GEOGRAFSKI ATLAS NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI A VTORJI dr. Blaž Komac Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana blaz.komac@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-4205-5790 dr. Rok Ciglič Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana rok.ciglic@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-3517-3780 dr. Mauro Hrvatin Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana mauro.hrvatin@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-6021-8736 dr. Manca Volk Bahun Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana manca.volk@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-4720-9541 Lenart Štaut Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana lenart.staut@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-0095-3920 dr. Matija Zorn Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana matija.zorn@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-5788-018X DOI: https://doi.org/10.3986/GV95105 UDK: 911.2:504.4(497.4)(084.4)(0.034.2) COBISS: 1.02 IZVLEČEK Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji Spletni Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji prikazuje temeljne podatke o naravnih nevarnostih in naravnih nesrečah v Sloveniji. Obsega podatke o zgodovinskih naravnih nesrečah ter predstavlja zem- ljevide nevarnosti za več naravnih pojavov (snežni plaz, poplava, zemeljski plaz, potres, gozdni požar) in podatke o škodi nastali zaradi naravnih nesreč. Namen atlasa je seznaniti strokovno in splošno javnost z vrstami in pogostostjo naravnih nesreč, ki so nastale na ozemlju Slovenije vse od 14. stoletja dalje, pogo- steje od leta 1750, natančneje pa za obdobje zadnjih 150 let. Skupaj ima podatkovna baza približno 119 Geografski vestnik 95-1, 2023, 119–151 Metode METODE vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 119 5000 enot, ki obsegajo prek 100.000 podatkov, od katerih so relevantni prikazani v spletnem atlasu. V član- ku predstavljamo nastanek in zasnovo atlasa ter podajamo analizo vsebine. KLJUČNE BESEDE geografija, naravne nesreče, naravne nevarnosti, preventiva, spletni atlas, Slovenija ABSTRACT The Geographical Atlas of Natural Disasters in Slovenia The online Geographical Atlas of Natural Disasters in Slovenia shows basic information on natural haz- ards and natural disasters in Slovenia. It includes data on historical natural disasters, and it presents hazard maps for several natural phenomena (avalanches, floods, landslides, earthquakes, and forest fires) and data on the damage caused by natural disasters. The aim of the atlas is to inform the professional com- munity and the public about the types and frequency of natural disasters that have occurred on Slovenian territory since the fourteenth century, more frequently since 1750, and more specifically for the last 150 years. In total, the database comprises approximately five thousand units, with over 100,000 pieces of data, of which the relevant ones are displayed in the online atlas. This article presents the origins and design of the atlas, along with an analysis of its content. KEY WORDS geography, natural disasters, natural hazards, prevention, online atlas, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 3. februarja 2023. 120 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 120 121 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode 1 Uvod V okviru Oddelka za naravne nesreče pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU (Zorn in Komac 2008a) smo izdelali Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji (akronim GANNS; krajše, likovno oblikovano ime nakazuje tudi priimek GAMS; slika 1). Spletni atlas obsega temeljne podatke o naravnih nevarnostih in naravnih nesrečah v Sloveniji. Namen atlasa je seznaniti javnost z vrstami in pogostostjo naravnih nesreč, ki so nastale na ozemlju Slovenije od 14. stoletja dalje, pogosteje od leta 1750, natančneje pa za obdobje zadnjih 150 let (Komac s sode- lavci 2023). Z njim želimo prispevati k ozaveščanju o pogostosti in raznolikosti naravnih nesreč v Sloveniji, izboljšanju ocen ogroženosti različnih naravnih nevarnosti ter olajšati odločitve pri posegih v prostor s ciljem optimiziranja preventivnih dejavnostih. Atlas je prispevek geografov k izpolnjevanju zavez Sendajskega okvirnega načrta za zmanjšanje nesreč v obdobju 2015–2030 (Banovec Juroš 2020; Komac 2020). Atlas temelji na raziskavah s področja naravnih nesreč, ki na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU potekajo že od petdesetih let 20. stoletja (Natek in Perko 1999). Geografi so bili zaradi kom- pleksnega razumevanja pokrajinskih procesov med prvimi, ki so v  Sloveniji preučevali naravne nesreče. Prvo geografsko preučevanje poplav je bilo po poplavah v Celju 5. in 6. junija 1954, kjer so pod vodstvom Antona Melika sodelovali številni geografi (Melik 1954). Leto kasneje je Ivan Gams (1955) prispeval prvo znanstveno delo o snežnih plazovih v zimah 1950–1954, Drago Meze (1963) pa nekaj let pozneje delo o zemeljskih plazovih. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je inštitut vodil enega največjih slovenskih geografskih projektov »Geografija poplavnih področij na Slovenskem« (Ilešič 1973), katerega rezultati so temelj vseh kasnejših zemljevidov poplavne nevarnosti (Komac, Zorn in Natek 2008). Leta 1983 so geografi izdali interdisciplinarni publikaciji »Naravne nesreče v Sloveniji kot naša ogroženost« (Gams 1983a) in »Naravne nesreče v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geo- grafskega preučevanja« (Radinja 1983), leta 1992 pa monografijo »Poplave v Sloveniji« (Orožen Adamič 1992). Člani inštituta so sodelovali pri ustanovitvi in urejanju interdisciplinarne revije o naravnih in dru- gih nesrečah »Ujma« (Gams 1987; Komac 2016), kot tudi pri monografiji »Nesreče in varstvo pred njimi« Slika 1: Uvodna stran Geografskega atlasa naravnih nesreč v Sloveniji ponuja povezave na spletni pre- gledovalnik podatkov, opis atlasa, izvirne izpise dogodkov naravnih nesreč in možnost sporočanja naravne nesreče. Avtorica logotipa, ki je lociran nad naslovom in je hkrati njegov akronim, je Nina Semolič. vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 121 (Ušeničnik 2002). Vrh geografskih prizadevanj za boljše razumevanje naravnih nesreč je bila poleg znan- stvenih monografij o snežnih plazovih (Pavšek 2002), eroziji (Zorn 2008), zemeljskih plazovih (Zorn in Komac 2008b) ter drugih pobočnih procesih (Komac in Zorn 2007), poplavah (Komac, Natek in Zorn 2008) in izobraževanju (Komac, Zorn in Ciglič 2011), ustanovitev knjižne zbirke »Naravne nesre- če«, v kateri je med letoma 2010 in 2024 izšlo šest monografij (Medmrežje 1). Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU so se v začetku devetdesetih let 20. stoletja potegovali za ustanovitev Evropskega centra za multidisciplinarno raziskovanje naravnih nesreč (Orožen Adamič 1991), zato je bil leta 1992 v okviru inštituta ustanovljen »Center za multidisciplinarno pre- učevanje naravnih nesreč«. Ta se je 14. oktobra 1994 preimenoval v »Oddelek za naravne nesreče«, ki ga je od ustanovitve do leta 2008 vodil Milan Orožen Adamič (Natek in Perko 1999; Zorn in Komac 2008a), nato pa Blaž Komac. Atlas tako posvečamo 30-letnici ustanovitve oddelka kot tudi 100-letni- ci rojstva slovenskega geografa akademika Ivana Gamsa (5. 7. 1923–10. 3. 2014), ki je pomembno prispeval k razumevanju naravnih nesreč v Sloveniji (Kladnik 2013; Perko 2013; Zorn in Komac 2013). Bil je uprav- nik Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU (1981–1983) (Natek in Perko 1999), na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani pa je predaval več predmetov, pri katerih je obravnaval naravne nesreče, zlasti poplave, snežne plazove, pobočne procese in sušo (Gams 1981; 1983a; 1983b; 1994). Po snežnih zimah na začetku petdesetih let 20. stoletja je napisal omenjeni prvi poglobljen znan- stveni geografski članek o snežnih plazovih (Gams 1955), že konec devetdesetih let 20. stoletja pa je pisal o vplivu podnebnih sprememb na naravne nesreče (Gams 1998). Bil je tudi pobudnik pregleda stanja na področju naravnih nesreč (Gams 1983a; 1983b; 1983c). Pomembno je njegovo sodelovanje z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kjer je deloval v vodstvu uredništva revije Ujma (Komac 2016). Poudarjal je pomen preventivnega raziskovanja (Gams 2009), zato je pripravo publi- kacije »Nesreče in varstvo pred njimi« (Ušeničnik 2002) podprl z besedami: »Neupoštevanje možnosti vnovične katastrofe narava sama kaznuje.« (Gams 2002, 21). Prav tu vidimo poslanstvo Geografskega atlasa naravnih nesreč v Sloveniji, da spominja in opominja na pretekle naravne nesreče ter ozavešča o možnostih njihovega ponovnega nastanka. 1.1 Podatkovne zbirke o naravnih nesrečah Večina namenskih publikacij in programov, v nasprotju z našim atlasom, ki sega vse do sredine 19. stoletja in z nekaterimi primeri še nekaj stoletij dlje v zgodovino, seže najdlje do obdobja po drugi sve- tovni vojni ali zgolj do leta 1980. Pobude na področju načrtovanja pred nesrečami (pre-disaster planning) na globalni ravni sicer srečujemo od sedemdesetih let 20. stoletja (na primer Resolucija Organizacije združenih narodov št. 2717 iz leta 1970 (Assistance in cases of natural disasters¸ Pomoč v primeru narav- nih nesreč); A walk … 2023; Medmrežje 2). Poleg tega večina prinaša podatke za globalno in državno raven na statičnih zemljevidih (prikazih), redkejši pa so spletni prikazi s pomočjo geoinformacijskih tehnologij, ki omogočajo časovno-prostorski pregled georeferenciranih podatkov. Med podatkovnimi oziroma prostorskimi zbirkami izpostavljamo tri globalne: NatCatSERVICE (v okviru pozavarovalnice Munich Re, Nemčija), Sigma (v okviru pozavarovalnice Swiss Re, Švica) in EM-DAT (v okviru Centra za raziskave epidemiologije naravnih nesreč, Belgija). Številne druge zbir- ke podatkov se osredotočajo na nacionalna ali regionalna vprašanja, specifične nevarnosti in/ali posebne sektorje oziroma omenjene tri zgolj povzemajo. Verjetno je najpomembnejša zbirka Centra za raziskave epidemiologije naravnih nesreč (Centre for Research on the Epidemiology of Disasters; CRED 2023) o izrednih dogodkih (EM-DAT 2023). Ustanovljena je bila leta 1988 in vsebuje podatke o več kot 26.000 večjih naravnih nesrečah, povezanih z geofizikal- nimi, meteorološkimi, podnebnimi, hidrološkimi, biološkimi in zunajzemeljskimi naravnimi pojavi od leta 1900 dalje. Georeferencirani podatki so za nekomercialno rabo dostopni za obdobje po letu 2000 po tipih (naravne, tehnološke, kompleksne) in podtipih nesreč (geofizikalne, hidrološke, podnebne, meteorološke, biološke in zunajzemeljske naravne nesreče) oziroma po regijah (na primer južna, 122 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 122 zahodna, vzhodna, severna Evropa). Za Slovenijo vsebuje zbirka podatke o potresih (1998, 2004), ekstrem- nih temperaturah (2003, 2014, 2022), poplavah (2005, 2012, 2014, 2021) in neurjih (dve leta 2007, 2020, 2023). Podatke EM-DAT je uporabil Center za socialno-ekonomske podatke in aplikacije (Socioeconomic Data and Applications Center – SEDAC) pri ameriški Nacionalni upravi za aeronavtiko in vesolje (National Aeronautics and Space Administration – NASA), ki je pripravil spletno aplikacijo z globalnimi zemlje- vidi naravnih nesreč za obdobje 1950–2018 (Rosvold in Buhag 2021a; 2021b). Globalne podatke o naravnih nesrečah in škodi zbirata tudi pozavarovalnici Munich Re in Swiss Re. Podatki prve, zbira jih od leta 1980, so dostopni proti plačilu (Data … 2023), druga pa z interaktivnim orodjem Sigma Explorer nudi brezplačen omejen dostop do podatkov o naravnih nesrečah, številu izgu- bljenih življenj in svetovnih pozavarovalnih premijah od leta 1970 (Sigma…2023; na primer Komac 2021). Podatkovna zbirka o naravnih nevarnostih ameriškega Nacionalnega centra za okoljske informa- cije (National Centers for Environmental Information – NCEI) ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (National Oceanic and Atmospheric Administration – NOAA; Natural Hazards Data … 2023) obsega podatke in zemljevide o naravnih nevarnostih, kot so cikloni, cunamiji, potresi, ognjeniki in požari v naravi. Pomembna dela zbirke sta register potresov po letu 2150 pr. Kr. (5500 dogodkov) ter register pomembnejših ognjeniških izbruhov in cunamijev (Natural Hazard Viewer 2023). Obstajajo še številne druge zbirke podatkov. Globalni program za vulkanizem inštituta Smithsonian (Global Volcanism Program) tako podaja pregled ognjenikov, aktivnih v zadnjih 10.000 letih, ki obse- ga podatke o vrsti izbruha, indeksu eksplozivnosti ter času (Global Volcanism … 2023), Globalni katalog zgodovinskih potresov (Global Historical Earthquake Archive) obsega podatke o potresih za obdobje 1000–1900 (Global Earthquake … 2023), podatkovna zbirka Poplavnega observatorija Darthmouth (Global Active Archive of Large Flood Events) pa podatke o blizu štiri tisoč večjih poplavah od leta 1985 (Darthmouth … 2023; Frantar 2021). Globalna podatkovna platforma za ogroženost Urada Združenih narodov za zmanjševanje ogro- ženosti (United Nations Office for Disaster Risk Reduction – UNDRR) obsega globalne prostorske podatke iz bližnje preteklosti o tropskih ciklonih in z njimi povezanih nevihtnih valovih, suši, potresih, poža- rih v naravi, poplavah, zemeljskih plazovih, cunamijih in ognjeniških izbruhih. Uporabniki si lahko ogledajo in prenesejo podatke o dogodkih, izpostavljenosti nevarnostim ter ogroženosti zaradi omenjenih pro- cesov (Global Risk … 2023). Podobno je ameriška Zvezna agencija za krizno upravljanje (Federal Emergency Management Agency – FEMA) v obliki spletne aplikacije za ZDA objavila Nacionalni indeks ogroženosti, ki opredeljuje izpo- stavljenost skupnosti 18 naravnim nevarnostim, podatke o  pričakovanih letnih izgubah, družbeni ranljivosti in prožnosti (Zuzak s sodelavci 2021; National Risk … 2023). Raziskovalni center Evropske unije (EU Joint Research Centre – JRC) je objavil Atlas ogroženosti (INFORM Risk Map), ki je rezultat sodelovanja referenčne skupine Medagencijskega stalnega odbora za ogroženost, zgodnje opozarjanje in pripravljenost (Disaster Risk Management Knowledge Centre – DRMKC) ter Evropske komisije. Zemljevid prikazuje model, sestavljen iz ocen nevarnosti, ogroženosti, ranljivosti in sposobnosti ukre- panja za posamezne države. Namenjen je predvsem uporabi ob nesrečah in v humanitarnih krizah (INFORM … 2023). Pogosta so tudi dela, kakršen je Atlas ogroženosti zaradi naravnih nesreč po svetu (World Atlas of Natural Disaster Risk; Shi s sodelavci 2015), ki prikazuje različne indekse ogroženosti zaradi potresov, ognjenikov, zemeljskih plazov, poplav, neurij, peščenih viharjev, tropskih ciklonov, vročinskih valov, suše in gozdnih požarov. Tovrstne preglede skupaj s poročilom o stanju na področju naravnih nesreč objavljajo Združeni narodi: Podatkovna platforma ogroženosti zaradi naravnih nesreč (Risk Data Platform) prikazuje nevarnost potresa, poplav, vetra in neurij ter cunamija po državah in regijah (GAR Atlas … 2023). Tudi spletna storitev Naš svet v številkah (Our World in Data; Ritchie in Rosado 2022) zbirno prikazuje statistične in prostorske podatke o naravnih nesrečah ter njihovih učinkih na globalni in državni ravni. Med regionalnimi aplikacijami zaradi kakovosti in povezanosti z znanostjo izposta- vljamo spletno mesto Canterbury Maps, ki omogoča brezplačen dostop do zemljevidov, zapisov, informacij 123 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 123 124 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … in podatkov o naravnih nesrečah v Canterburyju na Novi Zelandiji (Canterbury … 2023). Poleg tega obstaja še vrsta drugih atlasov naravnih nesreč, ki prikazujejo stanje na globalni (na primer McGuire s sodelavci 2004) ali nacionalni ravni (na primer Atlas of Natural … 2012; The National Risk … 2015; The Multihazard … 2020). Prostorske podatke o naravnih nesrečah in zemljevid njihove razširjenosti za Slovenijo obsegata tudi Geografski atlas Slovenije (Orožen Adamič s sodelavci 1998) in Esponov atlas o kakovosti življe- nja v Sloveniji, ki prikazuje tudi podatke o škodi po občinah (Nared 2021). 2 Podatkovna zbirka Geografskega atlasa naravnih nesreč v Sloveniji Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji vsebuje podatke o različnih naravnih nesrečah na ravni posameznega pojava oziroma dogodka (poglavje 3), več zemljevidov nevarnosti za izbrane naravne poja- ve na ravni države (poplava, zemeljski plaz, potres, gozdni požar), s posebnim poudarkom na lavinski nevarnosti (snežni plazovi; poglavje 4), ki je v večji meri rezultat dela Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ter podatke o škodi nastali zaradi naravnih nesreč. 2.1 Nastanek Že pred ustanovitvijo Centra za multidisciplinarno preučevanje naravnih nesreč leta 1992 se je pod vodstvom Milana Orožna Adamiča začelo zbiranje prostorskih in statističnih podatkov o zgodovin- skih naravnih nesrečah v Sloveniji (Letopis … 1984–1992). Zametki informacijskega sistema o naravnih nesrečah najverjetneje segajo v leto 1983, ko so ob omenjenem posvetu »Naravne nesreče v Sloveniji kot naša ogroženost« (Gams 1983a), ki je podal pregled znanja, pripravili tudi razstavo o raziskavah na tem področju (Letopis … 1983). Od tega leta so sproti izpisovali in izrezovali članke iz Dela, Dnevnika in Večera, za nazaj pa so poročila o naravnih nesrečah izpisali iz Kmetijskih in rokodelskih novic Slika 2: Gradivo o naravnih nesrečah v Sloveniji, ki ga hrani Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, smo leta 2023 skenirali in objavili kot prilogo atlasa (Orožen Adamič 1983–1989). MARKO ZAPLATIL vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 124 (1843–1902), Slovenskega naroda (1868–1943) in Slovenca (1873–1939). Podatke so računalniško obde- lali in od takrat izvirajo prvi celoviti objavljeni podatki o številu smrtnih žrtev zaradi naravnih nesreč v Sloveniji (Orožen Adamič 1989; Komac 2021). Zbirka teh izpisov je ohranjena v fizični (analogni) obliki (slika 2) in je dostopna v atlasu (Orožen Adamič 1983–1989). Izpisi so bili deloma digitalizirani že konec devetdesetih let 20. stoletja, a se je do danes ohranilo le kratko poročilo o »Informacijskem sistemu o naravnih in drugih nesrečah« (Orožen Adamič 1989). Objavljeno je bilo v reviji Ujma, ki od leta 1987 tudi opravlja vlogo hranitelja podatkov, raziskav, znanja in informacij o naravnih in drugih nesrečah (Komac 2016). Leta 2023 smo ohranjene izpise prenesli v digitalno obliko in ustvarili podatkovno bazo. Izvorno zbirko podatkov smo nato dopolnili s podatki, ki smo jih pridobili iz različnih virov. Za obdobje po drugi svetovni vojni smo uporabili naslednje podatkovne vire: • Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si), • Novinarska dokumentacija časnika Delo (vsebine smo iskali fizično po mapah), • strokovne in znanstvene revije (na primer Acta geographica Slovenica, Geografski vestnik, Ujma), • znanstvene monografije (ZRC SAZU in druge, na primer Malešič 2005) in članki (na primer Ogrin 2007; 2012; Ogrin in Lubi 2010; Ogrin in Kosmač 2013; Zwitter 2013) in • spletni viri, kot so strani spletnih medijev in podobno. Na temelju omenjenih virov je nastal popis naravnih nesreč v Sloveniji. Zbirka se sproti dopolnjuje, tako z aktualnimi dogodki, kot s podatki iz relevantnih zgodovinskih virov. 2.2 Opis Podatkovna zbirka je prikazana s pomočjo podatkovnega strežnika Geoserver in spletnega orodja ESRI ArcGIS Online, v katerem je pripravljen spletni pregledovalnik (slika 3). Pregledovalnik omogoča vklop in izklop posameznih slojev ter približevanje in oddaljevanje. Prav tako je omogočena poizved- ba po različnih drugih podatkih, saj se ob kliku na posamezen element nekaterih podatkovnih slojev prikaže pojavno okno s podatki. Podatki, ki jih pregledovalnik prikazuje, so shranjeni na strežnikih ZRC SAZU. Podatkovna zbirka ima štiri glavne sklope. Prvi sklop predstavljajo podatki o posameznih narav- nih nesrečah – zgodovinski dogodki (poglavje 3). Prikazani so posamezni dogodki (pojavi) s točno določeno lokacijo, za dogodke (pojave), ki so obsegali večja območja, pa je v pripravi prikaz po območ- jih (Ogrin 1996; Perko 1998; Perko, Ciglič in Hrvatin 2021). Sklop vključuje podatkovno preglednico, kjer so v vrsticah navedeni posamezni dogodki oziroma naravne nesreče s pripadajočimi podatki (pre- glednica 1). Ob tem velja poudariti, da nekateri dogodki (na primer pojav žledu) obsegajo širše območje, zato so opredeljeni le pisno oziroma je zanje določen prostorski obseg. Pri prostorsko manjših narav- nih nesrečah, ki so bile opredeljene z večjo natančnostjo opisa lokacije, sta dodani koordinati x in y, ki omogočata umestitev dogodka v prostor. Drugi sklop predstavljajo podatki o plaznicah snežnih plazov in lavinski nevarnosti, ki smo ga poime- novali Lavinski atlas (poglavje 4). Plaznice so prikazane v obliki poligonov, ob kliku na posamezni poligon pa se prikaže pojavno okno z osnovnimi značilnostmi snežnega plazu. V okviru tega sklopa je predstavljenih tudi več podatkovnih slojev o snežni odeji (preglednica 2). Tretji sklop predstavljajo zemljevidi nevar- nosti izbranih naravnih pojavov. Trenutno so v pregledovalnik vključeni: poplava, zemeljski plaz, potres in gozdni požar. Poplavna nevarnost je predstavljena na podlagi »Integralne karte razredov poplavne nevarnosti«, ki prikazuje veliko, srednjo, majhno ter preostalo poplavno nevarnost. Velika poplavna nevarnost je na območjih, kjer je pri pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode enaka ali večja od 125 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode Slika 3: Spletni pregledovalnik Geografskega atlasa naravnih nesreč v Sloveniji ponuja naslednja osnovna orodja oziroma vsebine: 1) izbira sloja, 2) prikaz legende, 3) opis, 4) izbira kartografske podlage, 5) možnost sporočanja naravne nesreče, 6) približevanje in oddaljevanje pogleda.p str. 126 vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 125 126 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … 1 2 3 4 5 6 vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 126 1,5 m oziroma je zmnožek globine in hitrosti vode enak ali večji od 1,5 m 2 /s. Srednja poplavna nevar- nost je tam, kjer je pri pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode med 0,5m in 1,5m oziroma je zmnožek globine in hitrosti vode med 0,5 m 2 /s in 1,5 m 2 /s oziroma, kjer je pri pretoku Q10 ali gladini G10 globi- na vode večja od nič. Majhna poplavna nevarnosti je tam, kjer je pri pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode manjša od 0,5 m oziroma je zmnožek globine in hitrosti vode manjši od 0,5 m 2 /s. Razred preosta- le poplavne nevarnosti je tam, kjer poplava nastane zaradi izrednih naravnih ali od človeka povzročenih dogodkov, kar povečini pomeni območja poplavne nevarnosti med Q100 in Q500 (Integralna … 2023). Podatkovni sloj smo pridobili na Direkciji Republike Slovenije za vode (Integralna … 2023). Nevarnost proženja zemeljskih plazov je povzeta po zemljevidu plazovitosti (Zorn in Komac 2008b; Zakon o vodah (2002) uporablja izraz plazljiv), ki ima pet kategorij plazovitosti in je bil izdelan na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU ter je pripravljen v ločljivosti 25 m. Ta sklop omo- goča tudi prikaz prek 5000 lokacij posameznih zemeljskih plazov iz Nacionalne podatkovne baze zemeljskih plazov (Nacionalna … 2006) Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Potresna nevarnost je predstavljena na podlagi zemljevida »Potresna nevarnost Slovenije – pro- jektni pospešek tal« (Šket Motnikar s sodelavci 2021), prikazana pa so tudi nadžarišča prek 600 potresov z magnitudo večjo od 3,5 (po katalogu potresov, ki zajema potrese od leta 456 do leta 2018; Živčič s sode- lavci 2018). Zemljevid je priloga Nacionalnega dodatka standarda za potresno odporno projektiranje Evrokod 8 in je s tem »sestavni del zakonodaje o potresno odporni gradnji« (Nova … 2022) ter del pred- pisov obveznih pri projektiranju stavb (Slovenski … 2023). Zemljevid prikazuje izračunane povprečne vrednosti pospeška, razvrščene v deset razredov širine 0,025 g (od 0,1 do 0,325 g) in zaokrožene na zgor- njo mejo razreda (Šket Motnikar s sodelavci 2021). Požarna nevarnost je povzeta po zemljevidu »Karta požarne ogroženosti gozdov« Zavoda za goz- dove Slovenije (Požarno … 2023), ki prikazuje razvrstitev gozdov v štiri stopnje požarne ogroženosti skladno z metodo iz Priloge 2 Pravilnika o varstvu gozdov (Pravilnik … 2009) – zelo velika, velika, sred- nja in majhna ogroženost. Prikazane so tudi lokacije sto največjih gozdnih požarov. 127 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode Preglednica 1: Pregled atributov podatkovne zbirke (*atribut je zapisan za dogodke, kjer je natančna lokacija znana). ime opis IDNN identifikacijska številka dogodka X96 koordinata x v koordinatnem sistemu D96* Y96 koordinata y v koordinatnem sistemu D96* X48 koordinata x v koordinatnem sistemu D48* Y48 koordinata y v koordinatnem sistemu D48* regija prostorski obseg dogodka: 1: alpske pokrajine, zahod; 2: alpske pokrajine, vzhod; 3: panonske pokrajine; 4: dinarske pokrajine, zahod; 5: dinarske pokrajine, vzhod; 6: sredozemske pokrajine; 7: Slovenija; 0: znana lokacija (veljajo koordinate x, y) datum datum dogodka lokacija lokacija dogodka (opisno) pojav vrsta naravne nesreče (kategorije: …) žrtve število žrtev vir vir informacij opis opis dogodka vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 127 128 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … Preglednica 2: Seznam podatkovnih slojev. sklop sloj leto izdelave tip zapisa pojavno ločljivost vir okno zgodovinski • naravne nesreče z znano lokacijo, 2022 vektor da Geografski inštitut Antona dogodki • naravne nesreče in pojavi po širših Melika ZRC SAZU (poglavje 3) območjih (*konec leta 2023 v izdelavi) (po različnih virih) Lavinski atlas verjetnost proženja snežnih plazov 2022 raster ne 10 m Geografski inštitut Antona (poglavje 4) (poglavje 4.2) Melika ZRC SAZU (Volk Bahun, Hrvatin in Komac 2022) doseg snežnih plazov in debelina 2023 raster ne 10 m Geografski inštitut Antona plazovine (poglavje 4.2) Melika ZRC SAZU največja snežna obtežba s povratno 2004 vektor da Agencija Republike dobo 50 let Slovenije za okolje najvišja višina snežne odeje 2004 vektor da Agencija Republike s povratno dobo 50 let Slovenije za okolje povprečno letno število dni 2004 vektor da Agencija Republike s snežno odejo 1971–2000 Slovenije za okolje povprečna skupna višina 2004 vektor da Agencija Republike novozapadlega snega v sezoni Slovenije za okolje 1971/1972–2000/2001 zemljevidi poplavna nevarnost (Integralna 2008, vektor ne Ministrstvo za naravne nevarnosti karta razredov poplavne nevarnosti) 2022-revizija vire in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode (Integralna … 2023) nevarnost proženja zemeljskih plazov 2008 raster ne 25 m Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (Zorn in Komac 2008b) lokacije zemeljskih plazov 2006 vektor ne Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 128 129 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode sklop sloj leto izdelave tip zapisa pojavno ločljivost vir okno zemljevidi potresna nevarnost (Potresna 2021 vektor da Agencija Republike nevarnosti nevarnost Slovenije – projektni Slovenije za okolje (Šket pospešek tal) Motnikar s sodelavci 2021) katalog potresov 2018 vektor da Agencija Republike Slovenije za okolje (Živčič s sodelavci 2018) požarna nevarnost 2021 vektor ne Zavod za gozdove Slovenije (Karta požarne ogroženosti gozdov) lokacije 100 največjih požarov 2019 vektor ne Zavod za gozdove Slovenije (1995–2019) (prikazan kot zemljevid gostote; heat map) škoda škoda zaradi naravnih nesreč 2008, 2021 vektor da Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Statistični urad Republike Slovenije (Zorn in Komac 2011; Zorn in Hrvatin 2014; 2015), Urad Republike Slovenije za makroeko- nomske analize in razvoj (Pečar 2018) vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 129 Četrti sklop predstavljajo podatki o škodi, nastali zaradi naravnih nesreč. Podatke za obdobje 1991–2008 je zbral Statistični urad Republike Slovenije, in sicer za štirinajst vrst naravnih nesreč, od katerih jih atlas predstavlja devet: potres, poplava, požar, suša, močan veter, toča, pozeba, žled ter skupaj zemelj- ski in snežni plazovi. Na ravni države so vključeni podatki o neposredni letni škodi za obdobje 1991–2008, na ravni statističnih regij za obdobje 1992–2008 (Zorn in Komac 2011; Zorn in Hrvatin 2015) ter na ravni upravnih enot za obdobje 1992–2005 (Zorn in Hrvatin 2014). Predstavljamo tudi podatke o škodi, ki jih je zbral Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Pečar 2018) in obsegajo skupne podatke o letni škodi zaradi naravnih nesreč na ravni države za obdobje 1998–2021. Kumulativna škoda zaradi naravnih nesreč je bila med letoma 1991 in 2021 na ravni države blizu 4 milijarde evrov oziroma povprečno blizu 130 milijonov evrov letno. Celoten seznam podatkovnih slojev je prikazan v preglednici 2. Vse sklope nenehno dopolnjuje- mo in posodabljamo. Za lažje razumevanje vsebin smo kot podlago za prikaz pojavov uporabili kartografske prikaze oziroma podlage, ki omogočajo boljše, geografsko utemeljeno razumevanje pri- kazanih vsebin, kot je na primer OpenStreetMap. 3 Zgodovinski dogodki Podatkovna zbirka je konec leta 2022 vsebovala okrog 17.400 podatkov o skoraj 2918 zgodovin- skih dogodkih oziroma naravnih nesrečah v Sloveniji ter z njimi povezanimi vremenskimi in okoljskimi razmerami. Podatki so prikazani glede na lokacijo in tip naravne nesreče. Razvrščeni so v naslednje kategorije: neurje, mraz, poplava, močno deževje, toplo vreme, obilno sneženje, toča, gozdni požar, potres, suša, snežni plaz, močan veter, vročinski val, strela, zemeljski plaz, skalni podor, poplava morja, puš- čavski pesek, pozeba, žled, tornado, napad kobilic, udor, vetrolom, drobirski tok in nevihtni piš. Viri so navedeni ob posameznih vnosih v podatkovno zbirko, ki obsega tudi kratke opise posameznih dogod- kov. Zapisi o nekaterih odmevnejših pojavih lahko vsebujejo več virov. Kjer je mogoče, je podan dostop do spletne izdaje, sicer pa je naveden naslov prispevka ali naslov vira, številka ali leto izdaje. V nasprotju s prvotno digitalno podatkovno zbirko, ki je izgubljena in je najverjetneje vsebovala 21 kategorij podatkov (vrsta naravne nesreče, datum dogodka oziroma poročila, naslov članka, pod- naslov, avtor, vir, leto, letnik, zvezek, številka, stran, kraj, prizadeta regija, prizadeti kraji, opis škode, vrednost škode, število mrtvih, poškodovani, prizadeti ter druge opombe in komentar) (Orožen Adamič 1989), vsebuje obstoječa digitalna podatkovna zbirka naslednje kategorije: identifikacijska številka dogod- ka, datum dogodka, lokacija dogodka, koordinate, regija, vrsta pojava, število žrtev, vir, opis in drugo. Pri izdelavi smo zasledovali pravilo čim večje vključenosti pojavov, regij in virov. Podatkovna zbir- ka seveda ni popolna in vsebuje pomanjkljivosti, ki so posledica nedoslednih virov ali pomanjkljivih podatkov in nepopolnih opisov. Bralcu se lahko zdi problematična razvrstitev pojavov. Številni pojavi so medsebojno povezani, a smo jih razlikovali zaradi boljšega prikaza stanja. Primer so kombinacije močno deževje in poplava ali neur- je, strela in toča. Enako sta povezana vročinski val in toplo vreme, pri čemer je prvi mogoč samo poleti, (nadpovprečno) toplo vreme pa je lahko tudi pozimi. Ali pa močan veter in nevihtni piš, kjer smo sled- njega ohranili zaradi tako izrecno opredeljenega, čeprav le enega pojava, ki je povzročil veliko škodo. Ob določenem dogodku smo se tudi arbitrarno odločili za vpis v eno od kategorij. Opozoriti moramo tudi na dejstvo, da je navidezna pogostost pojavov višja v zadnjih desetletjih, kar je gotovo posledica večjega števila in dostopnosti virov v dobi interneta kot tudi večjih možnosti za nastanek škode zaradi več in vrednejšega premoženja (Gams 1983d; McBean 2004; Riebeek 2005; Zorn in Komac 2011). Kljub navedenim pomanjkljivostim dajejo podatki razmeroma dober pregled v časovno razpore- ditev naravnih nesreč za obdobje po drugi svetovni vojni, nekaj manj natančno za zadnji dve stoletji in pol oziroma od leta 1750, za bolj oddaljene dobe pa so podatki zaradi občasnosti virov bolj informativni. 130 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 130 131 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode 50 100 150 200 250 300 350 0 pred 1750 1750–1759 1760 1769 1770 1779 1780 1789 1790 1799 1800 1809 1810 1819 1820 1829 1830 1839 1840 1849 1850 1859 1860 1869 1870 1879 1880 1889 1890 1899 1900 1909 1910 1919 1920 1929 1930 1939 1940 1949 1950 1959 1960 1969 1970 1979 1980 1989 1990 1999 2000 2009 2010 2019 2020 2022 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – Slika 4: Število v podatkovno zbirko vključenih naravnih nesreč oziroma poročil o njih, prikazano po desetletjih (prvi stolpec prikazuje daljše, zadnji pa krajše obdobje). 0,1 1 10 100 1000 neurje mraz poplava močno deževje obilno sneženje toplo vreme toča gozdni požar snežni plaz potres močan veter suša vročinski val strela zemeljski plaz podor poprave morja puščavski pesek pozeba žled tornado udor vetrolom drobiski tok povratna doba Slika 5: Povratna doba naravnih nesreč v Sloveniji po letu 1750, ocenjena glede na število omemb, vključenih v atlas. vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 131 Sicer pa število poročil o naravnih nesrečah stalno narašča, od nekaj omemb sredi 19. stoletja, do 150 na začetku 20. stoletja in 350 na njegovem koncu, s hiatusoma v času svetovnih vojn in, manj razum- ljivo, upadom v obdobju med letoma 1980 in 2000, ter viškom po letu 2000 (slika 4). Največ je poročil o neurjih, sledijo mraz, poplava, izjemne deževne padavine, toplo vreme in obil- no sneženje (vsi nad 200 omemb). Nad sto omemb imajo toča, gozdni požari in potresi, nad 50 pa suša, snežni plaz, močan veter, vročinski val, strela in zemeljski plaz. V obdobju pred 1750, kjer so viri občasni in manj zanesljivi, je največ, skoraj tretjina vseh poročil o suši (30,4%), petina o potresih (18,8%), nad desetino pa je še poročil o neurjih (14,6%), mrazu (12,3%), močnem deževju (11,0 %) in skalnih podorih (10,3 %). Za obdobje po letu 1750, ko so podatki bolj konsistentni, smo izračunali povprečno letno število omemb posameznih pojavov. Na tej podlagi smo lahko ocenili pogostost omenjenih pojavov (slika 5). Izračun velja za večje pojave, ki so bili v določenem obdobju zabeleženi v pregledanih medijih. Povratno dobo med enim in tremi leti imajo neurje, mraz, poplava, močno deževje, obilno sneženje, toplo vreme, toča in gozdni požar. Povratno dobo med tremi in petimi leti imajo snežni plaz, potres, močan veter, suša in vročinski val. Povratno dobo med petimi in desetimi leti imata strela (ki je povzročila žrtve) in zemeljski plaz, med desetimi in dvajsetimi skalni podor in poplava morja, med 20- in 50-letno povrat- no dobo imajo pojav puščavskega peska, pozeba in žled, medtem ko se ostali pojavi, kot sta tornado in drobirski tok, pojavljajo manj pogosto oziroma jih v preteklosti niso zabeležili s tem imenom. Podatke o številu žrtev (skupaj 338) smo zbrali za naslednje pojave: poplava, snežni plaz, strela, neur- je, obilno sneženje, drobirski tok, zemeljski plaz, močan veter, mraz in skalni podor. Orožen Adamič (1989) je poročal o 344 žrtvah naravnih nesreč ob naslednjih pojavih: snežni plaz, potres, strela, poplava, neurje, vročina, burja, požar (povečini v stavbah) in zemeljski plaz. Ugotovil je, da je največ ljudi umrlo zara- di snežni plazov marca, v poplavah največ maja, septembra in novembra, zaradi neurij junija in julija ter maja, zaradi strele od junija do avgusta, zaradi visokih temperatur junija in julija ter ob požarih zara- di strele junija in avgusta. V nasprotju z njegovo oceno (4,71 oziroma brez potresov 3,37 žrtev letno) je naša ocena števila žrtev za obdobje 1750–2022 bolj konservativna in je na ravni 1,2 letno. Po podatkih Sendaiskega okvirnega načrta (Sendai … 2021) je letno število žrtev in pogrešanih zaradi nesreč v Sloveniji, preračunano na 100.000 prebivalcev, 1,08 žrtve (obdobje 2005–2019), kar je približno tri- krat višje od povprečja Evropske unije, ki je 0,32 (Komac 2021; Sendai … 2021). 3.1 Vremenski pojavi Z vremenom so povezani mraz in pozeba, toplo vreme in vročinski val, suša ter neurja s točo, stre- lo, obilnimi padavinami, močnim vetrom in nevihtnim pišem. Glede mraza (268 omemb) v obdobju pred drugo svetovno vojno izstopajo dvajseta leta, po drugi svetovni vojni pa je bilo največ dogodkov v šestdesetih letih. Sledijo jim petdeseta, sedemdeseta in osem- deseta leta, ko je število zabeleženih dogodkov približno trikrat večje kot pred drugo svetovno vojno. Število dogodkov kljub večjemu število virov upada od devetdesetih let dalje. Pred 1750 je zabeleženih 34 pojavov, kar je 12 % vseh, prvi je iz leta 1324. Presenetljivo je pozeba redko omenjena (11), domne- vamo, da so jo v preteklosti označevali z izrazom mraz (neobičajen za določen letni čas) (slika 6). O toplem vremenu (221) poročajo od začetka, o vročinskih valovih (59) pa od tridesetih let 20. sto- letja. Prvi višek se pojavi v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je bilo skoraj 40 poročil, od preloma tisočletja pa je poročil več kot 60 letno. Iz obdobja pred 1750 je le 15 zapisov o toplem vremenu (slika 7). O suši (92) je skoraj tretjina poročil iz obdobja pred 1750. Kasneje je izstopalo desetletje 1830–1839 in 20. stoletje, ko je bilo prvo desetletje očitno najbolj sušno (10 poročil), sledijo pa trideseta in šest- deseta leta ter obdobje po letu 2000 z okrog petimi poročili. O neurjih (302) imamo iz obdobja pred 1750 prek 40 poročil, kasneje pa sta zanje značilna dva viška: obdobje prvih 30 let 20. stoletja in obdobje po letu 2000. Enako potrjujejo vsebinsko povezani podatki o toči (127) z viški na začetku in v tridesetih letih 20. stoletja in v sedemdesetih letih 19. stoletja, 132 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 132 133 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode 5 10 15 20 25 30 35 40 pozeba mraz 0 pred 1750 1750–1759 1760 1769 1770 1779 1780 1789 1790 1799 1800 1809 1810 1819 1820 1829 1830 1839 1840 1849 1850 1859 1860 1869 1870 1879 1880 1889 1890 1899 1900 1909 1910 1919 1920 1929 1930 1939 1940 1949 1950 1959 1960 1969 1970 1979 1980 1989 1990 1999 2000 2009 2010 2019 2020 2022 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – Slika 6: Pogostost omemb mraza in pozebe od sredine 18. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). 5 10 15 20 25 30 35 40 45 toplo vreme vročinski val 0 pred 1750 1750–1759 1760 1769 1770 1779 1780 1789 1790 1799 1800 1809 1810 1819 1820 1829 1830 1839 1840 1849 1850 1859 1860 1869 1870 1879 1880 1889 1890 1899 1900 1909 1910 1919 1920 1929 1930 1939 1940 1949 1950 1959 1960 1969 1970 1979 1980 1989 1990 1999 2000 2009 2010 2019 2020 2022 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – Slika 7: Pogostost omemb toplega vremena in vročinskega vala od sredine 18. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 133 134 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … 10 20 30 40 50 60 neurje strela toča 0 pred 1750 1750–1759 1760 1769 1770 1779 1780 1789 1790 1799 1800 1809 1810 1819 1820 1829 1830 1839 1840 1849 1850 1859 1860 1869 1870 1879 1880 1889 1890 1899 1900 1909 1910 1919 1920 1929 1930 1939 1940 1949 1950 1959 1960 1969 1970 1979 1980 1989 1990 1999 2000 2009 2010 2019 2020 2022 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – Slika 8: Pogostost omemb neurja, toče in strele od sredine 18. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). 5 10 15 20 25 30 35 40 močno deževje obilno sneženje 0 pred 1750 1750–1759 1760 1769 1770 1779 1780 1789 1790 1799 1800 1809 1810 1819 1820 1829 1830 1839 1840 1849 1850 1859 1860 1869 1870 1879 1880 1889 1890 1899 1900 1909 1910 1919 1920 1929 1930 1939 1940 1949 1950 1959 1960 1969 1970 1979 1980 1989 1990 1999 2000 2009 2010 2019 2020 2022 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – Slika 9: Pogostost omemb močnega dežja in obilnega sneženja od sredine 18. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 134 135 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode 10 20 30 40 50 60 poplava poplava morja 0 pred 1750 1750–1759 1760 1769 1770 1779 1780 1789 1790 1799 1800 1809 1810 1819 1820 1829 1830 1839 1840 1849 1850 1859 1860 1869 1870 1879 1880 1889 1890 1899 1900 1909 1910 1919 1920 1929 1930 1939 1940 1949 1950 1959 1960 1969 1970 1979 1980 1989 1990 1999 2000 2009 2010 2019 2020 2022 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – Slika 10: Pogostost omemb poplav in poplav morja od sredine 18. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). ter podatki o streli (51) z viški v enakih obdobjih (slika 8). Večina zgodovinskih omemb toče je pove- zana s škodo na kmetijskih pridelkih, pri streli pa gre najpogosteje za poročila o žrtvah. Poročila o obilnih padavinah v podobi močnega deževja (237) in obilnega sneženja (216) izka- zujejo trend naraščanja od začetka 20. stoletja. Močno deževje je imelo viške v tridesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja ter po letu 2000, obilno sneženje pa je po naraščajočih viških 1870, 1900, 1960 dose- glo absolutni višek v sedemdesetih letih 20. stoletja, nižjega pa po letu 2000 (slika 9). Poročila o močnem vetru (67) se začnejo po 1850, po pogostosti sledita obdobji tridesetih in osem- desetih let 20. stoletja. Izstopa obdobje po letu 2000. O tornadu (5) poročajo v obdobju pred 1750, od osemdesetih let 20. stoletja pa so bili štirje, podobno velja za vetrolom (3). Poročil o žledu je devet, in sicer v desetletjih po 1870, 1930, 1980 in 2010. 3.2 Hidrološki pojavi O poplavah je 246 poročil, več je le poročil o neurjih in mrazu. Prva so iz sredine 19. stoletja, viški so v letih 1930–1939, 2010–2019 in 1900–1909. Manj podatkov je o poplavah morja (17), prve so zabe- ležene šele v prvem desetletju 20. stoletja, od šestdesetih let dalje pa njihovo število počasi narašča (z upadom v devetdesetih letih) do viška po letu 2000 (slika 10). 3.3 Geomorfni in seizmološki pojavi Geomorfni pojavi, kot so zemeljski plaz (51), skalni podor (29) in udor (4) se omenjajo od šest- desetih let 19. stoletja. Pri zemeljskih plazovih sta dva izrazita viška, prvi v tridesetih letih 20. stoletja, drugi pa po letu 1980, ko so bile pogostejše tudi omembe skalnih podorov. Oba temeljito opisana dro- birska toka sta nastala leta 2000 (slika 11). Prvo omembo snežnih plazov (84) imamo iz obdobja pred vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 135 1750, potem pa se poročila začnejo po letu 1870, z viški v desetletjih po 1900, 1920 ter 1970 in najvi- šji 2000, nižka pa sta po letu 1960 in 1980 (slika 12). Potresi (101) so pogosteje kot drugi omenjeni pred letom 1750, ko je nastala petina poročil. 3.4 Gozdni požari in drugo Poročila o gozdnih požarih (123) so povečini iz zadnjih desetletij. Poročila o njih so v preteklosti zelo redka, nekaj jih je na začetku 20. stoletja. Mediji so sicer več poročali o požarih v naseljih, ki niso zajeti v bazi. Iz zadnjih let je prikazanih sto največjih požarov na podlagi podatkov Zavoda za gozdo- ve Slovenije (Komac 2022). Zadnji napad kobilic (4) je omenjen v sedemdesetih letih 18. stoletja, preostali pa so bili pred letom 1750. Poročila o puščavskem pesku (13) kot zanimivem meteorološkem in sedimentnem pojavu bele- žimo v zadnjem desetletju. 4 Lavinski atlas Lavinski atlas prinaša raznolike podatke o snežnih plazovih za Slovenijo. Obsega zemljevid lavinskih dogodkov, zemljevida modela območij proženja in modela območij odlaganja snežnih plazov ter neka- tere s snegom povezane podnebne podatke Agencije Republike Slovenije za okolje. Podaja pregled, kje so že nastali in kje se lahko pojavijo snežni plazovi v odvisnosti od geografskih stalnic, kot je relief, geo- grafskih spremenljivk, kot je rastlinstvo, in ob primernih snežnih in vremenskih razmerah. Prinaša podatke o prostorski razprostranjenosti in dimenzijah snežnih plazov, vključno s pričakovano debelino plazovi- ne ter nekaj opisnimi podatki. Lavinski atlas prispeva k udejanjenju določbe Zakona o vodah (2002, 83. člen), ki pravi, da je treba opredeliti območja, ki so ogrožena zaradi snežnih plazov (plazovito območje). 4.1 Pretekli lavinski dogodki in plaznice Lavinski atlas obsega podatke o preteklih lavinskih dogodkih. Tovrstne podatke smo na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU začeli zbirati že v petdesetih letih 20. stoletja, začenši s prvo kom- pleksno študijo o snežnih plazovih v Sloveniji po velikih plazovih v letih 1950 do 1954 (Gams 1955). Gams (1955; 1983b) je takrat objavil pregleden zemljevid snežnih plazov, ki so bili evidentirani v zimah 1950–1954 (številka 1 v legendi na sliki 13 spodaj). Kasneje je nekdanji Hidrometeorološki zavod Slovenije dobil nalogo izdelati kataster snežnih plazov. Po letu 1983 je najprej pod vodstvom Hidrometeorološkega zavoda in kasneje pod okriljem Podjetja za urejanje hudournikov začel nastajati Lavinski kataster ozi- roma kataster snežnih plazov (Bernot in Šegula 1983; Atlas okolja 2022). Plaznice so bile določene s pomočjo terenskega dela in pisnih virov ter zarisane na zemljevid v merilu 1 : 10.000 (Pavšek 2002). Kataster še zdaleč ni pokril vseh lavinskih območij, poleg tega je odtlej prišlo do številnih pokra- jinskih sprememb, kot je zaraščanje. Zato smo na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU kataster stalno posodabljali in dopolnjevali, ga temeljito prenovili, nadgradili ter dopolnili z dodatni- mi in novimi vsebinami ter ga tudi razširili (V olk Bahun 2020). Vsebinska prenova je obsegala dopolnitve, kot so razmerja plazov do poseljenih območij, podatki o višini rastja, vplivnih reliefnih dejavnikih, območ- ja proženja, plazovni modeli in podobno (med drugimi Pavšek in Velkavrh 2005; Volk Bahun 2010; Pavšek s sodelavci 2013; Volk Bahun, Zorn in Pavšek 2018; Crossrisk 2022; Volk Bahun, Hrvatin in Komac 2022). Lavinski atlas je konec leta 2022 obsegal 1968 plaznic in skupaj okrog 85.500 različnih podatkov o snežnih plazovih. Plaznice skupaj merijo 15.704ha (157km 2 ), kar je 0,77% državnega ozemlja Slovenije. Pavšek (2002) navaja skupno površino plazov (izvornega) Lavinskega katastra 134,1 km 2 , kar je 0,66 % površine Slovenije. Podatki v Lavinskem atlasu po površini plazov presegajo izvorni Lavinski kataster 136 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 136 137 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode 2 4 6 8 10 12 14 1860 1869 1870 1879 1880 1889 1890 1899 1900 1909 1910 1919 1920 1929 1930 1939 1940 1949 1950 1959 1960 1969 1970 1979 1980 1989 1990 1999 2000 2009 2010 2019 2020 2022 – – – – – – – – – – – – – – – – – zemeljski plaz skalni podor udor drobirski tok 0 Slika 11: Pogostost omemb zemeljskih plazov, skalnih podorov, udorov in drobirskih tokov od sredine 19. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). 2 4 6 8 10 12 14 16 18 0 pred 1750 1750–1759 1760 1769 1770 1779 1780 1789 1790 1799 1800 1809 1810 1819 1820 1829 1830 1839 1840 1849 1850 1859 1860 1869 1870 1879 1880 1889 1890 1899 1900 1909 1910 1919 1920 1929 1930 1939 1940 1949 1950 1959 1960 1969 1970 1979 1980 1989 1990 1999 2000 2009 2010 2019 2020 2022 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – Slika 12: Pogostost omemb snežnih plazov od sredine 18. stoletja, prikazana po desetletjih (prvo obdobje je daljše, zadnje pa krajše). vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 137 138 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … Slika 13: Med zgodovinskimi dogodki so v Geografskem atlasu naravnih nesreč v Sloveniji prikazani tudi snežni plazovi (zgoraj; vir podlage: OpeenStreetMap). Prve plaznice je v zimah 1950–1954 zabeležil Ivan Gams (1955, priloga 4; 1983b, 76). oznaka za snežni plaz v legendi za faktor 1,17, po številu plaznic pa za 1,57. Lavinski atlas obsega tudi območja, kot so Karavanke in vzhodni del Kamniško-Savinjskih Alp, ki jih Lavinski kataster ni pokril (preglednica 3). Nekateri poda- tkovni sloji, kot je prikaz območij proženja, pa so bili izračunani za celotno ozemlje Slovenije oziroma tudi vzpete predalpske pokrajine. 4.1.1 Plaznice in izbrane naravne prvine Več kot tretjina (36,5 %) plaznic je manjša od enega hektara, 14 % jih meri med 1 in 2 ha, slaba peti- na pa med 2 in 5 ha. Skoraj tretjina (31,6 %) plaznic meri več kot 5 ha, od tega slaba petina (18,6 %) vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 138 139 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode < 0,1 0,1 0,2 – 0,2 0,3 – 0,3 04 – 0,4 0,5 – 0,5 1 – 12 – 25 – 5 10 – 10 100 – 100 200 – > 200 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 Slika 14: Delež snežnih plazov v Lavinskem atlasu glede na velikost plaznice (v hektarih). 5 10 15 20 25 30 0 10 – 10 20 – 20 25 – 25 30 – 30 35 – 35 40 – 40 45 – 45 50 – 50 55 – > 55 0 Slika 15: Delež snežnih plazov v Lavinskem atlasu glede na povprečni naklon plaznice (v stopinjah). vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 139 med 10 in 100 ha (slika 14). Vpliv velikih plazov, ki so pogosti zlasti na dolgih pobočjih posoškega dela Julijskih Alp, se kaže v tem, da je povprečna velikost plazu kar 8,0 ha, mediana pa je pri 1,92 ha (Komac s sodelavci 2021; Komac in Zorn 2023). Večina, 87 % plaznic je med 25 o in 45 o naklona (slika 15). Pod 25 o jih je 8,0 %, nad 45 o pa 5,0 %. Največ plaznic je v naklonskem razredu med 30 o in 35 o (28,7 %) in med 35 o in 40 o (26,5 %). Tako je povprečni naklon 34,0 o (mediana 33,9 o ), minimalni 11,0 o , maksimalni pa 58,5 o . Nad 50 o je 20 plaznic (1,02 %), zato lahko ta naklon za Slovenijo vzamemo kot zgornjo mejo, nad katero se sneg bolj osipa kot plazi (primerjaj Christen, Bartelt in Gruber 2005; Kappes s sodelavci 2012). Za izračun je bil upo- rabljen digitalni model višin z ločljivostjo 10 m. Glede na rabo zemljišč je na prvi pogled presenetljivo, da več kot polovico plaznic (54,1 %) poraš- ča gozd, sledijo travniki s 23,3 % ter gola zemljišča in ruševje s po desetino. Območja z ruševjem so verjetno podcenjena, saj plaznice niso bile določene za številna visokogorska območja. S tem je pove- zana povprečna višina rastja na plaznicah, ki je kar 7,20 m. Povprečna minimalna vrednost višine rastja na plaznicah je 0,31 m, maksimalna pa 27,36 m (Kobler 2016). Glede na kamninsko sestavo prevla- dujejo: apnenec (40,2%), dolomit (21,7%), karbonatno-klastične kamnine (13,7%) ter grušč in til (10,6%). 4.1.2 Snežni plazovi po pokrajinah Lavinski atlas omogoča pregled lavinske nevarnosti za vse slovenske vzpete pokrajine. V alpskih pokrajinah so lavinsko najbolj izpostavljeni najvišji, neporasli deli z naklonom pod 50 o , vendar lahko veliki snežni plazovi po grapah in žlebovih dosežejo tudi dno dolin. Plazovi na tem območju ogroža- jo predvsem planinske koče, prometnice in turistično infrastrukturo. Primer je porušitev koč na Doliču (1951, 2009) in v dolini Vrat (1904, 1952) ter Tičarjevega doma pod Mojstrovko (1951, 1975), plaz je dosegel tudi kočo pri izviru Soče (Gams 1983b) ter uničil postajo C na Kaninskem smučišču (Bernot 1983). Snežni plazovi imajo tudi pozitivne učinke, med drugim so pomembni za obstanek snežišč in ledenikov (Gabrovec s sodelavci 2014). Po Gamsu (1983b) in Pavšku (2002) je v Julijskih Alpah najbolj ogroženo Bovško s strmimi viso- kimi pobočji, visoko količino padavin in poseljenimi visokogorskimi dolinami. Snežni plazovi ogrožajo cesto med Bovcem in Predelom (nazadnje so se obsežneje sprožili januarja 2021; Komac in Zorn 2023), na štirih odsekih cesto v dolini Učje ter cesto Bovec–Vršič pri Lepeni (slika 17), in sicer pri vasi Soča, kjer je plaz 2. maja 1983 in konec januarja 2021 dosegel Velika korita, v Trenti pod Markovim mostom, pod izvirom Soče in na samem prelazu (Komac s sodelavci 2021). Plazovi so v preteklosti dosegli dno Bovške kotline pod Rombonom. Pod Kobaridom so ogrožali cesto na severni strani Kolovrata, priza- deli pa naselja ob vznožju južnih pobočij Stola. Ogrožena so južna pobočja Krnskega pogorja (planina Krn, nazadnje leta 2006) in pod Mrzlim vrhom. V preteklosti so bile ogrožene tudi vasi Grant, Nemški Rut in zlasti Stržišče. Na savski strani Julijskih Alp dolinska dna niso poseljena, plazovi pa ogrožajo doline Planica, Vrata in Krma, kjer prevladuje sezonska, turistična raba. V dolini Save Bohinjke v obil- nih snežnih razmerah cesto ogroža pet plazov, eden pa bohinjsko železnico (oznaka 3 na sliki 16). Med Hrušico in Vrbo so snežni plazovi dosegli avtocesto (oznaka 2 na sliki 16). V Karavankah so plazoviti strmi grebeni in slemena, na primer Begunjščica (Volk Bahun in Zorn 2020). Plazovi z obeh strani ogrožajo cesto na Ljubelj (slika 17) – zato so med Begunjščico in Košuto zgradili našo edino, a prekratko protilavinsko cestno zaščito v obliki predora (oznaka 1 na sliki 16). Ogrožena je cesta po Dovžanovi soteski, kjer so plazovi celo poimenovani: Plaz nad tunelom, Plaz na 140 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … Slika 16: Zemljevid lavinsko ogroženih prometnic ter varovalni objekti (1: galerija na Ljubelju, 2: zaščitne mreže nad avtocesto pri Jesenicah, 3: lavinska galerija nad železniško progo Jesenice–Bohinjska Bistrica, 4: sistem Gaz-ex na Kaninu, 5: zaščitne mreže na cesti Železniki–Soriška planina, 6: zaščitni mostovi v Spodnji Idriji) (Volk Bahun 2020, 13).p str. 141 vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 140 141 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode 6 5 4 3 2 1 Legenda snežni plaz ogrožena prometnica varovalni objekt Avtorica zemljevida: Manca Volk Bahun Vir podlage: Geodetska uprava Republike Slovenije, DPK 2014; ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika, Lavinski kataster, januar 2019 © ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika 0 5 10 15 20 km vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 141 serpentini, Lenartov plaz. Predvsem je na tem območju ogrožena pogosto obiskana Zelenica, prav tako cesta med Preddvorom in Jezerskim (Volk Bahun 2020). V Kamniško-Savinjskih Alpah so ogrožena dolinska dna, o čemer pričajo plazovi leta 2006, ko so dosegli Logarsko dolino, zatrep Kamniške Bistrice in Ravensko kočno, kjer je bila poškodovana tovor- na žičnica (Pavšek 2006). Ob tem velja poudariti, da obsežna območja na vzhodu Kamniško-Savinjskih 142 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … Slika 17: Ob visoki snežni odeji snežni plazovi na več mestih ogrožajo državni cesti Bovec–Vršič (zgoraj) in Tržič–Ljubelj (spodaj; vir podlage: Geodetska uprava Republike Slovenije 2023). 0 GURS plaznica 02 1 km ± plaznica 0 km ± 1 0,5 S S vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 142 Alp niso bila popisana v Lavinskem katastru (Volk Bahun, Hrvatin in Komac 2022). V alpskih hribovjih je zaradi prevlade gozda in krajših pobočij plazovitost manjša, tako da nepo- rasla ovršja in krčevine omogočajo le nastanek manjših snežnih plazov. V Zgornji Savinjski dolini so plazovi ob obilni snežni odeji pri Igli ter med Lučami in Solčavo, v Mežiški dolini cesto ogroža snežni plaz pod golimi pobočji med Žerjavom in Črno, ob Paki pa v Hudi luknji. V Idrijsko-Cerkljanskem hribovju so snežni plazovi v preteklosti ogrožali ceste pod strmimi, nepo- raslimi pobočji, kakršna je v dolini Zale pod Godovičem, kot tudi v okolici Želina in Slapa ob Idrijci. Manjši plazovi tam lahko nastanejo na številnih krčevinah. Podobni plazovi lahko ob visoki snežni odeji nastanejo na območju Rovt ter na cestah proti Žirem in Logatcu. Kar dvajset plazov je bilo zabeleže- nih na cesti med Železniki in Petrovim Brdom ter na cesti v Davčo. V Polhograjskem hribovju so snežni plazovi ogrožali območja ozkih dolin nad Dvorom, kakršen je Mačkov graben, ki je zaradi strmih dolomitnih travnatih območij tudi erozijsko ogrožen (Komac 2006). Na vzhodu Slovenije so snežni plazovi redki, ne povzročajo škode in le redko žrtve, kot je bil primer v Halozah (Pavšek 2002). Proti snežnim plazovom so zavarovali železnico pri železniški postaji Kočna v  Podkočni in v Soteski v dolini Save Bohinjke ter na dveh mestih v Baški grapi. Snežni plazovi ogrožajo tudi želez- nico in cesto v dolini Save med Savo in Zidanim Mostom. Na večini omenjenih »stikov« med infrastrukturo in snežnimi plazovi se je lavinska nevarnost v zad- njih desetletjih zmanjšala zaradi časovno krajše in manj obilne snežne odeje, predvsem pa zaradi širjenja gozda, ki ima veliko varovalno vlogo zlasti na krajših pobočjih. Se je pa zaradi pogostejšega prometa in obiskovanja odročnih območij povečala ranljivost. V tem pogledu sta pomembna podatka Lavinskega atlasa o oddaljenosti od antropogenih objek- tov. Lavinski atlas obsega podatke o oddaljenosti od stavb in prometnic, kot so občinske in državne ceste (glej primera na sliki 17), gozdne ceste in planinske poti. Kar dobra tretjina (37,1 %) plaznic je v oddaljenosti do 100 m od stavb, četrtina (24,9 %) pa v oddaljenosti med 200 in 500 m. Polovica (49,8 %) plaznic je v največ stometrski oddaljenosti od občinskih in državnih cest. Te so v vzpetih pokrajinah na splošno dokaj ogrožene zaradi snežnih plazov, saj pogosto celo prečkajo plaznice – v razdalji do 10 m je kar 783 ali 39,8 % plaznic. Dejanska ogroženost uporabnikov in upravljavcev cest je dejansko večja zaradi nizke stopnje zavedanja nevarnosti (Komac s sodelavci 2021). 4.2 Lavinska nevarnost Drugi del Lavinskega atlasa predstavlja zemljevid, ki prikazuje modelirano lavinsko nevarnost. Ta obsega model verjetnosti proženja snežnih plazov. Za njegovo pripravo smo uporabili tri podatko- vne sloje, in sicer Lavinski kataster (Volk Bahun 2020), lidarski digitalni model reliefa z ločljivostjo 0,5 m (DMR … 2021) in digitalni model krošenj z ločljivostjo 1 m (Kobler 2016). Za obdelavo in izračune smo uporabili programska orodja ArcGIS Desktop (različica 10.8.1) in SAGA (različica 8.2.0), podatke pa smo prevzorčili na ločljivost 2 m. Najprej smo določili območja proženja snežnih plazov in za izraču- ne uporabili zgornjo tretjino plaznic. Nato smo izbrali morfometrične kazalnike: naklon in hrapavost površja, vetrno izpostavljenost, topografski pozicijski indeks in višino rastja. Na temelju podatkov o arit- metični sredini in standardnem odklonu smo vsak kazalnik razdelili na pet razredov, vsakemu razredu pa pripisali oceno lavinske nevarnosti. Rezultati prikazujejo območja, ki so v določenih meteoroloških okoliščinah občasno, glede na značilnosti reliefa pa stalno potencialno nevarna za nastanek oziroma proženje snežnih plazov. Rezultati se za območja, ki jih pokriva Lavinski kataster, v dobršni meri pokri- vajo s podatki o lokacijah znanih snežnih plazov (Volk Bahun, Hrvatin in Komac 2022). Lavinski atlas obsega tudi prikaz podatkovnega sloja modelirane debeline plazovine ter dosega posa- meznih snežnih plazov. Modeliranje je potekalo s pomočjo programskega orodja RAMMS (Rapid Mass Movement Simulation; Christen, Kowalski in Bartelt 2010). Plazove smo modelirali na podlagi predhodno določenih gorskih grebenov. Grebene smo digitalizirali ročno na območjih, za katera smo na temelju 143 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 143 Lavinskega katastra in modela verjetnosti proženja snežnih plazov oziroma značilnosti reliefa dom- nevali, da se tam pojavljajo snežni plazovi. Digitaliziranim potekom grebenov smo nato zarisali 20 m pas na vse strani grebena in tako pridobili okvirno območje proženja snežnih plazov. V orodju RAMMS smo nato določili, da se na teh območjih sproži 0,5 m snega srednje gostote 300 kg/m 3 . Orodje je na podlagi digitalnega modela višin z natančnostjo 5 m in sloja rabe zemljišč oziroma gozda izračunalo območje premikanja plazu in odlaganja plazovine ter njeno debelino. Izbrali smo podatke za povrat- no dobo 100 let, rezultate na spletu pa prikazali v največjem merilu 1 : 10.000. V Lavinskem katastru zabeleženi snežni plazovi obsegajo 157 km 2 , modelirani pa zaradi plosko- vne zasnove prikazujejo večje območje (561 km 2 ), kar kaže tudi na to, kje Lavinski kataster ni popoln (preglednica 3). Tudi model ima omejitve, saj ne prikazuje snežnih plazov, ki se sprožijo na pobočjih nižje pod grebeni, kot tudi ne snežnih plazov, ki se sprožijo v gozdu. Okrog 44 % ozemlja (252 km 2 ), ki je po modelu plazovito, leži na območjih z akumulirano višino plazovine pod 10 cm. Dobra polo- vica plazovitih območij (53 %; 296 km 2 ) obsega akumulacije med 10 in 100 cm, na okrog dva odstotka površin (13 km 2 ) pa se akumulira nad 1 m plazovine. 144 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … Preglednica 3: Površina plazovitih območij po Lavinskem katastru in modelu snežnih plazov ter delež glede na površino pokrajine. površina plaznic 111,53 5,35 20,18 15,31 1,25 0,00 0,33 2,58 0,46 156,98 v katastru (km 2 ) delež plaznic 7,23 0,55 6,09 1,72 0,42 0,00 0,02 1,08 0,16 2,43 v katastru glede na površino pokrajine (%) površina plazov 289,7211 45,87 80,31 118,7391 25,6785 0,094 0,2649 0,0442 0,30 561,02 po modelu (km 2 ) delež plaznic v modelu 18,79 4,69 24,25 13,36 8,57 0,04 0,01 0,02 0,04 8,72 glede na površino pokrajine (%) Julijske Alpe Cerkljansko, Škofjeloško, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje Zahodne Karavanke Kamniško-Savinjske Alpe Vzhodne Karavanke Velenjsko in Konjiško hribovje Posavsko hribovje Idrijsko hribovje ostale pokrajine skupaj 5 Sklep Prispevek prinaša opis Geografskega atlasa naravnih nesreč v Sloveniji. To je kompleksna poda- tkovna zbirka, ki je urejena v geografskem informacijskem sistemu in prikazana kot spletni atlas s pomočjo strežnika Geoserver in spletnega orodja ESRI ArcGIS Online. Vsebuje podatke o zgodovinskih narav- nih nesrečah na ozemlju Slovenije, zemljevide nevarnosti za več naravnih nevarnosti, s posebnim poudarkom na nevarnosti snežnih plazov (Lavinski atlas), ter podatke o škodi zaradi naravnih nesreč. vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 144 Podatkovna zbirka v celoti obsega približno 5000 enot in nekaj več kot 100.000 podatkov, od katerih so relevantni prikazani v spletnem pregledovalniku. Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji je ena redkih tovrstnih zbirk. Po svetu je nekaj pomemb- nih spletnih atlasov, ki prikazujejo naravne nesreče po državah, malo pa je zbirk in prikazov, ki bi tako kompleksno in za tako dolgo obdobje prikazale razmere za ozemlje neke države. Prispevek prinaša tudi analizo podatkovne zbirke o zgodovinskih naravnih nesrečah, iz katere izha- ja, da so v Sloveniji najpogostejši neurja, mraz, poplave in izjemne dežne padavine. Ocenili smo tudi število žrtev (1,2 letno) in podali okvirne podatke o pogostosti pojavov vključenih v podatkovno zbirko. V sklopu Lavinski atlas je bilo konec leta 2022 prikazanih 1986 plaznic. Poleg lokacije so prikaza- ni temeljni podatki kot naklon plaznice, oddaljenost od infrastrukture in debelina plazovine, saj je namen Lavinskega atlasa izboljšanje upravljanja naravnih nesreč na področju snežnih plazov. Plaznice pokri- vajo 157 km 2 ali 0,77 % državnega ozemlja. Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji je pomemben za izboljšanje poznavanja in ozavešča- nja o naravnih nesrečah ter je lahko temelj za upravljanje s prostorom. Atlas je prosto dostopen na spletnem naslovu: https://ganns.zrc-sazu.si. Zahvala: Atlas je nastal na Oddelku za naravne nesreče Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v okviru raziskovalnega projekta Upravljanje lavinske nevarnosti s pomočjo klasifikacije reliefa (J6- 2591; 1. 9. 2020–31. 8. 2023; vodja: Blaž Komac), temelji pa na delu in podatkih, ki so bili zbrani v okviru preteklih projektov CapHaz-Net (Izboljšanje razmerja med družbo in naravnimi nesrečami: prožnejši druž- bi naproti; 2009–2012; vodja: Blaž Komac), Vpliv novih podnebnih razmer na snežne plazove v Sloveniji (J6-4627; 1. 10. 2022–30. 9. 2025; vodja: Blaž Komac), Prožnost alpskih pokrajin z vidika naravnih nesreč (J6-6853; 1. 10. 2014–30. 9. 2017; vodja: Blaž Komac) in Povečanje učinkovitosti in aplikativnosti pre- učevanja naravnih nesreč s sodobnimi metodami (L6-4048; 1. 7. 2011–30. 6. 2014; vodja: Matija Zorn), projektov Interreg (Naravne nesreče brez meja – NH-WH in Crossrisk) ter raziskovalnih programov Regionalna geografija Slovenije (P0-0515-0618; 1. 1. 1999–31. 12. 2003) in Geografija Slovenije (P6-0101; 2003–2027) ter raziskav oziroma arhiva Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU iz obdobja pred letom 1999. Avtorji se za sodelovanje pri nastanku Atlasa zahvaljujemo mag. Mihi Pavšku (vzpostavitev Lavinskega katastra, pregled arhivskih virov o naravnih nesrečah), dr. Primožu Pipanu (pregled arhivskih virov o narav- nih nesrečah), dr. Juretu Tičarju (prostorski izračuni) in dr. Maji Topole (pregled arhivskih virov o naravnih nesrečah). 6 Viri in literatura Α Walk through DRR History: The early experiences and works of the disaster risk reduction pioneers. UNDDR. Medmrežje: https://www.preventionweb.net/walk-though-history-disaster-risk-reduc- tion#early_engagement (11. 8. 2023). Atlas of Natural Hazards and Risk in Georgia. Tbilisi, 2012. Medmrežje: http://drm.cenn.org/ index.php/en/background-information/paper-atlas (23. 1. 2023). Atlas okolja, 2023. Medmrežje: http:/ /gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (18. 1. 2023). Banovec Juroš, K. 2020: Sendajski monitoring: spletni poročevalski sistem za merjenje implementacije Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganj nesreč 2015–2030. Domači odzivi na globalne izzive, Naravne nesreče 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/NN0502 Bernot, F. 1983: Opozarjanje pred snežnimi plazovi in kataster snežnih plazov. Naravne nesreče v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega proučevanja. Ljubljana. 145 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 145 Bernot, F., Šegula, P . 1983: Preliminarno poročilo o delu na katastru snežnih plazov na ozemlju SR Slovenije. Hidrometeorološki zavod SRS, Služba za sneg in plazove. Ljubljana. Canterbury Maps. Medmrežje: https://canterburymaps.govt.nz/ (27. 1. 2023). Christen, M., Bartelt, P ., Gruber, U. 2005: Numerical calculation of snow avalanche runout distances. International Conference on Computing in Civil Engineering 2005. Reston. Christen, M., Kowalski, J., Bartelt, P . 2010: RAMMS: Numerical simulation of dense snow avalanches in three-dimensional terrain. Cold Regions Science and Technology 63, 1-2. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.coldregions.2010.04.005 CRED  – Centre for research on the epidemiology of disasters. CRED. Bruselj. Medmrežje: https://www.cred.be (23. 1. 2023). Crossrisk: Vremenske razmere in napoved, 2022. Medmrežje: https://www.crossrisk.eu/sl/weather (20. 1. 2023). Darthmouth Flood Observatory: Global active archive of large flood events, 1985-present. University of Colorado, 2023. Medmrežje: https://floodobservatory.colorado.edu/Archives/index.html (23. 1. 2023). Data on natural disasters since 1980: Munich Re’s NatCatSERVICE. München, 2023. Medmrežje: https://www.munichre.com/en/solutions/reinsurance-property-casualty/natcatservice.html (23. 1. 2023). DMR Slovenije za ArcGIS Desktop/PRO. GDi d.o.o. Ljubljana, 2021. EM-DAT – The international disaster database. Bruselj. Medmrežje: https:/ /www.emdat.be (23. 1. 2023). Frantar, P . 2021: Poplave po svetu leta 2020. Ujma 34-35. Gabrovec, M., Hrvatin, M., Komac, B., Ortar, J., Pavšek, M., T opole, M., Triglav Čekada, M., Zorn, M. 2014: Triglavski ledenik. Geografija Slovenije 30. Ljubljana. DOI: https:/ /doi.org/10.3986/9789610503644 Gams, I. 1955: Snežni plazovi v Sloveniji. Geografski zbornik 3. Gams, I. 1981: Poplave na Planinskem polju. Geografski zbornik 20. Gams, I. (ur.) 1983a: Naravne nesreče v Sloveniji kot naša ogroženost. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.3986/NaravneNesrece1983 Gams, I. 1983b: Ogroženost zaradi snežnih plazov. Naravne nesreče v Sloveniji kot naša ogroženost. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/NaravneNesrece1983 Gams, I. 1983c: O razsežnosti in potrebnosti raziskovanja naravnih nesreč v Jugoslaviji. Naravne nesreče v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega proučevanja. Ljubljana. Gams, I. 1983d: Naravne nesreče v Sloveniji v pregledu. Naravne nesreče v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega proučevanja. Ljubljana. Gams, I. 1987: Reviji na pot. Ujma 1. Gams, I. 1994: Varstvo pred nesrečami in mednarodno sodelovanje. Ujma 8. Gams, I. 1998: O napovedani podnebni spremembi in njenem vplivu na naravne nesreče v Sloveniji. Ujma 12. Gams, I. 2002: Poduk preteklih nesreč. Delo 44-299, Znanost, 30. 12. 2002. Gams, I. 2009: Trmasto pozabljamo na preventivo. Delo 51-47, Znanost, 26. 2. 2009. GAR Atlas – Risk Data Platform. UNDRR. Medmrežje: https://risk.preventionweb.net/ (23. 1. 2023). Global Earthquake Model. Pavia, 2023. Medmrežje: https://www.globalquakemodel.org (23. 1. 2023). Global Risk Data Platform. Medmrežje: https://wesr.unepgrid.ch/?project=MX-XVK-HPH-OGN- HVE-GGN&language=en (23. 1. 2023). Global Volcanism Program. Volcanoes of the World (v. 5.0.1; 19. 12. 2022). Smithsonian Institution, 2023. Medmrežje: DOI: https://doi.org/10.5479/si.GVP .VOTW5-2022.5.0 INFORM Risk Map. Joint Research Centre. Bruselj, 2023. Medmrežje: https://drmkc.jrc.ec. europa.eu/inform-index/INFORM-Risk/Map (26. 1. 2023). Ilešič, S. 1973: Osnovne smernice za geografsko proučevanje poplavnih področij v Sloveniji. Elaborat, Inštitut za geografijo SAZU. Ljubljana. 146 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 146 Integralna karta razredov poplavne nevarnosti (IKRPN). Direkcija Republike Slovenije za vode. Ljubljana. Medmrežje: https:/ /podatki.gov.si/dataset/integralna-karta-razredov-poplavne-nevarnosti- ikrpn (11. 8. 2023). Kappes, M. S., Gruber, K., Frigeiro, S., Bell, R., Keiler, M., Glade, T. 2012: The MultiRISK platform: The technical concept and application of a  regional-scale multihazard exposure analysis tool. Geomorphology 151-152. DOI: https://doi.org/10.1016/j.geomorph.2012.01.024 Kladnik, D. 2013: Ivan Gams – terminologist, encyclopedist, biographer, and more. Acta geographica Slovenica 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53200 Kobler, A. 2016: Digitalni model krošenj Slovenije. Gozdarski inštitut Slovenije. Ljubljana. Komac, B. 2006: Dolec kot značilna oblika dolomitnega površja. Geografija Slovenije 13. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545208 Komac, B. 2016: Uvodnik: ob tridesetletnici Ujme. Ujma 30. Komac, B. 2020: Domači odzivi na globalne izzive v Sloveniji in Evropi. Domači odzivi na globalne izzive, Naravne nesreče 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/NN0501 Komac, B. 2021: Mednarodna primerjava Slovenije glede učinkov naravnih nesreč. Ujma 34-35. Komac, B. 2022: Veliki gozdni požari v Sloveniji. Geografski vestnik 94-2. DOI: https:/ /doi.org/10.3986/ GV94202 Komac, B., Ciglič, R., Hrvatin, M., Volk Bahun, M., Štaut, L., Zorn, M. 2023: Geografski atlas narav- nih nesreč v Sloveniji. Oddelek za naravne nesreče Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Medmrežje: https:/ /giam.zrc-sazu.si/sl/zbirka/geografski-atlas-naravnih-nesrec-v-sloveniji (11. 8. 2023). Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije 20. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545451 Komac, B., Pavšek, M., Volk Bahun, M., Tičar, J. 2021: Snežni plazovi v dolini Soče 22. in 23. januarja 2021. Poročilo o raziskavah, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2007: Pobočni procesi in človek. Geografija Slovenije 15. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545307 Komac, B., Zorn, M. 2023: Impact of climate change on snowpack and avalanches in Slovenia: The Soča Valley case study. Geographia Polonica 96-1. DOI: https://doi.org/10.7163/GPol.0244 Komac, B., Zorn, M., Ciglič, R. 2011: Izobraževanje o naravnih nesrečah v Evropi. Georitem 18. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545857 Letopis Slovenke akademije znanosti in umetnosti 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43. Ljubljana, 1983–1992. Malešič, M. 2005: Spomin in opomin gora: Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Ljubljana. McBean, G. 2004. Climate change and extreme weather: A basis for action. Natural Hazards 31-1. DOI: https://doi.org/10.1023/B:NHAZ.0000020259.58716.0d McGuire, W ., Burton, P ., Kilburn, C., Willetts, O. 2004: World Atlas of Natural Hazards. London. Medmrežje 1: https://giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/naravne-nesrece#v (11. 8. 2023). Medmrežje 2: https://www.preventionweb.net/files/resolutions/NR034982.pdf (11. 8. 2023). Melik, A. 1955: Povodenj okrog Celja junija 1954. Geografski vestnik 26. Meze, D. 1963: H geomorfologiji Voglajnske pokrajine in Zgornjega Sotelskega. Geografski zbornik 8. Nared, J. (ur.) 2021: Atlas on Quality of Life in Slovenia. Medmrežje: https:/ /www.espon.eu/quality-life- atlas (23. 1. 2023). Natek, M., Perko, D. 1999: 50 let Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Geografija Slovenije 1. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612544942 National Risk Index for Natural Hazards. US Department of Homeland Security. Hyattsville, 2023. Medmrežje: https://hazards.fema.gov/nri (23. 1. 2023) Nacionalna podatkovna baza zemeljskih plazov. Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ljubljana, 2006. 147 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 147 Natural Hazards Data, Images and Education. NOAA National Centers for Environmental Information. Medmrežje: http://www.ngdc.noaa.gov/hazard/hazards.shtml (23. 9. 2023). Natural Hazards Viewer. NOAA National Centers for Environmental Information. Medmrežje: https://www.ncei.noaa.gov/maps/hazards/?layers=0 (23. 9. 2023). Nova karta potresne nevarnosti postala del zakonodaje. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2022: Medmrežje: https:/ /www.gov.si/novice/2022-05-03-nova-karta-potresne-nevarnosti- postala-del-zakonodaje/ (23. 9. 2023). Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Ogrin, D. 2007: Severe storms and their effects in sub-Mediterranean Slovenia from the 14th to the mid-19th century. Acta geographica Slovenica 47-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS47101 Ogrin, D. 2012: Climate research on Slovenian territory in pre-instrumental period: weather and climate in the 17th Century. Geografski vestnik 84-1. Ogrin, D., Kosmač, S. 2013: Valvasorjevi prikazi vremena in podnebja v Slavi vojvodine Kranjske. Dela 40. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.40.39-53 Ogrin, D., Lubi, G. 2010: Olive growing in Slovenian Istria and climatic limiations to its development. Acta geographica Croatica 37. Orožen Adamič, M. (ur.) 1992: Poplave v Sloveniji. Ljubljana. DOI: https:/ /doi.org/10.3986/8677590641 Orožen Adamič, M. (ur.) 1983–1989: Skenirani ročni izpiski poročil o naravnih nesrečah iz časopisov Slovenski narod (1868–1943) in Slovenec (1873–1939). Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji. Ljubljana. Medmrežje: https:/ /experience.arcgis.com/experience/4f4b94a5e32241068bd3b837c9c26d70/ page/DOKUMENTI/ (12. 11. 2023). Orožen Adamič, M. 1989: Informacije o naravnih nesrečah. Ujma 3. Orožen Adamič, M. 1991: Evropski center za multidisciplinarno raziskovanje naravnih nesreč. Ujma 5. Orožen Adamič, M., Fridl, J., Kladnik, D., Perko, D. (ur.) 1998. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Pavšek, M. 2002: Snežni plazovi v Sloveniji. Geografija Slovenije 6. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.3986/9789612545000 Pavšek, M. 2006: Prebujeni beli zmaji: letošnjo zimsko sezono so opozorili nase številni snežni plazovi. Planinski vestnik 106-7. Pavšek, M., V elkavrh, A. 2005: Snežni plazovi vzdolž regionalne ceste (R1-206) Kranjska Gora - V ršič - Trenta: Povzetek ugotovitev iz podatkovne baze lavinskega katastra in dejansko stanje z vidika celoletne prevoznosti ceste. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Agencija za Republike Slovenije okolje, Urad za meteorologijo. Ljubljana. Pavšek, M., Komac, B., Volk, M., Ortar, J., Zorn, M., Ciglič, R., Ferk, M. 2013: Zemljevidi nevarnosti za snežne plazove na Gorenjskem. Gorenjska v obdobju glokalizacije. Ljubljana. Pečar, J. 2018: Indeks razvojne ogroženosti regij 2014–2020, metodologija izračuna. Delovni zvezki UMAR 27-4. Ljubljana. Perko, D. 1998: Regionalizacija Slovenije. Geografski zbornik 38. Perko, D. 2013: Contribution of Ivan Gams to Slovenia’s regional geography and regionalization. Acta geographica Slovenica 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53201 Perko, D., Ciglič, R. Hrvatin, M. 2021: Landscape macrotypologies and microtypologies of Slovenia. Acta geographica Slovenica 61-3. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.10384 Požarno ogroženi gozdovi. Zavod za gozdove Slovenije. Ljubljana. Medmrežje: http://www.zgs.si/ gozdovi_slovenije/o_gozdovih_slovenije/pozarno_ogrozeni_gozdovi/index.html (23. 9. 2023). Pravilnik o varstvu gozdov. Uradni list Republike Slovenije 114/2009. Ljubljana. Radinja, D. (ur.) 1983: Naravne nesreče v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega proučevanja. Ljubljana. Riebeek, H. 2005: The rising costs of natural hazards. NASA Earth Observatory. Medmrežje: https://earthobservatory.nasa.gov/features/RisingCost (14. 12. 2021). 148 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 148 Ritchie, H., Rosado, P . 2022: Natural Disasters. Our World in Data. Medmrežje: https://ourworldin- data.org/natural-disasters (23. 1. 2023). Rosvold, E., Buhaug, H. 2021a: Geocoded Disasters (GDIS) Dataset, v1 (1960–2018). Palisades, New Y ork. DOI: https://doi.org/10.7927/zz3b-8y61 Rosvold, E., Buhaug, H. 2021b: GDIS, A global dataset of geocoded disaster locations. Scientific Data 8. DOI: https://doi.org/10.1038/s41597-021-00846-6 Sendai Framework Monitoring: Indicator A-1: Number of deaths and missing persons attributed to disasters, per 100,000 population. Medmrežje: https://sendaimonitor.undrr.org/analytics/country- global-target/15/2?indicator=1®ions=5 (23. 1. 2023). Shi, P ., Wang, J., Xu, W ., Y e, T., Y ang., S., Liu, L., Fang., W ., Liu, K., Li, N., Wang., M. 2015: World atlas of natural disaster risk: Understanding the spatial patterns of global natural disaster risk. World Atlas of Natural Disaster Risk. Berlin. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-662-45430-5_17 Sigma Explorer. Swiss Re. Zürich, 2023. Medmrežje: https://www.sigma-explorer.com (23. 1. 2023). Slovenski predpisi o  potresno odporni gradnji. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: https://potresi.arso.gov.si/doc/dokumenti/potresna_nevarnost/predpisi_gradnja.pdf (23. 9. 2023). Šket Motnikar, B., Zupančič, P ., Živčić, M., Atanackov, J., Jamšek Rupnik, P ., Čarman, M., Kastelic, V ., Gosar, A. 2021: Nova karta potresne nevarnosti Slovenije (2021) za namen projektiranja potresno odpornih stavb: tolmač karte. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: https://potresi.arso.gov.si/doc/dokumenti/potresna_nevarnost/Tolmac_karte_potresne_nevarno- sti_2021.pdf (23. 1. 2023). The Multihazard Risk Atlas of Maldives I-V . Manila, 2020. DOI: https://doi.org/10.22617/TCS200049 The National Risk Atlas of Rwanda. Kigali, 2015. Medmrežje: https://www.gfdrr.org/sites/default/ files/publication/National_Risk_Atlas_of_Rwanda_01.pdf (23. 1. 2023). Ušeničnik, B. (ur.) 2002: Nesreče in varstvo pred njimi. Ljubljana. Volk Bahun, M. 2010: Snežni plazovi v Karavankah. Diplomsko delo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper. Volk Bahun, M. 2020: Mehanizmi pojavljanja snežnih plazov v slovenskih Alpah. Doktorsko delo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper Volk Bahun, M., Hrvatin, M., Komac, B. 2022: Določanje potencialnih območij proženja snežnih plazov z  analizo reliefa. Preteklost in prihodnost, GIS v  Sloveniji 16. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.3986/9789610506683_07 Volk Bahun, M., Zorn, M. 2020: Snežni plazovi v Občini Tržič. Kronika 68-3. Volk Bahun, M., Zorn, M., Pavšek, M. 2018: Snežni plazovi v Triglavskem pogorju. Triglav 240. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610500841 Zakon o vodah. Uradni list Republike Slovenije 67/2002. Ljubljana. Zorn, M. 2008: Erozijski procesi v slovenski Istri. Geografija Slovenije 18. Ljubljana. DOI: https:/ /doi.org/ 10.3986/9789612545482 Zorn, M., Hrvatin, M. 2014: Škoda zaradi naravnih nesreč v Sloveniji. (Ne)prilagojeni, Naravne nesreče 3. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546762 Zorn, M., Hrvatin, M. 2015: Škoda zaradi naravnih nesreč v Sloveniji med letoma 1991 in 2008. Ujma 29. Zorn, M., Komac, B. 2008a: Petnajst let Oddelka za naravne nesreče Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Naravne nesreče v Sloveniji: zbornik povzetkov. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2008b: Zemeljski plazovi v Sloveniji. Georitem 8. Ljubljana. DOI: https://doi.org/ 10.3986/9789612545505 Zorn, M., Komac, B. 2011: Damage caused by natural disasters in Slovenia and globally between 1995 and 2010. Acta geographica Slovenica 51-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51101 149 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 149 Zorn, M., Komac, B. 2013: Contribution of Ivan Gams to Slovenian physical geography and geograp- hy of natural hazards. Acta geographica Slovenica 53-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53102 Zuzak, C. E., Goodenough, C., Stanton, M., Ranalli, N., Kealey, D., Rozelle, J. 2021: National Risk Index Technical Documentation. Federal Emergency Management Agency. Washington DC. Zwitter, Ž. 2013: Vremenska in klimatska zgodovina v koledarjih in podložniških dnevnikih ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1597–1630). Zgodovinski časopis 67, 3-4. Živčić, M., Cecić, I., Čarman, M., Jesenko, T., Ložar Stopar, M., Pahor, J. 2018: Katalog potresov Slovenije in okolice KPN2018, 3. Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo. Ljubljana. 7 Summary: The Geographical Atlas of Natural Disasters in Slovenia (translated by DEKS d. o. o.) The Geographical Atlas of Natural Disasters in Slovenia has been created by the Department of Natural Hazards at the ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute. It contains basic information about natural hazards and natural disasters in Slovenia. The aim of the atlas is to inform people about the frequency and diversity of natural disasters in Slovenia, improve risk assessments for various natural hazards, and facilitate decisions on spatial development measures to optimize preventive action. The atlas is based on natural disaster research conducted at the ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute since the 1950s. It is dedicated to the hundredth anniversary of the birth of Ivan Gams (1923–2014), one of the pioneers of geographical research on natural disasters in Slovenia, and the thirtieth anniver- sary of the institute’s Department of Natural Hazards (founded in 1992). The atlas contains four groups of information: data on historical natural disasters at the level of an individual event, several hazard maps for selected natural phenomena at the national level (floods, land- slides, earthquakes, and forest fires), information on avalanche hazard at the national level (Lavinski atlas ‘ Avalanche Atlas’), and data on the damage caused by various natural disasters at the level of select- ed administrative units. The atlas is created on the basis of Geoserver (data storage) and ESRI ArcGIS Online (application) and can be viewed with a web browser. The first group comprises information on individual natural disasters, presenting events (phenomena) with known locations. At the end of 2022, the database contained approximately 17,400 pieces of data on nearly 2,918 historical events. The events are classified into the following categories: storm, cold, flood, heavy rain, warm weather, heavy snow, hail, forest fire, earthquake, drought, avalanche, strong wind, heatwave, lightning, landslide, rockfall, coastal flooding, desert sand, frost, freezing rain, tornado, locust attack, subsidence, wind damage to trees, debris flow, and storm wind. Reports on storms pre- dominate, followed by those on cold, floods, heavy rain, and warm weather. The 1750–2022 data on deaths caused by natural disasters show an average of 1.2 deaths per year in Slovenia. The second group contains various information on avalanches in Slovenia. It includes a map of avalanche incidents, map of avalanche triggering areas, map of avalanche deposition areas, and select- ed snow-related climate data provided by the Slovenian Environment Agency. It provides an overview of where avalanches have already occurred and where they might occur depending on geographical constants such as terrain and geographical variables such as vegetation, and when the snow and weath- er conditions are suitable for that. It provides information on the spatial expansion and dimensions of avalanches, including the anticipated depth of avalanche material and some descriptive data. The Avalanche Atlas contributes to the implementation of the 2002 W ater Act (Article 83), which requires that avalanche- prone areas be defined. At the end of 2022, the Avalanche Atlas included 1,968 avalanche paths and a total of around 85,500 pieces of various information on avalanches. Avalanche paths cover a total of 15,704 hectares (157 km²) or 0.77% of Slovenian territory, and most of them (87%) have a slope incli- nation between 25° and 45°. 150 Blaž Komac, Rok Ciglič, Mauro Hrvatin, Manca Volk Bahun, Lenart Štaut, Matija Zorn Geografski … vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 150 The third group comprises hazard maps for selected natural phenomena, which currently include floods, landslides, earthquakes, and forest fires. Flood hazard is presented based on the Integral Map of Flood Hazard Classes, which shows high, medium, low, and other flood hazard. These datasets were provided by the Slovenian Water Agency, Ministry of Natural Resources and Spatial Planning. Landslide hazard is based on the landslide susceptibility map, which includes five landslide suscepti- bility categories and was produced at the ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute. Seismic hazard is presented based on the Seismic Hazard Map of Slovenia: Design Ground Acceleration; in addition, loca- tions of over six hundred earthquakes with a magnitude over 3.5 are presented (based on an earthquake catalog that covers earthquakes from AD 456 to 2018). This map is appended to the National Annex to Eurocode 8: Design of Structures for Earthquake Resistance and hence part of the building design regulations. These datasets were provided by the Slovenian Environment Agency. Fire hazard is pre- sented based on the Slovenian Forest Service’s Forest Fire Hazard Map, which ranks forests into four fire hazard levels and also shows the locations of the hundred largest forest fires in Slovenia. The fourth group comprises information on the damage caused by natural disasters. The 1991–2008 data were collected by the Slovenian Statistical Office, and they cover fourteen types of natural disas- ters, of which nine are presented in the atlas: earthquakes, floods, fires, drought, strong wind, hail, frost, freezing rain, and landslides and avalanches combined. The data are presented at the level of the entire country, statistical regions (NUTS 3), and administrative units (LAU 1). In addition, the atlas also pre- sents data on damage collected by the Slovenian Institute of Macroeconomic Analysis and Development. These are cumulative data on the annual damage caused by natural disasters at the national level cov- ering the period from 1998 to 2021. During the period 1991–2021, the cumulative national damage due to natural disasters amounted close to EUR 4 billion, or an average of nearly EUR 130 million a year. Certain cartographic representations or bases have been employed to display the selected phenomena, which facilitates a better and geographically substantiated understanding of the content displayed. The Geographical Atlas of Natural Disasters in Slovenia plays an important role in improving the knowl- edge of and raising the awareness of natural disasters, and it can thus serve as the basis for spatial planning. The atlas is continuously updated with new data. It is freely accessible at https:/ /ganns.zrc-sazu.si. 151 Geografski vestnik 95-1, 2023 Metode vestnik 95_1_vestnik 82_1.qxd 3.4.2024 10:54 Page 151