Oospodarske stvari. Sušenje sadja. Veliko sicer letos ni sadja, a kolikor ga je, to je treba, da se obrne dobro, tako, da nese gospodarju, kolikor je sploh niogoče, dobička. Pri nas radi sušč sadje nekaj za domačo rabo, nekaj pa tudi za prodajo. Odveč torej ne bode, ako spregovorimo na tem mestu nekaj besedi o sušenju sadja. Kar se tedaj odloči sadja za sušenje, to je v prvi vrsti potrebno, da je zrelo. Nezrelo, skrivljeno, zaostalo sadje ni za to, da ga denemo v sušilnico. izlasti takrat, ako čemo po- staviti tako sadje na prodajo. Ali tudi tako sadje, ki je preveč zrelo ter je že testeno postalo, ni za sušenje-. Sadje, ki se odloči za sušenje, mora biti snažno iri je torej sadje poprej osnažiti, kakor pride v sušilnico. To pa se stori tako, da ga prej umiješ, na solncu ali če ni drugaoe, ttidi v senci posušiš, potem ga še le olupiš ter ga spraviš v sušilnico. Tudi v tem, ko se sadje lupi in reže, treba je velike snage. celo nože bode treba večkrat obrisati ali pa izprati, sicer ti dobi sadje okus, ki ne godi jeziku ali pa se ti kvari. Jabelka se lupijo, koščičje se izpravi, sicer niso potlej, kedar so posušena, za rabo, ker se ne kubajo dobro. Nekaj vrat jabelk pa v tem vendar-le izvzememo, tako zorno jabelko, flensko in zimsko golobje jabelko. Nekaterih jabelk, posebno, ki so dobra, teh ni treba rezati, njim zadostuje, če se odpravi košči6je in se olupijo. Večja jabelka pa je treba razrezati v dve ali tri režlje, to pa poprek, čez celi sad, kajti s tem se dobodo lepi krogi. Za domačo rabo pa se lehko tudi v 5 do 6 režljev razkroje in še le za tem se po izpravi koščičje. Opomenimo v tem še to, da sladka jabelka niso prav za sušenje, pa tudi preveč kisela ne. Ona ne, ker se ne kubajo dobro, ta pa ne, ker se ne okusijo prijetno, da si so sicer lepe oblike. Samo jabelka, ki so, kar se tiče slaje, srednja, ne prekisla in ne presladka, kažejo najbolj za sušenje, n. pr. renjete, zimska zlata parmena itd. Hrušek ni treba ne lupiti ne koščic odpravljati, iz ene strani je koščičje namreč zavito v kožo, iz druge pa se kuha lupina prav dobro in povžije se brez vsega lehko. Niso pa vse hruške enake za sušenje. Tako n. pr. je jesenska maslenovka, ako se posuši, prav dobra, toda okusi se manj krepko in torej tudi ne plačuje tako, kakor druge vrste, ki so sicer bolj trpke, pa še vendar-le dovolj sladke, n. pr. rimska žmalčica ali pa tudi dolgavica. Ali tudi tacih hrušek ni zavreči pri sušenju, ki so blizu že lesnjače, samo, da ne kaže teh poprej džti na sušilnico, kakor 5e so postale že testene. Režlji tacih hrušek pa so potlej prav dobri in človeku so ljubši mimo mnogib drugih, plemenitih hrušek. Slive se dajo na sušilnico še le tačas, kedar so na drevesih lepo dozorele. to je, kedar so na kraju že grbe dobile. Isto tako so tudi višnje takrat najbolje za sušenje. S tem pa se doseže še to, da je vse sadje, ki je črvivo ali kje kako drugače nezdravo, že odpadlo. V tem torej ni več treba mudnega prebiranja, kajti če je še kaj črvivo, vidi se sedaj v prvem pogledu Črešnje, višnje in slive pa tudi obrneš navzgor, kecUr jih spravljaš ua sušiluico, to je konci, na katerih so visele, gledajo k višku. V obče pa opomenimo, da se napravi le ena vrsta sadja, kedar se deva na sušilnico, tedaj ne ena na drugo, ampak le druga poleg druge leži hruška ali jabelko, ali kar je že koli. Tisto sadje, ki ima koščice, suši se naj le počasi; tako se zadelajo konci in sok ne izteče. Kedar je to sadje že nekam poparjeno, lehko dobiš z malim pritiskom koščice iz sadov, tako pa doboš tudi izvrstno sušeno sadje. Grlavna reč je potlej še to, da se po sušenju, sadje lepo vsuši na zraku. Tudi pozneje je še na to sadje gledati, ako nočemo, da ae nam skazi. Sejmovi. Dne 21. avgusta pri M. D. v Puščavi, pri sv. Juriju na Pesnici, v Zitalah, v Kostrivnici in na Pilštanju. Dne 24. avg. v Arvežu, v Cmureku, pri sv. Duhu na Ščavnici, v Središču, v Rogacu, na Laškem, v Velenju in v Slov. Bistrici.