz letošnjega prazničnega utripa. Janez Pipan Urša Peternel Glasbeni Šoli Jesenice drugo leto deluje oddelek za citre, ki ga obiskuje sedem učencev. Čeprav je razred Še mlad in je učenje citranja šele na začetku, pa se mladi jeseniški citrarji že lahko s prvim J uspehi. Ze s prvega večjega tekmovanja • regijskega tekmovanja v Kamniku - so se domov vrnili z dvema srebrnima in enim bronastim priznanjem. Kot je povedala profesorica citer Urška Pra-proCnik Zupan, je bilo to za učence prvo večje tekmovanje in za vse velika izkušnja. "Razred citer deluje Šele drugo leto in v primerjavi z drugimi tekmovalci naši učenci citre igrajo zelo kratek čas. Tekmovanje zanje pomeni spodbudo in že to, da so se ga lahko udeležili, je nekakšna nagrada," je poudarila. Tekmovanja so se udeležili Andrea Ažman, Polona Toman in laka lera- dekleti sta domov prinesli priznanji, Jaka pa bronasto. In kakšni so vtisi s te kmo va nj a ? And rea Až -man, učenka petega razreda osemletke Osnovne Šole Koroška Bela» je povedala, da je igrala dobro in da je z nastopom zadovoljna. Citre sicer igra drugo leto, najprej se j nameravala vpisali na klavir» a se je nato sti klavirskega oddelka odločila za citre. "Na začetku se mi je zdelo precej težko» zdaj pa ne več in uživam v igranju citer," je povedala. Sicer pa kot zanimivost omenimo, da na jeseniški glasbeni Šoli Urška Praprot-nik Zupan (lani je diplomirala iz viole) kot ena redkih, če ne edina v Sloveniji poučuje zahtevnejšo, dunajsko uglasitev, medtem ko so povsod drugod prešli na standardno, za katero je napisano tudi več modernih skladb. Obenem se Urška tudi trudi, da bi na Šla in ohranila čim več not za la. Uspešno so nastopili in skladbe za citre. Mlada citrarka Andrea Ažman in njena profesorica Urška Praprotnik Zupan Novosti s knjižnih polic Veronika Osredkar Ruski pisatelj Vladimir So- rokin je v mladosti pripadal tako imenovanemu umetniškemu toku soc-art, ki se i e v ruski umetnosti (najprej likovni) uveljavil v sedemdesetih letih. Temeljni cilj gibanja je bilo znova poudariti individualnost, ki je bila desetletja podrejena kliše- jem sovjetske socrealistične kulture. Sorokin je s svojim šokantnim pisanjem pri tem segel na skrajni rob» saj pri mnogih bralcih zbuja nelagodje in odpor. Njegov prvi roman v Led, ki ga je izdala založba Modrijan, je "postmoderni-stična srhljivka, ki razkrinkava klišeje totalitarizma" (iz spremnega besedila Mihe Javoroika). Ista založba je izdala tudi delo Kje se slovensko neha in hrvaško začne zgodovinarja Marka Zajca. V dvanajstih poglavjih obravnava razvoj problematike sloven-sko-hrvaške meje, in sicer od 19. in do začetka 20. stoletja. Avtor v uvodu poudarja, da so ga bolj kot konkretni politični odnosi zanimale "meje v glavah". Današnja žgoča vprašanja meje med Slovenijo in HrvaŠko so namreč posledica tvorbe ideoloških meja med Slovenci in Hrvati v času izoblikovanja modemih nacionalizmov, Nežen in subtilen roman Morje je delo irskega pisate-a Johna Banvilla (Učila), ki velja za enega stilistično najboljših avtorjev svoje generacije. Roman pripoveduje zgodbo o ostarelem umetnostnem zgodovinarju, ki po ženini smrti vnovič za-hrepeni po majhnem obmorskem mestecu, kjer je kot otrok preživljal srečne po6tnice. Roman je bil leta 2005 nagrajen z Bookerjevo nagrado. Vanda Cedilnik je prevedla in v samozaložbi izdala obsežno biografijo {870 strani) nekdanjega kitajskega voditelja Mao Zedong: neznana zgodba. Skupaj z možem, zgodovinarjem, strokovnjakom za sovjetsko zgodovino, Jonom Hallidayem jo je napisala britanska avtorica kitajskega rodu |ung Chang- Delo velja za enega najboljših kritičnih opisov Maovega življenja in dela. Jung Chang je zaslovela z avtobiografìjo Divji labodi; tri hčere Kitajske, v kateri je Opisala življenje kitajskih žensk treh generacij. Pri I Spustite me pod kovter» gospa v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice so gostovali gledaliŠČ-niki Iz Celja, Slovensko Ljudsko Gledališče Celje, s komedijo Spustite me pod kovter, gospa Markhman. Besedilo avtorjev Raya Cooneyja in Johna Chapmanaje iz angleščine prevedel Zdravko Duša» režiser predstave pa je Vinko Modendorfer. Igrajo Lučka PoČkaj. Kristina Cuček, TJaŠa Železnfk, Tanja Potočnik, Bojan Umek, Mario Šelih, Zvone Agrež, Igor Žužek, Anica Kumer In MInca Lorenci. Angleška komediografa sta asrtorja uspešnic, veiiko je tudi prevedenih v tuje jezike. Komedija je navdušila polno dvorano gledališča. J. P. nas )e Knjiga Knjiga Pokoplji me pokončno s podnaslovom Romi in njihovo potovanje je knjiga "o največji, najmanj poznani in najbolj zatirani manjšini Evrope" (Washington Post). Avtorica novinarka Isabel Fonseca je svoje osupljivo delo napisala tudi na osnovi večletnega bivanja v romskih skupnostih. Z vsestranskim pristopom do tematike ji je uspelo stvarno spregovoriti o življenju Romov srednje In vzhodne Evrope. (Založba Sanje) Razstava arhivskih fotografij V soboto, 3. marca, so v Kulturnem hramu na Koroški Bell odprli dokumentarno fotografsko razstavo arhivskih fotografij, cikel dokumentacije in utripa povojnega Časa oziroma Časa tik po drugi svetovni vojni o življenju Slovencev v begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem. V gradivu ob razstavi so med drugim zapisali: "Slovensko povojno begunstvo je fenomen, čisto drugačen od običajnega pojma begunstva, kot smo ga doživljali na primer Se pred desetletjem ob južnih narodih. Slovenska politična emigracija v Avstriji in Italiji je skrajno neugodnih okoliščinah in barakarskem okolju uresničila vse bistvene strukture urejene družbe, kar je mimogrede tudi dokaz državotvornosti, in to naroda, ki je bil genocidno napaden." Razstava Je pripravljena v spomin na praznovanje stoletnice Rafaelove družbe in predstavlja del fotografskega arhiva Iz življenja v dveh izmed več povojnih begunskih taboriščih v Lienzu in Spittalu na Dravi. Sporočilo razstave pa je: za boljše zgodovinopisje n za manj znano, a bolj zamolčano zgodovinsko obdobje polpreteklosti. Pa še pohvala organizatorju, FKD KoroŠifitne organizacije, Id imajo sedež na območju občine Jesenice V. OBDOBJE, V KATEREM MORAJO BITI PORABUENA OODEUENA SREDSTVA Dodeljena sredstva Občine Jesenice morajo brti porabljena v letu 2007. - izjemoma za dodelitev sredstev za sofinanciranj pnredttev lahko kanddirajo tudi društva in druge neprofitne organizacije, k) imajo sedež zunaj ot>čine Jesenice, vendar se prireditev d'i aktivnost izvaja na območju občine Jesenice In vključuje večino udeležencev iz občine Jesenice oz. je regijskega pomena Vi. OBUKA, ROK IN NAČIN ODDAJE PRIJAV Vloge za sofinanciranje prireditev morajo biti Izdeiane izključno na pripravljeniti obrazcih, ki jih zainteresirani fahko dob^ jo na spletni strani Občine Jesenice www.jesenice.si. v kabinetu župana občine Jesenice, C. železarjev 6, oz. zanje zaprosijo na tel, št. 586 92 31. Prijavitelji svojo vtogo oddalo osebno ali pripon^čeno po pošti. Rok za oddajo prijav je do 30. marec 2007 do 12. ure, na naslov Občina Jesenice. Kabtnet župana, Cesta železarjev 6,4270 Jesenice. V primeru, da sredstva po tem razpisu ne bodo v celoti razdeljena, l?o na krajevno običajen način objavljen ponovni rok za oddajo prijav. Vloge morajo bKI oddane v zaprti ovojnici, na kateri mora biti vidna oznaka; "Za javni razpis - prireditve" in na zadnji strani poln naslov pošiljatelja. Odpirajo &e samo v roku dostavljene, pravilno opremljene in označene kuverte. Odpiranje vodi Komisija za vodenje postopka izvedbe javnega razpisa. Odpiranje ne bo javno. Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove t^ste vlagatelje vlog, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo- Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v določenem roku ne dopolni, se zavržejo- VII. POSTOPEK OBRAVNAVANJA VLOG Komisija za vodenje postopka izvedbe javnega razpisa pripravi predlog za dodelitev sredstev. Sklep o izboru prejemnikov sredstev izda župan oz. od njega pooblaščena oseba. Sklepi bodo prejemnikom posredovani v roku 30 dni po sprejemu odločitve o razdelitvi sredstev. Na podlagi sklepov se sklene pogodba med prejemnikom sredstev in Občino Jesenice. VII!. DODATNE INFORMACIJE Natančnejše podatke o tem razpisu lahko zainteresirani dobijo v Kabinetu župana osebno v času uradnih ur, po telefonu št. 586 92 31 oz. prek elektronske pošte na naslov: alenka. justln(^jesenice. si. St.: 620-V07 Datum: 26. februar 2007 ZUPAN: Tomaž Tom Mencinger 10 leseniške novice, petek, 9. marca 2007 Moda Mag. Karmen Klobasa Počasi, a vztrajno se spreminja svet okoli nas in tudi stvari, ki jih počnemo. Kot nenadna velika sprememba, ki je ni mogoče prezreti, pa se zgodi tudi v oblačenju. Nekaj malega bomo prenesli iz pretekle sezone. Najboljši par antik roza in čokoladno rjava ostajata. Čokolada se bo topila vsepovsod. Prav tako ostajajo čipke in cvetlice, a v novi interpretaciji. Imamo pa tudi kar nekaj novosti. Poglejmo si začetek pomladno-poletne sezone 2007. Bela ostaja, svojo čistostjo in zapeljivostjo, Vendar niČ već sama. Zaželela si je lesket zlata, ki je n en na in najlepši par. Kot detajl, kot oblačilo. kot aplikacija, kot nakit ali kot obutev. Prav vseeno je, kaj boste izbrale. Pomembno je, da sta bela in zlata nezdružljiv par. V dvoje ^ t Čipke, činJ^ Rdeča nit pomladno-poletne je nmlepše sezone je romantčnost. V nasprotju s prejšnjimi leti tokrat romantika poteka v znamenju zapeljivega, svežega m Igrivega kontrasta med deldiškim videzom nedolžnosti in damsko prefinjeno privlačnostjo. Značil* ne so čipke; klekljane, kvačkane, vezene ali pletene, Nežna prosojnost je poudarjena z uglašenimi materiali, kot so bombaž, svila in viskoza. MORNARSKI VIKEND Imamo dve novi barvi. Prva je topla, druga je hladna. Obe sta barvi poletja. Prva je sonce« druga pa morje. To sta rumena in modra. No, ali se bosta prijeli, bo pokazal čas. Prav pa je» da veste vsaj, kakšna oblačila, obutev in dodatki se pojavljajo v obeh barvah. Če so postavljene druga ob drugo« govorijo povsem drugačno zgodbo, Kot če je črta ena sama. Vrstijo se v preprostem, a priljubljenem ritmu. Ki je človeka navdihoval že pred stoletji. Nosili so jih mornarji, ki so najbolj zasluzeni, da je pulover z modrimi in belimi črtami še danes tako zazeien. Moda ga obožuje. Vendar ni nujno, da v klasični modro beli kombinaciji, lahko je tudi rdeče bela. Kaj pa za zraven? Kratko in še krajše. Če niste navdušene nad vročimi kratkimi hlačami - shorts, jih zamenjajte 2 bermu-dami ali dolgimi širokimi hlačami. Poklonite se živahni morski eleganci. Vsaj za vikend. Lahkotni materiali in prosojne tkanine, potiskane s cvetličnimi vzorci, so opazni spremljevalci i^ošnjih modnih trendov. Modni bodo tako manjši kot tudi veliki vzorci. V ospredju je barvno bogat tisk, ki je v kontrastu s podlago. Za nežnejše duše Ž. pa so potiski barvno umirjeni, zabrisani- BODITE V CVETJU Čipke se lahko fantazijsko bohotijo po celi obleki ali le kot droben detajl zaključijo rob oblačila. Rafiniran stil, ki sodi k prefinjenim damam. Z veliko mero občutljivosti. mc Jeseniške novice, petek, g. marca zoo7 11 Zanimivosti Praznik Civilne zaščite Branislav Petrovič je postal novi poveljnik jeseniškega štaba Civilne zaščite. Zlati znak je prejel dosedanji poveljnik Anton Kovač. Ianko Rabič Ob 1. marcu» svetovnem dnevu Civilne zaščite, so se na slavnostni seji zbrali člani občinskega Štaba Civilne za Ići te Občine Jesenice ter predstavniki ustanov, organizacij in druilev, ki tvorijo sistem zaščite in reševanja v občini. To so pripadniki enot Civilne zaščite (CZ), poklicni in prostovoljni gasilci, gorski reševaJci, radioamaterji, skavti in policisti. Župan Tomaž Tom Men» cinger je v govoru poudaril predvsem pomen povezovanja vseh služb, ki delujejo na tem področju. Obnoviti bo treba delo enot CZ v krajevnih skupnostih. Glede opreme si bo treba predvsem prizadevati za nabavo lestve za reševanje iz visokih stavb in speciainega vozila za reševanje iz cestnega predora Karavanke. Zatem je dosedanjemu poveljniku Činskega štaba CZ Občine Jesenice Antonu Kovaču izročil zlati znak Civilne zašči- te. 2 njim ga je odlikoval poveljnik 02 Republike Slovenije Miran Bogataj za dolgoletno uspešno delo pri razvi« janju in krepitvi organiziranosti in usposobljenosti za zaščito in reševanje. Več kot 30 let je opravljal različne naloge, povezane z civilno zaščito, predvsem na področju vodnega gospodarstva in urejanja hudournikov, 8 let il poveljnik občinskega šlaba. Ob prejemu odlikovanja je dejal: "Občutek je prijeten, je pa vedno tudi obveznost. Predvsem sem zadovoljen in se moram ob tej priložnosti zahvaliti za pomoč in podporo vsem sodelavcem in drugim, ki so bili vsak trenutek pripravljeni, da se od-zovejo klicu na pomoč. Prostovoljstvo je še vrlina v Civilni zaščiti in tako je prav. ' ' 2 letošnjim svetovnim dnevom Civilne zaščite sovpadajo tudi kadrovske zamenjave v jeseniškem štabu. Župan Tomaž Tom Men- Poveliniki štabov CZ občine jesenice cinger je imenoval novo sestavo na čelu z poveljnikom Branimirom Petrovičem. V pomlajenem sestavu so ljudje različnim strok, ki bodo usklajevali in dograjevali sistem zaščite in reševanja, predvsem v krajevnih skupnostih. Nosilci vseh dejavnosti bodo še naprej poklicni in prostovoljni gasilci. Na slavnostni seji so bili prisotni tudi nekdanji zaslužni člani občinskega štaba na Čelu s poveljniki, ki so vodili naloge s tega področja od leta 1985 naprej. To so bili Marjan JelovČan, Vojteh Ko-blar, Anton Kovač in sedanji poveljnik Branimii Petrovič. Manjkal je le peti poveljnik v tem obdobju Franc Pfajfar. Mladi parlamentarci Učenci so odkrito spregovorili o preobremenjenost! in težkih šolskih torbah Ianko Rabič Zveze društev prijateljev mladine jesenice že več let organizira otroške parlamente v in težkih torbah, ki jih nosijo v šolo. Ob tem so tudi padli predlogi o elektronskih učbe- u z osnovnimi šolami v občinah Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica. Letošnji dvanajsti je bil v četrtek, 15. februarja, v Osnovni šoli Žirovnica. Predstavniki učencev iz sedmih Šol so tokrat razpredali misli o devetletni šoli. Odkrito, brez zadržkov so opozorili na probleme pri izbirnih predmetih. kjer pogrešajo več praktičnega dela. Niso zadovoljni z ocenjevanjem vzgojnih predmetov. Odkrito so spregovorili o preobremenjenosti nikih in drugih možnih kah osvajanja novega znanja. Parlamenta so se iz jeseniške občine udeležili predstavniki osnovnih Šol Toneta Čufarj a, Prežihovega Voranca, Poldeta Straž i ša rja in Koroške Bele. Njihovim pogledom je prisluhnil tudi župan Tomaž Tom Mencinger in jim zaželel uspešno zagovarjanje dobrih mnenj in predlogov. Po besedah predsednice Zveze društev prijateljev mladine Jesenice Albine SerŠen so učenci spet pokazali vso zrelost za samostojno izražanje svojih problemov in pobud. večja proizvodnja I manjša poraba Z reorganizacijo energetike do učinkovitega ciljnega spremljanja rabe energije VACRONI-ju, enem najuspešnejših podjetij na Gorenjskem, so izvedli reorganizacijo energetike, s Čimer želijo tudi na tem področju biti v koraku z najnovejšimi trendi v svetu, Že dosedanii oddelek AC- RONI Energetika, ki je bil oblikovan ob ustanovitvi ACRONI-ja leta 1992, z namenom vzdrževanja omrežja znotraj podjetja, se je v vseh teh letih spreminjal in prilagajal trenutnim potrebam. Dogajanje v zadnjih letih, predvsem odpiranje energetskega trga, najprej elektrike, potem le zemeljskega plina ter privatizacija energetskih podjetij, ki oskrbujejo ACRONI 5 tehničnimi plini, tehnološko vodo, paro in vročo vodo, pa pomenijo nove naloge in vsebine, naj jth Energetika obvladuje n Izvaja. Zato so bile potrebne korenjtejše spremembe predvsem v organ zacijskem smislu. Energija predstavlja vse večji strošek, v ACRONI-ju kar 30 milijonov evrov letno. Ker se cene energentov oblikuje/o na trgu« nanjo kakšnega bistvenega vpliva nimajo. Zato je loilko pomembnejše, ko energije porabijo na enoto proizvodnje. Vsaka enota energije je še dodatno obre- menjena z okoljskimi dajatvami, kar pomeni Še dodatni strošek (emisijski kuponi), kot IPPC zavezanec pa je ACROMI tako ali tako zavezan k uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij (NRT). V ta namen v ACRONI-ju že nekaj let gradijo sistem ciljnega spremljanja rabe energije (CSRE), s katerim bodo optimirali specifično rabo energije. Cilji reorganizacije področja energetike so obsežni in so sestavni del razvoja družbe v prihodnjih letih. Z njihovo uresničitvijo bodo zagotovili kakovostno preskrbo končn porabni z energijo in z vsemi energetskimi mediji (eiektrfka< zemeljski plin, dilna voda, tehnični pitni, para, toplota, komprimiran zrak ...). čim bolj natančno načrtovali porabo glede na proizvodne načrte, sprotno analizirali rabo energije in čim hitreje ukrepali v primeru nenormalnih odstopanj. S "k. januarjem 2007 sta iz sedanjega oddelka ACRONI Energetike nastala dva razmeroma samostojna oddelka in služba za obračun In CSRE iljno spremljanje rabe ener- Smisel reorganizacije ni v ločevanju» pač pa v povezovanju kakovostne preskrbe vsemi energenti s končnimi porabniki in dobavitelji. Obli* kovanje cene energije je in bo vedno bolj odvisno od točne in pravočasne napovedi porab ter realizacije teh napovedi, zato sta poznavanje načina proizvodnje in pravočasna izmenjava informacij glede tega zelo pomembna. "Obvladovanje preskrbe z energijo in energetskimi mediji, načrtovanje proizvodnje in rabe energije kakor tudi energetskih tokov In s tem povzročenih stroškov predstavljajo stalen izziv velikemu številu podjetij, ne le nam v ACRONI-ju. S sistemom nadzora n usposabljanjem zaposlenih zadelo s sistemom CSRE bomo v ACRONI-ju preprečili neučinkovito rabo energije, odkrili možnosti zmanjševanja porabe oziroma stroška za energijo, sprem- n izvedenih ukre- Novkovič, svetovalec za energetiko Ij pov ter vsekakor dobili boljšo osnovo za odločanje pri novih investicijah. Brez tega si danes normalnega delovanja podjetja več sploh ne moremo predstavljati." EKONOMSKI UČINKI Končne ekonomske učinke te reorganizacije je težko oceniti, ker gre delno za prevzem nekaterih zaposlenih, katerih storitve sedaj plačujejo zunanjemu podjetju. v družbi ACRONI Stika (išče RT P ieklarna Preskrba s hladilno vodo EP Bela (filtri) Učinki, ki bodo predvsem odvisni od bolj kakovostnega zagotavljanja preskrbe, pa bodo vidni kasneje In bodo, glede na CSRE, ki že vsaj 70-odstotno pokriva nadzor nad rabo energije, razmeroma lahko merljivi. V zadnjih petih letih so v ACRONl-Ju z raznimi ukrepi In posodobitvijo znižali spec - fično rabo energije za dobrih deset odstotkov na enoto proizvodnje. Izvajanja CSRE skupaj z odgovornimi delavci po posameznih obratih pa bo prineslo še dodatne učinke. Realna pričakovanja so pn znižanju specifične porabe Še nadaljnjih tri do pet odstotkov, kar ob letnih stroških energije pomeni nadaljnji milijon do poldrugi milijon evrov prihranka letno. '\CRONI ACRONI, d.o.o. Cesta Borisa Kidriča 44 Si - 4270 Jesenice r-»'3864584 10 +3864 584 lili £: uprava@8cronl.si W: http://www.acroni.si 12 Zanimivosti Jeseniške novice, petek, 9. marca 2007 ESrnM^BSC^, avto nmiMi TiTiBi Tb 97« 4270 Jca«Ak» LETNE PNEVMATIKE in ALUMINIJASTA PLATIŠČA in » Menjava pnevmabk «f kontrolftl pregted vozila B ■ ■■ .--».- ---■- ■ li I I i II r - - - ■ - -»O* - * VrfHinvKa pMnUnQS»«« pWDvC« ^ Mc^mt avtoplaičev » Httro ki kvMmtno poptwfio Ukj » UimatsUh napr^ •• SIreM fM«fld In l(0v£kl » AvtoakusOka, navftaadje, parlümJ saiz^r, zaSött proti kraji. i«» ilMjr OMi ki VabOMl v nai Mrvimo-prad^ni calonl telefon: 04/ Sd 33 350 capota: info^tnteorat'avto^ Gobe ' Darilo za nove naročnike! Izberite svojo knjižico. Naro^ntki Gorenjskega glasa knjižice lahko kupite na Zoisovi 1 v Kranju, jih naročite po telefonu it.: 04/2014241 ali po e-polti: na ročni ne (g) g-glas. si Cena Z 20% popustom je: SIT) Coref^Clas ZarntUMm f vročevod črna gradnja Mohorčevi iz Slovenskega Javornika že vrsto let dokazujejo, da je vročevod, ki poteka prek njihove parcele, črna gradnja. Urša Peternel Dragica in Janez Mohoič s Slovenskega Javornika sta pred leti podedovala staro hišo in vrt na Kidričevi cesti. Še ko je bila živa nekdanja lastnica, 50 prek ravninsk^a dela sicer strme parcele položili vročevod. Ta je na pol presekal najlepši del parcele, zaradi Česar je vrt za MohorČeve v bistvu neuporaben, A ko so Mohorčevi začeU iskati dokumente, na osnovi katerih so leta 1984 speljali vročevod prek parcele, so ugotovi, da je vod v resnid črna gradnja. Nekdanja lastnica parcele namreč, kot z dokumenti dokazujeta Mohorčeva, m nikoli podpisala sc^lasja za gradnjo vročevoda prek svoje parcele, prav tako näcoli ni dobila odškodnine tako kot drugi lastniki zemljišč. Za nameček bi, kot izhaja iz dokumentov, vročevod mora] potekati ob parceli, pa so preprosto naredi-U bližnjico in ga položili diagonalno čez parcelo... Tako je z gradbenim dovoljenjem, na osnovi katerega so položili vročevod, marsikaj narobe- Med drugim v njem sploh ni vpisane parcelne številke parcele Mo-horčevih, prek katere gre dobršen del vročevoda ... "S tem se dajemo že pet let Če bi nekdanja lastnica res podpirala soglasje, bi se mi s tem pač sprijaznili, ker smo, hišo in zemlj išče podedovali. A takratne lastnice v času del sploh ni bilo na Jesenicah in ni mogla dati dovoljenja," pravita Mohorčeva. Da tedanja lastnica (pred leti je umrla) ni ničesar podpisala, dokazujeta tudi z zapisnikom, na katerem v res» nid ni podpisa Zinke Jovičič. Omenjeni zapisnik se je pojavil več let kasneje in Mohorčeva sta prepričana, da so ga na* pisali naknadno ... Steviljii poskusi dogovora na Občini Jesenice niso bili uspešni. Kot sta povedala Dragica in Janez, so jima najprej ponudili, da vročevod dobil služnostno pravico čez parcelo, in to brez ka-lošnekoli odškodr\ine. Ker na to nista pristala, so jima ponudili drugo pogodbo, po kateri bi vročevod prestavili, a še vedno na njihovo parcelo. A tudi za to Občina ni ponudila nobene odškodnine, zato je tudi ta pogodba propadla. Pred kratkim pa so MohorČevi z Obdne dobili dopis, da je stekel postopek omejitve lastninske pravice... A s tem se zgodba še ne zaključi. MohorČevi so pred nedavnim dobili odločbo za piačdo kar 156 tisoč tolarjev oziroma 568 evrov davka za omenjeno parcelo. Ta je namreč razvrščena v najvišji davčni razred! Plačati to- AdriaticSlovenica Zavarovalna druiba d.d. « Òanìca $kupir>e KD Group Mnio il)iQljt NMNiab mree« oè KlkW wà Trodteionalni P0I44AI morcjtoft A^ potoM ie ledemn^riić. Na 2Mn 42-kilometTski progi s skur^nsklm storfom se bodo pomerile ^oske bi mošU, Id bodo razvnčeni po rajnih starostnih kategorijah. Šlorfnina v prtéprM SJOO EUR (1.917,12 SH), no don mofutono 10.00 EUR 17JZ96/ÌQ SrT). SLOKI MARATOK Gorenjski Glas Bhi MU I INFORMACIJE M PRJAVE: Športno dndfvo PokSuka. Mlokoleva uHca 93,420e Šenčur || Tei.: 04/2791-920.031/528-891; fax: 04/2791-905; e-mail: biothlon.pol(ljuko@siol.net rej morajo za zemljišče, na katerem stoji občinska čma gradnja! MohorČevi so se s problemom že obrnili na ministrstvo za okolje in prostor, na ministra za javno upravo in na varuha Človekovih pravic. In kaj o zadevi pravijo na Občini Jesenice? Župan TomaŽ Tom Mendnger je povedal, da so imeli nekaj sestankov z družino MohorČ, a skupnega jezika doslej niso našli. Postopki so tako na sodišču, ki bo na koncu tudi odloČilo, kdo v sporu ima prav. jeseniški planinci želijo povečati levilo članov člani Planinskega društva Jesenice so v lanskem letu poleg bogate dejavnosti odsekov največ pozornosti namenjali svojim postojankam: Erjavčevi koči in TiČarjevemu domu na Vršiču, Koči pri izviru Soče, Koči na Golici in Zavetišču pod Špičkom. Predsednik društva Branko Ber-gant je na februarskem občnem zboru poudaril, da so kljub nekaterim težavam vse postojanke poslovale dobro in celo presegle rezultate v primerjavi z letom 2005. To je dober obet za naprej, da bodo lahko nadaljevali številna obnovitvena dela na postojankah in jih prilagodili vse strož- zakonsklm obveznost m. Čakajo jih ekološke investicije, predvsem na Vršiču. Bogata društvena dejavnost se odvija v vseh odsekih: alpinističnem, mladinskem, športno plezalnem in izletniškem. Na občnem zboru so sprejeli izstop gorskih reševalcev iz društva, ker bodo delo nadaljevali v Gorski reševalni zvezi Slovenije, Med pomembnejšimi usmeritvami za naprej SO poudarili, da mora društvo postati bolj odprto, delo se mora bolj odražati v javnosti. S tem bo lažje privabiti nove Člane, saj je sedaj že nekaj let velik osip članstva. Več pozor^ nosti bodo namenili zbiranju gradiva o zgodovini društva in urejanju spletne strani, sia občnem zboru so podelili tudi več priznanj. Za dolgoletno delo so jih prejeli Joža Vari, Ciril Razinger, Peter Ra-muš, Peter Pšenica, Miha Noč, Miro Koder in Tomaž jekler. ). R, Jeseniške novice» petek, 9. marca 2007 Zanimivosti »3 Miniature živali Mebmed Trako z Jesenic je pravi mojster v ustvarjanju najrazličnejših miniatur, zla* s(i živali. Zvečine jih izdeluje (Z usnja, na polkah v njegovi dnevni sobi je tako mogoče videti bika, tigra, slona, ži-rafo, konja s kočijo ... Zelo je spreten tudi v obdelovanju lesa, je pravi strokovnjak za vzgojo balkonskih rož, veliko Časa preživi ob detu na vrtu, nabira zdravilna zelišča • je skratka vsestranski Človek, ki za krepitev zdravja tudi redno obiskuje fitness. Na sliki: Mehmed Trako in njegova miniatura. U. P. A t t. ^ A H^^m ti VI I 4. O v svet TELEVIZIJA INTERNET ■ ■ RADIO TELEFONIJA Že 15 let se trudimo, da ustrežemo Vašim željam. V tem času smo postavili sodoben optični sistem prenosa podatkov, obnovili in posodobili hišne Instalacije, jim dodali povezave na optične dovode. Rezultati se vidijo na Vaših televizijskih sprejemnikih, računalnikih in telefonskih aparatih: 59 analognih televizijskih programov 39 analognih radijskih programov 4 digitalni TV programi v visoki ločljivosti^i povezave v internet od 259 do 10240 kbit/sek IP telefonila 114 digitalnih televizijskih programov^i 35 digitalnih radijskih programov^i 40 digitalnih radijskih programov v paketu XtraMusic v CD kvaliteti^i poštni predali s 100 Mbit prostora čiščenje SPAM-a v poštnih sporočilih trije ekskluzivni programi (samo v kabelskem sistemu): slovenski športni program SPORT KLUB; filmski program HBO*i in glasbeni prOgrsm GollCS^I sprejem mogoče - hìtrì^ brezplačni servis na domu za odpravljanje težav pri kabelski televiziji, Internetu In IP telefoniji NAJNOVEJŠA PONUDBA STORITEV V PAKETU paket TRIGLAV-mesečna TV vzdrževalnina. intemet 1024/256 kb/sek» IP telefon '2. mesečna naročnina • samo 35,50 EUR {8.507,22 SST) paket DVOJČEK 1 - mesečna TV vzdrževalnina in internet 1024/256 kb/sek samo 23,00 EUR (5.511,72 SIT) paket DVOJČEK 2 - mesečna TV vzdrževalnina in IP telefon '2 mesečna naročnina samo 16,00 EUR (3.834,24 SIT) . . i « ♦ Prijave In informacije na naslovu: TELESAT, d. o. o.. Jesenice Cesta talcev 20, 4270 Jesenice Te!.: 04/58 65 250, fax: 04/58 65 252 E-naslov: info@telesat.si vAvv^.telesat.si Najdenčki iščejo dom Oddamo štiri samičke mešanke, bodo majhne rasti. Oddamo jih odgovornim ljudem za bivanje v stanovanju. Oddajale se bodo čez približno 3 ledne. Posvojitelj plača s troike cepljenja! Za več informacij pokličite 031/339-686, po 15. uri. Kana je stara približno 2 leti. najdena je bila v okolici Kranja, prijazna psička išče oc^ovorne lastnike, po možnosti poznavalce pasme, možen ogled, mob.041 666 187" Mešanka z nemškim ovčarjem, stara leto in pol išče nov dom, 04i/586«638. Dimasto siva in bela muca iz Kranja išče nov dom. [e sterilizirana in veterinarsko pregledana, stara pa je kakšno leto. 059/024682. 14 Jeseniške novice, petek, o. marca 2007 Mnenja y pisma Ocvirki in pohvale Po popisu nepremičnin se mnogi bojijo novih davkov. Morda bi za davčno olajšavo veljala izgradnja vzorčnih stavb na sliki - enodružinska mini hiša, zračna streha, prihranek pri oknih, majhna površina» in glede na videz, možnost socialnega dodatka stanovalcem. Nad Antarktiko že dalj časa zeva ozonska luknja, na stavbi pri stari bolnici pa streha. Toda to ni tako nevarno kot tisto prvo, je pa manj lepo na p>ogled s sprehajalne poti ali izpred trgovskega centra v bližini. Mnenja Kaj narediti z Delavskim domom? • Odgovor na mnenje SRAMOTA* še enkrat v zadnji številki JesenUkih novic ss je gospod BincKoben-tar spotaknil ob kultumem dogodku v počastitiTif kulturnega novic meseca fcbnui rja je bila objavljena kritika v zvezi s propadanjem Deiavsk^ doma na Jesenicah. in ker se strinjamo s cem kritike, je prav. da javnosti posredujemo dodatna pojasnila. Delavski dom pri Jelenu je bil na dan sy. februarja 19^7 raz- g^ien za kulturni spomenik lokalnega pomena (po Odloku o razglasitvi kulturnih (n zgodovinskih spomenikov v obäni Jesenice). Na dan razglasitve in vse do danes je bil Delavski dom pri Jelenu v lasti Železarne Je- seniu. Konec leta 1999 je začel veljati Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini ( Ur. 1. RS ^9/1999 s spr.). ki določa, da ifu/tumi spomeniki, ki so èli/i družbena lastnina v m ga oznaat za sramoto. Po njegovi oceni Je bUa "osrednja občinska proslava" državnega praznika $. februarja brez sleherne dekoracije, predstavljala stava, Prešernov portret m Šo-rož. Ker gre za očiten nesporazum, je g- Kobentarju potrebno pojasnilo. Občina Jesenice ob slaivn-skem kulturnem prazniku ne organizira oz. prireja proslave, temveč že kar nekaj la ob tg priliki podari občanom kulturni do^-dek. Navedena odločitev temelji na spoznanju, daje najprimer7\e-Je kulturni praznik proslaviti s kulturnim dogodkom. S tem se občirui priključuje vsem tistim, za ta dan prir^ajo dneve odprtih vrai v kulturni ustanovah, razne d<^avnosti in kulturne dogodke. Ocenjujemo, daje takšen naän sredstvih podjetij in dru^h prav- ^^ ni^ oseb na dan 23. avgust J996 ter so našteti v prilogah temu zakonu, poleg tega pa so na dan 24. december 1999 razglašeni kot spomeniki občinskega pomena, postando last občine, na območju katere ležijo, skupaj s premičninami, žijo upravljanju, rabi. vzdrževanju varstvu spomenika. nadaljevanju zakon govori tudi o tem. da mora imetnik pravice uporabe na nepremičnem spomeniku (Železarna Jesenice) z ohčir\o ( Obäno Jesen i- ce) skleniti pogodbo o prenosu spomenika v last in posest, in ri-cer v roku devetih mesecev po njegovi uve^avitvi, fear pomeni najkasneje do 24. julija 2000, daje pa možnost, da se stranki v okviru te pogodbe o neodplač- nem prertosu lasminsKe pravice dogovorila še za vračilo morebitnih vlaganj, pa Še to le tistih, ki so bila potrebna za ohranjanj pa najsi je Šlo za ^edali^ predstavo, ^asbeni dogodek aH kako drugo zvrst kulturne dgavnosti. V vabilu občanom na ta kulturni dc^odek je jasno napisano, da ne gre za proavo, pač pa Je bii r\apo-vedan ^asbeni speklakei Tako Je bila obänstvu prepi^na možnost odloätveo ud^bi. Clede na polno dvorano jesen^cega ^eda- lišča in odmei^ po predäavi, lahko ocenimo, da so bili udeieženci s prireditvijo zelo zadovoljni, kar navsezadnje izpričuj^o tudi dolgotrajni aplavzi po zaključku predstave in aplavzi na odf^ sceni Razum^ivo paJe, daje bil nad dogajanjem razoùiran tisti. W je prišel na "osrednjo občinsko proslavo " in potem doživel nekaj povsem drugsga kot praznični govor, dekoracijo in lepo reätirane Pre- spomenika in so pomenila tny-no povečanje njegove vrednosti. Vse od za^ka leta 2000 potekajo intenzivni pogovori med Občino m Železarno Jesenice za sklenitev pogodbe za neod- namena. Seveda Je vedno možna razprava o primernosti ene ali dn4ge oblike ali načirta proslaUjanja, etiketa sramotnost: pa zahteva vsa; to, da se prebere vabilo na prireditev in da se takšne ocene potem tudi ar-gumentirano uteme^i brez žalji- plačni prenos tega objekta. ' godbo še do danes ni podpisa- Lanska vsaditev zimskih gum, da bi pomladi na, šc več, saj je konec leta 2006 železarna Jesenice Obäni posredovala ponudbo za odkup zemljišča v vitìni pribi. J2 milijonov tolarjev, vendar Občina Jesenice, ^de na določila zakona. takega predloga ni sprejela. zrasle nove letne, ni uspela. Tudi na pomlad so zimske gume ostale zimske. So pa pod njimi svoje gnezdo razširili deževniki, kar je dober stranski učinek akcije. Tea Vi šnar Oddelek za družbene deiavnosn m splošne zadeve Občine Jesenice Od parkirišča TC Mercator do parkirišča pred Splošno bolnišnico Jesenice je lepo poskrbljeno tudi za invalide» saj dvigalo večinoma dela brez težav. Problem pa je v tem, ker je nekdo pred platojem odstranil zaščitno mrežo na tleh jarka. Jašek ni globok, vseeno pa predstavlja nevarnost za invalide. Besedilo in fotografije: Janez Pipan Vprašanje sindikatu SKEI bivše Železarne Tania Antonič jesenice in sindikatu Občina Jesenice SKEI S Ovenije ELEKTRO INŠULACIJE smHONniAegmi MUINIIOV mKRO" Kam VMo BI^Mrm68 4273 Blelsli« Dobrava E-MAILr i n f o^e I e kt ro-k u res. s i Tel.: 04 587 43 38 GSM 041 676 873 ?rec^ časa je preteklo od takrat ko smo delavci nekdanje železarne dobili zadolžnice za manj prijete osebne dohodke v letih 1991 do 1993. Z namenom, da se ob pri-vatizaaji ali prodaji posameznih delov žikzam popkiča 5.300 de-lavcei^Je bih na lokaäji Jesenice ustanav^ena družba pooblaščen-ka LAMETA, d. d., ki pa kot kaže prispevek v časopisu Novice z dne 2^. januarja 2007 ni storila prav dosti za nas delničarje. Družba pooblaščenka na Ravnah je, kot nas je obvestila predstavnica sindikata Neodvisnost KNSS Milena Kosäj Smit, ki smo Jo pooblastili, da zastopa naše interese na skup-Säni LAMETE. v letu 2006, vto- žiki tožbo zoper Republiko Slave-nüo Slovensko industrijo /eUa (SIJ) v rtSni V2 milyonov evrov. občuje na raznolike naäne, tako Direktor jeseniSce družbe pooblaš- "ad verb u m " kol "ad physis ". Čenke pa tega kljub sklepu nadzornega sveta do 23. Januarja 2007 ni storil Ker se bo, kot kaže. v kratkem tudi na Jesenicah zgodila prodaja posameznih družb, spraSuJem, kqi ste kot sindikat, tako jeseniški, gorenjski in centrala SKEI v LJubljani, naredili, da se iz naslova prodaje poplača 5.500 delavcev, med katerimi so aä so bäi v veliki večini äani ^n- dikata SKEI Žel^ame Jesenice, kot seje imenoval sindikat takrat, ko sem bil sam njegov sekretar. Pri podpisovanju lišrin, sam sem pri tem sodelovai,ß bih ugirtai^jeno, da je veäna od 5.500 delavcev prav danov omenjenega sindikata. V vseh letih, odkar obstaja družba LAMETA, ni hilo s strani sindikata SKE[ tako na lokaäß Jesenice. Gorenjske in centrale v Ljubljani, twbenih konkretnih ak- tivnosti ali pa so se dogajale v tajnosti. Osebno menim, daste vsi, ki delujete v sindikatu SKEI, dolžni obvestiti oz. obvdčati svoje in WvSp Člane, in sicer na transparenten naän, torej jaimo. kot to Neodvisnost počne KNSS Gorenjàce regy«, kije, kot kaže, edini, kt še skrbi za zaposlene in bivSe zaposlene na lokaciji Jtsenice. Sindikat SKEI, glede m to daje večina od zguraj omenjene številke bila aUß še vuüh đa-nov, pač ne. Na žalost. Od VÖ5 pričakujem odgovor oz. pojasn Ü0, S spc&avanjem Miran Bregar Za več žlahtnosti jezika Pričujoči prispevek se bo morda komu zdel ekscentriCen ali celc norčav, vendar nikakor ni to namen. Sicer pa berimo in potem sodimo. Vsak jezik sč z lea m stote^ razvija, prenekateri pa celo na veselje redkih in žabst le maice Sevilng- Spomm nam hitro in nezamud- no pronikne vfinze in besede, ki so bile Še nedo^o tega "zakon". Besedo "cool"ß zamenjala in dopolnila "Jidl" potem pa so prišle "kao" pa "valda'\ "hudo" in "itak". S tem ni nič narobe. To ponazojja zgolj v uvodni vrstici omenjeno trditev. Po preudarku in uskladitvi leve m desne hemi^-re cerebruma mnogih jezikovnih sladokuscev pa je Škoda naslednja. Naši novimtji v veliki veäni za-poprijemajo šteiHlne Šablone in rca:lične skro^nnojti, ki izhorr\ejŠe uho pcgosto ždijo. Treba je seveda omeniti in poudariti, da tej plehkosti naše uätäjsko občestvo bistveno redk^e naseda. Vendar nekatere znanosti, vzemimo za primer psihologijo, vedo. kako so množice nagnjene in dovzetne za manipulacije, ljudje smö nagnjeni seveda tudi h kot^rmizmu in priloffijaiyu čredi. Vidite, v tem pa tiči in preži nevarnost stupid- nosti in f^ni zleknjenostiJezika. Ce se omejim na samo en ali dva primera novinarske betežno-sti in frazarjenja. naj omenim twvice, v katerih Je govor o najti in podražitvah bencina. Novinarji praviloma in brez izjeme v prvem stavku navedbo, da seje rujjta podražila, v drugem pa govorijo o črnem zlatu. Aii pri hmelju, najprej govorijo, kako poteka recimo obiranje hmelja, v drugem stavku pa besedo hmdj zamenjajo z besedo zeleno zlato. Skratka pestrost novičkatjenja variirajo samo z dvema besedama. Skromno, ni kaj. Tor^, Če se poskušam nasloniti s pišočo desn ico na tisto kitajsko reklo, č^ da naj cveti tisoč cvetov, potem bi nemara kcaaio reči ne- kako takole: Jezika ne kaže pretirano omejevati pred gibalnimi vplivi. Globalni izrazi in žargonske besede se bodo vedno zno' va pojavljale in rojevale. Meni je žal za besedami, ki so bile žive v Ših propade. Ne razvija pa se ved- preteklosti in so v sedanjosti pov-no v smer požlahtnjenja in po- sem zamrle in presahnile v posu- imenitenja v slogu, pomenu in preciznosti ali po drugi strani ža-luziji raznolikosti, ki v prostor spušča sence odtenkov in smelost okrasnih in pomenskih Jigur. kar bi po eni strani sam pomen oplemenitilo oziroma dopolnilo in hkrati pomnožilo zaklad živečih in uporabljanih besed in fraz, namenjenih radoživi poskočnosti verbalnega občevanja. Jezik se v maniri vzvišenih gotskih katedral v negovanih ustih kakor tudi vzemimo za primer diarrietrcdno prostaSkih zvočilih, recimoßm katakombe vsebine in forme, prilagf^a gyvomim membranam organov in siceršnjemu, tako rekoč vse občemu nivoju govorca. Ce se omefim samo na zadnjih okoli dvajset let. l^o eni strani so se v dovenski Jezik blago ali ne redko tudi z rustikalno ve- hemenco in robustno prešemos^o zma^Mte opitosti vaŠk^ bebà:a prihulilev "downtown"aktuair\e-ga sveta Številne giobaiw. ameriške besede, ki bi jim v računalniški stmfci zlahka : kar spremenljivke. po dru^m preudarku, reä-mo mu tokrat piai, pasov njem seveda ostale latinsh, starogrške, keltske, kakor seveda rudi iz bližnje sosedske zgodovine ostaline korenov. pomenov in raznolikih po- pačenosti do neprepoznavnosti Na mladih sl^ ko pnj l^, če že morda v resnici nckolikanj majavo stoji in gotovo v tq drži tudi Šenem blatu prehojene poti. Takšnih žlahtnih stanjših besed pa Je zelo veliko. Menim, da bi bilo za živost jezika zeh koristno, če bi se tako v pisani kakor govorjeni besedi več uporabljale tudi besede. Jhze in povezave, ki so bile v uporabi v preteklih desetletjih in tudi le še kako stole^e nazaj. Kako se tovrstno narodovo blago h itro izgubi, je lep primer govor navsezadnje Še ne tako davno pokojnih ASkerca, Can-katja. Linharta in tudi Prešerna. Seveda ni smiselno kakršnokoli programsko in zapovedano oživ- ^anje pestrosti jezikovne raznolikosti. Ne bi pa bilo napak, da bi se vs(^ jezikoslovci, profosorji slovenskega jezika in tudi novinaiji zavedali tega bogastva narodovega izročila in kulture. Torej na kratko rečeno, da v ubesedovanju svojih pisnih in ustniH icomuni- kacijnebi "prisegali" zgolj na forme, Jraze in izraze, ki so "kao in", pač pa da se ne bi sramovali tudi stargših žlahtnih besed in pomenov, ki so pogosto žlahtni celo v svoji vulgfimosti. Torg ne za vsako cet\o, pctčpa tudi Še nekaj, upam da ne bodo brald takšne besede imeli milo rečeno za čudaške izlive pišočega individuuma, torej moje skromne in dobronamerne inkamadje in duha, ki v njej biva. Marjan Čufer leseniške novice, petek, o. marca 2007 15 Zanimivosti Ješprenj in rovtarski krapi V okviru projekta Oživljanje dela na kmetiji in prikaz priprave na star način sta nastali dve zloženki z naslovoma Kmečka južina in Kmečki fruitek. Iz njiju povzemamo recepta za pripravo ješprenja in rovtarskih krapov. ješprenj Ješprenj spada med tiste jedi, ki se kuhajo same, v enem loncu in se pojedo z žlico. Gospodinje ga pripravljajo takrat, kadar je pri hiši veiiko delavcev, ki morajo jesti dobro, izdatno in zdravo hrano. Pa še dokaj preprost je način priprave ješprenja, le v štedilniku mora zgodaj zagoreti, saj se ječmenovo zrnje kuha polne tri ure. Za pripravo ješprenja potre-emo: ječmenovo kašo • ješprenj, posušeno svinjsko meso ali primemo nadomestilo. korenje, krompir, pete-ršilj, čebulo, česen, poper in sol. Vse sestavine damo v posodo in kuhamo tn ure. Ječmenova kaša mora mehka. K ješprenju so gospodinje ponudile krompirjevo solato ali krompirjevo solato s kumarami. Rovtarski krapi Zelo primerna hrana so takrat, kadar se na polju opravljajo težka dela in je za mizo veliko lačnih ust hkrati. Gospodinja jih lahko pripravi že dan pred tem. Naslednji dan na razgreto zabelo iz ocvirkov ali zaseke da se počasi pogrejejo in pre pečejo. Zraven pripravi belo kavo ali pa kuhano kislo zelje. Kadar so krapi pred obrokom sveže pripravljeni, so najboljši, če so narezani. vročimi ocvirki ali zaseko. Za testo za rovtarske krape potrebujemo črno in belo moko, k?/as, vodo in sol. Za nadev pa skuto, kašo, čebu- in doda tanko narezane krape, položeni v skledo in polili z mo jih in skuhamo. Hajni Blagne tokrat v glasbenem duetu ime Hajnija Blagneta ni neznano na področju zabavne glasbe. Poznamo ga še Iz časa delovanja kot "one man band"» ker je bil eden prvih tovrstnih glasbenikov. Posebno pozornost je vzbudil kasneje, ko je s svojo sestro Heleno posnel Srebrno reko. Sledil je prvenec Sonce moje pri založbi Dallas. Poleg samostojnih nastopov na različnih prireditvah In zabavah pa občasno nastopa tudi v duetu s klaviaturis-tom skupine Bon-ton Robertom Humarjem. Za seboj Imata (skupaj) dobrih 40 let glasbenih izkušenj In nastopov na slovenskih odrih, z združenimi močmi pa le nepozabne zabave, kjer koli se pojavita. P. Nagrajenci križanke iz prejšnje številke Geslo križanke iz prejšnje številke se glasi KOŠČEK VEČ KVALITETE 2IVL)EN)A. sponzor križanke je podjetje Alois Dallmayr Automaten - Service, družba za servfs avtomatov, d. o. o., Ku-rilniSka ulica 2\, 4270 jesenice, telefon: 04/5835 252 in faks: 04/5S35 233. Izžrebanim reševalcem podarja naslednje nagrade: 1. nagrada: 1 kg kave in skodelica: Mira jakopin, Vldmarje-va 10, 4000 Kranj; 2. nagrada; 1 kg kave in skodelica: Olga Žagar, Stara Loka 6a, 4220 Škofja Loka; nagrada: 1 kg kave in skodelica: Urška Štefe, JeŠetova 41, 4000 Kranj. Nagrajenci naj nagrade prevzamejo v podjetju Alois Dallmayr Automaten • Service, družba za servis avtomatov, d, o. o., Ku- rilniška ulica 21, 4270 jesenice, pri gospodu Žigi Pretnarju. S sebo! naj imajo osebni dokument. Čestita mol Sponzor križanke je AVTO SVETINA, PRODAJA-ODKUP-PREPIS VOZIL-AVTOPRALNICA. Cesta Borisa Kidriča 26a, 4270 Jesenice^ tel.: 04/586 20 97, GSM: 041/639 288, http: www.avto-svetina.com Nagrade: 1. pranje \r\ notranje čiščenje vozila; 2. pranje In voskanje vozila; 3. pranje in okvirčki za tablice; 4. pranje vozila; 5. pranje vozila Reiitve križanke [nagradno geslo, sestavljeric iz Č^k z oltevil^enih pofj in vpisano v kupon iz kri-žanke) pošljite na dopisnicah do ponedeljka, 19. marca 2007. na Gorenjski glas, Zoisova 1, 400t Kranj, p. p. 124 alf v^Ite v naš poSlni nabiralnik. AVTO SViEriNA i ■J «v ^ « ? • > -, »v ASTO- PRALNICA SVETINA 0A1639 38 A2USKA ZAČMBNA ! RASTI INA 1 GLEŽEN« 1 LI^IMC 1 TRAK ZA IZaSlAMC ElfK- IRifMIM SPOJEV 1 i 1 1 1$ 1 NAOO MESTILO f SREDSTVO WTlDtlR' 20VANJU VCOE ME RE CEFTORJA /NA^l MALI KUNiKt ATENSKI KRAU. 1 BREZPRAVNO LJUDSTVO 1 SLOVARČEK: fTAKEV ORSKEM StOVJU uesto v ska ?VEDU ORZAVA ostanek. prejLJ IH sov prebiva. ; lecAPc ninskcga PaoTOfa .urin VTfSTi sek VANJ£V AVTO- « ♦ ttl5tAt»7 ŠPOflTU RUSK POZDRAV RADOVEDNI TV-KUÌA 10 SAMOTAR F^IBiŠKA vrvtca jan nerica eefuvo. srauje FILMSKA upooo arTFv noć»ia posgoa GESLO Skratik telovnik PR NAfI FTAlilAN. SKA RADIO levizija SREDi^ ETNE I II oeučiLO ZHhClUtO za neki KAU SLiKAAKA kobilca tek mK « « brencfu > VODANEU vrsta vrbe 10 nikalnca poprava rokopisov VWW. AVTO svmnA. cou MUV soo v starih atenah 12 R6KAV vftsta sneiàa. uehko VSHJES K ko POJAVNA voo KEMIČNI elem&ff TUJE OVRATTU ROTA I. KATRAN pozmvna ELEK- THQPA 16 k0fi£n L ve i kotanja I :VDOO I klAJHEN konj edo tofbcar IZMiSUENA PRPOVFO anika horvat IVAN uru ALVA U zensko riwska rekav lbanonu UO o^t. o ime tram zana- OGAN U. lUEJ vrsta * SPORfjE ^»mKs. edp rovsKi PCUTIK iMOHAUEO) ' rloovnk MJhOVTTA ĐOMISUCA. VFLMU II Ì2 10 U 15 io 16 GORENJSKI GLAS KRIŽANKA-JON 5/ 2007) PP. 124, 4001 KRANJ IMO: nigerijska zvezna dežela AMER: egiptovski politik (Mohamed) ASI: reka v Libanonu AREOPAG: najvišje sodišče v starih Atenah LOKOJA: mesto v Nigeriji AVE: rimski pozdrav lÜ Jeseniške novice, petek, g. marca 2007 v novice GG Veliko V zganci 7 Tako se glasi recept Kati in Janeza Razingar iz Planine pod Colico, kl sta konec februarja praznovala zlato poroko. Na zlat! poroki sta bila navzoča tudi podžupan in župan. Ur§a Peternel V Planini pod Golico sta 23. februarja I^ti In lanez Razingar praznovala pol stoletja, odkar sta si izrekla poročne obljube. "Spoznala sva se na bratrančevi poroki. Na poročni dan, 2). febnoarja 1957, je bilo ogromno snega. Zato so naju 2 Javomiškega Rovta peljali kar s konjem na žlajfah. Bilo je tako ledeno, da smo šli čisto postrani," se spominja gospa Kati svojega poročnega dne. Po civilni poroki na lese» nicah je kljub snegu okrog 60 svatom uspelo priti na Planino pod Golico, kjer so pripravili ohcet. Čeprav je bilo v tistih časih vse drugače, boij skromno, pa so spomini na poročni dan lepi, sta povedala zlatoporočenca. Že mesec dni po poroki se je rodil sin [anez,, tri leta za njim pa Se Marjeta. Oče (anez je delal v železarni. "Zganci in kislo zelje, ne pa zrezki!" je dodal Janez, ki je najraje kar doma v Planini pod Golico. Nikoli ni maraJ hoditi po svetu, Še celo na morju sta bila menda v petdesetih letih samo tri dnil Sicer pa že vsa leta v lepem sožitju živita skupaj s sinom Janezom in njegovo medlem ko se je hči Marjeta omožila v Javomiškl Rovt. Zlatoporočenca imata štiri vnuke in tudi že prvega pra-vnučka, pol le la starega Ma- Praznovanje zlate poroke je bilo veselo, okrog štirideset se )e veseuio na turistični kmetiji Betel, so pripravili tudi posebno presenečenje za Kati. Ker ni hotela na Jesenice, da bi z možem ponovila poročne zaobljube, so domači v veliki prašiče, kokoši in tudi ovce. ke, rada plete, oba skupaj pa tajnosti pripravili zlato civilno er )e po čudežu preživel hudo delovno nesrečo, mama Kati pa je skrbela za dom in družino. Tudi po upokojitvi je danes 77-letni Janez ostal aktiven. vedno hodila pomagat na turistično kmetijo Bele L Bilo poroko kar pri Beteln. Tam je zlatoporočenca vnov\t poročil je pri gasilcih, vsa eta je čebelariJ, bil igralec v kulturnem društvu. Danes e vsega, lepega m hudega, podžupan Boris Bregant ob pravi Kati. Predvsem je bilo treba veliko potrpljenja, re* Pri hiši so vedno imeli krave, 73-letna Kati pa je pazila vnu- cept pa je tudi v skromnosti. navzočnosti župana Tomaža Toma Mencingerja in matì- čarke. WWW.CORENJSK1 M Katere barve je tvoj dan Na razstavi so razstavljene risbe malega formata, ki so vsebinsko vezane na obraz in njegove detajle. Anka Bulovec Mlada umetnica Manca Sever je v prostorih Mladinskega centra Jesenice na ogled naslovom Katere barve je tvoj dan. Prikupna sedem- najstletnica, ki je doma s Podhoma pri Bledu, obiskuje srednjo vzgojiteljsko šolo na Jesenicah, Ljubezen do likovnega ustvarjanja je odkrila že v otroštvu in od takrat naprej večino prostega Časa posveti risanju. Največ nega znanja si je pridobila z vajo in vztrajnostjo, nekaj pri likovnem pouku v osnovni šoli, lansko leto pa je obiskovala tudi tečaj modnega risanja in oblikovanja pri Jasni Dordevič v Mladinskem cen-esenice. Ker se Manca zadnjih nekaj let bolj intenzivno posveča motivom obraza. so na razstavi razstav-jene risbe malega formata, so vsebinsko vezane na obraz hi njegove detajle, Av torica nam obraz in dele ob raza predstavi v veliko barv niii kombinacijah in razno vrstnih risarskih tehnikah so kolaž, voščenke. svinč nik, barvice in alkoholni fio master. Razstavo si lahko ogledate do 14, marca. Anja Kolbl je dijakinja jeseniške gimnazije, evropski oddelek, in navdušena glasbenica. Šest let je obiskovala Glasbeno §olo [esenice, kjer se je učila igranja na violino, sedaj pa že več kot leto dni študira še solopetje. Zato sodeluje tako v godalnem orkestru glasbene šole kot poje v šolskem pevskem zboru. Po horoskopu je kozo- roginja, zanima se tudi za literarno ustvarjanje, pa tudi politična scena ji ni neznana. Besedilo in foto: Janez Pipan GG PRILOGA GORENJSKEGA GLASA PETEK 9.3.2007 GL SB Že konec lanskega leta smo dočakali nov Wernerjev album. Trenutno koncertira po Sloveniji in polni manjše in večje dvorane. Tivoli, Tabor in Golovec. Ji A enka Brun Ibum Werner 2007 je že z nekaj preteklimi uspešnicami, ki se prav tako nahajajo na njem, nakazal, da bo nanizal neka) uspešnic tudi letos. Po duetih 2 Brigito Šuler, pesmih 'Debela deklica' in Mala je daJa', tudi skiadba z omenjenega albuma. Ko os- Legendarna Neda / f«« z»kiop tarim'> ni ostala neopažena. Prišel pa je na radiiske valove mi gosti je rujprej nastopil v ük pred Wemerjevo koncert- Mariboru, v Ljubljani 4. marno turnejo, ki obsega tri naj- ca, danes pa ga pričakujejo v večje koncertne dvorane v Sloveniji - Halo Tivoli, Tabor in Golovec. Celju. Predvsem je glavna nit koncertov datumsko vezana na dan žeru, med šte- Werner je znan po tem, da vilnimi gosti pa je v polni so njegovi koncerti razproda* mali dvoraru Hale Tivoli, poni in tako je bilo tudi tokrat, kajoči od dobrega vzdušja, S spremljevalnim ansam- nastopila tudi legendama blom Nova legiia in številni- Neda Ukraden Werner in Brigita Šuler sta že utečen pevski duet /f^t^zakiop SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ SMLEDNIŠKA CESTA 3, 4000 KRANJ tslefoo: •►♦386 (0W 280 57 00 fa*: ♦•'386(0)4 280 57 18 telefon ztwmlca: ♦♦386 (OM 232 59 71 HTiiC OA&V^^S'O <00 Mm wvAw.s-bIs .kr. edus. st razpisuje delovno mesto SODELAVCA ZA OSKRBO KONJ IN UČENJE JAHANJA (m/ž) Zahtevani pogoji: - študent visokošolskih studijskih programov kmetijstva, hortikulture, sporta ali veterine Zažei eno je ; • da ima Kandidat opravljeno usposabljanje za inštruktorja jahanja, • da ima delovne izkušnje, • dd räO defđ z mladino. Zaposlitev po podjemni pogodbi, v popoldanskem času. Prijave z dokazili o izpolnjevanj u pogojev po^jite v 8 dneh po objavi na naslov Srednja biotehniška šola Kranj, Strah inj 99, 4220 NAKLO. Od za(dnjega obiska v Orto baru je zasedba Ego Malfunction uigrana kot še nikdar ter bogatejša ženski glas. Po enajstih letih delovanja ljubljanska groovy rock skupina še vedno zveni sveže. Jl Klemen Globočnik go Malfunction [e v svoj i karieri nanizala tri albume, še s ta kratnim pevcem Je rryjem F. iz Los An gelesa. Trenutno postavo se stavljajo: Sasha • vokal, Thi emo Diallo-bas, Mirsi- bob ni ter RR • kitara. V precej polni dvorani je bilo občutno veliko fotografov, ki so si reiadji metia od odra zasedii nekakšen obroi, prostor, kjer so slikali. Preigravali so pesmi iz vseh trefi studijskih albumov, Večer so odprli z Do I know you (tribalego) in nadaljevali z Something's going wrong ter High insight Koncert ^unk rock soul kvarteta Ego Malfunction v ljubljanskem ortu nI razočaral / ^«to z>k\oo nekje na sredini koncerta pa so nam ponudili komad Ta- novejše stvaritve so prihrani- podkrepljeni z močnim in ki ima poleg dobre ritem mara by the sea in Got to get skoraj do konca. Dve pes- odločnim vokalom pevke sekcije tudi žilico za humor. away z zadnje plošče Per- mi, ki ju je moč slišati na nji- Sashe, ki zveni dokaj črnsko. Prisotne je zabaval z nekaj spectrum over - ride (2004). V manjšini so predstavili hovj uradni spletni strani, sta Soul revolution ter Put it Na odru je bila med koncer- slovenskimi besedami, ki so tom opazna njena avtorita- izpadle nadvse zabavno. Po pesmi s plošče Guilty aH over out. Odlikuje ju močna ba- tivna diža, ki je prepričala. (1909), s katere smo lahko sovska linija ter groovy kitar- Zanimiv člen v bendu je tudi dobri uri in pol so zaigrali dodatek 2 naslovom To wha- slišali Fly widderiddim. Naj- ski ritem. Vsi komadi so "dreadasti" basist Thierno, te ver it should be. Potem ko je pred mesecem dni imel v sosednji Hrvaški kar štiri razprodane koncerte, bo "največji kitarist na svetu", kot ga radi poimenujejo glasbeni kritiki, Tommy Emmanuel, nastopil to nedeljo tudi v Ljubljani - v Cvetličarni (Mediapark), ob 21, uri. rs A enka Brun ommy Emmanuel je neprekosljivi "showman" med kitaristi,^ glasbeni kritiki pa ga naslavljajo kar "kitarski kralj *. Kitarist, ki je prejel prestižni naziv "C.G.P. " (Certified Gu-itar Player). Treba je poudariti, da je svetovno priznan tudi kot vrhunski 'ubiralec strun' (finger-picker), kar je posebna in zelo težavna kitarska tehnika igranja. Spisek glasbenikov, s katerimi je Tommy Emmanuel | nastopal, je dolg in impresi- | ven, na njem pa so med dru- | gimi velike zvezde, kol so | S le vie Wonder, Robben Ford. BiH Wyman, Roberta Flack, Olivia Newton-John, neje, na kateri bo v samo pol mreč "mastni" zvok z veliko John Denver, Albert Lee, Sir leta nastopil več kot 120-krat prostora, moj način igranja George Martin, Michael Bolton, Jerry Reed, v družbi z Najpogosteje nastopa kot so- pa je zelo raznovrsten - ig- list z akustično kitaro Maton. ram tiho, nežno, po potrebi največjim pa se je znašel tudi Kot sam pravi, mu te kitare pa tudi agresivno. To mi te Gibonni. najbolj odgovarjajo ravno kitare omogočajo in sem Tommy Emmanuel bo na- zato, ker so odlično notranje zelo zadovoljen z rezulta- stopil v sklopu evropske tur- ozvočene. "Potrebujem na- tom." YounCunz 2 V novogoriSkem klubu Mostovna so se pomerili trije lokalni bendi (Veto, The pokerheads, Y Knot). Gostje večera so bili tokrat ljubljanski punk rockerjj Backstage. Oranžna obcestna stavba Mostovna je bila srednje polna. Največ podpore so od občinstva dobili crossover metal kvintet Veto, kjer je vokale izmenično poleg vo-kalista Mateja Cotiča pel tudi bobnar Samo Mrak. "Pravica do ugovora" so imeli med obiskovalci največ podpore, so pa tudi edini izmed tekmovalcev, ki imajo slovenska besedila. Sledil je nastop devetčlanskih The pokerheads-Zadnji so se v stilu grunge metala predstavili Y knot. Sekstet je s svojo kompleksnejšo glasbeno idejo navdušil m nas nekatere impresionira!. Zmagovalci večera, drugega YounCunz 4 pred-izbora, pa so po nastopu tria Backstage postali devetčlanska reaggae-ska- punk zasedba The Poker- heads. Njihova zmaga bila kar rahlo pričakovana, saj 30 Že starejši znanci koncertnih odrov, njihovo delovanje pa je pozitivno obravnavano. Poleg tega so bili uigrani in vizualno zanimivi. K. G. PETEK 9.3,2007 03 KULTUR; Kamniške grče so predstavile čase doživetij na lesenih smučeh, brez vlečnic in umetnega snega Jasna Paladin ških grč, kakor se je poimenovala sekcija Društva u6te-ijev smučanja Kamnik. Cla-amnik • "Ne more- ni dnižtva na osnovi pisnih mo zanesljivo re^i, virov, pripovedovanj in dru-kdaj so se v naših gih pričevanj zbirajo infor-krajih pojavile prve macije o razvoju smučanja smuči ali njim po- na Kamniškem in s tem podobni pripomočki za pre- vezane predmete, svojo magovanje zasneženih poti, opremo pa prav radi pokaže-vendar glede na dejstva, da jo na srečanjih in tekmova- smo pred leti praznovali 75- njih starosvetnih smučarjev letnico bajtarstva na Veliki Kropi, Škofji Loki, Črnem planini in da letos praznuie- vrhu in drugih krajih po mo 75-letnico odprtja ska- Sloverkiji. Na razstavi, ki je kalnice v Kamniku, bi znala na ogled v Turističnem in- biti uporaba smuči na Kam- formacijskem centru Kam- Tudi v Kamniku si prizadevajo ohranjati kulturno dediščino niškem stara blizu sto let," nik, so tako na ogled stare s področja smučarske opreme in smučarskih tehnik. je na odprtju razstave Smu- smuči in palice, smučarska Čanje po starem avtorja oprema z obleko in vsemi ampak tudi tehnika samega to, ko bo v središču Kamni- Aleksandra Sarnavskega, dodatki, ki so jih pri smuča- smučanja, kako spretni pa ka in na Veliki planini na povedal Marjan SchnabI, ve- nju nekoč nosili lovci, goz- so kamniški ljubitelji staros- vrsti že 6. srečanje Ijubite- lik ljubitelj starosvetnega darji, vojaki in drugi. Po- vetnega smučanja pri tem, Ijev smučanja po starem za smučanja in član Kamni- membna pa ni le oprema, si bo moč ogledati že v sobo- pokal Šinkel V Predosljah in Kropi bosta potekali območni srečanji pevskih zborov z območja JSKD Kranj in Radovljica. Igor Kavčič Davorina Jenka Cerklje ()o- Lipar pri DU Kranj (Nada (Franci Podjed), MP2 Tri- žef Močnik), KO MePZ Mu- Krajnčan), večer pa bosta za- glav Lesce (Elizabeta Dem- sica Viva Primskovo (Simo- ključila Komorni pevski šar Zupan), MePZ A. T. Lin- rvih deset zborov na Košak) in Cerkveni zbor De Profundis (Branka hart Radovljica (Peter No- se bo na "kranjskem zborov- MePZ Andreja Vavkna Cerklje (Damijan Močnik). Na- Potočnik Krajnik) in APZ France Prešeren (Primož vak). Oktet LIP Bled (Ivan Ameršek) in MePZ Upnica skem srečanju" slednji dan. v soboto, se bo Kerštanj). Zbore bo strokov- pri KD Kamna Gorica (Slav-predstavüo že da- srečanje na istem kraju zače- no spremljal Matija Gobec s ko Mežek). Nedeljski večer nes, v petek, ob 19. uri v Pre- lo ob 20. uri prvi izmed de- Ptuja. bo odprl MPZ Kropa (Egi dosljah. Po vrsti bodo nasto- vetih zborov pa bo nastopil Zbori z območja Radovlji- Gašperšič), sledili pa bodo pilir Učiteljski pevski zbor Komorni pevski zbor Myste- škega sklada bodo v soboto MPZ Franc Urbane Bohinj- OS Šenčur (zborovodja rium Kranj (Urška Fabijan). in nedeljo ob 17. uri v kultur- ska Češnjica (Franka PaviČ Alenka Kern), MePZ Iskra Sledili bodo: Cerkveni žen- nem domu v Kropi zapeli Sodja), Ženski PZ Almira Kranj (Maja Nosan), MPZ ski pevski zbor Andreja pod naslovom Naj slavec Pri KD Mošnje (Branko Pi- Maj Kranj (lanez Ćadež), Vavkna iz Cerkelj (Damijan poje. Prvi dan bomo slišali rih), MPZ Podnart (Egi Ga- Komomi zbor Gallus Kranj Močnik), MPZ Tričav Dup- MePZ Društva upokojencev šperšič), Ženski PZ Pletna (Angela Toma nič), Komorni Ije (Nada Krajnčan, Ženski Ljubno (Metka Magdič), Bled (Elizabeta Demšar Zu- pevski zbor KŠK (Matevž le- pevski zbor Dupljanke (Kat- Ženski P Z Lipa Radovljica pan), MePZ Valovi Bled kovec). Cerkveni mladinski ja Klančnik Jelene), Obrtni- (Elizabeta Demšar Zupan), (E. DemSar Zupan), ter še pevski zbor Cerklje (Damija- ški MPZ dr. Janez Bleiweis Gorjanski fantje (Štefen Pol- dva sestava, ki jih vodi Egi na Božič - Močnik), MePZ (Milan Bajželj), Cerkveni da) MePZ Ljubno (Peter No- Gašperšič, in sicer Ženska Svoboda Stražišče (Nada MePZ Sv. Mihael Olševek vak), MePZ OZ veteranov Krajnčan). Komorni MPZ (Mojca Gabrijel) MPZ Peter vojne za Slovenijo Radovljica skupina Koledva in MePZ Koled va. V soboto, 10. marca, ob 18.30 bo v Glasbeni šofi Radovljica koncert nagrajencev 9. državnega citrarskega tekmovanja. Rogaške Slatine. Maruša Piš-Ijar iz Logatca, Tinka Budič iz Brežic ter Janja Brleč iz Laškega. Predstavila pa se bo tudi domačinka Sara Kem-perle iz Radovljice. Trenutno citre poučujejo na dvajsetih glasbenih šolah Igor Kavčič dosegli 90 in več odstotkov podelila tri bronasta, sedem- v Sloveniji. Nivo igranja na točk. ter zato prejeli zlate pia» najst srebrnih in sedem zla- citre se pri nas iz leta v leto kete. Državno tekmovanje je tih odličji. in prav dobitniki dviguje, kar potriuje tudi iz- 0 dveh regijskih potekalo v Glasbeni Šoli Na-tekmovanjih ko- zarje. Tričlanska strokovna zlatih priznanj bodo nastopili na sobotnem koncertu na- bor literature, poleg slovenskih ljudskih je bilo namreč nec januarja, na katera se je prijavi- komisija je pod vodstvom grajencev v Radovljici. Igrale letos potrebno v tekmoval-prof. Georga Glasla z bodo: Anja Drstvenšek iz nem programu igrati tudi lo 58 mladih glas- munchenskega konservato- Sevnice. Tajda Kranjc iz priredbe stare glasbe in sodo-benikov, so se na državno rija Richard Strauss med Šentjurja pri Celju, Špela bne originalno komporurane tekmovanje uvrstili vsi, ki so osemindvajsetimi finalisti Schmid in Edita Drame iz skladbe 20. in 21.stoletja. Tržjč Ples in igra Izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Tržiča prireja danes ob i^. uri v OŠ Bistrica območno srečanje plesnih skupin Tržič pleše 2007, Prijavilo se je 13 skupin iz Mladinskega gledališča, plesnega kluba M, plesnega kluba Ultima, Ljudske univerze Tržrč in plesnega studia Amenda's dancers. V 26 točkah bo nastopilo okrog 120 plesalcev. Med njimi bo Igor Sviderski izbral tiste, ki bodo zastopale Tržič na gorenjskem srečanju v Kranju, jutri, 10. marca, ob 19. uri bo v Domu krajanov v Podljubelju zaključek območnega srečanja odraslih gledaliških skupin Tržiča. Tam bodo predstavili gleda-liSČniki KUD Podfjubelj komedijo Fejst fant v režiji Irene UdovČ. Strokovni spremljevalec Peter Militarov si je prej ogledal nastope igrakev KD Kruh Križe, Mladinskega gledališča Trirč in KUD Lom pod Storžičem. S. S. BfTNjE KUD iz Bitenj se predstavi Danes, v petek, 9. marca, bo ob 17. url v posebni sobi gostilne Strahinc v Bitnjah odprtje razstave, na kateri bo "na ogied" raznolika dejavnost Kulturno umetniškega društva Bitnje. Predstavili bodo izdelke, ki so nastali v okviru Ženskega ustvarjalnega krožka - ŽUK Uršula, Klekljarskega krožka, otroških ustvarjalnih delavnic, Bralnega krožka Sorško polje in pravljičnih uric za otroke. Razstava bo odprta tudi jutr; med 10. in 17. uro. I. K. Domžale Razstava dei Alenke Vidergar Včeraj so v gaieriji Domžale odprli razstavo del akademske kiparke Alenke Vidergar. Razstava bo odprta do 23. marca. I. K. »» i » V * :. T ' •d» 1.' Vi ^ TredBPđvjJet^l pogovor! s 53 najvlän^ilwl glashHiKl ffa ^orcffJsKew Cena knjige je 16.70 EUR (4.000,00 SIT), bralcam Gorenjskega glasa pa priznamo 20'/. popust zato stane la 13,35 EUR (3.200,00 SfT). Svoj izvofi knjige lahko kupKd na Oorenjskem glasu, Zoisova 1 v Kranju aH jo naroČite po telefonu: 04/201 42 41 od 7. do 15. ure ali po sposti: nar0cnine@g-9las.si. Gorenjski Glas CG IZLETI Avtobusa za izlet v Oglej ìh Povđetione sta polna. Spremenjene ure od hodov I Odhod izpred Gorenjskega g{asa je ob 6.30. Za ostale informacije, prosimo, pokličite 041/248 773 alf 04/ 23 58 420. kulturna demšctna Plečnik Kdaj: sobota, 24. marca; Kje: Kranj, Kamnik, Ljubljana Prograin: celodnevni ogled Plečnikovih arhitekturnih dosežkov v Kranju, Kamniku m Ljubljam; Cena: 22 EUR (5.272,08 SIT) Zgodovina Na obe strani Sotle Kdajr sobota, 31. marca; Kje: Brežice - Kumrovec- Olimje Program; ogled Čudovito urejene muzejske vasi Kumrovec • samostan Olimje s starodavno lekarno in Čokoladnica • pogostitev na Jelenovem grebenu.; Cena: 40 EUR [9.585,60 SIT) Piijav« Gorenjski glas: tel. 04/201 42 41. Inf^tmadje, prijave in vpia6la: Agencija Linda; td.: 04/235 84 20 ali infb^linda.si. Sedež $i zagotovite s predplafitom. Riziko odpovWi: 4% in ODV. Pri^azrKS vabljeni. NarDČplki Gorenjskega glasa imajo 10% popusta. Gorenjski Glas 04 NOMIN ;TOR 240 PETEK 9.3.2007 CORAZD^INIK tmmtrn KOMPAS H O LI DAYS Katalog Mediteran 07 - tel:01 2006111 PrìhranKe do 100 € $ popusü za igodnìe pnjm POČITNICE IN POTOVANJA OJ KOMPAS KLUBilBENIK OQ ■ RrUINI-SAN MARINO VX 2D/fP0l.tus »lusn 3P01 SALZBUItG ID.Bus R1M-KEA?£U-P0MPLI D4 SAMBAOi iSi 00 U-ISi.UnMr A D/7 POL ooled bu( ««rast }NA,ie(sniudaww(M jH KOMPAS KLUB ritUNJAN jj^ \ 7JWUI 3 NA nilovT 55 H. TS577yT KRONPÜin \i-\iXitf Kn^uuM* 3 KMen imućiiriin«;^ SHARMEiSHEiKH 7.4, rMìx^ 7PG4,lemtWjM? | HURGADA 2\AJSA iaGvdst)* m Največja izbira POTCwTOle www.korrpds.si TV SPORED PETEK 9.3. fiMlityTV IXOSPIe&avosI 13iS Sirućarska sezona 14J0 AfrBks pusrokwidr^ 14^ Motofp 1$.10 Podt-r£l(3 pÀfVtk) IS JS Jtf» GiMndr 1^25 Viharne zgcRfi« 17.1 S Remt^ M V M Hupanje laüS ^abk) vrt ^9M N^ic^ 191S Noi^rur v modrem 20.15 vrt 20.40 zgodbe 21J>5 F^uku^rija v2i£lljfvo$62135 Ztoùr v Hcl-lywoodu 22.00 Prevaranti 2230 Videoradzo? 23.15 Màfé (im OQÌS Viharne zgodbe OìJO ZhraUàvn Somantka 12 JO AK U ljutezen, 9B. d^ 13.10 Zaljub^ena, 57. del 140S IHodru Ijiibezax d?! 1 SSS U Ijubezer do Gbne, 2I.-2Z del Poroka 2 nvl))our)em, 91. d^ 1IL3S Marù i^òno. a del 1930 Judé2ev9 žen7& del 20J0 Nak skrivno fiv^. 49. d^ 21.10 Usodna 27. del 22.05 Za Ijube^er do (^kxie, 22. del 23.00 Sreò V Ifubcri, det 2Ji5 Maièvar^ ljubezni, 99. dH SOBOTA 10.3. JieaNtyTV 11JO Prevarana m 12.1$ M tatovi 12.40 IHodró D^ 13 JO Vihvre zgodbe U3S Posar v kimXif 14.4$ /id«oriad2Dr 1535 Pol«^ 16.00 U srca 17.40 Prevarana smrt 18.05 Reševanje ^vđ i 1830 Dr^ni taiovi 19.00 19J5 Usodni trerrutb 20.15 lićtifi priloinost 21.0S Same v Yorfcu 22.00 Delo ni iaki 22i0 Spopdd v 23.15 Kar^ibdB 00.05 Pol»-^ 0030 Vojaki RomantkA 06X0 2tveti. 7. del 0630 Za l|ubezen do Gin«, 18.-2?. dd 11.00 Ndi^ skrivno 7. del 11i0 Usodna Ijidxzer, 23 -27. del 16.00 Monica T&OO^. 8 del iS.OOVkuhir^izAngelom in Mano, 3. dH 20.00 Hotcm btti Tfodà, )3. del 22J» ^nje 2 Ar^. 3. del 23J30 Nezvestoba. 3. del 00 JM Liube2en t^aptoddi 4. NEDEUA 11.3. RcantvIV aiPeia 06.00 Divje vreme 10.10 Zap^»i iz 10.35 Oirt;a 11.25 Prežive 11.50 pustolovcema 12.15 LA Air Fiv« 2 13.05 13.55 Divje vreme 16.05 Re^evat^je 18.30 Afrlika pi>stolov!äna 19.00 Pr^ üveli 19.25 Brt^dofom 19.50 Brodolom 20.15 Uorihki kulti 22.50 lA Air Five ? 23.40 Na zmenkuOO.OS Pollasti 00.30 Vo-101.20 Na Roniaato 06iXl ^li. & dH 0630 Judeževa žena, 71-76 del 11.00 NaSc ^J(7ivno ŽTV^, d den 130 S(^ ä v ljubezni 7&-82. del 16J» UoniG 1 &00 Zi-veti 7. del 1V kuhirji i Ang^m m Mario. 4. dH 20ÌNI Kodem bitirvcdi M. del 22JW ^riije-nje 2 4. del 23 J» Nezvesto^, 4. dH 00.00 liubezen napnxla^ S. del 01X0 Mana 02M> ti-vvrUdel PONEDEUEK 12.3. Reality TV 12.15 Spopad v kletki 12.40 Zlofin v Holly-woodu 13.0s Zadnja priložnost 13.55 ćafska sezona 14 JO 14.45 Napakah 15.10 ?olMik\ posnetki 1535 Jane Goldman 16J5 Viharne zgodbe 17.15 Reievanje 17,40 Motorji 18.05 vn 19.00 Zamokane zdravnlike zgodbe 19.50 Rojstvo 20.15 Udarili po žensko 21.05 Samovžig ^loveikesa lelesa 2130 Na zmenku 01.45 Samovžig dovelkega telesa 02.10Zapiski bruca RonunHa 12 JO Ah, la ljubezen, 99. del 13.10 Zđljubljena, dd 14J)5 Usodna ^bezen, 27.-2Ì del 1535 Za rjuteten do Gkyìe. 22 -23. dei 17.40 Porolo z milionariem, 92. del 1635 Marš Rosa ike ženo, 7a del 1930 )udefpva im, 77. del 20J0 r^ skilvno živjjer^. 50. del 21.10 Usodna ljubem, 28.del22.05Zal|ubezendoGlone.23,delUXKl Vrà v HiAiezri, 33. del 2335 Ma^n^ ljubezni 100. TOREK 13.3. ReaJitvTV 13.05 Zadnja ;>riložnost 13.55 Smučarska sezona 14JO Afriška pustolovščina 14.45 Napaka? IS.10 Počitniški posnetki 15.35 Jane Goldman 16.25 Viharne zgodbe 17.15 Reievijnje živali 17.40 Motorji 18.05 Živalski vrt 19.00 Studenti mediane 19.25 2ivalikf vrt 19.50 Rojstvo 20.15 Udariti po žensko 21.05 Ve^ kol bizarno 22.00 Zdravniške kartoteke 22 J5 Pokvariena dekleta 22.50 Vozila brez nadzora 23.40 Policisti 00.Q5 RMianlka 12 JO Ah, ta lubez^, IGO del 13.10ZaljiA^nči 59. del 14.0S Usodna ljubezen. 28.-29. del 1535 Za l^zen do Glode, 23.-24. del 17.40 Porc^z m^lijoflaijem, 93. del 1835 Maria Rosa Bče ženo, 71. del 1930Judeževa žena. 78. del 20 JO Naše shrvno žMier^. 51. del 21.10 Usodr» r^ubezea 29. dei22J}5ZalìLbeenan16J5 Vaiarne zgodbe 17.15 Ifóevar^je »vali 17.40 Motoqi 18.05 Ztvolsk>vn 19X0 Ptnivihul930Rcqnvo 20.15 Orzni tatovi 20v40 21X5 CftMMv^o žJvTier^ 22.00 Smuč^ka sezona 22 J5Narofcu23.1S F^rängOO.05 Rojstvo 0030 Proti vrhu 01 JO Zločin v Koliy\voodu 01.45 Uotoni 12.20Ah.taljubezen,102. del 13.10 Zaljubljena, 61. del 14.05 Usodna ljubezen, 30.-31. del 15.55 Za Ijtbezen do Glorie. 25.-26. del 17.40 Poroka r milijonarjem, 95. del 18.35 Maha Rosa išče ženo. 73.del1930 Judezeva žena. 80. del 20.20 Naše sknvnoživljenje, 53. del 21.10 Usodfia ijubezer>, 31. del 22.05 Za lubezen do Glorie, 26. del 23.00 Sreča v ljubezni, 86 del J3.55 Maščevanje ljubezni. 103. del Le kaj se umetniku po glavi in "rola" po možganih, ko ustvarja svoj umetniški produkt • besedilo, skulpturo, sliko, se vedno sprašujem, ko se me nekaj zares iii zelo doline. Še bolj, ko stoji naslov s svo- * « )irn pomenom na pravem mestu Pred dnevi me je v podobno razpoloženje zvabil Nejč Sbpar s svojim "resivlom" iz leta 1980, ki ga je imenoval SKitnja poletja. Že takrat, pred sedemindvajsetiiTii leti, je z enkratno projektno idejo, združi- Emil Sekne, Roman Herlec in Tomaž Jamnik ti medijsko odmevne avtorje Krajija. izzival z drugačnim, k no razpoloženje v 'loajevni dopolnjuje skoraj akademsko spomini poslovili od dveh fo-prebujanju, potrebi po oživitvi skupnosti" mestnega jedra. izobraženi čelist Dino Gojo. tografskih mojstrov, Janeza mestnega si'ediš- Prva tovrstna slutnja se je pre- Preigravali so dela klasikov, slo- MarenfiČa in Marka Aljanči- Dam ir CI občani k ^a. In "slutnja poletja", ta neiz- igrala v "inštitudji", ki se ji po venske ljudske, nekaj priredb ia, Članov Foto kluba Janeza mema radost poletnega vzduš- domače reče mestna gostilna langa, kabaretne glasbe, itali- Puhar] a, ki sta s svo jo umetni- , se znova prebuja. Za marti- in sliši na ime Stari Mayr ter jansldh kancon, Toma Waitsa. ško pripovedjo zaznamovala novo so se, bolj po naključju. Če ima vsaj za polovico Gorenjske Mora biti "kafanski Štimung", slovensko fotografijo. In moje mladostno navdušenje, preživete ure v klubski tenmid, pogovore o zlatem rezu, kontrastih, sivinah, formatih, spremenila v poklic. Ja, spomini. Precej teh, svojih, je "zaustavil" tudi Maijan Ruči^j, Id se mestu predstavlja z razstavo pod naslovom Kamnite oblike. Imel je lepo čast. Predstavile so ga tri dame Muzeja, "šefinja" Barbara Ravnik Toman, višja kustodiiija za odnose 2 javnostmi Jelena Justin ter muzejska svetovalka Bd» Jen0č. Dame, brez katerih se skoraj nič ne more zgodili in so büe ob moji, pred kratkim storjeni napaki in netočnosti v zvezi s fotografskim programom Muzeja, čudovito mile in žensko spravljive. Ručigaje- ve Kamnite oblike, tretja sa- že je, tako usedli skupaj, multi- lepe spomine. Žalle staia spo- pravi Dir» Gojo, ki v prostem mostojnarazstavain avtorjeva umetnik NejČ SlapiU, predsed- minjanja, prestara. Podjetnik času trgu je z medidnsko opre- vizualna izkušnja z jadranske nik IJkovnf^a društva Kranj, Ma^až Minatti, študentsko mo. Da Ixxìo posliišljivi vsaj na obale in alpskega sveta, pa s po potrebi in ob vsaki priložno- mladost je preživel pod okri- eno ulio, so skromno dodali z svojo govorico povleče točno sti zelo rad harmonikar, kranj- Ijem dr. Jožeta FlorjandČa nj obljubo, da Slutnja poletja šele tja, kamor uspela slika lahko. Trio Slutnja poletja: Matjaž Minatti, Nejč Slapar in Dino Cojo sld Kraševec, Ma^až Minatti • gorenjski Sorboni, v "trio ban-Mimi z Gorjanskega in Kranj- di" pa soustvarja s kitaro, je za- začenja svojo pravo pripoved. Čez cesto, v Stebrilòii dvo- Nekaj podobnega je v preteklem letu s fotografijami "pri- čan Dino Gojo. Takiat, prazni- trdil, da ga ne zanimajo več rani Gorenjskega muzeja pa povedoval" tudi dr. Damir ku primemo so se poimenova- prav nobene liste in politiöio se je zgodila nova fotografska Globočnik, lunetnostni zgo-li lagodni izbor, kar je skoiaj "godlanie", da pa ima zelo rad pripoved. Kot 5e mestu, ki je do vinar in kustos M uze j a. tako dobro kot "Ledena trgatev", pod katero se je njihov poletje, wtcr, morje in dobro vino ob Še skozi svojo zgodovino zelo Njegovi Abstraktni segmenti pravili ljudeli. spleteno s to čudovito umet- so še veliko več kot uspela sli- glasl^ni trio skril ob novem Nejč Sbpar, Id bi pravzaprav nostjo, spodobi. Da gre življe- ka. In kadarkoli se ga sliši v letiL Z edinim, iskrenim in le- lahko bil kar kranjska ikona, nje vedno eno in edino pot, vlogi kritika razstave, se da ra- pim namenom. Da v za tovrst- sredi osemdesetih let je mesto nas je ob predstavitvi razstav- zumeti njegovo veliko pripad- nodasbopriinemi "inštitudji" razburil z nenavadno inštalad- Ijavca Marjana J. Ručigaja, nost iimetnosti, tudi fotc^a- združijočimvečpodobnoželj- jo, potegnjeno čez Kokro ob six>mjiila ravnateljica Gorenj- nihljudiinobtem predrajnijo mestnem mostu, je seveda zaspano, če že ne melanholič- prva hannonika orkestra, ki ^ skega muzeja Barbara Ravnik Toman. Se enkrat smo se s fiji, ki ji je z delom zapisan tudi Kabinet Slovenske fotografije pri Gorenjskem Mti-zeju v Kranju. Ker ima Marjan Ručigaj še eno veliko strast, reče se ji gore in alpinizem, SO mu crije gomiški "so- drugi" prišb čestitat ob odprtju: Emil Sekne, predsednik PD Iskra, Roman Herlec, gomik tako i n drugače in Tomaž Jamnik - Mišo, načelnik GRS Kranj, smučar, gomik, alpinist, himalajec naše prve lige. In kot se spodobi, so razdrli nekaj krepkih- Z vsemi Marjan RuČigai, Barbara Toman, jelena Justin in Beba Jenčič tremi bi lahko nastala pripoved vsaj za knjigo, če ne za ducat njih. Primorske miške s cimetovo čokolado in bazili-kino kremo, sladica iz številke in pol nazaj, pa govorijo še drugačno "slutnjo poletja". PETEK 9,3.2007 HUMOR Brat vse vidi, Brat vse ve Edinstvena turistična ponudba na svetu: Sodelovanje v ropu na bencinskem servisu v živo. Kmalu tudi ali inclusive aranžmaji z možnostjo pregona» sojenja in zapora. Kot smo izvedeli v redakciji Velikega biata, se na dradi- cionalni turistični borzi, ki te dni poteka v Berlinu, z lastno turistično ponudbo predstavljamo tudi Slovenci. Po žc ustaljenem vzorcu iz preteklih let tujce spet vabimo z našimi najbolj razpoznavnimi turističnimi deslinacija-mi. kot so Bled, Postojnska jama, Portorož, Ljubljana, Apno pod Krvavcem, Lenart nad Lušo, Zbiljski gaj in podobno M. Prvič letos se sejma I s samostojno stojnico udele« žujejo tudi gorenjski turistični delavci. Medtem ko Skof-jeločani promovira jo zaenkrat §e virtualni film Suka in a Stojnico na berlinski turistični borzi lahko sicer Na omenjenem bencin- jejo aranžmaje in najavljajo čudoviti avtocatni krii, v ka- skem servisu so v zadnjem goste iz svojih držav. Kot so terem predstavljajo lepote mesecu že dvakrat izvedli nam povedali na stojnici, najdejo le najbolj vztrajni, poljanske obvoznice, ki bo v poskusni turistični rop, ki je bodo nudili popuste za upo« sai se nahaja v hali P 42 ta« prihodnjem letu obogatila obakrat tudi uspel, saj je "tu- kojence, študente in skupi- koj ob požarnih stopnicah, kulturno krajino vasi Suha, rist" s plenom vselej pobeg- ne, otroci do sedmega leta pa levo od stranišča. Na vpra- pa so [eseničani v Berlinu nil neznano kam. Na berlin- bodo lahko ropali brezplač- Sanje, zakaj so se na sejmu šokirali z v svetu doslej še ski borzì lako zaradi varče» no. Razmišljajo celo o "ali tako skrili, so nam gorenj- nevideno ponudbo turistič- valnih ukrepov turističru rop inclusive" ponudbi, ko bodo ski turistični delavci odgo- nega ropa v živo. Bcncinski servis na Koroški Beli bodo v živo predstavljajo kar s po- gosti po ropu tudi preganja- vorili, da bi bil sicer preve- močjo igralske skupine. ni s strani policije, turistom lik naval ropa željnili turi- namreČ v prihodnjih dneh plomiianimi dramskimi ig- z nekoliko več denarja bo stov, kd jih Gorenjska s pre- preuredili v objekt najvišjega ralci, ki vsako polno uro za omogočen tudi sodni pro- skromno ponudbo preno- ranga turistične ponudbe, ki goste odigrajo rop bencin- ces, le najbogatejši pa si čišč, ta so menda že zase- bo, kot lahko vidite na foto- skega servisa. Turistični de- bodo lahko privoščili eksklu- dena za šest let naprej, ne grafiji, vključen tudi v pro- bvci iz celega sveta so nav- zivno ponudbo od enega do bi zmogla. jekt I feel Slovenia. dušeni in množično zakupu- petih let zapora, Mali Brat A r£s, a kva - totalna manipulacija Iz intervjuja s predsednikom Janezom Drnovškom Med vaiu (Drnovškom in premierom "Jaz upam, da bo potrjen. Na moj predlog lanšo, op. manip.) je nazadnje prišel An* se že ves zadnji mesec konstantno naiiva s cvič- drej Rant, bosle vztrajali pri Andreju kom. Pravzaprav je potrjen pravvsak dan in Rantu, kot kandidatu za guvernerja Ban* upam, da ho potrjen tudi v parlamentu. To bi ke Slovenije? se mi zdelo edino pravilno, smiselno. Če pa "Andrej Rant je dober kandidat. Podo- seslučajnozgodi, da ne bo potrjen, daje cvi-b no kot jaz prisega na or^ke in tofu, pravi, Ček preveč mdSan z vodo. go bomo nadomesti-da je kruh, fei ga pečem jaz, v primerjavi z li z rrfc^m, ali pa bom predlagal novega, običajnimi Itrucami iz velikih trgoifskih cen- ampak tudi ta bo neodvisen in strokoven. trov, kot hi Logarsko dolino primerjali z Dar- Torej Če kdo pričakuje, da bom potem po-fiifjem. Duhovit Človek, mar ne. Vsekakor pustil v teh kriterijih ... Ne bom. Prepričan sem, da bi le s potrjenim guvertiđrjem v Evropi lahko kam prišli. Z njim bi pridobili tudi ga siwcnsfci vitwgradniki .V vinu je namreč resnica ... in nekaj alkohola tudi menda." vztrajam pri njem do konca postopka." Če bo zavrnjen, boste predlagali drugi kandidata, zdaj te tre^'^, ali ne? En osmomarčevski Mož (v cvetličarni): '*Pet nie. Ne, kar petnajst naj ji bo, enkrat na leto si jih pa zasluži, moja draga." Mož (doma): "Mmmm, po Čem danes diši iz kuhinje. Pravzaprav nič ne diši? Žena, žena ...!" Žena (na kavču vidno utru« jena): "Joj dragi, smo šle punce po službi na pijačo, pa ml je kar mafo v glavo stopilo ..." Mož (jezen kar s šopkom "očufa" ženo): "jeb... praznik, če baba Se južne ne skuha." četveftec srez Werner Hala Tivoli, 4. marec: "Žene, matere, dekleta, mam vas u glavi celega leta. " an Plestenjak Cankarjev dom, 6. marec: Dež naj pada, sam da maš i mene rada." Andrej Sifrer Športna dvorana Medvode^ 25. marec "Bolj kot dan žensk, mi je bližje materinski dan." Ženski V popoldanski izmeni gostišča: "Midve nimava Časa za koncert, delava u kuhnl." Prebe // //// ^ s o/ti fh ww>v*V0I ìjfwigen. M Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. A Med*li Si s prihrankom do 12.400 EUR' R.IT^AJJII v^S ishrano « ABS, * iUijiM^b) cpninlno • t pùmlL MtM, ^ in riruk^i) opreino. Modeli Si Avtohiša Vrtačr d.o.o. Kranj DvIoviIcq cecta 4 ,4000 KRANJ teU 04 27 00 200, 04 27 00 222 www. GM«ki »civrta e.si »m ttk mt»* * VELIKI KONCERT Sobota, 24. 3.2007, ob 19. uri ŠPORTNA DVORAi\A KOMRiVDA V ŽI\X> BODO NASTOPAIJ: BRIGITA ŠULER ans. V1HARNIK ATOMIK HARMONIK IGOR IN ZUTl ZVOKI ans. JAVOR ans. ČEPON HARMON I KARS Ki ORKESTER TER PLESNA SKUPINA ŠTUPI OKROG U MUZIKAKTJE ans. NAQEU ZAPEUfVKE ans. VRH OVC JOŽI KALIŠNIK ans. RADOST GOSTJA VEČERA ZMAGOVALKA EME ALENKA GCI^AR Vodrfeli in humoKst: Fninc Pc.stolnik - PodiiknicHr PO KONCERTI! PLES Z ANSAMBLOM V1H/\KMK PRODAJNA MeSTA : KAMNIK: MENGEŠ OOMŽALE; mž. KiANEC: MOSTE PKRAKJ niRtSTIĆNA AG ENC U A VERONIKA 01 /639-63-SO VIOEOTEKA METUU 01/839-10-64 FOTO RE PANŠEK 01/723-74^2 VELE 0. D. ODDELEK TAAFIKA 01/721-83-31 BIFE MSGI 01/834-1&<2 OKRSPĆSVALNJCA KL4NC 041/670^37 "mOCVINA UAflUA VftTMI CENTER QA^PERLlN 01 /$34-35-$7 BIFE POLONCA TURISTIČNA AGENCIJA BENO TOURS 01/423 9610 BISTRO £NKA. NAZOrleva 1 04/23e-28>28 I INFORMACIJA IN PRODAJA VSTOPNIC NA TEL 041/591-660 Gorenjski Glas ipl 08ćima ^^ J KOM£NOA Ga^ ntst PETEK 9.3.2007 HUMOR / KRATEK KAJ PRIN 10. marca 2007 Sobota^ 40 Mučencev Zmago, MIlan, Rastko, Viktor Vse zo kar vam je med tednom zmanjkovalo Časa, boste skušaii v tem dr\evu riodokr)aditi. 11. marca 2007 Nedelja Krištof, Luka, Stane Čeprav vas bodo hoteli zamoriti s težkimi debatami, sì ne boste dovolili vzeti užitkov, ki vam jih prinaia nedelja. 12. marca 2007 3 Ponede jek Doroteja, Petra, Gregor Polni načrtov se boste podali raznim zmagam naproti. Zelo uas bo presenetila oseba nasprotnega spola. 13. marca 2007 Torek Kristina, Roza, Božo Čeprav je to dan Čudovit in marsikaj lepega obeta, boste vseeno skušali prehitevati dogodke. 14. marca 2007 Sreda Meta, Cveta, Dragica Kakršnekoli finančne investicije se vom bodo reševale po najboljših možnostih. Uspeh je zagotovljen. 15. marca 2007 četrtek Klemen, Tadeja Dejan, Vida 16. marca 2007 Petek Rado, Herbert, Ljubica Darilo bo zavito v lep papir, a samo darilo ne bo iskreno. Bodite pozorni no tiste, ki pravijo, dà so vaši prijatelji. Večji de 1 dn eva boste prem išljevali, ko ko bi si vzeli nekaj minut za počitek. Z malce truda vam lahko uspe. TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka prihodnji teden na SMS pod šifro uganka, pripišite rešitev + Ime in priimek na Številko ali po poŠ^ na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom 'Tisoč ugank za odrasle^ Neutruden slep garač nezmotljivo oblikuje, goli, gluhi porivač Čutno streže, ne vzdihuje. Izžrebali In nagradili bomo dva pravilna od govo ra (enega, ki ga bomo prejeii preko SMS, in drugega, ga bomo prejeli po poŠti). Nagrado boste prejeli po poŠti. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: denar. Izžrebali smo Pavlo Demšar in Karmen Zupan. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ 'Sonata'* Kaj sledi, lahko že veš. Pre- jel, da je ponavljal stare na- Šole za to ni, a Izkušnje, Drogo Tanja, en lep, prisr- pusti sein ne prehitevaj do- pake in ne samo, da je dru- spremljajo Življenje, so Čen pozdrav. Zanima me godkov, sa] se zato ne bo gim, ampak tudi sebi s tem ste, ki učijo. Ene bolj, druge manj. Zadnji Čas je, da storite kaj za sebe in kot vi- moia prihodnost glede Hudi- nič prej zgodilo. Lepo se delal škodo. Veliko* bo pre- jo. Bova s tem fantom ostala skupaj? Ali bo prifio do kakšne spremembe? mej. mišljeval in prišel do dolo- čenih "Srečno 2007" Lani ste mi odgovorili in Prav nič naj te ne skrbi za- moram reči, da sem presene- s poznanj, vsem v korist. Sin bo presenečal Še samega sebe, Dokončal bo neke nedokonča- bodo dim, vam bo uspelo. Po na- cm m pri- Na SI se zanj pravljena potrudit. srednjo glasbeno Šolo se boš voisala in io tudi vpisaia in )o uspešno dokončala, Ta od« oČitev je zelo dobra in bo bolj vplivala na tvojo prihodnost, kot si [ahko ravi ste pozitivni in ste radi dobre volje, a vsake baterije enkrat pregorijo in jih je potrebno vsake toliko Časa na-veste, potem tudi zgodi. Tudi začel bol] zaupati. Tudi polniti. Brez zamere, horoskop ijedno preberem. čustveno se bo začel bolj upam, da me razumete. Clede zdravja ne vidim niČ hujšega, razen moževih slabih razvad in vašega radi študija. Točno veŠ, kaj Čena, ker se vedno, karnopo- ne zadeve s študijem in si hočeš, In jasno vidiš svoj tudi Prosim vas za napoved, kaj odpirati in s tem postaja bol) samozavesten. Izpolnila se mu bo osebna a. lahko pričakujem vtem letu? H^ala vam. za katero je že izgubil vsa- včasih slabega psihičnega Vesela sem, da radi pre- kršno upanje. S tem, ko bo- stanja. Finance sevam iz- birate moje rubrike, saj je to potrditev za moje delo, ste njega videli srečnega, se bo tudi vam oddahnilo boljšajo že sredi leta in z denarjem ne boste veČ v misliš. Nekaj časa v ljubez- česar pa je vsak vesel. Ra- pri duši In boste iažje zadi- takšnih krizah, kot ste bili ni ne boŠ imefa sprememb, zumevanje v družini se bo v hali. Občutek, da je otrok a kasneje proti koncu leta ti tem letu precej izboljšalo. zadovoljen, je neprecenljiv, vidim, da se pojavi še ena Najbolj zato, ker bo prišlo Vi osebno se boste zače vajeni doslej. Prihodnost vam prinaša lepe, pozitivne soremembe in 2 nasme- oseba. Težko se boŠ izognila Čarom amorjeve puščice. do pozitivnih sprememb s strani moža. Nekako bo do- manj prilagajati in skrbeti hom lahko zakorakate v nov za to, da je tudi vam dobro. dan. Srečno! HOROSKOP TANJA in MARICA M if ài HT A Oven (21.3.-214.) Končno je prišel Čas, da boste lahko izpregli in se v celoti posvetili sami sebi In svojim najb ižjim, ki so že začeli rahlo kuhati zamero, Novice vas bodo prijetno presenetile ir spet boste začeli premišljevati o lepih stvareh, ki ste jih v zadnjem času Imeli vse premalo. Bik (224« - 20»5.) Prijatelj, ki vam vedno stoji ob strani, vas bo prosil za uslugo. Vzemite si čas zanj, saj vas bo potreboval, Ne bo vam težko, saj znate tuje težave reševati bolje od svojih, Veseli boste novice o nepričakovanem denarju. Dvojčka (21.5» - 21.6.) Uživali boste z zavestjo, da je življenje prekratko, da bi se obremenjevali z nepomembnimi zadevami, V celem tednu boste skušali čim več storiti za sebe, tako na duhovni ravni kot tudi drugače. Darilo vas bo presenetilo bolj,, kot si mislite. Rak (22»6. • 227.) Po vsej sili boste hoteli reševati težave drugih, a zato zdaj ni pravi Čas. Raje se posvetite svojim interesom In se v celoti prepustite svoji ljubljeni osebi. Ker vam je zadnje Čase zmanjkovalo Časa, Imate kar malo slabe ve sti. Lev (237» - 23.8.) Teden boste preživeli v iskanju novih prijateljev v želji, da bi obnovili stare vezi iz preteklost? in vzpostavili nove za prihodnost. Kajti ljudje se skozi Življenje spreminjamo, naučimo se odpuščati in sprejemati ljudi, kakršni pač so. Devica (24.S. • 23.9.) Nekdo vas bo zaman opozarjal in vam z dobrim namenom hotel razložiti dejstva, a vi ne boste sposobni sprejeti nobene informacije, oziroma nasveta. Ne bo to le trma alf pa nepopustljivost, kar je sko- )asno, raj isto in spet ne. Tehtnica (24.9. • 23.10.} Prehitro bosle zapravili denar, ki ste ga naknadno zaslužili, a nikar se ne obremenjujte preveč, tako kot je prišel, bo tudi odšel. Prijatelje boste zasuli z nasveti in pozabili, da ima vsakdo rad malo zasebnosti. Škorpijon (24.10. • 22.11.) Bolj ali mani se boste v tem tednu posvečali domačim zadevam. Ne gre samo za skupna hišna opravi lahko je tudi izlet v bližino ali potovanje v tujino, Gre za to, da potrebujete bližino ljudi, ki ]ih imate radi. Strelec (23.11. - 21.12.) Izkoristili boste Čisto vse ugodnosti, ki se vam bodo ponujale v tem tednu. Ker ste navajeni, da v takem primeru dajete prednost drugim, se zna zgoditi, da se boste komu zamerili. Zaradi tega se ne boste kaj preveč obremenjevali. Kozorog (22.12. - 20.1.) Z oklevanjem ne boste rešili nič. Čas je za akcijo in za naložbe, ki ste jih že večkrat preložili. Upoštevali boste tudi dobronamerne nasvete, ki se že dokaj kmalu izkažejo za zelo koristne. Za ljubezen vam bo tokrat zmanjkalo časa. Vodnar (21.1. -19.2.) Odkrit pogovor vam bo odprl oči in marsikaj boste kar naenkrat videli v drugI luči. Uživali boste v krogu prijateljev in prav niČ vas ne bo motilo, ker boste večkrat v ospredju. Z denarjem boste spet malo preveč razsipni. tn v Ribi (20.2. • 20.3.) Vaši cilji bodo jasni pripravljeni popustiti. Da boste dosegli svoje ske cilje, boste storili vse in še več. Na Čustvenem področju se vam bodo ponovili dogodki iz preteklosti, le da sedaj ne boste tako naivni. nobeni smeri ne boste eni- PETEK 9.3.2007 07 NAGRADNA KRIŽANK; Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Delavska cesta 4, 4000 KRANJ tel.: 04 27 0 0 200, faks: 04 27 0 0 222 www.avtohisavrtac.si _ i Znamka vozil Audi v letu 2007 predstavlja naslednje novosti: A5 Coupe in S5 Coupe, športni dirkalnik R8, prikupni TT Roadster in dirkaški RS6 s 5S0 KM. Oglasite se v našem salonu in doživite AUDI. Za vas bomo pripravili najugodnejšo ponudbo. Veselimo se važega obiska. Za reievalce smo pripravili Šest lepih nagrad: 1. nagrada: testna vožnja z A5 Coupe 2. nagrada: testna vožnja s TT Roadster 3. nagrada: komplet predpražnikov 4., 5. In 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas Rešitve križanke (nagradno geslo^ sestavljeno Iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede» 21. marca 2007, na Gorenjski glas, Zoisova i, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. glas splet USTpV VTR&H PLATfllCAH $LADK& LBKMA ■-i f-T) AHIl {OALlä ZAPIS] kraj pri sjhbol zaeiqu kasokov ROMM «KRA. ogorek popolna ZMAGA PR( taimku oa2ava 06 IRAKU gorenjski glas hoitveni tek s PREPWO padu staro blieza OtCTOBER pre^ valec èvice is drcn. su^a pevka d6zman naupka wočvu?skj kliunać « nekdanja mera za vwo irska armada SU60L ZAKALCU SPREM* jcvaiec AMOfUA dfi/ia mačka caoT. HOST SMeOCM sucu PRfTOH save pri medvodah stojalo ata (nar€čhoi vojvo. jamaksn polctm padec iTEVU Clamstva sp0f4a OfUfUE pesnk GRUDEN strok. za irahski JEZIK kratka razstre uva PWTM ESTFnKE SAHO vzd6vek hkhaela jo«>awa I plošćek padca krjupri PnUKA ki iauuÈ DAVEXHA usasta krava aufatm radikal I AH£n&KA ICAAUU _fTl «wajpri LMABBOfiUJ keuhet. ni$ko oelc poooeA golega mfSA _ Mili ^ glasbenk kersnik GOREMJSKI GLAS SlOVENSn SUKAA CORAN) vojaSki slanec amg1£2ev OZNAKA KRANJA sestavi: F. KALAN rajko ranfl ftA7Ul2LÙ KftŠKO OUS8110 struham GE kvocsekt (kratkai OKRAS UKOA EVANS sesEl neko. za sluzek 11 evropsko KI knjue drago vdhar AvtDMAA Vrt»6 slkig-üavka jmarika} vrsta krokoota uwec igral£c mweo - ft« > diđek garr kreoun taft iLTJ. RAVNALNA priprava nmJ rjave barve ZÄÄJ 2lahtha rumena kovina moćen haijv2 vetrom področje. kimuvia- daoiir 2eljiu huputva tekocwa bugajna 7 12 robert altham 5 nascue pr kranju izdeio» valec PU$k npalù prjzu- bfvs mtv. mogohtaž (robert) ultta tiskmka crm 1 1- 1 16 10 gorenjski gus kiuj kamgu SSS 19 - groz^ puača tibet govedo t nekdanji HCNQOLSKI viaqar PISANA TROPSKA PAPIGA i. telesna strast NEKDANJI wnsster turn&čk urs GRAP otoCje v aleutih 4 GOSTA SVLENA TKANINA ida kravakja, RMA OKRASEK NA VRHU KAPE ARnUft Nagrajena nagradne križanke SERVIS STERN, d o. o., Kranj Geslo nagradne križanke SERVIS ŠTERN se glasi: NOVI DAIHATSU TERIOS. (n kdo so pre-emniki nagrad? i. nagrado • stolček Yamaha prejme • Lenika Sok, Molnje 46, 4240 Radovljica; 2. nagrado - nahrbtnik prejme )ure Hafner VIrmaSe no, 4220 Škofja Loka; 3. nagrado • majico prejme Valerija Košir, Rateče 120, 4283 Rateče • Planica. agrade Gorenjskega glasa prejmejo: Anka Ušenlčnik, Suška cesta 5, 4220 Škofja Loka; )anl KoroSIn, Melikova 43, no8 Ljubljana in jožeCuna, Gmajnica 43,1218 Komenda. Nagrajencem Iskreno čestitamo! PETEK 9.3.2007 DRUZy BN KRONIK; V skoku za prvo žogo sta bila minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in nekdanji igralec Košarkarskega kluba Triglav Kranj Darko Omahen. Suzana P. Kovačic prodor, manjkal je samo za- ževanje odraslih)» Marjan Vi- Goran KabiČ, legendama ko-ključek!" Ali pa: "Dušan drih (iz Sektorja za višje šoi- §arkarica Sabina Felc in dija-Hauptnun je moraJ opozoriti stvo), Simon Starček (direktor ka Mersim lulevic ter Dam- ošarkarski spekta- nase! Zakaj bi zadel koš za Direktorats za šport) in še ak- kel je potekal v torek zvećer v dvorani dve, če je lahko trojka?!" Za tivni košarkarji Spela Eržen, regularnost tekme sta skrbela TlaSa Gortnar in Roman Hor- jan Drenovec. Trener ekipe je bil Goran ValiČ. Košarkarska zveza Sloveni- Zlalo polje. Pome- direktorica TŠC Kranj Andre- vat Trener ekipe je bil Martin je je Vzgojnemu zavodu rili sle se ekipi Teh- ja Pogačnik in kranjski pod- Corenc. Kranj podarila dve košarkar- nilkega šolsk^a centra (TŠC) župan Igor Velov. V domaČi ekipi, ki si je iz- ski žogi. Zavod ŠKL pa jim je Kranj z gosti in Ministrstva za V ekipi ministrstva, ki si je brala Lme TSC Robots, so ig- podaril pet to^. Dušan Haup-šolstvo in šport z gosti, Odig- nadela ime Prava bomba, so rali košarkarski sodniki: Uroš tman je s TSC Kranj podpisal rali so prijateljsko in "nežno", bili minister dr. Milan Zver, Vaiič (Uroš je tekmo tudi pogodbo za nedoločen čas in tako postal igralec ekipe TŠC Robots, Klemen Fer- saj sodnika Vesna Todorovlč Vojko Korošec (direktor Zavo- organiziral), Roman Kolar in in Marjan Geltar kakšnega da Šolska košarkarska liga}, Tomo Kovafič. Vsi trije so na posebn^ dela zaradi medse- legendami košarkar Dušan lastnJkožiobčutili, kakoje, če jančič je podpisal enolemo bojnega obračunavanja (beri Hauptman, Sebastijan Mag- ti piskajo drugi. V ekipi do- pogodbo z isto ekipo, nje- "favlov") košarkarjev iz na sprotnih taborov nista imela Tekmo je komentiral voditelj dič (iz Službe za stike z jav- mačih so bili tudi nekdanji nostmi na ministrstvu). Gre- košarkarji Jurij Stavrov, Kle-gor Mohorčič (direktor Zavo- men Ferjančič, Darko Orna- seveda tema dvema pogod- govo phčilo pa bo odvisno od Števila zadetih košev. Če sicer igralec Toni Cahunek da za šolstvo), Janez Mežan hen, Aleš Prevodnik, Miloš bama verjamete!? Še rezultat (spomrüii se ga boste iz filma (direktor Direktorata za sred- Lipovac in Goran VujoviČ, torkove tekme: boljši so bili Tu pa tam), v stilu: "Kakšen nje in višje Šolstvo ter izobra- znana atleta Matjaž Polak in domači (65:59). Dr. Milan Zver je poklepetal s spremljevalko, KranjČanko -Od leve: Andreja Pogačnik, Toni Cahunek in Uroš Valič, ki Andrejo Valič Zupan, profesorico zgodovine in bodočo dok- so si po uspešno izpeljani tekmi pošteno oddahnili. / f^o torico politologije, r ^«to. Anki BuIovm Anka Domača ekipa je bila boljša. Komentar zmage: "Nasprotniki Pozdrav gostujoče ekipe. Igralo je veliko znanih imen, ki so boljši za knjigami, mi pa v praksi." / roto> Ank» Buk^K promovirajo gibanje za bolj zdravo življenje. / foi«. A/ibi euiow / I Levo: Dušan Hauptman. Na desni je Igor Velov, ki je bil na Sodnika Marjan Geltar in Vesna Todorov i ć nista imela težke- tekmi, skupaj z Andrejo Pogačnik, tehnični komisar z neomejeno odgovornostjo. / f«« at^ ejov« ga dela, saj so košarkarji tekmo odigrali v bolj prijateljskem kot borbenem duhu. / foi» Anki &i>io«k VRTIMO GLOBUS Obupana Britney Britney Spears, ki trpi za hudo poporodno depresijo, si je v maltbujski kliniki za odvajanje Promises poskusila vzeti Življenje. K sreči so jo še pravočasno našli, rjuho naj bi imela zavezano okoli vratu, drugi konec pa je bfl privezan na stropno luč. Ob tem naj bi si na svojo obrito glavo na veliko napisala 666, in kričala, da je antikrist. Da je pevkino življenje zares ogroženo, je spoznal tudi Kevin Federline, ki si je iz solidarnosti obril glavo. Dvakrat dahnila 'da Britariska manekenka in igrafka Elizabeth Hurley, ki je več kot desetletje zaman čakala, da bi jo zasnubil Hugh Grant, je večno zvestobo obljubila indijskemu poslovnežu Arunu Nayarju, Zasebni poročni obred je potekal na gradu Sudeley Castle, v mirnem angleškem mestecu Winchcombe, mladoporočenca pa sta že odpotovala v Mumbaj, kjer bosta usodni da dahnila še v tradicionalnem Indijskem slavju. Večno mlad Iggy Pop Legendarni punk glasbenik Iggy Pop. bo prihodnji mesec praznoval 60. rojstni dan, pravi, da z leti postaja njegovo življenje vse boljše. Šele seda] ima vse, kar si je želel že kot najstnik: "Dobre avtomobile, vroč seks, dober bend in koncerte, v katerih ljudje zares uživajo. Zjutraj se ne zbujam slabe volje, " pravi pevec, ki je s skupino Stooges po več kot treh desetletjih posnel novi album, Robbie že doma Robbie Williams se je po treh tednih zdravljenja odvisnosti od antidepresivov ir protibolečinskih tablet že vrnil v svojo vilo v Los Angelesu. Čeprav je kliniko v Arizoni proti volji zdravnikov zapustil teden dni prej, pa bo doma nadaljeva spremljevalno terapijo. 06 strani mu bo stala mati, ki je svetovalka odvisnikom od alkohola in drog, oboževalce britanskega pop zvezdnika pa je prosila, nai mu pošiljajo pisma podpore. Tina Perko prihaja Iz Dobruške vasi pri Novem mestu. Veliko ji pomenijo prijatelji, zato jim nameni vsak prosti trenutek. Ob študiju, ki ji vzame veliko časa, si kruh služi z deiom v restavraciji. / fö(9 t)»)» dou