CELJE, 16. NOVEMBRA 1967 — LETO XXI. STE V. 43 — CENA 50 PAR (50 S DIN) CELJSKI TEDNIK GLASILO SOrUIISTICNF ZVEZE DELOVNEGA LJl DSTVA PRVI SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V CELJU Dopolnjena in izostrena stališča » LNTERES POSAMEZNIKA JE SESTAVNI xJEL IN. TERESA KOLEKTIVA, MORA PA BITI JASEN, t MED UPRAVLJANJEM IN VODENJEM NI MEJ — POTREBNO JE NAJTESNEJŠE SODELOVANJE. m DELOVNE ENOTE NE MOREJO BITI IZVEN DO- MENE ODLOČANJA O RAZŠIRJENI REPRODUKCIJI. V soboto je bila v Celju pr- va seja občinske konference 2K. Poleg delegatov se je se- je udeležilo veliko gostov, iiied njimi član CK ZK J in predsednik skupščine SR Slo venije tovariš SERGEJ KRAI- GHER in član CK ZKJ to- variš MARJAN OROŽEN,^ se- kretar revirskega komiteja ZKS iz Trbovelj. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o nad- dalnjem poglabljanju samo- upravnega sistema, zlasti pa decentralizacija in integracija samoupravljanja v celjskem gospodarstvu. Uvodne misli je k tej problematiki podal predsednik komisije za poli- tične in ekonomske odnose pri občinski konferenci ZK tov. Drago MRAVLJAK. Osve- žil je osnovne misli in na- vedbe iz analize, ki je bila itak že predmet poglobljenih in v širino segajočih razprav v organizacijah ZK in izven njih. ■V razpravi, ki je sledila, je sodelovalo osem delegatov in gostov. V večini primerov so govorniki obravnavali konkret- ne primere in pojave v sre- dini, iz katere izhajajo, ven- dar so se poglavitno ustavlja- li ob problemih integracije in ob vprašanjih decentrali- zacije samoupravljanja. Kot je pozneje ugotovil tudi tova riš Sergej Kraigher, v razpra- vi ni bilo čutiti praver zavze- tosti in polemičnosti v vezi z osnovnimi stališči, ki sta jih komisija in komite pred- ložila v razpravo. Res je bi- lo o vsem že v pripravah veliko rečenega, vendar do- volj poglobljeno gotovo ne, ker bi sicer tovariš Kraigher ne imel toliko bistvenih pri- pomb k predloženemu gradi- vu. Zanimivo je pripomniti da je bilo pravo preseneče- nje, kako so posamezniki na konferenci spet primerjali de centralizacijo z drobitvijo sil in sredstev in znova posku- šali postavljati meje med vo- denjem in upravljanjem. Pre- senečenje zato, ker smo bil: ob dosedanji aktivnosti pa vendar že prepričani, da so takšna stališča že premagana. Dejstvo, da delegati na kon- ferenci niso prispevali vse- binsko novih stališč in pri- pomb, sproža vprašanje; ali so doslej izkristalizirana sta- lišča že tako jasna in dozo- rela, ali pa da nekateri svo- jih mišljenj pred sejo in na seji niso javno izpovedali. To drugo je nevarno zlasti zato, ker bi sprejeta stališča konference spet ne bila ures- ničena, ker bi praksa hodila svojo pot, če organizacija ZK ne bo dovolj konsekventna. Razprave o tej osrednji toč- ki dnevnega reda tokrat ne- bi posredovali, saj je o teh vprašanjih naš časnik v aad- njih mesecih obširno in .^:oii- kretno poročal. 2al pa je tu- di nemogoče podrobneje po- ročati o tehtnih prispevkih nekaterih udeležencev v raz- pravi, m.edtem ko sklepi kon- ference na seji sami tudi še niso bili konkretizirani, leer bo to storila komisija za druž- beno ekonomske odnose v naslednjih dneh. Razumljivo je, da bo po seznanitvi član stva s sklepi konference ob dobje razprav pri kraju in nastopil bo čas uresničevanja sprejetih stališč. Na konferenci so sprejeli tudi stališča v zvezi s kadrov- sko politiko, ki pa je prav tako bila predmet širokih raz- prav in posebne analize. Na konferenci so sprejeli tudi po- slovnik, to pa že v začetku ob izvolitvi organov konferen- ce. Sprejeli so tudi sklep o organiziranosti ZK v občini in pa izvolili predsednike ter stalne člane za komisije pri ob- činski konferenci ZK. J. Kr. Priprave na občni zbor celjskih sindikatov Vsebinske m kadrovske pri- prave na predstoječi občni zbor celjskih sindikatov so v polnem teku. Posebne delov- ne skupine so pripravile pred- log tez za razpravo z delegati o treh osnovnih vprašanjih o katerih bo razpravljal občni zbor. Teze bodo delegati pre- jeli že prihodnji teden, takoj za tem pa se bodo dobili na prvih delovnih sestankih kjer bodo razpravljali o posamez- ttih aktualnih problemih ter pripravili predlog zaključkov, ki bodo predloženi samemu občnemu zboru v osvojitev. Organizacijsko kadrovska ko misija razpravlja o predlogih za novo vodstvo, ki bo nače- lovalo celjskim sindikatom v pprihodnjih dveh letih. Pred- log kandidatne liste bo po- slan vsem sindikalnim podru žnicam v javno razpravo. Po same2aie pripombe in pred- loge bo komisija še peed obč- nim zborom pregledala ter pomembnejše tudi upošteva- la, število članov v plenumu in predsedstvu se ne bo spre- menilo in ostane še nadalje enako. Od dosedanjih članov plenuana in predsedstva jih bo približno tretjina ostala tudi v naslednji mandatm dobi, vsi ostali pa bodo na občnem zboru v decembru iz- voljeni v vodstvo na novo. Delegati in gostje med razpravo na prvi seji občinske konference ZKS v Celju, ki je bila v soboto prejšnji teden. Foto: Srše December — mesec slavja V zasavskih revirjih bodo v mesecu decembru nadvse slovesno proslavili 30-letnico prihoda tovariša Tita na ćelo Komunistične partije Jugosla- vija. Vodstva družbenopoliti- čnih organizacij v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje- ob Savi bodo že v kratkem pripravila tudi podrobnejše programe za sistematično ob- ravnavanje in spoznavanje re- volucionarnega gibanja pri nas; posebna skupina, ki jo bo imenoval revirski komite ZKS, bo pripravila tudi gra- divo o delu Komunistične par- tije v zasavskih revirjih. Računajo, da bodo v revir- jih ob obravnavi zgodovine delavskega gibanja in Komu- nistične partije, govorih tudi o sedanjih nalogah komimi- stov, pri čemer želijo še po- sebej opKJzoriti na zgodovin- sko vlogo Zveze komunistov za zgraditev lepšega jutrišnje- ga dne za nas vse. V mesecu decembru bo tu- di slavnostna seja revirskega kmniteja Zveze komunistov, na katero bodo povabili čla- ne sekretariatov občinskih konferenc ZK Trbovlje, Hrast- nik in Zagorje ob Savi ter ko- muniste, ki so delali pred tri- desetimi leti v vodstvu Komu- nistične p>artije v zasavskih rudarskih revirjih. — nk - Zakaj tako malo? v večerno šolo za odrasle pri celjski delavski univer- zi se je letos vpisalo samo 125 oseb od približno 5 tisoč zaposlenih v celjski občini, ki še nimajo dokončane os- novne šole. čeprav sá je de- lavska univerza prizadevala, da bi vzbudila čim širši in- teres, so za zdaj samo tri delovne organizacije — To- per, Cinkarna in EMO, ki jim je tudi do osnovno šol- skega izobraževanja članoT svojih kolektivov. Tako omo- goča Toper šolanje prvim šti- ridesetim kandidatkam, tovar- na EMO tridesetim, vtem ko ima Cinkarna lastni oddelek osnovne šole. Drugod žal ni nikakršnega zanimanja. Vzro- ki niso povsem znani, sicer pa celjska delavska univerza meni, da bi jih mogli pripi- sati kadrovskim službam, ki očitno nimajo dovolj pogum- nih stališč do izobraževanja, manjka pa najbrž tudi ustrez- na kadrovska politika, iz ka- tere bi bilo videti, kaj prav- zaprav hočemo ali moramo doseči. Kaže, da je v tem bi- stveni razlog za takšne odno- se, oh ZEBLJICA Po desetih letih razgovo- rov, priprav elaboratov, ogledov in razprav, se je vprašanje gradnje stano- vanjskega bloka v Bistrici ob Sotli premaknilo z mrt- ve točke. Glede na zgodo- vino poteka, so se ubogi Bistričani zavarovali. Ko so zakoličili lokacijo, so količke naredili iz hra- stovine, ki je, kot je sploš- no znano, trpežnejša. Ime- li so prav, kajti z delom bi naj začeli že pred mese- cem ... 2al jim je lahko samo to, da niso količke malo obžagali, kajti takrat še počasneje strohne. PODELJENA MLADINSKA PLAKETA Na občinski konferenci Zve- ze mladine v Celju so podelili tudi štirinajst Mladinskih pla- ket 1967. To odličje je name- njeno nekaterim prizadevnim družbeno-političnim delavcem tako mladim, kot tudi sta- rejšim, ki so dosegli pri delu z mladino vidnejše uspehe. Tako so nagrado podelili šti- rim »raketarjem« — Aleksand- ru Kersteinu, Viliju Vengustu, Pavlu Rozmanu in Milanu Re- sicu, nato pa še Antonu Born- šku za prizadevno delo v ob- činskem komiteju in organi- zacije mladine »EMO«, Zvo- netu Hudeju z enako uteme- ljitvijo, medtem ko je Mili- ca Dimitrijevič dobila plake- to zaradi uspešnega dela pri organizaciji pionirskega in mladinskega filmskega gleda- lišča. Marjana Lubej si je pri- služila plaketo zaradi izred-r. nih atletskih rezultatov, An- ton Tome, Milan Pugelj in Stane Seničar pa spet zaradi prizadevnega dela v vrstah Zveze mladine. Za take uspe- he je dobil plaketo tudi Dag- mar šuster. Med nagrajen- ci sta končno še Vaso Staro- vič, ki ga mladi Celjani po- znajo kot upravnika mladin- skega kluba ter Štefan Žvi- žej, ki velik del svojega živ- ljenja F>osveča ktilturi in de- lu amaterskih gledaliških de- lavcev. Seja odbornikov v Šentjurju Danes zjutraj so se v Šent- jurju pri Celju sestali odbor- niki obeh zborov skupščine občine Šentjur. Poleg obrav- nave analize trgovine na dro- bno v občini bodo govorili in sklepali tudi o nekaterih važ- nejših sklepih predvsem o od- loku o ustanovitvi regional- nega zdravstvenega centra v Celju. Razpravljali bodo tudi o najetju posojila za grad- njo vodovoda v Planinski va- si pri Planini, o kateri ob- javljamo v našem časopisu na 10 strani posebno repor- tažo. Pod tretjo točko dnev- nega reda pa bodo govorili o realizaciji družbenega pla- na za obdobje januar—sep- tember. MLADI O SVOJEM DELU Minuli petek so mladi s po- dročja velenjske občine na konferenci razpravljali o svo- jem delu. Med razpravo so analizirali in načeli vse tiste probleme s katerimi se mla- di ob svojem delu in življe- nju srečujejo. Bili so mne- nja, da ponekod mladi še ved- no ne usp>ejo prodreti s svo- jimi idejami in s svojim de- lom. — ez Našim bralcem Prav gotovo ste opazili, da je današnja številka CT debelejša od dosedanjih, saj smo obseg časnika povečali kar za 4 nove strani. V bodoče bomo torej izhajali na dvajsetih straneh, kar nam bo omogo- čalo, da Vas bomo o vseh tekočih problemih in do- godkih sproti in obsežno obveščali. S prehodom na dvajset strani imamo končno možnost, da bomo list tudi sistematičneje urejali ka- kor doslej. Določeno problematiko bomo objavljali vedno na istih straneh, tako, da Vam ne bo treba prelistavati celotnega časnika, preden boste iskano čtivo našli. Ko boste v bodoče prebirali naš tednik, nam o svojih ugotovitvah, kritičnih pripombah in predlogih pišite. Nekateri bralci se nam češće ogla- šajo in njihovi nasveti nam pri našem delu mnogo koristijo. Vam, našim bralcem je namenjena rubrika P. P. 161 s katero smo želeli doseči to, da bi postala ogledalu mišljenj naših bralcih o sestavkih, ki jih objavljamo. Oglasite se in spregovorite javno o po sameznih sestavkih ali pa o listu kot celoti. Ne poza- bite, da je časnik Vaš in sporočajte nam svoje mne , nje o njem, kar bo nedvomno pripomoglo k temu, da ga bomo vsebinsko še popestrili. Uredništvo Rusi so kot orjaške slone ali kače vozili v paradi re- snično pošastne rakete, med njimi ■ tudi »orbitalno« s ko- nico, ki je bila podobna »del- finovi glavi«. Američani so že planili kvišku: »Rusi stopnju- jejo oboroževalno tekmo!« ... Najbolj zamerijo Američani Rusom, da so jih z najnovej- šo raketo prevarili, češ da so kršili sporazum o prepovedi pošiljanja oboroženih raket v vesolje. Toda »orbitalna« ra- keta ni »vesoljska«, ker ne bo napravila niti celega kroga okrog Zemlje. Preden bi na- pravila krog, bi zadela cilj . .. Američani, ne bodi si ga leni, so takoj pokazali, da tudi oni še nekaj veljajo v vesolju: nekaj dni za sovjetskimi iz- strelitvami so izstrelili 3000- tonsko raketo Saturn, ki v eni sekundi požre 15 ton go- riva. Izstrelitev je veljalo »samo« dvesto milijonov do- larjev. V Sovjetski zvezi iz previdnosti rajši ne povedo, koliko ta reč stane. .. Toda vse kaže, da ta »vesoljski promet« le ni tako enostran- ski. Ne frčijo samo rakete г Zemlje v vesolje, ampak pri- hajajo tudi od drugod. Zdaj se je razširila epidemija le- tečih krožnikov tudi v Sovjet ski zvezi. Ne samo »navadni« ljudje, ampak tudi piloti in znanstveniki so že videli le teče krožnike ali vsaj pred- mete, ki so jim podobni. Ni zaman dejal švicarski zgodo- vinar von Daeniken na kon- gresu društev za proučevanje »neznanih letečih predmetov« to-le? »Kar so naši predniki imeli za bogove, so bili v ne- katerih primerih tuji astro- navti.« Kdo ve — morda ima prav. . . Tudi Kitajci so zelo slovesno praznovali 50-letnico oktobrske revolucije, toda za sovjetske voditelje niso našli ene same dobre besede. Stalin je bil zadnji pošten komunist, ki ga še priznavajo ... Iz Bon- na je v zadnjem času skoraj vsak dan slišati izjave, da bi radi obnovili diplomatske od- nose z Jugoslavijo. Kdo jih ovira? Mi gotovo ne.., Pred nekaj dnevi je obiskal Kam- bodžo neki ameriški turist ozi- roma turistka: Jacqueline, vdova predsednika Kennedyja. Toda sprejem ni bil turisti- čen, ampak razkošno oriental- ski. Ameriški vladi ni bilo neljubo, ker je upala, da bo obisk vsaj malo ogrel »zalede- nele« odnose s Kambodžo. Princ Sihanuk, ki je trenutno sprt tako s Kitajci kakor z Američani, nima nobenih utvar. »Prej ali slej,« je dejal prejšnji teden, »bo vsa Azija kitajska.« PRED KONGRESOM ZVEZE MLADINE Mladina - porok revolucionarnosti Deveti plenum CK Zve- ze mladine Jugoslavije, ki je bil v prvi polovici ok- tobra, je odprl pogovor o íeorgaiizic'ji mladinske organizacije. Gre za to, kako po obliki in vsebini prilagoditi mladinsko or- gan"zac!Jo novi, višji stop- nji razvoja samoupravnih odnosov. Mlađim je pa- trebsn nov lip samauprav- ne in demo'^ratcne orga- nizacje, ki se bo lahko bolj uč:nko\i:o v^ljuče-a- la v vsa območja družbe- nega razvoja in življenja. Doslej je bilo že več pogo- vorov o pripravah na bližnji kongres. V razpravah, v ka- tere se vključujeta tudi Zveza komunistov in Socialistična zveza, so vsi bolj ali manj so- glasni glede ugotovitve, da je mladinsika organizacija v nekakšni krizi, ko stare for- mule več ne ustrezajo novim razmera;m v družbi. Zveza mladine pri tem ni nobena izjema, saj podobno krizo preživljajo tudi druge politič- ne organizacije, celo Zveza komunistov, ki se mora prav tako prilagoditi samouprav- nim odnosom v družbi. Organizacija mladih se mo- ra otresti vseh anahroniz- mov, ki se vl^jo iz pretek- losti: transmisijske vloge, od- trganosti od članstva, »skrbi za mlade ljudi« itd. To vča- sih niso bili anahronizmi. pač pa nujne mačilnosti svo- jega časa. V novih razmerah se bolj in bolj jaisni spozna- nje, da zveza mladine ne sme biti več organizacija za mlade, pač pa organizacija mladih, organizacija, v kate ri bo prevladoval vpliv član- stva. Predlog je, naj bi bil: mladinski komiteji nekakšna koordinacijska jedra najbolj dejavnih mladih ljudi, manj vodstva v klasičnem pomenu besede. Le tako bo mogoče široko odpreti organizacijo in jo razbremeniti sistema klasične podrejenosti nižjih organov višjim. Mladi ljudje so kritični do nekaterih defektov v naši družbi. Pritožujejo se, da jih marsikje odrivajo od sodelo- vanja v samoupravnem živ- ljenju. Toda ïX)gosto so biro- kratske ovire v mladinski or- ganizaciji sami, ki tudi ni imuna — kot je bilo rečeno na deveti seji CK ZMJ — za karieristične pobude, grupašt- vo, subjektivizem itd. Mladi- na se bo potemtakem bolj organizirano in učinkovito vključevala v družbeni razvoj le tedaj, če bo tudi sama v sebi, v svoji organizaciji do- volj demokratična in samo- upravna. Nikakor pa ni sprejemljiva tista kritika mladih, ki pravi, češ da je sedanja mlada ge- neracija brezbrižna in neza- interesirana za samoupravno življenje. Narobe je res: mla- di ljudje so vneti zagovorni- ki samoupravljanja in so ga pripravljeni razvijati in bo- gatiti naprej. Ne morejo pa mimo gledati razna maliče- nja, ki jih opažajo pri prak- tičnem uveljavljanju samo- upravnih načel, če je kdo ze- lo občutljiv za velika razpot- ja med načeli in prakso, med besedami in dejanji, potem je to v prvi vrsti sedanja mlada generacija. V razpravah o reorganiza- ciji mladinske organizacije so precej govorili tudi o dolž- nostih Zveze -komunistov, ki je bila po besedah sekretarja IK CK ZKJ Mijalka Todoro- vića preveč ob strani. Neka- teri problemi v Zvezi komu- nistov se tako ali drugače od- svitajo tudi v mladinski orga- nizaciji. Zvezi komimistov ne more in ne sme biti vseeno, kakšen je odnos mladih do nje. Zakaj tako malo mladih vstopa v ZK, to je vprašanje. ki ga kaže temeljito in tanko- vestno pretresti predvsem med komunisti. Verjetno imajo prav tisti, ki pravijo, da bo potekal proces preob- raževanja Zveze komunistov vzporedno z njenim pomlaje- vanjem. Najboljša in najibolj zanesljiva preizkušnja, ali je Zveza komimistov dovolj spo- sobna, demokratična in na- predna jo vprašanje, ali mladi rod sprejema njen pro- gram in njeno politiko. Tudi za zvezo mladine ve- lja znani politični aksiom: po starem ne gre več, po novem Da se je treba šele naučiti. F. ŠETINC JAPONSKI CAlilMK KAZE STEZNIK, v katerem je Angležinja Katarina Ana Bromley tihotapila 60 funtov (skoraj 30 kg) zlata v ploščicah. Tihotapski zaklad so v torek odkrih pri Ani Katarini uslužbenci carinskega urada na tokijskem mednarodnem letališču. Telefoto: UPI Nov delovni čas tudi v Sloveniji? Nekatere republiške ustano- ve, kot so republiški sekreta- riat, gospodarska zbornica, banke in druge, že razprav- ljajo o možnostih, da bi tudi one sledile zgledu zveznih ustanov in s 1. januarjem 1968 uvedle nov delovni čas — od pol devetih zjutraj do pe- tih popoldne s polurnim od- morom in prosto soboto. CK ZK Hrvatske o reformi Ne nedavni seji centralnega komiteja ZK Hr\'aške so raz- pravljali o izvajanju družbe- ne reforme. Ko so govorili o nalogah komtmistov v zvezi s tem, so menili, da se morajo odločno spoprijemati z napač- nimi in demobilizacijskimi ocenami reforme. TELEGRAMI LIZBONA — V pismu, Id so ga poslali narodni skupščini, je 235 vidnih univerzitetnili profesorjev, pravnikov, pisateljev in novinarjev poudarilo, da je 40 let cenzure na Portugalslcem obsodilo razumniško ustvarjalnost na »duhovno muče- nje, negotovost, skrb in celo obup«. CLEVELAND — Charles Stokes je prvi črnec, ki je postal župan Clevelanda, osmega največjega me- sta v ZDA. Tudi v mestecu Gary v Indiani je bil izvoljen črnec za župana, medtem ko je rasistična kandidatka za županjo v Bostonu pogorela na volitvah. NEW YORK — Senator Robert Kennedy, brat bivšega predsednika ZDA, je v članku za revijo »Look« zapisal, da je po krivdi ZDA osta- la preteklo zimo neizkoriščena možnost za začetek pogajanj v Vietnamu. RIO DE JANEIRO - V skladu s politiko »železne roke« je argen- tinska policija aretirala kakih sto peronistov in članov drugih opo- zicijskih strank, ki so hoteli de- monstrirati DO ulicah glavnega , ......^™.,___________ tedenski zunanjepolitični pregled »Izrael ima prav, ko zah- teva od Arabcev, naj ga pri- znajo, začno pogajanja in sklenejo mirovno pogodbo. Toda vprašanje je, če njego- va politika prispeva k tem ciljem,« je prejšnji teden za- pisal ameriški dne\'nik »Wa- shington Post«. In potem med drugim na- vaja govor izraelskega pre- miera Eškola v Knesset« (parlamentu) o velikem Iz- raelu in o tem, da bi moral Izrael v glavnem obdržati zasedena ozemlja. Isti Eškol je takoj po spopadu letos junija izjavil, da si Izrael ne prisvaja niti pedi arabske zemlje. V zadnjih diífü je prišlo v arabski politiki do velikega preobrata. Napovedal ga je jordanski kralj Husein v Londonu in še bolj med obi- skom v Washingíonu. Narav- nost je povedal, da so .Arab- ci spremenili svoje stališče do Izraela, da so ga »riprav- ijeni priznati, sidenit- z njim mir in ukreniti v-^. da bi na Srednjem vzho iu dosegli trajen mir. »PričKiujemo,« ,je dejal kralj, »da bo Izrael pokazal enako raz unevanje. kakor smo ga mi. m ne bo vztrajal pri neposrednih po- gajanjih.« Izrael namreč ziinteva, da bi se pogovoril »iz oči v oči« z Arabci brez posredovanja kogar koli, medtem ko so -Arabci — povsem razumljivo — za posredova n.je Združe- nih narodov. Izraelci računa- jo, da bi pri neposrednih pogajanjih več iztisnili iz Arabcev, ki so poražena stran. Hkrati zatrjujejo, da nimajo namena nastopati na pogajanjih kot zmago\alci. Če nimajo namena nasto- pati kot zmagovalci, vsaj go- vorijo kot zmagovalci in na- povedujejo, da bodo obdrza U in naselili ne samo stari Jeruzalem, ampak tudi га- hodni breg reke Jordan (tam naj bi bila samostojna drža- va, neodvisna od Jordanije). Golansko višavje (odondod so nas Sirci leta in leta ob- streljevali). Gazo ob Sredo- zemskem morju (preveč se zajeda v ozemlje Izraela) in celo Sinajski polotok (navse zadnje imamo tudi mi pravi- co govoriti, kdo bo plul sKo- NEW YORK — Svetovna banka in dve njeni podružnici so v pre- teklem finančnem letu dodelile nad 1,2 milijarde dolarjev za na- črte gospodarskega razvoja v 40 državah. To je kakih sto milijo- nov dolarjev več kakor v prejš- njem finančnem letu. BONN — Na tiskovni konferenci v Bonnu je zahodnonemški zuna- nji minister Willy Brandt skušal pobiti govorice, češ da se je spri z zveznim kanclerjem Kiesinger- jem. Nesoglasja med politikoma so baje nastopila zaradi francoske politike do Velike Britanije in po- litike Zvezne republike Nemčije do vzhodnoevropskih r^r^^^v ;n Sovjetske zvere Zi Sueški prekop), skratka vse, kar so zasedli v junij skem spopadu. »To je morda dobro q politično kariero gospod) Eškola in za izraelsko nM ralo,« meni »Washingt« Post«. »Vendar je slaba dl plomacija in lahko saio^ zmanjša možnosti za nepi sredna pogajanja, ki si Џ želi Izrael. Ko Arabci po slušajo Izraelce, Id govorij o enostranskih spremembal na zemljevidu Srednjegi vzhoda, se gotovo sprašujt jo: Cemu pogajanja? Al pan» ni Izrael od\'zel moj Arabei popuščajo nost, da bi si pridobili na zaj naša ozemlja s pogaja nji? Ali ni še ena vojaška »runda« naše edino upanje?« Arabski poraz v junijski vojni — predvsem vojaški poraz ZAR — je ime i dalj nosežne posledice na vsem Arabskem polotoku, pred vsem v dveh žariščih spora; v Jemenu, kjer je odlete! dosedanji predsednik Salai, za katerim menda nihče ß« žaluje (zdaj se je naselil т Bagdadu ob 1409 dolarjih nä mesec, ki mu jih je dol* čila iraška vlada) in v Ade nu, kjer se zmaga za ohlast nagiba na stran fronte ö narodno osvoboditev (NLF). Po krvavih spopadih, ki S« terjali številna arabska ljenja, je NLF skoraj popol noma potisnila vstran taW imenovano fronto za osvob» ditev okupiranega Južnegi Jemena (FLOSY). Dokler f FLOSY, ki je pod egiptof skim vplivom, še prejemaB neposredno pomoč od ZAl iz Jemena, je bila enakovre den nasprotnik FLN, toda z odhodom egiptovskili če' iz Jemena in podporo, Џ jo Angleži (na skrivaj) Ö vojska južnoarabske federa cije (očitno) dajejo NLF, j" FLOSY izrabila bitko. Britanski dnevnik »DaiU Sketch« je zapisal, da Џ »Aden najbolj krvava godlj* kar jim je kdaj Britanij» pokazala hrbet.« Časnik pišft da so britanski načrti o f*" deraciji še.ikov in emirov * Južni Arabiji končali pra' tam kakor načrti o feder* ciji obeh Rodezij, federaci? vzhodnoindijskih otokov i" federaciji Singapura z ¡VI»' lajo — v »smetnia>n rp^odo* tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m ZVEZNA SKUPŠČINA O RE- FORMI. Na sejah zvetznega in go- spodarskega zboira so razpravljali o rezultatih dveletnih reformnih prizadevanj in nalogah v prihodno- sti. Ekspaze je imel predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špiljak. Razprava poslancev je bi- la živahna in ustvarjalna, skoraj v celoti v podporo reformi. Oba zbora sta menila, da sta ohranitev stabilnosti in rast in- dustrijske proizvodnje najpomemb- nejši naiogi v prihodnje. Zavzela sta se za to, da je treba ustvar- jati pogoje za razmah najsposob- nejšui delovnih organizacij, ki bo- do potegnile za seboj tudi vse dra- ge. Po njimem mnenju je sedanja nelikvidnost v gospodarstvu precej pripomogla k temu, da se ohranja- jo tudi slabi, medtem ko je spo- sobnim onemogočala hitrejše nar predovanje. Bila sta odločno proti kreditiranju iz emisije denarja, ker bi to vodilo nazaj, ne naprej. Po- udarjala sta tudi nujnost zaščite razširjene reprodukcije z razum- nim razmerjem v delitvi dohodka. Financiranje proračunske porabe federacije mora biti usklajeno z možnostmi. V razpravi na sejah zbocrov so govorili tudi o Vlogi trgovine, ki je sedaj precej zapostavljena in zato takšna ovira razvoj proizvodnje. V zvezaiih organih preučujejo možnost, da bi uvedli medbančni kliring, to je, da bi »pobotali« dol- gove in terjatve med gospodarski- mi organizacijami. PRAVIČNA ODŠKODNINA ZA ZEMLJO. Pred tavemo skupščino je osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi zemljišč. Nov zakon je potreben, ker sedanji predpisi niso upošte- vali socialnih razmer lastnikov. Prav tako niso bile dovolj natanč- no razmer j ene ^nižbene koristi in pravice lastnikov do pravične od- škodnine. Poslanci se zavzemajo za bo, da je treba braniti družbene koristi, pa tudi to, da naj bo na- domestiGo za razlašCeno zemljo pravočno. Odločna podpora reformi SKLEPI SKUPŠČINE SR SLOVENIJE. Med sklepi skupšči- ne SR Slovenije, ki je, kot smo že poročali, na seji republiškega in socialno-zdravstvenega zbora raz- pravljala o aktualnih problemih zdravstvenega varstva in zdravst- venega zavarovanja, invalidsko-po- kojninskega zavarovanja in otro- škega dodatka, je tudi tole naro- čilo: že s 1. 1. 1968 je treba proces izenačevanja pokojnin, priznanih v različnih časovnih obdobjih. Skup- ščina se je tudi zavzela za odpravo zveznega limita prispevne stopnje za socialno zavarovanje, da bi tako republike lažje urejale te probleme v skladu s svojimi specifičnimi po- trebami in možnostmi. ZBOR NARODOV O SVOJIH NAIXXÎAH. Ko je zbor narodov sprejel svoj delovni program, je izbral posebne skupine poslancev, ki bodo preučevale naslednje prob- leme: razmerje med zvezno in re- publiško zakonodajo (skupino bo vodil Bogo (jorjan, poslanec iz Sevnice), vlogo in naloge zbora pri določanju in spremljanju zunanje politike, probleme financiranja družbenopolitičnih skupnosti, uve- ljavljanje politike razvoja gospo- darsko ne2»dosti razvitih republik in krajev ter enakopravnost je- zikov. 2 DOLENJSKILIST* ТЕОШ* VESTNIH^ vsak ШШкбОШО izvodovП Pravice predpisane, denar pa omejen pepubliška skupščina o problemih socialnega zavarovanja - Osebni do-1 l^odki in življenjski stroški so v vsaki republiki drugačni, zato so zvezni j valorizacijski količniki krivični in odveč v republiški skupščini so ^ začetku novembra obdelali gj4)blematiko zdravstva in i^cinlnega zavarovanja. Pre- jstaneta še dve področji, n .jcer zdravstveno zavarova- nje kmetov in otroško -ar- stvo, s čimer bo to pod- ročje v celoti zaokroženo. Na koncu so sprejeli ugo- tovitve in sklepe tako. kot so jih sprejeli po obravnavi gospodarskih gibanj v prvui sedmih mesecih letošnjega leta. Očitno je torej, da se v skupščini lotevajo proble- matike sistematično, pod- ročje za področjem. Najbolj pereči problemi so vsekakor na področju socialnega zavarovanja, saj bomo letos porabili zanj kar 190 milijard starih di- narjev, kar znese osmino vs^a narodnega dohodka v Sloveniji. Nenehne izgube v skladih socialnega zavarova- nja so predstavljale in predstavljajo enega izmed inflacijskih žarišč, ki ga bo treba čimprej pogasiti, če naj izpeljemo reformo do kraja. Zato ni prav nič slu- čajno, če je dobil izvršni svet tako enotno podporo skupščine, ko se je odločil za tako politiko, da moramo v prihodnjem letu povsem uravnovesiti dohodke in iz- datke v skladih socialnega zavarovanja Stvar pa Ш tako prepro- sta kot je videti na . rvi pogled Vzemimo za primer pokojninsko zavarovanje. V^se pravice so določene z zakonom in o njih samo- upravni organi nimajo kaj sklepati Treba je samo pla- čati. Toda hkrati pa je z zveznim predpisom omejeri dohodek, se pravi s tistim, v katerem je zapisano, da stopnja prispevkov za so- cialno zavarovanje ne sme biti višja kot 19 odstotkov. Od tod torej nujna zahteva, da se tako omejevanje od- pravi. Vsaka republika naj te stvari ureja v skladu s svojimi možnostmi in po- trebami. _ Druga stvar, ki so jo tako poslanci kot izvršni svet po- stavili v skupščini z vso ostrino, pa je uskladitev starih pokojnin. Razlike so tolikšne, da ne vzdrže no- bene kritike več. Ta stvar bo v naši republiki popravljena tako, da bodo pokojnine vseh staroupokojencev zna- šale okrog dve tretjini po- vprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v letu 1964. Vse krivice v pokojninskem za- varovanju Pa s tem seveda ne bodo popravljene in na- vsezadnje tudi ne morejo biti, ker ne nastajajo tu, ampak že pri delitvi oseb- nih dohodkov v delovnih or- ganizacijah In tretje, za kar so se zavzeli v republiški skupšči- ni, je odprava zveznih valo- rizacijskih količnikov, ki so prizadejali toliko hude krvi in krivic. Osebni dohodki in življenjski stroški se gib- ljejo po republikah različno in tega ni mogoče urejati рк) jugoslovanskem povprečju. Prav zaradi takih povprečij se dogaja, VLa dobi nekdo celo večjo pokojnino, kot pa je bil njegov osebni doho- dek, vtem ko je v Sloveniji zaradi čisto drugačnih raz- mer pokojnina v primerjavi s povprečnimi osebnimi do- hodki precej nižja. Nekaj pa lahko zapišemo ob koncu: resno prizadeva- nje skupščine, da bi čimprej in odločno uredili pereče zadeve v socialnem zavaro- vanju. V. JARC Nagrada Borisa Kraigherja: za dobro gospodarjenje Vsako leto na dan obletni- ^ smrti zaslužnega revoluci- onarja Borisa Kraigherja naj ]¡i poslej podeljevali nagrade 2 njegovim imenom, ki Vh ustanavlja Gospodarska z«r nica SRS. Vsako leto naj öi podelili 5 do 7 nagrad v znesku od 7000 do 25.000 N din. namenjene pa so pred- vsem za izjemne dosežke trajnega pomena pri organi- zaciji in vodenju podjetij, ki so odločilno vplivali na iz- boljšanje ekonomskega polo- faja podjetij. Nagrade bi do-' deljevali vodilnim strokov- njakom podjetij. Pri elektriki se nekaj žge in smrdi... Čeprav smo vedeli, da naj bi elektrogospvodarstvo letos skoraj vse leto imelo celo vi- ške oz. presežke električne energije, je bila 30, oktobra po vsej državi predpisana omejitev v porabi te energi je! Tako je elektrogospodar stvo spet potrduo, da m ure- jeno in da ne zna umno go- spodariti z zalogami voda v hidroelektrarnah, med delom hidroelektrarn in termoelek- trarn oz. remonti v slednjih pa spet nekaj ni v redu. Pri tem pa osebni dohodki v tej panogi gospodarstva, ki tako selo občutljivo vpliva na pro- zvodnjo v vseh drugih vejah gospodarstva, prav nič ne za- )stajajajo — pravijo celo, da 50 v zgornjem delu lestvice! NA PRAVI NASLOV — Tale papagaj, ki neprestano kriči] »STRINJAM SE! STRINJAM SE!«, jej naslovljen na vaš delavski svet... ] NOVI UPI SLOVENSKIH GOVEDOREJCEV S strokovno tehnično službo zniževati rejske stroške, z izboljševanjem trgovine pa možnosti za prodajo Na posvetovanju slovenskih živinorejcev v Murski Soboti smo slišali opozorila, da na- šo živinorejo ogrožajo visoke zaščitne carine tujih držav, v katere izrvažamo živino in me- so. Nekaj tednov pozneje — 7. in 8. novembra — so živi- norejci imeli posvetovanje še v Rodici pri Domžalah Raz- pravljali so o zniževanju stro- škov pri reji goved. Posveto- vanji sta se med seboj dopol- njevali in sta prikazali podo- bo sedanjega stanja govedo- reje v Sloveniji ter nakazali možnosti za prihodnja leta. PerspeKtive slovenskih živi- norejcev niso tako črne, kot se včasih zdi. To je pokazalo predvsem zadnje posvetova- nje, ki je hkrati opozorilo, da bo treba spremeniti nekatera dosedanja mnenja in stare navade, pa bo govedoreja v Sloveniji lahko našla ustre- zno mesto v našem kmetijst- vu in v vsem gospodarstvu. Izvoz naših goved in gove- jega mesa letos omejujejo niz- ke izvozne cene. Nizke so za- radi tega, ker države, v kate- re izvažamo, omejujejo uvoz iz naše države z več vrst ca- rinami, katerih skupni zne- sek se približuje polovici na- še prodajne cene. Carine to- rej znižujejo našo prodajno ceno skoraj za eno tretjino, v takih razmerah naši živino- rejci težko konkurirajo tam- kajšnjim živinorejcem, pa naj še tako ^'nižujejo rejske stro- ške Sicer pa so za zniževa- nje rejskih stroškov doslej premalo storili, ker so v prej- šnjih letih prodajali svojo ži- vino po ugodni ceni- V pričakovanju, da se bo- do v d""avah uvoznicah naše živine m mesa 2jnižale carine, je treba skrbeti tudi za zni- žanje rejskih stroškov. Kako je to moči, so dovolj prere- šetali in jasno prikazali na posvetovanju govedorejcev v Rodici, na katerem so sodelo- vah tudi znani strokovnjaki iz treh sosednjih alpskih de- žel. Večina kmetov ne bo zve- dela n-č lïovega, če povemo, da je goveda treba krmiti predvsem s pridelki trave, ker je taka krma cenejša kot njivski pridelki. Ne vedo pa še ali vsaj ne upoštevajo, da travniki ne dajejo le trave, ki jo posušijo, da dobijo se- no in le bolj poredko pokla- dajo zeleno, ampak tudi sila- žo in dragoceno pašo. S po- skusi, ki jih dela inž. Gvido Fajdiga v Sloveniji že 12 let, je dokazano, da ustrezno po- gnojen in dobro negovan tra- vnik, na kateiem izmenoma pasejo in kosijo mlado travo, da toliko krmilnih vrednosti za goveda kot pridelek na do- bri njivi, ali celo več. Spravi- lo krme s travnika z vmesno pašo pa je veliko cenejše kot z njive. Začetni poskusi so se letos že močno razširili, saj so zajeli že skoraj 5000 ha. Kmetijci v rsiznih krajih Slo- venije, ki so uvedli tako krm- ljenje goved, so zadovoljni, ker so se njihovi stroški pre- cej znižali- Sicer pa to ni na- ša, slovenska posebnost, saj so v Švici in Avstriji tako re- jo goved že veliko bolj razši- rili. Seveda zato, da bi zni- žali strv;5ke. Reja goved je torej tudi pri sedanjih cenah lahko donos- na, če kmetijci povečujejo pridelek krme na traivnikih in pašnikih. To pa še ni do- volj. Rejci govci upravičeno želijo, -'-^ bi reja bila enako donosna kot druge kmetijske dejavnosti. Hkrati jih zani- ma, kako naj pro-'ajo živino F>o taki ceni, kot je zdaj, če bodo pridelali še več krme in zredili več živine, saj jo je že zdaj "^ožko prodati. Odgo- vor je v njihovih opozorilih, da bi tudi mesarji morali znižati ceno mesa, kadar sa zniža odkupna cena živine, da bi tudi v naši državi pora- sla p: aba. O tem se bo tre- ba še meniti. Z ustresnùmi meddržavnimi trgovinskimi dogovori se lahko poveča tu- di izvoz po ustrezni ceni. To pa se že pripravlja. J. Petek NOVI HOTEL DIAJ^A V MLRSKI SOBOTI Za dolgoletno zaupanje ob 90-letnici PO ZNIŽANIH CENAH: ČOKOLADA GORENJKA BONBONI BACCHUS BAR BONBONI FRUCTUS BAR ŽVEČILNI GUMI ZVITOREPEC Ne zamudite izredne priložnosti - Pohitite v vašo trgovino! LUDVIK REBEUŠEK: Naravna zdravilišča in zdraviliško zdravljenje v socialističnih državah Zapis s konference v Vzhodni Nemčiji že vrsto let se sestajajo sdravilišiki strokovnjaki soci- ilističnih držav na tako ime- lovane »konference za koor- iinacijo vprašanj s področja sdraviliške problematike«. Ju- goslavija doslej še ni sodelo- vala pri delu te mednarodne >rganizacije. Kot je znano, pa ie Jugoslavija že vrsto let cla- uca mednarodne zdraviliške >rganiza.cije FITEC (Federa- ron International du Ther- öalisme et Climatisme). Letos pa je bila Jugoslavija^ povabljena, naj prisostvuje telu skupnega organa sociali- stičnih držav za zdraviliško Problematiko. Letošnjo konfe- fenca je bila peta po vrs^| nem redu, za kraj konference pa je bil določen Bad Elster v Nemški demokratični re- publiki. Prav vesel sem bil, ko sem dobil sporočilo, da sem član jugoslovanske dele- gacije na tej konferenci, saj o delu in razpravah v tem okvi- ru doslej nisem mnogo vedel. Končno me je pa tudi zani- mala ureditev nararaih zdra- vilišč in sploh zdraviliškega poslovanja v evropskih soci- alističnih državaJi. To pa za- radi izjemno neurejenega tre- nutnega stanja na tem po- dročju pri nas, kot tudi zara- di precejšnje propa-gande ne- katerih izmed teh držav (n.pr. Cehoslovaške, Romuni- je) za obisk njihovih zdravi- lišč na zahodnoevropskih tr- žiščih. Našo delegacijo je vo- dil tov. Ilija Zečar iz Beogra- da, člana pa sva bila prof. dr. Plavsic iz Talasoterapije v Opatiji in avtor tega članka. Na zemljevidu sem ugoto- vil, da leži Bad Elster blizu češke meje. Ko pa sem se- stavljal vozmi red potovanja prek Avstrije in čehoslova- éke, sem lahko ugotovil samo izredno slabe prometne zveze z vlakom. Tudi smer Jeseni- ce—München je bila zelo sla- ba in je razen tega zahtevala privolitev poslaništva Nemške demokratične republike za prestop meje iz te smeri po- tovanja. Vseh teh kombinacij me je rešilo sporočilo iz Beo- grada, da bo jugoslovanska delegacija potovala z letalom iz Beograda do vz'odnega Berlina. Od tam naprej bodo organizatorji preskrbeli pre- voz do kraja konference. Ta- ko sem moral pač en dan preje odpotovati na »zbirno mesto« najprej v Beograd. Naše letalo je poletelo šele popoldan in sem zato imel priložnost prisostvovati otvo- ritvi turistične razstave »TOUREX«, ki so jo pripravi- le ZDA na beograjskem sej- mišču. Po lepih nagovorih, v katerih je bil poudarjen po- men turizma in po ogledu razstavljene najsodobnejše tu- ristično-gostinske opreme pa sem še v praksi doživel turi- stično-gostinsko mentalitete v eni izmed znanih beograj- skih restavracij. Zaradi leps- ga vremena so stregli na vrtu, vendar so se natakarji kljub polno zasedenim mizam le v daljših časovnih presledkih prikazali, naročila pa spreje- mali le od posameznih go- stov. Pri sosednji mizi je se- dela starejša angleško govore- ča gospa (morda je prišla ce- lo na ameriško turistično raz- sta,vo). Njena miza je bila pogrnjena, na njej pa krožnik in pribor. Meni še do takrat ni uspelo, da bi mi natakar prinesel vsaj pribor za priča- kovano kosilo. Ko sem že ra- čunal, da s kosilom pred po- letom v vzhodni Berlin ne bo nič, je lady pri sosednji mizi pogledala na uro, glasno ne- kaj zamrmrala (prav gotovo, da ne pohvalo na račun po- strežbe), energično vstala in odšla. No, sem si mislil, pri tej inozemski mizi pa uteg- nem biti morda prej postre- žen in sem se hitro presedel. Nekaj minut po njenem od- hodu je prišel nata'car z juho, kruhom in glavno jedjo. Naj- prej me je malo ozmerjal, ka- ko to, da sedim pri tej belo pogrnjeni mizi. Končno pa je le uvidel, da je bolje domači vrabec namesto že odletelega inozemskega goloba . . • Polet z letalom IL — 18 vzhodnonemške letalske druž- be Interflug je trajal samo dobri dve uri. Preleteli smo na višini 8000 m najprej Bu- dimpešto, ki je bila v megli, nato i>a še Prago, ki pa se je vsa svetila v sončnih žarkih. Letalo je bilo čisto zasedeno, ker se je vračala večja skupi- na sftarejših vzhodnonemških turistov iz Dubrovnika. Med p>otjo sem se z ostalima dve- ma članoma naše delegacije pogovarjal predvsem o odda- ljenosti kraja konference od vzhodnega Berlina, ker nismo vedeli, kolikšna pot naš še čaka. Prav prijetno smo bili na letališču Schönefeld prese- nečeni, ko nam je predstav- nik koorganizatorjev pove- dal, da bomo še ta večer po- tovali z avtom zopet nazaj proti jugu celih 360 km! Bila je že trda tema, ko smo se usedli v avto in pričeli z do- datnim potovanjem, ki je tra- jalo mnogo dlje kot pa polet iz Beograda do vzhodnega Berlina. Carinske formalnosti na letališču so namreč trajale kar precej časa, na kar prav gotovo vpliva tudi izjemni po- ložaj Brlina. (Nadaljevanje sledi) DOLENJSKIтт* TEDNIK* VESTNIK : vsak ппШаШОШО izvodov ! 3 Alarmni znaki Ce je človek pravočasno »bviščen o bi žaj-či se ne- irarnsst!, se lahko hitro in mirno pripravi nanjo, brez pan ke, ki včasih lah- povzroči še večjo ne- srečo kot nevarnost sama. Po zakonu se pri nas opo- Ear ji na nevarnost z alar- mom, zvočnim znakom, ki je različno dolg. Zaradi l>oljŠ3 orientac'J2 občanov objavljamo vrste znakov. 1. Er.om'nutni zav j'J3Č nepreUinj:n znak pomeni neposredno nevarnost zračnega napada. 2. Tri,;e enakomerni Bvočni znnki, katerih vsak tra:'a 30 sekund, presledek med nj'mì je prav tako 20 sekund, pomenijo na- ravno nesrečo, poplave, potres, velik požar in po- dobno. 3. Triminutni nejreki- njan enakomeren zvočni znak pomeni manjši po- žar. Ta znak velja samo za SR Slovenijo. ,4. Enomin'^tni enakome- ren neprekinjen zvočni m"k p,meni p епећ^пјг nevarnosti. 5. Za preizkušanje s'ren ob 12.00 ob sobotah velja mak, enak kakor pri pre- nehanju nevarnosti. V krajUi, kjer ni siren, ui>orabljajo druge zvočne naprave, vendar morajo pri tem upoštevati dolžino makov kot s sireno. Znaki za začetek al ko- nec dela, za odmor ali druge primere v dclovn'h organizacijah, morajo biti posredovani na drug na- čin, nikakor pa ne z zvoč- rmii napravami, ki služijo predvsem v namen za opozarjanje na nevarnost. Zima gre počasi za nohte ali stara pesem z našo kurjavo • CE HOCETE, DA BOSTE POZIMI TOPLO OBLE- ČENI, SE OBLECITE ŽE POLETI. • KDOR SE POLETI OSKRBI S KURJATO, MU JE SICER DVAKRAT VROČE, ZATO PA GA TUDI PO- ZIMI NE ZEBE. • PROŠNJE RUDNIKOV IN POZIVI »KURIVA« ŽE OD APRILA DALJE — KOT BOB OB STENO. • TARNANJE NE POMAGA. JEZA ČLOVEKA RESDA POGREJE, A NE OGREJE. • ALI SE NAM BO BREZBRIŽNOST MAŠČEVALA? Najbrž tudi letos ne bo- mo ušli zimi. Najbrž bo le prišla, četudi (s hvaležno) zamudo, in nam pokazala svoje ostre zobe. »Dolgoroč- na« pratika, pravijo, celo na- poveduje, da bo pokalo drev- je, medtem ko meteorološke prognoze še niso povsem znane in jasne. Kakorkoli že, na boljšem oziroma toplej- šem bodo tisti, ki jih greje centralna kurjava, olje ali nafta, kakor oni, ki imajo lončene peči in so v poletni vročini pozabili, da pride tu- di zima in so njihove drvar- nice morebiti prazne. Teh pa je zelo veliko. Letos kot lani in prejšnja leta. človek se namreč še vedno ni navadil razmišljati o toploti prej pre- den ga ne prične zebsti. Te- daj šele razmišlja in se mor- da jezi. Toda brez pomena je, mi- nuto pred dvanajsto sakra montirati in se pritoževati nad rudniki in »Kurivom«, kar se skoraj dnevno dogaja prav v tem času, ko bi mala armada državljanov v strahu da jo bo presenetil mraz, ho- tela čimprej do kurjave. Pro- izvajalci namreč niso nič kri- vi, prav tako tudi ne »Kuri- vo«. Rudniki so že aprila prosili prodajna podjetja, da jim pomagajo reševati pro- bleme proizvodnje in oseb- nih dohodkov, s tem da sto- rijo vse za prodajo njihove- ga premoga. Tako je »Kurivo« odštelo precejšnjo vsoto za obvestila in pozive potrošni- kom, da se oskrbijo s kurja- vo v času, ko jo lahko dobi- jo ob ugodnejših finančnih pogojih in brez čakanja. Jav- nost je bila prav tako obve- ščena, da bodo razmere v je- sensko zimskem času kritič- ne, čeprav je res, da je bi- lo v tisku in TV tudi več prispevkov, iz katerih je bi- lo videti, da je premoga to liko, da rudniki kratkomalo ne vedo kam z njim. Verjet- no so se pač mnogi potroš- niki zanašali, da ga bo do- volj tudi kasneje. A so se vendar ušteli. Rudniki so morali namreč odpuščati lju- di in zmanjšati proizvodnjo, posledice pa so pomanjka- nje premoga. »Kurivo« dobi- va dneivno nova naročila in vrsta je dolga skoraj kot pred leti. V podjetju so narn povedali, da so v letošnjem drugem tromesečju prodali 3300 ton laškega premoga, kar je nekaj več kot polovi- ca celotne količine sklenje- ne s pogodbo in 6400 od do- govorjenih 7000 ton velenj- skega lignita. Te količine so v glavnem pokupile večje ustanove in podjetja, pri če- mer je morda zanimivo, da je celo celjska železniška po- staja odlašala in ostala brez premoga. Da bi mogli zado- voljiti osebne potrošnike, bi potrebovali 400 ton kock in 200 ton kosov laškega pre- moga, 500 ton kosov in 150 ton kock velenjskega lignita, 150 ton zagorskega in 80 ton trboveljskega premoga. »Kuri- vo« dostavlja premog stran- kam, ki so ga naročile sep- tembra, šele zdaj. še vedno je najbolj iskan laški pre- mog, so pa z njim tudi naj- hujši problemi, kajti rudnik, ki je spričo velikih proizvod- nih stroškov v kritičnem po- ložaju, z razmeroma nizko proizvodnjo ne more zadovo- ljevati potreb trga. Tako ni nič čudno, če traja rok od naročila do dostave tudi 60 dni. K temu moramo doda- ti še težave, ki jih povzro- ča transport, pomanjkanje vagonov in drugih prevoznih sredstev, ne nazadnje pa tu- di dejstvo, da imajo prav za- radi tega prednost naročni- ki večjih količin, ki jih je še vedno precej, in da pomeni- jo manjše količine seveda večje stroške. »Kurivo« kljub teriiu upošteva dogovorjene termine, je pa seveda odvi- sno od vsega, kar smo ome- nili. Ne glede na takšne razme- re, ki so sicer značilne za vsakoletno obdobje od okto- bra do decembra, a bi se jim lahko izognili, če bi to- rej razmišljali o kurjavi, ko nas greje še sonce, ostaja še vedno možnost, da se zado- voljimo vsaj s premogi, ki, jih je mogoče dobiti v pet- najstih, dvajsetih dneh; na- vsezadnje pa nam preostane- jo še drva — res da po višji ceni, a človek plača navse- zadnje tudi davek. Morda pa nam bo naklonjena narava? D. HRIBAR Zopet brez vode o problemu celjske vode je preteklo že veliko črnila; navajeni smo, sikratka, na problem in na pomanjkanje vode. Prejšnji teden v torek na primer na dobršnem de- lu Dolgega polja (ali morda še kje drugje — ni zaiano) v višjih nadstropjih ves dan ni bilo vode. Podjetje, ki upravlja, kot bi rekli, z vo- do, seveda ni čutilo potrebe, da bi potrošnike o tem pred- časno obvestilo, kar v takš- nih ptrimerih marsikdo sicer pričakuje. Čeprav je bilo po- dobnih očitkov slišati več, je seveda res, da se z obvesti- lom ne moremo recimo unii- vat, niti kuhati — kvečjemu bi se stanovalci morda oskr- beli z vodo in si prihranili trening po stopmšču. Prav tako se poraja vprašanje, če pomanjkanje vode nima zo- pet kakšne zveze s preveli- ko količino deževnice, kar pomeni v bistvu nekakšen »moker« paradoks: prevelike nalive namreč vedno sprem- lja prekinitev dotoka pitne vode, ali drugače povedano, vode ni, če je suša, in vode ni, če so nalivi. Kaj če bi skušali vodovodne naprave uravnati in urediti tako, da bi nam vsaij v drugem pri- meru dale vodo? Višje sile očitno ne kaže- jo nikakršnega razumevanja, zato pa bi ga pričakovali od Plinarne — vodovoda! Emo ve, kaj hoce Redek primer konkretne kadrovske politike Celjska tovarna EMO je tu- di v času gospodarske refor- me našla prostor za novo delovno silo. Tako je v letoš- njih devetih mesecih zapo- slila 415 delavcev, med nji- mi 25 pripravnikov s konča- no ekonomsko srednjo ozi- roma administrativno šolo. V podjetju imajo poleg lega še prosta mesta za kader z visoko izobrazbo. Takšna kadrovska politika seveda ni rezultat trenutnih razmer, pač pa ustrezne ori- entacije, ki je dobila svojo konkretno in jasno podobo tudi v posebnem aktu tovar- ne. EMO je namreč če že ne edino, pa vsaj eno redkih podjetij na našem območju, ki si je v našem bolj ko ne papirnatem boju za boljšo kadrovsko strukturo s pi- smenim osnutkom - perspektiv- ne kadrovske politike začr- talo zelo konkretno pot v prihodnost. To, kar so di-ug- je v glavnem načela in de- klaracije, je tu začetek prak se. Osnutek kadrovske politi- ke .izhaja iz znanega načela »pravi človek na pravo me- sto« in že v svojem uvodu dovolj temeljito opredeljuje človeka v njegovem delov nem okolju in pomen dejav- nikov, ki jih je potrebno iz- polnjevati, da bo njegovo de- lo produktivno in da bo tu- di sam prišel do polne velja- ve. »Človek proizvajalec ш upravljalec,« je med drugim rečeno, »ki ni na pravem me- stu, ne rešuje v redu samo- upravnih nalog, je nezadovo- ljen z delom, ustvarja slabe medsebojne odnose, kar lah- ko negativno vpliva na pro- izvodnjo, upravljanje in go spodarjenje.« Da bi prišel pravi človek na pravo mesto, je potrebna ustrezna kadrov, politika, ki mora kadre ana- lizirati, spoznavati in sprem- ljati, .smotrno izobraževati in stimulativno nagrajevati. Kadrovska politika mora bi- ti prav tako dosledna in re- alna, demokratična in huma- na, kajti človeku mora pri- znavati njegovo individual- nost ter mu pomagati, da jo bo v celoti razvil. V osnut- ku Uiajdemo podrobno obrav- navo celotne kadrovske pro- blematike in prav tako kon kretne rešitve. Poleg tega, da bodo - s kadrovskimi ukrepi zagotovili konstantno število štipendistov na rednih šolah, ki bodo mogli odhajati drugam, vidijo važen ele- ment tudi v izobraževanju in strokovnem usposabljanju za- poslenih kadrov, kajti v tem je eden bistvenih pogojev za napredek proizvodnje, večjo produktivnost in družbeni razvoj. Zato menijo, da oo- do morali vanj vključiti vse člane delovne organizacije, pri katerih izobrazba odsto- pa od zahtev delovnega me- sta, ki ga zasedajo. Osnutek kadrovske politi- ke vsebuje konkretne ukre- pe, ki terjajo od kadrovske službe, da organizira tak si- stem študija, ki bo za kadre ki imajo nižjo izobrazbo kot jo terja delovna mesto, na katerem so, da čimprej pri- čnejo z rednim študijem ob pogojih, ki jih nudi pravil- nik o štipendiranju, medtem ko bodo kadre, katerih izo- brazba odstopa za dve stop nji od zahtev delovnega me- sta, razporedili na ustrezna delovna mesta, kolikor si za- htevane izobrazbe ne bodo mogli pridobiti v določenem času. Prhner je vsekakor vreden zgleda in zato najbrž ne bo ostal osamljen. dhr Občan iz Vranskega je zapeljal hladilnik na po- pravilo k celjskemu Elek- trosignalu. Po zatrjevanju, da bo napaka popravljena v 14. dneh, je občan za vsak primer šel pogledat šele čez tri tedne. No po dveh mesecih so pnDprav- Ijen hladilnik vrnili. Ko sta občan in občanka ča- kala, da bi hladilnik začel delovati sta ugotovua, da se hlodi tako, kot se hladi ozračje. Ce je bilo zunaj toplo, je bil hladilnik to- pel in — obratno. K sreči je zdaj zima, občan se s tem tolaži, in bo hladilnik, če ga bo imel zunaj, pre- težni del — hladen. Ne ve samo to, če se tudi on ne bo ohladil, ob dejstvu, da ga je to hladilnikovo ohla- jevanje stalo 59 tisoč in še nekaj starih dinarjev. (Nov stane nekaj tisočakov več in v resnici ohlajuje!) Ivan i Vo^elshang Resnici na ljubo pove- dano je Ivana Vogelsanga ali kakor mu pravijo pri- jatelji Fogija, težko dobi- ti. Stalno, kadar sem ga klical po telefonu, sem iz- vedel: v Ljubljani in Kra- nju je, danes je v Maribo- ru. Končno sva se le se- stala v majhni sobici pod- jetja IFA, kjer dela kot referent za kooperacijo. Pri svojih 35 letih je še vedno zelo mlad, tam ne- kje pod 30, pripravljen za resen pogovor in šalo, ne- miren, pozoren in vljuden- V podjetju IFA so še samo štirje zaposleni, ki so pričeli delati v obrtni delavnici, iz katere se je razvilo sedanje podjetje. »Začel sem s petnajsti- mi leti in do sedaj doživel zamenjavo kar desetih di- rektorjev. Od privatnika Drofenika, upravnika Zgo- mbe, preko Rada Brem- ca do sedanjega ing. Mir- nika. Morda sem imel od vseh najraje Drofenika, ni bil politik, svoje delo pa je poznal bolje kot mar- sikdo. Drugi so bili bolj prehodni, takšna hitra me- njava pa ne more koristi- ti podjetju, saj se šele vpelješ v delo in greš.« Tako je Fogi videl in doživel marsikaj v svojih 20 letih službovanja v to- varni. Težko ga je pripra- viti, da bi govoril o svo- jem zasebnem življenju, ves je v službeni vnemi in samo IFA izpolnjuje nje- gove misli. »Kaj lahko rečem o sta- nju naše tovarne? Ni per- spektivnega načrta, po ka- terem bi vedeli, kje bomo prodajali naše izdelke. De- la imamo dovolj za tri mesece naprej. V redu, doživeli smo prisilno upravo, odnos celjskih podjetij do nas se je iz- boljšal, še vedno pa osta- ja odprto vprašanje refe- renduma o združitvi naše- ga z nekim drugim podje- tjem.« Nervozno je pogledal okoli sebe, kot bi hotel videti tiste, ki so pri ne- uspelem referendumu bili za NË. »Tisto DA ali NE dopu- šča le malo preveč svobo- de. Po mojem se bo mo- ral zakon spremeniti. Ne- kateri ne uvidijo kaj je potrebno, gledajo kot fija- kerski konji m levo, na desno, samo za sebe. Pri referendumu o zdruiHtvi pa še imam pomisleke: kdo se s tem integrira in kaj bo nastalo čez nekaj let?« »Kaj te najbolj razje- zi?<{ »To, da uspevajo lahko tisti, ki imajo zveze in poznanstva, drugi pa na- stradajo. Se bolj kot to pa konkreten primer: kako lahko diplomirani in- ženir, ki je delal pri nas, napiše odpoved delovnega razmerja z utemeljitvijo, da nima že več mesecev resnega dela. Kakor da je delo pri nas samo trenut- no, lahko bi razmišljal o bodočih delih, ideje so nam tudi potrebne.« Ivan Vogelsang je bil nekoč poročen, sedaj pa je že štiri leta »svoboden«. »Da se zopet ne oženim, me nekoliko moti študij na mšji šoli za organiza- cijo dela, sicer pa mi nič ne »fali«, vendar tega ni treba napisati.« Edini konjiček je glas- ba. V njej uživa in se ve- seli, ko se zberejo za No- vo leto in zaigrajo. Bil je pri godbi na pihala, ¿a- bah. Večno mladih in Me- tronomu. »Pa tudi pri drugih sem večkrat pomagal s klari- netom ali saksofonom. Ko se spomnim nekaj let na- zaj, si vedno znova zaže- lim, da bi bilo v Celju zo- pet tako veselo, živahno. Glasbo si imel na petih krajih, danes pa... »Ravno toliko kot vsak drug delovni človek, samo- upravljavec, medtem kose pa za čisto politiko, kot jo pojmujejo ljudje, ne za- nimam toliko, delno'tudi zaradi pomanjkanja časa.« Poslovila sva se. Odšel je na svoje delovno me- sto, s katerega odhaja na potovanja po Sloveniji. Vprašal sem se, ali raz- mišlja o tem, koliko di- rektorjev bo še spoznali? Milan VAM NUDI MOŠKE IN ŽENSKE PLAŠČE IZ NAJBOLJŠEGA VELUR- JA. NE OKLEVAJTE Z NAKUPOM — NAŠI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI. 4 TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 , NOVI ZAKON O OTROŠKEM VARSTVU V RAZPRAVI premalo sredstev za dobro varstvo prejšnji teden so v celjski fpčini končali razprave o os- ^,tK« novega zakona o neka- jgrih oblikah družbenega var- .[va otrok in financiranju te jejavnosti. Razprave sta ^.jak po svoji strani organizi- rala predsedstvo občinskega liodikalnega sveta in izvršni ^bor konference Sociali stič- pg zveze, ki sta se končno jgstala še na skupni seji, da Iji uskladila pripombe, mne- pja in predloge. Sporazumeli so se za naslednja stališča: Glede na to, da imajo tako jjciadi kot tudi skupnosti otroškega varstva vsak svoje prednosti, bi bilo prav, da za- jjon ne bi predpisal obvezne oblike samoupravljanja. Vsi naj bi izbrali tisto, ki bi iji- hovim pogojem najbolje ustre- zala, pa četudi bi se odločili, da urejanje otroškega var- stva poverijo izobraževalni skupnosti, kot so v Celju ne- kateri že predlagali. Največ pozornosti so v raz- pravi seveda zaslužila vpraša nja financiranja. Udeleženci razprav so poudarili, da bi morala večina zbranih sred- stev ostajati v občinah in da bi naj le-te dodeljevale sred- stva republiški skupnosti otroškega varstva skladno z njenim programom. Predlaga- li pa so, naj bi uzakonili kot obvezni vir financiranja ob- lik družbenega varstva otrok še delež iz občinskega prora čuna ter od sredstev kmetij- skih proizvajalcev. Ta pred- log so utemeljevali s podatki da bi bili prav kmečki otroci največkrat potrebni urejene šolske prehrane, pa tudi vzgo- je in varstva. Sploh pa so se večkrat vprašali, ali ne bi Di- lo najbolj smotrno, če bi re- publiška skupščina predpisa- la tolikšen obvezen prispevek iz osebnega dohodka, da ka- sneje ne bi bilo več potreb- no delovnih organizacij »nad- legovati« še z neobveznim de- ležem. Strinjali so se tudi s pred- videno valorizacijo cenzusa, po kateri naj bi zdaj imeli pravico do otroškega dodatka v vseh tistih družinah, kjer na enega člana ne zaslužijo več kot 55 tisoč starih dinar- jev. Ker v zadnjem letu v celjski občini osebni dohod- ki niso naraščali tako kot je bilo predvideno, se bo s to spremembo verjetno števi- lo upravičencev do otroškega dodatka nekoliko zvišalo. Kot pravilno so v razpravi oceni- li tudi ukinitev degresivne lestvice pri večjem številu otrok, predlagali pa so, naj bi pustili pravico do otroškega dodatka tudi tistim otrokom, ki so sicer že stari petnajst let, toda so to starost izpol- nili v zadnjem letu obvezne- ga osemletnega šolanja. Konč- no so razpravljali še o poli- tiki štipendiranja in krediti- ranja študentov višjih in vi- sokih šol in menili, da bi bi- lo smotrno, če bi ti dve ka- tegoriji skrbi za izobraževa- nje izpopolnili do tolikšne mere, da bi morda lahko ce- lo ukinili otroški dodatek za mladino, ki se še naprej iz- popolnjuje. Seveda pa so se ob tem zavedli dejstva, da je nemogoče vzeti eno, ne da bi prej uredili drugo. I. B. Mariborska cesta v Celju je bila pred leti prometno urejena, toda danes se promet na njej spet prepogosto zagozdi, zlasti kadar so spuščene zapornice. Enako je tudi na Kersnikovi ulici, povsod, kjer ceste prečkajo savin.)sko železnico. Če že ni druge rešitve, vsaj bolj usklađeni odhodi in prihodi vlakov s prometnimi ko- nicami bi veliko pripomogli. Toda kaj takega najbrž teriaprevieč miselnega napora. iFoto: J. Kr.) Stališče o pokojninskem zavarovanju Upravni odbor občinske podružnice Društva upo- kojencev v Celju je na seji 18. oktobra ponovno in obširno obravnaval perečo problematiko pokojnin- skega zavarovanja. Pri tem je zavzel tole stališče: Pri izvajanju sedanjega sistema pokojninskega zavarovanja se je dovolj prepričljivo in jasno po- kazalo, da vsebuje celo vrsto pomanjkljivosti in pro- tislovij. Zato je treba brez odlašanja pričeti z zbi- ranjem gradiva za nov sistem. Teze za osnutek no- vega temeljnega zakona naj bodo dovolj dolgo dane v javno obravnavanje. Ne le vsi današnji, ampak verjetno tudi prihodnji upokojenci želijo, da bi bili novi predpisi bolj enostavni pa tudi življenjsko sprejemljivi. Najbolj nujna pa je priprava za povečanje starih pokojnin na podlagi pooblastila, ki so ga dobile republike po 102. členu zveznega zakona. Saj so ne- sorazmerja in krivične odmere po starih pokojninah postale življenjski problem velikega dela upokojen- cev. Končno bo vsaj delno ugodeno našim najbolj potrebnim upokojencem, ki so že upravičeno nego- dovali in tožili, da jih bo. kakor kaže, prej dole- tela smrt, kakor pa bodo dočakali izboljšanje po- kojnin. Od raznih prikazanih možnosti za ureditev tega začasnega problema šteje celjska podružnica dm- štva upoko,iencev kot najbolj primerno in pravično drugo varianto Franca Ključevška, pravnega refe- renta republiškega zavoda za socialno zavarovanje. Le po načelih te variante se bodo stare pokojnine v zakonskih okvirih približale novim pokojninam. Vsaka druga ureditev tega vprašanja bi po mne- nju navedene podružnice društva upokojencev bila krivična za stare ироко.јепсе in bi utegrnila privesti še do večjih razlik med starimi in novimi upoko- .jenci. Kako hude in neznosne pa so te razlike že danes, je jasno vsakomur, ki jih hoče videti! Tudi izvedba te prve faze izboljšanja starih poko.inin bo' na.icenejša od vseh predlaganih načinov uskladitve. Podružnica društva upokojencev v Celju se za- hvalju.je republiškemu odboru društva in vsem onim znanim in neznanim tovarišem iz družbenih in strokovnih kro.gov, ki so s svojim resnim delom največ storili za izboljšan.ie položa.ia starih upoko- .jencev. Od praznih obl.jub in teoretičnih razglabljanj pa stari upokojenci ne morejo živeti. Tudi ob tej priliki .je treba poudariti, da prav gotovo upoko.ienci niso krivi, če je v ustreznih skladih premalo denarja za bistveno zvišanje po- kojnin. Društvo upoko.jencev SRS, občinski odbor podružnice Celje, PRVI USPEHI Omejena potrošnja v skladu zdravstvenega zavarovanja Primanjkljaj v skladu zdravstvenega zavarovanja de- lavcev celjske komunalne skupnosti socialnega zavaro- vanja se je v avgustu in sep- tembru še nekoliko txjvecal in znaša za to obdobje pri- bližno 494 milijonov starih di- narjev. To zvišanje pa je v glavnem posledica računske tehnike, saj nekateri podat- ki kažejo, da se potrošnja )e nekako stabilizira. Do konca julija so v skladu »ustvarili« mesečno približno 686 tisoč novih dinarjev primanjkljaja, medtem ko ga je bilo v av- gustu samo 63 tisoč. V .-sep- tembru je vsota sicer spet nekoliko narasla — na 74 ti- soč novih dir jev, toda če bi ne upoštevali obvezne iz- ločitve rezerve, bi ta dva me- seca že ne bila več deficitna. Ker na komunalnem zavo- du za socialno zavarovanje ugotavljajo, da v tem obdob- ju dohodki niso naraščali, temveč je izboljšanje posl3- dica zmanjšanja podatkov, poglejmo nekoliko podrobne- je, kako je pravzaprav s po- trošnjo v omenjenih dveh mesecih. Med denarnimi da- jatvami so najpomembnejša nadomestila ob bolezni nad trideset dni. V prvih sedmih mesecih leta so povprečno v te namene izdali 651.948 no- vih dinarjev, v avgustu pa je ta znesek že 512 tisoč. Če- prav so izdatki za nadome- stila v septembru nekoliko narasli, pa so še vedno pod prejšnjim povprečjem. Da so izdatki res nižji, dokazu- jejo tudi podatki o staležu bolnih. V obdobju januar- julij je bil odstotek bolnih 3,75, v avgustu 3,19, v sep- tembru pa 3,55. Stalež nad 30 dni, ki neposredno bre- meni sklad, pa je bil v pr- vih mesecih 1,52, v avgustu pa 1,11. Tudi dajatve ob po- rodu so se znižale od 592 ti- soč novih dinarjev v prvih mesecih, na 474 tisoč v sep- tembru. Manj občutno je le znižanje pri izdatkih za zdra- vila, vendar moremo upati, da bodo sklepi, ki so jih v zvezi s tem sprejeli v zdrav- stvenih ustanovah, v prihod- njih mesecih že dali nekaj uspehov. Stagnacija potro.šnje v skla- du zdravstvenega zavarovanja je torej dejstvo. Če se bo nadaljevala in če bodo tudi osebni dohodki v zadnjem četrtletju narasli, kot je obi- čaj, potem bodo dohodki v tem obdobju verjetno zado- stovali za kritje izdatkov. Morebiti bi s tekočo rezervo vred lahko izravnali celo pri- manjkljaj drugega polletja, seveda pa je še vedno vpra- šanje, kako bo s primanjk- ljajem prve polovice leta. Vse kaže, da bomo le plače- vali izredni prispevek, I. B. Zanemarjeno naselje Naselje ob Dečkovi cesti je med redkimi, ki se lahko oo- hvali, da ima asfaltirane že vse ulice in poti, saj so pred kratkim položili asfalt tudi v okolici nove samopo- strežne trgovine in na cesto, ki povezuje Dečkovo s šara- novičevo cesto. Kljub ure,¡9- nim cestam pa s celotno ure- ditvijo naselja ne moremo biti zadovoljni. Zelenice ni- so urejene, okrasno drevje je polomljeno, otroška igri- šča zanemarjena in pomanjk- ljivo opremljena. Po zeleni- cah, ki pa si zaslužijo vsako drugo ime prej kot to, leži- jo odpadki, ki jih ljudje ne- malokrat mečejo skozi okna Pod balkoni so naložene skladovnice drv, avtomobilisti pa mirno in neprizadeto po- stavijo svoje »konjičke« kar na travo. Seveda v naselju, kjer sta- nuje že več tisoč prebival- cev, primanjkujejo tudi raz- ne obrtne delavnice, saj je zdaj potrebno za vsako naj- manjšo stvar leteti po po- moč v mesto. Nova samopo- strežna trgovina s svojim bi fejem ne more rešiti zaple- tene in težavne situacije. V novem letu bo potrebno več skrbi posvetiti рга^ trgovi- nam in urejevanju okolice ki je zelo zanemarjena KONFERENCA ZVEZE MLADINE CELJSKE OBČINE Proti oviram napredka Ob priložnosti, ko so ob- ravnavali svoje delo za ob- dobje od januarja, ko je bila zadnja konferenca, pa do ok- tobra, so mladi ljudje naka- zali celo vrsto problemov, ki se javljajo tako v organiza- ciji Zveze mladine kot tudi na ostalih področjih družbe- nega življenja. Poudarili so, da so mladinski problemi družbeni problemi, da pa je mladina del družbe in ima poteml-akem vse možnosti, da S3 s pomočjo organov samo- upravljanja in drugih oblik zavzema tudi za uresničeva- nje svojih teženj in želja. Toda mladi so za tak nastop včasih premalo usposobljeni. Zato bi morala prav organi- zacija Zveze mladine tovrst- nemu usposabljanju mladih posvetiti več pozornosti. Kot v razpravi, tako je tudi Jože Voltand — član sekre- tariata občinskega komiteja — v referatu povedal se bo- do mladi Ljudje odločno bo- rili proti vsem oviram na- predka. Tako ¿i bodo v šolah med drugim prizadevali za boljšo idejnost pouka, de lovnih organizacijah pa za napredne ideje gospodarjenja in samoupravljanja. Podiranje ograje Pred časom so dija^ii šale »Boris Kidrič« v Celju med urami telesne vzgoje podrli betonsko ograjo na južni strani atletskega stadiona. Material, ki je ostal od po- drte ograje, bodo porabili pri popravilu severne stene ograje, ki je v dolžini pet- desetih metrov že popolno- ma dotrajala in se porušila. Z zaključnimi deli pa hiti- jo tudi v dvorani pod tribu- no, saj je velika želja jssh, da bi že letošnjo zimo lahko tekmovalci trenirali v no/ih in modernih prostorih. Tako bodo do konca meseca nape- ljali elektriko, položili tla in montirali orodje, ki ga bo- do atleti uporabljali pri tre- ningu, tv TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 5 Opredelitve naj bodo jasne (PRISPEVKI K RAZPRAVI O STATUTARNIH DOLOČILIH, POSVEČENIH CELJSKI KULTURI) Po mnenju upravnika celjske študijske knjižnice in predsednika sveta za znanost in kulturo občin- ske skupščine Vlada Novaka, s katerim v današ- njem pogovoru nadaljujemo z našimi prispevki k razpravi o spremembah oziroma dopolnitvah občin- skega statuta, bi morali poglavje o kulturi pred- vsem zelo jasno opredeliti. Sedanje formulacije jo namreč vse preveč približujejo zabavi ali nečemu, kar nam je recimo potrebno, da tako ali drugače preživimo svoj prosti čas. To pa je v resnici manjši del kulture, kolikor dostikrat še sploh sodi v kul- turo. Iz takšnih razlogov je seveda prav, če bomo uvodne misli skrajšali (tudi zato, ker se ponavlja- jo) in izpustili še konkretno navajanje zavodov, kajti statut je načelen akt, ki ga ne moremo spre- minjati, če bi se na primer zgodilo, da bi kakšen zavod »ušel« iz njegovega seznama. Eno spornih vprašanj v obstoječih formulacijah je vloga sveta za kulturo, ki bi mu bilo dodati »in znanost«, hkrati pa »občina pospešuje kulturno, prosvetno, znanstveno raziskovalno in publicistično dejavnost s tem, da ustanavlja ... « Kot meni Vlado Novak tudi izraz »v okviru materialnih možnosti« ne more zadovoljiti, saj se poraja vprašanje, kdo pravzaprav oblikuje kriterije o teh možnostih in ali ima pri tem kakšno besedo tudi svet za znanost in kulturo ali pa je morda postavljen pred izvršeno dejstvo sveta za finance? Ta ugotovitev velja za ustrezne, člene, ki govo- rijo o stavbah, namenjenih kulturni dejavnosti. — Prav je, če vzdrževanje stavb, ki dejansko služijo takšnim namenom, financiramo iz sklada za kulturo, toda če gre za domove v okviru družbenih centrov, naj bi zanje skrbele krajevne skupnosti, kulturno prosvetne organizacije pa prispevale samo delež za souporabo. Strinjam se z mislijo, je dejal Vlado Novak, da moramo zadovoljevanje kulturnih potreb občanov ugotoviti na družbeno zrel način in z znanstvenimi raziskavami in da ne morejo biti finančna sredstva odvisna od trenutnega razpoloženja občanov, ki je včasih močno enostransko. Družba si namreč mora prizadevati, da bo njen razvoj skladen in da v dirki za civilizacijskimi dobrinami ne bo nobena dejav- nost zaostajala v korist druge. Na to seveda po- zabljamo in dejansko spodrezujemo korenine, iz katerih socializem pravzaprav rase. V spremenjenih oziroma dopolnjenih formulacijah bi morali, dalje upoštevati, da je Celje pokrajinsko središče, kjer bi mogli mnoge dejavnosti, kot ponekod drugod, v vsebinskem smislu povezati in uveljaviti sode- lovanje z drugimi občinami. Morali pa bi si zlasti prizadevati, da bi dosegli sodelovanje drugih ob- čin pri zadovoljevanju skupnih potreb in to v sta- tutu in statutih tudi uzakoniti. Po mnenju Vlada Novaka mnoge formulacije te- žijo preveč k načelnostim in so zato odmaknjene od stvarnosti. DHR Poznaš, podjetje, svoj dolg? v DRUGOSTOPENJSKEM SKLADU DO KONCA OKTOBRA ZA 126 MILIJONOV S DIN # Občine bodo izpolnile obveznosti do srednjega stro- kovnega šolstva, mnoge d-jlovne organizacije pa naj- brž ne, ker bijejo bitko za obstanek, # Priporočilo republiške skupščine ima še veliko glu- hih poslušalcev! # Med sedemnajstimi delovnimi organizacijami v celj- ski občini, ki zanje družbeni dogovor najbrž ne velja, še vedno gostinsko podjetje Na-Na in pet zdravstvenih zavodov. # Kako si republiški akcijski odbor predstavlja re- šitev. Problemi v zvezi s financi- ranjem srednjega strokovne- ga šolstva so veliki in po- membni. So tudi pereči in ak- tualni. Leto gre namreč h kon- cu, primanjkljaj v skladu druge stopnje pa je v prvih desetih mesecih dosegel 126 milijonov starih dinarjev, kar je 31 milijonov več od mese- čne kvote. Posamezne občine celjske regije dolgujejo: Ce- lje 7,300.000, Mozirje 3,300000, Šmarje 2,300.000, Šentjur 7,600.000, Laško 12,000.000, Ve- lenje 12,400.000, Slovenske Konjice 12,400.000, Krško 10,100.000, Žalec 16,800.000, Sevnica 13,600 000 in Brežice 21,600.000 starih dinarjev! Ob- čini Sevnica in Slovenske Ko- njice še vedno nista podpisali pogodbe za 100 odstotni pri- spevek, ker imata za to bolj aU manj »tehtne« razloge, vsekakor pa v odnosu do dru- gih občin in skupnega druž- benega dogovora tudi bolj ko ne nesprejemljivo stališče. Po mnenju predsednikov občin- skih akcijskih odborov, izra ženem na bazenskem posve- tovanju o financiranju sred- njega strokovnega šolstva v Celju, se sicer ni bati, da ob- čine svojih obveznosti ne \Л poravnale, vendar so na nji- hovih območjih delovne orga- nizacije, ki bijejo bitko za obstanek, problematični pa so prav tako (in tudi zaradi tak- šnih kolektivov) občinski pro- računi. Njihovega deleža naj- brž ne bo, to pa pomeni torej obremenitev proračunskih de- ležev. Na celjskem območju pa je še več takih deliovnih orga- nizacij, pri katerih je pripo- ročilo republiške skupščine naletelo na gluha ušesa. Pri- poročila, kot je videti, ne jemljejo preveč resno, kajti so v položaju, ko bi dogovor lahko spoštovale in obvezno- sti izpohijevale, vendar po- godbe ne pKJdpišejo. Tako so na primer v papirnici v Ra^ dečah intervenirali že veliko- krat, a So se vodilni tovariši vedno skLicevali na delavski svet, ki da še ni zasedal, če- prav izgovor ni najbolj verje- ten. Hkrati je laška pivovar- na prispevala x,5 odstotka od brutto osebnih dohodkov. Po- seben problem je brežiška občina, saj je tako rekoč za- dnja pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Od 42 delovnih organizacij jih je pogodbo podpisalo le 29, os ale so si- cer obljubo j ale in ostale pri obljubah. Med njimi tovarna pohištva, ki nima kakt>nih večjih težav, razloga za od- klonitev prispevka niti ne po- ve. Kar zadeva sevniško ob- čino, se ji med drugim ne zdi pravno pravilno, da bi podpisala pogodbo za druge (namreč delovne organizaci- je), res pa je, da pomeni njen prispevek veliko breme spričo investicij v osnovno šolstvo. Toda ne glede na to tak pomislek nima nikakršne realne osnove, saj je jasno. da bo obveznosti tako ali drugače izpolniti. Med posameznimi občina- mi, ki izpolnjujejo svoje dolž- nosti, velja omeniti mozirsko in šentjursko, na prvem me- stu pa je seveda Celje z rea- lizacijo v višini 98 odstotkov. Kljub temu pa z odnosom mnogih delovnih organizacij do financiranja srednjega šolstva še vedno ne moremo biti zadovoljni, še vedno je namreč v celjski občini 17 delovnih organizacij, ki se svojih obveznosti ne zaveda- jo—od teh pet zdravstvenih zavodov, in 49 poslovalnic s sedežem matičnih podjetij zunaj občine. Medtem ko se zdravstvene ustanove sklicu- jejo na velike materialne te- žave in teh sicer ni mogoče zanikati, pa pravzaprav ni- majo dovolj opravičljivih vzrokov za diskriminacijo Éo- govora nekatera gostinska in druga podjetja Na posveto- vanju je bilo zopet omenjeno gostinsko podjetje Na-Na in direktor kot avtoritativna oseba, ki da kljub ukrepom pogodbe ne podpiše. Ob tem se seveda mimogrede poraja vprašanje, kaj počno samo- upravni organi in ali sploh imajo kakšno besedo, če gre recimo za uresničitev družbe- nih načel?! Odnos, ki so ga torej mnoge delovne organizacije pokazale do priporočila našega najviš- jega predstavniškega organa, utegne povzročiti še hude probleme, hkrati pa tudi ne daje dovolj upanja za rešitev srednjega strokovnega šolstva v prihodnjem letu, seveda v takšni obliki. Zato so toliko bolj nujni ukrepi: Ф Akcijski odbori v po>>a. meznih občinah bodo morali vztrajati, da bo družbeni do. govor o financiranju srt-dnje- ga strokovnega šolstva v ce- loti izpolnjen! Ф Priporočila republiške skupščine in republiškega ak- cijskega odbora je povsem jasno: kolikor ne bodo delov- ne organizacije izpolnile vseh obveznosti, bodo morale raz- liko nositi občinske skupšči. ne. Ф Isto velja za neporavna- ne obveznosti iz lanskega le- ta — tudi tu ne bo mogoče odstopali od dogovora. Ф Republiški odbor priča- kuje, da bodo občinski odbo- ri storili vse potrebno za re- šitev sedanjega položaja, da bi s tem ustvarili ustrezno klimo za urejanje teh vpra- šanj tudi v prihodnjem letu. dhr SESTANKI HRASTNIŠKIH RUDARJEV Minule dni so rudarji vseh izmen obeh hrastniških rud- niških obratov prvič javno obravnavali priprave za refe- rendum za združitev zasav- skih premogovnikov. Konfe- rence so pripravile družbeno- politične organizacije na rud- niku. Ob tej priložnosti so rudarji podrobno govorili o prednostih, ki jih bo imelo združeno podjetje za proiz- vodnjo premoga. Posebej so razpravljali tudi o organizaci- ji nekaterih skupnih služb, modernizaciji posamezn-h jam in nekaterih drugih ak- tualnih vprašanjih, ki se Jih bo treba lotiti še pred iz- vedbo referenduma. an Koncert simfoničnega ortestra iz Dubrovnika Koncertna poslovalnica je letos v drugo presenetila na- šo publiko. Za češkim kvar- tetom nas je obiskal simfo nični orkester iz Dubrovni- ka s sledečimi simfonijami: Šorkočeviča in dveh Mozar- tovih. Luka šorkočevič je dubrovniški komponist 18. stol., katerega dela so bila pred leti izkopana iz arhiva. Njegova šesta obsega tri kratke stavke, v katerih av- tor prikazuje glasbo svoje dobe v preprosti fakturi z vso igrivostjo tega obdobja. Težišče večera je bila Mozar- tova simfonija za violino in orkester, čeprav neštetokrat reproducirana je večno sve- ža. Violinist Albert Kocsis iz Budimpešte je bleščeč vir- tuoz briljantne tehnike, ki jo podreja povsem Mozarto- vemu duhu. V kandenoi, da- je instrumentu duška, da za- poje fascinirajoče — zvene- če. Razgreta publika je do- segla za nameček Kodalyevo kompozicijo za solo violino, v kateri je zajet čar madžar- ske muzike, Û ni bila zastr- ta po vratolomni tehnični zahtevnosti kompozicije. Na- kar je orkester zaigral Mo- zartovo tako imenovano lin ško silfonijo. Bila je izva- jana krepko, v zdravem du- hu le v stavku allegro spiri toso bi želeli večji povdarek eteričnosti te krhke glasbe. Naš rojak Anton Nanut je vr- sto let duša glasbenega živ- ljenja v Dubrovniku. Mlade- mu dirigentu so odprta vra- ta v glasbeni svet, Mimo pa- ših metropol nimamo izrazi- to simfoničnih orkestrov, ra- di tega gre Dubrovniku vsa čast. Koncertni program so iz- vajalci čez dan posredovali naši mladini, da je tako spo- znala obseg in zven orkestr- skih del. Za odraslo pubUko se koncert tolikšnega obse- ga še jedva duhovno izplača. In vendar simfonični orke- ster zmore Celje poslušati le enkrat v sezoni s tehničnih in finančnih razlogov. Med starimi zvestimi poslušalci smo odkrili nekaj novih, ki bi naj bili znanilci lepše po- mladi. A. S. Osnovna šola PRIMOŽA TRUBARJA v Laškem razpisuje delovno mesi» administratorke P o g o j : administrativma šola; nastop službe 1. de- cembra 1967. Prijave sprejema ravna- teljstvo šole do 23. no- vembra. Sodobna kuharica Te dni je centralni zavod za napredek gospodinjstva naše republike poslal v pro- dajo novo Sodobno kuhari- co. Obsežna kuharska knji- ga je upravičila svoj naslov, saj je temeljito izpopolnje- na in vsebuje poleg števil- nih receptov tudi splošni del o pomenu prehrane za čIo veško telo, o hranilnih in za- ščitnih snoveh, na koncu pa še nekaj misli o gospodinj- skem bon-tonu. V knjigi naj- demo veliko kompletnih je- dilnikov, nekaj privlačnih fo- tografij, recepte za konservi- ranje živil in še veliko take- ga, kar bo prišlo prav tako mladim, kot tudi že izkuše- nim gospodinjam. Opozorili bi radi še na eno publikacijo centralnega zavoda za napredek gospo- dinjstva. To je gospodinjski koledar s prilogo gospodinj- sko knjigovodstvo. Gospodinj- ski koledar ne vsebuje samo običajnega koledarskega de- la, temveč je tudi prijetno branje. Poleg tega pa v njem najdemo najrazličnejše na- svete in priporočila, pa za- bavne teste in celo kuhar- sko knjigo v malem s pred- logi za jedihiike, kadar bo- mo v zadregi in bi radi sku- hali kaj posebnega, toda pre- prostega in — poceni. Ce smemo svetovati, po- tem bi priporočili, da gospo- dinjski koledar aH Sodobno kuharico izberete tudi za no- voletno darilo ženi ali mate- ri. Glede na to, da se obe publikaciji lahko pohvalita povrhu še z lično opremo, boste verjetno ustregli tudi vsaki drugi gospodinji, ki si šele opremlja kuharsko knjižnico. I. B. Pomoč celjskemu gledališču LJUBLJANSKA TOVARNA ALKO DAROVALA 1 MILIJON STARIH DINARJEV Finančne težave celjskega gledališča so, kot kaže, nale- tele na veliko razumevanje nekaterih delovnih kolektivov v občini in zunaj nje. Tako mu je ljubljanska tovarna ALKO v želji, da bi se od- dolžila svojim mnogoštevil- nim poslovnim partnerjem na celjskem območju, daro- vala 1 milijon starih dinar- jev, trgovsko podjetje Tkani- na galanterija 150 tisoč, Mo- da 80 tisoč, Agropromet 70 tisoč, kreditna banka 50 ti- soč. Elegant 50 tisoč, tovar- na EMO 50 tisoč in kolodvor- ska restavracija 10 tisoč sta- rih dinarjev. Prav toliko so v obliki prostovoljnih prispev- kov zbrale tudi članice ne- kega kolektiva in jih prek svojega zastopnika poslale SLG. Ob tem velja dodati, da je Tkanina galanterija, ki je prispevala 100 tisoč starih dinarjev tudi Moškemu ko- mornemu zboru, doslej že večkrat našla sredstva za SLG in da tudi pomoč celj- skega Agroprometa ni prva. Kolektiv celjskega gledali- šča je bil seveda prijetno presenečen, saj pomeni to- likšno razumevanje doslej brž kone izjemen primer v odno- sih med neko kulturno ustano- vo in delovnimi organizacija- mi. Zlasti zasluži pozornost pomoč ljubljanskega ALKA, ki je videl največjo korist- nost svoje naložbe v takšni obliki, saj je gotovo, da bo njegova odločitev obrodila enako uspešne poslovne re- zultate, če ne morda še več- je, kot če bi spričo svoje popularnosti naložil ta de- nar v golo reklamo. Takšen zaključek vsiljuje mnenje vodstva tovarne, ki je izrazi- lo prepričanje, da bodo AL- KU sledili tudi drugi kolek- tivi. Seveda zaslužijo zahva- lo in pohvalo tudi vsi drugi darovalci, kajti ne gre samo za materialni izraz solidar- nosti, pač pa predvsem za spoznanje o vrednosti kultur- nega poslanstva SLG, ki mu je prav zato pomagati. Razumljivo je, da bodo s prispevki v gledališču rešili marsikak problem, kajti vso- ta dodatnih 12 milijonov, ko- likor jih je za sanacijo tre nutnih težav dodelila občina, še vedno ne bo zadostovalo. oh Mladi slikarji v salonu Naš pododbor Društva slo- venskih likovnih umetnikov prireja razstavo skupine mla- dih slikarjev: Milena Usenik — Miša Pengov — Janez Lo- gar — Emerik Bernard. Po- zitivna je tendenca odpirati mladim pota v svet. Saj je za- četnikom v vseh časih težav- no priboriti si prostor pod soncem. Imenovani so absol- venti ljubljanske akademije in izhajajo iz specialk prof. Gabriela Stupice in Maksima Sedeja. Razstavljali so doma in na tujem. Njihova dela iz- pričujejo vplive dobre šole. Tudi največji mojstri so čr- pali pobude v svojih vzorni- kih. V kratkih vrsticah ni možna analiza tega ali one- ga dela, poročevalca je pri- tegnilo delo Triptihon (Lo- gar). Kompozicija je uravno- vešena, paleta svetla, je dalj- nja reminiscenca secesije, vendar brez dekorativnih tendenc, težišče je v subtil- nosti zreduciranih tonov. Tu- di lahkotnost in prosojnost japonske umetnosti prihaja gledalcu na um. Povsem dru- gega slikarskega nazora so ti- hožitja (Usenikova), katerih izhodišče je v daljnjem Ce- zannu. Večina del je mla- dostno zrelih, eksperimenti so stvar naravnega razvoja. Mladi slikarski skupini želi- mo dober obisk z odkupi. A. S. Nagrajeni mladinci Prejšnji teden je bila v celjskem mladinskem !:lubu slovesnost, na kateri je pred- sednik občinske konference Socialistične zveze Celje Jan- ko ževart razdelil denarne in knjižne nagrade nekate- rim dijakom celjskih sred- njih in osnovnih šol, ki so se udeležili nagradnega tek- movanja v pisanju naloge o oktobrski revoluciji. Izmed mnogih, zaies dobrih nalog, je posebna komisija izbrala dvanajst najboljših. Napisali pa so jih naslednji mladin- ci: Marjetica Eberlinc iz pe- dagoške gimnazije, Ljudmila Turnšek iz Gimnazije, Mate- ja Omerza, dijakinja tehni- ške šole, Silva Beškovnik iz administrativne, Zdenka Am- brož iz gostinske šole, Peter šet iz šolskega centra Bori- sa Kidriča, Mojca Klančmk iz osnovne šole prve celjske čete, Jožica Haler iz druge osnovne šole. Maja Skaza iz šole za zdravstvene delavce in Janez Rednak iz učitelji- šča. Pobudo za tekmovanje je dala komisija za proslavo 50. obletnice oktobrske revo- lucije, sredstva za nagrade pa je v glavnem prispevala izobražervalna skupnost. 6 TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 Sem ter tja po Dobrni o njej pa to in ono pozlačeni jesenski dnevi, če javno niso megleni in dežev- iji, dajejo daleč po svetu zna- ni Dobrni pečat idile. Da ni takega vrveža, kot je v top- lih poletnih mesecih je sla- \yo. da pa se pod pozlačeni- mi in zardelimi krošnjami dreves po parku še vedno sprehajajo skupine gostov, je hkrati dobro. Zdraviliška in gostinska dejavnost na jesen ni usahnila in kot verjamejo, tudi z zimo ne bo. Niso zase- deni vsi hoteli, v zdraviliš- kem domu pa je še vedno ži- vahno. Od kolektiva so se poslovili ysi sezonski delavci, poslovi- la pa se je tudi izguba, ki je nastala v prvi polovici leta. Kako je domovina (beri soci- alno zavarovanje) nehvaležna svojim sinovom in hčeram pove podatek, da je letos močno naraslo število gostov iz tujine. Kdo ve, če je 'me- la reforma tudi ambicije da bi bila zdravnik, ki enostav- no proglasi bolne ljudi za zdrave? * Dobrna zaživi v jesenskih in zimskih dneh ob večerih — zlasti ob sobotah, ko v ve- liki slavnostni zdraviliški dvo- rani prirejajo ples. Dobrna je priljubljeno zavetišče za sku- pine in kolektive, ki zdru- žujejo koristno s prijetnim. Zaradi miru, ki ga nudi, je čudovit kraj za konference, simpozije — pa tudi za to- variške večere, kolektivne za- bave. Martinovanje in silve- strovanje je tudi že tradici- ja, ki zvabi sem ljudi, ki ne tožijo nad zdravjem, ljudi, ki so se dokopaU do spozna- nja, da kopanje v zdravilni vodi tudi zdravemu koristi. pripomočkov kot so blatne kopeli, elektroterapija, medi- cinska gimnastika, lasaža itd. Vse to v vzdušju, ki nI »špitalsko«. Sloves Dobrne je velik, to- da krivično preozek. Večina ljudi misu, da je Dobrna zdra- vilišče zgolj za ženske bolez- ni. Nov cenik, ki so ga izdali odkriva že dolgo ugotovljene, toda premalo znane možno- sti zdravljenja. Malo bolj po- učenim je bilo znano, da v Dobrni poleg ginekoloških bo- lezni uspešno zdravijo tudi ortopedske, reumatske in ne- urološke bolezni ter različna postreiunatska in psihonevrot- ska stanja. Pozoren pa sem postal nad novostjo, da so v zdravljenje vključili tudi bo- lezni srca in ožilja. Nov cenik me je pripeljal do banjologa dr. Jožeta Križ- nica. Pričakujem, da mi bo dr. Križnic oprostil, če b>m pogovor z njim nekoUko po- enostavljeno zapisal. Povedal je, da zdravilišče s svojo akra- totermalno vodo pripomore pri odpravljanju motenj cir- kulacije krvi. Prednost je v tem, da lahko zdravijo kateri koli del telesa, na primer okončine, medtem ko druga zdravila, na primer injekci- je, širijo ožilje tudi tam, kjer ni potrebno. Cirkulacijske motnje so tudi vzrok za he- moroide, ki so mimogrede pQ- vedano, pogosta bolezen so- dobnega »zasedelega« člove- ka. V čem je prednost banjolo- škega zdravljenja? Spet po- enostavljam, ko pravim, če ima vrag mlade, jih ima ved- no tucat. Ni malo ljudi, ki jih pesti več bolezni hkrati. Dolga in nadležna bolezen razrahlja še tako čvrste živ- ce, pokvari prebavo itd. Vse to v zdravilišču, kot je Dobrna, zdravijo hkrati. Voda, klimat- ske okoliščine ob zdravniško nadzorovani prehrani so hkrati tudi najcenejše oblike zdravljenje, da ne omenimo Dobrna je kraj, kjer je ne- šteto ljudi našlo zdravje. Zad- nde čase je Dobrna sama bol- nik. Premočno in čez noč nje čase je Dobrna sama bol- stanju rekonvalescenta. 2al je ostalo predvsem na plečih kolektiva skrb, da se ohra- nijo do dni, ko bodo vzcve- teli boljši časi v dinamiki, ki nas prerada peha v skrajno- sti. V Dobrni pravijo: Ta sezo- na je odločilna. Se bo odlo- čitev nagnila v njihovo ko- rist? J. Kr. Dobrna je kraj, kjer iščejo zdravje bobii, kamor hodijo zdravi, da bi ne bili bolni. Ker pa je dobra volja in razvedrilo tudi zdravje, služi Dobrna tudi temu namenu. Na gornji sliki prizor enega od rednih sobotnih plesov. FRANC URH — VRŠILEC DOLŽNOSTI DIREKTORJA V ZDRAVILIŠČU DOBRNA Pretekli teden je bila v zdravilišču Etobma seja de- lavskega sveta, na kateri so poleg ostalega razpravljali o vodstvu podjetja po odhodu dosedanjega direktorja Franja LUBEJA. Delavski svet se je odločil za vršilca dolžnosti direktorja podjetja imenova- ti dosedanjega sekretarja to- variša FRANCA URHA. -ck. Med volivci na Otoku Petek zvečer. Zbor volivcev na Otoku. Dvorana Ingra- da. Nekaj stolov je ostalo nezasedenih. Po navadi je bila dvorana ob takui prilož- nostih premajhna, tokrat je bila prevelika. Mar se ljudje na Otoku res nimajo o čem pogovarjati? Potek zbora je pokazal, da je problemov ve- liko in da zaslužijo temljito obravnavo. V prvem delu zbora in se- veda v skladu z dnevnim re- dom so imeli na začetku be- sedo odborniki. Najprej je govorila Ijredsednika občin- ske skupščine Olga Vrabiče- va o delu skupščine in nje- nih organov: — Posebno skrb je skup- ščina p>osvetiIa gospodarskim gibanjem. Po analizi o giba- nju gospodarstva smo spod- budili široko razpravo o teh vprašanjih in vanjo vključi- li zlasti delovne kolektive go- spodarskih organizacij. Naša želja je, da bi šli korak na- prej v terciarnih dejavnostih. Področje urbanizma, grad- benih in komimalnth zadev je polno vprašanj. Trenutno sih v ospredje problemati- ka individualnih gradenj sta- novanjskih hiš na tistih ob- močjih, ki niso predvidena za komimalno ureditev. Cme gradnje rastejo. Zanimivo je bilo poročilo tov. Slave Vučajnkove o rea- lizaciji občinskega proračima. Menda bo tokrat prvič, da bo imel proračun celo nekoUko več sredstev kot so predvide- vali. Pravilna je pobuda, da naj bi višek prenesli v pro- račimska sredstva za prihod- nje leto. In potem se je začela raz- prava, ki je odkrila prene- katere probleme tega novega predela mesta pa tudi druge: Crne gradnje je treba za- jeziti, sicer bomo kmalu do- bili skrajno neurejene stano- vanjske soseske. — Nekateri obrtniki se bogatijo na račim slabe davčne politike. Naj bo pavšal kot spodbuda za razširitev nekaterih obrtnih, zlasti uslužnostnih dejavno- sti, toda dohodek naj bo na- vzlic temu merilo za obdav- čenje. Lahko pa bi uveljavili različne stopnje obdavčenja za različne obrtne dejavnosti. — Premalo smo napravili za razvedrilo otrok. Primanjku- je nam otroških igrišč. — Otok III nima telefona. — Toplarna na Otoku ne dela zadovoljivo. Sicer pa obratu- je brez dovoljenja. Nekateri stanovalci to bridko občutijo na lastni koži. Da, prav na koži, saj jih zebe tedaj ko bi jim moralo biti prijetno toplo. — Na Otoku manjka obrtnih uslužnostnih delavnic. — Pri delitvi proračunskih sredstev naj se upošteva tu- di dejavnost in aktivnost or- ganizacij in društev. — Oko- lje nebotičnikov za samopo- strežno trgovino ob Trubar- jevi ulici ni urejeno, četudi so sredstva za ta dela. — Kot kaže bo vendarle prišlo do gradnje doma upokojencev v Celju. — Kmalu bomo mo- rali govoriti o novem vodo- vodu za Celje, sicer pa bd problem ublažili z ureditvijo akumulacijskega jezera v Lo- čah, saj bi industrija po vsem tem uporablja to vo- do, ne pa iz mestnega vodo- voda. — Obrtni servisi na Otoku so predvideni, samo zanje ni resnih interesentov. — Gostinske lokale v Celju zapirajo prezgodaj. — Hišni sveti nimajo več tistih pra- vic kot so jih imeli nekdaj, zato tudi ni več tiste aktivno- sti, ki je bila značilna za pre- teklo obdobje. — Društvo pri- jateljev mladine na Otoku spi, razen tega nima predse- dnika. — Svet krajevne skup- nosti je pripravil izredno lep program del, zlasti za asfalti- ranje ulic in cest ter za ure- jevanje otroških igrišč. Toda od programa do realizacije je dolga pot; njena dolžina pa odvisna od sredstev in p«i- pravljenosti občanov, da v teh akcijah sodelujejo in po- magajo. M. Božič IZ PRVE ROKE..: O spremembah in novostih o zavarovanju TOKRAT SMO NAPROSILI ZA RAZGOVOR VIDO DOB NIK, KI JE ŠEF ODDELKA ZA IMOVINSKO ZAVAROVA- NJE. NAŠI BRALCI SE BODO VERJETNO ŠE SPOMNILI NA RAZGOVOR, KI SMO GA IMELI Z NJO ŽE LANI. TOKRAT BO GOVORILA O SPREMEMBAH IN NOVO- STIH V ZAVAROVANJU, NATO O KASKO ZAVAROVANJU TER OBVEZNEM ZAVAROVANJU AVTOODGOVORNOSTL — Tovarišica Vida, ali bi nam hoteli na kratko p>oveda- td o glavnih značilnostih no- vega zavarovalnega sistema? Ф Glavne značilnosti nove- ga sistema, s katerim bi se naj zavarovanje prilagodilo temeljnim smernicam našega gospodarskega sistema so: premoženjsko zavarovanje je razen zavarovanja odgo- vornosti za škodo, povzroče- no drugim, ki izhaja iz po- sesti in uporabe vozila, pro- stovoljno tudi za gospodar- ske organizacije, ki predstav- ljajo naji>omembnejšo pano- go v zavarovalstvu; odpravljen je monopol področij, ker lahko zavaro- valnice poslujejo po vsej dr- žavi, zavarovanci pa se samo- stojno odločajo pri kateri za varovalnici bodo zavarovali sebe aU svoje premičnine; zavarovalne pogoje in ceni- ke predpisuje zavarovalnica sama po predhodnem soglas- ju strokovne organizacije za- varovalnih matematikov. — Novi zakon določa, da z zadnjim decembrom v letoš- njem letu prenehajo vsa za- varovanja družbene imovi- ne, za katere je veljala obvez- nost zavarovanja. Ali vam bo uspelo obnoviti zavarovanja brez prekinitve jamstva? Ф Novi zavarovalni pogoji, in tarife so tik pred sprejet- jem. Vsem zavarovancem na- meravamo poslati pismene ponudbe za vsako posamez- no zavarovalno panogo, ki bo imela značaj začasnega jam- čenja, takoj, ko se bo gospo- darska organizacija odločila za vrsto in način zavarovanja- in bo en izvod ponudbe vrnila zavarovalnici. Pretežni del zavarovancev bomo obi- skali in sklepali začasne po- godbe kar pri njih. — Kakšne so bistvene raz- like novih pogojev in ' tarif? Ф V dosedanjih pogojih je bila redkost v F>osameznih vrstah zavarovanj, da bi na primer zavarovanec lahko iz- biral način zavarovanja, ozi- roma posamezne zavarovalne nevarnosti. To željo zavaro- vancev je komisija pri sestavi novih pogojev upoštevala. Naj naštejem najbolj razširjene zavarovalne vrste: POŽARNO ZAVAROVANJE Osnovne zavarovane nevar- nosti so požar, strela, ek- splc^zija, vihar, toča, potres ali pad zračnega vozila. S pKJsebnim dogovorom in doplačilom premije bo meje- če savarovanje razširiti še na poplave, zemeljske plazove, odtrganje zemlje in snežne lavine. če zavarovana imovina ni izi>ostavljena nevarnosti po- plave ali zemeljskemu plazu, JO zavarovanec seveda ne bo zavaroval, medtem, ko so bi- le doslej te nevarnosti zajete v osnovne rizike in je zava- rovanec plačal premijo tudi za nevarnosti, katerim za-va- rovana imovina ni bila izpo- stavljena. ZAVAROVANJE STANOVANJSKIH PREMIČNIN Ta zavarovalna panoga je ena izmed najbolj razširje- nih med lastniki ali najemni- ki stanovanj. Novi pogoji dajejo naslednje možnosti zavarovanja: proti požaru, streli, eksplo- 3iji, vlomni tatvini, ropu in odgovornosti. Zavarovanje pa je mogoče razširiti še za naslednje ne- varnosti: — na poplavo in izlitje vode, — zoper zemeljski plaz, utrg zemlje in snežno lavino, — razbitje stekla (okenska, vratna in ogledala) ne glede na vzrok razbitja; — poškodbe električnih go- spodinjskih strojev zaradi vpliva električnega toka (ne- enake napetosti). Tu pridejo v poštev pralni stroji, televi- zijski sprejemniki in ostali gospodinjski stroji. PRIHODNJIČ BO TOVARI- SICA DOBNIKOVA GOVO- HILA O KASKO ZAVARO. VANJU IN OBVEZNEM ZAVAROVANJU AVTOODGOVORNOSTI TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 J NA KRATKO NE IZPOLNJUJEJO OBVEZNOSTI Veliko delovnih organizacij v velenjski občini ne izpol- njuje obveznosti do šolstva. Gre predvsem za zakonite ob- veznosti do šolstva. Nič bo- lje ni v financiranju šol dru- ge stopnje, ki ga rešujemo v okviru pogodb med občinami na področju nekdanjega celj- skega okraja. -ez NOVI PRODAJALNI Trgovsko podjetje Velma iz Velenja je pred dnevi od- prlo dvoje novih prodajaln. Medtem, ko je ena v Velenju,- so drugo uredili v Šaleku. S tema prodajalnama so še bolj popestrili izbiro potroš- niškega blaga, ki je na voljo v tem rudarskem mestu. -ez UREJUJEJO OKOLICO Polzelani, ki stanujejo v bloku ob cesti so začeli nava- žati zemljo in urejevati oko- lico. Uredili bodo robove ob cestišču ter cvetlične gredice. Ta skronma delovna akcija bi lahko bila v spodbudo tu- di tistim, ki še vedno priča- kujejo, da jim bo okolico uredU nekdo tretji. -an PRIZNANJA KRVODAJALCEM Na svečanosti, ki je bila že pred dnevi na Polzeli v do- mu Svobode, so dobili prizna nja najzaslužnejši krvodajal- ci tega kraja. Polzelani se namreč redno udeležujejo krvodajalskih akcij. Kulturni del prireditve so izpopolnili pevci domačega moškega zbo- ra in recitatorji. -an UREDITEV CESTE Prebivalci zaselka okrog Goleča v Polju ob Sotli so v teh dneh začeli urejati cesto od Sedlarjevega do Polja ob Sotli. Sami so zbrali denar za gramoz in prevoze. Navožen gramoz jim bo dobro služil za odpravo blata v teh jesen- skih in pomladnih dneh. -ez OBREŽJE UTRJUJEJO Med Strmcem in Lucami v teh dneh delavci celjskega Ingrada grade betonski na- sip ob nabrežju Savinje, ki je močno spodjedla breg in s tem ogrozila cesto. Zaradi posedanja in rušenja zemlje v strugo je bil otežkočen promet na tej cesti. -er POLJE PRAZNUJE Občani Polja ob Sotli in okoliških naselij. Sedlarjeva, Prelaske, Lastnica, Brezovca in Križnega vrha so minulo nedeljo svečano proslavili krajevni praznik. V nedeljo je minulo namreč šestindvaj- set let, ko so jih Nemci iz- selili in v njihove domove na- selili Kočevarje. že dopoldne je bila svečana seja predstav- nikov družbenopolitičnih or- ganizacij, zatem pa so bile kulturne prireditve. -ez PRODAJA ZELENJAVE Na Polzeli, med gostiščem Cimperman in kulturnim do- mom, ob novem stanovanj- skem naselju, so začeli po- stavljati montažno prodajal- no, ki bo služila za prodajo zelenjave in povrtnin. Proda- jalno bi naj oskrboval celj- ski Agropromet. S tem bo verjetno rešeno vprašanje oskrbe Polzelanov s sadjem, zelenjavo in povrtninami. Otvoritev bi naj bila v sklo- pu praznovanj ob dnevu re- publike. -mp KAKO DALEČ NAJ SEGA ZASEBNA OBRT, DA JE ŠE V »MEJAH« SOCIALIZMA? Bogat, bolj bogat in nevarno bogat • KAJ MOTI NEKATERE OBČANE V SAVINJSKI DOLINI OB VSi: VEČJEM RAZMAHU PRIVATNE DE- JAVNOSTI • VSEPOVSOD DEKLARIRAMO OSNOVNO SOCIA- LISTICNO MISEL, DA BI NAJ BIL VSAK PLACAN PO VLOŽENEM DELU, ALI BI NAJ OBRT PRI TEM IZ- VZELI? V zadnjem času vznemir- jajo občane v Savinjski doli- ni privatni obrtniki. Tu ne mislimo na njih pojavo ali potrebe, temveč na ono dru- go, kar se v naši družbi ob pojavi privatne obrti poraja. To je njihov standard. Seveda moramo takoj v isti sapi povedati, da občane ne vznemirjajo standardi vseh obrtnikov. Ne, temveč tistih, ki so »ne vemo kako v nekaj letih nevarno obogateli«. Razvoj privatne obrti je pri nas z zakonom točno uokvir- jen. Zakon točno in do po- tankosti precizira njen mo- žen razvoj. Resda so danes na raznih ravneh razgovori o tem, da bi privatnikom spro- stili omejitev zaposlova- nja več kot petih delavcev, toda to .so samo razgovori in bo verjetno pri njih še nekaj časa ostalo. Ko smo uvideli, da sociali- stična obrt vsepovsod in po vsaki ceni ne more sama mašiti vrzel potreb, smo uzakonili razvoj privatne obrti. S tem smo se stri- njali, tako kot državljani in kot potrošniki, saj smo bili vsi poborniki zanjo. Danes pa nenadoma začne- mo skomigati z rameni ob dejstvu, da so nekateri obrt- niki nenadoma s standardom zrasli čez nas. Kdo so ti obrtniki? pogosto postavlja- mo vprašanje. In ko se ob tem vprašanju malo dalj ča- sa zadržimo, ugotovimo, da so v bistvu obrtniki iste stro- ke, kot so na primer oni obrtniki, ki se niso povzpeli čez naš standard. Zakaj? VseïK)vsod smo uveljavili in uzakonili princip plačeva- nja po vloženem delu. Tudi pri obrtnikih, ki so vokvir- jeni v davčno politiko in od družbe sprejete ter potrjene cene storitev. Torej zakaj je ta obrtnik obogatel, oni pa ostal na znosni ravni. Odgo- vor je lahko samo eden, če odštejemo možne nezakonito- sti, katerih se mogoče posa- mezniki oprijemajo, torej ta, da je eden bolj sposoben in boljši organizator, kot drugi. To je obče človeška lastnost in dejstvo, da nismo vsi enako spK)sobni za vse, pa čeprav smo se šolali v istih šolskih klopeh. To 'je tudi v drugih pano- gah vsakdanji pojav. Toda pri obrtnikih gremo mimo tega in se zadovoljujemo s tem, da posameznike, ki so s svo- jo pridnostjo in organizira- nim delom uspeli, poskuša- mo očrniti z ohlapnostjo za- konov ali natolcevanjem. K temu so se nagibali tudi po- samezni občinski organi in služIle, ki so na primer od- merjale in krojili davčno р>о- litiko po približno takem re- ceptu: čeprav sta to dva obrtnika iste stroke, je ta boljši in ima več, zato pri- tisnimo tega z davkom bolj, ker bo lažje plačal. Morda mi bo kdo oporekal, toda na razpolago imamo nešteto pri- merov, ki so bili krojeni prav po tem receptu. Iz tega je jasno razvidno. da niso obrtniki deformirali moralo dela v socialistični družbi, temveč prav tisti po- samezniki, ki so zato postav- ljeni, da bi jo ščitili. In v tej deformaciji smo šli še dlje, čeprav kreira razvoj obrtni- štva zakon in davčna politika posamezne občine. Da je te- mu tako lahko vidimo tudi danes že vsakdanji pojav, da prijavljajo posamezniki obrt v tisti občini, ki ima labilnej- šo davčno politiko, pa čeprav žive in delajo na področju druge občine. J. SEVER PROSLAVA OKTOBRA Na pobudo občinskega ko- miteja mladih so v Velenju minuli torek pripravili mla- dinci gimnazije in rudarske- ga šolskega centra dvoje pro- slav ob petdeseti obletnici oktobrske revolucije ki so bile v kulturnem domu. Pr- va prireditev je bila že po- poldne za mladino, zvečer pa so jo ponovili za ostale občane. -er Od Savinje izpodjeden nasip med Lucami in Strmcem je močnf> o.çrozil cesto. Čeprav se je na nekaterih me- stih obrežje zrušilo že v pomladnih dneh, so začeli končno kritična mesta popravljati. Posnetek prikazuje gradnjo nasipa, ki ga gradi celjsko gradbeno podjetje Ingrad. INDIVIDUALNE GRADNJE POSTAJAJO PROBLEM PRED KATERIM SI ZATISKAMO OČI Od Celja do Žalca je bilo ravno polje • KAKO DALEČ NAJ SEGA IN KOLIKO JE VSEPOV- SOD UTEMELJENA GRADNJA INDIVIDUALNIH HIŠ? • HIŠICE IN HIŠE RASTEJO KOT GOBE PO DEŽJU, NEKDANJE ZASELKE SPREMINJAMO V RAZVLE- ČENA NASELJA, BREZ URBANISTIČNIH IN KOMU- NALNIH NAČRTOV. • BOJAZEN, DA BO OB TAKŠNEM TEMPU GRAD- NJE ZMANJKALO OBDELOVALNE ZEMLJE NI TO- LIKO ZASKRBLJUJOČA, KO PA JE ZASKRBLJUJOČE VPRAŠANJE, KDO BO PLAČAL NA PRIMER KOMU- NALNO JREDITEV TEH NASELIJ! Takoj uvodoma naj povem, da naslov ne ustreza povsem resnici, kajti ta problem ne srečujemo samo med Žalcem in Celjem, ki že imata ureje- no urbanistično vprašanje, temveč velja za vse tiste za- selke na nekdanjem celjskem področju, ki se iz dneva v dan širijo in raztegujejo, pa teh vprašanj nimajo rešenih. Za kaj gre? Vsi smo navdušeni nad tem, da individualna gradnja stanovanjskih hiš rešuje sta- novanjski problem, če ga že ne rešuje, ga vsaj močno omili. Zavedamo se, kaj nam ta rešitev pomeni, če jo gledamo skozi očala vse večje stanovanjske potrošnje. Srečni smo, če družini uspe. da si zgradi lastno družin- sko gnezdo. Toda, s tem smo res rešili v tem obdobju splošne šted- nje in pomanjkanja investi- cijskih sredstev del proble- ma, če smo ga. Kajti ta na- čin reševanja stanovanjskih problemov vleče za sabo vse večji problem komunalne ureditve, vprašanje šolstva, zdravstva, in če hočete, tudi vprašanje obdelovalnih po- vršin. Poglejmo malo bližje ta problem. Kljub temu, da ima- jo skorajda vsi večji kraji v Savinjski dolini urejeno vpra- šanje urbanističnih načrtov, v okviru katerih večidel na stajajo nova stanovanjska na- selja, je prav na tem pod- ročju okrog 2.200 črnih gra- denj. Drži, da je veliko šte- vilo od teh tako samo pro- klamirano in bodo verjet- ^no pozneje uzakonjene, toda "večidel teh gradenj so last- niki začeli tam, kjer ni nihče programiral stanovanjskih hiš. Za oko je sicer prijeten ob- čutek, ko ob cesti srečuješ sklenjeno verigo hiš. Pri tem se ne smeš spomniti na to, da so naši stari očetje gra- dili strnjena naselja, še manj pa smeš pomisliti na vprašanje komimalno uredit- ve. Kdo na primer naj piača vodovod, kanalizacijo in električno napeljavo za te, večidel razmetane hiše? V Zgornje Savinjski dolini, predvsem ob Dreti so naselja Že skoraj strnjena. Po drugi strani pa vemo, da .laši stari očetje niso gradili str- njenih naselij za to, da bi gledali sosedu v zelnik, tem- več za to, ker bi imeli pred očmi računico, čeprav ta ni temeljila na ne vem kakšnem urbanističnem načrtu. Vedeli so, da v takih naseljih ni mo- goče urediti kanalizacije. Gradnja vodovodov bi veljala več, kot pa bi bilo vredno na desetine tako zgrajenih hiš. In ne čisto ob koncu: pred očmi so imeli moralni dolg, da pustijo neokrnjeno zemljo poznejšim rodovom. Zdaj pa gradilo tako, kot bi z našo generacijo pričako- vali vesoljni potop! Tu hiška z vrtičkom, tam vikend, pa zopet hiška. Graditelji teh hiš v veliki meri ne plačujejo komunalnih prispevkov, s ka- terimi bi mogoče družba s svojo udeležbo komunalne probleme v doglednem času rešila. V Gornje Savinjski do- lini pa že zdaj primanjkuje za ureditev komunalnih pro- blemom okrog 200 milijonov starih dinarjev. In to za ure- ditev starih naselij! Poleg teh problemov bo porojen nov problem: \фraša- nje šolstva. Po sedaj veljav- nih predpisih je družba dolž- na oskrbeti prevoz vsem učencem, ki imajo do šole več kot štiri kilometre. Prav tako bo vprašanje zdravstva in pomoč bolnikom po teh razštrkanih, na mogočih in nemogočih krajih grajenih hišah. To je le nekaj pro- blemov, ki so povezani s to našo individualno gradnjo. Danes si pred njimi še zati- skamo oči, toda to ne bomo mogli delati v nedogled. J. SEVER PRIPRAVE NA OBČNI ZBOR Sindikalne podružnice v de- lovnih kolektivih velenjske občine so v minulih dneh opravile vrsto sestankov ob pripravah na občni zbor občinskega sindikata. Udele- ženci so v glavnem razprav- ljali o problemih izvoza, o, naraščanju zalog gotovih iz- delkov in pa o vse večjem primanjkljaju socialnega za- varovanja, -ez Z dograditvijo blagovnice na Lj'ubnem, blagovnica bo last trgovskega podjetja Mer- cator, bo tudi ta predel Gornje Savinjske doline dobil sodoben trgovski lokal. Po- dobno trgovsko hiso financira isto podjetje tudi v Lučah. S temi prodajalnami in večjo izbiro bodo lažje izkoristili kupno moč občanov. Foto: J. Sever Gibanje prebivalstva v žalski občini v času od 22.10.1967 do 4.11.1967 sta se na območju občine Žalec rodili dve dekli- ci, zakonsko zvezo pa so skle- nili: Jožef čebular, trgovski pomočnik iz Ložnice pri Žal- cu št. 35 in Kata Jagarinec, delavka, tudi iz Ložnice pri Žalcu št. 32; Stanislav Verdev, sprevodnik iz Ponikve pri Žalcu št. 16 in Nada Lempl, trgovska pomočnica iz šale- ka 16 v Velenju. Umrli pa so: Frančiška Arnšek, rojena Bre- celj, stara 74 let, pre\'žitkari- ca iz Studene 59; Ivan Divkaj, 83-letni upokojenec iz Brega pri Polzeli; osemintrideseN letni delavec Marjan Kmecel iz Pondorja 34; Alojzija Dor- nik, rojena Ločilar, kmetoval- ka iz Miklavža pri Taboru št. 31. stara 74 let; Alojz Rez- man, star 72 let, prevžitkar iz Andraža nad Polzelo Г2±; Marija Ograjenšek, rojena Rezman iz Ponikve pri Žalcu 4, kmetovalka stara 86 let; Jakob Verdev, kmet, star 79 let iz Loke 18; Marija Vošnjak, rojena Gabrič, kmetovalka, stara 84 let iz Pongraca 89; Franc Cilenšek, 75-letni up.> kojenec iz Liboj 31; Franc Bornšek, upokojenec, star 85 let iz Polzele 18; Alojz Po- točnik iz Polzele 18, dvain- osemdesetletni upokojenec in Marija Bukovec, upokojen- ka, stara 83 let iz Kaple vasi 60. 8 TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 Ju teks z novo preobleko Nova proizvodna dvorana bo stala 200 milijonov Sdin jíolelítiv tekstilne tovarne juteks v Žalcu je navzlic iez- цеши položaju, na katerem ^ v reformnem obdobju na- j^gijaju delovni kolektivi, ^,spel zbrati denar za gradnjo pjve proizvodne dvorane. V bistvu ne gre za novo po- jjrojenje, temveč le za. znos- nejše pogoje, v katerih so do- klej delali tkalci. v novih prostorih bodo do- datni predilni stroji za obde- lavo cenejših vrst jute, ki zahteva daljšo in boljšo pre- delavo. Vodstvo podjetja si ob tej juti obeta večji dobiček, čeprav je obdelava nekoliko počasnejša. Po pogodbi bi naj žalsko gradbeno podjetje Gradnje, ki dvorano gradi, z deli končalo že ob koncu no- vembra. Kaže pa, da bo dvo- rana končana šele prihodnji mesec. Tako bi s hitro mon- tažo že kupljenih strojev usposobili ta del proizvodnje že v začetku prihodnjega leta. Delovni kolektiv Juteksa prodaja skoraj polovico svo- jih proizvodov na zunanjih tržiščih, kljub temu pa gre prodaja izdelkov iz jute tež- ko v denar. Vsled tega v ркк!- jetju razmišljajo na počasno preusmeritev proizvodnje na umetna vlakna. Ta prehod ne bi bil izvršen v celoti, saj umetna vlakna vsepovsod ne morejo zamenjati jute, ki je v določenih obdobjih mno- go cenejša, poleg tega pa ni- ma tolikšnih razteznosti. Zato bodo s tkanjem umet- nih vlaken najprej le poizku- sili, ker stari proizvajalci umetnih vlaken z njimi niso dosegli zavidljivih uspehov, in šele nato prešli na počas- no preusmeritev. — ez Sodelovanje pri referendumu Pred nedavnim so se sesta- li vsi prosvetni delavci žal- ske občine in sprejeli akcij- ski program za sodelovanje ob pripravah na izvedbo re- ferenduma o šolstvu, ki bo 10. decembra v tej občini. Izrazili so popolno soglasje in podporo za predlog razvo- ja šolske mreže ter zbiranje sredstev za to. Prosvetni de- lavci bodo sodelovali pri vseh oblikah propagande in tolma- čenj, volilce pa bodo sezna- njali o potrebi po tej akciji tudi preko roditeljskih se- stankov, učencev višjih razre- dov in drugih. Ob obravnavi tez za enotna merila pri dodeljevanju sred- stev vzgojno izobraževalnim zavodom so podali nekaj pri- pomb na te, hkrati pa po- udarili nujnost ureditve ma- terialnega položaja osnovne- ga šolstva v občini, ki znat- no zaostaja za širšo okolico in republiškimi povprečji. -mič POiMEMBNO GRADIVO Občinski odbor Zveze bor- cev v Velenju je pred nedav- nim začel z zbiranjem izpo- ved: vseh intemirancev, ki so bili zaprti v taboriščih med zadnjo vojno. Njihove presunljive izpove- di, v bistvu obtočbe fašizma in ljudi, ki so s pomočjo nje^' ga poskušali zatreti in nad- vladati vse svobodomiselne sile v Evropi, so posneli na magnetofonske trakove. Ta, doslej edinstven način zbira- nja dokumentov bo vsekakor v veliki meri doprinesel, da se za mlajše rodove ohranijo verni dokumenti zverinstva in najhujšega teptanja člove- škega dostojanstva. -er ZVOKI v ŠEMPETRU Uspelo tekmovanje ansamblov Spodnje Savinjske doline Pred dnevi je DPD »Svobo- da« Šempeter v Savinjski do- lini organiziralo že drugo srečanje narodno-zabavnih in plesnih ansamblov za pod- ročje žalske občine. Priredi- tev so finančno podprli žal- ski obrtniki, trgovsko podjet- je Savinjski magazin in Agro- promet iz Žalca, v veliko k-i no dvorano v Šempetru je pri- šlo preko 700 gledalcev ki s ploskanjem dali priznanje bogatemu in pestremu pro- gramu. Društvo »Svoboda« je po- vabilo k sodelovanju vse an- samble iz Spodnje Savinjske doline, tako, da je nastopilo preko 70 amaterjev, glasbeni- kov in plesalcev. Program so razdelili na dva dela, v njem pa so sode- lovali kvintet Slavko Košak iz Šempetra, kvintet Slavko Štajner s i>evko iz Podloga, ansambel Florjana Lesjaka s pevkama iz Žalca, »Lastovka« s Polzele, kvintet Oto Rom iz Petrovč; v beat glasbi pa so nastopili »Minerali« s Polze- le, »Orioni« iz Braslovč, Tro- wa« iz Šempetra in kot gost- je »Tigri« iz Mozirja. Pro- gram so pjopestrili še folklor- na skupina društva »Svobo- da«, vokalni trio »Trije brat- je« z Vranskega, Rudolf Stohl s staro kmečko glasbo in učenka Cveta Stare, ki je na- vdušila gledalce s pesmijo »Prispelo je pismo iz tujine«. Strokovna komisija in ko- misija iz vrst občinstva sta izbrali najboljše ansamble. Tako so proglasili za najbolj- ša v narodno-zabavni glasbi Icvinteta Slavka štajnerja in Ota Roma, v beat glasbi pa »Minerale« in »Trowa«. Sledil je še mladinski ples, kjer so izbrali najboljši ples- ni par. To priznanje sta si za- služila Tinka Kranjc iz Pari- želj in Anton Ocvirk s Polzele. Prireditelj je najboljše tudi nagradil. Izmed gostov so gle- dalci toplo sprejeli humori- sta Brežnikovega Vanča, ki je vodil samo prireditev. Srečanje amaterskih sku- pin je zelo uspelo in je velik dosežek za amatersko glasbe- no dejavnost Savinjske doline. A. MIKLAVŽIN Člani beat ansambla »Minerali« so dosegli na tekmo- vanju v Šempetru najboljše mesto v tej zvrsti tekmo- valcev. Nova Juteksova dvorana bi naj bila gotova že ob kon- cu novembra, vendar so se dela zavlekla. Kljub temu računajo, da bo dograjena v mesecu decembru. V njej bo nova predilnica. Podelilev plaket Branka Ziheiia Prejeli jo bodo najzaslužnejši delavci na področju žalske občine v Žalcu se pripravljajo na veliko športno prireditev, kjer bo letos — 24. novem- bra slavnostna podelitev plaket Branka Ziherla najbolj- šim športnikom Slovenije. Prireditev organizirata ured- ništvo TT (Tedenske tribime) in občinska zveza za telesno kulturo Žalec, katera letos praznuje desetletnico delova- nja. Ob tej priložnosti bodo podelili posebne plakete tudi najzaslužnejšim doma- čim športnim delavcem ter razglasili rezultate delavskih športnih iger. Pokroviteljstvo prireditve je prevzela Tovarna nogavic Polzela, poleg nje pa so sred- stva za izvedbo ter nagradi- tev športnikov in gledalcev prispevala še mnoga podjet- ja celotnega celjskega ob- močja in celo od drugod. Na prireditvi bodo sodelovali mnogi najboljši slovenski športniki in športni novinar- ji, v zabavnem delu pa bodo sodelovali Ljubljanski jazz ansambel s pevcema Ladom Leskovarjem in Alenko Pinta- rič ter ansambel Kameleoni. Zanimanje za prireditev je že sedaj veliko. M — MIČ ZEBLJICA Poleg zastoja pri prese- litvi Študijske kлј žnc? v novo poslopje, do kate- rega je prišlo zaradi ne- pravočasno p diliga egi naloga za dobavo or. me. se je zdaj pojavila še no- va narodnost: knjžiic", ki so ja doslej ogrevali z lon- čenimi pečmi, v novi zgradbi pa centrslna kur- java, ki porabi seveda več premoga, so namreč d de- lili s edstva za ogrevanje ?amo do konca decmbra. Morda Ust ez.n občinski organ planira tudi zmn in predvideva, da bo januar- ja že pomlad?! oh NA KRATKO OBČNI ZBOR SINDIKATA Po dveletni mandatni do- bi bo v soboto, 18. novembra podal obračim svojega dela občinski forum sindikata ob- čine Žalec. Občnega zbora se bo udeležilo blizu 180 delega- tov in gostov z območja ob- čine, ki obsega 61 sindikal- nih podružnic z 8.100 člani. Iz obsežnega poročila sveta je razvidno, da je bilo delo občinskega sveta in vseh njegovih organov zadnji dve leti dokaj obsežno in uspeš- no, saj je vedno bolj razgiba- no aktivnost v podružnicah in organih sindikata mreko- valo izvajanje ciljev gospo- darske in družbene reforme ter reševanje obsežne proble- matike, ki se v tej zvezi po- javlja. -mié PROSLAVA VELIKEGA OKTOBRA Tudi v Žalcu, kot mnogih drugih krajih, so v dneh pro- slavljanja oktobrske revolu- cije pripravili proslavo. Vse- binsko zelo bogate prireditve se je udeležilo mnogo ljudi iz Žalca, pa tudi iz oddaljenih krajev občine. Razveseljivo je da je na proslavi sodelovalo tudi veliko mladih ljudi. -mič ODLOČITEV ZA SAMOPRISPEVEK JE NAŠA DOLŽNOST Na roditeljskem sestanku staršev s področja vranske šole, ki je bil v nabito polni dvorani kina, so naglasih, da je odločitev za samoprispe- vek dolžnost vsakega občana žalske občine. Poudarili so, da nam ne more biti vseeno v kakšnih pogojih se šolajo otroci. -aj TEKSTILCI SO ZA Pred dnevi so delavci Tek- stilne tovarne v Preboldu razpravljali tudi o samopri- spevku za šolstvo. Med raz- pravo so zatem, ko so anali- zirali učne pogoje, izrazili pri- pravljenost, da bi tudi oni s samoprispevkom pomagali rešiti probleme v šolstvu. Strinjajo se s petletnim pro- gramom, ki bi rešil ta naj- aktualnejši problem. -ez NASADE UREJUJEJO v Velenju v teh dneh pri- pravljajo cvetlične nasade za zimo. Nasade, ki so jih ure- dili občani večidel sami s prostovoljnim delom, bodo tako obvarovali, da bodo še prihodnje leto v F>onos in le- poto tega rudarskega mesta. -aj ODPRTO SAMO OB NEDELJAH Gostinsko podjetje iz Bra- slovč se je odločilo, da bo restavracija ob braslovškem jezeru odprta samo ob ne- deljah. Odločitev so sprejeli zato, da ne bi veliko število gostov, ki prihajajo na poči- tek k jezeru ostalo brez pre- hrane. Restavracijo so od- prli letos za občinski praz- nik, in je v tem času že v veliki meri doprinesla za raz- voj turizma na tem pKKiročju. -er TUDI LIBOJCANI člani izvršnih odborov kra- jevnih organizacij in društev so na nedavni seji izrazili pripravljenost za sprejem sa- moprispevka v žalski občini. Občani nekaterih krajev so bili mnenja, da Libojčanl zdaj, ko imajo novo šolo, ne bodo pripravljeni sodelovati. Te misli so Libojčanl zavrgli, saj vedo, da je tudi njihova šola bila zgrajena s pomočjo občanov iz vse Savinjske do- line, -ez MLADI POLZELANI NAPOVEDUJEJO BOGAT KULTURNI PROGRAM« ZA KLUBSKO ŽIVIJENJE ' Začetek zabave in dela i čeprav se je v jeseni zače- lo delo tudi tistega dela mla- dine, ki obiskuje šole doma ali v Celju, že v teh dneh razmišljajo o dejavnosti čez zimo. Pri tem pa ne gre sa- mo za razmišljanje, temveč za organizirano delo in za- bavo. Tako bodo v sklopu praz- novanj dneva republike pri- pravili skupno s kolektivom Lastovke in prosvetnega dru- štva svečano proslavo. Prav tako bodo v tistih dneh sve- čano odprli letošnje klubsko življenje v lastnem klubu. Klub, ki je bogato oprem- ljen z raznimi časopisi, s te- levÍ2íorjem, radijskim spre- jemnikom in gramofonom, re- vijami ter rekviziti za dru- žabne igre, bodo letos oboga- tili s točilnico brezalkohol- nih pijač. V njem se bo lah- ko ob večerih zbirala mladi- na na zabavi ali delu. Kot je razvidno iz priprav, bo poznejši klubski program poleg že navedenih stvari ob- segal še vrsto predavanj, vsa- ko drugo soboto bo ples, raz- ni koncerti ter uprizoritve krajših del, ki jih bodo upri- zorile domače umetniške skupine. _____I PAï'Jlt OBČNI ZBOR Prihodnjo soboto bo v Ve- lenju občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Na zbo- ru bodo med drugim raz- pravljali o poslovniku, o po- ročilu o dosedanjem delu, ki po mnenju nekaterih članov ni bilo najtemeljitejše, zatem o nalogah sindikata v prihod- njem obdobju, ki bo še ved- no nosilo obeležje reformnih stremljenj. Glede na to, da v delovnih organizacijah na jxxirocju velenjske občine vse bolj na- raščajo zaloge neprodanih iz- delkov, in da večino podjetij tare likvidnost, lahko priča- kujemo, da bo razprava na občnem zboru zanimiva. K temu bo vsekakor pripomo- glo tudi zavlačevanje z grad- njo šoštanjske termoelektrar- ne in pa razmere v premo- govnikih, u — ez I levo roko v desni žep Kdo bo prekinil nepotrebno zavlačevanje pogodb za šoštanjsko elektrarno? Tudi zadnje vesti, ki pri- hajajo z republike, niso do- cela potolažile občanov šale- ške doline. Kajti po razčišče- vanju problema, ki je nastal zaradi sprejetja sprememb temeljnih zakonov o podjet- jih in o sredstvih gospodar- skih organizacij, s katerim je postala prva pogodba med Kidričevim in Velenjem neve- ljavna, so nastopile nove te- žave. Kaže, da pri nas še nismo pripravljeni ¡jopuscati zaradi ozkih lokalističnih intere- sov pred interesi širše druž- be. Gre namreč za to, da se je sedaj, po že tolikem zavla- čevanju, ko so sklenjene že trdne in ugodne pogodbe med inozemskima dobavite- ljema jagregatov in kotlov ter šoštanjsko Termoelektrarno, zataknilo pri domačih pod- jetjih. Dravske elektrarne zahtevajo višja nadomestila za prenos energije preko nji- hovih daljnovodov do Kidri- čevega, čeprav je bilo v za- četku pogajanj dogovorjeno drugače. Tudi Kidričevo bi lahko in moralo pokazati več volje in spodbude, da bi se še ta postranska vprašanja rešila, v nasprotnem prime- ru bi ogrozili že sklenjene aranžmaje z dobavitelji opre- me. Kaj pa to pomeni za na- še gospodarstvo in če hočete tudi za velenjski rudnik lig- nita, ni treba posebej po- udarjati, js p.p. 161 Jeto potrebno? Prebral sem članek v va- šem časopisu z naslovom »kvalificirani prodajalci«, ki me je zelo presenetil. Celjska Delavska univer- za je znana po svojem de- lu, vendar je po mojem in mnenju drugih mladih prodajalcev tokrat storila korak nazaj. Zakaj! Ustanovila je večerno šolo za kvalificiranje pro- dajalcev. Ali je to potreb- no? Ni dovolj trgovska šo- la, ki jo izmenično obisku- je približno 500 slušateljev in jo zapusti letno 300 učencev, kvalificiranih pro- dajalcev. Velik del teh ostane ГШ cesti, ker ne dobijo zaposlitve. Sedaj pa še ta večerna šola, ki še bolj omogoča, da število nezaposlenih mladih pro- dajalcev raste. Delavska univerza bi napravila več, če bi poizkušala vsaj del- ček nas mladih nezaposle- nih prodajalcev zaposliti. Franc Kolar, Sonavo, Kozje TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 9 ' NA KRATKO DA BO KRAJŠA ZIMA Konferenca za družbeno aktivnost žena iz Slovenskih Konjic je dala pobudo, da bi v krajevnih skupnostih po- skrbeli za stare in onemogle ljudi. Letos, ko bo toliko sadja ostalo kar na dreve- sih, se res ne bi smelo zgo- diti, da bi bili nekateri soci- alno ogroženi ljudje čez zi- mo brez sadja. Zato bodo v krajevnih skupnostih začeli akcijo zbiranja ozimnice, v katero bodo vključili tudi preskrbo z drvmi, krompir- jem in drugimi pridelki, ka- terih del bodo nekateri prav lahko pogrešili, drugim pa bodo olajšali dolge, težke zimske dni. I. B. VODOVOD V PODVINU V Podvinu pri Planini že dolgo nosijo vodo v vedrih na ramenih, takšna nošnja vode pa je eno najtežjih *ácl. saj jo večinoma nosijo žen- ske. Kot po mnogih drugih vaseh so se tudi v spodnjem delu ljudje odločili, da zgra- de lasten vodovod. Letos so že začeli z izkopom, drugo leto pa bo verjetno že gotov Vodovod z naravnim, padcem bo dolg približno dva kilo, metra, kar pa bo predstav- ljalo dosti udarniških ur za ljudi v Podvinu, ki jih ni ravno veliko. Vsekakor pa je to zopet ena izmed akcij, v kateri si bodo občani sami naredili tisto kar jim je naj- bolj potrebno. ar ALI BO TELOVADNICA? Popolna osemletna šola Kozje je bila zgrajena lan- sko leto, vendar telovadnice niso mogli opremiti tako, da bi bila usposobljena za po- uk, tako da imajo otroci po- uk telesne vzgoje še vedno samo na prostem. V Kozjem pričakujejo, da bo do konca leta telovadnica le opremlje- na in usposobljena za pouk, vendar ni preveč realnih močnosti za to. Dogradili pa bodo do konca leta tri stano- vanja za prosvetne delavce had telovadnico in s tem re- šili stanovanjske probleme le-teh. ar PORAVNALNI SVET Poravnalni sveti se v večjih mestih ne obnesejo preveč dobro, toliko bolje pa na podeželju. Lep primer uspeš- nega dela poravnalnega sveta je v Bistrici ob Sotli. Letos so obravnavali že 23 zadev, od katerih so uspešno rešili 19, to pomeni, da so se le štiri stranke po obravnavi na po- ravnalnem svetu odločile za sodišče. Poravnalni svet naj več rešuje zadeve glede spor- nega mejaštva in obrekovanj. Kar pa je najvažnejše, tudi sami občani zaupajo svetu in ga upoštevajo, čeprav so v njem sami domačini. ar MIZARSKO PODJETJE »DRAVI NJA« IZ KONJIC IMA V LOČAH SVOJ OBRAT Mizarsko podjetje »Dravi- nja« v Slov. Konjicah je pred kratkim prevzelo sorodno podjetje v Ločah, ki ga je občinska skupščina pred tem ukinila. Glede na to, da ima- jo v Ločah ustrezne prosto-, re in nekaj strojev, je sedaj v tem kraju obrat konjiške- ga podjetja. V razgovoru s predstavnikom te delovne or- ganizacije smo zvedeli, da nameravajo proizvodnjo še nekoliko povečati, po potrebi pa tudi razširiti. V loškem obratu izdelujejo največ stavbno pohištvo po naroči- lu, glavni odjemalci pa so prihajali iz naših sosednjih republik. V.L. VELIKA AKCIJA V PLANINSKI VASI PRI PLANINI Na naših ramenih ne bo тее žuljev^ • Ko je bilo vse požgano, so prepevali in gradili • Solze so bile v očeh vaščanov, ko so čuli, da jim pri- hajajo pomagat gradit vodovod vojaki • V Planinski vasi ne bodo več nosili vode na ramah Planinska vas pri Planini je ena izmed 32 vasi, ki so jih Nemci decembra 1944 leta na relaciji od Buč do Jur- kloštra požgali v nekaj dneh. Ljudje v Planinski vasi so bili navajeni vseh strahot vojne, niso se bali nobenega dela in v njih je ostala lju- bezen do poštenega človeka ter težko priborjene svobode. »Prepevali smo 1945. leta, čeprav smo gledali požgane domove, tako veseli smo bili ljube svobode.« Po ozki, vijugasti in kame- niti cesti se pripelješ do te male vasice, vendar samo v lepem vremenu, pozimi bi moral avtomobil ostati v vasi. Hišice, večinoma nove stoje v dolini in na hribčku, pred njimi vaščani pri zadnjih je- senskih delih. Kot jara kača se skozi vso vas in še daleč naprej vleče rjav trak sveže izkopane zemlje. Povsod po- leg velike skale, ki kažejo. da je bil izkop hudirjevo te- žak. »Ne morete si misliti, kako težko je nositi vodo na ra- mah kar 20 minut daleč. Vsa ta dolga leta smo jo nosili,« pripoveduje žena Jožeta Per- čiča, predsednika gradbenega odbora, ki smo ga najprej obiskali. Kljub svojim 61 letom je bil Jože Perčič eden najbolj aktivnih pobomikov za grad- njo vodovoda. »Dvakrat sem bil s pred- sednikom in tajnikom občin- ske skupščine Šentjur v Za- grebu, da bi se dogovorili o pomoči vojakov nam vašča- nom. Občini smo vsi izredno hvaležni, toliko so nam šli na roke, da jim tega ne bomo nikoli pozabili, posebno pred- sednik in tajnik. Verjamete ali ne, ko smo v daljavi začu- li grmenje eksplozij smo mi- slili, da vojaki že gredo po- magat gradit vodovod, so ne- kateri zajokali od sreče.« Tako se veseUjo v Planin- ski vasi svojega vodovoda, veselijo trenutka, ko bo v nj.üiovih hišah iz pip pricur- Ijala voda, zaradi katere so se mnogim ženam predčasno upognila ramena, voda, ki so jo preklinjali moški, voda, ki so jo nosili in čuvali otroci. Lani se je začelo. Lici Le- ban in Srečko Perčič, tehnika iz Celja sta dala pobudo za gradnjo. Pripravili so doku- mentacijo, vodna skupnost je uredila zajetje na svoje stroške, odpravili so hudour- nik in zaprosili za pomoč ob- činsko skupščino. Kljub skromnim sredstvom so jim dali tri milijone starih dinar- jev, celokupna vrednost vo- dovoda dolgega 5 kilometrov in pol je 26 milijonov SD. Novi vodovod je zajel Planin- sko vas, del Podvin in del Planinskega vrha. Ljudje, kmetje so zanj pri- spevali v denarju 4 milijone in pol, na hišo je prišlo od 100.000 do 300.000 SD. Delo je bilo težko. Skalnat teren je povzročal hude pre- glavice, vendar niso odnehali. Vsi razen redkih izjem so se priključili h gradnji in vča- sih delali od jutra do večera. Tudi trije: Jože Brilej, Ivan Perčič in Alojz Jazbinšek, ki so že imeli vodovod so izdat- no pomagali sovaščanom. »Vseeno, če sem imel že prej vodo, pomagal sem. Vozil sem material, kopali smo, in zasipali. Vedno sem bil zraver pri takšnih delih, še tedaj ko smo napeljevali elektri- ko,« je povedal Jože Brilej, ki sem ga zalotil pri nakladanju gnoja. Težko je bilo zgraditi vodo-, vod. Na dolžini 700 metrov znaša višinska razlika 135 metrov. Toda ljudje so delali, delali, kadar pa ni šlo več najprej so sklicali sestanek in se pogovorili. Moramo! In šlo je. Devet pripadnikov JLA je prebivalo pri njih 14 dni. »Nikoli jim ne bomo poza- bili kaj so naredili za na.s. Ko so odhajali nam je bilo težko, kot da odhajajo naši lastni sinovi,« pravi Jože Per- čič. »Prej nisem imel vode, vsa dolga leta je bila to edina želja. Strašno težko jo priča- kujemo, nosili so jo naši predniki, nosili mi, potom- cem je ne bo treba,« mi je razlagal Andrej Koprive, »40 šihtov sem naredil in prispe- val 100.000 SD. Vse. samo da bo voda.« še nekaj manjših ureditve- nih del in voda bi naj stekla do Novega leta. Slavju v Pla- ninski vasi v tistem trenut- ku ne bo konca ne kraja. Voda bo, draga voda . . . Гако so si vaščani v Planin ski vasi zgradili sami vodo- vod. S polno energije, zaupa- nja in vzpodbujeni z dobrim odnosom občinske skupšči- ne. V njihovo vas vsakdo rad zaide, čeprav je še tako da leč. Namreč prijetno je pri teh prijaznih, gostoljubnih ljudeh, človeku se nehote za zdi, da je tu čas pomaknjen za 20 let nazaj. Zakaj? Podra- vis ali pozdravi te neznan človek, obema zaigra nasmeh na ustnicah, vprašanje o vre- menu in pKJvabilo na kozar-l ček dobre kapljice. Toliko sm pretrpeli med vojno in pel njej, toda človeka, ki ljubi y njih, ljubijo tudi oni. MILAN SENIČARl Šestindvajset milijonov starUi dinarjev nisr mačje sol- ze. Ce pa k temu dodamo, da so vrednost teh del ustva- rili v Planinski vasi in okoliških zaselkih, v krajih, ki jih težko najdeš tudi na zelo podrobnem zemljevidu lahko razumemo veselje in ponos občanov. Danes pra- vijo, da je bilo delo težko, zato pa je tudi zadovoljstvo večje. Posnetek prikazuje brata Perčiča, njune potom- ce, ki sta bila duhovni vodji akcije. Foto: J. Sever Urediti !§»eiitîur ŠENTJUR PRI CELJU POSTAJA IZ DNEVA V DAN VEČJI, VEDNO BOLJ OBISKAN KRAJ IN KOT TAKŠEN POTREBUJE TUDI LEPŠO ZUNANJO PO- DOBO. ČLANI TURISTIČNEGA IN OLEPŠEVAL- NEGA DRUŠTVA GA ŽE NEKAJ MESECEV URE JAJO IN USPEHI SO ŽE VIDNI POVPRAŠALI SMO PET OBČANOV O TEM, KAKO IN KAJ BI NAJ V ŠENTJURJU UREDILI TER ČE SO PRI- NADA MASTNAK, učenka v tr- govski stroki: Mislim, da bi lah- ko bili vrtovi v Šentjurju mnogo lepši, kot so. Prav tako stare hiše kvarijo videz našega kraja. Tudi cesta od zdravstvenega doma na- prej bi s temeljitim popravilom pomagala k boljši zunanji podo- bi. Nedvomno sem pripravljena pomagati pri urejanju kraja, v katerem živim, ne z denarjem, pač pa s prostovoljnim delom. MARTA JANČIČ, delavka v Kme- tijskem kombinatu Šentjur: Šent- jur bi morali bolj čistiti, pa bi izgledal lepši. Staro hišo pred občinsko skupščino bi morali že zdaTOaj porušiti. Veliko potnikov prihaja k nam, pa nimajo kje prespati, tudi nov oziroma sploh hotel bi pripomogel k podobi Šentjurja. Mislim, da smo vsi pripravljeni, da udarniško nare- dimo kakšno uro, največ pa bi lahko naredili mladi. NIKOLA TATALOVIČ, upoko- jenec iz Šentjurja: Na žalost je zelo malo ali skoraj nič denarja, ki je potreben za ureditev pločni- kov, vrtov in podobnega. Cesta skozi sam Šentjur je res asfalti- rana, malo naprej pa so že luk- nje, ki našemu kraju ne dajejo turističnega slovesa. Kaj hoče- mo, denarja ni. Glede pomoči pri urejanju moram reči, da kopat na cesti ne morem več, redne prispevke pa plačujem. FERDO FRECE, obratovodja v podjetju Lahka obutev Šentjur: Mnogo je tega, kar bi bilo po- trebno urediti. Najbolje padejo v oči stare hiše, pločniki so sla- bo urejeni, vrtovi s plotovi ne sodijo več v središče Šentjurja. Največji problem, ki sicer ne bi toliko prispeval zunanji ureditvi, pa je vodovod. Vsekakor sem pripravljen pomagati, saj bi rad videl Šentjur čimlepše urejen. JOŽE JURKOVIČ, delavec iz Vrbnega: Sicer ne stanujem v Šentjurju, vendar velikokrat pri- dem sem. Takoj navadno opazim staro hišo na križišču. Potrebno bi bilo olepšati nasade, zelenice in urediti pločnike. Občani bi v Šentjurju morali s prostovoljnim delom to urediti, saj v slogi je moč. M. S. Neupoštevanje prometnih znakov škoda: tri milijone starih dinarjev Prometni znaki niso p >- stavljeni ob cestah zato, da bi krasili kraj mimo katere ga se vozimo. To vsi vemo. Prometni znaki imajo mno- go važnejšo vlogo, katere po men pa večkrat ostane nei z koriščen iz preprostega raz loga, ker jih uporabniki cesi ne upoštevajo dovolj. Lep pri- mer kaj se lahko pri tak'-. nem neupoštevanju zgodi pa je tudi prometna nesreča v Prišlinu ob Sotli. HAZIM ŠABIČ, soler »Ljubljana Transporta« je s tovornim avtomobilom in prikolico pripeljal po obvoz- ni cesti Rogaška Slatina— Hum in obtičal pod klancem v Prišlinu ob Sotli, Voznik je obtičal pod klancem po last- ni krivdi, ker ni upošteval prometnih znakov, prvi je postavljen že v Celju, da lah- ko tovornjaki s prikolicami vozijo samo do Rogaške Slati- ne. Na pomoč mu je prihitel avtomobil istega podjetja ki je vozil tovor 10 ton kre- menčevega peska, upravljal pa ga je ALEKSANDER PE' ČENKO. Pri reševanju pa se je drugi avtomobil prevrnil in 10 ton kremenčevega pe ska se je razsulo. škodo so ocenili na 3 mili- jone starih dinarjev, kar pa verjetno še ni vse. Zaradi šo ferja, ki ni hotel videti pro- metnih znakov je bil zaprt promet na obvozni cesti ne kaj manj kot 24 ur. Nesreča se je zgodila, na srečo ni terjala telesnih po- škodl^ toda koliko dinarjev in časa je šlo v nič samo i? preprostega razloga, ^to. ker nekateri še vedno ne ve- do, da so prometni znaki po- stavljeni za to, da voznika varujejo pred raznimi nevai' nostmi in omogočajo varnejši promet. Seveda na žalost to ni edini primer neupošteva- nja prometnih znakov, vsak dan se jih zgodi po več, po- sledice pa so znane. T.J ogromna škoda, tam člove- ško življenje, zato ne vedn" misliti, saj bo šlo. M. S. IVagrajeiie naloge Odbor za proslavo oktobr- ske revolucije v Šmarju pri Jelšah je med drugim razpi- sal tudi tekmovanje za naj- boljšo šolsko nalogo s temo veliki Oktober, čeprav je .spi- se poslalo le 9 šol, je bila akcija uspešna. Komisija je dobila 26 nalog od učencev od 5. do 8. razreda in SŠC Rogaška Slatina. Vse naloge so bile napisa- ne zelo dobro, zato so na Občinskem komiteju ZKS in na Občinski skupščini zbraJi za učence, ki so poslali •>pi se, lepe knjižne nagrade. Naj boljšo nalogo je napisal TOJNKO RAFKO iz Rogatca, sledijo pa MARIJA ADREN- ŠEK iz Šmarja, SANDI RE- NIER iz Podčetrtka in drugi Avtorje nalog je sprejel til- di predsednik olDčinske skup- ščine LOJZE LIBNIK kate- remu so učenci prebrali ne- kaj najboljših nalog, politič- ni sekretar MILAN CREPlN- ŠEK pa jil je govoril o po- menu revolucije v Rusiji in pri nas. Med zakusko so po- kramljali še o delu v šoli in izven nje. 10 TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 Bistrica redko žene mlinska kolesa Ф »NA BISTREM POTOČKU JE MLIN, JAZ SEM PA JVILINARJEV SIN...«, TAKO JE BILO NEKDAJ IN JE PONEKOD ŠE DANES. Ф RAZLIKA JE LE V TEM, DA DANES VECINA MLI- NARJEVIH SINOV ZAPUŠČA VSE POČASNEJE SE VR- TEČA KOLESA IN ODHAJA, KAJTI SAMO OD POEZIJE IN PRIPOVEDI, KAKO JE BILO NEKOČ, NE MORE ŽI- VETI . . . Malo je ljudi, ki bi šli ob- jasno občudovat mline na ^.gter na Dansko. Prav tako je malo ljudi, ki bi se zazr- li v utrujeno mlinsko kolo, Iji ga jezdi voda iz naših po- tokov. Vrag vedi zakaj, to- ja ti mlini so tu, mi smo navajeni na njih in niti ne opažamo, kako pred našimi- očmi razpadajo, se pogrezajo sami vase. Na Kozjanskem, tam od Ko- zjega ob Bistrici stoje trije. Vsi trije so dvopami. Torej imajo dvakrat po par kam- nov, enega za mletje koruze, drugega za mletje pšenice. Vsi trije so bili grajeni »njega dni«, zato sedanji rodovi ne niorejo točno povedati, kdaj je Bistrica prvič zajezdila mlinsko kolo. Pa smo se ustavili ob enem, bilo je to pri Hrusteku, kjer je najmlajši mlinar poprav- ljal kolo. Tisto večje, ki že- ne kamna za mletje pšenice. Hrustekov mlin, v resnici je to Kukovičev, saj je lastnik triinšestdesetletni Anton Ku- kovič, stoji s svojimi devet- deset centimetrov debelimi zi- dovi v Socki pri Podsredi. »Svojčas, še pred nekaj le- ti je bilo mletja toliko, da si se v mlinu med vrečami ko- maj prerinil. Kolesa so pela noč in dan. Zdaj pa večidel stojijo. Prazen pa je tako, da bi se v njem lahko spreha- jal z volovsko vprego,« nam je dejal mlinarjev sin, prav tako mlinar Tone Kukovič mlajši. Voda je vrela meter pred kolesi nazaj v strugo, dvoje koles pa je utrujeno zdelo in se ogledovalo v Bistrici. Spo- daj je skupina rac jadikova- la nad krmo. Tone je obra- čal kolo in popravljal lopu- te na njem. »Naša kolesa so se začela poredkeje vrteti takoj zatem, ko so elektrificirali Kozjan- sko. Pšenice več ne meljejo v mlinih s kamni, temveč v modernejših, valjčnih mlinih. Preje so baje vsi trije mli- narji, kar jih je tu na Bistri- ci, živeli od mlina. Kar se jaz spomnim, pa so kolesa ne- prenehoma pela le še pred prazniki, zdaj pa še to ne.« Pri Kukoviču je bilo se- dem otrok, vsi razen Tone- ta so odrinili v svet, v indu- strijo. Tudi sam pravi, da bo moral opustiti mlinarje- nje in se zaposliti drugje, kajti, z mletjem bi si zaslu- žil pretenak kos kruha. To tembolj, ker tudi koruzo me- ljejo kmetje sami z lastnimi majhnimi mlini na električ- ni pogon. Pa smo ga pobarili, če je še danes ob mletju veselo in zanimivo. Veselo že, nam je dejal, ker mu je všeč ti- sta enakomerna pesem koles. Toda vse drugo, tisto, o če- mer so si pripovedovali fan- tje v jesenskih večerih, pre- den so se porazgubili okrog hišic na hribu, tega ni. V mlin več ne prihajajo dekle- ta, ki bi nosile večerje, mti za to, da bi zardevale ob mo- žatih prijemih in besedah svo- jih vrstnikov, fantov. Poezi- ja je ostala v vodi in utru- jenem kolesu. Vriski in smeh deklet je zamrl v vodi, ki se meter pred kolesom zliva na- zaj v strugo. Kajti kolesa sto- jijo večidel leta. Tone sicer popravi katero izmed lop ut. da drugo kmalu klone pod zobom časa. Ljudje še vedno pravijo, da je mlin pri Hrustlu, čeprav nihče ne ve od kod to ime. Verjetno zaradi hrustanja, ki je zamrlo ob elektriki in že- leznih valjih. Vsak dan se peljamo mimo in pozablja- mo, da so bili ti mlini še nedavno del našega življenja. Zdaj večidel samotni prežde ob brzicah, pozabljeni in za- stareli. nani Kukovičev Tone •— mlajši pridno popravlja lopute na mlinskem kolesu, ki se iz dneva v dan vrti vse počas- neje. Foto: J. Sever - i OBČANI PLANINE BODO KONČALI šE ENO VELIKO DELOVNO AKCIJO Pridni Planinci • PO UREDITVI POKOPALIŠČA, GRADNJI VODOVO- DA IN GASILSKEGA DOMA BODO TOKRAT PRE- UREDILI PROSVETNO DVORANO V ZADRUŽNEM DOMU. • VREDNOST DEL OBSEGA SICER POLDRUG MI- LIJON, VENDAR BODO TA IZDATEK S PROSTO- VOLJNIM DELOM ZMANJŠALI NA POLOVICO. Občani Planine pri Sevni- ci sodijo med tiste delovne ljudi, ki ne čakajo na po- moč od drugih, temveč sa- mi začno z delom. In ko da- nes govorimo o Planini tak- šni, kot je, je to vsekakor za- sluga Planinčanov samih. Podjetni kot so, in če k te- mu prištejemo še pridnost, pridemo kmalu do čudežr^- ga ključa njihovih uspehov. Ti pa niso majhni. S soraz- merno majhno vsoto denarja, ki kane iz občinske blagajne v blagajno krajevne skupno- sti so v minulih letih uredi- li vrsto problemov in težav, s katerimi so se v vsakda- njem življenju srečevali. Ko smo letos poleti pisali o gradnji in dograditvi nove- ga gasilskega doma na Pla- nini, nam Planinci še niso zaupali, da se bodo kmalu lotili tudi obnove prosvetne dvorane, -s katero so imeli že nekaj let nazaj težave. Gre namreč za to, da ob gradnji niso posvetili dovolj pozornosti talnim vodam, ki so jim v teh letih pxopolno- ma uničile pod in tri prire- ditvene odre. Tokrat so pod iztrgali, tla pa zamenjali / gramozom in ogorki. Okrog stavbe so uredili drenažo za odtok vode in s tem rešili problem. Ko so se lotili teh del, so začeli razmišljati tu- di o novi opremi in našli re- šitev. Ker sami nimajo do- volj denarja, so navezali sti- ke z enim izmed prosvetnih društev v Ljubljani, ki jim bo odstopilo sedeže za dvo- rano. S tem v zvezi razmišljajo tudi o pripravah za projek- cijo filmov, s čimer bi vne- sli več pestrosti v življenje kraja. Vsa dela bi veljala poldrugi milijon starih di- narjev, vendar bodo iz izsu- šene blagajne krajevne skup- nosti porabili le polovico te- ga, ostalo so rešili s prosto- voljnim delom občanov. js Davek na samce Ko so v konjiški občim razpravljali o osnutku no- vega zakona o družbenih oblikah varstva otrok, so predlagali, naj bi bila višina otroškega dodatka odvisna tu, di od starosti otroka. Manjši ne potrebujejo toliko kot 'e liki. Poleg tega so menili, da bi v zakonu morali uzakon ti male šole kot obvezno oDli- ko priprave otroka na šolo in končno, da bi bilo treba v obvezne vire za financiranje varstva vključiti tudi prispe- vek kmetov. Razpravljali so še o upraviči j ivosti uvedbe dav- ka za samce, ki bi se naj zbiral v skladu otroškega varstva ter o velikem pome- nu prostovoljnih prispevkov občanov za skladno in hitrej- še urejanje otroškega var- stva. Prijeta vlomilca Delavci celjske UJV so v Radečah prijeli mladoletnika 2. D. in B. A., oba iz Radeč, ki sta osumljena, da sta vlo- mila v stanovanje ing. Sava Rudeza v Radečah št. 147. Kot so ugotovili preiskoval- ni organi, sta storilca vdrla v stanovanje preko verande ter nato z notranje strani odprla vhodna vrata. Pri tem sta si pomagala z lato, ki sta jo odtrgala na drvar- nici in jo po vlomu zabila nazaj. V spalnici staršev in hčer- ke sta ukradla 840 N d n, 200 avstrijskih šilingov, zlat prstan z devetimi briljanti vreden 6.000 N din, pr.stfin iz platine z hriljantom in čr- nim kamnom vreden 1.000 N dm, težko ogrlico iz zlata, dva prstana vredna po 500 N din, zlato verižico, zlato mo- ško uro ter druge dragoce- nosti v skupni vrednosti več kot milijon starih dinarjev. Mladoletnika sta varnost- nim organom že priznala, da sta bila ona povzročitelja. Po aretaciji so pri njima našli vse ukradene predmete, razen nekaj denarja, ki sta ga zapravila. Ukradene dra- gocenosti so vrnili lastniku. Poleg te tatvine, sta osumlje na, da sta izvršila še več tat- vin in vlomov, med drugim tudi vlom v prostore TVD Partizan ter letos poleti tat- vino denarja na radenškp,n kopališču. 4X2 Televizija TELEVIZIJA .NEDEUA 19. NOVEMBRA 9.25 PoroćUa (Ljubljana) y,30 Nedeljski vrtiljak — oddaja naiodno-zabavne glasbe —- (Ljubljana) JO.OC Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Ne čmo, ne belo — oddaja za otroke (Beograd) 11.30 Junaki cirkuške arene — se- rijski film (Ljubljana) 12.00 Nedeljska TV konferenca — (Zagreb) 14.20 Šahovski komentar Braslava Rataarja (Zagreb) 14.40 Kjöbenhaven: Svetovno pr venstvo v moderni telova<\3i — Ženske posamezno (Evro- vizija) 17.15 Ruski čudež - П. del vzhodnonsmškega dokumen. tarnega filma (Ljubljana) 18.3C Karavana — reportaža (Beo- grad) 19.00 Cik cak (Ljubljana) 19.10 Vm:tev — serija »Dolgo, vroče poletje« (Ljubljana) 2C'.O0 rv dnevnik (Beograd) 20.45 Cik cak (Ljubljana) 20,50 Zabavno-glasbena oddaja — (Beograd) 21 50 TV dnevnik (Beograd) 32,10 Filmska reportaža z rokomet- ne tekme Partizan Bjelovar : Island in Boksarskega sreča, nja Hrvatska : .Srbija (Za- greb ) 1'ONEUEIJEK. 20. NOVEMBRA 9,4Ü TV v šoli (Zagreb) 10,35 Ruščina — (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 11.40 TV v šoli - Postoj, kdor mimo greš (Ljubljana) 14.50 TV v šoli — (ponovitev) — ( Zagreb ) 15,45 Ruščina - 'ponovitev) — ( Zagrcñ I 16,10 Angleščina (Beograd) 1C,55 Poročila (Zagreb) 17,00 Mali svet - oddaja za otro. ke (Zagreb) 17.25 Risanke (Zagreb) 17.40 Kje je, kaj je — oddaja za otroke (Beograd) 1V.55 TV Obzornik (Ljubljana) 18.15 Lepe pesmi so prepevali — ( Ljubi iar>a) 18.45 Kuharski nasveti - koetanj (Ljubljana) t P. 15 Toden<;ki športni pregled — (Beo^nci I IS.40 Znan.s'ven:ki mi Antarktiki — II. del (Ljubljana) 20.00 TV dnevivik (Beograd) 20.30 Cik cak ((Ljubljana) 20.40 Smiljan Rozman: Blaž Pre- krščevalec — TV igra (Ljub- ljana) 21.40 Koncert ansambla zagrtmkih solistov (Zagreb) 22.10 TV dnevnik (Beograd) TOREK. 21. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli — (Zagreb) IG.35 Angleščina — (Zagreb) 11. OO Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Angleščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beograd) 1815 Biologija žabe — poljski kratki film (Ljubljana) 18.25 Torkov večer z dobrimi znan. ci m Marjanom Kraljem — ( Ljubljana) 18.45 Slovenski film Včeraj, danes, in . (Ljubljana) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 20.00 Cik cak (Ljubljana) ?0.10 Mildred Pierce — ameriška kriminalka (Ljubljana) 22.05 Satirična poezija (Ljubljana) 22.40 Zaónia poročila (Ljubljana) SREDA, 22. NOVEMBRA 13.20 Praga: Nogomet CSSSR : Irska — prenos (Evrovizija) 17.00 Poročila (Skopje) 17.05 Lutkovna igra (Skopje) 17.25 Popotovanje po Aziji — se- rijski film (Ljubljana) 17.55 TV obzornik (Ljubljana) 18.15 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zagreb) 19.00 Reportaža (Zagreb) 19.30 Portreti dokimientaristov — M. Štrbac — Mozaik kratke- ga filma (Ljubljana) 2(!.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljuioljana) 20.40 V smeri kažipota — Celje 21.40 Srce — V. oddaja (Ljub- ljana) 22.40 Zadnja poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 23. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli - (Zagreb) 10.35 Nemščina — (Zagreb) 15.45 Nemščina ponovitev (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — ( Beograd ) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 TV v šoli — Postoj, kdor mimo gieš (Ljubljana) 17.05 PGTOčila (Ljubljana) 17.10 Vijavaja — ringaraja — 7. oddaja za otroke (Ljubljana) 17.55 TV obzornik (Ljubljana) 18.15 Po sledeh napredka (Ljub- ljana) 18.35 Po izbiri glasbena oddaja (ZagTdj) 19.00 Dežurna ulica — humoristič- na otldaja (Beograd) 19.40 TV prospekt (Zagreb) 19.54 Propagadna medigra (Ljub liana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20..30 Aktualni razgovori (Beograd) 21.10 Risanka (Ljubljana) 21.20 TV drama (Beograd) 22.20 TV dnevnik (Beograd) PETEK, 24. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli — (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) IC.IO Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — (Beograd) 17.05 Poročila (Skopje) 17.10 Vaša križanka — oddaja za otroke (Skopje) 17.55 TV obzornik (Ljubljana) 18.15 Glasbeni magazin (Ljubljana) 19.05 Na sedmi stezi — športna oddaja (Ljuoljana) 19.35 Cik cak (Ljubljana) 19.40 Domiselnost ni snobizem - človek in kultura (LjiiJ- Ijana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljuioljana) 20.40 Giuseppe Verdi — italijanski celo^erni film (Ljubljana) 22.10 Slager sezone — oddaja stu- dio Sarajevo (Zagreb) 22.25 TV dnevnik (Beograd) SOBOTA, 26. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli — (Zagreb) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 17.40 Vsako soboto — pregled TV sporeda (Ljubljana) 17.55 TV obzornik (Ljubljana) 18.15 Mladinska igra (Beograd) 19.15 Sprehod skozi čas (Ljub- ljana) 19.40 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljifoljana) 20.40 Junaki cirkuške arene — se^ rijsiki film (Ljubljana) 21.10 Risanka (Ljubljana) 21.20 Sanremo pozdravlja Zürich zabavna-glasbena oddaja »— (Evrovizija) 22.35 LT>ijalec žensk — film iz se- rije »Gideon iz Scotland Yarda« (Ljubljana) 33.25 Zadnja (Liujljana) NA KRATKQ VODA JE PROBLEM Kako hudo je brez vode, si lahko predstavljamo le, če je nimamo v količinah, kot smo navajeni v normalnem živ- ljenju, že nekaj časa to ze- lo dobro vedo prebivalci Koz- jega, saj neredko imajo vodo samo po tri ure na dan, predvsem v višjih legah. Da bi odpravili problem po- manjkanja vode pa je po- trebno le 6 milijonov starih dinarjev. Od teh bi tri mili- jone dalo komunalno podjet- je Šmarje, vendar drugi trije milijoni še vedno visijo v zraku pod vprašanjem: kdo jih bo dal. Občani bodo pri- spevali z udarniškim delom, med drugim bo potrebno iz kopati 1400 metrov jarka po zelo skalnatem terenu, kar ne bo lahko delo. Vendar vo- da je potrebna in prebivalci Kozjega hočejo imeti vodo najpozneje že prihodnje leto. BENCINSKA ČRPALKA V KOZJEM Ko so pred dvema mesece- ma priseli .graditi bencinsko črpalko v Kozjem, so si po- stavili precej optimističen rok dograditve: 29. november. Kot vse kaže, pa bo сграЉа do tega roka res gotova, vsaj tako menijo občani, ki so s samoprispevkom prispevali mnogo denarja zanjo. In to ne samo občani Kozjega, temveč tudi ljudje iz Lesič- nega, Zagorja in Buč. Razen podjetja Petrol sta del sred- stev prispevala še KK Šmar- je in komunalni sklad obči- ne Šmarje. Gradbeni odbor, ki je pripravljal gradnjo čr- palke, je bil izredno hvale- žen odzivu ljudi, ki ni bil majhen v vseh štirih krajih. Tako bodo poleg dneva re- publike v Kozjem praznovali otvoritev bencinske črpalke, ki so jo nujno potrebovali. ar ŽENO JE ZABODEL v sredo zvečer se Je tra- gično končal prepir med za- koncema Rus iz Lončarjeve- ga dola pri Sevnici, Med hu- dim prepirom je triinšestde- setletni Jože Rus z nožem zabodel svojo leto dni mlaj- šo ženo Ljudmilo. Po izpovedi storilca in so- sedov so bili prepiri med za- koncema na dnevnem redu. čeprav sta v zakonu živela šele dve leti, poročila sta se potem, ko sta se spoznala preko časopisnega oglasa, ni- sta mogla najti tiste življenj- ske harmonije, ki sta jo tako iskala. Tudi tokrat sta se sporekla zaradi neke malenkosti. Med prepirom sta v razburjenosti pograbila nože in baje nava- lila drug na drugega. Pri tem je Jože Rus zabodel že- no Ljudmilo v vrat tako hu- do, da je ta čez nekaj tre- nutkov umrla. Javni tožilec je za storilca odredil pripor. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD sprejme na delo 8 delavcev - moških za delo v oplemenitilnici in 2 skladiščna delavca - moška v skladišče gotovega blaga. P o g o j i : Spleta zdrav- stvena sposo'bnost; odslu- žitev vojaškega roka. Roik za prijavo je 8 dni od objave v časopisu. Pismene ponudbe z na- vedbo splošnih podatkov, šolske izobrazbe in pra- kse odnosno delovne do- be naj interesenti pošljejo upravi podjetja. TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 Ц ŽRTVE PROMETA MOTORIST IN PEŠEC FRIDERIK CVELBAR je s tovornim avtomobilom ob- stal na cesti pred hišo štev. 8 v Zgornjih Zrečah in po- klical znanca ALOJZA OPREŠ- NIKA, ki je šel čez cesto proti tovornjaku. Za tem se je pripeljal motorist KONRAD KOTNIK, zbil Oprešnika in sam padel. Pešec je dobil poškodbe po levem koiku in pretres možganov. NEPREVIDNA KOLESARKA Kolesarka IVANA PAPEŽ Se je peljala z Vranskega proti čepljam in ne da bi se prepričala, če je cesta prost.a ali da bi nakazala spremem- bo smeri, zavila v levo. Te- daj pa je za njo pripeljal mopedist LUDVIK BOKAL in s komolcem zadel kolesar ko. Oba sta padla. Kolesar- ka je dobila hude telesne poškodbe, mopedist pa lažje. TRČENJE MOPEDISTOV Mopedist ALOJZ DEBENAK se je peljal iz štor proti Šentjurju. Nasproti se mu je pripeljal mopedist Martin SELIČ in zapeljal na levo stran ceste v smeri vožnje ter zadel v Debenaka in njegov moped. Vozil je tudi sopotnika ALOJZA SELICA. Vsi trije so padli po cesti, poškodovala pa sta se oba Seliča. IZSILJEVAL PREDNOST Prometna nesreča se je zgodila na križišču Dečkove ulice in Kersnikove ulice v Celju. Po Dečkovi cesti je vozu proti Mariborski cesti z osebnim avtomobilom VIK- TOR DRAME. V križišču je pred avtomobil pripeljal ko- lesar ANTON OMERSEL, k; je izsiljeval prednost, emer- sela so poškodovanega odpe- ljali v celjsko bolnišnico. MOPEDIST V KOLESARJA Proti Šentjurju se je peljal z osebnim avtomobilom FRANC RENČELJ in med Teharjem in štorami obstsl ob robu ceste. Za njim se je pripeljal kolesar IVAN GOLEČ in trčil v avtomobil, ki ga ni videl zafadi odprtega dežni- ka. Za kolesarjem se je pri- peljal mopedist DANIEL IS- KRAO, trčil vanj in padel. Mojpedist Je dobil lažji prs-. OSVOJITI SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA TELESNE KILTIIRE Vinko Jovan, novi predsednik ObZTK Celje Redni letni ali dvoletni delovni obračuni družbenih oriranizaci.i so vselej dogodek zase, prav jotovo pa tudi zrcalo problemov tistega časa. Ta ugotovitev velja tudi za občni zbor Občin-ske zveze za tele- sno kulturo v Celju, ki po udelei- bi ni najbolje uspel, je pa zato več prispeval k obravnavanju vprašanj, ki so aktualna v tem obdobju, če bi omenili le najvaž- nejša, potem bi morali predvsem opozoriti na perspektivni program razvoja telesne kulture v občini. Prva razprava o tem pomembnem dokumentu je že stekla, vendar bo treba še nekaj razgovorov, da bo- do stališča bolj jasna pa tudi pot, po kateri naj bi krenili. Z ustanovitvijo sveta za telesno kulturo pri občinski skupščini bo nastala nujna delitev dela med tem organom in zvezo. Medtem ko bo svet vodil politiko usmer- janja in razvoja telesne kulture v občini in seveda razdeljevanja sredstev, ki jih daje občinski pio račun v te namene, bo zveza po- slej izrazito strokovni organ. Za- nimiva je pobuda, da naj IM zlasti strokovno delo ter organi- zacijo tekmovanj prenesli na dru- štva. To je predlog, ki pomeni močno aktivizacijo vseh telesno- vzgojnih organizacij, hkrati pa tu di kvalitetnejše delo v strokovnem pogledu. Predsednik zveze, Veljko Repič, je v svojem poročilu opozoril tu- di na gospodarsko in družbeno reformo ter njene vidive na teles oo kulturo. Poudaril je, da se moia tudi telesnovzgojno udejstvo. vanje vključiti v splošna družbena prizadevanja in da mora najti svoje ustrezno mesto v skupnosti. Gre za tisto mesto, ki bo v skla- du z vsemi materialnimi pogoji in možnostmi. Zato prinaša re. torma tudi na področju telesne kulture nove oblike dela, vsekakor pa znova poudarja množičnost in rekreacijo ter tisto kvaliteto, ki bo zrasla iz teh pogojev. Pomemben poudarek so dobila šolska športna društva. \a vsak način gre za tesnejšo povezavo med njimi in zvezo in zlasti še za strokovno in materialno pomoč, ki bi jo naj zveza nudila tem or- ganizaoijam_J^ri vsem tem ne ka- že prezreti dejstva, da gre za naj bolj množično in najbolj organi, zirano obliko združevanja mladih ljudi. Kot že neštetokrat prej so tu- di na tem delovnem razgovoru opozorili na vzdrževanje objektov in naprav. To vprašanje v Celju ni rešeno, četudi vlagamo precejš- nja sredstva v gradnjo novih špor- tnih objektov. Zaradi tega stadi- oni, igrišča* in drago propadajo, ni denarja za najnujnejše vzdrže- vanje, škoda se veča iz dneva v dan. Na zboru so še kritizirali slabo intormativnost med zvezo in dru- štvi, razen tega pa opozorili, da W se lahko telesnovzgojna dejav- nost uveljavila v ustrezni obliki tudi na območjih krajevnih skup nosli, saj so v večini primerov urejena skromna igrišča oziroma zelene površine. Izredno težavno pa je stanje šoltike telesne vzgoje, v Celju namreč primanjkuje po- kritih prostorov in tako je obvez- na vadba okrnjena zlasti v zim- skem in sfRtmladanskem času. Med predlogi, ki jih kaže upošte- vati v prihodnjem delu pa je tu- di težnja po organizaciji zanlmtviti lokalnih in zato cenejših tekmo vanj. Kritične so bile besede o tem, da delo v telesnovzgojnih dru- štvih ne dobiva tistega družbene- ga priznanja, ki bi si zaslužilo. t)bčinska kMnisija za odlikovanje že nekaj let dosledno zavrača vse predloge zveze za podelitev držav iwh odlikovanj. Zakaj tako, je tc/ko reči, vsekakor pa takšno stališče ni na mestu in močno škoduje, zlasti še v času, ko se krči število amaterskih delavcev No, navzlic temu da so obsodili tak odnos, na koncu zbora ni bilo nikogar, ki bi dosedanjim članom upravnega odbora in sekretariata rekel — hvala za amatersko delo. v razpravi na zboru sta sodelo- vala tudi politični sekretar ObKZK Celje, inž. Andrej Marine in pred- sednica sveta za telesno kulturo pri skupščini občine C«lje, Sonja Ocvirkova. Tako je zlasti tov. Ma rine opozoril, da mora delo v or- ganizacijah sloneti na množično- sti in kvaliteti, torej na obeh fak torjih, ki sta hkrati tudi neločiji- vo povezana. Prav zato bo treba zagotoviti ustrezna sredstva tako za množično kot za kval'tctno de. javnost. Razen tega je menil, da mora srednjeročni program raziO ja sloneti na realnih možnostih In potrebah. Ko pa je govoril o druž- benem priznanju telesnovzgojnim delavcem in se strinjal s kritiko. Je hkrati dejal, da na splošno premalo skrbimo za kadre v teh organizacijah. To- se vidi tudi po AD Kladivarju, kjer je ponoven odstop predsednika sramota za ce. lotno celjsko športno javniost. Takoj po zboru so se sestali k prvi seji novoizvoljeni člani uprav- nega odbora, ki so izbrali devet- članski sekretariat, za predsednika zveze pa znanega lelesnovzgojnega delavca in predsednika TVD Par Kzan Celje-mesto, Vinka Jovana. M. B. HOKEJ NA TRAVI DRUGI V TRSTU Mlada ekipa hokejistov na travi gabrskega Partizana v Celju je znova zabeležila lep uspeh. Tokrat so namreč njeni člani nastopili v Trstu in sodelovali na turnirju, ki so .ga priredili domačim pod pokroviteljstvom mestne občine. Poleg CeI,)anov in Tržačanov so na tej prireditvi sodelovali še igralci iz Padove in Lugana. Celjani so osvojili častno drugo mesto potem ko so v prvem kolu premagali Padovo z 1:0 in se v finalu srečali s Tržačani. Slednja tekma se je v rednem času končala z neodločenim rezultatom, pri streljanju sedmercev pa so bili uspešnejši domačini in tako zmagali z 2 :1. Navzlic te- mu je 2. mesto za gabrske hokejiste na travi lep uspeh. Uspeli pa so tudi v tem, da so pokazali lepo in borbeno igro. Sicer pa so dobili lepo priznanje še v tem, da je or.ga- nizator turnirja proglasil Branka Lednika za najboljšega igralca turnirja. O turnirju je veliko poročal tudi tržaški in drugi tisk ter posvečal zlasti veliko pozornost celjskemu moštvu. Vsi se strinjajo, da gre za odlično in perspektivno ekipo. Na sliki: Pozdrav med celjskimi (na desni) in tržaškimi hokejisti na travi. (Foto: K. Končan). —m tres možganov, lažje pa je bil poškodovan tudi kolesar. PPREHITEVANJE Proti Rimskim toplicam se je peljal s tovornim avtomo- bilom FRANC MEDVEŠCEK in v Strmcu prehiteval oseb ni avtomobil. V tem trenut- ku je pripeljal nasproti FA- RUK CELIKOVIC z osebnim avtomobilom in se, da bi se izognil trčenju, umaknil s ceste, zadel v obcestni ka- men ter se po nasipu prevr- nil na travnik, kjer je obsta- lo vozilo na kolesih. Voznik je dobil lažje poškodbe, na avtomobilu p>a je škode za 4.000 novih dinarjev. OBRAČANJE AVTOMOBILA Voznik osebnega avtomobi- la JOŽE STARC je na cesti II. reda Radeče — Krško ob racal avtomobil tako, da je zapeljal na stransko cesto m vzvratno nazaj na cesto II- reda. Iz Radeč je tedaj pri- peljal z osebnim avtomobi- lom JOŽE TEODOROVIČ in trčil v zadnji del prvega av- tomobila, ki mu je zaprl pot. Drugi avtomobil je odbilo v levo, da je podrl prometni znak, se peljal po nasipu 50 metrov ter se zaustavil pri Savi. Lažje poškodbe je do- bil potnik OTMAR ZIDARIČ. Na avtomobilih pa je škode za 2.000 novih dinarjev. AD KLADIV AR POJASNJUJE Na pisanje v časnikih in na go- vorice v javnosti o stanju in pro- blemih v Atletskemu društvu KJa- divar, čutimo za jlolžnost podati javnosti krajše pojasnilo. S tem pojasnilom ne želimo na- čenjati in sodelovati v polemiki o stanju v naši atletiki, ker smo mnenja, da bi takšne polemike in vmešavanja prej škodovala kot pa koristila nadaljnemu delu v društvu. Po navidezni kulminaciji uspe- hov društva v 1. 1865, ko so cia- ni osvojili prvenstvo Jugoslavije, članice pa so bile, druge, je pri- šlo do osipanja starejših atletov In do menjave generacij. Ta me- njava pa ni bila uspešna zaradi slabega zaledja v mladinskih vt- stah. Zaradi zgoraj navedenega in splošne stagnacije predvsem vr- hunske atletike v Jugoslaviji, mi- mo tega Se menjave generac'jti or- ganizatorjev in dveh neuspelih »rotacij« predsednikov, ki nista bila kos nastali situaciji, je pri- šlo do stagnacije in nerešenih probelmov v aktivnem članstvu in organizaciji društva; posebno pa zopet do odprtega mesta preds<'d iiika društva. Po prenehanju vodenja društva dolgoletnega predsednika Fedorja Gradišnika, je nastalo obdobje, ko je breme celotnega dela v diaištvu nosila peščica zavednih, društvu predanih mlajših delavcev, ki so v spi-emenjenih pogojih po svojih močeb bolj ali manj usi)ešno na. daljevali z delom v društvu. Ljud- je, ki delajo т društvu se zave- dajo, kakšno odgovornost so pre- vzeli in morajo tudi marsikdaj prenesti razne očitke, vendar kljub temu vztrajajo. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da je prišlo do odstopa nekaterih starejšiJi tunkcionarjev zaradi včasih nepo- trebnih malenkosti in osebnih uža. ' 'onosti. V letošnji sezoni sano pričeli z večjim vključevanjem mladine v naše vrste. Spomnimo se samo Pionirske atletske olimpiade, ka. tera nam jc, seveda še z dodatnim strokovnim delom, dala popolno- ma novi ekipi mlajših mladincev in mladink. Ti dve ekipi sta v fi- nalu Atletskega pokala Slovenije dosegli lep uspeh (mladinke so bile pive, mladinci pa drugi). Ve- čina teh mlajših mladincev je bi- la v ekipi starejših mladincev, ki .je na ekipnem prvenstvu Jugosla- vije osvojila solidno peto mesto. Ne smemo pozabiti, da je bila na finalu Atletslvega pokala Jugosla- vije ženska ekipa druga, moška pa peta. Finala ekipnega prvenstva Jugo.slavi.je se nismo udeležili, ker je ženska ekipa nesrečno izpadla v kvalifikacijah, moška pa se za- radi spodrsljaja (tehidčnega in administrativnega značaja) kvali- likacij sploh ni udeležila. V le- tošnjem letu smo b'ii organiza- torji večih tekmovanj v republi- škem., zveznem in mednardonem merilu. Vsa ta tekniov.uija so bila zelo dobro organizirana. Smo tik pred občnim zborom, kjer bomo podali celotno analizo dela v društvu za preteklo obdob. je. Zato se v našem pojasnilu ne moremo poglobiti v vse detajle, kjer naj bi vsem odgovorili na vsa vprašanja. Vsi tisti pa, ki jim .je napredek atletike tako pri srcu, da na vo- galih in po časopisih polemizira- jo o usodi društva, vabimo na stadion, da s svojim prispevkom dokažejo pripadnost celjski atleti- ki. Sekretariat AD Kladivar Pripis uredništva: Pojasnilo Al) Kladivar objavljamo v celoti, zla- sti še, ker bi radi, kot .smo pou-, darili na koncu razgovora z dose,, danjim predsednikom tega društva, Zdravkom Feričem, resno in od- govorno obravnavali probleme, ki so trenutno značilni za to orga- nizacijo. Zato menimo, da očitek na koncu zapi.sa društvenega se- kretariata ni na mestu, zlasti pa ne do našega stališča, do ured- ništva, ki se je odločilo za obja- vo razgovora z dosedanjim pred- sednikom AD Kladivar. Takšna ob- java, na vsak način javna, nima ničesar skupnega s polemiko za vogali; je skratka javna in ne zaprta, je odkrita in prav v tem želja, da društvu pomaga, ne pa da ruši tisto, na kar smo ponosni vsi skupaj. In še to, menimo, da odgovor ni povsem v skladu z vse- bino razgovora, ki smo ga obja- vili v številki našeega lista dne 3. novembra letos. Menimo, da je tudi po današnjem pojasnilu os- talo nerešenih nekaj vprašanj, na katera je zlasti opozoril tov. Fe- rič. uredništvo t^r Po L L Idriessii: BRODOLOMCA NA KORALNEM MORJU Riše. Miha Alie 42 »Mar vaju niso spoznali že na Auree- du?« je vzkliknil vrli Duppa. »Pa ljudje na Eroobu? In jaz in moji vojščaki? Nič se ni- si spremenil, Uak, še malo ne, le da si zra- sel, to pa je naravno. Pobelil si se, ker si zdaj Lamar. Mali Eavas pa je prav tak, kot je bil, samo da je bel. Vsi ga bodo prepo- znali.« Jakec se je ozrl k Billu — in res je bil to zdaj Evas; srečen in nasmejan Zaptuli so v sam sai in vojščaki so zapeli. Množica ljudi se je zgrinjala na obalo, kjer so se nizale vasi, ograjene s kolnatimi lesa- mi. Pluli so mimo številnih kanujev in hi teli v zalivček, kjer jih je pričakovalo vri- skajoče ljudstvo. Duppa je z BiUom v na- ročju skočil na i)€sek in zakričal: »Evas, Evas!« .fakec ,ie komaj zadrževal solze. Čutil se je zapuščenega in bilo mu je nekam tesno. Gledal je obraze vznemirjenih otočanov ok- rog sebe, naselja pod palmami, varno skrita za visokimi o.çradami, vrsto orjaških kanu- jev, ki so ležali na bregu: velikani, lepotci, umetelno izrezljani in pisano pobarvani — saj v nekatere izmed njih bi šlo tudi po več sto ljudi! In kakšnih ljudi! Glej, sami bojevniki, črni ali temnorjavi, stasiti in okretni. 12 TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 LpiS K VELIKEMU USPEHU CELJSKEGA ASTRONAVTIČNEGA IN RAKETNEGA KLUBA OD DEŠKIH SANJ DO RAKETE VEGA ILO JE PRED DESETI- MI LETI. Geofizično le- to. Znanstveniki so skle- nili zbrisati z zemljevi- dov zadnje bele lise. Prebrskali so vso An- tarktiko in druga še ne- raziskana področja. Bi- lo je leto, ko je dr. Salk slavil zmago nad otro- j){0 paralizo, bilo pa je tudi le- to, ko so si generali zahoda in vzhoda prizadevali »okrasiti« svet s čim več atomskimi goba- mi- Bilo je leto, ko je oktobra po- letel okoli zemlje prvi sputnik in kmalu za njim v drugem prva vesoljska potnica — psica Lajka. RAKETE! TO JE NEKAJ! Ko- liko fantičev je tistikrat s hre- penenjem sanjalo o globinah prostranstva? Trinajst, štirinajst- letni dečki: Klinarjev, Simonči- čev, Kunštkov, Zorkov, Žolnir- jev, Cimermanov, Zabukovškov, Vengustov, Rozmanov, Robičev, Jančičev in drugi so pustili Vi- netouja na cedilu. Prerije in go- zdovi Skalnih gora so bili pre- blizu. Tudi Kersteinov Aleksander, zagret letalski modelar, je bil tak. Ni še končal osemletke, ko mu je prišla v roke drobna knji- žica o raketah — takih prepro- stih in znanih. Med ropotijo je doma v štorah našel pokvarjeno očetovo nalivno pero, nekje je staknil tudi svetlečo raketo, tak- Jno, ki jih ob praznikih spušča- jo v noč. Napolnil je držalo pe- resa z gorivom in vstavil vži- galnik . . Z dvorišča domače hi- še je frimila kakšnih petdeset metrov visoko miniraketa pio- nirja Aleksandra. MATEMATIKA IN FIZIKA NISTA STRAH IN TREPET, če si dijaki vtepejo v glave, da bodo gradili rakete. Za astronavtiko navdušeni fantje so bili zdaj že v srednji tehniški šoli, na gim- naziji in po strokovnih šolah. Prebrali so vse, kar je bilo v zvezi z raketami. Da sodijo zra- ven matematika, fizika, kemija, tehnologija in druge »strahote«, so dečki spoznali mimogrede. To je bil neizbežen most od sanj k resničnosti. Leta 1961 so na srednji teh- niški šoli v Celju že poslušali prve dijaške referate o raketah in kozmonavtiki. Profesorji so se zanimali zanje le toliko, koli- kor so bili prepleteni s predpi- sano učno snovjo. Pozimi leta 1962 je bila pri Aeroklubu v Celju ustanovljena raketarska in astronavtična sek- cija. Prva v Sloveniji. V IGRI KALIJO RESNE RE- CI. Starejši ko so postajali in več ko so vedeli o raketah, kraj- še so postajale razdalje, o kate- rih so govorili, kadar so prišli skupaj. Tisoč metrov višine, dva ali celo tri — ohoho! 14. julija 1963 so razglasili — kaj prida smisla za propagando še danes nimajo — da bodo na letališču v Levcu pri Celju izstre- lili raketo. Prvo so leto poprej Pognali v zrak v previdni tajno- sti. Toda zaman. Le štirje kmetje, ki so blizu spravljali seno, so bili njihovo občinstvo in so vi- cieli, kako je neka reč dvignila oblak belega dima, potem pa je zlomek šinil kakšne tri kilome- tre visoko in puščal za sabo be- lo sled dima. DO ZADNJEGA DINARJA SO SI IZPRAZNILI ŽEPE za raketo, ki so jo imenovali »Republika«, in jo ob navzočnosti kakih sto ljudi uspešno lansirali. Celo le- to so zbirali material, denar pa računali in delali vsako prosto urico, vsak praznik in nedeljo in vse dni med počitnicami. Njihova »Republika« je 29. novembra 1964 bil njihov prispe- vek k prazniku. Tokrat so bili navzoči tudi časnikarji. Mladi celjski raketar- ji so postali znani. Razen čestitk so dobili nove člane iz raznih krajev Slovenije. »Republika« jih je dvignila na republiško ra- ven. Raket je bilo seveda več. Za- čeli so preskušati nove motorje z močnejšimi gorivi, pa tudi ena sama stopnja se jim je že zdela premalo. FANTJE, TO SO OTROČARI- JE! Jaz si z njimi ne bom kva- ril svojega ugleda! Tako nekako jim je dejal neki profesor v Ljubljani, ko so ga prosili, da bi jim bil mentor in starosta. Niso in niso jih jemali resno. Če bi razglasili, da bodo po Celju raz- bili vse šipe, bi jim hitro ver- jeli ... Ostali so sami brez znanstve- ne avtoritete. O pač, občinski svet in klubi Ljudske tehnike celjskih tovarn so jim bili v po- moč. Tudi osamosvojili so se, kajti v Aeroklubu še čez svoj kup težav niso videli. Pomoč so obljubili tudi na občinski skupščini, potem pa po- zabili nanje. VČASIH BI ČLOVEK OBU- PAL! Celjski raketarji so se zbli- žali z mariborskimi filatelisti. Zanje so izdelali več raket, med drugimi tudi dvostopenjsko, ki naj bi ob filatelistični prireditvi ponesla raketno pošto. Dve sta ponesli pisma, ena 100, druga še veliko več. Dvostopenjska naj bi letela vsaj pet kilometrov da- leč, pisma pa naj bi v glavi me- hko pristala. Vse je bilo še ne- kam v redu, le padalo se je spuntalo in projektil je trdo tre- ščil ob zemljo. Filatelisti so se ohladili. Tudi nekaj članov kluba je izgubilo voljo. In ravno v tistih dneh smo tako pogosto prebirali po- ročila, kako v ZDA v Cape Ken- nedyju rakete ne ubogajo v zra- ku, kako eksplodirajo že na tleh, kako se sploh nič ne zgodi, ko preštejejo do odločilne ničle. In vendar so bile tiste -rakete delo armade vrhunskih učenja- kov ter so stale milijarde. Včasih bi človek obupal! še kamna ne vržeš vselej čez sred- nje velik potok ... USPEH JE SIN POTRPLJE- NJA. Kerstein, Vengust, Jančič, Jeršič, Rozman in še precej ta- kih je bilo, ki niso vrgli puške v koruzo. Mape s projekti so se zdebelile. V gostilnah ob kisli vodi so računali, da so jim še v spanju plesale formule pred očmi. Požirali so debele knjige, sestavljali nova goriva, jih pre- skušali. Razne materiale so imeli spravljene po zasebnih kleteh, seveda varno ločene. Treba je narediti nekaj večje- ga, nekaj, kar bo tudi koristilo. Enkrat bo treba osvojiti teko- če gorivo. Imeti moramo dolgoročni pro- gram. In nastal je program »Sirij«, katerega tako uspešen del je VEGA III C. Za to trostopenjsko raketo je narastel zajeten elabo- rat, ki obsega nad 200 strani for- mul, skic in načrtov. In zakaj ravno VEGA? Ne za- to, ker naj bi raketa poletela k tej svetli zvezdi. Fantje so že zdavnaj nehali sanjariti. VEGA zato, ker naj raketa nastane v domovini slavnega matematika Jurija Vege, po katerem ima to bleščeče nebe.sno telo svoje ime. LETOS, PO DESETIH LE- TIH, odkar je poletel prvi sput- nik, in nekaj manj kot po dese- tih letih, odkar je frknilo pod zadimljeno nebo nad štorami »leteče nalivno pero« pionirja Kersteina, je za celjske raketarje zvedel ves svet. Med luniki, vostoki in sputni- ki se je na razstavi v Beogradu, prirejeni v čast mednarodnemu astronavtskemu kongresu, po- nosno bleščala VEGA III C, plod enoletnega trdega dela celjskih entuziastov. Pirišel je mimo oče sovjetskih vesoljskih ladij akademik Sedov in dejal: — S takimi raketami smo tudi mi začeli. — Bili so tudi taki, ki so hoteli prisiliti Celjane k priznanju, da so samo senzacionalna kulisa ka- ke znanstvene ekipe odraslih. »Doslej največja amaterska raketa v Evropi« so pisali čas- niki po Jugoslaviji s ponosom in po svetu z začudenjem. Skeptiki pa: se bo sploh dvignila od tal? OKOLI 32 KILOMETROV VI- SOKO je po približnih sodbah strokovnjakov poletela VEGA III C z Iriškega vjenča na vrhu Fruške gore. Ta sedem in pol metrov visoka in 568 kilogramov težka tristopenjska raketa je segla krepko v stratosfero. Loče- vanje vseh treh stopenj je od- lično delovalo. Hurraaa! Kaj vse se lahko izcirai iz otročarij, profesor? VEGA III C je obenem tudi najcenejša med raketami svoje vrste, če računajo fantje svoje delo (kakšna merila imajo, ne vemo), če računajo material, ki so ga dala celjska podjetja Cin- karna, EMO, Libela, če priste je j o vrednost storitev, stroje in pro- store, ki so bili na razpolago, velja vse to okoli 5 milijonov starih dinarjev. OB DORASLI RAKETI SO ZRASLI V MOŽE. Za svojega sinka je Aleksander Kerstein iz- delal majčkeno raketico. Enkrat jo bo na sprehodu zanj izstrelil. Tudi mnogi drugi so že očetje. Nekateri so v službah, nekaj jih študira, nekaj, kot Kerstein, štu- dirajo in delajo. Toda vsi so v mislih in dejanju pri programu »Sirij«. Pred dnevi so bili najbolj pri- zadevni na sprejemu pri predsed- nici celjske občinske skupščine. Povedali so svoje želje. Skrom- ne so in prve se jim že uresni- čujejo. Imajo že svoj prostor, da ne bodo več načrtovali raket po gostilnah. Najvažnejše je, da vsi, ki imajo za to veselje, kon- čajo študij... ... Naravnost paradoksno je, da na primer Silvo Jančič, eden izmed glavnih ustvarjalcev VEGE III C, zmagovalec na republi- škem tekmovanju mladih fizikov, dolgo ni dobil štipendije za štu- dij fizike! Ker je drugje ni dobil, so mu jo dali v LIBELI, kjer je bil v službi. Toda v tem podjet- ju ne gradijo raket, marveč tehtnice... BODO ZDAJ SEGLI PO ZVE- ZDAH? Ne. Novinarji v Beogra- du so bili kar razočarani, ko so Celjani razložili, da ne bo sate- lita, niti majčkenega kot oreh ne. Bodo pa verjetno nastale ra- kete proti toči, če se bodo raz- govori s kmetijci dobro končali. V načrtu je tudi trostopenj- ska raketa, ki bi nosila koristen tovor in ki bi morda letela na tekoče gorivo, če ne prva, potem druga ali tretja. Ponudbe imajo, da bi izdelali raketo, ki bi nosi- la občutljive meteorološke in- strumente. Inštitut za biologijo »Rud j er Boškovič« iz Zagreba se je tudi že priglasil. Bo morda katera od bodočih raket ponesla v višine živo bitje, četudi čisto majčkeno? In integracija? Od tod, do ko- der so prišli celjski raketarji ne morejo več kaj dosti naprej, če se ne povežejo z drugimi klubi, z drugimi vejami znanosti. Tudi do sedaj delo celjskih fantov ni bilo več zgolj šport — to je že znanost. _ Toliko o fantih, ki so si za vzornike poiskali imena, kot so akademik Sedov in možje njego- vega kova in formata. In višine? Zdaj jih spet po- daljšujejo. Petdeset kilometrov obljubljajo že brez zadrege, s stoticami pa so že previdni. Sicer pa so pri svojih triin- dvajsetih letih, pri kakem letu gor ali dol, ljubitelji moderne in zabavne glasbe in tudi kakšna napeta kavbojka jim ne škodi. Mladi možje so, podobni večini svoje generacije. JURE KRAŠOVEC Na Iriškem vencu vrh Fruške gore. Na sliki sta druga in tretja stopnja VEGE III C. Prva stopnja, ki je najdaljša, ni na fotogra- fiji. Levo ob raketi je Robič, varilec iz Libele, prvi z desne je Silvo Jančič, ki je le z muko prišel do štipendije, da bo lahko študiral fiziko, drugi z desne pa je Debeljak. — (Posnetek: Foto-kino klub, EMO, Celje.) Tole so štirje celjski raketarji, vendar ne edini, ki so se proslavili z VEGO III C. Od leve proti desni: VILI VENGUST, tajnik kluba, zaposlen kot tehnik v Libeli, PAVEL ROZMAN, strojni tehnik (pred dnevi je postal očka hčerkice), ALEKSANDER KERSTEIN, predsednik kluba in glavni kon- struktor VEGE, ter MILAN JERšIC, prav tako strojni tehnik. Posnetek je nastal na dan, ko so bili na sprejemu pri predsednici občinske skupščine v Celju. WLEñUSKILIST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60,000 izvodov f 13 NA KRATKO IZBOLJŠATI UČNE USPEHE Občinsko mladinsko vod- stvo v Trbovljah je ugotovi- lo, da učni uspehi na trbo- veljskih osnovnih, strokovnih in srednjih šolah ob prvi re- dovalni konferenci niso za- dovoljivi. Zato se je dogovo- rilo z vodstvi šol, da skupaj z mJadino in prosvetnirai delavci podrobneje obravnava- jo učne uspehe, potem pa naj bi se v okviru razrednih in šolskih skupnosti dogovo- rili, da s pomočjo krožkov in na druge načine izboljša- jo učne uspehe do konca pr- vega polletja. Občinsko mladinsko vod- stvo v Trbovljah redno spremlja učne uspehe in si prizadeva, dà bi bili leti vsa ko leto kar najbolj zadovo- ljivi, -nk- PREDAVANJE Planinsko društvo in de- lavska univerza iz Trbovelj sta organizirala prejšnji to rek predavanje Svetozarja Gučka »Obisk v Durmitor- ju«, spremljano z barvnimi diapozitivi. -nk- OBISK Prejšnji teden se je mudi- la v Trbovljah skupina čla- nov CK ZK Jugoslavije. S predstavniki občinske konfe- rence ZK ter krajevnih or- ganizacij ZK oz. organizacij ZK v delovnih organizacijah se je pogovarjala zlasti še o uveljavljanju vsebinskih spre- memb v delu organizacij Zve- ze komunistov po reorgani- zaciji; med člani ZK v Tr- bovljah pa je skupina članov CK ZKJ izvedla tudi anketo z vprašanji o reorganizaciji Zveze komunistov. -пк- PRIPRAVE NA VI. KONGRES ZKS Na revirskem komiteju ZKS so se sešli predstavni- ki občinskih konferenc ZK ter revirske konference ZK in obravnavali začetek pri- prav na VI. kongres Zi^eze komunistov Slovenije. V raz- pravi so posebej poudarili, da je treba poživiti in na ši- roko zastaviti družbeno po- litično aktivnost, zakljuv'íek katere naj bi bil kongres Ziveze komimistov Slovenije. Mimo drugega so predstav- ndifei organizacij ZK iz redr- jev menili tudi, da je treba kar najbolj podrobno in konkretno določiti mesto in vlogo Zveze komunistov Slo- venije v organizaciji Zveze komunistov Jugoslavije. -nk- PROSLAVA OKTOBRA Tudi v Trbovljah se je zad- nji teden zvrstilo več prire- ditev na čast 50-letnici okto- brske revolucije. Po vseh šo- lah so bile priložnostne pro- slave, pripravljeno pa je bi- lo tudi več razstav. Amater- sko gledališče Svobode-Cen- ter se je trboveljskim mla- dim predstavilo z več upii- zoritvami recitala »Ladja spo- mina« v režiji Karla Malo- vrha. Osrednja prireditev na čast 50-letnice velikooktobrske re- volucije je bila v soboto, 11. novembra, zvečer v gledali- ški dvorani Delavskega do- ma. Slavnostni govor o zgo- dovini, pomenu in vlogi ve- likega oktobra je imel poli- tični sekretar sekretariata občinske konference ZK Tr- bovlje Ivo Miglič, trboveljski gledališčniki pa so zatem skupaj s srednješolci uprizo- rili recital »Ladja spomina«. Na prvi prihodnji seji pa bo občinska skupščina Tr- bovlje sprejela sklep o pre- imenovanju ene izmed ulic v Zgornjih Trbovljah v Uli- co oktobrske revolucije. nk- PO OBISKU DELEGACIJE OBČINE TRBOVLJE V SALLAUMINESU Še tesnejše sodelovanje Zadnje dni oktobra se je mudila v Sallauminesu v Se verni Franciji delegacija po- bratene občine Trbovlje. Go- stje iz zasavskih revirjev, ki jih je vodil predsednik ob- činske skupščine Trbovlje Jože Laznik, so se pogovarja- li s predstavniki občine Sal- laumines o oblikah in nači- nu nadaljnjega sodelovanja. Dogovorili so se, da bi to sodelovanje v prihodnje za vzelo širši razmah. Sklenili so, da bodo tudi prihodnje leto letovali v Sloveniji ozi- roma ob Jadranu otroci iz Sallauminesa, mladi Trbovelj- čani pa v Severni Franciji. Do tesnejšega sodelovanja naj bi prišlo v prihodnje še na področju šolstva; zatega- delj naj bi v prihodnjem le tu izmenjali delegaciji pro-, svetnih delavcev iz občin Sal- laumines in Trbovlje. Izme- njali pa naj bi v letu 1968 tu- di delegaciji rudarjev. Ob vsem tem pa naj bi preučili še možnosti, kako bi zagoto- vili v prihodnje tesnejše so- delovanje mladih občanov iz Sallauminesa in Trbovelj. Delegaciji občine Trbovlje so med obiskom v Sallaumi- nesu razkazali več novih šol- skih poslopij in mladinski dom; Trbovelj cani so se ta- ko lahko neposredno prepri- čali o precejšnjem napred- ku, ki so ga dosegli na pod- ročju šolstva v tej pobrate- ni severno francoski občini. Sicer pa se je delegacija ob- čine Trbovlje udeležila v Sal- lauminesu v nedeljo, 29. ok- tobra, tudi proslave dneva Jugoslovanov, združene s proslavo 29. novembra — dneva ustanovitve nove Jugo- slavije. Proslave so se udele- žili tudi predstavniki našega veleposlaništva in predstavni- ki občine Sallaumines; sta- ro in mlado pa je zabaval ansambel »Lojzeta Slaka«. Proslavo je tokrat pripravil mlajši rod naših izseljencev in je po izjavah Trboveljča- nov nadvse uspela. -nk- 27. NOVEMBRA DRUGA SEJA Revirski komite Zveze ko- munistov je sklenil sklicar;i za 27. november drugo sejo revirske konference ZKS. Na seji bodo obravnavali dose- danje delo revirskega komi- teja ZKS, nekatera aktualna idejno politična vprašanja pri izvajanju gospodarske re- forme m poslovnik za delo revirske konference ZKS in njenih organov. -nk- ŠEST METROV GLOBOKO Iz Radeč je vozil proti Zi- danemu mostu z osebnim av- tomobilom IVAN JAKLIČ m v Obrežju »sekal« blag desni ovinek. Zapeljal je na levo stran ceste, zadel v obcestno ograjo in z vozilom adrini: šest metrov globoko po str- mem pvobočju proti Savi. Vo- znik je bil težje poškodovan, škodo na avtomobilu pa so dinarjev^. BRITVE — ŠKARJE, STROJČKE ZA STRIŽE- NJE, NOŽE, MESOREZ- NICE — IN OSTALA REZILA vam kvalitetno brusi po konkurenčnih cenah brusaštvo za vse vrste rezil' STEVAN KRSTIĆ CELJE Trg Svobode 7 Javni pohvali Pred dnevi je bila konferenca aktiva Zveze mia. dine v Iskrini tovarni polprevodnikov v Trbovljah. Predsednik aktiva Alojz Bizjak je v referatu podrob. neje obravnaval problematiko nadaljnje aktivnosti organizacije Zveze mladine v tovarni ob razvojnem sistemu samoupravljanja in se zavzel tudi za to, da bi zagotovili tovarni dolgoročni razvoj; obravna. val pa je še probleme, ki se porajajo v zvezi z na« grajevaiijem in medsebojnimi odnosi. V razpravi so mladi dokaj zavzeto razpravljali predvsem o nadaljnjem razvoju tovarne, pri čemer so govorili tudi o programiranju razvoja tovarne, o mestu in vlogi družbeno političnih organizacij, o izobraževanju in rekreaciji ter o tem, zakaj od. hajajo nekateri vodilni kadri iz delovne organizacije. Na konferenci so za posebno delo v okviru aktiva in v zvezi z izobraževanjem javno pohvalili mladinki Darinko Kirn in Elzo šket, ki sta precej prispevali z delom k afirmaciji aktiva Zveze mladine v Iskri- ni tovarni polprevodnikov. Na konferenci aktivov Zveze mladine se priprav- ljajo zdaj v Strojni tovarni in v Elektrolivarski in- dustriji ELIT. Računajo, da bodo mladi iz Strojne tovarne ob tej priložnosti spregovorili zlasti o pro- izvodnji, nagrajevanju in o iskanju nadaljnjih poti mladih v delu družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov v tovarni. Tudi v Elektro- livarski industriji bodo mladi spregovorili o pro- blemih, s katerimi se zdaj srečuje kolektiv, in sicer zlasti še o možnostih za nadaljnji razvoj delovne organizacije, o izobraževanju in nagrajevanju. —NK— OD 1. NOVEMBRA V REVIRSKIH PREMOGOVNIKIH Skupna komercialna služba Na rudnikih rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik in Zagorje se pripravljajo na združitev in računajo, da bo že s 1. januarjem 1968 začel poslovati združeni re- virski premogovnik. Rudarji so bili namreč spoznali prednosti, ki jih bo nudil združeni revirski premogov- nik glede modernizacije proizvodnje in znižanja stro- škov, skupnega programiranja in naložb v uajrenta- bilnejše odkope. V okviru priprav na zdru- žitev sta rudnika rjavega pre- moga Trbovlje-Hrastnik m Zagorje s 1. novembrom že ustanovila skupno komercial- no službo. Do takšne odloči- tve so prišli predvsem zavo- ljo tega, ker je treba zasta- viti novo skupno komercial- no politiko za prihodnje le- to, ko bo začel z delom združeni revirski premogov- nik, že zdaj in pa zategadelj, ker je v novembru in decem- bru v teku zaključevanje po- godb za prodajo premoga in za nakup potrošnih materia- lov. Prevladuje prepričanje, da bo mogoče ob skupni komer- cialni službi rudnikov rjave- ga premoga Trbovlje-Hrastnik in Zagorje, ustanovitev kate- re so pozdravili tudi kupci, v večji meri zadovoljevati po- trebe potrošnikov premoga. Rudnika rjavega premoga Tr- bovlje-Hrastnik in Zagorje sta imela zdaj skorajda iste kupce, ti pa so imeli glede količin in kakovosti dokaj različne zahteve, ki pa jih dozdaj skorajda ni bilo mo- goče v celoti zadovoljiti. Skupna komercialna služba obeh revirskih premogovni- kov pa bo poslej lahko v večji meri zadovoljevala že Ije kupcev tudi glede kako- vosti, posebej še kar zadeva kalorično vrednost premoga ter količine pepela in gorlji- vega žvepla v premogu. Sicer pa bo mogoče že zdaj tudi skupno obravnavati odnose do kupcev, posebej še glede cen; ob sprostitvi cen je in- teres premogovnikov, da do- ločajo različne cene za posa- mezne kupce, pri tem pa že- lijo dati ugodnosti zlasti stal- nim oziroma perspektivnim kupcem in pa tistim, ki jem- ljejo premog skozi vse leto. Skupna komercialna služ- ba rudnikov rjavega premo- ga Trbovlje-Hrastnik in Za- gorje bo do konca 1967. le ta zbrala predloge potreb p premogu za leto 1968 in n delala program za okvirci usmeritev proizvodnje premo ga v prihodnjem letu. Isto časno pa bo zbrala tudi po datke o potrebah po posi meznih potrošnih materiali na obeh rudnikih ter poiski la tudi najboljše ponudnii za dobavo teh materialov. Rudarji iz Trbovelj, Hrai nika in Zagorja ob Savi d* jo zdaj zgled v integraci skih procesih v rudarskih t« vir j ih. V novembru in di cembru bodo na obeh m« nikih široke javne razpranj o prednostih združitve takJ da bodo sredi decembra rai pisali referendum o zdniž- tvi, ki naj bi ga izved: okrog 25. decembra, z novi;; letom 1968 pa naj bi že n čel poslovati združeni rev:; ski premogovnik. Ustanovite skupne komercialne služb rudnikov rjavega premog! Trbovlje-Hrastnik in Zagorji še pred združitvijo premo govnikov pa je dokaz vei da so rudarji dejansko spo znali, da bodo lahko le zdrii ženi kos vsem nalogam, ï jih čakajo, s tem pa bo re- šeno tudi vprašanje perspek tive rudarstva v zasavskih re virjih! rà V REVIRJIH JE POTREBNO ŠE TESNEJŠE SODELOVANJE ORGANIZACIJ Enotna Zveza borcev NOV v revirjih so zadnje čase nekajkrat razpravljali o na- daljnjih nalo.gah organizacij Zveze združenj borcev NOV, Slišati je namreč vse bolj mnen^ v prid pred- logu, da je treba v prihodnje zagotoviti tesnejše in učinkovitejše sodelovanje med organizacijami ZZB NOV, se pravi, da naj bi v prihodnje na področju treh revirskih občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi delovala enotna organizacija ZZB NOV. Prevladuje namreč mišlje- nje, da bo moralo v dogled- nem času priti do združitve organizacij ZZB NOV, saj so prav borci NOV prvi po- klicani, da krepijo in podpi- rajo sodelovanje na vseh področjih in da dajejo tudi sami zgled za to. Po mnenju nekaterih naj bi zato še na bližnjih konferencah krajev- nih in občinskih organizacij ZZB NOV razpravljali o predlogu za postopno zdru- žitev organizacij ZZB NOV v revirjih ter povedaH o tem mnenje. Sicer je bilo že doslej uve- ljavljeno sodelovanje med občinskimi organizacijami ZZB NOV na širšem pod- ročju, in sicer v okviru ko- ordinacijskega odbora. Naj- prej so začeli sodelovati Tr- boveljčani in Zagorjani, tem so se pozneje pridružili še Hrastničani in Žalčani ter končno še Litij ani. Delo ko- ordinacijskega odbora so or- ganizirali tako, da so seje sklicevali vsakič v drugi ob- čini, največkrat pa so dali pobudo za sklic sej Trbovelj- čani. Koordinacijski odbor je doslej reševal že vrsto vpra- šanj, ki jih bo morala tudi združena organizacija ZZB NOV za revirje. Uspehi so bili doseženi predvsem v konkretnih akcijah. Skupne akcije so bile gradnja Doma revirskih in savinjskih bor- cev NOV na Vrheh nad Tr- bovljami, gradnja počitniške- ga doma na Velem Lošinju ter skupno nastopanje pri reševanju še nekaterih dru- gih skupnih problemov in na- log. Koordinacijski odbor je skušal reševati tudi še neka- tera druga vprašanja (npr. enotno reševanje nalog v zve- zi z družbeno pomočjo, ven dar pri tem ni uspel. Osnov- na in največja slabost v do- sedanjem delu koordina- cijskega odbora organizacij ZZB NOV v revirjih je ni- la, da odbor o posameznih vprašanjih ni mogel odloča- ti, pač pa samo predlagati, že samo to dejstvo pa ter- ja enotno nastopanje organi- zacij ZZB NOV v revirjih v prihodnje! nk- MEGLA Proti Žalcu je vozil z oseb- nim avtomobilom IZIDOR SODJA in obstal pri sema- forju na enosmerni Ljubljan- ski cesti. Bila je zelo gosta megla. Za njim je pripeljal s tovornakom ANTON HAM- ŠAK, ki je vozil z neprimer- no hitrostjo ter trčil v oseb- ni avtomobil. Pri trčenju sta bila poškodovana voznik osebnega avtomobila in lo- pedist LEOPOLD GOTER. TRBOVLJE REVIRSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV Nova perspektiva v petek, 3. novembra je bila v Trbovljah šesta razširjena seja revirskega komiteja Zveze komuni- stov; osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava reformnih prizadevanj ter problematike medobčin- skega sodelovanja v revirjih. Seje se je udeležila tudi članica predsedstva CK ZK Jugoslavije Lidija Šent.iurčeva. Za sejo je pripravila po- sebna skupina, kd jo je ime- noval revirski komite Zveze komunistov na peti seji, ne- kaj osnovnih ugotovitev v zvezi s problematiko medob- činskega sodelovanja v zasav- skih revirjih. Posebej je opo- zorila še na naslednje: — gospodarska in druž- bena reforma postavlja v ospredje ekonomičnost in racionalizacijo na vseh pod- ročjih družbenega in gospo- darskega življenja in v zvezi s tem potrebo po intenziv- nejšem sodelovanju in pove- zovanju na širšem področju, tako med posameznimi de- lovnimi organizacijami kot občinami; — integracijski procesi za- htevajo stalno spremljanje ter politično oceno in jasnej- ša stališča Zveze komunistov, predvsem o konkretni vsebi- ni in oblikah sodelovanja, iz- hajajoč pri tem iz načel re- forme, dohodka, poglabljanja samoupravljanja in delitve po rezultatih dela; razpravo o teh vprašanjih bo treba prenesti med komuniste, ki jih je treba z oblikovanjem jasnejših stališč o posamez- nih vprašanjih vključiti v te procese; — vse bolj prihaja do iz- raza, zavestno ali pod vpli- vom gospodarskih gibanj, spo- znanje O povezanost«! intere- sov celotnega revirskega pod ročja; — potrebno bi bilo pristo piti k studiozne j šemu pre učevanju prednosti ekonom skega povezovanja delovnil organizacij, zlasti tam, kje so za to interesi; to je posebej pomembno za tist« delovne organizacije, kjer j' opaziti nazadovanje narašča nja akumulacije in osebnil dohodkov, itd. Razprava na zadnji raz širjeni seji revirskega komi teja Zveze komunistov je la izredno razgibana, v nje pa so sodelovaU Marij* Orožen, politični sekretar r« virskega komiteja ZK, Pavi Zadobovšek, Dušan Koleni Sanda Peric, Zdeno Ulag^ Jože Laznik, Jože Zorčič, Iv Miglič, inženir Branko Hon' var in Brane Vipotnik. sel vseh je bila, da je treb že začete integracijske proc< se v revirjih podpreti in P< spesiti, hkrati pa je treu X4 TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 Pomoč pri Zaposlovanju Eno izmed interesnih področij, ki živo zanima pilade ljudi in ki se mu organizacija Zveze mladine v občini ne bi smela m ne more izogniti, je prav gotovo — zaposlovanje. Kako so se občinske orga- nizacije Zveze mladine t^a lotile, bodo najbrž mar- sikje ocenili na letnih konferencah v aktivih in ob- ¿tnah, ki so prav zdaj v razmahu. Hrastniški občinski komite Zveze mladine bo. Kar se tiče vključitve v reševanje vprašanja zapo- slovanja, svojemu članstvu razgrnil celotno aktiv- nost na tem področju. Ne navsezadnje, kljub teža- vam, je hrastniško mladinsko vodstvo letos pri tem vendarle nekaj uredilo in zabeležilo tudi uspehe. Spričo aktualnosti problema je občinski komite ime- noval posebno delovno skupino, ki se je ukvarjala v sodelovanju z drugimi organizacijami v občird z vprašanjem zaposlovanja. Občiruski komite je naslovil pred meseci tudi po- sebno pismo hrastniškim delovnim organizacijam in občinski skupščmi. V marsikaterem podjetju ni- so ostali brezbrižni do opozorila mladih. S priza- devanjem komisije in občinskega komiteja ter razu- mevanjem v podjetjih, so vprašanje zaposlovanja mladih ljudi v občini kolikor toliko ublažili. Res pa je, da je mladina, ne le hrastniška, ne- dvomno močno zainteresirana, da vidi pri zapo- slovanju jasnejšo perspektivo in ne samo trenutne rešitve. Zato bo nedvomno usmerjenost novega vod- stva Zveze mladine v Hrastniku, v sodelovanju z drugimi dejavniki v delovnih organizacijah in ob- čini, v iskanju še boljših poti in rešitev. (VR) OKTOBRSKA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V OBČINI HRASTNIK Bolj in manj uspešni Prejšnji mesec je bil najuspešnejši za podjetje »Sijaj«, pa tudi za Steklarno, kjer so občutno presegli plan izvoza, količinska proizvodnja pa je bila manjša, kot so pričakovali. Ta in prihodnji mesec velik izvoz iz Tovarne kemičnih izdelkov. Kolektiv »Sijaja« je v tem mesecu izdelal nad 37.000 kosov razsvetlavnih elemen- tov v skupni vrednosti okoli 125 milijonov SD, kar je sko- raj za 90 odst. nad planom. Oktobra so v podjetju na novo zaposlili 14 deklet. V tovarni se pripravljajo na iz- delavo lestencev iz kristalne- ga stekla, ki ga bodo uvaža- li iz ČSR. Gre za zelo drage izdelke, po katerih je že tu- di pri nas precejšnje povpra- ševanje. Kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov se je prejšnji me- sec lotil nekaterih zanimi- vih poskusov, zato so v tem obdobju dosegli le 312 mili- jonov SD vrednostne realiza- cije, kar je za 30 milijonov SD manj, kot znaša plan za ta mesec. Kljub tenju pa de- setmesečna bilanca gospodar- jenja ni slaba, saj so v tem obdobju presegli vrednostno realizacijo za en odstotek. Od letošnjega januarja do konca oktobra so izvozili za 44 milijonov 500.000 SD iz delkov. Ta in prihodnji me- sec pa bodo prodali v deže- le Zahodne in Vzhodne Evro- pe približno za 120 milijo- nov SD tripolifosfatov. Gre za veliko izvozno nalogo, ki pa ji bodo v kolektivu vse- kakor kos. Hrastniški rudarji so okto- bra dosegli nekaj nad 49.000 ton proizvodnje premoga. V celoti so v trboveljsko-hrait- niškem rudniku nakopali ok- tobra nekaj nad 98.000 ion premoga in presegli plan za 3,2 odst. Nekoliko slabše proizvod- ne rezultate so dosegli v Ste- klarni Hrastnik. Namesto okrog 1500 ton, so v tem me- secu proizvedli le 1116 ton raznih steklenih izdelkov v skupni* vrednosti 537 milijo- nov SD. Po planu bi morala biti vrednostna realizacija 654 milijonov SD. Boljše re- zultate so dosegli v izvozu. Oktobra so prvič letos znat- no presegli izvozni načrt, saj so prodali v Zvezno republi- ko Nemčijo in ZDA ter dru- ge zahodnoevropske dežele za okoli 162.000 dolarjev ste- kla oziroma steklenih izdel- kov. Zalog so imeli v tovar- ni oktobra okrog 865 ton, kar je nekoliko več kot pol- mesečna proizvodnja, še ve- nomer dolgujejo kupci Ste- klarni eno milijardo SD, medtem ko je podjetje v za- ostanku do svojih dobavite- ljev le v višini 400 milijonov SD. Manjše zaloge imajo samo v podjetju »Sijaj«, drugod pa so praktično brez omem- be vrednih zalog blaga. Ne- koliko večje so ponekod za- loge surovin in polizdelkov, zato imajo podjetja težave z obratnim kapitalom. Novembra in decembra na- meravajo vsa hrastniška pod- jetja nekoliko pohiteti z re- alizacijo letošnjih proizvod- nih planov. Ugodna dinami- ka v oktobru in če ne bo znatnejših redukcij oziroma omejitev električnega toka, budijo upanje, da bo hrast- niško gospodarstvo skoraj т celoti doseglo letos predvide- ne naloge. an Na KRATKO PRIPRAVE NA 29. NOVEMBER Razen otvoritve obnovljene ceste Hrastnik—Trbovlje, bo osrednja proslava letošnjega praznika republike, v Ste- klarni Hrastnik. Kolektiv po- djetja bo namreč povezal to praznovanje s 60-letnico usta- novitve prve sindikalne orga- nizacije v tovarni. Priprav- ljalni odbor namerava pred- lagati v svojem programu več- dnevne prireditve. Razen raz- stave dokumentov in fotogra- fij, priznanj, pokalov in pri- kazov o 60-letnem delovanju sindikalne organizacije — od- prli jo bodo v tovarniškem mladinskem klubu — bo v dvorani »Svobode II« v Spo- dnjem Hrastniku 26. ali 27. novembra zbor družbenopo- litičnih organizacij občine Hrastnik. Steklarske športne ekipe bodo povabile nekatere telesnovzgojno organizacije iz revirjev in Kranja. Izvršni od- bor občinske organizacije SZDL je predlagal, naj bi vse krajevne organizacije pripra- vile samostojne proslave dne- va republike v okviru kra- jevnih skupnosti. To pa so samo nekatere prireditve iz bogatega programa prazno- vanja letošnjega 29. novembra v Hrastniku. Seminar za člane vodstev SZDL Izvršni odbor občinske konference Socialistične zve- ze delovnih ljudi v Hra.stni- Ш je sklenil konec novemb- ra ali prve dni decembra iz- vesti seminar za člane vod- stev krajevnih organizacij SZDL. Na letošnjih konfe- rencah krajevnih organizacij so namreč izvolili v nova vodstva precej novih članov, odraslih in mladine. Ker so pred krajevnimi organizacija- mi SZDL odgovorne dolžno- sti in naloge, je izvršni odbor občinske konference SZDL menil, da kaže na seminarju obravnavati najaktualnejše probleme družbenopolitične- ga udejstvovanja v komuni. Med drugim, bodo na semi- narjih govorili o vlogi SZDL pri krepitvi samoupravljanja, zlasti v krajevnih skupnostih, dejavicsti sekcij in javiih tribun in drugih bistvenih na- logah teh organizacij v pri hodnjem obdobju. OB 50-LETNICI VELIKEGA OKTOBRA V slavnostno okrašeni dvo- rani kina v Zgornjem Hrast- niku je bila 7. novembra zve- čer osrednja hrastniška pri- reditev v počastitev 50-letnice oktobrske socialistične revo- lucij. Nekaj sto ljudi je z za- nimanjem sledilo izvajanju hrastniških amaterjev, ki so uprizorili recital: Veliki ok- tober. Sodelovala je godba na pihala in pevski zbor »Svo- bode I.« Svoje proslave okto- bra so imeli na vseh hrastni- ških šolah. Odbor za prosla- vo pri občinski konferenci socialistične zveze je štirim dijakom višjih razredov os- novnih šol podelil knjižna priznanja za najboljše spise na temo velike oktobrske re volucije. 150 OTROK V ŠOLSKIH USTANOVAH V občini Hrastnik kljub za dregi s prostorom na iK)sa- meznih šolah vzorno skrbijo za varstvo učencev. Letos de- luje v občini četvero varstve- nih ustanov in sicer na Do- lu, na bivši osnovni šoli Iva- na Cankarja in na osemletni šoli heroja Rajka ter v pro- storih predšolske vzgojnovar- stvene ustanove v Hrastniku. V vseh varstvenih ustanovah je zdaj nad 150 učencev. Naj- več otrok prejerm v varstve- nih ustanovah vso oskrbo, nekateri pa imajo opoldan- ske obroke doma. Na zadnjih razgovorih o razvoju otroške- ga varstva, so se udeleženci zavzeli za nadaljnje ustanav- ljanje šolskih varstvenih usta- nov. AL' BO KAL POGNALA SEME . .. .? Za hrastniško knjižnico Pred kratkim je svet kulturnoprosvetnih društev po- novno obravnaval vprašanje ustanovitve občinske laijiž- nice v Hrastniku. Do konca leta bi namreč morali zagotoviti nove prostore, priključiti obe knjižnici ma- tični ustanovi, s tem pa bi zadostili zakonu o delo- vanju občinskih knjižnic. Zadnjič je predsedstvo oo- činskega sveta kulturno-pro- svetnih društev v Hrastniku pretresalo program kulturne- ga delovanja za obdobje 1967/1968. V razpravi so med drugim opozorili, da Kaže posvetiti prav posebno in bolj izdatno skrb ustanovitvi osrednje občinske knjižnice v komimi, V nasprotnem pri- meru namreč sedanji krajev- ni knjižnici nimata možnosti samostojnega delovanja in bi se morali priključiti trbo veljski občinski knjižnici. Gre torej za podoben pro blem kot v Zagorju, kjer pravkar intenzivno iščejo pa goje za to, da bodo zadosti- li zakonu o občinskih knjiž nicah v SRS. Vprašanje prostorov za hrastniško občinsko knjižni- co se vleče že več let. Pred kratkim so kulturni delavci predlagali ustrezne prostore, vendar so jih morali dati drugim koristnikom. Kaže pa, da ni zgolj vprašanje, kje bi dobili prostore, mar- več bo treba nekoliko DOij temeljito poskrbeti tudi za siceršnjo dejavnost knjižnice. V zadnjih dveh letih so na- menili za nakup novih knjig zelo malo denarja. Samo г 80 ali 90 novimi knjigami kajpak ni mogoče privablja- ti v knjižnico večje število bravcev, kot ni mogoče pri- čakovati, da se bo zanimanje za dobro knjigo razširilo, če ljudje ne bodo imeli večje izbire čtiva. O vsem tem so na seji ob- činskega sveta podrobno raz pravljali in sklenili, da bodo predlagali občinski skupščini, da bi v svojem prihodnjem občinskem proračunu zagoto vila za te namene nekoliko več denarja. Več denarja pa ne pomeni samo lažjo dejav- nost knjižnice, ampak tudi širše možnosti za pritegni tev mladih občanov, ki prav gotovo pogrešajo širšo izbi- ro čtiva. an HRASTNIK DS OSNOVNE ŠOLE ŠENTVID PRI GROBEL- NEM razfpisu j e delovno mesto RAZREDNEGA UČITELJA-iCE ALI PRED. Ue. Razpis velja 15 dni po objavi. O MEDOBČINSKEM SODELOVANJU V ZASAVSKIH REVIRJIH združitev revirjev mnogo bolj kot doslej spre- govoriti tudi o že doseženih uspehih, kar zadeva sodelo- vanje med delovnimi organi- zacijami in občinami. Pri tem so v razpravi navedli za primer urejanje cestnega omrežja od Trojan do Dola pri Hrastniku, ki ga lani in letos skupno urejajo delov- be organizacije in občinske skupščine iz vseh treh revir- skih občin. Nekateri so me- 'lili, da so bili doseženi i^spehi, kar zadeva ustanav- 'janje skupnih hiedobčinskih služb, v premajhni meri pa le uveljavljeno sodelovanje '^a področju ekonomske kon- :entracije. V preteklih letih ie bilo več pobud za povezo- vanje (lesna industrija, indu- strija gradbenega materiala, gradbena operativa itd.), venr "^г je vse skupaj ostalo le Pri pobudah. Osnovna po- ''^njkljivost je bila po mne- članov revirskega komi- ^ja ZK v tem, ker ni bilo usmeritve oz. pokazateljev prednosti posameznih akcij. Prav vsi pa so bili mnenja, da je perspektiva le v sode- lovanju in pK)vezovanju na celotnem področju revirjev, to je formiranje enotnega go- spodarskega oz. industrijske- ga bazena. Clanica predsedstva CK ZK Jugoslavije Lidija šent- jurčeva je menila, da mora- jo komunisti v teh razpra- vah izhajati predvsem iz ugo- tovitev, kaj smatrajo kot perspektivno rešitev. Po mnenju tovarišice šentjurče- ve je perspektiva integracija revirskega bazena, pri čemer pa je treba videti tudi nalo- ge, ki jih bo treba uveljavi ti, da bo taka perspektiva dosežena. Predvsem je tre- ba v sedanjem razdobju za- to razvijati in krepiti sani' upravni in komunalni s] stem, da bodo integracijski procesi uspeli, saj je osnova za uspešnost integracijskih procesov prav razvitost sa- moupravnih odnosov in sa- mouprave. V ta namen je treba pripraviti posebne pro- grame usmeritve; pri tem je treba upoštevati tudi potre- bo po formiranju ene obči- ne v revirjih, do česar pa bo lahko prišlo tedaj, ko bo- do krajevne skupnosti v ce loti zadovoljevale osnovna vprašanja oziroma potrebe občanov. Za celotno takšno perspektivo pa je treba izo- blikovati tudi jasna idejna stališča. Revirski komite Zveze ko- munistov je na zadnji razšir- jeni seji sklenil, da bo dal gradivo o reformnih prizade- vanjih in problematiki med- občinskega sodelovanja v javno razpravo, ki jo bodo zaključili — kot računajo — na drugi seji revirske kon- ference ZKS, ki bo predvi- doma 27. novembra. -nk- TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 15 NA KRATKO PREMALO LJUDI NA NEDAVNI PROSLAVI čeprav sta odbor za pro- slavo 50-letnice oktobrske re- volucije in občinski sindikal- ni svet v Zagorju povabila na osrednjo proslavo velikega oktobra nad petsto ljudi, se je prireditve v zagorskem delavskem domu udeležilo le okrog 150 občanov, članov samoupravnih teles, družbe- no političnih organizacij in dijakov višjih razredov osem- letk, škoda zamujene prilož- nosti, saj so trboveljski gle- dališčniki izvajali zanimivo prireditev z naslovom »La- dja spominov«. Nastopalo je okrog 60 izvajalcev. Delo je zrežiral Karel Malovrh iz Tr- bovelj. Razstavo, posvečno velikemu oktobru, v foy^rju delavskega doma, si je ogle- dalo veliko ljudi, med njimi tudi šolske mladine. AVSTRIJSKI OBISK V ZAGORJU Pred kratkim se je mudila v Zagorju ob Savi šestčlan- ska delegacija predstavnikov amaterskega likovnega kluba iz znanega rudarskega mesta Pohnsdorf iz sosednje Avstri- je. Med njimi je bil tudi žu- pan mesta Pohnsdorf Julius Lackner, ki je obenm tudi častni predsednik tega, zelo znanega likovnega kluba v Avstriji. Goste je sprejel predsednik skupščine občine Zagorje Dušan Kolenc. Av- strijska delegacija se je po- govarjala s predstavniki sve- ta kulturnoprosvetnih organi- zacij in slikarske kolonije Iz- lake-Zagorje o medsebojnem sodelovanju. Med drugim so sklenili, da bodo zmenjali razstavi zagorske slikarske kolonije in likovnega klu- ba iz Fohnsdorfa. Razstavi pa si bosta izmenjali tudi trboveljski Relik in fohns- dorfski amaterski likovni klub. Naj omenimo, da je ta klub razstavljal dela svojih članov že na Dunaju, v So- vjetski zvezi in nekaterih drugih evropskih deželah. SEJA SEKRETARIATA OBČINSKE KONFERENCE ZKS Minulo sredo se je sešel sekretariat občinske konfe- rence ZKS. Udeleženci so obravnavali stališče v zvezi s pripravami zagorskih obča- nov na referendum za uve- dbo krajevnega samoprispev- ka za obnovo zagorskih šol. Razen tega so na seji govo- rili še o reelekciji direktor- ja in drugih aktualnih vpra- šanjih. Minule dni so se se- sia tudi vodstva drugih občinskih družbenopolitičnih organizacij in obravnavala priprave na referendum. POZIV SKUPŠČINE OBČINE ZAGORJE DELOVNIM LJUDEM KOMUNE Omogočimo otrokom boljše pogoje šolanja! Občani, občinske skupščine, družbene in delovne orga- nizacije zagorske komune naj bi sprejeli petletno ob- vezo plačevanja 0,5% Osebnih dohodkov za gradnjo in preureditev prostorov za mladino osnovnih šol. Priprave na eno izmed naj- večjih akcij v zadnjih letih v Zagorju ob Savi dobivajo te dni konkretnejšo podobo. Vodstva družbenopolitičnih organizacij in skupščine ob- čina Zagorje občine Zagorje ob Savi ter iniciativni odbor so na svojih posvetovanjih in sejah soglasno ugotavljali, da je skrajni čas, da zagotovijo otrokom zagorske komune ustreznejše pogoje šolanja. V ta namen so že pripravili po- seben memorandum v obliki poziva vsem delovnim lju- dem občine, naj podpro ta prizadevanja. V pozivu, je med drugim rečeno: Naši šoloobvezni mladini naj bi zagotovili bivanje in delo v dostojnih šolskih pro- storih; šolsko in obšolsko de- lo bo uspešnejše v prostor- nejših učilnicah, v šolskih te- lovadnicah pa si bo mladina krepila zdravje in nabira- la moči za življenje. Nekaj učencev že ima lepe učilnice in so za to hvaležni, čas je, da oskrbimo dostojne pro- store še drugim učencem! Za osnovne šole naj bi skupno namenili 4,760.000 N din, in sicer: za preureditev šole in dozidavo telovadnice na šoli Toneta Okrogarja 2,100.000 ND; za zgraditev te- lovadnice na šoli Ivana Skvarča v Zagorju 600.000 ND; za zgraditev nižjerazrednioe na Polju v Zagorju 1,200.000 ND, 860.000 ND pa bi mora- li nameniti za obnovo in pre- ureditve naslednjih šol: po- sebne osnovne šole, šole na Izlakah, Kisovec, Podkum, Znojile, ćemšenik, Senožeti, šentgotard. Kolovrat. Denar naj bi prispevali: delovne organizacije ohćme Zagorje 1,520.000 ND, skupšči- ne občine Zagorje 1,060.0()0 ND, temeljna izobraževalna skupnost 600.000 ND, občani s krajevnim prispevkom 1,580.000 ND. Prispevek delovnih organi- zacij naj bi bil v višini 0,5 odstotka bruto osebnih do- hodkov. Občani zagorske ko mune se bodo na referendu- mu odločili za takole odme- ro krajevnega samoprispevKa: 0,5 odstotka od ugotovljene- ga čistega dohodka iz redne ga delovnega razmerja, nada- lje od honorarnega delovne- ga razmerja, od pokojnin, oi obrti, od postranskih dejav- nosti, od intelektualnih stovj- tev in 2 odstotka od skup- nega katastrskega dohodRa. Ves denar bi moral biti zoran do konca leta 1972, vsa dela pa zaključena do konce leta 1974. Odbor, ki bo vodil ak- cijo, naj bi dal prednost pre- ureditvi šole Toneta Okrogar- ja v Toplicah, ob zaključku celotne akcije pa obračiui. V Zagorju predlagajo, nai bi sklicali referendum 17. de- cembra, še prej pa bodo po vsej verjetnosti 3. in 4. zbo- ri volivcev, na katerih bodo občanom podrobno pojasni- li izredno pomembnost akci- je, ki naj bi omogočila zares smotrno in dokončno uredi- tev perečih problemov šola- nja zagorske mladine. Razen tega bodo o pripravah na ferendumu sodelovale vso družbenopolitične organiza, cije. Le-te naj bi se vključile v te priprave z organizacijo sestankov, javnih tribun jjj posvetovanj, s čimer bi (Iq. segli bistveno: namreč p,-^ drobno seznanitev vseh za gorskih občanov o tej p(¡. membni akciji. SEJA ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI v petek je bila seja zbora delovnih skupnosti skupšCi. ne občine Zagorje. Na sejo so povabili tudi predsednik? delavskih svetov zagorskih podjetij. Na dnevnem redu so bila vprašanja letošnjega gibanja gospodarjenja in osebnih dohodkov, nadalje vprašanja financiranja ijub. Ijanskih kliničnih bolnišnic in problematika stanovanjske izgradnje. LETOŠNJI 29. NOVEMBER V OBČINI ZAGORJE V znaraeiijii novih dosežkov Kolektiv tovarne elektroporcelana na Izlakah bo 25. novembra izročil svojemu namenu novi del tovarne. 28. novembra bo v velild gledališki dvorani delavskega doma zabavna prireditev, na kateri bodo nastopili naj- boljši plesni pari Slovenija, zatem pa bo v prostorih delavskega doma družabni večer, šole pripravljajo samostojne proslave. Izleti delovnih ljudi. Za zdaj se najbolj marlji- vo pripravljajo na praznova- nje dneva republike v tovar- ni elektroporcelana na Izla- kah pri Zagorju. Kolektiv bo namreč v soboto 25. no- vembra dosegel pomembno delovno zmago: otvoritev no- vega dela tovarne, za katerp ga so porabili nad 800 mili- jonov SD. Od tega dne dalje bo nova tovarna poskusno obratovala približno do kon- ca decembra, potem pa bo- do v njej začeli redno pro- izvajati, v tovarni elektro- porcelana so za to prilož- nost pripravili poseben pro- gram, med- drugim zboro\a- nje kolektiva in kulturni program, v katerem bodo so- delovale nekatere skupine zagorskih oziroma izlaške- ga kulturnoprosvetnega dru- štva. Sekcija za družabne prire- ditve pri DPD »Svobodi« Za gorje je za 28. november po- vabila v goste kranjski ples- ni klub, ki bo v sodelovanju s plesno zvezo Slovenije pri- pravil nastop najboljših ple- snih parov Slovenije, sodelo- vali pa bodo tudi nekateri pevci zabavne glasbe. Prire- ditev bodo posneli tudi za televizijo Ljubljana, ki jo bo uvrstila v svoj program na- slednje novembr.ske dni. v prostorih delavskega do- ma so postale že tradicional- ne družabne prireditve, zla- sti za Silvestrovo in za pra- znik republike. Organizatorji se tudi letos ne bodo izneve- rili tej tradiciji. Po vsej ver- jetnosti bo zabava s plesom v vseh prostorih delavskega doma. šolarji bodo proslavili 29. november že 27. novembra. Za to priložnost pripravljajo vrsto nastopov, razen tega pa bo odbor za proslavo 50- letnice oktobrske revolucije na ta dan podelil dijakom višjih razredov zagorskih osemletk deset knjižnih na- grad za najboljše spise na temo velikega oktobra. Ra- zumljivo je. da bodo delov- ni ljudje izkoristili praznič- ne dni za izlete v naravo. -ic KONČANE KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ ZKS V ZAGORJU ^ ZK brez sopotnikov! Prizadevanja občinskega vodstva ZKS so bila usmer- jena v to, da bi zagorski komunisti že na ustanovnih konferencah svojih krajevnih organizacij ZK temelji- to prerešetali svoje prihodnje naloge. Na nekaterih delovnih dogovorih so člani ZK jasno in nedvounmo izpovedali, da nedelavnim, neaktivnim komimistom ne sme biti več mesta v ZK. Sedanji akti, sprejeti na ustanovnih konferencah, so bili uvod v vsebinsko re organizacijo ZK v Zagorju ob Savi Ustanovne konference kra- jevnih organizacij ZK so se nekoliko zavlekle, ker so mo- rali iniciativni odbori dva- krat sklicati te pomembne delovne dogovore. Zato je moral sekretariat občinske konference ZKS še nekatere planirane aktualne zadeve vsebinskega izvajanja reorga- nizacije ZK preložiti za no- vember in deloma celo de- cember, čeprav so morale iniciativne grupe v nekaterih območjih zagorske občine preložiti ustanovne konferen- ce zavoljo objektivnih razlo- gov, ne more biti dvoma, da je del članstva ZK nekoliko zapostavil pomen teh konfe- renc. Zato ne preseneča, da so komunisti na konferencah opozorili na to, da se bo mo- rala zagorska ZK znebiti vseh tistih slučajnih sopotnikov, ki ne kažejo nobene priprav- jenosti za svoje delo tam, kjer bi morali biti naj- bolj aktivni. Domala na vseh konferen- cah so posvetili prav poseb- no pozornost perečim vpra- šanjem dosedanjega izvajanja gospodarske in družbene r^î- forme in nekaterim specifič- nostim letošnjega gospodar- jenja v zagorski občini. Na konferencah so namreč ob ravnavali tudi idejnopolitična vprašanja in vlogo komuni- stov pri uveljavljanju ciljev gospodarske reforme, s čimer so zagorski -komunisti posku- šali dati svoj prispevek za 9 sejo CK ZKS, ki je pravkar razpravljala o teh problemih. Eno izmed nadaljnjih os-, srednjih vprašanj, o katerenil so govorili na nekaterih kon- ferencah, so bile druge aktu- alne zadeve s področja idej- nopolitičnega delovanja član- stva ZK in problemi, nadalj- njih oblik in metod aktivno, sti komunistov. Ne glede na to, da so ime li posamezniki o tem razna stališča, so se marsikje do kopali do osnovnega spozm nja, da komunisti ne bodo' smeli več puščati vnemar ne- katerih idejnih problemov. Na drugi strani pa so pravil no ugotovili, da bodo krajev- ne organizacije ZK samo ok- vir za dogovarjanje o najak- tualnejših zadevah, bistveno pomembna pa bo aktivnost članstva v celotnem družbe- nopolitičnem življenju občine, zlasti pa v samovipravnih or- ganizmih tako v podjetjih kot na terenu in v družbenopoli- tičnih organizacijah, pri če- mer so še posebej pouda- rili delo člankov ZK v Socia- listični zvezi. GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV ZAPOSLENIH V OBČINI ZAGORJE Manjši porast, kot so pričakovali kljub temu pa so v nekaterih ielovnih organizacijah v prvih devetih mesecih letos znatno povečali osebne dohodke zaposlenin Gospodarstvo je doseglo v letošnjem tričetrtletju pov- prečni osebni dohodek 774 ND na zaposlenega. V pri- merjavi z istim obdobjem la- ni znaša povišanje 3,9 odst. Zaposleni v industrijskih de- lovnih organizacijah so ime- li v tem obdobju 789 ND po- vprečnega osebnega dohodka na mesec ali za 2,6 odstotka višje prejemke kot v enakem obdobju leta 1966. Zagorski rudarji so imeli konec sep- tembra 856 ND ali za 3,3 od- stotka višje kot v lanskem enakem času. Zanimivo pa je, da so se zmanjšali osebni dohodki v tovarni elektro- porcelana in sicer za 6 od- stotkov v primerjavi z lan- skim tričetrtletjem. Lani so imeli po 620 ND, letos pa le 583 ND povprečnega meseč- nega osebnega dohodka. Ena- ko, čeprav nekoliko nižji pa- dec, so zabeležili tudi v to- varni »Varnost«. Lani so do- segli 701 ND, letos pa le 085 ND. Kolektiv industrije grad- benega materiala je letos po- večal osebne dohodke za Ц,7 odstotka. Lani so imeli zapo- sleni 976 ND, letos pa že 1.090 ND mesečnih povpreč- nih dohodkov. S tem se je kolektiv uvrstil med podjet- ja, kjer dosegajo najboljše osebne dohodke. Kmetijstvo je imelo lani 752 ND mesečnih dohodkov, letos 879 ND. Občutno pora- sli so tudi osebni dohodki zaposlenih v gozdarstvu in sicer za 14 odstotkov. Pov- prečni mesečni dohodek ob koncu septembra je dosegel 823 ND. Trgovina je v prvm devetih mesecih letos poveča- la osebne dohodke zaposle nih za 17,9 odstotka. Trgov- ski delavci so imeli v prvih devetih mesecih letos 835 N din, zaposleni v trgovksme podjetju »Potrošnja« pa 327 ND. Gostinstvo je zaradi zmanjšanega prometa zmanj- šalo osebne dohodke za 4,2 odstotka v primerjavi z lan- skimi. Zaposleni v stanovanj- skem podjetju Zagorje so imeli letos za 17,9 odstotka višje prejemke kot lani. Si- cer pa so osebni dohodki v stanovanjskem podjetju v občini Zagorje na prvem me- stu, saj je povprečje za pr- vih devet mesecev 1185 ND. Zaposleni v negospodar- stvu občine Zagorje so imeli ob koncu septembra skupni povprečni 'osebni dohodek 881 ND ali za 7,4 odstotka več kot v istem obdobju le- ta 1966. V šolstvu znaša po- rast 6,5 odstotka, v zdravstvu 4,1 odstotka, v družbenopoli- tičnih organizacijah 29,2 od- stotka, na upravi skupščine občine Zagorje pa 16,4 od- stotka. an ZAGORJU! Uspela modna revija Kot je bilo pričakovati, je tudi nedavna modna revija v okviru rednih štirinajstdnev- nih klubskih večerov v de- lavskem domu lepo uspela. V veliki gledališki dvorani je okrog 260 odraslih, predvsem pa ženskega sveta, z velikim zanimanjem sledilo priredit- vi, na kateri je pokazala svo- je modele alpska modna in- dustrija Almira z Gorenjske- ga. Slišali smo, da so kasne- je dekleta ugotavljala, da teh artiklov ni moč dobiti ne v ljubljanskih, še manj zagor- skih trgovinah. To kajpak ni več v pristojnosti zagorskih organizatorjev revije, zato na- nje ni moč uperiti očitkov, še več ljudi se je kasneje zbralo v stekleni dvorani, kjer je bil običajen družabni ples. an TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO S SERVISI „AVTO CELJE" CELJE SPOROČA cenjenim kupcem, da je prejelo nova vozila RE- NAULT 8, letnik 1968 in vozila RENAULT 4 furgon, 4 brzine. Sprejema naročila za tovorna in avtobusna vozila M. A. N. Vozila M. A. N. se bodo prodajala za dinarska sredstva Vse informacije: Celje, Ljubljanska cesta 11, telefon 23-00 Za obisk se priporoča „AVTO CELJE" CELJE 16 TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 Ф M PAS DAN REPUBLIKE — S 100-LETNICI DUNAJ- jJpGA VALČKA — íOMPASOV IZLET NA AUSSOV VEČER NA )UNAJ. j3 tem 3-dnevnem izletu j boste ogledali opereto Remija smehljaja« J Theater an der Wien — .glavni vlogi bo nastopal i^etovno znani tenorist jt STEFANO in KONCERT jTRAUSSOVIH MELODIJ , dvorani »Konzerthaus«, mav tako si boste ogle- Џ GRINZIG in KAH- lilNBERG. [ENA IZLETA POOSEBI |e 400.— N din PRED VSAKIM POTOVA- (JJEM SE POSVETUJTE f POSLOVALNICI KOM- PAS CELJE, Tomšičev trg 1, telefon 23-50. žlVINO- ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA >1 17. do 24. novembra 1967 WAN TISELJ, veteriaw, Celje, Savinjska 3 — Savinjsko nabrežje — tel.: 28-71 DOPOLNE štev. 25-52 VPCME VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 16. DO 26. NOV. Od 15. do 20. novembra in okrog 24. novembra nestalno s pogostimi padavinami, obe- nem ohladitev s snegom do ni- än, zlasti okrog 19. novembra. Med 21. in 23. novembrom su. ho oziroma lepo toda hladno. Dr. V. MU IZLET z IZLET- NIKOM CELJE Programi za izlete ob 29. nov. v vseh poslovalnicah - CORTINA, DUNAJ, BUDIMPEŠTA, SALZBURG, HEILIGEN- , BLUT OGLAS V CELJSKEM TEDNIKU 2ANESL,IIV USPEH SLG CELJE Sreda, 15. novembra 1967 ob 19.30: Dominik Smole: CVETJE ZLA. Gostova- nje v SNG Maribor ob Tednu slovenskih gleda- lišč. Sobota, 18. nov. ob 15.30: Ivan Cankar: HLAPCI. 1. šolski abonma in izven. Nekaj vstopnic je še na razpolago. 10. uri: Ivan Cankar: Nedelja, 19. nov. ob 10. uri: Ivan Cankar: HLAPCI. 11. nedeljski mladinski in izven. Vstopnice so še na razpolago. Sreda, 22. novembra 1967 ob 15.30: Ivan Cankar: HLAPCI. II. mladinski abonma in izven. . Metli PRODAM KK Žalec, drevesnica »Mi- ROSAN«, p. Petrovce, pro- daja sadne sadike, namizna jabolka in cvetlični med dan od 7. do 14. ure. ENOSTANOVANJSKO hišo z 10 ari zemlje v Pongracu 11 — Griže. RABLJENO kompletno spal- nico proda Milan Kragl, Celje, Pairtizajnska 9. DVE KOMPLETNI jesenovi otroški postelji, primerni tudi za dvojčka, prodam. Ogled mogoč dnevno po 17. uri pri dr. F. Fazarinc, Ce- lje, Oblakova 28/III. PISALNI stroj TOPS M 2 prodam. Naslov v upravi lista. DEUTZ — Magirus kiper v dobrem stanju prodam. Prevozi po pogodbi. Naslov v upravi usta. DOBRO ohranjene komplet- ne hobne ugodno prodam. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjeno kuhinjsko kredenco, 2 sobni peči in .., pralni stroj znamke MARIS 'V RONDO prodam. Naslov v upravi lista. PLETILNI stroj dvovrstni — nemški prodam. Naslov v upravi lista. Hléo — vseljivo, vrt ob gla- vni cesti, primemo za go- stilno ali obrt, prodam. In- formacije pri Kveder, Voj- nik 16. 4-SOBNO stanovanje, upo- rabno za pisarne — I. nad- stropje, vseljivo 1. januarja 1968, prodam. Pismene po- nudbe pod »STROGI CEN- TER CELJA«. DODATNI štedilnik in sobno peč »GORENJE« prodam. Naslov v upravi lista. OSEBNI avto VW letnik 1964 prodam. Cena 17.500 Ndin. Drago Ko saber. Selce 38 — Celje. DNE 18. 11. ob 16. uri pri Izletniku na Kersnikovi uli- ci — prodam na licitaciji karamboliran Fiat 600 D. Izklicna cena 2500 Ndin. STARINSKO omaro za puške prodam za 300 Ndin. Ma- ček, Prežihova 8. PISALNI stroj TOPS nov in kombiniran otroški voziček ugodno prodam. Minka Vi- potnik, Kasaze 72 — Pe- trovce. DEBELEGA prašiča težkega 130 kg prodam. Naslov v upravi lista. FIAT 600 odličen nujno pro- dam poceni. Karin, Celje, šlandrov trg 3. LESENO montažno garažo za Fiat 750 poceni prodam. — Ivan But, Celje, Smrekar- jeva 1. GRANIT v blokui ca 25 ku- bikov, rabljene moáke ob- leke in moški plašč za sred- nje močnejšo postavo in moške čevlje št. 42—43 ugodno prodam. Ogled do- poldne od 11. do 13. ure, Naslov v upravi lis^n. TAUNUS 12 M letnik 1967 prodam ugodno. Rihter, gniiklavž 26 — škofja vas. BMW v dobrem stanju pro- dam po ugodni ceni. Na- slov v upravi lista. DOBRO ohranjeno spalnioo — češnjev les prodam ugo- dno. Naslov v upravi lista. KRATEK klavir prodam ali dam v najem. Pograjc, Partizanska c. 34 — Celje. NOV nerabljen prahii stroj znamke ALBA CYGNIS prodam ugodno. Naslov v upravi lista. KOMPLETNO opremljen ve- kend v Rovinju prodam ugodno. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjen Fiat 750 ugodno prodam. Ogled v soboto od 15 do 20. ure. Na- slov v upravi lista. IGOO komadov rapid nosilcev,' polnilcev in elektromotor 8 KS proidam. žmaher, Hrušovec — Šentjur. KUPIM DOBRO ohranjen pisalni stroj kupim. Naslov v upravi lista. STANOVANJA NEOPREMLJENO sobo od- dam. Pismene ponudbe pod гтаско »OTOK«. UPOKOJENKA išče sobo in kuhinjo v bližini Celja, po- maga tudi pri gospodinj- stvu ali vzame otroka na dom v varstvo. Naslov v upravi lista. MLAD zakonski par išče so- bo in kuhinjo. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO stanovanje (84 kv. m) z niako najemnino v centru mesta, zamenjam z dvoinpolsobnim ali tri- sobnim s centralno kurja- vo. Ogled mogoč vsak dan od 18. do 19. ure. Ii^e Se- les, Celje, Zidanškova 19. ODDAM opremljeno sobo za- koncema brez otrok ali dvema ženskama. Mira Mo- le, Celje, Tmovlje 14. MLAJŠA zakonca iščeta sta- iKwanje v okolici Celja ali štor. Naslov v upravi lista. MIRNA zakonca iščeta sobo od Laškega do Celja. Nar slov v upravi lista. ENOSOBNO stanovanje ali sobo iščem. Plačam dobro. Brusaštvo Stevan Krstič, Celje, Trg Svobode 7. MLAD miren zakonski par išče sobo in kiihinjo ali večjo sobo v Celju ali bliž- nji okolici. Plača dobro, lahko tudi za 2 leti vna- prej. Naslov v upravi lista. POŠTENI nameščenki od- dam kot sostanovalki lepo opremljeno sobo. Naslov v upravi usta. PODNAJEMNICO sprejmem. Mariborska c. 176. DIJAKOMA oddam sobo. Na- slov v upravi lista. ZAPOSLITEV KAKRŠNOKOLI zaposlitev iščem. Naslov v "bpravi . lista. RAZNO STARŠI! Nadzor in pomoč pri učenju in varstvo otro- ka nudi mlajša upokojenka intelektualka. Ponudbe na upravo lista pod značko »NESELJE OTOK«. V NAJEM oddam garažo 5x2,5 m blizu samopostrež- be na Dečkovi cesti. Dogo- vor mogoč od 16. do 19. ure. Naslov v upravi lista. 2 SODA posodim za 6 mese- cev tistemu, ki mi da ne- kaj žaganega lesa. Naslov v upravi lista. OGREVANO garažo za fička oddam, raztegljivo mizo, 6 tai>eciTanih stolov, veliko kuhinjsko kredenco in 120- ba-'^o ' ^rmoniko prodam, škorc. Cesta na Dobravo 62. VSEH vrst kotlov za žganje- kuho izdeluje po zelo ugod- ni ceni in dobri kvalitetni izdelavi kotlar Alojz Ogri- zek, SI. Bistrica, Kolodvor- ska 2. RAZPISNA KOMISIJA UO Kovaške industrije ZREČE razpisuj e naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA 2. VODJE PRODAJNEGA SEKTORJA 3. VODJE NABAVNEGA ODDELKA 4. SAMOSTOJNEGA REFERENTA PRODAJE POGOJI: pod 1. visoka šola strojno-tehnične smeri in 5 let prakse v vodenju večjih obratov ali oddelkov ali Višja šola strojno-tehnične smeri z večletno prakso v vodenju večjih obratov ali oddelkov. Pod 2. visoka šola ekonomsko-komercialne smeri in 5 let odgovarjajoče prakse ali Visoka šola, tehnično- strojne smeri in 5 let prakse v komercialnem po- slovanju ali Višja šola ekonomsko-komercialne ali strojno-tehnične smeri z večletno prakso v komer- cialnem poslovanju. Aktivno znanje enega tujega jezika. Pod 3. višja šola ekonomsko-komercialne ali tehnič- ne smeri in 5 let odgovarjajoče prakse. Pod 4. višja šolska izobrazba z nekaj let odgovarja- joče prakse vzaželjena je praksa v zunanji trgovini). Podjetje povrne stroške za prevoz na delo in z dela (tudi na daljši relaciji). V enem letu nudi novim delavcem samsko, odnosno družinsko stanovanje. Pismene prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjeva- nju razpisnih pogojev poslati razpisni komisiji UO Kovaške industrije Zreče do 30. novembra 1967. KOMISIJA ZA RAZPIS IN IMENOVANJE DIREKTORJA PODJETJA „AVT0 CELJE" CELJE razpisuje mesto DIREKTORJA podjetja Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še na- slednje pogoje: 1. da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri in 10 let uspešnega dela na vodilnih delovnih mestih v gospodarst\ai 2. da imajo srednjo šolsko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri z najmanj 15 let enake delovne dobe. Prednost imajo kandidati s prakso v avtomobilski stroki. Kandidati naj vložijo prošnjo najkasneje do 1. 12. 1967 na naslov: AVTO CELJE celje, Medlog št. 16, z oznako na ovojnici: — »Razpisna komisija za imenovanje direktorja«. =« CEUSKA TURISTIČNA ZVEZA PROSTE KAPACITETE V vseh turističnih krajih na celjskem turističnem področju je dovolj prostih mest tako v hotelih in pri privatnikih. Rezervacije so potrebne le za hotele Evro- po in Célelo v Celju in Pa- ko v Velenju za soboto in nedeljo. PREVOZNOST CEST Cesta proti Ljubljani je v Celju zaradi popravila Butejevega mostu enosmer- na. Obvoz čez Babno. PRIREDITVE CELJE: V hotelu Celeia vsak dan barski program razen nedelje. V Celjskem likovnem sa- lonu razstavljajo Milena Usenik, Miša Pengov, Ja- nez Logar in Emerik Bernard. VELENJE: V hotelu Paka Velenje imajo vsak dan razen ponedeljka ples in barski program. ROGAŠKA SLATINA: Ples vsako sredo, soboto in nedeljo v restavraciji Po- šta, v^ííir t'^-ek v zdravili« ški dvorani DOBRNA: V hotelu Triglav imajo ples ob sredah, ob sobotah pa v zdraviliški dvorani. V NAZARJAH je odprta re- prospektivna razstava Jo- žeta Horvata Jakija v njegovi privatni galeriji. VAŠA OBLAČILA BODO HITRO IN BREZHIBNO (X;IŠČENA Z NAJMODER- NEJŠIM STROJEM V ZA- SEBNI KEMIČNI ČISTILNI- CI V ZIDANŠKOVI ULICI št. 24 V CELJU. CENE SO KONKURENČNE, ROK ČI- ŠČENJA PA JE LE 3 DNI! PRIPOR(3ČA SE — IVAN ŠMAJDEK, KEMIČNA ČI- STILNICA, CELJE, ZIDAN- ŠKOVA 24. OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo ob- čme Celje, da bo v divorani Zdravstvenega doma Celje cepljenje proti gripi. Prvo cepljenje bo dne 21. novembra 1967 od 6.—17. ure, drago cepljenje dne 5. de- cembra 1967 od 6.—17. ure, tretje cepljenje dne 19. de- cembra 1967 od 6.—17. ure. Cena trikratnega cepljenja je 12 Ndin. Občane vljudno vabimo na to cepljenje. ZDRAVSTVENI DOM 1. POSLOVALNICE CELJE, VELENJE MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI IZLET V LJUBLJANO NA AMERIŠKO DRSAL- NO REVIJO OD 12.— 26. DEC. VSTOPNICA IN PREVOZ 27. ALI 32 ND 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: - CELOVEC - GOSPA SVETA 40 Ndin; - TRST preko Sežane 55 Ndin; - TRST preko Gorice 60 Ndin; - VIŠARJE 75 Ndin; Dvodnevni: - BENETKE 150 Ndin; - CELOVEC - VIŠAR- JE — TRST 170 Ndin; - BUDIMPEŠTA 205 Ndin; Programi za izlete ob 29. nov. v vseh poslo- valnicah — CORTINA, DUNAJ, BUDIMPEŠTA, SALZBURG, HEILI- GENBLUT IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DOPLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE 4. V VSEH POSLOVAL- NICAH: NABAVA POTNIH LI- STOV, REZERVACIJE SOB — ODDIH, SPAL- NIKI, MENJALNA SLU- ŽBA GRADITELJI HIŠ — POZOR! Izdelujem aluminijaste kar- nise, okvire za rolete, razne ograje in opravljam vsa stav- bena ključavničarska dela — Priporoča se: MILOŠ KLI- NAR, CELJE, Vnmčeva 14 — tel.: 30-51. ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame in stare mame ALOJZIJE KRAJNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so njej in nam v teh težkih trenutkih poma- gali, z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu spremili in obsuli s cvet- jem na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo požrtvovalnim zdravnikom Zdravstvenega doma Šent- jur, ki so ji lajšali boleči- ne, č. duhovnikoma za zad- nje spremstvo in tople po- slovilne besede, kolektivo- ma trgovskih podjetij »Jel- ša« Šmarje, »MERX« Celje, za vence in spremstvo na zadnji poti in šentjurskim pevcem. Hčerka Mara z možem in sinom, sin Franci z družino. ZAHVALA Primariju dr. Jurku, dr. Vrhovcu, sestram in vsemu strežnemu osebju očesnega oddelka celjske bolnice pri- srčna hvala. Hvaležna paci- entka Cecilija Potočnik. TEDNIK, 16. NOVEMBRA 1967 17 Mrtvaški ples na naših cestah I Fotografijo na levi je posnel fotoreporter DOLENJSKEGA LISTA nekega dp ževnega dne na odseku ceste I. reda Trebnje—Jezero, kjer se je število nesreč v letu dni podeseterilo... Naj bo dan sončen, naj bo meglen ali deževen, naj bo noč temna in brez zvezd ali mestna ulica razsvetljena od sto in sto luči: vsak trenutek nosimo na čelu črno medaljo — POTENCIALNI MORILEC! Obrnimo jo na drugo stran — še bolj strahotno in presunljivo: POTENCIALNI MRLJČ! Morda boste rekli (kot že nekajkrat): »Pretirava!« Pa vendar sta čas in kraj resnična, osebe, ki nastopajo v tej tragediji pa tako vsesplošno priza- dete, da je vsako prizanašanje usodno. V trenutku, ko stopite ali zapeljete na javno^esto, ni nikogar več na svetu^ ki bi vam mogel to medaljo sneti! v sredo in četrtek, 22. in 23. novembra, bo j v Ljubljani posvetovanje o varnostj prometa j v naši republiki. Namen posvetovanja je stro-i kovno in znanstveno obogatiti vzgojno in pre-' ventivno dejavnost v cestnem prometu ter pro-' učiti številne vzroke za nered in nesreče v pro-J metu. S tem bodo seznanili javnost in jo sku-j šali spodbuditi za sodelovanje pri reševanjui teh, danes tako perečih vprašanj. Uvodne re-, forate na posvetovanju so pripravili na pobudo.! Komisije za vzgojo in varnost v cestnem pro-' metu pri republiškem sekretariatu za notranjeJ zadeve, ki posvetovanje organizira, njihovi znan- ' stveni sodelavci: ' П dr. Peter KOBE, univerzitetni profesor^ iz Ljubljane — »Varnost prometa na cestah v j SR Sloveniji; . □dr. Miloš KOBE, univerzitetni docent iz-; Ljubljane — »človek v prometu in n j ego ve ^ psihofiziološke karakteristike«, in , П dr. inž. Branko Žnideršič, univerzitetni, profesor iz Ljubljane, in dipl. inž. Vlasto Zem-^ Ijič, univerzitetni docent iz Ljubljane — »Upo-' števanje varnosti prometa pri projektiranju' cest.« ^ V koreferatih bodo sodelovali tudi: univ. i prof. dr. Janez Milčin.skl, predstojnik inštituta • za sodno medicino v Ljubljani, Peter Gluhar, j pomočnik republiškega sekretarja za notranje: zadeve, in Vinko Knol, pedagoški svetovalec za-"* voda za šolstvo SRS i Posvetovanje bo v festivalni dvorani na go- ¡ spodarskem razstavišču v Ljubljani. Naš da-' našnji sestavek objavljamo kot skromen pri- ! spevek k razpravi. Morda je beseda MORILEC (s tem se naj- brž strinja velika večina ljudi) preozka in prezlobna. Ne gre namreč za človeka, ki je namenoma, se pravi iz res zločinskih nagibov, povzročil smrt drugega. Gre bolj verjetno za nas vse, ki smo dobili v roke čudovito orodje civilizacije — promet —, pa ga ne znamo pametno uporabljati! Premalo povedo tudi besede malomarnost, objestnost, lahkomiselnost in podobno. Saj smo vendar ljudje — polni še hujših slabosti, ki jih nikdar ne bo mogoče postavita pred sodni tribimal, čeprav povzroče še več smrti in trp- ljenja ... Ali je sodobna malomeščan- ska domišljavost pomagala hitremu razvxDju motorizacije, ali pa je prav motorizacija učinkovito prispevala k raz- voju te domišljavosti in raz- vrstitvi ljudi v razrede pod tisoč in nad tisoč kubičnih centimetrov, je težko reči. Res pa je, da za večino mo- toriziranih ljudi pešci sploh niso razred po njihovo: nič kubikov! Tu je morda tudi eden osnovnih vzrokov za ob- sedeno stanje na javnih ce- stah. Za krmili namreč ne sede več ljudje: včasih so se na cesti pozdravljali, se nas- mihali drug drugemu, morda opravičevali »pardon« — da- nes pa si samo še pomežiku- jejo z lučmi ali preklinjajo drug drugega s huronskim trobljenjem siren. Samo primer: tovarišici, ki hiti ï>o hodniku pred vami, se je zataknila peta v pred- pražnik; takoj boste na raz- polago za najraznovrstnejšo pomoč. In če isti tovarišici v križišču tisti trenutek, ko se prižge zelena luč, odpove mo- tor, boste znali samo zahu- pati! Oprostite, kako pa ste zahujpali: vljudno, zlobno, proseče, besno, zasmehljivo, ogorčeno, zapeljivo? Tako bi se namreč lahko nasmehnili. Toda nič kaj taikega: samo zahupali ste — točno tako kot hoče njegova visokost vaš Taimus de luxe, prav tako kot so ukazali njegovi inže- nirji milijonom tam v daljni Nemčiji nekje. Niti zalajati, niti zacviliti, niti zarenčati ne morete — snmo zahupate lah- ko: bl-bi-biiii! Okamenela so srca in oka- menel je razum, pa naj bo to na križišču, na prehodu za pešce, pri prehitevanju ali pri srečanju na ozki poIn tvoj stric! — Piškav se imenuje. Menda mu je bilo ime Kaves zoprno in prekrstil se je, kar se je tukaj naselil. Ker sem ti že toliko povedal, moram do kraja povedati. Po materini smrti bi bil imel Jaz v mesto oditi zo- pet v šolo. Ali ni mi bilo mar naučiti se kaj več. Umrl bi bil najrajši, zakaj nisem vedel, ali imam kaj opra- viti na tem svetu ali nimam. Le ena misel mi je vedno in vedno prihajala, namreč ko bi nJega dobil, ki je mojo mater tako ponižal in prevaril in storil, da je meni zamrla zgodaj, prezgodaj, kako bi ga hotel pe- stiti, kako bi mu hotel hudo vest zbujati! To je zoper naturo, zakaj oče je oče, pa jaz sem imel svojo strast in ustrezal sem ji! ШЕШЗКГизТ* TEDNIK*VESTNIK:vfsämartek 60000 izvodov* 19 GOSPODINJE! VAŠ CAS JE ZLATO, zlato je pa denar. Eno in drugo si boste prihranili, če boste uporabljali sodobna in kvalitetna pralna ter čistilna sredstva, ki vam jih v največji izbiri in po konkurenčnih cenah nudi poslovalnica »MAVRICA«, Stanetova 19. Je prvošolček že huligan? \ Zgodilo se je pred časom, samo zvedeli smo šeie^ pred dnevi. Sicer pa čas ni toliko važen, saj se še dogodek nekaterim ne zdi. Zgodilo se je v Laškem na cesti proti Marijagrad-^ cu. Prvošolček J. V. je ogrizel hruško, ogrizek pa\ vrgel proč... Naključje je hotelo, da je tisti trenutek pripeljal '] R. S. v osebnem avtomobilu in ogrizek je zadel vo- ; žilo. Voznik je ustavil, vprašal otroke, kdo je tos storil. Ko so mu povedali, je R. š. prisolil dečku] zvenečo zaiišnico in še brcnil ga je . .. J Mali J. V. je skoraj preveč miren otrok za svojih ' sedem let. V šoli je med mjboljšimi in priljubljen, j Zelo rad hodi v šolo, toda po tistem dogodku se јел bal poti v šolo. če sliši ropot avtomobila, zbeži še] danes s ceste, pa naj bo trava še tako mokra in blat- \ na. i Seveda je deček prišel domov ves objokan in za-\ buhel, na nogi pa je imel sivo podplutbo od brce. ¡ i Dečkova пгата je mislila, da je bil pretep nepo-i treben. Povprašala je miličnika, če je prav, da je^ R. S. prebunkal otroka. \ — če bi bil jaz civilist, bi ga tudi, se je slišal od-î govor zastopnika javnega reda. (?) i Obrnila se je še do advokata: * — Tudi jaz bi ga, je odvrnil. — Zakaj bi tožili' voznika? Kaj imate od tega, če bo plačal kazen? , * Res je. Priče smo, kako se polodrasli in odraslij huligani obnašajo, kako hote iz objestnosti povzro] čajo škodo. Toda ali je prvošolček že huligan? Ali ni nevarnosti, da bi pa ob takih vzgojnih metodah »ve- - likega sveta«, ki ga šele spoznava, to postal? Morda\ ima R. S, slabe iskušnje s cesto. Toda ali je izbral' nehoteno dejanje malega dečka za priložnost, da se znese tudi za one, ki se jih morda ni upal lotiti fi-] žično? R. S. sam živi тш deželi, pa bo morda le vedel, da¡ podeželski otroci, ki jedo sadje zunaj, vržejo ostanke] enostavno stran. Za malega J. V. je cesta tudi zunaj. ] Koliko je še tega, kar se bo moral naučiti? —ecl\ ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPOR-j Žuntar prvi v Beogradu Minula nedelja je bila skromna po številu športnih prireditev. Očitno je, da so v mnogih panogah zaključili jesenska tekmovanja, privr- ženci zimskih športov pa še čakajo na pogoje, na sneg in led. številnim pomembnim usp- hom v letošnji sezoni je to- krat Žuntar, član celjskega AD Kladivar, dodal še ene- ga. Tako je zmagal na krosu PoUtike v Beogradu; progo 6.000 metrov pa je pretekel v času 18:01.4 minute. Nogometaši Celja-Kladivar- ja 'so se bolj klavrno poslo- vili od prvega dela prven- stva v slovenski ligi. četudi minulo nedeljo ni bilo prven- stvenih tekmovanj, so navzlic temu že v soboto odigrali na Glaziji zadnjo tekmo jesen- skega dela tekmovanja. V igri z mariborskim Kovinarjem so domačini komaj izsilili neod- ločen izid 2:2 potem, ko so gosti vodili z 2:0. Kljub iz raziti premoči zlasti v pr/em delu Celjani niso uspeli. Ta- ko so namesto predvidenih dveh vpisali v lestvico samo eno točko, to pa je prej neu- speh, kakor uspeh. Nedelja dopoldne je mini- la v prvenstveni tekmi inter lige, v kateri nastopa šest mladih moštev, tri iz Avstri- je in tri naša. Mlada ekipa Celja-Kladivarja je tokrat zaigrala zadnjo tekmo v je- senskem delu tekmovanja in premagala graški GAK z 2:1. To je bila tudi prva zma- ga Celjanov v tem tekmova- nju. Doslej so namreč igra- li: Maribor — Celje 3:1 Kapfenberg — Celje 1:1, Ce Ije — Sturm 1:1 in Železni- čar — Celje 1:1. Tako so mla- di nogometaši Celja pobrali iz petih tekem pet točk. V prvenstvena tekmi vzho dne conske nogometne lige sta se Žalec in Velenje ra?, šla z neodločenim izidom 0:o, Prijateljska tekma med Olinj, pom in Hrastnikom pa sç je končala z zmago Hrastni- ka 4:3. HDK Celje je odložil sana cijo betonske drsalne plošč? na spomlad prihodnjega leta, V kolikor pri gradnji tribu- ne v mestnem parku ne bo večjih zamud, bo drsališče od- prto proti koncu tega mese- ca. ŠPORT V SAVINJSKI DOLINI Te dni so se v žalski ob- čini začela tekmovanja v kro- su ki jih v glavnem priprav- ljajo šolska športna društva. Vsa so v počastitev desete obletnice tamkajšnje občin- ske zveze za telesno kultu- ro. Prvo takšno tekmovanje so pripravili v Šempetru;na- stopilo pa je nad 100 pionir- jev in pionirk iz sedmih šol v občini. Pri pionirjih posa- mezno je zmagal Levar (Šem- peter), pri ekipah prav tako Šempeter. Med pionirkami je bila najhitrejša Gorškova :Griže), v ekipnem ocenjeva- nju pa je prvo mesto pripad- lo Vranskemu. Drugo večje tekmovanje sc pripravili v Preboldu, škoda, da je prireditev motilo izred- no slabo vreme. Rezult^iti: Pi onirji — Kranjc (AD Kladi- var) in v konkurenci šolske mladine Levar iz Šempetra Mladinci — Uovar (gimnazi- ja), med mladinci atletskih društev pa Podpečan (AD Kla- divar). člani ~ Kralj (AD Kladivar); članice — Vran- kar (AD Kladivar) in pionir- ke — Reber.šak (Vransko). V počastitev 50 letnice Ok tobrske revolucije so v Pre- boldu organizirali tradicio- nalni troboj mladinskih ekip v košarki Prebolda, Žalca in Slov. Konjic. Rezultati: Ko-* njice — Žalec 39:31. Prebold — Konjice 58:36 in Prebold — Žalec 56:.34. Vrstni red: 1. Prebold, 2. Konjice, 3. Ža- lec. SEJA SKUPŠČINE V ŠMARJU Jutrišnja seja odbornikov šmarske občinske skupščine bo nadvse pomembna za na- daljni razvoj šolstva v tej občini, ki je v izredno kri- tičnem položaju. Šolske zgra- be so stare in prenapolnjene, osmi razred osemletke kon- ča le 58 odstotkov učencev, ki so se vpisali v 1. razred, še mnogo je problemov, ki so jih ugotovili na zadnji se- ji skupščine, zato bodo na jutrišnji razpravljali o uved- bi samoprispevka za sanira- nja šolstva. Za najnujnejšo sanacijo bi potrebovali v Šmarju kar 8,921.637 novih dinarjev. Poleg tega bodo skle pali tudi o soustanovitvi re- gionalnega zdravstvenega cen- tra Celje. — an Làsko dobi še en vodovod Laško se hitro širi in ob- čani so vse pogosteje izraža- li skrb, kaj bo, če vodovod ne bo imel več dovolj vode za vse? Ta skrb je bila toli- ko bolj upravičena spričo šir- jenja proizvodne zmogljivo- sti pivovarne, ki pa je brez velikih količin vode nemogo- ča. Pivovarna napoveduje s predvideno p>ovečano proizvd- njo porabo 220.000 hektoUtrov vode na leto, kar pomeni ob konicah tudi po 1.600 kubi- kov dnevno. V tem primeru bi pipe po stanovanjih v La- škem presahnile, kajti seda- nji vodovod, speljan iz Rim- skih toplic ne bi bil kos po- rabi. Vendar je bojazen odveč. V Laškem so bili spet en- krat hitrejši. Pred dnevi je bilo med občinsko skupščino in zainteresiranimi kolektivi sklenjeno, da dobi Laško še en vodovod. Vodo bodo spe- ljali po posebnem vodovodu iz Jepihovca, ki leži že v hrastniški občini. V nasled- njih dneh bodo storjeni pr- vi koraki za uresničitev za- misli, predvideno pa je, da bi do julija v prihodnjem le- tu, ko naj bi pivovarna s po večano proizvodnjo potrebo- vala več vode, nov vodovod že obratoval. In kako bo s stroški grad- nje? Posamezne delovne or- ganizacije bodo združile po- trebne denarne zneske in jih po dogovoru vložile v ban- ko kot vročitveno vlogo za deset let, na osnovi te vro- čene vloge pa bo banka dala kredit, ki bo zadostoval za gradnjo, vključno s prispe vici, ki so predpisani. -ec. Kk.«^ploxija v «taiio%4iiijii v četrtek 10. nov. popol- dne je 45-letna Ivanka Topol- nik vlila iz literske stekleni-" ce benzin v umivalnik, da bi oprala jopico in kravate. Ker pa premog v štedilniku še ni zgorel, so se benzin.ski hlapi skoncentrirali, in okrog 16.30 ure je prišlo v stano- vanju na Trgu revolucije št. 2 do eksplozije in takoj za tem do požara. V tistem ča- su so bile v kuhinji skup- no s Topolnikovo še 45-let- na Panika Kanduč ter 71-let- ni Karolina Metelko in Ne- ža Golouh. Vse štiri ženske so dobile opekline II. stop- nje in so jih prepeljali v tr- boveljsko bolnišnico. Požar, ki se je širil iz ku- hinje proti predsobi je gro- zil, da bo zajel še druga sta- novanja v hiši. Vendar so stanovalci, predvsem pa ga- silci pravočasno lokalizirali in pogasili ogenj. Pri reše- vanju, takoj po eksploziji, se je predvsem izkazal stano za- lee Alojz Vukovič, ki je pri- tekel v pritlično stanovanje in odnesel iz gorečega stano- vanja upokojenko KaroIi.no Metelko Tudi gasilci in rešilni svtomobili so pravo- časno prišU na mesto poža- ra in tako preprečili še huj- šo nesrečo. Posebna komisija je oceni- la, da je na stanovanjski zgradbi nastalo za preko 20 tisoč N din škode, na sta- novanjski opremi pa za okrog 5.000 N din. -vr Mesto Laško se širi v vse strani, povsod kjer mu pro- stor v ozkih dolinah dopušča. Nagla rast naselij in mest vedno povzroča skrbi vodovod, zlasti če se raz- vija še industrija, ki je »hud« porabnik vode. Na naši sliki Laško gledano v smer, kamor se novo naselje razteza že daleč pod vznožje Huma. (Foto: J. Kr.J Po uspelem nastopu, prvem koncertu v letošnji sezoni, v Rogaški Slatini in zatem še na osrednji proslavi 50- letnice Oktobrske revolucije v Celju, je moški komorni zbor pod vodstvom prof. Egona Kimeja nastopil v ne- deljo popoldne na Bizeljskem, Tudi to je bil koncert, ki je vzbudil pri domačinih veliko navdušenja. Planinska vas pri Planini ima samo 30 hišnih številk, zato pa toliko več odločnih in prijaznih ljudi, ki se ne ustrašijo nobenega dela. Po vojni so bili njihovi domo- vi požgani, zgradili so si nove, napeljali elektriko, letos pa bodo dokončal! tudi gradnjo vodovoda dolgega 5 in pol kilometra. Foto: J. Sever TEDNIK - Uredništvo m uprava Celje, Gregorćićeva 5, poštni predal 161. urejuje uredniški odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNIK - шгТ.^? ^.L "forP""*' okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je kot »Nova pot«, »Na delo«. »Naae delo« (1945) kot »Celjski tednika (1948-1950) nato kot »Savinjski vestnik« (19б(У- ^^-t^Jr^^J С°л°'"? »Celjski tednik« S 1 Januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, LaSko, Mozirje, Slovenske Konjice, Sentjui pn Celju. Šmarje pn Jelšah in Žalec li.UNiKiznaja ob četrtkih Izdaja: CP »DELO« - delovna enota »Informacije - propaganda« C^elje Tisk m klišeji: CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne številke 50 par (.-io itanh din), letna naročnina 20 novih (2 000 starih) din. polletna 10 novih (1000 starih) din. tujina 40 ( 4000) Tekoči račun: 507-1-1280 - TELEFONI Uredništvo 23-69, mali oglasi In naročnine 31-05. ekonomska propaganda 30 85, Radio Celje 20-09