o JÉW Leto IX - Štev. 20 (212) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 31. oktobra 1982 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Tiskarna R. Liberale - Čedad Izdaja 2 T T Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. Izvajanje Viljema Cerna na seji Glavnega odbora slovenske kulturno gospodarske zveze Po omejitvenih ukrepih v Jugoslaviji V ponedeljek 11. oktobra zvečer je bila v Trstu seja glavnega odbora SKGZ, to je krovna manjšinska organizacija, v katero so vključena kulturna društva, gospodarske in strokovne ustanove Slovencev iz vseh treh pokrajin: Videm, Gorica, Trst. Seje se je udeležilo lepo število članov glavnega odbora tudi iz Videmske pokrajine. Na seji je prebral svoj referat tudi prof. Viljem Černo, ki je predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino. Zaradi važnosti jasne analize in obravnavanih problemov, objavljamo tu spodaj njegov poseg v celoti. «Politična usmeritev pri sredinsko-konservativnih silah, ki obravnavajo problem slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, se je spremenila v toliko, da je prešla od popolnega nie-priznanja do sprejetja elementov, po katerih se beneški Slovenci razlikujejo od Furlanov. Prizna se neki odnos do slovenskega vprašanja, toda ostaja nespremenjena obravnava stvarnega življenja in vprašanj Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Torej večinski politični dejavniki in drugi konservativni krogi ohranjajo nasprotovanje do priznavanja nacionalne osebnosti Slovencev v videmski pokrajini. Oporekajo pojmovanje narodnostne manjšine in ne priznavajo naši skupnosti kolektivne subjektivne pravice. Pri tem razvijajo teze KD, PRI in drugih sil, podlagi katerih uvrščajo Slovence v videmski pokrajini med večje število jezikovno-etničnih skupin, med seboj ločenih na razne govorice, od praslovanskih, slovenskih, romansko-slovenskih in mešanih jezikovnih skupin, ki se med seboj razlikujejo in ne razumejo. Odrekajo nam torej enako ravnanje kot Slovencem v Trstu in Gorici, ki so priznana manjšinska skupnost. Uveljavalja se stališče, da so Slovenci v videmski po krajini le posebne kulturne in etnične skupine, ki pa se razglašajo zveste italijanstvu in se odrekajo zakonski zaščiti. Kot dokaz teh trditev prinašajo večkrat na dan zbrane podpise za znani referendum proti narodnostni identifikaciji. HUD UDAREC OBMEJNEMU GOSPODARSTVU Vse to pomeni, da prihaja na dan politična orientacija, ki stremi za sprejem nekega posebnega kulturnega obeležja, ki posveča večjo pozor nost neki ekološki zaščiti teritorija, ne teži pa k ovrednotenju družbenopolitičnih specifik manjšine. Ta politična situacija dejansko ne dopušča pravega vzdušja in ne ustvarja klime vrednotenja, temveč poživlja tiste sile, ki so vedno želele izbrisati tudi narečno kulturo in zgodovinska pričevanja, v katerih je jasno zapisana slovenska identiteta. Vrednoti se neka superiornost ali prezir do nezaželenega sosedstva s skupnostjo na enakopravnem položaju, kar opravičuje tudi neko inkompati-bilnost do vitalne ljudske kulture, ki jo Benečani realno čutijo kot sestavino napredka in demokratičnih vrednot. Zato te nam nenaklonjene sile minimizirajo obseg slovenskega vprašanja in dajejo poudarek raznolikostim krajevnega značaja. Te sile skrbijo za ohranjevanje obstoječih razmer in nasprotujejo novim pogojem, ki bi dali možnost vsestranskega razvoja našim dolinam. Take politične izbire imajo določen vpliv na nekatere šolske, kulturne in tudi u-pravne dejavnike, ki se izmikajo svojim odgovornostim in ne priznavajo pravic naši skupnosti. Ti krogi nasprotujejo tudi izvedbi narečnega natečaja «Moja vas» v šolskih prostorih med rednim poukom in s tem preprečujejo, da bi se osvetlil problem rodne kulture. V Benečiji je danes prisotna težnja vključiti Slovence iz videmske pokrajine v okvirni zakon za krajevne kulture in narečja. S takim ravnanjem bi izvajali grobo diskriminacijo in razdelili Slovence v Italiji na več zemljepisnih kategorij. Pri tem se ne upoštevajo posebnosti naših zahtev, ki jih redno in znanstveno postavljajo slovenske organizacije. Krščanska demokracija predlaga za nas neko didaktično eksperi-mentacijo, v oviru katere bi se poučevala tudi slovenščina, ne glede na to, da že šolski poblaščeni odloki predvidevajo večjezično izobrazbo. V šolskih programih je predvidena in zaželena tudi izo- (Nadaljevanje na 3 strani) Od ponedjka 18. oktobra so stopili v veljavo odloki, ki jih je sprejel izvršni svet Jugoslavije za ozdravitev težkega gospodarskega položaja v državi. To so ukrepi strogega varčevanja. Njih namen je omejitev porabe energetskih virov od bencina in drugih naftnih derivatov do e-lektrike. Sprejeli so tudi valutne ukrepe za povečanje izvoza in deviznega priliva za ublažitev primanjkljaja plačilne bilance in zagotovitev zunanje likvidnosti. Drugi del u-krepov, ki neposredno zadevajo prebivalstvo na obeh straneh meje in našo narodnostno skupnost še posebej, pa se nanaša na drastične omejitve pri prehodih meje tako s potnimi listi, kot s prepustnicami za malobmej-ni promet v okviru videmskega sporazuma. Jugoslovanski državljani, razen zelo redkih izjem, bodo morali dokazati ob prehodu meje s potnimi listi, da so položili na banki 5000 novin dinarjev in za vsak naslednji prehod meje drugih 2000 novih dinarjev. Ta denar bo državljanu povrnjen, a ne pred letom dni. Za prehod s prepustnicami ne bo treba polagati omenjene vsote denarja, a je lastnikom teh omejen prehod na petkrat na leto. Drastično bo torej zmanjšano število prehodov tudi na obmejnih blokih naše dežele. (Nadaljevanje na 3 strani) Dopo le restrizioni jugoslave Un brutto colpo all’economia di confine Da lunedì 18 ottobre sono entrati in vigore i decreti relativi all’esecutivo federale nel quadro delle severe misure di stretta austerità. L’intento è quello di frenare le importazioni e l'emorragia di valuta che si è accentuata negli ultimi tempi. I cittadini jugoslavi, salvo alcune ben circostanziate eccezioni, devono d’ora in poi dimostrare, all’atto di uscire dai valichi di frontiera, di aver effettuato il «deposito» bancario, che verrà restituito non prima di un anno, deU’ammontare di 5000 nuovi dinari la prima volta e successivamente di altri 2000 nuovi dinari. Drastica quindi la riduzione dei passaggi ai valichi, compresi quelli italiani e verso i centri della nostra Regione. Tra le eccezioni, quella dei cittadini muniti di «lasciapassare» (la famosa «prepustnica»), i quali però, pur non pagando la tassa, dovranno limitare a cinque le loro uscite annue. Evidente il danno economico di città come Trieste, Gorizia, Udine, Cividale, Tarvisio, ed altre ancora, perchè sui traffici con gli jugoslavi si era addirittura costruita una certa economia. Conseguenze ci saranno anche sulle altre forme di relazione, quali quelle sportive, quelle culturali ed economiche in genere. Il quotidiano regionale della minoranza slovena in Italia, il «Primorski dnevnik» scrive, in tono gravemente preoccupato, della situazione che verrebbe a crearsi nel momento in cui le popolazioni di confine verrebbero a perdere la loro ormai più che ventennale funzione di raccordo tra due paesi, due culture e due economìe. Dubbi anche sulla opportunità politica, dal punto di vista bilaterale, della limitazione a cinque delle uscite con la «prepustnica» dei cittadini jugoslavi. La decisione, unilaterale, da parte jugoslava, viene discussa in toni alquanto allarmanti dai nostri organi regionali. Il comune e la provincia di Gorizia, per esempio, hanno mandato note al governo italiano perchè intervenga nelle sedi opportune. Siamo convinti, da parte nostra, che almeno questo aspetto, quello del piccolo traffico di frontiera previsto dagli accordi di Udine, vada riveduto ed adeguato alle esigenze di queste popolazioni. Po zanimivi izkušnji Za resno samorazvojno politiko Objava prvih podatkov XXII. splošnega ljudskega štetja nas neobhodno pripelje do določenih zaključkov o bodočnosti naše skupnosti. Surovost številk ne dopušča opisovanja: smo pred zadnjim dejanjem fizičnega uničevanja in razkroja slovenske manjšine v videmski pokrajini (glej) tablo na drugi strani). Politične odgovornosti za to stanje so znane in nič ne pomaga, da jih tu ponavljamo, če ne za pojasnitev mehanizma, ki je spremljal in organiziral proces odstranit- BENEŠKI VEČER V ZURICHU IN LUGANU Vsako srečanje z emigranti in med emigranti je ganjlji-vo in vsakikrat se imaš od tega kaj naučiti, čeprav slediš, več ali manj od blizu, življenje in kalvarijo izseljencev. Uradni govori in druge manifestacije najdejo mesto, ki najdejo. Kar ti seže najbolj globoko v srce in kar ti ostane v spominu, je srečanje ob prihodu, prvi, humani, vroči in fizični dotik med ljudmi, ki jih poznaš in ne poznaš: poz- dravljanje, objemanje, poljubljanje, rokovanja in solze veselja. Iz oči v oči vidiš, da se žari radost, sreča, vesele. Isti prizori se ponavljajo ob odhodu, samo da iz obrazov in oči izgine žar radosti, sreče, veselja. Nadomesti jih žalost, otožnost in jeza. Ob slovesu tečejo žalostne solze. In jeza, zakaj jeza? Vidiš mlade, poznane obraze, vidiš že postarane in zgarane delavce, ker gospodarji nič na «šenkajo» zastonj in zdi se ti, da iz oči teh zgaranih delavcev odseva očitek: «Vi ste srečni, ker živite doma, mi pa smo še vedno tu na mislost in nemilost tujih izkoriščevalcev!». Zdi se ti, da lahko bereš v njihovih srcih eno samo željo, ki se večkrat spreminja v hrepenenje: vrniti se domov, vživati domači zrak pod Hum, pod Kolovrat, pod Ma-(Nadaljevanje na 6 strani) ve «sramotne prisotnosti tujca». Smo že dokazali z jasno dokumentacijo, da ne-razvoj ozemlja, na katerem živijo Slovenci videmske pokrajine, ne gre pripisati goli posledici širšega razkroje-valnega procesa goratih področij in posebno alpskega območja, ampak je to rezultat določene politične izbire. Programske usmeritve zavzemajo vedno, v našem primeru, vlogo načrtnega konca naše skupnosti, ker se ne more v njih nikoli zaslediti znakov za naš bodoči razvoj. Za večjo poglobitev v aspekte teh problemov je treba pobrskati v akte, ki so bili izdelani na srečanju v Pas-sarianu meseca maja 1980. Takrat smo bili začrtali splošno strategijo za alternativen model razvoja, ki bi se moral nujno naslanjati (Nadaljevanje na 2 strani) PER UNA SERIA POLITICA DI AUTOSVILUPPO UNA ESPERIENZA INTERESSANTE La pubblicazione dei primi dati del XXII0 censimento generale della popolazione porta inevitabilmente ad alcune considerazioni sul futuro della nostra comunità. La crudezza delle cifre non consente perifrasi: siamo all'ultimo atto di quel lungo processo di destrutturazione e di decomposizione fisica della minoranza slovena della Provincia di IJ-dine (vedi tab.). Le responsabilità politiche sono note e non serve qui ribadirle, se non per chiarire i meccanismi che hanno accompagnato, organizzato il processo di eliminazione della «vergognosa presenza dello straniero». Abbiamo già dimostrato con precisa documentazione che il non-sviluppo dell’area abitata dagli Sloveni in Provincia di Udine non è stata la semplice conseguenza del più ampio processo di degrado delle zone di montagna ed in particolare dell'arco alpino, bensì il risultato di una precisa scelta politica. Le indicazioni programmatiche assumono sempre, nel nostro caso, il ruolo di momento pianificante la fine della Comunità senza che mai si possa intravvedere il discorso della rinascita per un futuro sviluppo. Per un approfondimento di questo a-spetto della questione è opportuno rinviare agli Atti del Convegno svoltosi a Passariano nel maggio 1980. In quella occasione avevamo delineato una strategia complessiva per un modello alternativo di sviluppo, necessariamente fondato su una premessa di carattere etico: ridare agli Sloveni della Provincia di Udine la fiducia in sè stessi, restituire loro dignità, inculcare loro il gusto dell'azione civica, quotidiana, modesta ma efficace, insegnare loro ad utilizzare i mezzi a disposizione, a sviluppare le loro potenzialità, ora assopite. Uno degli elementi portanti del processo di rinascita della nostra Comunità è stato individuato nella programmazione del rientro di un certo numero di giovani famiglie di emigranti. Questo discorso avviato all’inizio degli anni 70 dalla Unione emigranti sloveni del Friuli -Venezia Giulia, ha preso particolare consistenza dopo i terremoti del 1976. In quel momento il tema del rientro degli emigranti è diventato addirittura essenziale e parte integrante del discorso di ricostruzione e rinascita. Molto è stato fatto per creare, all’interno del Movimento sloveno e non solo, un'ampia opinione pubblica favorevole a questo indirizzo. L'obiettivo pubblicitario è stato raggiunto anche per il giusto spazio dato dagli organi d'informazione della Minoranza sull’azione capillare svolta dagli operatori dell'U.E.S. sui diritti degli emigrati nella legislazione sulla ricostruzione, sulla apposita politica della casa, nonché sulle iniziative di carattere economico da attuarsi nello spirito del Trattato di Osimo. * * * La problematica dello sviluppo può essere definita come il processo che supera le dominazioni, libera gli individui attraverso l’affermazione nell'organizzazione sociale della immaginazione individuale e collettiva degli uomini che definiscono degli obiettivi e creano i mezzi per raggiungerli. C'è sviluppo quando gli uomini e le loro comunità agiscono come soggetti, invece di subire come oggetti delle azioni a loro esterne; quando affermano la loro autonomia e la loro fiducia in se stessi e nel loro avvenire; quando formulano e mettono in opera i loro progetti. Svilupparsi, significa essere e divenire. Non avere. La maggior parte delle Società vengono dirette dall'alto. Ogni livello di potere si sforza di riprodurre i modelli che riceve dai livelli superiori. Se la democrazia significa potere popolare, l'attuale sistema verticale non è democratico se non formalmente. Lo sviluppo della creatività popolare esige un rovesciamento di autorità. Dalla base della Società, ogni comunità deve essere in grado di condurre i propri affari e di risolvere i problemi interni alla comunità stessa. Questa è l'essenza dell'autonomia e dell’autogestione. Una minoranza nazionale altre vie di sviluppo non ha. E' indispensabile ora riprendere il discorso avviato a Passariano, soprattutto perchè l'impostazione di fondo, e cioè il coinvolgimento degli interessati allo sviluppo in quanto protagonisti diretti della vicenda, ha trovato nella nostra realtà una prima concreta applicazione. Il 16 gennaio veniva costituita tra 22 ex-emigranti la Società Cooperativa «EMIGRANT» a r. I. con le finalità pubblicate in altra parte del nostro giornale. La Società raggruppa attualmente 31 soci dì cui ancora 9 residenti all'estero, tutti direttamente interessati a svolgere in prima persona un ruolo attivo nel processo di sviluppo della nostra Comunità. La prima importante realizzazione è stato l'acquisto del terreno e l’avvio della lottizzazione EMIGRANT nel territorio del comune di San Pietro al Natisone il cui progetto è stato recentemente approvato dal Consiglio comunale. In questa area potranno insediarsi fino a 150 persone di cui molte beneficiarie dei contributi previsti dalla L.R. 63. Importante è precisare che tutti i lotti sono già stati collocati. La seconda fase, già avviata, è ancora più significativa. La realizzazione materiale delle o-pere infrastrutturali, la costruzione delle case, ecc. per un fatturato complessivo di circa 1.500 milioni verrà realizzato dagli artigiani aderenti alia Cooperativa ed organizzati in Consorzio, tra i quali un certo numero rientrerà dall'estero per questa iniziativa. L'azione è stata realizzata senza nessun aiuto. I mezzi investiti sono il frutto del lavoro e dei sacrifici dei soci della Cooperativa. Questo è la dimostrazione lampante che impostando il discorso dello sviluppo in maniera corretta è oggi ancora possibile impegnare le forze più vive della nostra Comunità. Ed è forse questo che è stato dimenticato in questi anni consentendo una gestione scarsamente partecipata di un processo che doveva invece essere pienamente socializzato. V * •* La concezione che stà alla base di questo tipo di sviluppo consiste nel presupposto etico che ogni comunità umana nella specificità della propria condizione, con risorse e mezzi propri, debba ricercare una strategia che ponga in essere il progetto di vita considerato ottimale. Invece di lasciare uno spazio troppo grande all’aiuto esterno, la scelta dello sviluppo autocentrato compie un atto di fede nella capacità delle società umane ad utilizzare razionalmente le proprie risorse per realizzare uno sviluppo autonomo a dimostrazione della propria capacità autogestionale. Questa capacità si misura anche nella chiarezza degli obiettivi che vengono fissati per il futuro. Per questo, ed allargando il discorso, si può affermare che oggi non basta più dire che vogliamo essere tutelati, ma è indispensabile chiarire quaie economia vogliono, quale scuola, quale autonomia, quale organizzazione socio-politica. Su questi e pochi altri, ma chiari elementi va ricercato il consenso per la alternativa. Evidente è a questo punto la necessità che gli organi dirigenti del Movimento Sloveno della Provincia di Udine ritrovino la loro piena funzionalità riaprendo con estrema urgenza un confronto che superi l'attuale latitanza di indirizzo e di guida politica. La coesione del gruppo dirigente deve consentire la ripresa di una leale collaborazione tra cattolici democratici, comunisti, laici, democratici riformatori, oltre ogni steccato culturale ed ogni rigidezza di schieramento. Solo così potrà essere salvato quanto di salvabile rimane. Ferruccio Clavora Variazione della popol azione tra il 1971-1981 e il 1951-1981. COMUNI i J Variazione 1981-1971 | Variazione 1981-1951 1 i 1951 j 1961 1971 j 1981 j assoluto 1 . . i 1 percentuale| assoluto 1 t . 1 percentuale j 1 jDRENCHIA 1 | 1.392 1 1.128 1 | 599 1 i 359 i 1 - 240 i i 1 - 40,0 | 1.033 1 - 74,2 | |GRIMACCO | 1.737 | 1.645 | 929 | 760 1 - 169 1 - 18,2 | - 977 1 - 56,2 | jPULFERO | 3.735 I 3.306 I 2.237 1 1.831 I - 406 1 - 18,1 1 _ 1.904 1 - 51,0 | |S. LEONARDO | 2.283 I 2.077 1 1.375 I 1.220 I - 155 1 - 11,3 | 1.063 1 - 46,7 ! |S. PIETRO j 3.088 I 2.842 1 2.331 I 2.066 I - 265 1 - 11,4 | _ 1.022 1 - 49,5 | | SAVOGNA | 2.077 I 1.741 1 1.226 I 1.017 I - 209 i - 17,0 | _ 1.060 1 - 51,0 | ISTREGNA | 1.883 1 1.554 I 952 I 730 1 - 222 1 - 23.3 1 _ 1.153 1 - 61,2 1 |Totale A | lb.195 I 14.293 i 9.649 I 7.983 I - 1.666 1 - 17,3 | _ 8.212 1 - 50.7 1 1 |LUSEVERA | 2.228 i I 1.910 i 1 1.140 1 I 950 ! | - 190 1 1 1 - 16,7 | 1.278 1 1 1 - 57,4 | i PREPOTTO | 2.036 I 1.536 1 1.190 1 1.065 I - 125 1 - 10,5 | - 971 1 - 47,7 ! |RES1A | 3.350 1 2.830 1 1.805 i 1.520 | - 285 1 - 15,8 i - 1.830 ! - 54,6 |TAIPANA i 2.841 I - 2.258 1 1.251 i 951 I - 300 1 - 24,0 | - 1.890 1 - 66,5 i |TORNEANO | 3.404 1 2.918 1 2.352 1 2.258 1 - 94 1 - 4,0 1 _ 1.146 1 - 33,7 | (Totale B | 13.859 I 11.452 1 7.738 I 6.744 1 - 994 1 - 12,8 i _ 7.115 1 - 51,3 | 1 |TOTALE A+B 1 | 30.054 1 1 25.745 1 1 17.387 1 1 14.727 1 I - 2.660 1 1 1 - 15,3 | 15.327 1 1 1 - 51.0 | (Dati ISTAT, elaborazione SDORI-Čad ad) Società Cooperativa "Emigrant,, a r. I. La Società, senza finalità speculative, si propone, in conformità con i principi della mutualità ed ispirandosi ai valori della solidarietà e della partecipazione, di svolgere un'attività di Za resno samorazvojno politiko (Nadaljevanje s 1. strani) na premiso etičnega značaja: povrniti Slovencem videmske pokrajine zaupanje v same sebe, povrniti jim njih dostojanstvo, naučiti jih uživati v omikanem delu, naučiti jih izkoriščati sredstva, ki so na razpolago, razvijati njih potencialnost, ki je sedaj zaspana. Kot eden izmed glavnih e-lementov v procesu obnove naše skupnosti, je bil indi-viduiran v načrtovanju povratek določenega števila mladih družin iz emigracije. Govor o tem problemu, ki ga je sprožila Zveza slovenskih izseljencev pred desetimi leti, je dobil posebno trdnost po potresih leta 1976. Takrat je postalo vprašanje povratka emigrantov neo-bhodno potrebno kot bistven element za preporod in obnovo. Mnogo je bilo storjenega v notranjosti slovenskega gibanja in na drugih mestih za ustvaritev širokega javnega mnenja v podporo te usmeritve. Publicitarni cilj je bil dosežen tudi s pomočjo informacijskih organov slovenske manjšine, ki so zadostno poročali o kapilarnem delovanju članov Zveze slovenskih izseljencev o pravicah emigrantov, ki jih nudi zakonodaja za obnovo, o posebno določeni politiki za izgradnjo stanovanj in prav tako tudi o gospodarskih pobudah, ki bi se morale uresničiti v duhu osimskega sporazuma. Problematika razvoja more biti določena kot proces, ki premaga dominantnost, osvobodi človeka z njegovo uveljavitvijo v socialni ureditvi posamezne in kolektivne imaginacije ljudi, ki določijo cilje in ustvarijo sredstva, da jih dosežejo. Se lahko govori o razvoju, kadar ljudje in njih skupnost delujejo kot subjekt, ne da bi kot objekt prenašali njem zunanja dejanja, kadar uveljavijo svojo avtonomijo in vero v same sebe in v svojo bodočnost; kadar formulirajo in uresničijo svoje načrte. Razviti se, pomeni biti in postati. Ne imeti. Družbe (večina od njih) so upravljene in vodene od zgoraj. Vsaka stopnja oblasti se trudi za ustvaritev modelov, ki jih sprejema od višjih stopnji. Če demokracija pomeni ljudska oblast, sedanji verticijski sistem ni demokratičen, ali pa je samo formalno. Razvoj ljudskega ustvarjanja zahteva spremembo oblasti. Na bazi družbe mora biti vsaki skupnosti omogočeno, da vodi svoje posle in da rešuje svoje lastne interne probleme. To je bistvo avtonomije in samoupravljanja. Nacionalna manjšina nima drugih poti za svoj razvoj. Sedaj je potrebno, da se vrnemo k predlogom in razpravi, ki se je začela v Pas-sarianu, predvsem zato, ker je temeljna impostacija za vpletenje v razvoj interesentov, kot neposredne protagoniste, dobila v naši realnosti prvo konkretno uresni čitev. Dne 16. januarja letos je bila ustanovljena med 22. bivšimi emigranti družba-zadruga «Emigrant» z omejeno odgovornostjo, z nameni, ki jih objavljamo na drugi strani. Družba šteje sedaj 31 članov, od katerih jih 9 še biva v inozemstvu. Vsi so neposredno interesirani, da razvijajo v prvi osebi aktivno vlogo v procesu razvoja naše skupnosti. Prva važna realizacija je bila nakup zemljišča in začetek lotiza-cije «Emigrant» na ozemlju špeterske občine, katere načrt je bil pred kratkim odobren od občinskega sveta. Na to območje bo možna uselitev 150. osebam, od katerih jih bo lahko mnogo koristilo prispevke, ki jih predvideva deželni zakon štev. 63. Tu je važno pojasniti, da je lotizacija že u-rejena. Druga faza, ki se je že začela, je še bolj pomembna: materialna realizacija in-frastrukturalnih del, zgradba stanovanj, hiš in drugo za skupno vrednost ene milijarde in 500 milijonov lir. Delo bo opravljeno od obrtnikov, ki so člani zadruge in organizirani v konzorcij. Nekateri se vrnejo iz inozemstva za izvršitev te pobude. Akcija je bila realizirana brez vsakršne pomoči. Investirana sredstva so sad dela in truda zadružnikov. To je jasen dokaz, da če se postavi vprašanje razvoja na korekten način, je danes še možno vključiti v to delo najbolj zdrave in žive sile naše skupnosti. In prav to je bilo morda pozabljeno v zadnjih letih, ko se ni dalo uprave razvojnega procesa v roke širšim družbenim dejavni- kom. Koncepcija, ki sloni na podlagi te vrste razvoja, obstoja v etični predpostavki, da vsaka človeška skupnost, v svojih posebnih pogojih, s svojimi močmi in sredstvi, mora poiskati strategijo, ki naj bi uresničila življenjski načrt, smatran kot optimalen. Namesto, da bi pustili preveč širok prostor za zunanjo pomoč, je izbira avto-centriranega razvoja dokaz verovanja v sposobnost človeških družb za racionalno uporabo lastnih moči, za uresničitev avtonomnega razvoja, v dokaz svoje samoupravne sposobnosti. Ta sposobnost se meri tudi v jasnosti ciljev, ki se jih določi za bodočnost. Zato, in če razširimo vprašanje, lahko trdimo, da danes ni več dovolj zahtevati samo zaščito. Potrebno je pojasniti tudi kakšno gospodarstvo hočemo, kakšno šolo, kakšno avtonomijo, kakšno družbenopolitično organizacijo. Na teh, in malo drugih, a zelo jasnih elementih moramo iskati složnost za alternativo. Ob tem je očividna potreba, da najdejo vodilni organi slovenskega gibanja v videmski pokrajini njih popolno funkcionalnost, da pridemo čimprej do soočenja, ki naj odstrani sedanje pomanjkanje smernic in poli tičnega vodstva. Kohezija vodilne skupine mora omogočiti obnovo lojalnega sodelovanja med katoliškimi demokrati, komunisti, laiki, demokratičnimi reformatorji, preko vseh kulturnih ograj in strogih razvrstitev. Samo tako se bo moglo še rešiti, kar se še rešiti da. Ferruccio Clavora QUESTE LE FINALITÀ’: promozione dello sviluppo della comunità slovena della Provincia di Udine, con particolare riferimento al reinserimento sociale, economico, culturale ed abitativo, dei lavoratori emigrati e dei loro familiari, agevolando il loro concorso all’armonico sviluppo di tutto il territorio regionale. In tale prospettiva essa opererà in particolare con: a) la creazione di un apposito Istituto per lo studio e la promozione dello sviluppo del territorio, che consenta anche un armonico rientro e reinserimento economico e sociale dei lavoratori emigrati e dei loro familiari; b) l’assistenza ai soci per la realizzazione di attività e di posti di lavoro con la valorizzazione di tutte le potenzialità umane ed economiche del territorio; c) l’acquisto di terreni da mettere a disposizione dei Soci e loro familiari desiderosi di reinserirsi nel tessuto comunitario locale; d) l’acquisto o la costruzione di immobli da adibire a sede propria o a sede di circoli culturali, ricreativi, educativi nonché cooperative di vario tipo o da cedere ai Soci che intraprendono attività di carattere economico; e) il recupero e la valorizzazione delle produzioni tipiche locali, agricole, artigiane ed altre, in particolare con la commercializzazione dei relativi beni, protetti da un apposito marchio depositato; f) la promozione, la valorizzazione e la pubblicizzazione delle caratteristiche storiche, ambientali ed etnologiche locali in vista dello sviluppo delie attività turistiche, anche con la creazione di un'apposita Agenzia; g) tutte quelle iniziative editoriali e tipografiche affini agli scopi societari; h) ogni altra attività per lo sviluppo della cooperazione a tutte quelle ulteriori iniziative in merito agli scopi prefissati che saranno deliberate dall’Assemblea dei Soci. La Società potrà inoltre compiere tutte quelle operazioni commerciali, amministrative, finanziarie, bancarie, mobiliari, immobiliari ed ipotecarie necessarie per lo svolgimento dell'attività sociale. Vancouver: od leve so predsednik Zveze slovenskih izseljencev F. Clavora, predsednik sekcije zveze iz Vancouvra T. Pauletig, predsednik organizacije Fogolar furlan R. Pellegrina, član odbora iste organizacije F. Martin, tajnik Zveze slovenskih izseljencev A. Cont in predsednik sekcije bivših rudarjev E. Qualizza. A MASAROUS SIAMO DIVERSI Una immagine ancora consueta del dopoterremoto sia pure a più di sei anni dalle scosse che hanno colpito i nostri paesi. Ancora gente nelle baracche, ancora impossibilità di rientro per gli emigrati, ancora disagi. Non è bastato l'esodo? C . Ai* C |[V>XX,v.. xWh.CtJm, . * ' ,?'^'NCvv> .'tcéfek» , Av,cx*>n Afc 4*.?' C/C~\Aì iWvtvè>.^.ii.o:ÀU. iCfcH'WC&iv~» AX* C^~<% C\ v . Cv^ '"W W> pn^Clfe.. AC ’&XiCA % vÌp»^Ak.<> ckfeVHc/ ^ t'vv-AXe ^0.-2, ¥ fi. <’0»«L> KcfHÌJO Torka je požela ušenico 1. LA PROTESTA PER LA SCUOLA Debbono alzarsi prima delle sei i ragazzi di Masarolis/ Mažerola che frequentano le medie di Cividale. Fanno rientro alle 14, con una permanenza fuori casa di otto ore, parte delle quali trascorse in strada: al mattino, dalle sei e tre quarti alle otto in attesa della scuola, il pomeriggio in attesa dell’autobus per il ritorno. Già: e dire che Masarolis, almeno rispetto a Cividale non è certo in capo al mondo: 12 chilometri soltanto! Dovrebbe bastare meno di mezz'ora di viaggio, invece la ditta Rosina fornisce questo tipo di servizio e basta: bisogna portare la gente al lavoro e perciò bisogna partire a buonora. Quindi a Tamoris/ Tamora i ragazzi debbono essere sbattuti fuori dal letto alle cinque e mezza. Non è possibile fare qualcosa? C'è lo scuola bus per gli alunni della «materna»: non potrebbe essere utilizzato quello? A Masarolis, affermano, c’è aria di discriminazione nei confronti della montagna: quassù siamo considerati diversi, gente a parte, «sclas», e perciò ci trattano come vogliono. Sarà vero? Intanto alcuni capifamiglia hanno scritto una lettera al preside ed al consiglio di istituto di Rubi-gnacco perchè facciano qualcosa. Giorni fa, all’inizio dell'anno scolastico, c'è stata una prima protesta: si trattava della riduzione ad una sola insegnante dell’organico delle «elementari». Una maestra per tute le classi, per quanto di soli dieci alunni, può veramente assolvere alle importanti e delicate funzioni che si richiedono oggi alla scuola? Non vi sono rischi per il futuro dei fanciulli che, residenti in un paese di parlata slovena, debbono fare uno sforzo maggiore per imparare bene l’italiano e le materie che si basano sulla comunicazione linguistica? Dopo lo sciopero a Masarolis hanno ottenuto che ci fossero due maestre una delle quali per il doposcuola pomeridiano. 2. RICOSTRUZIONE A META’ Nel corso dell'estate a Masarolis hanno protestato anche per la strada. In certi punti questa andava trasformandosi in qualcosa che era più simile ad un fratturo che ad una via di comunicazione. I lavori andavano a rilento, l'impresa li sospem deva di continuo, tanto per tenere aperto il cantiere, il comune taceva e i disagi della popolazione si moltiplica-vano. Il malumore è esploso in protesta aperta, fino a che i lavori non sono ripresi con maggiore normalità. Lidio Macorig racconta dei 10 milioni che al tempo del terremoto erano stati raccolti dalla «Stampa» di Torino per la popolazione di Masarolis: non sa capacitarsi dove siano finiti. Su questo punta i piedi: «Faremo una riunione per sapere se a Masarolis abbiamo 0 no gli stessi diritti di tutti 1 cittadini italiani». Segnala anche molte incongruenze relative alla ri-costruzione. Al momento della riapertura della legge 17 con la 30 (la quale promette una completa riparazione degli alloggi) la gente non è stata informata, il comune ha lasciato i più deboli senza assistenza e quindi senza i nuovi contributi. A Masarolis sono parecchie le riparazioni effettuate ed avviate, poco però si vede invece sugli spiazzi lasciati vuoti dalle demolizioni e che sono stati interessati dal «piano particolareggiato». Nuove sono le infrastrutture, strade, cunette, fognature, ecc., mentre per la ri-costruzione vera e propria non si sa bene cosa sarà fatto: intanto alcune famiglie sono rimaste nelle baracche, altre presso i parenti ed altre ancora all'estero. Ritardi ce ne sono stati, e molti: adesso pare che le proteste abbiano sortito un certo effetto. «Staremo a vedere. Di noi qualcuno comincia ad interessarsi: i consiglieri di minoranza, per esempio, come il dott. Flebus, paiono sensibili ai nostri problemi e vengono a parlare con noi — dice Lidio — si muovono in consiglio, sono attivi. Anche gli alpini vogliono darci una mano. Perciò pensiamo di chiamare tutti a raccolta quando porremo le questioni nell'assemblea popolare che abbiamo in mente di fare: verranno di sicuro anche gli onorevoli!». 3. LA RIVALITÀ’ DEL FONDOVALLE Si ribatte il chiodo della «rivalità» del fondovalle: laggiù sono friulani, qui sloveni. Torreano è uno dei comuni mistilingui della Provincia di Udine. «E’ una rivalità che si protrae di generazione in generazione. La stampa ha fatto del suo meglio per favorire la diffusione di una immagine negativa ed esagerata del nostro carattere. Certo, qui parliamo il nostro dialetto sloveno, lo parliamo anche con i bambini e loro stessi lo parlano. Lo consideriamo come una cosa nostra, una nostra ricchezza». Masarolis non era sempre così: oggi sono meno di tre- cento persone in tutto, ma un tempo nelle due borgate di Masarolis, Tamoris e nei casali sparsi ce n’erano mille. Lo spopolamento, anche qui, è stato causato dall'emigrazione. I rientri sono cosa difficile, molti hanno preferito andare ad abitare in pianura. Certo, gli emigrati tornerebbero, ma c’è il problema del posto di lavoro, dei trasporti, della casa. «Nemmeno la zona industriale di Torreano ci dà la possibilità di lavoro: si va a Manzano, a Buttrio, a Cividale. Ecco dove dovrebbero soffermarsi i piani di sviluppo. Proprio in questi paesi in cui in trenta anni si è prodotto solamente il vuoto». P. P. Lidio Macorig: «A Masarolis abbiamo la sensazione di venir discriminati a causa della nostra diversità etnico-linguistica. Intendiamo comunque reagire e muoverci: anche noi siamo cittadini della repubblica italiana!». Un curioso e simpatico esempio di toponomastica bilingue sulla strada di Masarolis. Dan krat dan mož e oženu no torko an e miela no lepo čicico. Dan dan tist mož e šu okule an torka e požela vso učenico, zaki e videla, ka preča e bla pršla tuča. Pre ku se oženit torka e jala možu, de jo na bo klicu «kriva peta štramba noga». Ma kar nje mož e peršu damu, e vidu, ka Hud udarec (Nadaljevanje s 1. strani) Razumljivo je, da bodo zaradi teh omejitev utrpele veliko ekonomsko škodo, predvsem na trgovskem področju obmejna mesta, posebno pa Trst, Gorica, Videm, Čedad, Trbiž in druge, ki so z maloobmejnim prometom in s trgovanjem z Jugoslavijo zgradile določeno gospodarstvo. Posledice se bodo poznale tudi na drugih področjih medsebojnih odnosov, kot so šport, kulturne izmenjave, ekonomija in drugo. «Primorski dnevnik», deželno glasilo Slovencev v Italiji piše v tonu resne zaskrbljenosti o stanju, ki bi nastalo v trenutku, ko bi obmejno prebivalstvo zgubilo že več kot dvajstletno povezovalno vlogo med dvema državama, dvema kulturama in dveh gospodarstev. Izraženi so dvomi tudi o politični oportunosti, iz bilateralnega vidika, za tako omejitev prehodov s prepustnico jugoslovanskim državljanom. O tej unilateralni odločitvi s strani Jugoslavije razpravljajo v precej alarmantnem tonu tudi naši deželni organi. Goriška občina in Provinca sta naprimer poslali note italijanski vladi, da naj posreduje na primernih sedežih. Mi smo prepričani, da bodo pregledali in omilili u-krepe, vsaj za kar se tiče maloobmejnega prometa, ki ga predvideva videmski sporazum. To nujno zahtevajo potrebe obmejnega prebivalstva. njega učenica e bla vsa požeta, alora se ujezu an ji e jau: «Kriva peta štramba noga», ma torka se ujezila an e utekla an mo e pustila tu njega hiše no čecico mikano an jo e hodila vsak dan jo po-česauat. v Izvajanje V. Cerna (Nadaljevanje s 1. strani) brazba v krajevnem narečju, torej skrb za ohranjevanje slovenske kulture in jezika, čeprav ti programi nimajo ne pravne ne operativne veljave v šolah v Benečiji. Ker ustava sama po sebi ne zagotavlja nobenih konkretnih pravic, Slovenci v videmski pokrajini, kot nepriznana manjšina, ne uživajo nobenega narodnostnega vrstva. Prizna se jim le neka folkloristična posebnost, ki je različna od doline do doline in ne upošteva eventualnih potreb in zahtev prebivalstva. KD, ki ima v našem prostoru zelo močan vpliv, manipulira izbire in nadzoruje politično dinamiko, ker se zaveda, da nihče noče biti na slabšem samo zato, ker pripada manjšini. Ta stranka ne sprejema objektivne in zgodovinske resnice temveč zagovarja svoja stališča po subjektivni psihološki in tudi politični izbiri narodnosti. Sedanje stanje je še vedno pogojeno od zgodovine in protislovij, ki omejujejo politično demokracijo. Stiki z naprednimi strankami in z demokratičnimi dejavniki, ki so nam naklonjeni, so dosegli vzpodbudno in zadovoljivo stopnjo razvoja, čeprav je še vedno premalo otipljivih znakov, da bi se položaj premaknil iz mrtve točke. Te napredne sile res upoštevajo izraze naše narodnostne i-dentitete, vendar ne utegnejo bistveno vplivati, da se v tem trenutku pravice Slovencev v videmski pokrajini izenačijo s pravicami Slovencev na Goriškem in Tržaškem. Lettera alle autorità scolastiche di Cividale dei genitori di Masarolis SVEGLIA ALLE CINQUE E MEZZA I I sottoscritti genitori di alunni di Masarolis frequentanti la scuola Media, vogliono sottolineare il grave disagio a cui sono costretti i propri figli per adempiere all’obbligo scolastico. Infatti per la mancanza di un servizio adeguato sono costretti ad alzarsi alle 5.30 di mattina e far ritorno alle proprie case alle 14. Sollecitano pertanto codesto Consiglio di Istituto a prendere in considerazione tale disagio ed aiutare gli stessi a risolvere la questione con le competenti autorità. Si fa inoltre presente che alle ore 7.45 parte da Masarolis uno Scuola Bus utilizzato da 7-8 bambini di scuola materna. Disponibili anche ad un incontro. (seguono le firme) Oriana - Masarolis L'edificio scolastico di Masarolis: una volta potevano esserci, quaranta, cinquanta e più alunni. Oggi sono in dieci e le prospettive non sono rosee. Presto questa scuola diventerà, come la «stalla sociale» più sotto, una cattedrale nel deserto! ANCORA SUL COMPIANTO Prof. RUPPI Nel n. 18 (210) del 15-30 settembre scorso abbiamo pubblicato in lingua slovena un necrologo sulla morte del prof. Paolo Rieppi di Cividale, scritto dal suo commilitone e intimo amico Joško Ošnjak. Adesso, su richiesta degli amici friulani in particolare di ex partigiani, compagni d'arma del caro estinto, pubblichiamo il necrologo di Oš-njàk anche in italiano. E' difficilissimo scrivere di una persona che non è più fra noi; lo è ancor di più se si tratta di un amico, di un compagno come lo era il professore cividalese Paolo Rieppi. Paolo non fu soltanto un mio a-mico personale, era un amico di tutti gli abitanti delle Convalli del Natisone, anzi di tutti gli Sloveni in generale. Ancor prima di compiere i 65 anni, ci ha lasciato in silenzio, senza chiasso, cosi come ha vissuto, e così come desiderava. Questa volta il suo cuore ha ceduto; altre volte, in passato, aveva superato vari infarti. Il 15 agosto u.s„ mentre quasi tutta l'Italia festeggiava il ferragosto, l'hanno sepolto per suo espresso desiderio di mattina presto, nel cimitero del villaggio di Cepleti-schis, non lontano dal confine iugoslavo. Aveva manifestato questo suo proposito a molti degli amici; nessuno però gli credeva, persuasi che si trattasse di uno scherzo, anche perchè tutti i suoi familiari riposano nel cimitero della città natale. Il suo desiderio si è realizzato, ma sebbene desiderasse essere sepolto alla presenza dei soli familiari, gli amici, venuti a sapere del decesso, lo hanno accompagnato in gran numero alla sua ultima dimora. Chi lo ha conosciuto ha avuto occasione di scoprire in lui quella calda e umana comprensione che oggi è tanto rara, l'onestà, la semplicità e la modestia. Conobbi l’amico Paolo prima della guerra. Nel 1941 per alcuni mesi fummo insieme militari a Chiesa San Giorgio, nelle vicinanze di Pod-melec ed assolvemmo assieme il servizio militare di leva. A Chiesa San Giorgio il sottotenente Rieppi fu comandante del mio plotone. Questa piccola unità contava una cinquantina di alpini, due terzi dei quali era abitante delle Convalli, il restante era della pianura. Quando gli feci notare che negli altri plotoni la proporzione non era la stessa, mi rispose che nel suo preferiva la presenza dei valligiani, gente che rispettava perchè stimava molto onesta, tenace e laboriosa. Nonostante tutti questi pregi dei quali pochi possono fregiarsi aggiunse — cito le sue stesse parole — «...per secoli questa brava gente è stata ingiustamente trascurata da tutti». Sebbene friulano, conosceva lo sloveno, quindi ogni alpino della sua unità che proveniva dalle vallate — e specialmente quelli che non conoscevano bene l’italiano — poteva parlare con lui nella sua madre lingua. Nel tempo libero, nelle osterie, talvolta cantava con loro le loro stesse canzoni. Non aveva timore di nessuno, anche se la II guerra mondiale stava già infuriando e l'aggressione dell'Italia fascista alla confinante Iugoslavia fosse sempre più vicina. In me è ancora vivo il ricordo dei giorni in cui le autorità militari fecero evacuare la zona di confine con la Iugoslavia e gli abitanti furono costretti ad emigrare in zone più sicure, in Italia. Un giorno, per caso, vedemmo una colonna di carri di questa povera gente; trainati da cavalli o da buoi, erano carichi soltanto dei prodotti del loro ultimo raccolto e di molti bambini piccoli. Gli adulti ed i bambini più grandicelli camminavano accanto o Zavod za slovensko izobraževanje Predavanja iz Slovenske zgodovine in Književnosti Književnost: Živa Gruden, v torek, 2. nov.: Od začetkov do protestantizma Zgodovina: Milan Pahor, v torek, 16. nov.: Od reformacije do Ilirskih provinc Predavanja so v dvorani «Ivan Trinko» ob 18. uri Celovečerni mladinski film SREČA NA VRVICI v petek, 5 XI., ob 18. uri v Čedadu (dvorana "Ivan Trinko,,) v soboto, 6.XI., od 15. uri na Lesah (telovadnica) Da Radio Koper/Capodistria Un programma sulla nuova poesia delle Valli del Natisone e della Val Resia Radio Koper/Capodistria ha iniziato il 12 ottobre un ciclo di trasmissioni sulla nuova poesia che, come ha scritto Marino Vertovec, autore della trasmissione, sgorga come acqua limpida dalla neve ancor alta verso la fine deH’inverno, al tempo del disgelo, nelle Valli del Torre, del Natisone e della Resia. Il ciclo comprende una serie di trasmissioni della durata di circa un quarto d’ora ciascuna che vanno in onda ogni martedì alle 4 del pomeriggio nell’ambito di una delle più prestigiose rubriche culturali di Radio Capodistria e cioè «Voci del nostro tempo». Poiché si tratta di voci poetiche delle nostre valli, pensiamo potrà interessare una vasta cerchia di nostri lettori. dietro di essi, verso Tolmino. Guardammo in silenzio questo triste esodo. Data la mia età e la mia inesperienza, non mi resi conto che in parte della loro tragedia; lui invece ne era tristissimo, e commentò in modo per molti incomprensibile: «O tempora, o moresl». Il professore di latino da sotto la divisa aveva lasciato trapelare l'animo suo! Subito dopo la guerra, travolto a mia volta dagli avvenimenti di cui fui testimone più diretto, mi resi conto delle sue parole. Venni così a sapere che già da prima del conflitto egli odiava il fascismo e la sua politica imperialistica, ma non sarebbe mai stato in grado di opporsi alle circostanze politico -militari: faceva ciò che poteva. Un giorno con l'aiuto mio e di altri commilitoni, guidò nel battaglione una specie di rivolta contro le angherie subite dai soldati, per le ruberie di generi alimentari che erano loro destinati. Fu l’anima di questa ribellione, e soprattutto dalla parte della giustizia. Entrambi poi ne subimmo le conseguenze. Già nel 1942, quand’era ancora ufficiale del Regio Esercito, ebbe dei contatti con alcuni attivisti del F.O. (Fronte di Liberazione Sloveno) in un villaggio nei pressi di Canale d’Isonzo, fin da allora impegnati nella Guerra di Liberazione; dimostrò loro comprensione e simpatia e non li osteggiò mai. Dopo la capitolazione dellTtalia del regime, da profondo antifascista, aderì tra i primi alle unità Garibaldine, dove fu vice-comandante della Brigata Buozzi. Combattè contro il nazifascismo in Friuli, nel Col-lio Goriziano e nelle Convalli del Natisone. In particolar modo si impegnò per la liberazione della sua città natale: Cividale. Dopo la guerra, finito il periodo di emergenza, si dedicò alla sua professione, ed insegnò per più di trent'anni. Fu anche docente di latino e storia all'Istituto Magistrale Statale di San Pietro al Natisone. Generazioni di studenti delle Convalli sicuramente ricordano con profonda riconoscenza questo insegnante che, senza una briciola di sciovinismo, insegnò loro, li capì ed aiutò nei loro anni di scuola. Il prof. Rieppi inoltre sostenne sempre la dignità ed i diritti di minoranza degli Sloveni del Friuli. Che riposi in pace nella terra delle Convalli del Natisone. loško Ošnjak Dalla Capitale bulgara onori al prof. Rieppi Qui sotto pubblichiamo l’originale in cirillico del documento con cui l’università «Klement Ohridski» di Sofia ha commemorato la dipartita del prof. Paolo Rieppi di Cividale. Sotto la traduzione del documento in italiano. PurOBOjcTBOTO hs aKyjneT* no kaicmscckh n hobn 4>HB0A0rHM cboflmaRa c npMcir».p6Me, ne Ha 13 server 1982 r. b Mra.iHH nOHHHA nAOJIO PHEFIH nao.io PneiiM e hsbcctch cneiuta.iMCT no K.iacMsecKM eanuM c onpeae-neHM mitepccn m.M 6r*nrapCKHti ejmk, 6w>-rapckara Kyjuypa m klm HCTopHura Ha 6bjtrapcKHsi Hapoa. Enji e neKTop no htbjimbhckh cjhk b Cy .Kjinmcnt Oxpiu-ckh“, ksiero e octbbm.i rptAhh cnoMenn cpea caoHie KO.ie-rn h cryjeHTM. ToA e H.ntecreH CbC c homi e nporpecHBHM Bb.ir.ieaH mj ynacTHera cm b aHiMifiauiMcrKara 6op6a. nOKJTOH nPEfl CBF.TJ1ATA My flAMET. OT PlKOBOJtCTBOTO HA ♦AKyjlTETA no K/IACH1ECKM H HOBH »H.io/iormt m OT hefobhte KO.IFTH M CTVAEHTH La Presidenza della Facoltà di Filologie classiche e moderne annuncia con accoramento il decesso avvenuto in Italia, il 13 agosto 1982 di PAOLO RIEPPI Paolo Rieppi era un noto specialista di lingue classiche e con particolari interessi per la lingua bulgara, la cultura bulgara e la storia del popolo bulgaro. Già lettore di lingua italiana nell' Università di Sofia «Klement Ohridski» dove ha lasciato durevoli ricordi fra i suoi colleghi e studenti. Egli è noto per le sue idee progressiste e per la sua partecipazione alle lotte antifasciste. Ci inchiniamo davanti al suo chiaro ingegno. Dalla Presidenza della Facoltà di Filologie classiche e moderne e dai suoi colleghi e studenti. Sofia, 17 settembre 1982. LO SPORT CICLISMO Tosolini ha fatto . . . centro Da buon profeta in patria, domenica 17 a Tricesimo, Andrea Tosolini, il valido ciclista dell’unione ciclisti Civi-dalesi, ha regalato al presi-dentissimo cav. Bruno Beu-zer ed al direttore sportivo Bruno Bellina, la prima e purtroppo l'unica vittoria di stagione. Ha vinto alla grande distaccando tutti i corridori presentandosi sotto lo striscione dell’arrivo a mani alzate al cielo. Per Tosolini si tratta della sua ultima stagione da allievo in quanto il prossimo anno gareggerà nella categoria dilettanti junior. La volontà e la determinazione hanno contraddistinto questo giovane atleta che ha lottato in ogni gara pur non disponendo, come alcuni suoi colleghi di una forte compagine su cui poter contare; ma ha conquistato innumerevoli piazzamenti fra cui tutti ricordano il secondo posto nel trofeo «Benedii» disputato in agosto a Vernasso e facendo centro proprio sulle strade di casa sua. Conclusa la stagione ... fiori d'arancio Dopo una stagione ricca di successi, Ivano Cont, direttore sportivo degli esordienti del Veloclub Cividale-Valnati-sone, ha condotto all’altare della chiesa di Ponteacco la signorina Emanuela Marzolini. Agli sposi vadano le nostre felicitazioni ed auguri! CALCIO Risultati e marcatori (al 17 ottobre) PROMOZIONE Spai Cordovado - Valnatiso-ne 1 - 0 Valnatisone - Edile Adriatica 1 -3 Pro-Tolmezzo - Valnatisone 0-0 2.a CATEGORIA Audace - Medeuzza 1 - 0 Donatello - Audace 2-0 Audace - Natisone 3 - 2 Savognese - Olimpia 2-2 Cussignacco - Savognese 2 -1 Savognese - Donatello 2-2 UNDER 19 Valnatisone - Stella Azzurra 5-0 Percoto - Valnatisone 0-2 Valnatisone - Chiavris 2-1 ALLIEVI Audace - Aurora Rem. 1 -5 Cividalese - Audace 9-0 GIOVANISSIMI Valnatisone - Stella Azzurra 2-0 Gaglianese - Valnatisone 1 -4 Valnatisone - Percoto 1 - 2 ESORDIENTI Buttrio - Valnatisone 1 -0 Valnatisone - Percoto - rinviata per impraticabilità del campo Gaglianese - Valnatisone 0-0 PULCINI Linea Zeta - Valnatisone 0-1 Valnatisone - Fulgor 1 - 0 Moimacco - Valnatisone 1 - 3 3.a CATEGORIA Aurora Rem. - Pulfero 3-0 Pulfero - Linea Zeta 0-6 Manzano - Pulfero 0-1 CLASSIFICA DEI MARCATORI 7 Reti: Gubana Paolo 5 Reti: Rot 3 Reti: Dorbolò Michele 2 Reti: Dugaro Antonio, Mia-no Massimo, Caucig R., Scuderin Andrea, Petricig Valter, Zuiz Andrea, Birtig Roberto. I Rete: Chiabai Stefano, Rudi Ermanno, Balus, Speco-gna Daniele, Petricig Diego, Buonasera, Dugaro Ter-ry, Vogrig, Urli, Vogrig, Mo-reale Giovanni, lannis, Pi-natto Cesare, Tomasetig Pio, Pelizzari, Chiacig Walter, Jussig, Ipnotico, Flo-reancig Antonio. Coppa Italia Tolmezzo - Valnatisone 1-0 Valnatisone - Tolmezzo 2-1 Qualificata la Pro Tolmezzo II Punto sui campionati Partendo dalla Valnatisone che milita nel massimo campionato regionale, possiamo dire senza tema di smentite che la squadra del presidente Angelo Specogna, dopo il bel campionato disputato la scorsa stagione, ha fino ad oggi raccolto quello che ha saputo seminare. Due sconfitte, un pareggio ed una sola vittoria devono aprire bene gli occhi ai giocatori ed a tutto il seguito. Come scriveva un collega del «Messaggero Veneto» la scorsa settimana, bisogna mettere nel cassetto i successi del passato e pensare seriamente al futuro impegnandosi con tutte le forze, con altruismo per uscire da questa «crisi di rigetto», in modo da tornare, come in passato, ad essere la società trainante del calcio delle Valli. L’Audace di S. Leonardo, dopo il primo tonfo casalingo contro il Cussignacco (attuale capolista del girone), è corsa subito ai ripari accap-parrandosi Franco Carbonaro e Cesare Pinatto dalla Valnatisone che hanno così allargato la rosa a disposizione della società, dimostrandosi utili all’ economia del gioco della squadra. Tre vittorie e due sconfit- te portano in attivo il bilancio degli atleti di Zufferli. L'augurio è che la squadra continui di questo passo nel conquistare senza affanni la meta della salvezza, traguardo al quale mira la società. La Savognese, come aspetto societario, è notevolmente rinnovata dopo la «campagna di luglio»; alla presidenza è stato eletto Bruno Qualizza. La squadra, che nella scorsa stagione ha fallito per un soffio la promozione, si è rinnovata. Dopo aver perso a Pre-mariacco nella prima giornata di campionato la squadra ha pareggiato con l’Olimpia di Udine; è stata poi sconfitta in quel di Cussignacco anche per merito di un arbitraggio «infelice». Contro il Donatello il «solito» risultato di parità. Auguri di un buon campionato anche alla Savognese. Sù e giù per le Valli i «Pulcini e la... Chioccia...» Qualcuno quando leggerà il titolo potrà sorridere, ma per quelli che non seguono il settore giovanile dell’ unione sportiva Valnatisone chiariamo subito il rebus: per pulcini intendo i giocatori delle categorie esordienti e pulcini mentre la «chioccia»... è ovvio, non può essere che l’allenatore Enzo Bernard, ormai un’istituzione delle Valli. Lo spunto per queste poche righe me lo ha dato un genitore che segue la squadra degli esordienti. Missono personalmente reso conto sabato a Gagliano; al suo arrivo nei pressi degli spogliatoi è stato attorniato dai ragazzi delle due società rendendo realtà quanto detto dal genitore. Seguendo poi I’ incontro tra le due compagini ho rilevato una certa confusione dovuta, come ha voluto sottolineare l'allenatore, nel divieto di usare negli allenamenti per la partitella, il terreno del comunale. Così quando disputano le gare ufficiali i ragazzi si trovano in difficoltà in quanto abituati ad agire su un campetto di misure ridotte. U.S. Valnatisone categoria «Esordienti» - Da sinistra a destra in piedi: Bernard Enzo (allenatore), Bevilacqua, Osgnach, Trusgnach, lannis, Perabò, Trinco, Zorzenone, Marinig, Specogna, Moreale (responsabile sett. giov.). Accosciati da sin. a destra: Mottes, Scuderin M., Moreale R., Floreancig A., Clodig, Floreancig F., Dugaro A., Scuderin A. U.S. Valnatisone categoria «Pulcini» - Da sinistra a destra in piedi: Strau-lino, Scuderin M., Salamant, Zuiz, Marinig M., Obit, Massera, Scuderin A. Accosciati da sinistra a destra: Rossi, Oviszach, Onesti, Dorbolò E., Cla-vora M., Vogrig, Osgnach. ŠE POLEMIKE 0 POBIRANJU GOB V Špetru so jih razstavili 170 vrst Predstavljena vrtnarska zadruga Pod pokroviteljstvom občine špeter Slovenov in gorske skupnosti je bila v špetr-ski občinski dvorani razstava gob. Razstavljenih je bilo več kot 170 vrst, ki so jih strokovnjaki Furlanskega mikološkega centra razvrstili v skupine. Animator pobude je bil dr. Renato Qua-lizza, odbornik občine, ki je s skupino prostovoljcev poskrbel za nabiranje in pripravo razstave. Kljub slabemu vremenu je pobuda doživela velik uspeh tudi zaradi deželnega zakona, ki je letos stopil v veljavo in ki omejuje nabiranje. Ljubitelji gob morajo odslej imeti izkaznico in zanjo plačati nad 20 tisoč lir mesečno o-ziroma 10.000 lir letno, če so domačini. Lahko pa jih naberejo do 2 kilograma. O zakonu, ki je zbudil o-stre polemike tudi v Nadi-ških dolinah, saj so na sejah gorske skupnosti dolgo raz-prvljali, preden so odobrili pravilnik, je spregovoril dr. Bianchi, strokovnjak Furlanskega mikološkega centra, na okrogli mizi, ki so jo organizirali v okviru razstave. Poudaril je, da je zakonodajalec pazil na posamezne aspekte tega vprašanja, ne pa na celotni problem. Opozoril je tudi na vlogo, ki jo imajo gobe v ekološkem ravnotežju in pozval nabiralce naj ne uničujejo neznanih ali strupenih vrst. Nato je podpredsednik gorske skupnosti Salvagno predstavil Vrtnarsko združenje in njegovega predsednika Andrea Visentinija iz Ažle. K združenju, ki je pred kratkim dobilo status zadruge, je pristopilo že več kmetovalcev, ki se tako lahko udeležijo razstavi in prodaji ter ščitijo svoje pridelke. Lani ko so prvič organizirali prodajo, je bilo prodanih 250 stotov kostanja. Letos bodo kupci imeli na izbiro tudi ja-bolke, krompir in lešnike. Poudarjeno je bilo, da ima prodaja gotovo trgovski značaj, istočasno pa želijo organizatorji opraviti tudi «izobraževalno» vlogo, predvsem v zvezi s turisti, ki prihajajo v Nadiške doline ob praznikih. Giovani e meno giovani fra il pubblico che ha visitato la mostra dei funghi. Ammiratissimo il cesto delle «Mazze di tamburo», della grande «Kosta-njovca» e, nella foto appena si vede, il temuto «Boletus satanas» cioè la «Baba ta strupena». Ressa di pubblico alla mostra dei funghi. Nella foto Tiziano Manzini Bevilacqua, Flavia Stanig, il consigliere di Vernasso Antonio Borghese, il vice-sindaco Adami e Franco Corredig, discutono attorno alle varie specie. Gli impianti sciistici e il molo della cooperativa 'Matajur, Una delegazione della nostra Comunità Montana visita l’America Una delegazione del Consiglio regionale e degli Enti locali si è recata negli U.S.A. a conclusione del programma A.I.D. per le zone terremotate. Essa è stata ricevuta a Washington al Dipartimento di Stato, all'Ambasciata d'Italia e all'Associazione degli italiani di America. Alla Casa Bianca era stata allestita una mostra contenente grafici e pannelli illustranti le opere eseguite in Friuli tra le quali la Casa dello studente di S. Pietro al Natisone. A detta cerimonia erano presenti i Parlamentari italo-americani John Volpe, il Sen. Rodino e i Signori Costantini e Biagini che hanno seguito gli aiuti in Italia per il governo U.S.A. Il Comune di S. Pietro al Natisone era rappresentato dal Vice Sindaco Adami, la Comunità Montana dal Presidente Chiuch. Erano presenti il Consigliere Specogna e l'Avv. Giovanni Battocletti a titolo personale. Il Comune di Cividale era rappresentato dal Sindaco comm. Pascolini. La minoranza slovena era rappresentata dal Consigliere regionale Avv. Štoka. La delegazione è stata accompagnata dal Sig. Gollino console U.S.A. a Trieste. L'accoglienza è stata calorosa: particolarmente è stata apprezzata la restituzione da parte dei ns. Amministratori di una sensibile somma residuo degli stanziamenti fatti. SI PENSA SERIAMENTE ALL’ISTRUZIONE SLOVENA Il 6 ottobre sì è tenuta a Montemaggiore una riunione durante la quale il vice presidente della cooperativa «Matajur», che ha in gestione gli impianti di risalita del Matajur, ha illustrato ai presenti (una ventina di persone) gli scopi e le finalità della suddetta cooperativa e le possibilità di lavoro che può offrire alla popolazione del luogo. Il dibattito che ne è seguito ha evidenziato il ruolo positivo della cooperativa (può dare lavoro per quattro mesi all’anno a 5 o, eventualmente, a 7 persone). E’ questa l’unica iniziativa turistica che in qualche modo porta una utilità pratica Il 10 ottobre scorso, in collaborazione col servizio d’assistenza sociale della Comunità Montana Canal del Ferro - Val canale, col comune della Val Resia, rappresentata dal vice sindaco Di Lenardo Sergio, dai consiglieri cavaliere Lettig Enzo, Spendra Giorgio, è stata organizzata una festa per gli anziani. Molti anziani sono stati radunati con pullman e macchine a disposizione al centro comunitario Correda di Prato, ove hanno partecipato alla messa celebrata dal parroco Don De Colle Giuseppe, assistito dal pievano Don Barazzutti Alfonso. alla popolazione del luogo. Le sciovie del Matajur, è stato questo il parere unanime dei presenti, devono essere aperte non solo il sabato, la domenica ed il lunedì, ma durante l’intera settimana, come si fa in o-gni centro sciistico. La presenza degli sciatori negli altri tre giorni della settimana (una giornata di riposo è prevista per la manutenzione degli impianti) potrebbe essere assicurata mediante l’organizzazione di «settimane bianche», di corsi di sci per i ragazzi delle scuole, ecc. In tal modo si darebbe lavoro anche alle attrezzature alberghiere si- Successivamente c’è stata una breve rappresentazione del balletto Gruppo Folklo-ristico resiano, presentato da Paletti Luigi. A ravvivare la festa sono stati gli stessi anziani che, dopo il via dei primi coraggiosi ballerini, hanno voluto imitarli sgranchiendosi le gambe. Tra una ballata e l’altra, c’è stato un rinfresco, seguito dalla «tombola». Come ricordo è stata scattata. una foto di gruppo, con l’intento di rinnovare l’anno prossimo la festa e l’augurio che tutti i partecipanti si ritrovino. Di lenardo Annamaria te nel comune ed il turismo invernale di fine settimana potrebbe diventare, almeno in parte, anche stanziale. Ci si è chiesto anche come potranno funzionare ed essere economicamente redditizi gli impianti progettati dalla Comunità Montana delle Valli del Natisone nell’ambito del P.I.P. del Matajur ( seggiovie, posti di ristoro, ecc.) se già attualmente gli impianti del «Matajur» devono essere chiusi per 4 giorni alla settimana in mancanza di turisti? Proprio in merito a questo problema riguardante l’eventuale passivo che ne deriverebbe dalla apertura settimanale degli impianti, è stato giustamente rilevato che il deficit dovrebbe essere coperto dalla Comunità montana o dall’Azienda di Soggiorno dato che le sciovie in questione rappresentano anche un servizio sociale - ricreativo per tutta la comunità e sono le uniche in un vasto territorio che va da Trieste alla Carnia e producono effetti economici di tipo indotto. Ferma restando la opposizione alle nuove strutture previste dal P.I.P. si è fatto presente che gli attuali impianti di risalita sono attualmente più che sufficienti per le esigenze degli sportivi; tutt’al più si tratta di migliorarli, di potenziarli tenendo sempre presente che l’ambiente naturale va rispettato e non distrutto e, naturalmente, ottenendo il previo assenso dei proprietari del terreno. E’ bene ricordare, a questo proposito, che i danni provocati sugli attuali terreni sciabili devono essere ancora riparati (dopo più di un decennio). La gente di Montemaggiore non ha dubbi: Si alle attuali sciovie, al potenziamento della cooperativa «Matajur» il cui statuto offre ai soci diverse possibilità di interventi produttivi, No ai progetti che danneggerebbero l’ambiente e comprometterebbero gli interessi della popolazione locale. Come si vede la popolazione di Montemaggiore non è, per principio, contro ogni forma di turismo; è per un turismo, se vogliamo chiamarlo così, a misura d’uomo ed è contro ogni forma di turismo selvaggio. N. Giovedì scorso 14 ottobre si è riunita a Cividale la preannunciata riunione della Commissione per la Scuola dell'Unione culturale economica slovena. La Commissione è stata informata delle varie iniziative intraprese e proposte dall’Istituto per l’Istruzione slovena e da altre associazioni per la diffusione della lingua slovena. Approvate le varie proposte, la commissione si è am-pliamente soffermata sui problemi degli alunni frequentanti le scuole slovene di Gorizia, per i quali è stato realizzato un normale servizio di trasporti e una prima forma di assistenza nella Casa dello studente sloveno. Approvata anche la propo- CIVIDALE sta per i corsi per i ragazzi e per gli adulti, è stata criticata la mancata concessione del corso regionale per traduttori ed interpreti. Questo corso potrà forse essere sostituito da uno per dirigenti d’azienda; in caso contrario l'Istituto per l'istruzione slovena provvederà privatamente con un corso a S. Pietro al Natisone. Approvato un ciclo di conferenze sulla storia, la letteratura e la lingua slovena, che si tiene a Cividale. A nome dell'Istituto si è ancora provveduto a segnalare una rosa di nomi per la assemblea generale dei delegati delle associazioni culturali slovene. Quindi si è provveduto a delegare all'ufficio per l'Istruzione slovena l’acquisto di materiale d’ufficio e didattico ed a stabilire forme di indirizzo e sostegno per studenti iscritti a scuole superiori ed università che intendono coltivare lo studio dello sloveno e professioni (es. insegnanti materni ed e-lementari), ma anche altre di cui ci sarà un certo fabbisogno. Gli studenti andranno naturalmente seguiti nell'iter scolastico, per poter essere quindi indirizzati alle attività professionali. Per questo scopo verrà chiesto un incontro con la commissione economica della SKGZ di Cividale. Entro un mese la commissione per la scuola sarà nuovamente convocata sul tema dell'istruzione materna. R E S I A Festa degli La tavola rotonda nella sala comunale di S. Pietro a! Natisone. Si è parlato della funzione biologica dei funghi e della loro importanza nell’equilibrio ecologico. Discussa anche la legge regionale sulla raccolta dei funghi. Nella foto, da sinistra: il consigliere regionale Specogna, il sindaco di Cividale Pascolini, il vice-presidente della Comunità montana Salvagno, il presidente dell’Associazione Produttori Ortofrutticoli Visintini, l'assessore comunale di S. Pietro Oualizza, il dott. Bianchi del Centro micologico friulano, il sindaco di S. Pietro a! Natisone Marinig e l'esperto di micologia De Anna. Il doti. Bianchi ha suggerito di raccogliere soio le poche specie note senza distruggere le altre. Il pubblico segue attentamente gli interventi alla «tavola rotonda» svoltasi nella sala comunale di S. Pietro al Natisone in occasione della mostra dei funghi. Presenti anche alcuni amministratori comunali: il sindaco Marinig e il vice-sindaco di S. Pietro al Natisone, il sindaco di Stregna, Crisetig, e il sindaco di Grimacco, Bonini (nella foto con la famiglia). Obisk pri Stefanu Pavli v Franciji in Letos sem mislil preživeti nekaj od mojih počitnic med naročniki «Novega Matajurja» po svetu. Zabeležil sem si nekaj naslovov iz Francije, Belgije in Švice in odpotoval najprej v Francijo ob začetku avgusta letos. Kljub vsej dobri volji, mi ni bilo mogoče iti iz Francije v druge dežele, ker so me zadržali «naši francoski» naročniki. Najprej smo se ustavili pri Pavli Krajnik in nje bratu Stefanu, ki sta doma iz Cuo-darna pri Dreki in živita u lepim miru kot dva vesela ptiča, v kraju Argentine, približno 100 kilometrov daleč od italijanskega konfina od Moncenisia, v lepi savojski dolini, dober kilometer od nacionalne ceste. Bluo je zgodaj popoldne in avgustovsko sonce je še neusmiljeno peklo, ko smo se ustavili pred njih lepo hišo, ki jo imenujejo francoski sosedje «rožna hiša» in to po pravici, saj vidiš na balkonu, na štengah, na oknih, na vrtu, samo rože, vseh vrst rože. Pri Pavli in Štefanu smo se mislili ustaviti nekaj ur, največ, da bi prespali čez noč in potem nadaljevali pot naprej, pa ni bilo tako in nič mi ni žal. Druge naročnike bom obiskal pa ob drugi priložnosti, a če se pri vsakem ustavim toliko, kolikor pri Pavli in Štefanu, bi moral živeti in biti odgovorni urednik «Novega Matajurja» še najmanj za tisoč let. Najrej smo se ustavili pri njih štiri dni in ob povratku v domovino druga dva dni. Vseh šest dni je bil pri njih praznik. Smo pili, jedli in prepevali, da se je odmevalo v dolino. Na pomoč so prišli tudi številni Francozi, ki so njih prijatelji in nočejo manjkat na takšnih priložnostih. Kar sem želel od tega mojega potovanja, in kar ostaja moja stalna želja, je ustvariti dobre človeške kontakte z našimi bralci, jih vprašati, če so zadovoljni z Novim Matajurjem, kakšnega bi želeli, da naj bo, kaj naj več pišemo in kaj naj manj. Čeprav naletiš na kritike tudi med našimi bralci po svetu, ti znajo oni dati največ zadoščenja in izraze hvaležnosti. «Novi Matajur» jih povezuje s svojo rodno zemljo, prinaša jim novice iz svojih rojstnih vasi, zato ga težko pričakujejo, kakor pismo domačih, ki prihaja vedno bolj redko, nekaterim pa sploh ne pirhaja. Večina bralcev in naročnikov po svetu ti odkrito povedo, da njem je najbolj všeč zadnja stran, ki jim prinaša domače novice in Petar Matajurac. Dolgi in težki članki jih ne zanimajo. To sta nam povedala tudi Pavla in Štefan, a da sem se odldočil, da pišem o njih, imam še drug namen. Pavla, ki ima sedaj 53 let, skriva v sebi velik zaklad naših starih pesmi, in nekatere od njih so doma šle že v pozabo. Prav bi bilo, če bi bile te pesmi posnete, ker so za nas dragocen material. Pavla veselo prepeva in kadar poje kakšno žalostno pesem, ki jo spominja na o-troška leta, na rojstne kraje, se ji zasolzijo oči. Med sto pesmi, ki sem jih poslušal, me je najbolj prizadela in ganila ta, ki jo tu spodaj objavljam s hvaležnostjo Pavli, kot sem iz hvaležnosti in dolžnosti napisal zgornje vrstice. Dorič Novice iz Koroškega NOVA ZADRUŽNA TRGOVINA V PLIBERKU V Pliberku so v nedeljo 26. septembra otvorili nove poslovne prostore Kmečke gospodarske zadruge. Ta slovenska ustanova je s tem dobila sodobno urejno samopostrežno trgovino in nove skladiščne prostore. Ob otvoritvi, ki so se je udeležili številni zastopniki javnega življenja od predsednikov obeh slovenskih LANSKO LETO SEM SE OŽENIL Lansko leto, lansko leto sem se oženil, prav no mlado, prav no mlado sem si zbral tralalajlam. Pa že letos, pa že letos mi je limarla, na otroški, na otroški postljici. tralalajlam. Pa nič druzga, pa nič druzga mi ni pustila, ko no detce, ko no detce prav mlado. tralalajlam. In to detce, in to detce se mi milo joče, po njegovi, po njegovi mamici. tralalajlam. Muči, muči, muči, detce moje, tralalajlam. da se bjeli, da se bjeli dan stori, tralalajlam. podmo, podmo, dol na žegnan britof, tam kjer tvoja, tam kjer tvoja mamca spi, tralalajlam. Vstani gore, ustani gore moj ljuba žena, da tvoj dete, da tvoj dete podojiš, tralalajlam. Jest ne morem, jest ne morem gore ustati, tralalajlam. me ta zemlja, me ta zemlja dol tišči, tralalajlam. Sama Marija, sama Marija ga je podojila, tralalajlam. Ljubi Jezus, ljubi Jesuz ga je zaspal, tralalajlam. osrednjih organizacij preko predstavnikov pliberške občine in delegacij iz koroških obmejnih občin, je spregovoril tudi koroški deželni glavar Leopold Wagner, ki je dejal, da naj bi si ne prizadevali, da bi asimilirali, temveč da bi integrirali. Pohvalil je iniciativnost pliberških zadružnikov in imenoval Pliberk kraj srečanja, zavzel pa se je tudi za to, da bi v današnjih časih nastajajoče probleme reševali skupno. Spregovoril je tudi štiri slovenske besede. Kmečko gospodarsko zadrugo je predstavil njen predsednik inž. Kapun, predsednik Zveze slovenskih zadrug Hanzi Ogris pa je pliberškim zadružnikom zaželel obilo poslovnega uspeha. V >beh koroških deželnih jezikih je na otvoritvi spregovoril pliberški župan Franc Mi-kusch. Z novo trgovino Kmečke gospodarske zadruge se je v Pliberku in okolici močno izboljšala gospodarska infrastruktura, hkrati pa prispeva, kot so poudarili govorniki, tudi k zaposlovanju ljudi v domačem kraju. Beneški večer v Zurichu in Luganu (Nadaljevanje s 1. strani) tajur, pod Ivanac, pod Mužce, pod Kanin... Zaenkrat pa se še zavedajo, da od samega zraka se ne more živeti in da bodo morali še ostati v tujini, dokler se ne bodo izboljšali po naših dolinah življenjski pogoji in ustvarila nova delavna mesta. Take in drugačne vtise sem prinesel iz zadnjega potovanja po Švici. Odpotovali smo iz Čedada s avtobusom v petek 15. oktobra opolnoči in šli na «Beneški večer» v Zurich, katerega je organizirala tamkajšnja sekcija Zveze beneških izseljencev. Na avtobusu je bila Beneška folklorna skupina, ki jo vodi Marina Cerne-tig iz Srednjega, vadi pa Breda Pahor iz Trsta, orkester I.D.I.O.S. iz Kosce, duet Claudia in Fabrizio Saffigna iz Če-nebole, nekaj bivših emigrantov, ki imajo sorodnike v Švici, pa še predsednik in tajnik Zveze Clavora in Cont. Posebno močna in vesela je bila skupina bivših emigrantov iz Čenebole. V Zurich smo prispeli v soboto 16. oktobra približno ob 13. uri. Nekateri smo se odpočili, drugi pa so šli na o-gled mesta, zvečer pa smo se vsi dobili na Beneškem večeru, ki je bil v občinski dvorani, v Dietlikonu, na periferij Zuricha. Tak večer prireja Sekcija Zveze beneških emigrantov iz Zuricha vsako leto prav tako je postalo tradicionalno tudi sodelovanje z Zvezo Slovencev, ki delajo v Švici. Gli alunni della Scuola Media «De della circolazione stradale con il vigile Saurin Aldo. Rubeis» di Cividale ascoltano le regole capo dei vigili, ten. Tomat Carlo e il V kulturnem programu je to sodelovanje prišlo do izraza z nastopom moškega pevskega sestava «Soča» iz Schauffhausna, občinstvo pa je pozdravil tudi generalni konzul SFRJ v Zurichu Gustav Kranjc. V imenu prirediteljev pa so govorili predsednik krajevne sekcije Zveze Danilo Chiacig, predsednik Zveze beneških izseljencev Ferruccio Clavora in pa odgovorni urednik Novega Matajurja Izidor Predan. Govorili so seveda predvsem o vprašanih, s katerimi se morajo spoprijemati izseljenci iz dneva v dan in pa o možnostih povratka v Benečijo. O tem so se predvsem pogovarjali odborniki Zveze, ki so se sestali s krajevnimi odbori, katerimi so pregledovali konkretne možnosti za eventualne povratke domov in pa razne zakonske predpise in morebitne olajšave. Na Beneški večer v Zurichu so prišli, poleg številnih naših izseljencev tudi Slovenci iz matične domovine, ki so zaposleni na tem območju, nekaj švičarskih prijateljev nemškega jezika in prav tako tudi nekaj Italijanov. To se je ponovilo tudi v Luganu v nedeljo 17. oktobra popoldne, kar pomeni, da Zveza slovenskih emigrantov konkretno izvršuje po svetu, kar želi biti naša manjšina doma: most povezovanja med narodi in različnimi kulturami. Na obeh manifestacijah se je govorilo s spoštovanjem o enih in drugih. V Maroggi, blizu Lugana, sta organizirala kulturno srečanje luganska sekcija Zveze beneških emigrantov in «Fo-golar furlan» v prostorih zavoda «Collegio Don Bosco», ob pečenju kostanja. V kulturnem programu so sodelovali, kakor v Zurichu, Foklor-na beneška skupina, beneški ansambel ter mladi pesvko -glasbeni duo Claudio in Fabrizio iz Čenebole. Tu je nastopil tudi furlanski mešani pevski zbor od «Fogolar furlan» iz Lugana, v katerem pojejo tudi beneški Slovenci. Zbor je zapel res ubrano in lepo nekaj furlanskih pesmi. Vsi nastopajoči v kulturnem programu so bili nagrajeni z dolgimi in prisrčnimi aplavzi. Kadar smo odpotovali iz Lugana, smo slišali slovenske in furlanske pozdrave: Pridite še nazaj!». In mi smo jim o-bljubili, da jih bomo še obiskali. Dorič moraš imeti rad Verzi sodobne slovenske poezije Versi di poesia contemporanea Rubriko vodi - e cura di Marino Vertovec Nekoga 4. Med prvo in drugo svetovno vojno sta najpomembnejša literarna tokova ekspresionizma in socialnega realizma. Ekspresionizem je dal pesnika Krasa in smrti Srečka Kosovela, medtem ko sta najboljša pesnika tridesetih let nasploh Božo Vodušek, ki je stal zunaj glavnih literarnih tokov in Alojz Gradnik, najbolj samosvoj in tematsko raznolik lirični pesnik med vojnama. Težka situacija dela slovenskega naroda pod tujo okupacijo je tudi navdihovala slovenskega pesnika recimo Gradnika, Grudna, Kosovela, nacionalna pesem je včasih že postajala nacionalistična pesem. Del nove lirike pa nosi v sebi klice po družbeni revoluciji in novi ureditvi sveta. V letih od 1941 do 1945 se je slovenska poezija skoraj v celoti, z izjemo Franceta Balantiča, pesnika velikih možnosti, a ki se je boril v nasprotnem taboru istovetila z ideali in cilji osvobodilnega gibanja: v poeziji tega obdobja se križa in med seboj oplaja več slovstvenih smeri, a vodilna smer je socialni realizem, kakršen se je bil razmahnil v tridesetih letih. Že socialni realizem je bil podčrtal povezanost posameznika s premiki v družbi; to motiviko razvije NOB do doslednje izpolnitve. Človek ni več sam zase ampak le člen narodnoosvobodilnega boja celotnega naroda. Osrednja pesnitev prvih dni vstaje, in tudi njena prva, je Župančičeva pesem «Veš, poet, svoj dolg?» obljavljena že leta 1941, medtem ko je dalo to obdobje, ki pa ni literarno obdobje, a samo zgodovinsko, Karela Destov- nika Kajuha in Mateja Bora. Njegove, mislim Kajuhove najlepše pesmi, so «Ljubezenske», napisane 1942 in 1943, kjer je pesnik spojil ljubezen do dekleta z domovinsko snovjo. «Materi padlega partizana», pa je povezal motiviko partizanskega boja z motivom matere, ki je imelo že tako vidno mesto pri Cankarju in Kosovelu. Matej Bor, ki je začel pesniti v NOB, je prvi veliki pesnik sodobne književnosti, to je obdobje od leta 1945 do danes, ter do danes najvidnejši predstavnik poezije socialnega realizma, ki se je začela v tridesetih letih. Najpomembnejši del Borove partizanske poezije so ljubezenske pesmi, kjer spaja individualno ter družbeno tematiko v zaokroženo enoto, kar slovenska poezija socialnega realizma v tridesetih letih ni nikoli dosegla. ( se nadaljuje ) Tra la prima e la seconda guerra mondiale le correnti letterarie più importanti sono rappresentate dall'espressionismo e dal realismo sociale. L'espressionismo dà il poeta del Carso e della morte Srečko Kosovel, mentre i più grandi poeti in assoluto degli anni trenta sono considerati Božo Vodušek, che rimane fuori dalle correnti letterarie che vanno per la maggiore e Alojz Gradnik, il più personale e tematicamente ricco poeta lirico del tempo. La triste situazione di una parte del popolo sloveno sotto l'occupazione straniera ispira (Gradnik, Gruden, Kosovel) la poesia slovena con temi nazionali che, alle volte diventano nazionalistici. Una parte della produzione poetica, invece, porta in sè la richiesta della rivoluzione sociale e di una nuova realtà. Negli anni della guerra, dal 1941 al 1945, la poesia slovena, nella quasi totalità, escluso France Balantič, che rimane un grande e sensibilissimo poeta che milita nel campo sbagliato e perdente, si identifica con gli ideali ed i fini della lotta di liberazione nazionale: la produzione poetica di questo periodo di svariate correnti letterarie, anche se la più significativa rimane il realismo sociale, quale si era diffuso ed imposto negli anni trenta. Già questa corrente letteraria aveva messo in evidenza lo stretto rapporto tra il singolo e la società: questo concetto viene portato durante la Lotta popolare di Liberazione fino alle conseguenze estreme. L'individuo non è più un'entità a sè, ma diviene solamente un anello della lotta di un intero popolo. Il primo prodotto poetico di questo periodo è la poesia di Župančič «Veš, poet, svoj dolg?» (conosci, poeta il tuo debito?), pubblicata già nel 1941, mentre subito dopo sarebbe venuta la grande poesia di Karel Destovnik-Kajuh e Matej Bor. Le più belle poesie di Destovnik sono le Ljubezenske, (poesie d'amore), scritte du- rante il '42 ed il '43, nelle quali il poeta fonde in un tutto unico l'amore per la propria ragazza e per la Patria. Nella poesia «Alla madre del partigiano caduto» invece, armonizza la tematica della lotta partigiana con quella della madre, che aveva avuto un posto così importante e significativo già presso Cankar e Kosovel. Matej Bor, poeta già durante la Lotta, è il primo grande poeta della letteratura contemporanea, cioè del periodo dal 1945 ad oggi e fino ad oggi il più raffinato rappresentante della poesia del realismo sociale, iniziata già negli anni trenta. Le opere più significative della poesia partigiana di Matej Bor sono le poesie d'amore, in cui fonde la tematica sociale e quella individuale o privata in un'unità; conclusa, il che non era mai riuscito alla poesia realistico-sociale degli anni trenta. (continuai GRMEK VODOPIVAC U cerkvi Marije dobrega Sveta na Lesah sta si v nedeljo 19. septembra obljubila venčno zvestobo Silvana Chiabai-Vodopivcova iz Vodopivca in Giovanni Cattaneo iz Milana, ki imata zna- no pekarno u škrutovem in pečeta prav dobre gubance. Silvana in Giovanni sta bla določila dan svoje poroke že za parvi maj letos, a sta jo morala odložit, ker je biu tisti dan pogreb od Silvani-nega tata - nepozabnega Luciana Chiabaia-Vodopivca. Novičam voščimo veselo in srečno skupno življenjsko pot. TOPOLOVO Dvakrat voščila Vse je šlo hitro, da še rjedko kdaj takua. U četar-tak 30. septembra sta se poročila, za 5 dni potle, v to-rak 5. oktobra pa se jima je rodila hčerka Liviana. Ta-kuo smo dužni napraviti u teli novici dvojne voščila, novičam in njih čičic, ki je paršla na svet. Noviča sta Paolo Gariup - Žnidarju iz Topolovega, ona pa je Gianna Qualizza - Minčnih iz Srednjega. Vsem puno sreče v življenju! Štivanka od novičev 2e dugo cajta se ni zgodilo, da bi topolovški puo-bje in možje jedli in pili dvojno štivanko, kot se je zgodilo pred par tedni. Šti-vanke so ble od noviču Gariup Paolo in Qualizza Gianna, Trusgnach Romeo in Lo-szach Sandra. Milio je začeu točit iz « of lokane » damigiane, Franc Bizontu darži s har- batam pokoncu zid, za Miljam so paršli na špino še drugi. Potle se je oglasila naša lepa pesem. Vse je bluo luštno in veselo, škoda le, da se takuo malo in po redko ženijo par nas. Topolovci pa so nam zaupali skrivno novico. Prvi se bo sada oženil Franc Bizontu. Pa naj bo, samuo muora pohitjet, čene mu posivijejo mošta-čje. GORENJE BARDO U Belgiji je umaru Poldo Falekin U torak 9. oktobra je zvon v Taminesu odzvonil avemarijo za drugega našega minatorja. Za zmeraj se je ustavlo sarce Poldu Falek-nemu (Leopoldo Vogrig za anagrafe) iz Gorenjega Barda. Imeu je 62 let. Poldo je šu djelat u bel-gijanske rudnike že 1946. leta, ko je imeu za harbtom že dobrih 5 let vojskovanja. Biu je kot alpin na greški in ruski fronti. U Belgiji je spoznu mlado in lepo čečo, Jannine, s katero se je poročil in mu je rodila sina in hčerko. Poldo je delal u rudniku, dokjer ni zaslužu invalidskega penziona. Sada ga je spravila v prerani grob zaharbtna bolezen. Rajnik Poldo je biu dobrega sarca, veselega karakterja, dobar za družbo. Vse je imeu rad in njega so imeli vsi radi, kot je pokazal tudi njega veliki pogreb, ki je biu u Taminesu, v soboto 16. oktobra. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. SERAING - PODAR U sredo 6. oktobra je umaru u Seraing (Belgija) Bir-tig Giovanni Ti Gorenjih iz Podra nad Kuosto. Imeu je 60 let. Puno let se je bojeval z boleznijo, šu je že majhan po svete in le redko je par-šu pogledat rojstne kraje. Naši rojaki pa tudi drugi, so ga spoštovali in imeli radi, ker je biu bardak an pošten človek. Njega pogreb je biu u saboto 9. oktobra v Seraingu. Puno ljudi ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Ohranili ga bomo u liepim in venčnim spominu. SPETER DOL. BARNAS U Čedadu je umaru naš va-snjan, Kavalir in Kolonel od Alpinu, Aldo Specogna Aldo Specogna je biu po meštierju učitelj (maestro), a je malo cajta učiu. Buj bi odgovarjalo resnici, če bi napisali, da je biu njega me-štier biti sudat. Uejskavu se je na useh frontah: 1935 leta u Afriki, potem pa na greški in ruski fronti. U Grečiji je biu tudi hudo ranjen. Proti koncu zadnje velike uejske je biu ratu komandant 7. brigade Osoppo. Po uejski je še oprav ju suda-ško službo in tako paršu do čina polkovnika (grado di colonnello). Imeu je 70 let in je na hitro umaru u če-tartak 7. oktobra zvečer. Rajnik Aldo Specogna je biu zlo poznan po vseh naših dolinah kot velik patriot, spoštovan in priljubljen posebno od alpinu. Lahko trdimo, da je biu velik protagonist naše zgodovine (Štorje) zadnjih 40 let. Njega velik pogreb je biu u Čedadu, u soboto 9. Oktobra. Buoh mu daj venčni mier in pokoj, družini pa naše iskrene sožalje. DOL. BARNAS Na svojem domu je umar-la Celestina Tonini, udova Dorbolò, stara 85 let. Nje pogreb je biu u Barnasu u četartak 14. oktobra. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. Dobre voščila Ernesti Pegi-novi za nje 72. rojstni dan Če jo videš dielat, hodit al pa daržat pokoncu veselo kompanijo in če ti povje, da nosi na ramanah 72 let, por-češ, da te ima za norca, da te vlači za nuos. Pa je le rjes. V družbi svoje družine in prijateljev je praznovala u pandejak 27. septembra svoj 72. rojstni dan. Ku-ražno, Ernesta, takuo naprej do 100, potlé bomo voščili še za naprej! 42^ & m è'**' ** .jv ' N , SS-.ì'/r/ì W -■ V«.- . s KLODIČ Stara fotografija šolarjev Na fotografiji je 76 otrok, ki so hodili u šolo pred 50. leti. Fotografija, ki nam jo februarja 1931. leta. Tisti, ki je posodu Giuseppe Chiabai se prepozna na fotografiji in - Bepič štefnelu, je bla po- nam sporoči, bo dobil od sneta v Klodiču u torak 21. nas dobro butiljko vina. PISE PET AR MATAJURAC Fašisti so pomazali naše zidove s pisanjem proti bilingvizmu 1 ; Mrazili : ; «Missini» so tapecirali zidove po naših dolinah z velikimi manifesti, na katerih je napisano: «Bilinguismo - No a lingue straniere ne’ parlate ne’ comprese. Si alla tutela delle tradizioni e delle parlate locali». (Bilingvizem - Ne nego-vorjenim in ne nerazumljivim tujim jezikom, ja za zaščito narodnih in lokalnih govoric). Ker vemo s kajšne prižnice prihaja pridiga, bi se ne splačjalo pisat in zamujat cajta z njimi. Lanko bi samo rekli, kot piše Dante v Divini Komediji: «... Non ti curar di lor, ma guarda e passa...». Če pa pišemo, pišemo samuo zavojo dveh ražonu. Parva je hvaležnost. Če pride komišjon od parlamenta iz Rima gledat in uprašat, kje žive Slovenci v videmski Provinci, jim ne bo treba nič odgovarjat in kazat, ker so mišini natančno označil-deli-mital našo cono. Še adnega manifešta njeso ložli v stran, recimo, kjer živi kaj-šan Lah. Ne, manifešte so ložli proti bilingvizmu, samuo po dolinah in vaseh, kjer živimo Slovenci in tuo pomeni, da nas presneto le-puo poznajo in lepuo vedo, kje smo. Drug ražon, zavojo katerega smo se oglasili, je naš strah zavojo njih tarditve (affermazione). «No a lingue straniere né parlate né comprese». Al so zgubili glavo? Manifešti, ki so jih napra-vli pruat bilingvizmu, so bli namenjeni nam Slovenjam. Parfliskali so jih na naše zidove in u tistih krajih, kjer mi živimo, juški jeziki (lingue straniere) so vse, razen slovenskega. Samuo slovenski je tu domač, naš, od kar žive naši ljudje u telih dolinah in tuo je že tavženlt an tristuo Ijet. Tuo ni malo! In mišini pravijo, da so pruat štranierskim jezikom. Spet ponavljamo al so zgubili glavo? Če bi jih bugali u Rimu in u Vidmu, potlè bi muorli učit po naših šuolah samuo po slovensko, ker samo slovenski ni juški, tuji «štranierski» jezik na naši zemlji. Tuolega pa mi nečjemo. Mi želimo ohranit jezik, ki je biu ohranjen 1300 let in vprašamo da bi učili naše otroke tudi po šuolah u tem jeziku, ne da bi zavargli druge jezike. Se nečjemo zapreti v «geto», se nečjemo zapreti ku puž v svojo hišo. Se imamo potrebo učit tudi druge jezike, djelat an u mjeru ži-vjet an se zastopit tudi s tistimi, ki so okuole nas in ki ne govore našega jezika. Ma al morte mislit, dragi bravci, kaj bi se zgodilo, če bi jala Italija: «No alle lingue straniere, nè parlate nè comprese?». Al zastopite, kaj bi se zgo- dilo, če bi jau karabinier al pa finanzier na konfine Fran-cuozu, Amerikami, Angležu, Olandežu, Nemcu al Jugoslovanu: «Če ne znate po italijansko, ne morete, ne smete stopit na zemjo italijanske republike!». Italija bi zgubila milijarde dolarjev, ki jih prinaša turizem, ki jih prinašajo ljudje z njih «lingue straniere nè parlate, nè comprese». Morebit pa, da če bi bli na konfinu fašisti, namest karabinier jev in financ ir jev, bi le ne ustavli vseh. Nemcem bi odparli vrata, kot so jih jim odparli u zadtiji uejski, kadar so jim pomagali napraviti iz naše dežele «A-driatische Kiistenland», (Annessione del Trentino - Alto Adige-Friuli - Venezia Giulia al terzo Raich di Hitler). Nemci so jih navadli bugat in če bi se spet varnili tisti hudi cajti, bi jim spet na konfine pokorno jali: «Ja-vol». To je beseda, ki jo ne bodo fašisti pred Nemci nikdar pozabili! Kajšna «tutela» pa bi čakala naše «tradizioni e parlate locali», so pokazali že 1933. leta, ko so z dekretom pregnali iz cerkve naš katekizem, pesem in molitev. Sada, od tistega, kar je ostalo, bi še radi potukli z manga-nelam in potem pomazali bule z ricinjskim oljarn, da rias ne bo takuo boljelo. Vas pozdravja vaš KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH o SV. LENART Zgodovina (storia) gledana skuoze žig (timbro) Ankrat so imenovali Lahi - pa tudi oblasti, kot pričajo uradni, ufičjal dokumenti -Špeter: «S. Pietro degli Slavi». Ker je biu Špeter okraj -dištret, so vse naše doline imenovali Sclavanie. Še današnji dan, kadar pridejo iz Laškega pohajat ob sobotah al nedeljah po naših dolinah, povedo drugi dan prijateljem: «O soi stat su pa Sclava-nie». Kot Špeter se je tudi Svet Lenart imenoval: «San Leonardo degli Slavi». Na ko-munu v Sv. Lenartu imajo šele skranjen komunski žig (timbro), ki ima že vič ku 150 ljet. Na njem je vrezan vpis: Deputazione comunale di S. Leonardo «Distretto di S. Pietro degli Slavi». Takuo nam priča spodnji kliše. «Altroché S. Leonardo del Friuli!» Mi smo posebna, ločena skupnost od Furlanije, kot pričajo dokumenti, ki jih imajo skranjene tudi na komunu v Sv. Lenartu. m j DISTRUTTO ^ '^MmKTKO; SIAVI-;, v'Ky.vvSv DOL. MERSA Tudi letos so se spomnili borbe od 6. oktobra 1943 Na dan 6. oktobra 1943. leta je bla Dolenja Mersa pod ognjem nemškega in partizanskega streljanja. To je bila največja borba med našimi partizani (skoraj vsi domačini) in Nemci v naših dolinah. Nemci so hoteli pregnati partizane iz osvobojenega teritorja, uničiti «Beneško republiko», a naši partizani, čeprav slabo o-boroženi (slavo armani), so se jim uparli s stisnjenimi zobmi in so Nemce nakle-stli, tako da so imeli puno martvih in ranjenih. Med našimi sta bla dva mrtva in dva ranjena. Vas ni utarpe-la velike škode. Zgorela je samo ena štala s skednjam, od vasnjanu ni umaru obe-dan. Tega strašnega dne, ko so Nemci grozili, da bojo vse požgali in pobili, se Merša-ni spominjajo vsako leto, ko se zberejo par Sv. Maši in potem na skupni večerji. Tudi letos so ponovili ta spomin in cerimonijo in te stari zaželeli te mladim, da bi ne muorli prenašat strahote in grozote uejske, da bi delali in živeli za venčno u miru. KOSCA Rodila se je Cendon Lavinia U pandejak 4. oktobra se je rodila u čedajskem špita-lu lepa čičica Lavinia. Nje tata je Mario Cendon iz Kosce, mama pa Marseu Marina. Lavinia je parva hči mladega para in ji želimo, da bi bla nje življenska pot posuta z rožicami. HRASTOVJE Predsednik naše Gorske skupnosti (Comunità montana) je ratu tata Na dan 14. avgusta se je rodila u videmskem špitalu Chiuch Cristina. Nje tata je Chiuch Giuseppe - predsednik Gorske skupnosti nedi-ških dolin, mama pa Ferrino Dorina. Cristina je parva hči mladega para in ji voščimo srečno in veselo življenje, ki ga ima pred sabo. PODUTANA U soboto 18. septembra sta se poročila u cerkvi Sv. Lenarta Stanig Valeria iz Podutane in Gariup Albino-Giovanni - Meliunjaku iz Preserji. Mlademu paru želimo srečno in veselo skupno življenje. JAGNJED U čedajskem špitalu je umarla u petak 8. oktobra Rosa Debeniach, ki je učakala res visoko in pošteno starost: 87 let. Podkopali so jo u Sv. Lenartu in puno ljudi jo je spremljalo k zadnjemu počitku. Družini in žlahti naj gre naša tolažba. ŠKRUTOVO Ponoči od ponedeljka na torek (od 18. na 19. oktobra) je umarla u čedajskem špitalu Giuseppina Terli-cher- udova Chiabai, stara 75 let. Nje pogreb je biu pri Sv. Lenartu u sredo 20. oktobra. Ohranili jo bomo u lepim spominu. JEŠIČJE Na hitro je umarla u videmskem špitalu naša draga vasnjanka Nella Sibau. Imela je samuo 60 let. Nje pogreb je biu u Kravarju u nedeljo 10. oktobra popudne. Naj gre družini in žlahti naše iskreno sožalje. PRAPOTNO BUDAŽE Par Kodermacih so podkopali v ponedeljek 4. oktobra pridnega in delavnega moža, ki je umaru u čedajskem špitalu. Imeu je 70 let in se je imenoval Fiorindo Bordon. Rajnik Fiorindo je biu lepo poznan po vsej idrijski dolini in vsi so ga imeli radi. Ohranili ga bomo v lepim in venčnim spominu. GRMEK SREDNJE VARH V soboto 25. šeptemberja sta stopila na skupno življenjsko pot Anna Zufferli -Funkjova iz naše vasi an Ettore Trusgnach - Čeku iz Malega Grmika. Poročila sta se na Liesah. Novičam žel-mo vse dobre. GORENJI TARBI Še en minator manj V soboto 25. septembra je umaru u videmskem špitalu Valentino Balus - Tinac, star 59 let. Rajnik Tinac je biu bolehav v zadnjih letih in zato ni nič čudnega, saj je delu puno ljet u belgijan-skih rudnikih (minierah), od koder se je varnu z invalidskim penzionam in s polnimi pljuči prahu (silikoze). ZAHVALA Ker ne more vsakega posebe zahvalit, se družina BALUS iz Kararje zahvaljuje preko Novega Matajurja vsem tistim, ki so na kakršno koli vižo počastili spomin njih dragega rajnkega VALENTINA (TINACA) Posebna zahvala pa naj gre Zvezi slovenskih emigrantov in minatorjem, ki so v velikim številu prišli na njegov pogreb. edilvalli di DORGNACH RINO & C. *.a.s. ČEMUR SV. LENART - S. LEONARDO Tel. 0432-723010 Vendita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala A utotrasporti Avtoprevoz Kvatarinca 1982 Pravijo, da so za letošnjo Kvatarinco na Sv. Martinu, poleg drugih reči, skuhali tudi zlo dobro paštašjuto: Al je res? Al ni res? Na fotografij zgleda, da se Ernestu gati, al pa morebit, da so mu jo previč ukidali. Naj bo takuo al drugače, fotografija, ki jo je posnela Vilma Luisa Loszach, je lepa in nam kaže nje strica Ernesta na letošnji Kvata-rinci, na vrhu Sv. Martina. Rajnik Tinac je biu mirna duša, dobar človek, ki so ga imeli vsi radi. Od kar se je varnu iz Belgije, je ži-veu z družino v Kar ar ji pri Čedadu, kjer je biu tudi podkopan v pandejak 27. septembra. Naj gre žalostni družini naša tolažba. Da bi bila zmeraj tako srečna, vesela in nasmejana, kot sta na fotografiji novica Gregorio in Loretta Podbonesec KALA U čedajskem špitalu je umarla Maria Gujon - poročena Blasutig. Imela je 74 let. U veliki žalosti je zapustila družino in žlahto. Nje pogreb je biu pri Sv. Stan-drežu četartak 14. oktobra popudne. Naj u miru počiva u domači zemji. Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBANCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer LA VERA GUBANA e STRUCCHI PREMIATA ALLA TV COLAZIONE STUD O 7 GUBANE UÙuiltÙlTSM mm di CATTANEO & CHIABAI s.d.f. dl CATTANEO & CHIABAI s.d.f PRODUZIONE ARTIGIANALE PREMIATA CON MEDAGLIA D'ORO DAL E.P.T. SCRUTTO S. LEONARDO (UDÌ III. 725*05 PRAVA DOMAČA GUBANCAin . .. ŠTRUKLJI