POROČEVALEC
GLASILO KOLEKTIVA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
■ ŠTEVILKA 2 (20)	e PTUJ, DECEMBER 1972	m LETNIK IV.
ORGANIZACIJA ZK V KOMBINATU
Povečana dejavnost
OBRATI, DELOVNE ENOTE IN SKUPNE SLUŽBE KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ VAM ŽELIJO
mno 1973. LETO
Zaradi obsežnega političnega d ega pri izvajanju ustavnih dopolnil ter zaradi pisma tov. Tita in Izvršnega biroja ZKJ je povečala tudi naša osnovna organizacija ZK v kombinatu svojo aktivnost. Sekretariat OOZK je bil pobudnik ustanovitve samoupravne komisije za izvajanje določil ustavnih dopolnil ter za imenovanje ustreznih podkomisij za pripravo potrebnih predlogov. Na sestankih oddelkov so bile zato zelo uspešne razprave, ki se še nadaljujejo. Sekretariat je tudi razpravljal o dosedanjem izvajanju sprejetih sklepov. Ugotovil je, da je bila dejavnost članov ZK primerna, dopuščali pa smo tudi nedoslednosti, ki so povzročale nepotrebna negodovanja med kolektivom ter tudi med kmeti.
Pri tem smo ugotovili, da so zraven dejanskih težav v pretežni meri za to odgovorni ljudje, člani ZK pri tem nismo izvzeti, saj imamo v svojih vrstah med drugimi tudi devet direktorjev, deset upravnikov, pet računovodij ter vrsto delovodij, ki lahko bistveno vplivajo na pravilne odločitve in delo. Zato je razumljivo, da smo komunisti prepričani, da lahko marsikatero napako in težavo odpravimo z enotnimi akcijskimi nastopi. Sekretariat je sprejel akcijski program, ki so ga potrdili tudi vsi oddelki.
že več časa dobivamo kritiko na račun poslovanja s kmeti. Vemo, da so bile in so še težave v kmetijski proizvodnji, v družbeni kot v privatni. Težko potrdimo nekatere poenostavljene trditve, da je za težave kmetov kriv samo kombinat. Pri tem razčiščevanju smo, žal, ugotovili, da so nekateri člani kolektiva, predvsem obrata za Kooperacijo, taka mnenja podpirali oziroma celo širili. Denar in roki plačil so dobivali v teh razpravah in kritikah prvenstveno vlogo, zanemarjeno pa je bilo širjenje sodelovanja in prave kooperacije, ki bi kmetom omogočala skladno z vloženimi sredstvi in delom polno udeležbo pri samoupravljanju. O tem je razpravljal tudi ožji politični aktiv pri občinski konferenci SZDL Ptuj ter je predlagal nekatere rešitve. Predloge so na kombinatu dobili samo-
upravni organi (DS KK), sindikalna organizacija ter osnovna organizacija ZK.
PREDLOGI AKTIVA SZDL IN STALIŠČA OOZK
Predlogi aktiva SZDL ter stališče naše OOZK zadevajo celoten kolektiv. Zato jih v celoti posredujemo. O teh stališčih se bo izjasnila še sindikalna organizacija ter DS kombinata.
Informacija političnega aktiva SZDL glasi:
Ožji politični aktiv, ki so ga zastopali predstavniki družbeno političnih organizacij in skupščine občine Ptuj, je razpravljal 11. 10. 1972 s predstavniki samoupravnih organov, vodstva družbeno političnih organizacij Kmetijskega kombinata Ptuj in predstavniki obrata za zadružno kooperacijo KK Ptuj o organizaciji kombinata v smislu ustavnih dopolnil (XX. in XXI. dopolnilo) in Zakona o združevanju kmetov in priporoča na osnovi vsestranske razprave, v kateri so sodelovali vsi prisotni in zastopnika RK SZDL tov. Franc Simonič, iz Zadružne zveze SRS tovariš Andrej Petelin, naslednjo rešitev:
1. Kmetijski kombinat Ptuj in obrat za kooperacijo tega kombinata bosta izvedla složno in enotno organizacijsko, gospodarsko in politično akcijo za reševanje samoupravnih odnosov med kmeti — kooperanti, obratom za zadružno kooperacijo in drugimi obrati kmetijskega kombinata in bosta pri tem uporabljala naslednja osnovna izhodišča in priporočila:
1 a) obrat za kooperacijo KK Ptuj naj postane pravna oseba kot najbolj ustrezna oblika za ekonomsko in politično rešitev tega vprašanja v sedanjih razmerah samoupravnih družbenih odnosov;
1 b) ustrezno gornjemu priporoča aktiv, da bi lahko imel obrat za kooperacijo KK Ptuj v smislu sedanjih predpisov svoj žiro račun; tako bi lahko bolj uspešno rešili medsebojna premoženjska razmerja med KK Ptuj in obratom za zadružno kooperacijo;
1 c) obrat za zadružno kooperacijo se obvezuje ob rešitvi gornjih dveh priporočil razviti samoupravne odnose v proizvodnih okoliščinah in bo izvedel pri teh okoliščinah
volitve v svete in upravne odbore in uveljavil pri njih zbore kooperantov. Te samoupravne odnose bo urejal samoupravni dogovor med samoupravnimi organi proizvodnih okolišev (ali združenih enot ali organizacij združenega dela z določenimi pravicami) in osrednji organi obrata za zadružno kooperacijo KK Ptuj. Tem enotam bo zagotovil samoupravni organ obrata za zadružno kooperacijo KK Ptuj posamično ugotavljanje dohodka, njegovo delitev in razpolaganje.
Obrat za zadružno kooperacijo bo sklenil kot temeljna organizacija združenega dela samoupravni sporazum s KK Ptuj, ki bo1 urejeval samoupravne in druge odnose.
Gornja priporočila vam pošiljamo v vednost s prošnjo,
da jih obravnava vaš pristojni samoupravni ali drugi ustrezni organ in sprejme o njih svoja stališča. Prosimo vas, da nas obvestite o teh stališčih do konca oktobra tega leta.
Za občinsko konferenco SZDL predsednik Zdravko Turnšek
Dostavljeno: Skupščina občine Ptuj, Komite obč. konf. ZKS Ptuj, Občinska konf. ZMS Ptuj, Občinski svet ZS Ptuj, Občinski odbor ZB NOV Ptuj, Predsedniku DS KK Ptuj, Predsedniku DS obrata za koop. KK Ptuj, Predsedniku 00 sind. KK Ptuj, Sekretarju 00 ZK Ptuj.
V vednost: Republiška konferenca SZDL Ljubljana, Zadružna zveza SRS Ljubljana.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Član sveta federacije Miha Marinko med kombinatovimi v Narodnem domu
NARODNI DOM 18. 10. 1972
ORGANIZACIJA ZK V KOMBINATU
Povečana dejavnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
Glavni direktor KK Ptuj, Cvetko Doplihar udeležencem slovesnosti, 'bi so v KK Ptuj že 10 let in več.
30. IX. 1972 je 66 delavk in delavcev dopolnilo 10 let nepretrgane delovne dobe pri Kmetijskem kombinatu Ptuj.
Po sklepu delavskega sveta iz leta 1971 .prej mejo vsi zaposleni ob tem jubileju skromna priznanja za marljivo delo, za stalnost in za privrženost podjetju, zato da so znali velikokrat prebroditi tudi težke ure in vstrajati ter s svojim delom ustvarjati boljše delovne pogoje An boljšše rezultate dela.
Delavci z daljšim stažem v podjetju so vedno ponos kolektiva. Govorijo o razvoju in perspektivi, o dobrih odnosih in primernem nagrajevanju: to je o delitvi ustvarjenih sredstev na OD, o pravilnem formiranju skladov, ki dajo sigurnost zaposlenim za razvoj podjetja in pomagajo prebroditi težke trenutke. Skratka pomenijo prepotrebno trdnost podjetja v današnjem precej nihajočem gospodarstvu.
Vsi, ki danes praznujete 10 let nepretrganega dela v kombinatu in drugi, ki so lani dopolnili 10 let in več dela v KK, predstavljate skupno več kot 50 % vseh zaposlenih, ali v številu letos 66 dn lani 548 delavk in delavcev, kar predstavlja skupno1 614 zaposlenih.
To je trdna osnova, ob kateri lahko mlajši vzljubijo podjetje, se marsičesa v naučijo in lažje prebrodijo težave, katerih v naši kmetijski dejavnosti ne manjka.
OB SLOVESTNOSTI OVREDNOTENI USPEHI
Danes, ko smo se zbrali, da skupaj proslavimo, ne bomo dajali prednosti težavam. Pogovorimo se o uspehih, ki smo jih dosegli, kaj nas v bližnji bodočnosti še čaka in kako bomo usmerili svojo pot delovanja, da bomo vsi še naprej z veseljem delali v Kmetijskem kombinatu.
Gospodarjenje v tem letu se odvija dokaj ugodno. Pri-ičakovaM smo izredno slabo leto. S prizadevanjem zaposlenih, z nekaterimi sprejetimi merami, ki so ugodno vplivale na gospodarjenje v kmetijstvu, so rezultati nekoliko boljši od pričakovanih.
Tako kaže 9 mesečni pregled poslovanja naslednjo sliko: Celotni dohodek se je povečal od 166.582.000 din na
207.264.000	din ali indeks 124. Upravičeno pričakujemo, da bomo dosegli več kot 300 milijonov din celotnega dohodka do konca leta. Tudi rezultat je boljši od lanskega.
K tako velikemu skoku povečanja celotnega dohodka so posebno prispevali obrati Trgovina, Mlekarna, Kletarstvo, Kooperacija in Farma.
Ugoden končni rezultat pa je posebna zasluga obratov Kletarstvo, Mlekarna, Kooperacija, Kmetijstvo, Mizarstvo, Farma, Tehnoservisa, Mešalni-ce in obrata Trgovine. Na zadovoljstvo vseh pa je oprav-Ijala svojo dejavnost tudi gradbena ekipa.
Pri gozdarjih je znatno bolj izbil problem zamrznjenih cen, za katerega se v teh mesecih še ni našlo zadovoljivega zdravila. (Nadalj. na 3. str.)
STALIŠČE OOZK KK PTUJ
Člani ZK smo zadovoljni, da se je tudi ožji politični aktiv začel baviti s problemi gospodarskih organizacij in njihovih organizacijskih težav, saj doslej tega naš kombinat ni opazil. Takšne podpore smo veseli in jo še pogrešamo ter smatramo, da bi morala to biti stalnejša oblika dela, ki bo nam v veliko pomoč. Enako menimo, da je, čeprav zelo pozno, aktiv načel vprašanja in reševanja organiziranosti v sodelovanju s kmeti kot enega izmed vprašanj, ki lahko z različno razlago škodljivo vplivajo na ekonomske in politične odnose v širšem območju kot je samo kombinat.
V akcijah o pripravah za ustanavljanje TOZD nam je razčiščevanje vseh pojmov zelo dobrodošlo. Samoupravni organi kombinata so že spomladi začeli z izvajanjem ustavnih dopolnil ter so imenovali v ta namen ustrezne komisije in organe, ki naj pripravijo materiale za razprave po kolektivih oziroma vsklajujejo vprašanja, ki bodo ob teh razpravah nastala.
Žal se informacija političnega aktiva SZDL nanaša samo na del našega kombinata, zato se tudi naše stališče predvsem omejuje na obrat za kooperacijo.
Organiziranost kmetov in obrata za kooperacijo v TOZD je logična posledica najboljšega načina poslovanja ter v tem ni bilo nikdar nasprotnih stališč. Nismo prepričani, da je lastnost pravne osebe tista edina in najbolj ustrezna oblika za ekonomsko in politično rešitev tega vprašanja.
Komisija CK ZKS za samoupravljanje, RS ZSS za samoupravljanje ter komisija RS ZSS za ekonomske odnose in ekonomsko politiko so sprejele v zvezi s tem svoja stališča in ocene, ki so objavljene v knjižici ZSS »Temeljna organizacija združenega dela«. V njej je zapisano stališče, ki ga citiramo:
»... pravna osebnost ne sme postati kriterij višje ali nižje stopnje samoupravne organiziranosti oziroma stopnje avtonomnosti organizacije združenega dela. Omejevanje priznavanja lastnosti pravne osebnosti nikakor ne sme pomeniti omejevanje samoupravnih — ustavnih pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu. Pravna osebnost namreč ni lastnost, ki bi kakorkoli lahko povečevala in zmanjševala obseg samoupravnih pravic in dolžnosti neke temeljne organizacije združenega dela.
Lastnost pravne osebe tudi ne sme pogojevati stopnje razvitosti ekonomskih odnosov med TOZD v delovni organizaciji. Samo ekonomski
razlogi združevanja so lahko temelj nastajanja in spreminjanja ekonomskih razmer med TOZD v delovni organizaciji.
Lastnost pravne osebe z uveljavljanjem TOZD izgublja svoj nekdanji značaj. Lastnost pravne osebe ni več sestavina družbeno ekonomskega položaja vsakega samoupravnega subjekta. Na pravni osebnosti v prihodnje ne bi smele več temeljiti neke »širše« samoupravne pravice in dolžnosti. Pravno osebnost bi morali razvijati le kot funkcijo samostojnega ali skupnega poslovanja večjih samoupravnih subjektov.«
Ker smo doslej zastopali enaka stališča, bi priporočilo političnega aktiva SZDL nujno moralo sloneti na objekte vne j ših in zelo jasno povedanih kriterijih, ki bodo dokazovali nasprotno potrebo pri nas.
Menimo, da aktiv ni obravnaval zadeve z vseh vidikov, ampak je prevladovalo subjektivno mnenje, podkrepljeno z enostranskimi težavami.
Ravno tako nam ni razumljivo, kdo se lahko o b v e z u-j e razviti samoupravne odnose, ki so absolutna pravica kolektiva in kmetov — kooperantov, le tedaj, če bodo izpolnjene zahteve po pravni osebi in žiro računu (glej 1. c točko!). Ali to pomeni, da sicer ni možno samoupravljanje?
Že sedanji statut kombinata predvideva organe upravljanja v obratu (glej čl. 242 do 264 statuta!), ki pa jih sedanji nosilci obljub niso ustanovili.
Pravna osebnost zadeva vse TOZD kombinata ter se bo rešila s sporazumom. Nihče ne trdi, da tak sporazum ne bo upošteval specifičnih pogojev sodelovanja s kmeti, če taka specifičnost zahteva drugačno pravno obliko. Menimo pa, da mora taka utemeljitev sloneti na trdnih osnovah ter je premalo samo poenostavljena trditev, da bo s pravno osebnostjo dosežen boljši položaj kmetov.
V kombinatu pospešeno delamo na uveljavljanju ustavnih dopolnil in organiziranju TOZD. Žal je povezanost, prepletanje interesov in specifičnosti posameznih dejavnosti täko, ki nam narekuje strpnost in veliko odgovornost pri reševanju ter je vsako forsiranje brez temeljito razčiščenih stališč lahko prej škodljivo kot koristno.
Na koncu se čudimo, da je v informaciji navedeno, da so sodelovali tudi predstavniki političnih in družbenih organizacij KK Ptuj, osnovna organizacija ZK kombinata pa ni dobila vabila.
Za OOZK pri KK Ptuj sekretar Oton POLIC
— op —
NARODNI DOM 18. 10. 1972
KOMMVA PROSLAVA
Predsednica delavskega sveta Maruša Grabrijan
Čestitamo slavljencem
(Nadaljevanje z 2. strani)
DELAVSKI SVET BDEL NAD DELOM
Delavski svet podjetja je spremljal gospodarjenje v tem obdobju in ugotovil, da je zadovoljivo in da je možno realizirati predlog sindikata in odborov delavskega sveta, za plan dn razvoj in kadrovskega ter povečati plansko vrednost točke za zadnje tri mesece od 2,30 na 2,60 din, to je za 13 %. S tem povišanjem so tudi izkoriščene možnosti za izplačilo OD, ki nam jih daje sporazum.
Moram povedati, da bi bili rezultati lahko znatno boljši, če ne bi kmetije! imeli v tem letu izredne smole z vremenom. Tako je pomladi mraz, preobilni dež, poplave in toča ter na koncu še mrzlo vreme za časa zorenja grozdja onemogočilo normalne pridelke. Pričakujemo, da bomo s sprejetimi ukrepi za odpravo posledic poplav in neurja uspeli ublažiti škodo in tudi kmetij cem omogočiti normalno poslovanje.
V sklad za odpravljanje posledice poplav in neurja je tudi naš kombinat prispeval 2 % od osebnih dohodkov zaposlenih, kar znaša 40.000.— din ali 4 milijone SD.
Z dobro zastavljenimi programi, sprejetimi ukrepi in pomoči družbe, z dobrim delom naših delavcev in vodilnega kadra smo uspeli napraviti v zadnjih letih velik napredek v proizvodnji živilske krme (Mešalnica), prašičjega mesa (Farma), kopirnih aparatov in servisne dejavnosti (Teh-noservis), proizvodnji saun (Mizarstvo), prodaji kvalitetnega haloškega vina (Kletarstvo), pitanju govedi in obdelovanju zemlje ter proizvodnji poljščin (kmetijstvo) v kooperacijskem sodelovanju in oskrbi z reprodukcijskim materialom (Kooperacija).
SKRBNO MORAMO GOSPODARITI
Pri tem moramo omeniti, da nismo imeli nobene velike skupne investicije, ki bi omogočila neko novo dejavnost. Omejili smo se na izboljšanje pogojev dela in moderni-zacijo proizvodnje v naših o-bratih. Verjetno je to bilo nujno. V bodoče pa bomo morali razmišljati o novih naložbah, ki bodo omogočile širitev dejavnosti in uvajanja novih, ki bodo omogočile zaposlitev tudi novim delavcem. Mi, ki že delamo, imamo dolžnost u-stvarjati nova delovna mesta, z naložbami omogočiti zaposlitev tudi našim otrokom in višku delovne sile, ki se vsakodnevno pojavlja. Program razvoja Kmetijskega kombinata Ptuj je jasno začrtan. Do leta 1975 predvideva ta program 127.588,00 din novih naložb. Od tega 112.898.000 v osnovna in 14.690.000 v obratna sredstva.
Osvežimo ga z nekaj besedami:
Kmetijstvo kot naša osnovna dejavnost mora:
e S hidro in agromelioracijami pridobiti nove površine v dolini Pesnice in Polskave, ki danes niso sposobne za kmetovanje,
» izgraditi nove intenzivne nasade hmelja, vinogradov, sadja, lešnikov ter
© razvijati živinorejo.
Večji kmetijski pridelki žitaric in razvoj živinoreje silijo v nadaljnji razvoj Mešalni-ce in Mlekarne, intenzivni nasadi zahtevajo razvoj predelave grozdja in kletarstva, razvoj predelave sadja in kot zelo nujno klavnice in predelave mesa.
Pri vsem tem ima zelo važno funkcijo Kooperacija, ki je povezana v celoti z lastno proizvodnjo in predelavo v kombinatu.
Razvoj ene naših dejavnosti sili k razvoju tudi druge, ker je povezanost več kot očitna. Zato se tudi združevanje sredstev postavlja kot alternativa razvoja.
Pri tem ne smemo pozabiti tudi na dejavnosti, ki nas spremljajo in omogočajo dela, to so obrtne in servisne dejavnosti.
Posebno pomembno v bodočih letih bo gozdarstvo, ki bo imelo še naprej nalogo pogozdovanja odročnih in za kmetijstvo neprimernih površin. Pa tudi izvajanje programa pogozdovanja v Halozah. Že do sedaj je ta kolektiv ogromno napravil in pogozdil več 100 ha površin.
SLOŽNO SODELOVANJE
Povsem razumljivo je, da bomo tako velik program uresničili samo v složnem sodelovanju, kot smo si ga začrtali v letu 1972. Tudi v bodoče naj ne bo omahljivcev, saj so vse naložbe prinesle korist slehernemu delavcu, zato smo tudi prav njim odgovorni, če bomo ta program nezadovoljivo izpeljali. Razen v proizvodnji iin modernizaciji pa moramo napredovati tudi na samoupravnem področju in v vseh vidikih izboljšanja počutja in rekreacije delavca.
S statutom v letu 1971 in sporazumi v letu 1971 in 1972 smo napravili velik korak v izvajanju ustavnih dopolnil, ki je dajejo izključno pravico delavcu, da sam upravlja z u-stvarjenim idohodkom neposredno. Pri tem se pa ne mislimo ustaviti, temveč izvesti, vse, kar si naši delavci želijo in kar ustava predvideva. Na nivoju delovnih ljudi obstoja še večinsko načelo, dočim je v posrednih samoupravnih organih glavno vodilo samoupravno sporazumevanje. Bistvo je pri tem, da že imamo neposredno upravljanje z dohodkom, kar drugi šele uvajajo.
Drage tovarišice, dragi tovariši slavljenci, tovarišice in tovariši predsedniki DS organizacij združenega dela — obratov, tovarišica in tovariši direktorji in vabljeni gostje prisrčno pozdrvaljeni.
Kot predsednik DS si štejem v čast, da vas lahko pozdravim v imenu DS in v imenu kolektiva kmetijskega kombinata ter vam slavljencem čestitam. 10. let dela, velik del ustvarjalnega obdobja
TRDNI DOGOVORI — JASNI PREDLOGI
Zato se moramo dogovoriti takoj, kako bomo imeli organizirano. Ali bomo kaj spreminjali? Koliko bomo imeli TOZD? Kaj so nam pokazale enoletne izkušnje dela po novem? Kako smo zadovoljni s čistimi računi, ki smo jih u-vedli in kje so še pomanjkljivosti, ki nam onemogočajo boljše rezultate in jih želimo odpraviti.
Rad bi pa opomnil, da moramo posebno1 pri financah biti zelo previdni. Obratna sredstva, ki jih imamo na razpolago, so ostala v isti višini kot so bila pred leti, ko smo imeli 10 in na to 16 milijard skupnega 'dohodka. Letos, kot sem že omenil, bo znašal 30 milijard. Tak velik napredek pri skupnem dohodku in rezultatu nam je omogočil dosedanji režim dela s financami, ko smo razpoložljiva sredstva maksimalno koristili in obračali. Vsaka sprememba naj prinese samo boljše, zato naj bodo predlogi jasni in dokumentirani. Nesporno je pa mnenje naših delavcev, da bo kooperacija TOZD. Verjetno bi morali celo delavci kooperacije skupaj s kmeti razmisliti o dveh TOZD — Trgovini in kooperaciji, tako da bi čimbolj približali kooperacijo kmetu in res dosledno izvajali Zakon o združevanju kmetov. Devetmesečni rezultati to dejtsvo zelo potencirajo.
Pri tem pa se v interesu slehernega delavca moramo dogovoriti tudi za skupne sklade — rezervni, ki je obenem po potrebi solidarnostni
v življenju človeka, ste posvetili delu v naši delovni organizaciji, zato vam hvala.
V letu 1971 je naša delovna organizacija Kmetijski kombinat slavila 10 obletnico u-stanovitve. Po sklepu DS se naj v vsakem prihodnjem letu proslavi jubilej vseh članov delovne skupnosti kmetijskega kombinata, ki so dopolnili 10 let neprekinjene
(Nadaljevanje na 4. strani)
sklad, sklad skupne porabe in združena sredstva, ki bodo služila skupnemu razvoju točno po programu, za katerega se bomo vsi dogovorili. Brez tega dobrega podjetja, ni sigurnosti delavca, ni nadaljnjega razvoja in odpiranja novih delovnih mest. Vse to si vsi želimo, za to smo se že doslej zavzemali. Sedaj pa se o vsem dogovarjamo, z ustvarjenimi sredstvi vsak neposredno upravlja. Kljub temu, da jih združuje ostane njihov lastnik in ve, kam in za kaj se bodo uporabila, kako in kdaj se bodo vrnila.
SKUPNI NAPORI, SKUPNE KORISTI
Težava je lahko samo, če si nekdo zmisli, da je posamezni del podjetja njegova ali ožja kolektivna lastnina in da vse dobrine iz tega morajo izkoristiti. Vse to je družbena lastnina in tako' se moramo obnašati. Obvezuje nas namreč zahteva, da z družbenimi sredstvi čim boljše in racionalno gospodarimo ter dosežemo največje možne efekte. Težnja in želja posameznika nam ne more in ne sme biti vodilo.
Vse naše dosedanje delo nam je garancija za uspehe v bodoče. S pomočjo prekaljenih borcev za sodobne odnose, dobre delovne pogoje in vestno opravljanje dela, kot ste vsi tu zbrani, bomo sigurno uspeli in dosegli še lepše u-spehe.
Vsem skupaj, ki slavite tako lepo- obletnico, želim zdravja, mnogo delovnih uspehov in zadovoljstva na delovnem mestu in v krogu vaših družin.
SAMOUPRAVNI ORGANI
Rešujejo važna vprašanja
Po zadnjih volitvah sodeluje v raznih samoupravnih organih kombinata 313 članov delovne skupnosti. Od tega je 57 žensk in 26 mladincev. V vseh samoupravnih organih v kombinatu dela tudi 69 članov ZKS.
Po strokovni usposobljenosti sodeluje v teh organih 15 delavcev z visoko, 26 z višjo, 65 s srednjo in 6 z nižjo šolsko izobrazbo, 20 je visoko kvalificiranih, 65 je kvalificiranih, 42 polkvalificiranih in 74 nekvalificiranih delavcev.
Iz teh podatkov je razvidno, da smo volili v samoupravne organe vse premalo žensk in mladine. Mnogo premalo so zastopane žene in mladinci zlasti v delavskem svetu kombinata; v njem sodelujeta le dve ženi in dva mladinca.
V 52-članskih kolektivnih izvršilnih organih kombinata (odborih) sodeluje 10 žensk in 2 mladinca, v obratnih delavskih svetih in svetih delovnih enot pa je od 233 članov zastopanih le 45 žen in 22 mladincev.
Zanimivo je tudi sodelovanje delavcev v teh organih po strokovni izobrazbi. V delavskem svetu kombinata prevladujejo delavci z visoko, višjo in srednjo strokovno izobrazbo (3 z visoko, 5 z višjo in 15 s srednjo šolo), zelo malo pa je delavcev z drugimi kvalifikacijami (4 visoko kvalificirani in 1 kvalificiran delavec). Kvalifikacijska struktura kolektivnih izvršilnih organov (odborov) pa je naslednja: 10 delavcev je z visoko, 11 z višjo, 19 s srednjo, 1 z nižjo strokovno izobrazbo, 2 sta visokokvalificirana, 9 pa je kvalificiranih delavcev.
Drugačna pa je izobrazbena struktura članov obratnih delavskih svetov in svetov DE. V teh organih imata visoko izobrazbo 2 delavca, višjo jih ima 10, srednjo 31, nižjo 5, 14 delavcev je visoko kvalificiranih, 55 kvalificiranih, 42 polkvalificiranih, 74 pa je nekvalificiranih delavcev.	fg
Čestitamo slavljencem
samoupravljanja v naši delovni organizaciji ugotovimo, da je v smeri uveljavljanja samoupravnih odnosov narejeno mnogo.
V letu 1971 smo sprejeli dopolnjeni statut s katerim u-rejamo medsebojna razmerja, dolžnosti in pravice. Ta osnovni dokument samouprave imamo dopolnjen z več pravilniki, ki določajo delo na raznih področjih: organizaciji dela, delovnih razmerjih, odgovornosti delavcev, varstva pri delu, stanovanjski izgradnji, poslovni tajnosti itd. Sprejet imamo samoupravni sporazum o delitvi dohodka po organizacijah združenega dela-obratih, ki določa, kaj se šteje kot dohodek, kaj in kako se deli celotni dohodek in kako se deli ostanek dohodka. V končni fazi je tudi samoupravni sporazum o načelih delitve osebnih dohodkov, ki bo urejeval odnose na tem področju. Ustavna dopolnila nas niso našla nepripravljene in nedelovne. Pred nami pa je še naloga, da se organiziramo tako, da bomo s samoupravnimi sporazumi vskladili odločanje in delo TOZD z interesi delovne organizacije kot celote.
ZAVEDAMO SE SVOJIH NALOG
Naša naloga je, da se organiziramo, da bo sleherni član delovne skupnosti aktivno sodeloval v TOZD, čutil dolžnost in pravico, ki mu jo kot ustvarjalcu — samoupravi j av-
(Nadaljevanje s 3. strani)
delovne dobe. Jubilantom se izročijo spominska darila — ročne ure kot se je to v lanskem letu izvedlo za člane delovne skupnosti, ki so slavili ta jubilej. Ta sklep je potrdil DS na svoji 78 redni seji dne 11. oktobra 1972. leta.
V letu 1961 so se združila kmetij ska gospodarstva »Dravsko polje«, »Haloze« in »Ptujsko polje«. S to združitvijo je bil podan temelj kombinatu, ki se je s poznejšimi priključitvami in novimi lastnimi naložbami večal in se razvil v delovno organizacijo, ki zaposluje 1200 delavcev, sodeluje s 3.000 kmeti in ustvarja 30 milijard SD celotnega dohodka.
PONOSNI NA USPEHE
Jože Muhič deležen kot upokojenec posebne pozornosti
O razvojni poti in uveljavljanju samoupravljanja v naši delovni organizaciji je bilo več povedanega na lanskoletni proslavi, zapisano v glasilu »Poročevalec in podrobno spremljano pri letnih obračunih gospodarjenja. Zato danes na tem mestu ne bi podrobneje obravnavali teh podatkov.
Prehojena pot nam dokazuje, da smo do sedaj vsa poslovna leta zaključili uspešno.
Rezultat gospodarjenja za obdobje 1. 1. do 30. 9. 72 nam zagotavlja uspešno poslovno leto kljub znanim težavam in nenormalnim vremenskim prilikam.
ČAKA NAS RESNO DELO
Na današnjem slavju želim na kratko navesti nekaj misli in želja, o delu, ki je pred nami. Vsi, ki smo danes tu prisotni, bomo skupno s sočla-ni delovne skupnosti odločilno vplivali na nadaljni razvoj naše organizacije in to s svojim delom, stališči in odločitvami.
Delavsko samoupravljanje, ki ima poglobljeni temelj v u-stavnih dopolnilih, nam daje pravico, da se organiziramo v TOZD in tako organizirani ustvarjamo in odločamo o delitvi ustvarjenega dohodka. Če pregledamo razvojno pot
Ijalcu daje že ustava.
Dejansko odločanje se mora prenesti v TOZD, delovne naloge, za katere smatramo, da se lahko izvajajo uspešnejše in ekonomične j še, bomo izvajali skupno za delovno organizacijo. Organizirani v TOZD bomo odgovorni za razvoj in uspešnost organizacije združenega dela kot celote. Smatram, da smo enotni, da hočemo v prihodnje dosegati še boljše uspehe, razviti samoupravne odnose in utrditi svojo varnost v širši formaciji, t. j. da bomo določene pravice združili za to, da bi uspešneje nadaljevali začrtano razvojno pot.
Komisija, ki je imenovana za uveljavljanje ustavnih dopolnil v naši delovni organizaciji, bo morala skupno s strokovnimi komisijami proučiti možnost najuspešnejše organizacije. Največ j a naloga pa nas čaka pri pravilnem obveščanju, zainteresiranosti in uresničevanju odločanja na neposrednega in slehernega člana kolektiva.
Dosedanji uspehi na tem področju nam dokazujejo, da bomo sposobni uresničiti te cilje.
Ker je danes slavje in ne delovni sestanek, še enkrat čestitam vsem slavljencem in jim želim pri nadaljnjem delu mnogo uspehov.«
Po vsebini nagovora preds.
DS Maruše GRABRIJAN
Zaslužena
priznanja
Spominska darila — ure so dobili naslednji člani delovne skupnosti, ki so do 30. 9. 1972 dopolnili 10 let nepretrgane-ge delovne dobe v Kmetijskem kombinatu Ptuj:
Iz DE TURNIŠČE: Cebek Roza; iz DE PRAGERSKO: Ban Ana, Malinger Alojzija, Raj Franc, Soršak Franc in Trafela Marija; iz DE TRNOVSKA VAS: Arnuš Ivanka in Horvat Jože; iz DE »OSOJNIK«: Govedič Branko in Žižek Ivan; iz DE PTUJ: Bračič Ivanka, Horvat Veronika, Tajhman Jožef in Vršič Franc; iz DE STARŠE: Lorbek Elizabeta; iz DE PODLEHNIK: Feguš Maks, Hvalec Vinko in Širovnik Katarina; iz DE ZAVRČ: Kotar Ida, Kri-stovič Anton, Šešek Mihael in Vesenjak Martin; iz skupnih služb obrata KMETIJSTVO: Šara Franja; iz obrata FARMA BEKONOV:	Haladeja
Alojz in Vidovič Ivan; iz obrata KOOPERACIJA:	Mlakar
Marija, Mlakar Rudolf, Prelog Franc in Travnikar Marija; iz obrata GOZDARSTVO: Brezinšek Jože, Horvat Josip, Krajnc Martin,	Laporšek
Franc, Plavčak Ivan, Rodošek Leopold, Rodošek Jožef, Toš Zinka in Žerak Viktor; iz obrata MLEKARNA:	Šalamun
Franc in Vilčnik Avgust; iz obrata »SLOVENSKE GORICE« Ptuj: Horvat Stanko, Kekec Pavel, Kozel Ivan, Mlakar Janez, Sušeč Ivan, Sven-šek Kristina, Zupanič Franc in Živič Genovefa; iz obrata TEHNOSERVIS: Ačko Adolf, Bezjak Ivan in Rijavec Valentin; iz obrata MIZARSTVO IN ŽAGA: Cafuta Alojz in Korošak Jožica; iz obrata TRGOVINA: Velunšek Oto, Kolednik Majda in Radej Kristl; iz obrata MEŠALNICA IN SILOSI: Viher Alojz; iz SKUPNIH SLUŽB kombinata: Eržen Jerica, Jakomini Marija, Kozic Anica, Kolarič Ciril, Magdalene Marija, Majcen Franc, Plavčak Anica, Rakuš Sonja in Šterbal Martina.	fg
SPREMEMBE PREDVSEM V VSEBINI
Za izvedbo ustavnih dopolnil je imenoval DS KK Ptuj komisijo, ki nadaljuje svoje delo v štirih podkomisijah: za organizacijo, za finančna, za komecialna ter za pravna vprašanja.
Vse podkomisije pospešeno pripravljajo predloge, ki bodo pomagali kolektivom pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela (TOZD).
V stališčnih posameznih podkomisij ni velikih odstopanj. Bo pa potrebno navdušenje na eni strani za popolno spremembo sedanje organizacije in poslovanja ter velika previdnost za drobljenje organizacij in za vskladitev sredstev na drugi strani.
Prevečkrat se mnenja razhajajo pri oblikah, zato zmanjka časa in moči za vsebinske spremembe. Kaj menim z vsebinskimi spremembami?
PO STATUTU IN SAMOUPRAVNIH AKTIH
Naš statut in drugi samoupravni akti določajo načine in postopke pri vseh zadevah samoupravljanja in poslovanja. Ugotavljamo pa, da se v praksi ravna drugače ali bolj točno, da zelo različno pojmujemo iste zadeve. Na seji podkomisije za finančna vprašanja so prisostvovali vsi računovodji obratov in smo razpravljali o tem.
Tako smo zvedeli, da se delavski sveti obratov in enot sicer več ali manj redno sestajajo, da pa člani ne dobijo materialov pred sejami. O zadevah, ki so na dnevnem redu, poročata direktor ali računovodja. Na farmi npr. redno poročajo kolektivu tudi o količinskih dosežkih proizvodnje ter o finančnem rezultatu. Pisanih materialov zaradi obsežnosti podatkov ne dajajo članom sveta oziroma kolektiva.
Na kmetijskem obratu med letom manj razpravljajo, ker rezultati ne kažejo prave slike. Materialov ne dajejo, ker so navadno obsežni ter tudi časovno kasni-jo. V Mizarstvu najprej posluša DS obrata branje iz bilance in delovnih nalogov, nato se tudi podobno poroča na sestanku kolektiva. Podobno je tudi pri drugih obratih. Gozdarstvo ima zelo razširjen teren ter ni skupnih kolektivnih sestankov. Tehnoservis ima težave z izmenskim delom. V obratu Trgovina je ves kolektiv svet ter razpravljajo ob inveturah o manjkih in drugo. DS Mlekarne se sestaja ob vsakem problemu; materialov sicer ne dajejo, je pa baje obveščenost popolna. V Kletarstvu se DS sestaja, včasih dobijo material, člani kolektiva pa ne. Kooperacija ima obsežen teren. Na proizvodnih okoliših so sicer vsako leto zbori kooperantov; predstavniki obrata jim razlagajo dosežene rezultate, delitev ostanka dohodka pa je skupna na nivoju obrata.
ZA SPODBUDAMI DEJANJA
Računovodji so ugotovili, da je s golimi finančnimi in drugimi poročili težko spodbuditi zaposlene k razpravi. Predvsem je splošna obveščenost preslaba; premalo razlagamo kolektivu tudi ekonomske zakonitosti.
Na skupnih organih KK Ptuj — kot so DS, poslovni odbor ter drugi odbori, kolegija, sestanki sindikalnega odbora oz. sekretariata ZK, so vedno razdeljeni obsežni materiali in informacije. Žal člani teh dobljenih informacij ne prenašajo naprej, oziroma jih premalo.
Podkomisija smatra, da je prav v tem ena večjih preprek, da člani kolektiva premalo sodelujejo pri svojih pravicah in dolžnostih, ki jim jih zagotavlja ustava.
KORISTNA LE PRAVOČASNA OBVEŠČENOST
Obrati bodo morali pripraviti ustrezne materiale ter jih pravočasno dati članom voljenih organov. Ti člani bodo o tem razpravljali s svojimi sodelavci ter zvedeli za njihova stališča. Prenehati moramo vabiti člane samo z vabili ali celo telefonsko ali ustno tik pred sestankom. Delavec rabi več časa in več razlage, da bo razumel nekatere zelo zapletene probleme, tabele, številke in razmerja, saj se tem ne da v celoti izogniti.
Menim, da je tak način dela ena bistvenih sprememb, ki bo morala omogočiti dobro delovanje TOZD. Istočasno pa lahko ugotovimo, da takšno delovanje ne more niti pospešiti niti zavreti npr. pravna oblika TOZD, pač pa le subjektivne sile, to je kolektiv sam, predvsem pa vodstveni kader.	—op—
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ OBRATTEHNOSERVIS
obvešča lastnike
MOTORNIH VOZIL IN KMETIJSKIH STROJEV, da odpre 15. 1. 1973 v Ptuju, Ormoška cesta 29 SPECIALIZIRANO TRGOVINO z rezervnimi deli za kmetijske stroje in za druga motoma vozila.
Se priporoča in želi SREČNO NOVO LETO 1973.
INVESTICIJE
1973
O možnostih investiranja bi bilo nujno predočiti nekatere stvari, ki omejujejo investiranje v letu 1973. Ena od teh stvari je, da se ne smejo vlagati v osnovna sredstva niti lastna sredstva niti krediti za osnovna sredstva, če ni dovolj lastnih virov in kreditov za trajna obratna sredstva, da bi uravnovesili povprečne letne vrednosti zalog. Kot je že znano iz tričetrtletnega poročila pokriva podjetje s temi namenskimi sredstvi le nekaj nad 60 % zalog. Zato bomo morali iz ostanka dohodka povečati delež v trajna obratna sredstva, da bi dosegli ravnotežje. Če pa že zadostimo temu predpisu, še moramo imeti dovolj lastnih sredstev pri najemanju kreditov za potrebne udeležbe. Ko je neka investicija dograjena, se s tem zopet povečajo zaloge, ki jih je potrebno kriti, kot je že zgoraj omenjeno. Osnovna in obratna sredstva morajo biti stalno v nekem ravnotežju za najoptimalnejše poslovanje.
Vsako preveliko vlaganje v investicije lahko zelo negativno vpliva na poslovanje. Je pa tudi res, da moramo širiti proizvodnjo, saj vemo iz izkušenj, če ne vlagamo in obnavljamo osnovnih sredstev, to zopet negativno vpliva na neko organizacijo. Zato moramo najti pot in skladno z možnostmi vendar nekaj in-
vestiramo, kar je v skladu z našim programom razvoja.
Opisal bi le nekatere večje investicije, ki bi jih naj realizirali v letu 1973. V izdelavi so ti projekti:
® Hidro- in agromelioracije v Pesniški dolini za površino cca 400 ha. Projekti bodo končani v januarju 1973.
® Program za 17 ha hmelj-skih nasadov v obratu Kmetijstvo. Projekt je gotov.
® Postavitev proizvodne hale za preselitev proizvodnje kopirnih aparatov, oziroma birotehničnih aparatov, v obratu Tehnoservis in kemične dejavnosti obrata Mlekarna. S tem bi bili prosti garažni prostori za kamione gozdarstva in prostori v Mlekarni za potrebe razširjene dejavnosti mlekarne.
® Nakup 60 krav mlekaric.
® Nabava mehanizacije in drobne opreme, ki jo je nujno nabaviti in zamenjati s popolnoma iztrošeno.
® Že vse odobrene investicije, za katere so bila odobrena denarna sredstva že več let (vinogradništvo).
Za uresničitev teh programov in vseh, ki jih nisem navedel, je pogoj, da bodo do 15. I. 1973 predloženi bankam v odobritev. Vsi zahtevki morajo biti dokumentirani in ekonomsko upravičeni. Direktor RTS:
Brglez Marjan, ing. agr.
PLAČILNA SPOSOBNOST
Ukrepi za izboljšanje
Zadnje čase sredstva javnega obveščanja več opozarjajo na nove zakone, ki bodo začeli delovati v 1. 1973. Gre za predpise, ki želijo odpraviti dobršen del sedanjega načina poslovanja, ki je kljub obljubam povzročalo vedno večjo stisko za denarjem.
V čem je bistvo ukrepov, za katere nekateri trdijo, da bodo povzročili velike težave, drugi pa trdijo, da je le tako možno priti iz sedanjih težav.
Naštel bom samo nekaj ukrepov:
OROČANJE SVOJIH SREDSTEV
• Gospodarska organizacija lahko v bodoče o roča svoja sredstva n. pr. pri banki z namenom, da dobi kredit le, če ima prosta denarna sredstva za investicije, če ima v 1. 1973 vsaj 60 % svojih virov ali virov iz dolgoročenih kreditov v svojih poslovnih sredstvih, če nima več kot 60
dni starih zapadlih obveznosti (te pa ne smejo biti večje kot 20 % vseh obveznosti) ter če nima nekrite izgube.
Gornja določila veljajo za vse organizacije, ki so pravna oseba. Skupno je doslej kombinat izpoljeval gornje pogoje.
SANACIJSKI POSTOPEK
•	Organizacije, ki imajo 45 dni nepretrgoma blokiran ži-ro-račun ali ne izpolnjujejo svoje obveznosti, ki so evidentirane pri SDK, morajo začeti sanacijski postopek (izjemoma je v 1. 1973 dopustna blokada še 90 dni.).
•	Organizacije, ki imajo blokiran žiro-račun pa zraven tega lahko izplačujejo le 90 % poprečne osebne dohodke iz preteklega leta. Enako se zmanjšajo tudi drugi osebni izdatki, kot so štipendije, nagrade vajencem ipd.
Tudi ta določila se nanašajo le na organizacije, ki so pravne osebe.
(Nadaljevanje na 6. strani)
OSEBNI DOHODKI
Izvajanje sporazuma o načelih za delitev
V	prejšnji številki Poročevalca smo poročali, da smo pred podpisom samoupravnega sporazuma kombinata o načelih za delitev osebnih dohodkov, med tem pa so pooblaščeni podpisniki obratov dne 10. oktobra 1972 ta sporazum že podpisali. S tem dnem je sporazum tudi začel veljati, uporabljali pa ga bomo od 1. novembra 1972 t. j. 8 dni po tem, ko je bilo na predpisan način objavljeno, da je bil ta sporazum podpisan.
NOVO V SPORAZUMU
V	politiki delitve osebnih dohodkov prinašajo novosti zlasti naslednji členi samoupravnega sporazuma:
@ 13. člen, ki določa, da se mora opraviti vsklajevanje odnosov med analitičnimi ocenitvami delovnih mest najpozneje do 31. 12. 1972;
#	16. člen: z njim se usta-
navlja medobratna komisija za vsklajevanje analitičnih ocenitev delovnih mest v kombinatu:	to sestavljajo vsi
predsedniki komisij za osebne dohodke iz obratov;
® 24. in 25. člen, ki uvajata izplačevanje dodatka na stalnost, t. j. dodatka na skupno delovno dobo in na delovno dobo v kombinatu;
•	27. člen: po njem se zniža delavcem, ki ne izpolnjujejo pogojev, zahtevanih s sistemizacijo delovnih mest, s katero mora biti vsklajena tudi analitična ocena, osebni dohodek za vsako manjkajočo stopnjo strokovne izobraz-
Kombinat je doslej redno plačeval svoje obveznosti, zato trenutno ni bojazni za tak ukrep pri nas.
INVESTICIJSKI KREDITI
•	Organizaci ja, ki nima toliko lastnih virov obratnih sredstev in trajnih kreditov za obratna sredstva, kot so njene poprečne letne zaloge, ne more vlagati v investicije niti ne more dobiti investicijskih kreditov od bank. Po podatkih periodičnega obračuna per. 30. 9. 1972 je imel naš kombinat pokritih le 60 % svojih zalog. Razlika je 16 milijonov din.
Po doslej znanih podatkih tudi noben obrat ne izpolnjuje teh pogojev. Na j višji delež pokritja zalog imajo sedaj Farma bekonov, Mešalnica in silosi ter Kmetijstvo, ki imajo kritja za več kot 80 % zalog, sledi Mlekarna nad 70 %, Kletarstvo nad 40 % in Kooperacija blizu 25 %. Drugi o-brati nimajo trajnih obratnih sredstev.
Naše potrebe po investiranju so velike. Zato bomo morali storiti vse, da uredimo potrebno pokrivanje. To je možno s tem:
•	da znižamo zaloge iz dejanske optimalne višine,
be za 5 %, za vsako leto manjkajoče prakse pa za 2% od skupnega števila točk;
0 4L člen: po njem imajo delavci, ki se upokojijo po 1. novembru 1972, pravico do odpravnine, ki znaša polovico enomesečnega osebnega dohodka, če so bili v kombinatu zaposleni 5 do 10 let, oziroma enomesečni osebni dohodek, če so bili v delovnem razmerju v kombinatu več kot 10 let.
S tem členom je tudi določeno izplačilo ob smrti delavca — njegovi družini — enkratne gmotne pomoči v višini 1.000,00 din, ob smrti delavca zaradi nesreče pri delu v kombinatu pa 2.000,00 din;
#	82. člen zadolžuje obrate, da vskladijo s tem sporazumom svoje pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, oziroma sprejmejo nove pravilnike, če teh doslej še niso imeli.
NALOGE, KI IZHAJAJO IZ SPORAZUMA
Samoupravni sporazum o načelih za delitev osebnih dohodkov nalaga naslednje naloge:
#	da morajo tisti obrati, ki še nimajo nove sistemizacije delovnih mest, to takoj sprejeti;
0 po sprejemu nove sistemizacije delovnih mest morajo komisije za osebne dohodke obratov takoj začeti z vsklajevanjem analitičnih ocen in to
a) tistih delovnih mest, ki doslej niso bila pravilno ocenjena in jih je potrebno
•	da nam banke omogočijo spremembo kratkoročnih obratnih kreditov v dolgoročna (konverzija),
•	da pokrijemo primanjkljaj z vlaganjem ostanka dohodka v sklad za trajna obratna sredstva. Po sedanjih izračunih pomeni to letno okrog
4.5	milijonov din iz dobička. Doslej smo sredstva namenjali predvsem za investicije.
Določila tega zakona veljajo za vse TOZD, ne glede ali je pravna oseba ali ne.
DOLŽNIKI
•	Organizacija, ki ima 31. 12. 1972 dolžnike (kupce), ki ji dolgujejo več kot 90 dni, mora od teh dolgov odpisati v breme svojega rezultata
12.5	%. V naslednjem obdobju bo ta odpis celo 25 %.
Ta predpis bo prizadel tudi nas. Posamezni obraiti imajo (kupce, ki dolgujejo skupno preko 90 dni blizu 5,5 milijonov din. Prvi so samo dolžniki npr. pri Mlekarni, ki ne plačujejo v 90 dneh blizu 2,5 milijonov din.
Predpis velja za vse TOZD neglede na pravno obliko.
PLAČILA SPOSOBNI KUPCI
O navedenih zadevah smo razpravljali na vseh organih,
vskladiti z drugimi delovnimi mesti v obratu oz. kombinatu in
b) tistih delovnih mest, ki jih je treba vskladiti z novo sistemizacijo delovnih mest;
0 najpozneje v mesecu decembru bo morala zasedati medobratna komisija za vsklajevanje analitičnih ocen v kombinatu, ki bo morala opraviti obsežno in odgovorno delo;
0 komisije za osebne dohodke obratov bodo morale ugotoviti po podatkih, ki jih bodo pripravila vodstva obratov in kadrovska služba, koliko točk pripada posameznim delavcem na skupno delovno dobo in na delovno dobo v kombinatu. Pravica do tega gre delavcem od L 11. 1972 dalje;
0 komisije za osebne dohodke obratov morajo ugotoviti, kateri delavci v obratu ne izpolnjujejo pogojev, ki se zahtevajo s sistemizacijo delovnih mest ter odločiti, za koliko % se zniža takim delavcem osebni dohodek zaradi manjkajoče izobrazbe, oziroma zaradi manjkajočih praktičnih delovnih izkušenj. Komisija mora tudi presoditi, katerim delavcem se lahko prizna po eno stopnjo izobrazbe za 20 let delovne dobe na istem ali enako zahtevnem delovnem mestu;
0 skrajni rok za obe vskla-ditvi t. j. analitične ocene delovnih mest s sistemizacijo (27. člen sporazuma) in vskla-ditev odnosov med samimi
na sejah podkomisij za organizacije TOZD na kolegiju in drugod. Zato so o tem tudi kolektivi obveščeni. Verjetno pa so razprave in prikazovanja posledic bolj površne, saj še vedno obstaja mnenje, da je važno predvsem prodati. AH je kupec sposoben to plačati ali ne pa nas je doslej premalo zanimalo.
Odpis pa bo žal še povečan za tisti del terjatev do kupcev, ki smo jih sicer že tožili, izvršni nalogi pa vredi blokiranih žiro-računov ne morejo biti plačani. Znesek toženih kupcev pa je trenutno
2,5	milijonov din.
TEŽAVE IN ŽELJE
Zahteve po solidnejšem poslovanju so v Jugoslaviji že dalj časa. Ukrepi, ki so bili v tem smislu sprejeti, so bili zaradi različnih vzrokov in pritiskov večkrat odloženi. Ali je to bilo v pomoč gospodarstvu ali ne, naj presodijo drugi. Dejstvo je, da novih odložitev ne bo, zato bomo morali skupno premagati težave, pa čeprav lahko to pomeni tudi zmanjševanje nekaterih naših želja po velikem prometu ali drugih ambicijah, ki ne bodo imela kritja v razpoložljivih sredstvih.
— op —
analitičnimi ocenami delovnih mest (13. člen sporazuma) je po tem sporazumu 31. 12. 1972;
0 obrata Kmetijstvo in Gozdarstvo sta dolžna v svojih pravilnikih urediti kriterije stimulacije za dejansko šolsko oz. strokovno izobrazbo (za delavce s poklicnimi kmetijskimi šolami ipd.) za tiste delavce, katerih dela se obračunavajo po ceniku del;
0 ko bodo opravljene vse doslej navedene naloge, so dolžni po ugotovitvah in sklepih komisije za osebne dohodke obratov direktorji obratov vsem zaposlenim delavcem v obratu izdati nove odločbe o določitvi števila točk za ugotavljanje osebnega dohodka. V teh določbah mora biti navedena osnovna ocena delovnega mesta, prikazano mora biti, koliko točk pripada delavcu po skupni delovni dobi in koliko za delovno dobo v kombinatu. V kolikor se delavcu osebni dohodek zniža po določbah 27. člena, mora biti obrazloženo, zakaj je komisija sprejela tak sklep.
Zoper to odločbo bo lahko vsak delavec, ki se bo čutil oškodovanega, vložil ugovor na obratni DS.	fg
Osnutek novega pravilnika o varstvu pri delu
Glede na to, da je dosedanji pravilnik o varstvu pri delu KK Ptuj zastarel, ker je iz leta 1966 in ga ni več mogoče dopolnjevati, ker je prišlo v sedanjih letih do večjih sprememb, ki zahtevajo novi pravilnik o varstvu pri delu, bomo morali imeti novi pravilnik.
Le z nekaj primeri naj nakažem nastale spremembe, oziroma nove pravilnike:
•	pravilnik o varstvu pri kmetijskem delu,
•	pravilnik o sredstvih za osebno varstvo pri delu in o-sebni varstveni opremi
•	pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov,
•	pravilnik o periodičnih preizkusih delovnih pripravah in bioloških škodljivosti in mikroklime,
•	pravilnik o opremi in postopku za prvo pomoč
•	pravilnik za zaščito pred ropotom, itd ...
Obrati si več časa želijo, da bi izdelali nove pravilnike o varstvu pri delu v povezavi s specifičnim delom posameznega obrata.
Splošni del pravilnika bi potrdil DS podjetja. Posamezne specifičnosti (posebni del) bi naj kot priloge dopolnjevali, sprejemali pa bi jih naj obratni DS.
Splošni del, ki ga potrdi DS, in posebni del, ki ga sprejme obratni DS, tvori celoto — pravilnik o varstvu pri delu.
Do konca junija 1973 bodo sestavljeni tim potrjeni novii pravilniki o varstvu pri delu in s tem bo sestavljen celotni pravilnik o varstvu pri delu KK Ptuj.	MŽ
PLAČILNA SPOSOBNOST
Ukrepi za izboljšanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
VINA 1971 IN 1972
Misli s posvetovanja
Nov kopirni aparat »Tehnomatic 250«
OBRAT TEHNOSERVIS
Kolektiv za TOZD
Na posvetovanju vinogradnikov in na ocenjevanju vina 1971 so tolmačili udeleženci, da cenijo vina z velikega podravskega vinogradniškega rajona enako strokovnjaki pa tudi potrošniki in gostinci. Rezultati ocenjevanja vina zadnjih let kažejo na izredno kvaliteto in govorijo tudi o uspešni prodaji. Potrošnja vina se odraža v letošnjem letu in ni realno merilo zaradi deficita vinogradniške proizvodnje in izjemne konjunkture. Spomnimo se nekaj let nazaj, ko so ostajali letniki vina na zalogi in je bila naša prodaja kljub temu uspešna. Vsa ta leta pa so žela vina iz kombi-natovih kleti navzlic mednarodni hudi konkurenci na sejmih v Ljubljani, Budimpešti, Tbilisiju v ZSSR in na degustacijah pri Kmetijskem zavodu v Mariboru, najvišja priznanja. Na našem območju rastejo najkvalitetnejša bela vina, ki so se uveljavila na domačem in tujem tržišču. To je bil odgovor na vprašanje pri posvetovanju.
KLETI Z LESENO VINSKO POSODO
Pravkar dokazan uspeh je dosežen poleg ugodnega sortnega izbora in velikih naporov strokovnjakov ob klasičnem načinu kletarjenja. Za razliko od modemih kleti iz betona in železa negujemo vino v naših kleteh izključno v leseni vinski posodi. Vino, ki zori v zdravi hrastovi posodi, ohrani v največji meri sortne značilnosti, kar se odraža v izredno plemeniti cvetici in izraziti aromi.
Kletarska proizvodnja je razdrobljena v obratu kletarstvo v več proizvodnih kleteh, kar povečuje proizvodne stroške. Prednjačimo v kvaliteti, v opremljenosti pa zaostajamo daleč za kletarstvi v Sloveniji in izven nje. Kolektiv se tega zaveda in bo moral več storiti v naslednjih letih za modernizacijo svojega obrata, prostorsko pa tudi glede tehnologije. Predvidevamo v naslednjih letih rekonstrukcijo prostorov v centralni kleti in ureditev kleti v Vodnikovi ulici.
VINO — ZDRAVA PIJAČA
Vino dobiva z rastjo življenjske ravni večji pomen. Je najbolj zdrava pijača, ki se že vsepovsod priznava kot prehrambeni artikel. Vedno večje so zahteve po kvalitetnih vinih, opaža pa se stagnacija ali celo zmanjšanje potrošnje manj kvalitetnih vin. To se močno kaže tudi v ceni posameznih vrst vina. V bodoče se moramo vse bolj usmerjati v proizvodnjo vrhunskih kvalitet. Od celokupne proizvodnje prodamo se-
daj 30—35 % kot vrhunsko vino z zaščitno znamko, vsa druga vina pa le pod oznako kakovostnih oziroma konzumnih vin. To se odraža tudi v boljši, oziroma slabši ceni, ki je že interesantna s sprostitvijo v letošnjem letu, ni pa še ekvivalentna proizvodni ceni in ne stimulira dovolj niti vinogradnika niti kletarja.
PRIDELEK 1971 — KVALITETEN
Še nekaj o kvaliteti pridelka letnika 1971. Vinarji ga primerjajo s kvaliteto letnika 1917, upoštevajoč pridelke pa je celo boljši. To je izjemno kvalitetni letnik; s temi vini bomo v čim večji meri napolnili arhivske kleti. Strokovnjaki se bodo morali teh kvalitet še dolgo spominjati. Pravo nasprotje je letošnja proizvodnja, ki je dala v poprečju mnogo slabšo kvaliteto.
ZA RDEČE SORTE GROZDJA
Vinarji se navdušejejo zaradi ugodnih tržnih pogojev za obnovo vinogradov z rdečimi sortami grozdja. Tržišče se sve bolj usmerja na potrošnjo rdečih vin. Njim zelo ustrezajo izredne lege na področju Mestnega vrha in Podgorcev. Ravno v tem času so razgovori o ureditvi večjega predelovalnega centra za rdeče in belo grozdje navedenih območij. Tu se bodo proizvajala visoko kvalitetna rdeča vina, ki so na tržišču dobro sprejeta in je povpraševanje po njih iz dneva v dan večje.
VINO V STEKLENICAH
Kljub temu, da še ni izšel zakon o obvezni prodaji vina v steklenicah, smo že prešli skoraj 100 % na stekleničenje vseh vin. S tem je vsekakor zajamčena kvaliteta in provenienca. Brez stekleničenja si ni mogoče zamisliti sodobne prodaje. Nekaj namiznih vin še prodajamo v lesenih sodih zlasti zasebnim gostilničarjem. V tem primeru je mnogokrat vprašanje poznejše pristnosti in originalnosti vina. Vsekakor pa zahteva takšen način prodaje v steklenicah več strokovnih naporov in dela, povzroča višje stroške na eni strani, da drugi pa je večji finančni učinek, ker je tudi poleg kvalitete glavni namen.
Mlakar inž. Janko
Člani delovne skupnosti obrata Tehnoservis so razpravljali 15. 11. 1972 na kolektivnem sestanku o doseženih rezultatih III. trimesečja ter so pregledali poslovne rezultate v tem obdobju.
Ugotovili so, da poslovni uspeh ni izostal poleg tehnoloških, ekonomskih in kadrovskih problemov. Planske naloge, ki jih je prevzel kolektiv, so izvršene 100 % po fizičnem, kakor tudi po finančnem rezultatu navzlic dejstvu, da so v prvem trimesečju dosegli le 1,911.442,82 din . in stroškov 1,976.436,34 din; to dokazuje, da je bilo v prvem trimesečju 64.993,52 din izgube. Ob taki situaciji je ukrenil obratni delavski svet in njegovi izvršilni organi vse potrebno po analizi dejanskega stanja, da se izboljša gospodarjenje v obratu.
S SKUPNIMI PRIZADEVANJI DO USPEHA
V prvem polletju je znašal dohodek 5,914.856,43 din in stroški 5,620.282,00 din, kar pomeni 294.574,43 din plusa. Ker tudi ta rezultat glede na postavljeni plan in realizacijo plana ni zadovoljil, so prešli k intenzivnejšemu in skrbnej-šcmu gospodarjenju z angažiranjem vseh zaposlenih, kakor tudi delovnih naprav, predvsem pa z angažiranjem vseh zaposlenih z daljšim delovnim časom. Nekateri člani kolektiva so bili tudi po 14 ur in več na svojem delovnem mestu. Rezultat tega vloženega dela in truda ni izostal. V tretjem trimesečju so dosegli 7,490.764,16 din dohodka in 6,949.584,74 din stroškov ter 541.179,42 din čistega dohodka. Iz tega sledi, da so plan realizirali z 88,58 odstotki dohodka in 98,49 odstotki čistega dohodka.
Tudi poprečni mesečni neto osebni dohodek je na primerni višini in dosega 1.720,00 din po zaposlenem, najnižji
osebni dohodek pa že presega 1.000,00 din.
RAZVOJNE MOŽNOSTI IN USPEHI
Za obrat »Tehnoservis« je značilno, da se iz leta v leto močneje razvija ter dosega povečani dohodek. Poleg osnovne uslužnostno-remontne dejavnosti ima še proizvodno dejavnost, tj. proizvodnjo kopirnih aparatov, ki dosega vsestranske dobre uspehe. Tako so izdelali letos nov kopirni aparat Tehnomatic 250 in so ga že razstavili na mednarodnem sejmu »Interbiro 72« v Zagrebu kot edini jugoslovanski proizvajalec.
Člani kolektiva so sprejeli na sestanku 15. 11. nalogo, da bodo povečali dohodek v letu 1973 za 2,250.000,— din in sicer tako, da odprejo s 1. januarjem 1973 novo trgovino z rezervnimi deli za kmetijske stroje in za druga motorna vozila. Povečali bodo usluž-nostno dejavnost, še posebej pa proizvodno dejavnost. Med nalogami kolektiva je tudi izgradnja proizvodne hale, nadaljnjega poroštva za povečanje dejavnosti in za doseganje večjih poslovnih rezultatov.
Na zboru delovnih ljudi so se še odločili za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela obrata »Tehnoservis« ter so ugotovili, da ima obrat vse značilnosti temeljne organizacije združenega dela v okviru podjetja. Kmetijski kombinat Ptuj. Sklenili so tako organizirati temeljno organizacijo, da ne bo pravna oseba, bo pa z enotnim žiro računom podjetja, ki ga bo vodila interna banka podjetja. S tem se dajo zagotoviti interesi razvoja podjetja kot celote ter interesi temeljne organizacije združenega dela oziroma delovnega človeka v temeljni organizaciji združenega dela obrata Tehnoservis.
L.
Bodoče financiranje
STANOVAJSKA IZGRADNJA
Kaj nam prinaša novi zakon o programiranju in finansiranju stanovanjske gradnje?
V	letu 1972 smo dobili posebno ustavno dopolnilo republiške ustave o stanovanju, ki na nov način opredeljuje skrb za stanovanje in potrjuje posebni družbeni pomen stanovanjskega gospodarstva. Po tem je v republiki sprejeta tudi nova zakonodaja za področje stanovanjske politike in sicer: Resolucija o na-daljnem stanovanjskem gospodarstvu, Zakon o programiranju in finansiranju stanovanj in Zakon o ustanavljanju občinskih solidarnostnih skladov.
Zakon o programiranju in finansiranju stanovanj konkretizira resolucijo o nadalj-nem stanovanjskem gospodarstvu. S tem zakonom in z ustavnimi dopolnili se razglaša stanovanjsko gospodarstvo za dejavnost posebnega družbenega pomena; v njo se postopoma vnašajo ekonomski in socialni odnosi.
Delovni ljudje in občani morajo zlasti sami skrbeti z lastnimi sredstvi za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, pri tem pa jim zagotavlja družbena skupnost po načelu solidarnosti in iz socialnih odnosov določeno denarno pomoč.
DOVOLJ SREDSTEV ALI LE MINIMUM
Po zakonu, ki našteva le minimalne elemente občinskega programa stanovanjske graditve, kar pomeni, da lahko občinska skupščina te elemente razširi oz. dopolnjuje, gre zlasti za prispevno stopnjo za stanovanjsko izgradnjo iz bruto osebnih dohodkov in za finansiranje družbene izgradnje stanovanj.
Takšna zakonska ureditev je skladna z določbami 5. točke XLIII. dopolnila. Po njem lahko zakon določa le temeljna načela na določenih področjih, med drugim zlasti na področju stanovanjske graditve in njenega finansiranja.
V	okviru občine se svobodno sporazumevajo organizacije združenega dela o višini sredstev in finansiranja stanovanjske graditve. To sporazumevanje pa mora zadostiti minimalnim zakonskim določilom.
Kolikor se po samoupravnem sporazumu določijo nižja sredstva, kot jih predvideva zakon o stanovanjski izgradnji, potem so občinske skupščine dolžne po zakonu sprejeti odlok o minimalnih sredstvih in pogojih, ki ga morajo organizacije združenega dela upoštevati in spoštovati.
S tem je dana vsa možnost za samoupravno sporazumevanje na področju stanovanjske izgradnje, nad minimalnimi pogoji, ki jih določa zakon.
Zagotovljena je družbena skrb za zagotovitev primerne stanovanjske izgradnje.
Z občinskim odlokom pa bodo organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo in ki so v sanacijskem postopku, delno ali pa v celoti oproščene izločanja stanovanjskega prispevka v stanovanjski sklad, s katerim razpolaga stanovanjska skupnost.
NA ŠIROKO ZASNOVANO SODELOVANJE
Subjekti, ki sodelujejo v sistemu programiranja stanovanjske graditve so: organizacija združenega dela in druge samoupravne organizacije; družbene politične skupnosti in državni organi; solidarnostni stanovanjski skladi in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Zraven omenjenih subjektov pa so dolžni po svojih močeh zagotavljati sredstva za stanovanjsko izgradnjo še delovni ljudje in občani kot stanovanjski interesenti.
V	skladu z načelom resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva določa zakon, da delovni ljudje in občani gradijo, kupujejo, rekonstruirajo stanovanja ali stanovanjske hiše z lastnimi denarnimi sredstvi po svojih močeh in s posojili za zidavo, nakup in rekonstrukcijo stanovanj.
Pri tem seveda ni ovire, da delovni ljudje in občani pridobivajo stanovanja v zasebno last povsem z lastnimi denarnimi sredstvi. Raven osebnega dohodka in visoka cena stanovanj narekujeta potrebo, da pomaga družba občanom z dodatnimi sredstvi v obliki posojil ne glede na to, če gradijo ali kupujejo stanovanje za zasebno last.
Občani, ki se vključujejo v okvir občinskega programa stanovanjske graditve so lahko deležni omenjene pomoči. Občani, ki se vanj ne bodo vključevali, te pomoči ne bodo deležni.
Kot družbena pomoč se smatra posojilo, ki pa se lahko po zakonu pridobi le ob lastni udeležbi.
V	ta namen lahko organizacije varčujejo svoja sredstva pri poslovni banki z namenom, da bi pridobili bančna sredstva oz. posojila za stanovanjsko izgradnjo. Ta sredstva lahko uporabijo za posojila svojim delavcem, ali pa za direktno gradnjo novih
stanovanj ali hiš ter za njihovo rekonstrukcijo.
POSEBNOSTI SOLIDARNOSTNEGA SKLADA
Nova institucija v sistemu finansiranja stanovanjske graditve je tako imenovani »solidarnostni sklad«. Solidarnostni skladi so po zakonu pravne osebe in se s sporazumom lahko ustanovijo za območje cele občine ali več občin skupaj.
Ti skladi razpolagajo s sredstvi:
0 ki se izločajo po zakonu o programiranju in finansiranju stanovanjske graditve,
0 ki jih družbeno politična skupnost vloži v solidarnostni sklad za dosego ciljev sklada,
0 s prostovoljnim in vlaganjem organizacij, skupnosti ter občanov,
© sredstva, ki se vlagajo v sklad po posebnih predpisih,
0 neporabljena sredstva po zakonu iz prispevka o gradnji stanovanj za udeležence NOB,
0 anuitete iz posojil, ki so bila odobrena iz sredstev solidarnostnega sklada.
Iz sredstev solidarnostnih skladov se bo zagotavljala družbena pomoč za reševanje stanovanjskih problemov določenih občanov, ki so socialno ogroženi zaradi nižjih družinskih ali drugih dohodkov.
Vsi vlagatelji za družbeno pomoč, vplačajo v solidarnostni sklad tiste občine, na katerem območju ima delavec oz. občan stalno bivališče in to v višini, kot je z odlokom odločila skupščina občine, na katerem območju je sedež organizacije združenega dela.
Solidarnostni skladi v občini bodo morali upoštevati predvsem socialni status družin in občanov.
VPLIVEN SOCIALNI MOMENT
Tudi poslovna banka bo morala pri svojih vlagateljih — varčevalcih za stanovanjsko izgradnjo upoštevati zraven ekonomskega tudi socialni moment oz. socialno stanje posojilojemalcev.
Glede na to, da še stanarina v letu 1973 ne bo v celoti ekonomska, bodo tudi stanovanjska podjetja morala s prostimi sredstvi podpirati uresničevanje ekonomskih in socialnih momentov v skladu z občinskim programom stanovanjske graditve.
Kakšna sredstva bodo izločale delovne organizacije v sklad za stanovanjsko izgradnjo?
Organizacije združenega dela določijo odstotek sredstev za stanovanjsko graditev in
za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Ta sredstva vlagajo v svoj sklad skupne porabe ob vsakem izplačilu osebnega dohodka od skupnega zneska sredstev, iz katerih se plačujejo prispevki. Iz tega sklada odvajajo organizacije del sredstev kot družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu — v solidarnostne stanovanjske sklade, del sredstev pa združujejo pri poslovni banki kot vezana sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve. S preostalimi sredstvi v skladu skupne porabe pa organizacije združenega dela samostojno gospodarijo, kot je predvideno s programom za reševanje stanovanjskih potreb njihovih delavcev.
Kakšni kriteriji bodo sprejeti v ptujski občini?
V občini Ptuj se predvideva po samoupravnem sporazumu, ki je v razpravi med občani in organizacijami združenega dela, najnižji odstotek sredstev za razširjeno reprodukcijo stanovanj in družbeno pomoč v višini 6 % od bruto osebnega dohodka. Navedena sredstva naj bi se dajala kot družbena pomoč v občinski solidarnostni sklad in sicer v višini 30 %, 30 % sredstev bi naj organizacije združenega dela vezale pri Poslovni banki za potrebe kreditiranja stanovanjske izgradnje, s preostalimi sredstvi, t. j. 2,4% ali 40 % pa bodo organizacije združenega dela razpolagale same po programu za reševanje stanovanjskih potreb.
Kmetijski kombinat Ptuj anketira na podlagi oz. na predlog odbora za družbeni standard in po sklepu DS podjetja ravno v tem času zaposlene delavce z namenom, da bi ugotovil stanovanjsko stanje zaposlenih glede na doseženo raven zadovoljevanja stanovanjskih potreb, sedanje in bodoče želje ter potrebe zaposlenih delavcev v skladu z bodočimi možnostmi naše delovne organizacije ter z namenom, da bi našli naj-objektivnejša in najpravičnej-ša merila za zadovoljitev stanovanjskih potreb čim večjemu številu delavcev ter za sestavo realnega programa bodočega stanovanjskega gospodarstva.	S. G.
SKUPNA SREDSTVA —
DA ali NE?
V pripravah o predlogih organiziranosti v KK Ptuj ter ustanavljanju TOZD se prej ali slej srečamo z vprašanjem sredstev. Tu so mišljena predvsem sredstva, ki jih ob koncu leta po zaključnem računu namenjamo v razne sklade iz ustvarjenih dohodkov obratov in enot oz. v bodoče TOZD.
Sedanja določila statuta določajo:
•	Formira se skupni rezervni sklad; vsaka vloga ostane last obrata, ki ga koristi za (s statutom) določene potrebe. Če so potrebe večje, kot so naložena sredstva obrata, se razlika smatra kot posojilo.
% Sklad skupne porabe je skupen ter ima popolno obliko sklada solidarnosti: vanj vlagajo vsi aktivni obrati, upravljajo pa ga vsi člani kolektiva za skupno dogovorjene potrebe rekreacije, pomoči v nesreči prizadetim, za tople malice in podobno. Tako vsaj pri tem ublažujemo razlike v osebnih dohodkih, ki nastajajo pri delu v proizvodnji, predelavi in trgovini.
•	Sredstva za izgradnjo stanovanj zbiramo skupno ter jih koristimo za pomoč pri gradnji stanovanjskih hiš zaposlenih in za nakup družbenih stanovanj. O tem odloča odbor na predlog DS obratov vse po določilih ustreznega pravilnika.
•	Sredstva za poslovni sklad se formirajoi po obratih. 60 % je namenjeno za izvedbo programov obratov, 40 % pa se zbira v skupnih sredstvih. Ta so namenjena predvsem za nove naložbe; zanje se vsi obrati s programom skupno dogovorijo. Služijo tudi za pokrivanje manjkajočih sredstev pri investicijah posameznih obratov. So v vlogi posojila.
SKUPNI INTERESI IN NALOŽBA
Sedanji predlogi za ustanavljanje TOZD so podobni. Različni so le predlogi pri poslovnem skladu. Nekateri menijo, da mora ostati 100 % poslovnega sklada na TOZD, ki naj služi le za potrebe te organizacije. Če bo TOZD ugotovila, da ima skupne interese z drugo TOZD, se bo z njo pogovorila o morebitni skupni naložbi. Potrebe dru-gih TOZD pa naj rešujejo same. Drugi pa menijo, da bi kazalo sedanji princip izpopolnjen ohraniti, saj bomo le
tako sposobni v bodoče širiti tudi kako novo dejavnost. Trdijo tudi, da ni naša dolžnost skrbeti samo zase, temveč moramo skrbeti tudi za naše potomce s tem, da jim z novimi kapacitetami odpiramo nova delovna mesta, sedanjim obratom pa z odpiranjem novih dejavnosti omogočimo največjo možnost koriščenja razpoložljivih kapacitet. Doseči moramo le, da bodo o takšni naložbi odločali res vsi, ki so sredstva tudi ustvarili. Stališča bodo seveda razčiščena v razpravi po kolektivih, naša dolžnost pa je pravilna razlaga. Vemo tudi, da upravljanje s sredstvi ni samo pravica, ampak je pravica, ki nosi s seboj vse posledice pravilne ali napačne odločitve.
Ali smo res prepričani, da kombinat ne potrebuje več skupnih naložb, kot so bile v preteklosti Tehnoservis, Farma prašičev ter Silosi in Me-šalnica?
Na koncu bom citiral mnenje enega aktivnih tvorcev naše Ustave tov. Edvarda Kardelja, ki je zapisal:
»Pomembna naloga je razčistiti družbeno gospodarske odnose v razmerah samoupravljanja. 21. in 22. ustavno dopolnilo sta sama po sebi pokazala dovolj jasno smer, a vendar samo smer. Kot ustavni sta namreč dovolj jasni in je prek njiju mogoče videti bistvo stvari.«
BREZ IZOGIBANJA SPORNIM VPRAŠANJEM
V novih zakonih o družbenem delu pa moramo razčistiti vsa sporna vprašanja in teh je veliko. V zvezi s temi zakoni se srečujemo z dvema skrajno-stima oz. z dvema vrstama odpora. Po eni strani se je pokazala težnja zaradi stihijske reakcije na tehnokratizem, razne monopole in nepravilnosti v družbeno gospodarskih odnosih, da bi bilo zdaj treba takorekoč vse drugače obdelati in vse prenesti na nekakšne avtarktične osnovne organizacije združenega dela. Tej težnji se moramo upirati, ker sta integracija in koncentracija družbenega kapitala zgodovinska nujnost, brez katere ni razvoja proizvajalnih sil ter modeme tehnike in tehnologije.«
— op —
V srednjeročnem razvoju kmetijstva 1971 — 1975 so predvidena velika povečanja proizvodnje v vseh panogah. V tem članku bi se omejil na živinorejsko proizvodnjo, oziroma na možnost povečanja proizvodnje mleka in mesa.
Iz podatkov je razvidno, da je mariborska regija (občina Maribor, Ptuj, Lenart, Slov. Bistrica, Ormož) proizvedla v letu 1971 cca. 17,900.000 lit. mleka, v letu 1975 pa je predvideno 28,4 milj. lit. mleka; proizvodnja tržnega klavnega goveda pa je predvidena od leta 1971 na leto 1975 od 9.500 ton na 14.000 ton.
Povprečno je v SRS predvideno povečanje proizvodnje mleka za 49 %, v mariborski regiji pa za 58 %.
Povprečno je predvideno povečanje števila govejih pi-
šalnično: predelavo pri Poslovnem združenju za močna krmila projekta za povečanje proizvodnje krmil od 250.000 ton na 500.000 ton ali 100 % povečanje.
Na našem obratu Mešalnica — silosi je predvideno po srednjeročnem planu, da bi morali v letu 1975 proizvesti
35.000	ton krmil. Že letos je na naših obratih potrošeno cca 30.000 ton krmil. Kapacitete mešalnice so izkoriščene. Zraven tega še kupuje obrat za kooperacijo krmila pri drugih mešalnicah. To pomeni, da bi morali v letu 1973 pripraviti projekte za povečanje ko-pacitete, v letu 1974 pa pristopiti k izgradnji. Predvidevamo skupno kapaciteto cca
50.000	ton letno, kar bi zadoščalo za razvoj do leta 1980. Koliko bo stala rekonstrukci-
OBRAT MEŠALNICA IN SILOSI
Povečanje proizvodnje
tancev v SRS za 38 %, v mariborski regiji za 47 %. Teh nekaj številk naj bo za grobo orientacijo, kaj vse bo potrebno narediti, da bo to u-resničeno. Že stari pregovor pravi: »krava pri gobcu molze«. Obstajajo tudi plani v poljedelski (proizvodnji, kjer bi povečali in izboljšali osnovno krmo za našo živino. Kljub povečanju proizvodnje raznih krmnih rastlin in žit za živino bo v Sloveniji še vedno primanjkovalo samo koruze
170.000	ton.
Zraven osnovne krme, ki se pridela v primarni proizvodnji, so za razvoj intenzivne živinoreje potrebna močna krmila. Ta v vse večji meri uporabljajo v razvitih deželah in tudi pri nas. Leta 1958 smo imeli v Sloveniji edino tovarno močnih krmil v Ljubljani. Celo kmetijski strokovnjaki so bili mnenja, da je ta prevelika za naše potrebe. Ta je proizvajala prva leta od
20.000	— 25.000 ton krmil. V letu 1971 je že v Sloveniji o-bratovalo 10 mešalnic s skupno kapaciteto 250.000 ton krmil. V tem je prispevala naša mešalnica 10 %. Statistike danes računajo intenzivnost živinoreje neke dežele tudi po tem, koliko krmil se proizvede na prebivalca v neki deželi. Po preprostem računu je v Sloveniji cca 2,000.000 prebivalcev, kar pomeni, da se po prebivalcu pridela 125 kg krmil. V razvitih živinorejskih deželah se te številke gibljejo od 600 — 750 kg.
Vse to kaže, da je potrebno to vrsto proizvodnje močno povečati, v kolikor želimo o-mogočiti povečani proizvodnji živinoreje na družbenem in preko kooperacijske proizvodnje na privatnih kmetijah. Izraba strojev v mešalnični industriji je zelo hitra. V 8 letih je izrabljana oprema. Ravno tako je hitra ekonomska zastarelost. Oprema mešalnice, ki je bila grajena pred osmimi leti, je danes zastarela.
Iz vsega navedenega se pripravlja za vso slovensko me-
ja — povečanje kapacitet, še danes nimamo podatkov. Verjetno smo v boljšem položaju kot so druge mešalnice,^ saj i-mamo dovolj skladiščnega prostora za surovine. Ta del pa je pri mešalnicah investicijsko najdražji.
Direktor RT S: Brglez Marjan, ing. agr.
Učinkovito
varstvo
Z ustavo SFRJ v čl. 37. str. 4 je proklamirano načelo, da je namenjena delovnemu človeku pravica na osebno varnost, zdravstveno in drugo varnost pri delu. Ustava imenuje to varnost varstvo pri delu. Temeljni zakon o varstvu pri delu je novi in prvi zakon za varstvo pri delu. Stari pojem higiensko tehničnega varstva je izhajal iz načela zakona o delovnih razmerjih iz leta 1957. Z njim so bile v glavnem odrejene temeljne obveznosti delovnih organizacij in dolžnosti ter pravice delavcev.
Temeljni zakon o varstvu pri delu opušča stari pojem higiensko tehničnega varstva (HTV) ter uvaja obširnejše in celovitejše pojmovanje VARSTVA PRI DELU.
Nov pojem VARSTVA PRI DELU pa zajema celoto medsebojno povezanih tehničnih, zdravstvenih, socialnih in drugih ukrepov, sredstev in dejavnosti, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki poškodb in zdravstvenih okvar delovnih ljudi pri delu. Iz take opredelitve izhaja, da je poglavitna naloga varstva pri delu ustvarjati vame delovne pogoje. Ustvarjati pa se morajo vsaj tako vami delovni pogoji, kot to določajo pravne norme o varstvu pri delu skladno z dosežki jugoslovanskega gospodarstva.	MŽ
OBRAT KLETARSTVO »SLOVENSKE GORICE« PTUJ
PIJ DOBRO,
PIJ
PRISTNO HALOŠKO
VELIKI NOGOMET
Kmetijski
kombinat
tretji
Med ekipami, ki so končale tekmovanje v jesenskem roku 1972/73, je ekipa velikega nogometa. V zelo ostri konkurenci je osvojila tretje mesto od desetih ekip.
Tekme so bile zelo ostre vendar prijateljske. Upamo, da bodo igralci v spomladanskem delu tekmovanja prav tako požrtvovalni in borbeni kot so bili do sedaj ter da bodo svoje podjetje tudi v bodoče tako dobro zastopali.
Letošnji rezultati spodbudni
Rezultati, ugotovljeni ob polletju letos, so povzročili zaskrbljenost. Ob 30. 9. 1972 pa nam puščajo rezultati upanje na soliden končen rezultat letošnjega poslovanja.
Ob polletju smo ustvarili ob 130 milijonskem celotnem dohodku le 2.198.000.— din ostanka dohodka (dobička) Tako smo ustvarili na 100.— din celotne realizacije 1,7 din dobička, torej je stopnja dobička 1,7 %.
30. 9. smo ustvarili ob 207 milijonskem celotnem dohodku 5,738.000 din dobička, kar je 2,8-% stopnja oz. na 100 din realizacije 2,8 din dobička. Povečanje je torej veliko, kljub temu pa predstavlja skromen rezultat. Skromen zato, ker se za I. polletje ugotavlja, da so dosežki drugih dejavnosti v Ptuju precej boljši tako je imelo gostinstvo na celoten dohodek 3,7 % ostanka dohodka, gradbeništvo 6,6 %, obrt 7,9 %, promet 9,3 % ter industrija 11 %. Trgovina je izjemoma prikazala samo 1,4 %, pri tem pa je odvedla v amortizacijo 3-krat več kot je predpisana minimalna stopnja amortizacije. Skupno kmetijstvo v občini, v katero štejejo zraven našega kombinata še »Perutnino«, KZ Lovrenc ter ŽV zavod in Veterinarsko postajo, pa je ustvarilo 1,8 % skupnega dobička na celotno realizacijo.
Zanimivo bi bilo izvedeti, ali smo res delavci v kmetijstvu krivi za takšno malo stopnjo dobička, oziroma bi radi odgovor, ali so res v drugih dejavnostih v celoti zaslužni za boljši uspeh?
V kombinatu pa so posamezni obrati imeli 30. 9. 1972 tak uspeh in stopnjo dobička:	v 000 din
Stopnja
Obrat	CD	Dobiček	v %
164	9,2
— 88	—
816	4,3
541	7,2
Mizarstvo	1.787
Gozdarstvo	5.675
Mlekarna	18.870
Tehnoservis	7.490
Gradbena ekipa	866
Mešalnica — silosi	28.764
Trgovina	13.932
Farma bekonov	29.442
Kletarstvo	16.789
Kooperacija skupaj	62.054
a)	trgovina	48.236
b)	proizvodnja	13.818
Kmetijstvo	18.855
REZULTATI TEKMOVANJA
KK — DES	7:2
EKO — KK	3:7
Sigma — KK	3:8
KK — Mercator	3:2
KK —TAP	5:2
Izbira —KK	5:7
KK — TGA	3:4
KK —0. Meglič	9:1
TVI — KK	0:3
LESTVICA
TAP	59:23	16 toč.
TGA	41 : 17	15 toč.
KK	49 : 25	14 toč.
DES	46 : 31	10 toč.
EKO	42 : 32	7 toč.
Sigma	38 : 39	7 toč.
Mercator	27 :48	5 toč.
Izbira	33 : 60	5 toč.
O. Meglič	23 : 63	3 toč.
TVI	24 : 42	0 toč. MŽ
13	1,5
136	0,5
485	3,5
316	1,1
1.281	7,6
1.797	2,9
757	1,6
EKIPA V NOGOMETU, KI JE OSVOJILA TRETJE MESTO
Tečaj za upravljavce motornih žag
V mesecu novembru 1972 je organiziral obrat Gozdarstvo skupno z Izobraževalnim centrom Gozdnega gospodarstva Celje tečaj za delo z motornimi žagami. Ob koncu tečaja so tečajniki opravljali izpit pred izpitno komisijo, ki so jo sestavljali ing. Kumer Pavle, Zlodej Stanko in ing. Marinkovič živorad.
Izpit za upravljalce motornih žag so uspešno opravili naslednji delavci:	Jerenec
Mirko, Šket Albert, Kolednik Jakob, Bauman Miroslav, Rozman Janez, Rodošek Leopold, Jančič Andrej, Jernej-šek Martin, Žolger Otmar, Pšeničnik Vinko in Koražija Rudolf.
Vsem navedenim delavcem je priznal Odbor za kadre Kmetijskega kombinata Ptuj na svoji seji 11. 12. 1972 naziv »PRIUČEN (PK) UPRAVLJAVEC MOTORNE ŽAGE« gozdarske stroke.
K njihovemu uspehu čestitamo!	fg
Ustanovitev komisije za šport
Od meseca junija 1972 imamo na pobudo občinskega sindikalnega sveta Ptuj tudi v našem podjetju komisijo za šport.
Ustanovili smo šest ekip, ki bi se naj udeležile sindikalnega tekmovanja v okviru občine v letu 1972/73.
Imamo naslednje ekipe:
—	ekipa za kegljanje,
—	ekipa za namizni tenis,
—	ekipa za veliki nogomet,
—	ekipa za šah,
—	ekipa za streljanje in
—	ekipa za trim
Vsaka ekipa ima tudi svojega vodjo, ki skrbi za delo e-kipe in daje svojim članom potrebna navodila.
Do sedaj se je prijavilo 98 delavcev, ki sodelujejo v eni ali več ekipah.
Tu gre prvenstveno za množičnost organizirane akcije. Šele sekundarnega značaja je organizacija tekmovanj med kolektivi organizacij združenega dela.
Zato pozivamo člane delovne skupnosti kombinata, sodelujte v akciji v čim večjem številu in se prijavljajte vodjem ekip.	MŽ
1.040	7,5
15	0,1
KK skupaj:	207.264	5.738	2,8
Gozdarstvo je bilo v III. trimesečju edini obrat, ki je izkazoval izgubo. Stopnja dobička je največja v obrti — Mizarstvu, sledijo pa Kletarstvo, Kooperacija — dejavnost proizvodnje, »Tehnoservis« itd.; obrat Kmetijstvo pa z manj kot 0,1 % še vedno ne more govoriti o ustrezni akumulativnosti.
Razprave o organizaciji temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) bodo morale upoštevati različne objektivne ugodnosti in težave, ki jih imajo posamezni obrati. Zato bodo morala dobiti stališča, ki so v kombinatu že osvojena — da mora biti tesna povezava od nastanka proizvoda oz. pridelka do njegove realizacije na trgu — otipljivo obliko pri nastanku novih TOZD.	— op —
Glasilo »POROČEVALEC« KK Ptuj izdaja delavski svet. Urejuje uredniški odbor, predsednik Ciril Kolarič, člani: Silva Gorjup, Konrad Janžekovič, Katica Kašman, Albert Kropej, Tončka Strnad, Branko Voljč. Odgovorni urednik Oto Polič. Uredništvo in uprava: Ptuj, Muzejski trg 2. Rokopisov ne vračamo.
Tisk: Ptujska tiskarna, Ptuj